St. 77.
V Trstu, v sredo 24. septembra 1884.

Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako tredt ln sabtt* o poludne. Gena za vse leto je 4» pld., za poln leta 3 gld., za čem leta Ji gld. CfcO kr. — Posamezne številke se dobivajo t»ri opravniStvu in v trafikah v Trttn no S kr., v fiorlol in v Ajda Vidini po • kr. — Saročning, reklamacije m imerate prejema Opravnlltve, via Torrentt, »Heva tiskana*.
•T •dlsoctl J« not.«
fr.niri„J pS i P°llH° Ur,-B "v,i	»Nuova Tipografla;« vsak mora blU
irankiran. Rokopiei r^ez posebne vrodno.ti «e ne vračajo. - I»ter*tt (razne vrste naznanila in poslanirte) se zarafiunijo po pogodbi - prav e*u6; pri kratkih oglasih z drobnimi Srkami se plaSuje za vsako besedo 2 kr.
Vabilo na naročbo.
S 1. oktobrom so začne novo Četrtletje in torej nova doba za na-ročbo našega lista. Prosimo torej naše prijatelje, da nam pridobe zopet kaj novih naročnikov, ob enem pa tudi polagamo na srcć vsem tistim naročnikom, ki So dosedaj niso plačali naročnino do konca tega leta, naj nam prav gotovo v kratkem pošljejo denar.
Prvi pogoj za dobri vspeh je točnost, in kakor vsak naročnik želi točno prejemati list, prav tako jo treba, da tudi naSo upravniStvo o pravem času dobi potrebna denarna sredstva, da more brez posebnih skrbi nade-ljevati trudapolno delo.
UpravniStvo «Edinosti».
Slovesna odprtev in važnost arlberške železnice.
Komaj je naš cesar prišel iz Skier-nievic, kdor se jo postavil skoraj gotovo temelj trajnega miru, uže ga ▼idimo na potu k drugej volikanskej slovesnosti, s katero so je te dni slavil vspeh človeškega duha in napredka, človeškoga dela v dobi zlatega miru.
To sta bila zaporedoma dva pomenljiva zgodovinska dneva, s katerima .Avstrija slavi svoje ozbiljno prizadevanje za dolgotrajni mir, kateri jej je potreben, da razvija vse svoje moči . v lastni mirni napredek in v blagost svojih ljudstev. S tem pa slavi tudi sedanja vladna sistema svojo zmago nad poprejšnjo čisto neplodno ustavo-verno sistemo.
Kakor nestanovitna in nevarna, da cel<5 brezcilna je bila avstrijska zunanja politika pod vlado ustavo-vercev, prav tako slaba je bila go-
PODLISTEK
' Italij anska Slavij a.
Pred ?ehoj imamo ital. knjigo, ki je pred nekoliko dnevi izšla v takozvanem Starem mestu (Cividale) v severnem kotu Italije, katero je izdal italijanski ali boljše rečeno beneški Slovenec, odvetnik Karol Po lreka, ali Podrecca, kakor se zdaj piše.
Ta knjiga obseza 143 strani in je bila tiskana v tis'cnrni Fulvio Giovani v Sta-remmestu; oblika in tisk jej je jako lep ter priporočuje knjigo, katera se tudi v Trstu dobiva v kniiguprodajalnicah J. Daseja in Colombo Goen-a, cena jej je 2M. ital. lire.
LJie naslov knjige dela pozorne nas druge Slovence na to knjigo, dolžnost je torej posebno slovenskega novinarstva, da naznani slov. občinstvu vsaj na kratko zadržuj te le enemu delu Slovencev razumljivo. a vendar Slovencev tičeče se knjige in da jo po mogočosti tudi pretre-suje vsaj glede nje političnega zadržaja. Knjiga j* razdeljena v 17 poglavij, in sicer tako le: 1) Uvod 2) Fizična zgodovina 3) Politična zgodovina 4) Jezik 5) Cerkvene naprave 6) Opravništvo 1) Pravosodje 8) Previlegije 9) Šege 10) Poljedeljetvo, obrtnija, trgovina 11)
spodarska politika te egoističnestranke, katera ni znala druzega nego pristaše loviti z oddajanjem raznih previlegij in s podpiranjem snovateljev raznih neplodnih, a prevarljivih podjetij. To naSo trditev še posebe podpira uprav te dni izvršena iu prometu izročena arlberška železnica, katero je sprožilo uže Hohenvartovo ministerstvo, a so jo pokopala za njim poslujoča uatavo-verna ministerstva, in še le sedanje ministerstvo je stari a važni projekt zopet obelodanilo in tudi vresničilo.
Danes, ko jo delo končano, in ko ves svet spoznava njega važnost, ne morejo niti nasprotniki tajiti, da je sedanja vlada s to železnico močno pospešila gospodarske interese naše države, iu to je torej velika moralna zmaga sedanje sisteme nad poprejšnje. To so tudi spoznali Tirolci in Pre-darelci, ki so našemu cesarju, njegovim ministrom, in tudi državnim poslancem federalistične stranke te dni napravi j ali velikanske ovacije.
Presvetli naš cesar je prišel v sredo v noči od Poljskega shoda cesarjev, a v petek je uže odpotoval v Inomost, na vsej poti, posebno pa v Inomostu je bil sprejem velikansk in presrčen, globoko je ganol vladarja, ali navdušenje je še rastlo, ko se je cesar v soboto zjutraj odpeljal po no vej železnici v Landek, Stangen, St. Anton in od tam skoz velikanski prodor v hrib Arlberg, skoz kateri prodor se je dvorni vlak vozil nad 20 minut in potem naprej po Predarel-skem do starega in jako važnega mesta Bregenca na Kostanskem, jezeru.
Sprejem cesarja v tem mestu, slavnost na krasnem Kostanskem jezeru, vožnja cesarja po omenjenem jezeru iu obisk vseh raznih vladarjev in prinčev, ilržavkiz Avstrijo skupno mejd
ob omenjenem jezeru, vse to je skoraj nepopisljivo; vsa poročila se strinjajo v tem, da kaj tacega je dočakal še malikateri vladar, in kar je še več, tudi ljudstva sosednih držav, še celo švicarski republikanci, so našega cesarja navdušeno pozdravljali, in reči se mora, da je bilo to popotovanje cc-sarja prav triumf.
Lepo in navdušeno so bili sprejeti tam tudi svetovalci krone, posebno grof Taaffe in baron Pino, a kar jo še posebne vrednosti, tudi vodja češkega naroda, dr. Rieger je bil v Bre-gencu predmet posebne zanimivosti in simpatične pazljivosti. To kaže vendar jasno, da tudi nemško ljudstvo priznava spravljive nagibe Lddanje notranje politike avstrijske.
Zanimivo je bilo pri teh pomenljivih slavnostih, da so se jih vdele-žili prvi ministri in državniki ne le naše države, temuč tudi bavarski, ba-denski, virtemberški, švicarski in da so vsi ti z veseljem pripoznali veliko pomenljivost arlberške železnice za občni promet. Pomenljiva slavnost, s katero se je na najlepši način slavil gospodarski napredek Avstrije, je pri kraju, ali blagodejni nastopki novo Železnice se stoprv zdaj začno; oni ne morejo izostati.
Le površni pogled na evropsko karto nas prepriča, da se je vsa Avstrija s to železnico toliko približala južnim in južno-zahodnim nemškim državam, Švici in Francoskej in na tak način, da bode odslej držala skoz Avstrijo glavna prometna žila iz teh jako obrtnih dežel v j utro ve dežele, posebno pa bode ta železnica koristila izvozu ogerskega žita in drugih pridelkov. Avstrija si je s to železnico, ki drži najdirektnejše iz nje sredine na Kon-stansko jezero, katero je srednja točka velikega dela prometa najobrtnejših
Odlični možje prejšnje in sedanje dobe, 12) Cesta čez Pulfer in meje: 13} Staro-mesto 14) Iutermezzo 15). Nekatere neprijetnosti 16) Nekateri pomočkl 17) Konec. — Razdelitev je praktična in pregledna in tej hočemo tudi mi slediti govoreči o tej knjigi. — Pred vsem pa par besed o njenej notranjej vrednosti.— Videli smo to knjigo v rokah necega človeka, ki jo prav gotovo še bral ni, pa tudi ko bi jo bil. razumel bi bil prav malo. — Toliko bolj se nam je smešen zdel ta »Švadroner«, ko je kazal to knjigo nekemu pametnemu Kraševcu, pa dostavil: »To, to Vatu je knjiga« ! Lehko bi se zgodilo, da potem tak švadroner tudi poroča kaj o takej knjigi v kak Blovenski list, katerega uredništvo knjige ni videlo in da potem pride čisto napačno menenje o knjigi mej svet. Zato je dobro, da precej povemo, da je knjiga sicer zanimiva, pa v mnogih krajih pomanjkljiva, da ni prosta tudi nekaterih etimologičnih hib; a kar se tiče nje politične vrednosti, na katero se bomo mi največ ozirali, treba jo je čitati in razumeti »ciun grano salis«, — ker v njej nahajamo ideje, s katerimi bi se mogli sprijazniti tudi Iredentarji, kar vse nam vriva sum, da imamo opraviti s kakim posebnim manevrom. Zanimiva je pa knjiga posebno glede zgodovinskega dela in posebno tam, kder govori o previlegijah, katere so uživali naši bratje, takozvani be-ntški Slovenci, pod beneško republiko in kder govori o značaju in o tem, kako
dežel kontinenta, po nekakem na-se navezala lep del svetovne trgovino in tudi naše trgovsko mesto vsled ta železnice zopet pridobi mnogo onega čezmorskega prometa, to jo uvoz po morji in izvoz skoz notranje dežele, mnogo onih surovin, kakor bombaža, barvil, kave, dišav, mirodij, za kateri uvoz so ga dosedaj prikrajšavalo italijanske luke, posebno Genova.
Trst sme torej odprtje te železnice pozdravljati z velikim vesoljem. Ali za našo luko bi bilo pri vsem tem še veče važnosti, da bi so na tak način, to je s prodorom skoz Ture planine odprla tudi najdirektnejša zveza Avstrije in velikega dela zapadne Evrope se severnimi našimi deželami, posebno f>a s Češko in pa z veliko Nemčijo in sploh z vsemi severnimi in severno — vshodnimi državami.
Trstu, kakor prvemu trgovišču. Avstrije je ta zveza skoz Ture planine tako potrebna, da se mora za-njo poganjati pri vsakej danej priliki, in vlada sama ne bode mogla dolgo časa prezirati dotičnih prošenj, kajti brez te zveze bi bil nje zboijšani železniški program nepopolen, brez nje bi Avstrija ne dosegla glavnega namena prometnih zvez, da se namreč glavna trgovišča kolikor mogoče drugo drugemu približajo in omogočijo uvoz in izvoz po najkrajšej, pa najcenej-šej črti.
Kakor pa se vidi iz vsega, je sedanja vlada dosledna v popravljanju onih gospoparskih hib, katero so Avstriji zadale poprejšnje vlade, in so torej smemo nadejati, da se torej v Avstriji prav in na pametni način izkoristi predstoječa doba miru. Skušenj imamo pač zadosti in dokazov, kako ni dobro in koristno postopati. Na podlagi teh skušenj more torej vlada zavzeti popolnoma zdravo gospodarsko
zvesto se je to ljudstvo skoz stoletja držalo svojega narodnega jezika in svojih narodnih Šeg in običajev, kar je tudi najlepši dokaz sa žilavost našega naroda sploh. — Ali pustimo te občne opazke in lotimo se natančnejega pregledovanja omenjene knjige, po istem redu, kakor nam ga predstavlja pisatelj sam.
V	uvodu pisatelj na kratko omenja, da ga je rodoljubje in romantična lepota ožje domovine spodbujevala, da se je lotil natančnejega popisa italijanske Slavij e ; nadalje omenja, da je čas, da kedo Italijo natančneje opozoruje na to deielo in na to ljudstvo.
V	oddelku fizičnega razvoja te italijanske Slavije omenja pisatelj pred vsem nekaterih starejših pisateljev in zgodo-piscev, kateri so dokazovali, da je nekdaj Jadransko morje segalo do hribov mej Ital. Benečijo in mej Koroškim in Primorskim in da, ko je polagoma morje odstopilo, ostala so jezera, katerih vode so si zopet mej zemljo in skalovjem projedle izliv v Friniske planjave, ter da je tako nastala prva velika reka Nadiža, mej tem ko so se jezera posušila in so iz njih nastale doline, v katerih prebivajo še dandenes beneški Slovenci.
Kedor je hodil po teh krajih, res se je prepričal, da so one doline tako obdane od visokih gora, da skoraj ni drugače soditi, nego da so tam nekdaj bila jezera, ali videl je tudi nenavadno globoko strugo reke Nadiie, kar je dalo nekoliko temelja
starej pripovedki, da ste nekdaj Nadiža in Soča bili ena reka, a da je Soča nastala Še le po Btrašnem potopu leta 589, katerega omenja tudi Pavel dijakou v srojej zgodovini Longobardov, in sicer tako, ca je en del skalovja velikega hriba Matajurja podrl se v Staroselsko dolino in tako razdelli vodni tok v dva dela ter da si je tako Soča izdolbla strugo po soškej dolini.
Koliko je na tem resnice, to je le težko dokazati, a to je gotovo, da je Soča v teku časa večkrat svojo strugo spremenila, tudi je v starih časih pri Ogleju tekla v morje, a ne pri Zdobi, kakor zdaj. Glede omenjene velikanske povodnji piše mej drugim Furlanski zgodovinar Girardl, da jo čudovito, kako globoko teče Nadiža in kake plasti se nahajajo še visoko nad to reko, kar je dokaz, daje nekdaj tekla velika voda mnogo više, nego sedaj teče Nadiža. Nadalje piše omenjeni zgodopisec: « Velike povodnji gorskih voda so prt trgale cele gore, k čemu so prepoinogh še posebno mnogi potresi, in najbrže je vsled zadnjih nastala tudi vilenica ne daleč od Sv. Ivana, kajti vilenice se ne nahajajo nikoli v granitu, ampak v apnencu, v kredi in v gorah, nanesenih po povodnjah*.
V omenjeno vilenico pri Sv. Ivanu je vhod po 114 kamenitih stopnicah in ko se pride do polovice stopnic, opazi se gotiška vdolbena letna Številka 1101. Na vrhu stopnice je neka votlina, podobna izbici, v katerej so ostaline neke peči brez ce-
EDINOST
politiko, in lep način storila arlbersko železnico, opravičenega ponosa avstrijske tehnike.
začetek je na vsak z občudovala vredno
V začetku šolskega leta.
Odprimo predale raznih časopisov, knjig, koledarjev, posvečenih v prid in povziiigo umnejšega kmetijstva, videli bomo tam v kratkih potezah označena mesečna opravila, ki opominjajo kmetovalca na njpROve dolžnosti. Celo kmet prostak se pripravlja v zimskem času na razna dela, ki jih spomlad zahteva.
ŠKrjanČek v sinjem zraku kroži svojo lepo in pomenljivo pesem: »sejaj, sejajl sebi in meni, sebi in menil« Spomlad je tu; pridni kmet je pripravljen ter hiti na delo.
P i'a v tako je v učiteljskem stanu. V raznih postavah, ukazih in odlokih nahajamo v kratkih potezah označena naša opravila, ki nas opozarjajo stanovskih naših dolžnosti. NijplemenitejŠe k spol-novanji naših dolžnosti opominja nas pa vest in srce.
Ravnaje se po božjih, cesarskih in narodovih poštivah tudi mi učitelji v Istri v začetku šolskega leta z vojaško natančnostjo vse pripravimo, da bomo mogli trdo še ledino na narodno šolskem polji vspešno orati.
Otroci naj bodo priskrbeni s potrebnimi učili (sešitki se slovenskim ali slovanskim tekstom) in pripomočki za učenje. Ubogi šolski mladini pritecimo na vso mogoče načine na pomoč ; vsak bodi z najpotrebnejšim priskrben.
Delati je pa tudi treba na to, da se vsi zdravi otroci, ki so dolžni v šolo hoditi, v šolske zapisnike vpišejo in silijo šolo obiskovati ter koristne in potrebne nauke z vsemi postavnimi sredstvi poslušati in učiti.
Nevarno in kar naravnost Šolsko avtoriteto Iti veljavo razjedajoče je, ako se v šolskej občini, kder prostori in učilne moči zadostujejo, le en zdrav otrok, ki je dolž an šolo obiskovati, popolnoma zanemari, da se še vpiše ne. In če se ta otrok iz lastnega nagiba (in koliko je takih I—) ali iz nagiba loditeljev, kasneje ue vpiše, 7—12 I., uide šolskej dobi brez najmanjšega znanja, dandanes tako potrebnih Šolskih naukov. Tak otrok se je učil, mesto potrebnih in koristnih naukov, potepati, lenuhati itd.; in prav lenoba je vir druzih večih hudobij. Tak otrok, brez vsakoršnega poduka, postane lahko časno in večno nesrečen, nadloga satu sebi, nadložen občini, državi in sploh človeškej družbi. In kedo je te nesreče kriv? Tak otrok je pa tudi pravu garjeva ovca v drugem obziru v vasi. Roditelji, ki so svoje otroke v Šolo sicer pošiljali, a ti iz raznih uzrokov ali pa tudi brez uzroka šolo zanemarjali, klicani so na odgovor. Različno roditelji svoje otroke opravičujejo. Učitelj jih svari, a tu se nekateri proti njemu prav pogumno postavijo rekoč: Zakaj pa onemu, katerega otrok od znotraj šole še videl ni, nič ne storite. Učitelj ni prav v prijetnem položaji. Ali se ni morebiti kaj tacega uže zgodilo? — Taki izgovori roditeljev, to se ve, ne opravičijo in ne pomagajo nič; — predlagani so v kazen in faktično tudi kaznovani. Prašam: Kakošno menenje imajo ti roditelji o učitelju, šolskih oblustnijah in šolskih postavati? Kmet se huduje, da je on namreč kaznovan (in to mogoče veČ-
menta in vidi se tam tudi v kamen vdol-bena luknja, podobna stopi. Ljudstvo ima o tej vilenici svojo pravljico, ki se glasi blizo tako le:
Neka kraljica se je skrila v to jamo, in Attilove Črede so jo oblegovale v ravnini pod Biacis-ora toliko časa, da je bila uboga primorana sama tolči pšenico v stopi, in delati kruh ter ga peci v omenjene) peči.
Nekega dne jo je hotel nek parlamenter ali poslauik vojskovođe zapeljati, naj se uda, zagotavliajoč jej, da bodo ž njo ravnali častno. Ali ona je z vrha omenjenih stopnic vrgla v planjavo pod hribom zadnji dve merici pšenice in odgovorila: »Ako me tvoj gospod oblega toliko let, kolikor je teh zrn, jaz se ne udam, kajti živež dobivam iz drugih krajev skoz to vilenico«. — Attilovi vojaki so to verjeli ter opustili obsedovanje; a kraljica seje zopet vrnola v doiino mej svoje ljudstvo, i u omenjena grota je dobila vsled tega ime »Slovanska trdnjava«, (fortezza degli Slavi). Nekateri pisatelji pa tudi trde, daje kralj Lujtprand v to vik> nico dal zapreti vojvodo Pemona, ker je ta v ječo vrgel patrijarhaKalikst", hoteč s po meč jo Slovanov zopet sebi pridobiti zgubljeno vojvodino friulsko. — Nekaj posebnega je omenjena vilenica ali jama. Ona ima podobo polukroga, strašno ,ie visoka in razdeljena v dve strani po kamenitem oboku, kateri je po nekem delu zidan, pod tem obokom se v globo-čino spušča vedno mrzla voda, ki posebno
krat v letu —) zato, ker svoje otroke v Šolo pošilja, a oni drugi kazni prost, zato, ker ni svojega otroka v šolo nikdar poslal. To so sicer protipo«tavne, a naravne kmetove misli, ki se žalihog pri tacih Šolah večkrat slišijo; ni — li res? —
Kaj pa, ako bi, recimo učitelj tako 30—4U otrok popolnoma v nemar puščal v pohujšanje celo sosednjim šolam: ali nemamo dokazov za tako pohujšanje?
.laz si niti misliti ne morem takega učitelja, ki bi se a) iz lahkomišeljne za-nemarjenosti udeleževal sokrivca toliko nesrečneŽev in b) spodkopaval svojo veljavo in veljavo in avtoriteto šolskih oblast-nij in Šolskih postav.
Tak učitelj tudi ne bi si pridobil spoštovanja pri ljudstvu, kajti bolje natančno in če je treba tudi ostro a pravično in postavno postopanje za vse enako (občinstvo, ako ne precej, uže sčasoma spozna, da se iti u s tem le dobro želi), nego krivična in morebiti celo hinavska in brezobzirna popustljivost.
Mi si pa moramo prizadevati, da uživamo spoštovanje in ljubezen pri ljudstvu. To je velike važnosti za šolstvo. Ljubezen in spoštovanje pri ljudstvu si pa pridobimo, ako skrbimo poleg rečenega za Časno in večno srečo izročene nam mladine; treba je biti z ljudstvom. V sreči se ž njim veseliti in nesrečo njegovo ž njim čutiti. Z odraslimi občevati, nevedne podučevati ter vaditi jih, kolikor je v našej moči, v krepostih in v ljubezni do milega nam naroda in mogočne naše Avstrije. To pa je najlažje, ako se v bralnih društvih shajamo, z ljudstvom razne časopise prebiramo ter kmetu tu pa tam, kar mu je nejasnega, raztolmačlmo. Kder pa še nI bralnih društev, ustanovimo jih. K bralnim druStvom pripomoči, odraslo ljudstvo v dobrem podučevati ter v učiteljskih zborovanjih bistriti si uma svitle meče, to je v našo čast, in v korist in napredek naše stvari. Nasproti temu pa se ne vtikajmo v take reči, za katere nismo mi poklicani.
H koncu teh dobrohotnih vrstic opomniti mi je Se, da veseliti mora nas vse in da h ponosom gledamo prav v našem okraj. šol. svetu može, ki pravično in neumorno delajo za Šolski razvoj. Ti nam bodo gotovo v našem težavnem postu hodili na roko, zatorej: oktober je tu in hajd na delo s kolikor mogoče natančno spolnitvijo božjih, cesarskih in narodnih postav 1
Politični pregled.
Notranje dežele.
Arlberlka železnica se je 20. t. m. z veliko slovesnostjo odprla. Uže prej ta dan opoludne je dospel cesar v Inomest, kder gaje prebivalstvo navduSeno sprejelo ter pot, po katerem se je peljal v cesarski gradi lepo okrasilo. Na pozdrav deželnega glavarja je cesar odgovoril: «Z radostjo sprejemam zagotovilo potrjene zvestobe tirolske dežele in poBebno drago mi je, da je pri-lika, zarad katere sem danes v vašej sredi, tako mnogoobetajoča za blagostanje tega prebivalstva, katerega sreča mi je vedno na srci.» Na županov pozdrav pa je cesar odgovoril: (Odkritosrčno se veselim, da imam priliko videti glavno mesto zveste moje tirolske dežele, in posebno dobro mi dene, da je vzrok mojega dohoda otvorje-
o deževju strašno bobni in odmeva v tej velikanskej votlini. Oboki, ki skrivajo ta podzemeljski divji potok, služijo za tlak nekej veži, za katero se nahaja salonu podobna subota 16 metrov dolga, Široka 10 metrov in visoka 14 metrov, katerej so strop in stene velikanske skale. Na straneh se nahajate dve kameniti plošči, na katerih starih napisov ni mogoče raztolmačiti. ker so preveč zlizani in na katerih enej je mogoče čitati letnico 1208. Na desno temu nekoliko naravnemu salonu jo kapelica, iz katere oken se uživa pač rajski pogled. Za glavnim oltarjem te kapelice je pot v globine te jame, ki drži strašno daleč; vidi se temna voda, belo visoko skalovje, a človek se kmalo naveliča teya strašnega prizora, in še nobeden ni prišel tej jami, ki je nekda daljša, nego 1 kilometer, do konca. — Prav enakega apne-nega značaja je tudi Matajur. — Pisatelj popisuje potem krasoto teh hribov in zadnji svoj izlet na Matajurji, s katereg.i je prekrasen pogled v Italijanske nižave. na jadransko morje, na Primorske, Kranjske, Koroške in Tirolske planine. S tega hriba je nekda longobardski kralj Alboin prvič gledal Ital jo; tam so se prvikrat srečali Rimljani, Longobardi in Slovani. Longo-bardi so šli naprej in pomladili Italijo, a Slovani so jim bili za petami in so posedli one gorske kraje, katere so Longobardi zopet zapustili. Ko so se vode po-tegnole v struge, pokrili so se hribi kmalo z gozdi, kateri so kili velikanski še pod
nje arlberške železnice, od katere trdno pričakujem, da bode ugodno vplivala na ves-stranski razvitek tega mesta..
20. tega mes. so prišli v Inomost tudi ministri grof Taaffe, grof Falkenhayn in baron Pino, in mnogo druzih gostov, mej temi tudi dr. Rieger, ki je bil od minister-stva povabljen, da se udeleži otvorjenja arlberške železnice.
Ob 4. uri 50. min. je prišel cesar v Bre-genco, kder je bil zopet navdušeno sprejet. Vožnja skoz prodor je trajala 20 minut. Pred prodorom je cesarja zopet pozdravil deželni glavar in cesar je v odgovoru veselo ganjen kazal na dovršeno delo, pri katerem se je iznašljiva dušna moč in domače delo tako sijajno poslavilo, cesar je sklenol z besedami: «Bog blagoslovi dan in deželo, da ga bodo tudi pozni vnuki slavili v deželi, katerej cesarske svoje milosti nikoli ne odtegnem.« Na županov nagovor je cesar izrekel, da trdno pričakuje, da se mesto razcvete ter je mesto zagotovil ne-premenljive cesarske milosti.
Po otvorjenji železnice je bil sijajen banket, pri katerem je trgovinski minister, baron Pino, prvi govoril, omenjal pomenljivost železnice, težave pri grajenju in vdeležbo sosednjih držav ter nazdravil največjemu i najmogočnejšemu pospe&eva-telju, našemu cesarju. Deželni glavar Bel-rupt je nazdravil ministrom, ki so znali težave odstraniti, posebno grofu Taatfeju in prosil trgovinskega ministra, naj tudi vprihodnje obrača svojo skrb na Preda-relsko. Minister Pino se je v imenu vlade zahvalil za pripoznanje. Minister se je dalje zahvalil tudi sosednjim državam i nazdravil teh držav gostom. Potem so govorili trgovinski ministri bavarski, badenaki in wirtemberški ter švicarski višji načelnik ter v zelo sočutnih besedah izrekli svoje veselje o izvršenem delu. 21. t. m. zjutraj se Je cesar vkrcal na parnlk «Habsburg» ter se odpeljal na otok Mainau, da obišče obitelj badeuskega velikega vojevode. Dve uri je cesar tukaj ostal, potem pa se odpeljal v Friedricbshafen, kder ga je sprejel ves vvirtemberSki dvor ter sta ga kralj in kraljica srčno pozdravila. Nato se je cesar odpeljal v Lindavo ter je tu obiskal bavarsko kraljičino Ludwig. Proti večeru se je cesar vrnol v Bregenco, na hišnih voglih tega mesta je bilo nabito cesarjevo pismo, v katerem se deželnemu namestniku naroča, naj izreče najgorkejšo cesarjevo zahvalo zvestemu prebivalstvu Tirolskega in Predarel-skega za vnovič dokazano ljubezen in prirojeno zvestobo s zagotovilom, da bo cesar vedno s cesarsko milostjo srkbel za blagostanje dežele. Cesar je podelil tudi mnogo redov; deželnega glavarja Belrutpaje odlikoval z redom železne krone druge vrste. Ob devetih zvečer je cesar odpotoval po arl-berškej železnici.
Cesarjevii Rudolf je obiskal z visoko svojo soprogo 19. t. m. mesto Steyr in ogledal razstavo, 24. t. m. pa se odpelje v Ru-munijo, da obišče rumunskegi} kralja na
gospodstvom patrijarhov oglejskih. V teh gozdih so gospodarile divje živali, voikl in medvedje, in da se morejo braniti proti tej divjej zverini, zato je beneška republika Slovanom v teh krajih celo dopustila s privilegijo 11. septembra 1666, da smejo nositi dolge puške. — Slabo je bilo živenje v tej beneškej Slaviji, pogoste nevihte, povodnji, še celo kuge, vse to je moralo trpeti to ljudstvo; a beneški republiki je moralo služ ti kakor branitelj severnih mej bodisi proti boleznim, bodisi proti vhodu sovražnika, — to vse se vidi iz dekretov in pisem beneške vlade od leta 1614, 1620, 1622,1624. 1630, 1648, 1649 in 1658, in iz neke prošnje na beneškega dožeta od 29. oktobra 1660. je celo razvidno, da so v tistej dobi ubogi beneški Slovenci po cestah za gladom umirali. Kolikor interesantne, romantične so one doline, v katerih žive beneški Siovenci, toliko je bilo od nekdaj v njih Slovanom boriti se za živenie; trpelo je od nnkjaj to ljudstvo, to se vidi iz zgodovine geolo-gičnega razvitka one zemlje, ono trpi še dandenes, tega ni Čitati le v oinenjenej knjigi, temuč je v obče znano; zato pa ie tudi utrjeno in zdravo in je moglostoletj • vstrajati v svojej narodnej posebnosti k ljubu temu, da je moralo biti vedno pokorno družim ljudstvom,
(Dalje prih.)
j gradu Sinaja, kder se bo mudil dva dni; potem pojde na svoje posestvo Gorgeny SU [Imre na medvedji lov, kder se bo mudil osem do deset dni. Sredi meseca oktobra pa odpotuje v Berolin, od kodar odpotuje v vshodnjo Frizijo na losov lov. Na vseh potih ga bo spremljala visoka njegova soproga.
AnarhistKammertr je bil 20. t. m. na Du-naji obešen. To pošast je vojaško sodišče, ker ie bil vojak, pa je pobegnol, v vojnej sodbi5. in 6. t. m. k smrti obsodilo. Rojen je bil na Sileskem, učakal je 22 let, bil je katoliške vere, bukvovezter je obiskoval šole. Uže nekoliko let je spadal k socijalističnej stranki; ropal in moril je v Strasburgu, Stutgartu i na Dunaji, v poslednjem mestu je ustrelil policijskega koncipista Hlubka in se vde-ležil razbojstva Eisertove obitelji. Kamme-rer ni nobenega hudodelstva tajil, ampak celo zagotovil je, da bi bil še dalje moril in ropal, da ga niso zasačili in zaprli in prav nič se ni kesal svojih hudobij.
Volitve 9 hrvatski sabor so izvršene, vladna stranka, kakor ni bilo drugače pričakovati, zmagala je. ona ima 71 poslancev, opozicija jih ima 37, in sicer je mej temi 24 Starčevičancev in 13 neodvisnja-kov; trije so divjaki. Izvoljenih je bilo vseh dosedanjih 16 Starčevičancev in še 8 novib. Mrazovič zarad bolezni ni kandidiral, Voj-novlč, Derenčin in Ivič so podlegli strašnemu pritisku od vlade i nasprotne stranke. Zagreb je izbral tri vladne kandidate. —• Po volitvah so nastali v Zagrebu in Senji izgredi; vsled tega je župan v Zagrebu ukazal izimne naredbe, ki zelo opominjajo na obsedni stan; v Senji pa je bil suspendiran župan in poslali so vojake tja.
Vnanje dežele.
NemUi državni \bor je sklican s cesarskim ukazom na dan 28. oktobra.
Iz Sudana se poroča, da je Gordon 24. julija emirja iz Abakhanije in iz Kordofa-na došle upornike popolnoma potolkel. Vsled poznejega boja 30. avgusta so bili sovražniki od Kartuina odpodeni. Glavarji rodu Sej ko j š so se podvrgli ter prisegli, da se odpovedo krivemu proroku.
Iz Sudana došle vesti potrjujejo, da je Gordon zmagal krivega proroka in da Ka-tum ni več zaprt. To je poročil tudi francoski konsul iz Kartuma. Vsled tega je angleški general Wolseley angleškej vladi priporočil, naj ne pošilja več vojakov v Egipt, ker jih ima zadosti za ekspedicijo po Nilu.
Deželni zbor kranjski.
Tretja seja je bila 19. t. m. Najprej je deželni načelnik baron Winkler odgovoril na interpelacijo poslanca g. Svetca in tovarišev zastran posilnega iztirjevanja zastalih davkov ter omenjal, da se neposre-dnji davki iztiriujejo v trimesečnih obrokih, tedaj tako, kakor interpelanti zelč, in da tedaj o tej zadevi ni treba kaj posebnega ukrenoti. Kur se pa tiče zamudnih obresti, ne bi trebalo zdaj plačilnih obrokov spremeniti, ker je na Kranjskem le malo posestnikov, ki plačujejo na leto nad 50gld. zemljiškega in hišnor.izrednega davka in ker se v kratkem pričakuje splošna uredba obrokov za plačevanje davkov.
Potem je gospod Svetec predlagal naj se sklene zakon, kateii bode v prihod njej seji utemeljeval, po katerem se imajo dati določbe zarad porabe reaervnega zaloga kranjske hranilnice v Ljubljani. Načrt tacega zakona je g. Svetec predložil. Tak zakon bi bil za kranjsko deželo in sploh za Slovence zelo potreben in popolnem pravičen, da se upraviteljem kranjske hranilnice odvzame pravica samooblaBtne rabe velicega, od dežele pridobljenega, tedaj prav za pravdeželnegapremoženjii in podvržeob-bisLi deželnega zbora. Ni dvombe, da deželni zbor ta načrt sprejme; da ga cesar tudi potrdi, ker tu gre za deželni denar, o katerem ima vrhovno pravico razpolagati deželni zbor.
Nato je dr. vitez Bleivveis Trstenlški utemeljeval svoj predlog glede uradnega jezika pri deželnih uradih. Poslanec Klun je poročal o šolstvu in sicer o predlogu, naj se uvede pouk grščine na srednjih šolah o slovenskem jeziku. Deshmann se je temu protivil, predlog odseka pa se sprejel. Posl. RobiČ je poročal, o »osobnih in splošnih zadevah,« prof. Suklje o računskem sklepu zaklada za normalne šole. Poslanec Krsnik je pri tej točki omenjal krivično izlirjevanje zaostale šolnine, dr. Vošnjak p:i je tema nasprotoval. Prišli so potem na vrsto še nekateri drugi predlogi finančne narave in
EDINOST
sprejel se je naposled posl. Svetca predlog, naj c. k. deželna vlada po c. k. okrajnih glavarstvih dela na to, da si občine ne bodo nalagale nad mero doklad.
DOPISI.
Trst, 23. septembra. — (Associažione political) To politično društvo, ki bi imelo po svojem programu konservativno, vladi i u vsem v Trstu živečem narodnostim, posebno pa tukaj po narodnem pravu kakor druga narodnost obstoječim Slovencem popolnoma pravično in prijazno bili; o katerem pa smo mi uže nedavno, ko smo namreč zvedeli, da je njega odbor tudi protestiral proti teinu, da je vlada slovenskemu društvu dovolila slaviti rojstni dan svojega pokrovitelja in njemu na Čast nesti društveno zastavo v cerkev k maši, izrekli, da i>° nič druzega, nego tekmovalno društvo z glasovitim ireden-tarokim društvom »Progresso«, imelo je v nedeljo izvanredni občni zbor. Žid baron E. Morpurgo je predsednik temu društvu, in uprav v tej rodbini židovskih baronov imamo v Trstu ono snov, iz katere se delajo Janus-i z dvema obrazoma, eden je obrnen proti jugu, drugi proti severu. — Ta gospoda bi rada veljala za dobro avstrijsko, ob enem pa tudi koketira z Iredento, v Trstu moderno. — Ne vemo sicer, koliko tej političnej »Šviga svaga« gredo na limanioi mero lajni krogi, le toliko je gotovo, da taka patrijotična društva prav slabo opravljajo patrijotične posle v Trstu.
Na omenjenem občnem zboru je odbor tega društva predložil tudi neko peticijo, da bi vlada dovolila mestnemu stareši nstvu, da zopet uvede po vladi zabranjeno žensko preparandijo. — Iu to prošnjo hočejo ti baroni celo zagovarjati v deputaciji na stopnicah prestola. — Kaj »Progresso« poreče k tej konkurenciji? Mi smo uže večkrat poudarjali, da nas Bog varuj takozvanih patrijotov, Ireden-tarjev se bomo uie sami varovali. Tem liudem je tudi »Triester Tagblatt« prav dobro .levite bral« ter jim očital, da delajo pravi pravcati švindel se svojim patriotizmom. Mi se v tem obziru popolnoma ujemamo s tem listom in še dostavljamo, da bi bilo zadosti žalostno, ako bi se vlada zanašala in opirala na take patrijote, ki baš zan»d neumnega laviranja nemajo ugleda v Trstu in pri volitvah navadno
Eropadajo, pa Se vladno stran prav dobro ompromltujejo. Habeantsibi — Morpurgi banski lord e tutti quanti coinmedianti! '
Vz Gorice 33. septembra. — Zadnjo soboto po noči so bile vse ulice goriškega mesta z majhnimi papirčki v italijanskih barvah nasute. Goriška iredenta se uže toliko napihuje, dokler ne poči. Naša policija pa ima uie malo preveč odpusta da ne pride na sled tej golazni, katerej bode gotovo zvesti slovenski narod hudobna početja kdaj hudo povračal. Priprave za rastavo, katero priredi c. kr. kmet. društvo pridno se delajo.	'
Pokriti trg pri sv. Antonu, kder bode rastava vin, sadja in zelenjav, uže je lepo okrašen in tudi prav veliko lepega blaga za rastavo odrnenjenega. Prostor, na javnem živinskem trgu, kder bode rastava živine, bode tudi lepo odičen in kakor je videti, bode vredno to rastavo obiskovati, ne le Gončanom, temuč tudi zunaj dežele
Na rekurs, kateri je vložilo bralno podporno društvo vis. c. kr. naraestnlštvo v Trst, n še nobenega odgovora, znamenje da je stvar jako važna, da se ne da tako hitro rešiti. Pa kdo bi ne rekel, da je stvar res jalco važna. Kdor občuje mej Slovenci goriške dežele, ta dobro čut slabe postopke goriških Slovencev in težko pričakuje od višje oblasti ugodnega odgovora.	b
IZ vatovelj. 20. septembra. V nedelo 14. t. m. smo se na vabilo rodoljubov v prav obilnem številu segli prfžu-panu Jožetu Vrtovcu v Vatovljah ter smo si osnovali prekoristno »b-alno društvo«, katero bo za splošno omiko za tukajšn krog prav veliko koristilo našemu kmetu. Pied vpisavaujeni udov nam je v lepem govoru g. učUeJj Franjo Delkot poved" iu raztolmačil pomen iu korist »bValnega druš ya« konec govora smo trikrat zaklicali : Bog živi našega presvetlega cesarja Fran Jožeta I Bog živi naše mlSdo drii-stvo I Potem se je izvolil začasni odbor, izvoljeni so bili: g. Franjo Delkot prvo-sednikom, Joie Gergol njega namestnikom Josip Vatovec Paueški tajnikom, Jože Vitovec župan Vatovski blagajniča-rjem, Juri Bak, Janez Brezovec, Janez Vatovec odbornikom. Nato so se prebrala iu potrdila društvena pravila; konečno so nam Vatovski pevci iz radosti par narodni:, pesmic zapeli, tako da smo imeli prvi irenotek tega narodnega .hoda pravo veselje. Upamo da to društvo kmalu oživi, da se numo zabavljali pri domačem ognjičšu! Zat rej najuljudneje vabimo rodoljube domaČe iu oddaljene, da nam vsak po svojej moči pripomorejo z obilnim pristopom,
da to mlado društvo v resnici oživi v prid splošnej omiki, ker te naš kmet zelo potrebuje.
Z Notranjskega IG.septembra.— Veselo upanje je budila letošnja pomlad v srci našega bornega kmetovalca. Zdrava vinska trta je kazala precejšnjega zaroda in sadunosno drevje, vzlasti češplje, obe-Čalo je obilo sadu. Ali prav v dobi cvetenja so prouzročila neugodna — deževna In vetrovna vremena — da iz lepega cvetja ne bo ie zaželenega sadu.
Vendar, sreča je bila letos v pridelku čeŠpelj vzlasti Pivčanom in primorskim Brkinom posebno mila. Pivčani in Brkini so založeni z češpljaml prav obilno, in skupijo za nje lepe novce.
V	času rodovitnih sadnih letin se je pridelalo v trnovsko-vremskej dolini sadja toliko, da domačim kupcem ni trebalo — vzlasti čeŠpelj — drugod kupovati, temuč jim je domač pridelek zadostoval za napravo primerne kolikosti slivovice.
Ali sedaj je temu drugače; trnovsko-vremska dolina je letos uboga gled6 sadja iu zbog tega hite naši žganje-kuharji v Brkine in na Pivko po češplje. Se ve da jim mi manj srečni ne zavidamo te sreče, ampak želimo, da bi leto za letom mi in oni več sadja pridelali.
Kar pa vinsko letino zadeva, ne bode v trnovsko-vremskej dolini niti srednjega pridelka. S prvega je še nekako dobro kazalo, a se, morebiti vsled neugodnih vremen, nekako zničilo.
Znani vremenski prorok z svojim pro-rokovanjem za mesec september ni uganil. Slabo bi bilo Se za to malo grozdja, ako bi se bilo njegovo prorokovanje vresničilo. Prve oni meseca septembra je bilo res izredno slabo — deževno — mrzlo vreme ; a v drugej polovici imamo pa tako lepe dneve, da ei lepših in boljih želeti nemo. remo. O drugej letini prihodnjič — o primernem času.
Iz LJubljane, 22. sept. (Izv. dop.) (f Pirker. Dež. zbor. »Jamska Ivanka«. Napredek in korupcija. Čudna novica). — Denes je tukaj umrl deželni šolski nadzornik za Kranjsko, občeznani neprijatelj našega naroda, gospod Rajmund Pirker v 56 letu. Bolan je bil dolgo časa in trpel je dosti, prav zato pa ga iz človeškega stališča pomlljuje tudi narodnjak; ali iz političnega stališča ne bi sKoraj smeli druzega, nego vskliknoti: »de mortuis nii nisi bene«. Pri vsem tem pa more vsak rodoljub obžalovati, da se je rajnki pečal preveč s politiko, in da je strastno nasprotoval željam in težnjam našega naroda glede šolstva; — v ostalem je bil, kakor pravijo njega poznavatelji, nadarjen človek. Naj v miru počiva; a Bog daj našemu narodu prijaznejega njemu nastop-nikal
NaŠ deželni zbor prav piidno dela in se je s posebno marljivostjo lotil gospodarskih prašanj; ali tudi v narodnih pra-šanjih ne zaostaja. Rodomontade nepoboljšljivega Kotlička >s prokletimi grabljami«
6a nemajo več ne učinka ne uspeha, [oje menenje je, da se zdaj začne jako uspešno delovanje za našo deželo, bodisi na narodnem, bodisi na gmotnem polju.
Predstavi »Jamske Ivanke« v našem dež. gledišču v soboto in nedeljo bili sti prav sijajni in tudi dobro obiskani. — S to predstavo smo pokazali, da slovenski živelj v Ljubljani vendar razpolaga o močeh, kakoršnjih hibo nemškutarji tukaj nikoli mogli spraviti na dan. Kaj bi hvalili gosoo Gerbčevo, ona je izšolana in fina operna pevkinja, ki more v prvih glediščih nastopiti. Ali tudi naš Moden je gospi Gerb-čevej vredno na strani stal, prav tako je pela dobro gospa Odijeva in gosp. Kocelj svoje viteške uloge ni mogel boljše izvršiti. A tudi zbor je storil svojo težko dolžnost. S takim osobjem bi se dalo v resnici tudi v Trstu naBtopiti, kakor je uže željo izrazil Vaš list.
V	Trstu res ni dneva brez hudodelstva; ali i mi v deviškej belej Ljubljani dosti ne zaostajamo v primeri s Trstom, tatvine, tepeži in uboji se rapiduo množe; v socijalizmu pa smo Vas še prekosili, kar v kratkem pokaže velikanski proces naših socijalistov. Istina je, da napredek se seboj donaša tudi mnogo kužuih prl-tiklin.
Prav zdaj smo iz gotovega vira dobili čudno novico, d:i so prijela vsa šolska vodstva od deželnega šolskega sveta ukaz, da s pričetim letošnjim Šolskim letom mora biti nemški jezik učni jesik v vseh normalnih šolah, začenši od 3. razreda. To je res čudno, vse je ostrmelo I
Domače in razne vesti.
Načelnlštvo zveze slovenskih posojilnic je izdalo to-le vabilo ter ga razposlalo mnogo rodoljubom: Naš narod vedno bolj sprevidi važuost in korist domačih denarnih zavodov. Vendar se je pri nas Slovencih do zdaj razmerno še malo storilo in še le v novejem času smo se tudi v tem oziru začeli postavljati
na lastne noge, spoznavši, da mora vsak narod si sam zboljšati in uterjevati svoje gmotno, posebno pa denarno stanje, ako hoče neodvisen biti od drugih narodov. »Zttza slovenskih posojilnic*, ustanovljena lanskega leta, da združuje delovanje posojilnic in podpira ustanovitev novih tacih in hranilnih denarnih zavodov, bila je iz raznih krajev vseh slovenskih pokrajin vprašana in nsprofiena zastran naprave posojilnih zadrug. Glede na tako občno zanimanje spoznalo je podpisano načel-stvo potrebno, da se rodoljubi skupno posvetujejo. V ta namen skliče »Zveza slovenskih posojilnic« shod v Ljubljano dne 5. oktobra t. 1. (nedeljo) ob 2. uri popoludne v dvorani ljubljanske Čitalnice. Pogovarjalo i n posvetovalo se bode: t. Kde naj bi se ustanovili novi denarni zavodi in kakšne vrste ? Hranilnice ali posojilne zadruge ? in 2. kdo bi se za dotične kraje poprijel potrebnih priprav? Podpisano na-čelstvo si s tem dovoljuje Vas, preČastiti gospod, k temu posvetovanju uljudno povabiti s prošnjo, da bi Vi blagovolili še druge rodoljube Vašega okraja opozarjati na shod ter jih v našem imenu vabiti k udeleževanju. Z najodličnejšim spoštovanjem Načelstvo -Zveze slovenskih posojil-nic«. Mihael Vošt.jak, načelnik. — V Celji, eup 7. septembra 1884.
Častno občaustvo je podelila kranjskomu deželnemu načelniku,g. baronu Andr. Winklerjn, občina na Studenci v Krškem okraji.
Udom del. podp. društva. Vsi tisti, ki Še niso vrcoli kupljenih voznih listov za vožnjo s posebnim vlakom v Gorico, vabljeni so, da povrnejo vozne liste do konca tega meseca, ker kesneje se ne bode več voznina vračala.
Delalsko podporno društvo bode imelo v nedeljo. 28. t. m. izvanredni občni zbor, v salonu vrta Rossetti na akve-dotu, (poleg gledišča Politeama). Na dnevnem redu je predrugačba pravil. Ker je po pravilih treba, da je na občnem zboru navzočnih najmanj polovica udov, je potrebno da se udje tega zbora vdeleže prav mnogobrojno.
Kakor se sliši, namerava društvo 1. novembra t. 1. napraviti besedo, pri katerej se bode igrala žalostna igra »Mlinar in njegova hči«. To igro naše občinstvo vsako leto prav rado vidi, zatorej je želeti, da se stvar vresniči.
Izlet pevskega sbora delal-skega podpornega društva na Videlo v nedeljo, če prav v zadujem tre-notku osnovan, vender je povsem dobro izpal. Po petej uri popoludne so dospeli pevci v gostilno obrtnijskega društva, kder jih je predsednik omenjenega društva prijazno pozdravil. Občinstva je bilo uže polno zbranega, ko so pevci dospeli, ker je komaj čakalo, da pevci zapojo. Pesem se je vrstila za pesmijo. Nazdravljalo se je okoličanom od strani g. Janko Draščaka, katera zdravica je vse zbrano občinstvo, osobito okoličane navdušila. Omeniti nam je Še posebe gg. pevcev od sv. Ivana. Oni so zapeli nekoliko pesnic in s tem pokazali zmožnost. Pa vsaj so sloveli sv. Ivanci kot prvi pevci. Le malomarnost nekojih učiteljev je kriva, da se tam ne goji lepo ubrano petje. Glasi so tu, nekoliko navdušenja in zbor bi bil v kratkem gotov. Gospodje, ki Vam je za lepo narodno petje, potrudite se in ustanovite si pevski zbpr, ki bode ustanoviteljem, kakor tudi vsej vašej vasi v čast, korist in napredek. S pesnijo se budi narod, in ako je narod probujen, ni se mu treba bati propada.
Dakle na noge, narodnjaci sv. Ivana 1
Tržaške novosti t
Defraudacije na pošti niso le v PeŠti, temuč tudi v Trstu na dnevnem redu. Nek lesni trgovec tukaj je oddal na poŠti na kolodvoru 3000 gld. na lesnega trgovca Lavriča v Rakeku. — Ko je prišla poštna vreča v Rakek, našel ja dotični uradnik, da je pač zapisana v konsignaciji ona svota, a da v vreči je ni. K sreči so bile tu ti priče poleg. — Uradnik iz Rakeka je te le grafi ral v Trst pomanjkljaj, in tukaj se je kmalo pokazalo, da je nek poštni uradnik ono svoto prisvojil si. Uradnika so precej zaprli in pri njem našli večino onega denarja.
Mrtvo truplo mornarja F. Pančič-a so našli žandarji v morju blizo brega v Bat-kovljab. Panč č je bil gospodar trabakola «S. Giorgioa, katerega je prošli teden poleg Izole nek italijanski parnik pogrez-nol v dno morja in pri katerej priliki je utonil tudi omenjeui mornar.
Napad i nožem. Dve veseli družbi ste šli v neileljo zvečer iz Skednja domu v Trst. Na potu ste bili napadeni obe družbi od treh mladičev z noži in kamenjem. Par je bilo ranjenih, a policija je prejela dva teh lopovov.
Tatvine In policijsko. V nedelo po noči je ukral neznan tat v ulici Torrente št. 28, vratarju zimsko suknjo, dve mali suknjici in par črevljev, vse skupaj vredno okolo 20 fr. Odprl je z ponarejenim ključem. — Predsinočnem so tatovi v vili Olivetti v ulici Margheritta pokradli vse polno r:>zne zlatenine In srebernine. Prišli so v hišo mej tem, ko
je gospoda večerjala in je dekla Šla v bližnjo prodajalnico. Drznost teh ljudi presega uie vse meje. — Na sejmskem trgu prijele so straže v nedelo noč dva .potepuha prav ko sta hotela iz necega zaboja odnesti raznovrstuih reči, ki so bile pripravljene za sej m. — Na bregu pri Sanita je včeraj prijela straža necega fakina. ko je pri izkrcevanji neke ladje hotel oinestl kos nekovanega železa. — V ponedeljek zjutraj je prijela straži fakin;i Tomaža St, ker je ukral z necega angleškega par-nika v novej luki vrečo kave. — Prijela je straža mornarja Jožefa S., nemškega podanika, ker ni hotel v nekej kavarni plačati računa v znesku 2 fr. 44 kr.
Istrsko laliousko politično društvo se hoče vtopiti v Tržiško politično društvo «Progres8o». — To kaže, da istrski Lahoni silno potrebujejo podpore tržaških Židov.
Onega revolverskega časnikarja Netterja, ki je bil te dni obsojen na 6 mescev ječe, ukazalo je državno pravdništvo včeraj zapreti, ker je bil na sumu, d;i pobegne.
IZ Rlhenberga nam pišejo, da je soproga velikega posestnika g. Ivana Ličena, iz Rihenberga, gospa Marija Ličen, rojena Piesničar, v soboto zvečer nesrečno padla po stopnicah kleti, in se tako nevarno ranila, da je drugi dan umrla. Včeraj so rajnko pokopali. Bila je dobra žena, ubožce je rada podpirala, zato pa večina prebivalcev obžaluje nje smrt.
i Pirker llajniund, c. k. deželni šolski nadzornik za Kranjsko, umrl je 22. t. m. v Ljubljani. Bil je š prva narodnjak, a ko je nastopila liberalua vlada, uskočil je iz narodnega taborja t«r se pridružil nemško-liberalnej stranki ter je vsled tega priplezal do najvišje šolsko stopinje na Kranjskem, če tudi ni imel nobene posebne sposobnosti; gospodje bil po volji nemČevalcem. a ne narodnjakom ; upamo, da pride na njegovo mesto sposobnlsi i slovenskemu narodu bolj udan mož.
»Matica Hrvatska«. Poleg »Matice Slovenske« je za nas tudi »M. Hrvatska« imenitno književno društvo. Iz gotovega vira smo zvedeli, da Število udov k temu književnemu društvu osobito na Primorskem vedno bolj raste. Tega nas je osvedočilo povetjeništvo iz Sežane v dan 10. avgusta t. 1. kakor to navaja v »Edinosti« št. 66. Pa tudi iz drugih krajev so nain došla jednako vesela sporočila. Tu mimogrede dragim čitateljem še to le iz-veščamo: »Matične« knjige lebko še vsak vdobi, in sicer vse, kar jih je društvo letos svojim udom razposlalo, če le k »Matici« pristopi ter vplača 3 for. Za te vdobi sedem knjig različnega obsežka; a poleg teh prejme še jedno knjižico meseca decembra, in to je letno sporočilo z imenikom vseh udov. Upravništvo »Matice Hrvatske« pa ne pošilja nobenemu svojih društvenih knjig, ako jih naprej ne plača. V zadnjem letnem »izvešču« pristavlja o tem to le: U interesu i reda i medjusobnogsporazumka upozoruju se gg. članovi »Matice« na točka 5 družtvenog poslovnika, da se najme: knjige »Matice Hrvatske« neče absolutno nikomu poslati, koji nije ili svoj utemeljitelju! ili godiŠni prinos platio. »Uprava Matice« če se kao i dosele strogo ove ustanove držati, i zato neka nebude zamjere ni upravi »Matice« ni gg. društvenim povjerenikom od nikoje strane«, To velja tudi za vse one, koji žele sicer k »Matici« pristopiti, pa naglasom povdarjajo: Le zapišite mel kdar vdobltn knjige, pa jih platim. Tudi v Vipavskej dolini ima »Matica Hrvatska« svojega poverjenika. Nabral je uže 20 Členov. Satni odlični narodnjaci 80. V zadnjem imeniku Matice se čita, da je v Trstu le 35 členov pri »Matici Hrvat-vatskej«. Najbolj imenitne Slovane pri vas pogrešam v tem književnem društvu. Ga-nimo sel bit če dana I Će se ne moremo s Hrvati politično združevati, to lehko učinimo na književnem poprlšču. Zravna-vajmo pot za bodočnost.
Poverjenika »Matice Hrvatske« za Trst sta g. Flego Peter, vladike kapelan in prof. Mate Mandič urednik »NašeSioge«. Njima naj vsa« izplača 3 for. pa bo te ud »Matice Hrvatske«. Vsak izobražen Slovenec bi moral biti Člen »Matice«. Prav brilantni jezik hrvatski pripomore, da si brusimo jezik naš slovenski.
»Molitvenik za dijake« češki spisal Anton Mužik, poslovenil Franjo Marešič, je prav dobra in krasno tiskana in vezana molitvena knjjga, ki je te dni izšla v Blaznikovej tiskarni. Priporočamo jo katoliškim dijakom, katerim je namenjena.	_
Kolera. Papež je poslal pismo državnemu tajniku Jacobini-ju, v katerem mu naznanja sklep zastran ustanovitve velike bolnišnice blizu Vatikana, kamor bo papež lahko hodil bolnike obiskavat in tolažit. Papež je v ta namen daroval en milijon lir. Ako bi kolera vstala v Hi mu, ptidržuje si papež daljše naredbe v Vatikanu in palači Laterano.
V Mavsilji se kolera zopet hujša, od 17. na 18. t. m. je umrlo 7 osob, v Napulj! pa se vedno na bolje obrača, zboli jih na dan Še v primeri okoli 300.
EDINOST.
0 vinskej Istini imamo poročila, da bode na Vipavskem in okolo Gorice prav slaba, na Krasu tu in tam slaba, v neki-terih krajih pa srednja, v tržaŠkej okolici fia precej dobra in tu in tam boljša, nego lansko leto, v Biegu prav dobra, tako, da hode dosti in prav dobre brežanke; v Istri se je uže začela trgatev in imajo v nekaterih krajih še precej vina, v obče pa bo trgatev slabši, nego srednja in zao-stane veliko za lansko toliko glede koli -kosti, kakor tudi glede kakovosti. Po vsem tem soditi, bode letos viDo draže, nego je bilo lansko leto.
Petrolje. ki je dan danes za trgovino 1q obrtnijo tako silno važno, ki se je raz-Sirilo skoraj po vsem svetu, in gori skoraj v vsakej hiši; bilo je pred 23 leti še popolnoma neznano. 38. avgusta t. I. je minolo 25 let, ko se je prvi petroljski studenec v severnih amerikanskih drživah zvrtal in sicer pri Titusville. Polkovnik Drake je začel meseca maja 1859 v zemljo vrtati ter je našel 28 avgusta istega leta 69'lt čevljev globoko petrolje. Iz začetka se ga je nateklo na dan 10 sodov in prodajal seje sod no 50 centov. Ta vspeh Drakeja je vzbudil druge ljudi in k malu so v omenjenem kraji do mnogo druzih studencev privrtali. Titusville je bila poprej vas, vsled petrolja pa je v malo letin postala mesto z 10.000 prebivalci. Ker se je v prvih letih natekalo malo petrolja, začeli so globeje vrtati, in v letu 1861 so tam privrtali do tacega studenca, kateri ]e prvi dan napolnil 4000 sodov. O tem času je bila srednja cena 4 dolarje z;i sod petrolja. Odslej se je obr-tnija s petroljem naglo razvijala, o mnogih krajih so privrtali do bogatih studencev. V letu 1859 se je dobilo 82 000 sodov
Setrolja, v letn 1876 pa uže 9 miljonov so-ov, v letu 1877 uže celo 13 miljonov. 01 te dobe se je vsako leto povišala pridobitev za 5 milijonov sodov ; največ so ga dobili v letu 1882, malo da ne 32 milijonov sodov.
V zadnjih časih so ga našli tudi na Ruskem, ki ni nič slubeji od amerikanskega in kaže se, da k malu celo amerikanskega v dobroti in obilici prekosi.
Rutko žito je letos zopet začelo izpodrivati amerikansko, čeprav ga je v Ameriki toliko, da ne vedo kam ž njim. Rusija zdaj preskrbuje s žitom južno-zahodnjo Nemčijo, vso Svico, v Marsiljo, Roterdam in Antwerpen s« ga je uže zelo mnogo izvozilo, celo na Predarelsko se mu je uže pot odprla.
Masleni kruh, ki je danes vsakemu znan, znašla je v letu 1608 neka kotnor-nica francoske kraljice Marije Medici. Ta kruh je dobil ime »kraljičin kruh«, k malu je zelo zaskovel, a skrbno se je čuvala skrivnost, kako se napravlja. Tisti redki ljudje, katerim je bila ta skrivnost znana, k malu so zelo obogateli. Samo ob sebi je umevno, da je imela nova znajdba zavidljive« in sovražnike, kakor vsaka nova stvar. Nastala pa je razvada, da so na tak kruh, ko je bil Še gorek, zapisavali imena svojih ljubic, ker je bila vraža, da uživanje tacega kruha budi ljubezen, in zato je začela duhovščina zoper ta kruh pridigati. Tudi zdravniki so se pridružili sovražnikom tega kruba in vstal je zarad tega strašno hud prepir mej zdravniki. Ena stranka se je sklicavala na Hipokratovo pričalo, po katerem je vsak kvas človeškemu životu Škodljiv; drugi pa so kazali na Pli-nija, ki je kvas hvalil. Prišlo je do tega, da je moral državni zbor to stvar v roke vzeti. Zaukazal je preiskavo in izvedenci so ta kruh obsodili, vsled česar je bil prepovedan. A ta prepoved ukusne jedi ni mogla zatreti, srečno je premagala vse ovire in danes ga ima na mizi vsaka premožnejša hiša.
Katero bog hoče. Kitajski vojaki doslej niso imeli posebne oprave, za znamenje svojega stanu je nosil vsak vojak na prsih štirivoglato deščico, na katerej je bilo zapisano »king« (vojak). Tudi vojni bog, katerega podoba je postavljena v pe-kingskem svetišči, ima navadno opravo. Zdaj pase v kitajskej vojski uvaja posebna oprava, in sicer za vsak otdelek različna. Tedaj je treba tudi vojnega boga pristojno obleči. M^j duhovniki je tedaj nastalo pra-Sanje. katerega vojaškega otdelka oprava naj se mu da, obrnoli so se to raj na ministra bogočastja, da on to določi. Ukazal je tedaj duhovnikom, naj si vojni bog obdrži staro opravo, ali v njegovem svetišči naj se obesijo tudi nove oprave, da si bog izbere opravo, katero sa:n hoče.
Tržno poročilo.
Kava — Cene više in jako trdne, ter,-denca dobra.
Sladkor — vedno prav mlahova kupčija. —
Sadje, olje, petrolje. dobro obrajtano, cene nespremenjene in trdne.
DomaČi pridelki, fižola močno ponujajo, a cena je slaba.
Maslo še precej obrajtano.
Žito čisto zanemarjeno.
Seno še vedno na f. 1.40 do f. 1.80,
Borano porodilo.
Privatni papirji zanemarjeni, dižavne rente pa iskani po nekoliko viših kurzih. Stanje borse zdravo.
ttunaj»ka Borsa
dne 23. septembra Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 85 »
Zlata renta......1C4 » 50 •
5V0 avst. renta .... 95 ■ 85 • Delnice narodne banke . . 850 » — » Kreditne delnice .... 292 • 50 . London 10 lir sterlin . . 121 » 10 »
Napoleon....... 9 » 66'/,»
C. kr. cekini...... 5 • 77 »
100 državnih mark ... 59 • 60 •
<90 Mvetilntc za vrlo se more dobiti po ugodnej ceni pri upravništvu •EdlnoMb,
Poklano. *)
Gospa Albertina Martinelli, rojena Fischer iz Trsta je bila avgusta meseca na hladu v Rihembergu. Prigodilo s; jej je, da je, ko je šla kakor običajno v gostilno gosp. J. L , zgubila žepno uro in to uprav na zaprtem dvorišču, ■koz katero je šla v gostilno k obedu. Precej ko je prišla v sobo, je zapazila, da jo zgubila uro ter popraševala v gostilni, ako bi jo bil kedo našel. — Iskali so uro tudi po dvori, a izrekli, da ja niso našli. Gostilničar sam je tudi temu pritrdil. Gospa je potem dala oznaniti uro v cerkvi. Par dni potem je dekla šla v omenjeno gostilno po vina, pa je tam z go-snodinjo, z eno deklo in z nekim gostom govorila o zgubljenej uri. Vse to je slišal gostilničar, ki je šel sam po vina. Ko pride z vinem nazaj, popraša, o kakej uri se suče govor. Delal se je, kakor da ne bi znal za stvar. Ali ko mu dekla še enkrat breipotrebno stvar razjasni, popraša jo gostilničar: „Kaj pa bi tvoja gospa dala, ako bi uro nazaj dobila". Dekla odgovori: „Dar 5 gl." Na to gre gostilničar po uro in ko pride ž njo nazaj, sprašuj a deklo, kaka je ura itd. ter jI potem pokaže uro, katero je dekla precej spoznala kot lastnino nje gospe, na kar jo jej izroči z opominom, da mu pri-mese 5 gl. najdnlne. — A dekla ga praSa, ako ni slišal, ko je bila v cerkvi naznanjena zgubljena ura, na kar gostilničar reče, da je nekaj tacega slišal, a ne prav razumel, Dalje ga praša dekla, kje in kedaj je našel uro; a on jej odgovori, da 12. avgusta ab 3 uri po-poludne v senu na dvorišču gostilne.
Tisti dan, ko je gospa dobila uro nazaj, gre se svojimi otroci na sprehod in vidi omenjenega gostilničarja ter se mu zahvali, a ta ni s tem zadovoljen, ampak odločno terja 10 gld. najdnlne. — V prepiru mu pove gospa, da ura je vredna le 20 gl. da bi mu torej po postavi šlo k večem gl. 2.—, ali gostilničar trdi, da mu je celo dekla obljubila 5 gl. Ker se ni hotel sadovoljiti z 2 gl., je šla gospa naprej. — 19. avgusta pa je dobila gospa od gostilničarja surovo pismo, v katerem sopet terja svojo najdenino. — Gospa mu pošlje pismo nazaj in 2 gl., katera g, L, sprejme.
Iz tega je razvidno, daje gostilničar dobil uro v dvorišču lastne hiše, gostilne kder je bila gospa M. kakor gost, da je uro zatajil tudi potem, ko je bila uŽ^ v cerkvi naznanjena in da je sploh uro uže imel, koje gospa po njej popraševala v njegovej hiši. — Dru-zega nI treba : občinstvo naj sodi, nii mu je šla najdenina. in ako je prav ravnal, da je uro 4 dni zadrževal.
Trst, 24. septembra 1684.	F,
V Za takove članke j« uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
Uredn.
OGLASI.
1*80000 gld."
j	se da na eden ali več delov po ngod-
\	ni h obrestih na prve iaiabula-	_
^	clje na hiše v mestu Trstu.	h
m Oglasiti se je pri upravništvu	T
^	našega lisla.	3—1	P
200 metr. stotov
čiste oprane, fine volno je na prodaj v Tr*tll tudi d malih partijah v enej prvih hiš. — Več se po izve pri upravništvu našega lista.
•lavne dražbe.
Pazin, v 24. dan septembra, 24. dan oktobra iu 24. dan novembra t. 1. nepremakljive reči Jožeta Jegovca eenjene na 128 f. 77 no^.
Trst. v 29. dan septembra, v 27. dan oktobra in v 27. dan novembra t. I. posestvo N*godovega Franceta iz zgorenje Kiarbole cenjeno na 20-132 fr. 16 nov.
Sežana, v 2. in 31. dan oktobra in v 4. dan decembra t. leta Tone Lazar-jevo posestvo, cenjeno na 1889 f.
IZeđjunarodtaa linija
<
H c®
iS

Iz Trsta t Novi-M naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije voz'jo redno v Novi-Jork in vspretnajo blago in popotnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.	5—6
V NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA.
Parnik »Germanii«, 4?00 ton, v 6. dan oktob. • »Eaat Angella«, 34OO ton, v 25. dan 1* Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta.
Via deli* Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gld
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emlllnno d* Ant. Poglayen,
generalnega agenta.
msisssa
Nova zaloga na debelo in na
drobno
mF^ ruskega
RAFINIRANEGA PETROLJA
tvrdke
PALAŠKOWSKY
v sodih in zabojih.
A. DM131
ulica Fornace nova hiša pod stopnicami, ki drze i/ lesnega trga v cerkev 00.
kapucinov. 8—8
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure r.jutraj. Obresti na knjižice . 3°j0 Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, Čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......3*]/l0
Poeojuje na državne papirje avstrij-
ško-ogrske do 1000 p I. po . . . 4*//le više zneske v tekočem računu po .............4*1/1,
Daje denar tu li proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
Naznanilo.
V suhem vremenu potrgani (ne tre-Šena) plemenita jabelka, hruške, marelice, velike č9šoe, breskve, tudi odlične baže zelenega fiiola v strožji, mladca graha, sladkega korenja, tomat, pora, gob, šampi-njonov ali mavrhrv, kupuje vsiki čas in v vsakej množini po primernih cenah in prosi pismenih ponudeb
Osredna postaja za prodajo sadja in sočivja v Gradcu.
(CentralBtation fur Obst- und Gemuse-verwerthung in Graz). 10—7

Glasoviti želodčni likir M A TC0VICH.
Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspeŠneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. d. Am Maicoviehu v Knlnu (Dalmacija). Zalose v TRSTU v lekarnah Jeroniti in Ssrravalio, v ZADRU pri Antonu Zariću, u ŠIBENIKU pri Ivanu Mediču. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodiču, kder se prodaja in odpošilja
w P° 70 kr. sklenica
Zavitek in porto na račun na* ročnika.	24—24
Riunione Adriatica di Sicurtš
v Trstu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na Živenje v vsih kombinacijah
Glavaloa In roaerva društva dne 31. decembra 1883:
Glavnica društvo	gld. 3,300.000-—
Reservni fond od dobičkov » Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na Življenje » Reserveni fond za pokritje
premikanja vrednostih efektov Premijna reserva vseh oddelkov » Reserva za škode	•
V portfelju: Premije, ki *c imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . » 16,954.118 57 Skupni znesek v:, h škod plačanih od I. 1838 do 1883 gld. 114,949.847 01
Urad ravnateljstva 6—24 Via Valdirivo, Št. 2 (v lastnej hiši)
536.622-02
150.000'-
161.500*— 7,342.780-36 267 601 -
TKANINE
za {enake in molke obleko iz čiste trdne volne, za srednjevelicega moža:
_ . l za fr. 4 96 iz dobre volne 310 metra J , , 8._ , bošlje za oblačilo J « « 10 _ « fine « ( « « 12'— « prav fine « peruviens iz najfinije volne v najnovejših barvah najnovejše za auknona oblačila za gospe, meter f. 2.
Črni krzni palmerston iz Ciste volne za zlmnl paleto! za dame, meter f. 4.
Potne plede po f. 4, 5, 8 do f. 12. jeden. Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plašče (tuJJI), rašanina, komis, (grebenina}, chevlots, tri-cot«, sukno za dame in biljare, peruviens, dosking priporoča
/. STIK AR0FSKY
ustrojena 1866.
tvornička zaloga v BRNU (Brunn).
Uzorl prosti. Ogledek za gg. krojače neproate. Poiiljatve s povzetjem čez f. i0 proste.
Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. 100.000 a. vr ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mnopo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem tedaj kraice zelo znižani tvaritbenl oeni razpečavati. Vsak razumen človek mora razvideti, da se od tako malih kosov ne-morejo pošiljati uzorl. ker bi od kacih sto nuročb prilik kmalu nič ne ostalo, in ja torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostanUine prilike oznanjujejo, soj so v teh slučajih priliČini odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv.	20—7
Nepristni ostanki se zamenjujo ali pa se denar povrne.
Dopisovati se more nemški, magjarski, češki, poljski talijanski in francoski.
VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
(3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek.
VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 380.
L. STORCH v Brnu I L- STORCB v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati.
tvarina koja se nebi dopadala, more 12—4	se zameniti.

Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: VIKTOK DOLENC.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu.