Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izekija celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserote; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prnga-Duna j 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Rimski sestanek Ko je odhajal nemški kancler dr. BrOning z rfttiskega kolodvora, obdan od blestečih uniform fašistične milice, so se slišali iz množice, ki se je gnetla okrog njegovega avtomobila, klici: »Heil Hitlerlc, »Nemčija, vzdrami se!«, »Abasso, dol z židovskim kanclerjem!«. Temu incidentu, katerega je jjovzročila le maloštevilna skupina vročekrvnih nemških nacionalistov, ki se nahajajo v Rimu v študijske svrhe, ni treba pripisovati velikega političnega pomena. Po pravici, nobenega! Vendar pa se ne more zanikati, da so ti medklici sijajno ilustrirali ozračje, v katerem so se sestali nemški in italijanski ministri. Vsa kruta resnica o dejanskem razmerju med fašistično It ali jo in Brii-ningovo Nemčijo je odjeknila iz njih. Nakazali so pa obenem tudi precizno smernico za razgovore, ki se bodo vršili okrog Mussolinijeve mize. Evropa je danes razdeljena v dve veliki skupini. Ta resnica se že do banalnosti ponavlja, toda ker jo vedno skušajo maskirati z izmišljenimi ali umetno prenapihnjenimi laži-pokreti o vesoljnem pobratimstvu, je dobro, da se zopet in zopet podčrta. Ob priliki rimskega sestanka je to še bolj potrebno. Prvo skupino bi imenovali konservativno, ker hoče na vsak način ohraniti sedanji obraz Evrope, drugo pa radikalno-revolucionarno, ker stremi za temeljitimi izjiremembami. Skupina statičnega miru in skupina nemirnih gibanj. Prvi načeluje Francija, pripadajo ji pa tudi »njene prijateljice«. V drugi se nahaja tudi Nemčija, o Italiji se pa sme trditi le toliko, da je ?.e večkrat poskušala prevzeti vodilno vlogo. Razvoj evropske politike je s tem podan: kako se bosta obe skupini uravnovesili, kateri se bo pridružila Italija in kdaj. Iz te razpredelitve bi sledilo, da obstojajo med Nemčijo in Italijo res naravni predpogoji za intimno razmerje. Kdo si bo upal očitati nemškemu patriotu, če je s hvaležnostjo ugotovil, kako se Italija trudi za revizijo onega miru, ki je Nemčijo tako ponižal. In zakaj bi zamerili nemškemu politiku, 'p je bil prijateljsko presenečen, ko je spoznal, da imata Italija in Nemčija enake vidike tako glede razorožitve kakor v vprašanju ukinitve plačevanja vojnih dolgov. Toda neglede na skupne cilje v zunanji politiki so nemški nacionalisti in italijanski fašisti že zdavnaj navezali naravnost prisrčne stike. Nemški nacionalisti so hodili k fašistom v šolo. Kaj naj bi bil pa sicer delal v Rimu toliko mesecev najbližji sotrudnik Hitlerja, kape-tan G5ring? Tudi »jeklene čelade« so se v fašistični družbi v Rimu že večkrat tako obnašale, da Jih je moral Hindenburg sam javno pokarati. Za marsikaterega bo novo, da so se denarne težave v nemški nacionalistični stranki po čudnem naključju pojavile ravno takrat, ko je vse kazalo, da se bosta Francija in Italija v pomorskem vprašanju končnoveljavno sporazumeli. Slednje bi govorilo v prilog zelo konkretnim stikom med fašisti na obeh straneh Alp. Razumljivo je torej, da so ravno nemški fašisti najbolj navdušeni za prijateljstvo z Italijo in da ravno oni najbolj pritiskajo v tem pravcu na nemško zunanjo politiko. Saj niso nikdar odpustili dr. Brtiningu, da je tako ljubeznivo odklanjal ope-tovane ponudbe italijanske diplomacije, katero so iz zasede hujskali Hitlerjevi in Hugenbergovi agenti. Za ceno italijanskega prijateljstva so se nemški fašisti — pa saj to je znano — slovesno odrekli nemški narodni manjšini na južnem Tirolskem. Klici »Heil Hitler!« so torej opomin, ki ga ob 12. irri nemški fašisti pošiljajo kanclerju, da mu bo ostal še svež v spominu, ko bo pristopil k Mussolinijevi mizi. Kakšno vlogo pa igra pri tej hazardni igri kancler dr. Briining? Kot nemškemu patriotu se mu mora zdeti simpatično, da Italija sama kliče po reviziji mirovnih pogodb in vojnih dolgov. Toda kot previden državnik, za katerega se je v tako izredni meri izkazal, je razumel, da Nemčija v dvoboju med Italijo in Francijo ne sme zavzeti kakšnega pristranskega stališča, se manj pa navezati svojo usodo popolnoma na eno ali na drugo stran. Saj še ni dolgo tega, ko je Italija prodala svoje prijatelje, ker so lako zahtevale njene koristi. Kdo ve, kje ležijo danes italijanske koristi? Ni izključeno, da bi enkrat ne zapustila Nemčije osamljene in šla iskat svoje sreče na stran svoje sedai še nekoliko užaljene »latinske sestre«? Zato je pri dr. Brilningu previdnost morala nadtehtati zahteve čuvstev. Kakor je bilo relativno lahko to resnico spoznati, tako je bilo za dr. Briininga neizmerno težko tolmačiti jo nemškemu narodu, katerega je ves čas pridno obdelovala nacionalistična demagogija. Uspelo nui je odbiti vse italijanske še tako vabljive ponudbe, toda uspelo mu ni popolnoma prepričati svoje ljudstvo o pravilnosti svoje politike. Nacionalisti so segli po drugem orožju. Navzlic njemu in proli njemu so izzvali plebiscit za razpust pruskega deželnega zbora, ki ni potreben ne po-litično nc taktično. Pač pa bo dal plebiscit nemškim fašistom priliko, da pokažejo svojo Številčno moč in da prisilijo osrednjo nemško vlado, da ali gre nli jia jih sprejme v svojo sredo. Prisotnost nemških fašistov v vladi, tako teče račun, bi pa za dolgo dobo let onemogočila vsako prijateljsko občevanje s Francijo. Nacionalisti bi torej po tej stranski poti vendarle prisilili nemško vlado, dn se vpreže v voz italijanske politike. »Dol z židovskim kanclerjem!«, ali ni lo svarilo za kanclerja nn pra-gu k fašističnemu pontifu? Svarilo o tem, kaj ga čaka, ko se vrne v Berlin, kjer zna po plebiscitu najti novo situacijo? Nam se pa dozdeva, da se fašistična nakana ne bo posrečila. V prvi vrsti ni verjetno, da bi se Mussolini spozabi! lako daleč in skušal kovati v Rimu urolitraneosku U unto. Sedaj ni čas za lo. Na 30miljonom Kitajcev grozi lakota Po Jangeehjangu plavajo nešteta človeška trupla — Izbruhnile so natezljiev bolezni Šanghaj, 8. avg. Položaj v Ilnnkovu, ki je poplavljen, je jako resen. Sicer se vode ne dvigajo več, toda navzočnost 160.000 beguncev iz poplavljene province otežuje problem prehrane. Vode so odnesle vse čolne, po katerih bi se mogel živež dovažati, na drugi strani pu mesto nima absolutno nobene moderne administracije, dn bi se mogla hrana racioniruti. Zaradi tega preti glad in pa plenitve, kakor je to ponavadi nn Kitajskem. Veliko prebivalcev je od gin d u že pomrlo. Po vodi plavajo truplu potonulih. Ni dvoma, da se bodo pojavile kužne bolezni, ker v sanitarnem oziru v mestu ni popolnoma nič preskrbljeno. Preden bodo vode Jangcekjnnga upadle, bodo prešli meseci. Sedanju strahovita poplava ima svoj vzrok v tem, da so delavci radi spora s podjetjem, ki jih je pustilo stradati v naravnost suženjskem položaju, pred časom zapustili delo na jezovih in umetnih jezerih nad mestom, tako da se je poplava mogla razprostreti brez ovire. Ozemlje med tremi mesti Ilunkov, Hanjan in Vučjan je eno samo ogromno jezero, ki pokriva 70 okrajev, v katerih živi vsega skupaj 27 milijonov ljudi. Najbolj nizki deli teli mest so štiri metre v vodi. Vsa skladišča so poplavljena in vse blago, ki je tukaj nakopičeno, je uuičeno. Dve tretjini province Ilunan sta ogroženi od poplave. Nevarnost preti tu t« milijonom ljudi. Tragična ironija usode jc povzročila, da je prebivalstvo, kojega zemlja je sedaj poplavljena, do sedaj trpelo zaradi strašne suše. Zato je sedaj dvakrat udarjeno in ga čakajo črni dnevi najhujšega stradanja. Še hujši je položaj v ozemlju jezerov ta-kozvanega Velikega kanula, ki veže reki Jaug-cekjung in Sinkjanfu. To ozemlje je zaradi hidravličnih naprav eno najbolj plodovitih na Kitajskem. Zdaj pa predstavlja eno samo močvirje in bo trajalo najmanj dve leti, preden bo vpostavljeno normalno stanje. atoliška Irska Razgovor našega dopisnika s predsednikom Cosgrave-jem London, avgusta. Ako v Dublinu prekoračite veliki Merrionov trg, stojite, pred veliko vladno palačo in parlamentom irske svobodne države. Tamkaj v njegovi veliki delavni sobi sem imel priliko govoriti nad eno uro z VVilliamom Cosgrave, katoliškim predsednikom mlade države. O preteklosti običajno ne govori rad. Težko mu je znova odpirati stare rane. Šele zgodovinar bo mogel po desetih letih prav ceniti heroično borbo irskih voditeljev v lotih 1917—1927 za svobodo domovine. — Sporazum iz leta 1921 je in ostaue podlaga irsko-angleških odnosov — tako mi zagotavlja prodsednik. — Po tem sjx>razumu je irska svobodna država suveren člen britanskega imperija. — Torej jc sovražnik od včeraj postal danes prijatelj, pripomnim. — Zagrenjenost nekdanjih let se je v tej kratki dobi naše svobode jk> večini polegla. Skoraj bo zatemnel spomin na ogromne žrtve na stoletne boje in ua tisoče mladih žrtev, ki so darovali življenje za našo svobodo. Sicer imamo še malo manjšino, ki je nepomirljiva, toda naloge vsakdanjosti so tako mnogoštevilne, da nimamo časa zbujati spominov. — Torej ideal irske republike še ni popolnoma uresničen? — Gotovo ne! Vsi obžalujemo, da je Sever ločen od naše svobodne države, toda ideala poj»olnega združenja ne bomo dosegli z novo cepitvijo sil. Treba je obojeslransike dobre volje. In te dobre volje na Severu toliko časa ne bo, dokler se ne bo docela sprevrglo njihovo mišljenje. Sami veste, da laki procesi zahtevajo mnogo časa. Toda v omenjeni pogodbi iz leta 1921. vidi ves narod predlago, na kateri more naša domovina znova procvitnti. — Torej ste v dobrih odnošajih z materno deželo? — Oprostite! V nasj>rotju z drugimi dominioni ne smatramo Anglije za našo materino deželo. Prepričali se boste, kako se z vsemi sredstvi trudimo, da obnovimo naš nekdanji deželni jezik. Z dominioni smo seveda v najboljših odnošajih že radi tega, ker je po njih raztresenih milijone Ircev. Vsi ti seveda smatrajo za svojo materino deželo Irsko in ne Anglije. Z Anglijo nas druži za enkrat vez, ki je bolj dejanska kakor familijarna. Anglija je naš najboljši kujiec in mi obratno kupimo na Angleškem več, kot v katerikoli deželi. — Ali se je tudi politično razmerje zboljšalo? — Gotovo. Državna konferenca leta 192G. je proglasila vse dominione, torej tudi svobodne države za enakovredne države, ki niso v nobenem oziru med seboj jiodrejene in tudi no Veliki Britaniji. Državna konferenca jeseni 1930 je to neodvisnost logično in dosledno popolnoma izvedla. Mi smo član D. N. Irska je sledila Kanadi kol člen v Svetu Društva Narodov. Imamo lastna poslaništva v Berlinu, VVashinglonu, pri sv. Stolic.i in povsod, kjer nam lo kaže. Do sedai nismo mogli še vsega izvesti, ker je nnša politična uprava še v razvoju. — In vaša jiolitika? — Na zunaj, kakor na znotraj nimamo nikakih bojev. Podpisali smo Kellogov pakt in bomo prijeli za orožje samo tedaj, ko bi bili napadeni.' V parlamentu imamo le lo politiko, da smo povsem pravični našim manjši- nam. V stoletjih smo se nautili, da le popolna pravičnost more postati temelj driave, in da le popolna pravičnost vsakemu in vsem garantira državi trajen obstoj. Ko smo postali gospodarji v lastni hiši, so nas čakale težke naloge. Najprej smo ^redili in poenostavili železniški promet, ki je bil preje v rokah 27 molili železniških dražb. Potem smo izvedli agrarno reformo. Država je kupila od veleposestnikov njihovo zemljo in jo j>od ugodnimi pogoji dala malim kmetom. Dalje smo zboljšali našo ži-vuiorejo. Potem smo zaplodili v naših vodah bogato ribolovslvo. Zgradili smo 200 novih mostov in 10.000 novih stanovanjskih hiš. Na roki Shannon smo zgradili velikanski jez, ki daje dovolj elektrike vsej naši industriji, ki je v polnem razvoju. Reformirali smo državni zakonik in uvedli podporo za brezposelne in rovne. /n kljub temu smo v ugodnem položaju, da smo znatno zniiuli davke ■v primeri z onimi, ki so jih nekoč Angleži tu pobirali. Cesgrave zgleda čudovito mlado, mož odkritih potez, velikih modrih oči, prijetnega nasmeha in ima na sebi nekaj silno privlačnega. Je sin prf-prostlh staršev, a ga je življenjska energija v kratki dobi vrgla na površje. Prva leta republike je malodane upravljal vsa ministrstva enega za drugun. Angleži so ga imeli 15 let v ječi. Leta 1916 je poslušal 6vojo smrtno obsodbo in je bil nekaj minut prod ustrelitvijo pomiloščen. — Ali ni morda v tem roka Previdnosti, ki je čuvala nad bodočnostjo naroda?, sem žalostno vprašal preži, denta. On pa je pogovor speljal drugam in mi rekel: »Ali ni naša civilna garda srčkana? Ste opazili, da nima nobenega orožja pri sebi? Na mojo željo so je to zgodilo, ker bi rad, da narod pozabi, da je kdaj proli njemu kdo dvigal orožje...« šele, ko sem se vračal zojiet v svoj hotel, sem videl, koliko se jo mesto spremenilo. Nove mestne naprave, lepe gladke ceste, nove palače, moderna transportna sredstva in najlepša dekleta, kar sem jih kdaj videl. Vse je sveže in mlado na Irskem. Visoko nad streho Narodne banke plapola zeleno-belo-oranžna trobojnica. To je triumf nove Irske pod novim svobodnim režimom in svežim narodnim duhom. Zatiranje sedmih stoletij, solze in kri, vse je končano, trpljenja je konec. Orodje v božji roki sem, mi je rekel predsednik pri odhodu. Naj kot orodje v božjih rokah še naprej dela sklepe in načrle, ki zaslužijo občudovanje vsega kulturnega sveta. Sp hoče sprewo? Gha^d sma po nomoč, da brani v Londonu pravice Indi'e Bombay, 8. avg. Tukaj se je končalo za-sedanje kongresa nacionalno stranke, ki jo imel sklepati o tem, da-li in s kakšnimi pooblastili gre Gundi v London na konferenco o avtonomiji Indije. hhiiihirkm^^cti ■" l'«i ■■'lil drugi strani pa bodo življenjske nujnosti tudi nemško politiko usmerile po svoje. Denarne pomoči Nemčija od Italije nima pričakovati. Ako pa so si nemški ministri hoteli v okviru vseevropskega sodelovanja pridobili v Italiji naklonjeno posredovalko mod njimi in med Francozi, ali je to kakšna škoda? Če so šli nemški ministri iskat loga v Rini in če bo dT. Briining ob tej priliki zaprosil Mus-solinija, naj v interesu Nemčije in Evrope vpliva ua brezglave fašiste v Nemčiji, potem si bomo smeli častitati k rimskemu sestanku. Ako Musso-liniju pove Istočasno, da Nemčija noče hodili po sledovih italijanske politike na Balkanu in v srednji Evropi, se bomo čnstitknm pridružili tudi mi, narodi Balkana in srednje Evropa Gnndi je dobil od kongresu, na katerem je bila le mula opozicija skrajne levice, polna pooblastila. Gnndi je imel na tej seji 6. t. m. najdaljši in najbolj temperamentni govor v svojem življenju. Utemeljeval je resolucijo, s katero se obsojajo politični atentati, zlnsti pa atentat nu bombuvskegu guvernerju in nu sodnika Garrika. Ta resolucija jo bila sprejeta z vprav ogromno večino, knr je vsekakor jako dober znak zu kompromis med Indijo in Anglijo. Sicer pu nacionalisti čutijo zndnji čns veliko potrebo po kompromisu zaradi velike gos|io-darske krize, ki vlada tudi v Indiji. Gundi je po konferenci izjavil, tla na konferenci v Londonu ne bo izdal narodne stvari. Na drugi strani pa so bo pošteno prizadeval zn kompromis, izvzemši seveda načelna vprašanja, v katerih on absolutno ne more odnehati. Kur se njega tiče, ho samo doprinesel k ugodnemu rezultatu koufcreiit:« Orožniki rešulejo republiko Zamore Vedno zavlačevanje agrarne reforme - Zamora noče sprejeli strica Macio Madrid, 8. avg. Notranji politični položaj v Španiji se je poslabšal. Stojimo namreč pred drugim poskusom revolucije sindikalistov. Zbral se je ministrski svet, da prouči položaj in da z vsemi silami vzdrži mir in red. Obenem pa hočejo ministri pospešiti agrarno reformo, glede katere Iraina-sonska vlada do sedaj ni storila niti enega samega pozitivnega koraka. Pesimizem se je jiovečal, ker se je zvedelo, da je minister za socialno politiko LInrgo Cabnllero izjavil: »Ako se ne bomo odločili do skrajnih korakov, ho šla republika žvižgat rakom.« Tako po vseh mestih južne Španije kakor v Barceloni se pojavljajo resni nemiri. V Algesirasu je ornžništvo streljalo na delavec, ki so branili drugim delavcem dostop v neko tovarno, iu je onega delavca ubilo, jako veliko pa ležko ranilo. Prav (ako je orožnišlvo s silo nastopilo proti brezposelnim. ki so aranžirali demonstracije v Cordovi. Tudi tukaj je bilo več oseb ranjenih. Štrajk je izbruhnil tudi v Cadbcu. Hudo vre v Sevilli, kjer se napoveduje generalni politični štrajk, ki pa do sedaj še ni izbruhnil. Notranji minister Maura je odposlal v Sevillo vojaška ojačenja. Tudi v Oviedo v Kataloniji jc dospelo vojaštvo, kar jo povzročilo veliko ogorčenje delavstva in prebivalstva sploh, ki 6matra lo kot provokacijo Katalonije. Tudi v Barceloni je znova izbruhnil konflikt med telefonskimi uslužbenci in direkcijo, katera se brani, sprejeti nazaj na delo zaupnike delavskega sindikata, ki je bil napovedal slavko. Ker je vlada sporočila, da bi ji nikakor no bilo ljubo, če bi prišel v Madrid vodja katalonske- ga avtonomističnega gibanja Macia, so se podali inozemski žurnalisti na sprejem k predsedniku Zamori in ga interpelirali o položaju. Zamora je žumaliste zagotovil, da vlada nikakor ni sovražno razpoložena napram Kataloniji in da bo katalonski statut blagohotno in skrbno proučila, zlasti glede gospodarskega dela, ki lioce vse dohodke direktnih davkov ohraniti Kataloniji. Predsednik je tudi dejal, »tla se načrt agrarne reforme bliža koncu in da bodo v njem srednji in mali posestniki favorizirani«. Tudi se jo pritožil, da inozemstvo nimfi objektivne slike o položaju v Španiji in je zagotovil, da bo vlada tudi topot vzdržala red in zakonitost. V Madridu jc v petek 7. avgusta istočasno eksplodiralo pet bomb. Te eksplozije so povzročile, da so bile prekinjene telefonske zveze meti raznimi mestnimi deli, ker so bili poškodovani kabli. Policija pa je našla obenem več bomb ludi v bližini ustavodajno skupščine. Zvečer istega dne s« neznanci na avtomobilu napadli več policistov in onegn ranili. Atentatorjev niso mogli doseči. Pariz, 7. avg. ž. »Journal« poroča iz Madrida, da je hil v ustavnem odboru dosežen sporazum v onem členu, ki govori o odnošajih med Cerkvijo in državo. I*o tem načrtu Španija nima službene religije, premoženje pa se nacionalizira. H kraljevi tO letnici vladanja Atene, 8. avg. AA. Atenska agencija javlja : Grški listi prinašajo izredno tojilo pisane Člane za 10 letnico zasedbe prestola kralja Aleksandra. »Ethnos« se spominja hrabrosti kralju Aleksandra I. med vojno in-naglasa njegovo visoko modrost, ki jo kaže od prvegu tlne, ko je stopil na prestol, in s katero vrši svojo visoko kraljevsko dolžnost. V imenu grškega naroda, pravi list, želimo, tln hi kralj jugoslovanski dolgo živel, tla bi videl v celoti izvršeno delo združitve naroda v takem zmi-slu, kakor bi to hotel videti. »Athenaia Nca« pišejo: Kralj Aleksander I. jc vesten suveren velikega patri joti/mu, ki je jiogosto zastavil življenje v blagor in rešitev domovine. Kralj Aleksander je oboževati od vsega jugoslovanskega naroda, ki tnn izkazuje globoko zaupanje. Hraber med vojno je kralj Aleksander 1. hraber tudi |xi vojni. 15 let gor$a Trst, 8. avg. tg. Danes se je pričela v Gorici velika proslava 15 letnico, ko so Italijani zavzeli Gorico. Te svečanosti so jo udeležilo 10.1X10 bivših bojevnikov, vso fašistične organizacije z Goriške in drugih pokrajin ler razni zastopniki iz vso Italije. Svečanosti se je udeležil tudi tajnik fašistične strauke Giuriati. Resnica aH prevara? Mussolini pritiska na dr. Briininga, da se priključi protilrancoshi Zakaj mobilizacija milice na jugoslovanski meji? Pariz, 8. avg. fr. Nezaupanje, s katerim francoska politična javnost spremlja prisrčne razgovore med g. Mussolinijem in nemškim državnim kanclerjem v Rimu, ne samo dn ni ponehalo, ampak se je šc povečalo. Vladni krogi so se sicer zavili v popoln molk. toda pisanje celokupnega tiska, ki vidi v rimskem sestanku novo protifranposko intrigo gotovih velesil, dokazuje, da nezaupanje Francije v sedanji mednarodni položaj ni neutemeljeno. Uvodnim člankom fašističnih listov, du Italija zasleduje le cilj, kako hi sc nemška politika usmerila v soglasju z vsemi /apadnimi velesilami, nc gre nobena vera. Zakaj Quai d'Orsey jc dobro informiran, da hoče g. Mussolini Nemčijo podpreti v nameri, da se nc bo poslužlla francoske pomoči pri »postavitvi svojega gospodarstva. Popolnoma v soglasju s politiko g. Macdonalda nagovarja Mussolini nemškega državnega kanclerju, naj se ue |>oda v nobeno odvisnost od Francije, da bo Nemčija ohranila popolno svobodo pri razpravah na mednarodni ruzorožltveni konferenci I. 1932, ko se pripravlja sklenjena fronta proti Franciji. Ta fronta ima pripravljeno tezo o enakopravnosti vseli držav, za čemer se pa skriva zahteva in želja po reviziji vorznjske mirovne pogodbe iu ubolieiji vojne odškodnine ali zahteva po novem redu j, kakor se to zdaj imenuje. Italija hoče izrabiti sedanji skrajno slabi gospodarski položaj Nemčije v svoje stare namene in g. Mussolini l><> Biuuingu v llimu šepetal nu uho to. kar glasno trobijo vanj dan nu dan Mussolinijevi zavezniki, narodni soei-julisti v Nemčiji: »Vztrajati! Mi bomo že z združenimi močmi uklonili Francijo!« Miroljubne Izjave, ki jih Mussolini v zadnjem času razsipa po vsem svetu, so brez vsake cene. Fašistična Italija pač želi in nujno rabi aiirji. du si v sedanji krizi vsaj zu silo o|Mimorc, todu tu mir je mišljen v škodo Francijo, tla lil Italija s pomočjo antlfrancoskega bloku prolitlralu od nameravane revizije ver-zajskegu miru. Da je Mussolini v slučaju, da se mu ta načrt ne posreči, pripravljen žrtvovali mir I v rope svojim iinperijulističniiii ciljem, dokazuje med drugim — tako piše Quo-lidion. — te dni odrejena mobilizacija fašistične mladeži »di vzhodni meji. ob kateri priliki je komandant istiskih mladinskih fašijev l/.dal manifest. \ katerem je na koncu rečeno: Pripravite se z navdušenjem vaše pl a m teče mladosti na nove bitke in na nove zmage, lii jih ho ukazalo NJ. V. kralj po navodilih du-ceja!« V obče dokazuje zadržanje Italije napram miroljubnemu in lojalnemu sosedu na vzhodu ravno nasprotno tega. o čemer hoče Mussolini prepričati svet. Francija takega razvoja stvari seveda ni vesela, ker je prepričana, dn morejo take intrige dveh ali treh proti enemu, če bi sc posrečile. dovesti le do kršitve miru in nove svetovne tragedije. Vendar pa je Francija mirna, ker je prav tako prepričumi, da sc mir Taktično ne bo kršil, ker sc ga nasprotniki Francije ne upajo. Stvar je v tem. du jc Francija po pridnosti in varčnosti svojega prebivalstva danes najbogatejša država nu svetu. Dne »t. julija jc zlato, zaklenjeno v kleteh Franc, banke, doseglo vsoto 58 milijard -407 milijonov frankov. To znači za 514 milijonov ali pol milijarde več v cncin samem tednu. Vsota zunanjih deviz se jc zvišala v 2 tednih zu 600 milijonov frankov. Sicer se je londonska eitv zadnje dva dni pomirila, ker jc nadaljnje kolebanje šterlingu onemogočeno iu tozadevni manevri, ki sc pripisujejo Francoski banki, nimajo več učinka. Toda kljub temu ostane dejstvo, da sc gospodarstvo Anglije, na katerem teži 2,813.35(1 brezposelnih, ki se v kratkem utegnejo zvišati nn 3 milijone, nahaja v dosti resnem položuju. Zato se mirno lahko trdi, da nihče razuu Francije ne inore Nemčiji pomagati. To jc karta, ki jo Francija drži v rokah. V Ženevi, kjer so seveda krogi Društva narodov interesirani na ugodnem rezultatu prihodnjega zasedanja, ki sc sicer ne bo šo ofi- ! cijclno bavilo z. vprašanjem razorožitve, bo pa zeio vpl>alo nanj po neobveznih razgovorih državnikov, luusirajo vest, da se začenja v Parizu zopet govoriti o obisku g. Lavala v Italiji. O tem oficijelno ni šo ničesar določenega, da pa jc: ta obisk verjeten. Vršil pa sc baje nc bo v Rimu, ampak sc bosta gg. Laval in Mussolini sječala v San Romu. V Parizu pripominjajo k temu, du bo treba razčistiti še veliko vprašanj, preden bo imel g. Laval veselje govoriti s šefom italijansko vlade. Demonstrativen sprejem, ki ga je. fašizem priredil v Rimu Nemcem, je kaj slabo prcdznnmenje za bližnjo možnost takega sestanka. Tretji dan nemškega obiska Mussolini govori nemško s časnikarji Kralj odklonil obisk Rim, 8. avg. tg. Italijanski kralj, ki se nahaja v St. Ana dj Valdieleri, je Briininga in Curtiusa obvestil, da ga ne obiščeta, ker ju noče motiti v njunem velikem delu. To jima je sporočil brzojavno. Rim. 8. avg. tg. Ob zaključku rimske konference se je izdal nastopni »skupno dogovor jeni komunike: .Ob bivanju državnega kanclerja dr. Briininga in zunanjega ministra dr. Curtiusa v Rimu v petek in soboto je bilo več sestankov med nemškima državnikoma in šefom italijanske vlade ter z italijanskim zunanjim ministrom. Ti settauki so hili v znamenju medsebojnega prijateljskega razu-] mevanjn in tople prisrčnosti. Pri razgovorih so temeljito obravnavali splošni položaj ICvrope in soglasno ugotovili potrebo zaupljivega in dejanskega sodelovanja vseh vlad. da se premagajo sedanje težkoče. Soglasni so bili tudi v tem, da je potrebno storiti vse, da bo prihodnja razorožitvena konferenca pokazala ugodne in vidne uspehe v interesu miru, gospodarstva in morallčnc obnove sveta. Riin. 8. avg. tg. Nemška državnika sta imela danes, drugi dan svojega bivanju v Rimu, mnogo političnih razgovorov. Že zgodaj dopoldne sta Mussolini iu Orandi vrnila včerajšnji obisk v nemškem poslaništvu, kjer jima je nemški poslanik von S.hu-bert priredil kosilo. Rimski jutranji listi z velikimi črkami naglašajo prijateljski ton razgovorov, ki sta jih imela dr. Briining in Mussolini, pri tem pa ne pristavljajo nobenih komentarjev. „Srčne simpatije" Rim, 8. avg. tg. Mussolini je danes po konferenci z nemškima ministroma sprejel v palači Ve-neiia nemško časnikarje. Povedal jim je v nemškem jeziku; ?Bilo mi je v največje veselje, da sem sc mogel osebno spoznati z g. državnim kanclerjem dr. Brflningoin in g. zunanjim ministrom dr. Curtiusom. Se bolj me jo veselilo, tla pmo v dolgotrajnih prisrčnih razgovorih v teh dneh lahko ugotovili, da imata nemška državnika najboljšo voljo, z odločnimi dejanji ozdraviti trpljenje, s katerim je obremenjena njuua država, in svojemu narodu vliti novo zaupanje za boljšo bodočnost. Želim tudi, tla po vajinem posredovanju izrečeni vašemu narodu izraz mojega prepričanja, tla se Nemčija lahko zanese in mora zanesti nu samo sebe in na svojo lastno silo. (iospodarske sile Nemčije so neokrnjene iu jc znano, kako velike in žive so te sile. Tem silam se morajo pridružiti še velike moi alične lastnosti, ki jih jc pokazal nemški narod v še hujših stiskah. Upam, tla se te moje besede srčne simpatije za Nemčijo v evropskih državah ne bedo priznale samo kot tlokaz mojega osebnega čiivstvovaiija, temveč tudi kot prijateljski izraz italijanskega naroda. Ui se smatra za nemškim narodom žo mnogo stoletij zTczun v miliiatoričnih in kulturnih stremljenjih, ko je Nemčija mnogo doprinesla zu uspredek človeštva na polju duha, znanosti in umetnosti. Fašizem hoče mir ter političen iti gospodarski red, da bodo mogli vsi narodi s skupnimi močmi uspešno žrtvovati svoje delovanje za civilizacijo in napredek.« — Ob koncu se še javlja, da sla ministra povabila Musaoli- nija v Berlin. Mussolini je povabilo hvaležno .'prejel in si pridrial pravico, da določi dan obiska. Med bnnkami Pariz, 8. avg. tg. General Davvcs. ameriški podanik v Londonu, je včeraj dospe! v Pariz. V ' francoski narodni banki je bil včeraj sestanek med i zastopniki pariških velebauk in zastopnikom nem- : ške državne banke dr. Schlieberjem glede izvedbe moratorija. Pogajanja so končala z načelnim sporazumom, kakršen se je dosegel z ameriško in angleško narodno banko. Huvns poroča pri tem. tla so bila pogajanja v zadnjih dneh radi preostrih deviznih restrikcij nemške državne banke zelo otežkočena. Po%ajan!a Frančijaltrjlija Washingtoo. 8. avg. ž. Italijanski poslanik tle Martini je sporočil ameriškemu državnemu pod-tnjniku za zunanje zadeve Castleu, da se bodo i'.i-lijausko-francoska pomorska pogajanja najbrž pričela septembra. De Martini je lo sporočil Cusilou nu njegovo vprašanje o predhodnem telefonskem sporazumu s svojo vlado. Franjo Žebni - 50 letnik Maribor, 8. avgusta. Kdo bi mislil? Pa je vendar resnično. Bivšf mnogozasluzni narodni poslanec Franjo Žebot obhaja te dni v krogu svojih dragih svojo 501etnico. Mavljenec je bil rojen 10. avgusta 1881 v Selnici ob Muri, župnija St. Ilj 'v Slov. gor. Ljudsko šolo je obiskoval v št. Ilju porf narodno zavednim, učitelji: Sorko, Arnečič, Vauhnik in Ur-lep. Zebotova domačija je bila všolana v tedanjo sulferajnsko šolo na Sladkem vrhu pri Cnm-reku, a malemu Frančeku se nemški poduk nič ni .a| dopadel in je sam začel hoditi raje v poldrugo uro oddaljeno sloven , ,\0 v Št Ilju Bil je v vseh razredih odličen v vseh predmetih.' Zanimivo je dejstvo, da Franček celih 8 let, kar je, hodil v solo v St Ilj. ni izestal niti 20 dni, dasi-ravno je imel dobro poldrugo uro hoda od doma do St. Jlja. Vso prigovarjanje učiteljev, naj da oce r ranceka v gimnazijo, ni nič izdalo. »Kot sin ed.nec mora ostati doma na kmetiji.. Učitelj g. Miha Vauhnik, ki živi sedaj kot vpokojeni nadučitelj p„ Sv. Jakobu v Slov. goricah, je znal v rrančeku in njegovih šolskih tovariših vzgojiti slovensko narodno zavest, živo ljubezen do slovenske domovine, veselje do slovenske kniige in jih je še pr. končani ljudski šoli vabil k sebi in iih podučeval, kako naj naelopajo v življenju in borb. za narod Vab,] je fante v tedanje Krač tijsko bralno društvo. Ze ISklnega Frančeka najdemo med člani bralnega društva, a kmalu nato Uot Knjižničarja in tajnika. Ko jc prišel leta lc00 v sosednjo Jarenino zc kaplana agilni in vaosiran-iko delavni ter za organ -:acijo navdušeni g. Franc Oomišek, je vabil mladeniče i/ vseli okoliških župnij k sebi v Jarenino. Tu se je začela nekaka stalna, dobro organizirana šola za vzgojo naraščaja. vsa.:o nedeljo in praznik in tudi med tednom večkrat so se shajali mladeniči iz Jarcrfae, St. 11 ja, Sv. Jakoba, Sv. Mc .jote in Sv. Kun Sleherno zimo cd l'»04 nap. ■ pa o vršili večdnevni poučni lečaji in <;ovoniike vaje Pri ta!; tečaj se je vršil pozimi leta' 1904 v -Mariboru v dvorani na Koroški cesti si. |. Glavni predavatelj je bi! rajni dr. Krek. On jc stajer :,c r.jovepske mladeniče, bilo jih jc okoli 30, tako navdušil /a kulturno m naroc.no delo po Slomškovem geslu, da ie imel ta tečaj izreden uspeh. Predavali so v tem tečaju se: dr. Medved (o govorništvu), dr. Korošec, poslanec P.sel: in drugi. Kr tnsko ocialna zveza (sr.l.nja Prosit:,;.. , ,, t-k„.,„0 z Mlatknišk« zvezo prirejala slane tečaje po'okrajnih in krajevnih središčih. Od Save t o Mure m je cel narod Dr. Briining pri papeža Rim. avgusta. Ig. Kakor doznava Vaš dopisnik, je bil -ostanek nemškega državnega tajnika dr. llrOninga s |>apeiem Pijem XI. [»osebno (irlsrčen, kar se je |>okazalo tudi v načinu sprejema, ko jo papež nemškemu državniku prišel posebno dobrohotno nasproti. Papež je bil izvrstno informiran o položaju v Nemčiji kakor ludi o težkih problemih, s katerimi so mora boriti nemška vlada. V svojih besedah je jionovno izrazil največje zaupanje v bodočnost nemškega naroda. Izrekel je ludi svojo posebno ljubezen do nemških katoličanov. Papež Pij XI. je mnogo govoril ludi o Jorga o nameravanih spremembah Bukarošt. 