176. številka.
Ljubljana, tetrtek 5. avgusta.
VT1I. leto, 1875«
SLOVENSKI NAROD.
jg*^* **D> ,i,VMmii Pon«J*Uk« id dneve po praznikih, ter velja p« posti prejeman,  za avatro-ogerske dežele ta celo leto 16 Koid., za po, ima 8 gold.
ta četrt leta 4 gola. — Za L|ubl|ano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na tom ae raouna 0 krajo, ga meaec, 30 kr. za četrt leta. - Za tuje dežele ta celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah li ta lijake vetfa zalita« oena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-
■topne petit-vrste 8 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska.
celovški cesti v Tavčarjevi hiši
rativne reči, je v „Narodni tlakami" v Tavčarjevi hlli
Dopisi naj ae Izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", »ravntitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. administ
Izdajalec naroda.
„11 i«- nigor est, hunc tu Kom,m««, caveto."
—R. Sicer malo „post festum," vendar mi dovolite v „Slov. Nar.u par besedij o reči, ki ste jo bili v obilici svojega dela in berila morda prezrli.
Nade stoletje si bode pridobilo po vsej pravici karakteristični priimek: stoletje kornpcije, kar bi se po naški reklo — spridenost. Ne samo „krah" bo dajal povod temu, tudi na polji najsvetejšega čuta Človeškega — na polji narodne borbe — razcvete včasih kaka tako sni radij iva rožica, da se mora človek gnjnsno na stran obrniti in, pljuvavši ob tla, s Bilo otresti se vtiska, ki nas je za neki trenotek prenimi. Evo vam cvetlico 1 Ljubljanski uradni list piše v štev. 161. od 19. julija v nekrologu umrlega dr. Vinko Kljuna: „ln dem Hanse vor dem •Schottentbore genosB er die Aaszeich-n u n g von den Slovenen vvegčn sciner Ver-fassungstreue stark gebasst zu werden.u Treba je pa prvo, da to en malo popravimo, ljuba „Laibacherica," da boš ti pravo o tem zvedela. Prvič nij Kljuna nijeden Slovenec samo zavoljo tega mrzil, ker je postal „verfassungstren," ampak, kakor je „Slov. Nar.u nže enkrat povedal, zavoljo tega, ker se je on svojim volilcem in voditeljem naroda zlagal in se v občnem javnem življenji s tem nepo steno h t i krivega storil.
Drugič u i j h i ti, „Laibacherica," pravega izraza rabila, ko si pisala „»tark gt-LasHt" : to je po tvojih pojmih čast; ali pre-majbena. Mi zagotavljamo, da so ne samo na Dnnaji v zboru sedeči poslanci, nego vsi Slovenci Kljnnu še ve6jc Čast kazali, kajti take prikazni, kakor oni samo pašnik, pri nas nijso „gebasat," ampak „ v eraclitet"! Zapamtite si to vsi vi, ki hodite po nesnažnih sledih onega mojstra v trebuhostrežbi, zapamtite si vi, ki nemate lastnih duševnih močij in znanosti dovolj, da bi se povzdignili do kake višje stopinje, ampak si morate s tem naprej pumagati, da se izneverite narodn, in si lavorike berete, na katerih kri našega naruda tiči, ter bi pridobite ono „Auszeichnung," od katero jo gori govorjeno: za proganjanje Slovanstva! zu deutsch: Slave nhe tz e!
Komentara dalje nij treba. Samo to hočemo še pristaviti, da ne zavidamo onim krogom, ki so uže na tako nizko stopinjo pravovesti prišli, da jim je prelom možke (?) besede zaslnga, javna nepoštenost junaški Čin, izdajstvo svojega naroda (drugod Maj zauičljivejši imet Človeškega društva) odlikovanj e.
In tako je pisala vladna „Laibacherica," ki bi morala zastopati nepristransko pura/, um I jen je. Tako se zastava svete morale po blatu tira, tako se po jeznvitsko svetniki delajo iz grešnikov, ali iz zavrženih človekov.
Se nekaj! iz sestavka v nradnej nLaib. Ztg.u bi bilo misliti, da se je menda Kljun moral odmakniti iz svoje službe zavoljo na-stopka njemu iu avojej strašnej liberalnosti, neugodnega časa.
Poprašajte vi, prijatelji njegovi in žlahtne nemškutne dušo malo bolj v višjih krogih na Dnnaji; tam boste vse drage reči slišali. Da ne boste zarudeli, tega vas bo otela lepost vaših duš in vaša „Denkuogsart." Živelo stoletje korupcije!
Mi pak stigmatiziramo izdajalca, bodi živ ali mrtev, da mladina in prihodnja generacija mimo grede ogne se renegata : nhic niger est, hunc tu Romane, caveto," — ntaJe črn, ogni se ga Rimljan !u
Vstanek v Hercegovini.
IzDelgrada se brzo javlja v „Neue Freie Presse," da so tamošnji meščanje osnovali odbor, ki nabira denar za podporo Hercegovincev. Razburjenost je velika. — Trdi se, da potovanje Milanovo na Dunaj nij političnega pomena. Potem pa res ta Obrenoviček nij vreden, da svoje lepo ime nosi. Njegov rodni prednik je Srbe osvobo dil, in on bi se „ženil" in mater obiskoval, tačas, ko bratje Srbi krvavi'-V!
