205. številka. Ljubljana, v četrtek 7. septembra. XXVI. leto, 1893 Izhaja vsak dan *ve«er, izimfii nedelje in pramike, ter velja po poŠti prejeman za »Tstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. HO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa bo po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav nistvo je na Kongresnem trgu It. 12. Upriiv nifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutrišnjega praznika izide prihodnji list v soboto dne 9. septembra 1893. Caveatis! Pa kakor sem že rekel :Vodnikujebilo prvo vera, zvolicanjo ljudi j, božje kraljestvo; jezik mu je bil le sredstvo. Vera, katero je on pred 10O leti oznanje-val, je se danes tista in se ni spremenila, koliko pa se je že jezik spremenil teli 100 let. Glejte, dasi je Vodnik za svoj čas bolj čisto in pravilno slovenščino govoril, kot njegovi drugovi v duhovskem stanu, jo pa vender njegov jezik tako pomanjkljiv, da bi so vsi Btnejali, če bi danes jest k vam v njegovi slovenščini govoril: Je pač taka; Glavni namen je vedno tisti: kraljestvo božje, zveličanje dus; jezik pa se lahko spreminja in se je res že tudi skoraj da preveč spremenil. (Cerkveni govor g. župnika A ž m a n a pri Vodnikovi slavnosti dne 27. avgusta iHOJi na Koprivniku.) Hvaležni moramo biti Gorjauakemu g. župniku, da nam je koncem svojega označenega govora, priobČenega in pohvaljenega v .Slovencu" b toliko iskrenostjo, razkril narodnostne nazore tiste stranke, kateri se prišteva tudi on. Dokazal nam je s tem, da se je železni roki naših internacionalnih verskih reformatorjev že posrečilo, za najmanj 30O let nazaj potisniti duševni nivo tistih slovenskih duhovnikov, ki so se jim slepo vdali. Gosp, Župnika Ažmana versko-politični nazori so resnično zanimivi in mi jih naj topleje priporočamo v presojo tistim, katerim se oči še niso odprle. Zalibog, da so tudi zelo žalostni ti nazori! Na treh krajih naglasa se v tem govoru, da je jezik le sredstvo za razširje-vanje vere — in druzega nič Kadar je izpolnil to svojo nalogo — pa mej staro železo ž njim in pregrešen je po teh nazorih vsak boj za materni jezik v posvetne svrhe. Poklica duhovnika Vodnika ni moči ločiti od poklica pesnika Vodnika in ne iz pregrešne ljubezni do naroda in domovine pel je Vodnik svoje domorodne in okroglo, temveč izključno in neposredno le v slavo Božjo. Taki nazori niso profan iran je vere, seveda ne. Vsak drug smoter bil bi pregrešen in le zato je gladil in pilil Vodnik jezik slovenski, da je narodu v »lepil skledi" podajal večno hrano. S*j je jezik samo sredstvo! Stalno literarno vrednost imajo tedaj le slovenske molitvene knjižice, z vso posvetno literaturo, ki ni neposredno sredstvo za „razširjevanj■* vere", pa v ogenj, tako kakor nas je učil pokojni Dagarin žalostnega spomina. Kaj nas briga posvetni kulturni poklic vsakega naroda. Trubar in Dalmatin bila sta tudi z narodnega in slovenskega stališča le „zapeljivca ljudstva v pravem pomenu" (verba ipsissima g. Ažmana!) in kedo se bo pri tem pač brigal za historično-logično malenkost, da bi najbrže tudi Vodnika ne imeli, da mu nista gladila poti tudi Trubar in Dalmatin. Nadalje povedal je g. župnik Ažman svojim vernim poslušalcem, kakor čitamo v „Slovencu", tudi še, da bi Vodnik globoko vzdihnil, ako bi slišal in vidni, kako se dandanes v njegovem jeziku „spodkopuje veljava duhovnom, škofom in papežu, kako se vera in cerkveni obredi smešijo" in kouečno priporočal je govornik kot jedino sredstvo za časno in posvetno rešitev naroda, da se nepogojno in ne glede na neumne posvetne politične nazore drži vseh „od Boga mu poslanih duhovnih vodnikov" — in naj se pišejo tudi za Fluppe ali Kahne. Saj je jezik le sredstvo in koneČno ni nikjer zapisano, da mora biti to sredstvo ravno slovenski jezik. Ako se v njem preveč greši, proč ž njim. Tak program nam je torej v spomin stoletnice Koprivniške fare razvila naša Missia-Mahničeva stranka. Vsaka resna polemika zoper take nazore bila bi pač bob v steno in odveč bi bilo tudi opo-zorenje, da je od tega programa do narodnega in-diferentizma le še jeden korak, kakor je bil tudi le jed^n korak za učence Goriškega proroka od verske gorečnosti do srednjeveškega fanatizma. A pozabi smo vender-le hoteli iztrgati to slovesno propoved slovenskega duhovnika koncem 1 i >. stoletja v dokaz, da je na taki podlagi žal i bog nemogoča vsaka sprava. Cur pacem nollimus? Quia pe-riculosa, quia perniciosa est, quia esse non potest! To-le torej v odgovor takim propovednikom: Na milost in nemilost ne moremo izdati svojega jezika tistemu od Boga poklicanemu vodniku, ki v kršni Istri z bičem iztirava iz cerkve slovanščino in slovenščino, kakor je to moral organ Missia-Mahničeve stranko sam priznati v svoji 203. številki z dne 5. t. m. in tudi tistemu ne, ki onstran Karavank pri vsaki priliki dokazuje, da smatra nemški jezik mnogo prikladnejim „sredstvom sv. vere", nego slovenski. Hic Rhodiis vam, ki hočete biti nasledniki Vodnikovi. Še nekaj časa tako naprej in skoro boste imeli prav, da je vera v nevarnosti. Znamenja se že kažejo. Mi to obžalujemo, ker želimo iz dna srca, da bi narod slovenski v isti veri, katera ga je tolažila v dolgih stoletjih trpljenja, doživel in živel tudi srečne dni. A apostoli nestrpnega fanatizma ga ne bodo dovedli do te sreče, kakor še niso nobenega naroda in zgolj sredstvo, zgolj „lepa skleda" v rokah takih internacionalnih tanatikov naš mili slovenski jezik ne bo. Za to ga Vodnik ni pilil in gladil. Zatorej caveatis vi, ki ste poklicani obraniti narodu dragoceni zaklad vere očetov. Ne slepite naroda v službi nekrščanskega cerkvenega d es po t iz m a in tja obrnite svoje orožje, kjer rušijo vaši tovariši sami zaupanje v svoj verski poklic. In nad lastno hišo ne razdirajte strehe ! Caveatis ! Politični razgled. HI o t ran Je dežele. V Ljubljani, 7. septembra. Katoliški centrum. Že večkrat smo glede nasvetovane ustanovitve katoliškega centruma dokazovali, da vlada v tem oziru načelno nasprotstvo mej BS l o v e n -c e m" in drugimi katoliškimi listi. Navedli smo mnenje „C eba", glasila Praškega nadškofa, kateri je odločno odklonil centrum in jasno izrekel, da ga snujejo sovražniki Slovanov. Danes navedimo sodbo „Grazer V o 1 k s b l a t t a", kateremu najbrž ne bo nihče odrekal katoliškega mišljenja. Tudi ta list je zoper nasvetovano ustanovitev katoliškega centruma ter pravi, da že imamo centrum in to da je Hohenvvartov klub. Liberalci sovražijo Hobenvvartov klub za to dosti bolj kakor krščanske socijaliste, ker stoji na eminentno krščanskih načelih. Končno pravi list, da se morejo za ustanovitev katoliškega centruma ogrevati samo tisti elementi, ki hočejo konservativce — nemške narod- LISTEK. E r n a. Izvirna novela. — Spisal L a j o S. (Konec.) Blizu vasi je bil majhen gradič, lastnina bogatega velikomestnega tovarnarja Tumorja, ki je leto za letom prihajal za malo mesecev na svoje posestvo. Prišel je tudi to leto, ž njim pa tudi njegova soproga, dvoje otrok in gouveruanta Erna, lepa, plavolasa i modrooka Nemka. Obdarila jo je narava z vso telesno lepoto, a dala ji trdo srce, ki je hrepenelo le po uživanji, laskanji in lepodonečih frazah Očarala je marsikoga, ogrela nikogar. Ko jo je Janko prvikrat ogledal, polastile se ga je neko tuje Čutstvo, bil je kakor omamljen. Kmalu za tem se je ž njo tudi osebno seznanil ; na Turnerjevo povabilo je prišel v grad in tu ga je grajščak predstavil Krni. Ta čas je pomenljivo pristavil: „A varujte svoju Brce, razloga imate dovolj." »Gospod Turner se izvoli šaliti", odgovorila je Erna smehljaje, a natančen opazovalec bi bil videl, da je Erna pri Turnerjevih besedah za hip obledela; le ona je vedela, da v njegovih na videz laskajočih besedah tiči vse kaj druzega, nego poklon. Prvemu pohodu sledili bo drugi. Priljubil se je Janko Turnerju, povšeči mu je bilo njegovo moško obnašanje, njegovi nepokvarjeni idealni nazori o življenji- Janko še slutil ni, da ga v grad ne vleče tolikanj grsjščakova prijaznost, marveč lepa Erna. In ko je nekega dne čul iz njenih ust sladke be-Bede: nDa, ljubim Te, Tvoja sem", menil je, da ee je zemlja v raj spremenila. Kako lepo je bilo tisto poletje! Lepše so cvetele cvetlice, milejše prepevale ptice; bil je neizmerno srečen, cel svet pritisnil bi na srce, največjemu sovražniku odpustil gorje, — da mu je sploh kateri kako gorje napravil. Bila je to njegova prva čista ljubezen, ona ljubezen, ki prenaša vse, odpusti vse, da vse, ona ljubezen, ki cvete le jedenkrat; če vsahne, ne povrne se več. Sanjal je le o Erni, mislil le na njo. Čut ljubezni prevzel ga je popolnoma. Tako prijazen in ljubezniv ni bil nikdar, ko ta čas. Ker se je Čutil sam srečnega, osrečiti je hotel i druge. Srečni Janko ! Kako težko je pričakoval ure, da se snideta z ljubljeno Eruo v vrtnem zatišji, menjajoč poljub za poljubom. Veselil se je pretečeoega, veselil prihodnjega dne, dnevi so mu bežali ko ure. Prašal ni, kaj bo iz tega, čutil je le, da ljubi in da je ljubljen. Nec>'ga due pa pride gosposk mesten gizdalin, bogat postopač, kakeršnih je v večjih mestih na izbere. Preširno je gledal na Jankota, laskal se Erni, govoril tako fino izbrano, tako vae drugače nego Janko. Čudno se je temu zdelo, da njegova — Erna tako pozorno posluša to „ mestno ničlo*, kakor ga je imenoval. Malo nevoljen se je vrnil domov. A prišlo je še bujše. Erna postala je hladna, dan za dnevom hladnejša, dan za dnevom se je bolj smijala praznim poklonom gizdalinskega barona. — Jankota je pričela mučiti ljubosumnost; polastil se ga je dvom. O neopaženem trenutku zašepeta Erni: „Jutri zvečer v vrtni lopi". Odgovora ni dobil, kajti baron je segel vmes z jednini onih poklonov, ki zgačejo ušesa, mamijo razum — a Brca ne ogrevajo. Grajščak je bil natančen, a tih opazovalec. Spoznal je kmalu, da je mej Jankotom in Erno neka tajna zveza, prišel je na sled njuni ljubezni, a dobro poznajoč Erno, dejal je nekoč, kakor v šali: „Gospodičua Ernal Igra s človeškim srcem je nehvaležna — zapušča nam le kes in žalovanje." Erna je hotela nekaj odvrniti, a Turner je ni poslušal, pričel je drugo govoriti. povsem neresnična. Sodi se, da so jo raznesli tisti politiki, kateri bi radi izposlovali odstop Carnotov. Včeraj je Carnot predsedoval mini-sterskemu svetu, zbranemu v Fontainebleau. Met z 6. septembra. Pri obedu, na kateri bila povabljena civilna obiastva, zahvalil se je cesar za prijazni vzprejem, rekši, da prirejene mu ovacije potrjujejo, da so Lotarinžani srečni in zadovoljni ter umevajo, kaj je storiti v korist državi. Zjedinjena Nemčija jamči mir. Lotarinžani so Nemci in hočejo to ostati. Cesar napil Alzaciji in Lotaringiji in njijinim prebi* valcem. London 6. septembra. „Timesa javlja, da je Anglija izgubila v Aziji jako mnogo svojega upliva. Angleška podjetja v Sijamu so bila opuščena, ker mir v deželi ni zajamčen. Kinezi se pripravljajo za eventuvalni boj in francoski zapovednik v Saigonu je prosil pomoči. JJI1UAKII IMF sa vse lato 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. ■ Tujci: 5. septembra. Pri Iti al I «1 t Dr. IlHUsenbautn, Stemin iz Prage. — llertlor. Jtdler, SehaiT-r iz Gradca. — Mttiliiiider \t Beljaka. — Jahoda, Karich, Berber, Brnun z Dunaja. — Krauier iz Dolenje Vasi. — Kliment iz Brun. — Lahu iz Berolina. — 3ukljo iz St. Jutja. — Mayr i/. Zttgreba. — Vitez pl. Ma-lavich iz Pulja. — Dr. Micula iz Zadra Pri Slonu t Liebel, Appel, GiUuvvald, Leskovic z Dunaja. — Janežič, MOller, Da\vtd, Piucherle il Trsta. — Ivrainc iz Ilirske Bintrice. — Prešel iz (Joriee. — FiBcher i Budimpešte. — Iluber iz Sv. Lucije. Pri t4vstrt)akeiu ce«»r|u: Sing lz Gradca. — Nnčič iz Trata. Pri bnvHrNki m dvoru: Presslini iz Trsta. — ( ougalir iz Celovca. Pri |uineui kolodvoru: Dr. Novotny z Dunaja. - Weingattl, Pilder, Prm/., Mehi iz Gradca. — Bertelić iz •upelj. Umrli so v ljubij«*ni: 4. septembra: Alojz Garaful, delavčev ain, 3 leta, Tr-aska cesta Al 28, Skrlatica. — Ivanka Knez, delavčeva či, 14 dni, Tesarske ubcu st. 3, črevesni katar. — Marija Dular, usmiljena sestra, 24 let, Kravja dolina Ar. 11, jetika. 5. septembra: Jakob Ilriberuik, krojuč, 33 let, Ulice p* (Irad St. 12, otrpnenje pljuč. V d e t e I n i bolnici: 1. septembra: Jernej Bajk, delavec, 48 let, Sepsis. — Martin Jurič, izvofiček, 44 let, vnetica pruno mrene. ZDiu^ajslcSL "borza dne* 6 septembra t 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 9715 — gld. 97 85 Srebrna renta.....„ 9690 — „ 97 05 Zlata renta.......119 10 — , 119 25 4»/, kronska renta ... „ 96 70 — „ 96 70 Akcije narodne banke . . n 98J-— — „ 983"— Kreditne akcije .... „ 385 50 — „ 33.V50 Lordon....... „ 126— — „ 12610 Napol......... 997•/, - „ 997'/, C. kr. cekini...... 5 96 — , 596 Nemške marke.....61 72'/, — „ 6172«/, Italijanske lire.....„ 45'05 — „ —'— Papirnati rubelj .... „ l'^O1/, — „ —"— Dne 5. septembra t. 1. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . 192 , — , Ogerska zlata renta 4°/0.......— , — « Dnnava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 126 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4>/1°/o zlati zast listi. . 122 „ 25 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 195 , 25 , Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 , 50 „ Akcije anglo-avBt. banke po 200 gld. . . 150 , 25 „ Tramway drust. velj. 170 gld. a. v..... 243 „ — „ ■v- 14 do 16 let star, dobi dober zaslužek. Kje? pove upravnistvo „Slov. Naroda". (897—3) Šolskega slugo in hišnika ISee voilNtvo I. meNtne tleske ljudske Nole \ LJubljani. — Oaobni ogluši »e vzpreje-main o 09 r 7. zjutraj 9, popol. 9.zvečer 740 1 M, <3d'3 n, 738 4 m. 7-6° C 19 6° C 18 ti" C brezv. si. vzh. si. zah. megla jasno jasno 0'00 mm. 1 Srednja temperatura 136°, za 2-4° pod norm al om. le pristno blago — ponuja po primerno nizki ceni v posodab od 50 litrov vide Jos. Paulin v Ljubljani, Marijin trg št. 1. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ % Na najnovejši in najboljši način ♦ umetne (694—19 tiefe® fc» zeeovfa * ustavlja brez vsakib bolečin ter opravlja plouiho-J v nuj m. in vse zobne operaei j«', — odstranjuje t sobne bolečine z uamrtoiijem živca j zobozdravnik A. Paichel, J polet; čevljarskega mostu, v Kohler-jevi bisi, I. nadatr. v »prejme »e takoj v od vet nI Ako pisarno. — Stenograf ima prednost. — Ponudbe poiljejo naj se uprav-, niltvu tega lista pod „A. B.**. (915—1) Cjr. alatno ravnateljstvo avstr. tri Milite. Izvod iz voznega reda -jreilavnega od 3-_ J\aja.lja. 1893. Nastopno omenjeni pribajaloi in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem *asu. Odhod is Ljubljane (jaž. kol.). Ob 12. url 05 mlnnt po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensteate, Ljubno, Dunaj, čez Setzthal v Aussee, Iachl, Gmunden, Solnograil, Lencb-Gastein, Zeli ara See, Inornost, Brege n z, ZUrich, Genf, Pari«, Sleyr, Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare,, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, brazdati o, Dunaj via Amatetten. Ob 7. nrl 00 mlnnt zjutraj oaebni vlak v Trbiž, Pon« tabel, Beljak, Celovec, Framsenafeate, Ljubno, Dunaj, Čez Selzthal v Aussee, Iachl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ara See, Dunaj via Amatetten. Ob 11. nrl 50 mlnnt dopolndne ošabni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. nrl 90 mlnnt popoludue oaebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomoat, Line, Iachl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždane, Dunaj via Amatetten. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob 5. nrl 56 mlnnt zjutraj osebni vlak z Dunaja via., Amatetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno, grada, Linea, Steyra, Ischla, Gmundena, Iacbla, Ausseea, Pariza, Genfa, Zliricha, Bregenza, Inomosta, Zella ara See, Lend Gaateina, Ljubim, Beljaka, Celovoa, Frauzens-feste, Trbižs. Ob 11. nrl 27 minut dopolndne osebni vlak z Dunaja, via Asjstetteii, Draždau, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Hude jo vic, Solnograda, Inomosta, Liuca, Ljuhua, Celovoa, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. nrl 53 mlnnt popolndue osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Krauzeusleste, Pontabla, Trbiža, Ob 0. nrl 27 mlnnt sveder osebni vlak z Dunaja, Ljub • nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. nrl 18 mlnnt zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 „ popolndne v Kamnik. II O. „ 50 „ zvečer v Kamnik. „ 10. „ 10 ,, zvečer v Kamnik (ob nedeljah in. praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob O. nrl 51 mlnnt zjutraj iz Kamnika. „ 11. ,, IS ,, dopolndne iz Kamnika. „ 8. h 20 n zvečer iz Kamnika. „ O. 55 ,, zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-evropski csb je krajneinu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—193) Naše najboljše in najcenejše tcHotno milo je: t Da se polt ohrani lepa in da mladostno izgledaš Dobiva se povsod V I po 30 kr. kom..d. I (602—2) ^ to se doseže z vsakdanjo uporaoo v kakovosti nepre- Ikofienega Doerlu)r-ovega milu h novo. To milo je tako ugodno, cisto in strugo nevtralno, Ida se ž njim more ubraniti ono, kar prouzrokuje j o druga razjedljiva mila, ki v soh. sodržnjejo šolaj ko: da postane polt rudeča ali bakrena, da oiulahne ali prezgodaj zvene, ali pa da po umivanji peče ali so razteguje. Kdor se hoče ogniti tom pojavom, odnosno kvarnim nasledkom, kupuj za svojo toHeto Doering-ovo milo s sovo, najboljše milo na svetu. "M tretmralno zastopstvo : A. MIITS1II1 A (Jo., VVion, I., Lugeolt Nr. 3._ ! Razprodaja! Zaradi preselitve, ki se vrfti v kratkem, proilaiam (889—3) po znatno znižanih cenah stenske ure u ure z nihalom. Proseč moogobroJDffga poaeU z velespofttovanjetn FRAN ČUDEN, mar Slonove -uLlice pozneje Glavni trg, nasproti mestni hiši. Samo še malo časa tukaj. Na cesarje Jožefa trgu. Štajerska deželn a in 7-rijska sla Vedno sveža, jedrcvita polnitev v novo zgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca. Dobiva Ne t Pri sliitumrstvu v Rogatcu in na Slatini; v Ljubljani v vodno sveži napolnitvi v vaeh prodajtlntoab minerilnlh vOd, v špecerijskih prodajaloloab in drognerljah, ki so na dobrem glasu, ter v lekarnah. (398—6) Karla Gabriola [ T7-elIl?:i svstovnoznani panoptikum in anatomiški muzej, HT Velikanska razstava umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastiških (iz voska), slikarskih in kiparskih in iz tvorilne mehanike. i Najnovejše, kar se je doslej podajalo v tem genreu. Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. %A Več Kot IOOO ^ Razstava je v nalaSC za to zgrajeni, več kot 600 kvadratnih tuotrov obsežni lopi ter jo čarobno razsvetljuje kakih »OO pliuovfli in« lj. Odprta vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer. Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomićni muzej pa le za odrasle osebe. (839—18) Vs:»h torek in |»otek popoludue (izvzemši praznike) IC dan za dame. i n_ oDnP ■ Vitbpniha za panoptikum Niimo lO kr., za .lllZdllu IrClIC ■ 0|,a oddelka iu za posebni kabiuet 30 kr., vo:aki do narednika plaCajO 141 kr. Izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip No 11 i. Latituioa in tisk MNdrodoe Tiskarne*1. noHti — združiti v naroden — seveda nemško-naroden — klub. — „Čeh" in „GrazerVolks-b 1 a 11" se torej ne strinjata niti v tem, da bi katolički centrum — ako bi se ustanovil — stal na stališči, Slovanom neprijaznem, niti v tem, da bi zamogel koristiti katoliški stvari, a vzlic temu se „S I o venec" še ni spokoril, nego se v okorni polemiki s „Cehom" zopet odločno potegnil za centrum. — S tem je pač dokazauo, da so njegova načela v nasprotstvu ne samo z dejanji poslancev lastne Btranke, ampak tudi v naaprotstvu z drugimi eminentno katoliškimi listi, to je, da je .Slovenec" večji papist nego papež sam. Pohvaljeni Poljaki. Milostne besede cesarjeve, izrečene pri vzpre-jemu poljskih plemeoitašev v Jaroslavu, vzradoBtile bo vse Pollake, a sodeč po pmanju njihovih I stov, jih je cesarjeva pohvala tudi nekoliko presenetila. Pričakovali je niso in morda celo mitilijo, da ni bila zaslužena, ker se tako zelo trudijo dokazati, da rus ko »p oljske ga antagonizma prav za prav niti ni. Zlasti „Czas" skuša dokazati, da gineva ta antagonizem in da bo kmalo popolnoma izginil. — „Reforma" se prav nič ne trudi dokazati, da je bila cesarjeva pohvala zaslužena, ampak jo le skuša fruktificirati. Povdarjajoč, da so Poljaki glaBom cesarjevih besed doprinesli državi mnogo žrtev zahteva, naj vlada te žrtve nemudoma honorira, izpolnivai vse poljske tirjatve. — To se imenuje praktična politika. Vesfei veleposestniki. Te dni je brat pravosodnega ministra Kari grof Sch iinborn govoril na nekem sbodu in skušal pojttsniti stališče takozvauega češkega plemstva. Rekel je mej drugim: Narod ima kriva pojme o historičnem plemstvu. To plemstvo nima v veleposestniški kuriji večine in torej tudi ni odgovoren za vse, kar delajo veleposestniški poslanci. V kuriji so konservativni Nemci in narodni Čehi, ki se samo deloma strinjajo s historičnim plemstvom. Da ima to še kaj upliva, je res, ali veleposestniške kurije ni smeti primerjati polku vojakov, stoječim pod po veljstvom historičnega plemstva. To mora, če boče ohraniti večino na svoji strani, ozirati se vedno na mDenje cele kurije in tudi to upoštevati, v čemer se uazori poBaronih skupin ne skladajo. O tem govoru pišejo „Narodni Listy" pod zaglavjem „Konec historieke šlecbty" : Schoobornova izpoved je senzačoa. Doslej se je mislilo, da se večina veleposestniških dež. poslancev prišteva historičnemu plemstvu, ki se poganja za samostalnost Češke in za pravice češke krone. Grof Schonborn pravi, da to ni res, in da je plemstvo v veleposestniški kuriji v manjšini, Jako poučno je tudi to, da grof Sehoa-born o državnem pravu ni črhnil niti besede. Molčal je, ker niti mala frakcija historičnih plemenitašev mma več toliko poguma, da bi se upirala Dunaj-h'iemu centralizmu, ker sedaj tudi ž<< Sebvfarzen-bergi, Lubkovici in Schotiboroi s cislajtanizmom paktirajo in v ministerakem servilizrau umirajo. Vsi se čutijo kot nasledniki plemstva, ustvarjenega po bitki na Beli Gori, vsi priznavajo, da se je centralizem ukoreninil in da nič jasnega ne vedo o državnem pravu. — Schonborn je tudi napadal Mlado-Čehe, očitajoč jim, da bočejo plemstvo spraviti ob ves upliv na narod. „Narodni Listy" pravijo na to: Plemstvo se je samo spravilo ob ves upliv, ker je stopilo v službo Dunajske vlade zoper Češki narod. Kdor hoče, da mu narod veruje, ta mora narod ljubiti in mu zvesto služiti. Dve leti glasujete z Nemci zoper češki narod in mu uailjujete punktacije. To se je globoko utisnilo v vsa češka srca. Vi hodite z vlado, ki je odkrita sovražnica češkega drž. prava io se nečete od nje ločiti. Zato pa nima Češki narod z Vami ničesar več opraviti. Razmere v Bosni. Iz zlate Bosne prihajajo vesti, ki se nikakor ne strinjajo z uradnimi poročili o krasnih razmerah, vladajočih v okupiranih in po nemško-madjarskih načelih upravljanih deželah. V Banjaloški okolici, v Kostajnici, pojavili so se hajduki pod vodstvom bivšega bosanskega orožnika Nikolići. V Kostajnici fe vlada razglasila „preki sod" tu za Nikolić-»vo glavo obljnbila 1000 kron. Slaboglasni Zagrebški „Srbobran" pravi, da stoji načelu hajdukov bivši arhimandrit Ciril Hadžić &ta šteje 40 mož, mej katerimi so štirje mohamedanci, ter se skriva v takozvani Kozaracki planini. Hadžić je okrajnemu predstojniku Lazzariniju fjrmalno naznanil, da le organizoval četo. V Kostajnici mudil se je te dol zapovednik bosanskih orožnikov, polkovniic Cvetkov 0, da pripravi kar treba, da se začne energična akcija zoper Nikolići in Hadžić*. .AgramerTag-blatt" trdi, da je Nikolić prišel iz Srbije. Vse okoliščine kažejo na to, da sta Hadžić in Nikolić organizovala svojo četo iz političnih u z rokov in v politične namene. Ha|duki niso roparji, ampak plačujejo pošteno, kar kupijo hrane itd. — „Hrvatska" ve" povedati, da je vlada proti hajdukom zbrala 300 orožnikov iu nekaj regularne vojske. Voditelj Nikolić, izstopivši it, službe pri orožnikih, nastavljen je bil kot logar nekaj časa, potem pa odpuščen iz službe. Tudi zuani Pero Uzelac je v zvezi s temi hajduki. Ta mož je bil svoj čas trgovec in diplomatični zastopnik bosanskih ustašev, v dobi okupacije pa avstrijski vohun. Sedaj je zopet v srbski Blužbi. „Obzor" pravi, da je že koncem minolega meseca dobil obvestilo o ustašib io dostavlja, da bo bili člani te čete prej večinoma v službi bosanske vlade. Nikolić je baje utekel čez mejo v Hrvatsko. Vsa ta mala revolucija svedoči, da so razmere v Bosni jako nevarne in da se lahko kaj večjega primeri. % u a nji" države. It ustja in Srbija. Z zanesljive strani se javlja nekaterim ruskim listom, da odstopi v kratkem dolgoletni ruski poslanik v Belemgradu, PerBiani, jeden najzaslužnejših ruskih diplomatov. Niegov namestnik postane ali ruski poslanik v Otmju, Argiropulo, ali tajnik ruskega poslaništva v Parizu Giers, najstarejši sin ministra vnanjih del. — Persiaoi je bil mnogo let ruski zastopnik v Belemgradu in je vedno skrbel za dobro razmerje mej Rusi|o in Srbijo. Jedino a svojo spretnostjo je vedel ohraniti Rusiji velik upliv celo tedaj, ko sta Milan in Garašanin tirala avstrijsko politiko in njegova zasluga je, da so sedaj dobri odnošaji mej tema državama. Jlotne rule. Predvčerajšnjim se je vršila znamenita seja pčrske zbornice angleške, v kateri je vojvoda De vonshire v dve uri trajajočem govoru utemeljeval svoj nasvet, naj se odkloni home-rule-predluga. Povdarjal je, da se gospodska zbornica ne sme upirati narodovi volji, (':■> tudi ni istih mialij, da pa sedanji sluraj ni tak. Gospodska zbornica stori samo dolžnost, če prepreči velikansko premembo, o kateri bo ne ve, ali jo odobrava večina naroda. Poslanska zbornica ni imela mandata za home-rule, sicer pa so bile razmere, v katerih je predloga v poslanski zbornici obveljala, tako nenavadne, da je gospodski zbornici povsem nemogoče pritrditi tej sodbi. V bome-rule-predlogi nasvetovane državnopravne pre-membe so tako obsežne in velikanske važnosti, da jib ni smeti vzprpjeti, če ni dokazu, da se ž njimi strinja večina naroda. — Izid glasovanja še ni znan, a o tem ni dvoma, da je gospodska zbornica zavrgla vladni predlog. Dopisi. Is dolenjskih Topile, 1. septembra. [Izv. dop.] (Toplice v nevarnosti.) Naša kranjska dežela ima v primeri s Bosedno Štajersko kaj malo lastnine in vsled tega tudi precej manjše dohodke. Koliko ne nesejo Štajerski deželna kopališča, Slatina itd.? Koliko jej ne bodo nesle deželne železnice? Pri nas se v to poklicani deželni odbor za to niti ne meni. Prav po njegovi malomarnosti prešla je grajščina na Bledu v tuje in to še celo Židovske roke, namesto da je deželna lastnina postala. V „Slovenskom Narodu" poudarjalo se je že večkrat, kolika izguba je tu za našo deželo v gmotnem, osobito pa še narodnem obziru. Ali so te tožbe naredile kak utis na dež. odbor kranjski, ne vemo, ali če sklepamo iz raznih znakov, moramo soditi, da ne. Prav v kratkem bode dež. odboru dana prilika, še drug kaj odličen objekt prepustiti zelo jednaki usodi. Naše tukajšnje Toplice, dobro znane po njih zdravilni moči, se morejo svobodno kosati z drugimi toplicami. To morejo potrditi vsi tisti bolniki, kateri bo si za drag denar drugod po družili toplicah že zdravja iskali, pa ga konečno tukaj doma za prilično majhne groše našli. In v kako lepem, kako dražestnem kraju niso naše Toplice situirane. Kako krasna naravna romantika jih ne obdaja. Kaj jednacega iščeš pač večinoma zaman v družili kopališčih. Dosedaj res niso bile naše dolenjske Toplice posebno Številno obiskovane. Zanje se še iz daleč ni delala tista reklama, kakor za druge; baš kakor da bi se lastniki tolažili b pregovorom „dobro blago se samo hvali", tako so držali križema roke. Širi svet naših Toplic še po imenu ne pozna, celo zdravniki izven domovine ne vedo dosti o njih in imajo vrh tega še posebne razloge, da svojih pacijentov ne pošiljajo k nam. Razen teh okolnostij pa je na obisk Še posebno uplivala oddaljenost Toplic od železnice. Vsak se pač ne vozi rad ves dan z neudobnim vehikeloom. Sedaj se bo stvar v tem oziru izdatno predrugačila. Na leto Že vozila bode tudi Novomeška proga dolenjske Železnice, prihod v Toplice bode izdatno olajšan in 8 tem se bode podvojila tudi vrednost tega zdravišča. Kakor se sliši, Brno na tem, da preidejo naše Toplice prav v kratkem v tuje, v — nemčurske roke. S prihodnjim letom poteče zakupna pogodba, sklenjena mej fiJejkomianim lastnikom tukajšnjih toplic, knezom Auerspergom, in zdajšnjim zakupnikom A. Kulavicem. Da bi knez sam istinito jako zanemarjene, današnjim opravičenim, modernim zahtevam nikakor ustrezajoče toplice moderniziral, na to še misliti ni. Kakor se je baje Že večkrat izrazil, noče on zanje nič storit1, nič potrositi, dasi bi to kaj lahko, in v svojo lastno veliko korist storil. Zadovoljuje se rajši z majhno zakupnino. Mož je pač jako konservativen, še bolj pa samoglav, kar je eklatantno pokazal pri opustitvi tovarne na Dvoru. Sliši se pa, da namerava skupina naših naj-zagrizenejših Ljubljanskih nemškutarskih mogotcev >MF" Dalje v prilogi. "^Hl Drugi dan prišel je Janko v grad ; kakor tat splazil se je skozi majhna vrata ua vrt. Prehodit mu je bilo razne stezice, prednu je došel do dogovorjene lope. Pa glej neprilike: komaj je storil nekoliko korakov, prikaže se iz grada Erna, katero je vodil baron. Kaj storiti? Naprej ne more, pri8>. bi prišlecema ravno nasproti, nazaj tudi ne, ker bi ga sigurno opazila. Počene toraj za bližnji grm ter čaka, da onadva odideta mimo. Vedno bliže in bliže dohajata; močno utripa Jankotusrce: muči ga skrb, da ga zasačita. Dulžila ga bodeta vohunstva. Kdo mu bode verjel, da tega ni nameraval? Nihče. Trenutki so mu ure • . . Zdajci zečuje glasen smeh — bila je Erna. „Vi ste poredni, gospod baron." Kako Vam pride kaj tacega na um?" „Ne tajite Erna, Vam nihče ne odide. Kdor se zagleda v Vaše žarue oči, ta je večen Vaš suženj. Glejte menel" Govoril je patetično. „Vi, baron! Vsak ni tako mehkega in občut Ijivega Brca, kakor Vaše baronBtvo." GlaBno Be je smijala. „Pa tudi oni učitelj ni odšel", odvrne baron na pol jezen. „Dobro sem videl, kako Vas je gledal, zame skoro besede ni imel; menda sem mu pre-malenkosten, temu vaškemu profesorju." „Prosim Vas, baron, Vi ste ljubosumen." „Jaz IjuboEumen? Ne ! Nočem pa, da bi slednji moji Krni gledal tako v oči, kakor ji je gledal „oni". „Ne bodite občutljivi, baron! Ne tajim, dame je tisti „oni" občudoval. Pa — kaj čem! Kdo je tega kriv? Vi, Hugo. Zakaj niste prišli prej; vsuj sem Vam pisala, kedaj dojdemo sem, a Vi Bte odlašali. Ako sem se torej z onim učiteljem malo pošalila, krivi ste Vi sami." „Pošalila — Erna — ne več?" „Ne večl Ali res menite*, da imam tak ukus, jaz, Erna — pa ta učitelj. Ha, ha!" „Chacun a son gdut", dejal je baron malomarno „Kedaj sem imela takov ukua? Ali ste zabili Dunaj? Koliko jih je klečalo pred mano, koliko jih prosilo moje ljubezni, a uslišala nisem nikogar, razun Tebe, Hugo. In sedaj meniš, da bi si tega vaškega pedagoga izvolila. Od kedaj si tako bistroumen, Hugo?" „A dvoril Ti je le" odgovoril je baron, ki se ni mogel znebiti sumnje, da Erna ne govori resnice. nD?oril mi je, to je resnica, a druzega ne. Mene je kratkočasil, a sam se je uril v galanteriji, tako sva imela vsak svoje veselje, mon chfir baroni Ha, ha!" Šla Bta mimo, Janko je slišal dovelj. Hitel je kolikor je mogel iz vrta, bežal je kakor preplašena srna pred lovskimi psi. Še v daljavi je Čul srebrno-zvoki: ha ha. „Sam se je uril v galanteriji." Te besede so mu vedno donele po ušesih. nMoj Bjg, moj Bog", vzdihoval je mej potjo ter krčevito stiskal pest na prsi, kjer je čutil grozno pekočo bolečino. Prišel je domov brez klobuka, z razmršenimi lasmi, otepen, kakor da se je po blatu valjal. „Moj Bog" ponavljal je vedno. Zdrobljeni so bili njegovi ideali, v prahu je ležalo, kar je obožava). Začel je govoriti zmedeno, slika za sliko pojavila se je v njegovi razburjeni fantaziji, podobo za podobo gledalo je njegovo oko, vmes pa se je britko smejal: ba, ba. Stikale no glave vaške sibile, povpraševale so dekleta, kako, da je učitelj tako naoagloma zbolel. Nihče ni znal zakaj. „Io kako čudno govori! Erna, Erna — o taki svetnici še nismo čule." Tako so modrovale dobre ženice, mej tem je pa Erna v bližnjem mestu praznovala poroko z ono „mestno ničlo", in kakor v posmeh poslala je naznanilo o I svoji poroki tudi Jankotu, a ta je ni čital: boril bo Priloga ^Slovenskemn Narodu" St. 205, dnž 7. septembra 1893. naše toplice za dolgo vrsto let v zakup vzeti ter je dandanašnjim zahtevam primerno modernizovati. Modernizovane dolenjske toplice imajo pa svojo zagotovljeno bodočnost. Zagotovlja jim bodočnost — se ve da pri pravi neobhodno potrebni reklami, — prvič istinito izborna lečnoBt, drugič romantična, krasna lega, tretjič dolenjska železnica. Te bodočnosti se hočejo naši uemškutarji okoristiti in da bodo Toplice tudi dobro frukt.fieirali, gospodarsko in politično, o tem ni dvoma. In zato je pač na mestu naše misleče, za narod čisto ljubezen v srcu noseče inteligentno občinstvo na ta moment opozoriti. Končati pa hočem te vrstice z dvemi vprašanji: 1.) Ali bi ne bilo mogoče, da naš slavni deželni zbor sklene, naj vzame dežela naše dolenjske toplice za primerno vrsto let v zakup ter je proti primerni amortizacijski kvoti modernizuje t 2.) Ali bi ne bilo mogoče, da za slučaj nerealizovanja prvega vprašanja to stori skupina narodnih premožnjakov, da se osnuje akcijska družba? Možje, katerim srce za našo sveto narodno stvar bije, pretresujte tu stavljeni vprašanji in ukrenite pravo. Ne dopustite, da postanejo naše dolenjske Toplice fort bližnje Kočevske nemške trdnjave. Zanamci Vam bodo hvaležui, hvaležen Vam bode pa tudi ves današnji rod. Iz Nubrežlne, 2. septembra. [lav. dopis.] (Koncert pevskega društva „Nabrežina".) Koncert se je vršil na lepo okičenem dvorišču gosp. S. Zahatije, došlece je pozdravil predsednik društva gosp. župan Igo. Tance, mej sosedno gospodo, katere ni bilo ravno veliko, ker bo je zbala slabega vremena, zapazili smo: blag. gosp. drž. poslanca Nabergoja, dr. Sancina, več drugih odličnih Tržaških rodoljubov, dekana z Devina, domaČega župnika, in več drugih narodnih duhovnikov, skladatelja Volariča, dra. Kotnika iz Ljubljane i. t. d. — Ko se je malo polegel šum in vrišč ljudstva, imel je goBp. And. Gabršček, urednik „Soču", slavnostni govor, slikal nam je boj našega naroda proti usiljenemu tujstvu, in več minut trajajoče ploskanje je pokazalo, da je narod besede govornikove dobro razumel. Nato so nastopili pevci pod vodstvom g. pevovodje Josipa Čerina, uradnika tukajšnje železniške postaje in taku izborno peli, da se lahko društvo marsikakemu drugemu pevskemu društvu v vzgled postavi. Posebno krasno so zveneli zvoki pesmi: „Huči morje Adrijausko", in uepevci smo rekli: bilo si — in boš BlovanBko. KoDcem koncerta poklonila so Nabrežinska dekleta gosp. pevo-vodji krasen lovorjev venec, katerega res zasluži brezmejna njegova požrtvovalnost. Vsak časek porabi za pouk in vežbanje pevskega društva. Bodi mu tu srčna hvala in zagotovilo, da so mu Nabre-žinci iskreno hvaležni. Po njemu je pesem slovanska, pesem domača oživila in razpršila meglo italija-nizma. — Po koncertu ruzvila se je prava ljudska veselica. Koncertni prostor se jo brzo spremenil v plesišče in tu se je mladina veselila mladega življenja — nikari ji kratiti veselja. Tudi iz bližnjih gostiln zveneli so glasovi petja, v županovi gostilni pelo je pevsko društvo „Hajdrih" s Prošeka, vitez Nabergoj pa je pobiral narodov — Cmlo-Metodijski je s smrtjo, huda vročinska bolezen pretila je uničiti mlado življenje — a je ni. Ćez več tednov je Janko toliko okreval, da je zapustil bolniško posteljo. Zdelo se mu je, da je svet ves drugačen, da 8oloce nima več one svitlobe. ko prej, da cvetlice ne cveto več tako, kakor so pred njegovo boleznijo cvetele. Siromak ! Svet Bi je ostal jednak, a Jaukotovo srce se je spremenilo, sprejemalo ni več utisov z ono živahnostjo ko nekdaj. — Postal je molčeč, zamišljeu, ogibal se družbe, sosebno ženskam. PočaBi se mu je srčna runa zacelila, a popolnoma nikdar, udarec je bil prehud — popokale so srčne Btrune. Upal ni ničesar več, ne od življenja, ne od ljudij, njegovo zaupanje ga je minulo. Ić živahnega, ljubeznivega, odkritosrčnega človeka — napravila je ženska koketerija molčečega, osupljivega, sarkastičnega pesimista, razdrobila mu z neusmiljeno roko njegove ideale, uničila njegovo srečo tako, da mu je bilo življenje io težko breme, katerega se je mislil čestokrat samovoljno zuebiti, a njegova trdna vera, njegovi nazori o samomoru so mu branili pretrgati si nit življenja. Leta so mu tekla, a brez veselja, brez zadovoljnosti. Samotaril je, kakor puščavnik brez brige za to, karkoli se jo okoli njega godilo, vedno trpeč, vedno čuteč nasledke prevare. — Iu tudi danes, — ko mu je obraz naguban, osiveli njegovi lasje, ko mu srce ne bije davek; tako so hitro minule ure in prišel je za sosedno gospodo čas odhoda. — Upamo, da nas slavno pevsko društvo kmalu zopet razveseli s kakim koncertom, ker to je tu prava ljudska veselica, pravi slovenski tabor, s tem se narod zbuja iz Btoletnega spanja, postaja zaveden in ponosen. — Za veseljem pride žalost. Te dni preminul je občečislani restavrater železniške postaje gosp. Josip Boswirth. Ni bil sicer naše korenine, toda značaj, kakeršnib se malo najde, bil je podpornik in ud vseh sloveuskib društev , čitalnice , hranilnega i posojilnega in tudi pevskega društva. V nedeljo bil je še pri koncertu in se radovat napredku ljubljenega društva, v ponedeljek ga jo pa v Trstu kap zadela. Na grobu mu je hvaležno pevsko društvo zadnji pozdrav zapelo: „Nad zvezdami — se zopet vidimo". N. v m. p. J. M. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Danes se je mudil v Ljubljani sloveči ruski jezikoslovec vneučiliški profesor v Derptu dr. Baudouin de Courtenay na potu iz Beneške Slovenije. — Vaeučiliški profesor gosp. Špiro B r u s i n a , pravi član jugoslovansko akademije in direktor narodnega muzeja v Zagrebu, ki se je, očaran po krasoti naše krono-vine, mudil mesec dnij na Gorenjskem, prispel je sinoči v Ljubljano, kjer ostane več dnij v namen, da pregle.la deželni muzej in natanko preuči neke zoološko-paleontološke domače zbirke. — Dvorni svetuik Josip Zencovich, predsednik trgovinskega in ])omorskega sodišča v Trstu, dobil je povodom svojega upokojenja viteški križ Leopoldo-vega reda. — („Radogoju") je j>riatopil kot uatanovnik gospod Gregor Kržič, sodnik v pokoju v Ljubljani, z doneskom 100 kron. — Živio zavedni in požrtvovalni rodoljub! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Iz M o z i r j a vzprejelo je uredništvo našega lista danes 101 krono, katero vsoto sta nabrali vrli rodoijubkinji gg. Anu Lipo ld in Aoa Blaž iu • j tamošnjimi rodoljubi in rodoljub ki njam i pod geslom „Vse za (»hranjenje naše narodnosti!" Slava jim! Darovali so: Po 5 kron: g. Ivan Lipold, čitalnica Mozirska in g. Jožef Pirš; po 4 krone: gg. Ana Blaž, Anton Aškerc, Franjo Praprotnik in Jožef 2jhelj; po 3 krone: gg. A!o sij Goričar, Karlo Trbuč. Matija Frece; po 2 kroni: gg. Rudolf Goričur, Leopold Goričar, Neimenovan, Ivan Tribuč, Faui Goričar, Anton Kussmenn, Marko Lipold, Anton Turnšek, Feliks Trtbuč, Aoa pl. Li-pold, Janez Brence, Ana Lipold, Terezija del Negro, Antonija Elorjančič; po 1 krono: gg. Neimenovan, Ivan Klcnieučič, Matilda Tribuč, Franjo Žuža, Mi-cika Goričar, Anton Jeraj, Franjo Jeraj, Makso Turužek, Vatroslav Smodiš, Joža Dolinar, Josipina Blaž, Janez Tratnik, Silvester Sentjurc, Rom, Anton Goričar, Franjo Goričar, Matija Cesar, Ivan Veit, Mihael Kramš. k, Franjo Marćinko, Pavla Tribuč, Anton Elender, Mica Hiclberger. Sofija Tribuč, Ivan L hki, Jakob Omiadič, Terezija Hiclberger, tako burno ko kedaj, tudi sedaj ni pozabil svojega gorja — in ga ne bo, dokler ..." Obmolknil je. Ana je tiho ihte" poslušala — uganila je kmalu, da je Janko — atnjc sum. „ln — kje je Erna ?" „ Baronov zakiti ui bil srečen. Živela sta vsak po 8vo;e, a oba razkošuo. Ker je Erna vedno ko-ketovala israa, katera niuo prav nič ali ne dovolj frankovana. Tiskale se bodo zuamke po 1 3, 5, 10, 20 in 50 novč. Barvo imajo vse jednako, temuorujavo iu v sredi veliko tiskano številko, obliko pa navadno poštnih znamk. — (Dolenjska železnica.) Na vsej progi mej Ljubljano in Kočevjem se izvršujejo marljivo zadnja dela in vozijo v to svrho že 14 dni vlaki, ki prevažajo vse potrebno za posamične postaje. Na državnem kolodvoru bodo razširjevalua dela tudi skoraj dogotovljena in bodo do odločenega časa otvoritve dolenjske Železnico vsi potrebni novi prostori že pripravljeni. — (Za Slomšekovo lOOletnico,) to je za 1. 1900., ko bode 100 let, ko se je naš Blavni vladika in domoljub v Ponikvi rodil, delajo slovenski učitelji že zdaj priprave, kakor poroča „Do ni o v i n a". Pri učiteljskem zboru „Zaveza" v Mariboru volil so je v ta namen poseben odsek, obstoječ iz gg.: H. Scbreiuer, ravnatelj Mariborski (predsednik*, prof. Kopri v n i k , prof. dr. Bezjak, urednik Nerat, nadučitelju Pra-p r o t n i k in Podobnik, ravnatelj L a p a j n e , nadučitelj Krajnik iu učitelj Dimnik. Nalogu tega odseka bi bila: izdati do takrat znanstveno oceno Slomšekovih pedagoških del in izmej Slom-šekovih spisov izbrati ter izdati njegove mladinske spise. Ob jednein hoče nabirati v podporo pedagoških pisateljev „Slomšckov zaklad", kateremu bi služila 7 temelj od Ptujskega učiteljskega društva v jednaki namen že nabrana svota. — (Veselica v Litiji) bode jutri v petek, dne" 8. septembra 1893 1., v prostorih gosp. Oblaka. Vzpored: 1.) Alegorija (se ponavlja na splošno željo). 2.) „ Venec narodnih pesnij", udarjajo Šmartinski tamburaši. 3.) „Jedno uro doktor", burka v jednem dnjauji. 4) Tamburanje. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo pri gospej Svetče vi in isti večer od polu 7. ure naprej pri blagajnici. Vstopnina: Sedeži I, H. in III vrBte 40 kr., dalnje vrste 30 kr., stojišča 20 kr. Cisti dohodek prve in druge veselice obrne se za revne šolske otroke. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Novo pot mej Zatičino in Litijo) so zaznamovali sinovi g. okrajnega sodnika J e n č i č a , ki so zdaj na počitnicah. Pot je dolga kake tri ure in zaznamovana z rudečo barvo, ter ima mnogo lepih razgledov na dolenjsko gorovje in tudi proti gorenjski strani. — (Pri premovanji konj v Kamniku) dne 6. t. m. so dobili premije sledeči: A. Za kobile z žrebeti: Matevž Mušič iz Trzina 35 gld., Alojzij Kralj iz Loke 20 gld., Matija Ješ iz Bukovce, Anton Plahuta iz Lahovič, Miha Zmrz-likar iz Kosez, vsak po 15 gld., Franc Grad iz Bo-ričevega in Primož Keržič iz Mengša po 1 srebrno svetinjo. B. Za mlade breje kobile: Franjo Špruk iz Tunjice 25 gld., Dijonizij Cajhen iz Depalevasi 20 gld., Jakob Skok iz Pristave 15 gld., Franc Kecelj iz DepalevaBi in Andrej Mejač iz Kaplevasi po 1 srebrno svetinjo. C. Za jednu- in dveletne žre-bice: Franc Konšek iz Trojane in Mihael Zmrzlikar iz Kosez, vsak po 10 gld., baron Leopold Lichteu-berg iz Jabelj (ni Bprejel druzega denarnega darila, ter je dobil prvo svetinjo in diplomo), Janez Urh iz Vopovelj in Janez Ogrinc iz Domžal po jedno srebrno svetinjo. — (Bralno društvo Mokronoško) priredi dne 10. t. m. združeno s podružnico družbe bv. Cirila in Metoda za Mokronog in okolico — na korist družbe sv. Cirila in Metoda veselico v prostorih gostilne „pri lipi" s Bledečim vzporedom: 1.) Nedvči: »Slovan na dan," poje mešani zbor. 2.) Nedvt'J: .Ko gledam Ti v oči," čve-terospev. 3.) Deklamacije šolskih otrok. 4.) Kocijančič : „Sirota," sopran s spremljevanjem moškega zbora. 5) »Nemški ne znajo," veseloigra v jednem dejanju. 6.) V. Parma: „Jedno devo le bom ljubil," čveterospev. 7.) Vilbar: „Na goro," duet s Bprem-ljevanjem glasovirja (pojeta gospici Povše in Ple-skovič.) 8.) Vilhar: „Nezakouska mati," samospev b spremljevanjem glasovirja (poje g. Ravnikar.) 9.) Čveteroročna igra na glasovirju (>grata gospica Cirar in gospod Lozej.) 10.) Vilhar: „Kada mi zviezda," samospev s spremljevanjem glasovirja (poje go3pica Povše.) 11.) Vilhar: „Po jezeru," mešani zbor. 12) Prosta zabava. — Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina za ude 10 kr., za neude po 20 kr. Nadplačila se hvaležno vzprejmd. K obilni udeležbi vabi naj uljudneje odbor. — (Kmetijska predavanja.) V minulem letu 1892. bilo je na Kranjskem 47 kmetij Bkih predavanj, namreč 33 slovenskih in 14 nem ških. Predavali so deloma kmetijski potovalo! učitelj, deloma pa drugi strokovnjaki. — (Baron Rothschild na Krasu) Z* nekaj časa biva veliki tiuancier baron Albert Rothschild na Krasu, ker so mu to svetovali zdravniki. Stanuje v posebnem vlaku, ki si ga je najel za po tovanje in v katerem ima salonski vagon, spalni vagon iu jeden vagon za kuhinjo. Barona spremljajo zdravnik, dva tajnika, kubar in razni strežaji. Iz svojega premičnega stanovanja vozi se baron vsak dan v dvovprežnem vozu na razne kraje po Krasu. Pet dni bil je v Divači, zdaj pa je svojo premično palačo dal prevesti v Nabrežino, kjer ostaue nekaj tednov. Star je 50 let in videti bolehen. — (Petindvajsetletnica tabora v Žalcu.) Jutri dne 8. t. m. priredijo Žalski Slovenci v spomin 25letnice slovenskega tabora v Žalcu malo veselico s petjem, godbo, govorom iu plesom v restavraciji gosp. S. Kukeca v Žalcu. Zo-aek ob 5. uri popoludne. K obilni udeležbi vabijo se vsi zavedni Slovenci iu Slovenke. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Konjicah) zborovala bode dne 10. septembra ob 3. uri popoludne v prostorih posojilnice. Vzpured: Pozdrav predsednikov. Poročilo pregled- nikov. Poročilo blagajnika. Volitev novega odbora. Povabljeni so vsi udje. Gostje po udih vpeljani bodo dobro došli. Odbor. — (Izlet na B i s e IJ • k o) prirede dne 18. t. m. vinorejci in drugi iz Ptuja in okolice. Vlak odhajal bodo iz Ptuja ponoči ob pol drugi uri iu se sklenil na Pragerakem z Dunajskim brzovla kom. Na Bizeljskem ogledali se bodo ondotni nasadi in ameriški vinogradi ter se bode posvetovalo o bodoči trtoreji. — Prijatelji bo uljudno vabljeni. — (Tolminsko bralno društvo) priredilo je minulo nedeljo prav zanimivo veselico, ki se je v vsakem oziru dobro obnesla. V prvič nastopili so društveni tamburaši ter izvršili svojo nalogo na Bplošno zadovoljnost, kar je kazalo burno odobravanje občinstva. Tamburaši in pevski zbor pod vodstvom g. Vogriča, ki se je posebno trudil za to slavnost, želi so po vsaki točki zasluženo živahno pohvalo. Igra „Servus Petolinček" vzbujala je mnogo smoba. Po končanem vzporedu bila je prosta zabava, katero so posebno oživljali tamburaši, ter pokazali, kaj se da doseči z dobro voljo. — („Tržaški Sokol" in „SlovanBko pevsko društvo" v Trstu) priredita v nedeljo dtie 10. t. m. os vrtu „Narodnega doma" pri sv. Ivanu veselico, pri kateri iz prijaznosti sodeluje tamburaški zbor Svetoivanski. Vipored obseza mešano in moške zbore, tamburanje in telovadbo „Sokola" na orodjih in piramido. Začetek ob polu 5. uri popoludne. Vstopnina 20 kr. za osebo. — (Obsodba.) Pred Zagrebškim deželnim sodiščem (Bodbeui stol) bil je v tajni obravnavi včeraj obsojen Srečko Miletie na jedno leto težke ječe zaradi hudodelstev rušenja javnega miru in žaljenja Veličanstva. Miletić je rodom iz Požege, gimnazijalui profesor v Smederevn v Srbiji, 35 let star in je zakrivil kazniva dejanja v Novi Gradiški. Ž njim zatožeu je bil Bojan Je j nič iz Bosanske Gradiške, bivajoč v Novi Gradiški, ki je bil pa oproščen. — (Sneg v avgustu.) Poslednje dni minulega meseca našli so nekateri turisti, ki so prenočili v koči na Mangartu, zjutraj od koče pa do vrba na novo zapadel sneg. Čim višjo so šli, tem več je bilo novega snega. — (Razpisane službe.) Na dvorazredni ljudski Šoli v Starem Logu je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z dohodki IV. plač. razreda, prostim stanovanjem in 4 sežnji drv na leto. Prošnje do 16 t. m pri okr. šolskem svetu v Kočevji. — Na trirazredn ci v Zagorji je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z letao plačo 500 gld. (o/.iroma 3G0 gld. in prosto stanovanja.) Prošnje do dne 15. t. m. pri okr. šolskem svetu v Litiji. Prvo krono družbi sv. Cirila ln Metoda l k -A- 1 Razne vesti. * (Aleksej Ajiuhtin.) V Peterburgu umrl je v 52. letu svoje dobe po dolgi bolezni jeden izmej najbolj nadarjenih zastopnikov moderne ruske poezije Aleksej Nikolajevič Apuhtiu Njegove pod naslovom „Selske pripovedke" okolu 1. 1860 prijav ljene pesmi je posebno hvalil pisatelj I. S. Turgen;ev. L 1886 pa je izšla zbirka raznih njegovih poznejših del, katere je priobčeval v raznih časopisih. * (Odlikovanje na razstavi v Oikagu.) Izmej kiparjev, ki so bili odlikovani na svetovni razstavi v Čikagu, je p t državljanov avstru-ogerskih. * (Iz razprave proti Rum u no m v Kolos varu.) Ko se je razglasila obsodba proti Po-poviču, vzkliknila ju njegova soproga Avrelija: „No bojte se, z Rumuni je Bog!" Ta izrek srčne in na-obražene Dunajčanke, ki se tako navdušuje za narodnost svojega moža, navdušil je navzoče Rumune tako, da so kakor iz jeduega grla zagrmeli: „Se-treaska Popovič!" in pevajoč rumuusko narodno pesem „DeBteptate Romana" se polagoma razšli. Na ulici bo bili razpostavljeni redarji in orožniki, a niso imeli prilike vmešavati se, ker ao Rumuni v naivečjem redu odšli domu, s čutom uarudnega ponosa v prsih. * (Grozna osveta.) Trgovskemu pomočniku v Parizu Georgesu Iugeatu izneverila se je njegova ljubica igralka Aotoinetta Chacatou in se oklenila nekega petičnega mizarja. Zapuščeui ljubo vnik se je nezvesti umetnici zarotil, da se maščuje. Počukul jo je te dni pred neko kavarno, v kateri je sedela z ljubovuikom. Ko je stopila iz dvorai:e, jej je zapuščeni ljubovnik s sabljo z jednim sumim udarcem odsekal glavo in potem utekel. * (Kdo ae da živega odreti?) V nekem Novojorškem listu natisnen je bil pred kratkim inserat, s katerim naznanjata dva zdravnika v Gvavakvilu v republiki Ekvador, da iščeta človeka, kateri bi se hotel — za nagrado 50O0 dolarjev — podvreči „nekoliko nevarni operaciji". Ukaželjna zdravnika sta v svojem oglaBu tudi povedala, kaka je operacija, katero mislita narediti. Da bi namreč preštudirala funkcijuniraoje želodca, nameravata objektu preparati trebuh, izrezati luknjico v želodec in vanjo utrditi steklo, skozi katero bi mogla opazovati prt-bavijanje, itd. Dasi je to čisto navadna vivisekcija, katera bo „objekt" gotovo veljala življenja, oglasilo se je za razpisano nagrado 142 osob. Učenjaka sta bo odločila za mladega atleta in ta je že odpotoval k svojima krvnikoma, pardon zdravnikoma. Književnost. — „1) i j a š k i koledar" za šolsko leto 1893/94, čegar prva dva letnika sta se slovenskim srednješolcem jako prikupila, dotiskal se je te dni in izide začetkom prihodnjega tedna. Vsebina mu je tako mnogovrstna in bogata, oblika pa priročna in elegantna, da bodo slovenski dijaki brez dvoma z veseljem Begli po tem najlepšem slovenskem koledarju. Cona 60 kr. je, če uvažujemo slovenske razmere, jako nizka. Za danes opozarjamo samo dijake in knjigarje na „Dijuški koledar", čim izide, izjiregovorimo o njem še kaj več. — „M a t ice S lo vanske", izhajajoče v Olo-muci, došel nam je peti sešitek z jako zanimljivo vsebino. V dodanem „Obzoru" Čitamo točna poročila o političnem in kulturnem gibanji vseh slovanskih narodov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": LiVOV 7. septembra. Tukajšnji listi sklepajo iz cesarjevega govora in iz okolnosti, da se vrše vojaške vaje vzlic temu, da je vsa dotična okolica okužena po koleri, da se pripravljajo posebne, znamenite dogodbe. Pariz 7. septembra. Clćmenceau se bo popolnoma posvetil žurnalistiki in prevzame vodstvo lista „Justice". Floquet namerava za dlje časa odpotovati v inozemstvo. General Riu, kateri je bil v Bloixu izvoljen kot socijalistiški kandidat, izstopil je iz vojske. Bruselj 7. septembra. Kralj je včeraj odobril novo ustavo, ki zadobi pravno veljavo, čim se razglasi. Bruselj 7. septembra. V Avendoneku nastala je v tovarni za dinamit eksplozija. Vsa tovarna in vse sosedne hiše so razrušene, mnogo oseb ubitih. Berolin 7. septembra. Bismarck je bil včeraj tako bolan, da se je že pričakovala njegova smrt. Danes mu je odleglo; nevarnosti ni več. Amsterdam 7. septembra. V Nizozemski je zadnje dni za kolero obolelo sedem osob, umrli dve. London 7. septembra. V Grinsbvju obolelo 15 osob za kolero, v Huilu oboleli dve, umrla jedna osoba. Leeds 7. septembra. Iz Farncvja se javlja, da so štrajkujoČi delavci uprizorili velikanske izgrede. Ravnatelja premogokopa so grdo pretepli in ranili več drugih oseb. Ker se je bati, da nastanejo tudi v drugih krajih neredi, odposlala je vlada v Derbishire, Not-tingham in^ Yorkshire večje število redarjev in vojakov. Strajkujoči delavci v "VVathu užgali so vsa poslopja, lastna rudniškim podjetnikom, in so nameravali užgati tudi premogokope. Policija zaprla deset oseb. V Pontvpiddu je štrajk končan. Narodno-go8podarske stvari. — Posojilnica v Šmarji pri Jelšah šteje že čez 120 udov; od hranilnih vlog daje 47«% obreBti, jemlje pa ud posojil 6°/0- — Generalna tovorna tarifa. Kot dopolnilo k izdaji geuerulne 'tovorne tarife z meseca januva-rija t. I. za avstrijske državne železnice, stopil je v veljavo z dnem 1. t. m. VIII. dodatek. — Delniška pivovarna v Oseku. Neka Darm-stadtsku tvrdka uainerava v Oseku osnovati delniško pivovarno z glavnico 300 000 gld. Večji del delnic hoče pridržati zaBe. V tej, po najuovejšem sistemu urejeui pivovarni bi se izvarilo na leto 15.000 hektolitrov piva. Skušala bi dati občinstvu dobro in ceneno pivo in izpodriniti ostala dražja pivu. t——"..................""^ „LJUBLJANSKI ITOr S sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta S 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. Xii jcl: 6. Btiptembrtt. Pri Itlnlici i Stith, Kohu, Tecbel, Ecker, Kliment z Dunaja. — Riasinonde, dr. Poleilne. Leracin, Klemenčič iz Piilj«. — Winterb»lter, Fuchs iz. Ma ibora. — Šukljo iz St. Jurja. — Bulla I« Moatara. — Dobnal iz B- ljaka. — Grin iz Zagreba. — Maly iz Celja. Pri slonu s Dr. Defrancechi, Haselbauer, Tetchner, Poaković z Dunaja. — Scotti, Zauopnro Belec iz Trsta. — Dr. Mayr, Wcias iz Gradca. — Globočoik iz Kranja. — Len g I iz Maribora. — Rrusina iz Zagreba. — Grof Brandi iz Gorice. — Diiak i/. Polja. — Krainc iz Ilirske Bistrice. — Kiinig iz Seged;na. — Mezza iz Pazina. — pl. Jenkovich iz Stenjevca. Umrli so v LJubljani: 5. septembra : Ivana Kramaršič, slikarjeva žena, 43 let, Rožne ulice St. 11. — Marija Pajk, kuharica, 43 let, Kravja dolina dt. 11. t>. septembra: Peter Tbouian, kamnoseški mojster, 31 let, Dunajska cesta St. 19. — llot* Prager, zasobnica, «2 let, Ulice na Grad St. 3. — Marija Likovic, kajžarjeva hftt, 10 let Ilovca St. 37. Meteorologično poročilo. Ča-i opa- l|mrometrR zovanja j „-- Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. zjutraj V33 1 ht. 9, popol. 9. zvečer 736 7 .ua. 736'Urtin. 9 0" C I brezv. megla 22 0" G si« jzh. jasno 0*001 \6'49 C si. zah.; jasno Srednja temperatura 15*5°, za 0'31 pod normalom. ZD-ia-r^sijsI-ra. borza dne" 7. septembra t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 97'15 — gld. 9730 Srebrna renta....., 9690 — , 97 05 Zlata renta...... „ 119 10 — „ 11910 4°/0 kronska renta ... „ 9670 — „ 9670 Akcije narodne banke . . „ 98«1'— — p 982"— Kreditne akcije .... „ 33550 — „ 33625 Lordon.......„ 126 — — „ 12580 Napol......... B'ft7V, — „ 996'/, C. kr. cekini.....„ fv.iij — „ 5*9.> Nemške marke .... „ 61 72'/, — „ 6P60 Italijanske lire.....„ 46*05 — „ —'— Papirnati rubelj .... „ P301/, — „ —'— Dne 6. septembra t. I. 4n/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 147 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . . 192 , — „ Ogerska zlata renta 4°/0.......— , — , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 126 „ 50 „ Zeral). obe. avstr. 4Vi7o ''Jati zast. listi. . 122 „ 25 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 195 , 25 m Rudolfove srečke po 10 gld......23 B — „ Akcije anjilo-avst. banke po 200 gld. . . Ift4 , 25 „ Tranuvajr-diuftt. volj. 170 gld. a. v..... 246 „ — „ Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srćnepa sožalja ob priliki nenadomestne izgube iskreno ljubljenega naftega Hoproga, oziroma očeta, gospoda Marka Petrič-a c kr. okr. sod. sluge in posestnika izrekamo vsem in vsakteremu, vslasti pa visoko-rodnemu gospodu grofn Karolu L a n t h i e r i • j u, velespoštovan m gg. uradnikom c. kr. okr. sodišča in c. kr. davkarije, spoštovanemu oraobju graj-Sčine Vipavhke z blagorodnim gospodom Sch cvičke rt-om načelu, cenjenemu UčiteljStvu in vsem drugim odličnim udeležnikom pri pogrebu, najsrčnejšo svojo zahvalo z zagotovilom, da nas jo toliko sočutje v teh težkih dneh jaćilo, tešilo in krepilo. V Vipavi, dnd 6. septembra 1893. 1 (916) Žalujoča rodbina. Dva dijaka (901 — 2) se vzprejoreta pod skrbnim nadzorstvom na hrano in v Miamiviuiji'. Lepa svetla soba.— Natančneje lavi pri Ikriti. 1 >r«*n iK-u, KarlovHka eettta It« 15. vzprejiue ne takoj v o«lvetnl*ko pitnimi«*. — Ste nograf ima prednost. — Ponudbe pošljejo naj so uprav-niStvu tega lista pod ,,A. B.**. (910—8) Pouk v francoščini pri goBpe IDI FdRCr^ Gospodske ulice št. 11, izprašana v francoskem jeziku (911—2) tečaji, kakor tudi konverzacija se prične rita«'* 1*T5. rseptombru. Honorar zmeren. Najboljše gg Togćllo sveta ? H Fernolendt za Ces. ki al j. dež. priv. tovarna utem. I. 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) se lepo črno Sveti ter vzdržuje iiHufc ti-p«'/.uo. mmmmm Povsod v zalogi. ===== (801-6) Zaradi ponarejanj naj st* pazi natanko na moje ime Fernolendt. -qM C. It. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Izvod iz voznega reda -velietTrzieg-a. odL l. JMrnlJa. 1S93. Nastopno omenjani pribajalni in odbajalni časi označeni so v srednjeevropskem < asu. Odhod iz Ljubljane (jnž. kol.). Ob 12. uri 05 mlnnt po nodl osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel. Belj:ik, Celovec. Frativen-tlVste, Ljubno, Dunaj, čez Selitlial v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, L.endT-Oastein, Zeli ain See, Inomost, BfejgeDS, ZUrtch, Giinf, Pariz, Steyr, Line. Bmlejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlove vare, Pragu, Draždane, Dunaj via Amatetten. Ob 7. url 00 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tahel, Beljak, Celovec, FmnsensfeBto, Ljubno, Dunaj, če/, Selathal v Aussee, Iachl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gsttero, Zeli ain See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 60 mlnnt dopolndne osebni vlak v Trbiž, Pontebel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. nrl 20 mlnnt popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Solno^rad, luomost, L»nc, Ischl, Bu-dejeviee, Piten), Marijine vare, Ejd-or, Fram-ove vare, Karlove vare. Prago, Dr.iždane, Dunaj via Amatetten. Prihod v Ljubljano (juž. kol.). Ob 6. url 65 minut Zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draldan, Prage, Pimneovtfa varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solno-grada, Liue.i. Steyra, I-telila, (finundena, Ischla, Ausseea, Pari/a, Genfa, Ziirichii, Bregen?a, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteiutl, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzens-trste, Trbii«, Ob U. uri 27 minut dopolndne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Dmžtlan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eijra, Marijinih varov, Pl/.nia, Budejnvic, Solnograda, ImonoHta, Linca, Ljubna, Celovca, Pontabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osehui vlak z Dunaja, Ljubuega, Beljaka, Celovca, Franzenste.ste, Pontabla, Trbiža. Ob 9. uri 27 minut zvočor osebni vlak z Dunaja, Ljnh-t.eg-i, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljano (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 „ popoludne v Kamnik. ,, 6. „ 50 h zvečer v Kamnik, li 10. „ 10 h zvečer v Kamnik (ob nedeljah io praznikih). Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob 6. uri 51 minut zjutraj ia Kamnika. „ 11. ,, 15 n dopolndne iz Kamnika. „ 6. ,, 20 „ zvečer iz Kamnika. ,, 9. ,, 55 ,, zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Srednje-cvropski čas je krajiiemu času v Ljubljani za S minuti naprej. 12—194) Več dijakov se vzprejme v dobro oskrbovanj« pri uradniški obitelji sredi mesta. Olasovlr na rav onlngioije. Vpraša naj se pri C Brltll-Ju, ua »uiinJMUl centi nt. 2». (6A8-11) *•:■* ^t*'*'* *■:■* ^A* *f* ■^Ž?ij»n>\ -i **i -i SospoSična na deželi, prijazne vnanjosti, dobre izobraženosti in zmožna vseh spretnostii, katere di-eijo pravo slovensko gospodinjo, išče tem potom sodruga uradnika uli sploh moža čez 84 iu ne če^ Ml let z Osiguraoo bodočnostjo. — Diskrecija obljubljena. Rettie ponudbe s fotografijo naj se pošljejo pod iifVo ,.E. poste restante Trat". 1871— fS A (703) merika? Afrika, Avstralij I liii.trn v.ui vožnji rt'.l. .-. 11111. • % i 11, opJHi, kakor tudi |>rOK]>okti nnjfflaiovilajftih brzo in poitno pitniliroiliiih \tron io .lulu- zuHtooj pri c<;ntr»lnom liuruau »•» prokomomki proim't W. Haydli & Co., 1 rue au Sucre, Antwerpen fT* Tx«*o& "e o. nič c povedati, kum am x3.akxxx0xak.-rr«. potsvatl. "< A (10) St, 15.888. (913—2) V /minlii §. 6. zakona z dod 23. maja 1873. 1. (5tev. 121 drž. zuk.) iiii/iinmu M*, da i'ii ratgrsjen prvotni inienik porotnikov za 1894. leto od 5. do 12. septembra t. 1. v ina^ist rut iit-iii el4N|>r«IUii ua ogled ter da ga v tem ćasu vsakdo lahko pregleda iu naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi. PorotniSkega posla so po § 4 omenjene poBtave oproščeni: 1. ) Tisti, ki so že prestopili 60 leto svoje dobe, za vsegdar ; 2. ) udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij začas zborovanja; 3. ) osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. ) OBebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za nje potrdi, da jib ni moči utrpeti, za sledeče leto; 5) vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po prattki. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane due 1. septembra 1893 Samo še malo časa tukaj. Na cesarja Jožefa trgu. Karla Gabriela velllcl svstovnoznani kum in anatomiški muzej. Velikanska razstava ~3M umetnin, ki se doslej tu še niso videle, in sicer ceroplastidkin (iz voska), slikarskih in kiparskih in iz tvorilne mehanike. Najnovejše, kar se je doslej podajalo v tem genreu. t *«~i ■ Priznano največja in najbogatejša razstava te vrste, ki potuje po svetu. Vec Rot IOOO sU-vlll4. h$ Uazstava je v nalafic km to zgruieni, več kot U00 kvadratuili metrov obsežni lopi ter jo ćarobuo razsvetljuje kakib vioo plliiuvllt Im-lj. Odprta vsak dan od 8. ure z;utraj do 10. ure zvečer. Panoptikum pristopen je za gospe, gospode in otroke, anatomični muzej pa le za odrasle osebe. (839-1») >sak torek in pt'telc |><» pol urin«- (izvzemAi pra/nike) dan za dame. 7lllTfinO tPPtlP " ^^topuina zii panoptikum samo IO kr, za sVlll-*LdllC UC/IIC ■ oba oddelka in za posebni kabiuet 20 kr.t vojaki do narednika plačajo 10 kr. 850 Otročji jako elegantni, fini in močni dobivajo se prt meni skozi leto in dan in sicer v Tseh barvah, kakor rodeče, modro, sivo in olivno po 6, 7. 8, 9, 10 gld. in vlije po vsaki cent do 80 gld. — Največja taloga naj lep i ih trikolesnih fttefanfja-vozičkov za sedeti ■ streho in brez strehe po 7 gld. in viftje. (327—28) tapecirar, V Xjj*u."blja/.£il, Šelenburgove ulice. gfC Priznano najcenejši krnj za kupovanje otročjih vozičkov ! Dve meblirani sobi se dajeta v najerr, jedna večja, Čedno meblirana, z razgledom na ValvHZorjev trg, % dnem 1. oktobru teventu-velno tudi 1."». iepteiulira), druga manjša, ■ razgledom v StudentovHke ulice, tttkoj. Več tte izve v Šludentov-Hkih ulicah Al. 2, v II. nadstropji, ali pa v upravništvu „Slovenukega Naroda". (907—2) l hI o t a m tiauiets se pri narodu! rodbini t brano iva učenca ali učenki in se poizve vse natančneje imtmeno »li pa pismeno pod naslovom J. N., LJubl)uun, .ŠtudeutovMke ulice Al. 2. Tiiict capsici compos. (PAIN-EXPELLER), priprave*-/ v Richtrovi lekarne v Praze, všoobecne zn4mf, bolesti utiSujici domači lek k mazani, jest na h klade ve vfttAinč 1 "k uren, Uho v po 1 zl. 20 kr., 70 a 40 kr. — Pfi kupovani tFeba se miti dobre na pozoru a p nj umuti jen lihve ■ ochran-nou znam k on „kotvou" jakožto prave. tTBtt-etini MtlateUtrt: Rlchtrovi lekarna „0 zlattho Ivi" v Praze. Prodaja Kiše. V l*o«lkloatru (ArnoMfuVin) na Koro-škem. poleg državne železnice, se proda po nizki ceni hiša z osmimi sobami, kuhinjo, kletjo, hlevom, VBe v dobrem stanju; biša je prikladna za produ-jaloico ali tudi za kakršnokoli ni bodi drugo obrt. — Več; s»* iz\e pri lastniku m. Keržlć-ii v l*o«lk loNt ru. V istem kraju se da tudi (919—1) pekari]a v najem. Ker se Beduj dela železnica od tu v Ziljsko dolino, je čas ta to |aka agoden. Vet se \z\e ravuo tam. K±±±±±±±±±±±±±±±±*±*±*±±±±±±±±±±±±±J< Krojno risanje (risanje krojaških uzorcev) |mi Vlušieevi metodi poučuje go*p«Mlieiui, na Dunaji izučeua, za uialo čaaa proti mali nagradi. Posebu se rišejo tudi kroji i» vsak fclvot. Konečno dobi vsaka učenka Krojno polo lu cbngol ■kroj breaplačno. Pouk je od 9. do 12. nru dopoludne iu od 1. do 4. ure popoludne. J Gradišče, Hilšerjeve ulice št. 10 (89o—8 pritlično, i a levu. Dva komija jeden, ki je Se le dovršil učenstvo, se vzprejme v trgovino s špecerijskim blagom, in sicer tuku) ; ravno tam se vzprejme koncem aepleuibru še jeden kumi, ki mora biti dober prodajalec, vešč slovenskemu in nemškemu jeziku iti zmožen tudi za potovalca. — Več pove upravni-ItVO ^Slovenskega Naroda". (910—2) Dva kovaška pomagača ia ladelovnnje neklr, in sicer brusač in dober pomagač v izdelovanji sekir, dobita s 1. oktobrom 1. 1. delo pri .Taue/.u Dornik-u, kovaškemu mojstru pod /.»»pri« »tml pri Kamniku, na Gorenjskem. (U98-3) Mutual životna zavarovalna družba išče (869—3) potovalnega nadzornika za 3Cra,zxjsls:o ki more vstopiti takoj, pod jako ugodn mi pogoji. Le na take gospode, ki zamorejo kaj reprezeatovati, ki imajo na razpolago najboljših referencii in ki bo zmožni kuj storiti, se bode ozir jemal. Ponudbe plamu zastopništva „MDTUALA" v Trstu. o 0) Tj O r-l 0) >N (u N i Za, želodec. (332—40) T r ii li&caBy-j e v Gognac-grenčec steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld. Slasten! Učinkuje na želodec osvežujoče, krepilno, vzbuja tek in pospešuje probavo. Dobiva se pri Ubal&u pl. Trnkoczy-ju lekarnarju v Ljubljani. —BB Pošilja se z obratno pošto. ■■— 211 a. želodec. I N< (D H O P- (D o i Dijake v/prejni«" iin tiriuio In Mmiovjtiijc nJk- roilian rodoviua v !>) iiblfdni. Natančneje izve se pri gospe Ani Železntknr, .VI a rije Terezije eeMtu. nt. 1. Učenec se vzprejme takoj v špecerijski prodaj al niči. Več se izve v upravništvu „Slov. Naroda". (918-1) Vzprejmem spretnega odvetniškega uradnika in pa mundanta. Plača po doeovoru in zmožnosti, za stenografa primerno boljša. Pevci ali telovadci imajo prednost. Nastop Hlof.be kr. Podpisanec si u soj a javiti velecenjencmu p. n. občinstvu, da bo dne 10. septembra 1893 v svoji lastni hiši otvoril restavracijo pri kolodvoru v Domžalah in da bo točil pristna dolenjska, hrvatska in istrska vina ter stregel z izbornimi gorkimi in mrzlimi jedili. Priporočajoč se za mnogobrojni poset z velespoštovanjcin (5)20—1) Jakob Jerman. r r m t r i St. 7758. Deželni odbor kranjski razpisuje piMmeno ponudbeno obravnavo glede zgradbe obeh prerimostnih branikov in ramp za most čez Savo pri Radečah okru a Krškega, s proračunjenim stavbiuBkim zneskom 2S.O0O gld. Ponudbe naj bo v lože" «1© septembra 1^93 do 19. ure dopoludne. Dotični načrti, proračuni, stavbinski pogoji so na razgled pri deželoeirj stavbiiiakem uradu v Liubljuni, deželni dvorec, GjBpodske ulice št. 2, v navadnih uradnih urah. Ponudbe naj «e oddajo pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega ter morajo biti kolekovaue in zapečatene ter imeti napis na zavitku: „Ponudba za spodnjo stavbo Savskega mostu pri Radečah*. Priloži naj se jun 5°/0 jamčevina gornjega zneska, bodi-si v gotovini, v hraoilničnih knjižicah, ali pa v državnih vrednostnih papirjih, ki ne presegajo imenske vrednosti. Vsak ponudnik se mora izrecno izjaviti, da so mu znani vsi stavbinski podatki in da se pogojem podvrž«. Pooudoiki naj zapišejo b številkami ia z beaedo, koliko odutotkuv odjenjajo od judnotnih proračuni*nih cen ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan iu svoj lastnoročni podpis. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 25. avRuata 1893. • (879-3) Izdajatelj in odgovorni arednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne41. A$0C