8 avg. tg. Predsednik vlade Jorga ' Je dal sotrudniku Adeverula izjavo, v kateri je i izrazil upanje, da pride v jeseni do značilnih spre- j menih v romunskem političnem življenju. Na vpra- i sanje časnikarja, koliko časa bo ostal vladni predsednik, mu je Jorga odgovoril, tla misli, da še dva meseca. Časnikar ga je nalo vprašal, kdq ga bo zamenjal, nakar nm je |>rofesor Jorga odgovoril, da morda sam Maniu. Kaj hoče Venizelos v Romuniji? Bukarefit, 8. avg. ž. Predsednik grške vlade Venizelos j>ride ta mesec v Bukarešt. V času obiska v Bukarešta se bo Venizelos sestal ludi z bivšim grškim kraljem Jurijem. Prav tako se bo Venizelos sestal l vodilnimi politiki Romunije ter z njimi razpravljal o vseh važnih vprašanjih. Razpravljalo se bo poleg drugega tudi o vprašanju ruske mornarice, ki se četlalje bolj utrjuje na Črnem morju in |>ridojo ladje celo mnogokrat do Carigrada. Nov „Zeppelin" \ewyorh-, 8. avgusta. Ig. Danes .so z velikimi slovesnostmi krstili najnovejši, največji in najmodernejši zrakoplov Zeppeiiuovega tipa , ki obsega li in pol milijonov čevljev prostora, in so ga dodelili v upravo ameriški mornarici. Zrakoplov je dobil j ni o Akron - in stane 5 in |>ol milijonov dolarjev. Kol posebnost se navaja, da ima zrakoplov s seboj tribuno, ua kateri ima prqplora za šesl letal. Komunisti v Celovcu Dunaj, H. avgusla. Ig. Po posredovanju pravosodnega ministra je v petok vojaštvo zasedlo po-elopje deželnega sodišča v Celovcu radi komitni-fcitčnili noiuirov. Areljranih jc bilo osem oseb. problemih, ki se tičejo svetovnega miru. in o dolžnostih. ki jih imajo narodi, ki delujejo z vsemi sredstvi za pravičen in trajen mir. pri čemer je ponovno izvajal svoje natiranje o problemu razorožitve. Razpravljal je tudi o praktičnih možnostih 74i zbližanje narodov med seboj ter pri lom poudarjal, da je katoliška cerkev predvsem sposobna graditi mostove m*d ločenimi narodi. Kon- • ino je izrazil papež ludi zadovoljstvo o toni. da ; duh, s katerim se vodijo mednarodni razgovori, dokazuje resno voljo, napraviti konec dosedanjemu i negotovemu stanju. Pofar v Kapile'hki ulici Ljubljana, 8. avgusta. Danes zvečer okoli četrt na 10 je zatelo goreli v garaži tvrdke Gregorc ft Co„ v Kapiteljski ulici. V eni izmed garaž je imela tvrdka Talarovič iz Bos. Gradiške shranjenih večjo množino jajc, ki jih je hotela prodali na ljubljanskem trgu. I vrdka I a-tarovič je radi tega imela v Ljubljani nastavljenega svojega uslužbenca Muhameda Šabič.i, ki je imel nalogo, da spravi blago v denar, kakor tudi da pazi na zalogo. Ko se jc vrnil ob gori omenjenem času iz gostilne pri Dolencu, kjer je večerjal, mu je, ko je odprl vrata garaže, kjer so bila shranjena jajca, bušknil v obraz ogenj in dim. Sprva je hotel požar pogasiti sani in se je z golimi rokami vrgel na delo. Ko pa jc videl, da to nič ne pomaga, je začel klicati na pomoč. Takoj so bili obveščeni gasilci, ki so s svojo motamo brizgaluo takoj stopili v akcijo. Požar je bil v nekoliko minutah pogašen, nakar so gasilci znosili vso zalogo iz skladišča, zaboje pa, ki so šo lleli, so polivali z vodo, dfl so odstranili vsako iievgrnosl, V Kkladjšpu je bilo 1-1 zabojev, ki sq vsebovali vsak po 1440 jajc, (hI kaierih |>a ho najbrže polovica uničenih, ker so bili zaboji polnjeni z, lesno volno, tako da se je požar neverjetno hilro razširil nn vse /.uboje. Blagu ui bilo zavarovano. Marljivost gaajlcev je pripomogla, da se požar ui razširil ludi na skladišče, ki je ostalo nepoškodovano. Mnogo je pu pripomogla ludi mala razdalja od Mestnega doma do mesla požara, saj jo hriz-g al na v neverjetno kratkem času udušila ogenj. Pri nesreči je, najbolj trpel uslužbenec tvrdke Talarovič Mohamed šabič. ki je dobil težko opekline na desni roki iu ramenu Kak., jo jHižar nasl«i. no ve nihiV Habjc pa trdi, da je zadnjič bil v ,skladišču Iri uro prod |>ožprom. Dunajska vremenska liapovc.il. Temperatura so bo hilio zvišala. Postalo bo jasno, posebno v nedeljo, potem pa je pričakovati zopotnega nastopa zapadnih vetrov z nevihtami na obširnem ozemlju in z. velikim padcem temperature. ft/cua pojasnila o skrnnem rlavhr Belgrad. 8. avgusta. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal finančnim direkcijam okrožnico, v kateri navaja, da so nekatere davčne uprave in finančne direkcije krivo tolmačile odredbo o pobiranju skupnega davita na poslovni promet pri žitni moki in ostalih mlinskih izdelkih. Da se povsod uvede enotno ravnanje, razglaša davčni oddelek finančnega ministrstva, da morajo mlini plačati skupni davek na poslovni promet po uredbi šl. Id.KH) 31 tako, da sc vsa količina zmlete moke pretvori v ustrezajoče količino žita in se /a to količino žita po nabavni ceni žita plača skupni davek po davčni tarifi 114 !. to je 2.2'*,;. Pri plačilih v naturi se plača skupni davek od vse količine žita, oddanega v mline za mletje, in ne samo od tiste količine, ki jo mlini oddajo. Vse lo velja seveda samo za dobo od 1. aprila do 31. julija 1931. V kolikor mlini lega ;,e niso storili, morajo plačati skupni davek na poslovni promet po dosedanji stopnji davčne tarife št. 11-1. in sicer za vso količino. V dobi od I. aprila do 31. julija zmleta moka se mora pretvoriti v ustrezajočo količino žita in od tako dobljene količine žita se naknadno plača za navedeno dobo kupni davek na poslovni promet. Davčne uprave so dalje dobile nalog, da takoj po svojih odposlancih pregledajo mline na svojih področjih iu da takoj poberc;o premalo plačani skupni davek. Finančne direkcije -.o dolžne do konca septembra t. I. poslati poročilo o rezultatu pregleda mlinov in pobranih davkih davčnemu oddelku finančnega ministrstva, obenem pa morajo poslali tudi podatke o delovanju vseh velikih mlinov in drugih velikih tvornic v svrho nadaljne kontrole. Osebne vesti Ljubljana, s. avg. \A. Pomočnik bana tlruvsk banovino dr. Olmar Pirkinajer v torek II. in v potok l-l. t. m. rodi službeno odsotnosti no l.o sprejemni strank. Helfirad, 8. avgusla. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je poslavJjpn za načelnika gradbenega oddelka direkcijo državnih železnic, v Ljubljani v 3. skupini Pavle Slaržik, načelnik gradbenega oddelka državnih železnic v Subolici, po pulrobi službe. Ptfofa zravna fjrosfa Zagrni«. 8. avg. ž. Ker zračna prometna proga Zagreb Suša k—Split ni prinesla onih rezultatov, ki so hili pričakovani, se odpre v lorek nova zračna proga Zagreb Split, ki bo Irajala 75 minul. Prav lako so bo vzdrževala proga Zagreb—Sušak. Pri loj priliki >u določeno nove ceno in sicer: Zagreb Sušak 250 Din, Zagreb—Splil 4(10 Din, Zagreb Belgrad 440 Din, Zagreb—Gradec 320 Din, Zagreb—Uuniij (KM> Din, Helgirad-Sarajevo 400 Din, Sarajevo Podgoriea 100 Din, Belgrad Pod-gorica 700 Din, Belgrad—Split rt*' Din, Belgrad— Skopi je i!3(1 Din. Skopl je—Solun 225 Din. prekvasil z duhom zavednej venstva. Decembra 1009 je Zebot zami prevzel .-Vccti-i o .: ljudskega štetja ob Muri. Dne 10. januarja 1910 • Marijo Krenovo iz znano nr Ilju. S I. februarjem 1910 se j Vstopil je v uredništvo Stri./ katolii.tva in slo- '.'•iisko um.kmii zve-organi/ecijo 'c ,?cbot poročil z >tlnc rodbine v ist. preselil v Maribor, iu pozneje ie ure- jeval skupno z dr. Korošcem -Slovcn-kcga (gospodarja- in t Naš doin . Kot odgovorni uradnik je bil večKrat obtožen in se poroto. A imel je vselej oprostila. Ob začetku sv z tir. Korosccm pod ! stvom. Zebot ie bi! dela rodnega sveta in ie ir-tan ji na trti Svečina — St. Ilj e irorn! zagovarjati preti rno. P< ota :, i je vedno lovile vo ;i' je bil skupno ■o im policiiskim nadzorni član mariborskega Na-v' d ob prevratu na me-Cmurek narodne straže. V Mariboru je Zebol sodeloval pri mnogih organizacijah, osobilo se ie rad <;lbal med delavskimi i n nižjimi sloji. Leti 192'! 'ie izkusil tudi dobrote mariborske ječe, kainor je priicl vsled politične depuncijacijc. Sodišče na ga ie oprostilo, po 50 tirnem preiskovalnem zaporu je zopet zadihal svobodo. Leta 1911 je /.djot obiskal na Dunaju v St. Marxu zadružni tečaj, a noznej i leta zadružne tečaje v Mariboru in 1 iub'jaiii. Pri prvih občinskih volitvah leta 1920 je bil z-bot izvoljen v občinski svet mesta Maribor. Pri volil«, h v ustavotvoriio skupščino novembra 1920 je Zcbol kandidiral za narodnega poslanca a je pronadel, ker se je tedaj velik tlel naš"ga volilrdva pridružil lepim obljubam bivše samostojno - kmetijske stranke.' Ko je dne 6. januarja 1921 umrl poslanec Franc Pišek, ie nri-šel /ebot kot njegov namestnik v uslavotvorno 'ainščino. Pri v -h poznejših volitvah jc hi! Zebot izvoljen za narodnega po lanca z veliko večino, in sicer v okraju Maribor levi breg. Celo v mestu Maribor ie dosegel vedno relativno večino. Kot poslanec se je osobito brigal za nižje in delavce sloje- železničarje, delavce, kmete in i obrtnike. Ni de!;:l razlike ali je prosilec revež ali j ne, ali te ali druce stranke ter narodnosti. Cele trume ljudi so prihajale k njemu in prihajajo še danes iskat nasveta in pomoči. Po razpustu naron-ne skupščine dne 6. januarja 1929 je prevzel Zebot glavno zastopstvo Vzajemne zavarovalnice , kjer še danes zelo živahno ileluie. Franju Zebotu 50 letniku, neumornemu javnemu delavcu in možu tlela, naša najprisrčnejša voščila. Še jielero križev! Tuishi promef na Adrifi Split, 8. avg, ž. V teku sedmih mesecev obiskalo Splil 24.540 tujcev, od katerih je bilo naših državljanov 14.524. Semkaj se mora prišleli ludi razne izletnike Jadranske stražo iz Skoj.lja in Zagreba, veliko število eksluir/.istov, veliko število udeležencev na zadnjem sokolskem izletu 'iti. Od Itijeev so najbolj zastopani čeli i, medtem ko -o lansko leto prevladovali Ncmci. V preteklem 'eiu i'' obiskalo v lom času Split ',0.01(1 ino/ ineov, medlem ko je število vseh znašalo 22.160. I.islitmn, R. avg. tg. Portugalska narodna banka je diskontno mero od 7' •„•"•< znižala na 7"',. 8- avjj. A A. llolandska palača na kolonialni razstavi se oivori 18. avgusta. Dekan France Dotinar- Kakor masivni, preprosti, a vendar trdni in za veke zgrajeni spomeniki, ki jih stavi sedaj mojster Plečnik v Ljubljani, se mi zdi v duhovnem oziru mož, ki že blizu 30 let vodi eno najobširnej-ših in najlepših župnij gori pod sivim Grintov-cem v Cerkljah — dekan France Dolinar, ki obhaja danes svojo — zlato mašo. Kakor hrast v silovitih viharjih — nepremičen, neomajen. France Dolinar je bil rojen v Kožarjih, vasi dobrovske župnije 23. marca 1859 kot četrti izmed devetih otrok, šolal se je v Ljubljani; v mašnika bil posvečen 27. julija 1881, v dušno pastirstvo poslan 1. 1882. Služboval je kot kaplan v Polhovem gradcu (eno leto), bil nato radi bolezni v grlu, dobljene pri previdevanju bolnikov, eno leto na dopustu v Horjulu, šel potem za kaplana v Borovnico, nato za župnegn upravitelja v Planino, odkoder je odšel za župnika k Sv. Katarini, kjer je ostal šestnajst let. Od tam je prišel o sv. Juriju 1. 1904 v Cerklje, kjer župnikuje še danes. Pred tremi leti je bil imenovan tudi za dekana kranjske dekanije. Dasi je povsod, koder je služboval, bil zgled pobožnega, delovnega in vestnega duhovnika, je vendar našel šele v Cerkljah res primeren kraj za svoje dušno-pastirske zmožnosti. Na veliki domačiji rojenemu je nudila prostrana cerkljanska župnija prilike dovolj, da se izkaže modrega voditelja v duhovnem in zemskem oziru. V cerkvi je neumoren spovednik, skrben voditelj velike dekliške Marijine družbe in skupine tretjega reda cerkljanske. Tudi sedaj, ko je že v letih, je še vedno kntehet. Ustrašil se ni do zndnjih let nobene poti k bolnikom v hribe. In takih, ne kratkih in zložnih potov, v tej podgorski župniji ui malo. Duhovni napredek svojih fnranov je pospeševal dokaj ludi s tem, da je lepšal, kolikor je mogel, cerkve in službo božjo ter jo skušal s tem ljudstvu prikupili. Ne le veličastna — tudi za stolnico primerna — župna cerkev, v kateri je napravil štiri lepe knmniU' oltnrje, vse nove klopi, dokaj bogatega bogoslužnegn posodja ii- celo zakladnico cerkvene obleke, deloma prav dragocene; — tudi vse podružnice — trinajst jih je — pričajo, da je bil tu za župnika prvo četrtletje 20. stoletja, mož, ki pri .vsakdanji daritvi ne zatrjuje le z besedo, ampak kaže v dejanju, da res »ljubi lepoto božje hiše«. Omeniti treba h koncu tudi, dn so si pod njegovim vodstvom omislile vse cerkve nove zvonove, Turizem v Bosni večinoma bronaste, med njimi krasno in mogočno zvonilo župne cerkve. Podobno kakor pri tem stanovskem delu žup-nikovem, se je izkazal zlatomašnik tudi kot zanesljiv in moder voditelj svoji župniji v zemskib zadevah. Zgledna je njegova farovška družina. Župni-šče ima toliko zemljišča, da je cerkljanski župnik nekdaj volil z veleposestvom. Za obdelovanje treba torej dokaj rok — poslov. Kaj se pravi danes s posli obdelovati grunt, ve vsak večji gospodar. Pa je cerkljansko župnišče glede poslov, kakor zelenica v puščavi. Tu ne gre nobeden proč drugače, kakor če neozdravno zboli ali umrje. Zato je pa tudi župnikovo gospodarstvo zgled vsem drugim v fari. Kakor skrbi župnik za svoje, tako pa zna tudi uspešno gospodariti svojim faranom. Kmalu posvojeni dohodu — bil je takrat 45 let star — je prevzel vodstvo »Hranilnice in posojilnice«. Ta je bila takrat na tem, da propade. Le z veliko težavo sta jo rešila tedanji žitpni upravitelj Matej Kos in kaplan Jan. Bešter. Če bi bila cerkljanska hranilnica takrat propadla, bi bil zavalovil liberalizem po vsem tem lepem kosu naše zemlje od Kranja do Kamnika. Pa danes? Danes po sedemindvajsetih letih je Hranilnica in posojilnica v Cerkljah eden najmočnejših denarnih zavodov na kmetih. Po ne mali zaslugi zlatomašnikovi. Silno natančno drži uradne dneve. Pa ga je tudi lepo gledati tako vsako sredo v posojilnici. — Kakor oče — ki reže svojim otrokom kruh. Resno sicer, pa vendar silno blagohotno. Ko govorimo o posojilnici, pa ne smemo prezreti krasnega »Doma«, v katerem ima tako posojilnica, koi vse druge organizacije, prosvetne in gospodarske, varno streho. Tudi zn ta Dom ima zlatomašnik eno glavnih zaslug. Oprt na izdatno podporo tedanjega — našega najboljšega — deželnega odbora, je dal napraviti kaplan Bešter načrt za obširen Ljudski dom. A mu je pri zidanju proračun veliko unesel. Ako so ga hoteli dodelati, se je bilo treba zadolžiti. Ali kdo bo maral porokovati za posojilo na tako negotovo podjetje? Zopet je bil zlatomašnik, ki je še z dvema pogumnima gospodarjema (Jos. L. in Jan. B.) podpisal poroštvo za 44.000 kron, takrat ogromno vsoto. Zato je pač pravica in dolžnost preprečiti, kolikor se dn, da ne pride kdaj Dom v roke, duhovniku nasprotne, kakor nekje, kjer je tudi župnik pozidal Društveni dom in ga dal prepisati na eno ondotnih društev. Naslednik onega župnika pa zaprosi načelstvo do-tičnega društva, da bi smela Marijina družba delovati v društveni dvorani. Odgovorili so mu: >Sme, ako od slučaja do slučaja dovoli društveni odbor.« Taka tesnosrčnost, ali bolje rečeno, nagajivost, je zlatomašniku tuja. Cerkljanski dom je odprt vsaki organizaciji, ki dela in dokler dela zn blagor ljudstva: Marijinim družbam. Prosvetnemu društvu, Mlekarski zadrugi in dr. Skrbi pa g. dekan-zlatomašnik pri tem z neizprosno, načelno doslednostjo, utemeljeno v božjih zapovedih, da zlasti prosvetno delo ne zaide na napačni tir, kakor je zašlo tu in tam, kjer so n. pr. razne igre ljudem bolj v pohujšanje kot v izobrazbo. Kajpada taki doslednosti ne manjka nasproto- r vanja, včasih tudi od take strani, od katere bi se flovpk najmanj nadejnl. A zlntomašnikn ne zbega nobeno nasprotovanje. Zaveda se, da zastopa božjo pravdo in ve, dn ta mora končno zmagati. Kakor steber! Zalo se pa zbira okrog njega, opira nanj vse, knr je v cerkljanski župniji dobregn; kvišku proti Bogu usmerjenega. Sarajevo, 4 avgusta. Turizem v Bosni in Hercegovini ni tako razvit kakor pri nas v Sloveniji. Prav za prav je turizem tukaj zavzel večji obseg šele v zadnjem desetletju. V Sarajevu je pet planinskih društev, in sicer: »Društvo planinam za Bosnu i Horcegovinu«, »Hrvatsko planinarsko društvo«, >Kosmosc, »Ro-manija« in »Prijatelj prirode«. V teh društvih so zbrani vsi sarajevski prijatelji naravnih lepot in tega zdravega športa. Ker je Bosna za Slove- proti primerni odškodnini. Zato so v zadnjem častu postale te kočo za časa poletne sezone prave počitniške kolonije za turiste. Uradniki, ki so včla-njoni v planinskih društvih, prebijejo tam na svežem zraku in v lepili prirodnih panoramah svoje letne dopuste. Dostop do planinskih koč ni posebno težak. V kolikor ne vozijo železnica iu avtobus do vznožja planin, vozijo po potrebi vprežna vozila, pa tudi peš zmorejo vztrajne noge žilavih in vzdržljivih iSsSŠsiijs^sM ■ - S si® *:. - ,% Bazar v Tuzli. nijo prva pokrajina, ki ima v sebi vse pogoje za razvoj turizma, obstoja upanje, da bodo v prihodnjih letih ta društva razvila še večjo delavnost in razširila dosedanje delo. V tem smislu se opaža močna agilnost med voditelji turističnih društev, kar je vsekakor treba poudariti. Tako je v kratkem času svojega obstoja »Društvo planinara« zgradilo 11 planinskih koč v raznih krajih Bosne in Hercegovine, od katerih je najvažnejša »Aleksandrov dom na planini Trebevič nad Sarajevom v višini 1000 m. Tudi druga društva posnemajo to akcijo in gradijo svoje planinske koče. Najmlajše društvo v Sarajevu »Hrvatsko planinarsko društvo«, ki ima centralo v Zagrebu, bo v kratkem zgradilo plunin-sko kočo na najle|>ši bosanski planini Čvrsnici v višini preko 2000 m. V vseli teh kočah lahko planinci najdejo udobno prenočišče, v mnogih pa tudi vso oskrbo iuotiv iz Kiscljaka. turistov. Mnogi teh planinskih domov so v zao značaju izredno ljubezniv in družaben mož. Umrl je 6. avgusta 1871. Ko bo danes padla zavesa Vilharjevega spomenika, bo slal prav ob meji nov simbol, ki nas bo vedno spominjal na zemljo, na kateri je živel Vilhar in na kateri danes pod pritiskom izginja slovenski jezik. Upajmo, da bo iz njegovega spomenika odmevala tudi čez meje v srca zatiranih njegova pesem: »Čujle gore in bregovi, da sinovi Slave smo!« Pogosto ie potrebna v fot igrafiji poleg Voitgliinder Kamere tudi duhuprisotnost. Zahtevajte pravkar i/.išli brezplačni foto-cenik. Drogerija UREGORlC, Ljubljana - Prešernova 5. Goražda: Pogled oa nitsto. v Poljanski dolini ob Kolpi Kočevje, 8. avgusta. V petek zvečer okrog 9 sc je zbralo nad Je.le-njo vasjo v Poljanski dolini neurje. Strele so švigale iz oblaka v oblak in pričakovali je bilo, da zdaj-zdaj treši. Naenkrat se je razneslo po vasi, da gori v skednju posestnika Mavrina Mihe. Strela je zanetila požar, ki je v hipu objel ne samo skedenj omenjenega posestnika, temveč tudi poslopje soseda Pešla Jožefa, Ane Mavrina in Mihe Mavrina. Na kraj požara, ki je bil daleč naokrog viden, saj so ogenj opazili celo v Kočevju, je prihitelo nn pomoč gasilsko društvo iz Starega trga z motorno brizgalno, nato gasilsko društvo iz Predgozda, Ko-privnika, Nemške Loke in Hriba, pozneje so pa prišli še gasilci iz Mozla in Knežje lipe. Požar so omejili na poslopja, ki 60 bila že v ognju, s poli- vanjem sosednih. Vnele so se že tri drujre tiiAn. Toda to so pogasili. Štirim posestnikom je pogorelo celotno premoženje sedmih gospodarskih poslopij. Zgorela so vsa živila, po skednjih vse žito, seno ter prvi jesenski pridtdki. Posestniku Mavrinu sta zgoroln tudi dva prašiča ter veliko število kokoši in zajce«. Zavarovalnina teh štirih posestnikov je zelo neznatna, tako da so ubogi nesrečniki popolnoma obupani nad katastrofo, ki jih je doletela. Vas |>oro-čevalcc se je podal danes na kraj požara, kjer So vedno gori. Vaščani iz Jelenje vasi, kakor tudi iz Pred grada so v strahu radi vetra, lv še vedno piha nad vasjo, da ne raznese ognja, ker drevesa šo vedno gore in tramovi še vedno tle. ker niso imofi gasilci dovolj vode, da bi to pogasilu Živ argument, h*mtmo potrebi®\ ye razširitev tiabUianske bolnišnice Že dosti smo Ni skoro dneva, je pri lakih ra trebščin pa p rima . -•"Miirv mvkai iih dobe v roke. Upamo, da se bo čintore.ie začolo z doli za razširitev bolnišnice, s oeimu- bo obauno tftaa^e končno vomkrr t>r» ta»jfli. Slovo Amerikancev Komaj so prišli izletniki KSK Jednote v domovino in se nekoliko pomudili v svojih domačih krajih, p;i jih že kliče njih nova domovina in dolžnost, njih družine v daljni Ameriki in njih posli. Dober mesec je minulo, odkar so prišli v domovino. Njihov prihod v domovino 29. junija je pokazal, kako visoko ceni domovina ta obisk in s kako ljubeznijo sprejema svoje sinova, ki bo jo pred leti zapustili in so sedaj vračajo, pa ne za vedno. V tem kratkem času so bili izletniki v svojih domovih, pogovorili se s prijatelji in znanci, posvetovali se s sorodniki in jim po svojih močeh pomagali. Niso pa poleg vsega tega pozabili tudi Ljubljana Celjski ključ za ljubljanski trg Ljubljana, 8. avgusta. Številna priznanja, ki jih dnevno dobivamo od ohčinstvn ter od poučenih oseh, so nam dokaa, da jnvnntt v ogromni vešini odobrava našo akcijo I proti pretirano visokim cenam mesa nn ljubljanskem trju. Objavili smo točne kalkulacije za vsako | vrsto mesa in nihče ne more te kalkulacije ovreči. Proti našemu članku so ludi mesarji objavili neko duhovne plati pri svojem bivanju. Imeli so svoj , ulti^ijo, ki trn je bila pisana hnlj "v humori shod pn Marij! Pomagaj na Brezjah, nato pa so se j tomi, je „„ primer dokazovala, da udeležili veličine manifestacij« slovenskih ktito- | 7„aill f.i8,j dobiček mesarja pri prašiču prve vrste ličanov na zborovanju Katoliške akcije, ki je iz- |n ^ pjn in 50 |ml,T že to ie vzelo kalkulaciji vsa- zvenela v mogočno zeljo, da dobimo Slovenci Sini- ; 1(0 reenq„|. \'se številko, ki so jih mesarji objavili prej svojega svetnika — Barago, , . 1 v štev. 175 Slovenskega Narod ih, sn tioločne in Glavne uradnike KSK Jednote pa so čakali se , „Bkt(i gmn jj|, tnlšoj ovrglj. Snj j« žo lo bil prvi drugi posli. Navezali so efetme sliko z vsemi odlie- j ,ioka/., kako je hibi mesarska' kalkulacija impnč- uimi predstavniki naSoga javnega življenja. Poleg nH) fj(1 sp rilfi„I1(1|j ,.eno ž|vi |Pži prvovrstnim vn- svojih osebnih upravknv *o ohisUnll lako nadškofa ; ,nl|) ))0 (.pnj ,(j jo ,jva jzro(iM(, .Iprrtita. knterooa noznaio še iz časa niHcrovena bi- .1..1. .1.. . ..1...... i;.. 1.1:____ 1..... „..;...ss*.. i„ i.„i„ Jegliča, katerega poznajo še iz čas« njegovega bi vanju v Ameriki, škof« dr. Rp$manRi bana dr. Ma-rušiSa 111 župana dr. Ptica, I moli sn priliko prepričati se, kako dobrpdušpl je bjl njihov obisk v 1 »starem kraju«, Iz razgovorov z glavnimi uradniki Jednote smo videli, kako je vplivalo nanje vso bivanje v domačem kraju. Imeli so priliko na svoje očj se prepričati, kako zelo je napredovala naša domovina v kratkem povojnem času, uvideli so naravne krasote naše pokrajine, hili so v stiku z našim ljudstvom in kakor sami izjavljajo, odhajajo v Ame- , riko z najlepšimi vtisi. Kakor ju bil prisrčen sprejem, tako bo gotovo prisrčno, pu vendar ležko slovo. Prav posebno pa se nam zdi vredno podčrtati na kak način so se oddolžili o",m 1'i vali pri njih sprejemu in biv . privede slavnostni banket v teh gospodarsko tako težkih časih, so napravili uajplemenltejšo šesto ter poklonili vsoto 10.IM10 Din najbolj prizadetim pogoreleem v Nadlesku iu v Speharjih. Ta plemenita gesta je našla najlepši odmev in razumevanje. Naši rojaki se vrnejo, v domovino čez Dunaj dehela vidn na Ijuhljitnskem sejmišču, in kako j prebrisano so napravili kalkulncijol Računali so, I dn iloho nd volu, (150 kg Iczkogn, 48 "n čistega mesa. ■ T« odstotek |iit velja po vseh strokovnmčkib opa-! zovaniih le zi| vola druge vrele. Od lako težkega j vola dobe nainiBflj pa tudi več, In za to či^lo mean, ki ga je po njihovem računu le 319 kg, če-; prav ga je v resnici okrog 350 kg, Irdij« mesarji, da ga predajajo na trgu povprečno po 15,50 Din. tn je po srednji oe.tii med 17 Din za prvovrstno meso Jta med 14 Din za drugovrstno mefso. V resnici pa nihče ne dobi na ljubljanskem trsu čistega mesa po tej srednji veni. temveč se čisto meso brez kosti proda in po ceni 18 do '21 Din kg. Cena 17 in 14 Din velja s priklado. Vsak mesar namreč d« mesu najmanj še 20?» kosti. Trg« kalkulacija onim, ki so socieio- i lfl0SnPjey „; upoštevala. Ze na tem prir ivanju. Namesto, da jasno vj()i_ k(l]n;o je vrP1|n., l;n|i;l,j,ifij;, nnenu se jasno vidi, kninro je vredna unf.iiiacija mesarjev. Jasno vidimo, da so ni> » r.ii streljali okoli ogla in i še enkrat ponavljamo, da so naše kalkulacije lo?-' ne in da mesarji njso niti najmanjše naše trditve I ovrgli. Kar trdijo mesarji o režiji, ie mnogo pretira-i no. Dokler ne pride meso na trg, je režija za onega Monakovo v Pariz, da si ogledajo še nekaj Evrope. vo|a j sn mpsMrjj prodajo bolnišnici, kakor za Odhod je določen na ponedeljek ob polnoči. Nas; 0I1ega. ki ga razprodajo na trgu. prav ista. Delo in rojaki bodo lahko povedali onim, ki se niso mogli j nrjsjnjt,jn,, „„ klavnici so za oba vola enake, Šele. udeležili izleta, da jih domovina vedno sprejema . ,{0 prj(]e mP8n „„ (r!r. SP pri razprodaji režija ne-z odprtimi rokami in da se ne bodo nikdar vrnili koliko poveča Režija torej obsega le stroške pri razočarani. Želimo jim, da bi srečno prišli v svoje 1 - ...... domove k svojim dragim! Prosvetni m socialni dnevi v f> robi juh 15. in 16. avgusta. Prosvetni dan 15. avgusta. Na predvečer baldjada z godbo, zjutraj budni-r< Ob pol S fantovsko zborovanje. Govorita dr. Stanko Žilko in prof. dr. K. Capuder o sodobnih zadevah fantovske organizacije. — Ob pol 9 slavnostni sprevod, sv. maša. cerkveni govor in blagoslovi' ev doma. Sv. maša in cerkveni govor na prošteni. (škof dr. G. Itožman.) — Prosvetni tahor. Slavnostni govornik dr. Marko Natlačen, — Popoldne: prosta zabava. Nastopijo okoliški pevski zbori in igrata dve godbi. Socialni dan 1«. avgusta. Zborovanje v {(varani novega doma. Obravnavali bodo znanstveniki in javni delavci sodobne •delavske iu kmočk« zadeve., /.ačetek ob 9 (ob pol 9 prihod vlaka iz Ljubljane). Nastopijo sledeči govorniki: Dr. Aleš Cicničaik (Uraalki sodobnega socialnega nereda v Evropi), dr. Janez Ahčin (En-ciklika ftuadragesimo anno), dr. Alojiij Kuhar (Kako naj se vzgoji naš delavski naraščaj, da ostane katoliški tudi v tovarnah ln obratih), dr, Jota Basaj (Kmet iu sedanja gospodarska krizni, dr. Miha Krek (Katoliška prusvela v slovenski kmelsko-de-lavski prosveti), /,1krajine bodo tekmovale, kdo bo bolj imenitno iu primerno proslavil 10 letnico kraljevega vladanja. Ljubljanski občinski svet se je tudi že bavil s leni vprašanjem ter je poleg drugih sklepov euodušno sprejel nasvet, naj se jesenski festival v Ljubljani, ki bo dosegel svoj vrhunec v odkritju spomenika kralju Petru L Osvoboditelju, nosi ime '•Kraljevega ledna . S tem se oddolžimo 13 Din 70 par. To jo cena, po kateri bi sn smelo prodajati po eeljskom ključu prvovrstno meso v Ljubljani. Iftifiunujnio še, ker hočemo biti tudi mesarjem pravični, še 80 Jiar, kolikor je cena koži sod d j nitju, in to zaokrožimo mesarjem v prilog — mivzgpr, dobimo cenn 14 Din, pn čemur hi se kvečjein smelo prodajati prvovrstno meso v Ljubljani na trgu- Pa tudi pri lej ceni mesarji še vudno ne bi živeli >od izgubec. Dne 2. avgusta smo jiisjili, da jo mostna občina nekoliko znižala cene mesu, Ceno so v resnici znižali za malenkost mesarji sami in je zastopnik Irž-nega nadzorstva lo Jirisoslvoval seji mesarjev. Tržno n (Mizarstvo '"•» večjo moč na ljubljanskem t rtu, kakor hi kdo misli!. Stp.iniee stoje ua mestnih lloh iu mestna občina lahko takoj prepove prodajati "a tri n meso po pretiranih cenah. Tukaj ne pomaga nobeno sanionmalovaževanje »postne občine. Za (o ima mestna občina res moč. da cene diktira- seveda v tudi za mesarje zmisj.iivj meri. Sedaj, ko s<* mesarji v javnosti pristali na celjski kl.iuč. zahtevamo, da mestna ob ina strogo kontrolira na lra;u, »ko mesarji proda,;»in cene po tem ključu. Kdor ne prodaja po tem ključu, ima mestna občina dovolj moči, da nastopi proli njemu. Sicer pa je čudno, kp so mesarji sanji pristali na celjski kliuo, da niso cene prvovrstnemu mesu lakoj drugi dan, ko je izšla 177. številka .Slovenskega Naroda«, to je dne 7. avgusta, padle od 17 na 14 Din. To bi bilo dostojno. Opozarjamo javnost, da celjski ključ ne vsebuje nobenih določil za prašičje meso. Opozarjamo vse merodajne oblasti, da lakoj izdelajo pravičen ključ tudi za prodajo prašičjega mesa. Apelirali smo na mestno občino in na bansko upravo glede regulacije cen mesu. Ljudstvo trpi in zato ponovno in ponovno apeliramo, naj se ebe oblasti zganeta! Prosimo tndi državno pravdništvo, ki čuva nad tem. da se zakon o pobijanju draginje strofro izvaja, da pokliče ra pomoč neodvisne in objektivne strokovnjake, ki naj izdelajo pravičen ključ za vse vrs(e mesa. Tudi za prašičjega! Prosimo državno pravdništvo, da nastopi proti vsem, ki se pozneje tega ključa ne bi držali .Konsumenti bi bili zadovoljni, če bi za goveje in telečje meso veljal vsaj celjski ključ, ua katerega so pristali mesarji v bivši mariborski oblasti že pred osmimi leti in na katerega so pristali sedaj tudi ljubljanski mesarji. Prosimo tudi državno pravdništvo. naj se ne ozira na mesarske kalkulacije, katerih ne-resnost more vsak pameten človek spoznati in ki smo jih že mi ovrgli, temveč naj zaupa neodvisnim strokovnjakom. Le na ta način bosta zadovoljna jiroducpnt in konsument, ne bo se pa delala krivica niti mesarju, kot posredniku med prvima dvema. Končno še nekaj na naslov zadruge mesarjev: Mi smo stvarno ovrgli mesarske kalkulacije, pri-občeno v »Slovenskem Narodne od 5. avgusta. Mesarskega stanu kot takega nismo napadali in ga žalili v njegovem ponosu. Tega ne nameravamo niti v bodoče. Dolžnost časopisja pa je, da nastopi vselej kot stvaren kritik, kadar ui kaj v redu in zlasti, kadar so oškodovani interesi splošnosti. Zadruga mesarjev se tega Iona ni po.služila ter je trdila, da huiskamo. Ali zadruga mesarjev naj »(rokovnjaško ovrže naše številke! Tega sevpda ne more. ker številke so številke in dvakrat dve je vedno štiri, kakor so tudi povsem tofue kalkulacije, ki smo jih jiriobčili mi. Obljubljamo, da bomo borbo v interesu splošnosti še nadaljevali in ne bomo nehali poprej, dokler ne bo dosežena v tem oziru pravična mera. ijndevll rocrt in Spccijalist za notranje bolezni se Jc preselil nn Aleksandrovo rosto St. 4 »Palačn Viktoriiu zraven kavarne »Emona« 0-dinira od 11—12 iu od 1 2-3 © Obvestilo, Prva skupina dečkov iz počitniške kolonije na Homcu se vrne v Ljubljano U. t. ni. popoidne z vlakom ob 19.43. Starisi se prosijo, da pričakujejo dečke ob tej uri na glavnem kolodvoru. — Slovenska krščanska ženska zveza v Ljubljani. Jugoslovansko-českoslovaška liga v Ljub- skili svečanosti ter bodo pod geslom Kraljevega ledna- manifestirale svojo zvestobo in ljubezen do našega narodnega kralja. © Veliča-ten pogreb dr D. Majarnna. Vi raj pojioldne ob petih je bil pogreb rajnega dr. Danila Majarona iz Napoleonovega liga na |iokopa-lišče pri Sv. Križu. Pred hišo so je zbralo veliko število ljubljanskih odličnjakov in zastopnikov uradov In oblasti. Potom, ko je blagoslovil stolni župnik in kanonik dr. T. Klinar krsto, se je poslovil ud rajnega borca za slovensko univerzo | poročali, so ua sporedu tudi prelepe narodne pesmi, dr. Janko Polec, dekan juridične fakultete v dalj- i ki jih bo pel naš rojak iz Amerike g. John Germ. leta 1003. Odkritje spominske plošče se vrši v soboto. dne 15. t. m. na Jezerskem, proslave se med drugim udeleži tudi minister trgovine CSR dr Ma-toušek, za Klub čeških turistov, Klub čeških alpinistov in Savez smučarjev general v p. dr. Jaromir Pečirka. Prijave za avtobuse sprejema tajnik Lige Klapdlek najkas neje do torka, dne 11. t. m. v Češki industrijalni banki — telefon 21.04. 0 Pevski večer na vrtu Itokodelskega doma. Dosedanji pevski večeri, ki so bili na vrtu Rokodelskega doma, so vse navzoče v vsakem oziru zadovoljili. Današnji pevski večer bo pa Se posebno pomenljiv. Poleg drugih točk, o katerih smo že mm tedenski odškodnini Vom posodimo „ V 0 IG T L AN D EIt"-jevo Jubilarko. Sedaj smo oddelili: 50 Voigtliinderjevih J1JBILARK (glej cenik stran 7) ki so priznano otroško lahke v manipulaciji, le Kamere pasotiimo vsahomui če nam položi jamstvo ali kavcijo za vrednost kamere Din 450—, So t ju .11«, ki ne znajo zabiti žetiljo — pa ia to vondnr ■ ako lahko, ta so tjudig, ki ne mu u fotografirati — pa ie vendar tuilt lo tuko lahko 1 - Aparat Vum posodimo in naučimo Vas Totnunifilati I Prav Vf.au lahku 1'otosrafira ! Drogcrija (HtEfiOIUO, Ljubljana, Prešernova ul. 5 Gregorič iz. dolgoletnih skušenj s svojimi odjemalci za tu korak, ki bo brez dvomu dal jiobude mnogim začetnikom, ki bi sicer radi fotografirali, pa nimajo aparatov. Drogprija Gregorič bo izposojala Vpigtlanderjeve jubjlarke za navite filme 6x9 cm. Izredno lahke v upravljanju in celo za začetnika jirava igrača, Tvrdka nudi celo to ugodnost, da ysak, ki si bo kamero izposodil tolikokrat, kolikor znaša njena cena — 450 Din — dobi kamero gra-tis. Glede garancije, ki je potrebna, omenjamo, da v večini slučajev zailošča osebno jamstvo in poznan-slvo. Za vsako plačano izposojamo dobi amater pismeno potrdilo, tako da ve, kolikokrat si je izposodil in koliko ni u še manjka do polne kupne cene. Prepričani smo, d« so bodo amaterji poslužili te izredne ugodnosti, saj jo na razpolago 50 aparatov. 0 Neprevidnost kolesarjev. Včeraj je neznan kolesar podrl na Dunajski cesli 38 letno delavko Marijo Križinanovo iz Trzina. Križinanova si je pri padcu zlomila levo roko. Kolesar je po nesreči izginil prav po -francosko . Križmanovu bo zdravi v bolnišnici. © Smola tatu koles. Nekateri ljudje imajo res smolo; so že pod tako zvezdo rojeni. In tak človek debele smole je tudi komaj 22letni krojaški ppniočnik Simon Karan iz Vojniča v okraju Kar-lovac. Pred dvema dnevoma jo jo prlmahal ves poln načrtov, toda povsem prazen vseh sredstev v Ljubljano. Sam pravi, da si je hotel preskrbeti v Ljubljani dela, toda, kakor se je pozneje izkazalo, da kaj ukrade in sploh, da se preživlja s tatvinami. Ali, kakor rečeno, držala se ga je smola, ki mu je preprečila vse njegove podjetne načrte. Ze po dveh dnevih ga je ujela še bolj iznajdljiva ljubljanska policija. Karan se je odločil, da bo ukradel nekje v Ljubljaiji kakšno kolo. To se mu je zdelo prav lahko, saj koliko koles je b+lo že v Ljubljani ukradenih in vendar so lo malo tatov prijeli. Ali Karan je bil neroden in tako je za njegove načrt:- zvedel tudi detektiv Turin, ki jo fania opazoval. Včeraj zjutraj je opazoval Turin Karana na trgu pri cvetlicah. Tam je slonel Karan na ograji, pod katero je bilo neko kolo. Ko jn fant mislil, dn ga nihče ne opazuje, je lepo sedel na kolo in se hotel odpeljati. Tedaj pa je pristopil k njemu detektiv Turin. »V imenu postave!« Tat je prebledel ali moral je z detektivom. Pri fantu so našli še neko kolesarsko številko in priponke za hlače. Fant se je torej že kar opremil za ko-lesarenje, samo pri kolesu se mu je ponesrečilo. Policija je tega tatu, ki je bil tako neroden, da jo za njegovo namero zvedela policija prej, kakor jo je izvršil, izročila sodišču. © Vso barve. lake. firneže najceneje pri tvrd-ki »Lustrnc, Gosposvetska cesta 12. 0 N' nedeljo k »Tičkii nn gričkuc na prijazen, zračen vrt. © Kopalci! V nedeljo ob lepem vremenu vsi v prijazno Mestno kopališče na Ljubljanico. Preskrbljeno bo z jedjo in pijačo in tudi zabave ne bo manjkalo. © Kopališče v hotelu »Slon« je popolnoma na novo preurejeno in je odprto vsak dan razen ponedeljka in nedelje pop. od 7.30 do 18.30. Maser in nediker vedno na razpolago, © Na angleški način pere in svetlo lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže. Kemično čisti obleke. Šimenc. Kolodvorska 8. © N aerobne spomenike v najmodernejših oblikah Vam nudi nnjcenejp kamnoseško kiparsko podjelje Franjo Kunovar, pokopališče S»eti Križ, Ljubljana. — Telpfnn šl. 27-87 © Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. Leustek, Reslieva e. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41; jutri: dr. Plecoli. Dunajska c. ti in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. PRIMARIJ DR. R I H A R D JUG NE ORDINIRA DO 10. SEPTEMBRA šem govoru, za zvezo industrijcev je govoril D. Hribar, za odvetniško zbornico dr. Zirovnik in zn društvo »Pravnik prof. dr. M. Dolenc. Nato se je V ostalem sc je računalo v občini na stavbno , , sezono, katera je zadnja leta precej ljudi zapo- ! ruzvil mogočen sprevod. Najprej so nesli knnmo i tlila, u radi splošne krize ni bilo tako, kakor se j« 1 vence univerze kralja Aleksandra v Liubliani. Ad- pr čakovalo. Poleg tega pa prihajajo tudi iz drugih vokatake komore, profesorskega zbora juridične občin in nazadnje še delavci od onstran meje, fakultete, ljubljanske občine, Zveze advokatskih tako da se kader brezposelnih vedno bolj veča. zbornic v Belgradu, Zveze slušateljev univeizu kr. Končno bo občina morala poseči vmes in storiti Aleksandra, venec bana dr. Marušičn in še velik vse, da se brezposelnost omili. Potrebno bi bilo, voz cvetja in vencev, za katerim so stopali za- de se snidejo merodajni faktorji na razgovor, kako stopniki Zveze slušateljev Aleksandrove unlver- p"-obroditi to brezposelnost v občini. V interesu ze, Danice, Zarje, Borbe. Ciril-Metodijskega dru- dclavstva kot podjetja je, da občina na mero-dajnem mestu za^iavi ves svoj vpliv, da s« zaščiti domača proizvodnja papirja, ter da država svojo potrebo krije v domačih papirnicah. Zima bo ltmalu tu in beda nepopisna. Pozabiti pa ne smemo končno tudi geste okrajnega načelstva, ki je prišla za vas ravno ob pravem času, namreč, da se omejijo razne zabave in veselice n plesom, ki so dosedaj poslabševale r. nepotre1 ni izdatki itak mizerno stanje papirniškega elavstva. Želeti bi bilo le, da se naredba g. okrajnega načelnika z vso atrogostjo utvaja. _ _ Dr. Drago Štiaiper no ordiniru do 1. septembra štva, Akademskega kolegija in drugih. Pred krsto so nesli odlikovanja ranjkega, zn krslo pa so »topnii sorodniki in predstavniki oblnsti in uradov. Med njimi smo opazili zastopnika bana pod-bana dr. Pirkmajerja, ljubljanskega župana dr. Pucn, rektorja ljubljanske univerze prof. dr. Alfreda Šerka, z dekani in vsem profesorskim zborom univerze, nadalje zastopnike notarske zbornice, zastopnike društva »Pravnike, predsednika stola sedmorice dr. Donionica, zastopnike TOI, šefe in uradnike banske in niagistratne uprave z. mnogimi občinskimi svetniki in nebroj odličnega ljubljanskega prebivalstva. Ko je prispel sprevod na pokopališče k Sv. Križu, sta ob odprtem grobu govorila za univerzo kralja Aleksandra prof. dr. Alfred Šerko in predsednik Zveze slušateljev Aleksandrove univerze M. Brecelj. Naj počiva zaslužni pokojnik v miru, v»em sorodnikom pa naše iskreno sožalje. Upamo, da bo njegov nastop privabil vse prijatelje lepega petja v Rokodelski dom. Pričete!; prireditve je ob 8. zvečer. © Društvo Pravnike je ob smrti svojega predsednika dr. Danilo Majarona jirejelo od Pravniškega društva v Zagrebu sledečo brzojavko: Žalimo smrt nestor a slovenskih pravnika, iskrenoga sar.iduikn tia pravnome podrucju, prekušanog su-borca za nravne ideale. Slava Danilu Majaronu! © Sprememba posesti. Souvatiovo dvonadstropno hišo na Cankarjevem nabrežju je kupil trgovec z usnjem Gerkmann. Novi lastnik namerava hišo podreti in nn njenem ineslu zgraditi novo tri-nadstronno stavbo s trgovskimi lokali v pritličju, v ostnliii nadstropjih pa urediti moderna komfortna stanovanja. © Otroški zdravnik dr. Dragaš sc je preselil v Beethovnovo ulico 4, pri Kranjski hranilnici. © Fotografski aparati se posojajo za tedensko odškodnino 10 Din v drogeriji Gregorič v Prešernovi ulici. Sicer je že znana prislovica, da so konja, kolesa iu žene ne posoja nikdar. V zadnjem času pa sn je razširila še nu fotografske a|)nrale. In v resnici privatnik le nerad tudi najboljšemu prijatelju posodi fotografski aparat, ker se vedno boji, da mu ga ne pokvari. Pač pa so strokovne trgovine stalno oblegane s prošnjami za posojo fotografskega nparata. Jasno je, da tako riskantnega početja ne uvajajo niti nemške trgovine. Značilno za naše razmere pa je, da se je odločila drogcrija Kranj Ljudske kuhinje. Gostilno na »Podrtini« so nekako pred dveinu letoma pretvorili v ^Delavsko kub i n jo', katero so prvotno zelo obiskovali domači delavci, sedaj pa so abonentje — okrog 70 po številu — večinoma primorski emigrantjo, ki imajo tukaj nekako družabno zbirališče in zavetišče. — Bivša voditeljica te kuhinje Ana Uranjek je letos meseca aprila otvorila samostojno privatno kuhinjo v gostilni pri Lukežu« na Olavnem trgu. Sedaj ima 50—00 nbonentov, ki so zelo zadovoljni. Vedno se še oglašajo novi člani. Dopolnilo k notici: Spremembe med trgo-ici. Pod lom naslovom smo preteklo nedeljo dne 2. avgusta poročali, da sla znana trgovca - družabnika gg. Anton in .loško Majdič opustila svojo trgovino i u jo oddala v najem. To vest dopolnjujemo danes v tem smislu, da sla imenovana gg. res oddala v najem detajlno kolonijalno in specerijsko trgovino, toda obržala sta zase en gros trgovino, to jo nakupovanje deželnih pridelkov, ki jo vodita še nadalje. Cvetlični dan po mestu in okolici bo danes dopoldne v korist brezposelnim delavcem. Popoldne bo na Laborah velika gozdna delavska veselica s prosvetno-zabavnim programom. — Darujmo za brezposelne delavce, ki zaslužijo ljubezen in pomoč. Nogometna tekma. Danes pop. ob 1. se pomerila v prijateljski igri na igrišču na Fa rovi k I loki SOPD Kranj in SK Svoboda iz Tržiča. Kranjčani so preteklo nedeljo gostovali v Tržiču iii so SK Svobodo porazili v razmerju 0:5 Maribor Mohorkovo gnezdo - brez dna... Mohorko priznava naprej - Poizkus roparskega napada in drugo Zdi sc, da je Mohorkovo gnezdo tam zgoraj ob Šobru in drugih obmej. točkah brez dna; vedno prihajajo na dan nove stvari. Sedaj priznava Mohorko poizkus roparskega napada, ki /ga^e izvršil skupaj z nekim Francetom Zebcem julija oz. avgusta 1927 v bližini tezenskega gozda na dve kmet-ski ženi, kateri napad, o čemer smo svojčas obširno poročali, je ostal do sedanjega Mohorkovega priznanja nepojasnjen. Tedaj sta Mohorko in Ze-bec planila iz gozda proti bližajočemu se vozu, na katerem sta sedeli dve ženski. Zebec je zgrabil konja za uzdo in ga zaustavil; Mohorko pa je, kakor sam izpoveduje, stopil k vozu in zahteval od obeh žensk, da mu izročita denar. Ko je ena od obeh žensk zamahnila z bičem po Mohorku, je le-ta zgrabil za nož ter ranil žensko na roki, da je tekla kri. Radi velikega vpitja obeh žensk na pomoč, sta se Mohorko in Zebec prestrašila bližajočih se korakov in sta pobegnila nazaj v gozd. Druga je zadeva tatvin pri posestniku Ser-becu na Smolniku, kjer je bil Rudolf Mohorko nekaj časa uslužben kot hlapec. Ponoči okoli dveh ob pu®tu 1928 je udri v hišo omenjenega posest-hika ter pobral 600 do 700 Din gotovine, nadalje bbleko in perilo, kar ga je bilo, ter nesel vse sku- Jiaj k posestniku Kohlbergerju na Šobru 43, kjer e bil Mohorko tedaj skupaj z bratoma Rudolfom in Antonom Kovačem uslužben kot hlapec. Plen Sedem k rižev in pol Maribor, 8. avgusta. Dne 10. avgusta obhaja 75-letnico rojstva g. Lovro Cvahte, ugledni mariborskimeščan in delavec v katoliških organizacijah. Kdo ne pozna v Mariboru Lovra Cvahteja? Rojen je bil dne 10. avgusta 1850 v Slovenski Bistrici. Nojprej se je po dovršeni ljudski šoli izučil v rodnem kraju v Čevljarstvu, nakar je šel v tujino ta kruhom. 2i-(vel je v Monakovem ler se s poštenim delom nre- J j, ,...... si je potem razdelil z obema bratoma, ki sta mu za to še nekaj plačala. Ko se je Mohorko po izvršeni tatvini vračal od Serneca, ga je srečal Ser-nečev hlapec, ki ga je vprašal, kaj nosi. Tedaj je Mohorko odvrnil: »Kaj tebe briga« in dvakrat ustrelil proti hlapcu, nato pa izginil v noč. Hlapec je na enem očesu kmalu nato oslepel. Razen tega priznava Mohorko sedaj še neko drugo tatvino, ki jo je bil izvršil leta 1930 neke noči pri istem posestniku Sernecu; podplate in čevlje je podaril Rudolfu Kovaču, srajce in hlače pa soobtoženemu F. Klančniku. Mohorkova kriminalnost je šla celo tako daleč, da niso bili celo njegovi »tovariši« in »prijatelji« pred njo varni. Jeseni 1930, ko je bil uslužben pri znanem posestniku Šumandlu v Limbušu, je šel na Šober v nezaklenjeno klet posestnika Kohlbergerja, kjer sta spala brata Anton in Franc Kovač, ter ukradel Antonu Kovaču, ki je spal, iz telovnika srebrno žensko uro z verižico, par čevljev in denarnico. Uro je podaril svoji ljubici Alojziji Šuman-dlovi. Jeseni 1930 pa sta skupno s Hriberskim odnesla obleke, obuvala in drugega, kar je bilo last bosanskih drvarjev, ki so bili takrat zaposleni v gozdovih okoli Sv. Urbana in v okolici. Mohorkovo gnezdo — ena sama nepretrgana veriga zločinov, prestopkov in hudobije brez konca in kraja! btl skozi življenje. Potem se je preeelil v Maribor ter prevzel zast0'g,'vo tvrdke Kienreicli v Gradcu (bralni krožek), ii ga vrši še danes z izredno vspešnoeljo in vnemo. Lovro C\«ohte je bil vsikdar vzoren Slovenec, tudi v najtežjih časih, ter odločen katoličan v vsejn svojem dejanju in nehanju. Bil je med ustanovitelji Katoliškega delavskega društva in eden najzvestejših pomočnikov blago-jKikojnega prosta dr. Martina Matka pri njegovem delu v imenovanem društvu. Skozi 20 let je bil odbornik ter vršil številne odborniške funkcije. Bil je društveni oskrbnik, knjižničar oderski tehniški vodja in nekaj časa tudi tajnik. Vseskozi agi-]en in zaslužen katoliški društveni delavec. Lovro Cvahte jo eden najstarejših naših naročnikov v Mariboru; njegovo največje veselje je, če opazi pri »Slovencu« ta ali drugi napredek ter se za razvoj lista zelo zanima. Je pa kot vzoren katoličan tudi naročnik malodano vseh naših nabožnih listov, pa tudi drugih katoliških tednikov. Bili so £ asi, ko je bilo treba izredne žilavosti in delavolj-osti za ohranitev življenjskega ravnovesja. Lovro Cvahte je s svojo delavnostjo, marljivostjo in požrtvovalnostjo vzdržal. Bog živi našega slavljenca! VPISOVANJE » enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru je dnevno od 10—11 /rinskega trg 1 (Državna trgovska akademija). Sprejemajo se tudi pismene prijave. Zahtevajte brezplačno prospekte od ravnateljstva tečaja. □ 10 letnico vlade Nj. Vel. kralja Aleksandra bo proslavil Maribor s položitvijo in blagoslovitvijo temeljnega kamna preventorija zn tuberkulozno de-co v Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju. □ Razstava izdelkov učiteljskega rakotvornega tečaja ob zaključku navedenega tečaja, o katerem smo že svojčas poročali, in po posebnem izpitu, ki ga je pred posebno komisijo pod predsedstvom gimnazijskega ravnatelja dr. Tominška napravilo 25 'udeležencev iz področja mariborskega okrožja, se otvori danes dopoldne ob 8 in bo otvorjena do 12. Toset toplo priporočamo. □ Promrnadni koncert bo danes v mestnem parku. Svira Schonherrjeva godba. □ K velikemu slavju v llotinji vasi pohitijo danes mariborski slrelci in druga narodna društva; odhod iz. glavnega kolodvora danes ob 13.30! Bo lo prva blagoslovitev strelskega praporja v naši državi in otvoritev prvega strelišča strelskih družin v Sloveniji. i 1 Toča je napravila veliko škode ob petkovem neurju v mariborski okolici, zlasti v smeri proti Sv. 1'elru ter nekaterih obmejnih občinah. G Važno za davkoplačevalce. Davčna uprava razglaša: V plačilo znpade dne 15. avgusta 1031 tretji četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rent-nine in družbenega davka ter prvi polletni obrok zemljarine za tekoče lelo. Davkoplačevalci se v njih interesu nujno opozarjajo, da plačajo zapadle davke točno do 15. avgusta 1031, ila se izognejo zamudnim obreslim in stroškom prisilne izterjave, ki se bo uvedla takoj proti vsem zamudnikom. □ V Gradcu je umrla v cvetu mladosti na posledicah težke, neozdravljive bolezni Marija Tie-fengruber, hčerka vpokojenega poštnega kontrolorja Karla Tiefengruborjn v NViehlenrainerjevi 17. Blagi rajnki časten spomin, žalujočim naše najgloblje šolali-' H Klasična gimnazija v Mariboru. Sprejemni Izpili za prvi razred bodo 27. avgusta (četrtek). — Popravni izpiti za javne učence 24, 25., 26. avgu- sta in sicer 24. avgusta vsi četrtošolci ter latinščina in grščina, 25. avgusta matematika, 26. avgusta vsi ostali predmeti. Popravni izpiti za privatiste 28. avgusta. Podrobne odredbe teh izpitov so razvidne iz oglasa v gimnaziji. — Nižji tečajni izpiti od 25. do 31. avgusta, višji tečajni izpiti od 29. do 31. avgusta. Začetek vseh izpitov ob 8 dotičnega dne. Prijave k izpitom (popravnim in tečajnim) se sprejemajo do 20. avgusta (pismeno, kolek 5 din, pripustnina za vsak predmet 10 Din, letno izpričevalo). Kdor se ne prijavi in ne oglasi ob napovedanem času, izgubi termin. — Vpisovanje za I. razred se zaključi 26. avgusta ob 12. — Vpisovanje v druge razrede in repetentov bo 5. septembra ob 10 do 11 v lanskih razredih; vsak se mora izkazati z lanskim izpričevalom. □ Državna trgovska akademija v Mariboru. V I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili najmanj 4 razrede gimnazije, realne gimnazije ali realke z nižjim tečajnim izpitom. Učenci in učenke meščanskih šol z zaključnim izpitom se lahko vpišejo v prvi letnik, če preje opravijo dopolnilni izpit. Za sprejem je treba vložiti najkasneje do konca avgusta prošnjo, kateri naj se priloži izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu oz. o. zaključnem izpitu na meščanski šoli ter Itrslni list, s katerim se izkaže, da učenec v letu v katerem se vpiše, dovrši 14—17 let. Učenci gimnazije (realne gimnazije ali realke) kolkujejo vlogo s kolkom za Din 5, učenci meščanskih šol pa prilože še kolek za Din 20 za rešitev. Dopolnilni izipiti se bodo vršili dne 4. in 5. septembra, vsakokrat ob 8 zjutraj, in sicer iz slovenščine, nemščine, narodne zgodovine z zemljepisom in iz matematike v obsegu programa III. in IV. gimn.. razreda. Učenci meščanskih šol, ki so opravili završni izpit z odliko ali prav dobrim uspehom, opravljajo izpit le iz nemščine. Popravljalni izpiti se vrše za I. razred 26. in 27. avgusta, za II. razred 28. in 29. avgusta za tretji in četrti razred 31. avgusta in 1. septembra. Vpisovanje v II., III. in IV. letnik in ponavljačev za I. letnik se vrši 2. in 3. septembra dopoldne od 9 do 11 □ V novi odbor Katoliške oniladine so sr izvolili na zadnjem občnem zboru: Anion Ploj. predsednik; Ivan Kampelj, podpredsednik; Ivan Lozej. tajnik; Jože Knuplež, blagajnik; Ivan Fel-ser, Maks Pipan in Ivan Mohorič odborniki. Franc Dobrajc, Franc Lovša, Adolf Dobrajc, Ivan Lešo vee. Kari Fifolt, Herman Radej in Ivan Lekan, namestniki. □ Preložitev gasilskega jubileja. Svečana proslava (iO-letnice mariborskega gasilnega in reševalnega oddelka se je preložila na 29. oziroma HO avgusta. □ V naši podružnici na Aleksandrovi cesti (Prosvetna knjižnica) lahko opravite vse posle, ki spadajo v delokrog uprave. Uradne ure vsak dan od 8 do 12 in od 15 do 18. □ Na novo izdane obrtne pravice. V zadnjem času je obrtnn oblast podelila obrtno pravico sledečim tvrdkam: Ivan 8ket, pek, Vojašniška ul. 10; A. Skušek, trgovina z delikatesnim, Koroščeva 23: F. Pahernik, trgovska agentura in komisija, Kopitarjeva 12; F. Brunčič. branjarija, Vodnikov trg 3; V. Kiihar, javna Irg. družba in trgovina z. mešanim blagom, Aleksandrova 1; F. Hanl, slikar in pleskar. Orožnova ul. 4; M. Višer. mehanik, Kopališka 17: M. Trabi, elektrotehnik, Vodnikov trg 3; I. Pečar, trg. z materijalnim blagom, Gosposka 11; J. Velgl. trg. agentura in komisija, Maistrova 23. □ Železna roka na mariborskem trgu. Organi mestnega tržnega nadzorstva so zaplenili včeraj 14 tehtnic; ni štimalo... na škodo konsumentov seveda. □ Prvo domače grozdje je bilo na prodaj na včerajšnjem trgu. Prodajali so ga po 14 do 16. □ Rešitelj je postal goslilničarskemu sinu Ku-rnltu in njegovemu sinu, ki sta se potapljala v Dravi tam spodaj pod cerkvijo sv. Jožefa, trgovski na-stavljenec Rihard Mestner. Vrlemu reševnlcu najtoplejše priznanje. □ Veliko vrtno veselim priredi kolesarski klub »Peruti« v nedeljo, dne 9. avgusta popoldne v gostilni »Lovski dom«. Vstop prost. □ A. R. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru je odbren od ministrstva z.a trgovino in industrijo v Belgradu. Legatova šola je bila ustanovljena že leta 1913. Zavod je poznan radi prav dobrih učnih uspehov, odličnega učiteljskega zbora, vzorne discipline, reda in nadzorstva kakor ludi strokovnega ravnateljstva. Na zavodu poučujejo sami strokovni profesorji in spretni praktiki. Novi tečaji se začno dne 9. septembrn t. 1. Vpisovanja in pojasnila tudi pismeno v Slovenski ulici 7, poleg trgovine VVdgerer, telefon št. 21-61 in sicer od 8 do 12 in od 2 do pol 7. Istotam se dobijo brezplačno učni programi. Radi hude gospodarske krize se je šolnina znižala. Zavod razpolaga ludi z. lastnim internatom. □ Skrivnosten umor pred 21 leti, o katerem smo svojčas zelo obširno poročali, in v zvezi s katerim sla bila obložena Ivan Pressnitz in Anton Kozjek radi umora, izvršenega nad Andr. Kozjekom. bratom Antona Knzjeka, v Kapli, je le dni po številnih zapletkih in prekinjenjih, ki so se vlekla skozi 20 let, in potem ko je pred približno enim letom umrl prvi krivec Pressnitz, našel svoj končni zaključek pred sodno oblastjo. Kakor znano, je bil Anton Kozjek pred velikm senntom v Mariboru dne 27. novembra 1930 obsojen na osem let težke ječe; na priziv mnriborskega drž. tožiteljstva je višja sodna instanca zvišala to kazen na 10 let težke ječe vštevsi vso prestano kazen. V - - Štirje rodovi ga imajo v čislih Že naše prababice so poznale milo' „Jelen". Več ko 80 let perejo vse izkušene gospodinje najrajši s tem čistim, izdatnim milom. Milo „Jelenu je najidealnejše milo za pranje! SCHICHT MILOJELEN" več ko 80 let vedno enako dobro ovo Biserna poroka Mežica, 7. avgusta. V nedeljo, 2. avgusta je obhajala naša fara redko slavnost. Upokojeni rudar Blaž Koler je peljal svojo zvesto nevesto Nežo k biserni poroki. V sprevodu v eerkev ju je z. rudniško godbo na čelu Cfclfe spremljalo preko 120 svatov, faranov vseli slojev in stanov, ki so s svojo udeležbo pokazali, da vedo, kaj pomeni za zakonce 60 let skupnega dela in skrbi. Jubilanta sta se rodila: on 28. januarja 1849 v Prevaljah, ona 20. januarja 1852 v Mežici ter sta še dobro ohranjena, samo da je Neža opešala na j sluhu. Bil je to ob enem jubilej trdega dela, katero ju je spremljalo na njunem življenjskem potu. Blaž ltoler je bil 31 let rudar pri tukajšnjem svinč. rudniku. Njegova zvesta Neža pa vsa skrbna z.a družino, iz, katere je vzraslo 0 otrok. Biserno po-I roko svojih staršev pa sta dočakala samo dva, poleg številnih vnukov in 5 pravnukov. Slučaj pa je hotel, da je pri prvi biserni poroki v mežiški fari imel sv. mašo prvi novomašnik mežiške fare g. Matej Močilnik. V cerkvi in pri pojedini pa je slavljenca nagovoril domači g. župnik I. Ilornbok t s prisrčnimi besedami. V imenu občine pa gosp. župan Franc Breznik. Vsi želimo slavljencema še mnogo srečnih in zdravih let. Litija Davčna uprava v Litiji je poslala le dni posebne vrste rdeče opomine za davke celo takim, ki so po zakonu davka prosti, ker imajo 9 ali več živih otrok. - - - - si ne znamo drugače razlagati, kot da je to očividna pomota, zato pričakujemo, da se bo to popravilo in prizadetim pojasnilo. Kopalna sezona je na višku, posebno te zadnje vroče dneve. Kopalci imajo obilo prostora, ker je Sava v precejšnji dolžini primerna z.a kopanje. Mnogim pa ta prostor ne zadostuje in hodijo po Litiji in cestah kar v kopalnih oblekah tako otroci kot odrasli in tudi nežni ženski spol japusti kopališki prostor in se poda kar v kopalni obleki na ! cesto. Razumljivo, da se pametni ljudje nad tem zgražajo in pričakuiejo od prizadetih kopalcev več j dostojnosti. Ako kopalci tega nočejo razumeti, naj naredi red tisti, ki ima za to pravico in dolžnost. 0 Maskerski in gledališki tečaj Gledal®« družine KPD. Gledališka družina KPD priredi koncem avgusta maskerski in gledališki tečaj. Maskerski tečaj bo od 22. do 24. t. m., gledališki tečaj pa od 25. do 30. t. ni. (zaradi tehničnih ovir ne tako, kot je bilo prvotno jnvljeno). Vsa društva, ki se želijo udeležiti enega ali drugega tečaja, mi j ndeleženee pravočasno prijavijo. Prijave članov Gledališke družine se sprejemajo v prosvetnem tajništvu na Cankarjevi ulici. 0 Požar. V petek okrog pol 10 zvečer je začelo med nevihto goreti pri posestniku Martinu KoScu po domače Jugu na (ilinskem gospodarsko poslopje, polno sena. Kako je nastal ogenj, se ne ve; domneva se pa, da je vžgala strela, ker je ob tem času silno treskalo in grmelo na omenjenem kraju. Na senu sta spala dva domačina, ki sta se komaj rešila; rešili so tudi vso živino. Vkljub temu, da so hitele na kraj požara Iri požarne hrambe, so morali domačini gasili sami, ker požarne hrambe zaradi pomanjkanja poti niso mogle priti na kraj nesreče. Zaradi pomanjkanja vode pa se ni dalo dosti gasiti, tako da je zgorelo poslopje do tal in trpi posestnik škode približno 50.000 do 60.000 Din, ki je le deloma krita po zavarovalnini. 0 Rešilna postaja. Naprošeni smo, da objavimo, da ima celjska rešilna postaja sedaj novo telefonsko številko iu sicer št. 1. 0 Dve nesreči. V petek, 7. t. in. je 7 letni Dajčnian Štefan, posestniški sin, doma v Lazah pri Dramljah, padel s skednja ler si izpahnil desno roko v zapestju. — Isti dan je 19 letna posestniška hči Zupane Marija iz Podgorja pri Braslovčah dopoldne pri mlatenju dobila vsled neprevidnosti desno roko med pogonska kolesa mlatilnice, ki so ji zmečkala prste. 0 Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl ▼ četrtek, dne 6. I. m. 27 letni sin krojačn Zupane Jožef iz. Vrbja pri Žalcu. — V petek, 7. t. m. je umrla v javni bolnišnici 40 letna Jančič Ana, žena delavca v cinkarni v starosti 40 lel. Stanovala je v Teharjih, kamor jo bodo tudi prepeljali k zadnjemu počitku. Včeraj, v soboto je umrla v bolnišnici Železnik Neža. 64 letna vdova delavca, stanujoča v Pečovju pri Teharjih. 0 Gledališka družina KPD v Celju sklepa račune zn preteklo sezono. Zalo prosi, da predlože vsi, ki še imajo kakoršnekoll terjatve do gledališke družine, svoje račune tekom osmih (8) dni. — V sredo redni sestanek. Pridite vsi in ločno. — Odbor. DOBRNA zn srčne, živčne in ženske bolezni od 1. septembra do 31. oktobra — 20 dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1200'— (avtovožnja, stanovanje, štirikrat dnevno hrana, kopeli in zdravnik). — Prospekti zastonj. Kočevje Kočevski olroci na morju. V petek zjutraj se je odpeljalo z. avtobusom na morje šestnajst siromašnih otrok, katere je odbrala protituberkuloz.na liga v Kočevju, ker je smatrala, da so ti najbolj potrebni dobrodelnosti morskega zraka in vode. Protituberkulozna liga, ki se je ustanovila lansko leto, je poslala letos prvič nekaj otrok k morju. Pripominjamo, da je danes v mestu in na rudniku preko 100 otrok, ki bi bili nujno potrebni morja in vročega južnega solnca. Zalo bi bilo potrebno, da bi protituberkulozna liga napravila med letom čestokrat denarne zbirke, tako da bi bilo omogočeno tudi ostalim otrokom iti na morje. Z otroki je Sel do Sušaka vodja ekspoziture okrožnega urada v Kočevju g. Alojz. Marinič, nakar prevzame vodstvo kolonije g. prof. Franc Uržifc Dnevna kronika Koledar Nedelja, 9. avgusta: (11. pobinkoštna nedelja). Roman, mučenec. Ponedeljek: 10. avgustu: Lavrencij, mučenec; Pavla, devica ni učen i ca. Novi grobovi -j- V Bršljinu pri Novcin mestu je umrl Avgust S i v i c, želez, strojevodja, star 40 let. Bil je ves čas življenja odločen katoličan tudi v praksi. V slu/bi je bil zelo vesten, zato so mu predstojniki večkrat zaupali posebne in važne vožnje. Kot družinski oče je bil zelo skrben. Da bi družini preskrbel dom, ni po nepotrebnem izdajal nobenega dinarja. Bolezen je 6 let vdano prenašal. Za večnost se je z sv. zakramenti dobro pripravil. Vsled svojih vrlin je bil splošno spoštovan. Zato so ga mnogoštevilni prijatelji spremili ob pogrebu. Tovariši železničarji, ki so se ga v bolezni večkrat spomnili tudi z denarnimi prispevki — so se z g. postajenačelnikom Jelencem v velikem številu udeležili pogreba in mu zapeli tri ganljive nagrobnice. Novomeška godba mu je pa po svoje izkazala zadnjo čast. Naj počiva v miru! Zdravnik M. U. Dr. Albert Trfrnik se je pr ; selil v palačo , Dunav" Aleksandrova 6, vhod iz Beethovnove 14. I. nadstr. Ordinira od '/2IO—12. in od 4.-5. ure. Telef. 3462 Osebne vesli — Spremembe v flor. frančiškanski prnvin-eiji. Ljubljana: P G vido Kant, provinc-ijal, p. Ananija V račko, gvanlijan iz Brežic, p. Pij Žankar, provinci j alni tajnik in prakurator, p. Severin Fa-biani iy. Nov. mesta. p. Angelik Tominec, župnik, p. Kerubin Begelj, kaplan iz Kamnika. Novo mesto: P. Ciprijan Napast, gvard., p. Ferdinand Zajec, organist iz Ljubljane, p. Lenart Kalac iz Maribora, p. Oto Kocjan z Brezja, p. Bazilij Šlup-nik, vi7.it. 3. reda z Brezja. Kamnik: P. Hadri-jan Kokolj, gvard. in del', prov. iz Ljubljane, p. Bernardin Mlakar, vikarij, p. Kvstahij Berlec iz Ročna, p. Konstantin Vrankar, kaleh, z Brezja. Na-žaret: P. Kerubin Tušek, kustos prov. in gvard., p. Dominik Nabernik iz Maribora. Brežice: P. Gracijan lleric, gvard., p. Fridr. Saller iz Nove Štifte, p. Alanazij Ausser z Brezja. Maribor: P. Gralus Kostanjšek. defin. prov., p. Valerljan, vikarij, p. Benedikt Krakar. kaplan iz Kamnika, p. Ladislav PLnlar, kateh. iz Nov. mesta. Sv. Trojica: P. Rupert Suhai, vi J; ar, P. Ludvik Dovč iz Ljubljane. Brezje: P. Bonavenlura Resman, def. prov. in gvard., p. Julij Sušnik, vikar od Sv. Trojice, p. Henrik Damiš iz Nov. mesta. Vič: P. Arb-angel Appej, predstojnik. Ročno: P. Emerik Lan-dergott, predstojnik, p. Karol Diiak iz Kamnika. — Nevarno je obolel svetnik v zunanjem mi-nanjem ministrstvu g. d r. P e r n e. Leži v sana-toriju dr. Zivkoviča v Belgradu. G. doktorju želimo, da bi čimprej popolnoma okreval. Cerkveni vestnih Za duhovnike bodo osemdnevne duh. vaie v Domu od 20. avgusta zvečer do 29. avgusta zju-traj. Prosimo pravočasne priglasitve. Stroški za vseh osem dni so 320 Din. — Vodstvo Doma. Ostale vesti — Na škofijski klasični gimnaziji v Št. yi- du nad Ljubljano bodo popravni in razredni izpiti 24. in 25. t. m. Učenci, ki imajo te izpite, naj pridejo v zavod 23. avg. zvečer ali najkasneje 24. avg. do 8 zjutraj. Nižji tečajni izpit se bo vršil od 26. do 31. t. m., višji tečajni izpit pa od 26. do 29. t. m. Sprejemni izpit za vpis v 1. razred bo 28. in 29. t. m. 1 a izpit bodo učenci delali iz slovenščine pismeno in ustno, iz matematike ustno. Iz slovenščine se bo zahtevalo, da učenec zna: 1. gladko in pravilno pisati po narekovanju, 2. lepo, točno in razumljivo Citati, 3. prečitano čtivo lepo obnoviti, 4. da pokaže točno poznavanje besednih vrst (besedna analiza), 5. da zna v prostem stavku poiskati osebek (subjekt) in povedek (predikat) in 6. da zna na pamet kako pesem, v prvi vrsti narodno. Iz matematike pa: 1. pisanie celih števil do 1,000.000, 2. štirje osnovni računi s celimi števili v praktičnih nalogah, 3. metrske mere in denarne enote, 4. povsem zanesljiva po-števanka do 10, 5. štirje osnovni računi z večimen-skimi števili. Učenci, ki bodo napravili sprejemni izpit vsaj z dobrim uspehom, se bodo vpisali v 1. razred. V razrede 2.—8. se učenci lahko prijavijo pismeno do vključno 2. sept., osebno pa se javijo šele 8. septembra od 8 dalje. S seboj naj prineso zadnje letno izpričevalo. Pri vpisu plačajo vsi učenci od 1.—8. razreda po 50 Din za zdravstveni lond in obrabo učil. — Šolska maša bo 9. sept. ob 9; redni pouk se prične 10. septembra ob 8, Župnijske urade prosimo, da o tem razglasu obveste učence, ki se jih tiče in ki stanujejo v njihovih župnijah. — Ravnateljstvo klasične škofijske gimnazije. — Prosvetni dan v škof ji Loki. Kat. prosv. društvo v ftkofji Loki priredi ob priliki 10 letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I in 35 letnice blagoslovitve društvene zastave »Prosvetni dan« za Škofjo Loko in širšo okolico v nedeljo 23. avgusta. Spored je pester in obširen. Že sedaj opozarjamo vse prijatelje kat. prosvete na ta praznik, katerega program bo pravočasno objavljen. Okoliška društva so naprošena, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev, da morejo tako polnoštevilno prisostvovati Veličastni manifestaciji v Škofji Loki. P f — Izlctniiki vlak v Zagreb odpovedan. Posebni izletniški vlak, ki ga je pripravljal SK Ilirija povodom današnje prvenstvene tekme Hašk : Ilirija v Zagrebu, je odpovedan, ker se do včeraj ni prijavilo dovolj udeležencev. — Sprejem v kmrlijsko-gosporiinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S 1. oktobrom 1931 se otvori trideseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole v Ljubljani, ki bo trajal It mesecev. Podrobnosti glede sprejema so bile že objavljene v »Kmetovalcu« in v dnevnem časopisju. Pripomniti je samo, da znaša oskrbnina in šolnina mesečnih 450 Din. Ta mesečni prispevek se sprejema tudi v živilih, ki se primerno vračunajo. — V zavod se sprejemajo dekleta, ki se želijo IzveŽbati v dobre gospodinje. Dovršiti morajo 16. leto starosti, predložiti zadnje šolsko in zdravniško izpričevalo. Zaželjene podatke nudi Kmetijska družba v Ljubljani, na katero je nasloviti lastnoročno 'pisane prošnje do najkasneje 24. t. m. — 75 letnico ustanovitve župnije bodo slovesno obhajali dne 27. septembra v Jurkloštru. — Državna realna gimnazija v Celju razglaša: Učenci in učenke, ki delajo popravne izpite v sep-temberskem roku, se morajo javili k izpitom dne 24. avgusta t. 1. ob 8. šolsko leto 1931-32 se prične 1. septembra 1931. Vpisovanje v I. razred bo dne 1. septembra od 8. do 12. ure, vpisovanje v II. do VI11. razred bo 2. septembra od 8. do 12. ure, vpisovanje za učence z drugih zavodov dne 3. septembra dopoldne. K vpisovanju v I. razred naj pridejo učenci (učenke) v spremstvu staršev ali varuha. Predložiti morajo izpričevalo o dovršenem IV. razredu osnovne šole, iz katerega, je razvidno, da nimajo slabe ocene; iz vedenja morajo imeti najmanj oceno dobro. Na hrbtu izpričeval mora biti potrdilo o dovršenem sprejemnem izpitu. Poleg izpričevala naj prineso ludi krstni list, iz katerega je razvidno, da je učenec (učenka) star (a) 10 do 13 let, Za vpis v ostale razrede naj se predlože izpričevala o dovršenem predhodnem razredu. Sprejemni izpiti za 1. razred bodo 28. in 29. avgusta t. I. vsakokrat ob 8. Prošnje naj se vlagajo do incl. 27. avgusta. Nižji in višji tečajni izpiti prično 31. avgusta 1931 ob 8. uri. 12. septembra bo otvoritvena služba božja. Redni pouk prične dne 14. septembra 1931. Radenska mineralna voda ma sled svoje velike količine natrija to prijetno lastnost, da paralizira vinsko kislino ter napravi vsako vino prijetno pitno. elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno, tudi na obroke! R. PRESKE Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 direktor, Evgeai Jaire, podžupan, Anton Dokler, direktor učiteljišča, in dr. Josip Debevc, direk. uršu-linake gimnazije ter 10 tovarišev: Crogala Frane, bančni ravnatelj, Gogala Josip, direktor trgovske šole, Jenko Jože, inšpektor dir. drž. žele-zn., dr. Justin Matej, polkovnilv in upravnik vojne bolnice, Košmelj Anton, carinski posrednik, Porenta Anion, župnik, dr. Andrej Snoj, uiliv. prof. ,dr. Slanovnik Janez, odvetnik, dr. Štele France, konservalor, in dr. štular Joža, predstojnik sodišča. Navzočih ni bilo pot v Jugoslaviji živečih tovarišev in eden, ki je župnik v Ameriki. Na banketu je bilo izrečenih več pozdravov in napitnic, ki so izzvenele v želji, da bi se ob 30 letnem jubileju zopet sešli vsi. V zelo animirani družbi je prehitro potekel čas in ob razslanku so si tovariši prežeti prijateljskih čuvstev krepko stiskali roke in klicali na veselo svidenje zlasti listi, ki se polnih 25 let niso videli. — Pravilnik za hranilno in čekovno službo pri poštah. Tako je naslov lični brošuri, ki jo je izdal in založil dr. Janko Tavzes, svetnik Dravske direkcije pošte in telegrafa. Pravilnik je vesten in točen prevod službene izdaje Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije. O hranilni in čekovni službi je | govor v desetih poglavjih. Vsebina brošure je vseskozi zanimiva in podučna ter jo bo s pridom v roke vzel slednji račUnoinietnik in vlagatelj, posebno pa še šolski voditelji, glede katerih ima knjiga posebna določila. Papir je bel in močan, tisk čist, jezik vseskozi pravilen, kar je treba vsekako pohvalno omeniti. Hranilna in čekovna služba je v rabi pri vseh kulturnih narodih, ker je jako velikega gospodarskega pomena. Želimo, da bi Pravilnik kar najbolj vplival na razmah hranilne in čekovne službe v naši mladi državi Brošura je vredna priporočila. — Pretresljiva drama na Dravi. Iz Osjeka poročajo: Tu se je v četrtek zvečer na Dravi odigrala pretresljiva drama. Pri vasi Podravlje se ie kopalo več mladih deklic. Ena izmed niih, ki ni bila bogve-kai vešča v plavanju, ie nenadoma zašla v globo-kejšo vodo in se pričela potapljati ter klicati na pomoč. To je onazil zasebni uradnik Mijo Hibner, ki je takoj skočil v vodo. Posrečilo se mu je, da je deklico dospel v pravem času in jo potegnil na ; vrli vode. Prestrašena deklica pa ie v svoiem j obuonem otepaniu in brcanju povzročila, da jo je j Hibner, ki je bil sam do skrajnosti utrujen, snustil ; in tako je ponovno nadla v vodo in utonila. Tudi on bi brez dvoma utonil od silne izmučenosti. da 11111 niso priskočili na pomoč ostali kopalci, ki so ga pravočasno potegnili iz vode. Deklico pa je medtem pograbil spodnji tok in jo odnesel. — Hudo zaprle, katar debelega črevesa, 1 naoenianie, moten' • želodcu, odvaianie krvi, 1 lenivost jeter, zlato . :lo, bolečine v kolku, od-otrnni naravna »Franz-Josef«-grenčica — zju- ; traj in zvečer majhen Voznrec. Zdravniki stro- j kovnjaki izpričujejo, la »Franz - Josef« - voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz - Josef« - grenčica se dobiva v le- . karnah, clrogerijah in špecerijskih trgovinah. — Popravek. V mrtvaško naznanilo g. Adolfa VVidre so se pomotoma vrinile sledeče napake: Ema Parnik namesto F a r n i k , Jože! Parnik namesto J. F a r n i k , Kranner namesto K r a m mer, Ida poročena F a n g e r in ne Panger, kakor je bilo javljeno. — Ormož. Dr. Anton Hrovat, ordinarij bolnice križniškega reda, je odsoten ed 10. avg. do 31. avg. V tem času se ne bo sprejemalo operativnih slučajev v bolnišnico. — V uršulinskem samostanu v ftkofji Loki bodo duhovne vaje za učiteljice in druge izobra-ženke od 18. do 22. avgusta. Javite se in pridite. 18. avgusta vsaj do 7 zvečer! Zdravilišče Lassnitzhohe blizu Graza, Avstrija, v prekrasn legi, obdano z bogatimi gozdi 555 m, za živčne in notranje bolezni, posebej še za vse dihalne organe, kakor tudi za one. ki jim ie potreben počitek. Od septembra zni- žane cene. Zdraviliški upravnik Dr. Mglitz. — Odkritje spominske plošče zaslužnemu zaščitniku slovenskega dijaštva, ljubitelju naših planin in prijatelju našega ljudstva prof. dr. Karlu C h o d o u n s k e m u se bo vršilo na veliki šmaren v soboto, 15. avgusta t. I. na Jezerskem. Začetek ob 10. uri. — Spored: 1. Pozdravni govor predsednika JČL Rasla Pustosleniška. 2. Slavnostna govora: a) za JCL dr. Egon Stare, podpredsednik, b) za Slov. planinsko društvo preds. dr. Pretnar. 3. Govor češkoslovaškega poslanika v Belgradu dr. Roberta Fliedra. 4. Govor župana občine Jezersko Murija in ostali pozdravni govori. — Opoldne skupni obed. — Popoldne veselica na prostem z godbo. — Izleti v okolico, zlasti pa na Češko kočo. — Odhod iz Ljubljane z avtobusom ob 7. izpred goslilne Figovec. Odhod iz Bleda ob 7. uri. — Direktne avtobusne zveze iz Ljubljane (kavarna Evropa«)—Kranj—Jezersko in Bled (kavarna Toplice ) — Kranj—Jezersko z odhodom ob 7. zjutraj. — Železniška zveza. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor, ob 6. ali 7.30. Prihod v Kranj ob 6.48 ali 8.35. Železniška zveza: Lesce—Bled 6.28. uri ali brzovlak 7.41. prihod v Kranj ob 7. uri ozir. 8.05. Od tam zveza z avtobusom Kranj—Jezersko. — Da se zasigurajo prostori v avtobusu je potrebno, da se udeleženci, ki reflektirajo na avtobusno vožnjo direktno iz Ljubljane odnosno od Kranja na Jezersko, prijavijo pri tajniku Lige Kapalku Jaroslavu, Ljubljana, Češka industrijalna banka, telefon št. 21-04. Prijave za avtobuse najkasneje do torka 11. avgusta. — Tovariši bojevniki! Kakor že javljeno sc vrši na Brezjah v soboto 15. t. m. naš tabor. Polovična vožnja dovoljena za vse udeležence, ne samo za člane in svojce, temveč tudi za druge. Pri odhodu kupite celi vozni listek in ga pustile žigosati z mokrim postajnim žigom. Te vozne karte veljajo za brezplačen povratek. zato jih ne oddajte nikomur. Potrdilo o udeležbi, ki je potrebno za brezplačni povratek, dobite na Brezjah. Spored še sledi v časopisih. Tovariši vsi nn tabor na praznik 15. t. m. Osrednji odbor Zveze bojevnikov; v Ljubljani. Petindvajsetletnim matnre so praznovali v nedeljo in ponedeljek dne 2 in 3. avg. afcsilvenlje kranjske gimnazije lela 1906. V nedeljo zvečer so se zbirali na »Unionskem« vrtu in preživeli lep večer v obujanju raznovrstnih spominov iz lepega gimnazijskega življenja. V ponedeljek zjutraj so se zbrali na Rožniku, kjer je tovariš dr. Andrej Snoj, univ. prof. daroval sv. mašo, pri kateri se je zlasti spominjal umrlih dveh tovarišev Francu Steinbauerja in Brnesta Vidlca. Ob 12 se je pričel v srebrni dvorani Uniona slavnosten banket, katerega se je udeležilo 5 bivših profesorjev: dr. fcVanr. 1'erne. duh. svetnik, Anton Zupan, giuin. — Strahovita nesreča otrok pred materinimi očmi. fz Mitrovice poročajo o strašni nesreči, ki se je pripetila v vasi Martincih. Z dela na polju se je vračala družina Lazarja Saviniča. S seboj so vlekli elevator, ki so ga rabili pri mlačvi. Med notjo so se po elevatorju spenjali. otroci. Naenkrat je padla pod kolesa elevatorja 6 letna Radimka Krstič, ki je povlekla za seboj še svojo sestrico jovanko. Trenutek za tem je padla "pod kolo še Minka Dragošac. Zadnje kolo je šlo najpreje preko Radimke in ji dobesedno prerezalo in zdrobilo glavo. Radimka je bila na mestu mrtva. Kolo je šlo nato še preko Jovanke, ki ji je zlomilo obe roki ter potem še preko Minke, ki ji je razmesarilo desno roko. Mati Radimke in Jovanke je spričo strašnega prizora padla v nezavest, kakor tudi ostale ženske, ki so videle nesrečo, vendar je niso mogle preprečiti. Takoj so oblastva uvedla preiskavo, ki je ugo; tovila, da sta nesreče kriva kurjač in strojnik, ki ! sta bila pijana. v . — Nesreča. V lločah seje pri cirkularni žagi ponesrečil šolski upravitelj g. Mušič. Žaga mu je pri delti odrezala štiri prste na levi roki. Toda, ko si drugi navzoči ob nenadni nezgodi niso vedeli pomagati, je on kljub velikim bolečinam sam ukrenil potrebno, dokler ga niso odpeljali v mariborsko bolnišnico. —Šopek 10 cei krenili pesmi. Za mešani zbor 1 zložila s. M. Alak'ik Ekel, založila Jugoslovanska i kniigarna v Ljubljani. Skladateljica s. Alakok je našim cerkvenim pevovodjem in organistom že znana po svojih blagoslovnih pesmi »Pridite molimo«. Kakor prva zbirka se odlikuje ludi la po zelo melodijoznem a strogo cerkvenem slogu. Tu ne najdeš ničesar »modernega«, vsi napevi so zelo pevni in lahki, da jim je kos najšibkejši zbor. — Vsebina pričujoče zbirke je sledeča: 2 Mariiini, sv. Alojzij, Kristusu Kralju v proslavo sv. Zakramenta, sv. mala Terezika, blagoslovila, sv. Ciril in Melod, častna straža najsve'ejšega Srca in sv. Jožef. Vsem našim cerkvenim zborom la šopek cerkvenih pe-ini prav toplo priporočamo, ker smo prepričani, da se jih bodo radi učili in z veseljem efektivno izvajali. — Uradniška posojila daje Belgrajska zadruga Ljubljana, poštni predal 307. — V bližini sodišča se odda s 1. novembrom stanovanje v pritličju obstoječe iz dveh sob in pri-tiklin, pripravno za zdravnika ali dentista. Natančneje se poizve v pisarni dr. Fetticha, Dalmatinova ulica 7. i Hoče Velika ^ovn cesta, ki jo gradiio mimo nas na vrh pohorskih višin, ima v naši vasi neljub oster ovinek ravno ob kaplaniji. Oster ogal poslopja je potisnjen na cesto, onstran pa grozi nepazljivemu vozniku jarek in čudno je, če še sc ni zgodila na tej ožini kaka večja nesreča. Sigurno bo občinska uprava, in tudi lianska šla na roko, ko se bo našlo kai podjetnih ljudi za izravnavo ccstc. Pred dnevi je bil že na ogledu inženjer Cesta bo šla od tržaške ceste naravnost. Cerkveni zid se bo moral pomakniti bolj k cerkvi, kaplanija naj bi sc podila in zidala nova, kjer nikomur ne bo napoti: saj itak po svoji zunanjosti in notranjosti ne ustreza svojemu namenu. Hoče bi pridobile na prijaznosti, če bi sc potok reguliral na obeh straneh, kakor nam je to žc poskusil lepo pokazati naš župan g. Vernik ob svojem posestvu. Tako bi se ustvaril dostojen dohod na novo pohorsko cesto. Vsa stvar jc že dokaj nujna; da bi ob otvoritvi nove ceste imeli že kaj ookazati, bi se moralo kmalu kai dejansko ukrenili. Za kopiranje načrtov se priporoča vsem interesentom tvrdka Iv. Bonač, ki kopira na na/-moderneišem Smumbra stroju — Ozaiid — v petih barvah na papir, transparentni papir, čisto platno, pavzno piatno, zrnčast papir za fa-gade, folijo (prozorno kot steklo) in s cellonhanom prevlečen Ozaiid. Cene nizke, izdelava lepa jasna in čitljiva. Na izvršitev se lahko počaka, oziroma se kopi/e vračajo z obratno pošto. Naročila se sprejemajo v trgovini v ŠeJenburgovi ul. IV. BONAC, samozastopstvo za Ozaiid za Slovenijo. Kamnih Cerkven koncert. Ponovno opozarjamo vse prijatelje petja na cerkven koncert, ki se vrši danes zvečer ob 6 v dekanijski cerkvi, ki ga priredi »Kamniški oktet« s sodelovanjem operne sopra-nistke ge. Ivanke Ribičeve in gojenca orgelj-skega in dirigentskega oddelka dunajske glasbene akademije g. Blaža A r n i č a. — Program sestoji iz štirih samospevov za sopran, 5 orgelskih točk in 4 moških zborov ter obsega skladbe Premrla, Sattnerja, Mava, Bacha, Lubricha, Marxa in Arniča. Kino Kamnik predvaja danes zvečer in v ponedeljek film Zmagovalci vseinirja. V glavnih vlogah Ramon Novarro in Anita Page. Prihodnji film, ki ga predvaja kino, je Ana Karenina z Greto Garbo. ran w • v a rztc Dr. Havvlinov pogreb v petek je pokazal, kako je bil pokojni gospod doktor pri vseh priljubljen. Navada je, da ob smrti vsakega človeka, ki je bil veliko v stiku z ljudmi, povedo ljudje o njem veliko dobrega pa tudi slabega. V dneh pa, ko je ležal na mrtvaškem odru dr. Hawlina, si slišal o njem v Tržiču in okolici samo hvalo, zakaj umrl je mož, ki ni imel samo visokega znanja, ampak tudi čuteče srce, ki je znalo čutiti z vsakim tudi najubožnejšim človekom. Skozi dva dneva je ležal na mrtvaškem odru, pa ni bil nikdar sam — v trumah so prihajali, da ga še enkrat vidijo in pomolijo zanj. Pogreba se je pa udeležil ves Tržič in veliko ljudi iz okolice. Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik Anton Novak v spremstvu 10 duhovnikov. Pogreba so se udeležili zastopniki vseh uradov in tovaren, otroci obeh šol, zastopniki raznih društev, med temi gasilci v krojih ter tržiško prebivalstvo od najrevnejših do najbogatejših, saj je bil vsem enako ljubezniv in to-lažiiik. Na čelu veličastnega sprevoda je koraka'a godba Prosvetnega društva sv. Jožefa, za otroci je stopala nepregledna vrsta moških in nosilci krasnih vencev, katerih je bilo okrog 30. Pevci Prosvetnega društva, katerim so se pridružili tudi drugi tržiški pevci, so pred hišo, v cerkvi in pri odprtem grobu zapeli v srce segajoče žalostinke. Ravno se je veličastni sprevod razvil, ko so se zgrnili oblaki, ki so že nekaj ur grozili, in ulila se je ploha, kakršne še letos nismo doživeli. Med naliv se je pomešala toča, ulice so se spremenile, v potoke, a kljub temu so le malokaleri izstopili iz sprevoda. Večinoma je vztraiala popolnoma premočena do konca. Po končanih molitvah v cerkvi je neurje toliko ponehalo, da se je mogel pokop mirno izvršiti. Po končani žalostinki sc je od pokojnika poslovil v imenu cele fare domači župnik, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je njegova vzgledna ljubezen do družine in občudovana ljubezen do bližnjega slone'a na veliki njegovi liu-bezni do Boga. Nobeno oko ni ostalo suho ob pogledu na družino, ki je izgubila ljubljenega očeta. Napredek v zdravlien u revmalhma Po strokovnih ocenah, dobljenih od preko 600t> zdravnikov, med katerimi je mnogo priznanih pro-frsorjev-zdravnikov, se zdravi revmatizem uspešno s Togal tabletami. Togal tablete so popolnoma neškodljive za želodec, srce in ostale organe. Togal lablele odvajajo na priroden način mokrotno kislino, ler delujejo direktno na korenu bolezni. Tudi v zastarelih slučajih, kjer so bila druga siedslva brez uspeha, so Togal tablete rešile bolnika. Vsak dan nam pišejo zdravniki in bolniki, da je dosežen v zdravljenju revmatizma, gilila in išiasa s Togal tabletami velik napredek. En poizkus Vas bo prepričal. Zahtevajte v Vaši lekarni prave Togal tablete. če slučajno niso v zalogi, se lahko takoj dobavijo. Novo rnesSo Šport. Danes ob 5. popoldne se bosta na Loki pomerili nogometni moštvi domačega SK Elana in SK Karlovac. Tekma obeta biti zelo zanimiva. Potreba zgraditve železnice iz Novega mesta do Brežic, se čuti vedno bolj. Sedaj je na tej progi vpostavljen za poštni promet kakor tudi za pre-| važanje potnikov le en poštni avtobus, kar je pa I vsekakor premalo. Dostikrat se dogodi, da mora ; avtobus radi prevelike zasedbe puščati potnike, ki ! čakajo na avlo, na tej progi. Osclma vest. G. Franc Zagorc, do sedaj šolski I upravitelj v Kostanjevici, ki je tam pretekla leto že vršil dolžnosti šolskega preglednika, je uneno-i van za okrajnega šolskega referenta v Novem mostu za novomeški okraj. Jezica Prostovoljna gasipo društvo prijazno vabi vse svoje številne prijatelje k blagoslovitvi nove motorne brizgalne, ki se bo vršilo danes popoldne po litanijah. Blagoslovitev brizgalne bo opravil g. župnik France Košir. Sprejem gostov bo ob pol 2 pred Aleševo gostilno na Ježici. Nato bo odhod v farno cerkev k lilanijam. Po blagoslovitvi brizgalne se bo vršila na vrtu g. načelnika Franceta Peršina velika domača zabava s srečolovom in drugimi zanimivostmi. Pri prireditvi sodeluicio domači lamburaški zbor KPD, moški zbor KPD, pevska Osmerka in viška godba. Snoči je priredilo društvo na čast kumici in kumu podoknico. Pri podoknici je sodeloval tudi moški zbor KPD na Ježici. Tudi pri današnji zabavi bo nastopil celotni moški in mešani zbor KPD. Obojni nastop zbora KPD na letakih ni mogel biti naznanjen, ker je gasilno društvo naprosilo za sodelovanje šele potem, ko so bili letaki tiskani in razposlani. Ker so na programu jako lepe pevske točke, krasni komadi tamburaškega zbora, dalje godba, krasni dobitki , ne zamudite lepe prilike in posetite prijetno zabavo. Vsi oni, ki pridete iz okolice, imate zvezo z vlakom ali avtobusom na «h<> strani. Krško Povodom jubileja 60 letnice, kar obstoji prostovoljno gasilno društvo in povodom slovesne blagoslovitve motorne brizgalne, ki se vrši danes, naj sledi nekaj kronoloških podatkov: 1. Društvo je eno najstarejših v celem 1'osavju. Njegovi ustanov-niki (20. aprila 1871) so bili med drugimi: bivši poslanec Pfeiter Viljem, nepozabni Franc Cirego-rič, prerano umrli Rupert Anton in drugi kakor: Cavrinšek Franc, Tofant Jožef, .lerinan Janez, La-jovic Oto, Božič Jožef in (iross Karol. — 2. Društvo šteje celo vrsto odličnih osebnosti med svojimi društvenimi častnimi člani 11. pr. Dr. Anton Bon. Jeglič dr. Jakob Missia, dr. Tavčar Ivan, Hribar Ivan general Boškovič, dr. Gregorij Žerjav, Franc Šuklje Viktor Parma itd. — 3. Društveni načelniki so bili: Rupert Anton (1872-100«), Zesser Franc (1900—1912), Vodopivc Franc (1913), Poč Peter 1913-1914), Omrza Anton (1914-1922), černetič Karol (1922—1924), Krieger Edvard (1924—192o), Rihard Engelsberger (1925—1927), Glogovšek Lovro z malim presledkom (1929 do danes). — 4. Največja društvena dobrotnim je bila blagopokojna Josipina Hotschewar, ob katere navzočnosti je društvo proslavilo 1. 1897 nad vse slovesno svojo 25-letnico. Prav tako slovesna je bila društvena proslava petdesetletnice pred 10 leti. — 5. Društvo je tekom svojega obstoja večkrat aktivno nastopilo o priliki raznih požarov v Krškem (1. 1876, 1896, •1902 1921), pa tudi v sosednjih vaseh: (Drnovo, Mrlvice, Skopice, Jelše, Veliki Podlog, Hrastje itd.) — 6. Društvo ima dobro organizirano in disciplinirano društveno godbo, ki nastopa ob neštetih prosvetnih in cerkvenih prireditvah v obsežnem Posavju z največjim uspehom, pa tudi bogato zalogo gasilskih rekvizitov, med katere bo danes svečano uvrstilo svojo novo motorno brizgalno. Dal Bog društvu ludi v prihodnje še mnogo plodonos-ttih leti Laško Smrtna kosa. Dne 2. avgusta 1931 je umrla v hiralnici v Vojniku dne 5. septembra 1. 1838 v Plazovju rojena ter nad 60 let v Jagočah bivajoča gospa Marija Tifengraber, po domače stara Krašca. Da je dočakala lako visoko starost, da je bila najstarejša oseba v obširni občini Marija Gra-Bec„ ji je največ pripomogla skrajna solidnost in varčnost. Več kot 30 let se jo spominjamo, ko je prodajala razno sadje pred trgovino Elsbacher v Laškem ter se tako preživljala. Zadnja leta pa je hpešala in jo je oddala domovna občina Marija Gradec v hiralnico, svoje premoženje pa je pustila zalo občini. Vsi, ki smo jo poznali, ji želimo večni mir in pokoj .— Dne 6. avgusta pa je umrl v Laškem rudniški ravnatelj v p. gosp. Adolf Vydra. Bajni je bil markanlna osebnost in splošno priljubljen in spoštovan. Tudi rudarji se še spominjajo listih zlatih časov, ko je bil g. Vydra še šef rudnika Brezno-Iluda jama. Pogreb bo danes popoldan. Ponikva Življenje se pri nas kaj živahno razvija. Vse išče zaslužka in pa izhoda iz gospodarskih neprilik. Sedaj imamo kar dve mesariji. '/ davno jo bila potrebna konkurenca, zakaj meso je bilo res pretirano drago, kadar ga je bilo kaj v mesnici, »lezikov« seveda pri nas ne manjka; vsaj nn vasi ne. Tudi trgovine bi smele znižati cene, saj bi bilo le njim v dobiček, ker bi ljudie lažje kupovali. Naši oštirji se niso poboljšali ne poslabšali, ker so cene pijači ostale še vedno iste — na pretirani višini. Tožijo sicer o slabem »kšeftu«, pa vendar ne bo tako hudo, ker še kar najirej krčmarijo. Pač pa imamo v okolici več vinotočev, ki tudi pridejo na svoj račun, za kar skrbijo razni »manevri« naših vrlih požarnikov. Ker že pišemo o pijači, naj še omenimo, da l>o m o kmalu dobili vodovod, čc ga bomo. Pri tem pa se na j ne dela nobena »politika«, kakor se večkrat sliši, da vsi ne bodo dobili vode — ali pa po diktirani ceni. Diktirati je vsekakor lažje nego šteti denar. Ker je vodovod velike socijalne važnosti, naj se postopa s strankami tudi v tem duhu. Delo v naši jvosojilnici vrlo dobro napreduje. Vsa čast g. polirju Fr. Ciglerju! Do konca tega tedna bo stavba že pod streho. Oktobra pa bo slovesna blagoslovitev s primernimi prireditvami, za kar se že pripravljamo, da bo res slovesno. Pribiti pa moramo, da je tudi naša posojilnica tekom 25 let svojega obstanka vršila ves čas eniinentno socijalno delo, saj je pomagala predvsem malemu človeku. Bogatejši so itak nalagali svoj denar v Celju in drugod. Čudimo se, da je baš tistim naša nova stavba trn v peti, ki so sami iskali pri naši posojilnici denarne pomoči, da so si lahko nakupili zemlje. Leuio to ni. Takozvani Frančiškov oltar v naši lepi :erkvi bo prenovljen in se bo odslej imenoval »misijonski«, ker so na njem kipi sv. Frančiška Ksav., sv. Ignacija in sv. Antona Padovan-skega, katerim sc pridruži relief sv. Male Te- rezike, zaščit niče misij orno v. Še marsikaj bi bilo potrebno (»opravita, ko bi bilo denarja. Posojilnica bo sicer dala nekaterim zaslnžiti, toda tudi tu bo treba knlnka, da si pastovimo še društveno dvorano. Škoda, da se že sednj ne zida! Upamo, da bo do prihodnjega leta že stala — Ponikovljanom v čast in korisL Vkljuh vsemu temu pa še nismo tako daleč, da bi imel katerikoli Ponikovljan že svoj lasten avto. Modričev Tonček, to je tisti, ki tako pridno dovaža gradbeni materijal za po-sojilniško stavbo, je sicer rekel, da bi takoj izpregel svoje kobile ter postal šofer, če bi mu namreč kdo kupil avtomobil. Morda pa se najde tak dobrotnik. Upanje imamo, in to je tudi nekaj v teh siromašnih časih. Konjice Sv. Oče na pozdrav udeleienrev evharistične-ga kongresa v Konjicah. G. arhidiakon Franc Tovornik je prejel iz Vatikanskega mesta naslednji brzojavni odgovor na vdanostno brzojavko, ki je bila poslana sv. očetu ob priliki dekanijskega ev-harističnega kongrdsa: Sv. Oče z veseljem sprejema čuvstva vaše vdanosti, ki ste jih poživili pri evharističnem Kralju in jih vrača z apostolskim blagoslovom. — Kardinal Pacelli. Nagle smrti je umrla pretekli četrtek Marija Drobne iz Dobrave. Cez dan je še bila zdrava, ko pa je prišel proti večeru sin domov, jo je našel mrtvo v postelji. Zadela jo je najbrž srčna kap. Radio Programi Radio-Ljubtiana t Nedelja, 9. avgusta: 9.00 Ing. Edo Fugina: O melioraciji zemljišč — 9.30 Prenos cerkvene gl. — 10.00 Prenos plavalnih tekem za drž. seniorsko prvenstvo — 12.00 Čas, plošče, dnevne vesti — 12.15 Citre, kitara, šramel godba — 15.30 Plošče — 16.00 Prenos plavalnih tekem za drž. seniorsko prvenstvo — 20.00 Pevski koncert »Slovenskega vokalnega kvinteta« — 20.30 Samospevi g. Mirka Puglja — 21.15 Prenos plesne glasbe iz Park hotela na Bledu — 22.00 Čas, dnevne vesti — 22.15 Salonski kvintet. Ponedeljek, 10. avgusta: 12.15 Mešan program — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Ing. Ciril Jeglič: Vrtnarstvo — 20.00 Večer salonskega kvinteta — 22.00 Čas, dnevne vestL Torek, U. avgusta: 12.15 Eksotična, kmečka godba — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr. Bajec: Slovensko pravorAje — 20.00 Jože Premrov: V spomin na zadnje umeščenje koroškega vojvode — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Čas, dnevne vesti. Drugi programi i Ponedeljek, 10. avgusta: Belgrad: 12.45 Radio orkester — 19.00 Večerni koncert — 20.00 Lahka atletika — 20.30 »Faust«, opera (plošče) — Zagreb: 20.30 Godalni kvartet. — Budapest: 12.05 Radio kvartet — 17.25 Koncert vojaške godbe — 19.40 Koncert ciganske glasbe — 21.00 Koncert opernega orkestra — 23.30 Koncert. — Dunaj: 19.30 Baladni večer — 20.00 Vesel večer — 22.15 Večerni koncert. — Milan, Torino: 12.00 Pestra glasba — 20.45 Komedija: »Ostanek«. — Oslo: 20.00 Pianinski koncert — 20.30 Vokalni koncert. — Praga: 20.35 Vokalni koncert — 21.30 Koncert. — Langenberg: 20.00 Promenadni koncert — 21.40 Iz mojega življenja; nato plesna glasba. — Rim: 21.00 Lahka glasba, komedija. — Berlin: 20.30 Koncert — 21.00 »Oj-dipus«, Sofokles — 22.30 Plesna glasba. — Kato-vice: 20.30 Koncert — 22.30 Lahka glasba. — Toulouse: 12.45 Koncert — 13.15 Akordeon — 20.00 Španske pesmi — 20.30 Popevke — 21.00 Orkestralni koncert. — Stuttgart: 19.45 Zabavni koncert — 21.15 »Sovražnik glasbe«, opereta, R. Genče — 22.30 Plesna glasba. Torek, 11. avgusta: Belgrad: 12.45 Koncert radio orkestra — 19.30 Orkestralni koncert — 20.00 Vokalni koncert — 20.30 Zagreb — 22.50 Koncert radio orkestra. — Zagreb: 12.30 Plošče — 20.30 Violinski koncert — 21.30 Operne arije in dvospevi — 22.40 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Orkestralni koncert — 17.30 Ciganska glasba — 18.30 Orkestralni koncert — 23.15 Koncert — Dunaj: 20.05 Klavir (štiri-ročno) — 20.40 Baletna glasba — 22.15 Večerni koncert. — Milan, Torino: 21.00 Simfonični koncert. — Oslo: 20.00 Orkestralni koncert — 22.05 Vokalni koncert. — Praga: 19.00 Prenos iz katedrale — 19.25 Italijanske pesmi in arije — 21.00 Orkestralni koncert. — Langenberg: 20.00 Berlin. — Rim: 21.00 Pester koncert. — Berlin: 19.00 Koncert — 20.00 Simfonični koncert. — Katovice: 20.15 Koncert — 22.30 Lahka in plesna glasba. Toulouse: 12.45 Orkestralni koncert — 13.00 Popevke — 20.15 Argentinski orkester — 21.45 Vojaški koncert — 22.00 Jazz orkesiter — 23.00 Simfonični orkester. — Stuttgart: 19.35 Violinska gl. dlesna čvrsta in zdrava Z vsakdanjo uporabo Eras-mic Savon Denlifrice bodo dobili Vaši zobje sijajno belolo biserov. Njegova čistilna in osvežujoča svojslva ohranjujejo dlesno čvrsto in zdravo, a dih svež in vonjajoč. Učite se pravilno kopati na zraka in soincu t. j. nadrgnite dobro svoje telo pred solnčenjem tedaj, ko je telo suho z NIVEA-CREME NIVEA- ULJE Oboje vsebuje - edino svojo vr.de • sestavino eucerit za iieito kož.e, oboje zmanjšuje nevarnost Holnčnrico, oboj« P<>teinnjuje polt tudi pri obtaPnem nebu. Niven-oreme v as hladi pri vročini. Nivea-olje Vas varuje ob slabem vremenu mraza in s tem preblojonja. Nivea-ereme Din 5'— do 'J'2'-. Ntvea-oljc Dtn 25'— 15' -1'rotiTnJa: JiiitohI. P. ItKIKItNIlOItK & CO- d. «' • MAU11IUU. tiresrorflčeva ulic« it. S4. Spori ERASMIC SAVON DENT1FRICE XESDI52-07» erasmic companv umitio london. snglanfe DRŽAVNO PLAVALNO PRVENSTVO SKN10RJEV Včeraj so se izločili v raznih plavalnih disciplinah oni, ki bodo danes nastopili v finalu. Kljub temu pa Je bilo tekmovanje zelo interesantno, kajti zbran je bil v kopališču SK Ilirije le cvet naših najboljših plavalcev. Gledalcev, ki so posetili uspelo tekmovanje, je bilo dovolj. Danes seveda, ko bodo profilašeni v vseh disciplinah še novi državni prvaki, bo prostora za gledalce še zmanjkalo. V splošnem moramo konstatirati velik napredek našega plavalnega športa. Ne bo morda več dolgo, ko bo tudi Jugoslavija v plavalnem športu častno zastopana v inozemstvu po svojih lastnih sinovih. Pohvaliti moramo še posebno naše slovenske tekmovalce, ki s prav naglimi koraki dohitevajo, pa tudi že prehitevajo obmorske konkurente. Organizacija tekmovanja je veliko boljša kakor lansko leto. Sodniški zbor nastopa povsem korektno in brezhibno. Dopoldanski rezultati: 200 m prsno: Vršila so se tri predtekinovanja, iz katerih je izšlo 8 finalistov, med temi tudi dva Slovenca, člana SK Ilirije, Kramar Franc in Sever Igor. Najboljši čas v tej disciplini je dosegel Fran-kovič, Gradjanski (Karlovac) s 3:17,6 min. Sever se je plasiral s časom 3:18.7 min. kar na drugo mesto. V finalu ne bo morda igral podrejene vloge. 100 m prosto: Zelo ostra konkurenca in dobri rezultati, saj so kar trije Dalmatinci plavali boljše od dosedanjega rekorda. Med finalisti bomo videli zopet dva člana SK Ilirije, Fritsch Erv. (1:08,4 min.) in Žirovnik Borisa (1:09,1 min.). Najboljši čas pa je dosegel Matič Ante, Jug (Split) z 1:04,8 min. Isti čas je dosegel tudi Senjanovič Ante (Split). Izven konkurence je poskusil svojo srečo tudi Draško Vilfan (Primorje), ki je na 100 m prosto izboljšal dosedanji rekord in postavil najlepši rezultat dneva z 1:03,2 min. — Nada Lampretova (Ilirija) pa je postavila izven konkurence na 200 m prosto nov rekord z 2:56,9 min. V water-polu je zmagala v podaljšku igre Ilirija nad Bob-om iz Belgrada z 8:5. Mladi Ilirijani so iznenadili s silnim startom ter so zmago povsem zaslužili kot boljše moštvo. Popoldne: . * 100 m prosto: Iz dveh predtekmovanj smo dobili potrebne finaliste, med njimi tudi Jesih Julija in Turnšek Viktorja, oba člana SK Ilirije. Seveda pa bosta težko konkurirali ostalim. Zmagal je Senjanovič Ante s 5:33,8 min. in s tem izboljšal dosedanji državni rekord kar za 10 sekund.' Glavna atrakcija popoldanskega tekmovanja pa je bila vvater-polo tekma med Ilirijo in Primorjem. Sicer se je pričakovala zmaga belo-zelenih, vendar je zmaga Ilirije v razmerju 7:1 (5:0) prav presenetila. Gotovo je danes ilirsko moštvo veliko boljše, predvsem v zgraditvi igre same, potem v odločnosti in predvsem v startu. Kdor je gledal to izredno živahno igro, bo pač temu pritrdil. Primorskim igralcem je manjkalo očividno treninga in poznala se jim je utrujenost in neka malodušnost. S to zmago je Ilirija sedaj tretje water-polo moštvo v državi. Jug (Dubrovnik) : Jadran (Split) 3:1 (3 : 0). • Vse bolj zrela in »velikomestna« je bila igra teh dveh moštev, posebno pa znanje in tehnika drž. prvaka Juga iz Dubrovnika. Jug, ki je zlasti v prvem polčasu briljiral, je zmago popolnoma zaslužil. Hvalevredno pa je bilo tudi sojenje g. Kratilaršiča, ki je težko tekmo vodil povsem korektno. Obnesel se je končno poskus rušenja državnega rekorda na 200 m prosto. Tekmovali so Vilfan (Primorje), Gazzari (Jadran) in Bulat (Beograd). Vilfan je z 2:28 min. postavil nov državni rekord. V splošnem moramo Iliriji že v naprej časti-lati, da bo zavzela v skupni kvalifikaciji drugo mesto. Krasen je ta uspeh, kajti še lansko leto je bila Ilirija na četrtem meslu. Resnično lahko trdimo, da gre slovenski plavalni šport rapidno navzgor in to ne v škodo, temveč vsekakor v korist slovenskemu ljudstvu. Današnji nogomet V predtekmi nastopila obe rezervi. Še pred to tekmo nastopita domžalski Disk in SK Svoboda Vič, najmlajSi klub naše podzveze. Razpored tekem je sledeči: Ob 15 Disk : Svoboda Vič, ob 16 rezerve Gradjanskega in Primorja. ob 17.30 glavna tekma Grad janski-Pri morje, ki se odigrajo ob vsakem vremenu. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. Na igrišču Ilirije se odigrata danes dopoldne dve tekmi prvega kola, in sicer nastopijo ob 8 juniorji Slovana in Korotana I, ob 9.30 pa juniorji Reke in Istre. Vsaka tekma traia dvakrat 35 minut. Pred tekmo se morajo igralci izkazati, da niso starejši od rojstnega letnika 1913. Jesenice Tovarna elektrod na Dobravi, ki tudi spada h K. I. D. na Jesenicah, zopet ustavlja svoje obrate. Dosedaj delavcev sicer še ni odpustila, pač pa so isti zaposleni na Javorniku in Savi. Kolikor jih je še ostalo na Dobravi, pa delajo samo po šest ur dnevno. Angleški učitelji, ki so prišli v našo lepo Slovenijo največ na pobudo velike ljubiteljice na.ših planin Mrs. F. Copeland, bodo pod njenim vodstvom obiskali naše gorske velikane. Pomagal ji bo pri tem naš znani jeseniški vodnik g. Joža Čop, katerega pa že lahko prištevamo med vele-turiste, kajti, baš te dni se je povspel na Mat-terhorn. Eksplozija v mednarodnih železniških vagonih je med stanovalci v bližini Pavlinove ledenice povzročila precej strahu. Ko pa se je zvedelo za vzrok, je postalo občinstvo ogorčeno nad delom zahrbtnih mednarodnih zločincev. Hvala Bogu, da ni bilo človeških žrtev. Gospodarstvo Absolventom tehnične srednje iole. Kr bonska uprava dravsko banovine potrebuj« za vršitev lokajmega nadzorstva pri gradnji carinskih poslopij ob državni mejii do 20 absolventov telurično srednje šole, odnosno stičnega tehničnega zavoda gradbeno stroke. Zaj>oslenost bo previdoma trajala do konca meseca junija 1932. Prijav« je takoj p red ločiti kr. ban.sk i upravi, tehničnemu oddelku, s sledečimi podatki: ime in sedanji poklic, bivališče, starost, državljanstvo, tehnična izobrazb« in zahtevana mesečna nagrada. Uradni dan Zbornice za TOI v Mariboru se bo vršil izjemoma v četrtek dne 13 avgusta in ne kot običajno v sredo. Interesenti iz Maribora in okolice, ki želijo dobiti pojasnila odnoeno prijaviti zbornici svoje zadeve, se zato opozarjajo, da se zglasijo v četrtek dopoldne v uradnih prostorih trgovskega gremija v Mariboru (Jurčičeva ul. 8/II.). V zadruini register sla bili vpisani: PašniSki in gozdni zadrugi v Sv. Bolfenku pri Središču in v Črni pri Prevaljah. Namen zadrug je, združevati kmete v pravno osebo, kateri naj se dodelijo pašniki in gozdovi, razJaščeni na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Pameten ukrep. lian drinske banovine je ukinil banovinske takse na živinske listke, ki je znašala 2 Din za glavo pri drobnici in 5 Din pri govedu. Znižana je tudi banovinska pristojbina na prenos lastnika živine, in sicer od 1.5 na 1%. Od tega ukrepa se pričakuje veliko olajšanje živinske kupčije, kar bo prišlo v prid živinorejcem. Madjarska brani svojo pšenico. Zavod za izvoz kmetskih pridelkov je sporočil izvoznemu sindikatu, da ne sme do nadaljnjega ukrepa izvažati pšenice v Avstrijo, ker plačujejo avstrijski izvozniki prenizke cene. Ti so za prvovrstno madjarsko ]wenico postavili ponudbe, ki so za 5 šilingov pre-niake, in glede na splošno slabo letino na Madjarskem smatrajo v gospodarskih krogih za neumestno, da se pšenica prodaja po tako nizkih cenah. Madjarska bo izvažala šele, ko se cene popravijo. Promet Poštne hranilnice meseca julija je lepo napredoval. Pristopilo je 4294 novih vložnikov, tako da jih je zdaj 143.010. Vsola vlog je zrasla za 15 in pol milijona Din in je znašala konec julija 287,185.200.47 Dim. Skupno znašajo vloge pri Poštni hranilnici 1102 milijona Din. Usnjarski kongres v llelgradn. Generalno ravnateljstvo državnih železnic je dovolilo 50% I>opusta normalne tarife vsem onim, ki se udeleže državnega kongresa trgovcev in obrtnikov usnjarske stroke dne 15. t. m. v Belgradu. Popust velja od 12. do 20. t. m. za vse vlake razen ekspresa. Dobave. Vršile se bodo naslednjo ofertalne licitacije: Dne 24. avgusta t. 1. pri upravi drž. monopolov, ekonom, oddelek, v Belgradu glede dobave 154.359 kg raznega papirja. — Dne 25. avgusta pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave mineralnih olj, petroleja in denaturirane-ga špirita; dne 26. avusta pa glede dobave raznega kovinskega malerijala. — Dne 25. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave tiskovin; dne 29. avgusta pa glede dobave sili-cu žiice. — Dne 25. avgusta se bo vršila pri primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertalna licitacija glede izdelave 360 letnih uniform. (Pogoji so na vpogled pri isti direkciji.) Borza Denar Curih. Belgrtul 0.0825, Pariz 20.08, Lomdom 2-1.8(5. Ne\vyoi'k 512.50, Bruselj 71.35, Milan 26.79. Madrid 43.90, Amsterdam 20(5.45, Dunaj 72.04, Stockholm 136.95, Oslo 136.85, Kopenhagen 136.8(5, Sofija 3.7175, Praga 15.1850, Varšava 57.50, Budimpešta 90.025, Atene 6.65, Carigrad 2.42, Bukarešta 3.0475, Helsingfors 12.90. Vrednostni papirji Tendenca neizpremenjeno mlačna. Tečaji so ostali tekom zadnjega ledna brez izprememb iz-vzemši Blerovih posojil, ki so bila nudena: 8% 87, 86, 80, 82 in zo[>el 80 (7. 1. m.), ter 7% 73, 78, 70, 71 in v petek 7. t. m. zoj>et 70. Zaključena je bila 7. t. m. samo Kranjska industrijska družba po 328 Din. Dunaj. Podon.-savska-jadrati. 91.30, VViener Bamkverein 14, Escompteges. 147.90, Mundus 76.50, Alpine 12.85, Trboveljska 27.10. Žitni trg Novi Sad. Oves bač., ban., slav. 130—135, fi-žol bač., sr. beli 2% 180—190, otrobi pšenični bač. 105—110. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet; 12 vagonov pšeni-ce, 14 vagonov koruze, 1 vagon ovsa, 8 vagonov moke, 1 vagon otrobov. Tendenca neiz-premenjena. Jajca Kljub nemški krizi se je cena jajc vsled izredno malih dovozov začela v Italiji polagoma dvigati. Dviganje pa je vročina ne le ustavila, nego so začele cene polagoma zo|>et padati. Jajčna trgovina je zaenkrat taka, da na njo vplivajo različni faktorji, ki jih ni mogoče predvidevati. Letošnja cena je za Lit. 170 po zaboju nižja kakor lansko leto v tem času. — Sv. Jurij ob juž. žel. dne 7. avgusta 1931. Iz društvenega fioljen/o šišenska »Prosveta« priredi danes v gostilni Grošelj (Gorše) v Zgornji Šiški vrtno veselico s pestrim sporedom, zlasti opozarjamo na bogat sre-čolov. Začetek ob 16. — Vljudno vabljeni! Prostovoljno gasilno društvo v Podgorici naznanja cenj. občinstvu, da se vrši žrebanje efektne loterije nepreklicno 16. avgusla, za slučaj izredno slabega vremena pa 23. avgusta 1931. Zaruženo z veliko vrtno veselico na vrtu tov. Josipa Marinška v Podgorici št. 41. Na prireditvi se bo točila prvovrstna vinska kapljica iz Gradove kleti iz Dra-gomlja. Za gorka in mrzla jedila je vse preskrbljeno. Na obilen poset vljudno vabijo gasilci. Podružnica Slov. plan. društva Bohinj na. znanja, da se vrši I. občni zbor dne 16. avgusta t. I. ob 16 v restavraciji g. Resmana ob Boli. jezeru. K obilni udeležbi prijazno vabljeni vsi člaili ter interesenti. ki še želiio oristooiti. Zakladi brezupne puščave Kdor potuje s čilske pacifiške obale v I gorovje pokrajin Tacna iu Antofogasta, se ' znajde po ISO km gorske vožnje izven civili- | ziranega sveta, v ožgani puščavi, kakor si brez- i upnejše misliti ni mogoče. V primeri z njo je Sahara skrinjica dragotin, so pustinje indijanskih ozemelj udobna selišča in bolivijska visoka planota smejo? se vrt. Pod tem nebom do- 1 I vArojini Naidu, voditeljica indijskega ženskega gi- | banja in pristašinja Mahatme Gandhija, ki bo spremljala Gandhija na londonsko konferenco. muje apokaliptična groza. Prišel sem bil semkaj — piše neki poročevalec — da obiščem solitrske rudnike. Čilenska solitrska družba mi je dodelila za vodnika enega svojih uradnikov, katerega sem prosil, da naj me spremi v puščavo. Rekel mi je samo s prizanesljivim smehljajem: «Zadovoljite se s tem, kar ste videli. Če bi prodrli v puščavo še 100 do 200 km daleč, ne bi videli druzega, nego kar vidite sedaj.« Ozračje je v resnici neznosno. Žarki opoldanskega solnca žgo v tej pustinji brez vsake sence kakor peklenski ogenj. Kakor daleč sega pogled, nobenega drevesa ali grma, nobene travice, niti ne zelenkastega mahu, ki se skoraj vedno drži skal in vzbuja vsaj videz zelenja. V zraku nobene ptice, na tleh niti sence kakega vodnega korita ali kotanje. Vse ozemlje koprni po vodi. Tu skoro nikdar ne dežuje in le tod in tam se dvigne ob jutranjem svitu iznad zemlje mlečnobela meglena koprena. V celem tem brezupnem pasu živi, če vštejemo tudi obalna mesteca in delavske naselbine na Kordiljerah — do pol milijona ljudi. Poprečno prideta na vsak kvadratni kilometer po dva prebivalca. In vendar je ravno ta neplodna puščava, od katere živi ves čilski narod. Tam leže v globini malo metrov ogromni zakladi solitra s postranskimi proizvodi : žveplom, živim srebrom, premogom in posebno jodom. Tain in dalje v notranjosti se nahajajo po ognje-niških žrelih boraks, bizmut, lugasta sol, aluminij, železo in baker, katerega izkopljejo na leto v vrednosti približno 4 do 5 milijard dinarjev. Tudi zlato se še vedno dobi, čeprav ne več tako lahko in toliko kakor v prejšnjih časih. Od španske osvojitve dežele do današnjih dni so izkopali tli 354 ton zlata in od leta 1700. do danes vrhu tega 2000 ton srebra. Železa izkopljejo v andski rudninski kotlini po 1 in pol milijona ton letno, bakrove rude po 240.000 ton in čistega bakra v palicah 100.000 ton. Puščava je ostala puščava, toda tod in tam so zrasle iz tal industrijske oaze, delavnice, cisterno, dimniki, rovi. Ruda je zapeljala človeka. Na obali Tihega morja je danes vse polno pristaniških naprav, tam, kjer se je zdelo preje vsako življenje nemogoče, so nastal mesta. Železnice se vzpenjajo na gore in naprave za preskrbo ljudi in živali z vodo in živežem so so ustvarile. Pač se puščava v svojem gospodstvu ni dala ukloniti, vendar je tam, kjer je prej prežala smrt, življenju omogočen obstanek. Ta industrijska mesta so kakor po čudu nastala. Jedro in izhodišče tvori kak plavž, cisterna, dimnik. Lesena ali pločevinasta koča je ščitila prve ljudi, ki so prišli tjekaj, pionirje in tehnike. Toda že čez malo mesecev je liil rudnik odprt in v rokah močnih kapitalističnih družb. Plavž se je razvil v tovarno, ioča v mesto, in včasih vidimo pri vili kakega ravnatelja kliti cvetlice, kakor da bi se bil zgodil čudež; vse jih občuduje in varujejo jih kakor dragulje. Na Andah so še daues dobro vidne sledi, ki jih je pustil za sabo prvi val izvidnikov. Zlato je bilo, ki je v ljudeh zbudilo pohlep in strast. Ostale kovine so prezirali, kvečemu srebro so še iz same dobrote marali. Ze začasa prve ekspedicije Pedra de Valdivia, ustanovitelja Santiaga, so začeli pri Quilpeju urejati izpiralnice za zlato. Potem je nastopila doba izčrpanosti. Zdelo se je, da so gore dogna-ne. L. 1885., ko so odkrili zlate rudnike v Guanacu, je navdušenje znova vzplamtelo. Toda tudi tu so bila zlata ležišča kmalu izčrpana. Treba je bilo uvesti modern način pri otvarjanju rudnikov in kopati globlje. V globinah so potem našli baker, drugi orjaški vir ; čilskega bogastva. V Chuquicamati v pokrajini ; Antofogasta so potem odkrili največji bakreni . rudnik sveta. Samo ta rudnik daje letno 160.000 1 ton bakra. Nadaljnje bakrene rudnike so odprli v chanaralskih in ranraquarskih Andah. Vsa ta podjetja so v ameriških rokah. Tudi vsi uradniki in obratovodje so >yankees«. V vsakem rudniku dela do 8000 rudarjev, ki so izključno Čilenci. Praska deželuozborska palača. Danes se vrši ljudsko glasovanje o razpustitvi pruskega deželnega zbora. Od izida utegne biti odvisna politična usoda Nemčije. Tudi Moskva hoče biti lepa Ze zadnjič je bila v sovjetili padla beseda, da treba gledati na zunanjost in da se prebivalstvo proletarske države ne sme beraško oblačiti. Sedaj prihaja na vrsto Moskva sama, ki ji hočejo dati sovjeti prikupno in snažno lice. Določili so najpreje šest glavnih moskovskih cest, ki jih bodo osnažili in olepšali. Hiše slikajo s sivo odnosno s sivorjavo barvo, ker je to mirna, odlična barva, na kateri se prah in madeži manj poznajo. Teh šest cest bodo vzorno uredili, da bodo zgled za ostale dele mesta. Dviganje parnika »St. Philihert«, ki se je potopil ob ustju Loire. — Parnik so v tem že dvignili in našli v njem še šest trupel. Vsega je pri tej strašni katastrofi izgubilo življenje petsto petdeset oseb. Zvonovi pri sv. Petru v Rimu na elektr. pogon V zvonikih pri sv. retru v Rimu že precej časa grade naprave za električni pogon pri zvonenju. I)eia bodo po vsej priliki dovršena do 15. t. m., tako da bodo prvič zvonili s pomočjo elektrike na Vnebobod. Štirje manjši zvonovi so že zvezani z električno napravo, dva najtežja pa še ne. Treba pa vedeti, da tehta najtežji zvon 10 ton, njegov kembelj pa nad eno tono. Preje so zvonili z zibanjem celega zvona le z manjšimi zvonovi, pri velikih so njihali samo kembelj. S pomočjo elektrike bodo sedaj zvonili z vsemi zvonovi na prvi način. Dunaj postaja zločinsko gnezdo Dunajska policija je pred kratkim objavila svoje poročilo za leto 1930. Iz poročila je razvidno, da zločinstvo na Dunaju neverjetno hitro narašča. Dočim je bilo leta 1929. ovadenih 19.594 zločinov, se je število ovadb leta 1930. zvišalo na 23.000 ali za 25 odstotkov. Pregreškov je bilo leta 1929. naznanjenih 41.465, lani pa že 58.321 ali za 40 odstotkov več. Celokupno število deliktov se je torej zvišalo od 61.059 na 81.921 ali za 30 odstotkov. To pa še ni vse, ampak je iz policijskega poročila razvidno, da je imelo od I,842.579 duš ' dunajskega prebivalstva opraviti s policijo nič manj kakor 210.658 Du-najčanov. Vsekakor je vmes mnogo slučajev, ki so se zaključili z globo dveh šilingov, vendar je le dejstvo, da je prišlo v teku minulega leta 11 odstotkov vseh Dunajčanov v nasprotje z zakoni in predpisi. Vsled tatvin je utrpelo dunajsko prebivalstvo lani za 4,606.925 šilingov škode; oškodovanci so od tega dobili nazaj samo 1,617.533 ilingov. Poneverbe so znašale 3,937.508 ši-ingov in škoda, povzročena po drugih delik-lih, je znašala 2,615.222 šilingov. Skupna škoda pri vseh ovadenih zločinih je' znašala II,161.655 šilingov, od katere vsote je bilo •» vrnjenih vsega 4,120.511 šilingov. Pogrešili so lani na Dunaju 0040 oseb, ' te?;i 3478 moških in 2562 žensk; 4 odstotki pogrešanih so bili otroci. 5898 oseb so našli, samo o 142 niso mogli najti do daneg nobene sledi. Pomembne so številke o mladinskih zločinih in pregreških. V teku lanskega leta je prišlo v navskrižje z zakonom 1844 moških mladostnikov (od 14. do 18. leta); 657 je bilo aretiranih zaradi tatvine in podobnih zločinov. Deklet do 18. leta je bilo aretiranih 358, od tega 107 zaradi kriminalnih zločinov. Ministrske plače v Nemčiji V dneh zasilnih gospodarskih odredb v Nemčiji, ki jih vsak posameznik bolj ali manj ostro občuti, so kajpada v pogovorih pogosto na vrsti ministrske plače. Te plače res niso beraške, take pa ne, kakor trdijo zavidljivci. Korespondenca Bavarske ljudske stranke objavlja o tem naslednje uradne podatke: Nemški drž. predsednik prejema 43.200 mark plače letno, vrhu tega 120.000 mark za službene izdatke, skupaj tedaj 163.200 mark (okroglo 2 milijona dinarjev). Temu nasproti je prejemal bivši cesar Viljem II. 17.5 milijona kronske rente, pri čemer je treba vpošte-vati, da je državni predsednik dolžan plačevati davke kakor vsak drug državljan, dočim je bila kronska renta davka prosta. Državni kancler (ministrski predsednik) dobiva 33.372 mark plače in 18.000 mark za službene izdatke, skupaj torej 51.372 mark. Pred vojno je prejemal državni kancler 100 tisoč mark. Lord Ueading in njegova zaročenka Stella CliarnauiH Ta zaroka je vzbudila v Londonu veliko presenečenje, kajti 71 lotili lord Roading je bivši podkralj Indije, gdčna Cliarnaud pa je lordova zasebna tajnica. S svojo prvo žono, ki je umrla pred letom dni, je živel lord 43 let. Državni ministri imajo po 26.697 mark plače in 4800 mark za službene izdatke, skupaj 31.477 mark. Državni ministri pred vojno so prejemali po 44 do 50 tisoč mark. Sedanji člani nemške vlad.e so pristali na to, da se jim znižajo službeni prejemki za 20 odstotkov, poleg tega jim odbijejo 8 odstotkov kakor vsem drugim, ki jih zadevajo zasilne odredbe. Davčni odtegljaji znašajo približno 8000 mark letno, lako da prejema posamezen nemški minister v republiki okroglo 20.000 mark, to je pičlo pol toliko, kakor so prejemali preje cesarski ministri. Ministrskih pokojnin od 1. 1930. v Nemčiji sploh več nimajo in prejme minister ob odhodu le neko odškodnino za prehodno dobo. Nova nemška sprejemna radioposla.ia na otoku l> jami. Območje novo postajo sega do najsevernejših delov Boltniškcga zaliva. VTHielma Telia spomenik, ki ga o priliki stoletnice Montevldea odkrije tamkajšnja švicarska naselbina. Zavetišče sv. Bernarda v tibetanskih gorah V Francijo sta se vrnila iz Tibeta dva patra z Velikega sv. Bernarda, ki sta v tamkajšnjih visokih gorah izbrala inesto, kjer bodo redovniki ustanovili enako zavetišče za potnike, kakor je Veliki Sv. Bernard v Alpah. Novo zavetišče bo stalo na prelazu med dolinama Soluen in Mekkom, po katerem se vrši izredno velik promet. Zavetišče bo imelo tudi znane bernardinske pse. Kar pa je posebno zanimivo, je dejstvo, da sla imela patra s seboj smuči, ki so v Tibetu bile doslej neznane. Ko je prebivalstvo videlo smuči in patra, kako sta z njimi potovala, so se takoj vsi vneli za smuči, jih začeli izdelovati in sc vežbati v smučanju. Ko sla patra odhajala, so imeli ti- i betanski hribovci že izredno mnoeo smuči. » Jahuški manevri na Odri s čolni v obliki covi Čitateljem „Slovenca" za nedeljo f. Koželnikov: V sibirskem pragozdu Revolucija in pozneje meščanska vojna je razmetala našo rodbino križem Rusije, in dolgo ničesar nismo vedeli drug o drugem. Naposled sem slučajno srečal našega dobrega prijatelja Kuzmina. Sklenila sva, da se bova skupaj napotila iskat mojega očeta. A morala sva prepotovati vso Sibirijo, da bi prišla na Rusko, in seveda je pomenilo potovanje skozi razburjena mesta pa vasi veliko nevarnost. Previdnost nama je narekovala pot po ovinkih skozi pragozd. Sklenila sva, da bova hodila ob reki Jeniseju navzgor, in na ta način zašla v neštevilne pustolovščine. Ostala sva predvsem v teku drugega tedna najinega potovanja brez vžigalic. Prižgala sva zato v primerni zračni jami sredi strmega, skalnatega brega večni ogenj in ga kakor nekdanji poganski žreci varovala podnevu pa ponoči. Kuzmin je hodil na lov, nabiral gobe in jagode, in jaz sem pazil na ogenj. Neprodiren pragozd je segal do reke, in še ; opoldne ni vtegnilo razsvetliti solnce njegove skrivnostne teine. S sekiro v roki sva si morala krčiti pot skozi goščavo. Vedno nama je pretilo neljubo srečanje z velikim sibirskim medvedom, ki je bolj divji in kosmat, kakor njegovi bratranci v Evropi. Dober plezalec uide v sili nevarnosti s tem, da se povzpne čim višje na drevo, ker navadno medved potem samo preži na svojo žrtev ob vznožju debla. Brunda spodaj in z mogočnimi šapami poskuša stresti drevo. Ta, ki je premalo uren za beg, se lahko reši s tem, da zataji sapo in sc zlekne kakor mrtev po tleh. V tem primeru medved samo povoha ležečega, ga poliže in potem odide ker ne mara mrhovine. Razen medvedov bivajo v pragozdu še druge čudne živali: beli volk, lis, merjasec in prazgodovinskim velikanom sličen los. V hribih ob gorenjem Jeniseju so doma tudi divje mačke in sibirski panter, ki je pravi kralj v tej samoti: trga gorske ovne in pregrizne vrat celo močnemu losu. A sibirskemu kmetu pretijo razen divjih zveri še druge nevarnosti. To so nevarna pravljična bitja, predvsem rusalke, povodne žene, ki ob kresu ponoči zapuščajo Jenisej pa se potikajo po gozdu. Zibajo se po vejah velikanskih sibirskih ceder, kličejo, se smejejo in zmotijo lovce. Če izgubi kdo pot, postane njih žrtev. Rusalke tiho prepevajo in božajo človeka. Njih roke postajajo vedno močnejše, divje se smejejo, in lovec, ki ga žgačkajo, se mora smejati z njimi vred, dokler ne obneinore in ne umrje s peno na ustih. Kmetje se trudijo, da bi omehčali rusalke: obešajo po drevesih platno, ki ga baje potrebujejo za obleko, ali jim nastavljajo kruh: rusalke se nasitijo s tem, da ga pridejo pod okno vohat. Zvečer, posebno če ni bilo Kuzmina dolgo nazaj, sem se vedno spominjal teh pravljic, ko sem videl, da mečejo cedre vedno daljše sence na rečno gladino: tudi ta mogočna senca je pomenila samo ozek rob brezmejnega, slepimo razsvetljenega vodovja. Sicer pa so tisočeri komarji in mušice kmalu pregnali vsako sanjarjenje. Metal sem v ogenj suhe veje, da bi oživel, m nabiral svežo travo pa rdeče lilije, da bi se čim izdatneje kadilo. A solnce je počasi zatonilo, in naposled sem ves opikan pa prekajen začel blazen ples. Nekega večera so stopile iz gozda in prišle k meni tri postave. Razločil sem ljudi, tri moške, a bili so videti kakor hudiči, ker so imeli popolnoma črne, kakor lakirane obraze. Ko so se približali, zagledal sem kosmate obrvi in brade. Tujci so se molče vsedli k mojemu ognju. Zdeli r,o se nevarni, a nisem se bal, ker ničesar nisem hitel razen obleke, ki je visela na meni v cunjah. Potepuhi so se prav malo zmenili zame kakor za mušico. Zato sem jih jaz pozorno gledal in opazil, da so črni od kolomaza: namazali so se z njim, da bi se obvarovali mrčesa. Na tihem sem želel, da se ne bi povrnil Kuzmin, preden se bo stemnilo. Bal sem se, da mu bodo sicer tujci hoteli vzeti puško. Vsi trije so molče opazovali vsako mojo kretnjo. Imeli so velike svetle in neusmiljene oči, ki so govorile o prestanih skrivnostih in nevarnostih pragozda. Ugibal sem, ali niso to kaznjenci, ki so pobegnili ter se poživinjeni in podivjani dolga leta potikajo po gozdu? Ali pa so bili razbojniški iskalci zlata, ki se jim je posrečilo po ne- človeških naporih brez uradnega dovoljenja najti nekoliko samorodnega zlata v tujih rudnikih, morebiti celo v nedotaknjeni puščavi? Ali pa so bili naposled celo »lovci na fazane«, kakor se imenujejo po sibirsko razbojniki, ki prežijo na srečne iskalce zlata in jim ugrabijo težko zaslužene zaklade na mučni poti proti domu? Medtem so postajali komarji vedno nezno-snejši. Vrgel sem v ogenj kup zelene praproti in vtaknil glavo v gosti, beli dim. Eden izmed potepuhov je odložil nahrbtnik in vzel iz njega kos kruha. Drugi je vzel kotel in šel po vodo. Kakor pravi gozdovniki so pričeli večerjati resno, počasi in molče. Dali so meni mrvico mesa, in nisem vedel, ali je to navadno zajčje ali pa morebiti dragoceno soboljevo meso. Najstarejši izmed njih — pravzaprav sam ne vem, zakaj se mi je zdel najstarejši — mi je ponudil steklenico z močnodišečim, zlata vrednim kolo-mazom, in sem si z veseljem namazal roke pa obraz. Nato so razložili nepopisno oguljene karte in se lotili igre. Ljudstvo pripoveduje, da kvartajo tudi povodne in gozdne žene, rusalke pa drvenice. Njih karte seveda nimajo nobenega križastega vzorca na robu. Dogaja se, da zaigra neroden igralec vse svoje imetje v gozdu ali na reki. Zato srečamo ponekod veliko rib in divjačine, dočim so druga lovišča obupno prazna. Pravzaprav smo bili tudi mi taki kakor gozdne pošasti: bili smo kosmati in črni, naši zobje so se zdeli be-lejši kakor pri človeku, in naše roke so bile zelene od trave. Strel, ki je nenadno zadonel v naši bližini, je rodil dolg krasen odmev nad reko. Razburjena tišina se dolgo ni mogla pomiriti. Gozdovniki so se spogledali. Zdaj sem jih prvič nagovoril: »To je moj tovariš, begunca sva. Ničesar vam ne bo storil, če ga ne boste napadli. Na skrivaj sem se ozrl, ali ni kje blizu pripravnega kamna, da v sili z njim Kuzminu priskočil na pomoč. A gozdovnik, ki sem ga imel za starešino — videti je bil s svojo dolgo brado kakor svetopisemski očak — je opazoval vsako mojo kretnjo. Potem se je razlegal drugi strel in slišati je bilo renčanje obstreljenega medveda; istočasno je pa zaklical Kuzmin na pomoč. Planili smo vsi po bregu navzdol in ob reki naprej ter ves čas slišali kričanje. Naposled smo obstali in v grozi gledali strahovit prizor. Kuzmin je stal do prsi v vodi v obupnem boju z velikanskim medvedom, ki ga je stiskal v mogočnih šapah. Voda je bila na tem kraju zelo deroča, in vzpe-njeni vrtinci so kazali, da so blizu nevarne brzice. Se en korak... in besna reka bi takoj odnesla človeka pa zver. Zato je medved jezno renčal, kazal zobe in vlekel svojo žrtev na breg. Kri, ki je curljala od obeh sovražnikov, je pobarvala vodo. Stari gozdovnik je potegnil izza pasa dolg nož, ovil levico s krilom suknje in skočil v vodo. Medved je pustil Kuzmina, se vzravnal kakor človek in stopil naproti novemu sovražniku. Ta je prišel prav blizu, vtaknil zveri v žrelo zavito levico in ji istočasno z močnim sunkom desnice zabodel nož v srce. Vse to se je odigralo v teku dobrega trenotka. Krasna zver je nenadno izgubila tla in se zrušila v valove. Gozdovnikova tovariša sta prihitela in napela vse moči, da bi rešila na kopno dvajset pudov (330 kg) težak plen. Vsi smo bili veseli, ker smo bili izdatno preskrbljeni z izvrstno medvedovino. Malokdaj sem srečal tako močnega in mirnega moža, kakor je bil Kuzminov rešitelj. Velel je samo tovarišema, naj medveda deneta iz kože in za silo prekadita meso nad ognjem. Kuzminu smo umili rane in jih zamašili z listjem: gozdovniki dobro poznajo in uspešno rabijo veliko zelišč. Nato nas je vodil starešina vedno ob reki navzgor v gorovje. Poznal je v neki divje lepi dolini žveplene in druge zdravilne vrelce. Tu sva si oddahnila, in preden je napočila jesen, sva se poslovila od redkobesednega dobrotnika. Odšla sva na jug. proti kitajski meji. Vabila sva ostale, da bi se nama priključili, a njih vodja je samo molče zmajal z glavo. Rajši je ostal v samoti, da bi s tovarišema nadaljeval skrivnostno življenje v sibirskem pragozdu. C. Lindow: Konopec Odvetniška pisarna Graig, Harrison & Graig je delovala tako živahno kakor uljnjak ob rojitvi. Povsod so drdrali pisalni stroji, hreščali telefonski zvonci, hiteli uradniki, prihajale in odhajale stranke. V ozadju »splošne pisarne« so 6e nahajala mahagonijeva težka vrata, ki so zavrnila vsakega obiskovalca z napisom »Private« v črnih črkah na motnem steklu. Ta vrata so vodila v svetišče, kjer so gospodarili šefi sami, prav za firav oba starejša odvetnika: mr. John Graig n mr. Donftld Harrison. Tretji in najmlajši lastnik tvrdke, mr. Robert Graig,, je že pet let vodil podružnico v Glasgovvu. Graig, Harrison in Graig so imeli ne-Stevilo posla. >Make money how atid where you can« (zaslužiti povsod čim več denarja) je bilo njih geslo. Niso zavrnili nobenega obiskovalca, ker jim je bil dobrodošel tudi najmanjši zaslužek. Pravdarji so drago plačali, posebno če so na vsak način hoteli osebno govoriti s katerimkoli gospodom šefom. Zato so pa prejemali uradniki naravnost beraške plače. Vse to je jako koristilo različnim tekočim računom gospodov lastnikov tvrdke. Če kdo izmed nastavljencev ni bil zadovoljen s svojim zaslužkom, so mu ljubeznivo pokazali vrala. Saj je bilo vedno na razpolago več kakor zadosti brezposelnih, ki so hrepeneli po nameščenju. Toda Philip Emerson je nedvomno prejemal najrevnejšo plačo. To dejstvo nikakor ni bilo posledica njegove nesposobnosti. Na- sprotno je bil Emerson jako sposobna pisarniška moč, a premalo je cenil svoje zmožnosti in tudi premehak značaj je imel, da bi se uveljavil pri drugih. Zato se mu ni posrečilo napredovati in dobiti odgovornejšo, ugodnejšo službo. Služil je že osmo leto pri Graigu, Harrisonu & Graigu; nastopil je bil službo kot pomožni knjigovodja, a vsled lastne ponižne skromnosti pa neodločnosti je polagoma zdrknil do vloge nekakega hlapca. Vsakemu je bil na uslugo, vsi so nui naprtali delo, ki ga niso marali sami, in bil je tudi navadno vsega kriv, če je zagrešil kdo drugi katerokoli nerodnost ali napako. Emerson je bil tako potrpežljiv, pohleven in tih, da nikoli ni ugovarjal. Strašno se je bal redukcije, in to je še povečalo njegovo pretirano usluž-nost. Kaj bi bilo z njim, če bi izgubil službo? Ta Damoklejev meč je stalno visel nad njegovo glavo. Zato je mirno čepel ob svojem pultu, opravljal naloženo delo in nikoli ni godrnjal, če so ga izkoriščali. Od pisarniškega ravnatelja pa do najmlajšega nastav-ljenca so bili vsi prepričani, da smejo v sili na Emersona zvrniti svoje pogreške in s tem razbremeniti lastno odgovornost. A danes se Philip Emerson ni zmenil za živahni promet in je sedel ob pultu brez posla. Ni ganil z mezincem. To je bil res izjemen dogodek, in marsikak začuden pogled se je ustavil na Emersonu. A ta je bil zamišljen. Mislil je namreč n» lastno osebnost in svoje, kakor ga je imenoval, izgub- ljeno življenje. Te misli je sprožil listni koledar, ki ga je zagledal Emreson na zidu. Slučajno ga jo spomnil na rojstni dan. Emerson je dopolnil danes 49 let, piši in reci devet in štirideset, ne da bi moral skrbeti za ženo z otroci, a tndi ne da bi imel katerokoli upanje na boljšo bodočnost. Tudi snoči ni spal in samo obupno ugibal, kaj bo z njim pozneje, ko ga tvrdka ne bo več hotela obdržati v službi? Ni bilo nobenega upanja, da bd mogel potem dobiti drugo službo. Pre-ostajalo mu ni torej drugega, kakor vztrajati pri sedanjem delodajalcu, dokler bo mogel delati, potem pa počasi propadati od lakote... To se mu je zdelo obupno. Seveda bi lahko poskusil in napel vse moči, da bi prišel do boljših dohodkov... A kako bi utegnil doseči v starosti 49 let ono, kar se mu ni posrečilo v takozvarui najboljši moški dobi?! Ne, ne, zdaj je že bilo prepozno! — Na ta način je porabil Emerson ves dolgi popoldan za strog, neusmiljen obračun s seboj. Sklenil je naposled, da bo najboljše vse končati. Ni vedel, kako bi končal, a trdno je bil prepričan, da pomeni samoumor najprimernejši zaključek njegovega življenja... Ta sklep je bil neomajen. Emerson je obupno gledal koledar. Devet in štirideset let! Koliko ljudi si je ustvarilo v tej starosti izvrstno življenje, čeprav niso bili nič bolj zmožni... in on? Emerson je utrujen povezal šop aktov, ki so ležali na njegovi mizi, in ga nesel v stransko sobico, kjer so stale velike omare z arhivom. Opravil je svoj posel in že hotel zapreti omaro. V tem trenutku je padel njegov pogled na drugo, manjšo, rumeno omaro, kjer so ležali zaupni, nastavljencem nedostopni spisi. Samo oba šefa sta imela ključa od te omare. Danes je bila nastežaj odprta. To ga je presenetilo, ker se ni mogel spomniti, da bi jo kdaj videl nezaklenjeno. Najbrž je pozabil katerikoli izmed obeh odvetnikov zakleniti vrata. No, saj iLik ni bilo \ideti notri ničesar posebnega. V omari je ležalo več napol praznih ovitkov z uradnimi spisi in na srednji polici posebej debel sveženj papirjev. Sveženj je bil povezan s popolnoma novim konopcem. Ta konopec je bil debel, močan in se je naravnost svetil: tako je bil nov pa zanesljiv. Emersona je razveselilo. Obesil se bo, kaj pa! Saj mu je bilo vseeno, na kateri način bo zapustil življenje, in konopec je bil popolnoma primeren za njegov namen. Mrko se je nasmehnil, urno razvozljal konopec in ga vtaknil v žep. Če bi le vedela visoka gospoda onstran mahagonijevih vrat, kaj je počenjal Emerson s konopcem njihovega arhiva! Ko je odhajal iz arhiva, je skoraj trčil z mr. Harrisonom, ki je v veliki naglici planil noter. Medtem ko je šel knjigovodja mirno na svoj prostor, ga je spremljal šefov ostri pogled. Toda Emerson je korakal tako samozavestno pa vzravnan kakor nikoli poprej. Znebil se je neke ovire in postal prost. Morebiti prvič v življenju je storil skiep, ki ga je res hotel takoj izvesti. Trdno je vedel, da se bo obesiL A medtem je zavladala v pisarni nenadna tišina. Mr. Harrison je z obrazom, ki je bil spačen od razburjenja, prihitel iz arhiva in planil nazaj v svojo zasebno pisarno. Vsi so dvignili glave. Kaj se je zgodilo? Stvar se je kmalu pojasnila v toliko, da so head eler-ka (pisarniškega ravnatelja) poklicali k šefoma. Kratko minuto pozneje se je že vrnil in, ne da bi se zmenil za radovedne poglede, stopil k Emersonu. Tiho mu je velel, naj takoj gre k odvetnikoma. Nepričakovano vabilo je začudilo Emersona. A danes se je otresel strahu in nerodnosti. Če bi se to zgodilo nekoliko dni poprej, bi seveda odšel v prepovedano sobo ves plašen in zmešan. Toda kaj ga je vse to zdaj brigalo? Saj se mu rui bilo treba za nič več zmeniti! Mar mu je bilo za ta dva brezvestna stiskača, kaj še! Ko je vstopil, je opazil, da ga oba nestrpno pričakujeta. »Emerson,« je pričel mr. Harison, »vi ste bili zdajle v arhivu?« >Sem,« je mirno odgovoril Emerson. >Pogrešava konopec, ki je vezal neke akte v najini zasebni omari. Ali vam ni znano, kam je izginil? V kolikor ml je znano, ni bilo v arhivu nikogar razen vas.« »Tukaj je,« je brezbrižno, skoraj veselo odgovoril Emerson in privlekel konopec iz žepa. Oba zadružnika sla se naglo, nemirno spogledala Zakni ste ga vzeli?« je posegel v razgovor mr. Graig, in Philip Emerson so je na tihem začudil njegovi nemirnosti, ker bi moral sicer pričakovati izbruh hude jeze. Prav tako mirno je odgovoril: »Obesiti sem se hotel.« Odvetnika sta se zopet začudeno spogledala. Istočasno sta vstala kot da bi se zmenila in srtopila k oknu v globini sobi, dn Emerson ne bi slišal njunega razgovora. »Pri moji veri, seveda je ta nepridiprav pregledal akte in ga je zmotil samo moj nepričakovani prihod,« je razburjeno zašepetal Harrison. »Seveda,« je zarenčal Graig. »Obešanje, ki ga nama hoče natvesti, je samo nesramen izgovor. Če objavi vsebino zadnjega pisma, bova takoj oba romala v .. .< »Seveda, kaj hočeva. Preti nama prevelika nevarnost in ni, da bi tega ovaduha enostavno napodila iz pisarne. Počakaj, bom z njim govoril.« Odvetnika sta zopet sedla za mizo, in Harrison se je prijazno nasmehnil knjigovodji- »Poslušajte, Emerson, in sedite, prosim. vi ste razumen mož, in zato bom z vami odkrito govoril. Povejte naravnost, kaj ste prečital i v onih spisih, in katere pogoje nama hočete staviti?« »A preden boste odgovorili,« je Graig svojemu zadružniku segel v besedo, »moram še pripomniti, da ni vedno samo delodajalec kriv, če niste do zdaj tako napredovali, kakor bi bilo primerno za vašo zmožnost. Vi ste pač preskromni in ste postavili vašo svetilko takorekoč pod mernik. Samo zato nisva bila poučena o vaših zaslugah. Bodite prepričana, da poslovni krogi zelo cenijo ljudi, ki so kakor vi, pridni in zanesljivo redkobesedni. Midva posebno ceniva vašo značajnost. To sem vam hotel pripomniti, mr. Emerson, preden boste odgovorili.« Seveda je bil Emerson nepopisno presenečen, a razumel je vendar, da kažeta odvetnika nepričakovano zanimanje za njegovo osebnost. Ponovil je zalo samo, kolikor je mogel nemarno, svojo prvotno izjavo: »Obesiti sem se hotel.« Mr. Harrison je z roko zastrl usta, da bi rahlo zakaSljal. »Ze prav, Emerson, že dobro. Ce hoPete, lahko vztrajate na svoji šali. Res nisem do zdaj vedel, da ste tak šaljivec. A zakaj si odličen uradnik ne bi privoščil nedolžne šale? Toda,« je nadaljeval prepričevalno, >ne smemo zaradi šale pozabiti na poslovni razgovor. Povedati sem vam hotel, da je postalo minuli teden prosto mesto pisarniškega ravnatelja v naši glasgovvski podružnici. Uradnik, ki bo zasedel to službo, bo užival naše neomejeno zaupanje, ker bo zastopal vodjo naše glasgovvske podružnice, mr. Roberta Graiga mlajšega. Seveda bo tu in tam imel ta ravnatelj vpogled v jako važne-akte V — hm, recimo, zaupne vsebine, ki jo ne bo smel nikomur izdati. Ali slišite, Emerson? Zahtevamo popolno molčečnost! Zato pa bo prejemal ta uradnik primerno visoko plačo.« Mr. Harrison je za trenutek obmolknil, da bi tem bolj učinkovale njegove besede, nato pa je stopil k Emersonu, mu ponudil roko in s sijajno hlinjenostjo prisrčnostjo nadaljeval: »Torej, dragi Emerson, ponujava Vam to sijajno službo v prepričanju, da ne bi našla primernejšega moža za tako odgovorne posle. Ali pristajate?« Kakor omenjeno, Philip Emerson nikakor ni bil neumen. Razumel je takoj, koliko je ura, in pristal. Uro pozneje je zapustil pisarno odvetnikov Graiga, Harrinosa & Graiga. V žepu je imel sijajno službeno pogodbo in prav izdaten predujem v gotovini. David Haek: Samopremagovanje Gospod pastor je prav izpodbudljivo in vzneseno govoril s prižnice o samopremago-vanju. Dve, tri nedelje zaporedoma o istem vprašanju, vedno zanimivo, kajti o stvari se da zelo obširno razpravljati. Še enkrat je hotel pridigati o tem in tedaj tudi zaključiti; saj je iiil vendar že v svoji poslednji pridigi to čednost preko vseh globeli in nevarnosti, ki nanje zadeva, z blestečo in duhovito zgovornostjo dvignil do neverjetne višine, in je šlo zdaj le še zato, da svojim pobožnim faranom izpre-govori par besedi o njeni neprecenljivi pomembnosti. V cerkvi se je gnetlo ljudstva in nestrpno so čakali pridige, pastorja pa ni bilo. Čakali so, dokler ni slednjič prihitel mednje cerkovnik in jim žalostno javil: »Gospod pastor ne more danes pridigati o samopremagovanju, ker ga — boli zob,< (Prevel Franjo.) David Haek: Magnetna gora Poznate pravljico o magnetni gori?... Gorje ladjici, katera se ji med vožnjo približa. Z vso silo jo zavleče k sebi, pritegne nase sleherni del železa, vsako sponko in kavelj-ček in sploh vse, kar drži ladjo skupaj, dokler križem po morju ne plavajo razbite deske, igrača valov in viharja. Pravljica živi! Magnetna gora priteza življenjske čol-ničke, ki kakor barčice plavajo po morju časa. jim vzame vse, kar je železnega, vse, kar je trajne vrednosti, izžame jim poslednjo kapljo krvi, kajti v krvi je tudi železo. In morje pre melava razbitine. Poznaš pravljico o magnetni gori? Pravljica živi in magnetna gora je — zlato, (Prevel Franjo.) Krispient Ček Oče so prvič v življenju prejeli fiek v plačilo. Ko so jim izročili papirček, so ga skrbno pregledali, pogledali proti luči in nezaupljivo ugotovili, da ne kaže nobenih vodnih znamenj. A ko so opazili nasmeh moža, ki je izstavil ček, so takoj nemarno vtaknili dragoceni listič v žep, kot da bi se prav dobro spoznali na slične stvari in vsak dan imeli dosti opravka z menicami, čekovnimi knjižicami in tekočimi računi, ki se glasijo na visoke zneske. Ko so prišli ven na ulico, so pa zopet privlekli ček iz žepa in ga varno spravili v listnico. Seveda bi zdaj oče šli naravnost v banko pa dvignili denar, a iz vzgojnih ozirov in tudi radi lastnega ugleda v domačem krogu so rajši sklenili, da bodo poprej razkazali dvomljivi papirček družinskim članom. Zato so se zbrali slednji nekoliko pozneje okrog velike mize v boljši sobi in spoštljivo gledali droben listič Stalo je na njem v rjavkastih črkah in nekoliko šepavem sloguv: »Trgovska banka tu, hranilna blagajnica Y7, naj izvoli izplačati na moj račun Mk 123 gospodu Viljemu Kaki ali izročitelju.« Da, da, oče so se pisali Viljem K >ka, prav zares, in to jih je vedno na tihem poklo. Nekoč se je že zgodilo, da se je vljudno predstavil: >Kaka je moje ime,« pa so mu ixlgo-vorili: »Joj, to pa je res žalostno.« A zdaj so bili oče prav ponosni na to svoje ime, ko so ga čitali na skrivnostnem čeku. Postavili so se kakor krotilec, ki v cirkusu predvaja redko nevarno zver, in poučno dejali: >Tako, to je torej ček. Ček! Reseda je angleškega izvora. Sinček je odgovoril, da tako daleč še niso v šoli s trgovskim spisjem. Mati pa je naredila obraz kakor v cerkvi v trenutku, ko je pridigar pripovedoval kaj posebno ganljivega. Oče so bili jako zadovoljni s tem učinkom, oblekli so površnik in šli v banko. Hoteli so vnovčiti ček, ker, po pravici povedano, rajši so videli gotovino kakor neumljlv papirček. V banki so sedeli mladeniči pri zeleno prevlečenih mizah, na katerih so stale svetilj-ke z zelenimi senčniki, in so pisali na vse kriplje. Eden od njih je stopil bližje (njegov ošabni obraz je hudo zmedel ala). vzel očetu ček iz roke, bežno pogledal papir in nemarno pripomnil: »Saj še ni podpisan.« Oče so prebledeli: »Saj se mi je takoj zdelo, da ne bo stvar v redu,« je zajecljal. »Takoj sem videl, da ni nobenih vodnih znamenj. Takoj ga bom tožil!« »Zakaj pa? Saj je ček pravilen. Samo podpisati ga morate na robu, gospod — gospod Kaka.« Oče je to opravil, in ošabni mladenič je s čekom izginil v globini prostora z zelenimi mizami in svetiljkami. Oče so čakali in postali jako razburjeni. Frečitali so namreč dosti detektivskih romanov in postali prepričani, da ni na svetu nobenih pravilnih čekov, temveč sami ponarejeni. Vsak trenutek je pričakoval, da bo vstopil strog uraden srospod, mu položil roko na pleča in rekel »V imenu postave!« Oče so vedeli, da se mora človek posloviti od družine in zlate prostosti, če zaide pravici v roke. Kako je mogel biti toliko nepreviden, da se je zapletel v slično pustolovščino! Oče so postali kar žalostni in so preklinjali trenutek, v katerem so sprejeli ček. Nato se je zopet prikazal mladenič, molče položil na mizo nekoliko bankovcev in zopet izginil onstran zelenih miz. Gospod Konjeslav, ki je živel od obresti svojega premoženja, je ato spoznal in pozdravil, ko je ta prišel iz banke. Ata so se res morali premagati, da ne bi takoj omenili važnega dogodka. Opravili so od kraja običajni puhli razgovor o vremenu pa ljubem zdravju, in šele potem mimogrede pripomnili: »Pravkar sem vnovčil neki ček. To je pa res udobno plačilo, preprosto in praktično...« umrl kak bolnik. Večkrat je prodajala kače tropskemu medicinskemu zavodu. Zdravniki in zoološki strokovnjaki, ki so jo opazovali, so ugotovili, da nima nanjo kačji pik niti najmanjšega učinka. Te pičle vesti so me pozimi napotile v Davalu. To je večja, bogata vas z zadružno trgovino, bolnišnico, zdravnico in njenim pomočnikom. Ko smo prišli, Džavair ni bila doma. A kmalu se je prikazala v mestni noši, črnem plašču in velikanskih galošah. Ponudila nam je v pozdrav žnljavo roko, nato pa dvignila roke ter odložila volneno ruto; zagledali smo na svetu edin, nepopisno grd obraz. Nobena fotografska slika ni v stanju predočiti posebnosti teh potez. Ima dolg obraz, ozko in plosko, kakor hruška oblikovano lobanjo. Dolg, račjemu kljunu sličen nos krasi okrogla, rdeča bradavica, ki se spušča na gorenjo ustnico. Oči z drobnimi, oblastnimi zenicami so skoraj bole in nepremične kakor steklene. A najstrašnejše je njena dolenja ustnica, ki res nima ničesar človeškega na sebi. Navadno je zavita v ruto, ker si Armenke vedno zavezujejo usta. A ko je Džavair odložila ruto, smo videli, da ji visi zabrekla, zverižena ustnica globoko navzdol. Lahko bi mislili, da so jo opikale čebele. Mrtvo visi čez brado, je velikanska, modrikasto-rdeča in znotraj vsa posuta z drobnimi luknjicami, sledovi vbodljajev ali ugrizov. Vprašali smo, kako in od kdaj zdravi, pa je dajala kratke, točne odgovore. Kot dvanajstletno dekletce je prvič rešila bika, ki ga je pičila kača. A ko smo jo vprašali, kako in kje se je naučila zdraviti, je molčala. Mlada zdravnica, ki je leto dni poprej dovršila medicinsko visoko šolo v Erivanji, je nervozno skomignila z rameni: »Saj je sle-parka, lažnica, niazačka! Če bi le videli, kaj vse počenja s svojimi kačami!« je ogorčeno pripovedovala. Džavair je molče poslušala in nas gledala »Sej res! Či-taleli nej maja beseda. Ubčinsk svet-vauci ja uja že pol skusi na kašna viža pulomt, če se u le dal,« m je prtrdu Cene. »Ja, kua pa misija pol iz Zvej-zde nardit, ke prauš, de na u douh?« »Kokr se gu-vnri pu Iblan, misija tle nardit gu-mazin za municija. Veš, mi Iblančani nisma tku nnumein, de b munija skrival pud ženila, kokr delaja Nemci, de maja pol sitnast iz drugem državam, kedr jh pugruntaja. Mi nč na skrivaima. Mi kar pu cestah pa pu trgeli navalema kugle, da jh mama zmeri pr rukah. Če se kermu tujce tu čudn zdi, za kua te kugle ukul ležeja, pa prauma, de je tu mudern in de sa sam zavle leušga.t »Kdu b s tu mislu, de ste Iblančani ratal zadne cajte tku brihtn,« se je Cene začudu. »Čak, uš vidu, ke uva pršla na Sentjakupsk trg, kulk mama že tam prprauleneh kugi za kašna putreba. Sej me menda zastopš. Viš. »A jh greva zdela pugledat? Veš> de sm ferbčen, če se kej dobr vn uzameja.« »Le še mal putrp. Še use s uš lohka ugledu. Zdej morva jt ta narpreh mem jeralike preke Mirju, de s uš tud rimsk zid ugledu. Ta zid je ena velika znamenitast. Pranja, da s ga uja pršli še Amerikanci pugledat, da s ga uja lohka tud u Amerik tacga sezidal, če jm u naš ušeč.t z belimi očmi. Čeprav ne razume ruski, je nenadno rekla armenski: >Ona se me boji!« Zdravnica je pritrdila: »Kače so mi gnusne. Bojim se kač. Najhujše pa je, da z ma-začko ne moremo tekmovati, imamo zanesljivo cepivo zoper kačji strup. A nihče k nam niti ne pogleda.« »Ali poskuša zdraviti tudi druge bolezni razen kačjega pika?« »Ne, tega ni bilo,« mora priznati zdravnica. Tudi njen pomočnik to potrjuje in privleče i/, kota sveženj zahvalnih pisem od ozdravljenih. Kmalu pridejo tudi ozdravljeni sami in se predstavijo kot ljudje, ki jili je pičila kača pa rešila stara Džavair. Samo v tej vasi je smrti otela 18 človeških življenj. Oblasti in zdravniki ne tajijo uspehov njenega zdravljenja. Poskušajo vse razložiti z »organskim zdravljenjem«, češ, da je postala D/.avair na katerikoli način nedovzetna za kačji strup in pomaga bolnikom z izločki lastnega telesa. Sedimo in poslušamo ozdravljene: »... pičila me je. Džavair je pljunila na rano, pa sem bil rešen...« Neki starec pripoveduje: Gjurza je nekoč prilezla v njegovo kočo. V strahu je pobegnil in poklical Džavair. Prišla je in požvižgala kači. Gjurza je takoj prišla bliže, Džavair jo je pobrala z golo roko in nesla domov ... Prosili smo naposled starko, da bi odložila vse svoje okoli glave ovite rute. Prvič se je nasmehnila, spustila belo ruto in odpela ovratnik svoje bluze. Skozi rumenkastobele lase, kakor jih imajo močno sklerotične žene, je prosevala slonovini slična ovela nabrekla koža. Goljšne žleze so bile tako otekle, da so visele kakor mešiček. Zopet smo se predvsem čudili neštevilnim luknjicam na njeni spodnji listnici: videti so bile kakor izsesane. Se nihče ni mislil na analizo njenih slin in krvi. ge nihče ni rešil skrivnosti njene nedovzetnosti za kačji pik, ki je neuniljiva, a nepobitno zajamčena. »No, pol pa kar hitr stopva, de nd tukila preč prideva. Veš, tlela tku en čudn duh ud nekot prhaja, de me že glava buli. Kokr, da b nek smola kuhal.« »Eh, tu je smola iz Šelenburguve ulce, pree. tle zraun. Ampak bod kar brez skrbi: če teh Idi, ke tle ukul stanujeja, še ni konc, tud tebe na bo No, pa pejvalc Ke sva pršla du Križanskega trga, se je Cene kar za glava prjeu: »Ježešta, kua sta pa tela dva naredla, da sa jh tlela ubesl?« se je začudu. »A še nis nkol kej tacga vidu, sej s že velik pu svet ukul pršou? Tu je ja Napoljonu spume-nik, pa 11 i rja sa mu dal za drušna.« »Tu je že prou, ampak mal usoka se m zdi ta reč. A b na zalegi glih tulk, če b biu ta kum-lin mal niži?« »Kokr ma holt kdu gusta. En sa tli mt ta kumfin še zn eneh deset metru viši, druh sa ga tli mt pa saj za puluvica niži. Zdej pa, de se nu-benmu na zamerja, sa ubral pa sredna pot. Tku se dela pr nas usaka reč, zatu pa tud ni nkol nubenga špetera.« Iz mojmu pujasnilam je biu Cene cufridn. In šla sva naprej preke Mirju, de sva pršla du rimskega zida. »Viš, tula je pa tist slaun rimsk zid, ke sm t pravu ud nega. A ni fajn?« »Pena z luč! Uš ti mene farbu? Tula ni nkol rimsk zid,< se je Cene zaderu na mene. »Kuku je tu, da ne! Men uš ja verjeu, saj sm biu zraun, ke sa ga zidal, pol um ja vedu. Sej na Grade mama tud stare šance, ke »ma jh lansk let sezidal.« »No, če pa tku delate u Iblan, pol ste pn Iblančani preli za u muzeum, kokr vaše starine.« Marjeta Šagiujan: Deivalaiska krotilh® kač Predvsem morate vedeti, da je to gola i resnica! To ni nikaka povest, temveč samo resnično poročilo, in nisem jaz kriva, če je , v njem toliko skrivnostnega. Po zimskem ; mrazu sem odrinila v odprtem avtomobilu v : naselbino Davalu ob perzijski meji. Kazen zdravnika me je spremljal fotograf, ki sem j ga dobila v armenskem mestecu Kamarluju. Ararat na desni strani je izginil v megli, in nato so zrasle pred nami gole, črne skale, gorovje Daval, ki se spušča proti obmejni reki Araksu. ! Pretežno prebivalstvo te pokrajine, Ordu-,'natskega okraja, tvorijo namesto ljudi, živali ali žuželk — kače, vojska strupenih, nevarnih gadov. Zdaj pozimi spijo pod zemljo po luknjah poljskih miši. Če zalije voda njih skrivališča, prilezejo ven zaspane in onemogle. A poleti so prava kazen za domačine. Neštevilo domačih živali, bikov, bivolov, ovac, postane žrtev kač. Njih pik je nevaren tudi človeku, in povzroči veliko smrtnih slučajev. Saj prežijo gadje na prebivalce armenskih vasi povsod: na ilovnatih tleh njih koč, v vrču za vodo, v zeleni travi na vrtu ali med deskami na balkonu. V teh razmerah je rodila dežela svoje- I vrstno Jeanneo d'Arc, ki prinaša tuzemcem odrešenje. Pred šestimi leti je pobegnila čez perzijsko mejo na sovjetsko ozemlje uhoga armenska družina: častitljiv starec, drobna, do oči v kopreno zavita žena in več otrok. Kakor drugi begunci so dobili kos grude, si postavili ilovnato kočo in ostali tu. Zdravnik je zašel nekega dne v njihovo napoltemno bivališče in videi, da se premetava in joče v zibelki leto staro (lete. Zato je vzela mati, starejša, pod kopreno skrita žena, iz zaboja majhno strupeno kačo in jo spustila otroku v naročje. Olrok se je pomiril, utihnil in pričel stiskati in zvijati kačo kakor igračo. Prestrašeni zdravnik se je ozrl po hiši in videl, da je zašel v kačje kraljestvo. Povsod v loncih in zabojih so ležale kače. Lena, pepelnatosiva, šarasta gjurza, najstrupenejša armenska kača, je v klobčič zvita mirno spala ženi v nedrjih... Tako je javnost prvič slišala o krotilki kač v Davaluju. Zena — njeno ime je Džavair — uživa pri vseh visok ugled. Ljudje prinašajo v nosilnicah pičene žrtve, romajo preko planin iz najoddaljenejših vasi, iz vseh krajev Armenije v kačje zdravilišče, ki se nahaja v neposredni bližini Džavairine koče. Džavair umije rano, se sklanja nad bolnikom, zbira slino, jo izpljune na ranjeno mesto, vtre z drgnjenjem in pokrije rano z zelenim re-pinčevini listom. Vsakih pet minut mora list zamenjati, ker postane črn in se od vročine v oteklini zvije. Trikrat dnevno poslini rano. Četrti dan se reši bolnik vročice, rana se zaceli: strup ne škoduje več, in zdravljenje je zaključeno. Džavair se ne spominja, da bi ji Frtaučku Gustl ma beseda SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZKF.DNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE SPALNICE, smrekove, poljubno pleskane, po 2000 Din, in hrastove, polirane, po 5700 Din nudi v naj-solidnejši izdelavi pohištveno mizarstvo ANTON BIZOVIČAR, Glince, cesta II štev. 1 (postaja cestne železnice). Odjemalcem izven Zagreba Gostilničarji — hotelirji Pri nakupu steklenic, čaš itd. ter porcelanastega blaga in jedilnega orodja imajo popusta 10% pri tvrdki M. RAUCH, Celje, Prešernova ulica štev. 4. Na zalogi stroji za čiščenje nožev in vilic (Messer-putzmaschine) v vsaki velikosti in ceni. Samo kefor v miru izbira - dobro Kupi Ako morate iz trgovine do trgovine, da pregledate blago, so boste v naglici odločili morda za nekaj, za kar se boste pozneje kesali. ZATO 1ZBIRAJTH BLAGO DOMA. Tu imate čas, da pregledate in preeenite vzorec kos za kosom.; nihče Vas ne bo prigovarjal za nekaj kar ne bi ugajalo Va-emu okusu. ZAHTEVAJTE ZATO NAŠO KOLEKCIJO tkanin za ženske obleke, kostume in plašče fn v par dneh jo boste imeli doma, seveda brezplačno in brezobvezno. Potem sedite in izberite ono, kar najbolj odgovarja Vašemu stasu in Vašemu okusu. Ker nabavljamo mi blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo direktno Vam, odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljšo kvaliteto zn manj denarja. Ze pol stoletja strožemo zadovoljnim odjemalcem. Največja trg. in odpr. tvrdka JOURNAL GROZDJE Ako še nimate našega glavnoga kataloga, zahtevajte ga. Čez nekaj dni ga boste imeli v rokah brezplačno. prvovrstno, iz lastnih ljutomerskih goric, bo razpošiljal čim dozori po 3,50 Din za kg franko postaja Središče vinogradnik R. KOŠAR, Sv. Bollenk 1 orl SredUču. — Naročile takoii Ogledala teh vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8 n,u mažinsko 4—6 mm, portalno. leua.se alabaster itd. Speclrum d.d. Ljubljana VII _ Tetelon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek £ ■BHHHMMi ii ..jnmm i i Il ■■ I —IM I II KRASNE TLAKOVE za cerkve, veže izdeluje in poklada Cementarna Gos iinčar, Pešata, pošta Dol pri Ljubljani. Raznovrstne knjigoveške potrebščine: platno, usnje, murinir panir, zlato, sukanec i. t. d Vam nudim po najnižjih conah NA DEBELO! NA DROBNO! A. Janežič > Ljubljana, Florjanska ulica tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevajte vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor. Dravska ulica 15. Tudi letos so na prvrm mestu francoska kolesa Prvovrstni izdelek in mnterijal. Najlažji tek Cone brez konkurence! VIKTOR BOHINEC - LJUBLJANA Dunajska cesta 21 Cenik i brezplačno I Redna stoliea lahka in naravna, brez bolečin in driske, se dc seže z uporabo staroznanih KROGLJIC IZ KRVAVINE. Domača cascara To izvrstno domače sredstvo čisti želodec, urejuje stolico. zmanjšuje lenost in natrpanost črev Cena škatljice močnejših 12 Din, cena škatliice slabših 10 Din Proizvaja in razpošilja stara I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna i sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zaqreb, Je-I lačičev trg 20. Dobiva se v vseh lekarnah- J* fttft* 1 Mirko Kunčič: Rajanje Ringaraja rajamo, smeh srebrn prodajamo: mila jera zvrhan koš ga dobi za počen groš. Ringaraja rajamo, praznik zlat obhajamo; i nami je sam ljubi Bog... Vsi na svatbo k ptičkom v log! Bomo skupaj rajali, bomo skupaj peli, zlate sanje sanjali, .zlate dneve šteli... Tri želje Živela sta mož in žena, ki sta bila tako revna, da si niti črnega kruha nista mogla vsak dan privoščiti. Nekega dne je mož dejal ženi: »Ce bi imel vsaj en del bogastva, katerega ima najin sosed, bi bil najsrečnejši človek na svetu!« Zena pa je dejala: >Ah, kaj bi samo z enim delom bogastva! Jaz bi liotela imeti ves denar, ki ga ima naš sosed. Potem bi si kupila najdragocenejše obleke in bi živela imenitno, kar bi se le dalo. Škoda, škoda, da daudanes ni več dobrih vil na svetu, ki bi nama pomagale do bogastva. Oh, le pomisli, kakšna sreča bi bila, če bi zdajle stopila takšna vila pred naju in nama izpolnila vsaj tri želje .. .!< Komaj je žena te besede izustila, so se skrivnostno odprla vrata in na pragu se je prikazala prelepa žena v dolgi beli halji, vsa posuta z biseri in demanti. Neslišno je stopila pred revnega moža in njegovo ženo ter ju nagovorila: »Jaz sem vila Ljudomila. Smilita se mi, siromaka. Hočem vama pomagati. Zaželita si tri reči — in jaz vama bom želje izpolnila. Toda zapomnita si: samo tri želje...! Dobro premislila in preudarita, kaj si bosla zaželela!« Rekši je vila, skrivnostno kakor je bila prišla, spet izginila. Siromaka kar nista mogla verjeli svoji sreči. Ce bi se to ne bilo zgodilo pri belem dnevu, bi bila prepričana, da sanjata. Tako pa... »Jej, jej,« je začela navdušeno vzklikati siroinakova žena, »kaj takega pa še ne! Zdaj pa kar hitro preudariva, kaj si bova zaželela. Jaz zase že vem: zahtevala bom, naj postanem lepa. bogata in imenitna.« Mož pa, ki je bil bolj skromen in razsoden od nje, jo je posvaril: >Ne bodi tako lahkomiselna! Kaj bi s samo lepoto, bogastvom in imenitnostjo! Jaz bi si raje zaželel zdravja, veselja in dolgega življenja, katerega ti bogastvo samo ne more dati.« »Eh, kaj bi sitnaril,« ga zavrne žena. >Kaj ti koristi dolgo življenje, če si vse življenje reven kot miš?!« >Veš kaj?« svetuje mož. »Odloživa želje do jutri zjutraj. Tako imava dovolj časa, da dobro premisliva in preudariva, kaj bi si izbrala.« »Dobro, pa naj bo po tvojem!« je poki-mala žena, čeprav bi bila najrajši kar ko] preizkusila radodarnost gorske vile. In je nato pristavila: »Hu, mraz postaja. Treba bo zakuriti v peči.« Naložila je polena v peč in zanetila ogenj. Potem je pristavila stol k peči in se zagledala v prasketajoči ogenj. In jo je pri tpm kar na lepem obšla zapeljiva misel. Polglasno je zamrmrala: >Oh, če bi nama zdaj kdo prinesel tolsto piško! Ocvrla bi jo — ali bi nama imenitno teknila!« Komaj je žena izgovorila poslednjo besedo, že je — o čudo božje! — priletela odne-kod tolsti piška in se skobacala v ponev... »Tristo nagačenih mačk!« je besno zakričal mož. »Požeruhinja nemarna! Zdaj pa imaš! Ena želja je že šla po vodi... Ostaneta nama samo še dve. Sem pa že tako jezen, da bi ti kar privoščil, naj ti piška priraste na glavo!« V tem hipu se je na njegovo največjo grozo uresničilo tudi to. Piška je mahoma skočila prestrašeni ženi na glavo in se ni dala več odstraniti... »Oh, jaz nesrečnica!« je zajavkala uboga žena. »Ali naj zdaj takale hodim okrog? O ti hudoba grda, da mi kaj takega narediš!« Mož je skesano povesil glavo in žalostno dejal: »Bolj nespametnih ljudi, kot sva midva, menda ni na vsem svetu... Zdaj nama ostane le ena želja še ...« »In ta je, da mi kar koj pade piška z glave — kajti kaj naj mi koristi vse bogastvo tega sveta, če bom morala takšnale hoditi okrog?!« S klavrnim srcem je moral mož pristati. Ko je bila piška odstranjena z ženine glave — sta bedaka ostala revna kot prej in tudi dobrotna vila se ju ni usmilila več. Bajtar Miha Ko je bajtar Miha zapil zadnjo njivo, ki mu je poleg raztrgane bajte ostala, mu je neka ciganka prerokovala, da bo na čudovit način obogatel. Treba da mu je samo iti o polnoči na pokopališče in vzeti iz novo izkopanega groba mrtvaško lobanjo ter jo položiti v prazno kaščo ... In je Miha vse sveto verjel. V temni, brezvetrni noči je v dušku izp'l meriro žganja in se — tako ohrabren — napotil proti pokopališču. Pokopališče leži četrt ure od vasi. V gluhi samoti. Težkih korakov se je bližal Miha kra.iu strahov, ves zatopljen v misli na svoje bodoče bogastvo. Čudno zamolklo so zaječala v zarjavelih tečajih pokopališka vrata. S hladnim molkom so pozdravili bajtarja Miho črni križa in grobovi. Nekaj Časa je neodločno stal nedaleč od praga, potem pa se je ojunačil in usmeril korake naravnost k grobni jami, ki je ležala sredi pokopališča. Srepo je uprl oči v kup sveže izkopane prsti. In se je zabelilo pred njim motno in hladno, da ga je streslo do kosti. — Bila je mrtvaška lobanja. Miha se je sklonil in jo pobral. Kakor da je prijel za kos ledu, mu je bilo... »Vrag!« je zaklel, jezen sam nase. »Ali sem junak! Takele prazne črepinje se pa menda vendar ne bom bal...« Pošastno je odjeknil njegov glas iz teme. Miha je držal lobanjo v rokah in se mu je mahoma zdelo, da je ona ponovila njegove besede ter se mu škodoželjno zarežala z votlimi očmi... »Vrag, kaj je vendar to?« je bajtar Miha zašklepetal z zobmi. In glej: lobanja je v odmevu ponovila tudi te besede... Bajtarja Miho je zdajci obšla divja groza. »Miha — kaj delaš? Pusti mrliče v miru!« mu je šlo skozi možgane resno, svareče... Naježili so se mu lasje. Spustil je lobanjo iz rok, da se je s truščem zakotalila v jamo, in se okrenil, da bi zbežal. Tedaj pa se je s suknjičem zataknil na železen križ ob vznožju groba. Krik smrtne groze se mu je iztrgal iz grla. Bil je prepričan, da so gn koščene roke mrtvaka zgrabile z.a suknjič ... Zašibile so se mu noge. Omahnil je in se zavalil navzdol: za mrtvaško lobanjo v odprti grob--— Nedaleč od pokopališča je stala grobar- jeva koča. Presunljiv krik je zdramil grobarja iz sna. Sluteč, da se je zgodila nesreča, je sklical nekaj vaščanov skupaj, in z njimi preiskal pokopališče. Izvlekli so bajtarja Miho napol mrtvega iz jame. Drhtel je po vsem telesu od groze in njegove oči so bile odprte na stežaj... Žabja svatba (Spisal in risal: E. D.) Dandanašnji res nihče ni varen svojega življenja. Nak, moža uboge Kege pa že nisem videl. Saj sem šele včeraj prišel iz, svojega brloga. Huda žitna je bila, pa sem si mislil: kaj bi, kar ostani doma dokler ne nastopi lepše vreme. No, pa je zadnje dni tnko prijetno sijalo solnce, da sem se odločil oditi na piano. Da tako je, včeraj sem šele pričel z delom.<. I Miška je nestrpno čakala, kedaj bo krt končal svoj dolgovezni govor. Ko je čula, da ne ve ničesar o Ueginem možu, se je poslovila j od počasnega krta in hitela dalje. Že je hitela preko ceste, ko zagleda v prahu nekaj stisnjenega — povoženega. Zle slutnje so napolnile njeno drobno srče.ee. Kaj, če se je ubogemu žabjemu očetu pripetila nesreča pri prehodu čez cesto?« Dandanes, ko jo toliko voz.il na ce slab, res nihče ne ve, k !aj ga piesencti nesreča. Saj celo ljudje niso varni pred mnogi-Irojnimi drvečimi avtomobili. 1'iihilela ie na meslo, kjer je v p-.ahu iti Ta dogodek si je Miha zapomnil za vselej. Vedel je, da je bila glavni vzrok njegove nesreče — pijača, ki se ji je poslej popolnoma odpovedal in si z delom in marljivostjo ustvaril novo, lepše življenje. M. K.: Brezovi gaji Vztrepetali so listi brezovih gajev ... Kot tihe molitve komaj viden trepet preko bledih usten pobožnih nun, kot žametnih prstov začarane princeske rahel drsljaj preko harfinih strun — je šel preko njih skrivnosten šepet, pritajen vzdih ... Prečudežnim bajkam večernih vetrov, ki iz Devete dežele na jug domov kot zapozneli romarji mimo potujejo — trepetajoči listi brezovih gajev zamaknjeno prisluškujejo... Večerni pozdrav K vam bi šel v svate, zvezdice zlate — pa so mi bolne sanje krilate ... Nad tihim poljem mehko vzdrhtela v tajno tišino je osamela pesemca sladka. Poje jo slavček: »Zvezdice ljube — en lep pozdrav tek!« V težkih dn U Včasih breme težkih dni materi izvije vzdih. A Če gledam ji v oči, samo solnce vidim v njih ... Nekaj upa, nekaj čuti, nekaj sluti nje srce. Kaj pač drugega naj čuti — kakor lepše dni za me? Kako je pridigat Nasredin-hodža Nekoč je živel turški hodža (svečenik) z imenom Nasredin, ki je bil velik šaljivec. Nekega dne je hotel pridigati, pa je vprašal najprej svoje kmete: »Ali veste, o čem vam bom danes govoril?« »Ne vemo!« so odgovorili kmetje. »Ce ne veste, vant pač ni treba vedeti.« In ni pridigal. Prihodnji petek — ki ga smatrajo Turki za svojo nedeljo — je Nasredin-Hodža spet vprašal svoje krnele: »Ali veste, o Čem vam bom danes govoril?« Medtem pa so se že vsi kmetje v vasi domenili, kaj bodo odgovorili. In so zaklicali: »Vemo, vemo!« »No. če veste, ni treba, da bi vam še jaz pripovedoval!« In spet ni pridigal. Za tretji petek pa so se kmetje domenili, da bodo odgovorili: nekateri z »ne vemo!«, drugi pa z »vemo, vemo!« Tn tako se je zgodilo. Ko jih je vprašal hodža, ali vedo, o čem jim bo govoril, so nekateri zaklicali: »Vemo, vemo!« Drugi pa so zaklicali: >Ne vemo!« Nasredin jih je prekinil: »No, dobro, če je tako, pa naj oni, ki vedo, povedo onim. ki ne vedo!« In tudi to pot ni pridigal. blatu ležal — mrtvi mož Rege. Telo je bilo sploščeno ter je naličilo debelejšemu listu papirja, okončine so štrlele daleč proč. Okoli mrtve žabe je bilo zbranih nekaj velikih gozdnih mravelj, ki so skušale z združenimi močmi odvleči mrtvo žabo v svoje ogromno mravljišče onkraj ceste. Izza roba ceste so se bojazljivo približa-vali grobarji, kojih dolžnost je. da vsaki mrtvi živali napravijo primeren grob. Na žalost so jih prehitele mravlje, ki so se hotele z mrtvo žabo okoristiti. Ko so /.ugledale miško, so se prestrašene rasbežale na vse strani. In prav so storilo, kajti pogled na nesranmire je miško tako ra/.kačil, da je hotela takoj obračunali z njimi. Prišedši do mrtve žabe je sklenila, da jo izroči grobarjem, ki so med tem že hiteli na kraj nesreče. Zgrabila je ubogo žival za zadnjo okončino ter jo vlekla proti s travo in gnničjem zarastlem robu ceste. V parih so ji sledili grobarji, ki so nalo zagrebli ponesrečeno žival. Poslednji solnčni žarki so se le s težavo prerili skozi gosto dravje, <1a zadnjikrat oh-sijejo ubogo žabo, ki se je tako rada grela ob hladnih pomladnih dneh v njihovi toploti. Pokop je bil končan in miška je hitela k Pegi. dn ji sporoči kar je zvedela in videla. Uboga žaba so je bridko razjokala, ko je čoln, da njen ljubljeni soprog ne živi več. Tudi nj^ni sir"tni oiročičj so jeli plakati, ko so čuli, da se dobri očka nr povrne nikdar več. (Dalje pr.hodnjo nedeljo.) STR1ČKOV KOTIČEK 185. Dragi Kotičkov striček! — Prosim Te, sprejmi me v svoj kotiček, pa ti bom opisal, kako je bilo na izletu na krasnem Bledu. V Vižmarjih smo stopili v vlak. Peljali smo se dalje in se pripeljali do Jesenic. Tam srno čakali pol ure. Potem smo se peljali še nekaj časa. Ko je peljal vlak skozi predor, je bila strašanska tema. Otroci so tako vpili, da me je bilo groza. Na Bledu je bilo zelo lepo. Vozili smo se po jezeru. Videli smo kraljevo palačo, kopališče in kapelico. Bil sem v dveh cerkvah. Obe sta prav lepi — tako ona na Bledu kakor tudi na otoku. Pili smo malinovec in vodo. Videli smo majhne in velike ribice in lepe hiše. Ko smo si vse dobro ogledali, smo zopet vstopili v vlak in se odpeljali proti domu. Šele zvečer sem prišel domov. Tam me je čakala večerja. Bil pa sem bolan, zato nisem nič jedel; sem šel raje spat. Veš, striček. doma imamo petelinčka in putko. Petelinček je strašno hud — še bolj kot Požgančev oča. Putka pa ima šest drobčkanih piškov. Huda ni je tako, da kar hlače pomeri, če ji kdo pokaže metlo — Lepo Te pozdravlja Ciril Pogačnik, učenec lil. razr. v Št. Vidu nad Ljubljano. Dragi Ciril! — Da je bilo na Bledu res t»» lepo in imenitno, kakor mi opisuješ. Ti prav rad verjamem. Toda tega, da ste videli na jezeru majhne in v e 1 i k e ribice, Fi pa pri najboljši volji ne morem verjeti. Veš, zakaj ne? Zato. ker velikih ribic na svetu sploh ni. Jaz poznam samo dve vrsti rib (ne ribic): maihne in velike. Prvim pravimo ribice, drugim pa ribe. Da so ribice majhne in ribe velike — se razume samo po sebi. Samo pomisli, kako smešno hi se slišalo, če bi dejal • majhen otročiček- ali »velik otročiček«! Otročiček sploh drugačen ne inore hiti kot majhen. Ko pa enkrat malo doraste, mu tudi ne pravimo »velik otročiček«, nego mu pravimo otrok — ali ne? Ali tako hud je vaš petelinček. sapramiš, da celo Po/gančevega očeta poseka? Potem se ga je pi res treha bati, potem! Hoja hej, bodo Tvojeg« sporočila Požgančev oča veseli! Oni se nam reč že delj časa pripravljajo, da bi si dali nove hlače pomeriti, ko jim stare -cveto« že na vseh koncih in kraiih. Toda jim je žal dinarčkov. ki bi jih za nove hlače morali odtteti krojaču... /daj jim pa teca ne bo treba, holaj! Se bodo kratkomalo oborožili t metlo, prištorkljali k vam — in putka jirr bo hlače pomerila kar zastonj... Te pozdravlja Kotičkov sinček. 186. Liubi Kotičkov striček! Danes se pa še iz Skaručne nekdo oglaša. Morda Ti je že kaj znana? Prav lepo je pri nas. Ce ne verjameš, pa se pridi prepričat! Skaruška krvava klobasa je tudi dobra Vabim Te, da jih prideš pokušat. Požgančev oča nai gredo pa pred Vodnikov sjvjmenik sedet. Tja pride največ tujcev. Tako bodo postali najbolj slaven mož. Ce pa tam preveč piha, naj gredo jva pod Rotov*ke štenirf' sedet, /a nahod bi jim pa svetoval zmlet poper. Pa še drugič kai! — Sprejmi koš najlepših pozdravov od Cirila Vndeta. učenca II. razreda pri St. Vidu nad Ljubljano. Dragi Ciril! Da je skaruška klobasa dobra klobasa, bo najbrž kar res. Toda — ali premorete vsi skupaj samo eno klobaso? Zakaj me pa potcin vabiš, naj j i h pridem pokušat, ko govoriš o eni sami klobasi? Razloži mi to čudno m.inko, razloži! Tvoj dobrohotni nasvet bodo Požgančev oča gotovo kar koj upoštevali. Sicer bi jaz dejal, da »o že itak dovolj slavni in bolj slavni že skoraj biti nc moreio. Toda se hode Požgančevemu očetu vseeno imenitno zdelo sedeti pod Vodnikovim spomenikom in razkazovati radovednim 1 juhljančanom svojo prekrasno ščetinasto brado, ki je ježu podobna in svoje tinte brke. ki jim kakor dvoje koruznih metel šlrliio narazen... Sicer še ne vem. kai ho k tenm naš strogi magistrat deial. Bo d»ial najbrž tako, da se nikakor ne spodobi, da bi Požgančev oča delali konkurenco zaslužnemu našemu pesniku Vodniku, ki tam žc leta in leta kakor kakšen stražnik, ki urejuje promet stoji in branievke nadzira... Nak. to res skoraida ne gre! Saj nič ne rečem: so si Požgančev oča tudi žc mnogo zaslug za mili narod priborili, toda toliko pa še vendar ne, da hi spadali že zdaj, ko Je življenja niso iz sebe izkihnili. na tako imenitno mesto, kaor je ono tam — sredi prelepih zelinatih £r'av. krompirja, rene, kolarabe. fižola, petršilčka. čebule, korenja in kle-petavih branievk. Priznati pa morem: od sile lepo bi bilo, če hi Požgančev oča pod Vodnikovim s"o-menikom sedeli — in poper proti nahodu vdihavali. Prekrasno bi kihali od jutra do večera. Navdušeno ljudstvo pa bi niih prekrasno kihanie snrem-Ijalo z urnobesnimi »živijo« klici... To bi bil nad vse (ranljiv prizor, ki hi potovo privabil celo mnogo več tujcev v I iubljano, kakor jih privabi v Višnjo goro vcleslavni višnjegorski nolž. ki ga imaio na zlati veripi priklenjenega in ki nad vse sprclno z rožički migali zna... Te lepo pozdravlja Kotiček striček Za bistre f*rave Rešitev zloženke. O moj preljubi, dragi dom. zate srce gori; kako te zvesto ljubil bom vse svoje žive dni! Pravilnih rešitev je bilo topol nekaj na« 100. Za nagrado jp bila izžrebana: M i mi Premrl, učenka I. razr. mešč. šole na Jesenicah, Gorenjsko. Dobi knjigo >Za Zidano voljo«. Ni vse zlato, knr se sveti. V šoli razlaga učitelj otrokom pregovor, da ni vse. zlato, kar se sveti. Ko je prepričan, da jim je stvar že dovolj natančno pojasnil, pobara enega učencev: »No, Jurček. povej mi kakšno primero o predmetu: ni vse zlato, knr se sveti.« Jurček malo pomisli in nato reče: »Nos Požgančevega očeta!« Jei in klop. Hoja hej, otroci, ali veste, kakšna je tuz-i lika med ježom in klopjo? Ne veste? Res ne? — Sedite ježu na I hrbet, pa boste kaj hitro vedeli, kakšna ie I razlika' Domače ognjišče Naš v • zdravnik M. Š. v S. Na srčno napako ne prehude vrste dajo sklepati vaše vrstice. Kot materi številnih otrok odločno svetujem, da se napotite, kakor sama uvidevate za smotrno, k bližnjemu zdravniku, ki vam bržkone ne predpiše zdravil, marveč poda druga navodila glede dela in prehrane, da se izognete opešanju srca in morebitnemu vnetju krčne žile na bedru. Napravite si bližnjega zdravnika za svetovalca, ki vam pomaga bolezni preprečevati. Zanj je to hvaležnejše opravilo, kakor razvite bolezni zdraviti, tudi vam bo la način ne samo prijetnejši, temveč tudi cenejši. Luknjice v obleki ali perilu se splača krpati, dokler so majhne! J. T. v Lj. Močno šumenje v ušesih imate že več let navzlic običajnemu zdravljenju, šumenje vam moti celo spanje; pri kopanju imate bolečine v ušesih. Ako zmorete, pojdite nekaj let zaporedoma vsaj za tri tedne na morski zrak, v hladnih mesecih pijte ribje olje, izpirajte si redno vsak dan nos s toplim kamilčnim ali kaduljevim čajem, ki mu dodajte nekaj zrn soli, kopljite se samo s 6krbno zadelanima sluhovodoma. S takim ravnanjem utegnete ugnati morebitno vnetje in pregnati posledice ušesnega vnetja; so pa tudi neke vrste električnega toka, ki vplivajo zelo ugodno na motenja vaše vrste. Kot uradnica imate takšno zdravljenje na razpolago. A. P. v H. Krive noge (bžkone mislite upognjeni goleni ali pa v kolenih skrirljeni bedri, zakaj nogi sta izjemoma kdaj krivi) so pri 15-mesečnem otroku pogost pojav — rahite, ki zmehča ogrodje. Izkrivljenja v obliki črke O se redno kolikortoliko uraščajo in uravnavajo, izkrivljene v obliki (tuje jezikovne) črke X, ali rimske številke X Be navadno ne popravljajo z rastjo, marveč slabšajo. Kako je v vašem primeru, ne vem, pripominjam pa, da je v tej dobi vsakršno (operativno-ortoped-sko) zdravljenje prezgodnje in kvarno, za zdaj treba zdraviti rahito — angleško bolezen, da se okostje in vse telo utrdi, zdravljenje nakaze pride ▼ poštev šele po četrtem letu. J. T. v C. Srbei na golenih (noge so spodnji del bedra pod gležnjem) je različnega izvora in znak raznovrstnih bolezni, .kožnih, notranjih in živčnih. Srbečica je spremljevalka sraba ali garij in ostane časih kot posledica pri živčno ali koino občutnih ljudeh še dolgo. Kako naj jaz na daljo presodim, kaj tiči za vašim primerom? Ako vas nt zadovoljilo dosedanje zdravljenje, poiščite zdravnika — strokovnjaka! 1. F. na R Želodčno motenje se pri postar-nem človeku ne razgubi tako hitro in časih nastopijo tudi zapletljaji; posebno rada obole še Jetra, kar je bržkone pri vas nastopilo, ako trde ljudje, da ste rumeni zdaj zlatenica to dokazuje očitno. Vsekakor »padate v zdravniško oskrbo, tudi radi oslabelega srra. Ako ne marate zdravnika, pustite tudi domača zdravila razen dveh: mir in po«tl K. P. na B. Do pravilne hoje naj pripravim vašo že pol odraslo hčer, ki je imela v drugem letu angleško bolezen in sta se ji »nogi« nekoliko Bkrivill? Rastoč človek si t hotno pravilno hojo utegne napako popraviti in celo odpraviti. Treba mu primernega obuvala, kakšno naj bo obuvalo ali opora za ud, more določiti »amo zdravnik, ki nakaznost vidi. Morda ima vaša hčerka pravšno hojo in zdrave noge, in le materine oči vidijo krivo? I. H. v Lj. Mrgolenj« po vsem životu; kakor ga opisujete, je bolj redek pojav in znači živčno bolezen. Če se ne morete zdraviti zasebno, pojdite na živčni oddelek splošne bolnice, kjer vas sprejmejo za nekaj časa, bržkone pa bo zadostovalo ambulantno zdravljenje. Vsako drugačno (posredno) zdravljenje je nezmiselno ugibanje! I. R. v S. Zakona se bojite in si ga želite kot zatočišče za kasnejša leta. Kaj naj jaz svetujem zrelemu možu, ki je v življenju kolebaj med samostanskim in zakonskim življenjem a stoji še sredi med obema, kakor tisti slavni osel med dvema kupoma sena, ki ni vedel, katerega naj se loti in je sredi sena poginil zavoljo lakote. Človek takega duševnega razpoloženja, ki že zdaj računi z morebitno hujšim »grizodušjem« (čisto nov izraz zame!) v zakonu, ne spada v zakon, tudi če bi imel samo pol vaših let. Za zakon treba samozavesti in tve-gave srčnosti! Zato je po splošnem vtisu ,ki ga je napravilo name vaše pismo, za vas najprimerneje, da se držite samskega stanu in, kadar se naveličate samostojnega življenja, poiščite zaslombe v kakšni taki hiši, kjer vas kot obrtnika radi sprejmejo. J. P. v Lj. Soprogina mrzlobnost vas tlači in žalosti. Navzlic vašemu prizadevanju se zlo preje hujša kot boljša. Kaj počnite, da se neznosno stanje premeni? Treba vam vedeti in uvaževati troje in po tem spoznavanju storiti troje. Po svoji naravi je v življenski skupnosti en del bolj dejalen, drugi del bolj trpen, ali v prispodobi rečeno bolj gorak in mrzel, kar daje posebno ubranost ali soglasnost, zakaj ogenj na obeh straneh daje požar, obojni hlad pomeni žalost življenja ali smrt, navadno se oba nasprotna tečaja zbližujeta in sre-čavata tam kje ob sredini skupne razdalje. Gorkob-nost in mrzlobnost slonita ne tolikaj na tvarnih kolikor na duševnih podlagah, tudi razum ali pamet nimata tolikega vpliva kakor podzavestno čustvovanje in zavestno hotenje. Dogaja se tudi, da se prvotno ugodno razmerje in razpoloženje pokvari in poslabša po nerodnosti ali brezobzirnosti dejavnega dela, trpni del se odmiče in še bolj hladi. Svetujem vam, izprašajte si vest in opustite vsako tvarno prizadevanje vsaj za pol leta, da se napetost oziroma odpornost poležeta in upo-stavi mirno stanje. Ta doba pa naj ne poteka brez smotrenega pripravljanja. Vsak človek ima svojo Ahilovo peto, ki je ranljiv«, vsak človek ima kje kako mesto, kjer je občuten in dostopen. Ko ste ugotovili eno ali več takih mest, obdelujte je z lepa in počasi, kakor neopazno, zakaj naglica jn »tla, ki kaže očitno namero, skvari morda uspeh ie iz početka. Naposled vam priporočam za zgled modrega proroka, ki se jo sam dostojanstveno približal gori, ko gora ni hotela na povelje k njemu! Pa mi pišite kaj tja za predpustl Pravni nasveti Odgovornost najemnika ca netoino darfino prijavo. I. G. H Podpisali ste davčno prijavo, v kateri pa najemodajalec ni navedel one najemnine, ki mu jo dejansko plačujete. Vprašujete, če »e more tudi vam kaj pripetiti, ako oblast izve za zatajbo. — Davčni zakon določa, da »e kaznuje tudi najemniki, ki podado v davčni prijavi aH v vsojih napovedih na vprašanja davčnih oblastev netočne izjave ali netočna potrdila potrdila, ali onemogočijo z negatavnim postopanjem ugotovitev pravega dejanskega stanja. I. B. M. Vprašanje jc nejasno, zato ni mogoč točen odgovor. Ce je že državni svet izdal odločbo, je ta stvar rešena in je nadaljnje pritoževanje odveč. Plačilo rknjitenih terjatev. J. Z. V Na posestvu je vknjiženlh več upnikov. Ker pa je vrednost posestev padla, izkupiček zn prodano posestvo gotovo ne bo pokril vseh vknjiženih terjatev. Kdo bo prikrajšan? — Vknjiženi upniki se bodo izplačali po vrstnem redu njihovih knjižnih vpisov, dokler bo kaj izkupička. Ostali bodo pač nekriti. Dr. B. S. Glede vrnitve kavcije se obrnite n« glavno direkcijo cartn v Belgradu, če od carinarnice ne dobite odgovora. Priposestvovana pot. F. M. K. R. Preko Vašega pašnika pelje čez mostiček pot, ki jo uporabljate sami in 4 posestniki, ter ste vsi »ku-paj postavili že navedeni mostiček. Sedaj si pa lasti še peti sosed M. pravico tega pota in Vam je po svojem zastopniku poslal opomin, da morate podpisati tozadevno izjavo in plačati zastopniške stroške. — Ce bo sosed mogel dokazati, da je sam ali pa da so njegovi posestni predniki nemoteno skozi 30 let vozili po sporni poti, očitno, tako da ste ga videli, ne da bi mu branili in ne da bi za uporabo pota prosil, potem si je pot priposestvoval. V tem slučaju morate sosedu podpisati toz devno listino, sicer Vas lahko toži na priznanje služnostne pravice pota in bt morali plačati vse pravdne stroške. Sedanje stroške pa ste dolžni plačati sosedu za opomin po zastopniku. Če mislite, da so previsoki, lahko zahtevate sodno odmero. Ce pa nimate dokazov za to, da si lasti pot sosed le v zadnjih letih In da še ni 30 let vozil po sporni poti, potem se pustite tožiti in bo sosed zgubil pravdo. Poškropljenje obleke po avtomobila. S. A. P. Po cesti, pokriti z mlakužami po dežju, je pridrvel avto in Vas poškropil, tako, da je bila obleka vsa zamazana. Avto bi se lahko mlakuž izognil, pa se ni. Kdo je odgovoren za škodo? — Cestno-policijski predp. določajo, kako in s kakšno brzino smejo avtomobili voziti po cestah. Če bi voznik kršil tak predpis in bi le vsled tega Vas poškropil z blatom, potem sta voznik in lastnik nerazdelno odgovorna za povzročeno škodo. Tožbo se sme vložiti tudi pri sodišču, v čigar okolišu se je zgodila poškodba. Vložena pa mora biti tekom 6 mesecev, odkar je poškodovancu znano ime voznika oziroma lastnika, najkasneje pa tekom 3 lel po nezgodi. Največja doputsna brzina potniških avtomobilov znaša na prosti cesti izven naseljenih krajev 5<> km na uro; v naseljenih krajih pa 15 km, dočim znaša v kopališčih in zdraviliščih 8 km na uro. Odstopnina za lokal. I. H. Sp. S. Po posre-dovalcu-sorodniku ste iskali za svojo obrt lokal. Svak Vam je sporočil, da je našel primeren lokal, v katerem da je bila ista obrt že vpeljana. Po svaku ste dosedanjemu najemniku lokala plačali zahtevano odstopnino in kupnino za inventar. Pruva vrednost inventarja je znašala le eno četr- tino plačane odstopnine. Ko ste se vselili In govorili » hišnim gospodarjem, pa ste ugotovili, da v tem lokalu Vaš prednik sploh ni izvrševal obrti, pač pa, da je le od nekega obrtnika ta lokal prevzel za malenkostno ceno v primeru z odstopnino, ki ste jo umi plačali. Vprašate, če smete od Vašega prednika zahtevati povračilo preveč plačane odstopnine? — Ne. To, kar ste sedaj zvedeli od hišnega gospodarja, bi lahko Vaš svak pri običajni previdnosti lahko že takrat poizvedel. Pri prodaji pač vsak svojo robo hvali. Stvar kupca pa je, da trezno premisli, kaj da kupi ln prevzame. Pri prevzemu ste vedeli za pravo vrednost inventarja. Le če bi se s prejšnjim najemnikom izrecno dogovorili, da jamči, da boste imeli najmanj toliko in toliko prometa, in da 1« radi tega plačate odstopnino, potem bi Vam Vaš prednik jamčil do višine odstopnine za zaslužek ob minimalno zgovorjenem prometu. Brez takega izrecnega dogovora pa ste z odstopnino plačali to, kar »te pa? videli. Naročena srečka. K. G. SI. Pri neki razpo-šiljalnici srečk drž. razredne loterije ste kupili srečko. Pred žrebanjem v 5. razredu Vam je tvrdka poslala tiskano ponudbo, češ, da Vam pošljejo še eno srečko pred končanim žrebanjem, če Vaša sedanja srečka zadene in jo takoj pošljete tvrdki. Vaša srečka je zadela 500 Din. Pisali ste tvrdki, da vzamete še drugo srečko, ki Vam je bila priporočeno poslana na zadnji dan žrebanja. Prvo srečko ste nato poslali tvrdki, ki je prejem pismeno potrdila in vzela dobitek te srečke v znesku 500 Din za plačilo druge srečke, ki ni nič zadela. Vprašate, če je to postopanje pravilno. — Da. Igrali ste z dvema srečkama. Prva je zadela. NaroČili ste drugo. Ker ste jo dobili na zadnji dan žrebanja, ste imeli še vedno možnost, da bo ta srečka izžrebana. Ker ni bila, je tvrdka pravilno v »mlslu Vašega naročilo, poravnala z dobitkom prve srečke kupnino za drugo srečko. Oporoka »e lahko vedno spremeni. F. F. P. Oče Vaše žene je bil dvakrat poročen in ima iz vsakega zakona dva otroka. Enega sina je pred vojno izplačal; Vaši ženi in Vam pa je obljubil po smrti posestvo, pod pogojem, da izplačate ostalima dvema otrokoma doto in ju prevzameta v dosmrtno oskrbo. Tozadevno je oče napravil oporoko. Vprašate, če smete del gornjih bremen odkloniti, ker je posestvo majhno. — Oporoko lahko oče do svoje smrti vedno še lahko spremeni. Po očetovi smrti bi bilo celo posestvo cenjeno. Dedovali bi le čisto zapuščino. Od vrednosti posestva se bodo odštela vsa dosedanja že vknjižena bremena. Nato se bo precenil dosmrtni prevžitek ostalih dveh otrok in vrednost tega vžitka skupaj z doto odšteto od vrednosti posestva. Ker pa je posestvo majhno, bo čista zapuščina jako mala. Ne boste pa mogli pri dediščini odkloniti le bremena. Prevzeti morate celo zapuščino nli pa nič. _ Da ne boste kasneje razočarani, Vam svetujemo, da se s tastom sedaj dogovorite glede Vašega zaslužka na posestvu in to tudi pismeno napravite. Brez takega dogovora ne boste mogli uveljaviti Vašega zaslužka na domu Vaše žene. Dolžnosti varuha. I. P. Kot varu 12-letnega nezakonskega otroka imate stalne težave glede izterjanja prisojene vzdrževalnine. — če Vaše pritožbe pri dotičnih uradih v Savski banovini niso bile upoštevane, Vam svetujemo, da zaprosite pri varstvenem sodišču, da sodišče samo pospeši nakazilo dela zarobljene pokojnine. Ker je varovanec brez premoženja, mu bo sodišče gotovo priznalo pravico revnih in ne bo treba več plačevati kolkov za razna notrdil* V računanje t dolini delel. A. V. M. Za sina in hčerko ste plačevali zavarovalnino. Ali moreta zavarovalnino všteti v dediščino. — Postava določa, da je na zahtevo otroka, ki ima pravico na dolžni delež, vpoštevati pri preračunu zapuščine to, kar je zapustnik daroval med živimi. Ne vpošteva se pa to, kar je zapustnik podaril ob času, k'o ni imel otrok, ki bi imeli pravico na dolžni delež, dalje ne to, kar je bilo podarjeno iz darovalčevih dohodkov, ne da bi se zmanjšala glavnica njegove imovine itd. Iz tega izhaja, da bo v predmetnem slučaju težko doseči vračunanje zavarovalnine, če jo plačujete iz svojih dohodkov. Samolastno znižanje mezde. B. R. L. Oddali ste zidarska in adopcijska dela za dogovorjeno mezdo. Sedaj pa nekateri trdijo, da Je mezda previsoka. Ali jo je mogoče znižati? — Samolastno ne morete plačila znižati, ker sta obe stranki na dogovor. Vrnitev občinske trošarine. Z. n. š. Pomotoma ste zadnja leta plačevali občinsko trošarino na vino in bi jo radi dobili nazaj. Kam se je obrniti? — Vlsožite prošnjo za povrnitev pomotoma plačane trošarine na kr. bansko upravo v Ljubljani. V hurnih luč in zrak Če hoče perutninar zaslužiti, si izbere kure dobre pasme in poskrbi za hrano in prostore, da bi mu znesle čim več jajc. Zdrav, suh, praktičen, četudi ne predrag kurnik je nredpogoj za stalnost dohodkov. Večina naših kitrnikov po deželi pač ni veliko vredna. Vsi poznamo ozke, strme lestvice, ki vodijo v zasilna zavetišča v podstrešju kravjega ali prašičjega hleva. Kure ždijo v napoltemni, zatohli, slabo prezračeni, vlažni luknji. To je idealno bivališče za mrčes, ki se tako razmnoži, da gredo zvečer nesrečne kure rajši spat po drevesih, in jih je treba nagnati v kurnik. Izmučene, onemogle živali niso v stanu znesti veliko jajc, shujšajo in postanejo dovzetne za kužne bolezni. Dober kurnik mora biti svetel, zračen (a brez prepiha), suh in enako dobro zavarovan proti mrazu in vročini. Kokoši tudi v divjem stanju iščejo hrano z brskanjem po tleh, zato imajo izredno močne noge. Moramo jim torej nakloniti zadosti prostora in udobna sedala. Polaganje hrane, pometanje, razkuževanje, gnezda in posoda — vse to zahteva pažnjo, ako na) dosežemo uspeh. Perutninarska farma mora stati na suhem, proti jugu ali jugovzhodu obrnjenem, malce poševnem obronku. Tla morajo propuščati vlago. Pročelje kurnika z okni naj bo obrnjeno proti jugu ali jugovzhodu, v sili proti zahodu ali vzhodu, toda na noben način proti severu. Velik mora biti toliko, da prihaja po en meter sveta za vsake tri kure. Razmerje med dolžino in širino znašaj približno 6 : 5. Ožji, a zato daljši kurniki niso priporočljivi, ker nudijo premalo prostora za gnezda in ostalo opremo. Kurnik ne sme biti previsok, da ne bi bil prehladen. 2.10 ali kvečjemu 2.30 m razdalje od tal do strehe popolnoma zadostuje. Sedala se pritrdijo v razdalji 35 cm na zadnjo steno. En meter dolga palica zadostuje za petorico manjših ali srednjevelikih kur. Po stranskih stenah namestimo gnezda. Na tleh sredi kurnika stoji posoda z vodo in pičo. Urejena mora biti tako, da avtomatično preprečuje razmetavanje in onesnaženje. H gradnji sami je pripomniti, da shajamo z betonskim, zidanim ali tudi kamenitim (v bližini kamenoloma) temeljem. Tla zahtevajo posebno pozornost, ker povzročata mraz in vlaga na tleh pretežno večino bolezni pri perutnini. Suha tla so predpogoj za uspeh, in vsled tega niso primerna lesena tla, ki propuščajo vlago pa soparo. Umetna tla iz opeke, betona ali ploč so boljša, toda več ali manj mrzla. To napako odpravimo s potresanjem stelje ali slame ali z izolirano lepenko. Dobro služi tudi navaden muli ali ilovica. Zidovje iz polovične ali cele opeke je premrzlo, če pa je debelejše — predrago. Skozi lesene stene iz desk zopet piha mraz. Zato je poreben zunanji ati notranji izolacijski opaž. Domače tvrdke nudijo več vrst sličnih plošč, ki so se dobro obnesle. Gospodar, ki nima denarja, pozimi lahko ščiti stene s ple-tenkami iz slame ozir. trsja. V prostoru za sedala je treba zamašiti z mavcem vse razpokline v steni, da se ne zaredi mrčes. — Za streho lahko porabimo navadno, ne pokatrartjeno lepenko ali pa zračno slamnato oziroma ilovnato opeko. Navadna prežgana opeka je premrzla in zahteva dodaten vmesni strop. Jako važno zračenje ne povzroča posebnih težkoč ali izdatkov. V to svrno zadostujejo navadne luknje na pročelju med okni: ostanejo odprte pozimi in poleti. Znotraj jih zapira na zid pritrjen, prevrtan, lesen zaboj, ki preprečuje prekomeren, nagel dotok mrzlega zraka. Luknje v lesu prikrivajo na zadnji steni zaboja pritrjene zaklopnice, ki jih po potrebi odpiramo ali zapiramo. Topel, smrdljivi zrak se dviga pod streho med tramovje in spuhti skozi odprtine v slemenu. Nastlana slama popije vlago. Po večjih kurnikih je potrebna tudi dimnična cev, ki odvaja težki, z ogljikovo kislino prepojeni zrak od očedkov. Okna morajo biti visoka in globoka, da pritegnejo čim več solnčne luči. Zunanji okvir naj meri do 50 cm višine. Skupna površina vseh oken mora znašati od ene šestine do ene osmine površine tal. Okna se nahajajo na pročelju. Ostale stene ne potrebujejo oken, da ne bi nastal prepih. Za okna so priporočljiva stekla, ki propuščajo solnčne žarke, a tudi kovinske mreže niso dražje, a zato pripravnejše, ker se nc ubijejo. Notranja oprema naj nc stoji na tleh, temveč na podstavkih in naj bo premična: to olajša snaženje. Tla so prosta, ker potrebujejo kokoši prostor za brskanje. Pretežni večini naših posestnikov itak ne bo treba graditi novih, dragih kurnikov. V to svrho lahko izpraznijo nli izrabijo prazne, stare skednje, hleve, koče, kolnice in slično Modne novosti 1. Eleganten popoldanski komplet: jopica in bluza iz čipkastega blaga bledo-rumene barve; krilo iz temnorjave svile. Cvet v gumb-niči in širok klobuk dopolnjujeta elegantni učinek. 2. Čedna dopoldanska obleka iz mehkega volnenega blaga ali svile; širok lakast pas podčrtava športni slog. Jedilnik za avgust (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola v Zg. Šiški. Ponedeljek, 10. avgusta. Kosilo: Sadje. Telečja pečenka in mešana solata. Smetanov štrukelj. Večerja: Omleta z gnjatjo in solata. Torek, 11. avgusta. Kosilo: Sadje. Dalmatinska juha. Rflot* z golobčkl. Limonov močnik. Večerja : Rižota in solata. Sreda, 12. avgusta. Kosilo: Sadje. Paradižnikova juha. Pral»-no zelje in svinjska reberca, pečen krompir. Pe-čenjak iz zdroba. Večerja : Melancani in pretlačea krompir. Četrtek, 13. avgusta. Kosilo: Sadje. Pretaknjena jetrca s im» tano, pražen riž, solata. Jabolčni štrukelj. Večerja : Nadevan paradižnik in pražen krompir. Petek, 14. argnita. Kosilo: Sadje. Krompirjeva juha. Ocvrta ščuka, solata, zelne krpice. Cimetove zvezdice. Večerja : Sirovi mošnjički in solata. Sobota, 15. avgusta. Kosilo: Sadje. Telečja kisla juha. Močnik (puding) iz »pinače in krompirja. Jabolčni vil-vanci. Večerja : Nadevane buče in pražen ril solata. Nedelja, 16. avgnita. Kosilo: Sadje. Možganova juha z ocvrtii% kruhom. Piščanci v papriki, nadevani krompirjevi cmoki, solata. Sladoled in prepečenec (suhar). Večerja : Narezana solata, šarkelj In Sa). Fižol v strnfjn. Tega je sedaj veliko; je pa dober, okusen, zdrav, lahko prebavljiv in redilen, zato ga skrbna gospodinja ne kuha samo sedaj, ko ga lahko natrgamo na gredi, ampak si ga shrani še za zimo. Fižol shranimo za zimo na ta način kakor kislo zelje. Fižol se osnaži in stehta. Na vsak kilogram fižola se dene 16 dkg soli. Fižol se vrže za trenutek v vrelo vodo, nato se odcedi in strese na mizo, da se shladi. Ko je hladen, ga vložimo tesno v sod, kad ali lonec. Ko se fižol vlaga, »e vmes potresa sol in sicer na dnu soda manj, proti vrhu pa vedno več, ker se »ol na dno steka. Ko je po-soda_ polna, položimo deske kakor na kislo zelje, obtežimo s kamenjem in pustimo en dan na miru. Drugi dan poglejmo, če je voda stopila na vrh desk, če ni, jo toliko dolij, dn stopi čez deske. Tako pusti en mesec ali dalj, da se fižol skisa. Ko je skisan, ga osnaži, umij kakor kislo zelje. Po zimi, preden ga skuhaš, ga namoči čez noč v mrzli vodi. Uganke Rešitev: „Najkrajši zid"t t> Očka Poklukar da ciganu kozarček žganja in mu reče: >Na, cigan, izpij! Toda zapomni si: če boS dejal, da je žganje dobro, dobiš zaušnico, če boš dejal, da ni dobro — dobiš prav tako zaušnico !< Cigan izpije žganje. »No, kakšno se ti zdi?« ga lokavo pobara očka Poklukar. Cigan ga zvito pogleda in odgovori: »Daj mi še en kozarček, pa ti povem.i Očka Poklukar mu da še en kozarček in ga vnovič vpraša, kakšno se mu zdi žganje. Cigan ni prav nič v zadregi za odgovor. Takole se odreže: »Kakršno prvo, takšno drugo!« Sedl.-lak. pomočnik mlajši, vojaščine prost, išče službe. Naslov pove upr. »Slov.* št. 8816. Kot skladiščnik zavijaleo in odpošiljalec želi primerne namestitve s 1. sept. ali pozneje gospod s trgov, naobrazbo, 40 leten, slov. in nemškega jezika vešč. Najboljše reference. Večletna praksa v trgovini in industrijskem podjetju. Cenj. dopise pod M. M. na upravo »Slovenca« štev. 8841. Gospodična z 10 letno prakso v pisarni išče službo kot knji-govodkinja ali kontoristi-nia, eventuelno gre tudi za blagajničarko. Ponudbe na upravo "Slovenca« pod »Zanesljiva«. Deček 17 let star, išče mesto v brivnici za učenje. Dopise na Pepca Rotar, Šenčur pri Kranju. Trgovski pomočnik mešane stroke, dobro izurjen, kavcije zmožen, z 8 letno prakso, želi pre-meniti službo kamorkoli. Cenjene dopise na uprav-ništvo »Slovenca« pod šifro »Stalno mesto« št, 8957. Deček z dežele išče mesto v kakem hotelu kot natakar-ski vajenec. Naslov: Pogačnik Albin, Jezersko nad Kranjem. 14 letna deklica se želi učiti šivanja. Za oskrbo pomaga pri gospodinjstvu; gre pa tudi samo kot pomoč gospodinji. Naslov: Gospodarič, Ljubljana, Holcapilova ul. št. 7._ Absolventka dvorazr. držav, trgovske šole, zmožna slovenščine, srbohrv., nemščine, slov. in nemške stenografije — išče mesla. Ponudbe pod »Vestna 16« na upravo »Slovenca«. Prodajalka z meščansko in trgovsko šolo išče mesta. Gre tudi kot blagajničarlta najraje na Gorenjsko. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8817. Vzgojiteljica absolventinja meščanske šole in trgovskega tečala, želi službe pri boljši družini v Celju kot vzgojiteljica. Cenjene ponudbe pod »Članica družine« na upravo »Slovenca« v Mariboru. Gospodična absolventinja trg. tečaja, z dobrimi spričevali, želi službo blagajničarke ali kaj stičnega. - Naslov v upravi »SI.« pod št. 8946. Gospodična nudi 500 Din tistemu, ki ji preskrbi mesto prodajalke, blagajničarke ali v kako pisarno. - Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Dobra moč št. 8938. Trgovska učenka 14 let stara, s tremi razredi meščanske šole, dobra računarica, bi rada stopila kot učenka v mešano trgovino. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Učila bi se rada« št. 8958. Deček star 17 let, išče mesta za učenje v trgovini z mešanim blagom na deželi. Dopise na Pepca Rotar, Šenčur pri Kranju. Mlinar priden in pošten, vešč tudi popravil, išče službo v kmečkem ali valjčnem mlinu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8971. Kuharica pridna, poštena in zanesljiva išče stalno službo v župnišču ali pri boljši družini. Naslov v upravi Slovenca pod št. 8973. Mlad šofer Uče službo. Opravljal bi tudi druga de'a kot pisarniška itd. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 89*0. Mizarski pomočnik in mizarski vajenec se takoj sprejmeta pri: Ivan Podgoršek, mizama, Breg pri Ptuju. Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme na 3 letno učno dobo A. Sušnik, že-leznina, Ljubljana. 4 soclar. pomočnike za veliko delo sprejme takoj sodarski mojster Štefan Kosornik, Vodnikova 17, Ljubljana Vil. Zn graščinsko posestvo iščem izvežhnnega kravarjn ki se razume na molžo, nadalje dve dekli /n hišna in poljska dela nn graščini, stalna služba, ugodni pogoji. Naslov pri upravi »Slov.« pod št. 8801. Trgovina z mešanim blagom sprejme zdravega vajenca s predpisano šolsko izobrazbo, poštenih staršev Ponudbe na oglasni oddelek >Slovenca<- pod 'Zanesljiv« it. 8335. 500 Din nagrade dobi oni, kateri preskrbi absolventu drž. dvorazr. trgovske šole mesto prak-tikanta. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8839. Šofer trezen, zmožen popravil, želi k tovornemu ali drugemu automobilu. Ponudbe pod »Mlad šofer« št. 8870 na upravo Slovenca. Trgovski pomočnik mlad. mešane stroke, išče mesta. - Peternel Alojzij, Podbrezje 13, Gorenjsko. Trgovski pomočnik vojaščine prost, želi svojp dosedanje šestletno mesto premeniti v večjo trgovino mešanega blaga. Vešč prodaje manufaktu-re, galanterije in delika-tese. Nastopi po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Slovcnca« Jescnice pod šifro »Pošten«. ■m—nt—II11 III1 '1llBlMHflJJHMWIHBBBraiMMiM Starejša gospodinja poštena in neomadeževa-nega predživljenja, dobi službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znač. »Uradnik« št. 8623. Vajenec 14 do 15 leten, sc sprejme za krojaško obrt. — I. Smole, krojač, Št. Vid nad Ljubljano. Kmečkega fanta starega 11 do 17 let, ki zna qpravljati vrtna dela, takoj sprejmem. Pogoji Hrana in stanovanje v hiši, plača mesečna. Po-nudbe na naslov: A. Fel-ber, Ljubljana VII, Pod-milščakova ulica 11. Hišnik se sprejme 1. novembra t. i. Ponudbe na uprav-ništvo Gorupovih hiš v Ljubljani, Gorupova ulica. Za oskrbo farme plemenite divjačine se išče upokojen samski lovski čuvaj. Ponudbe na »Zadrugo«, Škofljica pri Ljubljani. Služkinja pridna, poštena, dobro-voljna in krščanskjh načel, ki zna kuhati :n opravlja vsa hišna dela, se sprejme k mali rodbini v dobro stalno službo. Javijo naj se le take, ki ne menjajo pogosto službe. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celj u pod »Dobrovoljna«. Kovaški vajenec zdrav in močan, se išče. Hrana in stanovanje v hiši. Westermayer, Celje, Kocenova ulica 11. Krojaškega učenca takoj sprejme Andrej Iskra, Maribor, Aleksandrova cesta 203. Učenca sprejme slaščičarna Em. Ilich v Mariboru, Slovenska ulica 5. Hrana in stanovanje v hiši. Krojaškega vajenca pridnega in poštenih staršev, sprejme modno kro-jaštvo Ivan Mrak, Miklošičeva cesta 13, Ljubljana. Vrtnarskega vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Bizovičar, trgovsko vrtnarstvo, Kolezijska ulica 16, Trnovo, Ljubljana. Išče se za takoj pridna in poštena kuharica gospodinja za župni-šče v Istri pri Trstu. Eko-I r.omija brez živine. Plača po dogovoru. - Naslov v ! upravi »SI.« pod št. 8951. Pletiljo dobro izurjeno, in vajenko sprejme strojna pletarna Javornik, Maribor, Vo-jašniška 2. Hlapec h konjem se sprejme v mlinu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8952. Mizarski vajenec se sprejme. Jurij Pollak, strojno mizarstvo, Kranj. Elektromehanika ki je vešč ravnanja in popravila avtomatike pri električnih napravah za jaki tok, išče Elektrarna Fala. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in življenja na naslov: Maribor, Vrazova ulica 2. Učenec revnih staršev se sprejme za mehaniško obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Revček« Zaradi nesreče inventurna odprodaia manufnkturnega in konfekcijskega blaga po gl< boko znižanih cenah. — Se vljudno priporoča Marija Rogelj, Sv. Petra cesta št. 26 Ljubljana Din 2900'- Troelektronsk aparat z visokofrekv. elektronko z zamreženo anodo ter kompletnim stavkom oglašenih Philipsovih elektronk te z vdelano lučno anteno Dobi se v vsa Iti radiotrgovini Prodaja na obroke I Celje: Mostno elektrarna Ing. Ousl. Schmidinger Cokovec: Mavro Spitzer lesenice: Markež Jože Kranj: Schiillng A Co. Karlovac: Ing. Singer Lud. Novo mesto: Ogrizek Josip LJubljana: Radio Ljubljana Kadioval Kadiotehnika Maribor: losip VVipplinger Mursko Sobota Janez Nemecz Varaždin: Davorin Sobedavsky Zidani moat: Alojzija Maurin Miklošičeva 34/1 Učenca za trgovino z mešanim blagom, z dobro šolska izobrazbo, sprejmem. Ur ina in stanovanje v hiši. Reflektiram samo ua «i-nove podeželskih poštenih staršev. Franc šnu-derl, Sv. Jakob v Slov. goricah. Sprejme se fant zdrav in močan, z dobro šolsko izobrazbo, v mešano trgovino. V. Čonč-a nasl., Rogaška Slatina. Brivskega vajenca takoj sprejmem. Prednost imajo z dežele. F. Fer-kula, Ambrožev trg 9. ' Čevljarskega vajenca j sprejme takoj I. Dolenc, I Ljubljana, Barvarska ste-I za št. 6. j Mizarski vajenec | se takoj sprejme. Anton 1 Bizovičar, pohištveno mS j zarstvo, Glince c. II, št, 1. Vajenca sprejme krojaški atelje za civil in uniforme v Mariboru, Ob železnici 8. Kuharica pridna in poštena, stara 25 do 30 let, ki bi opravljala tudi druga dela, se sprejme. Nastop takoj._ -Masarykova cesta, vila »Split«, I- nadstr. Iščem postrežnico . srednje starosti, od 7 do j 9 zvečer. Mesečna plača 350 Din. Izvežbana mora biti v vseh hišnih delih. Nastop takoj. Kralja Petra trg 8/III, levo. Vajenca pre zbo krepkega, s predpisano šolsko izobrazbo in poštenih staršev, sprejme v trgovino mešanega blaga Nace Završnik, Ljubljana-Glince. Dekle zdravo in pošteno, pripravno za hišna dela in pomoč v kuhinji, se išče za Ljubljano. Ponudba na upravo »Slovenca« pod »Pomoč Gospodinji«. Tapetniškega vajenca sprejme Rudolf Radovan, Mestni trg 13, Ljubljana. Dva pomočnika za pleskarstvo in slikarstvo sprejme takoj Jančar B., Breg 6, Ljubljana Zaupnike-iniormatorje iz vseh, tudi najmanjših krajev, iščemo proti dobremu honorarju. Prednost imajo predvsem o krajevnih prilikah dobro informirani javni nameščenci. Takojšnje ponudbe z navedbo možnega delokroga na oglasni oddelek lista pod »Hitro in verodostojno« pod 8844. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice T50Din. Najmanjši, znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za ogtase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2Din.Vsak oglaslreba plačati pri naročilu.Na,pismena vprašanja odgovarjamole.če jc priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. ' " - - Učenca s predpisano šolsko izobrazbo za trgovino z mešanim blagom, iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Priden in pošten« št. 8966. ril vv*v ■ . Maseicarski vajenec se takoj sprejme. Sopper, Novo mesto. Služkinja vešča vseh gostilniških poslov, se išče. Naslov v upravi pod št. 8981. Pisarniško moč dobro, starejšo, z znanjem poleg slovenskega, tudi srbohrvatskega in nemškega jezika, iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« št. 8965. Snažna kuharica v starosti 25 do 40 let, se sprejme v boljšo hišo v Ljubljani. Znati mora dobro kuhati in snažno in z veseljem opravljati tudi druga hišna dela, razen velikega perila. V pomoč ima postrežnico. Samo dostojne osebe se vpo-števa. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8978. Služkinjo pridno in pošteno, ki zna kuhati, sprejme boljša tričlanska družina. Naslov v upravi pod št. 8976. 2egnanje! Danes vsi na Brdo pri Viču na koline. Muha letos izredno debela, domači krofi in druge dobre stvari, kakor tudi dobra kapljica. Vabi Jakob in Alojzija Zadnikar, gostilna na Brdu. Poceni prodam: v nedeljo 9. avgusta t. 1.: več starih, dobro ohranjenih oken, več polken, vrata, štoke, 1500 komadov zidne opeke, več postelj z vložki, železno posteljo, pripravno kuhinjsko omarico, umivalnik, 2 kuhinjski mizi. Reber 3/1, desno 2 vpeljana zastopnika za pov. slik za Kranjsko sprejmemo proti proviziji. »Mina«, Maribor-Pobrež-je, Nasipna 16. 150 do 300 din dnevno zaslužijo oni, ki imajo mnogo poznanstva! Za odgovor znamko! - Kos-mos, Ljubljana, pošt. predal 307. Najlažji, trajen izvor zaslužka. Dnevni, čisti dohodki brez rizika potom mojih popolnoma novih praktičnih predmetov. Patenti in novosti. Fiksum in provizija do 20%. Jugoslavija je dobro polje za novosti. Razpošiljalnica Šapira, Dunajska 36. Polovico zasluži kompanjon v treh mesecih, če se udeleži z 10.000 Din. Ponudbe pod »Delež podjetja«. Ženitfe Mladenič srednjih let želi stopiti v dopisovanje z gospodično, ki bi imela posestvo, v svrho ženitve. Razpolaga s 50.000 Din gotovine. Le resne ponudbe prosi na upravo »Slovenca« pod šifro »Sreča« štev. 8891. Zenite v I Radi čimprejšnje ženitve želim spoznati vdovo afl gospodično v starosti 30 do 40 let. Sem samostojen obrtnik v Ljubljani, posestnik in posedujem za ca. 400.000 vrednot. Imam 3 letnega dečka. Obširne dopise tudi od znancev in sorodnikov pod »Miren« na upravo »Slovenca«. Dobra investicija Za investicijo od 100.000 Din proti dobri garanciji; nudi »e 15%. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sanitetna institucija« št. 8967. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospem št. 16 zastonl. Pišite ponj! Čitajte in širite »Slovenca«! Instruiram iz vseh srednješol. predmetov. Pripravljam tudi za sprejemni izpit. Uspeh zajamčen. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 2869 Diplomiran akademik«. Učiteljica držav, izprašana, poučuje nemščino in glasovir. Ura 10 Din. Dam tudi konver-zacije in pripravljam za izpite in mature. - Marta Knder. Gosposka ul. 10-i Dijakinje (najraje z učiteljišča), iz boljših rodbin, sprejmem v najboljšo oskrbo. Udobnosti in nadzorstvo. Cenj. ponudbe na upravo »SI.« pod zn. »Primerna cena-< št. 8945. Dijaka sprejmem na stanovanje s popolno oskrbo. Vprašati v Florjanski ulici 9, L nadstr. Ena do dve dijakinji se sprejmeta v vso oskrbo v boljšo privatno hišo, kjer se govori nemški ter je na razpolago klavir. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Dijaka nižješolca sprejmem poceni na stanovanje eventuelno v vso oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8959. Dijaška stanovanja se dijakom brezplačno posreduje. Poljanska cesta 15 III, 9. vrata. Dijaka sprejme strogo krščanska družina z vso oskrbo in z nadzorstvom pri učenju za zmerno ceno. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8979. Dve mirni gospodični iščeta opremljeno sobo. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8800. Stanovanje novo, dve sobi, kuhinja in pritikline, se takoj odda v Stožicah št. 101. Stanovanje iščeta dve osebi, ki sta čez dan odsotni. \ bližini Nunske cerkve, obstoječe iz 2—3 sob in potrebnimi pritiklinami. Ponudbe na upravo pod šifro »Mirna« št. 8S18 Prazno sobo v mestu, če mogoče s kuhinjo, išče gospa. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Prazna soba«. Dvosobno stanovanje s pritiklinami, v podpritličju, se odda na Vodovodni cesti 11 — si. septembrom. Sobo opremljeno, s posebnim vhodom, se poceni odda. : Naslov v upravi Slovenca« pod št. 8971. Dijaka nižjih šol sprejmem na stanovanje. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 8975. Na hrano in stanovanje sprejme večjo dijakinjo nemška učiteljska vdova, stanujoča blizu vseh šol. Krekova ulica 14 111. — Maribor. Umetni valjčni mlin se odda v zakup za daljšo dpbo. Naslov v upravi Slovenca^ pod št. 8937. Več skladišč oddamo v najem v Ko-lizeju. Vprušati v pisarni Heinrichur, Gosposvetska cesta 13. Pisarniško sobo v centru takoj oddam. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 8954. Manjši lokal se odda s 1. septembrom t. I. v Kopitarjevi ulici. -Informacije pri Slovenski banki . Stanovanje sobo in kuhinjo oddam za 200 Din. Stožice — Mala-vas 48. Soba lepo opremljena, sc odda solidnemu gospodu. Jcgli-čeva cesta 7, pritličje. Iščem za mesec september ali 1. oktober sobo in kuhinjo, najraje blizu sv. Petra, za dva starejša zakonca. Ponudbe na upravo »Slov.« pod it. 8947. Lastnik gradu združenim s kapelo, 6 km odaljeno od Celja, nudi brezplač. stanovanje duhovniku v pokoju. Naslov v podružnici »Slovenca v Celju. Trgovino obrti podobno, s * sobami, v prometnem okolišu, zraven velikofarne cer-I kve, oddam. Alojzij Rep-j nik, Cerklje 94, p. Kranju. Dve prasni sobi na Miklošičevi cesti, v prvem nadstropju, oddam za ordinacijo ali pisarno. Naslov v • upravi - Slovcnca pod št. 896-1. W4 i U ss^mtmff POSEST" Itrnlltrtn« pisarn«, dr. i o. r. LJUBLJANA MlkloKltcva cesta 4. odda sledeča stanovanja Petsobno, center, 2000 D. Trisobna: center, lhOO in 1300 Din, mestni dol Rožne doline 800 Din, Trnovo 1500 in 1200 Din, Sp Šiška 1200 Din, Bežigrad 1200, 1000 in 1300 Din. -Dvosobna: center 1000 D. Zg. Šiška 500 in 600 Din, Dunajska cesta 800 Din, Bežigrad 9500 Din, Stožice, s kopalnico 5C0 Din, Mirje 800 Din, Moste 600 Din, Bežigrad 600 Din. -Enosobna: Moste 300. 325 350 in 400 Din, Sp. Šiška 400 Din,, Stožice 300 in 400 Din, Bežigrad 400 D. Sobe s štedilnikom: Zg. Šiška 150 Din, Stožice 150 Din, Tržaška c. 300 Din. Poleg tega več praznih, opremljenih sob, stanovanj, trg. lokalov itd. po najugodnejši ceni in največji izberi. 1 Slaina razstava sadja Maribor vseh specijalitet :>adii, sa* deiev (vrtnih, poljskih), zelišč i/ vseh kr.-ijev Jugoslavije. Pojasnila daie; Informacijski hiro Mar-stan-, Maribor, Koroška št. 10. (Priložili 3 znun-_hej_ Gralolog in hirosof N. Sadlucki, v Liufjani. Čila: karal ter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak d^u od 9—12 in od 2—7. Naslov: Ljubljana, hotel Slon«. II. n., soba 64. Osr. gosp. zadruga r. z. c o. z... Ljubljana, Mestni ;rg 19 III. Uradne ure: sredo, soboto od 15 do 17. Posreduje za stavbna in osebna posojila (strogo zaupno) najugodneje. Samo svojim članom! Vabimo k pristopu Dulež 20 D., pristopnina 10 D., za odgovor znamke 3 D. YT;> ^ I « o»iiPi'Tfflr Sij Naznanilo preseliti' Vsem cenj. naročnicam vljudno naznanjam, da sem v svrho povečanja obrala preselila svojo delavnico s Sv. Petra ceste 29 (hiša Goricar) nf Sv. Petra cesto 38. — Izdelovala bom vsa v moje stroko spadajoča dela po najnovejši modi in naj nižjih dnevnih cenah. — Ob tej priliki se vsem dosedanjim kakor tudi novim cenj. naročnicam najvljudneje priporočam. FANI SRFROT. šivilia. E Razpis dražbe! Cerkvcno-konkurenčni odbor v Št. Vidu na Planini pri Sevnici odda pre-kritje baročne strehe na zvoniku s cinkasto pločevino. Proračun in prospekti na vpogled pri načelniku. Dražba se vrši na licu mesta dne 23. avgusta 1931 ob 15. Odbor. Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1 v bližini Sv. Križa takoj oddam v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8955. Hiša visokopritlična, ob Dunajski cesti, Stožice št. 92, davka prosta - naprodaj. Dobro idočo gostilno mesarijo, s 7 orali posestva, v bližini Maribora, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Prodam hišo novozidano, cnonadstrop-no, štiri-, dvo-, enosobno stanovanje, parketi, elektrika, vodovod, kanalizacija, 1400 m'-' vrta, pri posestvu g. Kolmana pod Hiša na Kodeljevem Rožnikom, po ugodni ceni. Naslov v upravi »btoven- pri Ljubljani, nova, eno-nadstropna, oddaljena 5 minut od cestne železnice, naprodaj ali pa se zamenja za manjšo proti doplačilu. Reflektira se le na resne kupce. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8835. Vilo z vrtom tno- ali dvostanovanjsko, po možnosti v centru mesta (Ljubljana) — kupim. Ponudbe z navedbo cene in ulice hš. št. na upravo »Slovenca« pod »M. T.« št. 8837. Enodružinska hiša S tremi sobami in pritiklinami, na solnčni legi, ob državni cesti, oddaljena 25 minut od kolodvora, naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. Tri stanovanjske hiše velike, v sredini mesta Gradca (Graz), naprodaj. Cena: 60.000 do 200.000 šilingov. Vprašanja pod »Direktna roka« na anon-čni biro Hinko Sax, Maribor. Mestna gostilna na križišču 5 ulic v Zagrebu, popolnoma urejena, na močnem prometu, toči letno 210 hI alkoholnih pijač, s tremi gostilniškimi sobami, kuhinjo, pivnicp, stanovanjem za gostilničarja, poletni vrl močno prometen, z vsem kompletnim inventarjem in z najemninskim ugovorom na 5 let, proti mesečni najemnini 2500 Din, naprodaj radi bolezni lastnika za 47.000 Din. M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 146/1. Kupim hišo s trgovino mešanega blaga na deželi bivše Štajerske, ob prometni cesti, z nrkaj oralov zemljišča. — Ponudbe z natančnim opisom na upravo Slov.« pod »Boljša trg. hiša«. Lepo posestvo r trgu, življenja zmožno zu vsakogar; zidana dvodružinsku hiša, klet, hlev za 7 goved, velikost: 4 orale zemlje, g roda Lenard Renuti, r. Lenard 46 pri Mar. ca« pod št. S912. Kupim posestvo najraje arondirano, v bližini glavne ceste in železniške postaje, 7. lepo stanovanjsko hišo ali eno dvonadstropno hišo z lepim vrtom v mestu. V dopisu je potreben točen opis zemljišča, stavbnih objektov in končno navedba skrajne cene. Ponudbe se pošljejo pod šifro »Plačljivo v gotovini« na podružnico »Slovenca« Maribor. Posestvo v Sloveniji, v izmeri ca. 150—400 ha, dober gozd prednost, želi kupiti Jugoslovan. Ponudbe pod »Posestvo« štev. 8758 na upravo »Slovenca«. Kupim gostilno z malim posestvom. Cena pod 100.000 Din. Navede naj se natančne pogoje. Franc Skubic, Zavrstnik št. 14 pri Litiji. Vila s štirimi sobami, kuhinja, veranda, vsa podkletena, 720 m- krasnega vrta, v najlepši in mirni okolici Maribora, 20 minut od glavnega kolodvora, ceno naprodaj. Krčevina 22 nad ribniki. Mala hiša z velikim sadnim vrtom, v Gorici med Rimskimi toplicami in Sv. Jedertjo, naprodaj. — Posestnik Sopar. Lepa Hiša z majhnim posestvom, v bližini postaje Pragersko, ugodno naprodaj ali sc da v najem. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Stavbna parcela ob Dunajski cesti naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 8918. lepa solnčna lega, ob Dunajski cesti — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8376. Nova hiša dvostanovanjska, v Rožni dolini, ugodno naprodaj; Vodovod, elektrika, parketi. Vselitev možna takoj. Naslov v upravi pod št. 8894. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljanu, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanskc ceste pri gostilni Možina. Železen rolo Visokopritlično hišo dimenzije 2.50 X 2.65 m z nekaj zemljišča prodam ' P™d,a Sev" & Komp., v Poljčanah. Oddaljena je j L|ubl|ana, Gosposvetska od cerkve dve, od postaje j _cesta._ pa 15 minut. Dopise na i_: _» ■ oglasni oddelek »Sloven- I Šlvalm stroJ ca« pod šifro »Redek slu- 1 dobro ohranjen, ceno na čaj« št. 8893. Hišico 20 minut od tramvaja — prodam za 25.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8960. Amerikanci, pozor! Nova visokopritlična hiša s sadnim vrtom in njivo, j di pianino in radio, proda pri drž. cesti blizu Dom- Dobrajc, Maribor, Tatten- prodaj. Jerše, Poljanska cesta 29, pritličje. Motorno kolo 350 ccm, dobro ohranjeno, pjrodam, Kunej, Krekov trg 2, Ljubljana. Vinske sede razne velikosti, kakor tu- bachova 21. Prodam žal, za ugodno ceno naprodaj. Naslov pod štev. 8972 v upravi »Slovenca«. Premog, drva, koks | prodaja tudi na obroke 1 Vinko Podobnik, Tržaška pritlično hišo v Novem ; cesta štev 16. Tel 33-13 mestu št. 143, blizu Glav- j-------- nega trga. Franc Pelko, i Pletilne stlv>je krojač, Novo mesto. j vseh štcvi,k na eQoin. p odplačevanje! - »Persson«, Ljubljana — Poštni predal 307. Moderne spalnice trde, politirane, proda po •1000 Din Mizarstvo, So-darska, nad sv. Florija-nom. Prodam knjigo »Naš svetovalec v bolezni in zdravju«, strani 737, debela 5 cm, cena 375 Din. Naslov: Organist v Trzinu. Predelno steno leseno (ustekleno), z vra-tmi, v izmeri 220 X 320 cm, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8964. Štelažo s 130 kartonastimi predali, primerno za kako galanterijsko trgovino na deželi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 8964. Novo spalnico na hrastovo pleskano, prodam. Cena 2200 Din. — M. Cigole, Zg. Gameljne št. 22. Iščem mojstra obrtnika, samca, ki bi sc rad naučil orglanja. Hrana pri meni za 60 Din jetje Anton Mavrič, Du-tedensko. Naslov: Orga- najska cesta št. 38 v Ljub- Prst (humus) za vrtove v vsaki množini dobavi gradbeno pod- nist v Trzinu. Citre zelo lepe, stare, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8942. Nova hiša trodružinska, se proda. -Elektrika, vodovod v hiši. Več pove Mišvelj, Ljubljanska ulica 37, Moste pri Ljubljani. »POSEST" ftaalitetna pisarna, dražba z o. s. LJUBLJANA SKtRn — PRODA:- Vilo, enonadstropno, šest sob, pralnica, kopalnica, kleti, centralna kurjava, dvorišče, gosp. poslopja. 5800 m5 vrta, 20 minut od centra, 320.000 Din. Vilo, novozidano, enonadstropno, dva štirisobpa stanovanja, eno dvosobno stanovanje, 1000 m5 vrta, Bežigrad, 480.000 Din. — Vilo, novozidano, trista novanjsko, enonadstropno moderne pritikline, 1200 m! vrta, Mirje, 360.000 Din. - Hišo , enonadstropno, tristanovanjsko, 1300 m5 vrta, Podrožnik, 275 tisoč Din. — Hišo, dvostanovanjsko, novozidano, 560 m5 vrta, Zg. Šiška, 115.000 Din. — Hišo, tristanovanjsko, novozidano, 600 m2 vrta, začet. Rožne doline, 198.000 Din. Hišo, novozidano, podkleten ■>, dvostanovanjsko, Zg. Šiška, 150.000 Din, 500 nr vrta. — Gostilniško posestvo, novozidana hiša, gospodarska poslopja, hlev, ves gostilniški inventar, 12 oralov posestva, 2 uri od Ljubljane, 125.000 Din. Stavbišče 714 m', Trnovo, po 35 Din. — Stavbišče 780 mL', mestni del Rožne doline, po 90 Din. - Stavbišče 400 nr, Zg. Šiška, po 55 Din, — Poleg tega večje število vil, hiš, trg., gostiln, objektov, parcel «td. v največji izberi. Vogalno hišo trgovskim lokalom in vrtom, davka prosto, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8943. ljani. Puhasto perje čisto čobano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosie po 130 Din kfi ic čisti puh pc 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu. L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica pena direktno iz Tovarne o? tov skladišča gffiffilH MeinefiJ(erot'd\ Maribor žt. 102-A Klavir lep, črn, zelo dobro ohranjen, naprodaj radi preselitve za primerno ceno. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 8953. Proda se hiša z gospodarskim poslopjem in zemljiščem v Mostah štev. 62 pri Kamniku ob glavni cesti. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. S940. Gostilno-mesarijo pri farni cerkvi v trgu proda za 140.000 Din Posredovalnica — Maribor, Sodna ulica 30. Posestva in hiše prodaja od 40.000 Din naprej Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Gostilno v Martboru, mesečni promet 1000 1 vina, proda za 240.000 Din Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Selenburgova ulica 6. (1 nadstr. Blagajna srednje velikosti se kupi. Ponudbe s ceno na upr. »Slovenca« pod -Blagajna« št. 8934. Kolesa na 12 mesečna odplačila! »Tovarna koles«, Ljubljana. Poštni predal 207. Otava stoječa, naprodaj. Nar-ov Hotel Soča, Ljubljana. Trgovina mešanega blaga in de-likatese, dobro vpeljana, na nnjprometne jši cesti v Mariboru radi bolezni naprodaj. Pismene ponudbe pod »Zagotovljeno« na upr. »Slov.« v Mariboru. ziato v listih, 22 in 24 karatno, za podobarje, črkoslikarje zlatarje, knjigoveze, kamnoseke itd. ima vedno v različnih velikostih na zalogi ter ga najceneje oddaja Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva c. 30. Ladijski pod v debelini 25 in 30 mm ima stalno na zalogi in prodaja po najnižji dnevni ceni »Ilirija«, d. z o. z., Dunajska ccsta 16, tele-ion 28-20. Prvovrst. restavracija in kavarna v strogem centru najprometnejšega velemesta Jugoslavije, naprodaj radi bolezni lastnika. Kavarna in restavracija sta najmoderneje in najelegantneje urejeni. Alpaca pribor, damast namizni prti in serviete, masivne mize in stoli z medjo okovani, naifinejši porcelan. Velik, hladen restavracijski vrt z belo lakirano opravo. Vse popolnoma kompletno z nekaj sto gosti. Izvrstno obiskano po najodličnejših in najboljših gostih. Zasi-guran 5 letni ugovor proti zelo solidni najemnini. Zadnja cena 300.000 Din. Prodaja: Gostioničarska poslovnica M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 146/1. 10 krasnih vzorcev jedilnega pribora, kromi-ranega, rje prostega, v prelepi izdelavi, z elegantno kaseto in garancijskim listom, 350 Din. Ugodna trimesečna odplačila. Šapira »Omnia«, Dunajska 36. za dvokolesa, motorje, otroške vozičke najnovejših modelov in šivalne stroje. Tribuna, F. Batjel, tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov -Ljubljana, Karlovska c. 4. »Couch« zofa je najmodernejša sedanje dobe. Poleg elegance v kombiniranih oblikah je tudi zelo praktična in dvostransko uporabljiva. Izdeluje jih po lastnih in danih načrtih najsolidneje Kobilica Avgust, tapetnik in dekorater, Ljuhljana, Dunajska cesta 25, vhod Dvorakova ulica 3, dvorišče. Posteljne mreže izdeluje najceneje samo Alojz Andlovic, Komen-skega ulica 34 (nasproti šole na Ledini). Sprejemajo se vsa popravila. -Takojšnja postrežba. NffiLO! samo pri Paro brzolikalnici JI. Sne, 1 ribana Kolodvorska ulica štev. 6 se Vam zlika, očisti, po-krpa in obrne Vaš > obleka! Na likanje se lahko počaka Dopisnica zadostuje, pVi-demo po obleko na dom. Istotam je prvovrstni modni atelie. Blago se lahko nabavi pri nas po najnižjih cenah. Vsakovrstno zlatP ftnunfe po naivišjib cenah ČERNE, (uvelir. Liubliana. Wolfova ulica it 3. Brzojavne droge bor, smreka in jelka, več tisoč komadov od 6 do 10 m dolžine, za sukce-sivno dobavo proti takojšnjemu plačilu, kupim Kopalne čevlje od 20 Din naprej, dobite pri »Luna«. Maribor — Aleksandrova cesta t9 Poštna naročila točna. «t« nniholjlil, mlinov nudi nairrneic »Helririmnn Mi* in mlevjkih izildkov A VOLK, LJUBLJANA Reslie«« re;ita 24 V Mariboru je galanterija, parfumeri-ja, papir, šolske potrebščine, nogavice, motvoz, vrvi itd. — najceneje pri Drago Rosina, Vetrinjska ulica št. 26. ivrsas? \f « s sci Ljubljana, Miklošičeva ccsta št. t (paviljon) lahko plačale naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »tiogoliuba«. naročale inseratc in Jobite razne intormacue — Poslovne ure oa pol 8 zju-trai do pol l popount in oa 2 do 0 jx>poldue Telefonska štev 1030 »Javor" lesna industrija v Logatcu ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubiiam. v novi palači Vzaiemne zavarovalnice Steklen papir v polah in pasovih za najrazličnejše industrije ima vedno na zalogi in oddaja najceneje Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva cesta 30. Voluharje, miši in podgane zanesljivo pokonča »Pantiganin«. Zor, Dunajska cesta la/IV. Ure popravlja renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec — urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55, vhod Vidovdan-ska 1. SMtodroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma ne, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Tramts Anion izdslovatclj harmonijev i. t. d.. Medvode 63, se priporoča za vsakovrstna popravila klavirjev in cerkvenih orgelj Harmonije proclaje.in tudi na obroke. pristen, naraven, na male in veliko prodaja | lekarna Dr. G. PICC0L1 : Ljubljana Dunajska c. t Vreče nakup in prodaja. Al. Grebene, Dunajska c. št. 36. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno eveže dobite pri A. & M. ZORMAN Uubtiana. Stari trg št. 32. Kovčki za potovanje, ročne tor* bice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd. nudi v največji izbiri, najnižji ceni, Ivan Kravos, Maribor, Širite »Slovenca«! NAZNANILO. Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da ie tvrdka V. BADL, trgovina z usnjem na Glavnem trga v Mariboru opustila svojo trgovino ter sem prevzel celokupno zalogo, sestavljeno iz raznega usnja, jermenov znamke „FLESCH" ter sedlarske in čevljarske potrebščine, katere prodajam po zelo nizki ceni. Obenem dajem na znanje cenj. občinstvu, da sem tudi prevzel vso surovino, katero so cenjeni odjemalci dali v opravilo (strojenje) in katera se tudi pri meni dobi. Zagotavljam, da bom vsakogar, kateri še do danes moje trgovine ni obiskal, najsolidne/še postregel. Priporočam se z velespoštovanjem Vaclav Vošinek trgovina z usnjtm in izdelovanje gornjih delov čevljev Maribor, Koroška cesta 13. Premog, drva dostavlja na dom 'URIVO dr.zo.*. Dunajska ce:da št. 33 TE EFON 84-34. Brinjevo olje 15 kg, slivovko, borovni-čar, brinovec in tropino-vec v raznih množinah prodaja Rozman Fr Pod-ld d-t Ljubljana-Vič. Ve-strmec 15, Vel. Lašče. | ,ika lal O?. _ S?sžo N t— 5 > n _ co ^ 'O 3 d ttj^ s S : -o Otfrid v. Hanstein: lit S. i. —. -13 -w Si -Sž lc — lj —• t"". » i« ? X. ^ O S-. Ste j-J «3 c ija C M — M S £ a1 • I 84 O 2 ^ c £ »s 33 = — 'O S a a f~ i. n; k' -J — >■ "M iOj ' - f eU > N - ■> a> »a a o a > 3O£ 2 55 C.B. - g M ^NOO O , trohotna potovanje m luno Astronomi so si belili glave, pa niso mogli najti zadovoljive razlage. Pač so od vseli strani dohajala sporočila, ki jih pa ni bilo mogoče kontrolirati. Opazovalci ob silnih daljnogledih so trdili, da šviga v gotovih presledkih preko leče njihovih aparatov senca. Dragi so pa pravili, da so to samo očesno prevare in so najbrž imeli prav. Ljudje s preveč živo domišljijo so ponoči skakali pokonci, ako je mimo pribrnelo letalo, in trdili, da so videli raketo. Nedolžne zvezdne utrinke so pregoreči časnikarji razvpili kot ostanke rakele, ki da je treščila na zemljo. Vse človeštvo se je razdelilo v dva labora: prepričano vernike in posmehljive zabavljače. »Če je signale res oddala raketa, nii pa povejte, kje je tičala dolge štiri tedne!:: Listi, ki ljubijo senzacijo, so na dolgo in široko opisovali potovanje [*> vsemirju in so že znali povedali, da se raketa vrača z zakladi in prečudnimi živimi bitji. Kje se je raketa nahajala?« Kje je sedaj? * Klici na pomoč, so umolknili. Zopet so noč in dan najfinejše radio sprtejemnice prisluškovalo v zrak, a zastonj; zopet so vsi daljnogledi, vse ladje, cele armado letal opazovale zemljo in raziskovalo morje: klici na pomoč so umolknili, raketa pa tudi ni strmoglavila ua zemljo. Tako je tfiroi zonot aanvo nrm rnani. ca bila nepobitno gotova: skozi dolgih deset ur je okrog in okrog zemlje stal na nebu orjaški SOS. * Joe Allister v Frisku je bil skrajno razburjen. Borila sta se v njem vesolje in strah, veselje, da se morda vendarle raketa vrne in smrtna groza, kaj bo z Ireno. Kakor hitro je prejel prve telefonične vesti, že je naročil letalo. Pilot se jo nasmehnil. •Odleteti moram neutegoma na Atkinson Peak.< »Zleteti tja bi pač mogla, toda pristati je nemogoče, ker so gore pod ledom.«i Me boste pa spustili na zemljo s padalom. Pa naj smo tudi ob letalo, k svoji hčerki moram se ta hip.« Dve uri nato je zarezal v nebo vijak, enokrovnik, v njem pa je sedel Joe Allister. * Na Atkinson Peaku so mrzlično hiteli. Bila je sicer noč, pa nebo je bilo čisto jasno. Sorazmerno majhni daljnogled ni seveda ničesar pokazal. Ko je napočil mrak in za njim noč, so izginili signali iz vsem i rja. Valdemar Apel se je zatrdno odločil, da vzleti. Druga raketa je bila pripravljena, nad vse begalo založena z brašnom in imela na krovu velike množine pogonske snovi. Apel je za vsak slučaj že zdaj imol poti obleko umetno kožo; dajal je na tleh ob raketi zadnja povelja, strešna kupola nad raketo se je razmaknila in v veliko delavnico je pogledalo nočno nebo. Irena ni z Apelom spregovorila nobene besede ve/' nnnuiL iulbitftL'1 v svoio iiobu. Z mrzlično na- glico se je preoblekla, si nadela umetno kožo, preko nje pa usnjato športno obleko. Tlefon jo odklopila. Še več, z ostrim nožem je prorezala napeljavo. Vedela je, da ji bo hotel oče odhod preprečiti, ona pa se je vendar odločila, da gre z Apelom. Iz pisatnika vzame pismo. Napisala ga je bila ie davno, že tedaj, precej prvi dan in ležalo je v miznici, in ni mislila, da ji bo še kdaj prav prišlo. še enkrat ga je prebrala: >Ljubi oče! Človek mora ravnati, kakor zahtva o»l njega usoda. Zaobljubila sem se, da z Apoloni vzletim, ako bo raketa potrebovala pomoči. Zato I moram besedo držati, ker bi si sicer očitala celo svoje življenje. Ako Egon Helm&tatter umrje, bova temu kriva midva. Midva oba. Snubil mo je, jaz pa sem od njega zahtevala, dasi le naj>ol v šali, naj se izkaže s kakim izrednim činom. Ti pa si dal zgraditi raketo in mu tako ponudil priliko, da odpotuje v vsemi rje. Midva sva kriva. Ljubim te, moj dobri očka. ljubim pa tudi Kgo-na. Že kot otroka sva so skupaj igrala, zdaj pa sem ga zopet zagledala kot zrelega moža. Da ga ljubim, da sem ga ljubila vedno, to vem šele zdaj, odkar je pred našimi očmi vzletela raketa. Pomoči potrebuje, in če ga more sploh kdo rešiti, hočem tista osebo biti jaz. Razumi In odpusti mi, ljubi očka!« * Rak o ta je bila na odlot pripravljena in pravkar io hotel Valdemar Apel vrata zapreti, upajoč., da se Trena premisli, obenem pa tudi nerad pogrešajoč njeno spretnost in mladostno moč- l-r» mu lahkonoga skoči v kabino. ■iTomi hočete zares?« RAČUNSKE -- STROJE GRAMOFONE SE PRIPOROČA: LUDV. LJUBLJANA SELENBURGOVA ULICA 6 TEL. 29-80 kupite ure, zlatnino in srebr- nino pri svetovnoznaui tvrdki Nove zgradbe Prizldave Mk Ul»U"» 2 ŠM,, m Prešernova ulica št 4 vse te stavbene naloge lahko rešite dobro in poceniš » \ >4 Lastnf> protokolirana ° 1 tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. zredno izolačnimi, ognjevarnimi in lahkimi gradbenimi ploščami ^^^PF Velika zaloga ur z znam- Nove zgradbe: Heraklit se rabi za vse ogrodne zgradbe, za iz- Schaffha Solvil!" Omegt^Longfnes' polnjen,e in oploscevanje sten in ,e obenem visoko- D Omiko, ko, Axo'itd. Zahtevajteve"?ki vredni izolacni materi/al. Pri masivnih zgradbah ;i,iatJ „0„:i, ' ; • * i S tankimi stenami iz opeke ali betona služi za llu&tr' Cenik zaslon| in Postnme Prosto od oploščenje zunanjega zidu, ki šele na ta način II CI j TTIJ C H [i | II £$ j |f!fJI| postane v toplotno-tehničnem oziru polnovreden "" ^ w I S 11LI\, LJ U ULJMIlH L Prizidave: Dependance k hotelskim zgradbam, vrtni paviljoni se prav naglo zgrade v heraklitu. Nadzidave: Ako hočete zvišati donos Vaše hiše, vzdignite io za eno nadstropje. Heraklit-plošča je tudi v tem slučaju naj primerne/še gradivo, ker je izredno lahka in visoko izolačna. Dozidave: S Heraklit-ploščami se izgotove z malimi stroški v neizkoriščenem podstrešju poslopij polno vredna, zdrava, poleti hladna, pozimi udobno topla, suha stanovanja. Gradbena navodila, prospekte, ocene, pojasnila daje pooblaščeni zastopnik: »MATERIAL",tRGovsKA družbah z. LJUBLJANA L. Mikuš • Liubliana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Telefon: 27-16 Dunajska cesta 36/3 Brzojav: Malerial, Ljubljana Skladišča: Tone Vovk, Bled. Jos. Berjak, Kranj. Jos. Hladnik, Rakek. Jos. Kle-menčič, Novo mesto, za Štajersko, Prekmurje in Koroško D. Rakusch, Celje in in njegova podružnica Kuhar & Zemljič v Mariboru, A. Čufer. Jesenice. Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zauarcmalnxa Moblšana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykov! cesti PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, StnrFevičev trg ti, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI.puka 22, Beograd, Poincareova 2 Pozor turisti in športniki! Prvovrstne in špecijalne gojserje, športne, lovske, smučarske, nogometne in luksuzne čevlje izdeluje po meri. — Že izgotovljeae gojserje ima vedno v zalogi. Cene solidne I Popravila se sprejemajo! Specijalna čevljarska delavnica K. IPeternel Turjaški trg 1 Glavobol, omotico, migreno, utrujenost, prehlad glave, brez-spanje, živčno napetost ter kronični glavobol popolnoma in sigurno odstrani DUŠICA VODA. Steklenica DUŠICA VODE proti glavobolu stane 35 Din. DUŠICA VODA proti glavobolu se dobi pri firmi D. M. Grozdiča, Bjelovar, Savska banov. Surovo maslo (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30"— Din proti povzetju. Franc Kolleritsch APAČE PRI GORNJI RADGONI Iščem večje posojilo proti prvovrstnemu hipotekarnemu varstvu ua trgovsko hišo na najboljšem kraju. Nudi stanovanje, pisarno in lokal. Ponudbe pod navedbo razpolaga-jočega zneska pod »MARiBOR« na anončni biro HINKO SAX, MARIBOR. Ivan Pakiž, Liubljana, Pred škofijo 15 Zaloganeprekosljivih švicarskih žepnih ur: ,Schaffhausen', ,Omesia', .Tissot'. ,Doxa', .Cortebert', .Junghans- ,Lani>en-dorf'. Velika izbira: briljanti. zapestnice, uhani, verižice, prstani, obeski, doze za svaljčice, poročni prstani. Električne stenske ure. budilke vseh vrst,srebrno jedilno orodje, krstna in birmanska darila. Konkurenčne cene. tudi na obroke Pension Kalamota na otoku Koločep - občina Dubrovnik Najlepše peščeno morsko kopališče Dubrovnika. Veliko gozda, divna priroda brez vročine in komarjev. Električna 'uč, tekoča voda, velike solnčne terase, ping-pong, rusko kegljišče, radio, motorni čolni, jadrnice. Slovensko podjetje. — Zahtevajte prospekte. — Celokupen pension 65—75 Din. I Najvarnejše in najboljše naložite denar pri ^ Celjy res:, zadr. i ncom. zav. v Celju, v novi lastn palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove nI. Stan;e hranil vlog nad Din 100,' 00.000. Obrestna mera najugodnejša. Za hran lne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 50011 članov posestnikov z vse in svojim premoženjem Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod n a j u -g o d n o j s i m i pogoji Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka Sreča v nesreči! Če kroirtik miz juho se zmuzne na tla, kar malo pobrišem, se nič ne pozna. — Zaloga linolejskih preprog za jedilnice, za pred umivalnike L t. d. A. & E. SKABERNČ, LJUBLJANA Prvovrstno kolo zoslont? se ne dobi nikjer. Mi smo se pa odločili, da vpeljemo našo znamko, prodajati samo 8 dni. Prvovrstno nemško kolo z zunanjimi sklepi (mufni). prvovrstna pneumatika, torpedo, prosti tek, sedež z dvojnimi peresi torbica z orodjem itd. za naše odjemalce mesto za 1900 — dinarjev, za reklamno ceno Din 1250*— samo za takojšnje plačilo ali po povzetju. — 3 letna garancija za okvir. Vsaka stranka dobi samo en komad. Hitite, dokler traja zaloga. Zaloge: LJUBLJANA, »Centra«, trgovina s kolesi, Masarykova c. 12 (pri kolodvoru). MARIBOR, S. Amon, trgovina s kolesi, Glavni trg št. 5. Iv. Heričgo 9 pečar v Mariboru, Koroška cesta št. 15 Izdeluje glinaste peči in štedilnike, sprejema tudi vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni. Postrežba solidna in sigurna. Osvald Dobcic-ljubijftira Pred Slfofito St. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C in C. M. S. predmetov. Na deuetot No drobno? Garantirana kanstrukcila! FRANC jllGER, tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst modroce, o t o 111 a n e, žimo, zložljive postelje posieiintno. patentne divane itd. Najmodernejša obllkal Tovarna cikorije FAVORIT ZEMUN Pričeli smo z izdelovanjem iste v škatlah običaine velikost?. ZADRUZNA BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA TELEFON STEV. 2057. 2470. 29TJ D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta io> ... , m,**«*. PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj, Šibenik, ,, ., , ■ , n. Wose nad Din 500,000.000"- Maribor> Kočevje> Celie> 5ombor> Diakovo. Spllt Kapital m rezerve nad Din 16, Izvršuje vse bančne posle aiafkulantnele Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi rasi vseh tržiščih v tuzemstvu in inozemstvu Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Ce«. Izdajatelj: Ivan Rnbovec. Urednik: Dr. Aloizii Kuhar