Od dalmatinske mejo ima ista „N. F. Pr.u od ponedeljka dopis, v katerem 80 po nemški šegi psuje na Hrvate in Dalmatince, a trdi, da S/ bi zdatno podpirajo upor. Izdali so v Trsta tiskan proglas in ga širijo po Bosni iu Hercegovini, klicoč rajo pod orožje. Posebno 86 naglasa verska svoboda, da bi se zediuili katoliki in pravoslavci, ker vera ne loči bratov, jeden ter isti jezik govorečih. Torkov je bilo doslej premalo, da bi bili mogli vstanek zadušiti. Povsod so bili tepeni. Vendar Be vstanek ue bode vzdržal, če ne bode od di ugod pomoči, pravi nemški dopisnik. _
Znano je, da v Rosni in Hercegovini živć pravoslavni in katoliški kristijani. V sedanjej borbi na nekaterih krajih hvale vredno oboji skupaj drže, na drugih pak katoličanstvo igra žalostno rolo jalovosti in cel6 bratoizdajstva. Tako je na primer katoliški škof iz M-M ara, Turkom to ljubezen naredil, da je potoval v okraj Gabela iu tam katolike nagovoril, naj orožje polože iu bodo dalje prokletema Turčina pokorni. Imela je ta hlapčevska duša vspeh, kakor se iz Ivoska na bosniškej meji poroča.
Iz Dnbrovnika se brzojavlja, da so Turki vstaše od potoka Krupa proč potisnili. Vstajniki hočejo za sedaj pogorsko vojno vojevati. To je le lazumno, dokler se Crna gora in Srbija ne odločiti.
Politični razgled.
V Izubijani 4. avgusta.
Iz itunajn se poroča, da je srbski knez prišel na Dunaj pomoči iskat zoper opasno agitacijo Rističeve stranke proti njemu. (Kar je smešno.) Ob enem bi rad zvedel, kaj Avstrija misli o iztočnej politiki. 3. avgusta je bil baje pri cesarji. Audraasv je na Dunaj prišel, da se z Milanom posvetuje. Situvacija je vrlo ozbiljna.
„N. Fr. Pr.u pravi o uameravanji Avstrije, posesti en del Rosne in Hercegovine, da bi se moral tudi „rajhsrat" o tem vprašati in da bi odgovoril: „za ta pustolovja nemarno denarja, niti vojakov." Mi Slovanje v Avstriji, ki imamo faktično večino, pak odgovarjamo: nkrona naj le migne v tem smislu, in izginili bodo tisti nemški prosijani na Dnnaji in pri nas, ki bi dosedaj rekli svoj „nemamo." Naše t lici jal no prusi-janstvo je povsod nesramno.
Najnovejši vladni telegram v „Laib. Z." poroča : Srbski knez je bil pol ure pri cesarji. Oficijozna „Presse," Lasserjev organ, pravi, da nij dozdaj nič znano, kaj sta vladarja govorila, vendar meni, da se je srb-skemu knezu reklo, da ae želi mir ohraniti. Sicer pak dnnajski oficijalni krogi trde, da se hercegovinski vstanek manjša. — Pri srbskem knezu sta bila tudi nemški poslanik Schvveinitz in ruBki poročevalec Novikov.
Iz Lvova prihaja novica, da je grof fjmoluchovski, nekdanji minister, oče slavne oktoborske diplome, sedaj namestnik v Galiciji, umrl. Bil je dober Poljak in pošten Avstnjan, kar poslednje se ne moro nže o vseh možeh reči, ki njegova mesta zavzemajo. Star je bil 63 let.
Rusinski duhovni se mnogobrojno selijo na Rusko iz Galicije. Uzrok tega jo materijalna beda. — „Dzien. Pol." tudi poroča iz Dunaja, da bode na mestu krakovske tehnike založena višja obrtnijska šola.
Na IM ivtitshtin BO sedaj volitve na-rudno-vladno izpale, le v siseškem okraji je dr Makanec izvoljen. V koprivniškem okraji je izbran Beruta, v belovarakem Ste-kovič, v Djakovu Mirko Hrvat, v Vinodola jednoglasno Vončina, v liakru Zmajič (proti Starčeviču). V Delnicah je izvoljen dr. Mu-hič s 110 glasovi, StarćeviĆ je dobil 14 glasov, v Ivancu jo izvoljen dr. Malec, v varaždinskih Toplicah dr. Spevec, v Varaždina Pust, v Vukovaru (magjaron?) Kuševič.
Vil »mJe ti rž lave.
/V(iHc«.»7.i legitimistični poslanec Franclien, ki je republiko ostro prijemal, bil je k reda poklican. Levica je Bklenila, političnih posvetovanj ne izpozivljati.
Iz otoka f* i-1'ti se poroča, da so tam volitve v grški parlament v smisla ultra-liberalnega ministerstva v popolnem reda opravljene.
V Stiittf/artu so 2. avgust« zopet imeli strelsko svečanost in prosijanih. Znani dr. Kop p je dejal, da skupna narodnost veže Avstrijo z Nemčijo! Uže vemo, kam to meri.
