zi. številka
1Ijriljaii, i tmk, 30. iHMPia 191Z.
XII. letu
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
et\o leto.......K 24*—
poMeta......., 12-—
četrt leta    .......   6 —
na mesec......•   2*—
v upravniitvu prejeman:
celo leto.......K
pol leta .......   . 11*—
četrt leta    ....... 5*50
na mesec   . .      .... 1-90
Dopisi na f se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova allca st. 5 v pritličju levo), telefon it 34.
Iskala vsa*- *a» tmšm liruaaal sedali« Is
lnseratl veljajo*: peterostopna petii vrsta za enkiat no 14 viri., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večk at po 10 vin Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih i inercijah po dogovora. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije. inseratJ itd. to e administrativne stvari.
številka velja 10 vinar lev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon št 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto    .........K 35-
pol leta • 13*—
četrt leta na mesec
6*50 2-30
za Nemčijo: cele leto.......K 2*-
za Ameriko in vse druge delete: celo leto......K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se nai priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni*?vo- Knaflova nltsa it. S (spodaj, dvorišče levo), telelon št.SI
Strahovlada.
Stranka, ki divja sedaj na Kranjskem, mora čutiti, da se ji ina-jejo tla pod nogami. Samo strauKa, ki zre s strahom v prihodnjost. samo stranka, ki ima slabo vest in ki vidi, da rase gnev proti njej z elementarno silo, samo taka stranka pozabi na vse ozire in poskuša s trino&ko brutalnostjo, z besnimi nasilnostmi in z zločinstvi utrditi svoje stališče. Klerikalci so s svojo strahovlado le ix>-kr.zali, da jih mori velika skrb za prihodnjost.
Razveljavljenje dveh naprednih deželnozborskih mandatov je političen zločin najhuiše vrste. Klerikalci so storili ta zločin, misleč, da provo-cira.jo ž njim obstrukcijo narodno napredne sranke in razpust d°želne-ga zbora. Zdaj, ko še ni opravljen veliki obračun zaradi gospodarstva z deželnim denarjem, so upali, da v slučaju novih volitev še enkrat dosežejo večino v dež. zboru in to jim je zadostovalo, da so z drzno roko oropali Ljubljano dveh zastopnikov.
Klerikalci se nobenega Kristusovega in nobenega cerkvenega nauka tako ne drže. kakor starega jeznit-kega nauka, da posvečuje namen tT7di najgrje in najbolj zavrženo sredstvo.
Po dejanjih se spozna 1,'udi, no dejanjih se spozna tudi stranke. Med moralično kvaliteto dajanj, ki jih imajo na vesti klerikalci in med moralično kvaliteto delanj, s katerimi so si različni anarhisti zaslužili ve šala, giljotino nli dosmrtno ječo, ni absolutno nobenega razločka.
Anarhist ne snoštuje nobene postave, na« klerikalec tndi ne; anar hist pravi, da je sleparija dovoljeno bojno sredstvo, naš klerikalec jc ravno tega mnenja, kakor kanejo zadnje volitve v trgovsko in obrtr.ii-ko zbornico; anarhist pravi, da je uboj in umor dovoljen — dr. Krek je javno govoril, naj liberrlce pome-ec.jo v grapo ter jih s kamni ubijejo t*! je v »Unionn« obetel. dn bo 'iuh-Ijanske liberaV« pognal v luknje za pse in jih pripravil, da hodo s po-vzrgnjenirm rokami prosili za svoje življenje; anarhist skuša z umori in z zTočini vzbujati strah in trepet — naš klerikalec skuša z nasilnostmi, s krutimi preganjanji, z bojkotom, ropom mandatov in drugimi takimi dejanji razširjati strah in trepet.
»Propaganda der Tat« imenujejo divjanje anarhistov. Ali zaslrž"
LISTEK.
Rienzi, zadnji tribuna?.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bul ver. Prva knjiga.
(Dalje.)
Adrianova hrepenenja so imela zdaj določeno smer in jasen cilj, sanje njegove ljubice so se spremenile v življenje, ki je bilo sicr še vedno sanjavega značaja, a je imelo v sebi nekaj resnice. Vsa resnoba, vse zmožnosti, vsa razburjanja, ki so dobivala pri njenem bratu duška v patri-jotičnih načrtih, so se pri Ireni zlivala v en sam namen in v eno dušno koprnenje — v ljubezen. To navidezno omejeno polje mišljenja in delovanja ni bilo v rrsnici nic manj neomejeno, kakor silno polje, katero je objemala častihlepnost njenega brata. Imela je istotako veliko moč in hrepenenje po najvzvišenejših mislih, ki se morejo poroditi v naši sla-botnosti. Tako velika, kakor njena navdušenost za njen ideal, bi bila, postavljena na preskušnjo, tudi njena plemenitost in njena udanost; gotovo bi bil pa večji njen pogum, bolj neizpremenljivo njeno oboževanje in
divjanje naših klerikalcev kako drugo imenovanje? Ravachol in Vail-lant, Oaserio, morilec francoskega prezidenta Carnota, Bresei, morilec italijanskega kralja, Bagrov, morilec Stolvpina, Luceheni, morilec cesarice Elizabete, in vsi drugi izmed teh ssJavniL« junakov, ki so uganjali tako »Propagando der Tat« se po svojem naziraniu, da je vsako sredstvo dobro za njihove namene, niso prav nič razlikovali od naših kler-kalcev.
Strahovlada, ki so jo klerikalci r+ahtirali na Kranjskem, je v bistvu popolnoma anarhističnega značaja. Li-cchenijev zločin se po svoji mora-iični kakovosti nič ne razlikuje od atentata dr. Pogana na Reisnerjcv in K bnikarjev mandat.
To anarhistično strahovlado izvršujejo klerikalci s sodelovanjem, s T>.'dporo in pod zaščito katoliške »lu-\ ovšč'ne. Tista duhovščina, ki saje-roa svoj eksistenčno pravico in potrebe, da ima vsaka družba svoje avtoritativne učitelje in čuvarje morale in nravnosti, tista duhovščina, ki si lasti pravico presajati, kaj je dovoljeno in pošteno in kaj ni dovo ljono in kaj ni pošteno, se identificira na Kranjskem s stranko, očitno anarhističnera značaja.
Z vzbujanjem strahu in trepeta, s kanibalk m trinoštvom, z bojkotom, z volilnimi sleparijami in z ropom mandatov se sl*uša"o fclfifcfdni oteti preteče jim usode. Ljudje, ki se ne strašijo takih sredstev, s kakršnimi so pri zadnjih volitvr»h v trgovsko in obrtno zbornico poskusili s\o jr srečo. ljndjrt, ki divjajo z bojkotom in razveljavijo mandate pravilno izvoljeni'h pos^a^cev, so sami spbi nžgoli pečat rnarbi^tov. Straho-\ lada teh ljudi je nesreča za vso de-ž*»!o in zato se mora proti tej strnnki združiti vce. kar se pošteno misli in čuti. ne da bi zmacala kaka druga Branka, ampak da se zlomi k^erikaina strahovlada in da pridejo pravica, poštenje in postava z^p^t do veljave.
Mm enaM
Dunaj, 29. januarja.
V petek se vrši na Dunaju vsakoletni »ples Hrvata« kot elitna prireditev dunajske hrvale družbe. Protektorat n^d t?m plenom je predel general infanterije in bivši bosanski deželni šef Marijan baron Va-rršanin. V častnem odboru sedijo odlični hrvaški politiki, učenjaki in uradniki. Kakor je to na Dunajn sa-
moobsebi umevno, se Hrvati pri svoji elitni prireditvi niso omejili na lastno kolonTjo; dob*: stiki, ki vežejo dunajsko slovansko družbo, vplivajo tudi na predpriprave za razne družabne prireditve. Pa tudi zveze z internncijonalno družbo se baŠ ob takih prilikah pokažejo.
Sestava pripravljalnih in pa častnih odborov v družabne svrhe je navadno verna slika obsežnosti družabnega življenja in tudi Hrvati so naravno vpo&tevali okolnosti in činjenice, ki vplivajo na uspeh njihove dunajske reprezentančne prireditve. Imenik članov častnega odbora vsebuje torej naravno poleg odličnih reprezentantov hrvaškega naroda tudi zastopnike ostalih slovanskih krogov in kar je po sebi umljivo predvsem zastopnike Slovencev in Srbov, ki se v družabnem življenju največkrat srečavajo. V častnem odboru sedijo torej Srbi poslanec dr. Baljak in dr. Vukotič ter bivši hrvaški podban dr. pl. Nikolič-Podrinski, poleg Slovencev sekc. šefa dr. Glrbočnika pl. Sorodol^kega, majorja Kavčiča in dež. nadzornTka Primož'ča. V odboru pa se nahajajo tudi Ceha, gen. ravnatelj Živnostens^e banke Špitalskv. bančni ravnatelj Weinzettl in končno, da je tudi internacijonalni družbeni značaj povdarj^n — tajnik dunajskega perzTiskega poslaništva Mohamed Ucis Mir^a Xhan . . .
Pri pogledu na to listo je pač težko izmisliti krko politično idejo, ki naj bi bila v častnem odboru oži-votvorj?na. Poleg Hrvata F*crzijec, poleg Slovenca CVh in Srb, poleg tajnega svetnika Nj. vel. Varešanina in Nardellija nanredniak dr. Čingri-S% p^leg koalicijonaša — Srba Ni-koliea pravaš dr. Dulibič. poleg oficirja bankir itd. itd. — kdo najde v tem seznamn idejo, ki bi bila kaj drugega, kakor le družabna?
Tem večje presenečenje je zato vzbudil v slovanskih krogih uvodni članek »Budapesti Hirlap«, ki se je spravil nad »ples Hrvata«, češ da je to — trialistična prireditev. Političen bal, tak^rekoč ples jugoslovanskih zarotnikov pod patronanco »Ve-lehrvata« Varešanina, tajnega svetnika Nj. vel., konventikel na parke-tn, naperjen proti integri+^ti monar-I bije. proti obstoju ogrske države! Organ madžarskega poslanca crrofa Andrassva, katerega ime se je baš pred dnevi imenovalo kot dediča Khuenovega, pripoveduie svojim bralcem roman, o katerem bi bilo škoda izgubljati besede, da ni v tem članku   nakopičenih   toliko obreko-
manj omadeževano po samopridnih nagibih in nizkih namenih. Nje bi ne bili izpremenili čas, soremembe, nesreče in nehval^žnost. Katera država bi mogla propasti, katera svoboda bi se mogla izpriditi, če bi bila vnema hrupnega močik-ga patrijotizma tako čista, kakor je molčeča zvestoba žensko ljubezni?
Pri njiju je bilo vse mlado. Srce neohlajeno in neskaljeno — imela sta tisto preobilnost življenjskega soka, na kateri je nekaj božanstvene-ga. Kak o neumrljivo, kako goreče in po mladostni božanstvenosti mogoče je vse. kar ustvari srce v tisti starosti, ko si mislimo, da je smrt nemogoča. Naša mladost je taka, kakor je bila mladost zemlje ted^j, ko je v gozdovih in vodah ustvarila živa bitja, ko je razkošnost življenja s*varjala same lepote, ko so vsi pojavi b:li poezija, vsi vetreci arkadijske in olimpske melodije. Zlata doba ne bo na svetu nikdar nehala: obstoji se in bo obstajala dokler ne izginejo ljubezen, zdravje in poezija, toda samo za mladost.
VTII.
Trezni sodi navdušenega.
»Krivico mi delaš,« je z vnemo rekel Rienzi Adrianu koncem dolgega razgovora. »Ne igram vloge človeka, ki je samo demagog, nečem posegati v globine, da bi prišla moja sreča na površje. Zatapljal sem se ta-
vanj in sum ničen j o jugoslovanski dunajski družbi, toliko najgrših de-nuncijaclj o odličnih jugoslovanskih osebah, da se mora človek vprašati eni prodest, kako je mogoče, da daje nedolžna družabna prireditev madžarskemu tisku povod, klicati proti plešočim Hrvatom državno oblast na pomoč ter zahtevati najstrožjo preiskavo te tria 1 isti čne zarote I
Morda bi bilo ostalo to vprašanje brez odgovora, da se ni izvršil skoraj istočasno še drugi atentat na hrvaške odi i čn jake, ki pripravljajo »ples Hrvata*'. Kakor smo v soboto brzojavno javili, je prinesla dunajska »Zeit« (istočasno z njo menda tudi graški »Volksblatt«) vest, da so se v pripravljalnem odboru za »ples Hrvatov« pojavile radi vprašanja, je li k plesu povabiti tudi novega hrvaškega bana pl. Čuvaja, globoko segajoče diference, vslrd katerih da namerava baron Vareš*anin odložiti pokroviteljstvo in vsled katerih da bodo tudi visoki uradniki, ki so člani cestnega odbora izstopili.
Še zvečer je pripravljalni odbor označil to vest za zlobno izmišljotino, lansirano v javnost samo v to svrho, škodovati hrvaški prireditvi ter kompromitirati posamezne odlična osebe in odbor ter končno zasejati v vrste komiteja nesoglasja in razpore.
Natančnejše poizvedbe so kmalu dogna'e, da obstoja med strupenim člankom v »Budapesti Hirlapu« in noticami v dunajskem tisku gotova zveza. Vesti o krizi v častnem odboru za hrvaški plee ,ie priobčila na Dunaju izhajajoča »Hrvatska korespondenca«, ki velja kot nekako ofici-jozno glas'lo vseh klerikalnih Jugoslovanov — naši klerikalci kakor hrvaški pravaši jo zalagajo s svojimi tendenc*joznimi vestmi.
Od iste strani je bil informiran tudi »Budapesti Hirlap« in kakor se je doemalo, se je poskusilo lansirati poročilo o »trialističnem plesu« tudi v berolinske liste.
V krogih častnega odbora za hrvaški ples se trdi, da je smatrati ta atentat na jugoslovansko družbo za čin osebnega maščevanja. Nam se zdi verjetnejša, da gre za k'erika'no intrigo, katere notranji vzroki sicer se niso znani. Ni mogoče nvsliti, da bi ?e bila stvar s;cer priredila tako obširno in s tako velikim aparatom.
Klerikalci se nikdar ne ženirajo pljun'ti tudi v lastno skledo — če jim kdo plača, in ne ozirajo se niti na čast in poštenje lastnih somišljenikov, kadar sledijo svojim ciljem. V častnem    odboru hrvaškega plesa
liko v preteklost, da se mi zdi, kakor bi se bil z njo spojil in nimam od nje ločenega življenja. Vsa moja duša gori v eni poglavitni strasti, kateri je namen — obnovitev Rima.«
»As kakimi  sredstvi   hočeš to doseči ?«
»Gospod,  gospod!   Samo na en
način se da velikost kakega naroda I obnoviti — če se ljudstvo samo prebudi. Knezi in baroni nimajo moči, da bi kaki državi pridobiti trajno slavo; sami 6ebe pač dvignejo, a s seboj ne dvignejo tndi ljudstva. Vsako veliko prerojen je je združeno s r^nolnim prevratom v ljudskih masah.«
»Potem sva pač čitala zgodovino s prav različnimi očmi.« je odgovoril Adrian. »Meni se zdi, da so bile vpe velike spremembe delo nekaterih posameznikov, ljudstvo pa je te spremembe molče sprejelo. Toda, ne bova se prepirala, kakor je v šolah navadno. Ti oznanjaš glasno, da se pripravlja strahovita kriza in da se bodo ustvarile dobre razmere. Kako t Kje je vaše orožjeT Kje so vaši vojaki t Ali je plemstvo manj močno* kakor je bilo doslej t AH je drhal smelejša, zanesljivejša? Nebo mi je pri-ča. da iz mene ne govore predsodki mojega stann: j^k*»m n<»d propadanjem svoje domovine. Rimljan sem in kot tak pozabljam, da pripadam plemstvu. A tresem se kadar mislim na vihar, ki ara hočete tako drzno iz- i
zvati. Ce se vaša vstaja posreči, bo uspeh s težavo pridobljen in kupljen s krvjo najponosnejših rimskih imen. Vi nameravate vprizoriti novo premanje Tarkvincev, a zdi se mi. da bo bolj podobno proskribciji Sul-lovi. Krvoprelitje in izgredi ne zbolj-šujejo potov do miru. Ce pa podle-žete, bodo za vedno skovane verige zn Rim; brezuspešen poskus pobeg niti je le povod za strašnejše muke sužnjev.«
»Kaj bi nam torej gospod Adrian svetovali?« je vprašal Rienzi s sarkastičnim smehljajem: »Ali naj čakamo, da se Orsiniji in Colonni ne bodo več pretepali? Ali naj prosimo Colonne za svobodo in Orsinije za pravičnost? Gospod — plemenitašev ne moremo klicati na pomoč prot; plemenitašem. Ne moremo jih prositi, naj omeje svojo oblast; mi moramo sami dobiti to oblast v roke. Poslus je združen z nevarnostimi, m s?orimo ga pod spomeniki Foruma m če pademo, bomo umrli dostojno naših očetov. Vi imate mnogo prade-dov, zveneče našlo' e, obširna zemljišča in govorite o svojih podedovanih časteh. Tudi mi, rimski plebejci, imamo svoje. Naši očetje so bili svobodni možje. Kje je njihova zapuščina? Ni bila prodana, ni bila proč dana, nego ukradena n*m je bila, zdaj z goljufijo, zdaj s silo; oropana, med tem ko smo spali, ali nam med hrupom in v boju s smelo roko iztrgana. Gospod,
sedi voditelj avstrijskih pravaser dr. Dulibić in navzlic temu se pra-vaško glasilo ni ženiralo gaz ostalimi opljuvati.
o je zato, očrniti pred visokimi faktorji Nikoliće, Globočni1 e, Vare-šanine in dr., namen posvečuje sredstva, med katera spada v isti meri najgrša   frivolnost in brezobzirnost.
