Didakta 192 31 POMEN VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA NA PODROČJU PROMETA PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH / Avtorica: Sabina Žavski, mag. managementa znanja / Vrtec Tončke Čečeve Celje Otroci se s prometom srečajo že zelo zgodaj, najprej kot potniki v avtomobilu, nato kot pešci, kolesarji itd. So najbolj ranljiva in ogrožena skupina v prometu. Zato je zelo pomembna varna udeležba v prometu, na katero lahko vzgojitelji v vrtcu v veliki meri vplivamo predvsem z načrtovanjem primernih dejavnosti, ozaveščanjem in doslednim upoštevanjem pravil, ki se nanašajo na promet. Otrokom je promet zanimiv, ker ni statičen, ker so v njem zvočni efekti in se hitro vživijo v različne vloge v prometu. Zato otroci znanje s tega področja hitro »vsrkajo« vase. Težava pa je, ker je vsa- kodnevno prisoten, zato lahko odrasli kaj hitro pozabimo na to področje. Poudariti pa je tudi treba, da so prometne igre, knjige in igrače dragocene, vendar ima največjo vrednost učenje v »pravem« prometu. UVOD Prometna vzgoja pomeni načrtovano celovito vzgojo in izobraževanje za var- no udeležbo v prometu. S prometno vzgojo se prične že zgodaj v družini in vrtcu, od drugega leta otroka naprej, pa vse do konca življenja, ko izobražu- jemo različne udeležence v prometu. Prometna vzgoja otrok naj bi pokrivala vse vloge, v katerih se v prometu znajde otrok, sprva kot potnik, pešec, kolesar, nato voznik motornega kolesa in avto- mobila ter pozneje drugih motornih vozil. Prometna vzgoja naj bi se izvajala na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja. V okviru formalnega izobraževanja je delno vključena v kurikulume, z do- datnimi preventivnimi aktivnostmi in programi pa lahko osnovne cilje nadgradimo. Prometna vzgoja je za- snovana kot medpredmetno področje, kjer so v ospredju kompetence otrok za varnejše sodelovanje v prometu (Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa 2016). KAJ OBSEGA PROMETNA VZGOJA Prometna vzgoja je pojem, pod kate- rim razumemo skrb za stalno in načr- tovano razvijanje znanj in sposobnosti, s katerimi oblikujemo posameznikov odnos za varno sodelovanje v prome- tu (Polič 1996). Je zavestno in siste- matično vplivanje na otroka s ciljem, da mu oblikujemo moralna stališča, posredujemo potrebno znanje o pro- metu in oblikujemo navade, s katerimi bo zavaroval svoje zdravje in življenje ter življenja drugih udeležencev v ce- stnem prometu (Plemenitaš 1991). Največ žrtev med otroki pešci je v sta- rosti od štirih do sedmih let, ko še ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa. Zato so jim potrebni pomoč, učenje in nasveti, vodenje in nadzor odraslih (Žlender in Markl 2010). OTROKOVO RAZUMEVANJE PROMETA V predšolskem obdobju se raziskovalci na področju vključevanja otrok v pro- met sklicujejo na Piageta in njegovo stopenjsko teorijo razvoja (Žlender in drugi 1996): - ČUTILNO-GIBALNA STOPNJA (od rojstva do drugega leta). Otrok še ni zmožen soočanja s prometom, saj še ne prepoznava razlike med seboj in okoljem. - PREDOPERATIVNA STOPNJA (od drugega do sedmega leta). Mišlje- nje je zelo konkretno in prav zaradi tega togo in egocentrično. Zara- di teh omejitev otrok ni zmožen predvidevanja in posploševanja, kar pa je potrebno za razumevanje prometnih situacij. Predšolski otrok se tik pred vstopom v šolo že občasno znajde sam v prometu, ko gre čez cesto k prijatelju, v trgovi- no itd. (Levičnik in drugi 1986). Zato je dobro vedeti, kako otrok razume promet in kaj moramo upoštevati, da