Iz J\v»9iiktgn se poroča, da je Skof iz Kulrra obljubil prasko postavo o upravi cerkvenega premoženja, na katero so se prej ultramontani močno Ludovali, izpolno-vati.
Vodna poslopja na kolen na ljubljanskem močvirji.
(Konec.)
V poletji 1. 1854, ki je bilo nenavadno snho, upadla je voda v Švicarskih jezerih posebno v ciriškem. Vsled tega prikazale bo se v omenjenem jezera bliza vasi Meilen cele vrste kolov iz vode, za katere se je znalo sicer nže poprej, a jih nihče nij pre-iskaval. Ker so bili koli zelo sistematično zabiti v jezerska tla, izbudili so pozornost učenjakov. Predsednik arbeologičnega društva v Zirihu, dr. Keller, preiskoval je 2 l/i črevlja debelo plast, ki je bila na koloh in je našel sila veliko kamenenih sekir in drnzega orodja iz rožnine, lesa in ilovice. Koli so bili zaporedoma zabiti v jezerska tla, črez nje so bili pribiti po dolgem tramovi zelo tako, kakor nagi tesarji še sedaj ograje na vereje pribijajo. Crez tramove bo bili položeni počrez okrogli koli, Črez to pa zopet tramovi po dolgem. Tako je bil narejen v jezeru most in dr. Keller jo izpoznal, da so na tej podlagi stala človeška stanovanja nad vodo v jezera.
Pozneje so našli tudi v druzih švicarskih jezerih in močvirjih, pa tudi v Italiji, na Francoskem, Angležkem in Irskem, na Nemškem in Ogerskem enako stavbe. S tem je bilo dokazano, da so si v davnoj prvot nej dobi stanovalci skoro cele Evrope stavili svoja pohištva sredi vode v jezerih. Na tsnčniša preiskovanja so pokazala, da so bila poslopja na koleh narejena ob časa, ko ljudje ni j ho še poznali železne rnde. Pač pa ao nmeli najtrje kamenje z brus i ti in izvrtati. Izdelovali so si tudi iz Živalskih kosti j in rogov, posebno iz jelenovih razna orodja. Iz napravljene ilovice so delali lončeno posode.
Pečali so se celo s kmetijo in Živinorejo in nmeli so na lesenih kolovratih predivo presti. Vse kaže na to, da so bile te stavbe stavljene v prvotne) kamenenej dobi, ko se šota še nij delala po jezerih in močvirjih. Hiše so bile na štiri ogle, navadno po 27' dolge in 124 široke. Narejene so bilo iz manjših kolov in vmes z vejami, protjem in ilovico zadelane. Pokrite so bile najbrže s slamo ali pa b trnjem.
Stale so na podlagi iz kolov in tramov kakor smo je popisali, le redkokrat je bil prostor mej kolmi z vejami in ilovico zadelan. Sredi take kolibe je bilo ognjišče in v kotu ležišče. Stanovali so ljudje v njih po zimi in po letu, kakor je razvidno iz odpadkov. Iz hiše je bil narejen na suho most, kateri se jo lahko nazaj potegnil. Mogoče, da so imeli tudi še na suhem stano-Vanja, gotovo pa je, da so svoje mrliče na suho pokopavali. Imeli so ti prvotni stanovalci uže pšenico, ječmen in proso. Umeli so tudi peči kruh. Živili so se poleg tega tudi z ribštvom in lovom, s sadeži in z mesom domaČih živalij, od katerih so imeli
goveda, ovce in koze, pse in dve plemeni prešičev. Živalske kosti so imeli navado vse skrbno razklati, ker so mozek zelo ljubili.
Zakaj ao Ijndje v prvotnoj dobi stavili takim trudom svoja stanovanja v vodo (pri nekaterih se je porabilo na sto tisoče kolov) je nam sedajnikom zastavica, katero je težko uganiti.
Najbolj verjetno je, da so se hoteli zavarovati pred divjimi zvermi, posebno pred vepri (Eber), turi in risi, katerih Je onda v Evropi sila veliko bilo. A ker te živali človeka le posamezno napadejo, je tudi verjetno, da so je postavili v vodo tuđi zavoljo varnosti pred sosedi, ker v onej div-jej dobi je razsajala mej ljudmi vedna vojska ali pa, da so ložje ribarili po jezerih in občevali drug z drugim s čolni, ki so bili narejeni iz enega debla, in kakoršne de sedaj nahajamo pri divjakih v Avstraliji. 11 Se in kolibe ho bile, kakor je videti pozneje po-žgane. Kdo je zanetil ogenj, se ne more vedeti.
V nekaterih etavbab, ki so gotovo iz poznejše dobe, našli so mej kamenenim, lesenim in roženim orodjem nže tudi bronasto, da celo železno. V stavbah na Neufscbatel-skem jezeru ho našli le železno orodje pa orožje, kakoršuo so rabili stari Galijaai v vojskah z K'oiljani. V nekaterih stavbah so našli celo izdelke iz jantara, kar nam dokazuje, da so stanovalci teh stavb tudi nže trgovali, kajti jantar se dobiva le ob bregovih baltiškega morja. More biti, da so ljudje te stavbe rabili tudi v poznejši dobi za shrambe in stanovanja, posebno ob voj-skinem času.
