»OD LAVRICE DO LJUBLJANE...«
Sedaj, ko je k nam prišla zima, se je marsikaj spremenilo in pokazalo na naših eestah, ki so še kako potrebne pomoči cestarjev, če jim smemo tako reči, saj so se včasih še kako radi tako imenovali.
Samo primer; na relaciji ben-cinske črpalke do avtobusne po-staje Sapovega avtobusa so na pasu, ki je bil namenjen kolesar-jem, motoristom in njim podob-nim, že tako zelo obširne jame kot da gre za stare makadatnske ceste na podeželju, ne pa v Ljub-ljani! Pozimi je ta malomarnost podjetij zelo opazna, lahko bi napisala, da kar preveč. No, če zapade sneg, ki naredi pravo zimsko vzdušje, je spluženo le toliko, da lahko počasi lezejo av-tomobilisti, ubogi pešci pa ni-mamo praktično kje varno sto-pati. Moramo počakati, da nam sonce očedi sneg s pločnika, kije seveda še kako zanemarjen. Če ta ne posije kmalu, stopamo sko-raj po vozišču za avtomobile, saj moramo v službo, v šolo in po-dobno. Živeti je treba, misliti na jutrišnji dan, ki naj bi bil boljši, seveda! Avtomobilistom pa jem-ljemo izrabljene živce, ker mo-rajo sedaj še pazljiveje tnimo nas pešcev in nam podobnim. Mar-sikdaj pa se najdejo še poredni vozniki, ki ne poznajo meja s trobljenjem, ki je mnogokrat zelo iznenadeno in tudi nepo-trebno.
Naj spregovorim še nekaj besed o avtobusih, ki vozijo na relaciji Ljubljana—Grosuplje. Zveze tekom dneva so zelo ugodne in pogoste. Tako od po-nedeljka do petka. Ko pride so-bota in za njo nedelja, se mo-ramo pritožiti, da so ti naši avto-busi vse preredki in ob tem tudi prepolni!! Nimamo se tako zelo radi, da bi se še na avtobusih tako stiskali! Če pa se ura naveliča biti točna, nam lahko še ta redkost uide! Sedaj se pa odloči, ali čakaš še eno uro, ali pa dvigneš palec porednim voznikom, če se jim zljubi pritisniti na zavoro in po-dobno. Resnično bo treba tu nekaj storiti, da bomo bolj zado-voljni tudi ob koncu tedna. RE-ŠITI BO TREBA PROBLEM JUTRANJIH UR! Obpeti uri na glavni postaji na Lavrici lokalni avtobus ne ustavlja. Praviloma bi morali ustavljati vsi Sapovi avto-busi, ker je Lavrica medkrajevna postaja!!! Množica potnikov živčno stoji in se radovedno ozira, kdo bo pripeljal h kraju in jih odpeljal dalje. Včasih se najde kakšen uvideven voznik in pritisne na zavoro. Seveda je že zelo poln in zopet se prerivamo. Najpogostejši je avtobus Ljub-ljana—Šentvid pri Stični. Ta ima še enako ceno kakor Grusupelj-čan. Če pa ustavi še avtobus iz Strug, Želimelj in Ribnice, pa je cena višja kar za dinar in pol več. Kakšen red je tu, tudi ne vemo! Mislim, da ga vsak sprevodnik po svojeurejuje!! Zelo mučno je to prerivanje poleg avtobusnih vrat, in nato v prostoru samem. Dogovorimo se, ali ustavljajo na Lavrici pri gostilni Puš vsi Sapovi avtobusi, če so pa vozila že pre-polna, pa dodajte kakšnega, vsaj
od Skofljice proti mestu. Da ne bomo potniki izgubljali preveč živcev, naj uprava Sapa čimprej reši ta pereč problem, če pa še to ni mogoče, bi bili zelo za-dovoljni, ako bi mestni avtobus
VIATOR vozil prav do Lavrice! Pa še to! Šofer, ki je bil pred leti nekoliko okaran v časopisju, se je občutno popravil! Res, voz-nik ŠTEFAN je še vedno naj-boljši, najprijaznejši in tako naj se po njem zgledujejo še ostali vozniki avtobusov Ljublja-na—Grosuplje!!! Težko bo, ko bo napočil čas slovesa od našega
Štefana,  kajti  enakega res  ne bomo več dobili.
Za konec pa naj še že.lm SREČNO vožnjo vsem vozni-kom na naših cestah, posebno še na relaciji Ljubljana—Grosup-Ije!!!
JELKA DEBEVC KOVALJEV