DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. —- Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Leto XIII Maribor, torek, dne 25. oktobra 1938 Štev. 108 • Zakaj tako razburjenje? »Slovenec« je ves iz sebe. V vsaki limuzini sluti Topaloviča, na vsakem kmečkem vozu vidi Mačka, v vsakem verniku gleda razkolniškega starokatoličana, v vsakem Prijateljskem pogovoru se mu razodeva nova zarota, v vsakem »našem fantu« sumniči skritega Sokola, če ne pritajenega Prostovoljca ljudske fronte, v vsakem telefonskem pogovoru čuje razširjanje vesti °Pozicionalnega tabora, izza vsakega gr-H|a ga straši sračje gnezdo, iz katerega zorane srake srakovsko glasno srakajo na »Slovenčev« štab. In veste, dragi priiatelji v opoziciji, vsa zadeva ni samo smešna in zabavna, tem-je za »Slovenca« tudi prav žalostna, ^amo pomislite: nezmotljivi »Slovenec«, P je edini v Sloveniji jedel modrost z ve-j Iflco žlico in ki je delil modre nasvete tako Slovencem in Jugoslovanom kakor Francozom, Angležem in Američanom, ta »Sloneč« se je naenkrat znašel pred bridko resnico. da ga je polomil s svojo »daleko-^'dnostjo« 'nič manj kakor pokojni dr. Šušteršič in da stoji osmešea in osamljen Pfed svetom. Zato z veseljem pričakujemo nadaliniih ^jegovih senzacij o limuzinah, ki prevajajo socialiste iz bosanskih šum v mesto Oljskih grofov. Konf onterenca poverjenikov k ..D iavs ke Poliliki JI 109 poverjenikov in članov poverjeniških odborov iz vseh večjih krajev Slovenije prisostvuje konferenci Zasedanje Socialistične Internacionale o evropskem položaju Na svojem zasedanju dne 20. in 21. oktobra v Bruslju je odbor Socialistič-ne internacionale sprejel resolucijo, ki Povdarja. da tnonakovski mir, ni mir, ^Pak kapitulacija zapadnih držav v j^odo CSR. Poziva priključene stran-da v zunanjepolitičnih vprašanjih ^stopajo enotno in zahtevajo od vlad, da svoje zunanjepolitične obveze^ pre- ^pdajo in se odpovedo tistim, ki jih ne j^slijo držati. S tem se bo ustvarila ja-Sr,£» situacija. Nemčija prelomila z Vatikanom Konec konkordata. ».Angleški »Times« poroča, da se hoče ;emčija popolnoma otresti vpliva Varana. Po konkordatni pododbi bi mo-aja Nemčija dajati raznim katoliškim ^anovam 63 milijonov mark (okoli milijonov dinarjev). Letos je Nem-v'|a ta prispevek ustavila. Nemčija bo . er.ietno odpovedala konkordat, ki de-ansko več ne velja. ^tkoslovaika ni odpovedala pakta z Rusijo J Pragi uradno zanikajo vesti da je ^oslovaška vlada odpovedala po-tui> - z Rus'i°- rc vesti so razširile časopisne agencije. Opuščena slovaška legija na Dunaju joK,a Dunaju so razpustili slovaško legi-r,' | so jo pričeli zbirati v dnevih vojne ]err '- ti za boj proti Češkoslovaški. V sv7 so bili Slovaki, ki so odpadli od Jega naroda. Lacija za priključitev še več češkoslovaškega ozemlja Nemčiji trti ne^ater>h občinah na demarkacijski .... °^'n. z docela češkim1 prebival »it^d Nemčijo in ČSR se pojavljajo °rl\ki zbirajo podpise, da bi se še “Om —■. v 'cajiiiir picuivai- lton* Priključilo Nemčiji, predno se do-no začrta nova državna meja. Dne 23. oktobra se je vršila v Celju v »Unionski dvorani« III. konferenca poverjenikov »Delavske Politike«. Naloiga teh konferenc je, da vsako leto pregledajo delo, ki ga vrše ~a »Delavsko Politiko« v to poverjeni sodrugi, dajo politični pravec listu za bližnjo ali daljšo bodočnost ter nasvete za njegovo izpopolnitev, upoštevajoč prilike in finančne možnosti. »Delavska Politika« je nastala iz očitne potrebe socialističnega delavstva po lastnem organu. To 'delavstvo je »Delavsko Politiko« ne samo utemeljilo, amipak tudi ohranilo v najtežjih časih in izgradilo. Zato je prirodno, ako’ predstavniki tega delavstva in obenem naj-vnetejiši sodelavci za list, ki tvorijo hrbtenico lista in nesebično služijo veliki stvari, zaslišijo vsako leto poročilo o stanju »Delavske Politike«, obenem pa dajo tudi izraza svojemu hotenju, kaj naj se ukrene in dela, da bo list docela odgovarjal nalogi, katero je privzel ob početku svojega izhajanja. List temelji v resnici na demokratični podlagi in je stalno glasnik najširših delavskih množic, vedno izraz mišljenja im hotenja tistih, katerim je namenjen in ki ga vzdržujejo. V tem se razlikuje socialistični list, naša »Delavska Politika«, od listov, ki se izdajajo za potrabe posameznikov, is pomočjo denarnih sredstev, katerim nihče, razen najožjega kroga izdajateljev, ne ve izvora, in ki seveda tudi niso niti za pisanje, miti ‘Za ostala dejanja v zvezi z listam, nikomur odgovorni. Letošnja konferenca »Delavske Politike« je pomembna radi tega, ker so delegati mogli ugotoviti, da se je vkljub težkim prilikam, po zaslugi vseh, ki se čutijo z »Delavsko Politiko« povezani, posrečilo uresničiti sklep lanskoletne Konference, da izhajaj »Delavska Politika« trikrat tedensko. S tem se je izpolnila dolgoletna želja vseh naročnikov, zlasti pa poverjenikov in onih, ki neposredno odgovarjajo za list. — Konferenca je podčrtala to dejstvo in povda-rila, da naj ta uspeh služi kot vzpodbuda vsem, ki bi v teh težkih časih utegnili misliti, da je vsakio delo zaman, brezuspešno, neplodonosno. Vsa naša delavska javnost mora priznati ta veliki uspeh kadra naših poverjenikov in sodelavcev, ker je dobila s povečanjem »Delavske Politike« še jačjega in uspešnejšega zaveznika v hoju za pravice delavskega razreda, za njegovo politično izobrazbo, kulturno prosvet-ljenje in osamosvojitev. PrlZetek konference Že pred napovedano uro so se pričeli zbirati v mali dvorani »Uniona« poverjeniki in delegati poverjeniških odborov, ki so prispeli v Celje, nekateri z jutranjimi vlaki, drugi pa že na predvečer. Po enem letu so se zopet znašli k skupnemu posvetu mladi in stari sodrugi, ki so se pred let/om dni poslovili in razšli, da pripomorejo sklepom konference do uresničenja. Zatopljeni v razgovore so zadovoljno pripovedovali drug drugemu o svoji delavnosti v preteklem letu, se zanimali za stanje delavskega gibanja v krajih, ki so njim znani predvsem iz dopisov v »Delavski Politiki« in pripovedovali sodrugom iz dotičnih krajev o prilikah v lastnem okolišu. Sodbonosni dogodki v zadnjih dveh mesecih v zunanji politiki in pred-stoječe velike odločitve v naši notranji politiki, so jim dale dovolj tvarine za tako predkon'e-renčno diskusijo. Konference poverjenikov »Delavske Politike« so ustvarile iz sodrugov, ki se sestajajo vsako leto, prijatelje, ki jih veže n’oralna dolžnost, pa tudi ljubezen do skupne stvari. Oib 9. uri je povzel besedo s. Adolf Jelen, ki je s kratkim nagovorom in pozdravom na udeležence otvoril konferenco ter predlagal, da se v predsedstvo konference izvolita socialistična župana ss. Malovrh (Hrastnik) in Košak (Za-fcukocva), ki ju je konferenca z velikim odobravanjem pozdravila. Za zapisnikarja sta tbila določena s.Ančka Nekovarjeva in s. Zmago Angleitner. Nato je s. Jelen pozdravil delegata bratskih »Radničkih Novin« iz Beograda in predstavnika socialističnega gibanja v Jugoslaviji, s. Topaloviča in s. Vladimirja Pfeiferja, kot delegata socialistične »Slobodne Riječi« iz Zagreba, potem pa delegate naših strokovnih in kulturnih organizacij, ki so s tem dokazale, da se /.&■ vedajo važnosti delavskega tiska in njego-ve vzgojne vloge ter važnosti kot obrambnega sredstva v boju za delavske pravice. Kot domačin je pozdravil konferenco s. Godnik iz Celja. Pozdrav s. Topaloviča S. Tapalovit je prvi dobil besedo, da sporoči pozdrave srbskih sodrugov. V izredno zani-■ mivem referatu je potem opisal svetovno-politične dogodke zadnjih mesecev; Svetovna de-i miokracija je doživela poraz, ki so ga ji pripravili njeni lastni čuvarji, predstavniki velikih držav, v strahu pred posledicami vojne — pred delavskim razredom. Delavski razred je iz teh dogodkov izšel ob' Žale cene sirovemu maslu, so v prvih tr®i* mesecih 1. 1936. predelali v gnoj 600.000 krav' V Floridi so na teritoriju 10.000 ha pustili zgnit’ vse rdeče jagode, namesto, da bi bili pustili, d* jih pojedo nezaposelni in lačni. Na kalifornijski!1 bregovih pa so v avgustu 1936. ipotopili 1 mili)' 500.000 kg sočivja. Plamenu pa je izročila K*’ nada 30.000 ton koruze. Pa tudi Evropa se 111 izneverila nespretnemu gospodarstviu: HolaO' dija je dala uničiti 100.000 pujskov, Danska 25.000 krav. V Bretanji so vrgli ribiči nazaj v morje ves lov, t. j. pol milijona rib zato, kef ni bilo odjemalcev, ponudene cene pa pre' nizke . .., .pa tudi v deželah ob sinji Adriji je uničevalo blago, kljuib pomanjkanju in 1®' koti... Uwi, >>.--»** - trv mr <*' Avstrijske novice Na področju bivše Avstrije so bile ukinje0® vse verske šole v samostanih in institutih. Tu4' za vzgojo naraščaja verskih redov niso dovo' ljene konfesionalne šole. f; ;» a, .* * Johan Sittich: VZGOJA I Metka je stara osem let. Metka zna že brati in pisati. Več ne zna, več noče znati, zakaj že to ji je preveč. In ko je lepega dne prišla mamica in dejala: »Metka, jutri pride učiteljica klavirja ...« je Metka skoraj zajokala. »Joj, mamica!« »Ali se nič ne veseliš?« »Prav nič, mamica!« »Deklica se mora učiti klavirja.« »Zmerom in zmerom to neumno učenje. Mamica, nočem se učiti!« Mater je minilo potrpljenje. 1 »Če hočeš ali nočeš — učila se boš in pika!« »In če se ne bom učila, mamica?« »To bi rada videla!« je vzrojila mati. »Nič ne bom pazila, pa se ne bom ničesar naučila!« »Poredna in lena punčka si, da veš, Metka!« »Ker se ne maram učiti klavirja?« »Da!« »Mamica, ali so vsi otroci poredni, ki se nočejo učiti klavirja?« II Kadar si matere ne znajo več pomagati, se zatečejo k očetu. Oče se kakopak postavi, kot da bi vse vedel. Zato je tudi Metkin oče dejal Metkini mamici: »Na napačnem koncu si začela, ženka. Se bom jaz menil z Metko. Kar zanesi se, otrok se bo z navdušenjem učil.« In potlej je odšel očfe k Metki. Spotoma je zapel pesmico. »Metka, kaj delam?« »Grgraš, očka.« »Neumnost! Pojem vendar.« »Prav tako se mi je zdelo, ko da grgraš, očka.« »Ne. Pel sem. Ali poznaš to pesmico?« »To, ki si jo grgral?« »Da. No, že vidim, da ne boš ugani1 la. Zima, zima bela ... Saj jo poznaš še peti jo znaš?« »Da, očka.« »Da, očka.« »Vidiš. Metka, kako lepo bi bilo, če bi ti ne bila treba te pesmice samo peti. ampak bi sc lahko na klavirju spremljala.« »Očka, saj veš, da ne znam klavirja.« »Zato se pa moraš naučiti, otrok moj!« »Ze vem, mamica te je poslala!« »Neumnost! Zmenil sem se z mamico, da pride jutri učiteljica klavirja. Potlej se boš pa pridno učila, sicer se pazi!« »Zakaj pa vpiješ, očka?« »Nič ne vpijem — samo to hočem, da igraš klavir!« »Ne maram, očka!« je zacepetala! Metka. »Toliko se moram učiti, drugi otroci se pa lahko igrajo.« Metka je začela jokati. In spričo solz so očetje zmerom brez moči. In kadar so očetje brez moči. postanejo surovi. »Ne deri se!« je zavpil oče. »Hočem, da se učiš klavirja in — pika. Brez ugovora! Sicer me boš še spoznala. Niti desetice več, nobene slaščice več, prav nič, prav nič, da veš! In res — pika.« Oče je zaloputnil vrata, v sabi je pa stala ihteča Metka sama. Metka, ki je bila trdno odločena, da bo rajši umrla, ko da bi se kdajkoli učila klavirja. III. Otroške solze hitro usahnejo. In ko se je Metka popoldne igrala s svojimi vrstniki na cesti, ie bilo že zdavnaj vse pozabljeno. Fantki so si vsak dan izmislili kaj novega. »Ali gremo v kino?« je vprašal Janezek. Metka se je branila: »Otroci vendar ne smejo v kino.« »Noter ne — slike si pa lahko ogledamo, pa debelega vratarja si lahko privoščimo.« »Imenitno!« je vzkliknila Metka, zakaj na debelega vratarja je imela hudo piko. Malomestni .kino je bil urejen v neki šupi. o zvočnem filmu se jim ,še sanjalo ni. Bilo je res še tako. da je moral včasih vratar občinstvu kakšno zamotano zadevo razlagati. Danes ie pa visela nad blagajno črna lepenka na njej je bilo nekaj s kredo napisanega. Otroci so jo brž mahnili tja. »Kaj je napisano, Janezek?« »Sama čitaj!« Janezek se je važno podbočil in za' čel brati: »Iščemo mlado deklico, ki bi igra'3 klavir v kinu.« »Zakaj?« je začudeno vprašala Met' ka. »Da bo klavir igrala.« »Med filmom?« »Kajpak.« »Potlej bo lahko šla zmerom zastoru v kino?« »Kajpak!« se je spet odrezal Jane-z ek »Tudi če Harry Piel igra, Janezek?“ »Zakaj pa takrat ne?« . Metki so se zasvetile oči. Se malo J postala, potlej je pa stekla, kolikor jo njene drobcene noge nesle, dom« • »Mamica mamica!« je klicala zev;, daleč: »Hitro in pridno sc bom ucm klavirja. Ali bi ne mogla učiteljica t kar danes priti?« a. Mati je pogledala očeta, oce pa m* te »Vidiš,« je dejal pozneje oče. »sa«ll) to je važno kako z otrokom V težavnih in zamotanih vzgojn.h v. šanjih matere še zmerom potretm nas očete.« »Prosveta«- lf sicer se mu utegne zgoditi, .da bo te-• ampak ne za marksisti, temveč pred njimi. ®rl ie bivši ravnatelj Woschnaggove tovar-Br- anc Goričar. Delavstvo ga bo ohranilo v p petnem spominu, ker je bil mož na mestu. , 1 Zadnji stavki ga ni bilo več v tovarni. Re-Pa je, da ako bi bil on še ravnatelj, do ,vke ne bi ibilo iprišlo. Tovarna bi bila nekaj ^.'fliaknila in ugodila delavskim zahtevam, pa sl rf6- Vse m^rno izteklo. Žal, da njegovi na-Vni' ki niso bili njemu enaki in tudi niso imeli lva na lastnike, ko so se odigravali sodbo-■ i®id'Ogodki. via. 5. Ivan Cankar: Literarna družba. Prizor. 6. a) Scheu: Delu čast. b) Horvat: Tam čez teče bistra Zila, c) Bučar: Pleničke je prala, č) Scheu: Dušo veselo. Poje pevski zbor Del. glasb. Društva. 7. Zupančič: Kvartopirci. V besedi g. Bitežnika. 8. Ravljen: Ta pa ni tista pesem... Recitacija. 9. Scheu-Shconherr: Delavski pozdrav, igra »Zarja« in poje pevski zbor. — Vstopnice v Strokovni komisiji. Delavska zbornica, I. nadstropje. Sedeži po 4, 3 in 2 din. stojišče 1 din. MARIBOR ^tviio zavarovanih članov pri OUZD v Ljubljani v septembru mesecu 1938. y septembru mesecu letos je bil zavarova-pri OUZD v Ljubljani 103.972 zavarovanji in sicer moških 67.265, ženskih 37.707. — r,lrastek zavarovancev je znašal v tem mese-1938 zavarovancev. Bolnikov je 'bilo 2697, ^totek bolnikov je znašal 2.57 odst. ^ °vprečna dnevna mezda je znašala din '49 in bila višja od lanske v tem mesecu za *Ir> 1.23. , j-elokuipna zavarovana dnevna mezda je zna-^ * din 2,650.671.60, to je din 175.608.80 več ^0r lani v istem mfesecu. zV'»neVna 'mezda, ki se je v prvem polletju J &vala, se zvišuje le neznatno. ^al.e,en’e v 10.000 metrov nemogoče. Že ta]' CaSa se razm°triva vprašanje zgradbe le-]j^1, za polet v višini 10.000 metrov nad /em-r ' S katerim bi se skrajšalo potovanje iz Ev-je * v Ameriko na 20 ur. Tako hitro letenje ^namreč mogoče samo v veliki višini, kjer "uPo 6 Zračne Plasti ne dajejo sko,ro nikakega PravT Te °ni Pa S° francoski učenjaki na- *1 Poskus, ako je mogoče človeku' vzdr-se 1 tako visoko v zraku. Nekoliko učenjakov DOLNJE-LENDAVSKA SENZACIJA. Komaj je pričel volilni boj, že opažamo pri »Slovencu« tvV i t;• njihove znane šuštercijanske metode strupenega in ogabnega osebnega napadanja. i. — wu.a ii-vfiK a* %* ■ Vsak, ki ne tišči svoje glave v pesek, bi se iz tega kaj naučil. Edino pri »Slovencu« so gluhi in slepi, taki so bili v Avstriji dr. Seipl, Dollfuss, Schuschnigg in njegovi sotrudniki, ki so edini krivi in odgovorni za vse, kar se sedaj godi tam ^ 1 «t tvMU »Slo- venec« pa je dan na dan poln najstrupenejših osebnih napadov in' edini, ki vodi politiko z osebno gonjo, čeprav se dobro zaveda, da mu ne bo nihče ostal dolžan odgovora, za katerega morajo potem njegovi »* plačati ra- čun. Poleg drugih so v nedeljo, i * • ‘ zopet obhajali sodr. dr. Reisma-na. Spustili so svojo krščansko ljubezen nad dr. Reismanom, češ, da bodo poročali, kaj se mu je »nevšečnega« zgodilo v Doljni Lendavi. Gospodje i- • kar na dan z novico! Nam je dobro znana in vam velikodušno prepuščamo prednost, da prvi objavite to senzacijo. Našim ljudem je že znana in bomo skrbeli* da bo še bolj znana. Povsem naravno se nam zdi, da so ])ri »Slovencu« tud^ v tej aferi na strani škodoželjnih. Na nedeljskem celjskem sestanku zaupnikov smo novico iz Doljne Lendave razložili zaupnikom. Lahko povemo, da so bili ljudje temu primerno razpoloženi. — Ko bo stvar dozorela, jo bomo sporočili tudi ostali javnosti. »Slovenca« pa pozivamo, da svojo napoved z objavo čim preje izpolni. — Naši čitatelji lahko sedaj primerjajo, v kakšnem tonu je prav minuli teden pisal s. dr. Reisman v podlistku »Delavske Politike« o pokojnem kaplanu Planincu in kako pišejo ? . so- trudniki »Slovenca«. /1- Zakaj taka razlika v cenah kostanju? V Celju prodajajo kostanjarji pečen kostanj po din 4,— liter, medtem ko stane v Mariboru liter din 6.—. Ne razumemo te razlike v cenah kostanja, zlasti, ker stane surovi kostanj na trgu ; komaj din 1.50 liter. Apeliramo na merodajne činitelje, da preprečijo takšno odiranje konzu-mentov. Menimo, da bi bil kljub temu, ako bi prodajali pečen kostanj po din 4,— liter, še vedno dovolj lep • zaslužek, oziroma dobiček poleg tudi za kostanjarje. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Popravek. V oceni »Hudičevega učenca« nam je tiskarski škrat napravil zmedo. Poročilo o igri g. Rasbergerjeve se mora glasiti pravilno: V lepo obliko je bila zajeta igra g. Rasbergerjeve, ki je Andersonovo ženo tolmačila s svojimi prijetnimi in prožnimi igralskimi sredstvi. SEVNICA Mesar, ki je branil Čehe. Tudi pri nas je cela vrsta »strokovnjakov«, seve nenadomestljivih Tevtonov iz Sudetov, ki so zadnje čase neusmiljeno udrihali po Čehih. — Neki tukajšnji mesar pa jim je iprav odločno zabrusil v obraz, da njihovim tatarskim vestem prav nič ne verjame, ker ve, da so Čehi dostojen in izobražen narod. To pa je bilo pri-vandrani gospodi dovolj, da je proglasila nad tem zavednim mesarjem, prijateljem Čehov, bojkot. Priporočali bi oblastem, da drži te ino-zemce v strogem nadzorstvu in zlasti preišče, če jih res ni mogoče nadomestiti, ali vsaj dobiti mesto niih v /eT STUDENCI PRI MARIBORU Občni zbor Del. kulturnega društva »Vzajemnost« se bo vršil dne 30. t. m. v gostilni pri »Beli zastavi« ob 9. uri dopoldne. Pozivajo se vsi člani društva, da prisostvujejo občnemu mu zboru in da izpolnijo do tega dne vse obveznosti Pom, zapreti v kroglo, v kateri so » šjni °C,° aparatov razredčili zrak, kot je v vi->n u prilagodili so tudi temperaturo p°tnif-ti razne druge nevšečnosti, ki bi jim k ' utegnili biti izpostavljeni med poletom, v viijatek Poskus jih je prepričal, da je letenje '^eniak"' m Za človeka nemogoče. Kajti k'- S-° 7^eZ^* lZ krOfSle popolnoma izčrpani, ^avlj,; ’ Šele bU° S ČIovekom' bi bil i*Po-en,n lakim atmosferičnim vplivom 20 ur. at torej s takim letenjem ne bo nič. Ml sl ie poravnal naročnino? Ako Sa na, Izpolni svojo dolžnosti Sinrt Ignaca Založnika Po daljši bolezni je umrl v noči od petka na soboto širom Slovenije znani obrtno-zadružni nadzornik Igna; Založnik. Sprevod se bo vršil danes v ponedeljek ob 15.45 s pobreškega pokopališča, odkoder prepeljejo truplo pokqjnega z avtofurgonom v graški krematorij, kjer bo | upepeljeno. Pokojni je bil namreč že od usta-! novitve naprej vnet član »Ognja«, društva za upepeljevanje mrličev v Mariboru. — Ignac Založnik je umrl takorekoč na bojnem polju dela. Bil je izredno marljiv in delaven, tako v svojem poklicu, kot obrtno-zadružni nadzornik, še bolj pa izven svojega urada ko je delal skoro noč in dan za napredek in izobrazbo obrtništva. Za obrtnike je storil ogromno. V posebno hvaležnem spominu bo ohranila Ignaca Založnika mlajša generacija obrtnikov, katere je širom Slovenije pripravljal v učnih tečajih za mojstrske izpite. Ignac Založnik .le dovršil pred vojno gimnazijo v Celju, nato študiral na Dunaju pravo ter dosegel tudi prvi državni izpit, a nato se je moral podati kot nešteto slovenskih revežev v službo, ker ni imel denarja za nadaljnji študij. Deloval je več ,let v Slov. Bistrici pri odvetniku dr. Ur-'b?.nu Lemežu, po vojni pa v Celju, kjer je vodil: tudi pisarno za likvidacijo Štajerske dežele. Zaradi njegovega dela za obrtništvo so ga z velikimi obljubami spravili v državno službo za obrtno-zadružnega nadzornika. Danih obljub mu sicer niso izpolnili, a plemenit Založni se je kljub temu vsega žrtvoval za po-v?digo obrtništva, posebno ob severni meji. Bil je dolga leta naročnik »Delvaske Politike« iti društvenik »Cankarjeve družbe«. Ignac Založnik je zrastel v javno življenje v letih naše svobode, svobodomiselnosti in napredka. Oklenil se je tudi dela pri društvu »Ogenj«, ker ni hotel biti naprednjak samo po besedi, ampak tudi v dejanjih. Pri »Ognju« je bil celo odbornik. Poleg vsega ogromnega dela je našel še čas za sodelovanje v »Ljudski knjižnici« iti JC-ligi, skratka, bil je povsod, kjer je bilo resno, trezno in dosledno delo za narod in je pri tem pokazal vzor nesebičnega žrtvovanja prepričanju, ideji svobode in resnične demokracije. Zato je tudi doživel toliko razočaranja in tako malo — priznanja in hvaležnosti. Cankarjeva proslava pevskih društev. Da se oddolže spominu velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, čigar 20 letnico smrti bomo praznovali 11. decembra t. 1., so delavska pevska^ društva »Pevsko društvo pekovskih pomočnikov«, »Grafika«. »Enakost«, »Frohsinn«, »Krilato kolo« in godbi »Glasbenega društva želez, delavcev in uslužbencev« ter »I. glasb, društvo tekstilnih delavcev« priredili v soboto, dne 22. oktobra spominski koncert v »Kazinski dvorani«. V spomin pok. Cankarja pa je izpregovoril s. Petejan. j Brezposelnost ne opada, ampak še narašča. Kdor čita gotove liste, dobi vtis, da pri nas aploh ni več brezposelnosti in da razen delo-mržnežev lahko vsakdo dobi delo. Merodajni so prepričani seveda o nasprotnem. Banovina n. pr. še vedno pobira davščino za bednostni fond, ki jo plačujejo delavci in delodajalci, prvoimenvani pol odstotka, drugi po en odstotek od prejete oz. izplačane mezde. Ako bi ne bilo brezposelnosti, bi banovina že davno ukinila prispevke za bednostni fond. Torei razmere na delovnem trgu le niso tako sijajne, kot trdi gotov del časopisja, hoteč prikazati, da se je v zadnjih letih vse korenito obrnilo na bolje. Med te časopise spada tudi »Slovenec«. Zato nas je tem bolj presenetilo, da je taisti »Slovenec« sedaj naenkrat odkril nara-ščanie brezposelnosti v Mariboru. Tako gospodje počasi siami sebe demantirajo. Policijska naredba za čas vpoklica nabornikov. V dnevih 29. in 30. oktobra je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopki se kaznujejo v denarju do din 500 ali z zaporom do 10 dni. Samo v torek, 25. t. m. Se lahko reklamiraš Po tem dnevu je za reklamacije prepozno. Kdor ni v volilnem imeniku, ne bo mogel voliti. Pobrigaj se za svojo volilno pravico! Za vsako volISCe predstavnika liste in njegovega namestnika ie treba nemudoma določiti in sporočiti. Vsak predstavnik mora biti napisan točno tako, kot je v volilnem imeniku, torej: ime in priimek, poklic in bivališče (h. št.). 600 din zaradi nacionalnega lepaka.. Pred okrožnim sodiščem se je vršila minuli teden kazenska razprava proti dvema rudarjema _ Matevžu Stravniku in Valentinu Knezu iz Me-j žice po čl. 4 zakona o zaščiti države in var-1 nosti reda v državi, češ da sta razširjala kaz-njive letake ž nadpisom »klerikalno narodno izdajstvo« in podpisom »Akcijski odbor domoljubov« in s tem imela namero povzročiti nerazpoloženje zoper naredbe oblastev in zoper politični red v državi. Razprava je pokazala, da je te lepake poslal za plotom skriti »odbor domoljubov« svojemu pristašu Matevžu Stravniku, ki jih je dobil 8 v kuverti. Matevž Stravnik je potem razdelil lepake drugim osebam in je dal tudi Valentinu Knezu enega. Knez je bil sicer previden in je shranil lepak doma, ker je bil lepak tako neumne vsebine, da ga res ni bilo vredno razširjati. Vendar je postal Knez žrtev radovednosti inž. Krčen-ka, ki mu je po navedbi Kneza ob priliki občinskih volitev rekel, da bi rad tak letak čital, ker je bilo po Mežici vse polno tega papirja raztrošenega. Knez je bil res tako nepreviden, da je šel domov po letak in ga izročil g. inženjerju. Nič več Knez ni storil, pa je že .-it ‘ - * • » dobil na hrbet kazensko preiskavo, obtožnice in da je bil končno pri sodišču z Matevžom Stravnikom vred obsojen na 600 din denarne kazni, kar je bila še mila kazen z ozirom na stroga določila zakona o zaščiti države. Branitelj dr. Reisman je ob zaključku razprave sodišče prosil, da upošteva Knezovo priznanje, ki je postal brez svoje krivde žrtev neodgovornih zaplotnikov, ljudi brez čuta za dostojnost in reveža, -ker delavec gotovo nikdar ne bi niti pisal, niti razpošiljal tako bedastih lepakov. Zaveden delavec ve, da se s takšnimi oslarijami ne dela politika in da se z zmerjanjem in psovkami posebno v politiki ničesar ne doseže. Kako pride reven rudar do tega, da bo sedaj od svoje skromne plače plačeval kazen ali morda šel celo v zapor, ko je bil zapeljan od gosposkih brezvestnežev, ki se lepo skrivajo iti revnega delavca zlorabljajo celo za svojo protidelavsko politiko. Ravno v Mežiški dolini se je že ponovno zgodilo, da so se ist! ljudje, ki so razširjali takšne lepake in s tem spravljali v nevarnost delavce, preko noči zopet zvezali z delavskimi nasprotniki proti delavcem, samo, da so prišli do oblasti. Opozarjamo vsled tega ponovno delavce, naj ne nasedajo takšnim ljudem in zlasti ne prevzemajo nobenih lepakov od njih, naj si jih sami širijo in tudi čitajo! Delavec mora tudi v politiki delati trezno in stvarno, psovanje prepuščamo drugim. CELJE Po fati morganl je »Slovenčev informator slišal v nedeljo rasti travo, kar je na jesen, ko se pripravlja narava k počitku, dvojno težko. TEHARJE »Izza kulis.« Pozivamo Vas, da v smislu § 26 in sledečih tiskovnega zakona z ozirom na ta članek priobčite uradni popravek: Trobiš Jakob je bil z odlokom občinske uprave na Teliarjih z dne 10. aprila 1934 postavljen za pomožno pisarniško moč. Z odlokom z dne 19. jan. 1938 pa je bil na osnovi čl. 150 uredbe o občinskih' uslužbencih odpuščen. Na Trobi-ševo pritožbo je občinski odbor sklep občinske uprave potrdil. Zoper to potrditev se je Trobiš pritožil na upravno sodišče v Celju, ki pa je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Razlog, da je bil Trobiš odpuščen, ni bilo njegovo politično prepričanje. Ce bi bil ta vzrok, bi mu mogla občinska uprava že pred dvemi leti, ko je svoje posle prevzela, službo odpovedati. Odpustila ga je zato, ker je ponovno žalil in klevetal predsednika in občinski odbor. Raznašal je po občini in po časopisih neresnične vesti o primanjkljajih na občini, o zasebnih zaslužkih občinskih funkcionarjev in uslužbencev, o netočnih računih cerkveno konkurenčnega odbora itd. Da so se vse te njegove obdolžitve izkazale za neresnične, potrjuje revizijsko poročilo Kr. banske uprave z dne 26. jan. 1938, ki ni ugotovilo nobenega primanjkljaja, zasebnega zaslužka ali netočnega računa. Z nastavitvenim odlokom je bil Trobišu odrejen krog poslov, ki jih je imel opravljati ter bilo hkrati določeno, da mu more predsednik dodeliti tudi spise druge prirode v reševanje. Ker je bil občinski tajnik Stojan Štefan prezaposeln, Trobiš pa je imel toliko časa, da ga največkrat popoldne med uradnimi urami ni bilo v občinski urad, mu je predsednik dodelil tudi druge posle v reševanje. Trobiš se tej odreditvi ni pokoril. Klofuto je dal predsednik Trobišu zato, ker je ta svoje prejšnje obdolžitve, da je na občini primanjkljaj 30.000 din, pred banovinskim revizorjem zanikal. Ni res, da bi izpadlo revizijsko poročilo za Trobiša sijajno, za Stojana pa porazno. Tudi ni res, da bi državni tožilec Stojana obtožil pri okrožnem sodišču, ker tečejo še poizvedbe. Res je, da plačuje občina naslednika odpuščenega Trobiša Gajška Franca. Toda ta občinski odbor in predsednika ne žali in kleveta in dela v uradu tudi popoldne ter občinsko poslovanje ne izkazuje nobenih zaostankov, kakor jih je preje. Kako je s tatvino Baumgartnerja Franca, bo ugotovilo sodišče. Ni pa res, da bi bil klerikalni župan Dimeč glasoval proti predlogu Stojana Antona, da se Baumgartnerja izključi od nadaljnjega sodelovanja v občinskem odboru, ker do tega glasovanja sploh ni prišlo, ker je predsednik pojasnil, da more občinskega odbornika razrešiti njegove funkcije le okrajno načelstvo odnosno ban, ne pa občinski odbor. — Dimeč, župan, Stojan Anton, tajnik. Sirite naS list I Zadnje vesti Nadomestne volitve v francoski senat Ustavitev čeških listov na Dunaju Nemška vlada je ustavila vse češke časopise in revije, ki so izhajali na Dunaju, razen lista »Vidensky Noviny« in nekega Z ljubeznijo na vsako delo! mladinskega mesernikn Ohenem ie v/ela Mnogo je ljudi na svetu, ki ti vedno zago-SKega mesečnika. Učenem ]e \keia tavijajo, da radi delajo, samo seveda vsako V Parizu so se vršile dne 23. t. m. nadomestne volitve v senat. Izvoljeni so bili, kakor doslej, skoro sami desničarski kan- • , . .... - --------------------------------- -------- didati. Socialisti so ohranili svoje pose- Pravico> da smejo biti uredniki vsemcla- delo ne opravljajo enako radi Pomivanje po- Stnn ctanip in nrirlnhili če on manHo+ to nom uredništev ustavljenih listov. Edini sode jim je preumazano, ribanje poda pre- stno stanje in pridobili se en mandat, ta- ^ ^ ^ sme hiti urednik ie bivši noslaneo enolično, pranje pretežavno, delo pri stroju v ko, da jih imajo v Parizu sedaj v celem uL Mofi,! urectniK, je mvsi poslanec tovarnj predoigo5asno> skratka- vsaKo delo je 15. Izvoljenih je bilo tudi 8 poslancev in acnat. bodo na njih mesto morali voliti nove. ČeSkoslovaSko-madžarska pogajanja za mejo Manifestacije v Kožicah. I dimpešte poročajo, da je vlada takoj j na to sklecala o novih češkoslovaških i koncesijah, ki pa jih baje kljub temu ne madžarjeno mesto Košicc, ki je sicer v' SS^kMIb bi?naT "lija. V "cdeljo se K^!'v PraSt ‘ "a t0 je vršila v Kosicah zaradi tega velika Madžari zahtevajo, da ji Cehoslova ki odstopijo med drugim zlasti tudi po- slovaška manifestacija, na kateri je govoril tudi slovaški minister šolstva Čer-mak. Sklenili so, da Košič pod nobenim pogojem prostovoljno ne odstopijo Madžarom. Novi predlogi češkoslovaške vlade V soboto je izročila Češkoslovaška vlada Madžarski svoje nove predloge za ureditev medsebojnih mej. Iz Bu- Ngmci preganjajo krkono-Ske Nemce, ki niso nacisti Londonski in pariški protest. »Manchester Guardian« poroča, da sta angleška in francoska vlada protestirala v Berlinu, ker nemške oblasti ne priznavajo vseh Nemcev iz amputiranega ozemlja, če prijetno in bi ga radi opravljali, samo tistega ne, katerega ravno morajo, ki je njihova dolžnost in poklic. Ker jim ni za delo, potem tudi ni čuda, če se ga ne lotijo z veseljem če ga odlašajo čim dalje morajo, tako da jim zaostane in se pogosto iz tega odlašanja nakopičijo razne nevšečnosti, prepiri v družini itd. Ko se ga pa končno !e Dtijo, se ga lotijo s pritajeno nevoljo in jeznim obrazom, pa zato tudi ni čuda, če se jim ponesreči, če ni nikoli v redu in zadovoljivo opravljeno. Iz takih ljudi se potem sestavljajo vrste brezposelnih, kajti kdor se izza mladih nog ni priučil veselju do dela, kdor se ni že doma vsakega, tudi najneznatnejšega dela lotil brez obotavljanja in ga skušal vedno zadovoljivo izvršiti, ta se bo tudi pozneje pri vsakem delu obotavljal, vsakega se bo bal in se mu skušal izogniti. V ničemer se tako točno ne pokaže vrednost človeka kakor v tem. če ie vsako njegovo dele opravljeno z veseljem, točnostjo in vestnostjo. Če te je usoda in okoliščine postavila špirit hrani vedno v zaprtih posodah. 10. TNikoli ne smeš v postelji kaditi, pri sveči ali petrolejki tudi ne smeš v postelji citati. 11. Z vži£aJ lico, svečo, cigareto itd. se nikoli ne pribij3! zavesam, pa tudi ne omari za obleke. 12. rc' trolejko prižgi šele, ko si stenj dovolj odvila,-ugasni pa tako, da stenj čisto nizko priviješ IB nato pihneš. 13. Pazi na svečke pri božične® drevesu. 14. Če se ti je vnela obleka, se vrzi tla in -se povaljaj. Ne teci nikoli proč :po P°‘ moč, po možnosti se hitro zavij v odeje. 15. C* ne moreš ognja takoj z gotovostjo sama P°' gasiti, pokliči takoj pomoč. 16. Če je kje >z‘ brulhtnil o;genj, ga skušaj takoj omejiti s te®» da zapreš vsa okna in vrata. Tudi če bez^ pred ognjem, zapiraj vrata, drugače bo ogeB) hitrejši od tebe. Sirovi cmoki. Zadnjič smo prinesli nekaj jedilnikov za večerje. Danes pa naj sledi še navodilo za sirove cmoke, ki so prav tako izvrstna in i7-' datna samostojna jed, posebno pripravna 73 večerjo. Zlasti prav nam pridejo sirovi cmoki pozimi, ko je malo izbire pri kuhanju, da ni treba venomer tolči repo in zelje. Okus sirovih cmokov je popolnoma sličen okusu sirovih-štrukljev, a je z njimi neprimerno manj dela in tudi pridejo zelo poceni. Sirove cmoke napraviš tako: Primerno količino sira razdrobiš v skledi z vilicami prav na drobno. Nato do- na višje mesto v življenju, skušaj se z ne- prestanim delom in samoizobrazbo dokopati daš eno celo jajce (za 3 osebe). Če pa delaš I c*° boljšega položaja. A kjerkoli si, opravi j sirove cmoke za večjo družino, pa moraš vzett ~ - svoje delo tako, da imaš vedno zavest, da bi j seveda več jajc. Če imaš, dodaš nekaj žlic ^ j 7 t ga nihče drug ne mogel bolje. Če si v redu j smetane, ako ne, pa mleka ali vode, primerno niso nacisti ter se rim ovira povratek ali' skuha'a kosilo, vse vestno posnažila, oprala soli in toliko moke, da se sprime vse skitpal • — - - - - ; I in zašila, imaš večje zasluge kakor marsiks- v mehko testo, ki ga moraš dobro uteosti s teri odličnik, ki zlorablja svoj visoki položdj, kuhalnico ali žlico. Nato vkuhaj od tega testa ' srednjevelike žličnike v zrelo vodo, v katera si dala za noževo konico soli. Ko so žličniki obstanek. Protest pravi, da to ravnanje ni v duhu monakovskega dogovora. Francoska vlada pripravlja volitve Reforma volilnega reda Zadnji medn. dogodki so jako vplivali na notranje politične razmere v Franciji, tako zlasti Španija in Češkoslovaška. — Občutno se pojavlja reakcija. Socialne in naprednejše stranke ne morejo več sodelovati, ker je razcepljenost in duševno razpoloženje med njimi in vlado preveč nasprotno. Zaraditega se pripravljajo, da iz-premene sedanji volilni red. Po sed. volil, redu je izvoljen kandidat, ki dobi v okraju največ glasov. Po novem volilnem redu naj bi se uvedel proporcionalni sistem, da bi stranka, ki dobi največ glasov v državi, dobila tudi največ poslancev in s tem od-ločevalnejši vpliv. Bojimo pa se enega, dokler nam ta »proporc« ni znan, da namreč ne bi francoski politiki hoteli uvesti znani »večinski« sistem. Tu pa morajo socialisti in trezno meščanstvo ostati na budni straži. Delovna taborlila na ČeSkem Urednik »Prava lidu«. Josef Martinek, ki je živel dolgo časa v Ameriki, opisuje v omenjenem listu tako-zvana ameriška konzerva-cijska taborišča, ki so bila ustanovljena v prvih letih po prihodu sedanjega predsednika Združenih držav Roosevelta na oblast. Taka taborišča je sedaj sklenila ustanoviti tudi Češkoslovaška vlada. Tabornike namerava vlada uporabiti za izvedbo javnih del, vendar ne, da bi le-ti s svojim delom bili konkurenca delavcem, ki so zaposleni v privatnih podjetjih. Martinek piše: »Primer Amerike nam kaže, da je mogpče ustvariti civilna, ne koncentracijska, ampak konzervacijska taborišča, v katerih se moč naroda ohranja in z njeno pomočjo množi narodno gospodarstvo. Vse bo odvisno od duha, ki bo vladal v teh taboriščih in preveval tiste, ki z njimi opravljajo. Kakor povsod, tudi tu ne bo odločala oblika, ampak vsebina. « Princ Arzen KaradjordjevM umrl Princ Arzen Karadjordjevič umrl. ’ Dne 19. oktobra t. I. je umrl v Parizu v 79. letu princ Arzen KJaradjordjevič, oče kneza namestnika Pavla in brat pokojnega «-• -j. kralja Petra I. Pokojni princ se je udeležil ‘ ekspedicije francoske armade v Tonking. Leta 1887. je bil kavalerijski častijik ruske armade, leta 1889. se je udeležil ekspedicije v Alžir, kot častnik v tujski legiji. Leta 1905. je sodeloval kot polkovnik v rusko-japonski vojni. V balkanski vojni se je udeležil bitke pri Kumanovem in sodeloval pri zavzetju Skoplja. Poveljeval je tudi diviziji, ki je 16. oktobra 1912. zavzela mesti Veles in Prilep. Iz Pariza so prepeljali pokojnika v Beograd. Dne 23. t. m. se je vršil svečan pogreb in je bil pokopan v cerkvi na Oplencu. Podražitev žlvljensklh potrebščin v Beogradu Po beograjskih podatkih so cene življenjskim potrebščinam v primeri z letom 1926 v zadnjem letu občutno porasle. Podatki so pač splošni, ki često sliko optimistično korigirajo. Na bazi 100 1. 1926. so bile cene septembra meseca 1937 1938 poljskim pridelkom 74.4 85.7 industr. in obrt. izdelkom kolonijalnemu blagu srednji indeks hrane obleke ogrev in svetljava razno splošni indeks Po ‘drugih krajih Jugoslavije je prej še slabše kakor v Beogradu. 71.3 86.8 73.8 77.2 75.7 71.5 74.5 78.7 86.3 82.7 82.8 79.7 77.5 82.1 ranje mrličev Mariboru OGENJ« javlja vsem svojim članom in prijateljem, da je dne 21. oktobra 1938 preminul v 63. letu naš dolgoletni član in odbornik, gospod Ignac Založnik obrtno-zadružni nadzornik itd. Truplo pokojnika bo v pondeljek, dne 24. oktobra ob 15'45uri prepeljano iz mrtvašnice na Pobrežju v krematorij v Gradec, kjer bo 27. oktobra vpepeljeno. Odbor I in opravlja svoje delo v škodo soljudi. Pozor pred ognjem! kuhani, jih poberi v skledo, polij preko nijk Pogosto -se čuje o nesrečah, ki jih je povzro- vodo, v kateri so se kuhali, zabeli z mastjo ■čilo neprevidno ravnanje z ognjem. Zato ni od- ( drobtinicami ali ocvirki in daj na mizo. — Vse-več, če se od časa do časa spomnimo na to, eno je. koliko porabiš sira za te cmoke. Če & da je treba pri ognju največje opreznosti. V to imaš mc-nj na razpolago, ga daš manj v cuio; svrho si dobro zapomni sledeča pravila: 1. Ne ke, potem so pač cmoki nekoliko boli trdi-vrzi nikoli goreče .vžigalice proč. 2. Nikoli ne Sira pa ne sme biti več kakor moke. — Kakof vlivaj petroleja ali špirita v peč, če ti ogenj noče goreti. 3. Ne obešaj obleke preblizu peči, ne polagaj drv in papirja za peč. 4. Če smrdi1 v vsako jed, lahko tudi sirove cmoke podaš na najrazličnejše načine in jim s kako malenkostjo spremeniš okus, da pride vedno kaj novega n® kuhinji po plinu, ne prežigaj vžigalice, ampak1 mizo. Za otroke potreseš po vrhu naribati® odpri hitro okno. 5. Mali otroci ne ismejo ni- orehe ali lešnike, drugič pa sladkor in cimet koli nositi goreče sveče ali petrolejke. 6. Če petrolejka gori ali če še ni ohlajena, ne dolivaj nikoli petroleja, prav tako ne špirita v špiritni kuhalnik. 7. Ne dovoli, da bi se kdorkoli igral z vžigalicami, pazi tudi, da ne bo kdo polagal vžigalic na peč. 8. Pogasi žerjavico in pepel, preden ga daš v smetišče. 9. Petrolej bencin in Tudi žlica brusnic na vrh se zelo poda. Odrastku ho morda ugajalo, če daš v testo drobno nasekljanega zelenega peteršilja, ali morda kumine, ianeža itd. Poleti pa lahko daš v take cmoke špinačo, grah. kolerabo in sploh najrazličnejšo zelenjavo, ki jo pa moraš seved? prej skuhati in na drobno nasekljati. Sedanja Mehika Kadar govorimo o deželi Mehiki, smo odu-ševljeni, ker ima tam socializem oblast nad kapitalizmom. Ta Mehika je druga, kakor je bila ona prej za Diara ali pod vlado španskih kraljevih namestnikov, kjer imamo primer bojevite in zmagovite demokracije. Niti ne govorimo o Mehiki iz šestnajstega stoletja, ko so avanturisti vladali nad visoko kulturnimi Acteki in gospodovali v njih deželi. Mehika je dala Evropi živ primer neustra-šenosti. Ob času, ko so se vlade demokratičnih dežel umikale pred fašističnimi napadalci, je mehiška vlada neustrašljivo pošiljala španski demokraciji avione, orožje in municijo. Ob času, ko so se demokratični narodi uklanjali interesom izkoriščevalnega kapitalizma, je Mehika izvedla udar in iztrgala iz rok vsemogočnih mednarodnih družb bogate vrelce nafte ter jih izročila v roke mehiške ljudske skupnosti in v upravo mehiškega razreda. Ni pa vlada ostala le pri tem, marveč je nadaljevala s splošno nacionalizacijo težke industrije in finančnega kapitala. To je šele potegnilo črto med etapami mehiške ljudske revolucije, ki se je pričela 172) z izgonom kraljevega namestnika. Zlomivši tiranijo tujih nasilnikov, španskih grandov, angleških, nizozemskih in ameriških petrolejskih magnatov prehaja Mehika iz predzgodovinske dobe v zgodovinsko. Podprt od močnih delavskih organizacij industrijskih in krnetiških je predsednik republike Cardenas razglasil izvedbo šestletke. Z brezprimerno energijo gradi ceste, železnice, kanale, elek-, trične centrale in vode. tvornice. industrijali-zira kmetijstvo sporedno z dodeljevanjem zemlje, ki je bila odvzeta grandom, da se razdeli med one, ki nimajo zemlje. Vsa dela se opravljajo ob znatno ugodnejših delovnih pogojih za delavce in uvajajo se grandiozne socialne reforme, ki posegajo globoko v ljudsko življenje v vseh smereh. V te) srečni deželi pdpira danes stavke državna oborožena sila, in učenjak dr. Betet ugotavlja. da Mehika uvideva. da je razredni boi pojav, ki se mu v kapitalizmu ni mogoče ogniti, ter se je Mehika brezpogojno morala v razrednem boju postaviti na stran delovnega ljudstva. V Mehiki se širi poučno in kulturno delOr ki mehiški mladini zagotavlja boljšo in srečnejšo bodočnost. Obenem vlada nudi vso svojo pomoč vsem onim, ki se bore za svobodo in demokracijo kjerkoli na zemeljski obli. Mehiška vlada s-mejema politične begunce iz vseh dežel; aktivno podpira špansko demokracijo: ne boji se spopadov z najmočnejšimi petrolejskimi družbami, za katerimi Je moč cele angleške in ameriške države. »Sl. R-* Koliko so izgubile Delavske telovadne enote? Vsled -odcepitve Sudetov od ČSR so izgubil® tudi Delavske telovadne enote 281 podružnic z 28.600 člani. Izguba na premoženju pa zna5® 6,7 milijo-nov Kč. PRESELITEV. Naznanjam cenj. občinstvu, da sem se pr®' selil iz hiše g. Cirarja, Loke štev. 19 v hišo g. Kolenca, Loke štev. 296 in se priporočam. še nadalje cenj. občinstvu za obisk. HERMAN ŠTEFAN, brivski mojster« Trbovlje I. Delavski pravni svetovalec Podarjeni stroj (Trbovlje) I za to kolo še din 390. Jaz sem na trgovčevo Vprašanje: Moja žena ima star šivalni stroj, zahtevo izplačal sedaj trgovcu ostanek s Prl* ki ga ji je pred 7 leti dala njena mati. Sestra I jateljem dogovorjene kupnine din 250, trgove moje žene se je že takrat izjavila, da tega mo *“ tiri* ■»= nietfove lastne ter stroja ne mara in je to tudi pozneje velikokrat •ponovila. Sedaj pa naenkrat zahteva od moje žene izročitev tega stroja, češ, da jo bo sicer tožila. Odgovor: Če je bil šivalni stroj materina last in ga je ta podarila Vaši ženi, sestra Vaše žene do stroja nima nikakršne pravice in mirno počakajte tožbe. Pridržana lastninska pravica Vprašanje: Kupil 'sem od svojega prijatelja kolo za din 650 in mu izplačal na račun -din 400. ” pa me še tirja za ostanek njegove lastne jatve nasproti mojemu prijatelju din 140. A naj ta znesek plačam ali ne? Odgovor: Če kolo, ki ste ,ga kupili, pri trgoj-cu ni bilo plačano in si je trgovec pridržal popolnega plačila na kolesu lastninsko pra^ vico, ga Vi, zlasti ker ste to vedeli, niste jno-gli veljavno ku.piti od svojega prijatelja. Zdi -tudi, da ste Vi sami nesp-oredno prevzeli ° trgovca kolo, ko ste mu plačali znesek din 20 ' Zato pač plačajte še preostalih din 140, na ... — — ... ---------------------------------------- pa ta znesek zahtevajte od svojega Moj prijatelj pa je ostal dolžan trgovcu in ga tožite na plačilo, če ne bo plačal zlePj Za konzorcij Izdala In nrelule Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ltadska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelt Viktor Eržen v Mariboru.