Jfaši uspeti KiLizanka Moj /iCtzled PoleuleajKio ir šo8,o Kiiozek se p/iedstairi I Knjiga - < _ . Športna gibanica ^ -X _ ^ \ / - ^ — -r I ^/*- s. , Jolanda Magdič 1 Z1 ^16'; Vi Zlati del *** -^/v/ -A_ Naši uspehi V- y A/ ,. — .1'* 29 ^OC X _ ) V ^ v __ 38'> o r-^ -\-\ i Obisk pri predsedniku države j \ A " / f X7V/ ( x _ > Pismo škrata Kuzme X A / / " -X _ / Spomin na pust xy \ yX mag. \ l Maja Korban ' % i /*- x / Crnjavič V > V STRAN 4 V" * Začetki slovenske književnosti in Krka Na kulturnem dnevu, ki smo ga 8. 4. 2016 v takšni obliki za učence 8. razreda izvedli prvič doslej, smo v okviru programa C50D DC Dolenjska, Bela krajina in Posavje spoznali kraje, ki so nam rodili velike književnike. Pot na Dolenjsko smo doživeli skozi zanimivo vožnjo po gričevnati pokrajini mimo Višnje Gore do idilične Muljave, kjer se je rodil Josip Jurčič. Njegova domačija je krasno urejena, na prostem pa smo v muzeju spoznali veliko zanimivosti naših prednikov. Nekaj minut oddaljena jama z izvirom reke Krke nas je povsem navdušila z zanimivimi oblikami kapnikov, občudovali pa smo tudi dom človeške ribice in se vživeli v jamsko favno. Sprehod do jame je vodil po prijetno urejeni potki skozi spomladansko pokrajino. Nekaj deset minut vožnje do Trubarjeve Rašice smo opravili kar po hribih, da smo si skrajšali pot, iz avtobusa pa smo s strahospoštovanjem opazovali gozdove, kjer domuje rjavi medved. Na Trubarjevi domačiji smo z odprtimi usti poslušali predavanje kustusa Andreja, ki nam je odstrl pomen reformacije in prispevek Primoža Trubarja k razvoju slovenske narodne zavesti. Temkov mlin in žaga pa sta nas popeljala v čase, ko so ljudje veliko bolj znali ceniti to, kar so pridelali sami. Na kulturnem dnevu smo spoznali, da sta oba moža z Dolenjske pomembno prispevala k razvoju slovenske narodne zavesti, ki gre z roko v roki s kulturnim razvojem. Primož Trubar kot začetnik slovenske književnosti in utemeljitelj knjižnega jezika ter Jurčič, ki je Slovencem podaril prvi roman (Deseti brat), sta pomembna spomenika v kulturni zgodovini Slovenije. Tina Zadravec, prof., nosilka KD Knjiga Kulturni dan z naslovom Knjiga smo izvedli 4. 2. 2016. Učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja si ga bodo zapomnili, saj je bil dan pester, otrokom zanimiv in hkrati tudi poučen. Otroci so po branju pravljic veliko poustvarjali, in sicer z dramatizacijo, z izdelavo lutk ter igranjem nanje, s poslušanjem glasbe iz pravljic, z učenjem plesov, izdelovanjem plakatov, s pisanjem stripov in miselnih vzorcev, z izdelovanjem "drugačne" pravljice in žepne pravljice. Učenci prvega razreda so se vživeli v otroke, ki prihajajo iz Male vasi, saj so se poglobili v pravljico Muca Copatarica. Drugi razred je “odplaval" v podmorski svet in spoznali so vse tisto, kar se je zgodilo Mavrični ribici. Ker pa brez navihane Pike ne gre, so tretješolci z veseljem prisluhnili zgodbam Pike Nogavičke. Po končanem dnevu dejavnosti smo učence vprašali, kakšen se jim je zdel ta dan in vsi so soglasno dejali: "SUPER." mag. Maja Korban Črnjavič, nosilka dneva za 1. do 3. razred I X ___________________________________________________________________________________________________V Knj iga, moj a prijatelj Lea Ko smo vstopili v razred, smo najprej iz torb vzeli svoje najljubše knjige, ki smo jih prinesli od doma. Potem smo se razdelili v skupine in si te zgodbe pripovedovali. Potem smo si ogledali značilnosti pravljic na elektronskih prosojnicah, nato pa smo si še ogledali predstavitev življenja in dela pisateljice Svetlane Makarovič. Prav tako smo bili na predstavi Pekarna Mišmaš, ki jo je napisala Svetlana Makarovič. V skupinah smo tudi prebrali to knjigo. Vsaka skupina je odšla v različne prostore. Nekateri so knjigo brali v naši učilnici, nekateri pri akvariju v zgornjem nadstropju in nekateri kar na stopnišču v jedilnici. Po tem je prišla učiteljica angleščine in smo reševali angleške naloge o Pekarni Mišmaš (po angleško Bakery Hotchpotch). Delali smo tudi slovensko-angleške slikovne slovarje My picture dictionary. Nato pa smo si naredili še svojo žepno knjigo Pekarna Mišmaš. Dali smo si jo v žep in jo brali svojim sošolcem in sošolkam. Doma pa smo jo brali svojim staršem, bratom, sestram, babicam in dedkom. Dan je bil po mojem mnenju zelo zanimiv. Maja Bokša, 5. b Vtisi s kulturnega dne S knjigo v roki Všeč nam je bilo: da smo si pogledali posebne knjige in sestavljali pesmico, da smo se učili, se zabavali in družili s prijatelji, da smo lahko pogledali najtežjo knjigo v knjižnici in spoznali dragocene in stare knjige, ki jih ne sposojajo, da smo videli Guinnessove knjige rekordov 2001-2016, da smo se posvetili Francetu Prešernu in prebrali knjigo o njem, da smo brali knjige Franceta Prešerna in sami sestavili pesem, da smo si lahko ogledali vse prostore knjižnice in se igrali, da kulturni dan ni potekal v Šoli. Učenci 4. / Od 6. do 9. razreda, v SNG Maribor X N V ponedeljek, 11. 12. 2015, smo se učenci od 6. do 9. razreda odpravili v SNG Maribor. Tam smo si ogledali muzikal My Fair Lady. Muzikal My Fair Lady v dveh dejanjih in osemnajstih slikah, katerega avtorja sta Alan Jay Lerner in Frederick Loewe, spada med največje uspešnice te glasbenogledališke zvrsti in je še danes eden najpogosteje izvajanih muzikalov. Vsebuje velike baletne ansamble in zbor. Zahteva bogato scenografijo, v kateri se naglo izmenjujejo prizori med londonskimi ulicami blizu Kraljeve operne hiše Covent Garden, hišo profesorja Henryja Higginsa, hipodromom v Ascotu in prestižno londonsko ambasado. Med plesi izstopajo stilizirana gavota, valček, koreografsko zasnovane scene in nekoliko zmanjšani orkester. Zgodba se začne, ko britanska jezikoslovca, profesor fonetike Henry Higgins in polkovnik Hugh Pic-kering, poslušata govorico ulične prodajalke cvetja Elize Doolittle z izredno močnim dialektom, značilnim za nižji socialni sloj. Higgins je s polkovnikom sprejel stavo, da bo dekle Elizo Doolittle v šestih mesecih naučil pravilne izgovorjave, jo spremenil v damo z lepim naglasom ter jo popeljal na ples. Predstava je bila zelo zanimiva in komična, dogajanje na odru pa je bilo ves čas živo. Nazaj v Ormož smo se učenci tako vrnili polni lepih vtisov. Ogled, lutkovne predstave V torek, 19. 4. 2016, smo se z učenci od 1. do 3. razreda odpravili na Ptuj. V Mestnem gledališču Ptuj smo si ogledali predstavo Iva Andrica z naslovom Aska in volk. Glavna oseba je ovčka Aska. V ovčjem svetu, kjer se je rodila, velja umetnost za nekaj popolnoma nekoristnega in nepotrebnega. Se posebej nekoristna in neumna se v ovčjem svetu zdi ideja, da bi se ovčica lotila študija baleta. Prav na dan, ko z uspehom konča prvi razred baletne šole, sreča strašnega volka. Zdi se, da se bo na njen najsrečnejši dan končalo tudi njeno življenje. Vendar pa Aska z nagonskim vzgibom začne pred strašnim volkom plesati ter ga s svojim gibanjem popolnoma očara. Po predstavi smo se sprehodili po mestu ter si ogledali nekatere znamenitosti, kot so Dominikanski samostan, Orfejev spomenik, Mestni stolp, Florjanov spomenik, Mestna hiša, Minoritski samostan ter grad. Učenci pa so takole zapisali svoje vtise s kulturnega dne: Tilen, 1. b: Meni je bil pri predstavi najbolj všeč volk. Iva - Tia, 1. b: Pričakovala sem več lutkarjev, všeč mi je bil ovčkin ples. Lepo mi je bilo, ko smo si ogledali razgled z gradu, saj sem bila tam prvič. Maks, 1. b: Všeč mi je bila ovčka, ki je šla v baletno šolo. Zanimivo je bilo, da je bila samo ena lutkarica za vse vloge. Luka, 2. a: Predstava mi je bila kar všeč. V mestu mi je bila všeč mestna hiša. Rok, 3. a: Igrala je samo ena oseba. Videli smo samostan in grad ter Mestno hišo. Neja, 3. a: Na predstavi mi je bila najlepša ovčka. Všeč mi je bila vožnja z avtobusom. Maša, 3. a: Ko smo se peljali na Ptuj, sem se zabavala. V gledališču smo se usedli na svoje sedeže. Pričela se je predstava. Nastopala je le ena igralka. Na koncu smo igralko nagradili z aplavzom. Potem smo si ogle dali Še mesto. Z avtobusom smo se vrnili v šolo. Ksenja Šoštarič, dipl. vzg., nosilka KD Obisk knjižnice v okviru projekta Rastem s knjigo Tudi v šolskem letu 2015/2016 smo se vključili v projekt Rastem s knjigo, s katerim želimo sedmošolcem približati svet knjig in knjižnih zgodb z obiskom knjižnice, s predstavitvijo le-te, z uvajanjem v knjižnično-informacijsko opismenjevanje ter s podarjeno knjigo. Za letošnje šolsko leto je izbrana knjiga pisatelja Damijana Šinigoja Iskanje Eve, ki je v preteklem letu prejela nagrado za najboljše izvirno otroško ali mladinsko delo. Knjižničarji so naše učence 7. a in 7. b v petek, 13. 5. 2016, med obiskom navduševali za branje književnih besedil ter jih usmerjali k vseživljenjskemu branju. mag. Irena Kandrič, mentorica STRAN 8 / ' Slovensko ljudsko gledališče Celje Pekama Mišmaš Učenci 4. in 5. razreda smo si v decembru ogledali gledališko predstavo Pekarna Mišmaš. Zjutraj smo se zbrali pred šolo. V avtobus smo naložili malico in se odpeljali v Slovensko Ljudsko gledališče Celje. Predstava se je odvijala takole: Na vse zgodaj zjutraj je pred pekarno Mišmaš stala dolga vrsta vaščanov. Ko je Mišmaš odklenil vrata, so vsi kričali eden čez drugega. Ko so vzeli mehke žemlje, Črn kruh za zdravje, hrustljave rogljiče in koruzni kruh za žvečiti, je Mišmaš zaprl vrata svoje pekarne. Jedrt, ki je vohljala okrog, je srečala Kurjega peka. Skovala sta načrt, da bi oba izvedela, kdo pomaga Mišmašu mesiti kruh in kako mu uspe speči toliko kruha iz treh vrečic moke. Zvečer, ko je ura odbila polnoč, se male miške niso spremenile v ljudi. Imele so žur! Ko je bilo zabave konec jim je Mišmaš povedal zgodbo o miših za lahko noč ter vsako miš posebej požgečkal po rožnatem trebuščku. Naslednje jutro je Jedrt zakričala in povedala, da je v kruhu našla mišjo dlako. Že čez pet minut so sklenili, da bodo zbrali komišijo namesto komisijo. Zaradi vtikanja nosov v Mišmaševe stvari je ta odšel. V kleti ni bilo nikogar. Moji vtisi in občutki so zanimivi ter poučni. Iz te zgodbe lahko izvemo, da se ne smemo vmešavati v tuje stvari, ki se nas ne tičejo. To zgodbo sicer poznam od malih nog, a predstava je bila zelo zanimiva, ker je bila drugačna in bolj smešna. Maruša Leskovar, 4. a I Naravoslovni, dan - Voda V sredo, 11. 5. 2016, smo imeli naravoslovni dan - Voda. Dan smo začeli tako, da smo v učilnici delali poskuse: odstranjevanje naftnih madežev iz vode. Razdelili smo se v skupine in odšli k Lešniškemu potoku. Tam smo izmerili temperaturo vode in jo zapisali v prilogo. V vodi smo iskali ličinko enodnevnice, potočno postranico in ličinko vrbnice. Vsaka skupina je dobila kozarec z lupo, s pomočjo katere smo opazovali živali, ki jih je ujela učiteljica Metka. Vsi smo si ogledali ujete živali in jih opisali. Po pogovoru smo jih spustili nazaj v reko. Odšli smo v šolo. 5 pomočjo brskalnika na spletu smo si ogledali živali, ki smo jih iskali v potoku. Naravoslovni dan mi je bil všeč zato, ker je potekal ob potoku. Kaja Fafulič, 4. b l I i Naravoslovni dan - Travnik i I 4. 5. 2016 smo imeli učenci od 1. do 3. razreda naravoslovni dan, na katerem smo se pogovarjali o travniških I živalih, rastlinah in pomenu travnika. Prebirali smo pravljice o travniku in si seveda travnik tudi ogledali. I Spoznali smo veliko zanimivosti, svoje vtise smo poustvarjali z izdelavo herbarija ter s slikanjem travniških I rastlin in živali. Učenci so ta dan zelo uživali, z lupo iskali majhne žuželke, spoznavali imena rastlin, ki jih še I niso poznali ... I Mateja Brumen Štibler, prof.. 1 nosilka dneva Testiranje za športno-vzgojni karton V petek, 6. 5. 2016, so imeli učenci od 1. do 3. razreda j športni dan. Opravili smo testiranje za športno-vzgojni | karton. Na testiranjih se meri telesna višina, telesna teža, kožna guba nadlahti, dotikanje plošče z roko, skok v daljino z mesta, premagovanje ovir nazaj, dviganje trupa, pred- j klon na klopci, vesa v zgibi, tek na 60 m in tek na 600 m. Testiranje je potekalo tekoče, učenci so sami prehajali od ene naloge k drugi ter tako opravili vse meritve. Teke smo opravili na stadionu. Učenci pa o športnem dnevu pravijo tako: Najbolj všeč so mi bili trebušnjaki. (Bastian in Tiar, 1. a) Všeč mi je bilo, da smo bili bosi in smo skakali v daljino. (Nana, 1. a) Všeč mi je bila vesa in trebušnjaki. (Teja, 1. a) Najbolj všeč so mi bili trebušnjaki, naredil sem jih 34. (Taj, 1. b) Rada tečem, zato mi je bilo všeč teči na 600 m. (Klara, 2. b) Všeč mi je predklon na klopci in trebušnjaki. (Julija, 1. b) Ksenja Šoštarič, dipl. vzg., nosilka dneva ^ S / l Pokod na Hajndl I | Učenci 1. in 2. razreda smo se 24. 3. 2016 odpravili na pohod. Po malici smo se I iz Ormoža napotili proti Hajndlu. Na poti smo se večkrat ustavili, popili malo I vode in veselo kramljali. Učenci so brez težav prišli do Hajndla, kjer smo I pomalicali. Po daljšem oddihu smo se odpravili nazaj proti šoli. V šolo smo prišli I srečni, polni energije in dobre volje. I Mateja Brumen Štibler, prof., nosilka dneva S y Dan Evrope Na Grajski pristavi v Ormožu otroci in mladostniki že četrto leto zapored obeležili dan Evrope Tudi letos smo no šoli obeležili dan Evrope. V četrtek, 5. 5. 2016, smo na šoli izvedli tehniški dan, na katerem smo se pripravljali za predstavitev na stojnici. Nastajali so izdelki v znamenju Litve, Irske in Švedske, držav, ki so jih v ponedeljek, 9. 5. 2016, na stojnici pred Grajsko pristavo v imenu cele naše šole predstavljali učenci 7. in 8. razreda. Na prireditvi je zbrane pozdravil župan Občine Ormož Alojz Sok, program so popestrili plesalci plesnih skupin Gimnazije Ormož, OŠ Ormož, in plesna Šola Moreno. Po uvodnem programu je zbrane zabaval bend Gimnazije Ormož. »i* n - LITVA - ^ 13ZNAMENITOSTI JI LITVA ŠPORTNIKI Organizator prireditve I je Aktiv ravnateljev Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž pri Ormožu, poleg naše [ šole pa so sodelovali še: Vrtec Ormož, Gimnazi-1 ja Ormož, Glasbena šola Ormož, OŠ Stanka Vraza, OŠ Ivanjkovci, OŠ Velika Nedelja, OŠ Sveti Tomaž, OŠ Središče pri Ormožu, OŠ Miklavž pri Ormožu. / »Športna gibanica« na OŠ Ormož \ Na naši šoli smo se v letošnjem šolskem letu odločili, da dinamično šolsko življenje in delo poglobimo s šolskim projektom »Športna gibanica« in tako prispevamo k telesnemu, duševnemu in čustvenemu razvoju naših učencev z upanjem, da bodo naši učenci aktiven življenjski slog prenesli tudi v odraslo dobo. Cilji projekta so bili: - oblikovanje zdravega življenjskega sloga naših učencev, - usvajanje spretnosti in znanj v različnih športnih dejavnostih, - pozitivno doživljanje gibanja in športa, - razumevanje pomena gibanja in športa, - integriranje gibanja v pouk kot dnevno rutino, - oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev, - celostno oblikovanje posameznika. Aktivnosti »Športne gibanice« smo športno zaključili 4. 6. 2016 v Mestni grabi s številnimi športnimi aktivnostmi, kot so: • tenis, • slackline - hoja po vrvi, • frizbi, • hokej na travi, • igriva košarka, • mini plezalna stena • nordijska hoja, • gumitvist, • ples, • gasilske vaje, • spust po vrvi. Izvedli smo akcijo »Izdelajmo igrala za najmlajše« in zraven povabili starše (očete, dedke). Izdelali smo čudovita igrala ter jih slavnostno odprli na zelenici pred šolo ob zaključku projekta. Pozitivno energijo s projekta »Moj ata kuha« smo prenesli v zaključni dan projekta »Športne gibanice« ter s pomočjo očetov pripravili jed »Ormoški lonec«. Prireditev je čudovito uspela. \ mag. Mateja Meško, vodja projekta 9*a Vsi za enega, eden za vse! Na naši šoli kraljujemo že od leta 2007. Takrat, ko smo prvič še kot majhni in radovedni otroci prestopili prag naše šole. V našem razredu je 19 učencev in prav vsi smo posebni, vsak izmed nas je poseben na svoj način. Učitelji nas v zbornici pogosto omenjajo, saj smo znani po tem, da velikokrat radi kaj ušpičimo. V teh devetih letih šolanja smo velikokrat slišali, da smo najhujši razred na šoli, včasih morda zasluženo, saj smo res pravi vragci. Na začetku smo si velikokrat med sabo skočili v lase, zdaj pa smo vedno bolj povezani, še posebej to zadnje leto. Skupaj smo preživeli veliko lepih in morda nekaj manj lepih skupnih trenutkov. Leta so hitro minevala in naše Šolanje je prišlo k koncu. Verjamemo, da nas ta šola nikoli ne bo pozabila, prav tako pa se tudi mi med sabo zagotovo ne bomo nikoli pozabili. Vsakega izmed nas si bomo zagotovo zapomnili po kakšni navadi, morda pa tudi po kakšni "noriji". Alena se bomo zagotovo spomnili po tem, kako je velikokrat jezil učitelje, Ano po pisanju pesmi, Aleksa po njegovih govornih nastopih, Anjo po tem, da je velikokrat s svojim humorjem popestrila dogajanje v razredu, Tajo po njenih modnih nasvetih, Sanelo po tem, da je vedno bila pripravljena pomagati svojim sošolcem, kadar so pomoč potrebovali, Ti lena po njegovih računalniških sposobnostih, Žiga po tem, da nam je vedno popravljal kulice, Luka po njegovih nesmešnih vicih, Sofijo po filozofiranju, Žana Suena po njegovih norijah in po njegovem nogometnem talentu, Filipa po tem, da je Prešerna poznal v nulo, Nušo Cigler po njenih izjemnih uspehih na šolskih tekmovanjih, Žana Kegla po tem, da nam je rad zaigral na harmoniko, Metko po ličenju, Majo po tem, da je vedno imela v šolo knjigo, Nušo Kolarič po tem, da je obvladala kemijo, Jana po njegovem oponašanju krave in Lana po njegovih osvajalskih sposobnostih. Upam, da se res nikoli ne bomo pozabili in bomo stike ohranili še naprej tudi zdaj, ko se naša skupna življenjska pot počasi zaključuje. Anja Fras X \ g.b »Prijatelji so angeli, ki te dvignejo, ko tvoja krila pozabijo leteti,« in ta verz opisuje nas — učence 9. b. 19 učencev, ki smo skupaj že od samega začetka. V razredu imamo 6 najbolj zabavnih dečkov, 13 najboljših punc ter 2 izjemni učiteljici, ki nas poznata še bolje, kot se poznamo mi sami. Ena izmed njiju je naša razredničarka, učiteljica Mirjana Meško, druga pa je Tadejeva spremljevalka - učiteljica, ki je z nami že od 1. razreda, to je Jolanda Magdič. Smo eden izmed redkih razredov, v katerem učenci vedno držimo skupaj in se eden drugega nikoli ne izdamo, pa četudi bi bili zaradi tega kaznovani. Skupaj smo v dobrem in slabem, v bolezni in zdravju, v žalosti in veselju, v sreči in nesreči vse od začetka pa do konca. Ce bi hoteli opisati vse naše skupne trenutke, ki smo jih doživeli v 9 letih, bi lahko napisali knjigo, ki bi vsebovala najmanj 1000 strani. Najbolj pomembno je to, da se jih bomo mi večno spominjali in ko bomo čez 30 let sedeli na verandi, pred svojo hišo, s toplim čajem v roki in gledali sončni zahod ter obujali spomine na osnovnošolska leta in prijatelje, prave prijatelje, s katerimi smo preživeli najbolj zabavne, nore, vesele, nepozabne trenutke svojega otroštva, takrat želiva, da si vsi rečemo: »Kakšna bi bila moja zgodba brez njih?« Upava, da si bo vsak izmed nas ustvaril nepozabno življenje in na koncu napisal tako zgodbo, kot smo si jo napisali mi - izjemno. In mogoče se čez nekaj let spet srečamo, nepričakovano ... Tjaša Banfič in Klara Branda Pozor! Hudobe na delu! Učenci devetega razreda smo v tem šolskem letu spletli še posebej močne vezi in se odločili, da se bomo povezali v eno veliko celoto ter s pomočjo učiteljice Irene Blagovič zaigrali gledališko igro. Učiteljica Irena je seveda našo prošnjo z navdušenjem sprejela in izbrala igro Vinka Mdderndorferja Pozor! Hudobe na delu! Zgodba govori o dveh posebnih prijateljicah - hudobah, to sta Zoprnica in Gravžica, ki se po dolgem času spet srečata in obujata spomine na nepridiprave dogodke, ki sta jih medtem ušpičili. Izvemo, kako sta v govor župana Luknje vmešali kuharske recepte ter otroke začarali, da so govorili tisto, kar so si zares mislili. Otroci to ugotovijo in hudobi prepričajo, da učiteljici pojasnita, kaj se je zares zgodilo. Skozi njune hudobije smo se naučili, da se hudobiji nikoli ne smemo pustiti zapeljati, saj s tem lahko nekomu naredimo veliko krivico. Učenci, ki so igrali v glavnih vlogah, so se dobivali enkrat na teden ter pridno vadili. Nekaj dni pred nastopom smo se vsi skupaj dobili na vajah ter celotno predstavo dopolnili ter izpilili. Javnosti smo se predstavili 7. in 8. aprila. Veseli nas, da smo se povezali in ustvarili igro, to pa nam seveda ne bi uspela brez mentorice Irene Blagovič. Skupaj smo ustvarili nekaj, na kar bomo vedno radi obujali spomine. Lara Tušek, 9. b Intervju z Jolando Magdič \ \ »Rada imam otroke, pa naj bodo željni znanja, nagajivi, glasni ali tihi, bistri ali prebrisani ...« Na OS Ormož je že 9. leto zaposleno Jolanda Magdič, spremljevalka gibalno oviranega učenca. Vseeno pa najbrž ne veste, da zaključuje študij predšolske vzgoje in da ima zelo rada lutke. Tudi zato ste jo videli v zakulisju številnih šolskih lutkovnih predstav - veliko lutk, ki nas je vsa leta razveseljevalo na šolskem in tudi na odru regijskih srečanj, je namreč nastalo pod njenimi spretnimi prsti ... Učiteljica Jolanda, kako bi opisali svoj šolski vsakdan Zaposlena sem kot spremljevalka gibalno oviranega učenca, kar je moja prva zadolžitev. Torej sodelujem pri pouku, kar pomeni, da ponovno »zaključujem« osnovno šolo. Kot spremljevalka poskrbim, da učenec lahko sledi pouku in hkrati ima vso snov zapisano. Se preden učenec pride v šolo, običajno pripravim kakšne povečave po dogovoru z učitelji. Glede na svoje delo sem se v devetih letih naučila izdelati kakšen didaktičen pripomoček, ki je v korist mojemu varovancu in ostalim učencem, ki potrebujejo pomoč. V tem primeru se veliko dogovarjam z učiteljico Olgo V. Bednjanič, ki vloži veliko truda v delo z učenci s posebnimi potrebami. Po odhodu učenca namenim svoj čas ostalim nalogam, ki mi jih dodeli vodstvo šole, projektu »Čitalnica«, pomoč pri pripravi raznih scen za gledališke igre, proslave, izdelavo didaktičnih pripomočkov ter moji veliki ljubezni — lutkam. Vaša velika ljubezen so lutke ... nam lahko poveste kaj več o tem? Že kot osnovnošolka sem obiskovala lutkovni krožek. Po 25-ih letih še vedno srečujem svojo mentorico lutkovnega krožka na območnem srečanju lutk in prav vsako leto izmenjava spomine na moja osnovnošolska leta. Takrat sem si želela nastopati, toda vedno sem imela težave s tremo. Ko sem prijela lutko v roke, je bilo veliko lažje. Velikokrat sem posegla po lutkah, ko sta bila moja sinova manjša. Bilo je vedno zanimivo, saj so naše lutke nastajale iz vsemogočih predmetov. Nastajale so vedno nekakšne zgodbice, ki smo si jih sproti izmišljevali, kar je bilo zelo zabavno. Ko sta sinova postala večja, sem svojo »domačo kariero« nadaljevala z nečakinjama, ki sta bili nekaj let mlajši od mojih sinov. Imela sem to srečo, da sta si želeli lutk. Ko me je učiteljica Maja Korban Črnjavič pred 6 leti povabila k sodelovanju pri lutkovnem krožku, so se v meni prebudili vsi spomini na čas, ko je bila lutka moja pogosta spremljevalka v življenju. V meni so se zbudila prijetna čustva in želja po ustvarjanju. Sodelovanje z učiteljico Majo je kot pravljica s srečnim koncem. Čeprav sva si nekako razdelili delo v krožku, ona tekstovni del, jaz tehnično izvedbo lutk in scene, sva ena drugo dopolnjevali z idejami in jih skupaj skušali uresničiti. Pri vsem tem nama pomagajo učenci, ki z velikim veseljem predlagajo svoje zamisli in vlagajo veliko truda v uresničitev naših zamisli. Menim, da je s pomočjo lutke otroku dopustiti možnost interpretacije največ ja svoboda, ki jim jo odrasli lahko dopustimo. Moja ljubezen do lutk se ne konča pri lutkovnem krožku, saj so osredja tema tudi v moji diplomski nalogi in skupaj z ostalimi mentoricami lutkovnega krožka pripravljamo razstavo lutk, ki so »oživele« na našo šoli. Lutke trenutno krasijo odrski del jedilnice šole. Z Z Katerih lutkam iz šolskih predstav ste prav vi dahnili življenje in katera od njih vam je vzela največ časa? Vsakokrat se zgodi čudež, ko pod mojimi prsti oživi morda kos lesa in nekaj blaga— lutka. Katera mi je vzela največ časa? Če razmislim ...težko rečem. Čas, ki ga namenim za izdelavo lutke, je težko izmeriti, kajti vsak trenutek je zame sprostitev in mi daje energijo ter zadovoljstvo, da sem z njo lahko osrečila otroško bitje. Z učenci skupaj izberemo pravljico, zgodbico in se dogovorimo o vrsti lutk. V času vaj pa lutka še dobi kakšen dodatek, se nadgradi ali pa kaj odvzame, glede na njeno funkcionalnost med igro. Zato je težko reči, koliko časa je bilo porabljenega za izdelavo lutke. Ko lutka dobi oči in usta, se tudi sama začnem »pogovarjati z njo in prisluhniti tudi njenim željam«. Prav vsaka lutka pa zbudi otroka v meni. Izpod vaših pridnih rok niso nastale le šolske lutke, ampak se moramo v največji meri prav vam zahvaliti, da je šolska čitalnica tako prijetno prenovljena. Kje ste dobili navdih? Ste zadovoljni z aktivnostmi v prenovljenih prostorih ali imate tudi kakšno idejo glede vsebin v čitalnici v prihodnje? Že nekaj časa sem opazovala učence, kako se pred poukom skrivajo po mirnih, temnih kotičkih in berejo ... Sedeli smo pri malici, pogled sem usmerila proti knjižnici in naenkrat se mi je porodila zamisel, »zakaj Čitalnica ni odklenjena iz strani hodnika«, seveda nisem mogla biti tiho in čitalnica je postala glavna tema pri malici, v katero sta bili vključeni tudi svetovalni delavki, učiteljici Mojca B. Kralj in Sanja Miško-vič, ter učiteljica Tina Zadravec. Kaj hitro je stekel pogovor o pleskanju v sveže barve ter zamisel o poletnem pohištvu. Potrebovali smo še samo dovoljenje gospe ravnateljice, ki ga ni bilo težko dobiti. Dobile smo zeleno luč in tako sem tudi postala koordinatorica projekta »Čitalnica«. O zamisli smo spregovorili tudi z našo knjižničarko Slavico, ki je obnove bila najbolj vesela in se je pridružila projektu. Palete za nove klopi nam je doniralo podjetje Pfeifer <& Langen, izpostava Ormož. Obdelala sem jih s pomočjo hišnika in učencev izbirnega predmeta Obdelava gradiv — les pod vodstvom učitelja Igorja Kaučiča. Dodali smo še nekaj barvnih vzglavnikov in ustvarili ambient, ki je sedaj zatočiše mladih bralcev in učencev, ki si želijo miru in tišine. V prihodnje bi morali poskusiti organizirati »bralni krog«, srečanje učencev, ki veliko berejo in bi izmenjali mnenja o vsebini prebranega ter morda mlajšim popestriti počitnice s kakšno pravljično delavnico. \ N.___________________________________________________ N Kaj vam je v vseh devetih letih na OS Ormož bilo ^ najbolj všeč? Vesela in srečna sem, da sem lahko del kolektiva OS Ormož. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vods- 1 tvu šole ter sodelavkam in sodelavcem, ki so me na I kakršen koli način podpirali, spodbujali in pomagali | pri študiju. Že samo moje delo spremljevalke gibalno | oviranega učenca je bil zame vsak dan nov izziv, . poseben. Poskušam pozitivno gledati na stvari, kot učencu tudi ostalim rada ponudim pomoč in sem tudi sama hvaležna pomoči. Sem pa zelo zadovoljna in celo ponosna nase, če moja pomoč drugim obrodi sadove. ■ Rada imam otroke, pa naj bodo željni znanja, nagaji- I vi, glasni ali tihi, bistri ali prebrisani ... | Bi kaj sporočili učencem, staršem ... učiteljem? Dragi starši, spremljate svoje otroke pri njihovi rasti v znanju in dozorevanju v človeških krepostih, bodite jim v oporo in gradite most medsebojnega zaupanja z njimi. Učite jih izbirati prave poti v življenju in pravilno pristopiti k odgovornostim. Ob vsem tem vam bodo stali naši učitelji, ki v vsakem učencu vidijo edinstveno bitje, deležno vsake pozornosti posebej, tesno ob strani. Učenci, dovolite, da vam starši in učitelji pomagajo odkrivati lepoto, smisel in bogastvo sveta, ki nas obdaja. Bodite radovedni, raziskujte in bodite željni novih znanj. V prvi vrsti imejte sebe radi, vrline vam naj bodo iskrenost, potrpežljivost, medsebojna pomoč in naklonjenost do drugih. Hvala, ker ste si vzeli čas za Ormožančka, in vse dobro. # CI ... čitalnico A Prijeten kotiček na naši šoli i i i i i i i i i i i i i i i i \ Čitalnica je pomemben del vsake knjižnice, tudi šolske. V njej se odvija marsikaj: učenje, pogovor, branje knjig, listanje revij, druženje ... Našo čitalnico je bilo potrebno obnoviti, saj bi se le tako učenci in zaposleni v njej počutili prijetno. Le kakšne barve bi bile primerne? Kaj pa pohištvo? Razporeditev? Veliko vprašanj, na katera je našla odgovor Jolanda Magdič, spremljevalka gibalno oviranega učenca. Njene ideje in zamisli so bile neprecenljive. Z delom je začela v septembru, januarja letos pa je bila čitalnica predana svojemu namenu. Učenci se v čitalnici zelo radi zadržujejo, se družijo, pripravljajo na pouk, delajo domače naloge, se seznanijo s knjižnimi novitetami, jih prelistajo, kaj preberejo, izmenjujejo svoja mnenja. Tu potekajo tudi bralne urice, pogovori o prebranih knjigah za Bralno značko. Prav tako pa učenci vozači in učenci, ki čakajo na podaljšano bivanje, preživijo uro v prijetnem okolju. Seveda se morajo upoštevati določena pravila, da ne motimo drug drugega. Mladim želimo dati dobro popotnico za življenje tudi tako, da bodo vedno radi segali po kvalitetnih knjigah. Če se bodo ob listanju in branju le-teh dobro počutili v prijetnem okolju, je toliko bolje. Vsekakor velja iskrena zahvala Jolandi Magdič, ki je ustvarila pravo malo oazo sproščenosti in prijetnosti. Slavica Saj novic, knjižničarka Mnenja učencev o prenovljeni šolski čitalnici in dogajanju v njej Zbrala jih je Manja Rajh, 8. a Čitalnica mi je zelo všeč, saj v njej lahko berem knjige, tudi v lepe barve je pobarvana, saj ti dve barvi pomirjata in prostor zelo polepšata. Čitalnica je zelo velik dosežek za našo šolo, saj se učenci v njej lahko sprostijo in v miru delajo svoje naloge. Lan, 2. b Meni je čitalnica zelo lepa, tudi barve so zelo pomirjujoče. V njej mi je zelo všeč, da morajo učenci biti tihi in mirni, da ne motijo drugih, ko berejo in se sproščajo. Zelo mi je všeč, da nam je učiteljica brala knjige v čitalnici, bilo je zelo mirno in knjigo je bilo lažje razumeti. Lara, 1. b Čitalnica je velik dosežek za našo šolo, saj se v njej učenci zelo sprostijo ter lahko v miru delajo svoje domače naloge. Všeč mi je, da je veliko svetlobe in barve stene so mi zelo všeč. Ivo na, 5. a Čitalnica je lep prostor, saj se v njej lahko igramo družabne igre, sicer se v čitalnici ne smemo dreti, se pa lahko potiho pogovarjamo s svojimi prijatelji. Maja, 5. a Všeč mi je, saj imamo na naši šoli novi prostor, kjer se lahko družimo in se učimo. Zala, 8. b Fotografije si lahko ogledate na predzadnji strani časopisa. ^4 STRAN 18 Rezultati tekmovanj zl^ELSH*^ 1 ____ Tekmovanje iz biologije za učence 8. in 9. razreda. Mentorica: Mirjana Meško, prof. Srebrno priznanje: Špela Jambriško, 9. b Lara Tušek, 9. b Urška Munda, 9. b Bronasto priznanje: Špela Jambriško, 9. b; Lara Tušek, 9. b; Urška Munda, 9. b; Klara Branda, 9. b; Nuša Cigler, 9. a; Nuša Kolarič, 9. a; Larisa Šek, 8. a; Blaž Jurkovič, 8. b; Matic Petek, 8. b; Zala Cunk, 8. b Tekmovanje iz znanja o sladkorni bolezni Mentorica: Metka Lešničar, pred. učit. Zlato priznanje: Matic Petek, 8. b Srebrno priznanje: Larisa Šek, 8. a Bronasto priznanje: Matic Petek, 8. b; Larisa Šek, 8. b; Lara Tušek, 9. b; Nuša Cigler, 9. a; Katja Tajhman, 8. a Tekmovanje iz kemije za Preglova priznanja Mentorica: Andreja Kolar, prof. Matic Petek, 8. b Zlato priznanje: Bronasto priznanje: Matic Petek, 8. b; Larisa Šek, 8. a; Lara Tušek, 9. b; Špela Jambriško, 9. b; Urška Munda, 9. b Z -r* Telcmovpjja-^f Tekmovanje Lz znanja logike Mentorica: Sonja Posavec, prof. Zlato priznanje: Matic Petek, 8. b Bronasto priznanje: 1. a: Tjaž Karo, Miha Dogša 1. b: Julija Ivanuša, Tilen Kumer, Maks Majhen, David Jurčec, Tino Grabovac 2. a: Eva Pleh, Jaka Horvat 2. b: Lan Žalar, Dunja Grabovac, Jure Kosi, Jaka Vaupotič, Mija Kirič, Lana Zorko 3. a: Žan Ivanuša, Jan Ciglar 3. b: Anej Ivanuša, Lucas Vočanec, Filip Kirič, Kevin Meško 4. a: Žanamari Kaloh 4. b: Jana Žnidarič, Ana Žnidarič, Katarina Ivanuša, Taja Voršič, Lana Zadravec 5. a: Aurora Nedog, Ivo n a Nedog, Lina Šnajder, Iza Korpar 5. b: Ema Šoštarič, Lea Obran 6. a: Nuša Ciglar, Tina Štuhec 6. b: Nika Novak 7. a: Ina Voljč, Jakob Šnajder, Miha Munda 7. b: Žiga Zadravec 8. a: Ivan Borovičkič 8. b: Matic Petek, Domen Šošter 9. a: Ana Zemljič, Nuša Cigler 9. b: Lara Tušek Tekmova^BžRanja angleščine za ijfe g. razred 1 i i Mentorica: Marija Cvetko, pred. učit. Srebrno priznanje: Taja Husel, Nuša Cigler, Ana Zemljič Bronasto priznanje: Taja Husel, Nuša Cigler, Ana Zemljič, Sofija Ivanuša, Maja Ledinšek, Lara Tušek Mentorica: Nataša Kolar, prof. Srebrno priznanje: Larisa Šek, 8. a Bronasto priznanje: Larisa Šek, 8. a; Sofija Ivanuša, 9. a Jr Z ZLATI Tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Vegova priznanja Mentorji: Renata Pučko, prof., Darko Špacapan, prof., Sonja Posavec, prof., Mateja Kovačič, prof. Zlato priznanje: Matic Petek, 8. b; Nuša Ciglar, 6. a Srebrno priznanje: Nuša Cigler, 9. a; Ivan Borovičkič, 8. a; Ema Šoštarič, 5. b Bronasto priznanje: 1. a (mag. Maja Korban Črnjavič): Rožle Jurčec, Tjaž Karo, Anže Plohl, Uršula Škorjanec, Alek Zadravec, Taja Arnuš, Eva Pižeta, Tiar Sok Tomažič, Olivi-aVočanec 1. b (Mateja Brumen Štibler, prof.): Taj Fermišek Bombek, Žara Neža Potočnik, Julija Ivanuša, Iva - Ti a Kolarič, Pino Komloš Sok, Stiven Prapotnik 2. a (Danica Rižnar, prof.): Jaka Horvat, Lan Pongrac, Tim Šoštarič, Nino Novak, Neža Jančar, Alen Munda, Burja Puklavec, Rene Voršič 2. b (Stanka Hebar, prof.): Marijan Borovičkič, Liona Dernikovič, Jure Kosi, Jaka Vaupotič, Dunja Grabovac, Klara Horvat, Jan Štibler, Lan Žalar 3. a (Irena Blagovič, prof.): Jan Ciglar, Tiya Kikl, Tomaž Rudolf, Anže Šuen 3. b (Aleksandra Kociper, prof,): Ana Marija Damiš, Filip Kirič, Pia Škorjanec, Lucas Vočanec, Anej Žalar 4. a (Breda Šandor, prof.): Luna Iza Pučko 4. b (Dušanka Feguš, prof.): Lana Zadravec, Taja Voršič, Jana Žnidarič 5. a (Aleksander Šterman, prof.): Ivona Nedog, Lina Šnajder, Aurora Nedog, Dina Grabovac, Iza Korpar, Mojca Lukman 5. b (Mateja Kovačič, prof.): Ema Šoštarič, Lea Obran, Gaj Bobnarič, Ana Štibler 6. a: Nuša Ciglar, Maša Baum 6. b: Zala Jurkovič 7. a : Nika Horvat Sušanj, Brina Voljč, Ina Voljč 7. b: Ajda Antolič, Žiga Zadravec 8. a: Ivan Borovičkič, Maj Voršič, Zala Cunk, Žiga Rizman Herga 8. b: Matic Petek, Lea Husel, Larisa Šek 9. a: Nuša Cigler, Luka Čučko, Nuša Kolarič 9. b: Klara Branda ^ . A 1 Matic Petek, 8. b Larisa Šek, 8. a Bronasto priznanje: Matic Petek, 8. b Blaž Jurkovič, 8. b P Larisa Šek, 8. a Miha Komperšak, 8. a Katja Tajhman, 8. a Maj Voršič, 8. a I Špela Jambriško, 9. b | Urška Munda, 9. b / rrl lekmov, Tekmovanje Lz Vesele šole Mentorica: Metka Lešničar, pred. učit. Srebrno priznanje: Nika Horvat Sušanj,7. a; Žiga Zadravec, 7. b; Maj Voršič, 8. a; Larisa Šek, 8. a; Matic Petek, 8. b; Zala Cunk, 8. b; Nuša Cigler, 9. a Bronasto priznanje: Nika Horvat Sušanj, 7. a; Kaja Horvat, 7. a; Ina Voljč, 7. a; Brina Voljč, 7. a; Jakob Majhen, 7. a; Jakob Šnajder, 7. a; Alina Planinc, 7. a; Tina Voljč, 7. b; Žiga Zadravec, 7. b; Maj Voršič, 8. a; Larisa Šek, 8. a; Zala Cunk, 8. b; Matic Petek, 8. b; Lea Husel, 8. b; Nuša Cigler, 9. a; Taja Husel, 9. a; Sofija Ivanuša, 9. a; Nuša Kolarič, 9. a; Klara Branda, 9. b; Špela Jambriško, 9. b; Lara Tušek, 9. b Tekmovanje iz Vesele šole Mentorica: Breda Šandor, prof. Srebrno priznanje: Iza Korpar, 5. a; Lina Šnajder, 5. a; Jure Rudolf, 5. a; Pia Šek, 6. a Bronasto priznanje: Maruša Leskovar, 4. a; Kaja Fafulič, 4. b; Blaž Majhen, 4. b; Iza Korpar, 5. a; Lina Šnajder, 5. a; Jure Rudolf, 5. a; Aneja Kaučič, 5. a; Ela Petra Kirič, 5. a; Pia Šek, 6. a Mentorji: 2. razred: Stanka Hebar, prof., in Danica Rižnar, prof.; 3. razred: Aleksandra Kociper, prof., in Irena Blagovič, prof.; ^ razred: Breda Šandor, prof., in Dušanka Feguš, prof.; 5. razred: Mateja Kovačič, prof., in Aleksander Šterman, prof.; 6. in 7. razred: Tina Zadravec, prof.; 8. in 9. razred: mag. Irena Kandrič Zlato priznanje: Nuša Cigler, 9. a; Ana Zemljič, 9. a Srebrno priznanje: Nuša Cigler, 9. a; Ana Zemljič, 9. a; Matic Petek, 8. b; Larisa Šek, 8. a Bronasto priznanje: - 2. razred: Jure Kosi, Jaka Vaupotič, Jaka Horvat, Tjaša Lah, Rene Voršič, Neža __ Jančar, Neža Luknjar, Tim Šoštarič, Daniela Vukovič, Lan Žalar - 3. razred: Filip Kirič, Matevž Jurčec, Anže Šuen, Lucija Kukovec, Ana Marija Damiš, Lena Ficko, Anej Žalar - 4. razred: Maruša Leskovar, Veronika Viher, Luna Iza Pučko, Katarina Ivanuša, Žanamari Kaloh, Ana Žnidarič - 5. razred: Iza Korpar, Ema Šoštarič, Gaj Bobnarič, Maja Bokša, Lea Obran - 6. razred: Maša Baum, Tina Štuhec, Urška Pleger, Nuša Ciglar - 7. razred: Nika Horvat Sušanj, Hana Pižeta, Tina Voljč - 8. razred: Matic Petek, Larisa Šek, Maj Voršič, Lea Husel 9. razred: Nuša Cigler, Ana Zemljič ZLATI DEL tiRi je Bober in računalnižka pismenost) Tekmovanje Kresnička x Mentorji: mag. Maja K. Črnjavič (mentorica 1. a), Mateja B. Štibler, prof. (mentorica 1. a), Danica Rižnar, prof. (mentorica 2. a), Stanka Hebar, prof. (mentorica 2. b), Irena Blagovič, prof. (mentorica 3. a), Aleksandra Kociper, prof. (mentorica 3. b), Breda Šandor, prof. (mentorica 4. a), Dušanka Feguš, prof. (mentorica 4. b), Aleksander Šterman, prof. (mentor 5. a), Mateja Kovačič, prof. (mentorica 5. b), Brigita Brajkovič, pred. učit. (mentorica 6. a, 6. b, 7. a, 7. b) Bronasto priznanje: 1. a: Miha Ciglar, Olivia Vočanec, Miha Dogša 1. b: Nejc Bokša, Tilen Kumer, Tena Lazar, Stiven Prapotnik, Jan Erman, David Jurčec 2. a: Neža Jančar, Alen Munda, Tilen Kukec, Nino Novak, Klara Čurin, 2. b: Lan Žalar, Neža Kralj, Jaka Vaupotič, Jure Kosi, Katarina Bezjak, Klara Horvat, Jan Štibler, Lana Zorko 3. b: Anej Žalar, Matevž Jurčec, Filip Kirič, Lucas Vočanec 4. a: Luna Iza Pučko 4. b: Jana Žnidarič, Taja Voršič, Ana Žnidarič 5. a: Iza Korpar, Lina Šnajder, Ivona Nedog, Tjaš Notersberg, Jure Rudolf 5. b: Gaj Bobnarič, Črt Korban, Ema Šoštarič, Ana Štibler 6. a: Nuša Ciglar, Urška Pleger, Tina Štuhec 6. b: Nino Benjamin Kovačec, Zala Jurkovič, Nika Novak 7. a: Alina Planinc, Jakob Majhen ^ 7. b: Žiga Zadravec > ^ — _____________________ ________ ____________ — — ORMOŽANČEK Mentor: Roman Bobnarič, prof. Zlato priznanje: Matic Petek, 8. b Bronasto priznanje: 2. razred: Dunja Grabovac, Lan Pongrac, Liona Dernikovič, Jure Kosi, Nino Novak, Burja Puklavec, Ben -Maj Gašparič, Lan Žalar, Lana Zorko, Neža Luknja r, Tim Šoštarič, Klara Horvat, Jaka Horvat, Mija Kirič, Alex Nonkovič, Katarina Bezjak, Klara Čurin, Rene Voršič, Tia Funtek, Jaka Kralj Tiselj, Jaka Vaupotič 3. razred: Anej Žalar, Tiya Kikl, Jan Ciglar, Tomaž Rudolf 5. razred: Tjaš Notersberg, Ana Štibler, Ema Šoštarič 6. razred: Tina Štuhec, Maša Baum, Melani Klajderič, Pia Šek 7. razred: Nika Horvat Sušanj, Jakob Majhen 8. razred: Zala Cunk, Ivan Borovičkič, Lea Husel, Maj Voršič, Larisa Šek, Matic Petek 9. razred: Klara Zidarič, Anja Fras, Tilen Veselko Tekmovanj STRAN 23 — ««, X NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU Raziskovalne naloge ZLATO PRIZNANJE: Raziskovalna naloga Mestna graba za vse generacije Avtorja: Benjamin Zadravec, 9. b; Luka Pšak, 9. b Mentorja: Darko Špacapan, prof., in Igor Kaučič, prof. BRONASTO PRIZNANJE: Raziskovalna naloga Drugačnost nas bogati Avtorici: Lea Husel, 8. b, in Zala Cunk, 8. b Mentorici: Sanja Miškovič, prof., in Mojca Bauman Kralj, prof. BRONASTO PRIZNANJE: Raziskovalna naloga Imaš minuto? Avtorici: Klara Branda, 9. b, in Tjaša Banfič, 9. b Mentorici: Aleksandra Kociper, prof., in Alenka Šalamon, pred. učit. NA REGIJSKEM TEKMOVANJU Zlato priznanje: Sofija Ivanuša, 9. a; Nuša Kolarič, 9. a - mentorici Metka Lešničar, pred. učit., in Dušanka Feguš, prof. Ana Zemljič, 9. a; Niko Sovič, 9. b - mentorica Nataša Kolar, prof. Špela Jambriško, 9. b; Urška Munda, 9. b; Lara Tušek, 9. b - mentorici Mirjana Meško, prof., in Stanka Hebar, prof. Lea Husel, 8. b; Zala Cunk, 8. b - mentorici Sanja Miškovič, prof., in Mojca Bauman Kralj, prof. Benjamin Zadravec, 9. b; Luka Pšak, 9. b - mentorja Darko Špacapan, prof., in Igor Kaučič, prof. Klara Branda, 9. b; Tjaša Banfič, 9. b - mentorici Aleksandra Kociper, prof., in Alenka Šalamon, pred. učit. Srebrno priznanje: Nuša Cigler, 9. b; Taja Husel, 9. a - mentorici Janja Rudolf, prof., in Renata Pučko, prof. Hana Potočnjak, 8. a; Larisa Šek, 8. a; Katja Tajhman, 8. a - mentorici Tina Zadravec, prof., in mag. Maja Korban Črnjavič ____________ Tekmovanje iz znanja nemščine Mentorica: Marija Cvetko, predm. učit. Bronasto priznanje: Maja Led in še k, 9. a Tekmovanje iz astronomije za Dominkova priznanja Mentor: Igor Kaučič, prof. Bronasto priznanje: Larisa Šek, 8. a; Matic Petek, 8. b; Nejc Korotaj, 8. a; Maj Voršič, 8. a; Lara Tušek, 9. b; Špela Jambriško, 9. b; Nuša Cigler, 9. a Ji m Tekmovanje iz znanja zgodovine Mentorica: Nataša Kolar, prof. Srebrno priznanje: Larisa Šek, 8. a Bronasto priznanje: Matic Petek, 8. b; Larisa Šek, 8. a; Niko Sovič, 9. b Srečanje otroških, lutkovnih skupin na regijskem srečanju Mentorica: mag. Maja Korban Črnjavič, Jolanda Magdič Srebrna plaketa: Maja Pintarič, 3. b; Jona Lesar, 4. b; Zala Jurkovič, 6. b; Jan Dogša, 6. b; Tilen Mesareč, 6. b; Val Voršič, 6. b; Vanesa Šuen, 6. b; Alja Jaušovec, 6. b je iz angleščine za učence 8. razreda. Srečanje otroških gledaliških skupin Igrajmo se gledališče Mentorica: Irena Blagovič, prof. Srebrno priznanje: Tiar Sok Tomažič (1. a) Jure Kosi, Neža Kralj (oba 2. b) Tiya Kikl, Lucija Kukovec, Katarina Markovič, Luka Potočnjak, Neja Štih, Rok Škerjanec (vsi 3. a) Pia Škorjance, Nina Zadravec (obe 3. b) Zlate bralke Mentorica: Slavica Šajnovič, predm. učit. Sofija Ivanuša, 9. a; Ana Zemljič, 9. a; Lana Verlek, 9. b; Klara Branda, 9. b; Sanela Markrab, 9. a; Klara Zidarič, 9. b; Špela Jambriško, 9. b Mentorica: Mirjana Meško, prof. Bronasto priznanje: Matic Petek, 8. b; Lea Husel, 8. b Zlate pevke Mentorica: Alenka Šalamon, predm. učit. | Nuša Kolarič, 9. a; Sanela Markrab, 9. a; Anja Fras, 9.1 ■ a; Klavdija Bolcar, 9. b I . f S _ _ _ , STRAN 25 — — X Tefemovi aru Tekmovanje EkokvLz Mentorica: Mirjana Meško, prof. - EKOMLEKO (Zala Jurkovič, Valentina Žalar, Vanesa Šuen) - 29. mesto med 331 ekipami na šolskem tekmovanju Mariborske regije in 173. mesto med 1195 ekipami v Sloveniji EKOFACE 7 (Nika Horvat Sušanj, Jakob Majhen, Alina Planinc) -128. mesto med 266 ekipami na šolskem tekmovanju Mariborske regije in 569. mesto med 1195 ekipami v Sloveniji GO-CAR-GO Mentor: Igor Kaučič, prof. 7. mednarodnega tekmovanja inter GO-CAR-GO se je na Šolskem tru Ptuj udeležilo sedem učencev iz 8. a: Tadej Arnuš, Nejc Korotaj, Domen Ladič, Roman Mašek, Luka Mertuk, Maj Voršič in Rok Vukovič. Med šolskim letom 2015/16 so izdelali nadgradnjo ekstramobila in ga poimenovali SPAČEK. Na mednarodnem tekmovanju so izmed 19 ekip dosegli naslednje rezultate: 1. mesto v kategoriji IZVIRNOST, 1. mesto v kategoriji ESTETSKI VIDEZ, 1. mesto v kategoriji IZDELAVA NADGRADNJE SKUPAJ, 2. mesto v kategoriji GLASOVANJE SODELUJOČIH EKIP. Likovni ! i ccnat m cen- 1 • Likovninatečaj za osnovnošol-J ce na temo »Avtocesta od vasi do mesta« 3. mesto: Lea H ušel, 8. b, za delo z našlo-, vom Nekje na zemlji Mentorica: Janja Rudolf, prof. Evropavšoli Mentorica: mag. Maja Korban Črnja-vič Na regijsko raven smo poslali likovne in literarne prispevke. Priznanja za sodelovanje na regijski ravni so prejeli: Modelarski krožek Mentor: Igor Kaučič, prof. Val Voršič, 6. b-9. mesto na državnem tekmovanju Področno tekmovanje: Val Voršič, 6. b - 2. mesto (jadralni letalski modeli Al) Brina Voljč, 7. a - 5. mesto (modeli čolnov MČ1) Ina Voljč, 7. a -5. mesto (modeli čolnov MČ1) Kaj veš o prometu? Mentor: Darko Špacapan, prof. Ekipa: Miha Komperšak (8. a), Maj Voršič (8. a), Jakob Majhen (7. a) in David Trstenjak (7. a) Ekipno: 1. mesto Posamezno: 1. mesto: Maj Voršič, 8. a 2. mesto: Jakob Majhen, 7. a 6. mesto: Miha Komperšak, 8. a 10. mesto: David Trstenjak, 7. a '!i' :^asr** Rožle Jurčec, 1. a 1 Tjan Mlakar, 2. a 1 Alen Munda, 2. a 1 Rene Voršič, 2. a FilipKirič, 3. b Pia Škorjanec, 3. b Ajša Verbančič, 3. b | Anej Žalar, 3. b 1 1 Blaž Majhen, 4. b Taja Voršič, 4. b Lana Zadravec, 4. b Jana Žnidarič, 4. b Ana Žnidarič, 4. b Kaja Horvat, 7. a Nika Horvat Sušanj, 7. a Alina Planinc, 7. a 1 _ y , 71 ATI ROKOMET - starejšifintje Medobčinsko tekmovanje: 1. mesto Področno tekmovanje: 3. mesto Ekipa: Filip Zorec, Žiga Rizman Herga, Gašper Žižek Cvetko, Aleš Zemljič, Maj Voršič, Tjaš Notersberg, Jakob Majhen, Luka Štumberger, Miha Munda, Aljaž Breznik, Jakob Šnajder in Nino Verlek Trenerja: Sašo Prapotnik in Uroš Krstič I I ' I I ROKOMET - starejša dekleta Medobčinsko tekmovanje: 2. mesto Področno tekmovanje: 2. mesto Četrtfinale tekmovanje: 2. mesto Ekipa: Klara Branda, Zala Cunk, Anna Tiya Cvetko, Lea Husel, Špela Jambriško, Nuša Kolmančič, Alina Planinc, Špela Prejac, Klara Ropoša, Lara Tušek, Ana Zajšek, Maša Gašparič in Nina Bogša Trenerka: Marjana Ozmec, pred. učit. ■ I I I 1 ROKOMET - mlajša dekleta Medobčinsko tekmovanje: 1. mesto Področno tekmovanje: 1. mesto Ekipa: Alina Planinc, Anna Tiya Cvetko, Klara Ropoša, Melani Kuharič Ivanuša, Pia Kolbl Novak, Maša Dežmarič, Tjaša Dežmarič, Melani Klajderič, Medina Iseni, Tina Voljč, Maša Baum, Lana Zadravec Trenerka: Marjana Ozmec, pred. učit. ROKOMET-mlajšifintje Medobčinsko tekmovanje: 2. mesto Področno tekmovanje: 4. mesto Ekipa: Aljaž Breznik, Erik Prašnički, Patri k Zidarič, Tjaš Notersberg, Jakob Majhen, Nik Prapotnik, Luka Štumberger, Jakob Šnajder, Miha Munda, Matic Kocbek, Uroš Kumer, Nino Dragarič, Domen Fafulič in Tibor Trstenjak Trenerja: Sašo Prapotnik in Uroš Krstič MALI NOGOMET-fantje Medobčinsko tekmovanje: 2. mesto Ekipa: Niko Sovič, Sašo Krajnc, Žan Šuen, Jan Kuharič, Benjamin Zadravec, Lan Babič Kumer, Žiga Zlatnik, Žiga Ules, Tilen Veselko, Aljaž Ivanuša, Jaka Komloš X Trener: Boris Polak, pred. učit. Tekmovanj ATLETIKA Medobčinsko tekmovanje: 1. mesto: Tina Voljč (60 m), Anna Tiya Cvetko (300 m), Pia Šek (višina), Maša Gašparič (višina), Jan Kuharič (višina), Zala Cunk (krogla), Nika Malek (daljina) Štafeta (4 x 100 m): Lea Husel, Zala Cunk, Katja Tajhman, Špela Jambriško 2. mesto: Katja Tajhman (60 m), Špela Jambriško (300 m), Alina Planinc (višina), Urška Munda (višina), Sašo Krajnc (višina), Hana Potočnjak (daljina), Vanesa Šuen (daljina), Benjamin Zadravec (60 m) 3. mesto: Melani Kuharič Ivanuša (300 m), Aljaž Krabonja (300 m), Hana Zajšek (1000 m), Klara Ropoša (vortex), Lara Tušek (vortex), Gašper Cvetko (vortex) Področno tekmovanje: 2. mesto: Špela Jambriško (300 m), Zala Cunk (krogla) 3. mesto: Jan Kuharič (višina), Anna Tiya Cvetko (300 m) Štafeta (4 x 100 m): Lea Husel, Zala Cunk, Katja Tajhman, Špela Jambriško Finale državnega tekmovanja: 3. mesto: Zala Cunk (krogla) ORMOŠKI MARATON - tek štafet 4 x 300 m Dekleta: 1. štafeta — 1. mesto Špela Jambriško, Zala Cunk, Alina Planinc, Anna Tiya Cvetko Dekleta: 2. štafeta 2.-3. mesto Urška Munda, Lara Tušek, Lea Husel, Hana Zajšek Fantje: 3. mesto Žiga Zlatnik, Rok Vukovič, Benjamin Zadravec, Lan Babič Kumer Mentorja: Marjana Ozmec, pred. učit. in Boris Polak, pred. učit. MEDOBČINSKI KROS Našo šolo je uspešno zastopalo 30 učencev, ki so skupno osvojili 1. mesto. Posamezno so osvojili: ZLATO MEDALJO: Alenka Munda Špela Jambriško Tjaš Notersberg SREBRNO MEDALJO: Dina Grabovac Zala Cunk Metka Podgorelec Rok Vukovič BRONASTO MEDALJO: Nika Komperšak Hana Zajšek Žiga Zlatnik STRELSTVO Državno tekmovanje se je izvedlo na strelišču v Ljubljani. OŠ Ormož so zastopali trije učenci posamezno v kategoriji starejši dečki in starejše deklice, in sicer: Andrej Majhen (8. a), Anja Fras (9. a) in Metka Podgorelec (9. a). Andrej Majhen je zasedel 28. mesto z doseženimi 165 krogi, Metka Podgorelec je zasedla 8. mesto z doseženimi 174 krogi in Anja Fras 34. mesto z doseženimi 126 krogi. \ Mentor: Darko Špacapan, prof. N / Z Najuspešnejša učenka i na tekmovanjih iz znanja med devetošolci Nuša Cigler (9. a) I Najuspešnejši učenec šole na tekmovanjih, iz znanja v šolskem letu 2015/2016 Izjemen dosežek na športnih tekmovanjih v šolskem letu 2015/2016 Zala Cunk (8. b) Z z-1 Zbornik Zakladnica naše ustvarjalnosti Vsakodnevno življenje je ustvarjanje, saj vsak dan, vsak trenutek ustvarjamo misli, podobe, besede, dejanja. Ustvarjanje je razvoj in z njim prihaja novo, nove ideje, zamisli; ustvarjanje daje življenju smisel. V šolskem letu 2015/2016 so učenci naše šole svojo ustvarjalnost preizkusili na različnih področjih, saj je na naši šoli potekal projekt z naslovom Zakladnica naše ustvarjalnosti, znotraj katerega so se vrstili različni natečaji. Literarni natečaj z naslovom Moja pesem je bil razpisan v novembru 2015 in učenci so ustvarjali pesmi na temo ljubezni, življenja, družbeno-kritične pesmi, domišljijske pesmi in morda še celo največji izziv za mlade ustvarjalce - pesmi v tradicionalnih pesniških oblikah. Na natečaj je prispelo 130 pesmi. Komisije, ki so jih sestavljali učitelji naše šole, so izbrale 54 najboljših pesmi 36 avtorjev in jih uvrstile v ostalih šest natečajev (likovni natečaj po razredih, individualni likovni natečaj, glasbeni natečaj, fotografski natečaj, prevajalski natečaj - angleščina, prevajalski natečaj - nemščina), ki so potekali v januarju in februarju 2016. Tudi komisije teh natečajev so opravile izbor najboljših prispevkov in/ali izdelkov, ki so uvrščeni v zbornik Zakladnica naše ustvarjalnosti in ki je bil javnosti svečano predstavljen v torek, 31. 5. 2016, v Domu kulture Ormož. Na likovnem natečaju po razredih so učenci izdelali z uporabo različnih likovnih tehnik 271 likovnih izdelkov, komisije so izbrale 90 izdelkov, v vsakem razredu po 5 izdelkov. V zborniku je objavljenih 44 najboljših likovnih del naših 46 učencev. Učenci so na individualni likovni natečaj oddali 29 izdelkov. Komisija je v zbornik uvrstila 15 izdelkov. Neglasbeni natečaj je prispelo 5 izdelkov, komisija je za objavo izbrala 3 izdelke treh avtorjev. Vsa tri dela so bila predstavljena ob predstavitvi zbornika. Tudi na fotografskem natečaju je imela komisija veliko dela. Izmed 95 prispelih fotografij je izbrala 26 fotografij, prispevke 9 bodočih odličnih fotografov. Na prevajalske natečaje je prispelo skupaj 24 prevodov pesmi, komisiji sta za objavo izbrali 11 prevodov v angleščino, delo 10 učencev in 11 prevodov v nemščino, prispevek 6 mladih prevajalcev. Na vse natečaje so učenci oddali skupaj 554 izdelkov, torej je vsak učenec prispeval v povprečju skoraj dve deli. V zbornik smo uvrstili dela 101 učenca in 161 najboljših del po izboru šolskih komisij. Uvod v zbornik je zapisala ravnateljica 05 Ormož Majda Podplatnik Kurpes, prof., razmišljanje o ustvarjanju Irena Kandrič, prof. in strokovno spremno besedo profesorica mladinske književnosti na Pedagoški fakulteti Maribor red. prof. dr. Dragica Haramija. Osrednji del zbornika nosi naslov Ko te poiščejo pesem, slika, fotografija ali glasba in vsebuje poglavja V meni je pesem, Z domišljijo na potep, Ljubezen draga ..., Potovanje življenja in Tradicionalne pesniške oblike. Zbornik je uredila Irena Kandrič, prof., tehnična urednica zbornika je Sonja Posavec, prof., logotip za ta zbornik sta ustvarili Janja Rudolf, prof. in Renata Pučko, prof., ki je zbornik tudi grafično oblikovala. V našem zborniku so zbrane »marjetice« otroške ustvarjalnosti kot znanilke pomladi novih ustvarjanj in ustvarjalci ste vsi učenci, tisti, ki imate objavljen svoj prispevek v tem zborniku, ter itudi vsi ostali, zato ustvarjajte naprej. mag. Irena Kandrič in Sonja Posavec, prof. r^x Šolski parlament r Pasti mladostništva... V četrtek, 24. 3. 2016, je na naši šoli potekal šolski parlament na temo Pasti mladostništva. Predstavniki oddelčnih skupnosti so predstavili spoznanja, ki so jih oblikovali skupaj s svojimi sošolci pri urah oddelčne skupnosti. Nekateri so pripravili plakate, nekateri PPT-predstavitve, drugi so naredili anketo, vsi pa so se zelo potrudili. Dilema, ali so mediji prijatelji ali sovražniki, je ponudila dva možna odgovora. Moderna tehnologija nam je lahko v pomoč, saj lahko na spletu hitro dobimo informacije, ki jih potrebujemo, o tem, kar se dogaja doma in po svetu, lahko pa nam uporaba moderne tehnologije služi le kot sprostitev ali razvedrilo. Hkrati nudi priložnosti za veliko slabih stvari, kot so internetno nasilje, zasvojenost z mediji, saj nas privabljajo številna socialna omrežja, ki jih danes uporablja skoraj že vsak. Učenci ugotavljajo, da mladostniki veliko preveč časa preživijo na telefonu, računalniku, tablici ... Življenje brez moderne tehnologije pa skoraj ni več mogoče. Najpomembneje je, da smo o tej temi ustrezno ozaveščeni, da se lahko pastem izognemo. Ne smemo javno objavljati svojih osebnih podatkov, neprimernih fotografij, ne smemo zaupati neznancem, nikomur pa ne razkrivamo svojih gesel, saj nam je kasneje lahko zelo žal. Prav tako so učenci govorili o vrstah nasilja in o reševanju konfliktov. Ugotavljali so, da moramo nasilje preprečevati, hkrati pa ga ob pojavu ustrezno reševati. Pomembno je tudi, da vemo, na koga se v stiski lahko obrnemo in mu svoje težave zaupamo. Frajer je tisti, ki zna reči ne! V debati o odvisnostih so učenci ugotavljali, da nam le-te lahko spremenijo stil življenja, razmišljanje in vedenje, trajno pa nam spremenijo zdravje. Odvisnost je past življenja, ki se ji moramo upreti, saj je vse več ljudi zasvojenih z različnimi stvarmi. Lahko smo odvisni od alkohola, drog, hrane, tehnologije, športa, iger na srečo. Odvisni smo takrat, ko se ne moremo odreči neki stvari, kadar ne zdržimo brez neke stvari. Vzroki so različni, največkrat pa so to slabe razmere v družini ali v družbi, čustvena nesprejetost v družini, pomanjkanje občutka varnosti, pomanjkanje topline v odnosih, pretrda ali premehka vzgoja. Osnovnošolec pa se ji lahko izogne z različnimi hobiji, s športom, z delom doma ... Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si. Učenci so ugotavljali, kako pomembno je, da se med seboj spoštujemo, sprejemamo drugačne od sebe, poiščemo skupno mnenje in se čim manj kregamo, obrekujemo, da se kulturno obnašamo, da smo eden do drugega iskreni, si zaupamo in si pomagamo. Na vse to vpliva veliko dejavnikov, najbolj pa starši, vzgoja in značaj posameznika. Odnosi s starši se skozi odraščanje spreminjajo, prav tako se spreminjajo odnosi z vrstniki, ki so trenutno za najstnike najpomembnejši. Izginja tradicionalni pomen družine, saj je med člani manj potrpljenja, premalo je druženja in vse preveč moderne tehnologije, s katero si krajšamo čas. Zaključili smo z izhodišči, da mora vsak posameznik začeti s spremembami pri sebi. Eden do drugega moramo biti odkriti, spoštljivi in razvijati pozitivne vrednote v življenju ter biti vzor. Več časa moramo nameniti kvalitetnemu druženju z družino in s prijatelji v resničnem življenju. Razvijati moramo prvine ustrezne komunikacije, znati prisluhniti, tudi kadar sami ne govorimo, svoj prosti čas pa moramo izkoristiti kvalitetno ter omejiti uporabo moderne tehnologije. Sanja Miškovič, prof., Obisk pri predsedniku države V sredo, 20. 4. 2016, smo bili v Ljubljani pri g. predsedniku. Ko smo zaključi- / li s programom, nas je pogostil s sladoledom. Potem smo si šli ogledat znamenitosti Ljubljane in na grad. Tam mi je bil všeč razgled, saj smo videli nebotičnik in vso Ljubljano. To je bil moj najljubši dan v tem šolskem letu. (Miha Dogša, 1. a) Dan v Ljubljani mi bo ostal v spominu zaradi Ljubljanskega gradu, saj sem tam videl top, lutko, ki bobna, strelske luknje, zanimive skale in lep razgled. Hoja na grad je bila zanimiva, saj je bila zelo strma. Učitelji so nam lepo razložili, kakšno je bilo nekoč življenje na gradu. Tudi hoja po mestu je bila zanimiva, saj sem videl nebotičnik, zmajski most, tržnico, Prešernov spomenik. Vesel sem, ker sem lahko jedel hamburger v McDonald'su in dobil igračko. (Anže Plohl, 1. a) Na obisku V maju petošolci v Ljubljano smo šli. Sladoledne lučke lizali in se full zabavali. V sobi polni slik in kipov z zanimanjem govorca poslušal, saj pri samem predsedniku republike, Borutu gostje smo bili. Mesto Ljubljana mi je zelo všeč. Videl sem dva gradova, ki sta bila zanimiva. Tudi Predsedniška palača mi je bila zelo všeč. Na njej visita slovenska in \ J evropska zastava. Stražita jo policist in varnostnik. Fasada na palači jeX--„----—/ bogata z vzorci. Na obisku pri predsedniku države sem se počutil zelo dobro. (Rožle Jurčec, 1. a) Meni je bil Zmajski most najbolj všeč, ker so bili na njem zmaji. Zmaji so bili zelo veliki in zeleni. Pod Zmajskim mostom teče reka Ljubljanica. Že v šoli smo prebrali pravljico Zmaj Direndaj, ki je stražil na Zmajskem mostu. Zato mi je bilo všeč, da sem ta most videl tudi v živo. Želim si, da bi še večkrat lahko šel v s Ljubljano. (Vid Korpar, 1. a) Zelo mi je bilo všeč v Predsedniški palači, saj smo videli predsednikovo pisarno. Predsednik ima v njej računalnik, veliko mizo s predali, stol. Najbolj so mi bile všeč ribice v akvariju. (Teja Spešič, 1. a) Za zmeraj si bom zapomnila veliko dvorano v Predsedniški palači, saj je velika, lepa, ima kristalne luči, veliko rdečo preprogo, stene pa so lepo okrašene. Tam smo dobili lučke, ki so bile čokoladne in sadne. (Nana VorŠič, 1. a) Moj prijatelj Rene je sedel na stolu gospoda predsednika. Videli smo Ljubljanico, grad, Prešernov spomenik, Zmajski most, stojnice na tržnici in Predsedniško palačo. Na avtobusu smo peli, si govorili vice in se igrali razne besedne igrice. Nekateri smo izgubili glas. (Jaka Horvat, Luka Tušek, Rene Voršič, 2. a) Ko smo bili na avtobusu, smo se zelo zabavali. Videli smo Predsedniško palačo. Varnostniki so nas pospremili vanjo. Naenkrat so se odprla vrata in vstopil je predsednik, gospod Borut Pahor. Taborniki in mi smo mu zapeli naše himne. Ponudil nam je sladoled. (Tim Šoštarič, Klara Čurin, 2. a) / Na šoli spet »slogujemo«! Sredi meseca marca se je na šolo vrnil projekt Zdrav življenjski slog. V slogu bomo športno aktivni do konca šolskega leta in še celo naslednje. Kaj počnemo? Kujemo športni način življenja, s tem izboljšujemo psihofizično raven telesa in spletamo nova prijateljstva. Program izvajamo kot dve dodatni uri športne vadbe na teden pod vodstvom koordinatorice projekta in občasno tudi kot aktivno preživljanje prostega časa med vikendi in počitnicami. V začetku poletnih počitnic bomo izvedli počitniške delavnice. Zanimalo nas bo veslanje, footgolf (golfnogomet), v motoričnem parku bomo preizkusili svoje motorične sposobnosti, spoznali bomo tvvirling (plesni, akrobatski in gimnastični elementi v povezavi z rekvizitom, tvvirling palico in z glasbeno spremljavo) in se na kolescih popeljali na rolerski delavnici. Še vedno se nam lahko pridružiš! Srečno! Se vidimo na slogu! Simona Brumen, prof., koordinatorica ZŽS ^ iz Otroška varnostna olimpijada Učenci 4. razreda so v torek, 3. maja 2016, sodelovali na tekmovanju Otroška varnostna olimpijada v organizaciji Policijske uprave Maribor na Osnovni šoli Majšperk. V prvi polfinalni skupini je sodelovalo 20 osnovnih šol. Učenci se srečajo z raznimi vsebinami, pomembnimi za njihovo varnost v vsakdanjem življenju. Kaj naredimo, če zagori olje v ponvi, koga pokličemo v primeru požara, kaj naredimo v primeru potresa ... je le nekaj vprašanj, s katerimi se srečajo učenci v posameznih nalogah. Učenci 4. razreda so pokazali veliko znanja in spretnosti. Na koncu jim je zmanjkalo tekmovalne sreče, da bi se uvrstili med prve 4 ekipe, ki se udeležijo finala tekmovanja v Mariboru. Aleksander Šterman, prof., koordinator Olimpijade lilllF mam I j z Z \ Gimnazijci za en dan V mesecu februarju smo učenci 2. a bili gostje na Gimnaziji Ormož, kjer smo imeli pouk spoznavanja okolja malenkost drugače, saj so pouk vodile dijakinje predšolske vzgoje. Učili smo se o vremenu in vremenskih pojavih. Da pa nam ne bi bilo dolgčas, smo se dobili kar trikrat. Najprej smo učenci 2. a nekaj y o vremenu povedali dijakinjam, nato pa so nam o vremenskih pojavih tudi one povedale zelo veliko novega. Učili smo se o vremenu, podnebju, padavi-nah, nevihtah in tudi o poplavah. Največ smo se naučili o poplavah, saj smo jih naredili kar v učilni-, ci, ko voda pri poskusu ni sodelovala in se je kar I polila. ^ Druženje je bilo prijetno, poučno in zabavno. Učenci 2. a Živalovarstvem krožek Že samo ime krožka nam pove, da tukaj živali spoznavamo, jih varujemo ter si jih ogledamo tudi v živo. Na ta način spoznavamo njihove značilnosti in potrebe. Ko neko vrsto živali spoznamo, se odločimo na šolo povabiti ljudi, ki se ukvarjajo s to vrsto. Včasih si pomagamo s predstavitvami iz knjig, revij, tudi kdo izmed nas za ostale učence pripravi predstavitev. Učenci našega krožka občasno sodelujemo tudi na dobrodelnih stojnicah, kjer pomagamo brezdomnim živalim. Radi sodelujemo z društvi za zaščito živali, še posebej z Društvom za zaščito živali Pomurja. Oni nam tudi radi pripravijo kakšne delavnice ali predavanja. V krajših počitnicah pripravimo delavnice - letos sta za nami dve uspešni Kužkovanji in spoznavanje eksotičnih živali ter usode kokoši nesni c, ki jih je prijazna gospa rešila pred zakolom. Za prihodnje leto se spet vese-imo delavnic. Jeseni nas najprej čaka ekskurzija, ki je letos nismo uspeli izvesti, in upajmo, da nas bo pri krožku čim več, da se bomo v velikem številu naučili spoštovati živali. \ N / Maruša Leskovar, 4. a Lutke OŠ Ormož na Območnem srečanju lutkovnih, skupin Lutkovna pripravnica Osnovne šole Ormož deluje že osmo leto. Sodelujejo učenci prvega in drugega razreda. Večina se je z lutkami srečala prvič. Naša srečanja so namenjena spoznavanju različnih vrst lutk, izdelovanju različnih lutk, igram vlog, rokovanju z lutkami, prebiranju tekstov, prstnim igram. Kljub temu, da smo tako majhni in neizkušeni, smo se odločili, da bomo nastopili na Območnem srečanju lutkovnih skupin, ki je bilo v četrtek, 10. marca 2016, v Domu kulture Ormož. Dan prej smo prvič nastopili za učence naše šole. Na srečanju je nastopila lutkovna skupina 1. letnika predšolske vzgoje Gimnazije Ormož, lutkovna skupina Osnovne šole Središče ob Dravi, lutkovni krožek Osnovne šole Ormož in lutkovni krožek Osnovne Šole Sveti Tomaž. Letos smo se predstavili s predstavo Dežniki avtorice Zdenke Golub. Gre za dogajanje iz vsakdanjega življenja. Ljudje negodujejo, da je prevroče in je potreben dež. Ko pa prične deževati, pa se ga hitro naveličajo in bi zopet radi sonce. Osrednja vloga je punčka z rumenim dežnikom, ki hodi naokrog z odprtim dežnikom ko sije sonce ali dežuje. Zanimivost predstave je v tem, da so otroci z zaprtimi dežniki ljudje iz vsakdanjega življenja, ko pa prične deževati, se dežniki odprejo in se začnejo med seboj pogovarjati. Predstavo so otroci popestrili z igranjem na Orffove inštrumente. Predstave je spremljala strokovna spremljevalka Katarina Klančnik Kocutar, s katero smo mentorji po predstavah opravili razgovor. V lutkovni pripravnici sodelujejo: Olivia Vočanec, Miha Dogša, Tia Mesareč, Taja Arnuš, Lana Zorko, Žara Neža Potočnik, Teja Špesič, Jan Erman, Maša Rajh, Eva Pleh, Liona bernikovič in Maruša Velnar. Ksenja Šoštarič, dipl. vzg., mentorica V četrtek, 10. 3. 2016, je bilo Območno srečanje lutkovnih skupin v Domu kulture Ormož. Zjutraj smo se zbrali v šoli, nato pa smo se odpravili v kulturni dom. V kulturnem domu smo si v zaodrju pripravili sceno in lutke za igro z naslovom Pleši, pleši, ovčka. Ogledali smo si prve tri predstave, nato je bila na vrsti naša lutkovna skupina. Imeli smo malo treme. Z nastopom smo bili zadovoljni, prav tako tudi naši učiteljici. Po nastopu smo si ogledali Še zadnjo predstavo. Z učiteljico Jolando Magdič smo se veseli odpravili nazaj v šolo, učiteljica Maja Korban Črnjavič pa je počakala v domu kulture in prisluhnila ocenjevalki. Ocenjevalka nas je pohvalila in tako smo upali, da smo se uvrstili naprej na regijsko srečanje. Zala Jurkovič, 6. b, lutkarica L V sredo, 13. 4. 2016, so se lutkarji, ki obiskujejo lutkovni krožek, udeležili Regijskega srečanja lutkovnih skupin Območnih izpostav JSKD Lenart, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Na srečanju se je predstavilo 11 skupin, med katerimi so se predstavile tako šolske skupine kakor tudi društva, ki se ukvarjajo z lutkarstvom. Predstava, s katero smo se predstavili, ima naslov Pleši, pleši, ovčka. Za nas jo je napisala učenka 7. razreda, Nika Horvat Sušanj. Lutkarji so se na srečanju vživeli v vloge in doživeto odigrali predstavo. Tudi publika je začutila to energijo in z močnim aplavzom vzpodbujala igralce že med predstavo. Lutkarji, ki so se udeležili srečanja, so: Zala Jurkovič, Val Voršič, Jona Lesar, Jan bogša, Vanesa 5uen, Tilen Mesareč, Alja Jaušovec in Maja Pintarič. Vsem lutkarjem čestitam za uspeh na regijskem srečanju. ^ ^ mag. Maja Korban Črnjavič, mentorica krožka Plesna dejavnost Naša pravljica \ \ Učenci starejše plesne skupine iz leta v leto uspešno nadgrajujejo svoje plesno znanje. Skupina je zelo raznolika, saj v njej plešejo dekleta od 6. do 9. razreda in 1 fant. Druži jih otroška razigranost, pozitivna energija, veselje do plesa in do glasbe. V letošnji barviti in dinamični koreografiji izstopa mladostniška energija, v kateri sta veliko plesnega znanja pokazali plesalki Klara Branda in Nuša Kolmančič, ki sta uspešno vpletli svoje zanimive ideje, kar je koreografijo le še popestrilo in razgibalo. V splošnem so plesni koraki usmerjeni predvsem v moderne zvrsti glasbe, vsebujejo pa tudi prvine baleta, jazz baleta, r'n'b-ja in break dancea. Za revijo plesnih skupin Pozdrav pomladi, ki je bila v petek, 25. 3. 2016, na Ptuju, so pripravili plesno koreografijo Naša pravljica, ki govori o tem, da je vsak ples pravljica, edinstvena in čarobna, saj nas zlahka ponese v svet, kjer je vse mogoče. Vsak si jo lahko pričara, le verjeti mora vanjo. Plesni krožek Plesni krožek so obiskovale učenke od 1. do 3. razreda. Pri plesnem ustvarjanju je sodeloval tudi 4. b-razred. Sodelovali smo na različnih prireditvah, kot so: božični bazar, občinska proslava ob 8. februarju, na občnem zboru društva osteoporoze in na Šolski proslavi ob dnevu upora proti okupatorju. Za plesni krožek sva se odločili zato, ker zelo radi pleševa in se gibalno izražava. Ana in Jana Žnidarič, 4. b y Pestrost vsebin potiaijšanega bivanja Cilji PB se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji pouka. Otrokom želimo zagotoviti spodbudno, zdravo, varno psihosocialno in fizično okolje za razvoj ter izobraževanje. V OPB se učenci učijo različnih spretnosti in veščin, tudi socialnih, ki jih potrebujejo za samostojno življenje. Poudarek je na spoznavanju in pozitivnem vrednotenju sebe, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti, spodbujanju samostojnega in odgovornega pristopa k šolskemu in drugemu delu, skrbi za zdravo življenje in okolje ter na zadovoljevanju učenčevih potreb po socialnih stikih. V tem času se prepletajo dejavnosti, kot so sprostitvena dejavnost, ustvarjalno preživljanje časa, prehrana in samostojno učenje. V okviru PB se učenci vključujejo v specialno pedagoška pomoč, urijo se v tehnikah branja, pisanja in računanja, učencem so na voljo različne interesne in druge dejavnosti, v tem času opravijo tudi domače naloge. Glavni cilj PB je organizacija kakovostnega preživljanja prostega časa, ki ni namenjen zgolj pisanju domačih nalog, zato ura, ki je namenjena delu nalog, ne more v celoti nadomestiti domačega dela. mag. Mateja Meško, vodja Aktiva učiteljev PB Praznovanje gregoijevega v podaljšanem bivanju Pred gregorjevim, dnem, ko se ptički ženijo, smo z učenci, ki obiskujejo podaljšano bivanje, v Lešniški potok simbolično spuščali hiške s svečkami. Najprej smo se zbrali v jedilnici, staršem predstavili gregorjevo ter se okrepčali s slastnimi ptički, nato smo se odpravili k Lešniškemu potoku. Z otroki smo neizmerno uživali in se veselili. Kljub deževnemu ■ vremenu je projekt PB ob podpori staršev uspel. Veselimo se novih izzivov gregorčkovanja v naslednjem letu. Vtisi učencev s spuščanja gregorčkov: V petek, 11. 3. 2016, smo se zbrali v jedilnici. Imeli smo krajšo proslavo. Nato smo se z gregorčki odpravili do Lešniškega potoka. Izbrali smo si eno točko in tam smo začeli otroci spuščati gregorčke. Učiteljica nam je prižigala sveče v gregorčkih. Voda je bila mrzla. Nekateri gregorčki so se prevrnili, ker je bila voda razburkana. Nato smo se z gregorčki odpravili v šolo. Skoraj vsi smo se zmočili in bili premraženi. Anej Fafulič in Filip Kirič, 3. b Všeč mi je bilo, da si je lahko vsak sam izbral škatlo, iz katere je izdelal plavajočo hišico, ter da smo si pri izdelovanju hišic pomagali. Sama sem izbrala škatlo, ki je poslikana z rožicami, zato mi je ni bilo treba prebarvati. Pod škatlo smo nalepili stiropor, da bo hišica plavala na vodi, ter na zgornjo stran stiropora prilepili svečo. Tamara Špacapan, 3. b ^ i* k Mlajša gledališka skupina Skupino sestavljajo učenci od 1. do 3. razreda.: Tiar Sok Tomažič, Jure Kosi, Neža Kralj, Tiya Kikl. Lucija Kukovec, Katarina Markovič, Rok Skorjanec, Neja Štih, Luka Potočnjak, Pia Skorjanec, Nina Zadravec. Večina se jih je z gledališko dejavnostjo srečala prvič. Pri gledaliških vajah so bili izredno sproščeni, igrivi, kar sem lahko uporabila pri različnih uvodnih vajah, ki so bile namenjene sproščanju, prebijanju sramežljivosti. Veliko pozornosti smo namenili igram spoznali vanja. Seznanili so se z osnovami gledališča, ki so bila prilagojena njihovi starostni stopnji. V letošnjem šolskem letu sem izbrala besedilo Ferija Lainščka Ko se ptički ženijo. Avtor je besedilo zapisal za lutkovno predstavo, zato sem za gledališko igro priredila besedilo in režijo. Že sam naslov nam pove, da vsebina govori o ljubezni. Zgodba se začne na Valentinovo, na dan vseh zaljubljencev. Glavna oseba je osamljeno strašilo, ki jo pogosto obiščejo vrabci. Tudi vrabci imajo stiske in različne ljubezenske želje. Med vrabci pa se naenkrat pojavi čudni ptič, ki ima prav tako velike težave ... 25. marca 2016 smo se predstavili na območnem srečanju otroških gledaliških skupin — IGRAJMO SE GLEDALIŠČE 2016, ki je potekalo pri Veliki Nedelji. Po izboru strokovnega spremljevalca Sama Strelca smo bili izbrani na regijsko srečanje, ki je potekalo 14. aprila 2016 na Sveti Ani. 21. aprila 2016 smo se predstavili učencem in učiteljem naše šole. Sodelovali smo tudi na kulturnem večeru istega dne, ki je bil namenjen širši javnosti. Mentorica gledališkega krožka: Irena Blagovič, prof. M: Starejša gledališka skupina i Učenci z željo po gledališkem ustvarjanju od 4. do 9. razreda lahko ustvarjajo v starejši gledališki skupini. V skupini so dobrodošli tudi učenci s tehničnimi, glasbenimi in likovnimi spretnostmi. V tem Šolskem letu so učenci: Matic Petek, Anja Fras, Lina Snajder, Gašper Cvetko, Dina Gabrovac, Nina Boksa, Tina Voljč, Aurora Nedog, Meloni | Klajderič, Ana Stibler, Meloni Kuharič, Maša Baum, Eva Horvat, Urška Pleger, Ema Šoštarič, Maja Bokša, Ivona Nedog in Niko Sovič pripravili gledališko predstavo z naslovom Škrat Kuzma dobi nagrado po literarni predlogi Svetlane Makarovič in priredbi mentorja Aleksandra Štermana. V igri so sodelovali tudi učitelji: Igor Kaučič, Jolanda Magdič in Janja Rudolf. Posebno smo bili veseli zunanjega sodelavca gospoda Mirka Baumana in njegove pripravljenosti za glasbeno spremljavo igre z diatonično harmoniko. Nagajivi škrat Kuzma je gozdni škrat, ki sta mu umivanje in higiena zadnja skrb. Na škratjem zborovanju se veselo hvali s svojimi škratovščinami, kar sliši tudi sraka, ki skrivaj opazuje. Kmalu je sraki jasno, da je za večino težav v gozdu kriv prav Kuzma. Novico naslednji dan pove veverici, ježu in medvedu, ki Kuzmi vrnejo milo za žajfo. Potegavščine se nam velikokrat zdijo smešne, vendar moramo vedeti, da lahko z njimi nekomu močno zagrenimo življenje. Več jih bo, prej se bo zgodilo, da nam bo kdo z združenimi močmi vrnil, kar nam gre. Vaje gledališke skupine potekajo v strnjeni obliki skozi celo šolsko leto in se zaključijo s predstavitvami na območnih, regijskih in državnih srečanjih gledaliških skupin ter šolski predstavi in kulturnem večeru za starše. V tem šolskem letu smo se 25. marca udeležili območnega srečanja gledaliških skupin pri Veliki Nedelji. 21. aprila smo izvedli dve predstavi. Zjutraj za učence šole in zvečer v dvorani Doma kulture Ormož za starše. Vsi učenci, ki bi želeli sodelovati v gledališkem ustvarjanju na naši šoli, ste vljudno vabljeni, da se nam pridružite v novem Šolskem letu, ko bomo znova gledališko dejavni. Mentorji se bomo potrudili, da boste učenci pri delu uživali, se zabavali in osvojili mnogo novih in uporabnih znanj, veščin in spretnosti. Mentor gledališkega krožka: Aleksander Sterman, prof. Razmišljanje avtorice dramskega besedila, po katerem je nastala, lutkovna predstavah Moje pisanje dramskega besedila 'Pleši, pleši, ovčka’ Moji sošolci in jaz smo se v učilnici pripravljali za pouk. Prišla je učiteljica Irena ter nam povedala, da naj vsak izmed nas napiše dramsko besedilo oz. scenarij na naslov Pleši, pleši ovčka. Zraven učiteljičine razlage pa smo Še pogledali video, ki je vseboval ovčko in volke, kot like, ki morajo biti v zgodbi. Med seboj smo se pogovarjali o dobrih idejah in nekaj učencev se je odločilo za scenarij, v katerega je vključena fantazija, nekateri pa so se odločili za zanimive preobrate. Jaz sem se pa odločila za kliše scenarij. V scenarij sem vključila osebo Kravico Lizi, ki je po značaju umirjena in zelo prijazna ter prav tako modra. Vključila sem Petelina Pera, ki pa ima nekako jezik hitrejši od možganov’, saj se včasih ne zaveda, kaj reče. Ovčka Bibi pa je tista glavna radovedna oseba, ki ne glede na vse želi iti v gozd, saj si kot vsak otrok želi raziskovati. Dejstvo, da bom poskusila ustvarjati na drugačen način, me je navdihnilo, čeprav sem mislila, da moj scenarij ni nič kaj posebnega. Ko pa sem izvedela, da je moj scenarij bil izbran za predstavo, sem bila pozitivno presenečena. Seveda sem si tudi ogledala lutkovno predstavo in počutila sem se ponosno nase, saj je moj scenarij bil odigran. Lutkarji pa si zaslužijo pohvalo, saj so to predstavo odigrali bolje, kot sem si predstavljala. Seveda jih nisem podcenjevala, vendar sem mislila, da tako dobro odigrane lutkovne predstave ne bom videla. Zahvaliti bi se morala tudi učiteljici Maji Korban Črnjavič, saj nam je omogočila, da smo vsi poskusili nov način ustvarjanja. Jaz osebno rada berem dramska besedila, če se ne vrtijo okrog ene in iste stvari, saj vedno ponavljati nek dogodek, ki se je zgodil že prej, po mojem mnenju v to besedilo ni vložen nek velik trud, saj se dogodek samo prepisuje. Potek pisanja scenarija je potekal precej tekoče, saj nisem zapravljala časa z razmišljanjem, če bi lahko bilo boljše, temveč sem pisala, kar mi je prvo prišlo na misel kot ideja in se mi je zdelo kot neka dobra ideja, ki jo samo izpopolnim v zgodbo. Seveda ima moje besedilo eno pomembno značilnost basni; živali govorijo, kar pa naredi to besedilo in scenarijbolj zanimivo. Besedilo nosi sporočilo, da vedno poslušaj ljudi, ki ti želijo samo dobro in ne želijo, da se poškoduješ. Seveda tudi, da se ne približuj neznancem, saj lahko predstavljajo nevarnost. To seveda velja za vsakogar, ki si včasih misli, da nekateri člani družine pretiravajo. Včasih res pretiravajo, vendar iz dobrega razloga; svoje najbližje želijo zaščititi. Nika Horvat Sušanj, 7. a Moje knjige Zmeraj sem iskala knjige, ki so smislu rade pobegnile, mene pa z nasmeškom v nov sončen dan prebudile. Knjige, ki so jezik resnosti kazale in se skupaj zelo dobro držale. Knjige, ki skrivajo pogovore ljudi, kateri ti začudenje vnesejo v oči. Vedno sem rada brala tiste knjige, ki so stvari natančno opisovale, ki so me lahko na morje odpeljale in veličino majhnega pokazale. Ana Zemljič, 9. a Zapletena arheologija Arheologi iščejo podatke s pomočjo sledi in kakšne knjige kratke. Raziskujejo življenje v mestih in gradnjo miljnikov cestnih. Zanima jih jezik starodaven, prav tako način shranjevanja zabaven. Le kakšni so bili pogovori? Do smrti obdržani dogovori? Vsi podatki niso točni, Še najmanj pa ustni in zvočni. Ugotavljajo pisavo prepleteno, nekoč med sončnimi žarki naučeno. Kdo bi razumel to znanost zapleteno? Nika Horvat Sušanj, 7. a ^ — — — — — — — — — — — ^ 1 Pismo škrata Kuzme ... 1 Iz predstave Škrat Kuzma je pobegnil glavni I junak, ki ima še vedno slabo vest zaradi svojih I vragolij, zato je otrokom naše šole poslal pis-I mo. Preberite ga tudi ostali bralci Ormožanč-I ka ... | braga deca iz šole Ormož, | toto pismo van pisen, ke bi rad, da bi znale, i kak je mene. Škrate Kuzme hudo. I V sredo, 21. aprila, sen pret, kak sen se zbud- ■ jo, mislo, ke de to čist normalne den. Naenkrat pa sen pogrunto, ke je nešče mojo kobaca, v kere spin, premekno na oder. V spanje sen posluša, kak je nejprej nastopala naj mlajša lutkovna skupina s predstavo bežni ki. Malo * sen poslušo, pa sen gor pobro, ke se je šlo o I lideh, ki so štele, da bi kapo dež, kda pa je I začno, pa so fsi bli nesrečne. Samo deklica z | rumenim marelom je iživala in veselo popevala. | Potle je nastopala mlajša gledališka skupina s | predstavo Ptički se ženijo. Slo seje o nesreč- ■ no zalubleneh ptičekih. Praf lepo so odšpilale. ■ Te so nastopale še plesalci iz šolske plesne skupine s predstavo, kero so plesale na regij-sken plesnem srečaje. Nastopila je tudi starejša plesna skupina s prestavo Pleši, pleši, 1 ovčka, ki jo je napisala kar Nika Horvat ■ Sušanj iz sedmega razreda. Slo pa se je o • ofčke Bibi, ki je štela iti v šumo, moker ji je I mama pravla, ke so tan vuki. Vseeno je šla pa I vid la, ke je mama meta praf in komej je vujšla | lačnem vukom. | Po konce tiste predstave pa se je pred mojo ■ lukjo začela drete nekša sraka, pa nekej je ■ gučala o meni. Te pa sen pogrunto, ke noben ■ den v toteh 500 leteh, kej sen na svete, neje bij o tak slabe, kak de zej tote. Fsi so se mi režale pa se iz mene norca delali. Nič mi neje blo lepo. Na konce so mi še gozdne živale fkra- 1 le tiste šopek Čarovneh jagod, med ten kej ■ sen spo v moje kobače. Ampak na konce sen I pogrunto, da neje lepo biti nesramen in da se I ti fsaka slaba stvar, ki jo narediš, povrne. | Lepo se mejte, pa bodite prijazni do drugih | škrat Kuzma ■ P.S. Videm, da še nesem pozabjo pisate. \ / ' Učenje za življenj« Biti učitelj v današnjem času zagotovo predstavlja vsakomur, ki poučuje, velik izziv. Učitelji se vsakodnevno sprašujemo in razmišljamo, katere nove pristope poučevanja bomo uporabili pri delu z učenci, kaj bomo naredili za večjo motivacijo in kako poučevati, da bo znanje pri učencih trajnejše in razumljivejše. Zavedamo se, da je potrebno v učni proces vnašati vedno več dinamičnega, sistematičnega, celostnega, uporabnega, aktivnega, strateškega, kritičnega, povezanega in tudi trajnega znanja. Nekoč je bilo učenje pojmovano kot preprost proces kopičenja novih informacij na že obstoječa znanja. Učitelji so poučevali preproste oblike in metode učenja. Pomembno jim je bilo le pomnjenje in podajanje faktografskega znanja. Posledice takega pojmovanja učenja so bili hitro pozabljanje, nizka motivacija, slab transfer znanj iz teorije v življenjsko in poklicno prakso. Učenke in učenci so le redko zagledali zvezo med tem, kar so se učili, in svetom, v katerem so živeli ali bodo živeli (B. Marenti - Požarnik, 1987, str. 64). 5 prenovljenim Učnim načrtom in s strokovnim pedagoškim znanjem načrtujemo učitelji pouk tako, da se učenci učijo čim več na osebnem doživljanju, na upoštevanju lastnih izkušenj in zamisli, dejavnosti organiziramo čim bolj konkretno, z raziskovanjem in v neposrednem okolju. Takšen način poučevanja poudarja posebna teorija učenja - kognitivni konstruktivizem, ki poudarja pomen aktivne vloge učenca pri oblikovanju razumevanja znanja. Gre torej za izkušenjsko učenje, kjer ima osreden pomen aktivna vloga učenca, pri katerem prihaja na podlagi lastnih izkušenj do ponotranjenja znanja, pojmov, zakonitosti, tako pa se pri učencu oblikuje trajno znanje in zmožnost uporabe novo pridobljenega znanja v novih situacijah. Pozitivni učinki takšnega poučevanja so tudi boljše razumevanje, večja motivacija za učenje, pozitivnejša stališča do šole in boljše reševanje problemov. Ker se učitelji zavedamo pomena aktivne vloge učenca v procesu učenja, učencem zagotavljamo, da spoznavajo svet v neposrednem okolju (različna naravna okolja, matematični potep po mestu, različni ogledi, prisotnost strokonjakov z različnih področij, izvajanje dnevov dejavnosti, strokovne ekskurzije, šole v naravi itd.) z lastnimi čutili, dejavnostjo in doživljanjem. Učenci torej veliko samostojno raziskujejo ob uporabi vseh čutil, preizkušajo in poskušajo, aktivno načrtujejo, izdelujejo, sestavljajo, razstavljajo, debatirajo, poglabljajo svoje znanje, igrajo različne vloge, poglabljajo čustva, razvijajo kritičnost. Ker pa so učenci vseh starosti po naravi vedoželjni in radi aktivni, jim tak način poučevanja tudi ustreza in v njem vidijo smisel učenja za življenje. Zelja učiteljev je pripraviti kvaliteten in zanimiv pouk, ki bo pri učencih razvijal vrednote, kot so razumevanje znanja, strpnost in solidarnost. Ob tem uresničujemo štiri zelo pomembne evropske izobraževalne stebre: • učiti se, da bi vedeli, • učiti se, da bi znali delati, • učiti se biti, • učiti se znati živeti v skupini. Prepričana sem, da si tudi starši naših učencev želijo, da se njihov otrok razvija tako, da bo v prihodnosti kompetenten za razvijanje vseh štirih omenjenih vrednot. Literatura: Marentič - Požarnik, B. (1987). Nova pota v izobraževanju učiteljev. Ljubljana: DZS. mag. Maja Korban Črnjavič Krožek logika Pri krožku logika smo igrali različne igre. Zlagali smo sudoku, ustvarjali različne like iz razrezanih barvnih kosov (tangram) in igrali poučne igre na računalniku. Prijavila sva se zato, ker rada rešujeva drugačne naloge. Udeležila sva se tek- v movanja iz logike in matematičnega tekmovanja. Tit Grabovac in Alen Krabonja, 4. b RiJbiški krožek Letos smo se učenci spet dobili, da bi ugotovili, kaj je to riba in zakaj je riba riba. No, malo šale na stran. Ampak, res - pri ribiškem krožku se poleg ribolova učimo tudi veliko o ekologiji. Morda bi kdo rekel, kaj imata ribolov in ekologija skupnega. No, če v neki vodi vidimo, da ribe veselo plavajo, se razmnožujejo in rastejo, to pomeni, da je voda kvalitetna, čista in brez strupenih dodatkov. Ravno nasprotno pa je, če so ribe v vodi bolne, brez lusk, rastejo zelo slabo ali celo poginjajo. V takem primeru je v vodi gotovo kakšen strup in vsak ribič ve, da je potrebno takrat poklicati ustrezne ljudi, ki bodo pomagali. Kvaliteta vode je zelo pomembna tudi za nas, ker vsak od nas dnevno spije kakšen liter ali dva vode. V primeru, da opazimo kaj nenavadnega z vodo, pokličemo Ribiško družino Ormož ali na policijo. V našem primeru nam Ribiška družina Ormož veliko pomaga tudi pri krožku. Namreč, ribolova se učimo na ormoškem ribniku, kjer nam ribiška družina omogoča pomoč, izobraževanje in veliko veselja ob vodi. Letos nam je slabo vreme pokvarilo kar nekaj dni, ko nismo mogli na ribnik, vendar najdemo svoj čas -četrtke popoldan, ko smo dogovorjeni z ribiči RD Ormož. Ce vas zanima ribolov, se nam lahko tudi pridružite. Da pa ne bi rekli, da nismo ničesar ujeli, si oglejte sliko. Vsak od nas, mladih ribičev, je že ujel svojo ribo. Člani ribiškega krožka in mentorja Izsledki raziskovalne naloge Drugačnost nas bogati Drugačnost dandanes srečamo že na vsakem koraku. Vsak človek je nekaj posebnega, nekaj neponovljivega in edinstvenega. Od drugih se razlikuje po izgledu, karakterju, sposobnostih, drugačen je tudi v razmišljanju. Naša družba je bolj raznolika, kot se tega zavedamo. V stik z drugačnostjo prihajamo vsepovsod, tudi v šoli, saj jo obiskujemo učenci, ki smo zelo različni, zato se moramo pravilno spoprijeti z nastajajočimi težavami in izzivi v svojem življenju. Moramo se potruditi spodbuditi strpnost med vse bolj raznolikimi vrstniki. Drugačnost moramo predstaviti kot izziv, ne pa kot nekaj, česar bi se morali bati. Vsak ima pravico biti drugačen, vsa ta raznolikost pa nas tudi bogati, saj nosi vsak človek v sebi nekaj edinstvenega, zaradi česar je poseben. Drugačnost pa je hkrati izziv v vseh pogledih. Je izziv za tistega, ki je drugačen in izziv za tiste, ki se jo trudijo sprejemati. Otroci s posebnimi potrebami so drugačni, od ostalih ljudi pa je odvisno, kako kvalitetno bo njihovo življenje. Sprejeti in razumeti jih moramo ter jim dati možnost, da začutijo, da jih ne izločamo in da se jih ne bojimo. Ljudje smo v splošnem do dru- — — — — — — — — — — — — -S-T-fii A^l 4 S gačnosti naravnani odklonilno, tudi kadar gre za otroke s posebnimi potrebami. Poimenujemo jih tudi z izrazi: čudni, bolani, nori. Zavedati se moramo, da so tudi oni ljudje, zato je prav, da spodbujamo strpnost in sprejemanje drugačnosti, kar nas zagotovo bogati. V svoji raziskovalni nalogi sva raziskovali poznavanje področja otrok s posebnimi potrebami med vrstniki v Ormožu. Ugotovili sva, da velika večina učencev pojem otroci s posebnimi potrebami pozna in je do tega področja pozitivno naravnana, povezujejo pa ga predvsem z nekom, ki je drugačen, potrebuje pomoč in se težje uči. Menijo tudi, da je njihov odnos do učencev s posebnimi potrebami enak kot do vseh ostalih učencev šole in da bi s takim učencem brez težav postali prijatelji. Približno polovica učencev s posebnimi potrebami na Osnovni Šoli Ormož se v svojem razredu počuti odlično, prav tako menijo, da jih sprejemajo vsi učenci v razredu. Ugotovili sva tudi, da projekti, ki vzpodbujajo neposredno druženje vrstnikov z učenci s posebnimi potrebami, pozitivno vplivajo na učence, saj jim širijo obzorja, krepijo strpnost do drugačnih, rušijo stereotipe ter vzbujajo občutke sočutja in solidarnosti. Zala Cunk in Lea Husel, 8. b ✓ ««*