Stavbe na koleh so bile znane še najstarejšemu zgodovinarju Herodoto, ki je živel 400 let pred Kr. Herodot pripoveduje, da je živelo v nekđanjej Trakiji, (sedanjej evropskoj Turčiji) ljudstvo, ki je stanovalo v hišah na koleh v jezeru Phrasias; kole so dobivali iz starega gozda, ki jo rasel na gori Orbelos.
Pozneje pa se jo sled stavb na koleh popolnem izgubila. Prerasla jih je šota, ali pa pokrila jezerska voda. Tako so ostale skrite do najnovejšo dobe, in z njimi vred vse sledi nekdanjega naroda, ki je v njih stanoval in živel.
Uže davno je bila izrečena misel, da je v prestarej dobi ondi, kjer se sedaj razprostira ljubljansko močvirje, bilo veliko jezero, ki je segalo z svojimi ožinami tudi v bližnje doline. Dokaz temu je, da so tla pod šoto vseskozi iz ilovice in enacih sedi mentnih tvarin, ki so se v teku dolzih let usedle iz mirno stoječe vode. V ilovici se nahaja poleg tega vse polno jezerskih školjk, tako, da bi si človek v kratkem napravil lehko celo zbirko. To se ve, da je jezero odteklo še v prestarej dobi po Btrugi sedanje Ljubljanice, ker latinski pisatelji (Rimljani so prišli na Kranjsko nže 1. 30 pred Kr.) nič ne vedo o kakem jezera bliza Ljubljane, pač pa pripovedujejo, da se nahajajo ondi močvirja.
L. 185G našli so Železniški delavci blizu tako imenovanega Kušlanovega grada ali Zablat, ki leži na mahu mej tržaško cesto in Goricami, neko čudno orodje iz jelenovega rogu, katerega nijso poznali. Pokazalo se je pa, da je to sekira, ki je imela na drugoj strani kladivo in luknjo  za toporišče.
našli so ondi še orodje iz rožnine, a pozneje se ondi nij več kopalo in zdaj ne vemo kraja več.
Meseca julija 1875 pa je zadel, kakor smo nže povedali, vrli domoljub g. Peruzzi bliza vasi Studenec, ki leži ob znožji Krima globoko pod šoto nm ostaline starih stavb na koleh, ki so zelo podobne onim, katere je dr. Keller našel v jezera pri Zirihu t Švici. Uže na prostoru, kar se ga je od-kopalo do sedaj, našla se je cel o bogata zbirka orodja iz živalskih kostij in rogov, izdelkov iz kamenja in ilovice, živalskih in rastlinskih ostal in, tako, da nam popolnem odkriva življenje in delovanje starega ljudstva, ki je nekdaj tu v jezera prebivalo.
Kar se tiče najdenega orodja, so posebno zanimive sekire iz jelenovega roga, katerih smo videli kakih deset. Rog je na spodnjej strani na eno plat obrušen ; zgoraj pri rogovili je izvrtana luknja za topo-rišče, iz rogovile pa je narejeno zgoraj kladivo. Posebno izvrstna je ena sekira, ki je narejena iz debele kosti turovih (divjega vola). Sekire te so rabili gotovo pri delu, pa tudi za boj. Brusili so jih s posebno 8krbljivostjo na trdem kamenji, na oslčh, od katerih so se našle dosedaj kake štiri, ki so na enem koncu lepo oglajene. Imeli so pa izvrstne osle, za brušenje, katerih smo več videli. Seveda bo se take sekire pri delu kmalu skrhale. Iz zbirke, ki je sedaj shranjena v deželnem muzeja, se tndi na tanko vidi, kako so te sekire delali, ker nekatere še nijso popolnem izdelane. S kako težavo pa so postavili svoja stanovanja na koleh v jezero, to si vsak lehko sam misli, kajti koli, ki so se izdrli iz ilovnatih tal, so po 7' dolgi in so črez sredo črez pol črevlja debeli.
Poleg sekir so vrlo zanimiva tudi bodala in igle iz koncev jelenovega roga, pa veliki trnjaki, ki pričujejo, da so bili stanovalci teh stavb izvrstni ribarji. To kažejo tudi velike kosti iz hrbtišč in pa ploskve od jesetre ali kačige, (S tor) ki je ena največjih jezerskih rib in živi sedaj še v Volgi. Zanimivi so tudi krivci iz kočnjakov vepra ali divjega prešiča, posebno dobro izdelani in brušeni. Pušic bo je veliko našlo. Vse, razen štirih kamenitih, so koščene ali pa rožene in zelo ojstre.