Največji narodni škodljivci so vedno lastni ljudje, ki za osebne ia strankarske interese onečašfajo ugled lastnega naroda in izdajajo njegove interese in koristi tujcu ia nasprotniku.
Afera plesa dunajskih Hrvatov^ je nov prispevek k zgodovini klerikalne politične morale.
Deželni zbori inživinozte-
V prvi seji dež. zbora se je vnela huda debata o poslovanju okrajnih živinozdravnikov. Klerikalni in veleposestniški poslanci so zabavljali ia unisono udrihali po živinozdravni-kih, češ, da nič ne znajo, da so le policaji, da nastopajo le s paragrafom v roki, ki ga neusmiljeno proti kmetovalcu uporabljajo. Živo popisu jej« kako uradni živinozdravniki ljudstva šikanirajo, mučijo in mu Škodo pri* zadevajo itd. Poslanec dr. med.(!!) Zajec je celo trdil, da je živinozdrav-nik vzrok, ker je baje na Grmu neka krava poginPa! In kaj takega trdi dr. medicine! Re6 lep zdravnik mora to biti in dela gotovo vso čast zdrav« nikom! Saj njemu ne bo noben paci« jent umrl, ker menimo, da se bo go> tovo vsak dobro premislil iti k take »kunštnemu dohtarju«! Sramota jr pa, da doktor tako grdo obrekq> je poštenega in obče priljubljenega živinozdravnika!
Poglejmo stvarno — brez vsaka politike — ali so vsega togi zla ret krivi uradni živinozdravniki in ali iz svoje inicijative postopajo take kruto kakor so trdili nrknteri p«> slanei in da ljudstvo le šikanirajo-Predno so ti poslanci »ljudske stranke« oblatili živinozdravnike, naj bi raje vzeli v roke novejši državni za» konik o zatiranju živ. kužnih bolezni in videli bi, kaj vse se tu predpisuje, kaj vse mora uradni živinozdravnik ukreniti o nastali kužni bolezni, kake mora postopati, nadzorovati, razku žiti, kontumacirati, poročati itd« Nebroj dela in gorje mu, ako izpusti le eno — vejico iz poročilo! Saj se mora uradni    živin-ozdravnik strogs*
mi zahtevamo samo, da se nam vrne ta naša postavna dedščina. Za vas 5*? to istega pomena. Z našo svobodo je konec tndi vaše. Ali morete v hišah svojih očetov prebivati, ne da bi va* v-.rovali stolpi in utrdbe in kupljeni meči morilcev? Ali morete iti ponoči na ulico, ne da bi bili oboroženi ali zastraženi? Vi, plemiči, lahko vračate zlo za zlo, česar se mi ne smerne drzniti; vi lahko tudi druge strahujete in jim silo delate. Toda — ali je nebrzdanost   nadomestilo za svobodo? Moč in 6ijaj imate — a varnost po enakih postavah bi bila več vredna. Ce bi bil jaz na vašem mestu ali če bi bil jaz Štefan Colonna, jaz bi ravno tako željno kakor zdaj hrepenel po svežem zraku svobode, ki ne more prodreti skozi ovire in utrdbe« ki ste jih postavili proti svojim someščanom, varen vsled molčeče 6ile postave, ne vsled previdnosti in ne-zaupnosti, ki sta večni smremjjeval-ki sovražene nasilnosti. Tiran misli, da je svoboden, ker zapoveduje sužnjem, a v svobodni državi je zadnji kmet svobodnejši od njega.   O, ajo-Spod, ko bi vi, ki ste hraber, velikodušen in prosvitljen. vi skoro edini, med svojimi stanovskimi tovariši, ki ve, da smo imeli   nekoč domovino, mogli čutiti naše bolesti in se s na. mi bojevati, da bi jim bil storjen konec.«
(Dalje prlnodnJiC)
ravnati po zakona in predpisih c. kr. dež. vlade, čigar uradnik je. Res pa Je, da so pri dež« vladi grozno nervozni in so mnenja, da se zakoni vedno premilo izvršujejo.
Uradni živinozdravnik na deželi je velik revež, ker na eni strani gn Živinorejci pri izvrševanju kugotor-nih naredb črno gledajo in nanj zabavljajo, na drugi strani pa zopet gospodje pri dež. vladi strogo nadzorujejo in pazijo, da se ja do pičice vsi predpisi izvrše in slaba se mu godi, ako ni vse po §! Ne da se tajiti, da 6e v posameznih slučajih postava o kužnih boleznih pretirava in bi bilo ljudstvu bolj v korist, ko bi dež. vlada milejše postopala. Da se uradni zivinozdravniki ne morejo veliko pečati s privatno prakso in drugimi živinorejskimi rečmi je popolno umevno, vsaj komaj zmagujejo uradni posel. Za vsako malo stvarico in ako je le en prašiček poginil na rdečici, je pisanja in poročanja, da je groza! Veliko bi dobili živinozdrnvniki prostega časa, ko bi se manj pisalo! Pa to je glas upijočega v puščavi! Biro-kratizem!
Torej g. poslanci, tam pri vladi podregajte, da ne bodo gledali le na evhe §, ker s samimi postavami, odredbami in zakoni tudi ni vselej pomagano ljudstvu! Tudi nori zakonik o živ. kužnih boleznih je pomanjkljiv in vsebuje stvari, ki se v praksi ne morejo izvesti ali vsaj jako težavno in navadno brez vspelia in ki so prava šikana za ljudstvo. Le poglejmo paragraf o izdaji živinskih potnih listov. Zahteva se. da predno županstvo izda živ. potni list, dotično živino ogleda od županstva postavljeni oglednik: to so: krojači, čevljarji, kovači, mežnarji itd., torej možje, ki se gotovo veliko razumejo na adravje živine!? Pa kaj se hoče, tako zahteva postava! Sedaj mora revež kmet od Poncija do Pilata, morda celo v sosedno vas, da dobi dotičnega »zvedenca«. da mu napravi »ogledni list«, na podlagi katerega šele dobi pri županstvu živ. potni list. Seveda »zvedenec« navadno ž"vine Se ne vidi ne, kar je pa na vse zadnje prav vseeno. Tu ima kmet prav, da zabavlja in pravi, da so to same šikane! Le ako bi živinozdravniki pregledovali živino, bi imelo to velik p meu, ker so pa zakonodajalci in razni svetovalci morali vender vedeti, da po vaseh in občinah navadno ni živinozdravnikov. je ta naredba le nadlega za kmeta. In semnji. Tudi tu so pritožbe. Pa ni čuda. vsaj bi moral znati živinozdravnik coprati, da bi v par urah po predpisih vso na semenj prignano živino — po več sto glav -— natančno ogledal in vse potne liste podpisal in potrdil o zdravju živine! Kdo kaj vpraša, ako priženo na semenj 500—1000 glav živi ne f Naj je mraz. ali naj sneži, ali deduje, ti živinozdravnik moraš to izvršiti pa ba-sta. Tako zakon! In pri zeleni mizi se da vse lepo nnpieati.
Torej vidite g. poslanci iz častite večine: vseh teh krutosti in šikan, o katerih se pritožujete v dež. zboru niso vzrok uradni li vinozdra vniki, temveč zakon in vlad"! In kdo je bil referent novega zakona o kužnih boleznih? Vaš somišljenik, državni poslanec g. Povse! Toga gospoda vzemite na > piko« in si ga malo privoščite, zakaj pa je referiral o takem zakonu, k: dela vam in vašim volil-cem toliko gorja in šikan! Ta gospod vam more pomagati, saj še sedaj sedi v živinozdravniškem svetu na Dunaju! Gospod poslanec Hla«?nik. ki pravite, da so bili vaši krr*e*je po nedolžnem kaznovani vsled nekorektnega postopanja ondotnega okr. zivinozdravnika, ki je splošno priljubljen, vrsten in spoštovan dilee
naokrog — pa kar k vašemu dri. poslancu g. Povšetn in ni hudič, da bi vam ta gospod kmetov ne oprostil, posebno še ker so bili — po vaši trditvi in duhovnik se nikoli na slaže, popolnoma nedolžni.
O pomanjkanju de*, živiuo-zdravnikov in načinu kako pomagati temu nedostatku, govoril je še Rib-nikar. Dostaviti hi le imeli, da dokler ne bo del. odbor službene razmere del živinoidravnikov uredil, da bodo stalno a pokojnino po vzgledu državnih živinozdravnikov nastavljeni, ni misliti, da se bo dobilo do-velj živinozdravnikov! Vsak uradnik gleda, da pride do stalne službe, pri dež. odboru pa lahko sinil živinozdravnik do sodnega dne, ime! bo vedno isto plačo in za pokojnino — jamo!
Ako so gospodje »ljudske stranke« res tako vneti za napredek in toži jo, da ni živinozdravnikov, kako pa to. da v vseh 6 letih, odkar imajo vso dež. upravo v rokah, niso v tem oziru nič in prav nič storili! To, da so dali nekaj podpore slušateljem ži-vinozdravniške visoke šole je vse kar so storili. Druge dežele so že zdavnej vredile službe dež. živinozdravnikov in bilo bi tudi že na času, da se na Kranjskem to vprašanje povoljno reši! S amim zabavljanjem, pretiravanjem in lažmi se nič ne opravi!
Pomilovanja vredno pa je, da se v dež. zbornici nekateri klerikalni poslanci tako daleč spozabijo, da ugledne in obče priljubljene okr. živinozd ravnike (Krško, Novo mesto) na tak grd način blatijo in o njih trosijo laži, ki bi se jih vsaki hribovc sramoval. In en teki poslanec (Hladnik) je eeTo dnhovn'k!!
No, lep fajmoater mora to biti in uboge ovce, ki j'h ta garje vi pastir pase! Pozor g. okrajni živinozdravnik! § 40. v roke!
▼ katere« komentira »Pester Llojd* raipoat sabora, aammallo absolntl* raa. Kljub tema, da so se časopisi selo zmerno izrazili o razpustu, je državni pravdni k konfisciral vee časopise rasen obeh vladnih organov.
Bazpust hrvaškega sabora.
Zagreb, 29. januarja.
Ban Čuvaj, Čegar prvo delo je bil razpust hrvaškega sabora, se je baje izrazil, da je popolnoma prepričan, da bi bil sabor samo pozor išče najburnejših prizorov. Zato je mnenja, da bo razpust vplival blagodejno in pomirjevalno vsaj na en del prebf* valstva. Kako stališče bodo zavzele hrvaške delegacije v ogrskem državnem zboru napram razpustu, se ni znano. Vendar je upati, da se delegacije v kratkem sestanejo in da bodo dale banu priliko, da razjasni vzroke razpusta sabora in označi svojo na-daljno politiko Obžaluje, da je bil takoj pri svojem nastopu potisnjen v eksleks^, vendar je bilo to neizogibno. Upa, da bodo prišle vse stranke do spoznanja, da je do novih volitev še zelo daleč, kar pa je le v interesu po-mirjenja prebivalstva (?)
Opozicijonalni listi razpravljajo o razpustu sabora, vendar pa se vzdržujejo vsakega ostrega napada na bana. Večjidel so članki teoretični ter se bavijo z vprašanjem, aH je mogoč razpnst sabora, še predno je bil otvorjen. Glasilo 6tranke prava konstatira, da je razpust protizakonit. — Sabora v resnici niti še bilo ni, bilo je enino 85 poslancev, ki bi bili tvorili sabor šele, če bi bil ta otvorjen. Tak razpust jo nniktim v hrvaški zgodovini. Razpust sal>ora je bil tako dejanje, da je ban Čuvaj ne more zagovarjati z nobenega stališča, bil je to zadnji obupni poskus Odrske. Glasila hrvaško - srbske koalicijo imenujejo razpust hrvaškega sabora usta vol omstvo ter poživljajo ljudstvo, da naj ohrani mirno kri. Vse hrvaško časopisje vidi v članku.
Vojn priprave Turfiije i Makedoniji.
(Izvirno poročilo.)
8 k o p I j e , 26. januarja.
Vse kaže na to, da se bliiajo resni časi in da bodo spomladi v Makedoniji so pet pokale puške in grmeli
topovi. Turčija računa spomlad! brez dvoma na resne dogodke in se ureačosno že s vso vnemo pripravlja na te dogodke.
Skoplje je podobno vojaškemu taborišča. Povsodi mrgoli vojaštva tn vedno še prihajajo nove Čete vseh vrst — pehota, artiljerija, konjenica. Vse te Čete so večinoma iz Anatolij* v Mali Aziji. Videti so to sami rezer visti, ker so med njimi večinoma sami prijetnejši ljudje in le malo j*-miadih. Po kratkem odmoru v anlcm mest« odhajajo te čete deloma pe^, deloma s posebnimi vojaškimi vlaki proti severo-zapadn — v Peč, Feri-svojc, Prištino, Mitrovico, torej v smeri proti Albaniji in sandžaku Novemu pazarju. Pravijo, da se tudi v teh mestih zbirajo velika vojaaka krdela. Znani albanski vodja Isa beg Bol?et*n«c še vedno ni odložil orožja in še vedno grozeče čepi nad Mitrovico.
Državne oblasti v Skopi ju imajo polne roke dela. Uradniki udžuroa-ta (politične gosposke) hodijo od hi še do hi£e, da se prepričajo, koliko vojakov bi se dalo v dotični hiši nastaniti. Hišni posestniki dobivnj^ uradna obvestila, naj bodo pripravljeni, da sprejmo toliko in toliko vojakov nod svojo streho.
ObTastveni organi so naprav"*.i scziiamek gostilnic in prenočišč v mestu in okolici. V vseh teh lokalih se svoječasno tndf nastani vojaštvo.
Uradniki politične gosr-ocke «o Uden dni nadzorovali vse tukajšuj«* pekarne- Slo se .70 za to, da «e a rad a? dožene, koliko kruha more vsak pek speči tekom 24 or.
Da imajo vse te odredbe Sn naredbe svoj poseben narnen. je ja«no. Ore se pae za vnine priprave, ker fiokaztije zlasti dejstvo, da je udžn-mat vsem listom nsjstrožie prepovedal, da bi rK>roeali o zgoraj navedenih ukrepih gosposke. Pod najstrožjimi kazni pa se je zabranilo časopisom pisati o gibanju vojaštva. Stecr pa se tudi vojaška uprava sama briga za to, da se o koncentraciji to-*a?tva čim naimanj izve v javnosti. v?nto se pošiljajo »emhai vojaške čete vee*nnrna s**mo ponoči.
Zakaj se te vojne priprave vrse ne ve nihče, razen onih, ki so o stvari poučeni. Govori pa se, da vl^da računa z novim ustankom v Albaniji, na drugi strani ps s tujim upadom v sandžak Novi pazar.
Italijansko - turška volna.
Boji v Trlpolitanfjb
Rim, 29. jan. »Agenzia Štefani« poroča iz Tri polisa: V soboto zjutraj smo zapazili močnejše gibanje sovražnika proti Gargarešn. Sovražnik se je moral takoj umakniti. Ob istem času se je pojavilo tudi v smeri proti Ajnzari in pred našimi ondotnimi pozicijami močnejše gibanje, ki do zjutraj ni ponehalo. Proti šesti uri zjutraj je začel sovražnik. iiawawrrr' 1 ■ ■ ■ iijini ummmmmm*sam*mm
broječ več nego 3000 mož, prodirati proti Ajnzari. Proti polosmi uri je izvedel izvanredno odločen napad. Vsled našega streljanja se je mora) sovraiuik na celi črti umakniti. Imeli amo dva mrtva in osem lahko ranjenih. Izgube sovražnikov so ninogo večja,
London, 20. jan. »Reuterje-vem biroju« poročajo 28. t. m. is Ho-deide: Neka Salu pa, ki jo je odposlala italijanska križarka »Piemoute« in ki je izobesila belo zastavo, je prt Rak el Ketitn blizu Hodeide zaplenila motorčki čoln, ki je imel angleško zastavo.
Štajersko.
Odgoditev štajerskega deželnega zt*ora. Dunajska krščansko - socijalna korespondenca »Avstrija« javlja, da so se pogajanja Za delazmožnost štajerskega deželnega zbora ugodno končala. Na merodajnih mestih v Gradcu ni o kakem ugodnem rezulta: tu pogajanj še doslej ničesar znanega. Vest »Avstrije* izvira iz klerikalnega Hagenhoferjevega vira. Temu bi bile nove deželnozborske volitve zaradi spora v klerikalnem taboru zelo neprijetne. »Montagszeitung« ve povedati, da se sploh ne namerava deželnega zbora za sedaj razpustiti, temveč ga odgoditi, ako se ne bo doseglo do torka (to je do danes) premirja.
Iz Hrastnika. V nedeljo se je vršil pri Rošu dobro obiskan shod »Narodne stra.nke«. Predsedoval je strojnik in posestnik Franc R e s t e r. O znanem staKšču »Narodne stranke« napram klerikalni obstrukciji v dež. zboru je govoril urednik J. LeŠničar. Govornik je med drugim konštatiral, do naprednjaki nimajo nobenega interesa na razširjenju deželnega sveta kakor ga nameravajo doseči klerikalci; v narodnostnem oziru nam to razširjenje ne bo ničesar hasnilo, ker pride s slovenskim klerikalcem tudi nemški zastopnik v deželni šolski svet in bodo torej Nemci svojo premoč v njem obdržali. Slovensko uči-teljstvo pa se dobro zaveda, da bi eventualni zastopnik spodnještajer-skih klerikalcev v deželnem soiskem svetu po dr. Koroščevih navodilih edinole učiteljstvo ovajal in oškodoval kjer bi le mogel, Zborovalci so vzeli poročilo urednika Lešničerja z odobravanjem na znanje. Gosp. Re-ster je izrazil svoje začudenje, da ni nikoli blizu nekega Piska, ki bojda »zastopa« h rast nisko delavstvo v deželnem zboru. To »zastopanje« pa mora biti očividno tako slabo, da si
0 njem ne upajo govoriti ali pisati niti klerikalci, ki so vendar mojstri v slepar jen ju volilcev. Na shodu se ju končno tudi izrazila želja, da bi naj »Narodna stranka prirejala več shodov, da bi se ljudstvo nepristransko poučevalo o važnih javnih zadevah.
Na Ponikvi je za minolo nedeljo
1 poslane o« Vrečko sklical shod. Ker pa je sam nezmožen, da bi bil Pon-kovljanom utemeljil »potrebo« klerikalne obstrukcije v dež. zboru, jc ooklical na pomoč dr. Benkoviča, ki je kvasil in kvasil, da so se nam ljudje smilili. Vse kar je stvarnega povedal, smo mi na naših shodih že 1. j1K)8. na podlagi številk ljudstvu pojasnili. Ker je izn6til tudi precej neresnic, mu je navzoči urednik Splndler delal medklice, ki so ga nazadnje tako razburili, da je na Spindlerja zavpil. da bo začel »drugače ž njim govoriti«, kar je Spind-ler seveda smehljaje vzel na znanje. Seveda, saj dr. Btmkovič se na to razume, on junaški kavalir, siguor Bonkovieh    della rlundspeitsche?
Prava in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.)
(Dalje.)
Gledala ga je zasmehljivo, kot t>i se hotela norčevati iz njega.
»Zakaj pa, sodiš*?« vprašal jo je in užaljenost mu je stopila v oči.
»Iz ljubezni!? Hn, ha! Zato, ker ti je moje telo bilo všeč, ker si upal, da boš svoje stare ude oživil pri meni! Ljubezen! Ali ne verjameš, da je ljubezen v starih kosteh samo do-mišljevana?«
Njega so te besede hudo zabolelo. Res iz ljubezni je vzol Katinko za ženo, jo negoval, kolikor je le mogel, da bi ji pokazal to svojo ljubezen in zdaj mu pravi, da nima ljubezni do nje!
»Grdo je to od tebe!« dejal je, »nisem tega pričakoval. A naj bo! Ne bom ti vračal tvojh krivičnih besedi, ker upam, da boš spoznala, da me ne sodiš prav.«
Sel je srat in se obrnil proč od njenega ležišča. Srce ga je bolelo, in »o!ze so mu stopile v oči. Spoznal je, da ga deva žena v nič, da zametu je njegovo ljubeznivost. To ga je peklo. Ona pa ni iskala ne besedi, ne dejanj, da bi popravila svojo krivico, ki ja je storila postamentu možu, kateri je imel samo to slabo lastnost, da je bil slar in da si je vzel za ženo
njo, ki je bila preveč mlajša od njega in brezsrčna proti njemu kot kamen.
IX.
Katinka in Sodmič sta sedela sama pri večerji v četrtek po dogodkih li prejšnjega poglavja.
Borec je dobil prejšnji dan po kosilu brzojavko, da mu je brat Andrej na smrtni postelji in če ga hoče videti še živega, naj pride takoj k njemu. Andrej je živel kot zasebnik v mestecu K. Po očetu je podedoval glavni delež premoženja, zato je užival brez skrbi dobrote sveta. Bil je samec in pravzaprav čudak, ki se ni dosti, oziroma nič brigal za ljudi okoli sebe v omenjenem mestu, ampak živel sam za se, če se je pa namenil razvedriti, potegni 1 jo je vselej iz domovine v tujino. Z bratom sta si bila dobra, vendar vsled čudne nravi Andrejeve sta se videla približno vsaki dve leti enkrat.
Borec je povabil s seboj ženo, češ, da se spodobi, da tudi ona poseti svaka, predno ta zapusti svet. Toda Katinka se ni hotela odzvati vabiln. Izgovarjala se je, da ni pustiti gospodarstva samega, da mora eden izmed njiju ostati doma in ker mora on k bratu, mora ona tacat biti pr hiši. In ko ji je skušal izpodbiti ta nazor, dopovedovala mu je, da je prehlajena. da jo glava boli in kar je še drugih takih ženskih bolezni.
na katere se rade sklicujejo zastopnice nržnega spola, kadar se jim vidi potrebno. Borec je občutil, da mu žena navaja neresnične vzroke, zakaj ne gre z njim, in ljubosumnost se je znova vzbudila v njem. Tudi dogodek zadnje nedelje v spalnici še ni bil pozabljen, dasi ni bil edini te vrste za časa zakona s Katinko.
»Vzemi seboj Justino!« velela je žena. »Dekle potrebuje razvedrila, da sc okrepi, saj vidiš, kako je bleda in slabotna. Ta izlet ji bo gotovo dobro storil in jo poživil; doma itak nima nobene zabave, ki je potrebna za mlado dekle, da ni videti kot zamorjena.«
Katinka je v svoji premetenosti zadela na pravo žilico svojega moža. Oče je svojo hčer iskreno ljubil in hi bil dal zanjo vse, kar bi bilo treba. Ediniea mn je bila in če bi bil njo izgubil, bil bi sanj smrtni udarec. Njena bledota in slabotnost ga je že večkrat skrbela, a dasi jo je že pogosto spraševal, ali je bolna, mu deklica nikdar ni potrdila vprašanja. Skrbni Borec je upal, da da dekleta novega življenja zaken, ki oživi in poživi vsako žensko in ki je oživil in poživil tudi njegovo ranjko ženo, ravno tako šibko in slabotno pred zakonom, kot je zdaj bila Justina,
»Pa vzamem Justino seboj,« odločil se je Borec po kratkem preudarku; ljubezen do hč re je zmagala nad ljubosumnostjo na Ženo, In
ko mu je ta z izredno ljubeznivostjo pomagala pri oblačenju in mu govorila sladke besede, iz katerih je odsevala skrb zanj in za Justino, gi-nila je njegova ljubosumnost in naročal ji je. naj pazi na posle, da ne bodo preveč pasli lenobe. Ko je odhajal na čakajoči ga voz, kjer je že sedela Justina, ter mu je dobriKajo-co se žena pritisnila strasten poljub na ustnice, rekel ji je dobrovoljno:
»Pa pametna bodi, Katinka!«
»Oh ti norček, kaj ti pade v glavo!« odvrnila je in veselo poskočila pred njim, »kakšna pa naj bom kot pametna, ko bom imela skrbi čez glavo!«
Vrgla mn je še par zračnih poljubov, ko je zdrdral koleselj z dvorišča, on ji je pa zadovoljno mahal z robcem v zadnji pozdrav!
Katinka in Sedmič sta ostala torej sama. Borčevka je bila z mladim gostom od zadnje nedelje, ko sta plesala v Lesko v ju na veselici, priprosto prijazna in ni kazala nobene usilji-vosti več kot preje. Govorila je sicer c vsakovrstnih rečeh, nič se pa ni dotaknila stvari, a katerimi ga je že večkrat mučila in vsled katerih mu je bilo bivanje na Golem zoperno.
Sedmicu je izpremenjeno Ka-tinkino obnašanje prijalo. Sodil je, da je gotovo gospodar svoji ženi začrtal meje njene prijaznosti napram njemu (Sedmiču) in da vendar zdaj
Urednik Spindler je žal moral a prvim vlakom k Sv. Štefanu, drugače hi bil gospodom klerikalcem malo račune zmešal. Zakaj on je imel v žepu oblastveno dovoljenje za *voj sh >d v istem lokalu ob istem času, noćim klerikalci takega dovoijeuja niti v rokah niso imeli. Pa baš ker mu je bilo premalo časa na razpolago, je pustil Spindler — razun par medklieev — klerikalce mirno zborovati. Gospoda »poslanca« Vrečka pa samo še v toliko poučimo, da mora drugič tak shed razglasiti sa javni društveni shod in ne samo za društveni shod, ker na slednjem bi imeli pravico biti prisotni samo člani drn-
tVaShod v Volčji jami (pri St. gte. fanu nad Šmarjem), ki ga je minulo nedeljo priredilo »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko - rogaško • kozjanski okraj« pri J os. Seni-čarju, je krasno uspel ob udeležbi samih zrelih, odličnih mož iz štefan-ske, slivniške in žusemske fare. Predsedoval je shodu odl>oruik društva g. Anton M a i gaj. O položaju v deželnem zboru, o obstrukciji ter o njenem da« našnjera stanju je obširno govoril urednik Spindler iz Celja ter dokazal klerikalno nedoslednost, hinav-ščino in sleparstvo. Zborovalci so z zanimanjem in razumevanjem sledili njegovim izvajanjem ter jim pritrjevali. Po govoru sc je vnel živahen razgovor o gos}»odarskib vprašanjih, posebej o davkih; govorili so Spindler, Malgaj in gosp. nad uči te-j Flera. Smeh zborovalcev je vzbudil nastop »Škofa«, ki je po Spindlerjevem govoru nekaj jecljal, da se mi dr. Korošca bojimo, pa da ga ne bomo »dol spravili«. Komaj je to izgovoril, je že tudi držal za kljuko vrat in jo s svojima tovarišema »popihal«. Izpre-govorila se je nato še marsikaka resna beseda o občinskih volitvah v šte-fanski občini, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli shod. Možje so še dolgo ostali skupaj ter se pogovarjali o politiki in o gospodarstvu.
Grozilno pismo dr. Korošcu. Mariborska »Straža« se je po dolgem času vendar odločila k temu, da vest »Slovenskega Naroda« o grozilnem pismu dr. Korošcu — dementira. Ponavljamo Še enkrat, da vzdržujemo I svoje tozadevno poročilo v polnem obsegn. Tajenje »Stražino« k a/. • le, da smo lumparijo, katero so mislili klerikalci s tem pismom uganjati, pravočasno odkrili in preprečili.
Državna pomoč za celjsko okrajno glavarstvo. Vsled priprošnje šta^ jerske kmetijske družbe je dovolila vlada za podporo onim kmetova1 cemj katere je hudo prizadela suša, 160 tisoč kron za nabavo krme. Nekaj denarja se je v Celju že razdelilo kmetom. Ob tej priliki se je ponašal dr. Korošec, da je ta podpora nekako njegova zasluga. To pa ni res! Ce bi ne bilo tiste štajerske kmetijske družbe, katero ravno klerikalci toliko obrekujejo, bi nič ne odpadlo na Sa-vinsko doline*.
Drobne novice. Iz Ormoža, Slovensko obrtništvo priredi v soboto, dne 3. februarja plesni venček v dvorani gosp. Skvorčiča. — Iz Te-harja pri Celju. Kmečka fanta Kari KokliČ in Martin KoŠtomaj iz Začreta sta žagala v gozdu posest. Koštomaja iz Bukovega rlaka podrto drevje. Pri tem delu pa je neko deblo padlo Kokliču tako nesrečno na desno nogo, da mu je isto čisto zmečkalo. Nesrečneža so spravili v celjsko bolnišnico. — Dušana Sveta-novica so prijeli v Zagre-b u. Poročali smo minule dni, kako sijajno so stražili na videmskem kolodvoru glasovitega železniškega tatu Dušana Svetanoviča, ko so ga pri-
ivrririrji!' f     ■' vt.T T""""i t. -,, ■ -■    t i-agfcOM—
ne bo Imel pravega pekla, dokler Borca ne bo nazaj. Ker mu Katinku ni bila več tako zoperna in ga ni nadlegovala z ljubeznijo, tudi on njej ni bil tako sovražen, ker se mu je videlo neolikano delati neprijazen in nevljuden obraz napram človeku, čegar gostoljubnost uživa in ki mu je tudi sicer ljubezniv in naklonjen. Zato se je Sedmič pri omenjeni večerji drugi dan po Borčevem odhodu vedel tudi prostejše kot sicer in iz njegovih besedi je zvenela ona odkritosrčna prijaznost, kakršna nas preveva, kadar sodimo, da občujemo z nezahrbtnimi prijatelji.
Borčevka je imela nocoj oblečeno svetlomodro obleko iz dilena, ki se je tesno oprijemala njenega vitkega telesa. Na prsih in rokah se je videlo toliko omamljivo svetle bele polti, da bi zmotila še tako resnega nasprotnika svojega. Tudi Sedmič ii je moral priznati, da Ja Katinka zapeljiva ženska in da volja moškega, čeprav se ta ne da tako hitro ujeti v ženske zanjke, tn ne razodeva posebne odpornosti.
Po večerjala sta. Katinka je nalila drugi kozarec iskrečega stekle-ničnega vina gostu in sebi ter trčila na dobro zdravje. Vino se je na izvrstno večerjo izborno pilo in se prileglo, zato se ni čuditi, da je S?dmič kupico izpraznil v dušku skoraj do dna«
(Dalja pru.o4ajle.>
jeli- Svetanovie je iz Vidma božal proti hrvaški meji in dne 25. januarja je sedel v Zaprešiču na vlak in se peljal v Zagreb. Na zagrebškem kolodvoru pa so ga prijeli in djali v zapor. Najprej bo odsedel kazen za tatvine aa Hrvaškem, potem pa se bo ukvarjalo z njim celjsko okrožno so-diše za tatvine na Štajerskem. — Z revolverjem je streljal v pijanosti Friderik Lorbek od Sv. Lenarta v Slov. goricah, ko jo šel iz Maribora po cesti proti Sv. Petru. Več ljudi je bilo vsled teh strelov v smrtni nevarnosti. Lorbeka so zaradi tega zaprli.
Koroško.
Velika poneverba. Neki IThtui dečko Rudolf Gsodam, — bivši dijak
_ki je živel pri svoji teti v Volšper-
ku, je ukradel svoji rediteljici hranilno knjižico za 12.000 kron. Pobegnili je v Celovec, kjer je denar dvignil in se celo noč klatil po raznih lokalih. Včeraj zjutraj se je odpeljal neznano kam. Dosedaj nimajo «a nj?m še nobene sledi, sumijo pa, «ia je pobegnil v Italijo.
Na cesti umrl. Snoči okoli pot 6. se je zgrudil nenadoma na trgu Stau-da v Celovcu 421etni zasebnik A. Pavlic mrtev na tla. Došli sdravruk je konstatiral kot vzrok smrti srčnj kap.
Primorska.
Istrski deželni zbor. Kakor smo že poročali so se končala pogajanja za delozmožnost istrskega deželnega ?!>ora in so zastopniki strank izjavji, da podajo svoje končno mnenje, ko >e posvetujejo še v klubih. Pokazalo se je sedaj, da niso imela ta pogajanja nobenega pozitivnega uspeha. Istrski deželni zbor torej bržkotne ne ko sklican pred novim zasedanjem državnega zbora.
Prepovedano predavanje v Trstu. Laško šolsko društvo »Lega Ni-tionale« je imelo včeraj svoj le'ni cbčni zbor. Na dnevnem redu tega zborovanja je bilo tudi predavanje laškega pisatelja G. Maeeonija iz Milana o vseučiliščih in o dijaškem življenju. Ker je Maceoni znan po svojih spisih in predavanjih kot jako hud protiavstrijec, je policija to predavanje prepovedala.
Požar v Trstu. Včeraj je izbruhnil požar v hiši, kjer je bila prej carinska ekspozitura — v prosti luk i — in kjer ima sedaj parobrodna družba »Anstro-Americana^ veliko skladišče orodja. Ogenj je nastal \\>led poškodovanega dimnika in se je s silno naglico širil. Požarna hramba in vojaštvo sta ogenj le omejili na goreče poslopje, ki je popolno-t is zgorelo. Škoda znaša nad 15.000 kron. Vsled hude burje in različnega lahkega goriva v skladišču je bila * "lika nevarnost za celo mesto.
Nepoznan utopljenec. V Kanalu
v Trstn so potegnili včeraj iz vode neznanega okoli 25 let starega moškega utopljenca. Pri njem niso našli nobeni h listin, pač pa precejšno vsoto denarja. Identitete utopljenca, ki je bržkotne tujec in se je ponesrečil, še niso dognali.
Burja v Trstn. V Trtu je zavladala tako močna burja, kakršno Trza oani letos še niso imeli. Včeraj po-ooldne je dosegla njena hitrost 0^ km na uro. Morje je zelo razburh 'no in je vožnja zelo otežkočena. Z visokega morja še niso javljeno nobene posledice hude burje, pač pa je zahtevala burja že več žrtev v pristanišču. V prosti luk! je spravila v tek burja železniški voz, ki je zadel nekega strojnika in ga popolnoma raz-mesaril. Nekega neznanca je vrgla, ob obrežju burja s tako silo na tla, da bi je zlomil obe nogi. Pokvarjenih je tudi več obrežnih naprav.
Nezgode. Tik pred no je odplul včeraj iz Trsta LIoydov brzoparnik \Vien« v Aleksandri jo, je zadel ne-ketra potnika mrtvoud in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Pri prihodu parnika »Sofia Hohenberg« last > Austro-Amerieane« v Trst, s>o aretirali nekega C. Largounes, ki se je pomešal v Neaplju med delavce, prišel tako skriva.) na parnik, in se -kril v skladišču za premog, kjer se ig hotel zastonj prepeljati v Trst. — Na istem parnikti je zmanjkalo med ' f)žujo nekemu ruskemu emigrantu 540 i uhljev.
Rekord prekooceanske vožnje. Iz Trsta poročajo, da je parnik »Martha Washington«, last parohrodne dnž-oe »Austro-Američana«, dosegel rekord prekooceanske vožnje in sicer •d Kanarskih otokov v Brazilijo. Parnik, ki je imel okoli 1000 potnikov, je prevozil to progo v desetih »Ineh.
Dnevne vesti.
-f Mestni statut ljubljanski hoče želni odbor »reformirati« zlasti v f(-m smislu, da se prizna kot ljubljan-
ske obdane (!) vse tiste okoličanske
kmete in vipavske branjevke, ki plačujejo le en vinar občinskih doklad v Ljubljani. Tudi § 48. volilnega reda, tičoč se porazdelitve mandatov, naj ee izpremeni v prilog manjšinskim strankam. Ob sebi umevno je, da se občinskega sveta niti ne vpraša, je-li sploh želi te izpremembe, temveč se mu jih kratko in malo oktroira, — Več o tem bodo izpregovorili naši poslanci v deželnem zboru.
4- Deželna banka se je včeraj otvorila iu brez odloga razkrila kot strogo politično - strankarski zavod. Deželni odbor je namreč izmed od kura torija predlaganih cenzorjev sprejel le ravnatelja Kastelica (Ljudska posojilnica), prof. Dermastija (Gospodarska zveza) in trgovca I. Benedikta, odklonil je pa ravnatelja »Kmetske posojilnice« kot zastopnika našega zadružništva. Gospoda hoee torej ostati lepo »med seboj«. V koliko bo tako postopanje vplivalo na za u parijo v zavod in njegov razvoj, bo pokazala bližnja bodočnost.
+ Deželni zakon o šolskem nadzorstvu ni zadobil Najvišje sankcije, ker je centralna vlada mnenja, da ima v nekaterih korporacijah dežela preveč besede na škodo državi. Deželni odbor bo predlagal deželnemu zboru, da sprejme le nekatere po centralni vladi zahtevane izpremembe.
-j- Pesek v oči ali kmetijski odsek nesklepčen. Klerikalci se v besedah kar cede same ljubezni in naklonjenosti do kmeta. Da bi kmetom v tem oziru nametali malo peska v oči, so v prvi letošnji seji deželnega zt>ora sklenili, osnovati poseben kmetijski odsek, ki bi se naj jK?čal z vsemi vprašanji, ki so tičejo kmetijstva ter njegovega razvoja in napredka. V isti seji so bili tudi izvoljeni člani tega odseka. V odseku imajo seveda veČino klerikalci. Ko je šlo za ustanovitev tega odseka, so klerikalci naglašali v deželnem zboru, da hočejo z osnovanjem tega odbora pokazati, kako vedo ceniti važnost kmetijskega stanu in kako jim je pri srcu blagor in napredek kmetijstva. Ta nanovo ustanovljeni kmetijski odsek je imel včeraj, v ponedeljek ob 10. dopoldne svojo sejo. Vzpričo prejšnjih klerikalnih tirad o veliki važnosti kmetijskega odseka, bi človek pričakoval, da se bodo klerikalci z vso vnemo in navdušenjem posvetili delu v tem odseku. Toda vsa velika ljubezen in naklonjenost klerikalcev do kmeta in kmetskega stanu je samo sleparstvo in pesek v oči nerazsodnim masam, kar se je zlasti pokazalo pri včerajšnji seji kmetijskega odseka. Ta seja jo bila namreč — nesklepčna, ker se je klerikalni člani niso udeležili. Naprednjak i in Nemci so prišli k seji, ni pa bilo poslanca Povšeta, niti odsekovega referenta poslanca Pibra. Seja se vsled tega ni mogla vršiti Pa naj še kdo reče, da ni samo pesek v oči, ako klerikalci hiinijo ljubezen in veliko skrb za kmeta in za blagor kmetskega stanu!
Sleparije pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Kakor znano, je posredovanjem justičnega ministra že ustavljeno sodno postopanje proti občinskem svetniku Šte-fetu zaradi sleparij pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtuo zbornico. Zdaj se trudijo klerikalci na vso moč, da bi rešili tudi Kregarja. Cuje se, da so že dobili obvestilo, da bo ustavljeno postopanje tudi proti Kre-garjn, in sicer še predno se I>.*do vršile nove volitve v trgovsko in obrtno zbornico.
-f- Pravica čez vse! Dne 24. januarja bi se imela vršiti pri tukaj-njem c. kr. deželnem sodišču razprava proti Antonu Maierju, davčnemu asistentu v Kamniku, zavoljo pregre-ška po % 5. volilnega zakona. Anton Maier si je stekel pri zadnjih občinskih volitvah kamniških toliko zaslug za osveto in pravično stvar«, da ga je moral državni pravilnik obtožiti. Sedaj se je pa naenkrat razprava preložila na »nedoločen« čas. Ne vemo sicer, kaki razlogi so bili rnero-dajni za to preložitev, vendar se pa bojimo, da bo postal pri sedanjih razmerah posredovanjem justič. ministra iz »nedoločenega« časa »nedo-gleden« čas.
+ Radi narod, kolka »20./IX. 1908« obtožen in oproščen. Svoječas-no smo poročali, da je državno pravdni št vo v Pragi na ovadbo iz Trsta dvignilo obtožbo radi prestopka proti tiskovnemu zakonu proti bivšemu trgovskemu akademiku Z. Zolgarju v Pragi, ker je dne 4. marca 1910 na razglednico, poslano v Trst, prilepil zaplenjeni narodni kolek »20./IX. 1908«. Obravnava proti Zolgarju se je vršila včeraj, v ponedeljek dne 29. januarja pred deželnim kot tiskovnim sodiščem v Pragi. Po posredovanju našega uredništva in tajnika »Vseslovanske časnikarske zveze« g. Jana Hejreta, je Žolgarja zastopal pri obravnavi gosp. dr. Wodwafka, Glasom brzojavnega obvestila iz Prage, je sodišče Žolgarja popolnoma oprostilo vsake krivde in kazni. Tako se sodi v -— Pragi! Pri nas bi bil
seveda radi narodnega kolka »20./IX. 1908« vsakdo obsojen.
-f Is sodne službe. Sodni oficijal gosp. Anton S p e n d e v Ribnici je premeščen k okrožnemu sodišču v Celju.
-f- Vojaška vest C. kr. finančne straže paznik gosp. Josip Hren v Cerknici je imenovan c. in kr. aspi-rantom v rezervi pri oddelku za živila pešpolka št 28 v Gradcu.
— Gospodinjski tečaj društva »Mladike«. Društvo »Mladika« zaključi jutri, v sredo, dne 31. januarja svoj gospodinjski tečaj.
Odbor za oblačenje revnih šolskih otrok na Viču je obdaril v nedeljo 66 otrok i obleko in obutvijo. Brez dvoma plemenito delo. Vkljub temu se je na£el človek, ki je v »Slovencu« opljuval in oblatil prireditelje. Na Viču poznajo dotičnika in prepričan je lahko, da ga zaničuje vsak spodoben človek v fari.
Pravica javnosti. Naučno ministrstvo je dalo 1. do VII. razredu škofovih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano pravico javnosti.
t Fran Del-Cott, učitelj na Sv Gori pri Vačah je umrl dne 27. jan. t. 1. po kratki bolezni. Bil je rojea v Sežani 1. 1856. 1., študiral je v Gorici in Kopru ter služlx>val nekaj časa v Lokvi in Sežani, v Podragi na Vipavskem, v Stari cerkvi pri Kočevju kot nadučitelj in naposled kot šolski vod. na Sv. Gori v litijrkein okraju. Del-Cott je bil dober učitelj, vrl ua rednjak in odločen pristaš narodne-napredne stranke, V življenju je moral prelu t i mnogo bridkega! R. I. P.!
Politična zlohnost. Ni še dobro zabodel naš župan v Kostanjevici, ki sliši na ime Kržišnika, županski stolce, že je lopnil po občinskem tajniku Gerloviču. Zahteval je namreč od Franceta Zupana, ozir. od Terezije CrtaliČ pooblastilo, na podlagi kate-rega je ovadil Gerloviča, da Tereziji Crtalič na opetovano za h te vanje ni hotel izročiti volilnih glasovnic in legitimacije. Vršila se je natančna in zelo stroga preiskava, če res Gerlovič nalašč ni hotel dati Tereziji Crtalič volilnih dokumentov za občinsko volitev, ki se je vršila v Kostanjevici dne 14. in 15. novembra lani. Ker je pa preiskava dognala, da ne zadene Gerloviča nobena krivda, se je preiskava popolnoma ustavila. Novopečeni župan pa je za eno blamažo bogatejši.
Z bajonetom predrt. Dne 18. januarja je nadlegoval ljudi po Mirni peči z beračenjem 401etni Anton Hribar, doma iz Pijave gt>riee pri Ljub-ljari. V župnišče je prišel kar štirikrat zaporedoma beračit. Ko so orožniki o tem izvedeli, so ga šli iskat, pa je moral gotovo kaj takega slutiti* ker jo je nenadoma mahnil proti Novemu mestu. Zunaj Mirne peči ga dohiti in nstavi orožnik Alojzij Bizjak in ga aretira. Tedaj se vleže Hribar na tla in pravi, da ne pojde nikamor, če ne dobi voza. Tako dolgo je ležal, nazadnje pa je vstal, toda ni hotel iti na sodišče v Novo mesto, temveč je silil nazaj proti Mirni peči. Ker je videl orožnik, da Hribar nalašč nagaja in da mu utegne napraviti še kako drugo preglavico, ga je hotel okleniti, pa tudi pri tem se je Hribar uprl, tako da ga je zamogel vkleniti orožnik šele s pomočjo dveh moških. Hribar pa tudi vklenjen ni hotel iti proti Novemu mestu in je zahteval, da ga odžene orožnik v občinski zapor v Mirno peč nazaj, — gotovo zato. ker je upal, da bo od tam ložje ušel, nego iz sodnih zaporov. Orožnik mu ni dal iti proti Mirni peči. zato je dvignil Hribar obe vklenjeni roki, da udari ž njima orožnika po glavi, in se zaleti v orožnika, ki mu je nasiavil bajonet in ker Hribar le ni odnehal, ga sunil ž njim v levo stegno, katero mu je nad kolenom skoinskoz predrl. Zdaj šele je srečala Hribarja pamet in se je vdal, toda dosegel je vendar, kar je hotel. Naložiti so ga morali na voz in ga prepeljati, kamor so bili namenjeni ž njim. Tako je skusil Hribar v mirnem času in v Mirni peči vojsko in nje grozoto. Pa tudi vjetništvu se menda ne bo mogel odtegniti.
Veselo svidenje in hitra ločitev. Jože Grive, posestnik v Globin jeku pri Mirni peči se že dolgo ne razume s svojo ženo. Zato je odšel pred daljšim časom v Donawitz v tovarno delat. Dne 23. decembra je prišel zopet domov, Žena mu je vesela prišla na mirnopeški kolodvor nasproti, toda Grive jo je začel takoj zbadati in jo je že spotoma domov pretepal in klo-fistal. Potem pa skoraj ni bilo dne, da bi ne bil tepel žene. Dne 8. januarja je prišel nekoliko vinjen iz Novega mesta domov in takoj, brez povoda sklofutal in pretepel ženo, ki se je nadaljnim mukam s hitrim begom podala od doma. Mož jo je iskal doma okoli hiše z odprtim nožem in se pridnšal, da zakolje svojo ženo, ako jo dobi, če pride potem tudi na vislice. No dobil je ni, ker je bila zbežala k Ani Rozman v I van jo vas, pri kateri je tudi ostala. Cez par dni je pač prišel Grive k Ani Rozman sitnosti stresat. Pri tej priliki je ženi zopet grozil, da jo bo zaklal ali ubil. Za-
radi te grožnje so orožniki aretirali Jožeta Grivca in ga oddali sodišču, ker je baje tako sirov, da bi bil najbrže tudi izpolnil svojo grožnjo.
Premalo varnosti nudi bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji in prepogosto se dogajajo nesreče v tej bolnišnici. Dne 21. januarja je bil sprejet v to bolnišnico Janez Grego-rič iz Gorenje vasi, ker je imel šen. 2e drugi dan proti deseti uri so našli okno njegove sobe odprto, Gregorčič pa je ležal ubit na dvorišču. Pri zadostni iu vestni pažnji bi se to nikakor ne moglo zgoditi. Gregorčič je namreč že v noči od 21. na 22. januarja zelo nemirno spal in kazal znake, da njegov duh ni povsem zdrav. Zato bi mu bili morali posvečati podvojeno pazljivost, ne pa pustiti samega v sobi, ki nima zamreženih oken. Sicer pa to ni baje prvi slučaj, da je skočil kak bolnik iz prvega nadstropja. Naj hi imeli za take bolnike vsaj eno sobo z zamreženim oknom. Lani jim je ušel en bolnik in skočil v Krko, kjer se je utopil. Preje je že tudi skočil en bolnik v Krko, da so ga komaj oteli. Pravijo tudi, da ni težko nositi bolnikom od zunaj različne jedi in vino in da dobijo take stvari tudi bolniki, katerim je odrejena najstrožja dijeta. Bolniki so v pritličju in v prvem ter drugem nadstropju in vendar ima nočno služl>o samo eden usmiljeni brat. Dobro bi bilo, da bi imela nočno službo vsaj dva.
Elcktroradiograf »Ideal«. Pozor!
S 3. februarjem trajajo večerne predstave po poldrugo uro in sicer od 7. do pol 9. ter od pol 9. do 10., ob nedeljah od 6. do pol 8., od pol S. do 9. in od 9. do pol 11. Spored za torek, one 30., sredo 31. januarja in četrtek 1. februarja 1912. Popoldanski spored: Tripolis. (Velezanimiv naravni posnetek z bojišča.) Vzbujena ljubezen. (Kolorirana komedija.) Zahtevano kosilo. (Komično.) Zadnja kaplja vode. (Krasna drama.) Sestanek gosp. Liebreieha. (Zelo komično.) — Večerni spored ob 7., 8. in 9. uri: Tripolis. (Vojni posnetki.) . Življensko veselje. (Senzacionalna tragedija v dveh dejanjih s svetovnoznano plesalko Mile. Polaire v glavni vlogi.) — Pozor! V petek, 2. februarja, specijalni večer z izbranim sporedom. — V soboto, 3. februarja, zopet svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co. Ce umira ljubezen.
Slab spremljevalec. V nedeljo se ga je bil nek delavec po gostilnah po Dolenjski cesti tako nasrkal, da se je domov grede zvrnil v cestni jarek. Na vpitje mu je priskočil na pomoč nek mitniški paznik in ga izvlekel iz iarka. K prizoru sta prišla dva delavca od Groharjevega prek' pa, ki sta se ponudi'a, da spremita pijančka v mesto. Eden se ga je kmalu naveličal in odšel. Ko je omoteni možiček potem pogledal na uro, mu jo je zadnji spremljevalec iztrgal iz rok in zbežal. To je pa pijančka tako spametovalo, da je šel naravnost na stražnico in zadevo prijavil. Policiji se je včeraj posrečilo osumljenca izslediti in aretovati. Trdil je sicer, da je popolnoma nedo]žen in je tatvino priznal šele, ko so uro našli za podlago v klobuku. Nepoštenjak je 271etni dninar Rudolf Uhlir iz Češkega, Oddali so ga sodišču.
Goljuf. Začetkom tega meseca je hodil po mestu nek agent in je strankam ponudil razno manufakturno blago in platno po taki ceni, da si ga je skoraj naročil vsakdo, kamor je prišel. Agent je pa pri vsakem naročilu vzel tudi nekaj predujema. Strankam je dejal, da je potnik tvrd-ke Adolf Krusch iz Nachoda na Češkem, katera pa, kakor se je sedaj dognalo, sploh ne eksistuje. Nekatere stranke so proti goljufu vložile že ovadbe. Občinstvo bodi tem potom opozorjeno in naj ga, kjer bi se še utegnil pojaviti, takoj izroče varnostni oblasti.
Priporočljiv gost, V nedeljo popoldne je prišel dninar Elija Gašič iz Hrvatskega v nek tukajšnji izkuh in si privoščil štiri kozarčke »njega«. Mesto, da bi bil plačal, je izmaknil z mize vrhu tega še 24 v in jo hotel pobrisati. Ko ga je gospodinja stavila na odgovor, jo je začel možakar tako zmerjati, da je ta poklicala stražnika, ki je Gašiča are tova 1. Pri uradu se je originalno zagovarjal. Pravil je, da je storil vsled tega, ker ga je zeblo v nogo.
Mesto voznega listka samokres. Včeraj je na južnem kolodvoru nek čevljar kupil pri blagajni vozni listek ter ga utaknil v žep. Ko pride do vratarja, začne po žepih iskati listek, a ga nikakor ni mogel najti. V ti smoli je potem naprosil tam službujočega stražnika, da mu je še ta pregledal žepe. Mesto voznega listka je našel pri njem nabit samokres in ker zmedeni čevljar ni imel orožnega lista, mu je varnostni organ samokres zaplenil.
V znamenju alkohola. V nedeljo zvečer je nek usnjarski pomočnik vinjen prilomastil in začel doma z družino tako grdo ravnati, da ao morali poklicati stražnika, da je napravil mir. A komaj je ta potem odmaknil
pete, pa je nastal zopet tak koncert^ da se je moral varnostni organ povrniti in prav energično nastopiti. Zaradi prepovedanega povratka
v mesto je bila aretovana na Ambroževem trgu 381etna dninarica Marija Podjedova iz Gorij na Gorenjskem. Oddali so jo sodišču, po prestani kazni se bode morala povrniti pa z neprostovoljnim spremstvom v svojo domovno občino.
Surov berač. V nedeljo zvečer je stara »rotovška hiša«, 561etni brezposelni in že neštetokrat kaznovani žganjar, Karel Špindler, začel po ulicah javno beračiti. Ako mu pa kaka dama ni hotela dati daru, jo je tako oš tel, da je kar zardela. Stražnik je suroveža aretoval in so ga oddali 60-dišču.
Moderni ubeg. Pred kratkem je v Trstu pobegnil 161etni trgovski vajenec Karel Renko ter krenil na Op-čino. Tam se je spravil na nek tovorni avtomobil in se ž njim Dripe!jal v Ljubljano. Ker je tu blodil po mestu, kakor izgubljena kokoš, ga je stražnik ustavil in aretoval.
Porednež. V nedeljo ponoči je bil zasačen nek fantalin, ki je po Poljanski in Elizabetni cesti ugasovaT žarnice. Stražnik ga je legitimoval in ovadil.
Draginja se čuti. Danes, dne 28. t. m., so prignali trije orožniki kar osem kmečkih fantov iz topliške okolice v zapore okrožne sodnije v Novem mestu, ker niso poznali sedme božje postave. Je pač občutna draginja povsod.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Macedoncev, 70 Hrvatov in 26 Slovencev. Iz Nemčije je prišlo 80 Macedoncev, v Solnograd je šlo pa 40 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Gdčna. Anica Škerljeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Izgubljen je zastavni listek, na katerem je bil zastavljen poročni prstan in dve ženski žepni uri, na drugem zastavnem listu sta bila zastavljena pa dva kosa blaga. Nadstražnik Štefan Go-ričan je našel železno verigo.
Masaža je dandanes za zdravje skoro neizogibno potrebna, zlasti za ljudi, ki ne poznajo telesnega napora in ne delajo telesnih vaj. častite dame izvedo iz našega inserata za spretno in izvežbano maserko, ki je vredna priporočila.
Društvena naznanila.
O gosposkih grehih proti kazenskemu zakonu bode predaval jutri v sredo ob 8. zvečer v Mestnem domu c. kr. sodni svetnik g. Fr. M i I č i n -s k i. Predavanje je zlasti primemo za starše, vzgojitelje in za mladino ter opozarjamo nanje prav nosebno. Vstopnina 20 vin. za osebo je namenjena društveni knjižnici »Splošnega slovenskega ženskega društva«. Dijaki in dijakinje so vstopnine prosti.
Glavna skupščina društva »>Pravnik« se je vršila snoči v čiteniskih prostorih Narodnega doma. Pred zborovanjem je obravnaval g. dr. Mohorič z znano temeljitostjo v enotirnem predavanju o pravnem značaju dostavitve plačilne prepovedi dolžnikovemu dolžniku po § 294. izviš. reda. — Začetkom glavne skupščine je pozdravil zborova Ice predsednik g. dr. Danilo Majaron ter poudarjal, da je ta skupščina nekako 251ctni jubilej društva, ki ni več daleč. Spominja se nato v preteklem letu umrlih članov, zlasti dr. Volčiča, katerega znanstveno-literarno pot oriše v daljšem govoru in drugih dveli umrlih Članov, rajnega Ivani«. Geršaka iz Ormoža in Lndvika Fill-piSa iz Celja. V znak žalosti sc se dvjgnili člani s sedežev. Izmed daril omeni podporo »Zveze slovenskih odvetnikov« v znesku 2000 K, ki^je namenjena posebno za izdajo trgovskega zakonika in meničnega reda. Občni zbor izreka zato »Zvezi« svojo za-hvdio. Iz tajnikovega poročila, ki je podal g. dr. Oblak, posnamemo, da šteje društvo sedaj 201 člana, list pa je imel še poleg teh 190 naročnikov. Blagajniško poročilo je podal g. dr. Švigelj ter ponamemo iz njega, da Je imelo društvo v preteklem letu 639:» kron 93 v dohodkov in 4299 K 45 v izdatkov. Aktiva društvenega premoženja znašajo 7863 K 48 v, pasiva prt 3420 K. Blagajnik priporoča, da se v prikodnjem letu vsi zaostanki izterjajo. (Sprejeto). Po poročilu knjižničarja dr. Lapajneta 60 se vršile volitve, pri katerih je bil prejšni predsednik in ves stari odbor per aceic-mationem zopet izvoljen. Za preglednika sta bila izvoljena dr. Munda in sod. nadsvetnik Višoikar.
IV. redni občni zbor »Sokola II. : se je vršil v nedeljo, 28. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni staroste Fr. Kavčiča. Ob mnogobrojni udeležbi zborova lce v je otvori I starosta zborovanje in očrtal v kratkih potezah delovanje »Sokola II.«, na kar je sledilo tajnikovo in blagajnikovo poročilo. Članov je bilo 157, dohodkov v letu 1911 4815 K 29 v, izdatkov pa
1757 K 22 v, torej čistega dobička 1058 K 07 v. Društvo ima 2033 K 57 v premoženja. Obe poročili se odobrita in se blagajniku da absolutorij ter še posebej izreče zahvala za vestno poslovanje. Pri na to sledečih volitvah je bil izvoljen na mesto odstopi v.Vjra staroste g. Pr. Kavč:ča br. dr. Fettieh, ki se zahvaljuje za izvolitev ter izreka zahvalo odstopiv-šemu starosti. Za podstarosto je bil izvoljen br. M i k 1 a a c , za načelnika br. Kočija n. Ostali odbor se je •volil z vzklikom in sicer: br. Maru, Snoj, Kovačič, Š v a g e 1 j , Valjavce; namestniki: Kumar, V e r 11 , B n h; pregledovale?v računov : Bergant, Kavčič, namestnik pre, rač.: Hinko Fra n z I. Pri raznoterostih je pozdravil gibanje »Sokola II.« zastopnik »Sokolske župe Ljubljana L« br. dr. P. Postotni k, poudarjajoč pogumno delo, ki ga je potreba zlasti sedaj, ko sta društvi »Sokol II.«c in »Sokol L* vrženi na cesto. Pri tej točki je tudi br. dr. Lavš, predsednik društva za zgradbo Sokolskega doma »Sokola II.«, poročal, da 6e je precej nabralo sa dom. da so se pa tudi razpošiljali pozivi in pobiralne pole, ki pa nimajo zaželjenega uspeha ter pozi vi ja Člane na neumorno delo za lastno streho, ki je že sedaj prepotrehna. Nato se je volil še vesel p-ni odsek in sicer: br. Fettieh, odborniki: br. Valjavec, Krapeš, Sterk, Javornik, Gabršek, Bnh, Sartory, S v a g e 1 j , ra kar je zakljnčil starosta dr, Fettieh dobro uspeli občni zbor.
Za »Merkurjev« plesni venček,
ki se bo vršil 1. februarja t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« že vlada živahno zanimanje. Kakor so vsako leto Merkurjevi plesi med nrj-lepšimi zimskimi prireditvami, tako kaže biti tudi ta prireditev ena najlepših in nainrijetnejših v letošnjem piodpustu. Plesni odsek slovenskega trgovskega društva »Merkur« se po-*ebno trudi, da bo letošnji ples še presegal vse dosedanje Merkurje ve prireditve. Pri plesnem venčku, čigar čisti dobiček je namenjen dobrodelnim napravam društva, bo igrala slavna »Slovenska Filharmonija« izbrane operetne plesne točke, ki bodo tudi neplesočim nadomeščale koncert. Vsled tega udarno, da bo udeležba na plesu splošna, ter zabav.i prijetna in neprisiljena. Nekaj posebno lepega so damska darila, namenjena za ta ples. Če kdo po neljubi pomoti morda ni prejel vabila, ga najvljudneje prosimo, da blagovoli ga zahtevati nismeno ali ustmeno pri društvu. VstopnTee so v predpr'v daji pri sledečih ljubiianskih trgovinah: Griear & Meiač, Prešernova ulica; Iv, Kosfeve, Sv. Petra ce-ta; Iv. Samec, Mestni trg, ter na večer prireditve pri blagajni. Začetek ob poln 9. nri zvečer. Vstopnina 2 K za osebo.
V. redni obeni zbor ljubljanskega športnega kluba se je vršil snoči ▼ zgornjih prostorih restavracije »pri Roži«. Klub je imel 127 član v, 16 se jih je med letom izselilo, t^ko da šteje sedaj klub 111 članov. Kljub neugodnem razmeram minn'ega leta, kjer pridejo posebno v poštev neugodne vremenske razmere, je dosegel klub tudi v minulem letu orav zadovoljive upehe. Pocebno je javno dokumentiral klub svoj obstoj kot tak in si ugladil tudi pot v mednarodni šnort z mednarodno tekmo na aankališču v Bohinju in z mednarodno plavalne tekmo na BJpdn, pri katerih je dosegel klub izborne usnehe. Tudi v drugih panogah Se je groj'1 šport v klubu in dosegel za d o vol ji v napredek. ftlag^fn^šVo starne kluho-vo izkazu;e 117 K 17 v saldo, ki se prerij na račun pr;hodnje<2ra leta. Pripomniti pa je treba, da bo klubova čolnarna v tekačem letu izplačana. Končno se je razvila ž:vahna debata glede čolnarne, vpisnine in članarine, glede česar pa so se odi-»žile važnejše izpremembe na prihodnje leto. kar bo za društvo v oeiclpd sedanjim razmeram ugodnejšo. Od kluba se je poslovil vrli in zaslužni Član. podpredsednik in vežbntelj dr. Lavš, ki jo bil nenadoma odpoklican v Split. Na zborovanju se mu je izreklo z vsestranskim odobravanjem priznanje in topla zahvala za njegov trud 1-n d°lo v klubu z željo, da se kmalo vrne. Končno sr ?f izreklo priznanje še zaslužnemu članu g. Jen-čičn, nakar je predsednik kluba, inženir Prelo všek zaključil zborovanje.
Vdovski in sirotfnski pokojninski zaV'ađ dr"štv?» zdravnikov na Kran'-k^m *e imel dne 26. t. m. v hoje1 n Tratnik svoj re^ni občni zbor, Untt reora se je udo'ež;ta večina članov. PredsedoVftj je predsednik društva pri»"**a**ij dr. V. Grrgorič. Tajnik dr. P. Košonina in bbigejnlk dr. I. Ocdger sta poročala o stanju drn-?tva o stanju društvenih fi-
ni UBC, OVe ptroeili sta bili odobreni tn > (leni zbor izrekel blaga i n * k n ■Jr\ J. CV/rerjn roj r'nejšo zahvalo ea tmrtanolno ?n vzorno delovanje. Z-č' tek 1 >ta 1911 je bilo 38 članov, tekom leta je  izstopil prostovoljno
en član, pristopil pa ja na povo en dlan, tako da šteje društvo zopet 38 članov, kateri so vplačali na prispevkih 4A74 K. Stanje imovine snaša danes 62.461 K 44 v, res lepa vsota, če pomislimo, da društvo obstoji šele nekaj let. Prvič je letos dozorel lep in plemenit sad društvenega delovanja; prvič se bodo tekom meseca febi uar-ja izplačevale pokojnine vdvovam v smislu društvenih pravil. Zaklad ima doslej dvoje do pokojnin opravičenih vdov in bode dobila vsako po 2000 K pokojnine. Prof. dr, Valenta je poročal v imenu revizorjev, da je stanje blagajne v popolnem redu. Stari odbor je bil per acelamationem zopet izvoljen, izvzemši tajnika dr. Korenino, kateri je izjavil, da mu ni mogoče več opravljati tajništva zaradi mnogih drugih službenih opravil. Na njegovo mesto je bil izvoljen tajnikom dr. A. Praunseis. Predsednik je zaključil zborovanje z apelom na navzoče, da bi agitirali v krogu znancev - kolegov za pristop.
Prva sokolska prireditev v Stepa nji vasi se vrši v nedeljo, 4. svečana, popoldne v prostorih brata Jožeta Anžiča (pri »Šoršu«). Za njo vlada povsodi veliko zanimanje, saj nastopi štepaujski Sokol sedaj prvič pred javnost. Na sporedu ^o pred vsem skupine telovadcev rn burka »Eno uro doktor«. Vabimo vse prija tel je sokolstva, naj se udeleže te pri reditve, da podpro po svojih močeh našega Sokola. Upamo, da se zlasti napredna Ljubljana odzove vabilu, saj ve vsakdo, kolikega pomena so napredna društva v okolici.
Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi priredi počenši z 2. februarjem <^iklus predavanj o razvoju, zgodovini in b'stvu glasbe ter vabi tem potom vse Slovence v Pragi, da se udeleže z ozirom na važnost predmeta, te zanimive prireditve. Predava član društva abs. coinp. Ferdo H e r z o g. Predavanja se bodo vršila vsak petek in sicer 2. februarja ob '2. uri popoldan, sicer pa vsakokrat ob 8. uri zvečer v društvonih nrostorih, Toborska ul. št. 14. Kra.1. Yinohrady. Obsegala bodo sledeča poglavja: I. Praglasbi. — II. Eksotična glasba. — III. Moderna opera In opera bodočnosti. — IV. Medtem 1 orkester in njegovi glasbeniki. — V Vpeljavanje v glasbo na fizikalni in fizijologični podla«ri. — VI. GHsba med Slovenci. — Predmet je aktualen in potrebno je za vsakega izobraženca, da ima vsaj novršen vpogled v svetovno glasbo. Vsako prrdavanje > združeno s čajevim večerom.
Prosueta.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danrs, v torek, se poje drugič za par-abonente vesela opereta »Revizor« iz ruskega življenja. — V četrtek za nepar- abonenta Ivana Cankarja dramatska pesnitev »Lepa Vida«. — V petek popoldne za mladino »Revček Andrejček«. — V soboto prvič H. Bahra »Koncert«. — V nedeljo popoldne Jurčič-Govekarjev »Deseti brat«. — Prihodnji torek opera »Rusalka« z gdčno. M. Peršlovo, ki je angažirana za prihodnjo sezono v Poznanj (Posen). — Nato takoj »Ca-ričine amaconke«.
Dramatičnim društvom m? znanje. Ker prihajajo zopet prošnjo za obleke, ki bi se naj rabile na p'esih. ponavlja gledališko ravnateljstvo, da kostumov za plese sploh nikomur ne more posojati, ker se preveč uničijo. Prošnjam za igre in muzikalije je možno ustreči le takrat, ako se izrecno r a vedejo naslovi iger in muzika! i j. Na ogled se igre snloh ne morejo razpošiljati, ker jih društva nerada in šele na opetovane zahteve vračajo. Za vsako izposojeno igro je plačati takso 14 K naprej. Pri tej priliki iznova poživljamo vsa društva, ki imajo izposojene knjige in muzikalije ljubljanskega gledališča, da j * li že končno vrnejo. Ako se to ne zgodi, se vstavi brez ozira vsakršno izposojanje za nadalje« CIara pacta — boni nmici! — Ravnateljstvo slovenskega gledališča v L j'n b 1 j a n i.
Razne stvari.
* Težak par. Samuel Cheslev Drew v Dover j u v Združenih ameriških državah, ki tehta 457 funtov, si je izbral ženo, ki tehta 278 funtov. Ko je dvojica nastopila svojo svatbeno potovanje, sta se odpeljala s parom volov.
* Smrt v plavžu. Dulsburg, 30. januarja. Na plavžu »Konig« se jc včeraj zopet zgodila huda nesreča. Peč št. 5 se je razpočila; dva delavca sta umrla v ognjeni masi.
* Zimski šport In postna služba. Na Češkem opravljajo pismonoše svojo službo s smučmi v šestnajstih okrajih, kjer je mnogo snega. Ti pismonoše imajo namesto poštnih torb nahrbtnike. Kolikor se da do zdaj presoditi, se je ta nova uvedba jako dobro obnesla. Prihodnje leto uvedejo še v tridesetih čeških krajih poštno službe s smučmi.
* Smrtna nesreča skijača. Kap-
f e n b e r g, 29. januarja. Uradnik Anton Wodyinka je šel 21. t. m. s smučmi na bližnjo goro. Pri tem je padel tako nearečno, da si je s palico predrl trebuh in čreva. Rešilno društvo ga je preneslo v kapfenberško bolnico, odkoder so ga prepeljali v graski bolnico, kjer so ga operirali. Kmalu po operaciji je umrl.
* Zlato In njegove žrtve, London, 29. januarja. Iz Winnipega poročajo tukajšnji listi: Severno od mogitskega jezera so odkrili 25 izdatnih zlatih polj. 2000 iskacev zjata se je napotilo v to obljubljeno deželo. Med potoma pa je zmrznilo 25 oseb.
* Zbesneli bik. Pariz, 29. januarja. Neki zbesneli bik je uš 1 gonjaču ter dirjal po ulicah. Nekega stražnika, ki se mu je zoperstavil, je nabodel. Stražnik je bil v par minutah mrtev. Tudi nekega vojaka je težko poškodoval. Bika so zasledovali tudi z avtomobili. Končno so ga vendar ustrelili.
* Požar v tovarni za celuloid. V r a t i s 1 a v a, 29. jan. V tovarni za celuloid v Jordanovicu je izbruhnil velik požar. Eden delavcev in ena delavka sta zgorela.Neki preddelavec in štiri delavci so se smrtnonevarno poškodovali.
* Velika eksplozija. London, 29. januarja. Iz Pekinga poročajo: Pri eksploziji v nekem skladišču v Suidunu je izgubilo 150 oseb življenje. Kitajsko društvo rdečega križa je pomagalo ponesrečencem.
* Grozeča stavka na Francoskem. St. E t i e n n e, 28. januarja. Na shodu, katerega se je udeležilo 2000 rudarjev, je bilo sklenjeno, da začno 1. marca z generalno stavko, če vlada ne ugodi zahtevam rudarjev po minimalni mezdi, 8urnem delavniku in pokojnini dveh frankov.
* Na meji ustreljen. C r n o v i -c e, 29. januarja. V Novosielci je včeraj ruska obmejna straža ustrelila nekega moža, ki je hotel s ponarejenim potnim listom prekoračiti rusko mejo. Ruska oblast noče povedati imena ustreljenega.
* Nesreče pri sankanju. Dražda ne, 29. jan. Na sankališču v Rohvlou so odletele sanke, na katerih je sedelo pet oseb, iz sankalisv'a. Neki štiri-indvajsetletni tehnik je bil na mtslii mrtev, neka dama se je smrtnonevarno poškodovala. Na Saškem se je včeraj zgodilo pri sankanju dvajset nesreč.
* Nespametna stava. Lineč, 28. januarja. V vasi Weng je stavil 42-letni kmetovalec Ferdinand Franscher s hlapcem Sallingerjeni, da iz-pije tekom ene ure tri litre žganja. Oba sta začela nato piti žganje. 2e po drugem litru se je Franscher onesvestil in kmalu nato umrl. Sallin-gerja so v smrtno nevarnem stanju prenesli v bolnišnico, Franscher je bil oženjen in oče osmih otrok.
* Nezgode na morju. Batum, 28. januarja. Turški parnik »Lasistan« je zadel ob turški parnik »Ašperon«. Parnik »Lasistan« se je poškodoval ter se potopil. Moštvo, broječe enajst mož, se je rešilo. — Madrid, 28. januarja. List »Espagna Nueva« poroča, da se je parnik »Kuerube« potopil pri Azorskih otokih. Mnogo oseb je utonilo. — Pri Lowestoftu se je potopil holandski parnik »Friendship«. Pet mornarjev je utonilo.
* Goljufije dobaviteljev za Italijansko armado. Neapolj, 28. januarja. Dobavitelji za italijansko armado v Tripolitaniji so izvršili velike goljufije, posebno pri tehtanju žive živine. Tem dobaviteljem se je pa tudi vračala carina, ki je sploh niso plačali. Za blago namreč, ki se nalaga na ladje iz skladišč v svobodnem pristanišču, se namreč vrne carina. Predno so vole stehtali, so jim dali suhega ovsa in soli zreti, vsled česar je izpila živina veliko množino vode. Na ta način se je teža živine za par kilogramov zvečala in dobavitelj je dobil kakih 15 lir več izplačanih. — Skoda, ki jo je vojaški erar na ta način utrpel, znaša več nego stotisoč lir. Pri teb goljufijah so pa sodelovali tudi vojaki, proti katerim se je uvedla stroga preiskava. Razventega so pa carinski uradi vrni!i carine za več nego en milijon lir, ki sploh ni bila nikdar plačana.
* Prevelike administrativne režije. Budimpešta, 25. januarja. Vsled ovadbe je trgovsko ministrstvo uvedlo preiskavo proti društvu »Dom železniških sprevodnikov«. Minister je ukazal društvenemu vodstvu, naj odstrani nedostatke, ker bi moral sicer društvo razpustiti. Preiskava je dognala, da je bilo pri letnih dohodkih 700.000 kron stroškov za administrativne svrhe četrt milijona kron. Posebno mnogo se je izdalo za pojedine in reprezentacijo.
* Misterlozen slučaj. Pariz, 26. jan. Pariška policija se bavi z neko misteriozno kriminalno afero. Neki Pierre Piery je ustrelil v nekem hotelu v Rue de la Orne 21 letno Suzano Leterneau, ki je bila prej natakarica. Morilec se je sam javil policiji. Policijski komisar je šel z aretiran-cem v njegovo stanovanje. Tu so našli na postelji  truplo  neke žene,
stare kakih trideset let. Ko je Pierv zagledal mrtvo, je vskliknil: »To je prevečl« Na vprašanje komisarjevo, kdo je mrtva, je izjavil Piery, da je ne pozna in da jo vidi vprvič. Dozdaj se je le konstatiralo, da ima ženska, ki jo je Pierv ustrelil, enako krstno ime, kakor ženska, ki so .jo našli v stanovanju Pierv ja ustreljeno.
* 131etni morilce. Kopališče 16 1. 131etni Kristijan \ValIinger je prišel v neko gostilno v St. Kolonialni, kjer je ondotne goste toliko časa dražil, da ga je tridesetletni posestnik Neureiter vrgel iz gostilne. Deček se je pa vrnil v gostilno ter petkrat sunil Neureiterja z nožem v prsa, da se je ta takoj mrtev zgrudil na tla. Mori'ca so izročili sodišču.
* Roparski umori. Dunaj, 27. januarja. Kakor smo že poročali, je bil v Ramersdorfu umorjen posestnik Sautner. Kot osumljena so prijeli sina umorjenčevega, Henrika Sautnerja, in njegovo ženo. Umor jima je skoro dokazan. Pri njiju so dobili bankovce, ki so imeli krvave madeže in ki jih je imel prej umorjeni pri sebi. — Krakov, 27. januarja. V vasi Jasts-zembia, blizu Krakova, sta napadla kmetska fanta Sokolowski in Kieltvz kmetico Dulembino ter s sekiro ubila njo in njeno hčerko. Nato sta ukradla 1600 kron. Morilca so prijeli.
* Krvava stavka. Differdin-gen, 27. januarja. Luksemburška vlada je začetkom letošnjega leta uvedla starostno in invaliditetno zavarovanje. Ko so delavcem včeraj prvič odtegnili zavarovalne zneske, je šlo kakih 400 italijanskih delavcev nekega plavža z godbo pred hišo ravnateljevo ter začelo razbijati okna in vrata. Skušali so jih razpoditi z vodo, ki so jo brizgali proti njim. Ko je nato nastopilo orožništvo, je par delavcev prijelo za revolverje. Tudi orožništvo je streljalo. Dva Italijana in neki Francoz, ki je iz radovednosti gledal sta bila na mestu mrtva. Sest oseb je bilo več ali manj ranjenih. Ekscedenti so se nato umaknili. Zvečer je prišla iz Luksemburga stotnija vojakov, ki je patrulirala po mestu.
* XLI. državna loterija.    C. kr.
loterijsko dobrodaritveno ravnateljstvo na Dunaju priredi 41. državno loterijo za civilne dobrodelne namene in bo vlečenje 15. februarja. Kakor je posneti iz igralnega načrta, je ta državna loterija izredno bogato opremljena in nudi s svojimi 21.146 dobitki, ki se vsi izplačajo v gotovem denarju, med niimi glavni dobitki po 200.000 K, 50.000 K, 30.000 K. 20.000 kron, posebno ugodne pogoje, da se kaj zadene. Glede na to in glede na eminentno dobrodelni namen bodo te srečke državne loterije primeroma nizki ceni 4 K gotovo našle mnogo odjemalcev.
* Na cesarskem dvoru je bil pri ga!a-dincju na čast rojstnemu dnevu nemškega cesarja nastopni meno:
Huitres d5 Ostende; Pciage Beaufort; Bonehees Persignv; Medaillons   de   Dick a TAstrachan: Piece de boeuf et filet de veau: Suprčme de faisans a la Reine; Sorbet;
Chapons de Stvrie, salade, oompote; Asperges en branehes;
Creme diplomate; Croustades de fromage; Glaces variees; Dessert;
Champagne Moet & Chandon Impe-rial.
Književnost.
— »Slovenska Žena.« Naročnina za ta edini slovenski ženski list znaša na leto 8 K, za učiteljice, uradnice, kontoaristovke in dijakinje 6 K. — Upravništvo, ki je v Sp. Šiški št. 208, prosi posebno ljubljanske naročnice, da nakažejo po poštni nakaznici naročnino.
— Bosensko-hercegovski kompas za leto 1911/12. Trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu je naprosila tukajšnjo zbornico, da opozori interesente na II. letnik »Financijalnega ljetopisa Bos. herc. kompas«. Ta letopis je sestavljen v srbskem in nemškem jeziku ter se odlikuje zlasti z natančnim seznamom vseh protokoli ranih trvdk v Bosni in Hercegovini. Dobiva se pri izdajateljih Hinkotu Pilepieu in Frideriku Seichertu v Sarajevu ter stane 8 kron.
Telefonska in brzojavna poročila.
Štajerski deielnl zbor. — Odgoditev. — Porai Slovencev.
Gradec, 30. januarja. Wastian popolnoma zmagal. Vse stranke, tudi klerikalni Nemci, solidarni t Wa-stianom, da naj se Slovenskim klerikalcem ne dovolijo nobene koncesije. Danes je bila zadnja seja. odgoditev naznani vlada pismeno. Vse stranke so proti razpusta. Poraz Slovencev je popoln.
Gradac, 30, januarja. Sneei so imeli nemški nrcijonrlei zborovanje, v katerem bo ce bavili 6 slovenskimi zahtevami, glede delazmožnosti deželnega zbora. Sklenili so, da ne pri. znajo Slovencem nobene njih zahtev. Danes dopoldne je poskus'1 u^. mestnik Clary z novimi pogajanji, ki pa niso imela nobenega nspeha. Vest^ da se je dosrgel kompromis je v nedeljo razširila korespondenca »Au-stri a«.
A eh rent h al.
Dunaj, HO. januarja. Zdravniki so definitivno določili, da mora ostn-ti grof Aehrentbal na Dunaju, ker bi bilo za njega vsako potovanje ka-tastrofno. Včeraj se mu je obrnilo nekoliko na bolje, vendar ni dvoma, da je njegovo zdravstveno stanje opasno. Obhajajo ga večkrat srčne slabosti. V resnih krogih so mnenja, da je njegovo življenje šteti samo še po tednih. V očigled temu dejstvu je stopilo vprašanje njegove demisije v ozadje. V uradu ga nadomestuje ha ron Miiller. Sodi se, da ho Aehren thala odpoklicala višja moč kakor človeška.
Dr. Ebenhoch umrl. Dunaj, 30. januarja. Bivši minister in voditelj krščanskih socijaleev dr. Ebenhoch  je  danes  ob  12. uri 5 minut umrl vsled otrpljenja srca.
Železniško in mesno vprašanje. Dunaj, 30. januarja. V prihodnjih dneh pride sem ogrski trgovski minister, da se udeleži konferenc v železniško - političnih vprašanjih in o mesnem vprašanju. V železniškem vprašanja bodo najbrže našli rešHev na ta način, da ne pridejo veliki; proge, marveč samo delne proge v junktim, ter se ogrska vlada zaveže zgraditi gotovi del dalmatinskih železnic, če — in to je punetum saliens — zgradi Avstrija drugi tir na progi Kašava - Bogumin. Glede mesnega vprašanja se bodo zedinili baje na povišanje uvoznega kontingenta iz Srbije.
Hrvaški ples na Dunaju. Dunaj, 30. januarja. Pripravljalni odbor za prireditev velikem hrvaškega plesa na Dunaju poroča, da so vse priprave za ples končane, in da se bo ples vkljub vsem napadom in klerikalnim intrigam, ki vzbujajo v slovanski družbi skrajno ogorčenje, vršil kar najsijajneše.
Polnoletnost bolgarskega prestolonaslednika.
Dunaj. 30. januarja. Gesar je poveril nadvojvodo Karla A1 brce b ta, da ga zastopa pri proslavi polnofet-nosti bolgarskega prestolonaslednika Borisa, ki se vrši v sredo.
Pod raženi medikamenti.
Dunaj, 30. januarja, »VViener Ztg.« priobčuje danes seznam medi kamentov, katerim so se cene zvijale.
Poslanec   Pacak odloži svoj mandat.
Praga, 30. januarja. »Samostat nost« poroča, da misli odložiti bivši minister Pacak svoj mandat in se odtegniti javnemu življenju.
Pater Zahradnik presedlal.
Praga, 30. januarja. Poslanec pater Zahradnik, ki je bil prej član agrarnega kluba, je sedaj vstopil v klub čeških klerikalcev.
Eksplozija plinove cevi.
Praga, 30. januarja. V neki sobi namestništva je počila plinova cev, ravno ko je danes zjutraj prišel v sobo služabnik Palacki. Razneslo je c^-lo opravo, ter Palackega težko raui-lo. Vsa okna so bila izbita. Eno okoo je padlo na cesto ter ranilo nekega mimoidočega. V tiskarni je nastal požar, ki so ga s težavo pogasili.
Čudna epidemija.
Praga, 30. januarja. V šolah v Kladnem se je pojavila čudna epidemija. Stotinam otrok so izpadli lasje. Celi razredi so plešasti. Vsled tega so zaprli šole, zdravniška komisija se trudi najti vzrok te bolezni.
Troiveaa.
Rim, 30. januarja. Neki turinski žurnalist se je pri raznih poslancih informiral o razmerju Italije napram trozvezi. Vsi poslanci so si edini v tem, da je obnovitev trozveze potrebna. Poslanec Valli se je baje izrazil, da bo, čim bo končana italijansko-turška vojna, trozveza še močnejša. Lepa italijanska zdravniška znanost
Pariz, 30. januarja. »Matin« poroča iz Marseila: Pri preiskušnji onin 29 turških podanikov, ki jih je itali; janska vlada izročila, ker so njeni zdravniki konstatirali, da so turški podaniki zdravniki, je francoska preiskovalna komisija dognala, da je med njimi pet ženijskih častnikov. Kakor znano, je italijanska komisija dognala, da so vsi zdravniki, ter proglasila, da so prestal} izpit z izvrstnim uspehom.
Srbske čete.
Solun, 30. januarja. Takozvana »Crna roka« se baje trudi v vilajetu »Kosovo« pripraviti tla za srbske *e* te. Turška vlada je naročila oblastim, da naj strogo pazijo na vsako sumljivo gibanje.
Kr^anako vnTaiaaK
Dunaj. 30. januarja. Tu so ras-
;,rjene vesti, da se velesila po svojih nofllanikih pogajajo gleda sklicanja, mednarodne komisije, ki naj bi definitivno rešila krecansko vprašanje. #a Dima j u demen tirajo te vesti.
Obletnica prestolonaslednik«ve smrti.
pnnaj. 30. januarja. Danes je lMetnlea    smrti prestolonaslednik*
Rudolfa. Cesar je prisostvoval ob 7. zjutraj masi posmrtnici v Schon-brunnu. V kapucinskem grobišču je nkev     prestolonaslednika krasno
nkincana.
;;o!o/?n bivšega eeikega namestnika.
Meran, 30. januarja. Zdravstvev no stanje bivšega češkega namestnika grofa Kondenhoveja je brezupno.
Proti banu.
Zagreb, 30. januarja. Tu je razširjena vest, da se vrše med prav asi jn koalicijo pogajanja zaradi volil-n^sra kompromisa. Opozicijonalne -t ranke se hočejo združiti proti no vemo režimo. Vest, ki trdi, da je pre-
upanja na nspeh teh pogajanj je napravila v Zagrebu in na Hrva-- rm zelo ugoden vtisk. Kompromis ima namen strmoglaviti teroristično politiko novega bana.
Ogrski državni r.bor.
Budimpešta, 30. januarja. Ministrski predsednik Khnen prične v prihodnih dneh, kakor se glasi njegovo pooblastilo, s pogajnji z opozicijo-nalnimi strankami. V prihodnih dneh sačne konference s Kossuthovo stranko.
Budimpešta, 30. januarja. Vlada
si pogaja z Justhovo stranko glede brambne reforme Ver glede ustavitve bstrukcije. J ust h zahteva, da se vla-(]a zaveže, da najpozneje po poletnih počitnicah predloži predlog o volilni reformi, ki naj uredi volilno pravico ♦ako- da bi imelo na Ogrskem vsaj dva milijona 600.000 ljudi volilno pravico.
Proti Nemčiji.
Petrograd, 30. januarja. Ob priliki poseta angleških parlamentar-ev v Petrogradu je govoril pri snoč-nf slavnosti parlamentarec Benton: Angleško vojaštvo bi bilo srečno, če bi se meglo z ruskimi vojaki bok ob boku bojevati proti skupnemu sovražniku! Ta govor je napravil zelo mučen vtisk, ker je bil oči vidno na-•jen proti Nemčiji.
Censtohovskl prijor pobegnil.
Varšava, 30. januarja. Prijet '-enstobovskega samostana, ki je bil tudi zapleten v afere patra Macocha, ie pobegnil v Ameriko.
Volitve v Tripolitaniji. Carigrad, 30. januarja. Porta je naročila oblastim v Tripolitaniji. da naj izvedejo volitve v turško zborai-. Seveda je to le prazna demonstracija proti Italiji.
Železnica v Solum.
Kairo, 30. januarja. Egiptovski khedive je sklenil zgrabiti železnica Solarna. Na ta način bi bila zveza med Evropo in Afriko znatno skrajšana.
Angleška vojna ladja pred Hodcjolo.
I>ondon, 30. januarja. Angeški mzul v Hodejoli je prosil angleško I ado, da pošlje vojno ladjo pred Ho-
n* jolo,   ker   hočejo Italijani mesto
^>mbardirati.
Stavke na Portugalskem. Lizbona, 30. januarja. Stavkajoči delavci so izdali manifest, v katerem zahtevajo, da se zopet otvor i jo
rostori rudniških društev ter odstavi civilni gubernator v Evori. Stavkajoči delavci upajo, da   ?e razširi
ravka razen na Evoro tudi na Ovim-)to, Santarem in Porto ter   na več
rajev v provincijah Atemtejo in Algarve. V Lizboni so kon^ignirali -'o jašt vo.
Lizbona, 30. januarja. V neki podstrešni sobi v ulici Gloria je eksplodiralo skladišče dinamitnih bomb. Ganjen ni bil nobeden.
Lizbona, 30. januarja. Stavkajoči so ostavili ves tramvajski promet. V bližini neke remize so stavkajoči lejali l dinamitnimi bombami več ramvajskih vozov.
Rusi v Perziji.
Choi,   30. januarja.   V zadnjem
easn so Kurdi opetovano napadli ru-«e čete na poti iz Urmije v Dilmaa. ftusko vojaštvo je napadalce zasledovalo in jih mnogo postnelilo.
Carigrad, 30. januarja. Rusko vo* ■Jaštvo je zasedlo sporno deželo ob ^zijsko-turški meji. Med Rusi in Wdi je prišlo do boja. 800 Kurdov IjiIo ubitih. Porta, je protestirala v Petrogradu proti prodiranju ruske-^a vojaštva.
Stavkala* Yorlt, 30. januarja. V Lau
e&ze stavkajo delavci. Med delavci n vojaki je prišlo do boja. 7000 stav-
*JJO$ih je napadlo   vojaški kordon.
'kovine so zaprte, vojaštvo je za-
*Qlo ulice. V mestu vlada skrajni te-
^ruein.
Gradec^ SO. januarja. V lastniškem pavilionu v lazaret ni vojašnici je izbruhnil danes zjutraj v neki sobi požar. Dve sobi sta zgoreli. Gasilcem se je po enotirnem napornem delu posrečilo požar tidusiti. Nekateri častniki imajo veliko škodo, ker jim je zgorelo mnogo uniform.
Morllee K oče var j« Afriča.
VVels, 30. januarja. Pred tedni je bil v Btcvru umorjen Kočevar Afrič. Kljub zasledovanin se policiji ni posrečilo dobiti morilca. Sedaj je policija v Welsu aretirala nekega Dollfussa, ki se je sumljivo gibal okrog nekega drugega Koce v« rja Trampnsa. Na njegovi obleki so zasledili stare pesre krvi. Sodi se, da so dobili morilca Kočevarja Afriča,
Prečitane napredne časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-oo-napredne stranke. časopisje je danes najmočnejša idejina moc. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad tWolfova nlica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Gospodarstvo.
— prevoz avstrijskega prometnega parnika. Iz Rio de Janeira je dne 28. t. m. dospela brzojavka, Ja je v tamošnje pristanišče srečno pri-plnl avstrijski prometni brzoparnik vMartha Washington«. Parnik je dne 11. januarja zapustil pristanišče v Trstu, 19. januarja v Tenerifi. rabi! je torej za Čisto oceansko vožnjo samo 9 dni od kanarskih otokov do Brazilije. To je najkrajša doba izmed vseh dosedanjih poizkusov. Vožnje so se udeležili jako visoki gostje juž-no-ameriškega kontinenta, kakor tudi veliko število turistov za Barcelono in kanarske otoke. Poleg tega tudi veliko potnikov drugega in kakih petsto potnikov tretjega razreda Brzoparnik »Martha Washington« je prvič v letu 1912 obiskal nove med-postaje Neapelj, Barcelono in Tene-riffo, katere bodo v prihodnje obiska-vali vsi večji parniki »Aostro-Ame-rikane«. S tem si je parobrodno društvo povečalo vozno mrežo in pridobilo najzanimivejša in pomembna pristanišča sredozemskega morja. — Prihodnji odplov tega prekrasnega brzoparnika bode dne 7. marca t. 1. Zanimalo bode mogoče osobito one* ki se nameravajo umakniti ostremu zraku srednje in severne Evrope in jadrati v lepe solčne dežele sredozemskega morja ter si poiskati razvedrila v enakomernem podnebju kanarskih otokov. Natančnejša pojas nila kakor tudi naročila prostorov daje in sprejema Simon Kmetefcz v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
(369)
Kmečka pisarna narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno • napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbi nsk i h in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bu p'.ćlovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli potika v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znan*ko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pi. samo narodno napredne stranke V Ljubljani« VVolfova nlica 10» Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim župau-stvom.
Poslano*)
»Afera« »Hinko in Vcneeslav Smrckar«.
Kdor me pozna, ve, da sem miroljuben, tih, blag, »ljuheznjivff je zapi-sni kritik v »Slov. Narodu«. Ne upam ri med ljudi, da ne bi bil komu v na-potje. A če me kdo v enomer dresa v rebra, mi stopa na noge, zraven pa javka in vpije, da sem »zlikovce«, prepiri ji vec, ki mu ne da miru, ga lepo prosim, naj mi ne zameri, da si dovolim spregovoriti nekaj besed ▼ odgovor, dasi nimam ne pravega časa, ne pravega veselja zanj.
• Za reeblno tega Pp»»a Je <*re<1 n<*«vo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Dragi g. a alavo veaeani Veaee-
slavi Umetnik ste, ki sna napraviti iz malega veliko. Ii par besed, ki sem jih porabil na svojem »Oporninn gledalcem« za meni potrebno konstatiranje, da si nisva v nobenem sorodstvu, se vam jo vendar-le posrečilo ustvariti celo veliko afero. To konstatiranje in opozarjanje kritika v slovenskih listih, naj pazi si. občinstvo na razliko najinih krstnih imen, vas je tako razburilo, da ste zač>li zlahulati od uredništva do uredništva, iz uredništev na policijo, in to kar po trikrat! Kaj, ko bi vam na nogo stopil t Stavim, da tečete k državnemu  pravdniku! — —
Blag človek sem, ne bom vas tožil za odškodnino radi »dangube« pri policiji, zal mi je za vaš čas, ki ste ga potratUi. da ste se »konsekventno« blamirali prt policiji!
Pravite, da zamenjava najinih imen ni lahko mogoča. »Slovenski iliistrovani Tednik« pravi, da sem se »znal« zamenjave. — Kaj bi se bal! Dobrim poznavalcem nmotvorov ta zamenjava pač res »ni lahko mogoča«. Brez strahn pa sem konstatiral razliko imen za tiste slabovidne ljudi, ki spoznajo avtorja slik le po podpisu. Ti ljudje pa m* navadno še takt* leni in površni, da na krstna imena prav nič ne pazijo. Nek«io me je že pred nekaj leti pra&al, koliko sem dobil za neki portret v Gorici. Takrat r;,*em vedel, ali se meni sanja al; prasalen. Tisti portret ste naslikali vi. —
Nadalje trdite vi in »II. T.«, da niste razstavljali v ljubljanskih izložbenih oknih svojih slik. Odgovor: popolnoma vseeno je v tej stvari, kdo je poslal vaše oortrere Prešerna, GreT-rčiča in Jurčiča ali vi ali uredništvo »II. T.«! Vnofttev pride tu le dejstvo, da so bile signirane s vašim Imenom (in le z začetnico vašega krstnega imena) in ds so bile raz* stavljene.
Konstatiram, na ste slabi v logiki! Konstatirate, da ste portretist, jaz pa karikaturist! Kaj karikaturist ne more biti portretist? Kaj ne delam in ne razstavljam tudi karikiranih portretov, ki so še težje izvršljivi nego »resni«t Morebiti nisem izvršil še nobenega fotografično - podobnega portreta t Kaj ste slepi, da me ravno pred onimi tremi mojimi risbami v izložbi pri Gricarju & Meji en etiketirate s karikaturistom? Konstatiram za vas in za druge slepce, da nisem le karikaturist {»le« ne v ocenjevalnem, ampak v omejilnem smislu.) In če bi od danes naprej slikal le z vso neVšV'o milobo obdane Madone, — zastonj, »karikaturist« Smrekar sem in ostanem na veke. V ta »ladelc« ho me vtaknili, in hvaležen m^ram hit?, da mi je sploh dovoljeno, se kaj drngega risati razen karikatur.
Pobahate se, da imate odlična priznanja kot portretist. Spet konstatiram, da ta priznanja, vsaj kolikor sem tiskanih videl v raznih kritikah, ki Jtk na vaso željo prepišem za novo priobčenie. — n'«o tako splosnoleno in polnodoneča. Kar si pa s°m: priznate, pa naj bo le za vas veljavno.
Svoje habanje pa obsodite sam: ■ svojimi od uredništva »TI. T.« razmnoženimi, zgoraj omenjenimi tremi portreti. Podobni so res že zadosti, kar se pa tiče drugih kvalitet risan ia, so pa tako slabi, da se ne morete opravičiti niti s kratkim časom, v katerem ste narisali Prešerna. Kaj pa vam jo Prešeren naoravil hnde-gat Prešeren, zakaj nisi sežgal vseh svojih pe^mi! Za Subicem Venče-slav? Za Vcnč^slavom pa tovarnar mila, ki bo^c Pre^ma vtisniti na *voje milo J Ljndje božji, kje je pijeteta? Kakšne posledice! O tragika slave!
SI. uredništvo »Uuetr. Tednika«! O g. A. P.! Prosim, navedite vsoto, ki jo stavite, da ne nanravim boljše slike Prešerna v 2 nrah! Če bo vsota dosti visoka, stavo dobim!
O g. A. P.! Kakor kaže. se niste dokazali svoje kompetence za sodbe o nmotvorih! Pridite k meni po informacije drngi not! Rad postrežem! O popolnosti svojih d el t udi jaz nisem prav prepričan. — no, ie se ps celo s silo išee napak, pri zadostnej kom-petenci se celo sam Michelangelo ne odide brez graje! Te pa ie precej stopenj od kranjskih, v kranjskih razmerah živečih slikarjev do Michelangela!
H koncu! Skromen in nesebičen aem in ne zahtevam niti od g. Vence-slava niti od si. uredništva »H. T.« hvaležnosti za dani povod, ki sta ga porabila za reklamo — zase.
Zahvalim lepo oba, da dasta in bosta dala v »II. Tedniku« s), občinstva na razpolago potrebni il ust raci jski. študij ki materijal v s vrb o tudi najslabovidnej&im jasnega razločevanja med liubezniivim Hinkom in neprijaznim Venčeslavom!
Pričakujem le toliko prijaznosti od obeh, da me odslej ne bode t a več silila, tratiti dragoceni čas za take, — nmetno napihnjene in po nepotrebnem razvlečena »afere«.
Henrik Smrekar.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 27. januarja; Vinceuc Sir-nik, zasebnik, 70 let, Žabjak 6.
Dne 28. januarja; Ana Japelj, posest ni kova hči, 1 leto, Orna vas 18. — Josip Ham, mesar, 47 let, Trnovski pristan 24. — Marija Grad, reJenka, 7 tednov, Poljanska cesta 64. — Stanko Vesel, rejenee, 2 meseca, Streliska ulica 15.
V deželni bolnici:
Dne 25. januarja: Juri Cotman, železniški premikač, 32 let.
Dne 26. januarja: Avguštin 13 o-gotaj, hlapec, 31 let. — Ivan Hrovat, tovarniški delavec, 18 let- — Josip Stalzer, delavec, 69 let.
Dne 28. januarja: Ljndomila Se-gnla, tov»rnišk« delavka. 30 let.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rs sto Pnstostem4ek.
Kakor je dobro in zdravilno
navadno ribje olje samo na sebi, se vendar ne more utajiti, da ga veČina ljudi, tako odrasli kakor otroci ne morejo vživati očividno zaradi njegovega duha
in okusa. Scottova emulzija ribjega olja, v kateri so lastnosti in vrednosti ribjega olja s nridatki se zboljsane, vživa nasprotno večina ljudi rada brez im«tm» ramo ■ vseh pomislekov ia jo pri  Še «• "»"»i«* —
tako dolgem vporabljanju tudi r^T" ~~ ,n*k lahko prenašajo.
Trikrat na dan, dalj časa redno zavžita
Scottova emulzija,
izpremenl blede otroke in take, ki nimajo nič veselja za jesti, v čile in vesele otroke.
Pr> Mktpc s»htev»it« «t<cm Scoctor* cmali), Znamka »ScfrtM   »a, ta  \š   vpeliaaa ta   £aa   -S k* ia  mmii aa dobro kakovo« m učinek.
Cen ?«vrr.t **frlr*te\ ! c *   Dobi m t raki UVura.
3
Br&zay
prežene vsako utrujenost in prenapetost.
Dobiva se povsod.
11
ie laJboljSe čistilno sreftstto.
Okusa je slano-grenkega, nI nepri)e> :: ten, — celo otrokeai ni zopern. :;
Glavni zastonnik za Kranisko: Fraac Scbantel, Ljubljana. Frančiškanska ui.
Zaloga v »I liublianskem lavnem skladišču, Krisper-Toma2ič, družba z o. z.«
Serravallo
vo
ieleznato Kina-vino
Rifrijenitna razstari aa Danaja IlOft: Drtarno o4itkoTc»jr Ia taetai tflpiom k ilati kolajni.
Favzrača ftlja da jedi. akrepča iivce, »•»•Jjsa kri Ia je
rekonvalescentom
in malokrvnlm
seao priporočeno od zdravniških avtoritet.
n Izborni okus* n
Večkrat odlikovano, a Med TOOO sdfravadtklai aprieevaL a
J. SSRRAVALL0,1.1 -T. toni iakaviMi TBST.Harkovlfa. 4434
Botrznia poročila«
L1nbl|a»aka
„Kreditna banka ▼ Ljubljani*.
Uratsf karal iaaajakt ko*i< Ml jaaaarja It 12. »•latftaat aaalvH.
<•, atalevt renta . . . . i 2* , trebena renta . . . . 4' , avstr. kronska renta  . .
4* ♦ kntnleto deželne notofi^ V/9 k. a. četke det, baakt .
Sraclra to !. 1**0 7,   .  • .
U n
■cakeljake l.fada|t -    n- -
aersoe titnoteea« . dan. Vontnntfae avftr. kreditne • . Itonflanske  •  • • ■vslr.rdcf.kriU .
baatmra
I ItfMkmke krcdttnt baakt Avatr. kredltner« savoda . Donakffke bane«« drelbe . lufae ieleitilce • . • • Oflivae tclttnict • • • %lptnc*aVmia« , • • • Ceike sladkam« dri floaastiaiV« banke.
Marka
"rana*
Lna . RttblJL
	aiifotij
9075	9005
94-	94-20
<H)70	90 9^
A '90	9«".-|0
9225	032.S
9250	9350
420 —	45« —
«06 —	618 —
2942S	306?'
2msn	304 r0
271 2«i	277 25
24S50	»2 50
501 —	513 —
496-	ya —
7^50	a 50
f7.r0	73 50
45 50	M tO
*5-—	39 -
i45T5	248 75
16« —	47120
	*54 —
*46 2*	" '47 2S
'096	110-60
	726 75
9^223	903 25
41V-	
283*50	284v0
1137	1140
117-55	117 75
9 ?S	95 70
04 90	95 10
25425	25*-
Žitno oono w Baadimpotltln
Dne 30 januarja 1912. T • r m I n,
Pšenica ca april 1912       . za 50 k«; 11-na
Pšenica za ektobei 1912. . ia SO kg UM
M2 za april 1912..... za SO kg 1: Oft
Kf za oktobet 1911 . . , za SO kf P 41
Koruza za maj 1912 .  , . aa 50 k? 5^1
Oves  m  april 1912 .   .   . ca 50 ke   8 8*
HeteoraloSlčno noroHlo.
rwu osi norica It+S
frrtiji niCal tisk 3S.7I aa»
c *	Cas opaza-taaja	Staaje | kare-actra T mm j	S. *> a 2 —	Vetrovi	Neha
29	2. pop.	733 9 !	-21	si. jvzh.	oblačno.
•	9. sv.	735-2 j	—38	al. sever	•
30	7. zj.	7353	-4 4	sr. tvzk.	O
Slednja včerajšnia temperatura  —3 r*, norm   —19    Padavina v 24 urah  00 mm.
Potrti globoke žalost?, n*zn*n]amo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš Iskreno ljubljeni soprog, oče, stric In nečak gospod
Frančišek DelTott
noitel!
danes, dne 27. januarja ob 3* 4 uri popoludne, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v sta-rosti 56. let mirno v Gospodu zaspal.
Pozemski ostanki dragega nepozabnega ranjkega se preneso v torek, 30. t m. ob 9 uri dopoludne iz hiše žalosti na Sv. Gori na tamošnje pokopališče.
Sv. maše za dušo rajnika se bodo služile v župni cerkvi. Nepozabnega priporočamo v molitev in blag spomin.
NA SV. GORI 27. |anuarja 1912.
.365 tala oči ostali.
£ej)o stanovanje
s 4, eventualno 3 sobami 371
se odda s 1. f elunanem. Slovenski trg 1
(trg pred sodoijo). — Več pri hišniku*
}£ajhno stanovanje
(soba in kuhinia) 376
so tako] odda na Rimski cesti*
Proda   e tudi nekaj
posteli oprave io vel imb itvail
Natančneje se poizve Cojzova costa §v IX nadatr. desno«
Zahvala.
364
2a vtučaztm drunnski v*rcr, ki so g* y Jfarodnm domu priredila vsa mariborska narodna društva 00» vodom mofe 70 Utntce, o?/>. 40 tet* mec na'me poreče in ja prašna da* rila ijre\ava vsem 5 a v društvam cen;enim članicam in Članom naf* vdaneišo jahvato Osobito velja ta janvaie veieča^tim damam aranjer* \am, ga: gov^rm^am, pevcem im g^odbmm^om, gr. 5/ J{ir/u-dekora ter/m in vs*m dragim pri? a te ljem in jnav c«mt ki so nama 3 mnogobrojne itd*i*ybo cyt'r. br^o^av^o alt pismene i^ka3olt svojo naklonjenost. P^e'eoŠ veder bode nama ostal nepozaben
U Jrfariboru, 27\ januarja ?9f& Srečko in Jjana Sf?ffnar.
Zbirka
v slovenskem jeziku.
I. zvezek:
Samonskl zakon
o hudodelstvih, pregre&kih In prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 dri. zak,
z dodanim
tiskovnim zakonom
s dne 17. dec. 1862 št d. a. ex 1663 In drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V alatno vamara 0 B| PO posti S K 10 vin.
JVarodna knjigaru
v Ljubljatal.
L44
■■■■■
5»
rooa
^Vr mi pri odhodu ij Pevca v /dri/o ni bilo mogočo so osobno po-jioviti pri vseh prijateljih in jnancih mbčir.e čmovrSke in godovi$fa Hm potom vsem prasrčni: Jfa ydarl
U Jdrfti, dne 27. prosinca t9t2. H Jfaral S^enik.
e     Cm kr. gozdar v p. in obitelj-
a»*
Tržaška tvrdka za olje
zrn. Kranjsko. — Ponudbe pod S72 AjJetUlBa Ol]a" upravmštvu »SI. Nar.«
a večletno praksa, pevovodja in godbenik,
išče primerne službe.374
»topi lahko takoj. — Ponudbe na tjpravništro    »Slovenskega Naroda«.
M,
Sv. Petra [. 28
zdravniško Izprašana 370
maserka
po metodi dr. Puehbauma In ar. Gold-Stema i   Fango-sanatorija na Dunaju
» m0m damam najlopieie mm
»fti dlaki mi ii troniica leirmajiTift Uafsf
s konfekcijo
(plahte, deial  plaićl L L d.)
Ponudniki, ki so v  tej   stroki že delali ia so uvedeni, naj svoje ponud be pO Ije'o na uprav. »Slov. Naroda«
pod mlfoprem solfiv"« 373
Dobra denarnica cen 6!
■ '.i
P
5 a. -j
•» o srat •* —
lil
Š* 92*4, sr*?:«** b aaaaa fcaaa anaaaaga glaiktfa
vnja '» Itirintt prcddlci, biljatnia* pradaScam ■ s aa-ponami, 9 cm dolga, « on   iraka *      BoijSe d«,
samica pe S j —, 2 n m riaj« v aai.fi. S*i-
polttja proti pantfljatri denarja aaaraj, pristavil f h 11 poštnino aH po pov»«tjn  —  e.  Icr   drorni doh.Tit.lj
Jn Konrii razp^j3lnirj, Most Jta. 1164 (tsSko).
Hun htalsi jiOOO j1 iiir n zibttri snfii hi fmVs.
sprejema zavarovanja človeškega trv-ijavna pa aejraaaoviatncjiftt hanaoiiia cijah pad take agedatmal pacaj«, ko aobena druga laverovalnaca.
Zlasti Jt afodna savarovaa)t doživetje ta smrt a asanjsajočlasl
101 vplačili.
•S
44
na *
enrajerrt ano savapovalna iaaiaakai w P r esej i. mmm n na,vat*aaa>e«. — faiiain e+me+mfm «■ auapttaifia s ui.ste.aosei. velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase erzave g vseskszi siavaaske-nareda* apravo.
r iS Sli i UiMM SS£Sj iS iS itn. \l -en
Zavaruje seslopja ia premičnine proh požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode esmuje. takoi in naikulantneie. Uživa najboljši sloves, koder postuja
Dovoljuie Ig čistega dobička izdatne podpora v aarodne in občnokenstne namene.
i
!! Presno maslo II
5 kg svežega kravjega presnega masla K 5 80, ovtji sir K 460 franko po
S34 povzetju.
0. Jakob. Herincse it. 102,
1     Ogrsko. 1
špecerijske in manufakturne stioke vešča :-:     ter deloma tudi kuhati zmožna >:
■efr  išče službe "M
Tozadevne ponudbe se prosi poslati pod .Tiirtii amttiici" taftu iaatt asa pri Mata.
3*5
UGODEN
- je nakup ur vseh vrst pri -
Prvi tvomlcl ur
Jan Eonrad c   kr   dv< rni dobavitelj Most ittv 1172 (Caika),
ki s 3 letno pismeno garanci o razpošilja nikljaste žepne ure že po K 4 -, boliše K 5* — , nikijaste budilke po K 2 50, kuhinjske ure po K 3—, ure a kukavico po K   6 80.   ure    na nihalo   po   K 8-50.
f mi krfrtti n a .trmje mkinr rrttti a fnrtn.
Pristen dober
ee dobt prt ?s
L SEBEH1KU «SM J JUHI.
»»    za karlavo,
na kubičen  meter, se radi pomanjkanja prostora
prodaja'o po zelo znižan; ceni
Odjemalei velikih množin imajo oopust.
Parna žaga V. Scagnetti
Cesta na Budollovo isleznloe M
::      (za dršavnim kolodvorom). ::
Ceno posteljno perle
priporoča
1?!
Anton PoleOnak, Gradec, Marlablllersfr.
Satanovljano 1887.
Siva perje p , kg) ed K —-78
loljše poljeas. .   . . 1*20
Belo perje     . .   . . T-5i» napol poli m 9   m m Siv pnh         . v   . •
iel napol pab . .   . . 4*—
Bel pob .... S- -
Žima . .   .  . — *96
po aa|aii|Ui canmh
Posteljni koci         ad K Ž^t
Pssteijai fstaval     . • It*—
Blazinice              9 . 1*—
Pernice                 . . f—
Rdeče (roage) odeje . 9 —
Satiiaste odeje       . . f-70
Srilnotoklotove odeje .  9 8*70
Modroci iz norake trave . . t*—
Uataaavlf^ao 1SS7.
■odrod Iz afrika    od K SK^
Modroci iz afrfka Sdel.. . 18*-
žimaice 9 9 ST—
Žiniaice 3 delae       m ^ 48 -
tjahe stez iiva       m „ T—
Pregrinjala posteljna „ m 4*—
Prrrleke posteljne    „ „   !•—
Prevleke za pernice ., .. 4*—
Cenik posteljnega perja, posteljnim, perila in tirne gratta In Ira-ake.
IDlan 1906: Brna el j 1910;
CvetliSni sok kez alkohola.
>^nf
Tarla 1511:
Brazdane 1911:
?8lii8 darilo.
£a sm atom : zalostajc :
Punaliii
Drallejeva iluzija v svetilniku
n bajal, naravni saaflltal vonji, pasatma inuralao (E 4*-J^ al-lollea (K »•-), rota (K 4--), ipanakl basofl (B 4*-)
so Se danes nedosegljivi ia zavzemajo  prvi prostor, kot
aar najljubši parfum elegantnega sveta. ym
Trgovski
pomočnik
aaeSane stroke, vešč slovenščine in
nemščine, izurjen prodajalec, želi ta« kojien nastop ali tudi povneje. — Naslov pove upravništvo .Slov. Nar.#
nova, snan^tveno izdelana
krema za roke in obraz.
Higiensko   najboljše toaletna Pušica po 60 h in 80 h se dobiva p Lonček 1 K 60 h.
>j i
Zaloga v Ljubljan
Inati
fona! 19»
h ta lili
y
plesni redi9
damska dfarilaf
valikasbirka i arl^mUi m ik, ran-iih Ca ilc, glrland na okra« Sen a ples šća, aalfiva eaata^ =    kenfeti Itd. ----
dobi se ceno pri 24T
■naproti glavne pošte.
Poštna naro5lla me icvr-aujejo x obratna pošto.
I!
S- S
s a
z s
II
23 pira ia
233 sobe za gospode.
Glogovski St Co.
e. in kr. dvorai dobavitelji
Gradec, Josnneumsr»ne Tet r ton 384 Prevzema izdelovanje vsesplošnega pehiSrra, Proračune   isvršujejs   lastni arhitekti.
Eleganten in stanoviten
je pristni
302
Palma
kiflikn
JOata kaplja"
UoUIaia. Ji. Petra osla m. V
rriporeea lepe zratae
tujske sobe
pe snlftauilk oennli
r\1ll«llan
Is voefa pejSanaSj tenlievsnls alt
SSa^S^aa^OaneanaO^ pSMM^TesL
Postreflba dobra, cene primerne, ca večje pojedine po dogovoru.
Priporočata se cenj. občinstvu in slava araitvora z velespoitovanjem
L. A. Tratnik.
imoini nemščine se sprejmejo alt pa nastavijo s atalno plačo za prodajanje dovoljenih »rečic e A»*tro Ogr^kt. Po
nu^be pol »Merkor-. Brns, Neu^asse 20
Za restairsdii ..Haradni M" i Ljubljani
ae aprelme 367
franka m tat atraai m nnviaji. w— v »eitnih tftritki pe S hfi I faa m jMCcajt ali a—0 jHicanccr, kajmanr rac. aeiaa icbete aiaaa. rrrte klasa, raljeaa I 7-Ž*. ta arsk«
la tatffjt mejo. mtc liliji koacc k t>7i, treiao aasl« f»
asravacfa krarjefa atleka K 11- , aa valzkataja iaaa[čck n Z kg t pmstai aMtlao K ••«§.     S. Maramisa, Baaia;--
- (Otrese). trn
Plača po dogovora, nastop s 5. februarjem.
Tak i*nt* ponudbe na mestno
9rt(Sf)Yatnic8 za delo In stanovanja.
po-
Abiturijent
zmožen slovenske in nemške stenografije
liče primerne službe.
Na* top s 15. febr. Blagohotne ponudbe pod „P. r. 41* postno ležeče Somllsko, ita>rako. itf
ifalijanskeoa. fraacosk?
dajem od 10 hI naprej
vsakovrstno ceno in drago
■
1 proti   reio   mskemu   honorarju, tatco _ _ aP^    vmmj S Brej aP*a\ 8C ^mo^oči   tudi  ubornim pnučit«
•ar  %M    VM I II %M    se   omenienih    ezikov, priporočlpr-
zlasti dijakom, se dobi 357
starino letnik    ......... \°<j%
............1+10
eap"   allvovko staro fn novo, ~apnj
aroino ^janje po 5 l in več 1HI
vse lastni pridelki. Za bolnike, starčke, žene v posteljah imam tudi posebna vina in jih dajem od S6 litrov naprej onemu, ki pošlje svoj sodček. Ivan stalna, aoseatnUt aa Mzeliakean. 339.
Jedilni krompir
belomesnat. v rumenih oblicah 10.000 kg K 660 —. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730 —. Jedilni kromnit. modri rožnik 10 000 kg K 620-— Bebele selnate slava, bele 10 000 kg. K 700*— oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskejza nakladaliSča, naloženo a la rinfusa ali v vrečah, ki jih računamo po lastni ceni. Poleg te?a do avlhmo česen tesalo ia semen* ako čebnliee najfinejši delikatesni med in paprike, za katere pridelke na željo radi postrežemo n Specialnimi ponudbami Ker krompir in zelje dobavljamo z različnih Dostaj si pridržujemo, da stavimo ponudbo franko do-loč'tvena postaja. Dobavljamo samo izbran kromp r Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek no povzetju. Prva segedinska kmetijska zadrnga LSzegedlner Laadw. Gen. Szegedn Ogrsko.
na Starem trga 28. II. nadstropje levu
Sprejmem takoj
solicitatorja
isvežbanrga v zemlieknjiimh zadeti!* in sestavljanju prgodb — Plača pr
dogovoru
ftrpt (Mar t kr. notar i Gornjem gradn
Inteligenten absolvent pri znane trg. Sole w Pragi
vešč   slovenskega, nemškega srbo- hrvaškega, češkega in deloma rta liianske^a  jezika 35)
i išče primerne sluibe. •
Nastopi takoi. — Ponudbe pod šiiro
i ifS^oJl k svojim"
na apravn stvo »Siovtns^t^a Naroda«
St 452/V. u.
3y
Podpisani mestni magistrat naznanja
II
•t
•f
l in 1.,
ki stopijo letos v naborna, odnosno črno vojna leta: 1. da se bo dne
5. februarja ob 9. uri dopoludne vršilo žrebanje
* smislu §. 32 vojn h predpisov I. del v mestnem vojaškem uradu. Mestni dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, vetja za one mli-drn če. ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1891) in torej letos pridno prvič k naboru;
2 da so od 28 januarja do 5 februarja imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsakteremi: na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomhlek proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali ustmeno naznan tukajšnjemu uradu;
3 da so od 28 januarja do 3 februarja v omenjenem uradu na ogled imeniki domaČih in tuj h, leta 1893. rojenih, letos v črno vojno stopivŠih mit' daničev. Pogreški naj se pismeno ali ustno naenanijo tukajšnjemu uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20 januarja 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar 1. r.
Pe najurim naročila njegovega ^ ces, in fcr. anaitnliKega Velltanstva.
41. c. kr. državna loterija
za civiJac Mrotelac aaaac v Iri zktn zastopnik kraljestev ia dežela.
Ta denarna loterija« |
mu f Ml nL ftnOiu. la 21.145 a&ltkn i mM t nam nnti 625.000 H-
Glavni dobitek 200.000 K.
Javno žrebanje bo IS. februarja 1912. — Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo t oddelku aa državne loterije na Dunaju. III, Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih ia železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti zt kupovalce srečk zastonj. — Srečke se dopošljejo   poštnine prosto.
Od o. kr. totali, etolmed. ravmatol]atva (odd. m dri. leterljo).
Iiaataiaa le tlak »Narodne tlakam
■
____
17
12
3U
8
1914
A0$A
15