Štev. 125
TRST, petek 6. maja 1910,
Tečaj XXXV
- IZHAJA VSAK DAN
led! ob nedeljah la praznikih ob 5., ob ponedeljkih »h 9. zjutraj.
V-Mcmičre Ste t. se prodajajo po 3 nv6. (6 etot.) ▼ mnogih vobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovem, Dornbergu itd. Zastarele fiteT. po 5 nvč. (10 stot.). ~ 3LA81 SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v ftirokesti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtmi oglasi po S s t. mm, srmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista 4« 5 vrst 20 £. vsaka jiAlaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Sdinosfci". — Plačnje 3« izključno le upravi „Edinosti-. -	— PisUJCvo In utožljivo » Trstu.
NAROČNINA ZNAŠA
Gladilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V idifioifi ti mmit
mm celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na m
roČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. iMHHat aa nedeljska IsAanJ* „EDI3f OSTI" ataa«: s« Mlo loto Kron 5'30, xa pel l«ta Kron I SO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo d a uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma a« ne sprejemajo in rokopisi so ae vračaj« Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uiloa Giorgio Galattl 18 (Narodni dan) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-'. - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica
v" v- - ■	Giorgio Galatti štev. 18.	--
FoStno-hranllalinl račun It 841652. TELEFOM It. 11*57.
8RZ0JfiUNE 1/E5TI.
Hrvatski sabor.
ZAGREB 5. Včerajšnja seja sabora se ni mogla vršiti, ker Je došlo premalo poslancev. Večina je izostala namenoma, da se prepreči interpelacija frankovcev v zadevi volitev v Brodu, kjer kandidira koalicija dr. Hinkovića proti nekemu frankovcu, ker bi bili frankovci interpelacijo izrabljali v agitacijske svrhe.
Prihodnja seja bo v soboto.
Grof Khuen-Hedervary na Dunaju.
BUDIMPEŠTA 5. Ministerski predsednik jrof Khuen-Hedervary se danes popoludne poda na Dunaj in bo jutri vsprejet od cesarja v avdijenci. Ministerski predsednik bo poročal cesarju o splošnem političnem položaju na Ogrskem. O tej priliki odobri vladar vse čine glede razpisa novih volitev in sklicanja državnega zbora.
Izvolski v Berolinu.
BEROLIN 5. Ruski minister za unanje stvari Izvolski je na svojem potovanju dospel semkaj in je danes dopoludne posetil državnega tajnika za unanje stvari barona Schoena.
Poroka belgijske princesinje Klementine.
BRUSELJ 4. Princ Viktor Napoleon se te dni poda v Orosvar na Ogrskem, kjer biva sedaj princesinja Klementina, hči umrlega kralja Leopolda II. Od tamkaj se princesinja poda v Italijo, kjer obišče mater ijenega ženina. V Italiji bo potem koncem julija ali začetkom avgusta poroka.
Generalna stavka v Dunkirchenu na Francoskem.
DUNKIRCHEN 4. Položaj je še vedno resen. V mestu je ustavljen vsak promet. Banke in trgovine so še vedno zaprte. Promet cestne železnice je ustavljen. Mesto se nahaja v neke vrste obsednem stanju. Giavna križpotja, dohodi k pristanišču in trgi v pristanišču so zasedeni po vojakih. Po mestih patruljira kavalerija in orožništvo. Včeraj je prišlo zopet do hudih spopadov med stavkujočimi in dragonci. Podprefekta {okrajnega glavarja) je napadel neki mož z nožem. Napadalec je zamogel pobegniti. Iz Pariza je bil odposlan sem član načelstva centralne zveze delavcev, ki opominja na mir in treznost.
DUNKIRCHEN 5. Po nekem shodu v delavski borzi so zborovalci priredili na ■lici demonstracijo, pri čemer so demonstrante psovali policijske agente in orožnike ter jih obmetavali s kamenjem. Policija in •rožništvo sta šla z golimi sabljami na demonstrante, od katerih jih je bilo več lahko ranjenih. Trinajst demonstrantov je bilo aretiranih.
Nemiri v Bejrutu.
CARIGRAD 5. Vali v Bejrutu zahteva radi nemirov, nastalih vsled prepirov med aoslimi in Grki, naj se osnuje vojno
sodišče.
Atentat na kitajskega princa - regenta.
PETROGRAD 5. Iz Pekinga se poroča, •a je nameravala neka revolucijonarna kitajska zveza atentat na kitajskega princa-ragenta. Pod mostom, ki se nahaja poleg princove palače in preko katerega gre princ vsak dan, je bil položen peklenski stroj, od kjer je vodila vžigalna vrvica do •brežja. Le slučajno je bila vžigalna vrvica
PODLISTEK.
jurkica Agićeva.
Povest.
tf-rTatski spisal Ks. Šandor-Gjaski. - Prerei Fr. Orel
odkrita in tako atentat preprečen. Preiskava je dognala, da je bil peklenski stroj tako j močan, da bi bil razdejal ne le most, ampak celo palačo.
Kreta.
KANEJA 4. (Reuterjev biro). Komisar za unanje stvari je na prošnjo konzulov, da bi krečanska vlada svetovala členom narodne skupščine in sicer tudi kristijanom, naj bi ne prisegli grškemu kralju, odgovoril, da ne more z ozirom na sklep narodne skupščine od 13. oktobra 1908. tega nasve-tovati krščanskim členom. To je pa nasveto-val mohamedanskim poslancem.
Poplava na Ogrskem.
ZOMBOR 5. (Ogr. biro). Med Apatinom in Bozdanom je Donava podrla jeze in je poplavila polja. Od tukaj sta odšle v ogroženo ozemlje dve stotniji.
Angleški kralj obolel.
LONDON 5. Glasom buletina izdanega ob 7 30 zvečer je kralj obolel za bronhijalnim katarjem. Njegovo stanje provzroča nekoliko bojazni.
Eksplozija. 185 mrtvih.
B1RMINGHAM 5. (Alabama). V rudniku Dalos se je pripetila eksplozija. Ubitih je bilo 185 rudarjev.
Ustaja v Albaniji.
SOLUN 5. Do nadaljne odredbe ne odhajajo več čete v ustaško ozemlje. Turške čete skušajo upornike obkoliti, jih izstradati ter prisiliti, da položijo orožje. Danes so čete odmarširale, da očistijo klanec Černa-ljavo na cesti v Prizren, kjer so Arnavti Še pripravljeni na boj. Djavid paša se je povrnil na svoje mesto v Skoplje kakor poveljnik 5 nizamske divizije.
PETROGRAD 5. „Novoje Vremja" piše: Ustaja v Albaniji je začela močno vznemirjati diplomatične kroge. Ker se vdeležuje ustaje tudi nekdanja telesna straža sultana Abdul Hamida, je dobilo to gibanje poseben značaj. Ustaja se je razširila tudi na Staro Srbijo, tako, da se ima za pravo opraviti z narodnim gibanjem, ki je nevarno za Turčijo.
Povdarja še posebno, da se gibanja ne vdeležujejo katoliški Albanci in Miriditi, kar znači, da ustaja ni podpirana od Avstrije, ampak od kake druge strani.
v
Pogajanja med Cehi in Nemci.
Politika vsake avstrijske vlade obstoja velikim delom iz pogajanj med Čehi in Nemci. Vsak avstrijski ministerski predsednik mora imeti zmožnost za vodstvo „pogajanj". Sklicevati mora konference čeških in nemških poslancev, delati obljube na levo in desno in ne vemo še kaj. Priznati se mora, da je baron Bienerth mojster v tem oziru. Njegova vlada, ki je nenavadno dolga, obstoja pravzaprav iz samih pogajanj med Čehi in Nemci.
Parkrat so že ponesrečila, a baron | Bienerth ni obupal. Sklical je zopet in zopet češke in nemške poslance, naj prisedejo skupno k eni mizi in naj si povedo, kaj jim i leži na srcu. A stvar je imela doslej vedno i isti vspeh, oziroma nevspeh.
Vsaka stranka je vstrajala na svojem \ stališču. Nemci zahtevajo popolno narod-j nostno delitev na Češkem in rešitev narod- | nostnega vprašanja v centralnem parla-!
mentu. Čehi pa zastopajo ravno nasprotno stališče. Pravijo, da absolutno treba ohraniti nerazdeljivost češkega kraljestva in da spada rešitev češko-nemškega spora edino-le v češki deželni zbor, ki pa že dve leti ne deluje radi nemške obstrukcije.
Seveda stoje na stališču nerazdeljivosti češkega kraljestva takozvane češke državnopravne stranke, ki tvorijo v češkem narodu večino, med tem ko stoje n. pr. socijalni demokratje in realisti (Masarykova stranka) na stalisču narodne avtonomije. Nočemo preiskovati dalje, katero od teh dveh stališč je bolj opravičeno; fakt je, da večina čeških strank stoji na prvem, to je državno-pravnem stališču in s tem dejstvom morajo računati Nemci in vlada.
V tem leži tudi bistvo češkega problema, ki se ni doslej niti za las približal rešitvi. Nemci seveda nasprotujejo državnopravnemu stališču Čehov z vsemi štirimi in ob tem vprašanju so se doslej razbijala vsa pogajanja. Pa to so več ali manje znane stvari. Kakor rečeno: Bienerth ni še obupal in je te dni zopet pričel s pogajanji. Imel je s poslancem dr. Pacakom dolg pogovor. A glavno so konference med češkimi in nemškimi poslanci, ki se vršijo po dolgih letih brez vsakega posredovalca. Doslej so služili za mešetarje navadno Poljaki, ki stoje češko-nemškemu sporu nekako ob strani. O čem se pogajajo, kdo predseduje, o čem se vršijo debate, vse to se drži strogo tajno. Le toliko je znano, da je predmet tem konferencam vprašanje, kako omogočiti, da pridejo narodno-politične predloge vlade še v tem državnozborskem zasedanju na tapet.
Glede prvega čitanja teh predlog vladajo v „Slovanski Enoti" razna mnenja. A zdi se, da ni med Čehi več tistega nasprot-stva, kakor je vladalo doslej. Vsaj češki klerikalci in mojavski Čehi bi bili pripravljeni privoliti v posvetovanja o naroduo-političnih predlogah. Stališče parlamentarnih strank bi bilo sledeče: Nemške svobodomiselne stranke vstrajajo pri tem, da se mora o jezikovnikih predlogah razpravljati v centralnem parlamentu. Poljaki nimajo vzroka nasprotovati, ako le privedejo pogajanja do kakega vspeha. „Slov. Enota" in Čehi so se že opetovano izrekli proti temu, da bi se razpravljalo o vladinih predlogah v parlamentu in stoje še vedno na stališču, da je v to kompetenten samo češki deželni zbor.
Vlaaa hoče ubrati srednjo pot in na-meruje predloge oddati takoj narodno-političnemu odseku, vsled česar bi odpalo prvo čitanje. S tem bi se ugodilo Nemcem, ki zahtevajo rešitev češko-nemškega vprašanja v parlamentu. A Čehe se hoče zadovoljiti s tem, de bi prišle jezikovne predloge ob istem času v razpravo tudi v narodno-političnem odseku češkega deželnega zbora. Tako se hoče ob enem omogočiti njegovo delovanje.
Kakor se vidi, hoče baron Bienerth ubiti z enim udarcem dve muhi. Tako hoče vlada zadovoljiti obe stranki, a utegne doseči ravno nasprotno, da ne bo namreč zadovoljna nobena stranka.
To je način pristnega avstrijskega „reševanja" narodnih vprašanj, da ni nobena stranka zadovoljna ! In postedica ?
Boji trajajo dalje. Nu, ako tudi ta poganja ne bodo imela vspeha, je treba baronu Bienerthu priznati vendar-Ie eno: da mu je ležeče na tem, da bi se na en
ali drugi način rešil češko-nemški spor in da se ne straši momentanega ne vspeha.
Tudi „Neue Freie Presse" dela nekako štimungo in hinavsko pravi (kakor zna le ona) v nekem članku, da niso Čehi, ki | obvladujejo „Slovansko Enoto" in potom nje parlament in vlado, marveč Slovenci, ki jih izkoriščajo. V resnici da je Kramar hlapec Šušteršičev.
Po „N. Fr. P.u bi bili pravzaprav Slovenci, oziroma dr. Šušteršič krivi, da^ ne pride do „toli zaželjenega* miru med Čehi in Nemci. Ubogi Čehi, res daleč so prišli, i da so postali kar naenkrat Slovenci voditelji ; njihove politike.
j v „Neue Fr. Presse" naj se le potolaži. Čehi poskrbe že sami, da bo njihova stvar rešena na korist njim in vsem avstrijskim i Slovanom.
Več nego naravno je, da jih bodo Slovenci pri tem podpirali z vsemi svojimi močmi.
i
Posl. Masaryk o češko-nemškem sporazumu.
Posl. prof. Masaryk je imel te dni shod, na katerem je povdarjal, da je postalo ; sporazumljenje med Čehi in Nemci potreba, ker je radi tega prepira v nevarnosti parlament. Delazmožnost parlamenta je potrebna za obe stranki. Vlada pa nima nikakega ; določnega jezikovnega zakona. Baron Bienerth naj predloži plenumu ali narodnostnemu odseku jezikovni elaborat in s tem bo dana inicijativa, na kar se bo moglo začeti ' razpravljanje o jezikovnih zakonih. Sicer se pa na Dunaju lahko opazi, da so toliko ' Čehi, kolikor Nemci že utrujeni zbog jezikovnega boja. Ni izključeno, da uvedejo Poljaki, krščanski socijalci in v socijalni demokratje jezikovno akcijo proti Čehom in proti nemškim radikalcem. Prof. Masary!: je konečno izjavil, da je potrebna reforma poslovnika in da je za rešitev jezikovnega vprašanja kompetenten toliko državni, kolikor deželni zbor. _
Sličice z Ogrske.
Minulo leto ustrelil se je v Gradcu : kustos budimpeštanskega državnega muzeja i Kovacz, ker je prodal iz muzeja več drago-I cenosti in jih porabil za-se. Postavljena je bila posebna preiskovalna komisija, ki je preiskovala škodo, ki jo je napravil Kovacz in izkazalo se je, da so bili predmeti, ki jih je poneveril Kovacz vredni 1000 K. Troški te preiskovalne komisije pa so znašali — 14.300 K!
To je prav po onem znanem izreku ? Nikdar bi me moji uradniki ne mogli toliko goljufati, kakor bi me stalo nadzorstvo! Drugi slučaj je še bolj zanimiv, ker dokazuje uprav plastično, kaka je ta takozvana
madjarska kultura.
Tam nekje v Ogrski pusti, kjer so sami Madjari, je nek cigan izkopal neko mrtvo deklico in jo pojedel! Seveda je bil cigan poklican na sodnijo, da bi odgovarjal. In veste, koliko kazni je dobil cigan zato, ker je jedel človeško meso? Bil je kaznovan v tridesetdneven zapor, a ne radi tega, ker je jedel človeško meso, ampak zato, ker se je progrešil proti zdravstvenemu zakonu! Po mnenju omenjenega ogrskega sodnika namreč po ogrskih zakonih ni prepovedano jesti človeško meso!
—	Sicer pa, uredite kakor vam drago, jaz vas drage volje opraščam dane mi besede. Nikar ne mislite, da bi se jaz okoristila s tem, da bi bili vi pri meni na hrani.
Jurkica je molčala. Mehanično sta se jej roki spustili ob život, ostala je kakor •kamenjena ter se zagledala v zid, ves •pleteni s pajčevino, ki je po njem paševal velik pajek. „Škoda! — Da sem dobila listek le hip prej! — a pri meni je vedno tako! — Sedaj ne morem vsprejeti, — ■euljudno in nehvaležno bi bilo" — govorila je sama za-se.
—	Na nekaj pa vas moram opozoriti. Pri Maleševičevih je vedno veselo, je družbe, zabave, tudi gospoda prihaja v obiske. Pa, — kakor sem vam povedala že prej.
—	Resnično je tako! — je izgovorila
Jurkica. Ali ona je prihajala do teh besed, kadar-koli se je odločila za kaj. In Maleše-vičin list je tako udarjal v nos po parfumu. Maleševičeva je bila v Jurkičinih očeh takoj ponosna, gizdava dama. Opis Lisičkin je vplival nanjo.
—	Verjemite, — je nadaljevala Lisička, — kdor ni bogat, v njenih očeh ni človek. Mislite-li, da občuje s katetero nas učiteljic ? Kje! — kje! Pa še to! — Le prevdarite! Čemu piše „sans gene" ? Vi morate biti povsem zmedeni, kadar se jej predstavite. Ha, ha, ha! Pa čemu francozki ? — E, seveda, — dama!
—	Ali gospa ni mislila tako, — se je uprla Jurkica krepko, ker ni mogla prenašati, da se v njeni prisotnosti razgovarja o tem.
—	Ne — ne — ni mislila tako I Pa prosim vas, — meni je vrnila obisk po petih mesecih. Je-li to dostojno ? — se je Lisička razljutila ter ozelenela jeze. Zatajila pa je, da Maleševićka ni takoj vrnila obiska iz razloga, ker jej je bilo v onem času dete bolno ter je morala ž njim v kopeli; a samo ob sebi umevno je, da je bila popolnoma opravičena postopati ž njo tako po tem, kar jej je Lisička vprizorila doma.
—	Tako torej napišem nekoliko vrstic,
— je rekla Jurkica, — pa se jej zahvalim. Imate-li kaj papirja v šoli ?
—	A, kaj, — pustite, — je mahnila Lisička z roko in se prezirno posmejala. — Torej, dekletce, vi se vrnete lahko domov, pa sporočite gospej, da si je gospica že preskrbela stanovanje. — Na to jo je iztirala do stopnic.
—	A vendar bi jej morala odgovoriti. Vsaj da se jei zahvalim.
—	To storite lahko kasneje. Naj ošabna gospoda uvidi, da jim ne padamo takoj na kolena.
Stepanović se je prikazal in dal znak, da je čas pripraviti se za odhod z otroci v cerkev.
—	Ste-li ga videli — neotesanca? Ker mu soproga poseduje neko zakrpano hišico in nekaj posestva, računa, da je že cel graščak. A — pazi naj se! Zasolila sem Haramiji, tudi njemu morem. A Haramijice ni. Ona nikoli nič. Odidimo, Dragica, po otroke, — pa še vi, da vsaj vidite. Vaš razred bo v najeti sobi. Tako boste vsaj ob ulici in boste imeli prilike, da vidite vsakega mimoidočega.
Po sv. maši, kateri je Jurkica prisostvovala povsem ganjena po petju šolskih otrok, sestala se je pred cerkvijo Stepa-
novičem v družbi z gospodom upraviteljem, ali — knkor ga je Stepanović nazivljal — magnifikusom. Jurkica je hotela mimo, a Stepanović jo je zadržal ter predstavil „ve-lemožnemu" gospodu, kateri se jej je globoko poklonil, stisnil roko ter omenil jutranjega slučaja.
—	Takoj sem si mislil, to bo naša nova gospica učiteljica.
—	Ha, ha, ha! Magnifice, takoj poznate! A samo da je gospica pogrešila, da je dospela še-Ie danes.
—	Pa saj danes ni še nikak šolski dan ! — je odvrnil „magnificus" in se pri tem dobrohotno in nežno ozrl na Jurkico. Pogled njegov kakor da jej govori: „Dušica ! ne boj se, mi ti bomo gledali skozi prste I"
—	A ne tiče se šole, — je povzel Stepanović — gre za njeno plačo. Še včeraj bi morala priseči, da bi jej bila plača nakazana od današnjega dne naprej.
—	Res — mu je posegel v besedo upravitelj. — No, — ali kaj za to, saj smo Šele danes prvega. Gospico zaprisežemo takoj, pa radi njene plače že uredimo vse potrebno, — in goreče njegove oči so motrile le Jurkico.
(Pride še.)
*
Stian II.
Dnevna novice.
V proslavo tridesetletnice obstoja Schulvereina prirede letos v Gradcu velike slavnosti o priliki slavnostnega zborovanja Razni odbori in odseki so že marljivo pri delu. Na čelu častnega slavnostnega odbora sta štajerski deželni glavar grof E Attems in grofica Attemsova. Najvišji dosto janstveniki in najvplivnejši možje v Gradcu so v odsekih, torej je uspeh že naprej za gotovljen. — Razne prispevke za slavnosti sprejemata trgovec Prettenhofer in knjigarnar C i e s 1 e r : zlasti slednjega Slovenci dobro poznajo, ker mu dajo veliko zaslužiti...
Samouprava v kraljevstvu Poljskem
Načrt o uvedbi občinske samouprave \ kraljevstvu Poljskem je odobril ministerski svet v Petrogradu in bo v kratkem predložen gosudarstveni dumi. Zakonski načrt temelji na teh-le glavnih točkah: Občinski sveti se volijo za dobo 4 let. Volilni cenzus je dvojen: Volilno pravico namreč imajo tisti, ki posedujejo zemljišča, in tisti, ki plačujejo gotovo svoto davkov. Ženske imajo samo aktivno volilno pravico. Občine ki imajo manje, nego 10.000 prebivalcev, volijo 20 odbornikov, občine z manje nego 20.000 prebivalcev 25 odbornikov itd., to je za vsakih nadaljnih 10.000 prebivalcev po 5 odbornikov več. Vendar pa število odbornikov ne sme presegati števila 100. Volitve se vrše po kurijah na podlagi narodnosti. V občevanju z uradi in uradnimi osebami se morajo občine posluževati ruskega jezika. V notranjem uradovanju lahko rabijo poljski jezik.
Odbor za pobiranje za nesrečno Šu-madijo v Srbiji se je osnoval v Ljubljani na predlog župana Hribarja. V torek se je bavil občinski svet z nameravano podporo. Odbor izda na narod oklic, v katerem ga bo pozival, da podpre onesrečeni srbski narod, kateremu je nenadejana katastrofa uničila prej cvetočo Šumadijo in vse premoženje.
»EDINOST« »t. 125.
V Trstu, dne 6. maja 1910.
čuvaja pri kotlih (Kesselwarterprufung). da bodo tudi delale. Ne v praznih besedah, Instrukcije so seveda sestavljene samo v ampak v delu, resnem, neumornem in
Domače vesti.
Izlet ljubljansko >T. D. (K v
TfSt. V nedeljo, pojutršnjem priredi ljubljanska N. D. O. izlet v Trst. O tej priliki se bodo vršile različne slavnosti, katerih vspored priobčujemo na drugem mestu.
Opozarjamo pa naše ljudi, da se vdeleži kdor more vsprejema ljubljanskih gostov, ki pridejo v Trst na južni kolodvor v nedeljo ob elmi uri zjutraj.
V	nedeljo, ob 7. zjutraj torej v^e, kar leze in gre na mžnem kolodvoru dit pozdravimo dostojno mile brate iz Ljubljane in jim pokažemo, da niso prišli na tujo zemljo, ampak med brate, ki ž n imi čutijo in ž njimi mislijo.
V	nedeljo, do 7. predpoldne torej vsi na južni kolodvor.
Reorganizacija državnih železnic.
(Dopis iz železniških krogov) To je bil naslov članka, ki ga je posnela „Edinost" po „časopisu českeho ufednictva železnič-
nino".
Dovolite tudi preprostemu železničnemu uslužbencu, da spregovori k stvari!
Predno pa preidem k stvari, radi katere sem se oglasil, dovolite, da se mimo grede obdrgnem ob tisti politični plot, za katerem se kujejo politični načrti za nove železnice.
V	onem članku pravi pisec, da so se doslej ob gradnjah železnic ozirali le na nacijonalizem in strategijo, nič pa da se niso ozirali na gospodarski razvoj.
Res je tako. To vidimo tudi na progi Trst-Jesenice. Graditelje je vodila le misel na čim bližjo zvezo z Nemčijo, a nimalo se niso ozirali na gospodarske potrebe prebivalstva v deželi.
V	najnovejšem času, ko gre za podaljšanje dolenjske železnice, pa se zahteva, naj se ne ozira samo na nacijonalizem in strategijo, marveč na — strankarstvo: ali naj bo proga klerikalna, ali napredna!!
Pa da bi se človek ne smejal, ali pa jokal. Kajti na vse zadnje pride morda kak ogrski Hieronimy, se postavi notri v sredo te smešne in žalostne strankarske konkurence, se ogleda na okolo, kako bo bolje za — Ogrsko in zakliče: tu (in nikjer drugod) mora teči zveza z Dalmacijo !
Ona dva, ki se sedaj pričkata, pa do-bista golo kost, ki naj jo bosta glodala do
nemškem jeziku, a rečeni ukaz določa, da se omenjena skušnja sme polagati le ▼ nemškem jeziku. Posledica temu je, da ti nič ne koristi, če tudi najtančneje poznaš vse predpise in zahteve službe: k izpitu te ne dopuščajo, ako ne znaš dobro nemški.
Ah, da, resnici na ljubo moramo povedati, da je dovoljena tudi izjema in da more kdo polagati izpit tudi v — laškem jeziku !
In to — prosimo, čujte in uvažujte — vpričo dejstva, da so kurjači pri nas po 95 odstot. slovenske narodnosti!! To je nečuvena krivica, očitna animoznost proti našemu jeziku, pritisk germanskega duha, ki vlada na vsej upravi državnih železnic. Ali nikar ne mislite, da je na naši strani nacijonalizem, ki nam narekuje te klice germanizmu. Germanizatorični zistem nima za nas posledic le v jezikovnem, ampak tudi v materijalnem pogledu, je poguben tudi za naš gmotni, financijelni položaj. Kajti one, ki niso položili izpita — a to morejo le, kakor rečeno, ako znajo popolnoma nemški —porabljajo na vožnji le v sili!
Kaj bi bilo, ako bi kateri naših poslancev malce prijel železniškega ministra s primerno zasoljeno interpelacijo, kako ta eks-celenca opravičuje, da so vse službene knjige in instrukcije na državnih železnicah sestavljene le v nemškem jeziku vkljub temu, da te državne železnice tečejo tudi po slovenskih tleh in da je na teh progah velik del uslužbencev slovenske narodnosti?M (Pripominjam, da edino tista takozvana Signalordnung" je prevedena tudi na — nekako slovenščino!)