Posebno zanimivi so tudi lonci iz gline, vsi izdelani brez orodja le z roko in čuda dobro ohranjeni. Nekateri kažejo nže precej lepo obliko, eni so celo opisani, kar je dokaz, da oni stari narod, ki jih je delal nij bil brez vsega čuta za umetnost. Nekateri so zelo veliki, kar se vidi iz ene najdene črepinje in kaže, da so gospodiuje v njih hranile večje zaloge. V enem so se našli še ostanki od jedi razrezana rastljina, kakor kislo zelje. Gospod mnzealni kustos De-žiii a u misli, da je ta jed iz rastline, ki se zove ValiBneria spiralis L. in se še sedaj nahaja po laških jezerih. Bazen te rastline so se našle tudi lupine od lešnikov, koščice od drnulje, pa povodni oreh, (Trapa natans L.), ki ga sedaj na Kranjskem nij nikjer več; bil je le še v jezerih zatiških menihov pred dve sto leti. Nahaja se pa sedaj še v koroških jezerih. Rimski pisatelj Plinij pripoveduje, da so nekdanji Traki na Strvmonu s perjem te rastline krmili konje, iz jedrov pa pekli kruh. To je bilo najbrž tudi pri I stanovalcih na ljubljanskem močvirji v na-
▼adi, ker se do sedaj nij našel sled od kakega žita, kakor v švicarskih jezerih, pač pa okrogli kameni, s katerimi so jedre trli. Razen tega so se Živili z ribštvom in lovom. Umeli so pa tadi nže presti, kar priča lončeno vreteno, ki se je tndi našlo. Živalskih kosti j Be je našlo nže do sedaj uže sila veliko, posebno od velikanskih jelenov, vepra in domačega prešiča, od bobra in — pesa. Ko-P.njaki veprovi in drage kosti kažejo, da so bile nekatere teh živali) velikanske, ter da je neizmerno močnih in pogunmih lovcev trebalo, da so je dobili. Vse reči so čada dobro ohranjene, kar je dokaz, da je bilo ljubljansko jezero mirno. Pozneje je pa vse prerasla šota in obvarovala pred razpadom.
To je, kar smo povzeli iz predavanja, katero je imel g. kustos Dežman preteklo nedeljo v redntnej dvorani. Upati je, da bodo izkopavanja, katera je priredil si. deželni odbor kranjski, in katere vodi posestnik g. Pernzzi, še marsikaj  zanimivega odkrila.
Dopisi.
Iz Znorelim 2. avgasta [Izv. dop.| Pri nas plava nekaj po zrakn, Česar nobeden ne vidi, vsak pa čuti. Kot znamenje te sitnvacije navajam, da jako Čadni glasovi okolo roje. Novosti — vsak dan drnge — pode se kakor burni oblaki. Kar je pred polu dne še zanimiva novost bilo, je po poln doe nže zastarela šara. Vse to je znamenje, kakor sem nže rekel, da pri nas nij normalnega stanja, da res nekaj nevidljivoga po zraka plava. Kake novosti pri nas krožijo, samo en primer. Denes se pripoveduje, da pride eden nadvojvodov presijajne vladajoče hiše za bana civilne Hrvatske in ob enem za zapovednika prejšnje vojne krajine. On bi tedaj Mažuraničevo in Mollina-ryjevo dostojanstvo v enej OBobi zedinil. S tem bi se uvelo zopet staro hrvatsko ban-stvo, v katerem je bila civilna in vojnička oblast zedinjena, in sicer do bana Rancha, ki je neko posebno zaslugo in važnost v to polagal, da je on „prvi civilni ban". To zopetno zedinjenje dveh oblastij obrazloŽoje se s tem, da bo prejšnja vojna krajina vsa-kako v naš sabor poklicana, ter da sabor potem ne bo dvojne vlade pred soboj imel nego samo eno. Sicer se pa baje s tem zedinjenjem dveh vrhovnih deželnih oblastij tndi akcija 1. 1877 v protimagjarskem smislu pripravlja, ter baje tndi stanje na Turškem tangira. Ta kombinacija je denes pikantna novost, jutri pa valjda uže nobeden o njej več govoril ne bode, odrinila jo bode valjda še pikantnejša druga izmišljotina.
Nabiranje dobrovoljnih prineskov za uboge Hercegovce neče prav v tok priti. Odbor v ta namen postavljen, nema mnogo opraviti. Svota nabranega denarja je še zmirom mala. Kamor so ozreš: apatija. Naš narod je denes, — naj Be mi prispodoba no zameri — kakor klada: da se preobračati, na katero koli stran se hoče; da po Hfhi teptati, d;i po sebi drva cepiti. Dr. Makanec je v saboru vlado in narodno stranko grajal, da sti narod v dremež zazibali. Ta Čas, ko je on to rekel, mu je malokateri verjel, a denes žalibog splošno apatijo tudi optimisti pripoznavajo. Splošna apatija razodeva se najžalostnejše pri ravno kar se vršečih saborskih volitvah. Volilci se skličejo
na dogovor: volilcev pride samo peščica. Predlaže se jim kandidat, volilci ne vedo ali bi rekli da ali ne. Kandidat se proglasi kot takšen: volilci pa gredo molče, ali pa se pogovarjajo bog ve o čem, domov. Nikjer nij nobene kortešacije, nobene opozicije, nobenega navdušenja. In vse to je znamenje, da v politiki gremo rakov pot. Naša narodna opozicija ae do sedaj nij mogla okrepiti. Prvi pogoj naprejevanja vsake politiške stranke je, da si nstvari svoj Časopis, ki vsak dan njene nazore zagovarja in protivnikove pobija. Pri nas je še zmirom Bachov tiskovni zakon veljaven, in pod regimentom tega zakona morejo „Nar. Nov." in „Obzor" izhajati, opozicijonalen list pa nikakor ne. Naš novi tiskovni zakon, ki pa mimogrede omenjeno, nij mnogo liberalnejši od Bachovega, še nema postavne veljavnosti, za kar se je tudi narodna stranka pobrinila.
Domače stvari.
— (Uradna „Laibacher Ztg.u) od 4. avg. poroča, da je c. kr. kranjska deželna vlada prepovedala tukajšnjemu komiteju rnabiranje za upor v Hercegovini" („zu-gunsten der aufstandischen Bevvegung in der Hercegovina"). Prav! A nam nij niti znano, da bi tukaj sploh bil kak tak komite. Mi smo sprejeli in odposlali samo privatno, ne javno, mile darove za ranjene in pribegle sirote v Avstrijo. O „komiteji", ki za upor pobira, vedo menda drugi. — Sicer je čudno, da se v Ljubljani nekaj prepoveduje, kar je pod isto vlado v Dalmaciji dovoljeno, in se pod istim vladarjem Nj. vel. cesarjem Franc Josipom v Zagrebu, kjer je odbor znan, dejansko in javno vrši! Za karlistične ranjence v Španiji je bilo dovoljeno ultramontauskim listom pobirati. A za hercegovske, ki avstrijsko zastavo spoštujejo, nij dovoljeno!
— (Tržaška „Naša Sloga") tndi v posebnem oklica pozivlje Primorce, naj nabirajo za ranjene Hercegovce. Ona pravi: »Krščena braćo, pomozimo svojoj krvi, čim tko možemo. Onaj, koji je svu svoju krv za nas prolio, zakunio nas je živim bogom, da nezatvarajmo sr dca gl adu i golotinji svojega iskrnjega, nego da bndimo oko sliepfi, noga hromu, utjeha tužnu i žalostna i utočište prognanu i nevoljnu. Tko Bi krštjen, sad je vrieme da pokažeš, da i u tvojem srdeu gori krštjanska ljubav, koja izjednačuje zemlju s nebom, čovjeka 8 bogom!"
— (Imenovan j a.) G. J. Šetina je imenovan za državnega pravduika v Ljubljani. Jako radi bi ga bili mi Celjanom prepustili, ker tam bi bil bliže Nemcev, katerih sin je nže iz tevtonske dobe, kakor pra-germansko ime kaže. Za namestnika pri državnem pravdništvn v Ljubljani je imenovan g. E. Mtihleisen, sicer politično tudi nam nasproten, a kakor čujemo, vsaj mož mirne krvi in jurist, ki ne strepeČe nervozno, kadar kaj o Slovenstvu čnje. — V Celje pride na jednako mesto dr. PflUgl iz Maribora. Samo upamo, da se bode kmalu slovenščine naučil, sicer no vemo, kako mu pojde z obravnavami.
— (V Kranj i) je obiskavalo štirirazre-dno ljudsko šolo 24G učencev in učenk.
— (Umrlo je v Ljubljani) meseca julija 85 oBob in sicer 40 možkega in 45 ženskega spola.
— (Tudi iz Ljubljane) je šlo nekaj nemških strelcev v Stattgart ter bodo tam z drugimi vred prusijanili — in nihče jim ne bo nič prepovedal. Le na Slovana pazi skrbno oko policije, še čo ranjencu postreči hoče.
— (Letina) je po Dolenjskem, zlasti kar se tiče žita, strašno slaba. Pšenice, rži ljudje nijso skoro nič namlatili. Turšico je vihar in dež polomil, če še ajda slabo stori, bode lakota.
Izpred sodišča.
(Dalje.)
Obdolženci: Tone Šajn, Jože Novak, Tomaž Tomšič, Tone Tomšič, Tone Češnik, Jože Šajn, Andrej Knafelc, Jaka Šajn, Tone Kaluža in Andrej Urbančič, priznajo, da se je 23. avg. po polu dne v njihovoj navzočnosti pri javnem shodu sklenilo, da Be bodo zbrali prihodnji dan vsi posestniki iz Kne-žaka v Mašunu, kjer je graščina Šneperk zidala logarsko hišo, tam vso delavce zapodili in hišo razdjali, in sicer vse to v mnenji, da je kraj, kjer se ta hiša dela, njegov; dalje, da se bo 24. avg. mej G. in 7. uro zjutraj z zvonom dalo znamenje iu bodo potem v Mašnn šli, da so se tega z malimi izjemami vsi posestniki iz Knežaka, mej njimi tndi vsi zatoženci, oborožili in na dotični kraj prišli. Od tod se jih jo okolo 130 osob, potem ko je Anton Slavec 6G vse imena posestnikov prebral in nenavzočne zaznamoval, ker je bilo določeno, da mora vsak, kdor izostane 5 gl. kazni plačati, podalo naj prvo v Mašun, kjer so silovitosti počenjali in potem proti Vratam, kjer so hoteli neki gozdni pot popraviti. Dalje obstoje ti obdolženci, da so se vsi pri tem udeležili in da so tndi vsi drugi obdolženci pomagali.
Drngi obdolženci pak: Jože Čeligoj, Jaka Slavec, Jože Smrde), Tone Knafelc, Tone ' Novak, Andrej Šajn, Janez Šircelj, Miha Fatnr, Blaž Šajn, Tone Tomšič, Miha Škrlj, Tomaž Šajn, Jože Tomšič, Jože škrlj, Jože Novak, Tomaž Kož, Miha Kož, Tone Šajn, Miha Milavec, Matija TomaŽič, Matija Urbančič, Janez Tomšič, Tone Kaste! ic, Andr ej Sajn, Tone Delost, Janez Šajn, Franc Šircelj, Šimen Slavec obstanejo, da so se na dogovorjeno znamenje z zvonom z dragimi Knežani zbrali, in skupno proti Mašuna in Vratam Šli, a taje, da bi bili v Mašunu ter se ta udeležili silovitosti, rekoč, da bo šli pri Mašunu naravnost proti Vratam in tam pota popravljali. Ravno tako tndi tajć, da bi se bili pri razdejevanji logarske hiše udeležili.
Tretji obdolženci pak: Janez Novak, Miha Novak, Tomaž Živec, Andrej Zadel, Jakob Šabec, Matevž Fatur, Janez Rovtar, Andrej Milavec, Tone Jenko, Jože Robec in Simon Urbančič priznajo sicer, da so se z drugimi vred zbrali, oborožili in nekoliko časa proti Mašunn šli, pa trde, da so mej potom zaostali in potem domov šli.. Tudi nečejo o dogovoru silovitosti v Mašuma ničesar vedeti.
Četrte vrste obdolženci: Janez Fatur, Jože Novak, Miha Pirec, Simon Tomšič, Janez Šajn, Janez Tomšič, Janez Brumen, Jože Slavec, Gašpar Tomšič, Jakob Česnik, Matija Simončič, Anton Sipec in Peter Tomšič vsa ta dejanja kratko taje in pravijo, da se
niJBO udeležili in o razdejanji ničesar vedeli. A to zagovarjanje se državnemu pravdniku zdi napačno, kajti pravi, da Andrej Knafelc, Tone šajn, Jože Šajn, Tomaž Tomšič in Anton Češnik pritrjujejo, da so se ti tudi silovitosti v Mašunn ndelcžili.
To je posnetek tožbe. Iz obravnavanja pred sodiščem, zagovora in sodbe prihodnjič. Omenimo le, da bi ta stvar vsak ako morala po postavi se pred porotniki obravnavati.   Zakaj se ne?
(Konec prih.)
Telegram  ,.Slovenskemu Narodu".
Samobor 4. avgnsta. Dr. Milan Makanec je ovdje zastupnikom jednoglasno izabran. Živila Bamosviest hrvatskoga naroda ! Zdravo Slovenci!
l.isiui«H uredništva. N. N. v G. g. — Niti oznanila se no sprejemajo, ako uredništvo ne vč imena pošiljavčovga in ako ta nij pripravljen zastopati oznanijo preti sodbo. Če torej s pravim imenom ne oglasite so, damo poslani denar za ranjene Hercegovce, ker brezimnih, no z imen) dokazanih napadov, tudi za denar mej inserati ne tiskamo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka iif brez stroškov po izvrstni
ReTOlesciere in Barry
28 let uie je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, Bilenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-atuart, Markize de Brehan a mnogo družili imenitnih osob, ae razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barrv v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiBtih ln mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo Bredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušenji v grlu, (L. S.) Hud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
W i u c h e h t ur, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal Bem se Bain glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. J a "i e u Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. An ge 1 ste i n a.
Berolin, ti. maja 185B. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel ste in, tajni sanit. svetovalec
M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barrv so izvrstni. Ferd. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za stras uimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar  použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barrv po polnama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik,
Št. 80.416. Gosp. F. V. Benoke, pravi profesor aedicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische Wochenschrifttt od 9. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dilsseldort. na dolgoletnem bolehanji glave in dtfvljenji.
št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vBeh udih, shujsanji in hipohondriji.
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St, 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več nu ceni, glede hrane.
V plehastih pnšioah po pol funta 1 gold. 50 kr , i funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold., - Revaleauiore-Biscuiten v pufiicah a 2 gold. 50 kr a 4 gold. 50 kr. — Bevaleaoiere-Chooolatee v prah n v ploščicah s* 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 50 kr., i8 taa 4 gold. 50 kr., v prahn sa 120 ta: 10 gold., za 288 taa 20 gold., — sa 576 taa 36 gold - Prodaje: Barrv dn Barrv & C cm p. na Da m jI, Wall 1n«Hkh«hc it. 8, v Ljubljani Ed Hahr, v Grade! bratje Oberanzmevr, v lnav biruku Dieohtl A Frank, v Celovel P. Birn baoher, v lionel Ludvig Mnller, v Mariboru M. Morio, v Merann J. B. Stookhaaien, v KHKr«'bu v lekarnici usmiljenih seBter, v Čer novleah pri N. bnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradca pri bratih Oberranz-meyr, v Teniedvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varal« dimi pri lekarju dr. A. H al ter ju, kakor v vsei. mestih pri dobrih kožarjih in apecerijakih trgovoih tndi razpošilja dnnajaka hiia na vae kraje po poatnib aakatnioah ali pov&etjih.
Deželno gledišče v Ljubljani.
Četrtek 5. avgunta:
Prva velika predstava
slavnoznane nmeteljske drnžbe
h/ratov JKalittđt*
cea. ruska in kralj, švedska dvorna umetnika,
v svojih dosedaj nedosegljivih produkcijah v modernoj
saloiiskej magiji i fiziki.
Woii plu* ultra
v telovadbi.
Vstopnico so dobivajo prej in zvečer pri kasi.
Kasa so odpre ob 7. uri. — Začetek ob 8. uri. Nedeljo zadnja predstava z novimi produkcijami.
(267) iji-ata BCaitrcpla*.
Dnnajaka boraa 4 avgnsta.
(Izvirno telegrančno porodio.;
Enotni dri. dolg v bankovcih .   70 gld. 95 kr..
Enotni drž. dolg v irobrn 74   „ 20
1860 dri. posojilo   .   .   .   .   . 11 ii   n tj0
Akc\je narodne banke       ■     930   „ — ,
Kreditne akcije    ....     2 8   , —
London........111   „ 35 „
Napol.......... 8   n 90
C. k. cekini.......5   „ 25«/, .
Slrfthr.._|Q0 0')_
Hiša z 2 nadstropjema
in i icii i m vrtom je na prodaj v Ljubljani, rožne ulice štev. 112, katera se nahaja v prav dobrem stanu.   Pogoji so ugodni.   Natančneje pove lastnik
Luka Gradišnik,
(266—1) na Vranskem pri Celji.
Piccolijc va lekarna „k angelju".
Farmacijske specijalitete (Wtabl i«'i Plccolija,
lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in inajanje zob, zoper difteritis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlie vsini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
RibJB Olj8, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnetnu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vaakovrstno rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni likčr. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različno organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Grlycerin-Creme,
je posebno izborno sredstvo zoper razpokano ustnico in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da so ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalnimi vodami, lepotičjem in leputičuiiu sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
RajŽeVl pUlver. Izključljivo iz vogeta-biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkoBt in čvrstoBt, kar so nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mniihsredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega loka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek užc poskusil sam na sebi, se bodo radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj zuanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Nurucila so izvršujejo vračajočoj se pošto proti poAlueiuu povzetju. (132—74)
Urnctiio ifiiaziiitiatlo.
5. avgusta 1875.
Razpisane službe: MeBto zdravnika v Postojni, do 20. avgusta. Prošnjo c. kr. postojnskemu okrajnemu glavarstvu. — Na mestnoj deskej šoli v Ljubljani učiteljsko mesto; plača 700 gld. Prošnje do 20. t. m. šolsk. svetu. — Pri c. kr. teiegrafnem vodstvu v Trstu služba uradnika v XI. post. razredu in mesto praktikanta, do 20. t. m.
Ikjurll v l Jat RHjUiial
od 29. julija do 2. avgUBta: Eliz. Ilerman, gostica, 77 1., na pljučnici. — Lucija Ranhardt, 60 1., na jetrnem raku. — A. Herman,   udova c. kr. stavb, vodje,  84 1.,  na pljučnem oslabljonji. — Fr. Merzel, gostač, 60 L na črevesnem vnetji. — Jamej Kralj, kurjavca sin,  1 1.,  na antrophiji. — Jov. Pance, doto tisk. suge, 8 dni, na občnej slabosti. — Jov. Jeršek,   delavska soproga, 22 1., na jedki. — Marija Urbinee,  črovljarBka soproga, 64 1„ na žoodčnein raku. — Jakob Cimerman, kajžarski sin, 22 1., na možganskem mrtudu. — Mar. Kernc,   učiteljsko dote, 9 mes., na glavnej vodenici. — Peregrin Rodč, berač, 59 1., na oslabljenji.— Katra Fllrst,  boračica,  80 1.,  vsled poškodovanja. — Ferd. Lene, dete kon-dukterja, 9 tednov,vna osepnicah. — Jov. Ravnikar, delavska soproga. 30 1., na jetiki. — Ant. Seiurov, dvojček, 3 mes., na osepnicah. — Vilib. Bitner, železniški čuvaj,  46 1.,   na jetiki. — Marija Koprivec, šivilja, 46 1., na pljučnici.
sck slovensko tei m i n o lomijo.
katerih sem uže črez 200 razprodal po KrauJMkein, sinj* i>1.( in in C«o-
riHkeui bo dobivajo pri meni užo štiri lota. Imajo 8" vpreme.ru in veljajo: Brez poldnevnika (meridijana) 5 gold. 30 kr., s '/u poldnevnika 7 gold., s poldnevnikom in lepim stojalom 13 gold. 3u kr.
Teiaez O-loaa-tlaaJ-,
(262—2) na velikem trgu hiš. št. 237 v Ljubljani.
Fanta v štacuno
želi sprejeti
(264—2, kupec v Ljubljani.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne*.
Izdajatelj in urednik. Josap J ur C16.