bomo otroka kar najbolje prometno vzgojili: - otrok je v prometu v spremstvu odrasle osebe pasiven. Počuti se varnega in zato ne spremlja doga- janja okoli sebe. Ko se znajde sam v prometu, lahko zaradi negotovosti in strahu v določenem trenutku ravna nepredvidljivo. - predšolski otrok je majhen, zaradi tega nima dobrega pogleda nad položajem, v katerem se nahaja. V njegovem vidnem polju so pred- vsem spodnji deli avtomobilov, kjer so kolesa in luči, ki mu pritegnejo pozornost. - otrok še ne loči najbolje smeri in vrste zvokov, zato težko oceni, iz katere smeri se približuje vozilo in kako daleč je. - otroka lahko zmede tudi hiter tem- po prometa, hitre spremembe na cesti, saj je njegova koncentracija še omejena. - prometna signalizacija je prilago- jena odraslim, zato je visoko nad vidnim poljem otroka. Poleg tega otrok težko razume pomen pro- metnih znakov, zato mu moramo razložiti njihov pomen. Predvsem mu razložimo tiste, ki se nanašajo na njegovo udeležbo, npr. prome- tni znaki, ki se nanašajo na pešca. - pomembno je tudi razlikovanje barv, saj je lahko zelo nevarno, če stopi na cesto ob rdečem signalu, namesto ob zelenem. PROMETNA VZGOJA V VRTCIH Vzgoja in izobraževanje na področju prometa se v vrtcu uresničuje preko različnih vzgojno-izobraževalnih tem. V nekaterih temah poteka bolj v ozad- ju, v drugih pa je osrednja vsebina. Kotički, didaktične igre in material se pripravljajo glede na starost otrok, pri tem je treba upoštevati načelo po- stopnosti. Dobro je, da so dejavnosti otrokom zanimive in poučne. Vrtci se imajo možnost vključiti v več različnih projektov na temo prometa, najbolj znan je republiški projekt »Pasavček«. Temeljni cilj tega projekta je pravilno zavarovan otrok v avtu. Prvi korak je izbira ustreznega in kakovostnega varnostnega sedeža, glede na starost 32 Didakta 192 otroka –otrokovo težo in velikost. Ni dovolj, da sedež kupimo in namesti- mo v avto. Sedež mora biti pravilno pritrjen, otrok mora biti v sedežu pra- vilno pripet, saj le tako zagotovimo ustrezno zaščito otroka. Dober zgled in ustrezne navade, ki se oblikujejo v otroških letih, ostanejo celo življenje. Saj Pasavček pravi: »Red je vedno pas pripet!« (Žlender 2010). Po sprejetju Kurikuluma za vrtce leta 1999 je prometna vzgoja prepletena skozi vsa področja ter je tako del na- čina življenja in dela v vrtcu (Kuriku- lum za vrtce 1999). Načrtovanje in izvedba dejavnosti v vrtcu poteka po kurikulumu. Obstaja veliko možnosti za pridobivanje znanja in izkušenj na primerih. Tako otrokom omogočamo učenje, kjer so vključene različne me- tode in aktivnosti, ki otroke podpirajo k vsestranskemu razvoju. Otroci med seboj sodelujejo, se pogovarjajo, učijo itd. (Žnidaršič 2011). Vzgojiteljem je lahko v veliko pomoč priročnik za vzgojitelje z naslovom Pro- metna vzgoja v vrtcih, ki jo je uredila prof. dr. Vlasta Zabukovec. V prvih dveh tematskih sklopih razkriva ter opozarja na nevarnosti v prometu, ki so jim najpogosteje izpostavljeni predšolski otroci ter na psihološke značilnosti otrok v predšolskem ra- zvojnem obdobju. V zadnjem delu pa so predstavljeni izvedeni tako imeno- vani prometni projekti, ki so nastajali v okviru projektne skupine vzgojiteljic. Ta priročnik je lahko opora vzgojitelju pri črpanju navdiha, kako prometno vzgojo v vrtcu vsebinsko obogatiti, narediti zanimivejšo in uspešnejšo. V vrtcu stremimo predvsem k uresni- čenju splošnih ciljev prometne vzgoje, ki so: – zavedanje problematike, pomemb- nosti odnosa do varnosti in varne- ga ravnanja v prometu; – informiranje in učenje prometnih pravil, ustreznega ravnanja v pro- metnih situacijah, pridobivanje različnih vedenj in znanj; – ozaveščanje in oblikovanje ugodnih stališč in prepričanj za varno rav- nanje v prometu; – usposabljanje, pridobivanje in iz- boljšanje spretnosti za varno rav- nanje v prometu z vajo, izkušnjami itd. (Javna agencija Republike Slo- venije za varnost prometa 2016). Otroke postopno učimo in jim naj- prej povemo ter razložimo, kakšno je pravilno vedenje v prometu. Ob tem mu pojasnimo tudi, kakšne so možne nevarnosti. Otrokom nato pokažemo pravilno vedenje, in ob tem razlaga- mo, kako si sledijo posamezni elementi vedenja, npr. se ustavim, pogledam levo itd. Otroci naj nas ob tem pozorno poslušajo in opazujejo. Nato skupaj z njim izvedemo pravilno vedenje, mi pa jih opazujemo in opozarjamo na pomanjkljivosti. Vsako vedenje, ki ga otrok pravilno izvede, pohvalimo, za vsako nepravilno vedenje pa ga po- pravimo. Le tako otroke spodbujamo k pravilnemu vedenju in zmanjšuje- mo verjetnost napak. Tako bodo otroci počasi, a vztrajno spoznavali promet, pravila in zahteve, jih postopno spre- jemali in se po njih ravnali (Žlender in Markl 2010). Otrokom moramo pomagati, da bodo znali opazovati promet, še zlasti pri prečkanju ceste. Otroci pogosto mi- slijo, da jih voznik vidi, če oni vidijo avto, ki se približuje. Z izbiro svetlih oblačil v živih barvah lahko dosežemo, da bodo otroci dobro vidni in jih bodo vozniki prej opazili. Pri slabi vidljivosti in v mraku naj nosijo ob žep pripeto kresničko, da le-ta prosto niha in od- seva svetlobo. Še posebej je uporaba odsevnikov pomembna v mesecih, ko je noč daljša in so otroci pogosteje na cesti v mraku (Žlender in Markl 2010). SODELOVANJE VRTCA IN STARŠEV Gre za izmenjevanje informacij, ki so pri prometni vzgoji pomembna. Vr- tec lahko prevzame bolj pripravljalne naloge in naloge, ki spodbujajo razvoj (spoznavni razvoj in razumevanje pro- meta), starši pa prevzamejo te naloge v resničnem prometu. Starše seznanjamo z našimi cilji o vzgo- ji in izobraževanju na področju pro- meta in jih spodbujamo k aktivnemu sodelovanju pri varnem vključevanju otrok v promet. Ob prvih sestankih ob vključitvi otroka v vrtec, bi se za- četniška prometna vzgoja morala nadaljevati; najprej za starše, ki bi svoja znanja prenašali na otroke. Ker vsi otroci pred vstopom v šolo niso vključeni v vrtec, je treba posebno skrb ter pomoč staršem pri prometni vzgoji otrok, nameniti tudi njim. Po- nuditi jim moramo možnost udeležbe na različnih prometno preventivnih akcijah, ki jih po posameznih lokalnih okoljih organizirajo pretežno Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem pro- metu ob sodelovanju s številnimi ak- terji iz sveta prometa (Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije 2016). Pomembno je poudariti, da je najva- žnejši zgled staršev oz. odraslih. Vzgo- ja je odvisna od številnih dejavnikov in okoliščin, ki jih je treba upoštevati pri uspešnem vzgajanju. Vključenost otroka v dogajanje, reševanje proble- mov, nastalih v prometu, prisluhniti otrokovim predlogom o pravilnem ravnanju so le nekateri delčki, ki se- stavljajo celoto prometne vzgoje. Pri vzgoji otroka sta pomembna tudi do- slednost in umirjeno ravnanje. Tak način pripomore k otrokovemu do- jemanju, da gre zares in da je lahko drugačno ravnanje usodno (Hergan in drugi 2004). Vrtec je spodbu- dnik, da staršem predstavi konkre- tne naloge, jih motivira in pripravi na boljšo prometno vzgojo njihovih otrok. Vrtec mora zagotoviti: - da se otroci igrajo, učijo in so spod- bujani pod pedagoškim vodstvom; - da so na voljo ustrezna igralna, didaktična in druga sredstva; - da tudi pri igri vzgojitelj naredi povezavo s prometno resničnostjo, ki jo otrokom tudi razloži. Starši zagotovijo: - navajanje otroka na pravilno ve- denje v prometu v vsakodnevnem prometnem okolju otroka; - poglabljanje v konkretne prometne pogoje na otrokovi poti ali v okolju; - upoštevanje razvojne stopnje in osebnosti svojega otroka; Didakta 192 33 - vaje v prometu vključijo v običajno vsakodnevno življenje (Glogovec 1996). Starši naj torej izkoristijo sleherno pri- ložnost za prometno učenje, saj bodo otroci z zanimanjem opazovali odra- sle, pešce, vozila in okolje. Prometno znanje, ki ga malčki nevsiljivo vsak dan prejemajo od svojih staršev v raz- ličnih prometnih situacijah, je vredno zlata in ga ne more nadomestiti še tako strokovna prometna vzgoja zunaj družine. Prav tako bi bilo treba razširiti ponudbo prometnih artiklov za večjo varnost v prometu tudi po različnih trgovinah. Prometno preventivni ma- terial bi poleg vse mogoče literature moral biti navzoč tudi v čakalnicah otroških dispanzerjev, zavarovalnicah, vrtcih, trgovinah z avtosedeži, trgovi- nami z igračami ipd. ZAKLJUČEK S prometom se otroci srečujejo vsako- dnevno. Zaradi razvojnih značilnosti pa se še niso zmožni samostojno vklju- čevati vanj. Zato je treba otroka že zelo zgodaj učiti pravilnega ravnanja v pro- metu. Vsaka igra, knjiga, informacija o prometu, ali še bolje, nova izkušnja v prometu, lahko otroku pomagajo, da se bo v prometu lažje znašel in mu tako omogočajo večjo varnost. Odrasli se moramo zavedati pomena prome- tne vzgoje in pravočasno pristopiti k učenju le-te, pri tem pa ne smemo pozabiti na zgledno ravnanje. Zelo pomembno je sodelovanje vrtca in staršev pri prometni vzgoji. Literatura Glogovec, V. Z. (1996). Prometna vzgoja otroka. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, Ljubljana. Hergan, I. in drugi (2004). Dotik okolja 2: Učbenik. Ljubljana: Mladinska knjiga. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, 2016. Do- stopno na https://www.avp-rs.si/ preventiva/prometna-vzgoja/ Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Za- vod za šolstvo. Levičnik, J., Marjanovič Umek, L., in Polič, M. (1986). Priročnik za pro- metno vzgojo v osnovni šoli. Lju- bljana: Tehniška založba Slovenije Plemenitaš, J. (1991). Prometna vzgoja za razredno stopnjo osnovne šole. Maribor: PEF Maribor. Polič, M. (1996). Prometna psihologija: Mladi v prometu. Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slo- venije: Svet za preventivo v cestnem prometu. Zabukovec, Vlasta (Prometna vzgoja v vrtcih – Priročnik za vzgojitelje Zveza združenj šoferjev in avtomeha- nikov Slovenije, 2016, dostopno na http://www.zveza-zsam.si/2011/03/ prometna-vzgoja/ Žlender, B., Polič, M., Zabukovec, V. (1996). Prometna psihologija: Mladi v prometu. Ljubljana: Zveza orga- nizacij za tehnično kulturo RS, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS. Žlender, B. (2010). Red je vedno pas pripet: Za večjo varnost otrok med vožnjo. Javna agencija RS za var- nost prometa, Svet za preventivo v cestnem prometu Slovenije. Žlender, B. in Markl, M. (2010). Prvi koraki v svetu prometa: v pomoč staršem pri prometni vzgoji. Javna agencija RS za varnost prometa, Svet za preventivo v cestnem pro- metu Slovenije. Žnidaršič, D. (2011). Vrtec za priho- dnost in otrokove kompetence. Educa, XX, št. 5/6