Tako hoče nemški sv. Birokracij !
Železniški uslužbenec. Kaj je s „ptujskim" kolkom ? Da-si e kolek z napisom „Ptuj" sodno opravičen, vendar še vedno nekateri poštni uradi kratijo njegovo porabo in zasegajo poslatve opremljene z njim. Pripisujejo mu demonstrativen značaj sklicujoči se na poštne naredbe, ki prepovedujejo take znake na dopisnicah. Okrožnica poštnega ravnateljstva sicer priznava, da je kolkov zaplen razve-lavljen, a pristavlja: „Ker se pa mora tem znakom pripisovati politično-demonstrativen značaj, zato se naj izključijo dopisnice s takimi kolki v smislu poštnih določeb (II. posebne določbe za posamezne vrste pisemskih poslatev 9, dopisnice, 4. odstavek) iz poštnega prometa". — Za sedaj naj se torej opušča kolkovanje dopisnic in razglednic s Ptujem", tem marljiveje pa naj se rabijo na teh poslatvah ostali družbeni kolki.
Po „Slov. Braniku". Demonstracije ob prihodu Padovance r. Včeraj ob 12. uri opoludne je iz Bene : dospelo v Trst s parnikom 150 Padova .cev, ki jih je „Un;versita del popolo* do nabila semkaj na obisk našega mesta. Na pomolu sv. Karla je Padovance demonstrativno pozdravilo več sto ljudi. Ker se je ta pozdrav vršil v mejah dopustnosti, ni imela policija nikakega povoda nastopati in pustila je, da se je vsprejem vršil mirno. — Došle Padovance je potem več sto oseb vzelo v svojo sredo ter jih v zaprtem sprevodu spremilo v mesto. Tu so pa spremljajoči tržaški neodrešenci pokazali svojo barvo — Padovanci so bili mirni — ter začeli prepevati Garibaldijevo himno in Oberdankovo pesem. Redarji so na to takoj nastopili ter so energično razkropili demonstrante. Sinoči se je imela gostom na čast vršiti v gledališču Politeama Rossetti slavnostna predstava. Ker se je pa policijsko ravnateljstvo baio, da pride — kakor učijo to izskušnje — do novih demonstracij, zato je iz razlogov javnega mira prepovedalo predstavo.
Ljubljanska N. D. O. priredi v nedeljo, dne 8. t m., izlet v Trst s posebnim vlakom južne železnfce, ki prispe na tržaški južni kolodvor ob 7.10 zjutraj. Tržaška N. D. O. vsprejme ljubljanske tovariše na kolodvoru pri vlaku in jih s svojo zastavo na čelu spremi v „Narodni dom", kjer bo v veliki dvorani oficijelni sprejem. Po zajutrku si ogledajo ljubljanski gosti Trst. Za skupne obede bo poskrbljeno v narodnih gostilnah. Popoludne ob 3. se vrši ob sodelovanju narodnih društev velika ljudska veselica pri „Tirolcu" pri sv. M. Magdaleni zgornji. Vstopnina 30 stot. Ob 7. zvečer pa priredi vajenska skupina v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trstu igro „Divji lovec" ob navadni vstopnini. Po igri prijateljski sestanek v narodnih gostilnah. Odhod ljubljanskih tovarišev ob 2. ponoči s posebnim vlakom južne železnice.
Naše obrambeno delo. V „Tagesposti" čitamo sledeči dopis iz Trsta dne 3. t. m. : Tiho, a z neprestanim delom razširja Ciril-
sistematičnem delu je naša rešitev in bolja narodna bodočnost.
drage volje in se makari za njo — nadalje j Metodova družba omrežje svojih podružnic pretepala !	j na Primorskem. Uradni list objavlja danes
In človek naj bi ne pisal krvave sa- nič manje, ko ustanovitev sedmih novih
podružnic: V Vrdeli, na Opčinah, in v Ba-
tire !!
Sedaj pa k stvari, radi katere se prav za prav oglašam.
Ljubljančani v Trstu. Od strokovnega tajništva N. D. O. smo prejeli: Kakor smo že opatovano poročali priredi ljubljanska N. D. O. s posebnim vlakom prihodnjo nedeljo dne 8 t. m. izlet v Trst. Včeraj se je mudil v Trstu odposlanec ljubljanske N. D. O. da sporazumno z odborniki tržaške N. D. O. ukrene potrebno za čim udobnejši sprejem ljubljanskih rojakov. Zanimanje za ta izlet je v Ljubljani veliko. A tudi dežela kranjska posebno Gorenjsko bo na izletu častno zastopana. Lahko že danes rečemo: V nedeljo pride k nam, Tržačanom, v obisk nad 400 ljubljanskih oz. kranjskih rojakov.
Dolžnost tržaških delavcev iz mesta in okolice je, da sprejmejo z odprtimi rokami svoje ljubljanske tovariše. Vsaj bodo ravno delavci, odrasli in naraščaj najmočneje zastopani na izletu. Ljubljana čuti potrebo izraziti tržaškim delavcem, tem čuvarjem Adrije svoje simpatije. Upati je, da bodo vsi trž. Slovenci, a pred vsem delavci umeli te občutke in pohrlili v čim večem številu na prireditve odrejene po tržaški N. D. O. sporazumno z ljubljansko N. D. O. glasom vsporeda ki ga priobčujemo na drugem mestu današnjega lista.
Vspored nedeljske slavnosti N. D. O. Ob priliki prihoda ljubljanskih gostov.
A.	Dopoludanski del slavnosti.
1.	Točno ob 6 in pol v jutro se zberejo Tržačani pred sedežem N. D. O. (uf. Lavatoio 1), odkod odkorakajo se zastavo na čelu na kolodvor južne železnice, da sprejmejo ljubljanske goste, ki pridejo s posebnim vlakom ob 7. uri in 10 minut. —
Sprevod s kolodvora v „Nar. dom", cjer se bo malo potem vršil v veliki gleda-iščni dvorani čin slavnostnega pozdrava s strani predsedstva Tržaške in Ljubljanske N. D. O.
2.	Razgled mesta in posebno večih obrtnih podjetij.
B.	Popoldanski del slavnosti:
1.	Ob 3. uri popoldne velika ljudska veselica na vrtu gostilne „pri Tirolcu" v
v. M. M. Zg. Sodelujejo pevska društva iz Ljubljane in pevski zbor „Čitalnice" pri Sv. Jakobu.
2.	Ob 7 uri in pol zvečer predstava v gledalični dvorani „Narodnega doma" v Trstu. Igralo se bo Finžgarjevo znano igro
Divji lovec" po vrlem naraščaju ljubljanske N. D. O.
Vspored je torej tako zanimiv, da v nedeljo gotovo nobeden tržaški Slovenec ne ostane doma.
Čitalnica pri Sv. Jakobu je z ozirom na nedeljsko slavnost N. D. O. preklicala svojo dramatično predstavo „On in njegova sestra", ki bi se imela vršiti pri Sv. Ivanu, ter bo sodelovala s [svojim pevskim zborom pri popoldanski veselici „pri Tirolcu" v Sv. M. M. Zgor.
Gotovo hvalevreden čin in odbor N. D. O. se vže sedaj zahvaljuje bratski „Čitalnici" pri Sv. Jakobu na tem krasnem izgledu vzajemnosti.
Vsi na nedeljsko slavnost N. D. O. Pokažimo ljubljanskim rojakom, da jih znamo za res bratski sprejeti.
Izlet v Vipavo. — Pevsko društvo „Kolo" priredi na Binkoštno nedeljo 15. maja korporativen izlet v Vipavo. Odhod iz Trsta ob 5. uri 55 m. zjutraj s kolodvora državne železnice (Campo Marzio) i prihod v Štanjel ob 1. uri, od tam v Vipavo na vozeh.
Prijatelji društva, ki se žele udeležiti izleta in se peljati z vozovi, naj si preskrbe listke pri vratarici „Nar. doma" do 8. maja. Od tega dne naprej se ne bo več prodajalo listkov. Vožnja na vozeh iz Štanjela v Vipavo in nazaj stane 2 K.
Tržaško vojaško veteransko društvo.
Prijeli smo:
Občni zbor gori imenovanega društva se je vršil v nedeljo dne 24. aprila popoludne v restavracij; „Laudon".
Predsednik gosp. stotnik v pok. vitez pl. Bischoff je otvoril občni zbor z burno sprejetim vslikom „Hurra" na imovitelja društva, našega cesarja.
Iz poročila je razvidno, da je društvo tudi v letu 1909 svojo nalogo popolnoma izpolnilo. Ker je ravno 5 let minulo, odkar predseduje gos. vit. pl. Bischoff temu društvu podan je bil kratek opis delovanja v tej dobi.
Društvo je srečno prebilo težke notranje in zunanje boje, kar je znakom, da je društvo trdnega ustroja.
Društveni blagajnik gosp. Martin Lich-iei egger je nato prečital svoje poročilo. Iz ter,a je razvidno, da se je revnim udom razdelilo 60 K in za umrle ude izplačalo 1073
zovici, v tržaški okolici, na Kozini in v
Divači v sežanskem političnem okraju, v K 36 vin. Celoskupni dohodki iznašajo V ilustracijo ultragermanizma, ki se je Mirnu v goriškem politiškem okraju in v (brez fondov) v minolem letu 6248 K 78 tako globoko zarezal in na široko raztegnil Breginju v tolminskem politiškem okraju." stot. izdatki pa 5547 K 59 stot. v vsej upravi državnih železnic, hočem na- ] Nasprotniki so torej opozorjeni na naše j Iz ustanove stotnika viteza pl. Račke je vesti za enkrat razmere v kurilnici na trž. drž. j iho narodno obrambeno delo. To nas mora! bila podeljena ena ustanova a iz ustanove
kolodvoru. Uslužbenci v tej kurilnici občutijo \ vspodbuditi, da bomo nadaljevali z začetim
pritisk ultragermanizma notri do kosti. Pred dobrim letom je tukajšnja direkcija državnih železnic izdala ukaz, da mora vsakdo, ki hoče opravljati službo kurjača položiti izpit
delom še bolj tiho in še bolj intenzivno. Ze ustanovljenim novim podružnicam naj slede daljne nove podružnice. Glavno pa je, da podružnice ne ostanejo le na papirju, ampak
stotnik vit pl. Bischoffa so dobili štirje otroci oblačile. Blagajniku je bil podeljen absolu-torij. V imenu pregledovalcev računov je poročal gosp. Hudar, da so našli vse v redu.
Izvoljeni so bili enoglasno : gosp. nadzornik v pok. Subotič za I. podpredsednika, a v odbor gospodje: Albert Moritz, Drago-ti Cumar, Vekoslav Ljubič, Viktor Medved, Anton Petera, Rudof Petronio, Ivan Vaccari, Julij Schumpe, Anton Negodi, Julij Tirt, Anton Najdič in Josip Heiden. Ko je še gosp. Zajenca je poročal o razvoju restavracije „Laudon" in se prečitala zahvala firmi Dre-her je bilo enoglasno vsprejeto ime-nnvanje gosp. Zajonca častnim poročevalcem društva, na kar je predsednik zaključil občn zbor.
Tržaška mala kronika.
O ti ljubi regnikoli! Trgovec s kolonijalnim blagom Matija Millonig (ogel ulice Carlo Ghega in Benvenuto Cellini) je bil, kakor tudi mnogo drugih, tako pameten (!) da je vzel v službo kakor stalna težaka regnikola 28-letnega Riharda Palma iz Mon-tefiorita pri Rimini, stanujočega v ulici Far-neto št. 12 in 44-letnega Alojzija Corazza, iz Spilimberga blizu Vidma, stanujočega v ulici Belvedere št. 2. — Millonig zalaga s sladkorjem več lastnikov kavarn, katerim pošilja na njih zahtevo na dom zaboje po 50 kg omenjenega blaga. Že več časa sem so pa od odjemalcev prihajale Millonigu pogoste pritožbe, da je v zabojih manje sladkorja nego ga je bilo naznačeno in Millonig si ni mogel raztolmačiti, kako da se more to dogajati.
V sredo je Millonig poslal lastniku kavarne Tommaso dva zaboja, ki ju je dal stehtati v svoji navzočnosti. — Zaboja, ki sta tehtala 111 kilogramov, sta potem Palma in Corazza odpeljala v omenjeno kavarno.
Povrnila sta se v prodajalnico še le čez tri ure, ali takoj zvečer je lastnik kavarne Tommaso naznanil Millonigu, da je bilo v obeh zabojih 20 kilogramov manj sladkorja, nego je bilo naznačeno in* na zabojih so bili očevidni znaki, da sta bila šiloma odprta. Ker ni Millonig sedaj več dvomil, da sta oba ljuba regnicola odprla zaboja in vzela ven sladkor, ju je dal kar na kratko aretirati. Ko so preiskali Palmo, so našli pri njem tudi več kave, ki jo je ukral Millonigu.
Mlad goljuf. Te dni se je neka oseba z reklamnimi listki tvrdke Mauro & Decorti (tehniški zavod) podala v trgovine s papirjem tvrdk Rollinger, Smolars, Ferrucio Grassi, Stockel in k optiku Jakobu VVeisster prosila, naj jej v imenu prvoomenjene tvrdke izročijo več različnega blaga. Nekatere pravkar imenovanih tvrdk so izročile blago, kolikor je zahtevala neznana oseba v imenu tvrdke Mauro & Decorti, druge manj zaupljive pa niso hotele izročiti ničesar. Goljufija je konečno prišla na dan in včeraj je bil aretiran krivec. Isti }e Francesco Bernardini iz Trsta, 17 letni trgovski pomočnik, stan. v ul. Raffaele Zovenzoni št. 13. Bernardini je vse priznal.
Poskus samomora. Sinoči ob 8.30 so našli na neki klopi na sprehajališču pri sv. Andreju nekega moškega, za katerega ime ni bilo možno še seznati, — sodeč po unanjo-sti je bil delavec — ki je v samomorilno svrho izpil karbolne kisline. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je dal neznanca odvesti v bolnišnico.
Drug poskušen samomor. 21 letni dninar Andrej Sandri iz Trsta, stanujoč v ul. Ri-borgo 35, se je v sredo ob 6. uri in pol zvečer v samomorilno svrho vrgel s pomola Mandracchio v morje. Iz vode ga je potegnilo moštvo parnika Santorio. Treves je potem dal spremiti Sandrija v opazovalnico mestne bolnišnice.
Neprimerna osveta. Ko je sinoči dospel na južni kolodvor dunajski brzoviak, je izšel iz čekalnice proti izhodu tudi namestnik tukajšnjega mestnega protofizika dr. Anton Jellersiz. Le ta je v gnječi nehote sunil nekega moškega, ki se je pa vsled tega čutil tako vžaljen, da je s palico udaril po glavi dr. jellersiza in ga precej ranil. Nato je hrabri napadalec urno pobegnil. Dr. Jellersiz je dobil prvo pomoč na zdravniški postaji.
Koledar in vreme. — Danes: Janez pred iat. vrati. — Jutri: Stanislav škof muc.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 14° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, dež.	_
Društvene vesti.
št. Jakobška Čitalnica. Danes ob S. uri zvečer pevska vaja.

"A

Telovadno društvo „Sokol" v Trstu.
^c^r "	Bratje Sokoli !
Poživljamo Vas, da se udele-žite v nedeljo 8. t. m. zjutraj ob cD V;7 uri na juž. kolodvoru sprejema Ljubljančanov. Priti je v civilni obleki.
Istega dne popoludne sodeluje naše društvo na Ciril-Metodovi veselici v Branici in se členi v kroju udeleže narodne prireditve. Odhod iz Trsta je določen ob 12 uri 22 minut z električno železnico do Opčin in od tam z vlakom do Štanjela. — Na zdar ?
Odbor.
Pevska vaja za mešani zbor je danes zvečer točno ob 8 uri. Ker je danes glavna skušnja za nastop jutri zvečer, je udeležba vseh nujno potrebna.	Pevovodja
V Trstu, dne 6. maja 1910
»EDINOST« it. 135
Stran 111
Združena slovanska mladina, katera je priredila veliki ples v korist družbi Sv. Cirila in Metoda sklicuje danes točno ob 9 uri zvečer v prostorih restavracije Balkan odborovo sejo v svrho zaključenja računov in^za,delitve čistega dobička.
Členi odbora in tudi pregledovalci računov naj se torej točno odzovejo temu vabilu, da bo možno račune zaključiti.
DAROVL
—	Za sv. Ivansko podružnico CMD. Skupina drž. uslužbencev nabrali o raznih prilikah, ker so stalno nameščeni: Razbornig Blaž, Petejan Rudolf po 2 K; Kren Ciril, jug Ivan, Volk Ivan po 1 K; Ličen Andrej 3 K; Majcen Ivan K 110; Žiberna Ivan K 1-30; Andrlič Franjo K 1*40; Mamilovič Ivan K 110; Jug Kari 80 stot.; Sušel Alojz 60 stot.; Kodrič Kari 30 stot. Prebitek računa listov K 180, in nekateri gori imenovani zložili na osmici pri Marinčevih K 1*70. Skupaj K 20" 10.
—	Zavodu sv. Nikolaja so od 1. oktobra 1909 do 1. maja 1910 poslali sledeči i. g. dobrotniki in dobrotnice, slav. županstva in korporacije te darove :
Helena Šmuc Ljubljana, Bambič J. kap. Polhovgradec, Mavec žup. st. Rupert, Meško K. župnik, pisatelj Marija na Žili, dr. Kra-ševec Juro Celje po 4 K ; Berginec Marija, Potokar žup. Bačini, Schvvaiger dekan Le-skovec, Ulaga Josipina Ajdovščina, Smodej J. duh. Velike Lašče, Hudovernik notar Ljubljana, Kosec J. župnik Kamnje, Kraner Vinko kaplan, Peterman župnik, Maša Grom, Pavletič G. župnik st. Peter, Medved kurat Trenta-Soča, Kurinčič kurat Biljana, Lukan-čič učitelj Gaberje, Gliha Nežika, Gliha Josipina, Gliha Amalija, dr. Berne prof. Kranj, Škerjanc žup. Vreme, Gnidovec kapel. Žužemberg, Zelnik žup. Čemšenik, Juvan žup. sv. Križ-Jesenice, Sever K. St. Lenard, Ražuna žup. st. Jakob-Rožu, Anger H. dekan, Ein-spiler A. žup. Slov. Plajberg, Gwair c. kr. nadg. Pliberk, Sarajnik duh. Lipš, dr. Kraut odvetnik Kamnik, Klodič pl. Sabladosky Matilde, Lovšin žup. Radoljica, Briikner Marija, Madam Reich, Ukmar Terezija po 3 K; N. N., Baloh I. kaplan Škofja Loka, Baloh kaplan Stara Loka, Smerdu Iva Devin, Bedrih kurat Lom, Kodre žup. sv. Križ, dr. Pučko notar Krško, Knaus duh. Logeh-Briginj, Černigoj vikar Lokavec, Kočevar Bled, Lon-čarič J. žup. sv. Juri, Santel šolski svetnik Gorica, Grča žup. Šempas, Perušek prof. Ljubljana, Lenasi Helena Podgrad, Švara kap. Devin, Bajt c. k. učitelj Gradišče po 2 K.	(Zvršetek pride.)
prostore, kjer se pa — kakor se govori — baje ne upajo razobesiti slovenskih napisov z ozirom na nedeljske tržaške izletnike. Ne vemo, koliko je resnice na tem, a to vemo, da — napisov ni! Če torej v kratkem ne zagledamo napisov tam, kamor spadajo, smatrali bomo gori omenjeno govorico za resnično in govorili bomo naprej i Za danes pa: — Pika.
„Svetovna" razstava v Kopru. — Iz
Kopra nam poročajo : Kakor vse kaže, doživi naša „deželna" razstava velikansk polom toliko v materijalnem, kolikor moraličnem oziru. Kdor je dosedaj obiskal to razstavo, je bilo še vsakemu žal za vstopnino, ki jo je plačal, ker res ni vse skupaj vredno piškavega oreha. Vsa razstava je prava slika mizerije istrskega italijanstva. Na dan otvoritve je obiskalo razstavo kakih 1000 oseb, a navadne dneve je komaj po par desetin obiskovalcev. Treba pomisliti, da je nameščenih v razstavi preko 100 uradnikov in uslužbencev! Koliko stane vse to, se lahko zaračuna. Ogromen deficit je neizogiben. Radovedni smo samo, kdo ga bo plačal. Slovanski davkoplačevalci Istre se moramo vse kako že v naprej najlepše zahvaliti za to, da bi se nam predložilo v plačilo račun, katerega se je napravilo brez nas. Gospodje so juho sami skuhali, naj gledajo, da jo tudi sami posrebajo in če si pri tem oparijo usta, nam to ni — nič mari!
Iz Materije v Istri. Da je naš narod v Istri zadnja desetletja tako rapidno napredoval na narodnem polju, na tem imajo mnogo zasluge društva. Koliko navdušenih govorov, koliko jedrnatih besed v krasnih naših pesmih, in koliko izdatnih načrtov za razvoj naroda se ni že slišalo na naših narodnih prireditvah! Vse to je izvestno s pridom vplivalo na vso okolico, in pov-zdigalo narodno zavestva iz Materije in bližnje okolice. Tu smo slišali krasnih narodnih pesmi, kakor od gasilnega, tako od drugih društev ki so prisosvala na slavnosti. Prireditev enodejake „Rastrešenci" je bila tudi v dobrih rokah. Po veselici je bil ples pozno v noč, na kar smo se razšli z željo da se snidemo čim prej! Vsa čast društvu posebno pa, požrtvovalnima gg. A. Marčelji, pevovodji in Bož. Kastelin, načelniku društva.
B.
Herpeljcem in Kozincem v razrni-šljevanje. Večkrat je slišati, da sta si kaki bližnji vasi v prepiru, bodi že iz kateregakoli razloga. Tako sta si že več let zaporedoma v največjem nasprotstvu vasici Her-pelje in Kozina, kateri sta si v neposredni bližini in imata zato jako primerno stališče za skupno delovanje v korist naroda. Ker
Književnost in umetnost f Hp/e£ir.teh dv,eh vafic vidno poojstruje,
•{tako, da se je začelo o tem razpravljati že Beseda o slovanskem obrednem je- ; v časopisih, nimam na tem mestu namena ziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem na-;koga braniti, temveč izreči: Žalostno je od slovom je izšla brošurica, v kateri je pona- ■ strani enih in drugih, da hočejo doseči pr-tisnjena razprava, ki jo je objavila „Edinost4* ; venstvo in veljavo v boju zoper rodnega pod naslovom : „Škofu Naglu v slovo". — brata in soseda, s zahrbtnostjo in celo ma-Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v lenkostnimi polemikami v časopisih!" Mnogi tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem bi gotovo radi vedeli, zakaj se sploh pre-onim, ki se zanimajo za predmetno vpraša- pirata imenovani vasi? Nerad izpovedujem, nje. Cisti dobiček je namenjen zgradbi no- Zaradi imena. Kozinci hočejo, da bi vega šolskega poslopja pri sv. Jakobu. obe vasi Herpelje-Kozina imeli eno, torej Dobiva se tudi v Slovanski knjigarni g. skupno ime Kozina, a vas Herpelje je pa za J. Gorenjca v Trstu.	skupno ime Herpelje, če ne pa, naj ostane
pri starem. Duše temu prepiru „za oslovsko V ©Si! 12 CaGriŠKG*	senco" so pa gospodje, katerim preostaja
c. .	, .. . x f	. preveč ur svobodnega časa na dan, in pa
Stroko vno-nadaljevalna šola za zi- nekateri jako domišljavi mladeniči, ki jim je
^ 5 , Jo dovrsila š°Isko leto prepir - kulturna naloga in obenem za-1909.-10. V nedeljo 8 maja ob 3. popolu- bava> Ti so vzrokj da je ta malenkostna
dne se otvon v solski dvorani razstava	stvar potom hujskanja razdelila občane obeh
letnih izdelkov.	vasi v ^va ta5ora jn je vsak p0skus k
Strokovno-nadaljevalna šola za zidarje	spravi brezvspešen, ker je na obeh straneh
v Renčah je edina te vrste na Slovenskem	zavladala fanatična nepopustljivost. Sicer pa
in sploh ena med prvo ustanovljenih na-	roko na prsi in vsakdo naj vpraša samega
daljevalnih šol. K razstavi so dobrodošli	sebe: kdo je prvi začetnik tega zla. Če
vsi prijatelji obrtnega šolstva.	ne.....! Vsled nasprotstev imata obe vasici
Tamb. in pevsko društvo „Svoboda"	svoja društva. Nu proti temu nimamo nič,
v Renčah priredi v nedeljo 8. maja ob	ako bi se držala mej dostojnosti. Ali tam dela
4. uri popoludne v dvorani g. R. Žnidarčič	vsako društvo — konkurenco, ki stremi po
— koncert.	prvenstvu in po uničenju društva nasprotne
Vsako leto prireja društvo „Svoboda"	vasi. Osebna čast svojega bližnjega je ne-
majnikovo veselico. Členi slovenskega gleda-	katerim večnim „kritikom" nepoznana. Ne-
lišča v Trstu so pod vodstvom nam priljub-	kateri imajo tudi čudne pojme glede narod-
ljenega, občinstvu znanega dram. pisatelja	nosti. Ali je to sad večletnega delovanja
gosp" Jak. Stoka sodelovali večkrat na pri-	izobraževalnih društev ? Da diši na obeh
reditvah.
Resne ovire so nam letos zabranile prireditev dramatične predstave. — Program koncerta je zanimiv in mnogovrsten ter gotovo zadovolji ljubitelje glasbe in petja.
Vesti iz istre.
Iz Boljunca. Naša vas se zamore ponašati s trgom, ki bi delal čast tudi kakemu mestu. Ko je prišel ptujec v našo vas od strani Boršta, je videl na gorenjem koncu trga lep napis Pevsko bralno društvo „Pre-šere", a če je prišel od Doline sem, ali iz Žavelj gori, je videl na spodnjem koncu vasi napis „Gostilna pri društvu". Zdaj pa sta oba napisa kar naenkrat zginila. Obe društvi sta se namreč premestili v nove
straneh po „abderitstvu", se vidi že iz-
Posestnik i pisalnih strojev.
Kdor ne hoče izogniti nadležnim in dragim popravam ter ieli ohraniti pihalni stroj v popolnem redu in brezhibnem stanu naj ne zamudi naročiti us za mesečno čiščenj« ln vzdrževanje pisalnih strojev, b čimer ee zajamči gtroj 7a neomejen čas in trajno dtlovanje. CENA K I — ni mesej za stro|-
Alfred JSnbiček, Trat
Coiso štev. 23, prvo nadstropje.
(Popravijalnica piralnib strojev g zalogo pečatov - barv, trakov ita. itd.
PellRI Kinematograf
TRST - ulica Belvedere 19 - TRST
3 NOVOSTI!
... Dne 6., 8. in 7. maja 1910
Te tri novosti obsegajo
3 NOVOSTI!
::: najkrasnejše slike
••• •••
Mnenje gospoda dra. L. Ungerja, Dunaj
profesorja specijalistike nauka za otroške bolezni na c. kr. vseučilišču.
G. /. SBRRAVALLO
Trst.
Pripisoval sem ponovno Vaše SERRA VALLOVO KINA - VINO z železom malokrvnim dečkom in konvalescentom ter navadno sem bil zadovoljen z njegovim upljivom na obujenje teka in na splošno z njegovo krepilno močjo.
DUNAJ, 15. aprila 1908.
Prof. Dr. L. UNGER.
kinematograf „jfiDria"
Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih.
1) Nikita in Vandat ganljiva drama. 2) MOČNEJŠA, žalo-igra iz resničnega življenja. 3) Mihec hoče v gledišče, smešno
VSTOPNINA: I mesto 30 vin., otroci in volaM 20 vin. II
vin, otroci ii vi.jala 10 v.
i>—><~^—» —^—w w —u" ~ —
/3000000001000000(0 X30000000000000C>.
K Ker sem prisiljen v kratkem	se preseliti
prodajalo se bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, čevlji itd. itd.
■ po čudežno nizkih cenah. BMSSM
ulica Nuova štev; 36
Trgovina posameznih partij
Sigmund Vamos
EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PRE-
PfUČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI!
zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, katere niso na dan upisa mlajše od 15 ter starejše od 80. leta. Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist dru-zega, oziroma tretjo osebo v lastno korist in to brez zdravniškega pregleda. Vsa pojasnila daje za Goriško giaviiO Zastopstvo zaflmge jfocules V Sorlct ali pa
Ravnateljstvo podpor zadruge „Herkules" na Reki (Fiume).
HERKULES
Msam
i i n ii
nDHHm
I Velika zaloga fotograf. aparatov s pritikiinami I
Rodolfo Buffa
H2ES3KH optik, Trst, Corso ŠtčV. 2.
Bogat izbor Kodakovih aparatov in vseh izdelkov znane družbe „Eastman KODAK'1. Aparati Zeiss, Goerr, Huttig, Erne man, Kriigener, Busch, Maokenstein Itd. Itd.
Tvrdka sprejema vsa dela razvijanja fotografij, izdeluje in povečuje fotografske posnetke vestno in PO NIZKI CENI. CAMERA OBSCURA na razpolago gg. klijentom.
Navadni in prizmatski daljnogledi (Feldstecher) gledališki daljnogledi, naočniki baro- in termometri ter vsi opt. predmeti.
plošče, film in papir iz najboljših tovaren.
Via Malcanton št. 9
KONKURZNA MASA :: MACCARI & PROSS
se je odločila k popolni likvidaciji inv prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angl., franc. in domačega.
TRST, Via Malcanton stev. 9, TRST.
Priporočamo našim KOUHTSKO 6IKORIJO!
- - gospodinjam - - - - iz EDINE Slovenske Touarne v Ljubljani. - -
Stran IV.
>EDINOST« št. 125
V Trstu, dne 6. maja 1910

Or ITGF j !!• A ¥ 4K A1%
j
70 sob, eiektr. razsv^java, lift, kopelji
CE*TE Z?£.SBNE. r 3 J. KOGL.
HOTEL
ega, da imata obe vasi hkratu, torej isti sebi in se rani! smrtnonevarno. Razlog ■ repom, s katerim je besno mahal okolu dan, svoji veselici na primer ob pustnem temu postopanju je ljubosumnost. Tri osebej sebe. Konečno sta ga z veliko težavo nad-
casu.	i so že mrtve. Tudi zločinec sam je v smrtni
Ko se je ustanovilo lansko leto v Ma-' nevarnosti, teriji „Ognjegasno društvo in čitalnica", so J Odvetnik oropan. Iz Varšave jav-se povpraševali neki Kozinci: Komu na;ljajo: predvčerajšnjem so napadli neznani čast se ustanavlja to društvo?« Sedaj imajo ^ -j v vlaku žJeleJznice Riga-OrIov od vet-na rovašu .Sokolsko godbo v Herpeljah« m Jdr WiIcewskega. katlrega so omotili, vsled mrznje m gole zavisti so si ustano- :rani|i na ,avj jn £ oropali. ^ — - "
vili novo društvo, pod katero zaščito hočejo, žalibog, krotiti svoje nasprotnike, s katerimi so si v prepiru, češ, da hočejo uničiti važno postojanko in da so protina-rodni.
Nad vse krasni in stvarni govori raznih gospodov govornikov iz Trsta in drugod, dne 4. aprila letos, kakor kaže, niso obrodili zaželjenega vspeha in mesto složnega delovanja za narodno stvar, je zavihtel brat zastrupljeno bojno kopje s še večim sovraštvom proti bratu.
Ali je res treba na dotičnem zborovanju zopet — izrecno povdarjati, da bo imelo novo društvo sedež — v Kozini ? (!)
Preprosti in prezirani kmetje dajajo lepši zgled dostojnosti, nego pa „veleučeni" abderiti. Ako je res, da kateri resnično škoduje narodni stvari, naj se ga stori čimprej nemožnega, a ne samo obljubovati in strašiti, da se bodo pisala resna poglavja o morali, kakor da bi se dopisnik sam bal za lastno maslo, ki je tudi v nevarnosti pred solnčno toploto.
Naša iskrena želja je, da bi se prepirajoči se vasi, zlasti voditelji, streznili, da bi se nasprotstva ublažila, da bi se našla pot k zbližanju in spravi, da bi se potem resno in z jasnim umevanjem delalo složno za narodov blagor pod skupnim praporom: Herpelje-Kozina!
Druge slovenske deiele.
Za ljubljanskega župana je bil v predvčerajšnji seji občinskega sveta zopet izvoljen dosedanji župan I. Hribar, za podžupana pa dr. Tavčar. Volitev je imela značaj burnih ovacij, katerih se je udeležilo poleg svetnikov tudi občinstvo. Občinski svetniki so prišli svečano napravljeni in so priredili županu, ki se je zahvalil v dolgem govoru, frenetične aklamacije.
Koroška še ni zadremala. — Vkljub znani gonji je na Koroškem še dosti rodoljubov, ki vedo ceniti veliko važnost naše šolske družbe sv. C. in M. To se je pokazalo dne 3. m. m. na Poljani pri Prevaljah, kjer se je ustanovila pri g. Hrastu C.-M. podružnica. Mnogobrojnim zborovalcem sta ob vsestranskem pritrjevanju govorila potovalni učitelj Ante Beg in odvetnik g. dr. Miiller. Pristopilo je lepo število članov, med njimi 10 ustanovnikov. — Naj bi se z novo podružnico zbudilo med koroškimi Slovenci vsestransko zanimanje za plemenito družbo!	____
Razne vesti.
Grozna rodbinska drama na dan
zaroke. Iz Petrograda poročajo : V hiši zelo bogatega trgovca Grišina se je odigrala te dni grozna rodbinska drama. Gardni kape-1 tan Ostrolavski se je bil zaročil s hčerjo I Grišina, Olgo. Med zaročnim obedom je i Ostrolavski, ki je mnogo pil, izustil besede, i da so vsi trgovci „švindlerji". Oba sina tr- j govčeva, ki sta dijaka, sta odločno protestirala, vsled česar je prišlo do hrupnih pre-; rekanj. Ostrolavski se je raztogotil, potegnili iz žepa revolver in ustrelil enega sinovsvo-j jega bodočega tasta. Nato je nastal nepo-l pisen prizor. Vsi navzoči so se vrgli na J gardnega kapitana, ki je s streli težko ranil še svojega bodočega svaka in starega Grišina, lahko ranil pa svojo nevesto. Ostrolavski je bil aretiran.
Strašen čin ljubosumnosti. V okraju Muricantone v Švici je bil te dni spuščen iz zapora nek VVagner, ki je dostal večjo kazen. Šel je k svoji ženi, ki se je nahajala pri bratu, izpustil proti nji strel iz revolverja in jo ranil, da je bila takoj mrtva. Drugi strel je spustil proti nekemu Audamu, mesarju, ki je bil navzoč, tudi ta je umrl čez pol ure. Potem je vzel nož, se vrgel na svojega svaka in svakinjo, katera je oba težko ranil. Konečno je obrnil orožje proti
Odvetnika so vrgli potem skozi okno na progo, kjer so ga našli s polomljenimi udi. Za roparji, ki so po izvršenem napadu poskakali iz vlaka, ni nobenega sledu.
Pruski kralj Friderik II. je nekoč prav pošteno oštel učenjaka Jordana, ker je bil le-ta prerokoval, da ni izljučeno, da bližajoča se zvezda repatica uniči našo zemljo. Kialj je pisal meseca marca 1742 leta iz vojnega tabora temu učenjaku tako-le:
„Ti me strašiš z zvezdo repatico, ki baje vniči našo ljubo zemljo. Jaz bi želel, noj gresta raje prerok in zvezda k zlodeju, nego da bi moral doživeti, da požre to našo ljubo zemljo požrešna zvezda. Čuj, učeni Jordan! Povem ti, da če mi boš še enkrat prorokoval take-Ie strašne in nesrečne stvari, dam izbrisati tvoje ime iz seznama učenjakov in tvoja duša naj bo na onem svetu slepa, tvoje spomenike naj bodo krasili venci iz osata in spomin na tebe naj se izbriše iz mojega srca". — Zdi se, da se je ta pruski kralj bolj bal repatice, nego takrat grozeče mu avstrijsko-rusko-francoske zveze, ki se je strnila proti Pruski.
Največi morski pes, ki je doslej znan v znanosti, je bil nedavno vjet; vjela sta ga pa dva grška ribiča v San Pedre-Bai v Kaliforniji. Ogromni morski pes, ki je tehtal
vladala in spravila na obalo. Ogromno posast bodo naštopali ter jo izročijo nekemu velikemu naravoslovnemu muzeju.
Starogermanski denar našli. Blizu Wisbya na Gotlandu v Švedski so našli star denar, ki poteka iz časa pred devet sto leti. Skupno so našli 7000 anglosaskih in 1000 starogermanskih novcev. Ves denar tehta nekoliko kilogramov. Ta najdeni stari denar je velike vrednosti za arheologijo in numismatiko.
Hi MziH Q£lsusi
*--- . ,,
V v---- službo vratarja. Naslov ulica Sette F od-
tane 482, Trst.	756
Sščem
AIIg cittfi d! Dišnim
Prenočišče
ulica Vienna štev. 8 blizu južn. kolodvora je na novo urejeno. Sobe od K 1*50 dalje, sobe z dvema posteljama. Za gosp. trgovske potovalce posebne cene. | — | —
in skušen strojnik za tiskarno, vešč slovenščine v govoru in pisavi, ne pod 26 le* star, se sprejme takoj k dvostavnemu in enostavnemu stroju za brzotisk. Plača po tarifu. Ponudbe pod .USTRAJEN* (St. 737) na Inser. odd. Edinosti".	737
Izurjen
Vil1* IP ITI Be ot't,a zemljišče » lOOO kvadrat. II&JCIM nih Beinjtv z hi5o in vodnjakom, VBe dh lepem prostoru pri ry. Ivanu. Oglasi i se pri g. Joeipu VatOTCU p. d. Buruba, sv. Ivan št^v. 1110
«41
Veselico jr^Mlir 3Efl Službo išče Mr^ t^tZ
pri loi-eratnem oddelku Edinost«.	900
pevsko
žaru v K a z 1 j a h v nedeljo dne 8. maja t. 1. Začetek veselice točno ob 3. uri popoludne. Iz prijaznosti sodelujeta na veselici bratski društvi „Praga" »z Orleka in „Venček" iz Dutovelj. — Del čimega	«
dobička je namenjen ca družbo sv. C rila in Me- venKa IZOera todija. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (748
v Ljubljasi pri Sv. Krištofu, prav tik Cunalske ceste
v Linhartovi ulici, 10 minut od glavne poŠte in pet minut od južnega kolodvora oddaljeno
! posestvo!
v obsfgu okroglo 40 OCO ms, pripravno za stavbišČa, oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, delavnice itd.
nič manje nego 14.000 funtov, je bil dolg | . Po8elft7°	iz dv,fch vel'k!h
* 1- -r. ,	, ' J	,	eni 86 nahaja pritlična, popolnoma dotiro obranjena
32 Čevljev. Truplo neposredno za glavo je hi5a d hievom in pod vojnim koiolcem. Parceli ata bilo dolgo tri metre. V listu „Wide World razdeljeni na SUjstavbiSč in ae prodaste ali celi ali Magazinu" je opisan lov, a razun tega se tamkaj nahaja tudi slika te pošasti. Morskega psa so vjeli, ker se je bil zaplel v mrežo. Nu grozna je bila borba med ribičema in psom. Komaj sta si rešila življenje, ker ju je pes večkrat skoraj dosegel s svojim
pa v odd«-!kib Posredovalci so izključeni. Več se
izve v gostilni „Mikuževi" v Kolodvorski ulici štev. 3 v Ljubljani. Pismena vpra-
Aauja n*j ne pošiljajo na naslov : Ivan MikUŽ,
deželni računski revident v Ljubljani.
In zaloga vsakovrstnih
kuhinjskih potrebščin
košev, stolić, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk
za krčmarjf. JQS Adamicll. JrSt
ulica Siulia vogal ulice Kandler št. 10i

Vožnj avtomobili
Trst - Barkovlje - Miramar
Tr»t, Plaiza Caaerma 3, (Hotel Europa) tel. 23. Avtomobilska vožnja ob delavnikih (ob lepem vremenu). Popoldne odpotuje od zadnje tr.imwajske postaje v Barkovljah vsakih 20 minut enkrat avtomobil s prostori za 7 oseb. Cena 60 stot. za vsako osebo. Ob nedeljah in praznikih se vozi ves dan od 7. ure ure zjutraj vsakih 10 minut. — Ob delavnikih posebne vožnje iz Trsta v Miramar. Prvi odhod ob 8. uri zjutraj s trga Caserma. — Za pol- in celodnevne izlete v okolico, Bazovico, Lipico (konjarna), Villo-( vicentino (starodaven park), Oglej (staro rimsko mesto : z interesantnim domom in c. k. muzejem), Škocjansko jamo itd. kakor tudi za vožnjo po mestu so na razpolago avtomobili pod ugodnimi cenami.
NOVO P00BEBN0 PODJETJE
z bogato opremo za vsakovrstni pogreb.	in prodajal oico mrtvaških predmetov in vsa kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana, — Velika zaloga
voščeni sveč
H. Stibiei in drug se je proselllo na
Corso 49 (Piazža Goldoni). Tel. 14051
Potroši obrtno psptako M?o
g v Buzetu _________?
išče gostilničarja
za svojo gostilno v „Narodnem do-m" v Buzetu. Informacije daje predsedri-štvo imenovanega društva.
© ta
te
03
E
E iS o o
ca
obroke ^
Uelika zaloga izdelanih oblek
za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd.
Adolf Kostorls, ul. S. Slomi 16,1. n.
zra.en „BUF - ET AUTOP^ATICO"
P0Z$R! Skladišče oi v pri ličja, ampak v pnem nadstropju.
P02CR! Sfcisćišča tri v pritličju, ampak v prvem nadstropja.
o
=3 CD ca

Cti
co f <
MOŽ SE6AD&
Velika zaloga praznih buteljk
Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 71, Romano 11.
miJIDO & UCarO COEN
1CO.COO bctcljk od i»mp«aJoa s& refoflk. Prodajajo in kupujejo se buteljke vaake vrst« za. refoSk, Samp&njee, bordeaur. rensko viuo, konjak, itd. — Voiika z&lag& "buteljk od pel litra la od eden ln pol litre. Damjane Is atekia oplotene.
Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst
je tisti, o katerem pravi znani !n odlični komik milno industrije, g. dr. K. DEITE — Berolin, da ima reliko
Cir večjo nego milo ali milo in soda.
ne da bi se lotili perila.
JKinles" prsim prašek
j« torej najboljša, ktr bo more'rabiti za pranje perila, Taruje perilo kar so najbolj da iniilitl, je POCENI in daje
blisccčo beloto in je popolnoma brez Daha.
Zavitek kg stane ssamo 30 vin.
Dobiva le » trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in ulloui.
Na debelo Hi. Mini o s
Dunaj, I. Holkerbaatei 3.
F. P. VIDIC & Comp., Ljubljana
^^^^^^^ opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino	^^
Zarezanih strešnikov sistem Mnrzoln, zidakov prue prste.
Peči, štedilnike itd. Takošnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj.