GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA VELETRGOVINE »MERCATOR«
Ob dnevu republike -29. novembru
ČESTITAMO
vsem članom naše delovne skupnosti k doseženim uspehom
Dosedanji rezultati našega dela nam zagotavljajo, da bomo tudi v bodoče uspešno opravljali vse naloge za uresničenje naših skupnih ciljev

Sklepi centralnega delavskega sveta
Na 2. zasedanju centralnega delavskega sveta dne 21. 10. 1964 so obravnavali naslednja vprašanja ter sprejeli naslednje sklepe:
★	dokončno je bil sprejet statut podjetja. Prej ga
je obravnavala na seji dne 23. 9. 1964 občinska skupščina Ljubljana-Vič-Rudnik, katera je ugotovila, da je zelo dobro izdelan, da ustreza vsem zahtevam samoupravnega akta ter da nima k statutu nobenih pripomb.
★	Na podlagi 222. člena statuta je bila postavljena
komisija za varstvo statuta, katere naloga je predvsem, da pregleda vse notranje samoupravne akte Podjetja in enot ter ugotovi, če so v skladu z ustavo, zakoni in statutom. V komisijo so bili imenovani: Mirko Rupel j, Vilko Korenčan, Adolf Šmid, Jože Rener in Ivica Pirnat.
★	Imenovana je bila komisija za osnovna sredstva.
Mena naloga je, da pripravi CDS vse podatke in analize o osnovnih sredstvih, j, komisijo je bil imenovan Stanc Vrhove ter 15 čla-
nov, ki jih bodo predlagali DS enot, in sicer iz vsake enote po enega člana.
ic Na podlagi določil zakona o delovnih razmerjih je bila imenovana disciplinska komisija podjetja, ki bo obravnavala disciplinske prestopke, ki jih v isti zadevi zagrešijo delavci dveh ali več enot, oziroma zadeve, ki posegajo v poslovanje podjetja kot celote. V disciplinsko komisijo so bili imenovani: Vera Aljančič za predsednika, Vinko Kušar za namestnika, Olga Štra-kelj za člana in Stane Markelj za namestnika člana.
Enega člana in enega namestnika imenuje sindikalna organizacija po določbah ZDR.
•fr V komisijo za higiensko-tehnično varnost pri delu so bili imenovani Marjan Pogačnik, Alojz Zajc in Franc Cvelbar.
★ V komisijo za gospodarjenje in delitev, ki naj bi uskladila določbe okvirnega pravilnika o deljtvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov z novimi načeli ustave in statuta podjetja, so bili imenovani:
Stane Černe ter 15 članov iz enot, ki jih predlagajo DS enot.
★	V komisijo za družbeni
standard so bili imenovani:	Anica Vajda, Ljubo
Kavs, Marjanca Vrhove, Sonja Kambič in Vera Deber.
★	Na podlagi 7. člena statuta je CDS s posebnim
sklepom ustanovil poslovno enoto s samostojnim obračunom »Standard« Novo mesto. Ta PE bo obdržala razen detajlistične dejavnosti tudi svojo grosistično dejavnost. Glede lastnih organov upravljanja, glede pravic iz delovnih razmerij ter pravic s področja delitve in razpolaganja s skladi, bo imela PE enake pogoje kakor druge PE.
★	CDS je soglašal z vsebino pogodbe, ki se sklene med veletrgovino »Mercator« Ljubljana, kot matičnim podjetjem in PE »Standard« Novo mesto.
★	Na podlagi 16. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah in
na podlagi statuta podjetja je bil sprejet sklep o nadomestnih volitvah treh članov CDS v pripojeni PE »Standard«, ki bodo v torek, dne 24. novembra 1964. Za vse območje PE je bila določena ena volilna enota, in sicer kot 15. volilna enota — PE »Standard«, ki voli tri člane v CDS, in sicer:
1	člana za dobo dveh let in
2	člana za dobo enega leta. Volitve bo vodila centralna volilna komisija, ki je bila postavljena za redne volitve dne 16. 6. 1964. V komisijo za volilni imenik so bili imenovani Anica Šmajdek kot predsednik ter Ruža Ro-manič in Marija Vesel kot čiana.
★	Obravnavana je bila analiza k periodičnemu
obračunu za I. polletje 1964, ki je pokazala, da se je realizacija zvišala za ca. 17 "/o proti realizaciji v letu 1963. Povprečni presežek realizacije na enega zaposlenega znaša ca. 14 "Vo. V enaki meri, kot je bila zvišana realizacija, so bili preseženi tudi stroški, dohodek je po-rastel za 11 "/o, čisti dohodek pa za 10,°/o. Obrazloženo je bilo tudi stanje investicij v posameznih PE. Precej je bilo tudi razprave glede skupnih naložb sredstev, s katerimi razpolaga CDS.
★	Odobren je bil nakup raznih poslovnih prostorov z Zalogu, Mokronogu,
Nemški vasi in v Ljubljani ter adaptacija prodajaln na Viški 29, Ilirski 15, Vel. Laščah in Rašici.
★	Potrjena je bila tudi pogodba s podjetjem »Ve-
letekstil« o skupni naložbi sredstev.
★	V skladu z določili 65. člena statuta podjetja je
bil sprejet sklep, da imajo PE s samostojnim obračunom, ki imajo sedeže izven Ljubljane, pravico v okviru svojih potreb samostojno najemati bančne kredite za obratna sredstva in v okviru predpisov odobravati oziroma poslovati na potrošniška posojila. V okviru določenega programa in ekonomske sposobnosti pa lahko PE tudi samostojno najema investicijske kredite za potrebe osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe.
ic Na zasedanju je bil obravnavan tudi predlog za spremembo ZDR, ki naj bi predpisal način urejanja inventurnih primanjkljajev v obliki poslovnega rizika, ker bo ta način kolektivne udeležbe v poslovnem riziku lahko zelo uspešno pripomogel z izboljšanju dela in tudi pri občutnem zmanjševanju inventurnih primanjkljajev.
★	Glede bifeja »Blagajka« Črni vrh in glede upravljanja PC Vrhnika je CDS pooblastil CUO, da sprejme dokončne sklepe.
PROSLAVA V PE »HRANA«
Fani in Franci stalno skrbita, da bodo potrošniki zadovoljni
Sindikalna podružnica PE »Hrana« je organizirala o-gled nekaterih svojih prodajaln. Tako sta odpeljala dva velika avtobusa v nedeljo, dne 11. 10. 1064 ob 7.30 iz Ljubljane del kolektiva na obisk.
Prvi postanek je bil namenjen ogledu prodajalne v Grosupljem. Navzoči so si ogledali vse prostore ter ugotovili, da je prodajalna velika in lepo urejena. Tudi izložbe so bile pravkar urejene, čeprav niso vselej; kot bi bilo zaželeno. Prodajalna ima lepe zaloge delikates, kar ji omogoča vitrina IV 50.
Naslednja postaja je bila pred trgovino v zadružnem domu v Turjaku. Tudi kolektiv te prodajalne je pričakal obisk v prodajalni. Ta je bila v zadnjem času delno preurejena, dobila je hladilno vitrino in vodovod. Tudi aranžirana je bila lepo. Nato so si udeleženci hoteli ogledati Turjaški grad, znan po hudih bojih med NOV. Ta grad sedaj adaptira skupščina Ljubljana-Vič-Rudnik s sodelovanjem Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane, zato si ga ni bilo mogoče ogledati v notranjosti.
Na nadaljnji poti si je kolektiv ogledal še prodajalno v Rašici, katera bo po vseh predvidenih načrtih preseljena v nov lokal, kakor hitro ga bo mogoče z adaptacijo usposobiti tako, da bo služil svojemu namenu.
V	prodajalni Rob je kolektiv ugotovil, da je lokal zelo primeren, vendar bo potrebno v prihodnjem letu zamenjati dotrajan inventar. To je eden izmed vzrokov, da ni mogoče blaga, ki ga prodajajo, prikazati v taki obliki, kot si želi kolektiv te prodajalne.
V	Karlovici je prodajalna v stari zgradbi. Oprema ni najbolj primerna, vendar poslovodja skrbi, da je blago lepo razloženo, kar vpliva tudi na promet.
Daljši postanek smo imeli Gregorju. Mladina si je pri-v Velikih Laščah, saj smo redila ples v dvorani kul-si imeli priložnost ogledati turno prosvetnega društva. 3 prodajalne »Hrane«. Tudi Ob 15. uri je predsednik tukaj so vsi trije kolektivi SP povabil vse navzoče v
Prodajalna
Grosuplje
Turjak
Rašica
Rob
Karlovica Ortnek Vel. Lašče 12 Vel. Lašče 17 Vel. Lašče 53 Sv. Gregor
«	ra	5
«•£;S5 ■	o	®	b
P "	a	š	ra	^	g	o c
£>-	-n>
1-3
4
66.593.000
16.758.000
11.270.000
30.906.000
17.022.000
15.984.000
66.054.000
17.254.000
38.988.000
11.664.000
78
47
23
31
35
28
62
30
97
20
58
56
14 56 46 68
137
15 114
20
Skupaj :
292,493.000
451
584
prodajaln pričakali obisk v samih prodajalnah. Začudeni nad veliko in prostorno prodajalno v zgradbi, ki je last KZ, to je na št. 53, so izražali mnenje, da je tudi lepo založena in blago lepo sortirano. Tudi prodajalni na hišni št. 17 in 42 sta bili lepo urejeni. Prodajalna železnine ima staro dotrajano opremo, katero bo treba v bližnji bodočnosti zamenjati.
Prodajalne v Ortneku si nismo mogli ogledati, ker je bila poslovodkinja odsotna.
Iz Velikih Lašč sta odpeljala oba avtobusa na Sv. Gregor. Tudi tu ima »Hrana« svojo prodajalno. Tej je veljal prvi pogled, kakor hitro smo se ustavili. Tudi tu je poslovodkinja razkazala prodajalno, ki je v zadnjem času dobila vodovod in hladilno omaro, ki omogoča prodajo blaga, ki se sicer hitro pokvari, saj je prodajalna zelo oddaljena od (Velikih 'Lašč.
V ilustracijo navajamo nekaj podatkov o prodajalnah, ki smo si jih ogledali.
Sindikalna podružnica je pripravila vsem zakusko v prijetni gostilnici na Sv.
dvorano k mali slovesnosti. Vse člane kolektiva, bilo je več kot 100 navzočih, je pozdravil predsednik sindikata tov. Bruno Šarlah in omenil, da letos praznuje kolektiv bivšega podjetja »Hrana«, sedaj PE »Hrana«, 45-letnico svojega obstoja. Poudaril je skupne interese kolektiva ter se posebej zahvalil in čestital vsem sodelavcem, ki so doživeli v tem kolektivu 10 oziroma 15 let delovne dobe. Ti so:
Marija Šušteršič, 15 let, sedaj v prod. Tržaška 75;
Tončka Vokač, 15 let, sedaj v prodajalni Cesta na Brdo;
Olga Štrakelj, 15 let, sedaj v prodajalni P. c. Rož. dolina;
Rezka Osredkar, 15 let, sedaj v prodajalni P. c. Rož. dolina;
Rezka Regler, 15 let, sedaj v prodajalni Eiprova 19;
Pavla Marn, 10 let, sedaj v prodajalni Pjc. Rož. dolina;
Heda Rožič, 10 let, sedaj v prodajalni Poljanska 20;
Fani Sešek, 10 let, sedaj v prodajalni v Brezovici. (Nadaljevanje na 4. strani)
V prodajalni PE »Hrana« v Velikih Laščah
Deset- in petnajstletniki PE »Hrana« po razdelitvi diplom
Skrbimo za kadre!
Organi upravljanja v enotah in podjetju posvečajo vedno več in več pozornosti vprašanju strokovnega izobraževanja obstoječih kadrov, s štipendiranjem pa si zagotavljajo nove kadre, ki jih bomo potrebovali. V statutu našega podjetja so glede reševanja teh vprašanj nakazana jasna načela, ki jih je treba le izvajati oziroma podrobneje opredeliti predvsem glede načina, s katerim bodo enote in podjetje reševali to vprašanje. Namen štipendiranja je, da si enote in podjetje za-
pa za organizacijo in izvajanje strokovnega izobraževanja kadrov odgovorni vodje splošnih služb v enotah in šef kadrovsko socialnega oddelka podjetja. Slednji predvsem za tiste oblike izobraževanja in vzgojo kadrov, ki so bistveno važni za podjetje kot celoto.
Ce hočemo, da bo naš namen glede strokovnega izobraževanja dosegel zaželene uspehe in cilje ter predvsem dal pozitivne rezultate, je predhodno potrebno, da se opravijo določena dela.
stanje kadrov po starosti, po spolu, po delovni dobi (celotni in posebej v enoti oziroma v podjetju), stanje po delovnih mestih (potrebna in dejanska strokovna izobrazba kadrov, ki sedaj zasedajo delovna mesta) itd.
Na podlagi analize obstoječega stanja kadrov bo treba izdelati plan kadrov in to za daljše razdobje, s čimbolj natančno določitvijo, kakšnih in koliko kadrov potrebujemo, kje in na kakšen način bomo te kadre dobili in kakšna sredstva so potrebna. Tako iz-
To je bilo motto razprav na zasedanju centralnega delavskega sveta, ko so člani DS obravnavali dosednje rezultate poslovanja.
V zvezi s sprejemanjem statuta podjetja je bila imenovana poleg drugih komisij tudi komisija za gospodarjenje in delitev. To komisijo sestavljajo člani, ki so jih izvolili delavski sveti poslovnih enot. Tako bo ta komisija vsekakor seznanjena s problematiko posameznih poslovnih enot.
Že sam naslov te komisije pove, da bo njeno delo zelo odgovorno in bo zahtevalo temeljito poznavanje vsestranske problematike in še posebno problematike poslovnih enot in podjetja.
Rezultati dela tg komisije bodo v precejšnji meri odvisni od vsebine in kvalitete dela enakih komisij v enotah, ker bodo le-te najbolj sposobne ugotavljati realno gospodarsko problematiko svojih enot.
Ocenjevanje vrednosti dela, določanje čim enotnejšega kriterija za pridobivanje osebnih dohodkov za opravljeno delo in objektivno presojanje kriterijev enakopravnih skupnih dolžnosti in pravic v podjetju, zahteva mnogo analiz in resnega poglabljanja v notranjo in celotno družbeno ekonomsko dogajanje.
Današnji predpisani instrumenti za delitev dohodka dajejo široko možnost razpolaganja s sredstvi samoupravnim organom, zaradi tega imajo samoupravni organi toliko večjo odgovornost pred kolektivom, pred celotno družbo, kakor tudi, da opravičijo vlogo »dobrega gospodarja«.
Rezultati dosedanjega ustvarjanja in razdeljevanja ustvarjenih sredstev za delitev nam kažejo, glede na potrebe
Enaka vrednost dela -enake obveznosti in enake pravice
po investicijah, potrebo po veliki budnosti pri odločanju o delitvi ustvarjenih sredstev.
Pri današnji strukturi cen in blagovnih fondov je prav gotovo zmotno mnenje, da je doseženi dohodek rezultat ustvarjenega dela ter da je doseženi dohodek v trgovini lahko merilo za pridobivanje osebnega dohodka.
Današnja struktura cen in blagovnih fondov mora biti za nas, kadar govorimo o vrednosti dela, le ekonomska utemeljitev doseženega dohodka.
Pogled v notranjost glavnega skladišča
gotovi potrebne kadre za svojo dejavnost in za službe, ki so predvidene po organizacijski shemi. Hkrati Pa je treba omogočiti tudi izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja delavcem, ki so že v delovnem razmerju, a je njihova višja strokovna izobrazba oziroma specializacija koristna in potrebna za poslovanje enote in podjetja kot celote. V statutu so določene razne oblike izobraževanja: Preko raznih oblik uvajanja na delo, preko šolskega centra za blagovni promet, Preko seminarjev, ki jih organizirajo razne institucije izven podjetja oziroma ki jih organizira delovna skupnost preko strokovnega izobraževanja na delovnem piestu, preko mednarodne izmenjave delovnih izkušenj in prakse delavcev. V ta namen zagotavlja skupnost sredstva za štipendiranje, tistim pa, ki se dodatno izobražujejo, pa plačuje stroške šolnine, učnih pripo-fnočkov in knjig, odobrava izredne dopuste itd.
Načela in smernice, ki so jih organi upravljanja sprejeli v statutu glede strokovnega izobraževanja kadrov, morajo postati naša vsakodnevna skrb. Neposredno so
Prav sedaj, ko ugotavljamo potrebe po kadrih za naslednje leto. V prvi vrsti si moramo biti na jasnem, kakšne kadre imamo, tako v posameznih enotah kot v podjetju kot celoti, ker le to nam bo osnova za organizacijo in izvajanje strokovnega izobraževanja v bodoče. V to analizo obstoječega stanja spada predvsem: stanje kadrov po kvalifikacijah (šolskih in priznanih),
delane plane kadrov morajo organi upravljanja skupno s plani poslovanja za bodoče obdobje obravnavati ter jih odobriti. Na ta način bodo člani organov upravljanja neposredno lahko ukrepali, na svojih delovnih mestih pa bodo lahko s pojasnjevanjem in lastno aktivnostjo mnogo pripomogli k uresničevanju postavljenih nalog.
M. P.
Ivica Pirnat, Dragica Derglin in Kancijan Hvastja iz razvojno-planskega sektorja skrbijo, da bodo organi upravljanja imeli čim boljše in čim natančnejše analize in podatke o gospodarjenju podjetja
Vemo, da je današnja struktura cen blagu neobjektivna in večji del nasprotna zakonu ponudbe in povpraševanja. Mnogim artiklom so določene cene, ki so daleč neekonomske. Zaradi tega je nujno, da so cene drugim artiklom neopravičeno, v ekonomskem smislu višje od kal-kulativne možnosti.
Zaradi različne strukture prebivalstva in njegovih potreb po blagu po posameznih področjih naše trgovske mreže, se ustvarja po posameznih področjih tudi različna razlika v ceni, s tem pa se ustvarja tudi dohodek, odvisno od strukture prebivalstva in njegovih potreb po blagu.
To so dovolj veliki razlogi, ki v ekonomskem smislu ne dajejo nobene pravice jemati tako ustvarjeni dohodek kot plod prizadevnega dela.
Merilo za pridobivanje osebnega dohodka je lahko edino le dejansko vložen trud v ustvarjeno delo. Doseženi dohodek pa je razlika situacije na tržišču in nestalne kal-kulativne možnosti in dirigiranja.
Zato je nujno, če hočemo biti dobri gospodarji, da se lotimo ugotavljanja enake vrednosti dela za enako delo. Istočasno pa moramo ugotoviti merilo, ki bo enakopravno obremenjevalo poslovno enoto za skupne obveznosti do skupnih skladov.
Pri organizacijski enoti podjetja se že v ta namen zbirajo osnovni podatki za izdelavo analiz, namenjenih za razpravo skupaj s predlogi, ki jih bodo obravnavale komisije pri poslovnih enotah in centralna komisija za gospodarjenje in delitev.
Težišče sedanjega dela je predvsem na iskanju objektivnih kriterijev za oceno vrednosti dela po strukturi prodaje artiklov po posameznih poslovalnicah poslovnih enot. Hkrati izdelujejo predloge za enotno sistematizacijo in oceno delovnih mest.
Na podlagi vseh analiziranih zaključkov bodo komisije ugotovile dejanske možnosti ustvarjanja dela dohodka za sklade in objektivno merilo za enako obremenjevanje ustvarjenih skladov v skupne naložbe podjetja.
Nadalje bo potreben tudi predlog za medsebojne odnose v izkoriščanju in obračunavanju skupnih sredstev za investicije. Komisije za gospodarjenje in delitev poslovnih enot centralnega delavskega sveta imajo s temi nalogami veliko kolektivno odgovornost tudi navzven podjetja.
S tem delom bo prav gotovo naše podjetje vključeno v predkongresno delovanje ZKJ.	(F. C.)
Odgovornost za inventurne primanjkljaje
V dnevnem časopisju je bilo že objavljeno, da je v postopku .sprememba ,'Zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi uvedla razen materialne odgovornosti tudi odgovornost za poslovni ri-ziko. Ta sprememba naj bi se izvedla v sedaj veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih, še preden bi bil sprejet novi Zakon o delovnih razmerjih, izdelan na podlagi novih ustavnih načel.
Kaj določa predlagana sprememba?
,'Za prodajalno ali skladišče, pri katerem je poslovanje vezano z določenim poslovnim rizikom, lahko organ upravljanja:
prakso mnogih trgovskih podjetij, ki so uvidela, da je urejanje, inventurnih primanjkljajev po načelih in določbah, ki veljajo za materialno odgovornost po Zakonu o delovnih razmerjih, v večini primerov neizvedljivo. Pogoj za materialno odgovornost delavca je, da mu podjetje dokaže krivdo za povzročeno škodo. Dokazovanje krivde, tako v postopku za izdajo odločbe o povračilu do zneska 10.000 din, kakor v postopku pred sodišči, če gre za višje zneske škode, pa je zaradi načina poslovanja največkrat neizvedljivo. U-vajanje raznih blagovnih evidenc in drugih evidenc
Če ne bomo dovolj pazili pri razkladanju in nakladanju blaga, bodo tudi naši osebni dohodki nižji.. Sicer pa dobro poglejte sliko!
—- določi višino poslovnega rizika, ki bremeni poslovne stroške,
— sklene pogodbo z delavci
a)	za njihovo udeležbo pri pozitivni razliki, če je bil dosežen z uspešnim delom nižji poslovni riziko od določenega,
b)	za povračlo negativne razlike, ki presega višino določenega poslovnega rizika.
Poslovni riziko zajema vse tiste izgube, ki nastanejo zaradi prirodnega svoj-stva blaga ter pogojev in načina poslovanja in ki se ne morejo pripisati krivdi določenega delavca.
Poslovni riziko bi se moral določiti posebej za vsako vrsto, to je za riziko tatvin, kalo določenega blaga, poškodbe itd.
Predlagana sprememba bo torej potrdila dosedanjo
bi povzročilo nesorazmerne stroške, ki bi lahko presegli običajne škode. Krivdno odgovornost za povzročeno škodo je doslej v rednih primerih lahko podjetje dokazovalo le tistim delavcem, ki jih je kolektiv sam izločil, ker je ugotovil, da povzročajo škodo z nepravilnim delom, ali pa da so celo nepošteni.
Popolnoma drugo podlago kot materialna odgovornost, ima poslovna odgovornost. V primeru poslovne odgovornosti ne moremo govoriti o povračilu škode, ki naj bi jo delavec plačal iz svojega osebnega dohodka. Niti ne gre v tem primeru za sporazum med delavcem o-ziroma med skupino delavcev in podjetjem o povračilu škode, zaradi inventurnega primanjkljaja, ker bi bil tak sporazum po 13. členu Zakona o delovnih raz-
merjih nezakonit. Ni pa bilo v nasprotju z dosedanjimi zakonitimi predpisi, če je pravilnik o delitvi osebnih dohodkov štel inventurne primanjkljaje kot posebno obliko nekvalitetnega dela. V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov se lahko določijo merila za količino dela, kakovost dela in za prihranke na poslovnih stroških. Zaradi nekvalitetnega dela pa se lahko zniža udeležba v sredstvih čistega dohodka za osebne dohodke v tistih enotah oziroma prodajalnah, ki niso dosegle pričakovanega poslovnega uspeha. V tem primeru torej ne gre za znižanje osebnega dohodka posameznim delavcem, ker jim osebni dohodek sploh ni mogel biti obračunan za tisti del, ki se poprej odbije od sredstev za osebne dohodke po merilih za slabo kakovost dela.
Po navodilu o inventurah je delavski svet pooblaščen, da predpiše normative kala, loma, razsipa in kvara, ki bremenijo poslovne stroške.
Za tisti del inventurnega primanjkljaja, ki presega tako postavljene normative, torej delavski svet ne priznava kolektivu prodajalne poslovne uspešnosti. Zaradi tega ni nobene zakonite ovire, da bi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ne smel uporabiti teh dejstev v svojih merilih kakovosti dela.
Če upoštevamo, da je n. pr. večina prodajaln dosegala minimalne inventurne razlike in je bila torej tudi v tem pogledu poslovno u-spešna, je primerno in pravično, da je udeležena v sredstvih za osebne dohodke po poslovnem uspehu. Ne bi pa bilo prav, da bi bili zaradi slabega dela delavcev ene prodajalne in s tem nastalega inventurnega primanjkljaja prikrajšani pri delitvi osebnega dohdka po kakovosti dela tudi delavci drugih prodajaln, ki so uspešno delali in ki niso imeli inventurnih primanjkljajev. Tako izravnavanje celotne poslovne odgovornosti bi slej ali prej slabo vplivalo v tistih enotah, ki ne bi ničesar imele od svojega boljšega dela.
Prav ta dejstva so narekovala, da se inventurni primanjkljaji.niso mogli obravnavati izključno z vidika materialne odgovornosti, ker bi bili v tem primeru ne-osnovano oškodovani vsi tisti delavci, ki so dobro delali, na račun delavcev, ki so slabo delali, katerim pa ni mogoče dokazati konkretne krivdne odgovornosti, kot to narekuje zakon za materialno odgovornost in kot so to v konkretnem postopku zahtevala sodišča po načelu ugotavljanja materialne resnice.
Osnutek predlagane spremembe Zakona o delovnih razmerjih pa daje možnost, da se določa in upošteva poslovni riziko in udeležba delavcev, ki so z uspešnim delom dosegli boljše uspehe, kot so bili predvideni. Prav
Marija Krištof in Nežka Kavčič pripravljata blago Kako dolgo bomo še čakali, da nam bo proizvodnja dobavljala pakirano blago?
tako omogoča, da se inventurni primanjkljaji, ki presegajo vnaprej določeno višino poslovnega rizika, od-računajo zaradi nekvalitetnega dela tistim kolektivom, ki so neuspešno poslovali.
Centralni delavski svet je bil na zasedanju 21. oktobra 1964 obveščen o predlagani spremembi Zakona o delovnih razmerjih ter jo je z odobravanjem sprejel na znanje.	M. R.
Proslava v PE „Hrana‘
(Nadaljevanje z 2. strani)
Za pozdravnim govorom je spregovoril tov. direktor. Med drugim je zlasti poudaril obveznosti iz naslova investicij za te prodajalne, ki smo si jih ogledali. Navedel je nekaj podatkov o doseženih uspehih poslovne enote, o prometu, ki je bil zelo povečan v zadnjih 3 letih, kljub temu, da se število zaposlenih ni povečalo. Na koncu govora je zlasti poudaril težave poslovne enote zaradi fluktuacije delovne sile ter da .naj vsak stori vse na svojem delovnem mestu, da se bo sam in sodelavci počutili čim bolje.
Po končanem govoru je predsednik sindikalne podružnice še enkrat čestital vsem jubilantom in jim raz-
delil umetniško izdelana priznanja, katera naj bi jim bila v trajen spomin ter darila. S tem je bila ta majhna svečanost zaključena.
Članom kolektiva prodajaln, katere smo si ogledali, je treba dati vse priznanje, ker so vložili mnogo truda in skrbi za lepo urejenost prodajaln, pa čeprav jim že zastarela oprema to komaj dopušča.
Ob veselih zvokih in prijetni drpžbi je kaj hitro mineval čas. Tako ni bilo mogoče izmenjati vseh misli in delovnih izkušenj, saj je bilo treba najti čas za ples, za lepo pesem itd. Po prihodu v Ljubljano so mnogi izražali željo, da so taki obiski potrebni, ter naj bi jih bilo v bodoče še več. A. S.
V prodajalni PE »Hrana« na Turjaku

Naši kontrolni organi
Po veljavnih predpisih mora imeti vsaka večja gospodarska organizacija trgovinske stroke na drobno, ki ima v svojem sklopu večje število prodajaln, svojo notranjo kontrolo. Tako ima naše podjetje pri sektorju trgovine na drobno poseben kontrolni oddelek. Trenutno so v tem oddelku zaposleni trije za 280 trgovin in 1 za štirje kontrolorji, in sicer skladišče. Delo kontrolorjev je predvsem skrbeti, da se izvajajo tržni in sanitarni predpisi, predpisi o varnosti dela, predpisi o požarno varnostni službi itd. V marsičem je podobno delo občinske sanit. in tržne inšpekcije. Razlike so še v tem, da mora biti kontrolor predvsem dober inštruktor in svetovalec. Opozarjati mora, da se ne dela škoda na blagu ali inventarju. Posebno pozornost pa mora posvečati, da bodo odnosi do potrošnikov vsestransko pravilni in taktni. Kontrolor mora biti stalno na tekočem z vsemi predpisi, ki zadevajo poslovanje na drobno, pravilnike o prometu z blagom, predpise o kontroli cen, predpise o vodenju administrativnega dela po prodajalnah itd.
Njihovo delo je v glav-hem po prodajalnah PE in v našem centralnem skladišču.
Po prodajalnah kontrolirajo blagajniško poslovanje in vodenje iadministrativ-nega poslovanja, če je ažurno ter če se blago prodaja pa kredit. Pregledujejo blago, ki ima rok izdržljivosti (trajanja) in ostalo prehrambeno blago glede na higiensko neoporečnost. Pregledujejo, če blago ustreza vsem sanitarnim in tržnim predpisom. Kontrolirajo, če je blago pravilno označeno s prodajnimi cenami in če se blago prodaja potrošnikom po pravilni ceni. Dajejo nasvete, oziroma predloge pooblaščenim osebam za znižanje cene nekurant-nega ali manj vrednega blaga. Poleg tega kontrolirajo higiensko stanje poslovnih prostorov in oseb-
Poslovodja je zopet pozabil naročiti blago pri potniku. S svojim triciklom gotovo ne prispeva k dobremu poslovanju glavnega skladišča
poteče 15 dni od mletja, riž dit. ter da so nekatere trni označen z vrsto in od- govine premalo založene z stotkom loma, ješprenj ni blagom, ki je v skladišču, ni izdelek ali živilo dekla- označen z odstotkom loma, Vedeti je treba, da so rirano. V veliko primerih pri prostih keksih ni nave- kontrolni organi tisti, ki pa se ugotavlja kršitev teh den datum izdelave in pro- lahko največ pripomorejo, pravilnikov, oziroma da bla- izvajalec itd.	da bo 'poslovanje v naših
go ni tako deklarirano, kot Kontrolorji tudi ugotav- prodajalnah v redu.
ja, točnost meril, stanje in- poslovalnic pa sploh pre-ventarja in dajejo predlo- malo pazijo na blago, ki ima ge pooblaščenim osebam za rok trajnosti in se vse pre-popravila ali obnovitev. več zanašajo na kontrolor-Kontrolirajo, če so izpol- ia> da bo že on pregledal njeni varnostni ukrepi pro- zalogo blaga. Da so neka-ti nožaru in vlomu, obrav- teri kolektivi poslovalnic navajo pritožbe kupcev pro- premalo seznanjeni s prati kolektivu poslovalnice ali vilniki in odredbami, ki so posameznikom. Prisostvujejo bili poslani v obliki knji-rednim ali kontrolnim in- žice, se vidi tudi v tem, da venturam, če to zahtevajo nekatere prodajalne preje-poslovne enote.	majo razno tekstilno blago j|||“5gp
O svojem delu poročajo brez Podpisanih oznak, ali enkrat tedensko 'direktor- pa s. Pomanjkljivo izpolnje-ju sektorja trgovine na "lmt1’.da aaha/\l° razne m-drobno	dustrijske izdelke, ki mo-
rajo imeti garancijske liste,
Ko smo navedli naloge pa je tako blago brez garan-kontrolorja je prav, da tu- cijskih listov itd. di povemo, kako se v praksi
izvajajo ta dela in kje kon- Pravilniki točno navaja-trolorji ugotavljajo največ i°> kako mora biti posamez
napak.	“ ’ ' '	..........
Največ napak delajo nekateri poslovodje ali prodajalci zato, ker ne proučijo dobro vsebine okrožnic, ki jih pošilja matično podjetje, ker se niso dovolj seznanili z vsebino knjižice »Pravilnik in odredbe« in ker ne upoštevajo navodil, ki jih dajejo kontrolorji. So primeri, ko kontrolor ugotovi v poslovalnici, da je nekemu blagu rok trajanja potekel. Poslovodja se izgovarja: »Takega sem dobil iz skladišča.« Okrožnica matičnega podjetja točno navaja, kako se blago kakovostno in količinsko prevzame in kakšen je rok reklamacij. Ali pa, kontrolor opozori na neko blago, ki mu bo rok trajanja potekel, ko pa pride drugič v prodajalno ugotovi, da je tisto blago še vedno v poslovalnici. Seveda, rok trajanja mu je pa že potekel. Navodila kontrolorja niso upoštevali.
Zadnje čase ugotavljajo kontrolorji v poslovalnicah, da so največkrat »juhe« tisto blago, ki jim je potekel rok trajanja, čeprav imajo
sicer juhe dvanajst mesecev Skrbeti moramo, da bodo naše prodajalne čim bolj založene ter da bomo lahko rok trajanja. (Verjetno je	ugodili vsem željam potrošnikov
krivo temu tudi to, da ima-
Pravilniki določajo. N. pr. Ijajo, da nekateri poslovod- Treba je le z razumeva-° + 3	a ° k-32 +	-	moka je brez etiketnih plom-	je, oziroma prodajalci še	njem sprejemati njihova
n	namesto	da m starejše	nepravilno skladišče-	vedno dajejo razno blago	navodila in predloge.
j m pa za-	na> dana v promet, preden	nekaterim kupcem na kre-	J. S.
juhe prodali, ložijo. Nekateri
kolektivi
Lojzka Tome, poslovodkinja iz prodajalne Janševa 2, je prišla v galanterijsko skladišče, da si ogleda bogato izbiro in naroči tisto, kar želijo potrošniki. Vsi naši poslovodje bi morali večkrat obiskati to skladišče! Poleg tov. Tome je komisionar Francka Habič, ki se ji oproščamo, ker smo jo v prejšnji številki pomotoma preimenovali v Antonijo
Ugotovitve kontrolorjev
Naši kontrolni organi so nam sporočili, da so pri pregledu poslovalnic v mesecu oktobru ugotovili
Poslovalnica:
vzorno poslovanje po vseh predpisih v naslednjih poslovalnicah:
PE
Dobrunje »Zadružni
Dolsko
Čatež
Velika Loka Dobrnič Zvezda Hram
Poljanska 20 Ilirska 15
dom« Polje Polje
»Gradišče«
»Gradišče«
»Gradišče«
Litija
Litija
Hrana
Hrana
Rožna dolina — samopostr. Hrana Savsko naselje — špecerija Grmada Pokopališka 34	Špecerija
Tržnica Moste	Špecerija
Litijska 34	Špecerija
Črni vrh	Hrana
Trebnje
Trebnje
Trebnje
Kolektivom navedenih poslovalnic želimo, da bi njihovo poslovanje vedno potekalo vzorno in po predpisih, ker bodo s tem povečali ugled svoje poslovalnice in celotnega podjetja.
PIŠITE
NAM
O
SVOJEM
DELU!
Vsako soboto zjutraj se zberejo naši potniki v upravi podjetja, da bi se pogovorili o svojih problemih, ki so jih minuli teden opazili oziroma ugotovili na terenu. Po takem sestanku, ki je bil v soboto dne 7. 11. 1964, smo zaprosili tovariša Rada Šintlerja za kratek razgovor.
— Kako dolgo že opravljate to službo?
— Službo trgovskega potnika opravljam že od 1956. leta, pri Mercatorju pa od leta 1958.
— Opišite nam na kratko vaše delo.
— Naše poslovalnice, vsak na svojem terenu, obiskujemo vsaj enkrat tedensko, in sicer v že naprej dogovorjenih dnevih. Tudi druga samostojna trgovska podjetja obiskujemo redno, tudi v naprej določenih dnevih, tako da naše stranke vedo, kdaj jih potnik obišče in lahko v naprej pripravijo naročilo. Ob obiskih seznanjamo poslovalnice in druga trgovska podjetja z blagom, ki ga imamo na skladišču, z novimi artikli itd.
— In na kakšne težave ste naleteli v zadnjem času?
— Posebnih težav ni. Največje težave povzročajo potniku slabe ceste, v tem času in pozimi pa nas zelo ovirajo vremenske neprilike, kljub temu pa moramo biti vselej in ob pravem času na cilju. Stranke se zanašajo na naše obiske in zato odsotnost ni zaželena.
— Kaj ste posebej ugotovili pri vašem delu, oziroma kakšne so vaše želje, da bi odpravili morebitne pomanjkljivosti?
—■ Predvsem apeliram na naše poslovodje, da skrbneje pripravljajo — in že v naprej — svoja naročila, saj lahko sicer ob obisku potnika »pozabijo« na kakšen artikel.
— Ali posredujete nabavni službi tudi želje naših poslovalnic in drugih trgovskih podjetij v zvezi s preskrbo z blagom, ki ga sicer mi nimamo na zalogi oziroma se je komaj pojavilo na trgu, potrošniki pa že sprašujejo zanj?
—• Prav na sestankih ob sobotah se pogovorimo z nabavno službo o takih zadevah. Naj pa povem, da včasih že naročajo blago, ki ga proizvajalec še ni dal na trg, čeprav ga močno reklamira, toda v podjetju že poskrbimo, da ga nabavimo takoj ko je mogoče.
— Pri vaših stalnih potovanjih gotovo doživite kaj zanimivega. Ali nam lahko opišete kakšen tak dogodek?
— Če mislite na takšne primere: lansko zimo sem ostal v globokem snegu na cesti pri Gabrovki. Moral sem pustiti avto ob cesti in oditi naprej peš. Ali pa: zgodilo se je, da sem prišel pozno zvečer v Novo mesto in nisem mogel dobiti prenočišča. Potem pride cela vrsta komplikacij ... Sicer pa veste, da na poti ne manjka raznih zanimivosti, priča sem bil že marsikateri prometni nesreči, k sreči nisem bil še nikoli soudeležen ali krivec. Pač! Pred tremi leti mi je nenadoma skočil pred avtomobil na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb, pri Ivančni gorici, srnjak. Srečanja nisem mogel preprečiti in zadel sem ga. Malo je manjkalo, da se nisem znašel v jarku. Pozneje sem oddal srnjaka na postaji Ljudske milice ...
— Ali ste poročeni?
— Da, že od 1950. leta in imam dva sinova. Starejši ima že 13 let, drugi pa osem.
— Kaj pravijo doma k vaši stalni odsotnosti?
— Od začetka je bilo hudo, zdaj pa so se privadili. Služba je služba. Zato pa v prostem času, ki ga imam sicer malo, skušam prebiti čimveč z družino.
— Ali imate kljub temu kakšnega konjička?
— Saj veste, časa je malo, vendar, če le najdem partnerja, rad sedem za šahovnico. Gledališče, kino, televizija — le, če čas dopušča.
C. D.
Delo vodij splošnih služb
Največ razprav na zasedanjih organov upravljanja je, razen o problematiki v zvezi s poslovanjem in izvrševanjem nalog, prav gotovo posvečeno vprašanju kadrov. Kadri so osrednji činitelji uspešnega poslovanja. Moramo pa skrbeti, da bomo za vsako delovno mesto izbrali primernega človeka, ga usposobili za čim hitrejše in kvalitetnejše opravljanje dela, ga stimulirali po doseženih rezultatih dela ter mu omogočili, da bo delo opravljal s čim
strokovno izobraževanje, na-gibanje delavca v delovnem
grajevanje, informativna služba, zdravstveno in higiensko tehnično varstvo, družbeni standard in socialna služba ter splošna administracija.
Ce se v kratkem dotaknemo navedenih področij ter .skušamo dati • v zelo grobih obrisih okvirno vsebino dela vodij splošnih služb in šefa kadrovsko socialnega oddelka, moramo povedati tole:
'Področje analize in plana kadrov zahteva predvsem vsestransko analizn obsto-
Uprava PE »Grmada« se je preselila v nove prostore. Na sliki vidimo direktorja tov. Jožeta Renerja (prvi z leve), ki najbrž razpravlja z vodjo splošne službe tov. Vero Beber o kadrih. Tov. Jože Resman skrbno pregleduje, če je bilo naročeno blago dobavljeno
manjšim naporom. S tak- ječega stanja kadrov, ki služi za izdelavo perspektivnih in operativnih planov kadrov, za iskanje in uporabo načinov za pridobivanje novih kadrov ter iskanje novih prijemov za uvajanje boljših in uspešnejših ukrepov pri organizaciji in-izvrševanju kadrovske službe.
Pri delovnih razmerjih gre za sprejem, uvajanje, razmeščanje, premeščanje, prenehanje delovnega razmerja, dopuste, nadurno delo, delovno disciplino, na kratko rečeno, za izvajanje predpisov, ki urejajo delovna razmerja. Pri teh vprašanjih ne smemo samo skrbeti za to, da bo zadoščeno vsem predpisom, ki administrativno spremljajo
šnim načinom dela bomo edino lahko dosegli, da bo vsak delavec na svojem delovnem mestu občutil čim večje osebno zadovoljstvo s svojim delom in s svojo delovno okolico. Ta vprašanja pa lahko rešuje le zavestna dobro organizirana in načrtno vodena kadrovska politika, ki ima jasno opredeljene svoje cilje in namene, ki jih hoče doseči na tem področju. Ker je to stalen proces, je tudi treba, da je ta politika dolgoročna, dovolj elastična glede na trenutne potrebe in prilike, toda dosledna in načelna v izvajanju. Biti mora jasna in na primeren način objavljena.
razmerju, kar je pravzaprav sedaj vsebina vodij splošnih služb. Pri urejanju delovnih razmerij je, kakor že omenjeno, najvažnejše to, da se postavi človeka na tisto delovno mesto, kjer bo lahko najbolj razvil svoje sposobnosti, si ustvaril največje osebne dohodke ter največ koristil enoti, podjetju in družbi.
Pri izobraževanju gre za to, da na podlagi analiz potreb po kadrih določimo, na kakšne načine si bomo lahko zagotovili potrebne kadre za uspešno opravljanje vsakdanjih nalog. Sem spada predvsem organizacija seminarjev, tečajev in podobno, sestava programov za izobraževanje, tako v podjetju kot izven podjetja, in kako bomo vključili delavce na posameznih delovnih mestih v strokovno izobraževanje. 'V ta namen morajo vodje splošnih služb imeti povezavo z institucijami, ki se ukvarjajo s strokovnim izobraževanjem kadrov. Kadre, ki jih pa bo enota oziroma podjetje potrebovalo v določenem razdobju, si je treba zagotoviti s štipendiranjem.
V zvezi z nagrajevanjem in delitvijo osebnih dohodkov je treba stalno in sistematično proučevati merila za vrednotenje dela na posameznih delovnih mestih in za posamezna dela. Analizirati je treba vpliv obsto^ ječega načina nagrajevanja na produktivnost dela ter iskati možnosti za izboljšanje obstoječega sistema nagrajevanja in delitve osebnih dohodkov.
Vse zaposlene v enoti oziroma v podjetju je treba stalno obveščati o vsem, kar se dogaja v enoti ali podjetju, predvsem pa o problematiki in ukrepih v zvezi s poslovanjem. Treba je zbirati podatke, mišljenja in predloge delavcev glede organizacije dela, metode dela, medsebojnih odnosov itd. Le vsestransko informirani delavci bodo gotovo bolj zainteresirani za svoje delo, za uspeh enote in podjetja kot celote, ker bodo na ta način lažje razumeli vso problematiko ter
(Nadaljevanje na 7. strani)
Za izvajanje kadrovske politike v naših poslovnih enotah so poleg drugih odgovornih činiteljev v enotah neposredno odgovorni vodje splošnih služb v poslovni enotah. Za podjetje kot celoto pa je za kadrovsko politiko neposredno odgovoren predvsem šef kadrovsko socialnega oddelka, in sicer za vso tisto problematiko s tega področja, ki je bistvena za poslovanje podjetja kot celote.
V področje dela vodij splošnih služb v poslovnih enotah in 'šefa kadrovsko socialnega oddelka spadajo načeloma naslednja dela in naloge: analiza in plan kadrov, delovna razmerja,
Naši potniki se zberejo vsako soboto na sestanek, kjer skupno z vodstvom sektorja trgovine na debelo »krepko« obravnavajo vso problematiko preteklega tedna in še drugo, kar se jim je pač »dogodilo« na terenu
(Nadaljevanje s 6. strani) tudi lažje sprejemali pravilna stališča in res bili upravljavci. Namen in cilj našega časopisa »Mercator« bo dosežeen šele takrat, ko bodo vsi člani naše delovne skupnosti prispevali k njegovi vsebinski obogatitvi. Ob sodelovanju vseh bo šele lahko naš časopis prikazoval naše uspehe in neuspehe, grajal napake in pohvalil dobro. Postati mora važno pomožno sredstvo organov upravljanja, preko katerega bodo le-ti seznanjali člane naše delovne skupnosti z aktualnimi problemi, o katerih razpravljajo. Pripomogel pa bo tudi k utrjevanju medsebojnih notranjih odnosov, vzgajal člane naše delovne skupnosti k največji delovni zavesti in delovni disciplini ter dal poudarka tovarištvu, pravičnosti, objektivnosti in razvijanju duha solidarnosti. Skratka, na tem področju so naloge vodij splošnih služb zelo velike, za katere pa žal do sedaj ni bilo dovolj upornosti in prizadevanja.
'Zdravstveno varstvo in higiensko tehnična zaščita
sta enako važni, tako z gledišča odnosa do človeka kot z gledišča uspešnega poslovanja. Bolezni, nesreče pri delu, slabi delovni pogoji nikakor niso pozitivni čini-telji dobrega gospodarjenja. Čimprej bo treba izdelati predpise, ki bodo uredili odnose tega področja v enoti in v podjetju. Vodje splošnih služb so dolžni skrbeti, da se predpisi iz tega področja izvajajo ter da so izvedeni vsi preventivni ukrepi, ki so jih predpisali splošni in naši notranji samoupravni akti s tega področja.
Med probleme, ki spadajo v področje družbenega standarda in socialne službe, štejemo v glavnem vse tisto, kar je navedeno v 171. do 176. členu pravilnika o delovnih razmerjih. V glavnem zadeva to področje reševanje vprašanj v zvezi z organizacijo družbene prehrane, letovanja delavcev, kulturnih in zabavnih prireditev, izletov, športa in rekreacije ter reševanje stanovanjske problematike, vožnje na delo in z dela ter individualno in grupno socialno delo.
Razumljivo je, da morajo vodje splošnih služb imeti dobro urejeno personalno evidenco in potrebno statistiko, tako da bo ob vsakem času možen točen pregled stanja kadrov. Vse to mora biti tekoče vodeno.
Če pogledamo zelo obsežno področje dela, lahko pridemo do spoznanja, da je to delo odvisno od strokovnosti in sposobnosti kadrov, ki ga opravljajo. To ni nobeno administrativno ali pomožno delo. Razen razgledanosti ter splošnega in specifičnega znanja so temu osebju potrebne še druge lastnosti, kot občutek za družbeno politično problematiko, primeren odnos do ljudi, razumevanje in interes za ljudi, dober nastop, organizacijske sposobnosti itd. Da bodo vodje splošnih služb resnično lahko opravljali in izvrševali gornje važne in obsežne naloge, jih je treba prvenstveno oprostiti vseh drugih del, ki ne spadajo v njihov delokrog. Na teh delovnih mestih morajo postati kadrovsko socialni problemi primerna dolžnost.
M. P.
Obrazi iz kolektiva
m • -v -
Življenjska pot mladega nabavnega referenta
Tovariš Franc Prvinšek je že pol leta nabavni referent v nabavnem oddelku za živila v našem podjetju. Star je, če lahko sploh rečemo star, v resnici je mlad 25 let. N)a delovnem mestu se je uveljavil in nič ne bi bilo v vsem tem posebnega, če tovariša Prvinška ne bi poznali po njegovi močni volji za izobraževanje. Sicer pa, naj nam sam pove.
—■ Izučil sem se za trgovskega pomočnika v trgovskem podjetju »Potrošnja« v Zagorju ob Savi. Potem sem odšel k vojakom, po vrnitvi sem še pol leta delal v matičnem podjetju kot trgovski pomočnik v trgovini z živili. Saj, z delom sem bil zadovoljen, toda vselej sem si želel, da bi lahko študiral. Zaradi stroke, v kateri sem bil, sem se odločil za študij na srednji komercialni šoli v Ljubljani. Ker 're bil pouk popoldne, sem se preselil v Ljubljano in se zaposlil pri Mercatorju. Ves čas sem redno opravljal službo na delovnem mestu skladiščnika v centralnem skladišču.
— Koliko ur na dan pa ste porabili za študij?
— Časa je bilo prav malo. Dopoldne sem delal, popoldne smo imeli predavanja, in sicer od treh do pol osmih. Vsak dan, razen sobote. Torej sem se učil zvečer, včasih tudi ponoči. To dveletno šolo sem uspešno dokončal (vemo, da je bil odličen, toda s tem se ni hotel pohvaliti), nato pa sem se odločil, da nadaljujem študij na višji komercialni šoli v Mariboru kot izreden slušatelj. Izbral sem si oddelek za zunanjo trgovino. Naj še povem, da sem bil medtem nekaj časa trgovski potnik, kot rečeno — pred pol leta pa sem postal nabavni referent.
— Koliko pa zdaj študirate in kdaj bodo na vrsti prvi izpiti?
— Naš izredni študij je organiziran preko sekcije izrednih študentov na VKEŠ Maribor, skripta dobivamo iz Maribora, drugo literaturo pa v študijski knjižnici. Tri izpite pa sem že opravil. Vpisal sem se namreč že spomladi.
—• Ali imate s študijem posebne stroške?
— Naj še odgovorim na prejšnje vprašanje. Za nekatere težje predmete (matematika, statistika, politična ekonomija) imamo v Ljubljani posebne seminarje, ki so v popoldanskih urah, trajajo pa do dva meseca. Razen tena pa moram prijeti za knjigo spet ob večerih, saj sem dopoldne v službi. Stroški za študij so precejšnji (za knjige, vpis), toda te stroške mi bo povrnilo podjetje.	«
— Potem za vse drugo praktično ni časa?
— Nekaj ga že najdem, na primer za nogometne tekme (tovariš Prvinšek »navija« za domačo Olimpijo, v prvi ligi pa mu je najbolj pri srcu Dinamo iz Zagreba), če pa bom januarja uspešno oprhvil izpit, si bom vzel teden dni za smučanje.
— Imate kakšne posebne želje?
— Ker sem na oddelku za zunanjo trgovino, ki po programu zahteva perfektno znanje enega tujega jezika, želim, da bi mi podjetje omogočilo krajšo prakso v tujini, da bi izpopolnil svojo nemščino.
Tovarišu Prvinšku želimo veliko uspeha pri njegovem študiju in na delovnem mestu, uredništvo Mercatorja pa upravičeno pričakuje od njega kakšen prispevek za glasilo našega kolektiva. A. B.
Pravice in obveznosti učencev
Po določilih Zakona o delovnih razmerjih velja za učenca v gospodarstvu oseba, ki se na osnovi sklenjene pogodbe o učenju, s šolanjem (učenjem) in praktičnim delom usposablja za kvalificiranega delavca v določenem poklicu ali obrti. Pri tem pa je posebej poudariti, da je sodna praksa sprejela stališče, da nastane učni odnos takrat, ko sprejme gospodarska organizacija učenca dejansko v uk, čeprav ni bila sklenjena učna pogodba med učencem in gospodarsko organizacijo. Sam položaj učenca v gospodarstvu, medsebojne pravice in obveznosti gospodarske organizacije na eni in učenca na drugi strani, pa določa Uredba o učen-
star najmanj 14 let, vendar ne več kot 18 let. Glede gornje starostne meje, pa se smatra, da kandidat ni starejši od '18 let, kolikor izpolni 18 let starosti v letu, v katerem je nastopil učenje.
Kar zadeva šolsko izobrazbo, uredba ni postavila kot pogoj končano osemletko, ker pač v času izdanja uredbe osemletno šolanje ni bilo zagotovljeno na celotnem področju države. Odlok o predizobrazbi učencev v gospodarstvu, objavljen v Ur. 1. LRS. št. 35/60 pa določa, da se v vajenske šole s praktičnim poukom praviloma sprejemajo osebe, ki so z uspehom končale osnovno šolo. Vendar pa citirani odlok v 2. čle-
Lldija Ule, učenka pri PE »Grmada«, bo že čez eno leto postala trgovska pomočnica
cih v gospod., ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ, št. 39/52.
Nastanek učnega razmerja
Po določilih 6. člena citirane uredbe se učenci v gospodarstvu sprejemajo v uk praviloma samo v času od 1. junija do 30. septembra vsakega leta. Učenci, ki so sprejeti v uk izven navedenega roka, imajo sicer vse pravice in obveznosti kot učenci, ki so sprejeti v predpisanem roku, vendar s to razliko, da lahko začnejo obiskovati šolo šele v naslednjem šolskem letu. Poleg tega pa se jim čas, ki ga prebijejo pri praktičnem delu do 1. junija, ne šteje v predpisan čas učenja. Za ta čas pripada učencu predpisana rfagrada, kot tudi druge pravice iz učnega odnosa, praktično delo v tem času pa traja 6 ur dnevno.
Pri sklepanju pogodbe o učenju je treba predvsem paziti, ali izpolnjuje učenec, oziroma kandidat za učenca, pogoje za sprejem v učenje, kot jih določa 2. člen Uredbe o učencih v gospodarstvu. Ti pogoji so leta starosti, šolska izobrazba in zdravstvena sposobnost.
Potrebno je, da je učenec oziroma kandidat, ki želi skleniti pogodbo o učenju,
nu določa, da se smejo v skladu s posebnimi okoliščinami in razmerami posameznih krajev glede na potrebo po kadrih posameznih poklicev, sprejeti v vajenske šole in šole s praktičnim poukom tudi osebe, ki niso končale osnovne šole, so pa izpolnile šolsko obveznost po splošnih predpisih, Za take osebe organizirajo vajenske šole oziroma šole s praktičnim poukom potrebno pripravo ter jim tako zagotovijo pogoje, da morejo uspešno slediti pouku.
Vendar pa v bodoče ne bi bilo primerno vključevati v učenje take učence, ki nimajo končane osemletke, ker 44. člen Ustave SFRJ izrecno predpisuje obvezno 8-letno šolanje.
Kot tretji pogoj za sprejem v učenje je zdravstvena sposobnost. To pomeni, da mora biti bodoči učenec duševno in telesno zdrav ter sposoben za izučitev trgovskega poklica. To se ugotovi z obveznim zdravstvenim pregledom v skladu z določili 16. člena Uredbe o učencih v gospodarstvu.
Ko se ugotovi, da izpolnjuje kandidat predpisane pogoje za sprejem v učenje trgovske stroke, se sklene pismena pogodba. Pogodbo o učenju sklene v skladu z
določili 40. člena Pravilnika o delovnih razmerjih podjetja direktor poslovne enote s starši, ali skrbnikom učenca, najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bil učenec sprejet v učenje. Pogodbo o učenju je podjetje dolžno v roku 8 dni po sklenitvi dostaviti v izvodih občinski skupščini zaradi overitve in registracije.
V teku trajanja učenja nastajajo v praksi često nejasnosti in spori, zlasti o tem, koliko časa dnevno oz. tedensko naj traja praktično delo učenca v gospodarski organizaciji, glede na teoretičen pouk, ki ga istočasno obiskuje. Prvi odstavek 14. člena Uredbe o u-čencih v gospodarstvu določa samo maksimalno trajanje teoretičnega in praktičnega pouka skupaj in koliko časa največ sme znašati pouk pri praktičnem delu, in sicer:
skupen čas praktičnega in teoretičnega pouka znaša:
—• v prvem učnem letu
—	42 ur tedensko, od teh največ 30 ur praktičnega dela,
—■ v drugem učnem letu
—	45 ur tedensko, od teh praviloma 30 ur praktičnega dela,
— v tretjem učnem letu
—	48 ur tedensko, od teh praviloma 36 ur praktičnega dela.
Čas praktičnega dela in posebej teoretičnega pouka je določen z učnim načrtom in programom za posamezne poklice. Glede na to sme trajati praktično delo učenca v podjetju samo toliko
Anica Kos je prišla s štajerske in je že od začetka septembra učenka v novi samopostrežni trgovini na Celovški cesti v bloku B-l
ur, kolikršna je razlika med številom ur teoretičnega pouka in skupnim številom ur učenja (teoretičnega in praktičnega), ki je določen za posamezno učno leto z učnim načrtom šole, Ki jo učenec obiskuje.
Janez Jarc je že drugo leto učenec v mehanični delavnici
Ta določila je treba upoštevati tudi v tistih primerih, ko so učenci del šolskega leta na praktičnem delu, drugi del šolskega leta pa v šoli za učence v gospodarstvu. Zaradi tega ne sme biti število ur, ki jih opravi učenec pri praktičnem delu v tem času, večje kot je za posamezno učno leto predpisano z učnim načrtom in programom.
Nagrade učencev v gospodarstvu, nočno in nadurno delo
Učenci v gospodarstvu imajo pravico tudi do nagrade, katere višina je določena z Uredbo o nagrajevanju učencev v gospodarstvu (Ur. 1. FLRJ, št. 6/62). Te nagrade znašajo: v prvem učnem letu 4.000 din mesečno,
v drugem učnem letu 5.000 din mesečno,
v tretjem učnem letu 6 tisoč din mesečno.
Te predpisane zneske nagrad lahko zniža samo občinska skupščina in sicer največ do 20 odstotkov, medtem ko jih lahko zviša razen občinske skupščine tudi gospodarska organizacija sama.
V zvezi z določanjem višine nagrade pa moramo poudariti, da se znesek nagrade, ki je določen z že citirano uredbo o nagrajevanju, ne more pogojiti z uspehom učenca pri praktičnem delu oziroma z uspehom gospodarske organizacije. Mogoče pa je nagrado iznad predpisanega zneska
v gospodarstvu
vezati na uspeh pri učenju. Pri nas določijo višino nagrade v okviru zakonitih določil vajencem in učencem v gospodarstvu poslovne enote same v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov enote, na temelju določb 33. člena Okvirnega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev Veletrgovine »Marcator« Ljubljana.
Vajencem in učencem v gospodarstvu pripada nagrada v nezmanjšanem znesku tudi za čas zimskih oz. letnih počitnic. Za razliko od delavcev v gospodarskih organizacijah, se nagrada izplačuje v naprej, najdalj do 5. v mesecu. Protizakonito pa je vsako zmanjšanje z uredbo predpisane višine nagrade za čas izostanka z dela ali šole, ali v obliki kakršnekoli disciplinske kazni.
Nočno in nadurno delo je za učence v gospodarstvu prepovedano.
Letni dopust
Glede letnega dopusta je za učence v gospodarstvu posebej urejeno v 15. členu uredbe, in sicer imajo učenci v vsakem koledarskem letu v času letnih šolskih 'počitnic 30 dni plačanega letnega dopusta, v času zimskih šolskih počitnic pa 7 dni plačanega dopusta. V tem času mora biti učenec popolnoma prost. V ostalem času zimskih oziroma letnih šolskih počitnic pa mora biti zaposlen pri praktičnem delu. V tem času mora učenec opraviti tedensko toliko ur, kolikor jih za posamezno šolsko leto določa učni načrt in program za teoretičen pouk in praktično delo skupaj.
Pri letnem dopustu pride do nejasnosti zlasti tedaj, ko učenec že opravi zaključni izpit in s tem postane kvalificirani delavec oziroma trgovski pomočnik. V takem primeru se uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih, s tem, da se učna'doba šteje v delovni staž po 27. členu Zakona o delovnih razmerjih. Glede na to ima delavec, ki je opravil v tekočem koledarskem letu zaključni izpit, v skladu z določili 218. člena Zakona o delovnih razmerjih 21, 19 oziroma 17 dni letnega dopusta, kar je odvisno od dopolnjenih let starosti. Če je delavec že dopolnil 18 let starosti, se mu določi dopust po 26. čl. Zakona o delovnih razmerjih.
Disciplinska odgovornost
Disciplinsko odgovornost učencev v gospodarstvu ureja 22. člen Uredbe o učencih v gospodarstvu. Za kršitev vajeniške dolžnosti so predvidene naslednje kazni:
—■ opomin,
—• ukor,
—	ukor pristojnega organa občinske uprave,
—	prenehanje učne pogodbe.
Pristojni organ občinske uprave izreče kazen ukora na predlog direktorja gospodarske organizacije v primeru, kadar se kršitve vajeniške dolžnosti ponavljajo, kljub temu, da je bila zoper učenca že izrečena kazen opomina oziroma ukora.
Do razdora učne pogodbe pa lahko pride samo v hujših primerih kršitve vajeniške dolžnosti na zahtevo gospodarske organizacije.
Vendar je zato potreben pristanek staršev učenca.
Če pa starši učenca ne dajo pristanka, da se učna pogodba razdere, pride do spora, ki ga rešuje redno sodišče. Tak spor velja kot delovni spor, v katerem more gospodarska organizacija s tožbo na ugotovitev zahtevati, da se pogodba razdere. V zvezi s tem je pripomniti, da arbitraža, ki jo navaja Uredba o učencih v gospodarstvu, ne obstaja več. (Mišljenje sekretariata SIV za rad broj 05-312/1 od 23. 3. 1959). V času, ko učenec obiskuje šolo, je istočasno digciplin-
STIT™ i^obiskukf’ Obiskali smo šolski center 1 in Polje 4. (Od teh je po-1 n e, k jo ooisKuje. za trgovino m gostinstvo v kazalo 6 učencev nezadosten Prenehanje učenja Ljubljani, da bi ugotovili uspeh, 2 zadosten uspeh in Učenje v gospodarstvu uspehe učencev na tej šoli le 5 dober. V razredih obla-preneha v smislu 17. čle- prv^ konferenci, ki je bi- čilne stroke je 5 učencev in na Uredbe o učencih v go— ^ dne 3. 11. 1964. Ugotovili to: 1 iz PE Grmada, 3 iz spodarstvu v naslednjih ®mo, da obiskuje to šolo 94 PE Litija in 1 PE Logatec, primerih:	učencev iz raznih poslovnih Od učencev ima 1 nezado-
—	kadar učenec opravi našega podjetja. V pe- sten uspeh, 1 zadosten u-
zaključni izpit,	tih razredih I. letnika živil- speh, 2 dober uspeh in 1
—	qq j0 učenec izključen ^ke stroke je iz PE skupaj prav dober uspeh. V razre—
iz šole učencev v gospodar- 68 učencev, od tega iz PE dih tehnične stroke so 4 u-stvu,	Emona 14, Grmada 12, Hra- čenči: iz PE Litija 1, PE Lo-
trgovski pomočnik takoj, ko opravi zaključni izpit. 17. člen Uredbe namreč jasno določa, da učna doba preneha, ko učenec opravi zaključni izpit. S tem momentom postane tudi kvalificiran delavec oziroma trgovski pomočnik v skladu z določili 23. člena Uredbe, ki pravi, da se učencu v gospodarstvu prizna strokovna izobrazba visoko kvalificiranega delavca oziroma trgovskega pomočnika pod pogojem, da opravi zaključni izpit.
Uredba o učencih v gospodarstvu pa ščiti učenca še tudi po tem, ko napravi zaključni izpit in konča šolanje. Tako je gospodarska organizacija dolžna na osnovi določil 24. člena Uredbe zaposliti učenca na odgovarjajočem delovnem mestu po opravljenem zaključnem izpitu, najmanj 6 mesecev, če to zahteva.
S tem bi bile zajete v glavnem obveznosti in pravice, ki jih imata gospodarska organizacija in učenec v gospodarstvu oziroma vajenec v času sklenjene učne pogodbe. Vera Aljančič
Vida Rangus hodi sedaj v osemletko in se priučuje. Njen sedanji »sektor«, je sadje in zelenjava (Iz PE »Grmada«)
Ali smo lahko zadovoljni z uspehi naših učencev
uspehom opravil in	^	^
— če pride do tega, da se zadc,sten uspeh, štirje zado- dober uspeh. V posebnem pogodba o učenju razdre. sten usPeh, 35 dober uspeh razredu mešane stroke so 4 Pri tem je potrebno opo- in 10 Prav d°ber. V razre- učenci jn to: iz PE Emona 1, zoriti predvsem na nejas- mešane stroke je (13 u- Hrana 2 in Tržan 1. Dosegli nosti, ki nastanejo večkrat, čencev in to: iz PE Emona so 3 dober uspeh in 1 prav kadar učenec opravi za-1. Hrana 2> Litiia 5-Logatec dober uspeh. Tako je od ključni izpit. Učenec pridobi pravico opravljati zaključni* izpit po preteku predpisanega roka učenja in po opravljeni šoli.
Večkrat pa se zgodi, da se dan poteka učne pogodbe ne ujema z dnem zaključka šole oziroma z
Glede odmora med delovnim dnem uredba ničesar ne določa, vendar je prav, da se učencu omogoči dnevni odmor, kadar je zaposlen pri praktičnem delu več kot štiri ure dnevno, sicer bi bil tak učenec v slabšem položaju kot drugi delavci.
.	------- - dnem, ko
učenec opravlja zaključni izpit. Tak moment nastopi zlasti takrat, kadar je učna pogodba sklenjena v juliju, avgustu ali septembru, zaključni izpiti pa se praviloma opravljajo že v juniju, to je pred pretekom učne dobe, ki je določena z učno pogodbo. Vendar postane učenec tudi v takih primerih kvalificiran delavec oz.
skupnega števila vseh učencev imelo 27 učencev nezadosten uspeh, 8 zadosten uspeh, 46 dober uspeh in 13 prav dober uspeh.
Ce pregledamo gornje rezultate, nikakor ne moremo biti zadovoljni z uspehi naših učencev ter jim bomo morali v bodoče posvečati več pozornosti, pomagati jim pri učenju ter bolj skrbeti za njihove uspehe. Navedeni podatki zadevajo rezultate uspehov učencev, ki hodijo v 1. letnik. V ilustracijo naj povemo, da znaša skupno število učencev v vseh PE podjetja 239, od katerih je sklenilo v letošnjem letu 132 učencev nove učne pogodbe, medtem ko je 207 učencev že drugo o-ziroma tretje leto v našem podjetju.	P. M.
V enem izmed razredov v šolskem centru je skoraj večina učencev iz naših poslovnih enot
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO
»MERCATOR«
S POTI MED VZPOREDNIKI
zumeli, Danci pa ne naju, zamenjati denarja, niti si ker mislijo, da je njihov kupiti sadja ali kaj druge-jezik tako poznan, da se ga za pod zob, ker je bilo jim drugega ni treba učiti, že vse zaprto. Skandinavski Vendar je prijaznost dobro delovni dan se začne ob 8.30 orožje proti neznanju in na- in traja do 17. ure — pojma težka prtljaga je v tem pa kakor veš in znaš. Grossenbrodeju, kjer sva z Ce imaš srečo in si v večjem vlaka prestopali na ladjo, mestu, potem boš lahko na romala v roke prijaznih železniški postaji kupil vse danskih fantov. Pogovor — od usnjenih izdelkov smo nadaljevali na ladji — preko prehrambenih artik-trajektu, ki se pretvori v lov do poklonilnih šopkov moderen hotel z restavra- cvetja ob odhodu za svoje cijami, kavarno, prodajal- gostitelje, sicer pa je prav nami sadja in peciva, bižu- tako temno kot na kateri-terije, kozmetike in seveda koli manjši postaji pri nas. alkohola in tobaka. Pozabi- V visokih sedežih sva se to-ti namreč ne smemo, da so lažili s pisanjem razgled-za tobak in alkohol skandi- nic, hrustanjem opečenega navske dežele močno ob- krompirja iz polivinilastih davčene, kar pa ne velja zavitkov in občudovali poza prodajo teh artiklov na slopje železniške postaje, ladjah, ker le-te veljajo za ki s temnim in mračnim nevtralno ozemlje. Pripom- vzdušjem, lesenim opažem niti moram, da so menjal- in starinskimi lestenci bolj niče na ladjah v privatnih spominja na univerzo ali rokah in je tečaj mnogo staro sodišče kot pa na že-ugodnejši kot na kopnem, lezniško postajo. Kasne ve-To pojasnjuje dejstvo, da Černe ure so pregnale še ves denar spet ostane na zadnje sprehajalce v stano-ladji, ker pač moraš nekam vanja in ko je krog ure sesti in si naročiti okrep- končal svojo pot ob deseti, čilo pri natakarju ali pa si sva z olajšanjem spet pre-ga sam priskrbeti v samo- tegnili svoje ude po kupeju postrežni restavraciji na in zadremali ob misli na krovu ladje.	jutranje srečanje z »Benet-
Betka Križnik in Suzana Modrijan (tudi njej se ob tej priložnosti oproščamo, ker smo jo v zadnji številki časopisa preimenovali) na poti med vzporedniki
Mesta in spet mesta. Imava spominov o mestih, kolikor ima upokojenec spominov o ljubeznih. Komaj sva na vožnji ponoči vskla-diščili v možgane nekaj pojmov o mestu, ki sva ga zvečer zapustili, že sva se zjutraj zbudili v drugem.
Torej od začetka. »S temi vozovnicami bosta lahko videli kar lep del Evrope,« so bili zadnji turistični napotki v Ljubljani. Za naju, mladi potepuhinji, je bila to bogata izbira: bil je odgovor na vrsto vprašanj, pa vendar je nekaj večnih \prašajev ostalo nepojasnjenih: zakaj imajo vlaki v Ljubljani skoraj vedno zamudo? Odhod spremljajo navadno iluzije, sveže oko, radovednosti in lepo vreme. Za najin jutranji prihod v Miinchen skoraj, ne bi rekli, da je bil svež, ker sva vso noč lahko občudovali ljubeznivost carinskih in obmejnih organov, bodisi naših ali inozemskih. Kar sva si ogledali v Miin-chenu, ne bi spadalo v turistični vodič, ker sva predvsem nakupovali vse »malenkosti«, za katere so naju zadolžili še doma. Običajni ogled katedrale in mestne hiše se je mešal z vonjem hrenovk, sladoleda in kozmetičnih sredstev za frizure, ki so jih demonstrirali kar na cestah. Reklama in trgovina gresta z roko v roki na vsakem koraku, pa čeprav plačaš največkrat ceno za embalažo, medtem ko je blago, zavito v čudovit papir, le slabše kakovosti.
Spet nočni vlak in zjutraj sva se zbudili šele pred Hamburgom, enim najvažnejših evropskih križišč. Tu so že na železniški postaji številne potovalne agencije, zastopstva inozemskih letalskih družb, non-stop kino dvorane, večje popravljal-nice za nepričakovane o-kvare, ki te dolete na poti, številne avtomatske garderobne omarice — na kratko, že postaja sama je mesto v malem. Rezervacija hotelov je brezhibna. Turistični biro in njegove aparature, kamor vržeš prošnjo z o-značenim hotelom in ceno, ti v nekaj sekundah preskrbe tudi najcenejšo sobo v mestu, ki pa je še vedno draga za naše žepe.
Krajši počitek v hotelu, popoldanski ogled pristanišča, starega mesta z mestno hišo in nekaj lepih veleblagovnic, to pa je tudi vse, kar mi je ostalo v spominu od tega velemesta. Zvečer sva se skušali prebiti do zloglasne četrti in ulice Sankt Pauli, vendar nama ni uspelo in sva po steklenici piva in ekspres kavi v malem baru kar lepo pristali v najinem hotelu.
Jutranji odhod proti severu je za spremembo spremljal rahel dež s precej ostrim vetrom, ki pa se je izgubil, ko sva prestopali nemško-dansko mejo. Danščine seveda nisva ra-
Prva trdna danska tla so bila v R0dbyhavnu, kjer sva spet srečno prenesli najin alkohol mimo carinske kontrole in preživeli še 2 uri vožnje z vlakom do Kobenhavna v prijetni družbi petih Dancev in ameriškega študenta iz Montane. Z združenimi močmi smo pospravili v teh pičlih dveh urah kar 23 steklenic odličnega danskega piva Kro-nenbourg. Najina šolska angleščina se je mešala z a-meriškim dialektom iz okolice Yellowstona in nerazumljivo danščino in vendar smo našli skupen jezik, da smo se lahko kregali ali pregovarjali o vsem, kar nas je zanimalo.
Spet dirka za časom v Kobenhavnu, spet vožnja z ladjo, to pot po odprtem morju, in popoldan sva si že ogledovali Malmo. Skoraj naju je razočaralo to vseučiliško švedsko mesto. Ob 17. uri nisva mogli niti
kami severa« — Stockholmom.
Z nogami v vodi, z glavo pa v gozdovih je švedsko glavno mesto razvilo poseben akrobatski urbanizem, prežet z mostički, prehodi in terasami, vse skupaj pa je z razglednic znano kot dodatek k mestni hiši. Tja so tudi namenjeni prvi o-biski tujcev, čeprav je morda bolj slikovito tavati po starih ulicah, prepreženih z zastavicami, kjer si turisti podajajo kljuke na vratih krčem in trgovinic s spominki. Ves ta pisani vrvež pa res zaživi enkrat na teden, ko prodajalke rož spremene ulice v potoke cvetja, po katerih tavajo turisti vseh narodnosti in noš. Kraljevo palačo sva si o-gledali od blizu s klopi ob cestah, za katere najdejo še tako majhen prostorček, od daleč pa smo jo občudovali s študentske ladjice v mestnem zalivu. Na tej ladjici,
ki je plavajoči hotel za študente, lahko ložirate preko vsega leta kot turist z 20 $ ali kot štipendist UNESCa, tarifa je za vse ista in samopostrežni red nikomur ne oprošča.
Poačsi smo napredovali v muzeju Moderne umetnosti, kjer kljub vsej prijaznosti vodiča nisva mogli doseči genialnosti več kot polovice avtorjev in razumeti njihovih del. Občutek manjvrednosti sva izgubili, ko je Suzana z barvicami, paleto in posebno napravo spravila na platno podobno »notranje doživetje«, vendar sva bili dokončno pomirjeni šele potem, ko sva ugotovili, da vodič ni mogel nikakor razumeti njene umetnine. (Ves pribor za slikanje je brezplačno na razpolago o-biskovalcem ob vhodu v muzej).
Lakoto sva si potešili v mali japonski restavraciji, žal le z običajnimi švedskimi sendviči, ki jih servirajo za kosilo, in s pivom, ker se pač drugih nepoznanih jedi nisva preveč junaško lotevali.
Prijetno presenečenje so bile švedske samopostrežne trgovine, kjer za spremembo pakirajo vse v papirnati embalaži: od mleka v tri-angularnem stožcu (enako embalažo uporabljajo tudi za smetano, jogurt, čokoladno mleko) in vseh vrst sira do kuhanega graha ali fižola, pa seveda zmrznjenega sadja in peciva, da mesa niti ne omenjava. Poskušali sva vse vrste sira z gobami-jurčki ali medom, žele iz posebnega ribeza, zmešanega z oranžnimi lu-
pinami, pa spet pihan riž ali koruzo in podobno. Želodec bi še kar vse prenesel, žal so denarnice prej odpovedale!
Obvezno romanje k mestni hiši se je končalo s folklornim nastopom skupine iz Alžirije, ki je bila na gostovanju po Skandinaviji in vnesla v severno dopoldne nekaj juga, sonca in čudovitega smisla za vse lepo, ki ga žal Švedom primanjkuje. Ne mislim tu estetskega smisla, pač pa občutek sprostitve in nena-petosti. Dežela, ki prednjači v življenjskem standardu, je tudi med prvimi na svetu po številu samomorov. Ob vseh jahtah, motornih čolnih in do skrajnosti udobnih weekend hišicah ali camping šotorih jih preganjata — čas in želja po popolni avtomatizaciji, ki jih v nekem smislu že zasužnjuje. Navajeni sedenja ali vožnje, so utrujeni že po krajšem času hoje, v avtobusih mestnega prometa dremljejo ob vseh dnevnih urah, fizičnega dela v pravem pomenu besede ne poznajo in vendar so njihovi obrazi prej zaskrbljeni ali celo neuravnovešeni kot pa vedri.
Bivanje v mestu sva končali ob mizi merlota in domačega narezka, ko sva padli v družbo slovenskih deklet, ki žive v Stockholmu. Čeprav je bila pozna ura, je bilo vzdušje ob slovesu na postaji, »poduhovljeno« z nekaj maligani, zelo prijetna napotnica za najin cilj v Oslu.
Betka Križnik
Spomnila sem se severnih plaž
Plaža na severu. Živahen vetrc, vlažen, pomešan s soljo, prenaša povsod morski jod in ga meša s peskom. Tudi svetloba je ubež-na, vesela. Povsod se le poigrava, beži. Ni več svetloba Maneta, pa še vedno ne svetloba Vermeerja, pač pa tista neopredeljiva, menjajoča se, nikoli čista. In tu je vse, zrak in zemlja, umito z vodo.
Lastniki jadrnic že zgodaj zjutraj napenjajo jadra' in določajo smeri za popoldan. Ostali iztegujejo svoja telesa v pesku ali travi in s konci prstov poskušajo vodo v prepričanju, da se bodo vso zimo hvalili, da so se kopali. Tako se približa ura aperitiva: sonce jo izkoristi in se skrije do popoldneva ,za oblake. Kopalcev to ne moti in počasi se izgubljajo v svoje limuzine, parkirane v bližini, in na bližnje terase hotelov, kjer sede očarani nad pogledom izza sončnih očal. Kaj bi bili brez avtomobilov? Kaj bi delali tu brez svojega voza? Kako priti iz bara v bar, se popeljati na tenis, na golf, v casino? Kako se v kratkem predstaviti v očeh sosedov, brez lastnega avta? Nikar ne upajte v osvojitev dekleta, če ne boste za njenim hrbtom zaprli vrat avtomobila! »Mlada dekleta se
prepuščajo objemom samo na blazinah avtomobilov,« mi je v šali dejal gost. Vaš sosed, ki se napaja z whi-skyjem, pa vam bo povedal, da se je to jutro potegnil do Gdteborga za volanom svojega Porscha.
Popoldan, če je sonce ljubeznivo, spet igre na plaži: z žogo, badmingtonom, med skoraj golimi telesi. Tu se ne sme izgubiti niti en žarek: preveč so redki in samoglavi. Po tretji lahen vetrič zbudi bogata oprsja priletnih dam, da se počasi pokrivajo s šali. Jez trupel povzame spet gibanje in u-sta željo po aperitivu ... Zvečer se zdrenjajo v bare, zvesti klicu mambe, hully-gullyja ali rock and rolla. Na drugem koncu stari chanson Pariza pomirja noge plesalcev cha cha in živce tistih, ki si iščejo zunaj parkirni prostor.
Plaža ostane samotna, zapuščena. Pod bledim soncem morje že trepeta. Veliki veter še ni dvignil valov in počasni sprehajalci se zavijajo v svoje plašče in žepe. Kbj iščejo tu? Mar izgubljene dragulje, zapestnice, drobiž, ki so ga izgubili Veseli kopalci in ki ga pozni valovi vržejo na obrežje?
Sprehajanje se zavleče v pozne večerne ure, pozne za (Nadaljevanje na 11. strani)
Onsdag 26. august 1964 - Nr. 99
Geografi med Suzana og Bernarda pa Tor slad
Sjarmerende jugoslaviske piker feriert pa Blakstad
preskrbite garderobo po polovičnih cenah in še najnovejše modele. Trgovci žele s tem ublažiti običajen jesenski naval strank pa tudi zavarovati svoje blagajne pred nekurantnim blagom, kr ob taki razprodaji obleži v skladišču, ker pač nekateri najnovejši preoriginalni modeli ne najdejo številnih kupcev. Živeli sva v enem od predmestij Osla, v 25 km oddaljenem Askerju, pri zelo prijetnih ambasadorjih svoje dežele, zakonskem paru učiteljev. Ce so bile za naju to počitnice, je bil zanju gotovo vsak dan bolj naporen, ker je bilo treba razlagati in razkazovati... Od običajnega obiska Osla, deževnega popoldneva v kinu ali večerje v tipični norveški restavraciji, ogledovanja izdelkov domače obrti. do ogleda Vigelland-parka, vikinških ladij, prepevanja narodnih pesmi in sončenja na žičnici Holmen-kollna. Holmenkollen je poleti čudovito kopališče, skakalnica je spremenjena v tobogan, pod njo pa voda, s katero napolnijo prostor pod tribunami, da tako dobe naj toplejše jezero v okolici. Ker leži nekaj više, je tu že znana »severna transparentna« svetloba, ki daje posebno barvo drevju in vegetaciji, poseben lesk vodam. Obisk v Tensbergu naju
Suzana (til venstrej og Bernarda var meget imponert av Torstad je seznanil Z načinom em-'ikole. Hcr studerer de, sammen med sin vertitiile Sigrunn Lundstel baliranja, izdelavo vseh vrst (i midten) siste nytt, en leeremaakin som forsoksvis skal tas t bruk papirja za vsakdanje potre-pd Torstad skole	be — pisma, kuverte, daril-
ni papir, za priložnostna za-
For en /em drs Ud siden var heter DA og NE.	vijanja ob novem letu _____
Bernarda Križnik og Suzana pa tudi Z naseljem weekend
Selili sva se proti jugu. tokrat preko Goteborga do Kebenhavna, kjer so Suzano zadržale samo visoke cene, da se ni v zabaviščnem parku Tivoli prevažala po »steni smrti« ali v starih, predpotopnih avtomobilih iz konca 19. stoletja.
Bruxelles — Antwerpen — Lier so bile tri postaje na najinem belgijskem tranzitu. /Po lepotah in bogastvu prednjači Antwerpen, kjer je še sedaj čutiti bogastvo in kulturo Flamcev 17. stol., mecenstvo Rembrandtu in Rubensu. Le-ta je 30 let u-stvarjal v tem mestu, osnoval tu svojo šolo in vdihoval svojemu občudovanju italijanskih mojstrov zanj tako značilno čutnost, odsev flamske narave. Ob vsem bogastvu slik, ki je ostalo v njegovi hiši — mestnem muzeju in ob tistih po svetovnih galerijah, se sprašujem, kje je meja med genialno ustvarjalnostjo in umetniško obrtjo tega Flamca?
ci in Skandinavci, Španci in Grki, Kanadčani in Brazilci — vsi so tu ob Seini doma. Tu ni nobenega pritiska, vsak lahko govori, dela ali zabavlja, živi sam ali v družbi, razkošno ali bohemsko, vedno je prostor za vsako posebnost in poskrbljeno za vse možnosti. Nihče ni pred nikomer v zadregi: najlepša dekleta se sprehajajo pod roko is črnci ali poševnookim Kitajcem, spe z najrevnejšimi bohemi — kdo bi se v Parizu menil za rase, razred ali poreklo — strašila, ki so jih napihnili drugje. Tu odmeva v zraku vedno smeh, prijazen klic, vedno se ti zdi, da ljudje sploh ne delajo, da žive v tem življenju in se ga vesele, pa čeprav je včasih prehudo, prerevno. In potem tisto pohajkovanje, nenehen užitek in učenje, ko četrt ure listaš pri buki-nistu po knjigah, ne da bi godel ali godrnjal. Lahko si ogleduješ galerije ali pa zbirke po trgovinah s stari-
Icererekteparet Ottar og Sigrunn Lundsttl i Asker pd en fin ferie-tur i Jugoslavia. Takket vcere et
(Nadaljevanje z 10. strani)
nas. 'Dan počasi prehaja v polarno noč, pojav skoraj tuj našim čutom. Ste že kdaj pomislili, da bi nabirali maline ob deseti uri zvečer? lin vendar smo to delali in se vračali še
Modrijan atilte seg ogs& til dis- hiš, kjer ne manjka ne hla-posisjon for en geografitime 1 en dilnikov, ne radia.
Še nekaj o šolah, kjer sta Izrezek iz švedskega časopisa	zaposlena najina vzgojitelja.
Sola v Torstadu je najmodernejša šola države, »test šica, razdele po predalih za šola«. Kot gradbeni materi-vsako družino in hlajenje al je uporabljen predvsem je skupno za vse prostore, kamen, surov ali obit s pla-Najvišja temperatura je stiko, prostori imajo kli-■ ^ 20° C, največkrat pade do matske in avtomatske na-35" C. Sem smo spravile prave za gretje, zvonce, ste-z našo^ gostiteljico prebrane ne med razredi so steklene, in očiščene maline in ribez prekrite z zavesami. Osnov-zadnjo "večerno""poslastico". ™ 14, dni’ nato, pa ®.a, bo no idei° testiranja pa so u-Temno je ob enajsti uri. pa hran;lavffsv0p1shramblbr®z resničili v Pouku:	poleg
tja do druge, tretje ure zju- ^adalJniega hlajenja tudi obveznih predmetov uvajajo
traj. potem pa spet svit. peuž^vaio vehko vS	Prosto, delovP?	p°sa-
Bole tc oči cniš nemirno . uzlvaJ° veiiKo, vec gnja- mezmkov. V soh so delav-
in zvečer si utruien čenrav in Pa mesnih izdelkov na nice za ključavničarje, mi-zg^biš smise za nosteho značiInih sendvičih. Nepri- zarje, tesarje, fotolaborato-. 5° . s- ?e za P0StelJ°> cakovano sladkosnedi so se- rii laboratorij za izdelavo
ženeva ^utrujenost s\fa ^pol ve^aki in zato bedite predmetov iz '1 žlahtnfh kopih litre mleka in kave, po- mogoči k^ombinaciiah6' bižVterije’ obdelovanje spravljali velike količine rib.	C!b	Siklfsk^MpaTskl^nThi-
cene3^2^^^ zelenjavo *ladke maline z mlekom ali tektn? atelS 3 na^moder-
prav astronomske, za naše Iti" CrVam^ser^aio1’^ ^ opremliene kuhinle'
žepe seveda. V samopostrež-	pVr^0silu kekse, " Tern^š^apaTati “^rol
veha ^ ke lenobavhih brc^ glavno !ed dve vrsti torte fesor, ki nama je razkazoval velja Ikg lepo zavitih bre- jn pogačo 2a poobedek, pa prostore, nama je -	-=
Kaj mislite?
skev kar 1.200 din. Sadje |;\Qkrsadie^blito rs’me“ pr?Sl°re',T?a jeJ' 10 nrodaiaio nakirann v kar- 6 slaaK0 saoJe ooiito s sme- nutah izdelal broško iz ba-
=IprSiHI' IS;	~a"S1K
in to po eno ali dve urno skodelice mleka in tako zna- nlinnv	sni,h obiskov Krtor nrpz.ivi v zorni no nnrkih kramim«
i, oranži, breskvi ah jabol- ne pj^ane koruze »Kellor’s«,	i’-
ki ali pa grozd ali dve ba-
šnjih obiskov. Kdor preživi Ob koncu najinega gosto- tu leto ®v°je mlad°sti, vza-
^	nn a c	r*r~\/A1 i-\ Iz-1 i
v žepu, po parkih kramljaš z vzgojitelji ali tujci, se usedeš na IBoulevard Saint Michel v kavarno in raču-
“m sSESai
trgu, kjer prodajajo na me-	^Xe-	Xvannah k ie neka	dnE	daje vsakomur,	spomin, ki	Najtežje v Parizu je	oditi
rice. Vse sadje, poudarjam,	aaJ1	koniencije	in	ooutve.	*avannan<<, Ki je nekaj	am	. Drevara ker	tai.0 želimo	domov	ostati v hotelu	nai
vse sadje je brez 8nll.be. ~	IplS^.ntaS^SlZ' ^ Ka Smfpo^arSm. fepTe ^b« b?e° ien^
boH«“ ;h;;Slh	nai‘ preteklo sezono, takrat Ima- m:, kot bitom, 'ofled ni Nikjer ne moreš .Muliti	v Pariz“
jsj kakovosti. Ogromno jQ sevemjaki na izbiro mo- pokazal večjih odkritij, to- večje brezskrbnosti življe- °bcutck, da imaš vse in ne pojedo Norvežani zmrznje- dele najnovejših svetovnih laživa se pa >s tem, da so nja, lepoto, bogastvo in tra- P1™.?5 imeti ničesar, je naj-nega sadja, ki ga priprav-	modnih hiš, ki bodo v pro-	tudi pred strokovnjaki ver-	dicijo. Vsak izmed tujcev	P.01-181?	?snPvP za , da ^
Ijajo doma: skupno hladil-	daji	med zimo,	ki	prihaja,	jetno prikrili marsikaj	za-	sprejme del te	lahkotnosti	clovelt	tu n0016 volje,
nico, veliko kot vrstna hi- S tem si lahko pravočasno nimivega.	in ji dodaja svoj del; Kitaj-	B. KRIŽNIK
Pismo iz Švice
Tovariš Vilko Korenčan, ki je bil 4 mesece na praksi v Švici, nam je od tam poslal pismo, ki ga nekoliko skrajšanega objavljamo.
Želel bi v prvi vrsti opisati nekaj splošnih vtisov in doživetij naše skupine, ker je o sami organizaciji podjetja Migros St. Gallen že precej napisala tovarišica Justi Božič v treh pismih iz Švice. Napisal bom le še nekaj podrobnosti iz mojega dnevnika.
V St. Gallen smo prispeli 29. VI. 1964, kjer so nas na kolodvoru prisrčno sprejeli predstavniki podjetja Migros St. Gallen. Po prvih dneh so nas seznanili z razvojem podjetja, z našim delom in nalogami. Že po nekaj dneh se je začela naša praksa v SP prodajalnah. Moje delovno mesto je bilo v prodajalni Neumarkt, ki ima ca. 1.150 m- prodajnega prostora, skupno z bifejem. Pomislil sem na majhno »Theo«, moje dosedanje delovno mesto; trgovine ni moč primerjati. Trajalo je okoli 14 dni, da sem se malo znašel. Tudi kompleks velikosti prodajalne se je sčasoma zmanjšal. Nerad se spominjam utrujenosti in živčnosti prvih 14 dni, toda človek se res na vse privadi. Delovni čas je pet dni v tednu, v sredo in nedeljo pa imamo prosto. Ta dva dneva smo v začetku temeljito izkoristili za potrebni počitek. Kosilo imamo v obratni menzi, zajtrk in večerjo pa si pripravljamo doma. Naša »mami«, tov. Olga Štrakelj, šef kuhinje, ima veliko zaslug za potešitev naših lačnih Želodcev. Vsak večer pa imamo obširne debate o
Anton Kalin, poslovodja samopostrežne trgovine v Litiji, je tudi odšel za štiri mesece na specializacijo v Švico
našem delu preko dneva, ker pač delamo na različnih delovnih mestih. Naša skupina šteje osem članov, dve tovarišici in šest tovarišev. Izmenoma sta vsak mesec po dva člana skupine zaposlena v prodajalni »Davos« — Dorf, 150 km oddaljeni od St. Gallena, gorskem letoviškem kraju (1560 m).
V	mesecu avgustu sta bili zaposleni v Davosu naši dve tovarišici, v St. Gallenu pa smo ostali samo moški. Za kratek čas poskrbijo naši tranzistorji s četrtkovimi večeri in sobotno oddajo za naše izseljence radia Ljubljane, katere redno poslušamo. Prosti čas si krajšamo tudi s projekcijami lepih dia kolor posnetkov, s katerimi kar tekmujemo, kdo jih ima več in lepše. Takole približno poteka naše življenje »doma«, v vili Heimatstrasse 26.
V	prodajalnah delamo na različnih delovnih mestih. V začetku naše prakse sko-
nm »1 ihmz te'
iTi te
Mtsm' -
lllife
zadevnost, pridnost in točnost pri delu, stopnja inteligence posameznika, stalnost zaposlenosti pri podjetju Migros. Merilo za trajanje dopusta so službena leta pri Migros in prizadevnost pri delu. Službena leta v drugih podjetjih se ne upoštevajo za trajanje dopusta pri Migros.
Glede zmanjšanja inventurnih primanjkljajev je uvedena kontrolna služba; kontrolorji kontrolirajo kot kupci s košaro v roki, kar bi bilo tudi za naše razmere sprejemljivo in možno.
Nov artikel so uvajali na poslovodskem seštanku s poskušnjo. Vsak poslovodja blago po lastnem preudarku oceni, naroči ali pa tudi ne. Za vsak nov artikel, preden pride v prodajo, izdajo okrožnico s točnim opisom vsebine, uporabnostjo, rokom trajanja, prednostmi, skladiščenjem ter prodajno ceno. Rok trajanja na primer za praženo kavo v zavitkih z datumom je samo pet dni. Po tem roku jo vrnejo v skladišče, kar pa je redek primer. V mesecu septembru so nas izmenoma zaposlili, na našo željo, tudi pri prodaji s potujočo trgovino. Mene osebno je to potovanje tako navdušilo, da sem »rajžal« kar ves teden in zopet spoznal nekaj novega ■— od običajev, ljudi do lepih gorskih vasi Švice, v oddaljenosti do 80 km od
Tov. Vilko Korenčan se je takoj po vrnitvi iz Švice vrnil na svoje delovno mesto poslovodje v novi samopostrežni trgovini na Celovški c. v bloku B-l. Nenehno »tuhta«, kako bi uporabil svoje »švicarske izkušnje«
St. Gallena. Lepo sončno vreme je pripomoglo, da sem napravil več lepo uspelih dia posnetkov ter obogatil svoj dnevnik za tri dni.
Uprava Migrosa skrbi tudi za naše kulturno izživ-
V časopisu podjetja
»Migros« v Švici lahko večkrat čitamo o naših praktikantih
raj vsi v oddelku sadje-ze-lenjava. Nato v oddelku delikatesnih izdelkov, prodaja suhomesnatih izdelkov v delikatesi na klasičen način, kolonialni oddelek pa tudi na blagajni. Največ pozornosti posvečajo oddelku sadje-zelenjava in mesnemu oddelku. Ta dva oddelka predstavljata glavni magnet vsake prodajalne.
Pred prodajalno so stalno stojnice za prodajo sadja in zelenjave na klasičen način. Na isti način veliko prodajo pečenih piščancev po reklamno nizki ceni. Na teh stojnicah smo bili zaposleni tudi mi.
Pomanjkanje delovne sile je tudi v Švici zelo pereč problem — vsaj za živilsko stroko. Pomagajo si z nekvalificirano delovno silo (do 80 °l<> v posameznih prodajalnah). Težave imajo tudi z učenci v trgovini, kljub ugodnim pogojem (za naše pojme), saj je učna doba še vedno 2 leti. Podjetje Migros ima lastni izobraževalni center za svoje učence in nekvalificirano delovno silo. V Ziirichu obstaja splošni izobraževalni center za osebje Migrosa, vključno za poslovodje. Tu je še znanstvena inštitucija — Dutt-iveiler inštitut, kot nekak center celotnega podjetja.
Tu raziskuj-sjo vse pereče probleme celotnega podjetja Migros.
Splošna ocena in merilo
za osebne dohodke prodaj- Gornja slika kaže, da je naše galanterijsko skladišče nega osebja je osebna pri-	dobro založeno
Pepca Nolimal (tretja z leve) se je pred svojim odhodom v Švico poslovila od svojih sodelavcev. V Švici bo štiri mesece
Ijanje. V tem času smo obiskali Bregenz v Avstriji, kjer smo si v večernih urah ogledali opereto »Dežela smehljaja«. Predstava je bila na Bodenskem jezeru. Kulise, svetlobni efekti v barvah na vodi, orkester dunajske filharmonije, pevci milanske Scale, lepa scena, koreografija itd. so napravili na nas nepozaben vtis. Migros nam je omogočil ogled Ziiricha, dvodnevni ogled razstave EXPO v Lausanni (vsakih 25 let), obisk tečajev Migrosove klubske šole v večernih urah, ki so za nas vsi brezplačni. Za kulturne in socialne namene svojih nameščencev in članov odvajajo 0,50 °lo od prometa. To je geslo umrlega ustanovitelja gospoda Duttiveilerja, katerega se striktno držijo.
V prodajalnah so z nami prijazni, taktni in pozorni ter nam skušajo pomagati, kjerkoli naletimo na težave. Tudi kupci so zelo obzirni ter nam skušajo pomagati s počasnim »Hoch-deutsch«, razločnimi željami, če kupujejo na klasičen način.
Zelo nas razveseli vsak stik z domovino, bodisi s pismi, karticami, glasilom Mercator, sporočili iz naših uprav, centra za napredek trgovine, prodajaln in drugih domačih.
Še bi lahko pobrskal po mojem dnevniku, pa upam, da boste iz tega pisma i: le dobili nekako sliko našega življenja in naše prakse v Švici, katero bomo s pridom uporabili na naših delovnih mestih doma.
Iskren pozdrav vsem!
Vilko Korenčan
Skupščina PZ družine Mercator
Kakor vsaka druga organizacija tako je tudi počitniška zveza družine »Mercator« pregledala svoje delo v minulem letu in sprejela sklepe.
Ker še niso vsi seznanjeni z namenom in cilji PZ, je treba povedati, da je njen namen predvsem skrb za rekreacijo svojih članov ter prirejanje izletov v različne kraje naše države. S tem se omogoči udeležencem, da spoznavajo našo lepo domovino, obenem pa se po dela polnem tednu osvežijo in odpočijejo ter si naberejo novih moči za delo.
Redna letna skupščina organizacije hoče predvsem analizirati dosedanje delo in v grobem začrtati plan dela v novem letu. Nujno je, da se ob delovnem dogovoru prerešeta dejavnost družine v preteklem letu ter ugotovi, kako je bil uresničen program. Doseženi uspehi naj bodo izpodbuda za nadaljnje delo. Kritično je treba oceniti vse pomanjkljivosti in neuspehe, da jih v naslednjem letu ne bo več.
Celotno delo v PZ je treba dejansko prilagoditi potrebam mladih, pri tem pa temeljito razmisliti o problemih rekreacije naše delovne mladine.
Tudi izvršni odbor naše družine, če ga lahko tako imenujemo, je skušal v letošnjem letu v največji meri izpolniti osnovne cilje statuta PZ. Ugotavljamo, da je s svojim delom, če že ne v celoti, vsaj delno uspel.
Za vsako dobro organizirano delo je potreben tudi sposoben kader, s primernim strokovnim znanjem. V ta namen je IO |PZ občine Vič-Rudnik organiziral v Velenju trodnevni seminar za vodstvo družin. Tega seminarja so se iz naše družine udeležili 4 člani. Ugotavljamo pa lahko, da nekateri od teh ne izpolnjujejo svojih nalog, kljub zaupanju in stroškom podjetja,
ki jih je poslalo na ta seminar.
V prihodnjem letu bo treba dobro premisliti, kateri člani bodo izbrani za naše vodstvo družine.
Organiziran je bil tudi seminar za blagajnike družin, ki je bil v počitniškem domu »Bledeč« na Bledu. Seminarja sta se iz naše družine udeležili dve članici.
Ne smemo pa pozabiti na naše samostojne akcije —-izlete — in pregledati njihove dobre in slabe strani.
Eden prvih večjih izletov je bil organiziran za praznik dela, 1. maj, v Novi Sad. Ne bi bilo pravilno, če rečemo, da je ta izlet v celoti uspel. Neposredni krivec za ta neuspeh je bil vodja izleta. Morda boste vprašali, zakaj tega izleta ni vodil član naše družine? Pojasnilo naj bo le, da je bil to prvi izlet, zato je bila potrebna pomoč pri višjih organih, kar se nam je pa precej maščevalo.
Precejšnjo spremembo v organizaciji pa je bilo opaziti na doslej največjem izletu, v Pulo, ki se ga je udeležilo 38 članov. Ta izlet je kljub naporni in dolgi nočni vožnji uspel, čeprav so se dogajale majhne nepravilnosti in to ne v vodstvu izleta, pač pa med mladinci samimi. Imeli smo tudi dva enodnevna izleta v Opatijo s skupno udeležbo 32 članov, ki sta v celoti uspela.
Pred kratkim je vlak popeljal naše člane v gorenjski kot, na obisk v prelepi planinski svet. Za stanovanje je bilo preskrbljeno v domu iPZ na Srednjem vrhu. Tega izleta se je udeležilo 15 mladincev. Tudi ta izlet je bil dobro pripravljen in je uspel, saj so se udeleženci izrazili, da ga ne bodo kmalu pozabili.
Na kratko so bile orisane akcije naše družine, s čimer pa naša dejavnost še ni izčrpana. IO PZ občine
Vič-Rudnik je organiziral več izletov, katerih so se udeležili mnogi člani Mercatorja. V posebno čast si lahko štejemo, da smo poslali na V. Zlet FSJ v Drvar 3 naše člane. Samo delo in pomen tega izleta je bilo prikazano po zaključku skupščine na barvnih diapozitivih.
Na koncu tega skromnega pregleda dela PZ v letošnjem letu lahko samo ugotavljamo, da smo v splošnem uspeli, kljub temu, da je naša družina še mlada.
Upamo in želimo, da bo naše delo v prihodnjem letu še bolj uspešno, da bomo na prihodnji letni skupščini lahko razpravljali še o večjih in uspešnejših akcijah.
Ida Miklav Tomo Frolich
Ida Miklav (ob tej priliki se ji oproščamo, ker smo jo v prejšnji številki preimenovali v Suzano Modrijan), sedaj poročena Primožič, je novi predsednik naše mladinske organizacije. Menimo, da bo odslej imela veliko snovi za naše glasilo
POROČILO O DELU IO PZ DRUŽINE MERCATOR
Naša PZ je v letošnjem letu imela polne roke dela.
IO občine Ljubljana-Vič je organiziral seminar na Bledu, katerega sta obiskala dva člana. Seminar v Velenju so obiskali štirje člani. Seminarja sta bila za novo izvoljeni IO zelo koristna, kajti dobili smo napotke za nadaljnje delo.
Organizirali smo pet izletov, in sicer:
v Pulo — udeležba 38 članov,
na Srednji vrh — udeležba 15 članov,
v Novi Sad — udeležba 26 članov,
v Opatijo — udeležba 8 članov,
v Opatijo — udeležba članov.
Naših izletov IO PZ se je udeležilo približno 20 čla- M* nov.
V naši družini je 79 članov, ki imajo res veselje do dela v tej organizaciji. Mislimo, da bo treba v bodoče še bolj poprijeti za delo in nuditi članom r;mveč razvedrila.
Z izleta v Opatijo
Predstavniki ObS Ljubljana-Vič-Rudnik, strokovnjak za rekreacijo in predstavniki podjetja razpravljajo o napeljavi vodovoda v bodočem rekreacijskem centru podjetja na Črnem vrhu
Udeleženci izleta, ki ga je priredila sindikalna podružnica OE Mercator, so obiskali tudi Metliko
Z majhnimi finančnimi sredstvi ekonomska propaganda obnovljen lokali
V zadnji številki smo po- Poleg inventarja je ta tr-vedali, da smo popolnoma govina dobila tudi hladil-renovirali in modernizirali nik, ki je na podeželju prav lokal v Djakovičevi ulici 16. tako potreben kakor v Sedaj pa želimo spregovo- mestnih lokalih. Obenem riti o praktični uporabi in- s prodajnim prostorom je ventarja, ki je bil pred re- bilo renovirano in s polica-noviranjem nameščen v o-menjeni poslovalnici. Vsem je znano, da so trgovski lokali predvsem na podeželju
trebna čimvečja izbira blaga in zelo razširjeni predmet poslovanja v trgovinah, ki poslujejo in nosijo naslov trgovina z živili.
Posebno skrb moramo posvetiti tudi trgovini na podeželju in jo sodobno urediti, da bo mogla služiti širokim potrebam tamkajšnjega prebivalstva.
Kakor je razvidno iz gor-jo se bo lahko dosegel red, njega poročila, za to niso
mi opremljeno tudi priročno skladišče. S to ureditvi-
potrebna visoka’ denarna sredstva, temveč je v prvi vrsti potrebna dobra volja in košček smisla za preureditev trgovine na podeželju, ki naj sebi primerno
da se obnovi in renovira tudi ta prodajni prostor.
Z lastnimi skromnimi in. vesticijskimi sredstvi je ne-
Minka Mrak
Pripomba uredništva:
To je že drugi primer v PE Rožnik, da je bila ob-
saj je vsako blago, čeprav dokaj borno in staromodno v tesnem prodajnem prosto-opremljeni. V več primerih ru, dobilo svoje mesto, če-izvira ta oprema še iz pred- sar pred obnovitvijo ni bilo vojnih časov, podedovana mogoče doseči. To pa je bil od malih trgovcev. Taka o- tudi razlog, da prodajalna prema je bila do nedavnega nj bila založena z zadostnim dosega splošni nivo razvoja v naši prodajalni »Rožnik«, asortimentom blaga, kajti sodobne trgovine.
Srednja vas 20. Inventar in zanj nj bilo primernega pro-oprema nista več ustrezala stora, ki bi bil v skladu s sanitarnim predpisom, zato higienskimi in sanitarnimi je delavski svet PE sklenil, predpisi. S prenovitvijo pa
je rešen problem asortimenta blaga, iz česar sledi, novi j ena prodajalna v zelo da se bo predvidoma tudi kratkem času, kar zasluži v tej poslovalnici dvignil posebno pohvalo. Verjetno mogoče obnoviti in moder- mesečni promet kljub vaški so še marsikje podobni pri-nizirati vse poslovalnice na- strukturi naselja. Na pode- meri, ki bi se dali urediti enkrat, zato se je samo- želju ni specializiranih tr- na podoben način in z mini-upravni organ enote odločil, govin, zato je tembolj po- malnimi stroški, da prenovi in dopolni o-premo iz poslovalnice v Djakovičevi. ulici in jo namestiti v lokalu v Srednji vasi. Za to prenovitev o-preme niso bila potrebna v mesecu avgustu in sep- je opisal pomen pravilnega kdo ve kako visoka denarna tembru sta bila na upravi ravnanja in vzdrževanja sredstva, temveč je bilo to Podjetja sestanka poslovo- registrskih blagajn v sa-delo opravljeno z majhnimi dij SP prodajaln, katerih se mopostrežnih trgovinah, sredstvi. Prav tako kakor v i® udeležila večina poslovo- ravnanje z blagajnami v Djakovičevi ulici je bilo tu- dij.	času prekinitve električne-
di tukaj opravljeno reno- Na sestanku so največ Sa toka, kako pripravimo viranje v rekordnem času, razpravljali o problemih, blagajno za čez noč in kaj saj so vsa dela trajala le ki se vedno znova in znova bi morala vedeti vsaka bla-dva dni. Lokal je dobil po- pojavljajo: o preskrbi po- gajničarka o rednem dnev-polnoma novo podobo. In- trošnikov s sadjem in ze- nem čiščenju blagajne, ventar, ki je bil do dneva, lenjavo, o predpakiranju Nato je bila z diapozi-ko je trgovina za kratek čas blaga, ki se je v zadnjem tivi prikazana notranja prenehala poslovati, preure- času znatno zmanjšalo, ureditev in založenost SP jen, je zdaj res sodoben. Imamo že SP, ki razen sad- trgovin podjetja Migros, z Mesni izdelki so dobili pri- ja, zelenjave in sladkorja željo, da bi tudi naše pozidni o- same ne predpakirajo več. glovalnice skrbele za čim -	Tov. Marinčič, vodja fi- večjo založenost in smotrno
Zadnjič smo se seznanili z vplivi cele vrste propagandnih sredstev na bodočega kupca. Vzbujena pozornost ga pripelje do konkretnega ogleda blaga v izložbi ali trgovini. Star recept trgovca je bil, zaustaviti mimoidočega pred stojnico ali izložbo. Navadno so to dosegli z ustno reklamo. Saj se še spomnimo časov, ko so pred trgovinami stali trgovci ali njihovi pomočniki in vabili v trgovino na ogled blaga. Kon-
kurenca in večja izbira pa sta dajali izložbi večji pomen. Spočetka seveda izložbe niso imele posebnih dekorjev, saj so jim namenjali skromen prostor, dostikrat navadno hišno okno. Artikle so pogostoma obešali okoli vhoda v trgovino. Blago niti ni vzbujalo največje pozornosti, ampak cene. Še danes nam pokaže preglednica dr. Lysinskega (»Werbung« H. G. v. Reichenberg), koliko je uspešnejša izložba s cenami ali brez njih:
IZLOŽBA
Frekvenca opazovalcev Povprečni čas opazovanja Pogostost pogleda Število prodanih artiklov
s cenami brez cen prednost 6.4 «/o	4.0	Vo	+ 60	°/o
15.2 sek.	13.4 sek.	+ 13	»/o
24	9	+ 167 %.
26	14	+ 80	°/o
Kupec želi videti blago in Gornji tabeli bi lahko do~ njegovo ceno. Poudariti pa dali še eno. Ta nam sta-moramo, da izložba ne sme tistično pokaže, koliko velja biti estetsko zanemarjena na izložba z dekoracijami ali račun gornjih ugotovitev. brez njih:
IZLOŽBA
brez z deko- prednost
S sestanka poslovodij SP
meren prostor v marici, galanterija
in to-
bačni izdelki so zastekleni. nomehanične delavnice pa
Seznam poslovalnic veletrgovine »Mercator«
Danes objavljamo še seznam poslovalnic nove poslovne enote »Standard« Novo mesto.
izbiro blaga.
Poslovodje so si ob tej priložnosti izmenjali dosedanje izkušnje ter predlagali, naj bi bili podobni sestanki redno najmanj enkrat mesečno.	J. B.
Frekvenca opazovalcev Povprečni čas opazovanja Pogostost pogleda Število prodanih artiklov
Ta preizkušnja nam s številkami pokaže, da so izložbe brez dekoracije u-činkovitejše. Najbrž pa ni tako dobesedno mišljeno, ker si izložbe brez vsake dekoracije ne moremo zamisliti. Dekoracija ne sme konkurirati razstavljenemu in propagiranemu artiklu. To se pravi, da ga ne sme v kompoziciji, barvi, svetlobi in podobnem prekričati. Dober aranžer bo znal s fantazijo, znanjem in okusom ter s sredstvi, ki jih ima na razpolago, vse tako rešiti, da bodo prodajni artikli poudarjeni.
V knjigi ing. J. Sudarja »Ekonomska propaganda« zasledimo nekaj pravil o u-činkovitosti in vizualnem učinku pri opazovanju izložbe. Podatki so nanizani
dekoracije 5.2 %> 12.1 sek. 12 11
racijo
3.8 %> 9.3 sek 7 5
+ 37 % + 3V/o + 71 o/o + 120 o/o
po opazovanjih propagandnih psihologov.
777 ljudi so testirali pred izložbami. Od teh so imeli usmerjen pogled proti sredini v 411 primerih, na levo 189, na desno pa v 177 primerih. Vidimo, da večina o-pazovalcev gleda v sredino izložbe.
Naslednji test je pokazal,, da je v 932 primerih 646 ljudi opazovalo spodnji del izložbe, 67 gornji del in 219 sredino. Predmeti, ki so postavljeni v spodnjo tretjino, so desetkrat bolj opazovani kot tisti, ki so v višini oči. Oba testa nam pokažeta, da moramo poudarjeni predmet postaviti v sredino. Seveda tudi tukaj veljajo izjeme, kot so nekateri sodobni kompozicijski prijemi,, posebne lokacije izložb in končno tudi fantazija.
Prodajalne in imena poslovodij:
Poslovna enota »Standard« Novo mesto. Glavni trg 3, tel. 21-158
1.	Šmarjeta — Olga Mole
2.	Bela cerkev — Jožica Drobež
3.	Otočec — Anica Junc
4.	»Radulja« Škocjan — Jože Kovačič
5.	Mirna peč — Viktor Kostevc
6.	Gabrje št. 10 — Vera Božič
7.	Stopiče št. 26 — Martina Turk
8.	Šmihel št. 18 — Jože Kumelj
9.	Podgrad št. 3 — Frančiška Bruder
10.	Velike Brusnice 7 — Vida Malnarič
11.	Birčna vas — Marija Gregorič
12.	»Dolenje« Šentjernej št. 15 — Alojz Bambič
13.	Ajdovec — Dušan Može
14.	Dvor pri Žužemberku — Dušan Može
15.	»Špecerija — pogača« Novo mesto, Glavni trg št. 22 — Pavel Mihelčič
16.	»Suha roba« Novo mesto. Glavni trg 31 — Pavel Zore
17.	»Dom«, Novo mesto, Bršljin št. 18 — Fanči Kotnik
18.	Novo mesto, Prečna 23 — Franc Možina
19.	Smolenja vas —» Ivan Seničar
20.	»Moda« Novo mesto, Glavni trg 12 — Zinka Saje
21.	Uršna sela — Milena Lukšič
22.	»Dom — oprema« Novo mesto. Glavni trg 3 — Peter Luzar
23.	Dolenjske toplice — Svetozar Brkič
Slika prikazuje SP v Angliji. Ena izmed značilnosti te samopostrežbe je v tem, da ves čas uporablja samo umetno neonsko razsvetljavo. Prodajalna nima oken in izkorišča vse stene za razstavo blaga. Razdalja med posameznimi gondolami je večja kot pri nas, ker kupci uporabljajo pri nakupu posebne vozičke z 2 košarama
in sedežem za otroka
Osebne novice
Janez Lunder, Janez Juvančič, Franc Kopač
»Mercator«: Zvonko Bičanič, Muho Hasič, Fanči Simčič, Mile Bičanič, Leopold Pate, Jernej .Pavšič, Andrej Oblak
SEPTEMBER 19G4 PRIŠLI:
»Emona«:
Anka Galič, delavka Alojzija Turk, delavka Franc Urbanc, delavec Milena Tomažič, delavka Vajenke:
Danica Lebar,
Katarina Smej,
Frančiška Lukanič,
Anica Mali,
Anica Medved,
Frančiška Verko,
Bronislava Mežan,
Tatjana Jerončič »Grmada«:
Sabina Gostič, blagajničarka Marija Merslavič, prodajalka Hermina Volčič, prodajalka Marija Novak, delavka Vajenki:
Marija Križ,
Ana Kos
»Mercator«:
Majda Bradeško, delavka Anton Banfič, delavec Dragan Hrvačanin, delavec
Janez Ravnikar, delavec	,	- T, .
Gregor Jakovljev, skladiščnik za pripravo materiala,
»Polje«:
Ela Zorman,
Ivana Čebela
»Rožnik«:
Milena Gruden Milena Gorišek
ROJSTVA:
»Emona«:
Kristina Puvar — hčerko »Hrana«:
Helena Jankovec — sina Zlata Crnčec — hčerko Tončka Mihelič — hčerko
»Mercator«:
Darinka Snoj — hčerko Marija Levič — hčerko
POROKE:
»Grmada«:
Janez Košlir, skladiščnik Peter fPušlar, monter elektro-naprav
Karla Vogrič, saldakontist Vida Legan, saldakontist Drago Popovič, ekonomist Vera Lasič, komercialist Vera Korošec, komisionar
»Polje«:
Vajenci:
Terezija Brdnik,
Darinka Škrjanc,
Martina Černelič,
Zdenka Anžič,
Frančiška Močilnikar,
Marija Habič »Hrana«:
Fanči Simčič, referent za maloprodajne cene Bozalija Kralj, trgovska pomočnica
Marija Ferlin, trgovska delavka
Ervin Poje, delavec Marija Boh, vajenka
»Rožnik«:
Anica Selan, trgovska pomočnica
Justina Miler, trgovska pomočnica »Tržan«:
Rudolf Bec, krojaški pomočnik Tinka Bizjak, trgovska pomočnica
Anica Žagar, poslovodja Vajenci:
Franc Dragan,
Anica Grlica,
Slavica Sinur,
Marija Janežič,
Branko Dragan
ODŠLI:
»Emona«:
Milena Šuštarič,
Ivanka Bračun »Grmada«:
Olga Mrak.
Ana Oister,
Tončka Cerar,
Ana Grmek,
Marija Volčič,
Jožefa Ponikvar,
Rafaela Eržen,
Gizela Urbič,
■Stefan Černjavič,
Milojka Popovič,
Jožica Zaviršek »Hrana«:
Tončka Lesjak,
Angela Gjura,
Marija Jarc, poročena Vidmar,
Ivanka Prem, poročena Potočnik. Čestitamo! »Rožnik«:
Dragica Lazarevič, poročena Stefanovič. Čestitamo!
TEČAJI, IZPITI itd. »Emona«:
Anica Majetič, izpit za trg. pomočnico
Marija Travnikar, izpit za trg. pomočnico Anica Kladnik, izpit iza trg.
pomočnico
»Grmada«:
Danica Kirasič, izpit za trg. pomočnico
Ivan Škantelj, izpit za trg.
pomočnika
»Hrana«:
Jožica Hrovat, izpit za trg. pomočnico
Ivanka Metelko, izpit za trg. pomočnico
Jože Lunder, izpit za trg.
pomočnika
»Polje«:
Nežka Krivic, izpit za trg. pomočnico
Angela Primar, izpit za trg. pomočnico
Marija Nograšek, izpit za trg. pomočnico
Terezija Dolinar, izpit za trg. pomočnico
Pavla Anžur, izpit za trg. pomočnico
Helena Klander, izpit za trg.
pomočnico
»Rožnik«:
Anica Kotar, izpit za trg. pomočnico
Zdenka Kosec, izpit za trg. pomočnico
»Litija«:
Antonija Ocepek:, izpit za trg. pomočnico Vika Vozel, izpit za trg. pomočnico
Marija Špelič, izpit za trg. pomočnico
ka«, »Špecerija«, verjetno nimajo nobenih osebnih novic, ker jih Iže /več mesecev nismo prejeli.
OKTOBER 1961 PRIŠLI:
GRMADA:
Marija Krištof Marija Peterkovič Marija Maričič Adela Fritz Štefan Punčec Nežka Kovačič Angelca Fink Terezija Žitnik Alojz Macuh Ermiinija Prinčič Slavko Gračner Dado Zunič Marija Skvarča
LITIJA:
Vida Groznik MERCATOR:
Martin Golobič Slavko Setničar Hamza RaklpOvič Ivan Petrovič Marija Osredkar Janez Ravnikar Franc Lindič
ŠPECERIJA:
Anica Štrk Slavko Leuštek Avgust Golob
ODŠLI:
GRMADA:
Angela Bezek Dado Zunič Ali Rakipovič Kati Ritonja Anica Urbanč Ana Kralj Olga Purkat Anica Kirasič Štefka Jagrič
MERCATOR:
Iljaz Dinovac Vida Legan Demaledin Medeti Bedri Redepi Brahim Emini Aslan Hodič Musa Hoda
POROKE:
GRMADA:
Ida Miiklav, por. Primožič
LITIJA:
Iva Sotlar, por. Uštar Marija Menegalija, por. Volk Marija Obermajer, por. Ilovar
Smeh ni greh
DOMAČA NEVIHTA
Mož prinese iz mesta domov klobuk, ki si ga je kupil. Brž stopi k ogledalu, povezne klobuk na glavo in ugotovi, da je kupil prevelikega.
»Veš kaj,« se razjezi žena, »kadar boš šel spet kupovat klobuk, vzemi glavo s seboj!«
NOČE GOVORITI
»Ali vaš kaj govori v spanju, gospa?«
»Kaj še, samo smehlja se, baraba!«
NA POLICIJSKI POSTAJI
»Tegale dojenčka sem našel pred svojim pragom. Kaj naj storim z njim?«
Službujoči: »Pustite ga tukaj in če se v enem letu nihče ne javi, je vaš.«
PRIJETNO ŽIVLJENJE
Pred kratkim sem se nekomu potožil, kako težko je življenje. Pa se je moško odrezal:
»Kaj bo hudo. Do 21. leta skrbijo zate starši. Od 65. leta dalje skrbi zate socialno. Tistih borih 44 vmesnih let se pa že nekako prerineš.«
Pogovor je bil končan.
TRPKI SPOMINI
Tujec kmetu: »To je zares lepa in romantična vas.«
Kmet: »To že, ampak na temle prostoru sem ob neki veliki povodnji izgubil svojo ženo in klobuk. In klobuk je bil še čisto nov.«
GA NI DOMA
Hišni lastnik pride po najemnino za stanovanje. Krepko potrka na vrata in zavpije: »Hej, vi, odprite!«
Grobna tišina.
»Odprite, saj dobro vem, da ste doma!«
Nobenega glasu.
»Nikar se ne skrivajte, saj vidim vaš avto na dvorišču.«
Gals iz stanovanja: »To še ni dokaz, da sem doma. Danes sem se peljal v službo z avtobusom.«
GA POZNA
Gospod in gospa Zaplotnikova sta prišla pred sodnika. »Jaz bi rada ločitev od tegale bimbota,« reče ona.
»In jaz bi se rad iznebil tele škatle,« pripomni on.
Sodnik: »Koliko imata otrok?«
Ona: »Tri, gospod sodnik.«
Sodnik: »Zakaj pa ne počakata, da bi bil še eden, potem si jih bosta lahko pravično razdelila.«
On: »Kaj pa, če bi imela dvojčka?«
Ona: »Kaj pa čenčaš? Dvojčka — ha! Če bi nate čakala, bi niti teh treh ne imela.«
ROJSTVA:
LITIJA:
Marija Godec, sina Vera Bučar, sina						t f
ŠPECERIJA:				1		
Olga Mesojedec, sina Pavla Mehle, sina	D □	r		0		
	n					0
OPRAVLJENI TEČAJI. IZPITI:	D	L 7 C		D (CdF		0 D
GRMADA:			0	/j)	o	0
Valerija Marolt Anica Rogelj obe Izpit za trg. pomočnico.	D		0	VK		D
ŠPECERIJA:						
Nada Bradač,
Cvetka Sedlar.
Tone Zupančič,
Danica Železnik,
Majda Mikec,
Metka Hribar Karel Ilnikar,
vsi izpit za trg. pomočnika.
l\ /
NEZGODE:
»Grmada«:
Marija Sever, nesreča v službi,
Marija Ceglar, pesteča v	NEZGODE:
službi
V poslovnih enotah: »Gra- GRMADA: dišče« Trebnje, »Jelka« Gor- Marija Breznik nji grad, »Logatec«, »Metli- Lovro Slak
V
Nimaš me več rad; sama moram nositi ta zavojček!
Ročni gasilni aparat na prašek
Ta aparat je uporaben za gašenje raznih požarov, največkrat pa ga uporabljamo za gašenje vnetljivih tekočin in električnih naprav pod napetostjo. Dobro je uporaben pri gašenju raznih barv in lakov. Učinek gašenja je nekoliko slabši pri vetrovnem vremenu ali pa' na prepihu. Prav tako dosežemo slabše rezultate pri gašenju višje ležečih predmetov. Prednost gašenja s tem aparatom pa je v tem, da ne pušča sledov. Za gašenje preciznih instrumentov in naprav z občutljivimi ležaji ni ravno najbolj primeren.
Aparat ma več delov. Telo aparata ima na vrhu odprtino s pokrovom za polnjenje praška. Pri vrhu je tudi pritrjen varnostni ventil in ročaj za prenašanje. Na eni strani aparata je nameščena mala jeklenka z ogljikovim dvokisom CO2, ki ustvarja potreben pritisk za izstop praška. Na drugi strani aparata je pritrjena gumijasta cev z zapiralnim i'očnikom. V sam aparat spravimo lahko približno 6 kg praška. Ko je aparat napolnjen s praškom, moramo namestiti še jeklenko s CO2. Tako napolnjen aparat namestimo v suhem prostoru.
Aparat uporabimo na tale način: prenesemo ga 2 do 4 m od požara in ga postavimo na tla. Nato z roko primemo in odpremo ročnik, z drugo pa. odpremo ventil. Ventil naj bo odprt toliko časa, dokler traja gašenje. Ce se potem, ko je ventil odprt, ne pokaže prašek, moramo biti previdni, ker je lahko zamašena gumijasta cev oziroma ročnik. V takem primeru moramo ventil zopet zapreti in ročnik ter cev dobro pretresti.
1	gumijasta cev
2	pokrov aparata
3	varnostni ventil
4	držaj
5	ročnik
6	posoda za prah
7	ventil s priključkom za posodo
8	jeklenka s komprimira-nim plinom ali zrakom
Ali poznamo predpise, po katerih delamo ?
V zadnji številki našega lista smo uvedli novo rubriko pod gornjim naslovom, katere namen je predvsem, da se čimbolj seznanimo z določili nekaterih predpisov, katere moramo upoštevati pri opravljanju vsakodnevnega dela. To so določbe pravilnikov in uredb, ki jih je podjetje ponatisnilo v posebni knjižici, predpisi, objavljeni v Uradnem listu in naših notranjih samoupravnih aktov. Danes objavljamo
nagradni test
Za pravilne odgovore, ki bodo izžrebani, je razpisana:
I. nagrada 6.000 din za vse pravilne odgovore,
II. nagrada 4.000 din za vse pravilne odgovore,
III.	nagrada 3.000 din za pravilne odgovore na naj-
manj 5 točk,
IV.	nagrada 2.000 din za pravilne odgovore na naj-
manj 5 točk,
V. nagrada 1.000 din za pravilne odgovore na najmanj 5 točk.
Navodila za izpolnjevanje nagradnega testa:
Pri posameznih vprašanjih so nekateri odgovori delno napisani, zato da bi laže odgovorili na druga vprašanja iste skupine. Stavke, ki niso dokončani, je treba pravilno dopolniti. Posamezne točke je treba v celoti napisati, vendar tako, da dopolnijo vsebinsko zvezo z drugimi točkami iste skupine. Na posamezna vprašanja je treba napisati odgovore.
Verjetno bo treba poprej pogledati predpise, da bi lahko napisali pravilne odgovore, zato naj direktorji poslovnih enot in drugi tovariši, ki jim je ta zakon dosegljiv, pomagajo vsakomur, ki bi želel rešiti ta nagradni test.
1.	Kaj se šteje po pravilniku o kakovosti žitaric, mlevskih izdelkov, kruha in peciva, testenin in keksov za mlevske izdelke?
Za mlevske izdelke po tem pravilniku se šteje naslednje blago: .
ki je dobavljeno po ustreznem tehnološkem postopku s predelavo...........................
2.	Kako morajo biti označene in zaznamovane pletenine po odredbi o označevanju, zaznamovanju in pakiranju tekstilnih izdelkov?
Trikotažna oblačila, perilo in nogavice iz bombažne, volnene ali sintetične preje in iz umetne svile ter iz vlaken drugih vrst morajo imeti na
tele označbe: a) ..........
c)
č)
Kako je treba klasificirati sveža jajca glede na težo, preden se dajo v promet?
Sveža jajca se dajejo glede na težo v promet po
tehle ................ vrstah:
a)	vrsta	jajca	težka	................
b)	vrsta ...........jajca	težka..................
c)	vrsta	jajca	težka.............
6) vrsta	jajca težka .........
d)	vrsta	jajca težka .........
e)	vrsta ........ jajca težka manj kot
Katero blago se šteje po pravilniku o kakovosti sadja, zelenjave in gob ter sadnih, zelenjavnih in gobjih izdelkov za kontinentalno sadje?
kontinentalno
tem pravilniku se
Za kontinentalno sadje po
šteje naslednje blago: a).......................,
b)...................... c)......................
č) ................... d) .................. itd.
(napiši vse vrste kontinentalnega sadja po pravilniku).
Ali morajo biti opremljeni z garancijskim listom in tehničnim navodilom enofazni in trofazni električni števci in električni dušilci za fluorescenčne cevi za razsvetljavo, tako kot določa Odredba o posebnih pogojih, ob katerih se smejo dajati v promet posamezni industrijski izdelki?
Odgovoriti z DA ali NE:
Pismeni sporazum o sklenitvi delovnega razmerja sklene:
a)	generalni direktor z delavcem, ki se sprejme
na delovno mesto po določilih ................
b)	generalni direktor z delavcem, ki se sprejme
na delovno mesto v ..........................
c)	direktor poslovne enote z delavcem, ki se sprejme na delovno mesto ali delo v ............... f
d)	upravnik ekonomske enote z delavcem, ki se sprejme na delovno mesto ali delo v
e)	p/kos oz. p/l
f)	.................................
s) ..............................................
h) ...................................... čiščenje
Kakšna jajca je prepovedano dajati v promet po pravilniku o kakovosti mleka in mlečnih izdelkov, sirila in mlekarskih kultur, sladoleda in sladolednega praška, jajc in jajčnih izdelkov?
Prepovedano je dajati v promet jajca:
a)	ki so se zaradi ..............................
navzela duha	in okusa po....................;
b)	ki kažejo pri	osvetlitvi	znatne spremembe —
jajca s .....................................;
c)	v katerih se je ..............močneje razvil;
č)	ki vsebujejo ...............................;
d)	ki so...............(klopotci, gnila jajca ipd.)
8.	V katerih primerih odloča o odpovedi delavcem delavski svet podjetja?
Delavski svet podjetja odloča na predlog upravnega odbora podjetja o odpovedi delavcem, ki
imajo več kot ..................................
9.	Ali je mogoče odpovedati delavcu medtem ko je odstranjen z dela (suspendiran), ali ko teče proti njemu disciplinski postopek?
Odgovoriti z DA ali NE:
10.	Delavec ima pravico ugovora zoper vsako prestopno odločbo iz delovnega razmerja, če ni drugače določeno s pravilnikom o delovnih razmerjih podjetja:
a) na DS podjetja, če je bila izdana odločba na
podlagi sklepa ...........................
b) na UO OE »Mercator«, če je izdal odločbo
c)	na DS OE »Mercator«, če je bila izdana odločba na podlagi sklepa ..........................
č) na UO PE, če je izdal odločbo ..............
d)	na DS PE, če je bila izdana odločba na podlagi sklepa ...................................
Odgovore pošljite najkasneje v 10 dneh po prejemu časopisa na naslov: »Mercator« Ljubljana, Aškerčeva 3 (z oznako: »Nagradni test«). Navedite naslov in PE, v kateri ste zaposleni.
Rešitev nagradnega testa, objavljenega v oktobrski številki ter imena izžrebanih, ki prejmejo nagrade, bodo objavljena v decembrski številki.
MERCATOR — glasilo delovnega kolektiva veletrgovine »MERCATOR« Ljubljana, Aškerčeva 3. Izdaja centralni delavski svet veletrgovine »Mercator« izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MARJAN POGAČNIK.Cena enega izvoda 20 din, letna naročnina 200 din. Plačila na tek. rac. 600-18-1-89 (za
Urej; časopis)
iredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik MARJAN POGAČNIK.Cena enega izvoda 20 din, letna naročnina zuu ain. tnacna na teK. rac. ouu-io-i Rokopisov ne vračamo. Naročila na naslov: Veletrgovina »Mercator« Ljubljana, Aškerčeva 3. — Tiska tiskarna CZP »Primorski tisk« \ Kopru.