IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Štev. 5 — Leto L Murska Sobota 24. marca 1949 Mesečna naročnina 10 din Cena 2 din Fronta mora biti v razvijanju zadružništva Jedro konference delegatov Osvobodilne fronte okraja Dolnja Lendava je tvoril pogovor o razvoju našega ljudskega zadružništva in s tem v zvezi dvig naše kmetijske proizvodnje. Konferenca je ugotovila, da so aktivisti-frontovci in frontna vodstva posvečala premalo pažnje reorganizaciji našega kmetijstva, temveč so se reševala zgolj organizacijska vprašanja. Posamezni delegati so v diskusiji iznašali izkušnje, uspehe, pa tudi pomanjkljivosti in napake pri dosedanjem razvijanju zadružnega gospodarstva v okraju, bodisi to v poslovanju kmetijskih zadrug, ekonomij ali obdelovalnih zadrug. Tov. Miholič, delegat iz Turnišča, je na zelo lep način opisal delo, ustanovitev in razvoj kmetijske obdelo- valne zadruge v Turnišču. Delegat: so razpravljali tudi o vseh ostalih gospodarskih nalogah, o preteklih in bodočih. V lanskem letu je bil dolnjelendavski okraj med prvimi, ki je z uspehom ustanavljal frontne delovne brigade za pomoč naši industriji pri izpolnjevanju plana. Formiranje frontnih brigad bo tudi letos važna naloga frontovcev. Z uporabljanjem izkušenj iz lanskega leta hočejo frontovci lendavskega okraja tudi letos biti med prvimi okraji na tem področju dela. Ob zaključku konference so bili sprejeti sklepi, ki nakazujejo bodoče delo Osvobodilne fronte lendavskega okraja. Konferenca je sprejela naslednjo delovno resolucijo: Z ozirom na nujnost socialistične preobrazbe kmetijstva in vskladenje, kmetijske proizvodnje z industrijsko, bo OF svoje politično delo na vasi, zaktivizirala vse množične organizacije v borbo za dvig kmetijske proizvodnje, v borbo za zaščito delovnih kmetov in njihovo vključevanje v kmetijsko obdelovalno zadružništvo. Osvobodilna fronta bo z nenehnim prepričevanjem delala na tem, da prikaže najširšim kmečkim množicam prednosti zadružnega obdelovanja zemlje in jih tako vključi v zadružno življenje. Pri vključevanju delovnih kmetov v kmetijske obdelovalne zadruge se bo OF poglobila v proučevanje gospodarskih in političnih pogojev kraja in poiskala tak tip zadružne oblike, ki bo najbolj primeren razvojni stopnji kmetov dotičnega kraja. OF ne bo dopustila, da bi ostanki izkoriščevalskih elementov dobili v zadrugi bilo kako možnost izkoriščanja zadružnikov v pravcu osebnih koristi. Da se zagotovi prehrana delovnemu ljudstvu kakor tudi potreba surovin za našo industrijo, bomo pričeli s pojačano borbo za dvig kmetijske proizvodnje, tako v državnem, zadružnem in privatnem sektorju. OF bo nudila vso pomoč državnim posestvom, zadružnim ekonomijam, zadrugam in prenašala v njih delo izkušnje borcev za višje hektarske pridelke. OF bo vodila tudi nenehno in dosledno borbo proti gospodarskim saboterjem, ki ne bi marali obdelovati zemlje tako kot je treba ali rediti dovolj živine, a prav tako bo razkrinkovala vse tiste, ki bi hoteli svoje pridelke odtegovati skupnosti in s tem ogrožati dvig življenjskega standarda delovnega ljudstva. OF bo posvetila vso pažnjo že obstoječim kmetijsko-obdelovalnim zadrugam, ki so doslej s strani Fronte dobivale vse premalo podpore. Kmetijske obdelovalne zadruge morajo postati v okraju žarišče socializma na vasi, temelj socialistične preobrazbe vasi. OF bo stremela za utrjevanje povezanosti delavcev in kmetov na bazi vključevanja delavcev, članov sindikata v politično borbo proti sovražnikom izgradnje socializma na vasi. Poglobljeno politično delo med mladino in ženami bo veliko pripomoglo k zboljšanju življenjskih pogojev prebivalstva naših vasi. Z razširitvijo kultumo-prosvetnega dela na vasi bo OF nenehno dvigala zavest delovnih kmetov, da bodo tako lažje in zavestneje razumeli izvršitev petletnega plana in k temu doprinašali svoj delež v pravilnem in zavestnem izvrševanju vseh planskih nalog. Z masovno aktivizacijo vseh frontovcev bodo v najkrajšem času dograjeni vsi zadružni domovi in ostale gospodarske zadružne zgradbe in objekti. Pri volitvah novih vaških odborov OF bomo izvolili v naša osnovna vodstva najboljše borce naše socialistične graditve, ki bodo pravilno usmerjali delo Fronte v skladu z nalogami, ki jih postavlja pred Fronto Partija. Skupno z vsemi množičnimi organizacijami — za katere bo Fronta čvrsta vez — bo OF vključevala v frontne brigade delovno silo in s temi brigadami pomagala uresničevati plan in to še posebej v pomoči za Čim hitrejšo in močno industrijo nafte v Prekmurju. Osvobodilna fronta bo za izvršitev vseh teh nalog vključila v svoje vrste vse poštene delovne ljudi, ki dosedaj še bodisi iz nepoučenosti ali iz bilo kakih drugih razlogov niso člani OF, a po svojem delu spadajo vanjo; na drugi strani pa bodo frontovci očistili svoje vrste ljudi, ki so se vrinili v OF zaradi koristolovstva in osebnih interesov. Ugotovitve in sklepe konference bodo delegati prenesli na vse frontovce okraja in z ljudmi razpravljali o njih. Š. L. Tekmovanje za nedeljske volitve OF Vsestranska razgibanost, ki je zajela vrste naših frontovcev že pri zadnjih volitvah delegatov v okrajne skupščine OF, je v predvolivnem tekmovanju za volitve vodstev osnovnih frontnih organizacij dobila še večji razmah. Na predvolivnih sestankih, ki so se vršili po vseh vaseh — po nekod že večkrat — so tokrat že razpravljali o izpolnjevanju obvez, sprejetih v tekmovanju pred zadnjimi volitvami, o zaključkih in sklepih okrajnih konferenc in o sprejemu novih obveznosti, frontnih planov, razširitvi in utrditvi Fronte; vse s pojačanim tekmovanjem. Predvolivni sestanki in tudi v večih vaseh sprejete obveze frontovcev pričajo o tem, da bo treba delo Fronte po naših vaseh temeljito preusmeriti, razširjene vrste frontovcev še bolj razširiti in po- globiti njih delo, Pojačati budnost in množice na vasi vključevati v naše socialistično-gospodarsko življenje, odpreti široko pot zadružništvu, razviti množične delovne akcije, skratka: združevati vse delovne množice v skupni borbi socialistične graditve, a predvsem na vasi v borbi za čim prejšnjo socialistično, napredno preobrazbo naših vasi. Nedeljske volitve morajo potrditi vse te težnje in razgovore predvolivnih sestankov. Za to je potrebno zopet, da izvolimo v naša osnovna vodstva, v vaške in krajevne sekretariate ljudi, predane ljudstvu in Partiji, ki bodo z nesebičnim in predanim delom res kos vsem velikim nalogam, ki bodo znali smelo voditi in stati na čelu naših delovnih ljudi in jih krepko voditi po poti, katero nam je začrtala naša slavna Komunistična partija pod vodstvom tovariša Tita. Zbirajmo odpadke Že v soboto, 19. marca, so pričeli frontovci po vsej državi zbirati razne odpadke. S to akcijo — z zbiranjem odpadkov — bo Fronta nudila veliko pomoč izpolnitvi naših planskih nalog, kajti odpadki pomenijo za našo. industrijo dragocene, potrebne surovine. Za našo industrializacijo potrebujemo mnogo strojev, mnogo predmetov, ki jih še ne izdelujemo sami. Moramo jih drago kupovati pri tistih, ki so pripravljeni storiti vse, samo da bi nam preprečili ali vsaj čim bolj otežili izgradnjo socializma. V letošnjem letu so posebno velike naloge našega rudarstva. Stroje in vse, kar nujno potrebujemo, kupujemo z rudami, z lesom. Toda železa, bakra, svinca in drugih kovin potrebuje v velikih količinah tudi naša industrija. Naši rudarji morajo tudi za nas nakopati mnogo teh rud. Storiti morajo vse, da bo izvozni plan izpolnjen in da bodo kljub temu krite tudi potrebe naše industrije. Veliko pomoč pri tem jim bo nudila Fronta z masovnim, sistematičnim zbiranjem odpadkov vseh vrst. Našim martinarnam bomo dajali namesto železne rude čim več starega železa, ki pa bomo zbrali po naših mestih, vaseh in naseljih. Našim steklarnam čim več steklenih odpadkov, predilnicam čim. več starih krp, papirnicam odpadke papirja. V vseh teh odpadkih je skritih mnogo dragocenih surovin, od katerih moramo nekatere celo uvažati. Z zbiranjem odpadkov bodo frontovci širom vse naše domovine prištedili državi nove milijarde. Zato smatramo akcijo zbiranja odpadkov za nalogo, ki ima velik gospodarski, pa tudi politični pomen. Naši ljudje, zbrani v vrstah Fronte, bodo s to akcijo ponovno dokazali, da hočejo za vsako ceno zgraditi socializem v svoji domovini. S to akcijo bomo krepko odgovorili obrekovalcem našega petletnega plana, odgovorili bomo tistim, ki na vse načine poizkušajo zavreti našo socialistično graditev. Tudi po naših vaseh leži mnogo odpadkov raznega starega železa, barvnih kovin, razbitega stekla, starih cunj, kosti, papirja in še cele vrste odpadkov leži marsikje, po dvoriščih, smetiščih, na podstrešjih, kleteh in drugod. Vse to bo treba zbrati in predati »Odpadu«. Vaški frontni odbori morajo poskrbeti, da bodo vsi zbrani odpadki čimprej prišli na zbirališča podjetja »Odpada«, da ne bodo ostali na krajevnih zbirališčih, kot se je to ponekod dogajalo v prejšnjih, sličnih akcijah. Zbiranje odpadkov tokrat ni le kampanjskega značaja, ampak bo trajalo preko celega leta, zato bo treba sistematično, načrtno delati. Zametovati odpadke in jih ne zbirati, bi pomenilo škodovati našemu gospodarstvu. Zavedati se je treba, da pomeni čim več zbranih odpadkov starega železa toliko več strojev, čim več zbranih starih krp in cunj bo dalo več oblek delovnemu ljudstvu, zbiranje kosti in drugih odpadkov čim več kleja, mila itd. Poleg tega pa se bodo frontne organizacije po naših vaseh lahko okoristile z izkupičkom prodanih odpadkov in nabavile za frontne kotičke, klube: radioaparate, knjige, revije in drugo opremo. Vse to daje akciji tudi znaten politični pomen. Z uspešno izvedeno akcijo zbiranja odpadkov bomo ponovno izpričali svojo predanost naši Partiji, ki nas je pod vodstvom tovariša Tita naučila premagovati vse težave in nas zna voditi preko vseh ovir. V Gederovcih so počastili padle borce Rdeče Armade Dne 14. marca 1949 se je vršil prekop padlih borcev Rdeče armade, ki so bili pokopani v okolici Gederovcev in Sodišincev. Prekop je organiziral Okrajni odbor Zveze borcev NOV Murska Sobota. Padli rdečearmejci so bili v slovesnem sprevodu prepeljani na pokopališče v Gederovce, kjer so bili položeni v skupni grob. V sprevodu in pri samem pokopu borcev v skupni grob, so bili prisotni zastopniki vseh množičnih organizacij, kakor tudi zastopniki JA in vod miličnikov, ki so padle borce Rdeče armade počastili s trikratno salvo strelov. Poleg tega je bila prisotna množica ljudi iz okoliških vasi in člani Gasilskega društva iz Gederovcev. Mladina, žene, frontovci in pionirji so zasuli novi grob padlih vojakov Sovjetske armade — osvoboditeljev Prekmurja — s kupi svežega cvetja in mnogimi venci. Od padlih sovjetskih tovarišev se je z govorom poslovil predsednik okrajnega odbora Zveze borcev NOV, tov. Rudi Rapl. V svojem govoru je prikazal veliko in nesebično borbo sovjetskih tovarišev, naših soborcev, ki so z ramo ob rami skupno z našimi narodi izvojevali človeštvu lepše in srečnejše življenje. Prebivalstvo Prekmurja ob radgonskem kotu se je na skromen, a vendar globoko čuteč način oddolžilo in dalo zahvalo padlim rdečearmejcem — osvoboditeljem Prekmurja. Sektor Cankova napoveduje tekmovanje Frontovci iz sektorja Cankova pozivajo vse frontovce okraja Murska Sobota k tekmovanju pri nedeljskih volitvah v naslednjih točkah: 1. lOOodst. volivna udeležba in to že v zgodnjih jutranjih urah po vseh vaseh sektorja. 2. V kateri vasi bodo frontovci na dan volitev sprejeli v svoje vrste največ novih članov. 3. V kateri vasi bo najlepše okrašeno volišče. Frontovci sektorja Cankova napovedujejo tekmovanje vsem vasem okraja in hočejo biti v tekmovanju tudi najboljši. Pri nas bodo volitve sekretariatov OF praznik delovnih množic, manifestacija novih zmag v naši socialistični graditvi. Tudi v Murski Soboti bodo tekmovali IV. volivna enota v Murski Soboti poziva k tekmovanju vse ostale volivne enote. V IV. rajonu hočejo biti tokrat prvi v izvedbi volitev. Vse ostale rajone pozivajo k tekmovanju, kdo bo prvi lOOodst. zaključil volitve in lepše okrasil ulice in hiše v svojem rajonu. Medsebojna tekmovanja so si napovedale tudi številne vasi po okraju. Mladina ljutomerskega okraja z ogorčenjem obsoja klevete budimpeštanskega radia Delegati okrajne mladinske skupščine v Ljutomeru so na svoji konferenci sprejeli naslednjo resolucijo, s katero obsojajo klevetniško gonjo madžarskega radia: Mladinci in mladinke, delegati okrajne mladinske konference v Ljutomeru, z ogorčenjem ugotavljamo, da se Še vedno nadaljuje klevetniška kampanja preko budimpeštanskega radia, ki se je pričeta z resolucijo Informbiroja in ki blati brez kakršnih koli vzrokov našo Partijo, njeno vodstvo in žali ogromne napore in veliki delovni polet naše mladine pri gradnji socializma v Jugoslaviji. Ne moremo razumeti, da vodstvo nove, demokratične Madžarske noče videti resnice o gradnji socializma v Jugoslaviji, katerega gradi pri nas delovno ljudstvo z lastnimi silami, z nesebičnim žrtvovanjem svojih moči, ne oziraje se pri tem na to, da nas v našem delu ovirajo tudi tisti, ki so nam pred meseci še obljubljali pomoč. Mi zaupamo našemu vodstvu, Komunistični partiji s tovarišem Titom na čelu, zaupamo s prepričanjem, da nas vodi po pravilni poti in da nas po tej poti privede v socializem, tako kot nas je za časa naše Narodno osvobodilne borbe in ljudske revolucije privedla do veličastne zmage. Dovolj je že teh neosnovanih klevet, ki jih mečete dan na dan na našo Partijo in njeno vodstvo z govoričenjem o »terorju«, ki baje vlada v Jugoslaviji, ne vidite pa svojih lastnih državljanov, bratov-ubežnikov iz vaše države, ki vsakodnevno prihajajo v Jugoslavijo z izjavami, da vlada tam brezposelnost in da želijo ostati v Jusoslaviji, ker vedo, da jim bo zajamčeno življenje in delo in s tem sami dokazujejo izraz resnične demokracije in svobode v Titovi Jugoslaviji. Naše nadaljnje delo: tisoči mladincev, ki odhajajo v industrijo in na delovne akcije ter se aktivno in prostovoljno vključujejo v naše kmetijske obdelovalne zadruge na vasi, pospešujejo z vsemi močmi razvoj naprednega kmetijstva in streme nenehno za dvig svojega znanja v vseh ozirih; to naj vam bo dokaz, da mladina Jugoslavije trdno stoji ob strani naše Partije, da ni sile, ki bi jo mogla od nje ločiti in da skupno z ostalim delovnim ljudstvom gradi svojo lepšo in boljšo bodočnost. Delegati okrajne skupščine Ljudske mladine, Ljutomer Resolucija Svetu namestnikov zunanjih ministrov London Delegati Osvobodilne fronte okraja Murska Sobota, zbrani na zasedanju okrajne skupščine, čutimo ob tej priliki — ko se spet odloča o usodi Slovenske Koroške — dolžnost, opozorili Svet na. mestnikov zunanjih ministrov in vso demokratično javnost, da na Slovenskem Koroškem že čez 1300 let živi slovenski narod, da je ta zemlja zibelka slovenskega naroda in njegove književnosti, da je stala vedno v prvi vrsti proti ponemčevanju slovenskega naroda in da ni omahnila niti v sklopu hitlerjevske Nemčije, ko je dala čez 3000 partizanskih borcev za demokratično stvar sveta. Opozarjamo dalje, da so tisti, ki bi radi obdržali Slovensko Koroško zase, okoreli germanizatorji in strahovalci demokracije, da so bili v pretekli vojni napadalno orožje fašizma in nacizma proti Jugoslaviji in so še danes pravi dediči gauleiterja Rainerja. Zato ponavljamo voljo vsega slovenskega naroda in zahtevamo, da pade krivična meja med Koroško in Jugoslavijo, da se odstrani ponižanje in trpljenje koroških Slovencev in da se nam vrne povzročena vojna škoda. Le s sprejetjem zahtev našega delegata tovariša Beblerja bi bile zajamčene pravice koroških Slovencev. Nikoli ne bomo priznali naše Koroške germanizatorjem. Naj živi Slovenska Koroška! Delegati Osvobodilne fronte okraja Murska Sobota V nedeljo vsi na volišče Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 24. marca 1949 Konferenca OF v Murski Soboti Pojačati bo treba delo Fronte Preteklo nedeljo se je vršila v Murski Soboti okrajna konferenca Osvobodilne fronte. Poleg volitev delegatov za III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije, je konferenca v glavnem razpravljala o dosedanjem delu Osvobodilne fronte murskosoboškega okraja in o vprašanju zadružništva. Konferenci je prisostvoval tudi zastopnik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije, tov Zupančič. V referatu, ki ga je podal sekretar Okrajnega odbora Osvobodilne fronte, tov. Berglez Bela, je med drugim dejal tudi sledeče: V razvoj našega gospodarstva — ki se gradi v okviru petletnega plana — se vlagajo ogromni napori vseh naših delovnih ljudi, ki s tenu svojimi napori in žrtvami streme za čimprejšnjo izgradnjo socialistične domovine. Hiter razvoj industrije je močno dvignil število delavcev v naših tovarnah, rudnikih, podjetjih S tem je nastal tudi nujen porast potrebe po večji količini hrane in surovin, kakor tudi potreba po novi delovni sili, po čim večjem številu delavcev. Vse to nas razumljivo sili k pospešenemu delu, k uresničevanju socialistične preobrazbe naše vasi, k socialistični preobrazbi našega kmetijstva Olajšava na poti k temu cilju je velika pripravljenost naših kmetov, vseh kmečkih množic ki streme za razvojem zadružnega gospodarjenja, hočejo napredek v gospodarstvu, v kmetijstvu, le pravilno se je oprijeti dela. Odločilno vlogo pri tem ima Fronta, ki mora postati žarišče borcev za izgradnjo socializma na vasi. Fronta mora postati žarišče, jedro vsega naprednega gibanja naše vas Fronta mora usmerjati življenje vasi tako, da bodo široke ljudske množice v celoti čutile veliko dejstvo, da se dela samo za njih, za njih dobrobit m korist. Fronta mora poslati na vasi borbena politična organizacija, ki bo uspešno vodila vse gospodarsko in politično življenje vasi. Ugotavljamo pa prt tem, da v našem okraju Osvobodilna fronta tega še ni dosegla, vsaj v veliki meri ne Če bi se hoteli vprašati, zakaj ne, bi bilo potrebno, ozreti se nekoliko nazaj. Naši ljudje, naši člani Osvobodilne fronte niso tako aktivno sodelovali v narodnoosvobodilni borbi kot drugod, NOB jih ni prekalila, zato je proces vživljanja v novi čas pri nas malo drugačen. Ljudje še vedno kaj radi nasedajo raznim reakcionarnim parolam in v svoji lahkovernosti zaidejo. Zavedati se je treba tega, da se naša borba nadaljuje Borba, ki se je pričela v letu težke preizkušnje — in ki pri nas sicer ni prišla do izraza, teče naprej, samo izpremenil je svoje težišče Prej borba z orožjem v roki — danes borba s krampom in lopato za čimprejšnjo socialistično državo. V tej borbi se stalno izgrajujejo tudi novi kadri in nedvomno se je mnogo dobrih kadrov izgradilo tudi v naših vaseh. Zato bo treba pri bodočih volitvah vodstev osnovnih frontnih organizacij v nove vaške odbore OF izvoliti take ljudi, ljudi, ki ne bodo klonili pred bilo kako sovražno parolo, temveč se bodo spustili v borbo s slehernim sovražnikom napredka naših delovnih ljudi. Taka vodstva bodo pritegnila svoj krog vse poštene delovne ljudi naših vasi v skupno borbo proti ostankom vaških Špekulantov in izkoriščevalcev. Taka vodstva bodo znala vzgajati našega človeka za zavestno graditev socializma. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi se v naša frontna vodstva znova vrinili ljudje, ki poizkušajo razbijati našo enotnost in strnjenost in postavljajo pred vaškega človeka majhne, večkrat nepomembne stvari, s katerimi pa imajo namen samo odvračati usmerjenost naših poštenih delovnih ljudi od pravega cilja. Lepe primere pravilnega in tudi nepravilnega, nedoslednega dela frontnih vodstev nam daje lanskoletna gradnja zadružnih domov. Na gradiliščih, kjer so bila frontna vodstva trdna, odločna in ki niso omahovala ob nobenih težavah, tam je bila tudi volja frontovcev-zadružnikov neomajna in tudi uspeh ni izostal. S skupnim, strnjenim delom so zgradili svoje zadružne domove v korist sebi in svojim potomcem. V takih vaseh, kjer so bila dobra frontna vodstva zadružnikov, niso ovirale nobene sovražne parole dela. V delu jih je vodila velika volja in zaupanje do Osvobodilne fronte in do tovariša Tita. Toda povsod ni bilo tako. Zelo' poučen primer nam daje vas Markovci. Celo lansko leto so govorili, da bodo gradili zadružni dom in tudi velika večina vaščanov je bila za to, vendar do gradnje sploh prišlo ni. Odgovor, zakaj ne, je zelo enostaven. Dva, trije vaški bogatini so bili trdnejši kot vsa vas in tako sejali s svojim nerganjem in metanjem raznih parol razdor med vaščane, ki se vsled tega niso mogli zediniti niti v tem, kje naj bi gradili zadružni dom. Ker ni bilo vodstva, ki bi energično vrglo v obraz tem razdiračem njih protiljudsko delo in jih razkrinkalo, je gradnja zadružnega doma popolnoma zastala že ob samem pričetku. Popolnoma drugačen primer nam pa daje Markovcem sosedna vas Čepinci. Tu so zadružniki, združeni v močni Fronti, brez vseh večjih zaprek postavili svoj zadružni dom Ugotavljamo pa sedaj, da ravno ta primer Čepincev služi Markovčanom za vzgled, ki so se prav tedaj odločili da pometajo iz svojih vrst špekulante. očistijo Fronto in da si letos prav tako zgradijo svoj zadružni dom. V nadaljevanju svojega referata je povdaril tovariš sekretar na pažnjo borbi za pravilno izvajanje vseh ukrepov ljudske oblasti. Vsi ukrepi ljudske oblasti so usmerjeni v pomoč poštenemu malemu in srednjemu kmetu, zato se mora Fronta vedno boriti za pravilno in dosledno izvajanje teh ukrepov. Pri vsem tem ugotavljamo tudi to, da se mali in srednji kmet vedno odzoveta m pravilno razumeta te ukrepe ljudske oblasti. Mali in srednji kmet ukrepe ljudske oblasti tudi izvršujeta, dogaja se pa ravno največkrat, da je veliki kmet tisti, ki te ukrepe in gospodarske odredbe ne odobrava in jih ne izvršuje. Vzgleden primer za to nam dajejo razni odkupi kmetijskih pridelkov in tudi druge gospodarske akcije. Mali in srednji kmetje so prvi, ki zadaste svoji obvezi in tudi prodajo tržne viške državi, ljudstvu, svojemu soborcu pri ustvarjanju lepše socialistične bodočnosti: delavcu. Prav zaradi tega pa tudi ljudska oblast ščiti naše delovne kmete z nižjimi davki, kakor tudi z drugimi ugodnostmi. Da se bodo pa ti gospodarski ukrepi naše ljudske oblasti — ki ščitijo poštenega delovnega kmeta in onemogočajo špekulacijo, prekupčevanje in izkoriščanje ljudi po posameznikih — res pravilno izvajali, zato mora v prvi vrsti skrbeti na vasi Fronta. Zato je povsem razumljivo, da Fronta na vasi ne bo mogla biti v celoti kos tem nalogam, če bodo v frontnih vodstvih vrinjeni elementi, ki jim vse to ni po godu. Zelo važna je pri nas tudi mobilizacija delovne sile, pa bodisi to za našo industrijo ali za bilo kake druge akcije. V ustanavljanju frontnih brigad v lanskem letu pri nas ni bilo uspeha. Brez dvoma bo tudi tu vzrok preslabo aktivistično delo. Velika melioracijska dela se bodo kmalu pričela po vsem Prekmurju. Za letošnje leto je predvidenih za delno izvršitev teh del v murskosoboškem okraju 60 milijonov dinarjev. Z melioracijo prekmurskih polj se bo znatno izboljšal njih pridelek, pa tudi ogromne površine nove plodne zemlje bomo pridobili. Za vse to bo pa treba tudi precej delovne sile. Zato mora biti ena najvažnejših nalog poleg ostalih tudi ustanavljanje frontnih delovnih brigad. Pojačati bo treba delo Fronte tudi v našem zadružništvu. Fronta mora nuditi našim zadrugam, kmetijskim in obdelovalnim, čim več pomoči. Tudi v tem mora priti do izraza množičnost, kajti le tedaj lahko pričakujemo zadovoljivo delo, uspešno poslovanje naših zadrug, dvig kmetijstva in s tem čimprejšnjo in hitrejšo preobrazbo naše vasi. Nenehno je treba stremeti za izpopolnitvijo poslovanja kmetijskih zadrug, polagati pažnjo ustanavljanju in tudi delovanju raznih odsekov pri zadrugah. Tudi kmetijska zadruga mora biti na vasi več, kot samo posrednik trgovine, biti mora steber socialističnega gospodarstva na vasi. Živinorejski, strojni, sadjarski in drugi zadružni odseki igrajo pri tem nadvse važno vlogo. Nujno je tudi ustanavljanje zadružnih ekonomij pri naših zadrugah. Neposredno v zvezi s tem je važno tudi vprašanje ustanavljanja kmetijskih obdelovalnih zadrug. Napačna bi bila trditev, da misel o kmetijsko-obdelovalnem zadružništvu še ni dovolj zrela pri naših kmetih. Nasprotno ugotavljamo, da se v zadružnem gibanju izraža tudi slika o obdelovalnih zadrugah. Razumljivo je — in to ne le pri nas, temveč povsod — da ljudje primejo za neko stvar najrajši šele tedaj, ko vidijo, kaj jim prinaša. Taka je stvar tudi z obdelovalnim zadružništvom pri nas. Doslej imamo v murskosoboškem okraju samo eno kmetijsko obdelovalno zadrugo, to je zadruga v Kramarovcih. Marsikdo bi nemara trdil, da se ta zadruga ne more ponašati z nobenimi uspehi, da ni viden na njej odraz naprednega in socialističnega gospodarstva. Taka trditev bi bila povsem napačna. Dejstvo je le v tem, da je ta zadruga kljub vsem težavam in zaprekam, ki so se nenehno stavljale pred njo, poleg razmeroma zelo majhne in premajhne pomoči s strani Osvobodilne fronte, kakor tudi drugih ustanov, le obstala in lahko trdimo, uspešno prebredla vse začetne težave in še več: danes je v zadrugo vključena vsa vas — ki je tudi vsa v Fronti — in lahko trdimo, da je pričelo v zadrugi kliti novo življenje, življenje dela in uspeha, ki bo prikazal zadrugo kot resničen in vzgled-primer dobrega zadružnega gospodarstva. Nadalje je govoril tov. sekretar o raznih tipih obdelovalnih zadrug, poudarjal sklepe prve konference zadružnikov in podrobno razložil proces ustanavljanja in delovanja obdelovalnih zadrug Omenil je vse okolnosti, ugodnosti, olajšave, ki jih nudi ljudska oblast obdelovalnim zadrugam, pomoč državnih kmetijskih posestev s semenjem in podobnim. Primeri nekaterih vasi, kjer zadružniki že razpravljajo o ustanavljanju obdelovalnih zadrug, kot je to v Dokleževju, Kraščih, Fikšincih in drugod, brez dvoma niso osamljeni. Velika in odgovorna naloga Fronte pri vsem tem pa je ta. da to ljudsko iniciativo razvija naprej in jo privede do cilja. Te naloge postavlja pred nas naša Partija s tovarišem Titom na čelu Niso lahke, toda s trdno, neomajno voljo in s prepričevanjem so dosegljive. Referatu sekretarja je sledil organizacijski referat, po katerem se je razvila živahna diskusija, v kateri so delegati iznašali svoja mnenja o dosedanjem delu Fronte in o bodočih nalogah. Delegati iz Fikšincev so pozvali k tekmovanju vse frontovce okraja in sprejeli obvezo, da bodo do 1. junija v Fikšincih ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo s površino 100 hektarjev zemlje. Do tega roka bodo tudi zgradili zadružni dom. Med konferenco je pozdravil delegate tudi zastopnik JA in delegati mladinske konference, ki se je prav tako vršila tega dne. Za delegate na III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije so bili soglasno izvoljeni: Zupančič Tone, Berglez Bela in Flisar Anton Ob zaključku konference je bila sprejeta naslednja delovna resolucija: Konferenca delegatov Osvobodilne fronte okraja Murska Sobota je na svojem zasedanju dne 13. marca t. l. ugotovila sledeče: Da je delo Osvobodilne fronte okraja Murska Sobota sicer pravilno usmerjeno, vendar še vedno premalo aktivno na vseh področjih, tako gospodarskem političnem in kulturno-prosvetnem. Konferenca ugotavlja: 1. Osvobodilna fronta še vedno ni pritegnila v svoje vrste vseh tistih delovnih ljudi, ki sicer s svojim delom izpolnjujejo njen program, niti ni bila uspešna s svojim delom pri izvajanju diferenciacije na vasi; 2. Osvobodilna fronta je doslej vse premalo posegala v gospodarsko dejavnost okraja, temveč je to delo prepuščala zgolj Krajevnim ljudskim odborom in zadrugam, kjer so pa marsikje zavzemali položaje ljudski oblasti in naši socialistični preobrazbi ter socialistični graditvi sovražni, škodljivi elementi. Osvobodilna fronta je nudila premalo pomoči zadružnim organizacijam. premalo je pomagala pri sami lanskoletni gradnji zadružnih domov, posvečala premalo pažnje ustanavljanju zadružnih ekonomij in kmetijskih obdelovalnih zadrug ter popolnoma pustila ob strani mobilizacijo Še neizkoriščene delovne sile na vasi. Osvobodilna fronta našega okraja je bila premalo budna pri pravilnosti izvajanja raznih gospodarskih ukrepov in odredb ljudske oblasti, organom ljudske oblasti je pri tem nudila vse premalo pomoči. 3. Najmanj pažnje pa je Osvobodilna fronta polagala ideološkemu dvigu širokih ljudskih množic in njihovemu vključevanju in sodelovanju v kulturno-prosvetnem delu. Skratka: Osvobodilna fronta je v okraju Murska Sobota vse premalo nastopala kot politični voditelj vseh masovnih organizacij in kot njihov mobilizator pri vključevanju v našo socialistično graditev. Na podlagi teh ugotovitev sprejema konferenca naslednje sklepe: 1. S pojačanim političnim delom bomo dvignili število frontovcev do III. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije za 10%. Pri tem bomo stremeli najbolj za tem, da se v Fronto vključi čim več delovnih ljudi iz vrst malih in srednjih kmetov, kakor tudi žena in članov mladinske organizacije. Prav tako bomo do kongresa izključili iz Osvobodilne fronte vse ljudske škodljivce, ki še vedno poizkušajo ovirati naše delo. Pri volitvah vodstev osnovnih frontnih organizacij bomo budno pazili, da se vanje ne bodo ponovno vrinili skupnosti in našemu napredku Škodljivi, sovražni elementi. 2. Osvobodilna fronta bo nudila vso pomoč ljudski oblasti pri izvajanju vseh gospodarskih uredb in ukrepov ter vodila množični nadzor nad pravilnim izvajanjem istih. Fronta bo skrbela, da se zadružni domovi, ki so že v gradnji, čimprej dogradijo in tako postanejo center gospodarskega, političnega in kulturnega življenja na vasi. Osvobodilna fronta bo poskrbela za Čim širši razvoj ljudskega zadružništva, polagala pažnjo ustanavljanju in poslovanju odsekov v kmetijskih zadrugah, ustanavljanju zadružnih ekonomij, predvsem pa ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug vseh tipov. Osvobodilna fronta bo zastavila vse sile, da se doseže in preseže okrajni plan, predvsem z uresničitvijo setvenega plana in kmetijsko proizvodnega plana ter z mobilizacijo delovne sile za izvedbo raznih planskih nalog, še posebej pa formiranju frontnih delovnih brigad za izvedbo velikih melioracijskih del v murskosoboškem okraju, ki se bodo vršila tekom letošnjega leta. 3. Za dvig politične zavesti in kulturnega nivoa naših vasi bomo pojačali in razširili krog kulturnoprosvetnega dela. Izpopolnjevali bomo naše vaške knjižnice, čitalnice, ustanavljali vaške kulturno-prosvetne svete, vaška kulturno-prosvetna društva, s predavanji in študijem po raznih krožkih tolmačili razne ukrepe ljudske oblasti in razvijali naše ljudsko zadružništvo. Poleg naših centralnih časopisov bomo razširili tudi naš lokalni tednik »Ljudski glas«, povečali število naročnikov za 50% in ga z dopolnjevanjem vsebinsko izpopolnili. V okviru frontnih delovnih članov, v katere bodo zajeti plani vseh masovnih organizacij in s stalnim skupnim reševanjem vseh nalog bomo dosegli najožjo povezavo skupno z vsemi masovnimi organizacijami in jih tako vključili v proces naše socialistične graditve. Osvobodilna fronta bo vključila vse poštene delovne ljudi v in enotno Ljudsko fronto, ki bo pod vodstvom naše Komunistične partije korakala strnjeno po poti zavestnih graditeljev socializma. S konference so bile poslane tudi pozdravne resolucije tovarišu Titu in Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije in tovarišu Marinku ter protestna resolucija Sveta namestnikov zunanjih ministrov v London. Beseda bralcem Da ugodimo vsem našim bralcem in naročnikom, a predvsem čitateljem »Ljudskega glasu« iz naših najbolj oddaljenih vasi, smo sklenili, da bomo z današnjo številko pričeli izdajati »Ljudski glas« že ob četrtkih. Na ta način bo lahko časopis prispel v sleherno vas Še pred nedeljo. Že več naših naročnikov nam je sporočilo svoje želje in predloge, o čem in kako naj piše »Ljudski glas«. Naš list še vedno ne dosega višine, niti vsebinske, niti oblikovne, kot bi jo sicer moral in ki je tudi zaželjeno. Zato nam pišite o vseh napakah, ki jih opazite v listu, opozorite nas na pomanjkljivosti, ki jih opazite, sporočajte nam svoje želje, o čem najbolj želite, da bi pisal naš list. Se vedno je preozek krog naših dopisnikov. Dopisniška mreža v soboškem okraju je še zadovoljiva, dočim ne moremo tega trditi za ljutomerski, radgonski in lendavski okraj, od koder smo šele za današnjo številko prejeli nekaj gradiva. Želimo, da postane vsak naš bralec tudi naš dopisnik, kajti le na ta način bo »Ljudski glas« pisal res o ljudstvu, o življenju in delu naših ljudi, o naših frontnih organizacijah, o zadružništvu, o naši ljudski oblasti; skratka, o vseh težnjah naših delovnih ljudi. Dopisujte v »Ljudski glas«, da bo dal Čim točnejšo sliko našega vsestranskega razvoja. »Ljudski glas« bo od današnje številke naprej izhajal redno vsak četrtek v Murski Soboti. Želimo le, da se krog naših bralcev še bolj razširi in da list prodre v slednjo našo hišo. Uredništvo. Mladina radgonskega okraja še stoodstotno vključena v predvojaško vzgojo Obisk mladine pri predvojaški vzgoji v radgonskem okraju je v splošnem dober, po nekod celo prav dober. Suče se od 80 do 100 odst. Najslabši center je radgonski, najboljši pa Sv. Jurij ob Sčavnici, ki ima stoodstotno udeležbo. Pretekli teden se je vršilo v Radencih sedemdnevno taborenje mladincev letnika 1932., ki so s predvojaško vzgojo pričeli šele letos. Namen tega taborenja je bil, da si prisvoji tudi letnik 1932. znanje, ki so ga dobili doslej s predvojaško vzgojo ostali letniki, ki so pričeli z delom že lansko leto v septembru. Taborenje je organiziral vojni odsek skupno z okrajnim odborom za predvojaško vzgojo. Prostore je dala na razpolago zdraviliška uprava. Na taborenje je prišlo iz 52 krajevnih odborov od 280 mladincev 260 ali 93 odst. pozvanih. Izostali bodo odgovarjali po zakonu o predvojaški vzgoji. Najbolje se je izkazal nastavni k centra Sv. Jurij ob Ščavnici, ki je pripeljali svoje mladince na okrašenem vozu. Center Sv. Jurij ob Ščavnici je sploh najboljši. Doslej mladinci od tam še niso imeli nobenega izostanka in so s predvojaško vzgojo za letos že zaključili. To pa zaradi tega, ker so imeli vaje namesto trikrat mesečno po trikrat tedensko. Mladinci sami so želeli tako. Taborenje v Radencih je poteklo v najlepšem redu in je v vsakem pogledu uspelo. Mladinci so bili razdeljeni v šest vodov. Vodniki so bili rezervni oficirji. Ponašanje mladine je bilo vojaško. Zjutraj so vstajali ob pol 6. uri, nakar so ob 7. uri začeli s praktičnimi vajami, ki so trajale do 13. ure. Po kosilu je bil odmor do 15. ure, nato pa so bila do 17. ure politična in strokovna predavanja. Med drugim so predelali zakon o vojni obveznosti in o predvojaški vzgoji. Prosti čas med 17 in pol 20. uro so uporabili — kar je bilo seveda izven plana — za razna tehnična predavanja, kakor o ljudski tehniki, strelski družini, o fizkulturi, o organizacijskih vprašanjih LMS itd. Ogledali so si tudi film »Človek s puško«. Najboljši je bil prvi vod, ki je že prvi dan vsem ostalim vodom napovedal tekmovanje v disciplini, v učnem uspehu in čistoči. Zmagal je prvi vod v vseh točkah, drugi pa je bil četrti vod. V soboto je bilo taborenje slovesno zaključeno. 38 najboljših mladincev je bilo ob tej priliki nagrajenih s knjigami. Mladinci so odnesli s taborenja najboljše vtise. Tako s hrano in z vsem so bili zadovoljili. Sovražna propaganda ni uspela. Menda je to edino taborenje v Sloveniji, ki je stoodstotno uspelo, kar je nemala zasluga vodje taborenja, kapetana Frana Kralja, in vodnikov rezervnih oficirjev. K disciplini je mnogo pripomoglo tudi to, da je bilo taborenje urejeno internatsko. Murska Sobota, 24. marca 1949 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Konference delegatov OF v radgonskem okraju V nedeljo je bila v Radgoni dobro obiskana konferenca Osvobodilne fronte radgonskega okraja, ki so se je udeležili skoro vsi izvoljeni delegati. Kot predstavnik Izvršnega odbora Osvobodilne fronte je bil navzoč tovariš Franček Bohanec. Na konferenci je bil dan poudarek vprašanju zadružnega kmetijstva, ustanavljanju kmetijsko obdelovalnih zadrug in s tem v zvezi vprašanju dviga kmetijske proizvodnje v okraju. Po referatih okrajnega sekretarja in organizacijskega sekretarja o nalogah OF pri gradnji socializma na vasi ter o organizacijskih nalogah na vasi, so delegati v diskusiji govorili o dosedanjem delu Fronte na vasi Na konferenci je bilo ugotovljeno, da so nekateri frontni odbori doslej premalo delali na gospodarskem polju. za socializacijo vasi, na ustanavljanju zadrug, zadružnih ekonomij itd. Na naših vaseh se čuti veliko pomanjkanje kovaških,. kolar-skih, mizarskih, čevljarskih in drugih delavnic in bo naloga Fronte, da se take delavnice po vaseh ustanavljajo. V organizacijskem pogledu se bo morala Fronta dobro pripraviti na volitve v osnovne organizacije. Pomanjkljive plane bo treba prediskutirati. Takoj je treba pristopiti k izvajanjem planov. V preteklem letu je dosegla Fronta lepe uspehe zlasti pri gradnji zadružnih domov, kjer je Fronta prispevala 273.552 ur prostovoljnega dela. V zadnjem Času se opaža pri gradnji nekaka utrujenost Da požive delo, bo na konferenci predstavnikov uprav za gradnjo zadružnih domov v čast III. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije napovedali tekmovanje v gradnji zadružnih domov vsej Sloveniji v sledečih točkah: 1. Katero gradilišče bo nabavilo v tem času največ materiala in katero največ iz lokalnih virov. 2. Katero gradilišče bo znalo zbrati vso razpoložljivo strokovno silo. 3. Katero bo vodilo najboljšo evidenco nad delovno silo. 4. Katero gradilišče bo do kongresa nakopalo največ gline. 5. Katero bo nabralo največ kosti in prostovoljnih prispevkov v denarju. 6. Katero gradilišče bo imelo najboljšo kulturno prireditev. 7. Katero gradilišče bo dajalo najbolj točna poročila in bo imelo najbolje Urejen grafikon. 8. Katero gradilišče bo zgradilo dom do kongresa za vselitev. V Fronti je do sedaj v okraju vključenih 79 odst. volivcev. V Ro-žičkem vrhu se je pri vsem delu posebno izkazala mladina, za kar je prejela delovno zastavo. Izobraževal- ni tečaj obiskuje tam 40 ljudi. V Podgorju so dosegli lepe uspehe v kmetijsko-obdelovalni zadrugi. Od prvotnih 8 družin, ki so vstopile leta 1946. v zadrugo, je število naraslo na 45 družin. Na Velki bodo letos gradili zadružni dom. Zelo je oživelo delo Fronte pri Benediktu. Do 1. julija bodo zadružni dom povsem zgotovili. Dnevno je na gradilišču po 25 do 30 ljudi. »Ko smo ustanovili te dni kmetijsko obdelovalno zadrugo«, pripoveduje z navdušenjem delegat, »so nam naši nasprotniki oponašali, da vstopajo v zadrugo samo delomržneži in tisti, ki nič nimajo. Toda mi jim bomo že v jeseni dokazali s pridelki, kaj zmoremo in da nismo lenuhi. Ne bomo hlapci, kakor smo bili pod grofom, s čimer nas naši nasprotniki plašijo.« V zadrugo je vstopilo do sedaj 17 družin. V Žepovcih je vstopilo te dni ponovno 20 ljudi v zadrugo, v nekaj dneh pa bo vključena v zadrugo vsa vas. Diskusija je pokazala, da bo poleg gradnje zadružnih domov letošnja glavna naloga Fronte organiziranje zadružništva V zvezi s tem so delegati na konferenci sprejeli sledeče sklepe: 1. OF radgonskega okraja se bo v času pred kongresom LFJ seznanila na svojih študijskih in množičnih sestankih in konferencah s tekočimi političnimi in gospodarskimi nalogami, predvsem bo razmahnila svoje delo po vprašanju rekonstrukcije našega zaostalega kmetijstva in krajevnim prilikam prilagodila ustanavljanje zadružnih ekonomij in KOZ raznih tipov. Odbori OF bodo pristopili k individualnemu delu s sleherno družino na vasi in ji prikazali izhod iz zaostalega drobnoposestniškega sistema v večja socialistična gospodarstva z namenom, da čimprej odpravimo izkoriščanje Človeka po človeku in zasiguramo boljšo bodočnost delovnemu človeku. . 2. Članstvo OF bodo zaktivizirali v času tekmovanja III. kongresa LFJ, v katero bodo pritegnili tudi ostale množične organizacije. To bodo dokazali tudi z volitvami v osnovne organizacije OF, pri katerih bodo storili vse, da dosežejo stoodstotno udeležbo. 3. Odbori OF se bodo še tesneje povezali s KLO-ji, da bodo na ta način čim lažje pomagali naši ljudski oblasti pri izvajanju njenih gospodarskih nalog. 4. Dvignili bodo naročnike našega ljudskega časopisja. V času tekmovanja na čast III. kongresu bodo pri vsakem OF odboru ustanovili frotni kotiček. 5. Na vasi bodo zaostrili borbo proti vsem špekulantom, ki ne zadoščajo svojim obveznim oddajam pri odkupih kmečkih pridelkov, ne plačujejo davkov, ne izvajajo setvenega plana in na ta način zavirajo izgradnjo socialističnega gospodarstva. Ako so taki ljudje v odborih OF in KLO-jih, jih bodo razkrinkali in zamenjali z dobrimi in poštenimi člani OF. Za delegata na III. kongres LFJ sta bila izvoljena zadružnik Tekavec iz Podgorja in okrajni sekretar Zlato Pavlica. -r- Kmetijski delavci v Gornji Radgoni so podali obračun enoletnega dela Do zadnjega prostora so preteklo nedeljo napolnili veliko šolsko predavalnico kmetijski delavci in nameščenci državnega posestva v Gornji Radgoni, zbrani za občni zbor sindikata. Na občnem zboru so se pogovorili o tem, kako so gospodarili v preteklem letu in kakšne uspehe je dosegla pri delu sindikalna podružnica. Državno posestvo Gornja Radgona je največje vinogradniško posestvo, kjer vzgajajo trte s selekcioniranjem. Iz poročil, podanih na občnem zboru, povzemamo, da je bilo za izvedbo in popolno dosego kmetijskega plana proizvodnje posestva v preteklem letu vloženo veliko dela in obilo truda, zato tudi uspeh ni izostal. Obveznost delovnega kolektiva, da bodo zmanjšali proizvodne stroške posestva za 85.000 dinarjev, je bila v celoti izpolnjena. Tudi lanskoletni pridelek je bil ob splošno šibki trgatvi na državnem posestvu še vedno lep. Od trte visokega selekcioniranega traminca so imeli 40 hektolitrov pridelka na hektar, renski rizling 50 hl. Šipona so pridelali 60 hl na hektar, na nekaterih posameznih parcelah pa je bil pridelek tudi do 100 hektolitrov na hektar. Pri škropljenju so gledali na vremenske prilike. Tako je bilo mogoče v lanskem letu prihraniti 2200 kg galice in 105.000 din v dninah, ker jim enkrat ni bilo treba vršiti škropljenja. Delovne norme so postavljene pri vseh večjih delih. Poleg tega pa delo ni normirano samo tam, kjer se zahteva posebna strokovna usposobljenost. Tako imajo normiranega 73% vsega vinogradniškega dela Norme so postavili na predlog izkušenih delavcev delovnega kolektiva in tako dosegli, da so norme res realno postavljene. Ves delovni kolektiv posestva dela po brigadnem sistemu. Tako dela na posestvu pet brigad: Tomšičeva, Kardeljeva, Prešernova, Gubčeva in Cankarjeva brigada. Poleg tega so imeli pred vsakim važnejšim in večjim delom sestanke članov uprave in brigadirjev. Teh delovnih posvetov pa se je udeleževal tudi ves delovni kolektiv posestva. Delovna disciplina je bila v lanskem letu še kar zadovoljiva. Da bi usposobili čim več delavcev, so imeli tečaje za kvalificirane in polkvalificirane delavce in še sezonske tečaje za strokovne delavce ob vsakem važnejšem strokovnem delu Poleg nalog v proizvodnji niso pozabili na ideološko politično vzgojo. Tedenski študijski sestanki delavcev so se vršili na direkciji posestva, večkrat pa tudi na samem terenu. V okviru sindikata je bilo tudi več kulturno - prosvetnih prireditev, predvsem v zimskem času. V sindi- kalno knjižnico je bilo tekom leta dokupljenih 50 novih knjig. Tudi za izboljšanje življenjskih pogojev delavcev so poskrbeli v lanskem letu. Šest delavskih hiš je bilo tekom leta popolnoma preurejenih. Popravili so tudi dvoje kuhinj, iz dveh starih skladišč pa preuredili stanovanja. Kuhinje za svinje, ki so bile poleg delavskih stanovanj, so prav tako odstranili. V stanovanjih pa so položili tudi 15 novih podov in popravili številna okna in vrata Na predvečer občnega zbora je prvič zagorela tudi električna luč v Hercegovščaku. Pri elektrifikaciji tega naselja so radgonski kmetijski delavci veliko pomagali. Opravili so 2540 prostovoljnih delovnih ur Zboljšali so tudi tehnične in varnostne naprave, tako da je sedaj odstotek nezgod in obolenj znatno padel. Da bi letošnje planske naloge čim bolje izpolnili, so delavci na občnem zboru sprejeli sledeče obveze. 1. Mesečni produkcijski plan bodo presegli za 2%; 2. Kvaliteto dela bodo zboljšali za 5%, 3. Znižali bodo polno lastno ceno za 2%; 4. Normirali bodo vsa ostala, doslej še nenormirana dela; 5. Znižali bodo izostanke od dela in dvignili disciplino, 6. Še več pažnje bodo posvetili skrbi za ljudsko imetje; 7. Na študijske sestanke bodo pritegnili še ostale člane sindikata, ki se teh sestankov doslej niso udeleževali; 8. Obvezo za prostovoljno delo bodo zvišali še za 4 ure na posameznega člana sindikata. Na občnem zboru so izvedli tudi volitve novega upravnega odbora sindikata. Ob zaključku so poslali pozdravne resolucije Centralnemu komiteju KPJ in Glavnemu odboru Zveze sindikatov Slovenije. F. S. Prosvetni delavci v Ljutomeru tekmujejo Sindikat prosvetnih delavcev Ljutomera si je zadal na čast II. kongresu Zveze sindikatov Slovenije več obvez Pri izvedbi teh obvez tekmujejo prosvetni delavci Ljutomera s podružnico Mislinjska dolina 4. Napovedali so tudi tekmovanje prosvetnim delavcem radgonskega okraja, ki se pa pozivu k tekmovanju niso odzvali. Do sedaj so izpolnili naslednje sprejete obveze: Član sindikata so žrtvovali 140 ur za najslabše učence. Organizirana sta dva analfabetska tečaja s petimi tečajniki. Skupine so uredile pionirske knjižnice in izločile iz njih neodgovarjajočo literaturo. Ena skupina je uredila knjižnico v Kamenščaku in poživila njeno delo. Predavanja o materialistični vzgoji so se udeležili vsi člani sindikata, razen tistih, ki so imeli upravičene vzroke. Vršilo se je že šest vzornih nastopov, ki so bili potem na sestankih kritično ocenjeni in predelani. Razne učne pripomočke (zemljevide, grafikone itd.) so izdelale šole: Ljutomer, Razkrižje in Cezanjevci. Roditeljski sestanki so se vršili na naslednjih šolah: Ljutomer, osnovna šola in gimnazija ter Sv. Tomaž. V svrho nabave učil se je povezala osnovna šola v Ljutomeru s sindikatom ročnih delavcev. Igre se pripravljajo v naslednjih vaseh: Sv. Tomaž, Kamenščak, Podgradje, Stročja vas in Noršinci. Poživljenih oziroma na novo ustanovljenih je pet bralnih krožkov po vaseh okraja. V »Slov. čebelarja« je poslal član sindikata referat; »Prva pomladanska dela pri čebelah«. Na novo sta bila ustanovljena dva vaška izobraževalna tečaja. Vsi člani sindikata so naročeni na »Prešernovo knjižnico«. Pionirski pevski zbori se po vseh skupinah vadijo obvezne skupne pesmi. Pri letošnjih Prešernovih in drugih proslavah in prireditvah so člani sindikata sodelovali kot pevci, igralci, režiserji, recitatorji itd. Skupina Cven je naučila pionirje točko za telovadno akademijo. Prav tako bodo nastopili na telovadni akademiji v Ljutomeru pionirji ljutomerske osnovne šole in pionirji gimnazije. Skupina Cven je zbrala pri množičnih organizacijah 1600 din in za ta denar nabavila nove knjige za ljudsko knjižnico. Razširil se Je moški pevski zbor pri skupini Razkrižje. M. P. Mladinski aktiv soboške gimnazije priredi v soboto, dne 26. marca 1949 s pričetkom ob 20. uri v dvorani Fizkulturnega doma v Murski Soboti igro »Triglavska bajka« Druga uprizoritev bo v nedeljo, 27. marca ob 15. uri. VSEM VAŠKIM ODBOROM OF IN POVERJENIKOM »LJUDSKEGA GLASU«! Ker je naklada našega lista razmeroma majhna, a zanimanje zanj veliko, nam čimprej dostavite točne sezname vseh stalnih naročnikov za »Ljudski glas«, da bomo tako lahko pravilno razdelili količino lista in z razpošiljanjem ugodili vsem našim čitateljem! Naslove naročnikov je poslati na naslov: »LJUDSKI GLAS«, UPRAVA MURSKA SOBOTA. Kulturni zapiski Proslava 8. marca v Ljutomeru Letošnji 8. marec — Mednarodni praznik demokratičnih žena, so slovesno proslavili tudi v Ljutomeru. Slavnostna akademija, ki se je vršila v kino-dvorani, je privabila veliko število gledalcev. Program je bil precej dobro izbran in uspešno predvajan. Kot prvi Je nastopil — pred govorom predsednice Okrajnega odbora AFŽ — ženski pevski zbor SPD iz Ljutomera. Sledile so številne pevske in recitacijske točke. Nastopili so tudi pionirji iz ljutomerske šole z dvema točkama in orkester SPD. Odred pionirjev je pozdravil prisotne žene. Ob zaključku akademije je prejelo 11 najbolj požrtvovalnih žena darila, med njimi tudi mati Narodnega heroja Kavčiča. Linhartov „Matiček se ženi‟ v Moravcih Tudi dramska skupina mladinskega aktiva v Moravcih je pričela z agilnim delom. Zadnja uprizoritev Linhartovega »Matička« je zgovoren dokaz o tem. Mladinci so se zelo potrudili in kljub raznim težavam, tako pomanjkanju pomoči v režiji, kakor tudi v tem, da je večina mladincev stopila prvič na oder, je prireditev obakrat zelo lepo uspela. Polnoštevilni obisk obeh predstav — saj je bila bivša šolska predavalnica do zadnjega prostora zasedena — nam zgovorno priča o zanimanju naših prebivalcev vasi za prireditve te vrste. V' tem se pa tudi izraža res velika potreba po gradnji zadružnih domov po naših vaseh, ki bodo dali vsaki vasi primerno zbirališče ne le za gospodarsko dejavnost, temveč tudi za kulturno-prosvetno življenje. Z dobičkom prireditve bodo mladinci opremili vaško čitalnico. Moravčam pričakujemo od mladine še kako prireditev! Nušičeva Gospa ministrca‟ tretjič na soboškem odru Preteklo nedeljo smo v Murski Soboti gledali že tretjič Nušičevo komedijo »Gospa ministrca«. Lahko trdimo, da se je dramska skupina Ekonomskega tehnikuma, ki Je dala predstavo, v svojem delu zelo potrudila. Zaželjeno bi bilo, da bi skupina nastopala z igro tudi po naših podeželskih odrih, kjer prav radi sprejemajo taka gostovanja. SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote — dramski odsek — bo dal kmalu na oder Kranjčevo dramo »Pot do zločina«, kar Sobočani vse- kakor že dolgo in težko pričakujemo. Tudi dramska skupina soboške gimnazije se pripravlja na uprizoritev »Triglavske bajke«. Gostovanje slovenskih umetnikov v M. Soboti Gostovanje naših priznanih slovenskih umetnikov: operne pevke Zlate Gjungjenac, violinista Uroša Prevorška in klaviristke Dane Perušek, ki so preteklo nedeljo gostovali v Murski Soboti, nam zopet priča o veliki želji, potrebi in težnji naših ljudi po zdravem in tudi visoko kvalitetnem kulturnem razvedrilu. Odveč bi bilo trditi, da-li je gostovanje naših umetnikov, ki je bilo prvo te vrste v Murski Soboti, doseglo zaželjeni uspeh ali ne, in se tu baviti z vprašanji. Dejstvo je le v tem — kar je prišlo do najvidnejšega odraza ravno ob priliki zadnjega gostovanja, da si tudi pri nas glasbena umetnost, visoko kvalitetna in idejna, utira široko pot med najširše sloje delovnega ljudstva. Dvakrat polno zasedena velika kino-dvorana, ki je z navdušenjem spremljala in odobravala izvajanja naših umetnikov, potrjuje to trditev. Omeniti je treba le še nekaj, namreč to, da nam tega stara Jugoslavija ne bi nikoli dala, kajti takrat sta bili tudi kultura in umetnost last posameznikov, ki jim ni bilo mar, kaj počne in kako si vedri duha ljudstvo na podeželju. Danes, v novi Titovi Jugoslaviji, kjer vlada ljudstvo, sta tudi kultura in umetnost postali resnična last ljudstva, od koder tudi prihajata. Visoki prosvetljenosti, kulturnemu dvigu in razvoju naših ljudskih množic, visoko idejnemu ustvarjanju služi danes delo naših umetnikov; zato so prišli k nam gostovat in nam prinesli tisto, česar nam tako zelo pri- manjkuje, a česar si tako zelo želimo. Prekmursko ljudstvo je preprosto, a vendar zna globoko razumeti. Vrtanki — prekmurski narodni kruh —, ki so jih dali Sobočani našim priljubljenim umetnikom ob zaključku večernega koncerta, dajejo skromno, a toplo čuteče, resnično ljudsko priznanje naših ljudi našim umetnikom. Kulturno življenje v Dolnji Lendavi V zadnjem* času je bilo v našem mestu nekoliko kulturnih prireditev oziroma akademij, katerih se je udeležilo nepričakovano mnogo poslušalcev. To nam kaže, kako je težnja za kulturnimi dobrinami zajela množice v širino. Do nedavnega je bilo to delo pri nas nenačrtno in slučajnostno. Odkar pa obstoja SKUD »Miško Kranjec«, vidimo, da so že mnoge panoge kulturnoumetniškega dela našle svoje torišče in da prehajajo k stalnemu in načrtnemu delu. Ena takih dobro obiskanih prireditev je bila akademija, ki jo je priredila AFŽ organizacija s sodelovanjem SKUD-a v počastitev 8. marca. Najprej smo čuli orkester, ki se je pod vodstvom tov. Bačiča razširil že na osem članov in je že večkrat navdušil poslušalce. Manjka pa orkestru predvsem čelo in bas in mora te vrzeli največ izpopolnjevati klavir. Naslednja pridobitev je pevski zbor, ki smo ga prvič poslušali. Zapel nam je tri pesmi, od katerih so prvo »Moj deklič« najbolje zapeli. Zbor je sestavljen iz članov sin- dikatov, ki so delavci, obrtniki ali nameščenci, kar daje zboru pravo širino. Zbor zveni že dokaj ubrano, vidi pa se, da se še ni zlil v celoto. Dirigent zbora je tov. Duh Ivan, ki vlaga mnogo truda v to, da bi zbor dvignil. Vsekakor so prve težave že odstranjene, vendar bo pa moral zbor preiti k petju brez not, da bo dirigentu sledil v celoti. Želimo, da bi se zbor Čim prej številčno še okrepil, da bi se tako mogel ustaliti in kvalitetno dvigniti. V nastopu solo-pevcev je pela tovarišica Duhova, ki je zapela »Uspavanko«. Njen lepo zveneči sopran je navdušil poslušalce. Naj bo ta njen nastop pobuda še drugim pevcem, da bomo imeli še več pevcev-solistov. Aktiv mestne mladine je nastopil z madžarskim plesom. Nastop je bil še nedodelan, premalo živahen. Na drugi strani pa je bilo Število nastopajočih pri tako velikem številu mladine v mestu še majhno. To nam tudi kaže, da se fizkultura pri nas ne gane z mrtve točke. Šele mno- (Dalje na 4. strani) (Nadaljevanje 6 3. strani) žična fizkultura bo nudila pravo izbiro za folklorne (plesne) grupe. Nastop pionirk Majde in Renate z ruskim plesom je navdušil gledalce. Nujno potrebno bo, naše najmlajše vključiti v aktivno delo na tem področju. Naše kulturno-umetniško društvo ima tudi tri dramske skupine: slovensko, hrvaško in madžarsko. Disciplina v teh grupah še ni dovolj trdna, kar ima za posledico, da jih doslej še nismo videli na odru z večjim delom. Prisrčen je bil nastop naših najmlajših iz DID-a. Njihovo otroško govorico je nekoliko kvarilo . »šolsko« podajanje. Če govorimo o deklamacijah in sploh o recitacijah, je potrebno poudariti, da imamo nekaj dobrih deklamatorjev-posameznikov, s katerimi bi bilo treba delati stalno in načrtno ter pritegniti še nove, da bi ta panoga mogla pozneje uplivati tudi na jezik in nastop dramskih igralcev. Zanimanje, ki ga imajo Lendavčani za kulturno-umetniško delo, je treba stalno obdržati in ga še stopnjevati. S posredovanjem kulturnih dobrin najširšim ljudskim množicam, si bo SKUD »Miško Kranjec« začel utirali pravilno pot in prepričani smo, da je bila zadnja akademija šele začetek novih in globljih prireditev. F. F. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 24. marca 1949 Okrajni plenum LMS v Ljutomeru IV. kongres LMS bodo pričakali z novimi uspehi Predkongresno tekmovanje je močno razgibala tudi mladino ljutomerskega okraja. Mladina živahno pristopa k reševanju raznih gospodarskih del po vaseh, vključuje se v zadruge in povsod prednjači z delom. Okrajni plenum LMS v Ljutomeru, na katerem so bili izvoljeni delegati za IV. kongres LMS in Okrajni komite Ljudske mladine, je pregledal dosedanje delo mladine in uspehe, dosežene v predkongresnem tekmovanju in sprejel sklepe za nadaljnje delo. Predkongresne obveznosti se povsod izpolnjujejo. Mladina tekmuje z veliko voljo in poletom. Ob priliki okrajne konference je tekmovalna komisija pri OK LMS predala prehodno zastavico mladinskemu aktivu Veržej, ki je doslej dosegel v predkongresnem tekmovanju najlepše uspehe. Poleg tega je bilo pohvaljenih še 11 mladinskih aktivov, ki so prejeli tudi knjižne nagrade Kot najboljša mladinska aktivista je Okrajni komite LMS pohvalil in nagradil mladinca Martina Sajka in Franca Korošca. Mladinci so sprejeli ob zaključku plenuma naslednje nove obveznosti: Do IV. kongresa LMS bo v okraju ustanovljenih devet novih aktivov. Skupno bo do kongresa vključenih v mladinsko organizacijo še 300 mladincev in mladink. Vsi aktivi v okraju bodo do pričetka kongresa preštudirali resolucijo II. plenuma CK KPJ in sklepe XII. plenarnega zasedanja CK LMJ. Na predvečer pričetka kongresa bodo po vseh mladinskih aktivih častni sestanki. S teh sestankov bodo mladinci poslali pozdrave kongresu. Ustvarili bodo najožjo povezavo z vsemi množičnimi organizacijami, a še posebej se bodo mladinska vodstva naslonila na partijske organizacije. V vseh sektorjih okraja, kjer že obstojajo telovadna društva, se bo v le-te do kongresa vključilo 30 odst. mladine. Mladinska vodstva in vsi mladinci, člani organizacije Ljudske mladine, bodo aktivno sodelovali in pomagali zadružnikom pri ustanavljanju zadružnih ekonomij in kmetijskih obdelovalnih zadrug. Do 25. marca bodo končane vse priprave za formiranje mladinske delovne brigade, ki bo odšla koncem meseca na gradnjo avtostrade Beograd—Zagreb. Po krožkih soboških dijakov Po osvoboditvi je življenje dijakov gimnazije v Murski Soboti zaživelo tako, kot še nikdar poprej. Dijaki so se jeli zbirati v krožke. Vsakogar je nekaj zanimalo in vsak je lahko sodeloval na polju, ki mu je bilo najbolj poznano. V prvih letih je bilo najbolj živo na literarnem krožku, kajti mnogi mladi talenti so se poizkušali v tej, do osvoboditve zatirani umetnosti. Zdrava kritika tovarišev jim je pomagala. Tudi v šoli jim je snov — predelana na tem krožku, koristila, kajti pot do samostojnega Umetniškega obdelovanja pestre snovi, ki jo nudi življenje, neizogibno pelje preko študija velikih književnikov-mojstrov. Prav tako poučna je bila snov, ki so jo predelavali na prirodoslovnem krožku. Tu so se seznanjali z razvojem živih bitij in človeka, kar jim je popreje cerkev zakrivala in tudi v šoli 'ni bilo v prejšnjih časih o tem ničesar slišati. V letošnjem letu je opaziti prav v razvoju prirodoslovnega krožka velik napredek. Predavanja so zanimiva in poučna ter poljudno podana, tako da vabijo ne samo dijake višjih, ampak tudi nižjih razredov. Število poslušalcev se vedno veča in je z zadnjim predavanjem doseglo številko 93, kar je dokaz zanimanja mladine za vse, kar je poučnega. Predaval je tov. prof. Kučan o »Radio v službi človeka«. Manjša udeležba je bila na predzadnjem predavanju, ko je predavala tov. Sonja Pupis, dijakinja VIII. razr. Predavala je o »kovinah bodočnosti«. Pod vodstvom prirodoslovnega krožka so organizirani tudi fizični krožki, ki pomagajo dijakom dojemati to, kar bi jim bilo v samostojnem študiju težavno. Prav tako skrbi tudi za razvedrilo, ki pa je zopet ozko povezano s poučnim. Dne 13. marca je priredil krožek ekskurzijo na ekonomijo v Rakičan, kjer so se Člani krožka seznanili z modernim gospodarstvom. Napredek označuje dobro vodstvo, vendar bo uspeh le takrat popoln, če bo tudi v bodočem letu prav tako vodstvo kot je v tem letu. V tem primeru bo soba, ki jo ima krožek v gimnazijskem poslopju, muzej v malem ih ponos vsega aktiva gimnazijske mladine. Nasprotno pa je literarni krožek manj pester in privlačen. To se opaža že po številu obiskovalcev, ki komaj presega 30. Vendar pa je tudi tu opaziti porast, sicer počasen, vendar lepo napreduje, kajti pojavljajo se mladi literati, o katerih še ne moremo reči, ali obetajo veliko ali ne. Gotovo pa je, da je mnogo talentov po takih krožkih, ki jih je treba, če že ne najti, pa usmeriti, da se njihova umetniška moč ne razblini v zastarelem svetobolju ali kvasi-pisateljstvu. Da se to prepreči, bodo člani krožka študirali referate, ki so jih podali naši izkušeni pisatelji na konferenci mladih književnikov in članek Maksima Gorkega »Kako sem se naučil pisati«, a istočasno bodo preštudirali dela Maksima Gorkega in ostalih pomembnih pisateljev. Dela Ivana Cankarja, našega mojstra, pa so že preštudirali do zdaj. Krožek, ki ga do zdaj gimnazijska mladina še ni imela, je marksistični krožek, ki ima 30 stalnih obiskovalcev. V tem krožku 'študirajo VKP(b) in so do zdaj preštudirali že tri poglavja. Razen tega pa študira mladina ločeno po razredih po programu Centralnega komiteja LMJ. Vse to pa še ne ovira mladine na gimnaziji v udejstvovanju na kulturno-umetniškem polju. Gledališka diletantska skupina se že dalj časa pripravlja na nastop z igro »Triglavska bajka«. Po vsem tem se vidi, da je ta mladina, ki je obračunala s preteklostjo, polna elana in volje ustvarjati. V času šolskega leta se izpopolnjuje za svoje bodoče delo za ljudstvo, a med počitnicami je pripravljena s fizičnim delom pokazati svoje zaupanje Titu in ljudski oblasti na izgradnji zemlje. O tem nam jasno govori dejstvo, da je že sestavljena delovna brigada, ki šteje preko 160 članov. Ljudska tehnika V Murski Soboti je organizirano letalsko društvo V nedeljo dne 13. marca 1949 je bila ustanovna skupščina Letalskega društva v Murski Soboti. Na tej skupščini je bilo podano delo letalske grupe v izčrpnem referatu. Članstvo se je seznanilo s statutom Ljudske tehnike in podeljena so bila priznanja zaslužnim članom, posebno tov. Alojzu Sinicu, »ki je član od dneva, ko je bila grupa organizirana in do svojega odhoda na novo služb, mesto, in bo zopet z istim požrtvovalnim delom nadaljeval, ko se vrne«, se je izrazil tov. sekretar. Tov. Stefan Kuplen in tov. Miran Sneler pa sta se izkazala v delu na polju modelarstva in jima pripada prav tako priznanje. V odbor so bili. izvoljeni sami preizkušeni ljudje, ki bodo z delom nadaljevali tako kot do zdaj; saj je uspešno delo letalske grupe v glavnem njihovo delo. To je najjasneje dokazal sklep, ki ga je predlagal sekretar društva, da bo novo organizirano društvo »Mirana Šumenjaka« tekmovalo v izpolnitvi plana z Letalskim društvom »Žarko Majcen« iz Maribora. Članstvo je z navdušenjem sprejelo ta sklep, kar pomeni, da zaupa vodstvu in bo pod njegovim vodstvom tudi storilo vse, da bodo izšli iz tekmovanja kot zmagovalci. Skupščina je ob zaključku poslala pozdravni resoluciji CK KP Slovenije in Izvršnemu odboru Letalske zveze Slovenije, v katerih se obvezujejo, da bodo ostali zvesti Titu in bodo delali tako, da bodo z delom pokazali svojo pripadnost Partiji, ki jim je s svojo borbo omogočila to, kar jim je bilo nepristopno pred osvoboditvijo — pot v letalstvo. SV. Mladina mursko-soboškega okraja tekmuje za 4. kongres Mladina murskosoboškega okraja je na nedeljski konferenci izvolila nov Okrajni komite in delegate za IV. kongres Ljudske mladine Slovenije. Ob tej priliki so mladinci pregledali svoje delo od skupnega kongresa SKOJ-a do danes in sprejeli sklepe za nadaljnje delo. Konferenca je ugotovila, da se je stanje mladinske organizacije od zadnje konference do danes precej izboljšalo, so pa še vedno ponekod pomanjkljivosti. Predkongresno tekmovanje je zajelo široke mladinske vrste in dobiva čedalje večji razmah. Obveze, ki jih je sprejela mladinska organizacija murskosoboškega okraja v predkongresnem tekmovanju na čast IV. kongresu, se postopoma izpolnjujejo. Tako je bilo v tem času na novo vključenih 574 mladincev in mladink v organizacijo. Osnovanih je bilo 17 novih mladinskih aktivov, kar je vsekakor viden uspeh medsebojnega tekmovanja in individualnega dela med mladino. Posebno lepe uspehe v tekmovanju beležijo aktivi Ženavlje, Krašči, Domajinci, Brezovci in še nekateri. Ob zaključku so delegati sprejeli sklepe in poslali pozdravne resolucije Centralnemu komiteju KPS in Centralnemu komiteju Ljudske mladine Jugoslavije. Bodoča najvažnejša naloga mladine murskosoboškega okraja je borba za socialistično preobrazbo vasi. Prav tako bo treba posvetiti še več pažnje razširitvi in utrditvi aktivov. Konferenci so prisostvovali tudi zastopniki CK LMS in Okrajnega komiteja KPS. Mladinska konferenca v Dolnji Lendavi Okrajni mladinski konferenci v Dolnji Lendavi je prisostvovalo 114 izvoljenih delegatov. Prisoten je bil tudi sekretar Okrajnega komiteja KPS tov. Jože Nastran, član Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije tov. Zdravko Troha in predstavniki ljudske oblasti. Konferenca je pregledala delo in dosežene uspehe mladine lendavskega okraja od zadnje skupne konference in obenem tudi nakazala nove smernice in naloge bodočega dela, ki se postavljajo pred mladino v tretjem letu naše planske izgradnje. V živahni diskusiji so mladinci govorili o delu svojih aktivov ter o raznih problemih in njih reševanju. Zelo agilna je v svojem delu mladina iz Kmetijske obdelovalne zadruge Pince, ki vlaga v uspešen razvoj zadruge veliko truda. Sekretar mladinskega aktiva Rudarske šole je govoril o naporih mladinskega vodstva aktiva te šole med učenci, ki pa niso ostali brezuspešni. V prvem polletju je izdelalo 95 odst. učencev. Veliko je k temu pripomogla s svojim vzgojnim delam mladinska organizacija. Konferenca je pregledala tudi izpolnjevanje obvez posameznih aktivov, sprejetih v tekmovanju za IV. kongres Ljudske mladine Slovenije: Predkongresno tekmovanje je široko zajelo mladinske vrste in daje ponekod zelo lepe uspehe. Sekretar Okrajnega komiteja KPS je v svojem govoru opozoril delegate na važnost izpolnjevanja nalog, ki so v zvezi s preobrazbo našega kmetijstva in podčrtal pri tem veliko vlogo mladine. Ob zaključku diskusije je govoril tudi član CK LMS. Delegati so izvedli tudi volitve Okrajnega komiteja LMS in volitve delegatov za IV. kongres LMS. Mladina lendavskega okraja bo poslala m IV. kongres Ljudske mladine Slovenije 13 najboljših mladincev in mladink. Ob zaključku je konferenca sprejela tudi sklepe za nadaljnje delo mladine lendavskega okraja. Delegati so poslali tudi pozdravne resolucije Centralnemu komiteju LMS in Centralnemu komiteju KPS 114 delegatov-mladincev je ob zaključku navdušeno vzklikalo Partiji, tovarišu Titu in naši socialistični domovini. Mladinci so se veselo razšli na svoje domove, kamor so ponesli med ostale mladince sklepe konference, ki bodo služili vsem pri nadaljevanju tekmovanja za IV. kongres LMS. Pisec članka »Zmaga« z Imenom Vojko Sobotov naj se čim prej zglasi v uredništvu »Ljudskega glasu«, Murska Sobota, Okrajni odbor OF, ul. Stefana Kovača. Fiskultura SŠDRudar(Trbovlje): SSD Sobota 2:1 (1:0) V nedeljo, dne 13. marca 1949, je bila odigrana v Mariboru finalna nogometna tekma za zimski pokal NZS. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, ter se je zbralo na igrišču SD Železničarja okrog 2000 gledalcev. Takoj v začetku igre je Sobota začela napadati vrata Rudarja, toda brez uspeha. Po nesrečnem naključju pa je Rudar dosegel prvi gol in to po krivdi branilca Matuša, ki je podal nerodno žogo svojemu vratarju, tako da je napadalec Rudarja prej prišel do žoge kot vratar in dosegel vodilni gol za Rudarja, ki je bil tudi usoden za potek igre prvega polčasa. Po golu je Rudar začel z ostrimi napadi ter prišel v premoč. Napadi Sobote so bili bolj redki in ne nevarni za vratarja Rudarja. V 25 minuti je imel Sečko ugodno priliko izenačiti rezultat, toda iz neposredne bližine je streljal v out. V drugem polčasu se je slika na igrišču popolnoma spremenila. Sobota je takoj začela z močnimi napadi ter prisilila Rudarja k obrambi. Toda kljub temu, da je bilo moštvo Sobote v popolni premoči, se je šele v 25. minuti posrečilo izenačiti rezultat s krasnim strelom Zelkota, katerega vratar Rudarja ni mogel ubraniti. Po tem golu je Sobota začela še bolj napadati in se je Rudar samo branil. - Pred vrati Rudarja so se odigravali kritični momenti, toda žoga nikakor ni hotela v gol, in to predvsem po krivdi napadalcev Sobote. Ko se je pričakovalo, da Sobota doseže vodilni gol, je nepričakovano levo krilo Rudarja doseglo vodilni gol za Rudarja in to spet po. krivdi obrambe, kajti z malo več pazljivosti bi gol lahko preprečili. Do konca tekme je Sobota iz- vedla še par napadov, toda brez uspeha. Po igri bi si moštvo Sobote zaslužite vsaj neodločen rezultat. Kakor je zmagal Rudar, tako bi lahko zmagala tudi Sobota, posebno pa, če vzamemo v obzir vse situacije, ki jih je imelo moštvo Sobote za dosego gola v drugem polčasu. S pokazano igro našega moštva smo lahko zadovoljni, toda treba bo rešiti vprašanje napadalca. Nafti bo treba napadalca, ki bo znal Streljati. Ravno na tej tekmi se je videlo, kako primanjkuje našemu moštvu v napadu človek, ki bi znal streljati na gol. Tekmo smo zgubili, toda to ne sme vzeti volje igralcem, ker je moštvo igralo v polju lep nogomet in se požrtvovalno borilo za vsako žogo, za kar jih treba posebej pohvaliti, temveč naj bo ta tekma vzpodbuda vsakemu igralcu za nadaljnjo požrtvovalno igro. Od prvenstva nas loči samo še ena nedelja. Da bi se za prvenstvo čimbolj pripravili, je potrebno, da vsi igralci redno posečajo treninge in če bodo res vsi igralci redno bodili na treninge, uspeh ne bo izostal ter bo tako Sindikalno športno društvo Sobota dostojno zastopalo Prekmurje v nogometu. H. H. Obiskali bomo mariborsko gledališče! Okrajni ljudsko-prosvetni svet v Murski Soboti prireja preko »Putnika »-Maribor obisk Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Gledališka predstava »Bajazzo-Po-lovski plesi« bo v nedeljo, 3. aprila s pričetkom ob 15. uri v mariborskem gledališču. Veliko število naših ljudi iz Murske Sobote in bližnje okolice je že v januarju letos obiskalo mariborsko gledališče, ob priliki prvega izleta. Sedaj je obisk namenjen predvsem prebivalstvu naših vaši, zato bo vlak vozil od Hodoša. Odhod vlaka iz Hodoša Je planiran za 3. april ob 9.30 s povratkom iz Maribora ob 18.10, po končani gledališki predstavi. Vožnja z vlakom iz Hodoša do Maribora in nazaj, v katero je vnešena tudi vstopnica za predstavo v gledališču, stane od 100 do 130 din. Ker je že več kot polovica vstopnic razprodanih (od skupnega števila 550), pohitite s prijavami. Poverjeniki po vaseh! Imena prijavljencev sporočite čimprej na Okrajni sindikalni svet ali poverjeništvu za prosveto na OLO Murska Sobota, kjer lahko takoj dvignete vstopnice Okrajni ljudsko-prosvetni svet Murska Sobota Statut Ljudske mladine Jugoslavije (Nadaljevanje) IX. Organi in vodstva Ljudske mladine v velikem mestu, oblasti in pokrajini 60. Vodilni organi Ljudske mladine v velikem mestu, oblasti ali pokrajini so; a) mestna, oblastna, pokrajinska konferenca Ljudske mladine; b) mestni, oblastni, pokrajinski komite Ljudske mladine in njegov sekretariat. 61. Mestna, oblastna, pokrajinska konferenca Ljudske mladine je najvišji organ Ljudske mladine v mestu, oblasti, pokrajini. Sklicuje jo mestni, oblastni, pokrajinski komite najmanj enkrat na leto. Izredna konferenca se sklicuje po sklepu mestnega, oblastnega, pokrajinskega komiteja ali na zahtevo najmanj ene tretjine članov njihove organizacije. Število delegatov za mestno, oblastno, pokrajinsko konferenco Ljudske mladine odreja mestni, oblastni, pokrajinski komite. 62. Mestna, oblastna, pokrajinska konferenca še seznanja s poročili (pismenimi) mestnega, oblastnega, pokrajinskega komiteja in nadzorne komisije in sklepa o njih; odloča o nadaljnjem delu svoje organizacije; voli mestni, oblastni, pokrajinski komite in nadzorno komisijo. 63. Mestni, oblastni, pokrajinski komite ima 25 do 35 članov. Komite vodi delo organizacije v času med dvema konferencama na osnovi sklepov konference in po direktivah višjih vodstev. Sestaja se najmanj enkrat v treh mesecih. Njegove sestanke sklicuje sekretariat ki predlaga tudi dnevni red sestanka. Ce sekretariat ne skliče pravočasno sestanek komiteja, ga lahko skliče najmanj ena tretjina njegovih članov. 64. Za vsakodnevno vodstvo organizacije voli mestni, oblastni, pokrajinski komite iz svojih vrst sekretariat 9 do 11 članov s predsednikom na čelu. Sekretariat nenehno pomaga organizacijam in kontrolira izvrševanje nalog. Sekretariat daje poročila višjemu vodstvu o svojem delu in zapisnike konferenc, sestankov komiteja in sekretariata. Od štev. 6. naprej bomo objavljali v našem tedniku tudi male oglas el Objavo malih oglasov sporočite na uredništvo »Ljudskega glasu« najpozneje do ponedeljka dopoldne, pred izidom naslednje številke. Cena malim oglasom bo ista kot pri drugih časopisih. Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna