Direktor NT&RCd.o.o. Jože Cerovšek ŠT.24- LET05€f - CEUE, 15.6/95 - CENA170SIT Odgovorni urednik NI Branko StameičK
Denacionalizacijski postopki se tudi v Celju vlečejo, vlečejo.
VROČA TEMA
Voda iz laškega rudnika bo? Stran 9.
REPORTAŽA
Univerzalni Ferležev mlin več kot inovacija.
Stran 20.
VROČA TEMA
Emovi hlapci Jerneji. Stran 4.
INTERVJU
Janez Zahrastnik: "Vsega je kriva država."
Stran?.
I TEMA TEDNA
Internet - hitra pot do informacij. Stran 9..
Vse vec pa je roparic, pravijo kriminalisti, ko komentirajo
kriminalna dejanja na Celjskem. Stran 24.
Raj za odrinjenost
Lučani tarnajo nad šolskimi prevozi, cestami in mostovi. Od države le obljube. Vroča tema na strani 8.   _
Bravo, celjska atletika
Odlični dosežki v Velenju, zdaj Skokov memorial. Stran 18.
DOGODKI
2
Hudo neurje
v Obsotelju
Po hudem petkovem ne-
urju s točo v bivši šmarski
občini so po prvih podatkih
najbolj prizadete posamez-
ne ceste. Ponekod je celo
odneslo posamezne dele ali
izpodžiralo asfaltno pre-
vleko, tako da so posamez-
ni občani ostali brez dosto-
pa do hiše.
Po podatkih, ki jih v šti-
rih novih občinah, v Roga-
ški Slatini, Šmarju, Rogat-
cu in Podčetrtku še zbirajo,
je prav tako veliko škode
na kmetijskih površinah.
V ponedeljek so prve, os-
novne podatke o položaju
poslali iz šmarske upravne
enote republiški komisiji
za odpravljanje posledic
elementarnih nesreč. V tem
tednu bodo prizadete kraje
obiskale pristojne občinske
komisije. Med podatki
v sporočilu republiški ko-
misiji omenjajo predvsem
škodo na cestah, vodoto-
kih, kanalizaciji ter mosto-
vih, na kmetijskem področ-
ju pa na površinah s pšeni-
co, koruzo, krompirjem,
v sadovnjakih, vinogradih
ter na povrtnini. Po prvih
zbranih podatkih so med
najbolj prizadetimi vasmi
Ceste, Gaberce, Kamence,
Brestovec, Plat, Rodne,
Spodnje Sečovo, Rajnko-
vec, Tuncovec, Brezovec
pri Rogatcu, Jerčin, Prista-
vica, Nezbiše, Kristan vrh,
Hajnsko in Skrbnik. V ob-
čini Podčetrtek je pustošilo
neurje s točo že zadnja
majska dneva, ko je priza-
delo tudi občino Kozje.
Šmarska upravna enota je
zato prijavila tudi majsko
škodo.
V Obsotelju zdaj priča-
kujejo strokovna navodila
o načinu popisa škode ter
sanaciji, saj zakonodaja ni
popolna. Posamezni oško-
dovanci pa so na sedežih
novih občin že začeli izpol-
njevati obrazce.
BJ
Seja dobro plačanih svetnikov
VelenIskI svetniki o predlogu statuta niso mogli HosečI sporazuma      _
Na seji sveta mestne občine
Velenje, ki je bila v torek, 13.
junija, svetniki niso sprejeli
predloga statuta, četudi so se
v odmoru pred glasovanjem
predstavniki strank skušali
sporazumeti.
Predlog statuta lahko sprej-
mejo le z dvotretjinsko večino,
to pomeni, da bi moralo zanj
glasovati enaindvajset svetni-
kov od enaintridesetih, koli-
kor je vseh skupaj. Mesec dni
časa imajo na voljo, da doseže-
jo sporazum, potem pa bo po-
novno glasovanje pokazalo, če
bodo statut vendarle uspeli
sprejeti.
V podobni situaciji so se
znašli pred meseci, takoj ob
začetku svojega delovanja, ko
naj bi sprejeli poslovnik sveta.
Šele po večkratnih usklajeva-
njih in prepričevanjih so zmo-
gli doseči potrebno soglasje,
do tistega časa pa je na račun
stankarskih prerekanj zasta-
jalo delo v občini. Župan Sreč-
ko Meh je takrat sam sprejel
najnujnejše odloke, da so lah-
ko pričeli z delom. Tudi to-
krat, ko svetniki niso potrdili
predloga statuta, so del bre-
men in odgovornosti preložili
na župana. »Postavili ste me
v odgovorno in težko situacijo,
a svoje naloge moram oprav-
ljati in jih tudi bom,« je svetni-
kom po končanem glasovanju
povedal Meh in jih obenem
opozoril, da bodo sedaj, ko
statut ni sprejet, tudi službe
znotraj občinske uprave orga-
nizirali po njegovi presoji, saj
z delom morajo nadaljevati.
Glasovanje je pokazalo, da
se je s predlogom statuta stri-
njalo 18 svetnikov od 29 pri-
sotnih. S predlogom se niso
strinjali še zlasti predstavniki
opozicijskih strank slovenske
pomladi, čeprav je sprva kaza-
lo, da so se na usklajevalnem
sestanku v odmoru že spora-
zumeli. Na seji kakšne splošne
razprave o statutu ni bilo, saj
so z njo zaključili že pri obrav-
navi osnutka statuta, pač pa so
se posvetili samo sprejemanju
amandmajev, ki so jih vložile
posamezne stranke, nato pa so
o predlogu statuta glasovali.
Pred obravnavo statuta pa
so med drugim sprejeli tudi
predlog odloka o nadomestilu
plače in povračilu stroškov ne-
poklicnim funkcionarjem
mestne občine. V velenjskem
proračunu bodo morali za delo
sveta zagotoviti dobrih 17 mi-
lijonov tolarjev. Za ta predlog,
po katerem bodo svetniki za
vsako novo sejo prejeli 15 tisoč
tolarjev, je glasovalo kar 25
svetnikov. Takšnega soglasja
si lahko ob ponovnem glasova-
nju o predlogu statuta samo
želijo.
K. LEKIČ
Spomin teharskim žrtvam
Na prizorišču slovesnosti tri zastave: žalna, državna
slovenska In domobranska trobolnica
Na današnji novinarski kon-
ferenci bodo predstavniki
častnega in organizacijskega
odbora »Spominskega obelež-
ja 50-letnice tragičnih dogod-
kov in povojnih pobojev v ta-
borišču Teharje in okolici«
predstavili natančen program
nedeljske spominske slovesno-
sti, za okvirni program pa so
se člani obeh odborov in Slo-
venske nove zaveze dogovorili
na torkovem večernem se-
stanku.
Čeprav spominski park te-
harskim žrtvam še ni urejen,
so v celjski mestni občini
z lastnim denarjem poskrbeli
vsaj za osnovno ureditev in-
frastrukture in okolja. Tako
bo po besedah organizajtorjev
prireditve poskrbljeno za jas-
no označen prometni režim ter
parkirišča za osebne avtomo-
bile in približno 50 avtobusov,
saj na Teharjih pričakujejo več
10 tisoč gostov. Za spominsko
slovesnost so v Celju namenili
200 tisoč tolarjev, občina pa
bo pokrila tudi stroške uredi-
tvenih del.
Spominska slovesnost na
Teharjah se bo začela v nede-
ljo ob 10. uri, maša maribor-
skega škofa Franca Kramber-
gerja bo ob 11. uri, za kulturni
program pa bo poskrbel pev-
ski zbor Gallus iz Ljubljane.
Pozdravni govor udeležencem
bo imel v imenu Mestne občine
Celje predsednik občinskega
sveta Lojze Oset, zbranim go-
stom pa bodo spregovorili še
Jože Hubad iz Švice, Marjan
Šifrer iz Argentine, član Slo-
venske nove zaveze Stane
Šterbenk in predstavnik slo-
venske vlade. Organizatorji so
za slednjega še v dogovorih,
predvidoma pa naj bi sprego-
voril minister Andrej Šter ali
Janko Deželak.
Na torkovem večernem se-
stanku članov častnega in or-
ganizacijskega odbora sloves-
nosti ter Slovenske nove zave-
ze so se na Teharjih dogovorili
za ureditev prizorišča sloves-
nosti. Po besedah predsednika
organizacijskega odbora Jane-
za Črneja bodo tako na prizo-
rišču tako kot v Kočevskem
Rogu izobešene tri zastave; ob
žalni in državni slovenski še
narodna slovenska trobojnica,
ki so jo za svoj simbol prevzeli
domobranci.
T RTAMF..T(^T<^
Javna razprava o prometu
Med pomembnejšimi nalo-
gami, ki si jih je že na začetku
mandata zadal laški občinski
svet, je ureditev prometa v sta-
rem mestnem jedru. Osnutek
odloka o novi ureditvi so svet-
niki že sprejeli, do konca juni-
ja pa bo o tem pomembnem
vprašanju za mesto Laško ju-
nija potekala tudi javna raz-
prava.
Predlog, kako naj bi v sta-
rem mestnem jedru potekal
promet, so že lani naredili
v celjskem podjetju Vizura.
Pripravljen je bil tudi osnutek
odloka, ki so ga obravnavali
v bivši skupščini, a ga zaradi
mnogih pripomb niso sprejeli.
Novi osnutek se od starega
prav nič ne razlikuje, saj ^e
osnovni namen tega pomemb-
nega dokumenta še vedno isti,
to pa je rešiti mesto pred nevz-
držno prometno gnečo. Bistvo
nove prometne ureditve v La-
škem bi bil večinoma enosme-
ren potek prometa, ki pa bi ga
tako zapletli, da bi vozniki ra-
je puščali svoja vozila na par-
kiriščih na desni strani Savi-
nje. Poleg tega se želijo v La-
škem rešiti tudi tranzitnega
prometa, kar bo mogoče šele
po izgradnji novega mostu
v Jagočah, v starem mestnem
jedru pa naj bi bilo čim več
con za pešce. V mestu naj bi
začelo veljati tudi nekaj novih
prepovedi za parkiranje, dele
nekaterih ulic pa bi v celoti
zaprli za promet. Tako naj bi,
na primer, zaprli Trubarjevo
ulico od pošte do gasilskega
doma in za šolarje zopet odprli
glavni vhod v osnovno šolo
Primož Trubar, na Valvazorje-
vem trgu pa bi ukinili parkira-
nje in del prostora namenili za
novo tržnico.
Nova ureditev prometa bo
vsekakor globoko posegla
v dosedanje navade Laščanov
in obiskovalcev. Prav zato so
se občinski svetniki odločili za
javno razpravo, ki bo do konca
tega meseca.
JI
Predstavitev razisicovalcev
v veliki dvorani celjskega
Narodnega doma so v ponede-
ljek dopoldne pripravili pred-
stavitev šestih osnovnošolskih
in šestih srednješolskih razsi-
kovalnih nalog, ki so jih mladi
raziskovalci celjske, štorske in
vojniške občine pripravili v le-
tošnjem šolskem letu.
Po besedah Astrid Pešec, ki
v službi za družbene dejavno-
sti celjske občine vodi resor
raziskovalne dejavnosti, so za
javno predstavitev izbirali
med najbolje ocenjenimi razi-
skovalnimi nalogami, pri izbo-
ru pa so pazili tudi na to, da so
se predstavili mladi razisko-
valci iz šol, kjer so pripravili
več nalog, ter širši javnosti za-
nimive teme.
Med osnovnošolci so se tako
predstavili mladi raziskovalci
iz m. OŠ z nalogo Moja pot
v šolo, rv. OŠ z Odnosom Ce-
ljanov do onesnaževanja oko-
lja, OŠ Frana Krajnca z nalogo
Bralna značka, kje je tvoje me-
sto, OŠ Frana Roša z nalogo
Kaseta za vsako ceno, OŠ Što-
re z nalogo Planinska pot iz
Štor na Svetino ter OŠ Dobrna
z Izleti v okolico.
Med mladimi razsikovalci
celjskih srednjih šol so na jav-
ni predstavitvi sodelovali
učenci: I. gimnazije v Celju
z nalogo Kvantitativno dolo-
čanje nekaterih kationov v ra-
zličnih vrstah slovenskega pi-
va z metodo atomske absorb-
cijske spektrometrije, Gimna-
zije Celje Center z nalogo Co-
riolisova slika. Srednje frizer-
ske, tekstilne, strojne in pro-
metne šole z nalogo Kolesar-
ske steze. Srednje šole za go-
stinstvo in turizem z nalogo
Zadovoljen gost se rad vrača.
Srednje ekonomske šole z na-
logo Slovar najstniškega jezi-
ka prevzetih besed ter Srednje
tehniške šole, program strojni-
štvo z nalogo Vpliv >ležečih
policajev< na okolje.
Mladi razsikovalci, ki so so-
delovali na javni predstavitvi,
so pisna priznanja za svoje de-
lo prejeli že v ponedeljek,
ostalim pa jih bodo izročili ob
koncu šolskega leta.
I. STAMEJČIC
Foto: EDI MASNEC
Proračun Je nabreknil
Na izrednem zasedanju sveta občine Vitanje so prejšnji četr-
tek svetniki po slabi uri obravnave in razprav soglasno sprejeli
odlok o proračunu za letošnje leto.
Vitanjski proračun je sicer s prvotnih 78 milijonov tolarjev
sedaj povečan na 86,5 milijona, vendar pa bo občina kljub
prizadevanjem, da ob koncu leta ne bi prekoračila načrtovanega
zneska porabe, le težko zagotovila sredstva za pokritje vseh
zakonsko določenih kot tudi ostalih načrtovanih obveznosti.
Tako so se med že načrtovanimi stroški pojavili še drugi, na
primer stroški delitvene bilance, stroški za izdelavo projekta
predstavitve Pohorja (za katerega so se odločili že v lanski
skupni občini Slovenske Konjice) ter mnogi drugi, ki jih
v osnutku proračuna niso mogli predvideti. Sicer pa vitanjski
proračun na področju investicij največ sredstev namenja cest-
nemu gospodarstvu. Zanj nameravajo zagotoviti nekaj nad 14
milijonov tolarjev.
B.Z.
Arheologi na trasi avtoceste
v ponedeljek so strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Celje podi
vodstvom arheologinje Irene Lazar začeli z izkopavanjem ozi- •
roma odkrivanjem rimskih ostalin na območju trase avtoceste
v bližini Vranskega.
Z vrtanjem poskusnih sond so strokovnjaki Zavoda za var- i
stvo naravne in kulturne dediščine Celje v aprilu v neposredni ■
bližini mlina ob Bolski odkrili ostaline rimske naselbine, naj-;
verjetneje gre za ostanke kakšne delavnice v izmeri 10x10^
metrov. Arheologinja Alenka Vogrin pravi, da je vnaprej težko J
oceniti, za kakšne ostaline gre, vse pa bo znano v roku enega'
meseca, ko naj bi bila zemeljska dela zaključena. Zdaj na;
najdišču namreč intenzivno delajo - 10 ur dnevno in vse sobotei
- saj z arheološko najdbo ne želijo zavleči pripravljalnih del za;
gradnjo avtoceste. 4
IS'
Tancig brez
imunitete
LJUBLJANA, 13. junija
(Delo) - Dr. Peter Tancig
tako kot v mandatno imu-j
nitetni komisiji tudi v dr-
žavnem zboru ni dobil
imunitete, zato bo okrožni
državni tožilec lahko nada-
ljeval postopek v zvezi
z ovadbo, s katero je osum-
ljen kaznivega dejanja zlo-
rabe uradnega položaja.
Dr. Tancig naj bi konec leta
1992, ko je bil še minister
za znanost in tehnologijo,
namenska sredstva tega
ministrstva s pomočjo di-
rektorja Centra za gospo-
darsko svetovanje Milana
Lovrenčiča nakazal Zele-
nim Slovenije. Stranka je
tako pridobila za milijon
tolarjev protipravne pre-
moženjske koristi.
Uzakonjena
razlastitev
LJUBLJANA, 13. junija
(Delo) - Državni zbor je
sprejel zakon o ureditvi do-
ločenih vprašanj, ki zade-
vajo avtocestno gradnjo
v Sloveniji. Tako bodo, po
mnenju vlade, odpravljeni
zastoji zaradi težav pri od-
kupu zemljišč. Zakon na-
mreč omogoča izvedbo pri-
pravljalnih gradbenih del
pred sklenitvijo pogodbe,
dolgotrajno sporazumeva-
nje med lastniki pa omejuje
na šest mesecev. Če se
v tem času vlagatelj in last-
nik zemljišča ne bosta spo-
razumela o višini odškod-
nine, bo slednji razlaščen.
Najdražje sadje
LJUBLJANA, 13. junija
(Večer) - Na majsko 0,5-
odstotno inflacijo so naj-
bolj vplivale cene sadja, ki
so bile za 14,5 odstotka viš-
je. Industrijski živilski in
neživilski izdelki pa so bili
dražji za 0,4 odstotka.
Brezcarinske
prodajaine pred   1
zaprtiem? ^
LJUBLJANA, 12. junija
(Delo) - PogajanjeSlovenije
z Evropo se zadnje dni kaže
kot izredno trd oreh. Ne le
zaradi zahtev, ki nam jih
postavlja Italija v zvezi
z nepremičninami, temveč
tudi zaradi tistih, ki streže-
jo po najbolj vitalnih delih
slovenskega gospodarstva.
Med pogajanji so namreč
večkrat omenjali tudi za-
prtje vseh brezcarinskih
prodajaln na naših cestnih
mejnih prehodih. Vzrok za
to naj bi bil močan pritisk
iz Avstrije. Danes posluje
pri nas 49 takšnih proda-
jaln, ki edine nekoliko kon-
kurirajo italijanskim in av-
strijskim trgovcem.
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Sehšnik, Ivana Stamejčič,
Želj ko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
Št. 24. - 15. funii 1995
3
DOGODKI
SKD Obiskuje
slovenske regije
Obiskali 6 občin celjskega območla, na Celjskem
tivahno spel v času jesenskega tabora SKD
\ petek se je na celodnevnem obisku
v M-stih občinah celjskega območja mu-
dilo vodstvo stranke Slovenskih krščan-
skih demokratov. Delegacija SKD, v ka-
teri so bili ob predsedniku Lojzetu Peter-
letu še poslanci stranke v DZ, vsi mini-
stri in državni sekretarji iz strankinih
vrst, glavna tajnica Hilda Tovšak in ne-
kateri člani najožjega strankinega vod-
stva, je obiskala občine Laško, Celje,
Vojnik, Rogaško Slatino, Rogatec in
Šentjur.
Kot je v uvodu novinarske konference
oziroma rednega strankinega klepeta ob
kavi povedala glavna tajnica Hilda Tov-
šak je stranka v času do državnozborskih
volitev namenjena obiskati vse slovenske
regije, na Celjskem pa bo strankina de-
javnost spet močneje prisotna jeseni, ko
SKD načrtuje pripravo svojega tabora
v Celju. Namen obiskov je, da se stranki-
no vodstvo čimbolj seznani s težavami in
življenjem v posameznih predelih Slove-
nije, saj SKD po besedah predsednika
Lojzeta Peterleta ne zanimajo zgolj naj-
pomembnejši centri, pač pa vsa Slove-
nija.
Peterle je v pogovoru z novinarji dejal,
da je vesel koalicijskega dogovora
o predlogu letošnjega državnega prora-
čuna, čeprav le-ta ni idealen. Menil je še,
da bi morala koalicija o vseh pomemb-
nejših vprašanjih najprej doseči dogovor
oziroma sporazum na politični ravni, po-
tem pa poskrbeti, da se dogovorjene za-
deve konkretizirajo. SKD ne zanima tak-
tiziranje in vztrajanje v koaliciji do na-
slednjih volitev za vsako ceno, zato se bo
zavzemala, da bi vladna koalicija tudi
resnično delovala. SKD bo zavezana
zgolj k uresničevanju tistih dogovorov,
ki so na ravni koalicije politično usklaje-
ni, zato se zavzema, da bi se koalicija
čimpiej izrekla o približevanju Slovenije
ElI in naših odnosih z Italijo. Peterle
meni, da bodo v SKD v reševanju težav
z Italijo podprli zgolj odločitve, ki ne
bodo pomenile manj od tistega, kar je
bilo že doseženo v Ogleju. Solistične ak-
cije stranke ne zanimajo, podpirala bo le
konkretno delo, zato Peterle tudi meni,
da ni prav, da dve vladni stranki (LDS in
ZLSD) podpirata pobudo opozicijske Je-
linčičeve SNS o spremebi zakona o dena-
cionalizaciji ter stališča, ki vodijo v kon-
flikt s Cerkvijo. Če bo v tem primeru
dosežena sprememba zakona o denaci-
onalizaciji, se zna zadeva znajti pred
ustavnim sodiščem.
V pogovoru z novinarji je vodstvo
stranke še predstavilo svoje stališče do
regionalnega razvoja Slovenije, delo re-
sorjev, ki jih vodijo člani stranke, ter
menilo, da bi država morala dosledno
poskrbeti za izvajanje zakonov, ki jih
sama sprejema. Vodstvo SKD se je v pe-
tek pogovarjalo še z vodstvi vseh šestih
občin, kjer so se mudili na obisku, spoz-
navalo utrip in delo v devetih podjetjih
ter celjski bolnišnici in opatiji, ogledali
so si Spominski park Teharje, obisk pa
zaključili z Veselim večerom v šentjur-
skem hotelu Alpos.
IVANA STAMEJČIČ
Srečanje LDS v Celju
Celjski občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije
je minuli četrtek zvečer pripravi srečanje članov in simpa-
tizerjev stranke v prostorih Slovenskega ljudskega gleda-
lišča.
Srečanja s podpredsednikom stranke Igorjem Bavčar-
jem ter županom mestne občine Celje Jožetom Zimškom
so se udeležili tudi liberalni demokrati sosednjih občin;
Vojnika, Štor, Laškega, Šentjurja in Žalca, osrednja tema
pogovora pa je bilo vprašanje, kako zastaviti priprave na
državnozborske volitve.
IS
Denar tudi za telovadnico
Zreški občinski svet je na
.četrtkovi seji potrdil občinski
proračun za to leto. Skupno
znaša nekaj nad 261 milijoni
tolarjev, od katerih bodo naj-
več dobile družbene dejavno-
sti, dobrih 20 odstotkov pa je
usmerjenega tudi v investicije,
i Tako bodo Zrečani s skupno
b1 investicijskimi milijoni pri-
šli z gradnjo telovadnice pri
srednji kovinarski šoli, krajev-
ne skupnosti pa bodo večino
denarja porabile za urejanje
cest in vodovodov.
Sicer pa so zreški svetniki
potrdili še odlok o začasni ure-
ditvi parkiranja v občini.
IZ njim želijo pred prihajajočo
kopalno sezono urediti pred-
vsem parkiranje v okolici ba-
zenskega kompleksa s Terma-
mi in v centru Zreč. Tako po^
noverri z odlokom prepovedu-
jejo parkiranje tovornih vozil,
prikolic in priklopnikov na
nekaterih urejenih parkiriš-
čih. Na le-teh odlok ponuja tu-
di možnost pobiranja parkir-
nine, vendar bodo o načinu in
višini pobiranja parkirnine še
govorili.
Z.B.
Se možnosti za
stanovanjska
posojila
Upravni odbor Stanovanj-
skega sklada Republike Slove-
nije je rok za razpis posojil za
nakup obveznic Stanovanj-
skega sklada podaljšal do 10.
julija. Za ta ukrep so se odloči-
li, ker je ostalo precejšnje šte-
vilo ponujenih stanovanj si-
rom države še neprodanih.
Stanovanjski sklad je s po-
nudbo obveznic na trgu vzpo-
stavil nov instrument, s po-
močjo katerega bi se lahko
srečala ponudba in povpraše-
vanje po stanovanjih. Pomoč-
nica direktorja Stanovanjske-
ga sklada Nevenka Fajdiga
ocenjuje, da gre v primeru na-
kupa obveznic za obliko kre-
ditiranja, ki je bistveno ugod-
nejša od vseh bančnih, zato
naj bi v podaljšanem roku do-
segli potrebnih 80 odstotkov
emisije obveznic. »V primeru,
da ne, pa to lahko pomeni le,
da slovenska gradbena podjet-
ja ponujajo stanovanja, za ka-
tera med ljudmi ni zanima-
nja,« meni Fajdigova. Doslej je
bilo prodanih večina ponuje-
nih stanovanj v Ljubljani, kar
precej pa jih je na voljo še
v Velenju ter nekaterih drugih
slovenskih mestih.
IS
Pri nas ustanavljajo zadruge
Danes tekmujemo na vseh
popriščih političnega, gospo-
darskega in kulturnega življe-
nja. Hočemo čimprej zaceliti
težke rane, ki nam jih je zadal
okupator.
Namen tega članka je, infor-
mirati najširše množice celj-
skega okrožja o delovanju za-
družništva, kaj je bilo v tej
smeri že doslej opravljenega in
kakšne naloge smo si postavili
za našo bližnjo prihodnost.
Dne 15. junija t.l. se je vršilo
veliko zborovanje zadrugarjev
celjskega okrožja. Na tem zbo-
rovanju, ki se je vršilo v Na-
rodnem domu v Celju, so bili
zastopani vsi okraji in je bilo
okrog 350 udeležencev. Od
glavnega iniciativnega za-
družnega odbora iz Ljubljane
sta bila poslana kot referneta
tov. dr. Lemež in dr. Žigon.
Tov. dr. Lemež nam je v izčrp-
nem referatu orisal, kakšno
naj bo današnje zadružništvo.
Na koncu konference je bil iz-
voljen okrožni iniciativni za-
družni odbor, ki si je postavil
kot prvo nalogo, organizirati
okrajne iniciativne zadružne
odbore. Ti okrajni iniciativni
zadružni odbori bodo po okra-
jih organizirali zadružno giba-
nje. Sklicati pa morajo v vsa-
kem okraju okrajno zadružno
konferenco, na kateri bi se za
vsak okraj dogovorili o načrtu
za bodoče zadružno gibanje. Iz
dosedanjih poročil je razvid-
no, da je zanimanje za naše
zadružništvo izredno veliko.
Kakšne vrste zadrug bomo
najprej organizirali?
Največjega pomena bodo
brezdvomno v tem času na-
bavno-prodajne zadruge. Te
moramo postaviti v vsakem
okraju in v vsakem večjem
kraju. Seveda je zopet važno
pri tem, kdo bo vodil te zadru-
ge. Dogajajo se primeri, kot na
primer v Slovenj gradcu, da
skušajo razni trgovci prevze-
mati vodstvo zadrug v svoje
roke, in sicer z namenom, da
jih ob primerni priliki razbije-
jo. Po takih špekulantih je tre-
ba že takoj ob začetku udariti
in jih razkrinkati. Takim ne-
poštenim elementom ni mesta
v zadrugah. Naše narodno
osvobodilno gibanje je dajalo
ves čas borbe obilico aktivi-
stov, ki bodo ob primernem
pouku in praksi sposobni vo-
diti zadruge. Prvi pogoji za
dobro poslovanje zadruge je
pač brezmejna predanost in
požrtvovalnost, ki jo mora
imeti vodstvo zadruge do svo-
jega naroda.
Druga važna stvar je, da bo-
do v nabavno-prodajnih za-
drugah dejansko udeležene
množice, to se pravi, vsi kon-
zumenti. Deleži bodo namreč
tako nizki, da bo vsakomur
omogočeno pristopiti v zadru-
go. V vseh industrijskih cen-
trih bo hrbtenica za zadruge
nedvomno Enotna str. zveza
delavcev in nameščencev. De-
lavci iz cinkarne in tovarne
Vesten, organizirani v svojih
strokovnih zvezah, so že vloži-
li pravila za ustanovitev na-
bavno-prodajne zadruge. Čim
bodo postavljene uprave in
bodo predpisano pripravljene,
bodo te zadruge lahko takoj
prevzele razdeljevanje živ-
ljenjskih potrebščin.
Vse zaplenjene trgovine po-
beglih Švabov in narodnih iz-
dajalcev bodo v prvi vrsti pri-
šle v zadružne roke. Zato je
potrebno, da se zadruge hitro
organizirajo, ker dokler za-
drug ni, ne more nihče reflek-
tirati na te trgovine.
Poleg nabavno-prodajnih
zadrug bo važno organiziratTo
hočem posebej poudariti.
Hmeljarska zadruga, ki se mo-
ra kar najhitreje organizirati,
naj ima izključen namen, or-
ganizirati vse pridelovalce
hmelja. Ta zadruga naj ima tu-
di vso prodajo hmelja v svojih
rokah. Na ta način bodo izlo-
čeni vsi posredovalci in pre-
kupčevalci hmelja, ki so boga-
teli na račun našega malega
kmeta.
Razumljivo je, da bodo po-
leg nabavno-prodajnih zadrug
in hmeljarske zadruge potreb-
ne še mnoge druge. Zlasti
v kmetijstvu bodo potrebne
kot na primer mlekarske, sa-
djarske, vinarske, poljedelske
in strojne zadruge. Okupator
je ponekod moral zapustiti na-
kopičene poljedelske stroje. Te
stroje moramo danes smotrno
porazdeliti v tiste kraje, kjer
nobenih ni. Tako bomo najbolj
koristili stvari hitre obnove.
Zadružništvu v naši osvobo-
jeni domovini so odprta vrata.
Na nas samih je ležeče, kako
bomo vse panoge zadružništva
organizirali z namenom, kori-
stiti najširšim ljudskim mno-
žicam. Naša ljudska oblast pa
bo nudila zadmžništvu vso
pomoč.
(Nova pot, 23. junija 1945, str. 3)   (
Partnerstvo Rdečili križev
Rdeči križ Celja in partnerskega mesta Singen zadnja tri leta
izredno dobro sodelujeta, jutri pa bo v dvorani celjskega Narod-
nega doma podpis partnerske listine obeh humanitarnih organi-
zacij.
Rdeči križ Singena je v tem času pomagal Celjanom pri
vzdrževanju beguncev in pomoči socialno šibkim družinam,
tudi jutri pa bodo v mesto ob Savinji pripeljali 7 ton pomoči
v prehrambenih in higienskih izdelkih.
___IS
Gornjegrajčanl o letošnjem
proračunu
Svetniki gornjegrajskega občinskega sveta so v petek, 9.
junija, razpravljali o občinskem proračunu, ki naj bi v letošnjem
letu znašal približno 103 milijonov tolarjev.
Do naslednje seje bodo na novo oblikovali še nekatere prora-
čunske postavke, saj so se strinjali, da bodo znotraj proračun-
skega denarja zagotovili 15 milijonov tolarjev za asfaltiranje
ceste Završka kapela-Žačka lipa. Za dokončanje tega odseka,
dolgega 3,3 kilometre, bo tudi država prispevala 7 milijonov
tolarjev, ker sodi to območje med demografsko ogrožena. Svet-
niki upajo, da jim bo občinski proračun na naslednji seji, ki bo
23. junija, uspelo spraviti pod streho. Če bodo tudi v preostalih
zgornjesavinjskih občinah sprejeli svoje proračune, bodo lahko
kmalu pričeli s samostojnim delom.
KL
Kučanov obisk
v Turčiji
Slovenski predsednik
Kučan je obiskal Turčijo,
kjer se je sestal z najvišjim
državnim vodstvom
- s predsednikom Demire-
lom, premierko Cillerjevo
in predsednikom parla-
menta. To je bil prvi obisk
na najvišji ravni, odkar sta
Ljubljana in Ankara avgu-
sta 1992 vzpostavili diplo-
matske stike. Obisk naj bi
pripomogel k boljšemu so-
delovanju med državama,
predvsem na gospodar-
skem področju, saj je imela
Slovenija lani v trgovanju
s Turčijo primanjkljaj. Dr-
žavnika sta podpisala spo-
razum o sodelovanju v kul-
turi, izobraževanju in zna-
nosti. Turčija pa je za Slo-
venijo pomembna tudi za-
to, ker je pridružena člani-
ca EU in Zahodnoevropske
unije, poleg tega pa je čla-
nica zveze Nato. Turški
predsednik je poudaril, da
imata obe državi pomemb-
no vlogo pri vzpostavljanju
miru in stabilnosti na Bal-
kanu. Kučan pa je menil,
da se Slovenija zaveda go-
spodarske zmogljivosti
Turčije ter njene vloge in
pomembnega mesta v azij-
skem svetu.
Američani rešili
piiota
Ameriški vojaki so rešili
pilota vojaškega letala F-
16, ki so ga bosanski Srbi
prejšnji petek sestrelili
v bližini Banja Luke. Pilot
se je šest dni skrival v srb-
skih gozdovih v bližini se-
streljenega letala. Ko so na
sedežu zveze Nato v Avi-
anu prestregli signal iz pi-
lo to vega oddajnika, so se
odločili za akcijo. V njej so
sodelovali ameriški heli-
kopterji, področje nad ak-
cijo pa so preletavala Na-
tova letala, ki niso posre-
dovala, čeprav so bosanski
Srbi streljali na helikop-
terje. Bosanski Srbi so ta
teden izpustili še 111 zaje-
tih vojakov Unproforja, ta-
ko, da jih 65 še vedno zadr-
žujejo kot talce, 90 pa jih je
obkoljenih v njihovih opo-
riščih. Zaradi srbskega ne-
popuščanja sta se EU in
Nato odločila, da v Bosno
pošljeta enote za hitro po-
sredovanje; te bodo lahko
opravljale tudi bojne nalo-
ge in bodo v sestavu Un-
proforja. Če bo to odobril ^
še Varnostni svet, bo okoli
10 tisoč dobro izurjenih vo-
jakov, predvsem iz Velike ^
Britaije in Francije, v Bos- '
no prišlo v začetku julija.   |
Pomoč biižniemu 1
vzliodu \
Na Bližnjem vzhodu se je
mudil nemški kancler
Kohl, konec tedna pa je tja
dopotoval še ameriški dr-
ža\Tii sekretar Christopher.
Kohl se je sestal s tremi
glavnimi akterji za prihod-
nost miru na Bližnjem
vzhodu - izraelskim premi-
erom Rabinom, jordanskim
kraljem Huseinom in vo-
djem PLO Arafatom. Nem-
ški kancler je Izraelu in
Jordaniji v imenu EU ob-'
ljubil 420 milijonov dolar-
jev za izgradjo vodnih si-
stemov na dveh najpo-
membnejših rekah Jamuku
in Jordanu, ki ju bosta lah-
ko izkoriščali obe državi.
Palestinskim oblastem
v Gazi in Jerihu pa je nem-
ški državnik podaril 10 mi-
lijonov mark pomoči. Ame-
riški državni sekretar
Christopher na Bližnji
vzhod ni prinesel denarja,
pač pa bo že trinajstič po-
sredoval v sporu med Izra-
elom in Sirijo, državama,
ki sta najbolj pomembni za
splošen mir na Jutrovem.
Weinricli za
zapalii
Oblasti v Jenmu so areti-
rale mednarodnega terori-
sta nemškega rodu Johan-
nesa Weinricha, desno roko
znanega kriminalca Carlo-
sa Iliča Ramireza Sanche-
za, bolj znanega pod
vzdevkom Šakal. Weinrich
naj bi bil odgovoren za naj-
manj tri napade - na Radio
Svobodna Evropa
v Miinchnu, napad na izra-
elsko letalo na pariškem le-
tališču Orly in za napad na
diplomata Saudske Arabije
na veleposlaništvu v Ate-
nah. Policija ga je iskala že
dvajset let, na sled pa mu je
prišla v Damasku leta
1991. Jemenska policija ob
aretaciji ni vedela, koga je
zajela, saj je zločinec imel
dva potna lista, s katerima
je prikrival svojo pravo
identiteto. Najprej se je za-
pletlo tudi pri predaji Ber-
linu, saj so oblasti v Sani
menile, da je kriminalec
v lanski jemenski vojni de-
lal za nasprotno - adensko
stran, vendar so ga potem
končno le predale nemškim
oblastem.
65 iet po poboju
v Katinskem gozdu so se
z veliko žalno slovesnostjo
spomnili na več kot 20 tisoč
Poljakov, ki so jih sovjetski
varnostni organi na okru-
ten način ubili leta 1940.
Prvi so zločin odkrili Nern-
ci. Zaradi bojazni, da bi se
ob začetku druge svetovne
vojne zaradi pokola po-
slabšali odnosi med Sovjet-
sko zvezo in zaveznicami,
pa je ostal prikrit. Resnica
je prišla na dan, ko so po
Jelcinovem prihodu na
oblast v Rusiji odprli neka-
tere dosjeje, ki so imeli oz-
nako »Nikoli odpirati«. Iz
njih so izvedeli, da se je
Stalin na ta način maršče-
val za žrtve, ki jih je sovjet-
ska republika imela leta
1920 v kratki vojni s Polj-
sko. Danes, 55 let po poko-
lu, so ruski-poljski odnosi
zaradi poboja še vedno na-
peti, povrh vsega pa se ru-
ski predsednik Jelcin slo-
vesnosti v Katinskem goz-
du ni hotel udeležiti. Kot
vzrok za to je navedel dej-
stvo, da se tudi poljski
predsednik Walensa ni
udeležil proslave v Moskvi
ob 50. obletnici zmage nad
fašizmom.
Šest iet po
Tiananmenu
Na Kitajskem pa so se
spomnili študentskih de-
monstracij na Trgu nebe-
škega miru pred šestimi le-
ti, ki so jih oblasti krvavo
zatrle. Posebnih slovesno-
sti ni bilo, saj so jih oblasti
odsvetovale, disidente pa
so celo odpeljale iz mesta.
Ti so že večkrat zahtevali
pomilostitev vseh politič-
nih zapornikov, vendar so
naleteli na gluha ušesa. Na
Kitajskem se razmere v še-
stih letih od pokola na Ti-
ananmenu niso bistveno
spremenile. Disidente še
vedno zapirajo in mučijo,
ljudem prepovedujejo
združevanja, kratijo jim
pravico svobode govora in
veroizpovedi. Še v slabšem
položaju so pripadniki
drugih, nekitajskih narod-
nosti. Ne glede na vse to so
ZDA Kitajski ta teden še za
leto dni podaljšale status
države z največjimi trgo-
vinskimi ugodnostmi.
St. 24. - 15. iunii 1995
GOSPODARSTVO
4_
Emovi hlapci Jerneji
Delavci Ema Imajo v rokah otiločbo višjega sodišča, denarja pa še dolgo ali pa sploh ne bodo videli
Po zakonodaji so delavcem
sicer priznane pravice do od-
pravnin, regresa in podobnih
nadomestil, v praksi pa se
takšne pravice pogosto izkaže-
jo zgolj kot papirnate obljube
in metanje peska v oči. To lah-
ko potrdijo Emovi delavci, ki
jim je sodišče sicer priznalo
njihove pravice, kdo jim bo iz-
plačal denar, pa je seveda dru-
go vprašanje.
Zgodba se začenja pred tre-
mi leti, natančneje 1992, ko so
iz celjskega Ema kot tehnolo-
ški viški odšli prvi delavci. Ta-
krat je bil Emo še dnižbeno
podjetje, s pomočjo svobodne-
ga sindikata so ti delavci vlo-
žili tožbo na prvostopenjskem
sodišču in zahtevali izplačilo
odpravnin, regresa in nadome-
stila za neizkoriščen letni do-
pust. Sodišče je njihove zah-
tevke priznalo, v Emu pa so se
potem pritožili na višje so-
dišče.
Medtem je Emo prešel pod
državno streho oziroma pod
Koržetov sklad, odhajanje lju-
di se je nadaljevalo, s tem da
so ti delavci od ministrstva za
delo dobili vsaj minimalne od-
pravnine, ni pa Koržetov sklad
hotel niti slišati o kakršnem-
koli priznavanju pravic iz ča-
sov družbenega podjetja. Lani
je potem šlo v stečaj pet Emo-
vih družb, to so Posoda, Hišna
energetika, Intel, Vzdrževanje
in Energetska oprema. Vse
premoženje je šlo v stečajno
maso, stečaji teh finn pa še
vedno niso rešeni. Za približno
1600 delavcev v teh petih po-
djetjih v stečaju je sindikat
potem vložil terjatve v skupni
višini 110 milijonov tolarjev.
Sodišče v Ljubljani je pred
kratkim razsodilo v prid 130
delavcem Ema Posode in 27
delavcem Ema Kontejnerji,
priznali so jim pravico do od-
pravnine, neizkoriščenega let-
nega dopusta in regresa. In tu
se začenja problem. Ljudje
imajo v rokah odločbe drugo-
stopenjskega sodišča, glede na
to, da se stečaji vlečejo kot ja-
ra kača, zahtevki pa sodijo
v stečajno maso, delavci seve-
da ne vedo, na koga naj se obr-
nejo, da jim bo zagotovil ures-
ničitev sodno priznanih
pravic.
IB
Po informacijah iz Sklada za razvoj bo morda v kratkem tudi
bolj jasna usoda družbe Emo Etcrna. Emo Eterna naj bi bilo
namreč eno tistih podjetij, ki bi jih Sklad za razvoj vključil
v tako imenovani Special Bestructuring Project (SRP) holding,
ki sta ga skupaj ustanovila Sklad za razvoj in Evropska banka
za obnovo in razvoj. EBRD naj bi prispevala 25 milijonov
ekujev svežega kapitala in 5 milijonov ekujev tehnične pomoči.
Sklad za razvoj pa bo v holding vključil nekatera svoja podjetja.
Celjsko podjetje naj bi bilo v holdingu 5 do 7 let, po prestruktu-
riranju pa bi ga prodali in s tem privatizirali.
Večina bo žela izgubo
Odkupna cena pšenice mora biti višja, zahtevajo pridelovalci
Slovenska vlada je pred
kratkim sprejela tržni red za
pšenico, ta prinaša določene
novosti, ki pa so že sprožile
val nezadovoljstva med slo-
venskimi kmetijci.
Nekatere določbe se v pri-
merjavi z lanskim letom si-
cer niso bistveno spremenile.
Letošnjo letino pšenice bo
odkupovala Direkcija Repu-
blike Slovenije za blagovne
rezerve, kupec bo moral od-
kupiti vso pšenico, ki ustreza
veljavnim predpisom, od-
kupno ceno pa tudi letos do-
loča slovenska vlada. Bistve-
ni novosti sta naslednji: ve-
ljavnost tržnega reda za pše-
nico se določi za enako ob-
dobje kot je določeno za trg
z žiti v Evropski uniji, od-
kupna cena pa se določi za
pšenico standardne kakovo-
sti in ne za posamezne kako-
vostne razrede. Odkupna ce-
na za standardno kakovost
pšenice, pripeljane na od-
kupno mesto, pa znaša 25,29
tolarjev za kilogram.
Odkupna cena je določena
na podlagi ugotavljanja do-
mačih stroškov pridelave
pšenice in na osnovi usmeri-
tev pri določanju cen
v evropskih državah. Spreje-
ta odkupna cena za pšenico
standardne kakovosti naj bi
po začasnih izračunih Kme-
tijskega inštituta Slovenije
v celoti pokrivala stroške
pridelave pšenice. Dokončna
odkupna cena pa bo valori-
zirana z 80 odstotno ugotov-
ljeno rastjo cen na drobno
v obdobju april - junij 1995.
V primerjavi s prejšnjimi
leti naj bi letos več pozorno-
sti namenili kvaliteti pridel-
ka, na ceno pa bo bistveno
vplivala vsebnost surovih
beljakovin. Pšenica, ki bo
navzgor odstopala s količino
surovih beljakovin, bo po se-
danjih izračunih lahko pla-
čana do 31,49 tolarjev za ki-
logram. To pomeni, da bo
odkupna cena pokrila stro-
ške samo tistim prideloval-
cem, ki se po produktivnosti
že lahko primerjajo s pride-
lovalci v ostalih evropskih
državah. Podobno kot pri
mleku bodo torej tudi pri
pšenici nagrajeni samo naj-
boljši, vsi ostali pa bodo naj-
brž prihodnje leto pošteno
razmislili, ali bodo svoja po-
lja sploh še zasejali s pše-
nico.
Nič čudnega torej, če je
tržni red pošteno razjezil ve-
lik del slovenskih kmetijcev.
Ti so prepričani, da jim je
vlada ponudila sramotno
nizke odkupne cene, te bi
morale biti po ocenah pride-
lovalcev višje vsaj za 20 od-
stotkov oziroma 5 tolarjev za
vsak kilogram.
V celjskem Mlinsko predelo-
valnem podjetju Klasje oce-
njujejo, da se bo odkup letoš-
nje letine pšenice pričel okoli
10. julija, začetek žetve bo se-
veda v precejšnji meri odvisen
od vremena. Lani so odkupili
1508 ton žit od družbenega
sektorja in 2456 ton od zaseb-
nih pridelovalcev. Kakšne ko-
ličine bodo pridelovalci v silo-
se pripeljali letos, je po bese-
dah Silve Trstenjak težko na-
povedati. Pogoji odkupa so
določeni s tržnim redom, na
kar v Klasju nimajo nobenega
vpliva. Menijo pa, da se marsi-
kateri manjši pridelovalci žita
sploh ne bodo odločili za pro-
dajo. Med drugim tudi zaradi
stroškov plačevanja potrebnih
analiz, ta pa skupaj s promet-
nim davkom znaša skoraj 5 ti-
soč tolarjev. Podobna cena
analiz je sicer veljala tudi lani,
vendar je pri lanskem odkupu
analizo plačal kupec, torej dr-
žavna direkcija, letos pa bodo
strošek morali poravnati pri-
delovalci sami.
Raziični pogiedi
Konusa in Siciada
Probleme naj bi rešili na pogovoru
z ministrom Tajnikarjem
Predstavniki konjiškega
Konusa in Sklada za razvoj, ki
je lastnik podjetja, se trenutno
pogajajo o tem, kako bi rešili
problem dobrih 17 milijonov
mark dolgov.
Brez teh obveznosti bi na-
mreč po oceni direktorja Ko-
nus Holdinga Adolfa Kloko-
čovnika večina Konusovih po-
djetij poslovala pozitivno.
Terjatev Sklada bi v Konusu
radi spremenili v kapitalski
delež, vendar Sklad vztraja pri
reševanju problematike s ste-
čajem katere izmed družb ozi-
roma prisilne poravnave.
V Konusu pa so prepričani, da
je probleme mogoče reševati
tudi brez takšnih skrajnih
ukrepov.
Pred kratkim se je vodstvo
Konusa sestalo tudi z občin-
skim vodstvom. Bili so enotne-
ga mnenja, da je Konus treba
ohraniti kot celoto in s tem
zagotoviti vsaj sedanjih 700
delovnih mest, obenem pa so
se dogovorili za skupno strate-
gijo nastopanja do republiške-
ga sklada.
Predstavniki Konusa in ob-
činske komisije, v njej so žu-
pan Janez Jazbec, podžupan
Velimir Cugmas, predsechiik
občinskega sveta in državni
poslcmec Stane Frim ter dr-
žavni svetnik Franc Ban, so
sklenili, da bo občina v krat-
kem organizirala sestanek
z gospodarskim ministrom dr.
Maksom Tajnikarjem in pred-
stavniki Sklada. Ljubljanča-
nom bodo predlagali reševanje
starega dolga po tretjinah.
Tretjino dolga naj bi Konusu
odpisali, tretjino bi reševali
z najetjem dolgoročnega poso-
jila z moratorijem pri odplače-
vanju, tretjino dolga pa bi re-
ševali z dokapitalizacijo.
TASK
Oeiničarji na potezi
o morebitnem povezovanju Splošne
banke Velenje v večjo bančno skupino
bodo odločili delničarji
Po nekaterih informacijah
naj bi zašla LB Splošna banka
Velenje v finančne težave, za-
voljo katerih naj bi ji grozila
združitev z SKB banko. Gene-
ralni direktor LB Splošne
banke Velenje Rafko Berloč-
nik takšne informacije zanika
in zatrjuje, da v banki nimajo
prav nobenih težav. O tem, ka-
ko bodo poslovali v prihodnje,
pravi Berločnik, pa bodo odlo-
čali predvsem delničarji.
Na upravnem odboru ban-
ke, ki se je sestal prejšnji te-
den, so ugotovili, da je bilo po-
slovanje banke v prvih štirih
mesecih letošnjega leta uspeš-
no. Do konca septembra, ko se
bo iztekel rok za dokapitaliza-
cijo, si bodo tudi v LB Splošni
banki Velenje prizadevali
zbrati predpisani jamstveni
kapital, ki bi jim omogočil, da
bi ohranili samostojnost. Po
Berločnikovih besedah imajo
v banki realne možnosti, da
kapital  zberejo  pravočasno,
čeprav tudi š tem še ni do-
končno razjasnjen način po-
slovanja v prihodnje. Zaradi
racionalizacije pKJslovanja na-
mreč razmišljajo o povezova-
nju v bančno skupino. »Ta
opcija je še odprta,« je menil
Berločnik, »tudi katera banč-
na skupina naj bi bila to, za
zdaj še ne vemo. O tem bodo
odločili naši delničarji, ki ima-
jo v rokah moč odločanja. Za
razliko od drugih bank, v ka-
terih je management precej sa-
mostojen, so pri nas delničarji
tisti, ki sprejemajo končne od-
ločitve.«
Glede na Berločnikove trdi-
tve lahko torej pričakujemo,
da bodo v LB Splošni banki
Velenje skušali zbrati potre-
ben kapital do 30. septembra,
nakar pa naj bi se banka po-
slovno povezala z enim od več-
jih bančnih sistemov, pri tem
pa formalno pravno ostala sa-
mostojna banka.
KL
Ponudba:
- Grško podjetje Active Tra-
de nudi pomaranče, prehram-
bene izdelke, pisarniško pohi-
štvo, sanitarno opremo, pre-
proge in Unisex oblačila. In-
formacije: tel. 0030/31-225-
459 in fax 0030/31-288-107.
- Slovaško podjetje Tiga nu-
di športna oblačila. Informaci-
je: tel. in fax 0042/813-21-347
(Štefan Finta).
-Ameriško podjetje Spiral
Binding Company nudi pisar-
niško galanterijo in drobne
uporabne predmete. Informa-
cije: tel. 001/201-256-0666 in
fax 001/201-256-5981 (Step-
han Roth).
Povpraševanje:
- Malteška družba AMJ In-
vestments išče proizvajalce
gum, zračnic, kirurške in me-
dicinske opreme, cementa in
pip za kajenje. Informacije:
tel. 00356/871-261 in fax
00356/688-356 (Alfred Fe-
nech).
- AvstrijskopodjetjeRimatic
želi razširiti svoje poslovne
usluge, zato išče kontakt s po-
djetji, ki jih zanima generalno
zastopstvo v Avstriji in obrat-
no. Informacije: tel. in fax
0043/1278-38-92 (Thomas
Sorz).
- Italijansko podjetje Botti-
gelli (proizvajalec lekarniške
opreme) išče zastopnike. In-
formacije: tel. 0039/4-628-123
in fax 0039/4-800-46-95 (Fer-
dinando Fortunato).
- Ameriška agencija US Fri-
endship exchange za izmenja-
vo prijateljstev in poslovnih
kontaktov išče zastopnika za
Slovenijo. Informacije: tel.
001/703-920-1517 in fax 001/
800-225-1414 (Romei Fakher).
- Nizozemska družba za pro-
dajo električnih žarnic Lohuis
išče imena in podatke podjetij
na tehničnem področju za raz-
širitev svojega tako imenova-
nega koncesijskega sistema.
Informacije: tel. 0031/1606-
26-51 in fax 0031/1606-31-75
(Frank Van Den Berg).
— Nizozemsko podjetje Bay-
ens Aluminium BV s podruž-
nico v Belgiji povprašuje po
odlivkih, ceveh in plosko va-
ljanih izdelkih iz bakra, mede-
nine in brona ter po plosko
valjanih izdelkih iz nerjaveče-
ga in galvaniziranega jekla.
Informacije: tel. 0031/4160-
44-702 in fax 0031/4160-42-
214 (Noel Bayens).
informacije:
- v čitalnici Infolinka sta na
ogled kataloga podjetij iz Ko-
reje in Tajvana. Tel. 061/125-
01-22.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int.290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Na dražbi Siciada
tUdI delnice
Pivovarne Lašico
Desetega julija bodo na
Ljubljanski borzi že tretjič
prodajali svežnje delnic, ki
so jih podjetja pri lastnin-
skem preoblikovanju pre-
nesla na Sklad za razvoj.
Na tokratni dražbi sklada
bodo predvidoma naprodaj
svežnji delnic 80 podjetij.
Pooblaščene investicijske
družbe se bodo lahko pote-
govale za 97 svežnjev del-
nic, ker je Sklad za razvoj,
podobno kot na drugi draž-
bi, razdelil svežnje večjih
vrednosti. Skupna vred-
nost kapitala, ki bo napro-
daj na tretji dražbi Sklada,
znaša 7,4 milijarde tolar-
jev. S celjskega območja
bosta na tej dražbi kupcem
na voljo tudi dva desetod-
stotna svežnja delnic Pivo-
varne Laško.
Prvi naroic za
Libelo
Na celjskem sodišču je
bil pred dnevi prvi narok
v stečajnem postopku za
celjsko Libelo. Od vseh pri-
javljenih terjatev upnikov
v višini 2,2, milijardi tolar-
jev znašajo terjatve 625 de-
lavcev približno 243 mili-
jonov tolarjev. Bivši Libe-
lini delavci zahtevajo iz-
plačilo razlik do kolektivne
pogodbe, odpravnin in re-
gresov. O delavskih terja-
tvah pa naj bi govorili na
drugem naroku, ki bo
predvidoma septembra.
Takrat bodo obravnavali
tudi zahtevo sindikata, da
se iz stečajne mase izločijo
počitniške kapacitete
v Umagu, ki so last sindi-
kata oziroma delavcev.    „
Podjetnišica
pisarna v Celju?
Državna Pospeševalna
mreža za malo gospodar-
stvo naj bi se postopoma
razvijala tudi na lokalnem
nivoju, o organiziranosti
regionalne pospeševalne
mreže pa razmišljajo tudi
na Celjskem. Ta naj bi de-
lovala na območju 15 občin
celjske regije z regijsko po-
djetniško pisarno v Celju.
Dopolnjevali naj bi jo po-
djetniško pospeševalni
centri v občinah Celje, Ža-
lec, Laško, Šmarje, Šentjur
in Slovenske Konjice ter
podjetniško informacijske
pisarne v drugih manjših
občinah. Osnovni cilj Re-
gijskega podjetniškega po-
speševalnega centra pa bo
večja profesionalizacija
storitev obstoječe pospeše-
valne mreže.
Poslovno trgovsici
objekt na Dolgem
polju
v naselju Dolgo polje
v Celju so delavci Ingrada
začeli s pripravljalnimi de-
li za gradnjo novega po-
slovno trgovskega objekta.
Zgradba bo imela približno
dva tisoč kvadratnih me-
trov površin, v njej pa bodo
trgovina z živili, tržnica,
pekarna, mesarija in stori-
tvene dejavnosti. Gradnja
trgovsko poslovnega ob-
jekta bo predvidoma zak-
ljučena do konca letošnje-
ga leta. ^
Št. 24. - 15. funii 1995
5
GOSPODARSTVO
(Ne)učinkovitost
do pokazal čas
$odo zadnji ukrepi rešili težave naših Izvoznikov?
^ Na Celjskem še skromni odmevi
slovenska vlada je pred dnevi sprejela
nekaj ukrepov za izboljšanje položaja
slovenskih izvoznikov, ti pa očitno še ni-
so povsem prepričani, da so vladni možje
tudi v resnici prisluhnili njihovim opozo-
rilom.
Vlada je sprejela predlog zakona
o Slovenski izvozni družbi, predlog za-
kona o zagotavljanju sredstev za subven-
cioniranje prispevkov delodajalcev za
socialno varstvo, sklep o možnosti po-
daljšanja roka za plačilo električne ener-
gije in sklep o povišanju cen bencina.
Zakon o Slovenski izvozni družbi naj bi
spremenili tako, da bo v prihodnje izvoz-
na družba lahko v večji meri zavarovala
kratkoročna izvozna tveganja za posle
v tujini. Za subvencioniranje prispevkov
za socialno varstvo naj bi iz proračuna
letos namenili 10 milijard tolarjev, ta^
sredstva pa bi lahko dobili veliki neto
izvozniki in tista podjetja, ki izvažajo na
tržišča, kjer sta plačilno sredstvo ameri-
ški dolar in italijanska lira ter tako ime-
novani delovno intenzivni izvozniki.
Sredstva za te subvencije pa naj bi delo-
ma zbrali tudi z višjo ceno bencina.
Kako pa zadnje ukrepe komentirajo
izvozniki na Celjskem?
Ivan Federnsberg, vodja izvoza v celj-
ski Cinkarni je povedal: »Trenutno je še
prezgodaj, da bi ocenjeval zadnje ukrepe
vlade, s katerimi naj bi pomagali izvoz-
nim podjetjem. Natančno namreč sploh
še ne vemo, kaj bodo odločitve vlade po-
menile v praksi. Nove ukrepe spremlja-
mo iz sredstev javnega obveščanja, zato
o tem, kakšen bo dejanski vpliv, ne mo-
remo govoriti. Položaj izvoznikov je se-
veda neugoden, na eni strani zaradi sve-
tovnih gibanj tečajev in na drugi strani
zaradi relativne revalorizacije tolarja
proti marki. Za ustvarjeno marko dobi-
mo manj, kot pa je dejanski porast cen
v Sloveniji.«
Jure Toplak, namestnik generalnega
direktorja za poslovne enote v tujini po-
djetja Gorenje Gospodinjski aparati:
»Natančno ne vem, kaj bo to pomenilo,
saj dejansko nimamo še ničesar v rokah.
Za naše podjetje je tečaj velik problem,
ker izvažamo 95 odstotkov naših izdel-
kov. Sicer pa problem, ki ga mi vidimo,
ni zgolj tečaj, ampak tudi razlika med
notranjo inflacijo in tečajem. Oboje bi
moralo biti v pravem sorazmerju. Mi-
slim, da bo država morala pripraviti dol-
goročne načrte, če bo hotela ohraniti iz-
vozno politiko, ki je za majhno državo
dolgoročno zelo pomembna. Računamo
na določene olajšave, kako pa bo v resni-
ci, bomo šele videli, ko bomo naredili
določene izračune.«
Jože Pelko, direktor Steklarne Roga-
ška Slatina: »Zadnjih ukrepov vlade ne
morem podrobneje komentirati, ker še
nimamo konkretnih navodil. Na splošno
menim, da se stvari odvijajo v pravo
smer, vendar je luknja, ki je nastala, že
zelo velika. Če lahko tako rečem, apetit
je velik, možnosti pa omejene, saj denar-
ja iz proračuna ni. O dejanskem progra-
mu, s katerim naj bi pomagali izvoznim
podjetjem, se bomo še pogovorili na go-
spodarski zbornici.« IB, DS
Na desnem bregu
Laško zdravilišče se bo v naslednjib
letih razširilo In obogatilo ponudbo
Prihodnji mfssec bodo
v Zdravilišču Laško začeli
z novimi programi rekreacij-
skega oddiha in počitnic, s či-
mer naj bi odslej napolnjevali
vse večjo vrzel, ki nastaja za-
radi zmanjševanja gostov
z napotnicami. Kljub slabši
kupni moči še vedno poslujejo
dobro, na leto ustvarijo okrog
600 milijonov tolarjev prihod-
ka, zato bodo še letos pričeli
s kar precejšnjimi naložbami,
ki ne bodo obogatile samo nji-
hove ponudbe, ampak bodo
prispevale še k večjemu razvo-
ju turizma v Laškem.
Zdravilišče ima trenutno
250 ležišč, zmogljivosti pa že-
lijo v prihodnjih letih povečati
z obnovo treh depandans
v Debru. Pogoj, da se bodo na-
ložbe sploh lotili, je omejitev
hitrosti prometa po magistral-
ni cesti na 30 km na uro. Bolj
kot obnova zapuščenih depan-
dans je ta čas na prvem mestu
izgradnja zunanjega in nato še
adaptacija notranjega bazena.
Bazena bosta med sabo pove-
zana, oprema zunanjega, ki bo
meril 170 kvadratnih metrov,
pa bo prirejena tudi za goste
z berglami in invalidskimi vo-
zički.
Nova naložba, ki naj bi jo
končali v enem letu, bo stala
zdravilišče okrog 170 milijo-
nov tolarjev. Polovico denarja
bodo zagotovili sami, 17 mili-
jonov tolarjev naj bi dala dr-
žava, ostalo pa bodo posojila.
Pri tem v zdravilišču računajo,
da bi podjetja, pri katerih bi
najeli posojila, svoj vložek
kasneje spremenila v delnice.
Zdravilišče Laško je namreč
tik pred tem, da se kot d.o.o.
vpiše v sodne registre. Ko bo
sprejet zakon o javnih podjet-
jih, se bo združilo z družbo
Terme, ki so jo pred časom
ustanovili za pospeševanje
razvoja turizma v Laškem, in
se nato preoblikovali v delni-
ško družbo. 95 odstotni lastnik
nove družbe bo pbčina, ostalo
bodo podjetja, ki so ustanovila
Terme.
Zdravilišče Laško naj bi se
po besedah direktorja Romana
Matka razvilo v nekakšno tu-
ristično podjeteje, ki pa bo še
naprej svoj razvoj gradilo na
visoki kakovosti medicinskih
storitev in dobri termalni vodi.
Dve novi vrtini jim bosta za-
gotovili zadosti vode za daljše
obdobje. V prihodnjih letih, za
zdaj so to samo še želje, bodo
uredili še prostor pred uprav-
no zgradbo. Prestavili bodo
sedanja parkirišča in na njiho-
vem mestu uredili park s pavi-
ljonom za pitje termalne vode.
Kokosova vrvica za hmeliišča
Trenutno Jo že preizkušajo na Inštitutu za hmeljarstvo In
pivovarstvo v Žalcu____
Živopisane plastične vrvice po savinjskih
hmeljiščih bodo morda nekoč zamenjale po-
sebne kokosove vrvice, ki jih že vrsto let upo-
rabljajo angleški in ameriški hmeljarji. Prvi so
jih je v Slovenijo pripeljali v celjskem podjetju
Grin, trenutno pa kokosove vrvice preizkušajo
v hmeljskih nasadih Inštituta za hmeljarstvo
in pivovarstvo v Žalcu.
Podjetje Grin se sicer ukvarja z lesno dejav-
nostjo, kot je povedal direktor Boris Košutnik
pa so že pred časom navezali poslovne stike
z gospodarstveniki iz Sri Lanke. »Sodelujemo
s firmo, ki združuje 60 podjetij, kar tri četrtine
teh podjetij pa izdeluje proizvode iz kokosovih
vlaken. Iz Sri Lanke že nekaj časa uvažano na
naše tržišče palmino šoto, ki se uporablja
toredvsem v vrtnarstvu in po odmevih sodeč
daje zelo dobre rezultate. Kasneje smo se zače-
li pogovarjati o uvozu kokosove vrvice, ki je
v angleških in ameriških hmeljiščih nadome-
stila uporabo plastičnih vrvi. Narejene so iz
kokosovih vlaken, torej iz povsem naravnega
materiala, ki se v dveh letih razgradi v kom-
post in zato ne obremenjuje okolja. O uporabi
kokosovih vrvic smo se pogovarjali tudi z eko-
logi, ki to novost podpirajo, problem pa je
v tem, da pri nas o ekologiji veliko govorimo,
država pa takšnih stvari ne stimulira,« pravi
Boris Košutnik.
Kokosove vrvice so začeli preizkušati tudi
na žalskem inštitutu, iz Sri Lanke so jim pri-
peljali tri različne tipe teh vrvic. Razen v labo-
ratorijih jih preizkušajo tudi'v tamkajšnjih
poskusnih nasadih hmelja in po prvih ocenah
so rezultati ugodni, saj je vrvica ne le naravni
material, temveč tudi izredno močna in zane-
sljiva opora hmeljskim sadikam. »Debelina
kokosove vrvice je 3,5 do 4 milimetre, zaradi
njene hrapavosti se hmelj lažje vzpenja, prav
tako je vrvica primerna za stročnice, nasade
kumaric in podobno. Po naših ocenah savinj-
ski hmeljarji letno potrebujejo preko milijona
metrov vrvice, tako da je tudi za naše poslovne
partnerje to tržišče zanimivo. Edini problem je
cena, saj je kokosova vrvica dražja v primerja-
vi s plastično. Vendar če upoštevamo stroške,
ki jih imajo pridelovalci z uničevanjem plasti-
ke in obremenjevanje okolja, potem je tudi
razlika v ceni bistveno manjša. Poleg tega bi
ceno lahko znižali tudi z uveljavljanjem nižjih
carinskih stopenj, saj sodi vrvica med repro-
dukcijski material. Skratka, prepričan sem, da
je kokosova vrvica zanimiva novost na našem
tržišču in da jo bodo podobno kot angleški in
ameriški uporabljali tudi slovenski hmeljarji,«
še dodaja Boris Košutnik.
IB
Boris Košutnik: »Država, ki se zaveda pomena
ekologije, bi morala spodbujati uporabo na-
ravnih in neškodljivih materialov.«
Napoveduje se
sušno poletje
Piše Jožica Maltarič
V mesecu juniju smo vsi pri-
čakovali višje tečaje in večji
promet z vrednostnimi papirji,
nekaj zaradi objav o izplačilu
dividend nekaterih delniških
družb, nekaj pa zaradi želja in
pričakovanj, da bo mrtvila na
delniškem trgu vendarle ko-
nec. A če pogledamo samo po-
nedeljkov promet, ki je znašal
na A kotaciji 466 mio SIT na
OTC trgu pa 51 mio SIT, tor-
kovi posli na A kotaciji je bilo
za 9,4 mio, na OTC trgu pa 54
mio SIT, vidimo da prave ži-
vahnosti ni. To je zaskrbljujo-
če tako za nekatere investitor-
je, ki v trenutnem položaju ne
želijo realizirati izgube (pro-
dati VP po nižjih cenah, kot so
jih kupili), kot tudi za večino
borzno-posredniških hiš, saj
se na trgu VP napoveduje suš-
no poletje.
V petek dne 9. junija je Ban-
ka Slovenije organizirala
dražbo 3. izdaje blagajniških
zapisov z nakupnim bonom.
Vlagatelji so pričakovali neko-
liko nižjo izklicno ceno. Pov-
prečna ponderirana cena je
znašala 100,6% teoretične
vrednosti zapisa, najvišja po-
nujena cena 103,0%, najnižja
realizirana cena pa 100,4%.
Pri teoretični ceni je nominal-
na obrestna mera tolarskega
dela zapisa 9%, toirej jo 10%
inflacija izniči. Tako je treba
s kuponi oz. popustom pri vpi-
su novih blagajniških zapisov
ustvariti realen donos. Nakup
blagajniških zapisov Banke
Slovenije (BZNB) po teoretič-
ni ceni finančno ni razumljiv,
saj zdaj izračuni kažejo, da so
tudi bančne vloge donosnejše.
Možnosti, da bi bil novi BZNB
čimbolj zanimiv je veliko: po-
membna bosta cena kupona na
sekundarnem trgu oz. popust
pri vpisu novih blagajniških
zapisov. Popust je predvsem
odvisen od gibanja tečaja
nemške marke. Nekateri me-
nijo, da novi BZNB ne bodo
zanimivi toliko časa dokler
bodo na trgu kuponi 2. izdaje
BZNB, ki zagotavljajo donos-
nejšo naložbo. Od gibanja te-
čaja marke je odvisno, kako
dolgo se ne bodo izkoristili
stari kuponi.
V minulih dneh je vlada na-
povedala pomoč velikim iz-
voznikom, podjetjem ki svoje
izdelke prodajajo na trgih,
kjer jim jih plačujejo v lirah
ali dolarjih in delovno inten-
zivnim izvoznikom. Izvozniki,
ki želijo dobiti pomoč, ne bodo
smeli prekoračiti dogovora
o plačah. Položaj slovenskih
izvoznikov je bil lani in letos
čedalje slabši. Letošnja pozi-
tivna plačilna bilanca (171
mio USD v prvih treh mesecih)
in trgovinska bilanca s tujino
(16" mio USD do konca marca),
sta povzročili naraščanje de-
viznih rezerv, ki so še bolj
okrepile tolar. Podjetja, ki bo-
do želela subvencionirati svoje
prispevke (22,6%) za socialno
varnost se bodo morala po mo-
rebitnem sprejetju predloga
zakona v državnem zboini pri-
javiti na javni razpis, ki ga bo
objavilo Ministrstvo za gospo-
darske dejavnosti.
V teh dneh upniki Rogaške
prijavljajo terjatve, saj se je
v Rogaški ZHT in holding za-
čel postopek prisilne poravna-
ve. Izredni zbor delničarjev bo
v mesecu juliju, redni letni
zbor pa avgiista. Sicer pa tako
pripravljajo načrt finančne or-
ganizacije. Največji delničar
Rogaške je Sklad za razvoj, ki
ima 52% delež delnic. Obstaja
možnost, da v primeru prijave
vseh terjatev upnikov družbi
zmanjka premoženja za njiho-
vo poravnavo, tako zavarovani
upniki ne bodo mogli izterjati
vseh terjatev. V Skladu za raz-
voj kot tudi v Rogaški zatrju-
jejo, da se bodo stečaju družbe
izognili, saj bi bila v tem pri-
, meru škoda še večja.
Vzpodbudni
podatki
v šestih naravnih zdra-
viliščih na Celjskem so pri
številu nočitev že lani pre-
segli leto 1990, ki je za ana-
litike tega dela slovenskega
turizma zadnje normalno
primerljivo leto. Po podat-
kih Skupnosti slovenskih
naravnih zdravilišč bodo,
sodeč po prvih mesecih, le-
tošnji rezultati še boljši,
oziroma bodo ostali na lan-
ski ravni.
Od januarja do konca
maja je bilo v zdraviliščih
Dobrna, Laško, Atomske
Toplice, Rogaška Slatina,
Topolšica in Zreče nekaj
manj kot 52.500 gostov.
V primerjavi z enakim ob-
dobjem lani je bilo nekoli-
ko manj gostov le v zdravi-
lišču Dobrna. V ostalih
zdraviliščih, razen v Roga-
ški Slatini, je letošnja rast
števila gostov višja od re-
publiškega povprečja. Pri
tem je zlasti vzpodbudno,
da se v primerjavi z lani
povečuje število tujcev.
Število nočitev se je v petih
letošnjih mesecih najbolj
povečalo v Zrečah, največ
nočitev na Celjskem in tudi
med vsemi slovenskimi na-
ravnimi zdravilišči, pa so
zabeležili v Rogaški Sla-
tini. JI
Proficia-Dadas in CBII spo-
ročata, da vrednost enote vza-
jemnega sklada Herman Celj-
ski na dan 14-Junij-95 znaša
1.147,39 SIT.
Št. 24. - 15. funif 1995
VROČA TEMA
«1
Voda iz rudnika
Pivovarna In Gratex našla skupni jezik — ¥ Laškem končno rešili problem z votlo?
Po številnih neuspelih dogo-
vorih glede uporabe vode iz la-
škega rudnika, so Rudniki rja-
vega premoga Slovenije in
Gratex na eni strani ter Pivo-
varna Laško, Komunala Laško
in Občina Laško na drugi stra-
ni, uskladili pogoje, ki naj bi
zagotavljali nemoteno osla-bo
z vodo. Kaže, da bo komunala
dela na zajetju vode le lahko
dokončala in tako pridobila
dovoljenje za uporabo vodovo-
da, s katerim bo Laško dolgo-
ročno preskrbljeno z vodo. Če
bo tako kot napovedujejo, bo-
do dela končana že v prvi po-
lovici julija.
Zgodovina rudnilca In
vode
Rudnik v Laškem je star že
več kot dvesto let, rov, iz kate-
rega naj bi izkoriščali pitno
vodo, pa so začeli graditi ko-
nec prejšnjega stoletja. V delu,
kjer so izviri vode, to je štiri
kilometre od vhoda v notra-
njost, so rov gradili po drugi
svetovni vojni. Voda iz rudni-
ka teče že več kot štirideset let.
Črpanje vode ni potrebno, ker
teče prosto, gravitacijsko. Pre-
taka se po tristo metrih višin-
ske razlike predno pride do ro-
va in ima konstanten dotok (ne
glede na vremenske pogoje).
Vhod oziroma izhod ima rud-
nik v Rečici in na Breznem. To
je pomembno zaradi zračenja,
saj je Brezno višje, kar omogo-
ča naravno zračenje. Rudnik je
med Rečiško in Sedraško doli-
no, voda pa prihaja iz Govške-
ga hriba in je velikega pome-
na, ker diTigih virov v bližini
Laškega ni. V vsaki sekimdi
priteče 37 do 45 litrov vode.
Zaradi  izredne kvalitete je
primerna za stekleničenje. Ko
so zapirali rudnik in iskali
programe za prezaposlitev de-
lavcev, je bila ena izmed mož-
nosti tudi izraba vode za ste-
kleničenje in prodajo. Žal iz
tega potem ni bilo nič.
Ideja o zajetju vode je že
stara, obnovili pa so jo avgu-
stu leta 1992, ko so prenehali
kopati premog in rudiiik zapr-
li. Po projektu za zapiranje
rudnika bi naj rov na vhodu
zazidali in voda bi bila v tem
primeru za vedno izgubljena.
Pivovarna Laško pa se je za to
vodo močno zanimala, zato je
leta 1993 v sanacijo rova in
izdelavo prve faze zajetja vode
vložila nakaj več kot šesto ti-
soč mark. Že prej je pivovarna
veliko investirala v vodovodno
infrastrukturo, saj je voda za
njeno tehnologijo izrednega
pomena.
Stvari so se zapletle
Za vodo pa se ni zanimala
samo pivovarna, ampak tudi
Komunala Laško, oziroma ob-
čina Laško. Marca 1993 je bil
sklenjen dogovor med komu-
nalo in Rudniki rjavega pre-
moga Slovenije, da se komu-
nali zagotovi pravica do izko-
riščanja vode (brezplačno) ter
da se takšen dogovor prenese
tudi na morebitne naslednike
RRPS. »Na podlagi tega smo
potem pričeli z deli, ki so
vključevala napeljavo štiri ki-
lometre dolgega cevovoda
v jami, izdelavo črpališča in
priključka na laški vodovod.
Dela je izvajala komunala, sa-
nacija rova se je pričela v ma-
ju, vsa ostala dela pa so bila
končana v začetku julija. Tisto
leto je bila izredna suša, zato
smo se odločili, da del na za-
jetjih vode še ne končamo, am-
pak zaradi njenega pomanjka-
nja vodo začnemo kar uporab-
ljati. Analiza vode, ki jo je
opravil Zavod za zdravstveno
varstvo Celje, je pokazala, da
je voda neoporečna. Sklenili
smo, da bomo dela končali po-
zimi, ko bo potreba po vodi
manjša. Zima je prišla, odnosi
so se začeli krhati. Največje
težave so nastopile jeseni
1994, ko je republiški rudarski
organ z odločbo jamo zaprl,
prepovedan je bil vstop in tudi
vode nismo mogli več uporab-
ljati. Takrat je podjetje Gratex
iz Rečice dobilo odločbo Agen-
cije za privatizacijo, da je last-
nik rova. Gratex je v večinski
lasti RRPS in rov je bil le do-
kapitalizacijski vložek v hče-
rinsko podjetje. Težave so se
začele že prej z raznimi neute-
meljenimi prijavami na urba-
nistični in sanitarni inšpekciji.
Na naš naslov so prihajale šte-
vilne zahteve po obnovi po-
stopkov pridobitve dovoljenj,
razni računi in dopisi, enkrat
od Gratexa, drugič od RRPS.
Spodbijali so tudi projekte, ki
so bili že narejeni, skratka,
vedno smo naleteli na ovire,
čeprav smo delali za dobro La-
škega, za vse, ki tu živimo.
Sprva nam je RRPS postavljal
nemogoče pogoje, na katere
nismo mogli pristati in tako so
se stvari le zavlačevale. Dogo-
varjali smo se s predstavniki
RRPS-ja in Gratexa. Končno
so popustili in pristali na po-
goje, ki zagotavljajo, da bomo
v letošnji sezoni vodo le lahko
uporabljali,« pravi direktor
Komunale Laško Ivan Kenda,
ki je bil včasih tehnični vodja
rudnika v Laškem.
Pivovarna naj bi rov
odkupila
Po zadnjih dogovorih je Pi-
vovarna pripravljena rov od-
kupiti po cenitvi, ki jo je priz-
nala Agencija za privatizacijo
RS in sicer v višini 153 tisoč
nemških mark. Pripravljena
pa je tudi financirati sanacijo
rova v obsegu, ki je nujen za
odprtje jame. Ker formalno
pravnega lastništva ni mogoče
takoj izvesti, bodo sanacija
opravili preko Gratexa. Pojav-
lja se vprašanje, ali pivovarna
sploh lahko odkupi rov, ki je
ostanek rudnika v lasti države.
Odgovore bo potrebno poiska-
ti pri ustreznih ministrstvih.
Komunala je na Ministrstvo
za okolje in prostor dala proš-
njo za koncesijo vode, odgovo-
ra pa še ni. Zakon o varstvu
okolja dopušča koncesijsko
pogodbo, v kateri se voda ne
plačuje, če gre za posebne pri-
mere, kot je uporaba vode za
oskrbo kraja. Laščani pa bi
'vodo potrebovali že poleti.
DAMJANA SEME
Podjetje Gratex iz Rečice pri
Laškem je državno podjetje,
ustanovljeno je bilo julija
1993, ukvarja se s proizvodnjo
in predelavo ter s prodajo ka-
menega agregata in rjavega
premoga iz Zasavja. Zaposle-
nih je 23 ljudi. Direktor Drago
Rebrica pravi, da je v njiho-
vem interesu, da se na podlagi
sklepa skupščine Gratexa ter
s pridobljenim dovoljenjem
vlade rov proda Pivovarni La-
ško, poudaril pa je tudi, da ne
vidi ovir za nadaljnje sodelo-
vanje. Predkupna pogodba za
pivovarno je že pripravljena in
čaka na dokončno uskladitev.
Glavni rov v Rečici so leta 1992 zaprli, februarja letos pa je bila
izdana odločba, da ga lahko spet uporabljajo.
Po letu dni spet
pogovori
LJUBLJANA, 13. junija
(Večer) - Po več kot letu
dni se je za zaprtimi vrati
sestala krovna komisija
predstavnikov vlade in
rimskokatoliške cerkve.
Dogovorili so se, kako bodo
nadaljevali pogovore, je
povedala ministrica Meta
Zupančič, ki vodi vladni
del komisije. Predstavniki
cerkve pa so povedali, da se
niso strinjali z vladnimi
izhodišči za nadaljevanj^
pogovorov. I
Ostrejši sindikalni
boj
LJUBLJANA, 12. junija
(Delo) - Položaj zaposlenih
v negospodarstvu se je v le-
tu dni še poslabšal, so ugo-
tovili na javni seji predsed-
nikov enajstih vodstev sin-
dikatov javnega sektorja.
Zato so svojim članom, jav-
nosti in vladi sporočili, da
bodo do uresničitve zahtev
zaostrili sindikalni boj.
Zahtevajo med drugim po-
stopno izenačevanje izho-
diščne plače v gospodar-
stvu in negospodarstvu.
Izhodiščna plača v nego-
spodarstvu je namreč sedaj
skoraj za 25 odstotkov niž-
ja kot v gospodarstvu. Če
se s 1. julijem ne bo pove-
čala, napovedujejo upora-
bo vseh sredstev sindikal-
nega boja, tudi splošno
stavko.
710 milijonov
dolarjev dolga
LJUBLJANA, 9. junija
(Delo) - Slovenska pogajal-
ska skupina in mednarodni
koordinacijski komite sta
sklenila prvi okvirni spora-
zum, s katerim naj bi naša
stran prevzela 18 odstot-
kov skupnega dolga bivše
SFRJ, ki izhaja iz novega
finančnega sporazuma iz
leta 1988. Po sklenitvi do-
končnega sporazuma naj bi
se dolžniki iz Slovenije re-
šili klavzul o solidarnostni
odgovornosti, Slovenija pa
naj bi svoj del dolga zame-
njala za obveznice dveh se-
rij. Danes znaša skupni
dolg približno 4,7 milijarde
tolarjev, kar bi za Sloveni-
jo pomenilo 837,9 milijona
dolarjev. Ker pa bodo vra-
čilo dobili le čisti upniki,
bo znesek znašal okrog 710
milijonov dolarjev.
Proti žalni seji
LJUBLJANA, 12. junija
(Večer) - Slovenska naci-
onalna stranka (SNS) na-
sprotuje žalni seji državne-
ga zbora v spomin na pobi-
te domobrance med vojno
in druge zamolčane žiive
neposredno po drugi sve-
tovni vojni, je v odgovoru
na pismo Jožefa Školča za-
pisal predsednik stranke in
vodja poslanske skupine
Zmago Jelinčič. Ugotavlja,
da bi se bilo primerno po-
kloniti spominu na vse žr-
tve druge svetovne vojne,
a se boji, da bi žalna seja
ponovno pomenila polari-
zacijo. Poleg tega bi se po
njegovem bilo treba spom-
niti tudi 19 tisoč civilistov,
ki so jih med vojno pobili
belogarditi, domobranci
ter italijanski in nemški
okupator.
Denacionalizacija kot iara kača
ir Cellu rešena petina zahtevkov - Zatika se pri kaUrlh, plačah, zahtevnosti dela, oagovornosti,...
Ko je bil jeseni 1991 v Sloveniji \
sprejet Zakon o denacionalizaciji si <
večina državljanov ni znala predstav- \
Ijati, kako bodo zakonska določila iz- <
peljana tudi v praksi. Zdaj, tri leta in :
pol kasneje, je jasno, da se v njegovem ;
izvajanju zatika prav vsepovsod. Po-
stopki so izredno zahtevni, zakon je'
v posameznih določilih zelo tog in me-
stoma tudi nedorečen, današnja stvar-
nost pa se močno razlikuje od časov
poznih štiridesetih in petdesetih let,
v katere sega večina nacionalizacij
premoženja. In kaj je doslej storila
država, da bi zagotovila izvajanje za-
kona, ki ga je sama sprejela?
Načelnik Upravne enote Celje
Damjan Vrečko pojasnjuje, da je bilo
v Celju skupaj vloženih 1.072 zahtev-
kov za vrnitev premoženja, doslej pa
je rešena dobra petina zadev, saj je
bilo izdanih 237 odločb. Pri tem je
treba poudariti, da so komisije pred-
nostno obravnavale popolne vloge in
zahtevke, kjer ni bilo večjih nejasno-
sti. Če nekoliko poenostavimo, naj-
zahtevnejši postopki še čakajo na re-
ševanje. Pri tem pa je kar takoj na
začetku treba zapisati, da so za vode-
nje postopkov denacionalizacije
v Upravni enoti Celje pristojni 4 de-
lavci, ki vsega dela - tudi na račun
izredne zahtevnosti - preprosto ne
zmorejo.
Za vsako dodatno zaposlitev mora-
jo v upravni enoti dobiti sogla.sje dr-
žave (trenutno čakajo na odobritev
zaposlitve še dv(?h delavcev), a kaj, ko
že vnaprej vedo, da zanimanja za to-
vrstno delo ne bo. Plača diplomirane-
ga pravnika, ki v zvezi z denacionali-
zacijo vodi strokovno izredno zahtev-
ne upravne postopke, se namreč vrti
okoli 70 ali 80 tisočakov, za ta denar
pa strokovnjaki preprosto niso pri-
pravljeni delati. V Celju tako razmi-
šljajo o angažiranju zunanjih strokov-
njakov, a tem bi morali plačevati real-
no ceno dela, kar pa je seveda že dru-
ga pesem.
Z reformo lokalne samouprave, ki
je v Sloveniji zaživela z letošnjim 1.
januarjem, je vodenje postopkov po
zakonu o denacionalizaciji preneseno
v delokrog upravne enote, občine pa
so v postopkih zastopane kot stranke
oziroma zavezanci za vrnitev premo-
ženja.
Razkorak med zabtevki In
odločbami
v Celju je bilo za denacionalizacijo
stanovanjskih hiš, poslovnih stavb,
stanovanj,  poslovnih  prostorov  in
stavbnih zemljišč vloženih 700 zah-
tevkov, doslej pa je rešenih 150. Pri-
bližno 250 vlog trenutno stoji, ker so
vezane na Zakon o stavbnih zemljiš-
čih, ki naj bi bil v državi sprejet do
konca   leta.   Preprosto   povedano,
v upravni enoti bi zdaj zanje lahko
izdali negativne odločbe, po sprejemu
zakona o stavbnih zemljiščih pa bij
upravičenci morali začeti nov pošto-j
pek.  Predlog  zakonskega  besedila
predvideva, da bi zdajšnjo pravico]
uporabe po kratkem postopku lahko \
spremenili v lastninsko pravico, zato \
negativnih odločb v upravni enoti ne j
izdajajo, saj bi 250 upravičencemj
z njimi dodobra zagrenili življenje in j
podaljšali pot do pridobitve lastnin-
ske pravice.
V kvoto 150 rešenih zadev pa sodi
vrnitev 28 stanovanjskih hiš, 224 sta-
novanj, 80 poslovnih prostorov ter
53.800 m^ stavbnih zemljišč. Ministr-
stvo za kulturo, pristojno za denaci-
onalizacijo stavb, ki so bile razglašene
za kulturne spomenike, iz Celja
obravnava 13 zadev, vendar je doslej
v treh letih in pol uspelo rešiti le
2 zahtevka.
Za denacionalizacijo kmetijskih
zemljišč in gozdov je bilo v Celju vlo-
ženih 312 zahtevkov, izdanih pa je 57
odločb, s katerimi je bilo razlaščen-
cem vrnjenih 74,8 hektarov kmetij-
skih zemljišč in 334 hektarov gozdov.
Za denacionalizacijo podjetij je bilo
vloženih 60 zahtevkov, doslej pa je
rešenih polovica. V naravi je bilo vr-
njenih 14 podjetij oziroma obratoval-
nic, odškodninski delež pa je bil priz-
nan v 16 primerih.
Odgovornost države
Država Slovenija je pred tremi leti
in pol sprejela Zakon o denacionaliza-
ciji, za njegovo izvajanje pa nikoli ni
v celoti prevzela odgovornosti. Kako
si sicer drugače razlagati njeno nepri-
pravljenost, da prevzame jamstvo za
delovanje odškodninskega sklada.
Zakon o denacionalizaciji so vse od
sprejema naprej bolj ali manj uspešno
skušali spreminjati, a noben od teh
poskusov ni bil naravnan v smer nje-
gove učinkovitosti. Po treh letih in pol
tako še vedno lahko rečemo, da ima-
mo zgolj zakon zaradi zakona, počas-
nost izvajanja pa pušča grenak pri-
okus in slabo voljo vsem tako ali dru-
gače prizadetim. Upravičenci do vrni-
tve so nejevoljni, ker morajo na reši-
tev svojih zahtevkov tako dolgo čaka-
ti, zavezanci za vračanje ostajajo v ne-
gotovosti, v veliki meri so blokirani
postopki lastninjenja v podjetjih, zob
časa pa najeda vse objekte, ki v času
denacionalizacijskega moratorija niso
deležni niti osnovnih vzdrževalnih
del...
V stranki SKD, ki ves čas podpira
dosledno izvajanje zakona o denaci-
onalizaciji, zdaj pravijo, da bodo
sprožili postopek, po katerem bi
upravnim delavcem, ki vodijo denaci-
onalizacijske postopke, država priz-
nala plačilo nadur, upravnim enotam
pa dovolila nekaj dodatnih zaposlitev.
Jurij Malovrh, poslanec SKD v držav-
nem zboru in šentjurski župan vidi
nepripravljenost države, da bi prevze-
la jamstvo za delovanje odškodnin-
skega sklada v tem, da ni zanesljivih
virov za njegovo redno polnjenje.
Predsednik stranke Lojze Peterle pa
stoično ugotavlja, da je težava v za-
pletenosti postopkov, ko je vračanje
odvzetega premoženja povsem dru-
gačno od postopka, s katerim si je
država le-to prisvojila.
Celjski svetniki so na svoji zadnji seji
sprejeli izjavo volje v zvezi z denaci-
onalizacijo poslovno-stanovanjske hi-
še Gosposka 25 v Celju. To je bila prva
razprava v zvezi z denacionalizacijo
po reformi lokalne samouprave, v ka-
teri je občina udeležena kot stranka
v postopku oziroma zavezanec za vr-
nitev premoženja. O zadevi so tokrat
razpravljali in po pojasnilu, da svetni-
ki postopka v nobenem primeru ne
morejo ustaviti oziroma njegovo reše-
vanje vrniti za korak nazaj, saj ga
v celoti vodi upravna enota, poobla-
stili svoj odbor za finance, da v pri-
hodnje obravnava vse denacionaliza-
cijske zadeve in v imenu svetnikov
daje tudi izjave volje.
Strasti v Sloveniji so se v zvezi z de-
nacionalizacijo ponovno razvnele
s predlogom poslancev SNS Zmaga
Jelinčiča in Polonce Dobrajc o začasni
ustavitvi vračanja premoženja (razen
sakralnih objektov) Cerkvi, o sami
učinkovitosti zakona in možnostih za
pospešitev postopkov pa še vedno ni
ničesar rečenega oziroma narejenega.
Pa bi država počasi le morala začeti
razpletati klopčič, ki si ga je zaradi
nedoslednosti in nedorečenosti pri
sprejemanju zakonodaje, sama za-
pletla. Če zaradi drugega ne, že zato,
ker so sirom Slovenije v zadnjih treh
letih in pol zrasli številni Kolizeji,
z njimi pa tudi brez tragičnih zaključ-
kov di-žava le izgublja.
IVANA STAMEJČIČ
Šff. 24. - 15. iunif 1995
7
INTERVJU - DOGODKI
Vsega je kriva država
iupan Janez Zahrastnik o nekaterih nalholi perečih problemih, ki tarejo novo občino Radeče
v radeškem občinskem svetu vse bolj vre.
»ozicija in opozicija, vsaka ima po osem svet-
nikov, se iz seje v sejo vse težje dogovarja in
iprejema odločitve, s katerimi se strinjata obe
itrani. Opozicija, ki jo sestavljajo stranke po-
piladi, očita poziciji, to je Zvezi za napredek
fladcč in radeškega območja, da si je doslej
prigrabila vse pomembnejše položaje v občini
ju da na sejah z navadno večino glasov zavrača
jse njihove pobude in zahteve. Pravi še, da je
(odu izbilo dno dogajanje na zadnji seji sveta,
predvsem ob sprejemanju in zavračanju njiho-
0h pripomb na predlog občinskega statuta,
spornih je pet členov, in če se stranke o njih ne
^odo mogle dogovoriti do naslednje seje, bo
opozicija onemogočila sprejem tega najpo-
gembnejšcga dokumenta občine.
Kako na takšne težave, ko si že prav na
iačetku oblikovanja občine stojita nasproti
]va bloka, gleda župan Janez Zahrastnik?
Trenutne razmere v Radečah so res izjemno
ežke. Vendar pri tem ne gledam s političnega,
anpak zlasti z gospodarskega zornega kota.
Politična trenja so drugotnega pomena, po-
nebna so le toliko, kolikor ovirajo reševanje
laših ključnih problemov. Prav vseeno je, ali
)0 določilo v občinskem statutu takšno ali
iirugačno, saj od statuta ne bomo živeli. Bo-
dočnost občanov in občine je odvisna od tega,
lako bomo rešili naše najbolj pereče probleme.
^Tu mislim na vse slabo, kar je občini prinesla
jgradnja hidrocentrale v Vrhovem. Občani so
na volitvah gotovo razmišljali o teh problemih
in me izvolili za župana, ker so pač presodili,
|da bom za občino lahko naredil veliko korist-
nega. Enako velja tudi za Zvezo za napredek
Badeč. Predolgo ukvarjanje z obrobnimi poli-
tičnimi problemi je prava izguba časa, in če se
bbčinski svet kmalu ne bo lotil in tudi rešil
bravih problemov, potem se bodo tudi ti spoli-
fizirali. Takrat bodo za razmere v občini krive
prav vse stranke in njihovi svetniki. Bodo le-ti
^pali priznati, da so kar šest sej občinskega
sveta sprejemali statut?
Savske elektrarne kot investitor in država so
pred desetimi letimi obljubljali veliko. Kaj je
od tega ostalo danes?
Radečani niso z navdušenjem sprejeli grad-
nje hidrocentrale, so pa razumeli, da je treba
jač na njihovem območju zajeziti reko. Neko-
iko so jih potolažila tudi zagotovila, da zaradi
tega strahovitega posega v prostor njihovo živ-
ljenje ne bo prav nič oteženo, prav nasprotno,
obljubili so nam, da bomo dobili več kot smo
imeli prej. Ob zagotovilih, da bodo graditelji
sproti, na koncu pa povsem »pospravili za sa-
bo«, so nam namreč tudi obljubili, da bomo
zaradi spremembe namembnosti zemljišč ob
Savi dobili rento, s katero bomo lahko uredili
številne svoje komunalne, gospodarske, social-
ne in druge probleme, ki jih je prinesla grad-
nja. Vse to je zapisano v dokumentu, ki se
imenuje Odlok o gradnji HC Vrhovo in ki ga je
sprejela nekdanja laška skupščina. V odloku je
tudi zapisano, da bo hidrocentrala lahko zače-
la obratovati šele takrat, ko bodo vse obljube
uresničene in ne bo več nobenega spornega
vprašanja. Tu mislim na urejanje cestnega
omrežja in še zlasti na radeško obvoznico, na
celotni komunalni sistem, na posege v zaščite-
no staro mestno jedro in kar je tudi zelo po-
membno, na obljubo, da bo Sava čistejša za en
razred.
Hidrocentrala Vrhovo že daje prve kilovate
električne energije, v Radečah pa so razmere še
slabše kot pred začetkom gradnje. Zakaj?
Zmanjkalo je denarja in investitor je zapu-
stil mnoga ključna vprašanja, ki živo zadevajo
ljudi v naši občini, še posebej v Vrhovem in
v Radečah. Vse je razkopano, neurejeno in
nedograjeno. Ob vsakem deževju imajo v sta-
rem mestnem jedru poplave v kleteh, česar
prej ni bilo, zaradi nekajletnih težkih prevozov
je veliko regionalnih in magistralnih cest po-
polnoma uničenih, nihče pa noče biti odgovo-
ren za popravilo. Ne vemo, kdo bo rešil pro-
blem zalednih voda na celotnem desnem pre-
delu od potoka Sopote, in kdaj bo končno
zgrajena obvoznica. Pravijo, da se je ustavilo
zaradi težav pri odkupu nekaterih zemljišč, mi
pa vemo, da gradnja stoji, ker ni denarja. Po-
vsem razumem vse večje nezadovoljstvo obča-
nov, ni mi pa vseeno, ko svojo jezo stresajo na
svojo sedaj najbližjo institucijo, to je občinsko
upravo, v kateri sedijo trenutno le trije ljudje.
In ta uprava naj zdaj prevzame koordinacijo
med vsemi ministrstvi, odgovornimi za grad-
njo hidrocentrale, ki je vsedržavnega pomena?
Takšnega razmišljanja ne sprejemamo, zato
bomo najverjetneje že kmalu o problemih ob-
vestili prav vso slovensko javnost. Naj vsi ve-
do, kako so zaradi neodgovornega obnašanja
države ogroženi življenjski interesi naših ob-
čanov. Pravijo, da je za nas zmanjkalo denarja,
vendar polnega obratovanja ne bomo dovolili
vse dokler v celoti ne bodo izpolnjena prav vsa
zagotovila, zapisana v odloku.
Kaj pa, če vas bo država pustila na cedilu?
To se ne sme zgoditi. Država bo morala
poiskati denar. Trenutno ga iščejo z amand-
maji k letošnjemu proračunu, prav tako pa
v Savskih elektrarnah pravijo, da bi za uredi-
tev Radeč lahko najeli posojilo. Trdijo namreč,
da bi ob polnem obratovanju hidrocentrale
Vrhovo, že v pol leta dobili denar povrnjen.
Zato mislim, da se v Ljubljani zavedajo svoje
odgovornosti in vseh obveznosti do naše obči-
ne. Če bo treba, bom v Radeče pripeljal tudi
celotni državni zbor.
Ste se takrat, ko ste prevzemali funkcijo
župana, zavedali, kakšne težave vas čakajo?
Seveda sem vedel, saj problemi niso novi.
Nisem pa pričakoval, da se bodo zadeve še bolj
zapletle. Od marca naprej dobivamo od države
vse bolj jasen odgovor, da denarja ni, tako da
so mnogi investitorji, ki so povezani z glavnim
investitorjem, še pred izpolnitvijo svojih obvez
zapustili Radeče.
Nekaj ostrih puščic ste v zadnjih mesecih
poslali tudi proti novi občini Laško.
Gre za gradnjo objekta, v katerem bo nov
zdravstveni dom, ki ga v Radečah resnično
potrebujemo. Izvajalec gradbenih del, trbo-
veljski Rudar, je letos ustavil gradnjo, češ da
mu investitor, Zdravstveni dom Radeče, dol-
guje za lani okrog 40 milijonov tolarjev. Ker je
do konca lanskega leta bil investitor bivši laški
izvršni svet, naša občina je obveznosti prevze-
la šele letos, se sprašujemo, čigav je dolg. Naš
gotovo ni, saj ne moremo prevzeti dolgov za
nazaj, ampak le od 1. januarja naprej. Zato
bomo tudi iz proračuna in drugih virov zago-
tovili denar za dokončanje objekta, o dolgovih
pa se želimo čim prej pametno pogovoriti
z Laščani.
Če se zapleta že zaradi novega zdravstvene-
ga doma, je potemtakem mogoče pričakovati,
da bo med obema občinama veliko težav pri
delitvi skupnega premoženja.
Prizadevam si, da bi bili odnosi m^d občina-
ma bolj plodni in pošteni. Nihče ne sme poza-
biti, da so Radeče sodile k laški občini več kot
tri desetletja in v tem času veliko prispevale
v družbeni bruto proizvod skupne občine. To
še zlasti velja za šestdeseta leta, ko je bila
industrija v Radečah bolj razvita, ko še ni bilo
Tima in ko Pivovarna ni tako cvetela kot da-
nes. Radeče so torej za skupno občino prispe-
vale'toliko in toliko, zato hočemo na račun
tega danes tudi nekaj imeti. V mnogih lepih
stavbah v Laškem je tudi nekaj dela in denar-
ja, ki so ga ustvarili Radečani. Laški župan
Peter Hrastelj ne odklanja razprave o delitveni
bilanci, vendar se nam zdi čudno, da občina
Laško še vedno nima komisije, ki bo zadolžena
za reševanje tega vprašanja. V Radečah želimo
pošteno igro, če pa ne bo šlo,' bomo pač pokli-
cali skupino strokovnjakov. Najslabše bi bilo,
če bi prišlo do kregarij, od katerih ne bo nihče
imel koristi.
Poleg vseh težav, ki ste jih že našteli, in za
katere trdite, ni krivo novo vodstvo, imajo
Radečani še dosti drugih razlogov, zaradi ka-
terih niso zadovoljni v svoji občini.
Radeška občina, ki sicer uradno sodi v celj-
sko regijo, je vezana na številne centre in vsem
tem centrom smo odveč. Zato imajo naši obča-
ni veliko slabše pogoje za življenje kot jih
imajo v drugih občinah. Povsem na obrobju
smo, na nas so pozabljali takrat, ko smo bili še
laška občina, zdaj nas odrinjajo še bolj. Na
področju elektrogospodarstva smo vezani na
Trbovlje in Krško, naša omrežna skupina je
trboveljska, naša vodna skupnost je v Novem
Mestu, cestno podjetje v Ljubljani, policija
v Celju. Kako naj živimo tako razbiti! Poleg
tega nas z vsemi regijskimi središči povezujejo
ceste, ki niti ne zaslužijo tega imena, o radeški
železniški postaji pa je bolje, da molčim. Če
k temu dodam še posebnost, po kateri postaja
naš kraj vse bolj znan, to pa so vse številnejši
izgredi gojencev popravnega doma, potem je
edino, kar lahko pričakujemo to, da se nas
bodo sčasoma ljudje začeli izogibati. Mi pa
smo mislili in upali, da bomo v občini razvijali
turizem. Zelo si prizadevam, da bi se čim prej
rešili vseh bremen in upam, da me bo pri tem
podprl tudi občinski svet. Želim, da bi Radeče
dobile vsaj nekaj samostojnih institucij. Želi-
mo imeti izpostave nekaterih državnih orga-
nov, celoten oddelek policije s stalno dežurno
službo, tako da mi ne bo treba več poslušati
tožb občanov, ki so jih pretepli pobegli delik-
venti, želimo imeti opremljene ekipe za reševa-
nje morebitnih problemov na hidrocentrali, da
našim gasilcem, popolnoma neopremljenim, ne
bo treba več reševati nesreč ob izlitju mazuta.
Ali lahko kot donedavni in dolgoletni direk-
tor Radeče papirja poveste, zakaj so, kot je
slišati, razmere v tovarni čedalje bolj kritične?
O tem ne želim govoriti in vsa pojasnila in
komentarje prepuščam novemu direktorju.
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA
Na Šmarskem dovoli telefonov
Telefonija na območju bivše
šmarske občine je bila v Slove-
luji med najmanj razvitimi, po
petkovi slavnostni vključitvi
ttovih zmogljivosti pa je vsaj
Ha slovenskem povprečju.
Vlada bivše šmarske občine
J€ 1. 1992 zaključila izgradnjo
Central ter omrežja v Rogatcu,
Podčetrtku ter v krajevnih
skupnostih Sv. Florjan, Do-
lačka Gora in Dobovec, nato
pa so se lotili v petek uradno
^klj učene naložbe v preosta-
lih predelih občine. Z naložbo
^ vrednosti 7 milijonov mark
^ pridobili centrale ter
"^mrežje še v krajevnih skup-
nostih Podsreda, Bistrica ob
^otli, Kozje, Polje ob Sotli,
ouče. Pristava, Zibika, Tin-
ino, Kristan Vrh, Mestinje,
Kostrivnica, Sladka Gora ter
^Šentvidu. Z gradnjo so začeli
^ Začetku preteklega leta, na
"fiienjenem območju pa so
Priključili tisoč novih naročni-
kov.
Kot je povedal Marjan Dro-
fenik, predsednik organizacij-
skega odbora, sicer pa bivši
podpredsednik šmarske vlade
ter sekretar za gospodarstvo,
ostajajo v občini le še tri »sive
lise«. Med njimi omenja kra-
jevne skupnosti Lesično, Za-
gorje pri Lesičnem ter Sv. Šte-
fan, povezane z razvojem tele-
fonije v sosednji, šentjurski
občini.
V posameznem gospodinj-
stvu bivše šmarske občine so
plačali za telefonski priklju-
ček 3500 mark, pri čemer gre
za 1500 nepovratnih ter 2000
mark kredita po 2 odstotni
obrestni meri - k temu je treba
prišteti še izkop do hiše, kar je
moral plačati naročnik. Bivša
občina je za naložbo zagotovi-
la po pol milijona mark demo-
grafskih sredstev ter še dolgo-
ročnega kredita, hkrati pa se
je tudi obvezala za plačilo
obrestne mere za Telekomov
dolgoročni kredit, ki ga je na-
jel v višini 2,5 milijona mark.
Na petkovi slovesnosti
v Podsredi je bivši predsednik
šmarske vlade, Marjan Arali-
ca, posebej opozoril na posluh
celjskega Telekoma, ki je pra-
vočasno pripravil potrebne
projekte za demografsko ogro-
ženo območje. Direktor celjske
enote Telekoma, Jože Palčnik,
pa je zbranim dejal, da so bili
na tem območju pripravljeni
prispevati več kot drugje v dr-
žavi. Opozoril je, da je celjsko
območje po razvitosti telefoni-
je v državi še vedno na repu,
saj je bilo tu v zadnjem deset-
letju manj naložb kot v drugih
regijah.
Slovesnosti v Podsredi se je
udeležil tudi generalni direk-
tor Telekoma Slovenije, mag.
Adolf Zupan, ki je dejal, da je
za nove naložbe premalo de-
narja, zato bo še vnaprej po-
trebno sofinanciranje občin
ter tudi občanov neposredno.
BRANE JERANKO
Križi in težave s pitno vodo
v Šentjurju se lotevajo velike naložbe - vodovoda Iz Hrastja
Ko so se v Šentjurju pred
nekaj leti lotili izgradnje veli-
kega vodovoda Kozarica za
potrebe mesta ter širše okoli-
ce, so pričakovali kar najbolj
ugodne rezultate. S časom se
je izkazalo, da gre za ponesre-
čeno naložbo, saj je vode bi-
stveno premalo, med deževjem
pa teče iz pip kalna tekočina.
Zdaj polagajo velik up v vodo-
oskrbo iz Hrastja pri Loki pri
Žusmu. Pri tem so uspeli rešiti
tudi zaplet z vaščani.
V začetku leta so v Hrastju
izvrtali poskusni vrtini ter
ugotovili, da naj bi dobili kar
40 litrov kakovostne pitne vo-
de na sekundo, kar je toliko
kot trenutno porabijo v vsej
občini. V Šentjurju so navdu-
šeni, saj so prisiljeni »uvažati«
vodo iz celjske ter iz šmarske,
občine. Zaradi nezaupanja pa
so bili bistveno manj navduše-
ni vaščani z vodo bogatega
hribovskega Hrastja, z bojaz-
nijo, da bodo njihove težave
z vodooskrbo pri vsem skupaj
prezrli. V začetku meseca so se
zato v Hrastju sestali z šent-
jurskim županom Malovrhom,
pri čemer so se uspeli zmeniti,
da bi njihove težave rešili že
med prvo fazo gradnje.
Oskrbo osrednjega dela ob-
čine s pitno vodo iz Hrastja so
si zamislili tako, da bi se med
I. fazo povezali s tri kilometre
dolgim vodovodom do Raki-
tovca v KS Slivnica, kjer bi ga
združili z obstoječim vodovo-
dom iz Loke pri Žusmu. S tem
bi se rešili »uvažanja« vode iz
šmarske občine. V II. fazi (ko
bi pridobili tudi dodatne koli-
čine vode za potrebe KS Sliv-
nica) bi obstoječe azbestne vo-
dovodne cevi zamenjali za
večje ter zdravju prijaznejše.
Vse do Čmolice, kjer bi v III.
fazi zgradili velik rezervoar,
od koder bi poskrbeli za potre-
be v širši okolici mesta Šent-
jur, vključno za KS Ponikva
ter KS Dramlje.
Gre za stare načrte, marsi-
kaj pa kaže, da bi lahko s I.
fazo gradnje jeseni resnično
začeli. Zemljišče v Hrastju, ki
je pred časom postalo last
Franca   Škobemeta-Džimija,
tajnika KS Slivnica, bo občina
v prihodnjih dneh odkupila.
Nosilec gradnje novega vodo-
voda bo šentjursko Javno ko-
mimalno podjetje, za I. fazo pa
je nekaj občinskega ter držav-
nega denarja že na razpolago.
BRANE JERANKO
Slovesen
trenutek za
Plesnikov hotel
Jutri, 16. junija, bodo slo-
vesno odprli vrata Hotela
Plesnik, s katerim bodo zao-
krožili turistično ponudbo
v Logarski dolini. Ob prvo-
vrstnih hotelskih sobah in do-
bri hrani bodo svojim gostom
lahko ponudili bazen, solarij
in savno, krona njihove turi-
stične ponudbe pa bo prav go-
tovo mirno in neokrnjeno
okolje.
KL
Pognali čistilno napravo
v torek, 13. junija, je razžveplovalna naprava na bloku
štiri v šoštanjski termoelektrarni pričela z rednim obrato-
vanjem. Ekološka naprava bo emisijo žveplovega dioksida
iz četrtega bloka bistveno znižala, s tem pa v veliki meri
prispevala k čistejšemu zraku v Šaleški dolini.
»Z gradnjo razžveplovalne naprave smo pričeli maja
1993, nadaljevali s strojno montažo v oktobru istega leta
in montažo docela zaključili januarja letos. Sledili so
hladni zagonski preizkusi naprave, takoj zatem pa smo
v februarju uspešno izvedli prvi toplotni zagon,« je pove-
dal Marko Kompan, vodja gradbišča za gradnjo razžve-
plovalne naprave na bloku štiri. Od aprila pa do konca
maja je naprava obratovala poskusno, nakar so obratova-
nje zaključili, v času od 1. do 12. jvmija pa temeljito
proučili delovanje naprave in se posvetili ugotavljanju
morebitnih napak ali pomanjkljivosti. Ker kakšnihkoli
pomanjkljivosti niso ugotovili, je razžveplovalna naprava
lahko pričela v torek redno obratovati. »Zadržati bi
morala 95 odstotkov žveplovih oksidov, najnovejše meri-
tve pa kažejo, da zadrži v povprečju kar okoli 98 odstot-
kov žveplovih oksidov in drugih snovi, ki nastanejo pri
izgorevanju premoga,« je še ocenil Marko Kompan.
Naslednji korak, ki se ga lotevajo v Termoelektrarni
Šoštanj, je gradnja razžveplovalne naprave na petem
bloku, za katero so že izdelali tudi investicijski program.
KL
O izvoznih
težavah
v Šentjurju so v ponedeljek
pripravili pogovor o proble-
matiki izvoza, pri tem pa po-
vabili dr. Vlada Dimovskega,
državnega sekretarja za go-
spodarske dejavnosti.
Med pogovorom s predstav-
niki šentjurskih podjetnikov,
ki jih je to posebej zanimalo, je
Dimovski opozoril na potreb-
ne dolgoročne ukrepe, pri tem
pa poudaril, da obsega izvoz
od 60 do 70 odstotkov bruto
proizvoda. Naši izdelki na tu-
jem ne dosegajo polne cene,
bistveno pa je, da se v času
mirovanja marke cena dela
povišuje, kar ne more vplivati
ugodno. Sicer pa vlada pri-
pravlja podrobnejše analize,
s tem pa tudi nadaljnje ukre-
pe. Pogovor z državnim sekre-
tarjem je pripravila šentjurska
Združena lista.
BJ
it. 24. - 15. funif 1995
VROČA TEMA
8
Raj za odrinjenost
KNilčnl šolski prevozi, ceste In mostovi v občini Luče
v občini Luče se zadnje čase
srečujejo z vrsto cestnih križev
in težav. V Logarsko dolino je
mogoče varno priropotati le
s pomočjo naključja. Cesta od
Ljubnega do Luč, ki jo je vi-
harno obdelala vodna ujma
pred štirimi leti, ostaja žalost-
no razrita. V prvem predlogu
letošnjega državnega proraču-
na tej cesti niso namenili niti
tolarja, po novem pa naj bi za-
njo vendarle našli 200 milijo-
nov tolarjev (od obljubljenih
300) za gradnjo dveh tretjin
načrtovanega odseka. Stari te-
žavi, ki naj bi letos postala le
za dobro polovico manjša, pa
se pridružujejo nove, še zlasti
velja omeniti kritične šolske
prevoze in predvideno začasno
zapiranje ceste Luče-Logar-
ska dolina za avtobusni in to-
vorni promet zaradi sanacije
mostu čez Završki potok pri
Igli.
Posledice odrinjenosti bodo
na vasi vedno bolj občutili.
Naslednji primeri pričajo
o tem, da se v odgovornih služ-
bah na to dolino spomnijo le
v določenih okoliščinah. Veli-
ko lažje je odreagirati na p>o-
sledico kot odpraviti vzrok.
Lažje je prepovedati promet
kot popraviti cesto, dokler je
še čas. Lažje je krajanom vzeti
šolski prevoz, kot jim zagoto-
viti dodatnega. Silno prepro-
sto opravilo republiškega in-
špektorja za promet je, da pre-
voznika na šolski progi dobro-
hotno opozori, da vozi otroke
na lastno odgovornost po ne-
varni gozdni cesti, naj za božjo
voljo neha, kaj pa če bo nesre-
ča! To še ni vse. Drugi pred-
stavnik republiškega inšpek-
torata za promet pa krajanom
Podvolovljeka prepove, da bi
se vozili v šolskem avtobusu,
čeprav drugih linij, razen de-
lavske, nimajo.
Šolski prevozi
že kakšnih dvajset let bo te-
ga, kar so v Lučah organizirali
šolske prevoze. Lučani so med
prvimi na območju bivše mo-
zirske občine poskrbeli, da so
lahko otroci v šolo odhajali or-
ganizirano. Tudi danes je
v Osnovni šoli Blaža Amiča
kar 65 odstotkov vozačev, to je
okoli 134 otrok, ki živijo na
bolj oddaljenih okoliških kme-
tijah. Mnogi med njimi so od
šole oddaljeni več kot 20 kilo-
metrov in morajo na poti v šo-
lo zamenjati dva prevoza. Kot
na primer petošolec Stanko
Klemenšek, ki mora najprej
prepešačiti 2 kilometra iz
Matkovega kota, potem ga od-
peljejo s kombijem do sester
Logar, nakar sede na šolski
avtobus, ki ga pripelje do Luč.
Otroci s tistih kmetij, ki so tik
ob avstrijski meji, imajo naj-
bolj daleč. Ena najbolj kritič-
nih šolskih prog je v Podolševi,
kjer mora pet šolarjev prečkati
aktiven Macesnikov plaz. Le-
tošnjo zimo, ko so bili zasuti
z dvometrsko snežno odejo in
napol odrezani od sveta, so
gorski kmetje svojim otrokom
naredili zasilno brv čez ogro-
men plaz in jih vsak dan po-
spremili po nevarni poti v do-
lino. Drseča gmota se je dnev-
no premaknila tudi za meter
ali več, z njo vred tudi lesena
brv.
»Na našem območju je kar
precej kritičnih šolskih prog,«
nam je povedala Vida Stiglic,
ravnateljica Osnovne šole Bla-
ža Amiča. »Glede na ceste in
njihovo kategorizacijo so
ustrezni le trije prevozi, ki so
na progah Struge, Logarska in
Podvolovljek, preostalih šest,
na progah Krnica, Raduha,
Podveza, Konjski vrh, Podol-
ševa in Matkov kot, pa je vpra-
šljivih glede na urejenost kra-
jevnih in gozdnih cest.«
Slednjih se je v aprilu spom-
nil tudi inšpektor z republi-
škega inšpektorata za promet.
Ogledal si je šolsko progo Lu-
če-Raduha in prevozniku, ki
opravlja v dogovoru s šolo po-
godbeno delo, odsvetoval na-
daljnje prevoze otrok. Pojasnil
mu je, da je tveganje zaradi
nevarne ceste preveliko in da
vozi na lastno odgovornost.
»Zavedam se, da vozim na svo-
jo odgovornost,« pravi Jože
Grmelj, zasebni prevoznik, ki
opravlja prevoze na šolski
progi Luče-Raduha že 18 let,
»a kaj naj storim?« Glede na
inšpektorjev nasvet lahko pre-
neha voziti. Zaenkrat tega še
ne bo storil, čeprav prevaža na
obeh progah (vozi namreč tudi
na šolski progi Luče-Podvo-
lovljek) za minimalno ceno. Ne
pokrije si niti vseh stroškov.
Kako bodo odhajali v šolo
otroci s teh strmih hribov,
s tem si inšpektor najbrž ni
preveč belil glave. Sploh pa ne
gre samo za to progo, pač pa je
vseh prej omenjenih šest prog
v podobni zagati. »Tudi prejš-
nja leta je bUo tako,« meni Šti-
gličeva, »samo zavedali se ni-
so. S spremenjenimi pravili in
z novo kategorizacijo cest bo
problematika šolskih prog, ki
so pri nas zvečine speljane po
gozdnih cestah v odročnih hri-
bovitih predelih, najbrž še ve-
liko večja.«
Gozdne ceste
Upravljalec lokalnih cest na
območju vseh petih zgomjesa-
vinjskih občin je Komunala
Mozirje. »Upravljamo tudi del
tistih lokalnih cest, po katerih
se odvijajo šolski prevozi, to so
cesta v Podvolovljek, cesta na
Raduho in panoramska cesta
nad Logarsko dolino. Ostale
ceste sodijo med gozdne in
krajevne ceste,« je pojasnil
Franc Poznič, vodja cestne de-
javnosti pri Komunah Mozir-
je. Lokalne ceste, to so občin-
ske ceste, ki so javne, za šolske
prevoze niti niso problematič-
ne. Z gozdnimi cestami pa je
drugače.
»V občini Luče je skupaj 190
kilometrov gozdnih cest, od
tega 123 kilometrov takih, ki
so javnega značaja,« je pove-
dal Jože Jeraj, vodja odseka za
tehnologijo dela in gozdne
prometnice pri nazarski ob-
močni enoti Zavoda za gozdo-
ve Slovenije in dodal, da so se
z novim Zakonom o gozdovih
spremenili tudi viri vzdrževa-
nja cest; po novem se zbirajo iz
pristojbine, ki jo plačujejo
lastniki gozdov, iz državnega
proračuna (po posameznih ob-
činah dodelijo različne deleže)
in iz občinskega proračuna. Za
gozdne ceste v občini Luče bo-
do letos lahko namenili od 10-
15 milijonov tolarjev. Žal to ne
bo dovolj, je izračunal Jeraj:
»Povprečen vzdrževalni stro-
šek za kilometer ceste naj bi
znašal 110 tisoč tolarjev, za
vzdrževanje 190 kilometrov
v Lučah pa zmanjka po 30 ti-
soč tolarjev na kilometer.«
Vsega skupaj bo premalo
kakšnih pet in pol milijonov
tolarjev.
Sicer pa bodo v Lučah prvi
med zgomjesavinskimi obči-
nami pričeli z vzdrževanjem
gozdnih cest, saj so pohiteli
z razpisom za izvajalca vzdr-
ževanja. Za to bo letos skrbelo
Gozdno gospodarstvo Nazarje.
V roku desetih dni bodo pred-
vidoma pričeli z vzdrževanjem
gozdnih cest.
Problematika cest je priteg-
nila tudi pozornost lučldh uči-
teljev in njihove ravnateljice,
čeprav reševanje le-te ni v nji-
hovi pristojnosti. Tudi v njiho-
vi moči ne, kot je ravnateljica
Vida Štiglic ugotovila v dopi-
su, ki ga je naslovila na repu-
bliški inšpektorat za promet.
Prosila jih je, naj jim priskoči-
jo na pomoč s konkretnimi
strokovnimi predlogi in reši-
tvami, zakaj sami jih niso
uspeli najti.
Avtobus za kraiane
v Lučah pa se ne zapleta
samo tam, kjer so slabe ceste
in otipljivi problemi, pač pa
tudi drugod. Povsem po nepo-
trebnem.
Na šesti redni seji lučkega
občinskega sveta, ki je bila ko-
nec maja, so svetniki med dru-
gim razpravljali tudi o šolskih
avtobusnih prevozih. Obrav-
navo te teme je sprožil repu-
bliški inšpektor za promet
s svojim obiskom, ko je aprila
vzel pod drobnogled šolsko
progo Luče-Podvolovljek. Ker
mora biti vse po predpisih, je
krajanom prepovedal, da bi se
vozili v šolskem avtobusu, češ
da je namenjen izključno šo-
larjem.
Do inšpektorjevega obiska
so se krajani Podvolovljeka, če
je tako naneslo, vozili tudi
s šolskim avtobusom. Pri tem
niso niti pomislili, da delajo
kaj bogokletnega, če prisedejo
k otrokom v avtobus in se od-
peljejo po isti poti kot oni. Ko
je avtobus pripeljal mimo, so
vstopili, plačali vozovnico in
se odpeljali, namesto da bi pe-
šačili.
Vozniku avtobusa na šolski
progi Luče-Podvolovljek Bo-
janu Grmelju je inšpektor ti-
stega aprilskega dne, ko je do-
poldne nadziral dogajanje na
šolski progi, dejal, da krajane
sicer lahko vzame na avtobus,
vendar bo plačal kazen... Zu-
naj je ostala, denimo starejša
ženica, ki se je odpravila po
opravkih. Če je prepoved ve-
ljala zanjo, potemtakem velja
enako tudi za vse krajane, če-
prav prevoznik Jože Grmelj za
zdaj še ni prejel iz inšpektorje-
vih rok nobenega pisnega iz-
delka.
Inšpektorjevo ravnanje se
izkaže za zelo neživljenjsko, še
zlasti če skušamo vožnjo kra-
janov v šolskem avtobusu vi-
deti v luči vaškega načina živ-
ljenja, ki prav nikomur ne ško-
duje. Krajani so se upravičeno
razburili, kako se tudi ne bi?
Že več kot dvajset let bo mini-
lo, kar so sami zbrali denar za
šolski avtobus na podvolovlje-
ški progi. Čez leta so ga odsto-
pili Izletniku, njegovi usluž-
benci pa so jim takrat zagoto-
vili, da bodo prevozi za kraja-
ne ostali tudi vnaprej. Letos
vozi na tej progi zasebni pre-
voznik. Izletnik na razpisu
sploh ni kandidiral, saj šolska
proga ni rentabilna. Ljudje pa
se še vedno dobro spominjajo,
da so dali za nakup avtobusa
svoj les in denar, spomnijo se
tudi obljub Izletnika in pred-
stavnikov občine Mozirje, da
bodo imeli avtobus. Župan ob-
čine Luče Mirko Zamernik je
povedal, da so šolskemu pre-
vozniku Grmelju izdali potr-
dilo, da lahko vozi krajane, če
je v avtobusu prostor.
Mostovi
Naslednji kamen spotike, ta
je med novejšimi, je odločba
o začasni omejitvi prometa na
mostu čez Završki potok pri
Igli. Omejitev, po kateri naj bi
tovorna vozila in avtobusi vo-
zili le do Luč, naj bi stopila
v veljavo 1. junija. Takšno od-
ločbo je izdalo ministrstvo za
promet in zveze po tistem, ko
si je komisija Direkcije RS za
ceste ogledala most in presodi-
la, da ga je treba sanirati,
predhodno pa omejiti promet
za avtobuse in tovorna vozila.
Nobenega drugega obvoza ne
bi bilo mogoče niti začasno
odpreti. To bi pomenilo, da je
za redne, delavske, šolske in
izletniške avtobuse ceste ko-
nec že v Lučah. Enako bi ve-
ljalo tudi za tovorna vozila, pri
tem pa ni zanemarljivo dej-
stvo, da je oddajanje lesa za
nmoge kmete iz teh krajev
glavni vir preživljanja. Lučki
župan Zamernik je na ta pro-
blem ponovno skušal opozoriti
odgovorne pri Direkciji RS za
ceste in pri republiškem inšek-
toratu za promet ter državne-
ga sekretarja za ceste. Kaže,
da so opozorila vendarle zale-
gla, saj omejitve, čeprav so od-
ločbo že prejeli, ne bo.
»1. junija, smo Direkciji RS
za ceste poslali ponovno
ovrednoten predračun za sa-
nacijo tega objekta, prejšnji
teden pa so nam odgovorili, da
lahko pričnemo s takojšnjo sa-
nacijo, torej omejitev prometa
na mostu ne bo potrebna,« je
povedal Rajko Peciga, vodja
sektorja za vzdrževanje in var-
stvo cest pri Podjetju za vzdr-
ževanje in varstvo cest Celje.
Dotrajan most čez Završki
potok pri Igli je le še eden iz-
med starih grehov, ki so jih
opazili zadnji trenutek. Doslej
za most ni bilo denarja, čeprav
opozarjajo na nujnost sanacije
že najmanj tri leta. Enako ve-
lja tudi za most čez Savinjo,
tik pred Lučami, ki bi ga prav
tako morali temeljito obnoviti.
, Tik pred zdajci se bodo lotili
tudi delnega popravila na cesti
Ljubno-Luče, ki je ni treba
posebej predstavljati.
KSENIJA LEKIČ
Odsek ceste Ljubno-Luče.
S sanacijo dotrajanega mostu čez Završki potok pri Igli naj bi pričeli te dni. Predvidene omejitve
za avtobusni in tovorni promet na srečo ne bo.
itallia zahteva
neka! več
KOPER, 7. junija (Dnev.
nik) - Premier dr. Janez Dr-
novšek je na obisku v Ko-
pru povedal, da je nujen
začetek procedure za spre-
membo ustave v delu, ki
določa pravice tujcev pri
nakupu nepremičnin. Itali^
j a po njegovem od nas očit-
no zahteva nekaj več. »Če
bo zahodna soseda blokira-
la parafiranje in podpis
sporazuma z EU, potem
bomo najbrž začasno zau-
stavili postopke, vezane na
spremembo ustave,« je de-
jal premier.
DIskrimInacijski
zakon
LJUBLJANA, 7. junija
(Dnevnik) - Predlog zakona
o začasni ustavitvi vrača-
nja cerkvenega premože-
nja, ki sta ga predlaga Po-
lonca Dobrajc in Zmago
Jelinčič, je po besedah
predstavnikov tiskovnega
urada Slovenske škofovske
konference nova diskrimi-
nacija Cerkve in vere. Če se
bo kratenje pravic Cerkve
nadaljevalo, so dejali, in če
ne bo kmalu konkretnih
ukrepov za popravo krivic,
bodo o tem obvestili med-
narodno javnost, tudi
Evropski parlament.
Uskladitveni
amandma
LJUBLJANA, 8. junija,'
(Večer) - Koalicijske stran-
ke - LDS, SKD in ZLSD - so
podpisale uskladitven^
amandma k predlogu pro-^
račima za leto 1995. Stran-
ke soglašajo, da bo celotni
obseg odhodkov proračuna
znašal največ 510,865 mili-
jarde tolarjev, vlada pa naj
v dopolnitvi predloga dr-
žavnega proračima predla-
ga amandmaje, ki so jih us-
kladile koalicijske stranke.
Ministrstvom bi potemta-
kem morali odvzeti 17,197
milijarde tolarjev, pred-
sedniku države, poslan-
cem, svetnikom, varuhu
človekovih pravic, ustav-
nim in računskim sodni-
kom pa 1,5 milijarde to-
larjev.
Več škode kot
koristi
LJUBLJANA, 9. junija
(Večer) - Kmetijstvo in
agroživilstvo bi v primeru
pridruženega članstva Slo-
venije v EU več izgubilo
kot dobilo, menijo agrarni
ekonomisti. Ivan Obal, dr-
žavni sekretar v ministr-
stvu za kmetijstvo, prehra-
no in gozdarstvo pa je bolj
optimističen, saj meni, da
je potrebno le dovolj časa
za nujne spremembe. Na
tržišče držav EU pa smo že
vezani, saj smo lani tja iz-i
vozili za 350 milijonov do-
larjev, kupili pa kar za 700
milijonov dolarjev kmetij-
skih pridelkov in živil.
Obtožba In opomin
LJUBELJ, 11. junij (De-
lo) - Na prostoru, kjer je
bila v letih 1943-45 po-
družnica zloglasnega tabo-
rišča Mauthausen, so pri-
pravili slovesnost ob 50.
obletnici osvoboditve tabo-
rišča. Prireditev je izzvene-
la v obtožbo nasilja ter na-
cizma in fašizma in v opo-
zorilo pred novimi podob-
nimi dogajanji.
iff. 24. - 15. iunif 1995
9
TEMA TEDNA
Hitra pot do Informacij
laternei le največje računalnlšlto omrežje na svetu, lil omogoča Izmenjavo Informacij metJ uporabniki po vsem svetu
Internet bi lahko imenova-
,li tudi tržnica informacij, saj
preko njega najhitreje pride-
pio do želenih informacij.
Včasih je prava informacija
ob pravem času in na pra-
vem mestu odločilnega po-
mena. Omrežje Internet po-
vezuje informacije, računal-
piške sisteme in ljudi.
: Preko Interneta so nam
[dostopni še tako oddaljeni
[računalniški sistemi, na po-
ipolnoma drugem koncu sve-
ta. Torej, če želimo posredo-
vati informacije iz Japonske
v Slovenijo, lahko to storimo
kar preko računalnika, saj
lahko za medsebojno pove-
zavo dveh zasebnih omrežij
uporabimo kar omrežje In-
ternet. Tako nam ni treba
uporabiti telefona ali poši-
ljati pošte, da bi lahko pre-
nesli sporočilo ali informaci-
jo v Slovenijo. To je seveda le
primer, ki pa ne velja le za
posredovanje informacij,
ampak tudi za iskanje le teh.
V sklop storitev omrežja
Internet sodijo možnosti
priključitve na oddaljene ra-
čunalnike, izmenjave po-
ljubnih dokumentov preko
omrežja, dostopa do infor-
macijskih baz v Internetu in
dostopa do drugih, nedavno
še zaprtih informacijskih si-
stemov, ki imajo povezavo
v Internet. Kot tak je Inter-
net primeren za prenos vseh
poslovnih dejavnosti v to
omrežje, trženja, trgovanja,
tehnične pomoči, vzdrževa-
nja, svetovanja in še kaj. Ne-
posredna prodaja, trgovanje
in poslovne dejavnosti, ne-
posredno povezane s finanč-
nimi transakcijami ali z iz-
menjavo zaupnih podatkov,
se šele uvajajo. Razlog za to
so še nedodelani varnostni
mehanizmi, ki jih takšna
oblika poslovanja zahteva.
Ker je varnost najpomemb-
nejši dejavnik poslovne upo-
rabe omrežja, je potrebno
preprečiti dostop zunanjih
uporabnikov v zasebni del
omrežja. Tako so v uporabi
gesla za dostop do informa-
cij ter ustrezne šifre za zaup-
na sporočila. Poleg tega za-
sebni del varujejo tudi po-
sebni usmerjevalniki in
filtri.
Računalniško omrežje je
dolga leta povezovalo le aka-
demska okolja, v zadnjih le-
tih pa je prešlo v komercial-
no uporabo. Omrežje Inter-
net je za uporabnika, ki je
vključen vanj, dostopno na
enak način s kateregakoli
konca sveta, in povsod lahko
uporablja enake storitve na
enak način. Omrežje je do-
stopno tako s prenosnih ra-
čunalnikov kot z osebnih ra-
čunalnikov doma, iz lokal-
nih računalniških omrežij in
tudi z velikih računalniških
sistemov. Dejansko pa je In-
ternet množica manjših
omrežij, ki so medsebojno
povezana z usmerjevalniki.
Zelo sta se povečala delež
uporabnikov in rast omrežja.
Glede na to, da so osebni ra-
čunalniki postali dostopni
prav vsem in predstavljajo
nepogrešljivo orodje pri po-
slovanju, je naslednji korak
povezava te opreme v omrež-
ja in vzpostavitev elektron-
skih komunikacijskih poti.
V treh letih naj bi Internet
dosegel enak promet kot da-
nes telefoni.
Zaradi hitrega razvoja ima
Internet še vedno nekatere
pomanjkljivosti, kjer je ne-
koliko vprašljiva varnost
omrežja in izreden obseg in-
formacij, ki so včasih precej
neurejene. Prav tako ni za-
gotovila po hitrosti povezave
med dvema končnima točka-
ma, saj je lahko omrežje
v danem trenutku bolj ali
manj obremenjeno. Takšne
in drugačne pomanjkljivosti
seveda postopoma odprav-
ljajo.
Elektronska pošta
Osnovna storitev je elek-
tronska pošta, ki sega v več
kot 150 držav sveta, vse
ostale storitve pa so na voljo
v približno sto državah.
Elektronska pošta je hiter in
enostaven način prenosa
sporočil in drugih vrst doku-
mentov — slik, tabel, progra-
mov itd. Uporabnik lahko
vse, kar želi sporočiti na-
slovniku, opravi na svojem
delovnem mestu. Elektron-
ska pošta ima prednost pred
telefaksom, saj pride prene-
seno sporočilo do naslovnika
nespremenjeno in enake ka-
kovosti, poleg tega je takoj
na voljo za nadaljnjo obdela-
vo. Tako si lahko zagotovimo
redno prejemanje obvestil,
novic, cenikov, tečajnih list,
lahko se naročimo celo na
elektronske časopise in revi-
je. Uporabniki lahko preje-
majo tudi novice, ki so neke
vrste oglasna deska oziroma
konferenčni sistem. Na raz-
polago je približno sedem ti-
soč različnih skupin novic
oziroma takoimenovanih te-
matik, na primer iz računal-
ništva, ekonomije, kulture,
politike in drugo. Uporabni-
ki lahko novice berejo, ali pa
tudi odgovarjajo nanje, se
vključujejo v razprave in po-
stavljajo vprašanja. Novice
se na računalniku hranijo le
krajši čas.
Podjetje Eurocom iz Levca
je v sodelovanju z ljubljan-
skim podjetjem Nil omrežje
Internet približalo tudi upo-
rabnikom na Celjskem, saj je
vstopno točko vozlišča vzpo-
stavilo tudi v Celju. Preko
tega vozlišča se z najbolj na-
predno storitvijo, to je
WWW strežnikom (World
Wide Web, to je razpredena
mreža povezav med doku-
menti, kjer je ves prikaz in-
formaciji v grafični obliki),
predstavljata svetu tudi
Eurocom in Pivovarna La-
ško, ki se je tako uvrstila
med prvih enajst pivovarn
v svetu, ki se predstavljajo
na Internetu. Poleg svojih
vrst piva, predstavljajo tudi
Laško kot kraj. Podjetje Ko-
vintrade pa preko omrežja
Internet povezuje svoja
predstavništva doma in po
svetu. Eurocom pripravlja še
mnogo zanimivih informacij
s Celjskega, ki bodo dostop-
ne uporabnikom doma in po
svetu.
Verjetno bo marsikoga za-
nimalo, koliko je potrebno
odšteti za priključitev na In-
ternet? Storitev je dostopna
v obliki »žetonov«. Naročnik
kupi žeton, ki stane sto nem-
ških mark, za ta žeton pa do-
bi petnajst ur priključnega
časa. Tako je neposredno
priključen na Internet, do-
stopna pa sta mu grafični in
tekstovni del. Za trideset
mark pa se lahko na Internet
priključite le posredno kot
terminal, in samo v tekstovni
del, grafične možnosti v tem
primeru ni. Termin, v kate-
rem uporabnik ta žeton po-
rabi, ni omejen, po petnaj-
stih urah se pač dostop do
storitve prekine. Naročnik
lahko kupi nov žeton in sto-
ritev se podaljša. Za podjetja
obstajajo še dodatne možno-
sti uporabe.
DAMJANA SEME
Po podatkih podjetja za ra-
čunalniški inženiring in sve-
tovanje Nil iz Ljubljane, je
bilo v začetku leta na Inter-
net v svetu priključenih pri-
bližno tri milijone računal-
nikov in 45 tisoč računalni-
ških omrežji, uporabnikov
pa je bilo že okoli 35 milijo-
nov. In koliko uporabnikov
je v Sloveniji? V Nilu razpo-
lagajo s podatkom, da je ko-
mercialnih individualnih
uporabnikov že preko sto,
poleg tega pa še več kot pet-
deset podjetij. Med njimi je
že kar nekaj uporabnikov
s Celjskega. Ti podatki aka-
demskih uporabnikov ne
vključujejo.
Mariborsko vozlišče
11. maja so v Mariboru
uradno odprli tudi štajersko
podružnico omrežja K2-net,
torej mariborsko vozlišče za
vstop v omrežje Internet.
Najprej sta se predstavili
podjetji, ki sta zaslužni za
novo pridobitev, ABM in
KABI iz Ljubljane ter revija
WIN.INI iz Maribora. Po-
djetje ABM se ukvarja z ra-
čunalniškimi komunikacija-
mi in ima med drugimi raču-
jnalniško omrežje K2-net
Iz dvaintridesetimi vstopnimi
točkami v Ljubljani in dva-
najstimi v Mariboru. V zad-
njem letu so se posvetili
predvsem razvoju storitev
v Internetu. Podjetje Kabi
ima na Internetu svoj infor-
macijski servis SI21, s tem
sistemom pa trži prostor na
diskih in tako omogoča upo-
rabnikom predstavitev svo-
jih izdelkov, storitev in
uslug. V splošnih informaci-
jah so na voljo sporedi sej-
mov in vozni redi. Drugo po-
dročje je umetnostna galeri-
ja, kjer so postavljene raz-
stave, v okviru teh pa tudi
avkcije, ki potekajo v živo
preko Interneta. Na voljo je
tudi prodajna ponudba
umetnikov slovenskih gale-
rij. Sledi kataloška prodaja,
ponudba izdelkov pa je
predstavljena s sliko in opi-
som. Revija Win.ini pa ak-
tivno spremlja novosti na
področju računalniških ko-
munikacij. Zanimivo je raz-
mišljanje Cveta Stresa, ki
v reviji v članku z naslovom
Internet pravi takole: »Iner-
net je precej več kot samo
računalniško omrežje, precej
več kot samo medij za pretok
informacij in precej več kot
samo izvor najrazličnejših
informacij. Bistvo Interneta
ni vsa računalniška infra-
struktura, ki tehnično omo-
goča delovanje, pravo življe-
nje Internetu dajejo ljudje,
uporabniki, ki preko njega
komunicirajo, izmenjujejo
podatke in kopica računal-
niških zanesenjakov po vsem
svetu, ki so s svojim delom,
večinoma prostovoljnim,
omogočili, da lahko danes
vsak, ki ima dostop, uporab-
lja vse te možnosti. Internet
namreč ni last nikogar... Ta
uvodna razmišljanja naj ne
izzvenijo kot vizionarsko na-
kladanje in slavospev >pir-
podnastim<, kozjebradim ra-
čunalniškim hackerjem in
brezglavo čaščenje vsemogo-
če tehnike...«
Na konferenci je bilo tudi
predavanje o Internetu kot
univerzalnem informacij-
skem mediju ter prezentacija
informacijske storitve v oko-
lju World Wide Web
(WWW). Bistvo WWW je de-
lo s podatki v obliki hyper-
texta in eden od zelo eno-
stavnih primerov podatkov
hypertext je sistem pomoči
Windows. Najbolj iskane so
ravno te hipertekst strani, na
katerih so neuradne Tele-
kom informacije, sporedi ki-
nematografov in televizij.
Uporaba komaj dve leti sta-
rega multimedijskega servi-
sa WWW v zadnjem času
močno narašča, skupno šte-
vilo teh informacijskih
strežnikov v svetu je okoli
deset tisoč, vse bolj pa se
uveljavlja tudi pri nas. Tre-
nutno v podjetju ABM te-
densko beležijo več kot tri
tisoč dostopov do predatavi-
tev na WWW strežnikih, ta-
ko iz slovenskega dela Inter-
net omrežja kot tudi iz tuji-
ne, obisk pa se vsak mesec
skoraj podvoji.
DAMJANA SEME
Računalniško
omrežje za univerzo
S posodobitvijo računalni-
škega omrežja Metulj Univer-
ze v Ljubljani bodo lahko za-
čeli uvajati enoten informacij-
ski sistem in elektronsko ko-
municiranje ter poslovanje.
Prenosne poti omrežja so zdaj
bistveno boljše, priključek na
omrežje pa je dobilo trinajst
članic na sedemnajstih loka-
cijah.
Računalniški center Univer-
ze (RCU) v Ljubljani deluje že
več kot petnajst let, a v tem
času še ni bil posodobljen,
kljub razvoju tehnologije na
področju računalništva. Tri-
najst članic Univerze sploh ni
imelo dostopa do RCU. V tem
primeru Univerza ne more hi-
tro, odzivno in učinkovito po-
slovati brez lastnega informa-
cijskega sistema, infrastruk-
tuma osnova takšnega infor-
macijskega sistema pa je raču-
nalniško omrežje in računalni-
ški center. Tako je Univerza
leta 1993 pričela z akcijo, ka-
tere cilja sta vsem članicam
omogočiti dostop do elektron-
ske mreže in tehnološka poso-
dobitev omrežja. Ministrstvo
za šolstvo in šport je v febru-
arju letos namenilo Univerzi
v Ljubljani sredstva v višini
nekaj več kot 42,5 milijona to-
larjev. Zaključna dela te inve-
sticije so v teku, zagon omrež-
ja pa načrtujejo 30. junija
letos.
Tako bodo zaključili prvo
fazo izgradnje računalniškega
omrežja Metulj, v načrtu pa je
že druga faza, ki predvideva
napeljavo lokalne računalni-
ške mreže vsaj v minimalni
konfiguraciji, saj bi tako lahko
zagotovili dekanatom, tajni-
kom, študentskim sektorjem,
računovodstvom in knjižni-
cam neposreden dostop do
Metulja, RCU, Ames omrežja
ter Interneta. Ta projekt, ki je
v začetni fazi se imenuje. Me-
tulj II.
DAMJANA SEME
Št. 24. - 15. iunii 1995
KULTURA
10
Pelikan se predstavi
Junlla začetek prenove fotografskega atelfefa, odprtje
v oktobru
v Muzeju novejše zgodovine
Celje so v sodelovanju z Zavo-
dom za varstvo naravne in
kulturne dediščine ter Stano-
vanjskim skladom občine Ce-
lje pripravili projekt temeljite
prenove fotografskega ateljeja
Josipa Pelikana. Prenova bo
zaključena do oktobra, ko bo
založba Mohorjeva družba iz-
dala tudi celovito monografijo
o življenju in delu mojstra Jo-
sipa Pelikana.
Fotografski atelje mojstra
Josipa Pelikana je edini atelje
iz prejšnjega stoletja v Slove-
niji sploh, ravnateljica Muzeja
novejše zgodovine Celje An-
dreja Bihter, ki vodi projekt,
pa je navdušena nad arhivom
ohranjenih fotografij ter zbir-
ko fotografske opreme iz tistih
časov. Stavba Pelikanovega
ateljeja bo tako v poletnih me-
secih deležna temeljite preno-
ve, ki bo še toliko bolj zahtev-
na, saj želijo ohraniti vse po-
drobnosti iz časov preteklega
stoletja. Najzahtevnejša bo
gotovo prenova steklene stre-
he, ki bo ohranjala obstoječo
nosilno konstrukcijo. Doslej so
v Celju Pelikanovo stavbo ne-
koliko polepšali le pred krat-
kim, ko so sočasno z urejanjem
prostorov za Družbo za iz-
gradnjo   avtocest   Republike
Slovenije prenovili južno in
vzhodno pročelje.
Atelje v novi podobi bo do
oktobra v spodnjih prostorih
dobil razstavišče za občasne
tematske razstave fotografij iz
arhiva mojstra Pelikana, za
ogled bosta odprta tudi dva
delovna prostora (temnica in
razvijalnica.) Atelje v zgornjih
prostorih bo pod kupolasto
stekleno streho opremljen
z fotografskimi kamerami in
ostalo opremo iz časov, ko je
mojster Josip Pelikan ustvar-
jal v Celju. Celoten projekt bo-
do v tretjinskih deležih finan-
cirali občina Celje, Ministr-
stvo za kulturo in sponzorji, ki
jih nosilci projekta iščejo v go-
spodarstvu širšega celjskega
območja.
Oktobra, ko bo slovesno od-
prtje prenovljenih prostorov
ateljeja, naj bi v založbi Mo-
horjeva družba izšla tudi mo-
nografija o življenju in delu
mojstra Josipa Pelikana. Tek-
ste zanjo bodo prispevali mag.
Mirko Kambič, ki bo pisal
o življenju in delu ter likovni
vrednosti mojstrovih del, dr.
Janez Cvirn, ki bo obdelal ta-
kratno meščansko življenje in
dogajanje v zdraviliških krajih
v okolici, ter Andreja Rihter,
ki bo dokumentirala Pelikano-
vo delo in pripravila popis ce-
lotne fotografske opreme.
I. stamejCič
Foto: JOSIP PELIKAN
Bogato Laško kulturno poletje
Slovenski kvintet In Ansambel Jazz Brass za uvod v grajske
poletne prireditve      _
Grajske poletne prireditve
letos stopajo v sedmo leto.
V petek, 23. junija jih bo ob
21. uri na laškem gradu začel
Slovenski kvintet trobil v se-
stavi Anton Grčar, trobenta,
Stanko Arnold, trobenta, Vi-
ljem Trampuž, rog, Stanko
Vavh, pozavna in Darko Ro-
šker, tuba.
Sledil bo nastop Ansambla
Jazz Brass v sestavi Petar
Ugrin, trobenta, Dominik
Kranjčan, krilni rog, Lojze
Krajnčan, trobenta, krilni
rog, Klemen Repe, pozavna,
evfonij, Darko Rošker, po-
zavna in kot gost Bogdan
Vizjak, basovska pozavna.
V petek, 7. julija bo ob 21.
uri nastopila Vita Mavric
s pianistom Borutom Lesja-
kom, kot gosta pa bosta še
nastopila violinistka Petra
Gačnik in harmonikar Bran-
ko Rozman.
Klinika Tivoli d.o.o. je
predstava avtorjev Lučke
Jagodic, Marka Pokorna in
Boštjana Tadela v režiji
Boštjana Tadela. Igrajo:
Branko Durič, Tanja Ribič,
Mirjam Korbar, Jonas Ž. kot
gost in Borut Veselko. Pred-
stava bo na sporedu v petek,
1. septembra ob 20.30 uri.
V petek, 8. septembra bo
ob 20.30 uri nastopil Komor-
ni orkester »Franz Liszt« iz
Budimpešte s solistom piani-
stom Denesom Varjonom,
dirigiral bo koncertni moj-
ster Janos Rolla.
Prireditve bo zaključila
23. septembra ob 20.30 uri
pianistka Dubravka Tomšič
Srebotnjak z deli Mozarta,
Ravela in Chopina.
Škoda je, ker v programu,
ki ga je izdal Kulturni center
v Laškem, niso navedene tu-
di lokacije posameznih na-
stopov.
Kulturni center je poskr-
bel tudi za bogat gledališki
abonma, na novo je Vrtiljak
polk in valčkov, zanimiva pa
je tudi dodatna ponudba za
zunaj abonmajski program
Kulturnega centra.
V likovnem razstavišču
Laški dvorec bo 30. junija
predstavitev Pivovarne La-
ško ob njeni 170-letnici, po-
tem pa si bodo do maja pri-
hodnjega leta sledile razsta-
ve Miki j a Mustra, Poldeta
Oblaka, Simona Semeca, fo-
tografij zimskih motivov La-
škega, Joca Žnidaršiča, Ru-
dija Spanzla in Jelke Re-
ichman.
D. M.
Večer z Vido Žabot
V sredo, 21. junija bo ob 20. uri v žalski knjižnici
novinar Drago Medved vodil pogovor s salezijansko
redovnico in profesorico psihologije in pedagogike
Vido Žabot, tudi Slovenko leta, ki trenutno živi in dela
v Torinu. V slovenski javnosti je najbolj postala znana
s svojimi prizadevanji za slovensko bogoslužje v Raz-
križju. Večer je v organizaciji revije Znamenje iz
Petrove in Občinske matične knjižnice v Žalcu.
Prostor za neko pripoved
v sodelovanju z dunajsko galerijo Cult so v Likovnem salonu
pripravili razstavo Ericba Prascbaka
Avstrijski umetnik je bil
rojen sredi petdesetih let, na
Dunaju pa je študiral na
Akademiji upodabljajočih
umetnosti. Od leta 1986, ko
je bila tudi ustanovljena ga-
lerija Cult, pripravlja različ-
ne likovne projekte, ki jih je
že razstavil v Avstriji, Nem-
čiji, Češki, ZDA in Sloveniji.
Razstavo v Celju je Prasc-
hak sestavil iz dveh kom-
pleksno oblikovanih enot.
Postavil je umetno steno, na
katero je razobesil večje šte-
vilo fotografij. Gre za pos-
netke, ki jih je presnel iz ra-
zličnih časopisov in prikazu-
jejo detajle obraza. Izdelal je
fotografske povečave večjih
dimenzij, pri čemer prihaja-
jo do izraza tudi grafične
strukture rastra, sam prika-
zan motiv pa dobiva mehke
ter megličaste poteze. Druga
razstavljena enota je postav-
ljena pred steno s fotografi-
jami in ima formo dolge mi-
ze, na katero je postavljena
gosta masivna barva.
Celotna instalacija nosi
ime Prostor za neko pripo-
ved; avtor je poskušal vzpo-
staviti razliko med dvema
elementoma slike, v čutno
zaznavnega ter predmetne-
ga. S prikazom tega dualiz-
ma, zajetega v umetniškem
delu, želi povzeti njegovo bi-
stvo, ter ga manifestirati
v svojevrstni interpretaciji.
S čistega likovnega vidika je
postavitev Ericha Prachaka
narejena z inventivnim du-
hom, ki ga vodi k ustvarja-
nju objektov, ki po svoji na-
ravi presegajo klasične li-
kovne medije. Opozarjanje
na notranjo sestavo slike ga
vodi od same estetike v po-
dročje filozofije, svoja raz-
mišljanja pa je umetniško
artikuliral v celovit in dina-
mično razgrajen objekt, ki
neposredno izraža njegova
teoretična izhodišča.
BORIS GORUPIČ
Revija oricestrov
V nedeljo bo ob 18. uri
na tržnici v Šentjurju pri
Celju nastop pihalnih or-
kestrov celjskega območ-
ja. Pred tem bodo imeli
promenadne nastope od
15.30 ure dalje na različ-
nih lokacijah v Šentjurju.
Sedem je
pravljično
število
Piše; Tadej Čater
Ja, res je; sedem je pravljič-
no število. Na svojem dresu jo
že od nekdaj denimo nosi ko-
šarkar Toni Kukoč. Sedmico
so nosili tudi nekdanji nogo-
metni asi Vladimir Petrovič-
Pižon, Danilo Popivoda, Zlat-
ko Vujovič, sedmico je v dresu
beograjske Crvene zvezde leta
1990, ko je ta osvojila naslov
evropskega prvaka, nosil Ro-
bert Piosinečki... Sedmica je
torej zares pravljično število.
Kar pa še ne pomeni, da je to
tudi število, zaradi katerega bi
morali slaviti in proslavljati
raznorazne obletnice. Če je
namreč sedem pravljično šte-
vilo, to še ne pomeni, da je tudi
okroglo število. Obletnice pa
so last okroglih števil. Toda,
zakaj potem knjiga s pomen-
ljivim naslovom Sedem let
pozneje, ravno ob sedmi oblet-
nici dogodkov na Roški cesti
v Ljubljani?
Zgodba je kajpak precej
dolga. V teh sedmih letih, koli-
kor jih je preteklo od tistih
množičnih zborovanj pred vo-
jaškim sodiščem v Ljubljani,
od demonstracij na Trgu revo-
lucije (danes Kongresnem tr-
gu), pa pred Maximarketom...
hja, v teh sedmih letih se je
marsikaj spremenilo. In dogo-
dilo. Med drugim tudi to, da
smo dogodke, kakršni so se
dogajali recimo na Roški, kar
preprosto pozabili. Življenje
gre pač svojo pot. Ker končno,
zakaj pa bi se morali nenehno
spominjati zgolj navidez tako
zelo pomembnih dogodkov,
kakršen je denimo krivična
aretacija takrat dveh aretira-
nih intelektualcev prejšnjega
sistema. In, zakaj tako zelo na-
pihovati aretacijo vojaka
Borštnerja? Končno je bil
Borštner vojaška osebnost in
predajanje vojaških dokumen-
tov v roke civilnim osebam je
kaznivo dejanje v sleherni dr-
žavi tega sveta. In, če seje Za-
vrl izvlekel, ne da bi pokukal
v preiskovalni zapor, smo tega
lahko zelo veseli. Končno je bil
on tisti, ki nas je takrat vedno
znova obveščal o potankostih,
ki so se dogajale znotraj zapo-
ra in sodišča. Še več: »revolu-
cija« se ni delala v zaporu, am-
pak pred njim. In tega se zapr-
ti seveda dobro zavedajo. Re-
volucijo niso delali Tasič,
Borštner ali Janša, marveč Za-
vrl skupaj z Bavčarjem et Co.
Jasno, gre za huda poeno-
stavljanja, ki ne vodijo nika-
mor. Toda nekaj vedarle drži.
Knjiga sedem let pozneje je iz-
siljeno dejanje obnavljanja in
popravljanja zgodovinskih
resnic, kakršna je recimo ta,
da Zavrla naenkrat ni več zra-
ven. Da je iz zgodovinske foto-
grafije enostavno izbrisano
ime enega od najpomembnej-
ših akterjev tistega časa. In, da
se to kaj kmalu utegne zgoditi
še komu od nekdanje četveri-
ce. Recimo, vsakih sedem let.
Kot v tistih akcionerjih, kjer
vodja akcije drugega za dru-
gim odstavlja svoje sodelavce.
Plen tako ostane zgolj enemu.
Najbolj pohlepnemu. Vpraša-
nje je, kaj se bo zgodilo, ko se
bomo spominjali desetletnice
tega dogodka? Ko bo od na-
slednjih volitev minilo leto in
pol, morda dve leti? Kdo se bo
takrat spominjal tega dogod-
ka ? Hja, takra t bodo pač prišle
na dan nove resnice. Tudi ta,
da je knjiga z naslovom Sedem
let pozneje zgolj politični pro-
jekt enega izmed preostale
trojice. Dogodki na Roški pa
bodo žal razvrednoteni. Kot so
danes razvrednoteni vsi tisti
dogodki, ki so se dogajali se-
dem let pred temi famoznimi
aretacijami, ko se pravzaprav
še zelo redki spominjajo novih
družbenih gibanj, alternativne
kulture s punkom na čelu, ve-
likih rokovskih prireditev tipa
Otočec, Izola, Novi Ročk
v svojih zgodnjih letih itd., ka-
terih vsebina je bila bolj kot
z zabavo nabita s politiko...^
Kdo se še spominja vseh tistili
afer in aferic, povezanih
s punkom in alternativno kul-
turo, ko so mladinci in mla-
dinke množično polnili zapo-
re? Kdo se še spominja prvih
nastopov Laibacha? Pa škan-
dala z Lili Marlen, ki je pretre-
sel tudi celjski Radio? In na-
stopov današnjih demokratič-
nih političnih veljakov, ki so
z vsem socialističnim besed-
njakom napadali tovrstne po-
jave? Hja, po sedmih letih se
v »spominskem arhivu« marsi-
kaj zbriše. Zbledi. Tako kot
v primeru dogodkov na Roški,
kjer je poleg zbledelih fotogra-
fij prišlo tudi do novih foto-
grafij. In do ponarejanja foto-
grafij. Kar je ne le necivilizira-
no in nekulturno dejanje, mar-
več prenarejanje zgodovine.
Seveda v službi dnevne politi-
ke. Žal se vsaj dva izmed troji-
ce, ki je knjigo sestavila, tega
ne zavedata.
O Siovenciii, iiumorju in satiri
Kot odmev na prvi slovenski
festival humorja in satire Ari-
tas 95 v Šmarju pri Jelšah, je
te dni izšel zbornik z naslovom
Satira Multi, v katerem 30 av-
torjev iz različnih strok in zor-
nih kotov opisuje odnos Slo-
vencev do humorja in satire.
Prispevki, ki vsak po svoje
odkrivajo tudi stanje raziska-
nosti na to temo, se vrstijo
v naslednjem vrstnem redu:
Anton Trstenjak: Slovenci
med humorjem in satiro; Vid
Pečjak: Psihologija humorja;
Artur Štem: Biologija humor-
ja; Stane Jagodic: Humor, sa-
tira, smeh; Janka Nakrst:
S smehom te bom... Samo to
ne! Pa kaj!; Janez Bogataj:
Maske na Slovenskem in hu-
mor; Lev Menaše: Humor in
satira v slovenski likovni
umetnosti; Stane Bemik: Glo-
sa o (ne)satiričnosti slovenske
sodobne fotografije; Tonka
Tacol: Humor in otroško li-
kovno izražanje; Mirko Juter-
šek: Humor in satira v sloven-
skem likovnem samorastni-
štvu; Matjaž Kmecl: Zelo kra-
tek pogled na humor v sloven-
ski književnosti; Marko Terse-
glav: Humor in satira v slo-
venskem ljudskem pesništvu;
Igor Torkar: Vojna, zapor, hu-
mor, satira; Roman Brilej: Za
politično nekorektno satiro;
Janez Cvim: Najbolj smešna je
politika; Vesna Teržan: Od-
bojka na robu likovnih umet-
nosti; Majda Sirca: Slovenski
film in komedija; Niko Goršič:
Vsega je kriv Aristotel; Neja
Kos: Hej, a ne znaš normaln
hodit?; Ciril Zlobec: Smeh pod
slovensko lipo; Tone Partljič:
Humor na slovenskem Pama-
su; Franci Čeč: Satirik kot po-
klic; Eva Škofič Maurer: Smeh
klovna; P. Hieronim Žveglič:
Humor za samostanskimi zi-
dovi; Drago Medved: Slovenci,
vino in humor; Peter Lovšin:
Humor v slovenski pop glasbi
in trdi erotiki; Marjan Sku-
mavc: Humorno v črni kroni-
ki; Evgen Bavčar: Slovenski
smeh izpod Eifflovega stolpa;
Lev Detela: Slovenski humor
in satira na Dunaju; Mitja
Meršol: Slovenci na različne
načine.
Knjiga je predvsem zanimiv
priročnik za vse tiste, ki jih
zanimata humor in satira
v vsakdanjem življenju in kot
njegova sestavina, zato bo pri-
šel prav zlasti študentom, za-
radi pretežno esejističnega pi-
sanja pa bo s svojo vsebino, ki
je doslej prvič zbrana v eni pu-
blikaciji, zanimiva tudi za šir-
ši krog bralstva. Predvsem pa
nam odkriva spoznanje, da
Slovenci nismo tako nenaklo-
njeni humorju in da na tem
področju po krivem velja še
prenekateri stereotip. Krijigo
je izdala celjska založba Per-
fekta, opremil pa so je Harald
Draušbaher, Studio Breg.
D. M-
Sff. 24. - 15. iunii 1995
11
KULTURA
Oče in sin pred zboroma v Lašitem
Ljubitelji zborovskega petja so minulo
^boto v laškem Kulturnem centru spet
iiživali. Tokrat sta jim z edinstvenim
|(oncertnim »spektaklom« postregla oče
jo sin. Julij in Bojan Goric. Prvi pred
jsenskim zborom društva upokojencev,
drugi pred mešanim zborom mariborske
^asbene matice.
Da gredo sinovi po stopinjah očetov na
splošno ni redkost, no v glasbi pa to
vendarle ni pravilo. Laški ženski pevski
zbor je z devetimi vokalnimi skladbami
pred domačim občinstvom presenetil.
Spevnost narodne pesmi se zboru poda,
njih priredba pa dviga stopnjo njegove
pevske zmogljivosti. Za Mozartovo uspa-
vanko je Julij Goric pritegnil mlado celj-
sko sopranistko Jasmino Maček, ki je kot
srebrn kraguljček zvenela v zvočni kulisi
zbora. No, tudi obe domači solistki,
Lojzka Rozman in Zinka Urankar, sta
ogreli dlani poslušalcev.
Bojan Goric je imel pred seboj glasov-
no in po času delovanja mlad zbor. Spo-
red je bil pester, od starih liturgičnih, do
romantičnih skladb polpreteklega časa,
in se prevesil v izbran splet narodnih,
v priredbi vrhunskih mojstrov zborovske
glasbe. Čeprav je bilo od zbora s takšnim
imenom višjo kakovost moč pričakovati.
je bilo vendar težko verjeti, da zbor poje
šele leto dni.
Enega presežnikov je koncertu prispe-
val tudi pnavezovalec Jože Grobler.
Koncert ni bil vpet v kakšne obvezne
tekmovalne propozicije, kjer se navadno
križata pričakovanji občinstva in žirije.
Zbora sta se mogla bolj posvetiti »duši
občinstva«. Seveda sta si s tem prislužila
toliko iskrenejša in bumejša priznanja.
In da o prisrčnosti odrskega srečanja,
tandema tega večera: očeta in sina (sled-
nji je z zborom prišel hkrati čestitat oče-
tu za 75 letnico), ne pišemo.
JURE KRAŠOVEC
Pohvale zboru in dirigentu
v Singnu še vedno odmeva koncert Komornega moške-
ga zbora iz Celja, ki se je pod vodstvom dirigenta Cirila
Vertačnika predstavil v mestni Kunsthalle, kjer je sicer
v prejšnjih letih že večkrat nastopil, tokrat.pa v sklopu
celjskega oziroma slovenskega tedna v Singnu.
Poročevalec je v časopisu med drugim zapisal, da je»
trideset pevcev tega zbora iz Celja nekaj posebnega. Prof. |
Ciril Vertačnik kot zborovodja doseže s svojimi izjemnimi ]
sposobnostmi, »da se pevci pod njegovimi rokami zlijejo 5
v en samcat instrument. Vsaka od dvajsetih, pretežno i
slovenskih pesmi, je po svoje izstopala z natačno izdelano I
obliko. Pesmi so podajali kot kratke zgodbice, vsako glo-1
boko občuteno, skoraj podobno opernim scenam, kjer je 4
dobesedno vsak ton in vsak akord dodelan. Iz skupine soj
vedno znova izstopali solisti, izjemno lepi naravni glasovi,^
ki so posameznim pesmim dajali še več barve in radoživo- I
sti. Nobene od pesmi nima pomena izdvajati, kajti vse so:
oblikovane v popolni homogenosti, prožnosti in gibkosti
glasbenega izraza. Vertačnik je sam suvereno ustvarjal
barvne nianse in ritmično eksaktnost.«
Da se je aplavz polegel šele tedaj, ko je zadnji pevec
zapustil oder, je samo po sebi mnevno.
D. M.
Trije slilcarji v Laškem dvorcu
v teh dneh razstavljajo v laškem dvorcu trije slikarji: Irena
Gašperšič, Kristofer Meško in Martin Avsenik. Njihova dela-
bodo na ogled do 23. junija.
Irena Gašperšič je akademska slikarka, ki je leta 1992 diplo-'
mirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Ukvarja;
se s slikarstvom in grafiko in sodi v najmlajšo generacijo sloven- ;
skih likovnikov. Izhaja iz klasičnih vrednot grafične tehnike.   ■
Kristofer Meško je diplomiral na ljubljanski Akademiji za;
likovno umetnost leta 1993. Zanima ga figuralna kompozicija, 1
ki jo vidi po svoje in jo zelo subtilno oblikuje.
Martin Avsenik je diplomiral na ljubljanski Akademiji za^
'likovno umetnost leta 1987. Njegov likovni svet nastaja skozi j
razumevanje glasbe, kompozicija je skrbno premišljena. •
Zgodovina za vse, tretjič
v galeriji Mozaik so prejšnji četrtek dopoldne predstavili
novo, tretjo številko revije Zgodovina za vse, ki jo je tokrat
uredil novi urednik dr. Andrej Studen.
Foto: EDI MASNEC
Pesem lih druži
Na pobudo in v organizaciji
Rajka Lipovška, predsednika
sindikata v celjskem Cetisu, je
mešani pevski zbor Cetis v če-
trtek, 11. maja 1995, gostil
MOPŽ Grafika iz Ljubljane, ki
predstavlja grafično dejavnost
Slovenije.
Moški zbor Grafika se je
predstavil s celovečernim kon-
certom poslušalcem Zdraviliš-
ča Dobrna. To je bilo prvo
druženje zborov grafične de-
javnosti. Prepričani smo, da
bo postalo tradicionalno.
Goste, MOPZ Grafika iz
Ljubljane, je s tremi pesmimi
pozdravil mešani pevski ?bor
Cetis, ki je lani slavU 15-letni-
co delovanja. V zboru poje 40
pevcev iz Grafičnega podjetja
Cetis, pa tudi od drugod. Zbor
je v 15 letih naštudiral 132 pe-
smi, imel 45 celovečernih kon-
certov, 52 nastopov, se sedem-
krat udeležil Tabora pevskih
zborov v Šentvidu pri Stični^
nastopil na devetih revijah
pevskih zborov delovnih orga-
nizacij, na 9 občinskih in dveh
medobčinskih revijah. Vsa leta
je strokovno rastel (nekaj let je
samostojno nastopal tudi žen-
ski zbor) in se uspel uvrstiti
med boljše celjske zbore. Nje-u
gov zborovodja je Pavle Bu-
kovec.
V nadaljevanju koncerta se
je občinstvu predstavil MOPZ
Grafika, ki se ponaša s 70-let-
nico delovanja. V njem vsesko-
zi prepevajo grafični in drugi
delavci Slovenije, ki so v 70
letih ponesli slovensko pesem
po naši državi in tudi preko
meja (Praga, Rimini, Št. Vid
v Podjuni, Doberdob, itd.) in
bili povsod deležni visokih
ocen. Zbor so med drugimi vo-
dili znani strokovnjaki: prof.
Adolf Grobming, prof. Slavko
Mihelčič, prof. Jernej Habja-
nič, prof. France Milek in se-
danji zborovodja Jože Jeseno-
vec, ki je po poklicu tiskar. On
je v zboru najprej 10 let pel kot
prvi basist, sedaj pa ga že 10
let vodi z velikim posluhom za
dober izbor pesmi in interpre-
tacijo.
V petdesetih letih je v zboru
KUD Jože Moškrič deloval tu-.,
di 120 članski mladinski pev-
ski zbor, iz katerega so izšli
sedanji pevci Grafike. Pred-
sednik MOPZ Grafike gospod
Žaro Gržinič poje v zboru že
62 let, kar je tudi svojevrsten
rekord. Pevci MOPZ Grafika
so ponosni na svojih 70 let, na
uspehe, ki so jih dosegli, pa
tudi  na  premagane  težave.
Med temi bi omenili trenutno
največjo težavo - pomanjkanje
podmladka. Če ne bo novih
pevcev, bo zbor prisiljen pre-
nehati z delom. Pevci so še po-
sebno ponosni na srečanja na
Pevskem taboru v Šentvidu
pri Stični, kjer bodo letos na-
stopili že 25.
V koncertnem programu so
se na Dobrni zvrstile pred-
vsem priredbe koroških in
drugih slovenskih narodnih
pesmi, domoljubnih in v poča-
stitev 50-letnice osvoboditve
partizanska Stoji tam v gori
partizan.
Zbor pod vodstvom dirigen-
ta Jožeta Jesenovca zveni
ubrano, se odlikuje po rahlo-
čutnih interpretacijah, v do-
moljubnih pesmih doni mo-
gočno, v koroških nežno in
prisrčno. Odlikuje ga izredna
basovka zasedba.
VIDA BUKOVEC
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v soboto, 17.^
junija ob 18. in 21. uri, pripravili večer z Radetom Šerbedžijo in |
njegovima gostoma Juretom Ivanušičem in Danilom Šerbedižijo, i
z naslovom Se nismo že nekje videli?
Na Osnovni šoli Glazija se bo v sredo ob 10. uri, s predstavo)
Smeško med črkami, predstavil Plesni teater Igen Studia za ples i
Celje. j
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo drevi ob 20. uri,
nastop folklorne skupine KUD Dobrna in koncert vokalne sku-
pine Vigred. V nedeljo ob 20. uri, pa bo koncert Dekliškega
pevskega zbora iz švedskega Goetenborga.
V gostišču Franci v Zagradu bo v soboto ob 17. uri, koncert.
Moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Zagrada, pod vod-
stvom Matjaža Železnika, ob 100-letnici tega gostišča.
V Glasbeni šoli v Celju bo v sredo ob 19.30, abonmajski koncert
Zavoda za kulturne prireditve Celje. Predstavil se bo češki
pianist Tomaž Višek.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob j
20.30, koncert absolventov Glasbene šole iz Rogaške Slatine.
V sredo ob 20.30, pa bo otvoritveni koncert ob začetku »Roga-j
škega glasbenega poletja '95«, z orkestrom Akord iz Celja, ki ga i
vodi Matjaž Breznik. Solisti bodo sopranistka Dunja Spruk,]
tenorist Jurij Reja in violinist Vasilij Mlejnikov. j
V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo jutri, j
v petek ob 20.30, koncert ženskega pevskega zbora iz RogaškeJ
Slatine, ki ga vodi zborovodkinja Mihaela Pihler. i
V knjižnici Gimnazije Celje — center bo do petka, 30. junija na
ogled razstava del dijakov, pod naslovom Mavrični svet gimna-
zijcev.
V Laškem dvorcu razstavljajo akademski slikarji Irena Gašper-
šič, Krostofer Meško in Martin Avsenik. *
V Galeriji kulturenega centra Ivana Napotnika v Velenju raz-
stavlja svoja likovna dela Zvonka Simčič.
V Likovnem salonu v Celju bo do konca junija na ogled razstava
Ericha Praschaka z naslovom Prostor za pripoved.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 22. junija na ogled
razstava likovnih del učencev osnovnih šol občine Žalec.
V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 30. julija na ogled raz-
stava z naslovom Pojdimo skupaj v muzej, ki so jo v muzeju
pripravili skupaj z Vzgojno varstvenim zavodom Tončke Čečeve
v Celju. Do 31. oktobra pa bo na ogled tudi razstava Meščanstvo
v provinci.
V Galeriji Mozaik v Celju bo do sobote na ogled pregledna
razstava MMJ likovne delavnice za predšolske in osnovnošolske
otroke.
V prostorih Cestnega podjetja Celje razstavlja slikar Jože Sve-
tina.
V hotelu Dobrna razstavlja slike slikar Toni Mohar.
V avli kulturnega doma v Gornjem Gradu si lahko ogledate
razstavo slik akademskega slikarja Andreja Pavlica.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Genera-
cija 82, dela trinajstih umetnikov, ki jih veže leto diplome na
Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi
čas, avtorja Branka Lesjaka.
V Pop teatru v Celju razstavlja usnjene izdelke Samo Rančigaj.
V cerkvi Sv. Lovrenca v Kompolah so na ogled najnovejša dela
slikarja Vladimir j a E. Renčlja.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled stalna razstava
in sicer Slovenska zobozdravstvena zbirka, v njihovi galeriji
Keleia razstava grafični bienale, v otroškem muzeju pa je na
ogled razstava Herman Lisjak spoznava denar.
V boutiqu Steklar bodo do konca junija na ogled dela Karoline
Fajs.
Na Celjski koči razstavlja do 30. junija dela Lado Geršak.
V Zdravstvenem domu v Celju si lahko do konca tega meseca
ogledate dela Štefana Vrbaniča.
V Etolu Celje razstavlja dela v mešani tehniki Vinko Pajek.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 8. julija
na ogled razstava ob 10-letnici tega muzeja. ^
Union od 15. do 19. 6. ob 16., 18., 20. in 22. uri ter od 20.6. dalje
ob 17., 19. in 21. uri ameriški film Butec in butec; Mali Union od
15. do 20.6. (21.6. predstave odpadejo) ob 19.30 ameriški film
Carlitov zakon; Metropol od 15. do 21. 6. ob 17. uri ameriški
film Mali milijonar, ob 19. in 21.15 uri pa ameriški film
Nesmrtno ljubljena. (Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico do
spremembe programa).
Kino Rogaška Slatina 16. in 17.6. ob 18. in 20. uri ameriški film
Samo ti.
Kino Žalec 16. in 17.6. ob 20. uri ter 18.6. ob 18. uri ameriški
film Muriel se poroči, 17. ob 18. uri in 18.6. ob 20. uri pa
ameriški film Vse, kar si želiš.
Kino Dobrna 17. ob 19. uri in 18. 6. ob 17. uri ameriški film
- Jesenska pripoved.
V Pokrajinskem muzeju v Celju bo v sredo, 21. junija ob 18. uri J
predavanje dr. Andreja Studna na temo Stanovati v mestu.     1
V Ipavčevi hiši v Šentjurju bo v sredo, 21. junija ob 20. uri;
predstavitev pesniške zbirke Jerneja Borovnika z naslovom i
Pesmi, igrarije misli. -i
Št. 24. - 15. iunii 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
12
Vedno in povsod - zdravniic
Dr. Jože Hlačen '»Dobro opravljeno delo ti Hale moč. Iz njega črpaš In rasteš^
Dr. Jože Hlačer je danes
specialist splošne medicine, ki
ima zasebno ordinacijo v ko-
njiškem zdravstvenem domu.
Da bo zdravnik, se je odločil že
kot otrok: »V sedmem razredu
sem to povedal nadzornemu
učitelju. Po tem si nisem več
premislil.« Postal in ostal je
zdravnik, ki delu posveča ve-
čino svojega življenja, ki raje
kot o sebi govori o svojem po-
klicu, zaradi katerega se odpo-
ve tudi dopustu, če je treba.
Na hobije, ki ne bi imeli zveze
z zdravljenjem, pa še pomisli
ne.
Morda tudi zato tako ceni
svoj poklic, ker do njega ni
lahko priti. Tudi potem, ko je
že bil sprejet na medicinsko
fakulteto, še ni minil strah
pred neuspehom: »Res sem se
ga bal, bolj kot česar koli kas-
neje. Odgovornost, ki jo zdrav-
nikovo delo prinaša, se mi je
vedno zdela sama po sebi
umevna in nisem se je bal. Tu-
di težav in problemov ne. Ob
njih sem se pogosto spomnil
besed profesorja Milčinskega,
ki nam je polagal na srce, da
naj ostanemo mirni tudi ob
najbolj dramatičnem tre-
nutku.«
Človeku, ki je presegel svoj
največji strah, ki je postal ti-
sto, kar si je od vsega najbolj
želel, je verjetno lažje spreje-
mati ali se boriti z vsakdanji-
mi težavami. Kje bo pričel
svojo poklicno pot, ni bilo
vprašanje. V svojem domačem
kraju, ki ga je zaradi pomanj-
kanja zdravnikov tudi štipen-
diral, v Slovenskih Konjicah.
Od 7. februarja 1977, ko je kot
mlad zdravnik prišel v konji-
ški zdravstveni dom, se je
marsikaj spremenilo. »Začetki
so bili za mladega zdravnika
težki. Velikokrat sem pred pa-
cientom pogledal v knjigo, da
sem se prepričal, da imam
prav ali našel dober nasvet.
No, pa saj to še dandanes vča-
sih naredim. To je normalno.
Ampak če si pomagal ob pol-
noči v ambulanti pri porodu,
povrhu pa je še hotela deklica,
ki se je potem rodila, z nogami
naprej, ja, takšne reči se mla-
demu zdravniku za vedno vtis-
nejo v spomin. Pozneje sem si
nabral še nekaj porodničar-
skih izkušenj, rad pa sem imel
tudi malo kirurgijo. Mislim, da
sta me s tem okužila prim. dr.
Jenšterle in celjska septika.
Ljudje pa so mi večkrat dali
vedeti, da sem morda dober
diagnostik. Za to ni dovolj
znanje, potreben je tudi šesti
čut. Pred kratkim me je obi-
skal pacient, samoplačnik (ki
jih tudi sprejemamo) in zahte-
val, da mu postavim natančno
diagnozo. Bil je že marsikje,
pa niso ugotovili, da ima
pljučno embolijo. Zaradi nje
bi morda celo umrl, če bolezni
ne bi ugotovil. Tak primer ti
naloži izredno odgovornost.«
Dr. Hlačer se odgovornosti
ni nikoli izmikal. V letih od
1988 do 1992 je bil vodja ko-
njiških zdravnikov, ali kot so
temu uradno rekli - pomočnik
direktorja za strokovne zade-
ve, še pred tem, v letu 1984 pa
je končal specializacijo iz
splošne medicine. Proti koncu
njegovega pomočniškega man-
data je zakon omogočil priva-
tizacijo v zdravstvu. »Spomi-
njam se, da me je še leta 1990,
tako kot večino kolegov, moti-
la izjava dr. Antona Žuntarja,
češ, da upa, da bo nekoč delal
kot zasebnik. Potem, ko je za-
kon to prinesel, pa sem se hitro
tudi sam odločil. Zato, ker se
mi je to zdel nov izziv, zato,
ker sem v opredeljevanju bol-
nikov videl možnost, da z nji-
mi delam bolj poglobljeno, kot
družinski zdravnik. Rahla ne-
soglasja, ki so normalna v vsa-
kem kolektivu, so tudi dopri-
nesla k odločitvi za samostoj-
no pot.«
Prisluhniti pacientu in nje-
govim težavam je za dr. Hla-
čerja ena najpomembnejših
nalog zdravnika. Tako mu je
pred leti eden njegovih bolni-
kov povedal, da je bil pri
zdravniku, ki mu je zabadal
v telo igle. »Prvič sem se srečal
z neko drugo metodo zdravlja-
nja. Zdela se mi je čarovniška.
Kasneje sem v Zagrebu kupil
knjigo Kitajska medicina. Pri
površnem pregledu knjige sem
ugotovil, da je kot telefonski
imenik in za nekaj let sem jo
odložil na nočno omarico.«
Ampak potem se je vseeno vpi-
sal na tečaj akupunkture: »Še
po končanem izpitu sem se ne-
kaj časa bal zabadati igle. Po-
tem pa je prišel k meni paci-
ent, mož od zdravnice, ki mi je
zaupal oteklo peto po zlomu.
Poskusil sem in se prepričal,
da akupunktura ni čarovnija.
Po večletnih izkušnjah lahko
potrdim, da je pomembna raz-
širitev klasičnega medicinske-
ga znanja. Najboljše retultate
dosegam pri hujšanju, boleči-
nah pri kroničnih degenera-
tivnih boleznih, revmatoid-
nem artritisu, alergijah, ast-
mi... Žal pa pri trenutno
opredeljenih bolnikih, za ka-
tere skrbim (1850), ostaja malo
časa za kitajsko tradicionalno
metodo.«
Kot da ne bi imel dovolj dela
v ambulanti in s hišnimi obi-
ski, dr. Hlačer vse bolj vklju-
čuje tudi preventivo. V sodob-
nem biokemičnem laboratori-
ju s pomočjo medicinske sestre
Renate Gabrovec v petih mi-
nutah ugotovijo raven holeste-
rola v krvi, opravijo jetrne te-
ste... Ambulanta ima tudi so-
doben EKG, tako da dr. Hla-
čer resno razmišlja o preven-
tivnih, predvsem manegerskih
pregledih. Toda: »S širitvijo
aparatur in z vsakim novo-
sprejetim pacientom ostaja
manj časa za preglede in pogo-
vore. Zato razmišljam še o do-
poldanski ambulanti ob četrt-
kih, ko sicer delamo popoldne,
in delu ob sobotah. Ampak to
bi bilo samo za samoplačnike.
Zasebni zdravniki pričakuje-
mo, da bodo ljudje, ki nekaj
dajo na svoje zdravje, sčasoma
začeli prihajati tudi kot samo-
plačniki, tako kot je to v tu-
jini.«
Zdravnik zasebnik je v eni
osebi vodja ambulante, izvaja,
lec, v kratkem prostem času
skrbi za finančne zadeve in
nabavo materiala, za organi,
zacijo in vse drugo: »To je nuj,
no dodatno delo. Kot vsak za-
sebnik se trudim, da oprav.
Ijam svoje delo dobro, ker s«
mi zdi to najpomembnejše do
pacienta in do sebe. To ti daje
moč, iz tega črpaš, iz tega ra-
steš. V ambulanti smo na za-
četka uvedli naročanje na uro,
kar zahteva čvrsto kondicijo
in disciplino, a vseeno včasih
spodleti. Kljub temu delo po-
teka bolj mimo in poglobljeno
kot pri stihijskem prihajanju.
Moraš pa biti v zelo dobri kon-
diciji.« Dr. Hlačer očitno je,
saj vzdrži pri delu tudi daleč
preko dogovorjenih ordinacij-
skih ur, lani pa si je lahko pri-
voščil vsega pet dni dopusta.
V upanju, da bo letos bolje ial
prihodnje leto še bolje. %
MILENA B. POKLIC
Dr. Jože Hlačer in medicinska sestra Renata Gabrovec.
Proslava na Vransicem
Ob dnevu državnosti bodo na Vranskem pripravili pro-
slavo v soboto, 24. junija ob 20. uri v centru trga. Slav-
nostni govornik bo Tone Kuntner, pesnik in slovenski
gledališki igralec. V kulturnem programu bodo nastopili
zdmženi pevski zbori Osnovne šole Vransko in Kultur-
nega društva ter učenci glasbene šole. Po proslavi bo
zabavni del, čisti dobiček prireditve je namenjen župnij-
ski Karitas Vransko.
T. T.
Polzeiani Poizelanom
DPD Svoboda Polzela bo v nedeljo, 18. junija ob 16. uri
pripravila zabavno prireditev Polzeiani Poizelanom. Na njej se
bodo predstavili muzikantje, pevci, plesalci, recitatorji in
humoristi. Nastopili bodo tudi vsi domači ansambli, med gosti
pa ansambel Chateau, Strašna Jožeta, Vesele Štajerke in Vik
Ašič. Prireditev bo v parku Šenek.
T.T
Društvo za ceiialcljo tudi v Celju
Jutri, 16. junija, bo v Celju
srečanje Slovenskega društva
za celiakijo, ki združuje več
kot dvesto bolnikov s celiakijo
iz vse Slovenije. Na srečanju
bodo ustanovili celjsko po-
družnico tega društva.
Slovensko dmštvo za celi-
akijo, ki pri nas uspešno deluje
že vrsto let, bolnikom s celi-
akijo koristi predvsem pri nji-
hovem medsebojnem povezo-
vanju in zdmževanju v prid
strokovne pomoči in njihove
zaščite. Naloga društva je tudi
ta, da seznanja javnost s pro-
blemi bolnikov in si prizadeva,
da je preventivno ukrepanje in
zdravljenje pravočasno doseg-
ljivo vsem bolnikom. Celiaki-
ja, bolezen tankega črevesa,
nastane zaradi preobčutljivo-
sti na gluten, beljakovino, ki
se nahaja v pšenici, ječmenu,
rži in ovsu. Bolniki morajo vse
življenje uživati hrano brez
glutena, ki pa je veliko dražja
od navadne. Na področju, ki
gravitira na celjsko bolnišni-
co, živi več kot 50 otrok in
mladostnikov s celiakijo.
Z ustanovitvijo celjske po-
družnice za celiakijo pa bodo
imeli bolniki in starši otrok
s to boleznijo več možnosti
druženja, izmenjave izkušenj
in sodelovanja z regionalnimi
organizacijami. KL
Šentjurčani v Logarsifi dolini
v šentjurskem vrtcu so se
odločili, da popeljejo skupino
starejših predšolskih otrok na
planinski tabor v Logarsko
dolino. Otroci so v Cinkami-
nem domu preživeli pet doži-
vetij polnih dni. Srž vrtca
v naravi sta bila učenje ljubez-
ni do narave ter spoznavanja
sebe.
Med spoznavanjem narav-
nih lepot so se podali z gozdar-
sko inženirko, Ido Krajnc po
gozdni poti, kjer so v tišini
uzrli lisičjega mladiča, v vami
razdalji srečali gozdnega ga-
da, spoznavali zaščitene cvet-
lice. V naslednjih dneh so se
povzpeli tudi na Klemenčo ja-
mo ter v Robanov kot. S po-
močjo alpinista, gozdnega in-
ženirja Vlada Krajnca, so po-
samezniki poskusili s prvim
plezanjem ter klesanjem sto-
pinj v snegu. Ob milih zvokih
citer Robanove Barbke pa so
šentjurski cicibani potonili
v lepoto njenega kota. Pravi
planinski krst je sledil v petek,
ko so se cicibani v spremstvu
svojih staršev ter izkušenimi
slivniškimi planinci - z Vin-
kom ter obema Matejema
- povzpeU na Okrešelj.
Šentjurska skupina se je
vsak dan čudila bistri vodi,
drobnim mravljam ter počas-
nemu polžu, vonjali so cvetlice
ter prisluhnili ptičjemu petju.
Vzpostavljali so stik z naravo
ter jo skušali vzljubiti. Med ta-
borom so uživali dobrote ku-
harice Pavlice, zanje sta skr-
beli vzgojiteljici Milena ter
Pavla in medicinska sestra Jo-
žica, ravnateljica Zora pa jim
je vsak večer brala pravljice.
ZORA KETIŠ
Gališici dnevi
v KS Galicija v žalski obči-
ni se je tamkajšnje kulturno
društvo odločilo, da pripravi
vrsto športnih in kulturnih
prireditev pod naslovom »Ga-
liški dnevi.« Predsednik Kul-
turnega društva Galicija, Ivo
Lindič, je dejal, da so v KS
čutili nekakšno mrtvilo, kar je
bil glavni vzrok za organizaci-
jo galiških dnevov.
18. junija bodo pripravili
tekmovanje v malem nogome-
tu in košarki v Veliki Pirešici,
21. junija bo ob 20. uri koncert
otroškega pevskega zbora Ga-
licija in Velika Pirešica, ob 20.
uri pa bodo v dvorani KS Ga-
licija nastopili dramska skupi-
na in harmonikarji, 24. jimija
bodo v zaselku Zavrh pripra-
vili streljanje z zračno puško
in vlečenje vrvi, 25. junija
v dvorani v Galiciji razstavo
ročnih del in dobrot z degusta-
cijo ob 8. uri, popoldne pa bo
dmžabni del s šaljivimi
igrami. T. TAVČAR
Družine s trojčid
Minuli petek so se v Savinjski dolini mudili na izletu gorenjski trojčki. Lani je uredništvo
Gorenjskega glasa ob mednarodnem letu družine izvedlo akcijo, v kateri so iskali družine
s trojčki. Našli so jih devet, med njimi so bile najstarejše 46-letne trojčice Koprivnik, trenutno pa
so najmlajši enoletni Gabrovi iz Škofje Loke. Tam so doma tudi edini gorenjski četvorčki, Rok,
Jan, Nina in Tadej Logar, stari 10 let, ki so na izletu vzbujali največ pozornosti. Ogledali so si tudi
Tovamo nogavic na Polzeli in Zdravilišče Dobrna. T. TAVČAR
Št. 24. - 15. junij 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
Celjski turistični
dnevi na pragu poietja
Od ponedeljka do prihodnje
pcdelje se bodo v Celju vrstile
prireditve tradicionalnih Celj-
skih turističnih dnevov. S tem
se v mestu ob Savinji tudi
začenjajo prireditve Poletje
v Celju - knežjem mestu.
Piko na i programu CTD je
organizacijski odbor postavil
včeraj, vendar pa je okvirni
program že znan. Po besedah
predsednika odbora Boruta
Alujeviča je letos največja te-
žava pomanjkanje denarja.
Celje prispeva 500 tisoč tolar-
jev, za izvedbo skromnega
programa pa bi potrebovali
vsaj 1 milijon oziroma z uredi-
tvijo prizorišč 2 milijona to-
larjev. Tako bo izvedba prire-
ditev v veliki meri odvisna od
sponzorske pomoči. Dogajanje
CTD bo na območju mestnega
križa, prireditve pa se bodo
v ponedeljek začele z nasto-
pom priljubljenih Čukov.
Ves teden bodo pred Muze-
jem novejše zgodovine in
v centru mesta otroške likovne
delavnice, Občinska zveza pri-
jateljev mladine pa dvakrat
dnevno (ob 11. in 16. uri)
v Unicefovi prodajalni na
Slomškovem trgu pripravlja
tudi ure pravljic za najmlajše.
V torek popoldne bo z delavni-
co otroškega muzeja pred mu-
zejsko stavbo otroke gostil
Herman Lisjak, v četrtek pa je
v Hermanovem brlogu za naj-
mlajše napovedana še lutkov-
na predstava Medeni mesec
ljubljanskih lutkarjev Luft in
uš.
Sestavljalci programa CTD
seveda niso mislili le na naj-
mlajše - kulturne in zabavne
prireditve bodo v teh dneh tu-
di za odrasle. Njim so name-
njeni koncerti pevskih zborov
in pihalnih godb, likovne raz-
stave ter večerne zabave ob
zvokih narodnozabavnih in
zabavnih ansamblov. Večina
dogajanj se bo zvrstila na zu-
nanjih prizoriščih. Letos so
v organizacijo vključili tudi
predstavnike KS Center, saj je
bilo prejšnja leta veliko pri-
pomb stanovalcev, k sodelova-
nju pa so pozvali tudi domače
trgovce in gostince, ki naj bi
svojo ponudbo razširili na
ulice.
Prihodnji četrtek bo na Sta-
rem gradu slavnostna premi-
era zgodovinske igre Veronika
Dcseniška v izvedbi igralcev
SLG Celje, v soboto na pred-
večer dneva državnosti pa bo-
do pripravili še osrednjo prire-
ditev ob prazniku. IS
Oiiranimo jezero
Na Šmartinskem Jezeru bo ireba ureUitJ ustrezna odlagališča
odpadkov
Glede na to, da je okolica
Šmartinskega jezera zanemar-
jena in polna črnih odlagališč,
je bila očiščevalna akcija, ki jo
je minulo soboto organizirala
projektna pisarna Celje-zdra-
vo mesto, še kako doborodo-
šla. Vsi, ki so sodelovali pri
čiščenju, pa so se lahko prepri-
čali, da tamkajšnji prebivalci
kot tudi obiskovalci jezera ni-
majo nobenih možnosti, da bi
odpadke ustrezno odlagali. To
pa je tudi glavni razlog za na-
stanek črnih odlagališč.
»Z očiščevalno akcijo smo
zadovoljni,« je povedal mag.
Ivan Eržen, direktor Zavoda
za zdravstveno varstvo Celje
in obenem vodja posebne ko-
misije, ki naj bi za Šmartinsko
jezero pripravila razvojne pro-
gramske zasnove. »Okolico je-
zera smo po svojih močeh oči-
stili, še zlasti obala, ki se raz-
teza od brane do kmetije Grad,
je precej bolj čista. Ta čas pa
se dogovarjamo z Javnimi na-
pravami, da bi poskrbeli za
postavitev kontejnerjev za
večje kosovne odpadke. Ugo-
tovili smo namreč, da bi bilo to
v okolici jezera, kjer nimajo
urejenega niti rednega odvoza
niti odlaganja odpadkov, nuj-
no potrebno. S tem, ko bo
vprašanje odlaganja smeti
v okolici Šmartinskega jezera
ustrezno urejeno, bodo tudi
prebivalci in obiskovalci bolj
pazili, kam odlagajo od-
padke.«
V akciji je sodelovalo okoli
15 prostovoljcev, zvečine
predstavnikov projektne pi-
sarne Celje-zdravo mesto, Za-
voda za zdravstveno varstvo in
Razvojnega centra. Karmen
Jurko, predstavnica Razvojne-
ga centra Inženiringi, kjer so
med prvimi dali pobudo za iz-
delavo programskega projekta
oživitve Šmartinskega jezera,
je povedala naslednje: »S sim-
bolno akcijo smo želeli opozo-
riti vse'obiskovalce jezera in
prebivalce ob jezeru in okolici,
da je najvažnejši pogoj za ob-
stanek in razvoj Šmartinskega
jezera ravno čisto okolje. Ne-
smiselno je iskati krivce za na-
stanek črnih odlagališč izk-
ljučno v prebivalcih in obisko-
valcih, pač pa je vsem skupaj
potrebno omogočiti odlaganje
odpadkov na za to primernih
mestih ter preprečiti dotok
onesnaženih voda in fekalij
v jezero.«
KL
Foto: EDI MASNEC
Cisti zobici - zdravi zobje
otroci vseh celjskih osnov-
nih šol že 11 let zapored tek-
mujejo za zdrave in čiste zobe,
celoletno prizadevanje pa Di-
spanzer za zobozdravstveno
varstvo otrok in mladine celj-
skega Zdravstvenega doma ob
koncu šolskega leta nagradi
z zaključno prireditvijo, na
katero povabijo najbolje oce-
njene razrede, osnovnošolci
z najbolj čistimi zobki pa prej-
mejo tudi nagrade.
Dispanzerju za zobozdrv-
stveno varstvo otrok in mladi-
ne v izpeljavi tekmovanja po-
magaja številna slovenska po-
djetja, ki prispevajo nagrade
za najvestnejše šolarje. Na
zaključni prireditvi konec
prejšnjega tedna so zmagoval-
nim razredom vsake osnovne
šole podelili priznanje Sloven-
skega zdravniškega društva,
tovarna Lek jih je nagradila
z zavitki zobne paste, šolarji
pa so bili veseli tudi ogleda
filma Levji kralj, na katerega
so jih povabili v kino Union.
V celjski občini so se v skrbi
za čiste zobke najbolje odreza-
li učenci: 4.b razreda I. OŠ
(učiteljica Pavla Kovač), 4.b
razreda III. OŠ (Sergeja Lon-
čar), 4.b razreda IV. OS (Lidija
Jevšnik), 2.b razreda OŠ Frana
Roša (Stanka Kodrnja), 4.a in
6.b razreda OŠ Glazija (Marta
Lapornik in Elica Kranjc), 4.b
razreda OŠ Frana Krajnca
(Nevenka Ferara) - na posnet-
ku, 4.b razreda OŠ Ljubečna
(Anica Mimik), 2.b razreda II.
OŠ (Darinka Zupane) in l.b
razreda OŠ Hudinja (Marija
Žagar).
IS
Foto: EDI MASNEC
Premiera Piesnega brodeta
Danes, v četrtek ob dvajse-
tih, bo v Kulturnem domu
v Žalcu premiera predstave
Plesni brodet, ki jo pripravlja-
jo plesalke plesne skupine Šla-
uf iz OŠ Petra Šprajca Jura
v Žalcu.
Skupina Šlauf, ki jo Sava
Malenšek vodi že od začetka
letošnjega leta, je pripravila že
nekaj manjiših koreografij za
šolske prireditve, ob novem le-
tu pa so uprizorili tudi Snežno
deklico, krajšo predstavo za
otroke.
Plesni brodet, katerega pre-
miera bo danes, pa je zahtev-
nejši projekt. Gre za predstavo
o sanjski ribji juhi, nastali po
receptu življenjskih izkušenj
trinajstih različnih vrst rib.
Gre za življenje pod vodo, kije
na trenutke tako podoben ti-
stemu na zemlji. Ribe neskrb-
no plavajo v morju. Svobodne
in razigrane. Če bi jih zaprli
v akvarij, bi se med sabo požr-
le. V svobodi morja pa gradijo
svoj svet, sklepajo medsebojna
prijateljstva ali pa se prepira-
jo. Kot ljudje. Ujamejo se
v mrežo in prostranstva je ko-
nec. Tu pa je še riba, ki plava
proti toku... Slednjič dobi po-
mov v obliki... Kaj pomaga
»drugačnim ribicam«, naj
ostane skrivnost, vsekakor pa
so ustvarjalci predstve, kot so
zapisali, prepričani, da lahko
v predstavi vsakdo najde kan-
ček vsakdana, delček sebe in
resnico o ljudeh-ribah. Tudi
s pomočjo plesne predstave je
namreč mogoče odplavati iz
realnosti v sanjski svet.
Poleg trinajstih ribic, ki jih
je v brodetu naučila plavati
Sava Malenšek, so pri pripravi
predstave sodelovali še: Ma-
gdalena Klarer, ki je pripravi-
la sceno in kostume, kuhanje
je organizirala Stanka Martin-
šek, glasbo je izbrala Mateja
Ramšak, za dramaturgijo je
poskrbela Lidija Koceli, jedil-
ni list pa je sestavila Nives Ko-
dela. Sicer pa so ribicam pri
pripravi brodeta pomagali tu-
di sponzorji, in sicer OS Žalec,
Juteks, Scan studio in Šetisk.
Vstopnice za ogled predsta-
ve je mogoče kupiti na OŠ Pe-
tra Šprajca Jura v Žalcu ter
uro pred pričetkom predstave
v žalskem Kulturnem domu.
N.-ČM. SEDLAR
Smirnoff in svobodna Icreativnost
Magistrat International iz Ljubljane
in Pierre Smirnoff iz Londona sta pred
dnevi v ljubljanski diskoteki Dakota
priredila modno revijo finalistov
;^ mladih slovenskih modnih kreator-
jev, ki so sodelovali na natečaju Smir-
noff.
Gre za projekt SMIRNOFF INTER-
NATIONAL FASHION EWORDS,
^ svetu edinstven program sponzorira-
fija mladih modnih ustvarjalcev, kjer
lahko pokažejo svojo ustvarjalnost, ta-
l^nt in drzno inovativnost.
Letošnjega   finalnega   tekmovanja
v Cape Tovmu v Južni Afriki se bodo
udeležili predstavniki iz več kot 35
držav. Lani je bila prireditev v Irskem
Dublinu, barve Slovenije je zastopala
Nataša Čagalj iz Štor, leto dni prej pa
celjski modni kreator Tomaž Ja-
strobnik.
Tema letošnjega natečaja je bila
»Popolna radost svobode,« po mnenju
strokovne komisije pa se je izmed 12
finalistov temi najbolj izvirno pribli-
žal dvajsetletni modni kreator in štu-
dent Pedagoške fakultete, Uroš Balan-
tič iz Ljubljane.
Zmagovito kreacijo je sponzorirala
Droga iz Portoroža - da pa je model
zares izredno smel in izviren, dokazuje
do tal segajoča obročasta krinolina
premera 2. metrov, na katero je priši-
tih kar 3000 filter vrečk droginega
čaja.
Uroš Balantič se bo letošnjega no-
vembra v Južni Afriki potegoval za
mednarodno modno nagrado Smirnoff
v vrednosti 10.000 USD.
Želimo mu seveda veliko uspeha, ne
glede na uvrstitev pa bo to vsekakor
odlična promocija Slovenije, saj so na
tem modnem spektaklu prisotni vr-
hunski modni oblikovalci in množica
najrazličnejših medijev z vsega sveta.
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Želite svetovati?
Društvo za »Klic v duševni stiski« Celje, ki ga vodi dr. Cvijeta
Pahljina, bo od ponedeljka, 19., do sobote, 24. junija organizi-
ralo osnovni seminar za svetovalce pri telefonu. Na seminar
vabijo vse, ki so zainteresirani za tovrstno prostovoljno delo.
Predavanje bo vsak dan od 15.30 do 19. ure v kleti Zdravstve-
nega doma Celje. Po končanem osnovnem seminarju boste lahko
svetovalci po telefonu 9781. Vsi, ki vas to delo privlači, lahko
dobite dodatna pojasnila o seminarju po telefonu 434-446 (od 8.
do 12. ure) ali eno uro pred pričetkom seminarja.
M.M.
Flzloterapevtl o varstvu žena
Društvo fizioterapevtov Slovenije je konec minulega tedna
v Zdravilišču Dobrna pripravilo dvodnevni seminar o vlogi
fizioterapije v predporodnem zdravstvenem varstvu žena, ki se
ga je udeležilo 55 fizioterapevtov in medicinskih sester iz vse
Slovenije, pridružila pa sta se jim dr. Mateja Kožuh-Novak in
prim. dr.Slavko Peterlin.
Podoben seminar o vlogi fizioterapije pri varstvu žena je bil
na Dobrni že lani, ko je gostovala znana predavateljica iz
londonske univerze. Takrat so se slovenski fizioterapevti odlo-
čili, da bodo o tej zanimivi temi spregovorili tudi v naslednjih
letih, čeprav vedno na drugačen način. Na letošnjem seminarju
so se posvetili predporodnemu varstvu žena, prihodnje leto pa si
bodo za vodilno temo izbrali poporodno varstvo žena.
KL
Boj proti sladkorni bolezni
Društvo za boj proti sladkorni bolezni Celje pripravlja ob
mednarodnem dnevu boja proti sladkorni bolezni v soboto, 17.
junija, v veliki dvorani celjskega Narodnega doma regijsko
srečanje sladkornih bolnikov in zdravstvenega osebja.
Srečanje, ki so ga podprla številna podjetja in posamezniki,
se bo začelo ob 9. uri, udeležencem pa so ob kulturnem pro-
gramu pripravili še dve strokovni predavanji dr. Nuše Čede in
dr. Tite Fiirst, predstavitev podjetij ter degustacijo diabetičnih
prehrambenih izdelkov in pijač, za konec pa še prikaz raznih
aparatov za merjenje sladkorja v krvi in drugih pripomočkov za
sladkorne bolnike. Društvo za boj proti sladkorni bolezni Celje
bo ob tej priložnosti podelilo tudi plakete in priznanja za
uspešno sodelovanje v boju zoper sladkorno bolezen.
IS
St. 24. - 15. iunii 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Na pručki za štedilnikom
»Oral/ smo ledino,^' se spominla dolgoletna prosvetna delavka - Hude življenjske
preizkušnje so prinašale Lojzki Jančič nova spoznanja ter moč
»v mojem življenju je bilo
malo cvetja, z izjemo tistega
na vrtu,« se spominja ena naj-
starejših Celjank, Lojzka Jan-
čič. »Izgubila sem vse najdraž-
je.« Najprej moža, nato hčer
(znano slovensko TV novinar-
ko Jovito Podgornik) in sina,
oba otroka. Hude življenjske
preizkušnje so ji prinašale no-
va življenjska spoznanja, moč.
V teh dneh se Lojzka Jančič,
upokojena svetovalka Zavoda
za šolstvo, spominja 90-letnice
življenja.
Že v otroških letih ji ni bilo
z rožicami postlano. Rodila se
je v Majšperku v nadučiteljski
družini. Njena mama je bole-
hala za sklerozo multipleks,
očeta so mučile posledice trp-
ljenja na fronti prve svetovne
vojne. Doma je pomagala za
štedilnikom že v otroških le-
tih, s pomočjo pručke. Iz Maj-
šperka je odšla v meščansko
šolo na Ptuj, nato pa doštudi-
rala na mariborskem učiteljiš-
ču. Bila so leta po prvi svetov-
ni vojni, ko so Maribor pretre-
sala nesoglasja med domačimi
Nemci in Slovenci. S »kloster-
poticen«, za samostanske poti-
ce, so zasmehovali slovenske
dijakinje, ki so stanovale v sa-
mostanu.
Srce na Sladki Gori
Najprej je učiteljevala v ha-
loških Stopercah, ne daleč od
Rogatca. Učenci so bili tako
revni, da niso imeli kaj jesti.
Zime so bile hude, spominja se
kako je oče prinesel učenca
k pouku v košu. Vsa haloška
beda je bila še očitnejša, ko je
učila v Cirkovcih, na bogatem
Dravskem polju, kjer so Halo-
žani garali napol zastonj. »To
me je vedno bolelo,« se spomi-
nja. O tem je v učiteljskem
društvu takratne kraljevine
tudi predavala. Na besede je
bilo treba paziti, saj si hitro
dobil protirežimski pečat,
s tem pa strah pred premesti-
tvijo v takoimenovano »Piško
pejo« v Srbiji, na albansko
mejo.
Mož Ivo, ki ga je spoznala na
Ptuju, je bil doma iz Belega
Potoka pri Sladki Gori, s šir-
šega Kozjanskega. Tam sta bi-
la s srcem vsa leta zakonske
zveze, zlasti v letih med drugo
svetovno vojno. Z vojno so šolo
v Cirkovcih zaprli, izselitvi
v Srbijo pa sta se po naključju
izognila. Pa je bilo doma. na
Sladki Gori, še huje. V teh ted-
nih, ko se svet spominja konca
druge svetovne vojne, so boleči
spomini Lojzke Jančič še bolj
živi. V moževi, Mlinarjevi do-
mačiji, kjer so pozneje vzidali
spominsko ploščo, je bila zna-
na postojanka borcev proti na-
cizmu. Njen mož Ivo je bil celo
že med Maistrovimi borci.
Po končani vojni je moral
vsak na svoje delovno mesto.
Lojzka in Ivo Jančič sta odšla
najprej na Ptuj, od tam pa
v Maribor. Mož Ivo je postal
šolski nadzornik, Lojzka pa
predavateljica v učiteljski
vadnici. Služba je bila izčrpa-
joča, hrana pa slaba, se spomi-
nja. Leta 1958 sta se preselila
v Celje, kjer je postala nadzor-
nica v predšolskih ustanovah
ter domovih, mož pa predava-
telj likovne vzgoje v poklicni
šoli. Njen teren je obsegal kra-
je od Brežic do Slovenj Grad-
ca, od Posavja do Koroškega.
V vrtcih so opravljali pionir-
sko delo, povsod po okraju so
nastajali novi oddelki. »Orali
smo ledino.« Vzgojiteljskega
kadra ni bilo dovolj, zato je
Lojzka Jančič vodila tečaje ter
poučevala številne poznejše
vzgojiteljice. V Celju je po pre-
selitvi spoznala precejšnjo ra-
zliko od Maribora. »Maribor je
bil pravo proletarsko mesto.
V Celju so se nekateri vozili že
z avtomobili, gor pa je bilo
skromno.« Celja se je sprva
težko navadila, stara ljubezen
do Maribora ni nikoli povsem
zarjavela.
Oba z možem sta v službi
dajala posebni poudarek otro-
ški lastni ustvarjalnosti.
»Otroci morajo izraziti tudi
lastna spoznanja, ne le poslu-
šati vzgojiteljice,« je trdila že
med oranjem ledine. Danes, ko
opaža miselno nezaposlene
otroke, jo boli srce. Lojzka
Jančič se je upokojila leta
1966, zaradi pomanjkanja ka-
dra pa je delala še tri leta. Po
upokojitvi sta bila z možem
veliko v domačiji na Sladki
Gori, kjer je bila zemlja njego-
vih ostarelih sester. Pozneje je
po pol leta preživljala v Istri,
v Rovinju, kjer je bil poročen
njen sin Sergej. Najrajši ima
seveda Štajersko. »Preseliti
Haložana v Istro je težko.«
Udarec za udarcem
Njeno tretje življenjsko ob-
dobje je bilo v znamenju zapo-
rednih življenjskih udarcev,
smrti njenih najdražjih. Pred
dvema desetletjema je na
Sladki Gori pospremila na
zadnji poti moža, pred deset-
letjem hčer Jovito, poročeno
Podgornik, ki je bila priljub-
ljena televizijska novinarka.
Nazadnje, leta  1989,  pa je
v Rovinju na barki imirl še sin
Sergej.
Njena življenjska sreča je
zato predvsem iz malih rado-
sti. Veseli se ptičkov na bliž-
njem drevju, znala se je razve-
seliti cvetočega drevesa, vrt-
nega pridelka, vonja po sveže
pečenem kruhu... Nad seda-
njostjo je razočarana, saj so
postale največje splošne vred-
note denar ter potrošniške do-
brine. V družbi prevladuje
egoizem. V preteklih desetlet-
jih življenja so imeli ljudje več
smisla za skupnost, za drug
drugega. Osebno živi skromno,
že dolga leta namenoma po-
zablja na okus svinjskega me-
sa. Duhovno ostaja izjemno či-
la, hitrih misli in besed. »Ne
morem se sprijazniti s počiva-
njem. Še vedno imam načrte,
namene.« govori o svoji živ-
ljenjski volji.
Nekaj časa je preživela v do-
mu upokojencev, pa ni vzdrža-
la. Rada je doma, v manjšem
bloku na celjskem Otoku.
V krajevni skupnosti »Slavko
Šlander« opaža, da so pozorni
do upokojencev. »Pozornost
starejšim veliko pomeni. Ob-
čutek da niso zavrženi.« Ko
smo jo obiskali, je praznovanje
njene 90-letnice trajalo že
tretji dan. Prihajali so pred-
stavniki upokojencev ter nek-
danjih borcev, sorodniki in
znanci, novinarji, ljudje so če-
stitali tudi po telefonu. Pri njej
je bila prijateljica Emilija
Lončarič, ki ji pripomore pri
mnogih opravilih. Z avtomo-
bilom jo je popeljala tudi
v privlačno galerijo svojega
zeta Riemerja, v Slovenske
Konjice. Tam je Lojzka Jančič
brž sama razločila platna Ri-
harda Jakopiča, Ivane Kobili-
ce ter drugih vrhunskih umet-
nikov. »To je zlata duša. Zame
je kot bi bila moja hči,« je po-
vedala, medtem ko je bila
Emilija že na poti v Konjice.
Ena najstarejših Celjank še
vedno spremlja dnevno doga-
janje, tudi v naši bližnji vojni
soseščini. Tri uničevalne vojne
je preživela. Prvo, ki je vzela
zdravje njenemu očetu, drugo,
ko so ji na prsi položili revol-
ver ter tretjo, ki se še bije
v Bosni. Spremlja uničevanje
ljudi ter tistega razvoja, h ka-
teremu je pripomogla z oseb-
nim žrtvovanjem, s slovensko
udarniško gradnjo na progi
med Samcem ter Sarajevom.
BRANE JERANKO
Lojzka Jančič, ena najstarejših Celjank, se posebej veseli prija-'
teljice Emilije.
Sobota v Celju
Predvsem ob sobotah dopoldne so s prihajajočim poletjem celjske ulice zaživele. Nekateri
trgovci to izkoristijo s prodajo na ulici, izkoristijo pa tudi kupci, ki radi prisluhnejo akcijam,
okrog katerih je vsaj nekaj »pompa.« Tako so prejšnjo soboto ob otvoritvi nove prodajalne Kili
Liboje na Gosposki obiskaU celjske ulice libojski »pleharji« in pripravili na Glavnem trgu tudi
koncert. Dobrote Prekmurja in turistično ponudbo so Celjanom ponudili Lendavčani, Železninar
pa je pred svojo trgovino povabil kolesarje-oldtimerje ter jim razdelil nekaj daril. Zadovoljni so
vsi in škoda, da Celje »živi« le ob sobotah dopoldne.
100 let gostilne Franci
Vrata gostilne Franci v Zagradu pri Celju so odprta
natanko 100 let, od 16. junija v letu 1895, ko je Matija
Krašovc postavil in odprl gostilno, pa vse do danes, ko je
objekt v rokah tretje generacije rodbine Krašovc.
Visokemu jubileju primemo bo tudi slavje, ki se je
pričelo danes (15.6.) ob 19. uri, ko goste zabavajo Vesele
Stajerke, v petek bo igral ansambel Ekart in pel Edvin
Fliser, osrediiji dan praznovanja pa bo sobota, ko se bodo
slovesnosti pričele ob 17. uri. Tega dne bodo za vedro
razpoloženje skrbeli ansambel Oliver Twist, nastopila
bosta oktet Studenček in folkloma skupina KD Anton
Tanc iz Marija Gradca, pela bo tudi priljubljena mlada
Celjanka Heidi, igral pa bo tudi trio Vikija Ašiča. Poseb-
nost v nizu jubilejnih prireditvenih dni bo petkovo dru-
žabno srečanje Franclov in Franck, torej so tega dne še
posebej prisrčno vabljeni vsi, ki jim je ime enako, kot
dobri stari gostilni v Zagradu. Več o gostilni in praznova-
nju jubileja pa prihodnjič. M.A.
Praznično na Ljubečni
z organizacijo tridnevnega teniškega turnirja se danes na
Ljubečni začenjajo prireditve ob prazniku krajevne skupnosti
in podjetja IKI Ljubcčna.
Jutri popoldne pripravljajo rekreativni pohod od krajevnega
gasilskega doma na Sv. Tomaž, gasilsko tekmovanje ter zvečer
še otvoritev razstave, prireditve pa se bodo nadaljevale še
v soboto s streljanjem z zračno puško in ruskim kegljanjem. Ob
17. uri pa bo ob Gasilskem domu osrednja praznična prireditev
s srečanjem starejših krajanov, razglasitvijo športnih rezultatov
ter družabnim shodom krajanov. IS
Slavje gasilcev na Dobrni
Ob krajevnem prazniku Dobrne so pripravili vrsto prireditev,
osrednja pa bo konec tedna, ko bodo domači gasilci praznovali
120. obletnico, kar jih uvršča med najstarejša prostovoljna
gasilska društva v Sloveniji.
Gasilci so že pripravili dve športni tekmovanji (kolesarji so
tri dni tekmovali na dirki od gasilskega doma do bližnjih krajev,
strelci pa so nastopili na avtomatskem strelišču v gasilskem
domu), v petek, 16. junija pa bo ob 19. uri v gasilskem domu
slavnostna seja društva, kjer pričakujejo tudi udeležbo pred-
stavnikov občine, republiške gasilske zveze in sosednjih dru-
štev. Slavnostna parada s prikazom nastanka in razvoja gasil-
stva na Dobrni bo v soboto, 17. junija ob 17,30. Po končani
paradi bodo tudi razvili nov društveni prapor. Vse skupaj se bo
končalo z »gasilsko nočjo«, kjer bo igral ansambel Igor in Zlati
zvoki. GD Dobrna, ki se po aktivnosti uvršča med najdelavnejša
dmštva pri nas, bo ob jubileju izdalo tudi katalog s prikazom
uspešnosti, kjer prednjači zlasti delo z mladimi.
tv
Kdo bo celjski
Krpan?
Izbor za slovenskega
Martina Krpana bo na celj-
skem Glavnem trgu 23. ju-
nija. Gre za turistično,
športno in zabavno prire-
ditev, podobno kot jih pri-
rejajo v sosednjih državah.
Regijska tekmovanja bodo
od junija do konca septem-
bra, ko bo izbran slovenski
Krpan. Začetek tekmova-
nja v Celju bo ob 17. uri,
tekmovalci pa se bodo
zbrali uro pred začetkom
prireditve. Igral bo ansam-
bel 12. nadstropje.
BJ
Milan Kukovič že drugič car
v soboto zjutraj se je zbralo
140 celjskih ribičev (z nabm-
šenimi trnki) ob Šmartinskem
jezeru z eno samo željo postati
Ribiški car celjske ribiške dru-
žine. Ribe, kakor da bi to sluti-
le, so se umaknile v globine
jezera in niso pokazale nobe-
nega zanimanja za tekmoval-
ce. Po triumem ribolovu so
tehtalci ostali skoraj brez dela.
Najtežjo ribo, ploščica težkega
650 gramov, je ulovil Milan
Kukovič, kar mu je zadostova-
lo za carsko krono in laskavi
naslov, ki ga je kot prvi celjski
ribič osvojil dmgič. Drugo me-
sto je osvojil Mitja Lamper ir
tretje Milan Pahor.
Po tekmovanju so najza-
služnejšim članom podelili red
za zasluge. Za častna člana Ri-
biške družine Celje so imeno-
vali Jožeta Gmberja in Jožeta
Kranjeca. RD Celje je prejela
Zastavico RZS I. stopnje, ok-
tet Studenček, ki že dolgo so-
deluje s celjskimi ribiči, pa
Zastavico RZS III. stopnje.
Na sliki: Lanskoletni car
Milan Mileč je popeljal po je
zem novega carja Milana Ku-
koviča.
.      .  Foto:       MASNEC
Z Andersenovim nagrajencem
v II. osnovni šoli v Rogaški Slatini je v ponedeljek nastopil;
pravljičar za otroke in odrasle, Folke Tegetthoff iz Avstrije,.j
lanski Andersenov nagrajenec. Nastopal je v približno štiridese- i
tih državah, celo na Japonskem in Kitajskem, znan pa je tudi
kot plodovit pisatelj.
Učencem iz nekaterih šol bivše šmarske občine je pripovedo-;
val v svojem materinem jeziku, pri tem pa uporabljal vsem;
razumljivo govorico telesa, z vsemi čutili. Učenci so tako z veli-:
kim zanimanjem sodelovali v pravljicah o sluhu, vidu, čutu ter-
podobnim. Ustvarjalec, ki ga opisujejo za srednjeveškega truba-^
durja našega časa, poudarja, da je umetnost pripovedovanja^
hkrati umetnost poslušanja. \
Med učence v Obsotelju ga je povabila predmetna učiteljica';
nemščine in angleščine, Jožica Nuč, ki ga je spoznala na poletni;
jezikovni šoli za učitelje, v Portorožu. Bj!
Šf. 24. - 15. funij 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
V novi šoli že septemtira
Živahno prlzatlevanlo v Hruševcu
v novi šoli v šentjurskem Hruševcu ter
njeni telovadnici bodo začeli s poukom
septembra, ko nameravajo odpreti tudi
vrata vrtca. To nam je zaradi dvomov
posameznikov pojasnil Edvard Peperko,
vodja oddelka za gospodarske in družbe-
ne dejavnosti občine Šentjur. Z junijem
je začel z delom v. d. ravnatelja Robert
Gajšek, zaenkrat v občinskih prostorih,
ki pripravlja organizacijo pedagoškega
dela v šoli.
Za potrebe šole iščejo trenutno raču-
novodio, tajnico, čistilke ter dodatne uči-
telje. Živahno je sicer tudi v šolski zgrad-
bi, kjer je prvo nadstropje v bistvu kon-
čano, v pritličju pa trenutno pleskajo
stene, polagajo keramiko, talne obloge,
napeljujejo električno napeljavo, ureju-
jejo prezračevalne naprave... Znotraj
telovadnice opravljajo v tem času zvočno
toplotno izolacijo, precej dela je prav ta-
ko v okolici zgradbe. Na igriščih bodo
v prihodnjih dneh položili asfaltno pre-
vleko, urejajo dostope k zgradbi, parki-
rišča, kanalizacijo, lovilec maščob ter
javno razsvetljavo, pri gradnji pa so mi-
slili še na vprašanje hudourniške vode, ki
je v preteklosti že večkrat prizadela Hru-
ševec. Vrednost naložbe v njenem grad-
benem delu ocenjujejo v občinski stavbi
na približno 400 milijonov tolarjev, pri
čemer bosta plačali, vsaka svojo polovi-
co, občina ter država. Šolska oprema bo
stala 50 milijonov, za najrazličnejša uči-
la pa bodo potrebovali še 20 milijonov
tolarjev.
Dosedanja šola Pranja Malgaja v sre-
dišču Šentjurja je med tremi v državi, ki
jih bremeni največje število učencev, za-
to imajo pouk v dveh izmenah. V hrušev-
ski šoli računajo na štiristo otrok v šest-
najstih oddelkih (v vrtcu bosta dva od-
delka), s to razbremenitvijo osrednje šole
pa bo tam poslej možnost posodobitve,
računajo v Šentjurju. V začetku junija,
na seji občinskega sveta, so tudi delno
popravili odlok o šolskem okolišu. V do-
sedanji šoli bodo prevladovali učenci, ki
prihajajo k pouku peš, z izjemo vozačev
iz Vrbnega ter z Blagovne. Šolski okoliš
nove šole pa obsega kraje onstran želez-
nice pri Vrbnem, seka Bezovje, vključuje
Stopče, šentjurski del Grobelnega, Trat-
no, Čmolico, Rifnik, Jakob, Osredek, Ši-
benik ter Krajnčico.
Šolo v Hruševcu, ki bi jo torej naj
zgradili v pogodbenem roku trinajstih
mesecev, so začeli graditi junija lani,
s pripravami na gradnjo so začeli leta
1991, v urbanističnih načrtih pa so nanjo
računali že veliko prej.
BRANE JERANKO
Po mejah Galicije
člani Planinskega društva Žalec in planinske sekcije Galicija
so minulo nedeljo organizirali tradicionalni planinski pohod po
obrobju KS Galicija..- Kljub slabemu vremenu je sodelovalo
preko 200 ljudi. Na sliki: del pohodnikov ob startu v Veliki
Pirešici.
T. TAVČAR
PLANINSKI KOTIČEK
Poliod na Nanos
Planinsko društvo Železar iz Štor vabi v soboto, 17. junija na
pohod na Nanos. Odhod izpred železniške postaje v Štorah bo
ob 6. uri zjutraj. Z vrha Nanosa bo pohod podaljšan še do
Predjamskega gradu. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na
Lipi ob torkih po 19. uri. Pokličete pa lahko tudi na telefon 771-
231.
Na Dve špici
Planinsko društvo Celje vabi v nedeljo, 18. junija v kraljestvo
Špika, na Dve špici, visoki 2046 in 1008 metrov. Odhod bo ob
5.30 uri zjutraj, z avtobusne postaje na Glaziji.
Pot tehnično ni zahtevna, same hoje pa bo za približno sedem
Ur. S seboj ne pozabite vzeti veljavnih potnih listov, svetujejo pa
tudi primemo obutev in žepno svetilko za prehod skozi 70
m dolg rov.
Srečanje na Ostrem vrliu
Planinsko društvo Železničar Celje vabi v nedeljo, 25. junija
' fta mednarodno srečanje planincev železničarjev. Srečanje bo
1a Ostrem vrhu pri Mariboru, prijavite pa se lahko do 13. junija
^ dmštveni pisarni na Aškerčevi 1.
Na iVIonte Cogiians in na Prvine
Planinsko društvo Zlatame Celje pa v juniju vabi še na dva
izleta. V soboto, 24. junija z odhodom ob 4. uri zjutraj s poseb-
|iim avtobusom s parkirišča na Glaziji, se boste odpeljali proti
izhodiščni točki, od koder se boste podali na Monte Cogiians.
V nedeljo, 25. junija pa vabijo na pohod na Prvine. Odhod bo
ob 6. uri in 23 minut z vlakom z železniške postaje v Celju.
MOJCA MAROT
Opozorilna aiccija
za preiiitre voznilce
Na monociklu od Prekmurja do
slovenske obale
v nenavadni akciji, ki so jo
organizatorji poimenovali
»Vozniki, pozor! Tudi počasi
se daleč pride!«, bo 26-letni
Jože Voroš na monociklu pre-
vozil 600 kilometrov po Slove-
niji. V podjetju Zvon iz Mur-
ske Sobote so se te akcije lotili
zaradi tega, ker je na naših
cestah iz leta v leto vse več
nesreč. Velikokrat jih zakrivi
ravno prehitra vožnja.
Šestdnevna vožnja Jožeta
Voroša, ki se je pričela minulo
soboto v Murski Soboti, kon-
čala pa se bo predvidoma da-
nes, 15. junija, v Portorožu,
naj bi slovenske voznike opo-
zorila na strpnejše obnašanje
na cestah. V nedeljo je Voroš
varno prispel do Celja, od
Šmarja pri Jelšah pa do naše-
ga mesta ga je pospremila po-
licija in že na tej kratki relaciji
ni manjkalo voznikov, ki so
prometne predpise grobo krši-
li in kazali veliko nestrpnost.
Še zlasti v križiščih, ko so mo-
rali kolesarju, ki se ni mogel
ustavljati, omogočiti prednost.
Počasna vožnja na enem kole-
su je bila za marsikaterega
prenapetega voznika preiz-
kušnja strpnosti. Razdaljo pr-
ve etape, od začetne postaje do
Celja, je Voroš premagal kljub
majšim in večjim težavam, ki
so ga doletele na tej poti. Ko se
mu je zataknilo pedalo na mo-
nociklu, je Jože Voroš nevamo
padel in si rahlo zvil gleženj,
na poti pa ga je ves čas oviral
tudi dež.
Morda bo simbolična opozo-
rilna vožnja kakšnemu prehi-
tremu vozniku vcepila vsaj čas
za razmislek.
KSENIJA LEKIČ
Lansko leto je Jože Voroš
v Pomurju prevozil 50 kilome-
trov in 390 metrov v 7 urah in
21 minutah, in sicer na 3 metre
visokem monociklu. Z doseže-
nim rezultatom se je uvrstil
v Guinnessovo knjigo re-
kordov.
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikove-
ga TV vodiča je bil prizor iz
filma Bitka na Sutjeski,
igralec pa Richard Burton.
V poštev za žreb je prispelo ,
42 kuponov.
V naš oglasni oddelek se
naj tokrat po sodček laškega
piva oglasi Mira VREČKO iz
Brezove 6 v Celju, prav tako
pa se naj po torbo NT&RC
oglasita Mojca MARINŠEK
iz Slovenske 55 b, Ljubljana
in Tomaž SELES iz Levca
37a, Petrovče.
Vljudno prosimo, da se iz-
žrebanci po nagrade oglasite
osebno v naš oglasni od-
delek!
Kupone z rešitvami to-
kratne uganke pošljite do 20.
junija.
Z vero vase
Dom upokojencev Primoža
Trubarja v Loki pri Zidanem
Mostu je tisti mirni kotiček,
v katerem Marija Zore preživ-
lja jesen svojega zanimivega in
polnega življenja. A se ji na
trenutke, čeprav kot pravi ne
precej pogosto, po obrazu ra-
zlije izraz pokoja, in v mislih si
prikliče v spomin domačijo
v Jelovem pri Radečah, kamor
se še vedno rada vrača.
V življenju ji ni nihče nikdar
ponujal belega kruha, a je vse-
eno uspela zmagovito izobli-
kovati podobo življenja. Ob
vseh tegobah, ki so jo sprem-
ljale skozi življenje, nikdar ni
izgubila vere vase. Preživela je
vrsto neviht in pretresov, toda
njena drža ostaja nezlomljiva.
Vsakodnevne dolžnosti si je
znala razdeliti tako, da se je
njena sposobnost za življenje
vsak dan bolj krepila.
» Svoja aktivna leta je preži-
vela v radeši papirnici, in tudi
letos, tako kot v vseh upoko-
jenskih letih doslej, je bila
izredno vesela skromnega da-
rila in čestitke direktorja ob
praznovanju njenega 87. rojst-
nega dne.
»Kar toplo mi postane pri
srcu, ko vidim, da se navkljub
težkim razmeram v gospodar-
stvu in v časih, ki niso najbolj
usmerjeni v skrb za ljudi, še
kdo spomni tudi na tiste, ki so
vendarle v nekem obdobju dali
tudi svoj prispevek k razvoju
naše družbe«, je dejala kar
malo z očitkom.
Pri brskanju po njenih
skrivnih kotičkih smo občutili
njen nenadni nemir in iz nje-
nih ust je bilo slišati globoko
nestrinjanje o tem, da so po-
kojnine majhne in plače po-
slancev prevelike. Bo že drža-
lo, smo si mislili, saj izkušnje,
ki si jih človek pridobi v 87.
letih že ne morejo biti iz trte
zvite. In skoraj v isti sapi je
nadaljevala, da si tovrstnih
nevšečnosti le ne jemlje tako
resno k srcu, da bi ji zagrenile
življenje.
»Raje se vsako popoldne
s sostanovalci zberemo ob mizi
in zaigramo partijo >šnopsa<,
čeprav pri kartah prisegam na
tarok, ki pa ga žal tu v domu
nihče ne igra,« je z mislijo ob-
stala pri eni od svojih zgodb,
ki ji je tisti trenutek šinila
v glavo.
Ker je že več kot štirideset
let naročena na Novi tednik,
nas je zanimalo, kako bo njeno
vedno kritično oko ocenilo
svojega zvestega sopotnika, ki
jo že toliko let nepogrešljivo
spremlja na njeni poti.
Brez oklevanja je odgovori-
la, da si težko predstavlja živ-
ljenje brez tega časopisa, še
posebej rada prebere vice na
zadnji strani in osmrtnice, za-
nimivi se ji zdijo tudi dnagi
prispevki, pogreša pa tečajno
listo. Njen priljubljeni časopis
vsak teden kroži med ostalimi
stanovalci doma, saj ga mar-
sikdo rad prebere.
Ob koncu smo ji zaželeli, da
naj   njeno   življenje   ostane
cvetlični vrt, ki ga bo treba še
naprej skrbno negovati z vso
ljubeznijo in pozomostjo. To
naj velja tako zanjo kot tudi za
tiste, ki te cvetlice občudujejo
in se jih veselijo in teh ni malo
(o vseh obiskih od časa bivanja
v domu vodi natančno eviden-
co). Teta Mima, kot ji radi re-
čejo tisti, ki jo poznajo, zna vse
okrog sebe okužiti z vedrino,
ki kakor deroča lava prekriva
vse zle slutnje.
Zdi se, da jo je razveselil tu-
di naš obisk, saj se je ob slove-
su prisrčno zahvalila, ko pa se
bo videla v časopisu, verjame-
mo, da ji bo toplo pri srcu,
njen obraz pa se bo spremenil
v ljubek nasmeh in veselje. Če
smo ji lahko tudi na ta način
vsaj malo polepšali življenje,
potem je naš namen več kot
dosežen.
Naj naši znanki ob osebnem
prazniku zaželimo še veliko
prebranih vrstic iz našega ča-
sopisa.
FRANCI ČEČ
Šf. 24. - 15. iunij 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
16
S krvavimi žulji in bolečimi mišicami
V Blelu le letos 100 km preteklo 411 Slovencev - MIlan Župane odličen 20. - Štirle med prvo stoterico
Biel je mesto, ki praktično
celo leto živi za eno samo
športno prireditev - 100-kilo-
meterski maraton. Domačini
vas bodo, ko jih boste obiskali,
pozdravili z nadvse prisrčnim
sloganom: »Dobrodošli v naj-
lepši tisočinki Švice.« Mesto
z nemško in francosko govore-
čim pebivalstvom in pa streljaj
oddaljeno Bielsko jezero na-
mreč skupaj merita natanko
eno tisočinko celotne površine
te čudovite alpske dežele. Na
enak način pa so domačini
sprejeli tudi 83 maratoncev, ki
so se minuli petek udeležili že
37. tradicionalnega, 100 km
dolgega maratona po okolici
Biela.
Minuli petek, 9. junija ob 22.
uri, je župan mesta Biel, Hans
Stoeckli, dal znak za začetek
maratona in blizu 5 tisoč tek-
movalcev iz 23 držav se je spo-
padlo s prvimi kilometri pro-
ge. Zmagovalec maratona
v skupni konkurenci postal
domačin Markus Engeler, ki je
progo pretekel v fantastičnih
6 urah in 58 minutah, kar pa je
še vseeno za 20 minut počas-
neje od absolutnega rekorda.
Zmagovalec je progo pretekel
s povprečno hitrostjo 15.2 km/
h. Le uro in sedem minut kas-
neje pa je na cilj prispel tudi
prvi Slovenec, državni prvak
v klasičnem maratonu iz Ra-
dencev izpred štirinajstih dni,
Milan Župane iz Mislinje, ki je
dosegel tudi najboljši rezultat
slovenskih maratoncev na tem
maratonu doslej in se skupno
v absolutni kategoriji uvrstil
na več kot odlično 26. mesto, le
mesto za absolutnim rekorder-
jem proge izpred devetih let,
Švicarjem Robertom Schlep-
ferjem.
Preizkušnjo (100 km) je sku-
paj opravilo 2815 maratoncev,
med njimi' tudi 49 Slovencev,
blizu 2 tisoč pa jih je preteklo
katero izmed šestintrideset,
oseminpetdeset oziroma dva-
inosemdeset kilometerskih
prog. Poleg Milana Županca se
je odlično odrezalo še nekaj
slovenskih maratoncev, med
katerimi so se kot ekipa najbo-
lje izkazali tekači ekipe Gore-
nje iz Velenja. Med prvo stote-
rico v absolutni razvrstitvi so
se od Slovencev uvrstili tudi
Edo Greorič iz Kranja in sicer
na 111. mesto, Dušan Pešec je
na cilj prispel kot 117., Žalčan
Dušan Kuserbanj pa kot 166.
Posebej odlično pa se je izka-
zala tudi dvakratna zmagoval-
ka maratona Celje-Logarska
dolina, Velenjčanka Anka Pu-
gelj, ki je v svoji kategoriji do-
segla odlično 19., v skupni
(moški in ženske) pa 377. me-
sto in tako prehitela tudi veli-
ko večino moških maratoncev.
Vseskozi je slovenske tek-
movalce med prihodom v cilj
spremljala skupina navijačev
z zastavami in harmoniko, na
katero je neumorno igral
Kompolčan Rudi Mlačnik.
Brez dvoma je bila slovenska
navijaška ekipa, ki so se ji kas-
neje pridružili tudi naši mara-
tonci, ves čas v središču pozor-
nosti in na dometu TV kamer
švicarske televizije.
V ciljni areni smo srečali tu-
di šestčlansko ekipo slovenske
vojske, ki se je na progi odre-
zala povsem soli(hio, saj so
med sedemindvajsetimi ekipa-
mi dosegli 10. mesto. Na Biel-
skem maratonu organizatorji
podeljujejo vsako leto tudi po-
sebna zlata odličja vsem, ki so
se maratona (le na 100 km)
udeležili petkrat. Letos je bilo
med njimi tudi kar nekaj slo-
venskih maratoncev.
Skratka, Slovenci smo se
v Švici v ostri mednarodni
konkurenci izkazali kot zelo
samozavesten in športno disci-
pliniran narod, ki je poln pozi-
tivne energije in ki se ne preda
kar tako. Kljub stotinam krva-
vih žuljev na podplatih, ote-
klim mišicam in sklepom, bo-
lečinah po vsem telesu in kljub
neštetim pomislekom o odsto-
pih, pa je 49 Slovencev prema-
galo takorekoč same sebe in po
dolgih kilometrih z izrazi za-
dovoljstva in neizmerne sreče
ob podvigu prestopilo ciljno
črto.
A.L.
Petnajst sedmošolcev in osmošolcev z Osnovne šole Glazija je ta teden taborilo v Logarski dolini.
Planinsko-raziskovalni tabor je zanje spodbudna nagrada, saj so to učenci, ki so bili v časw
šolanja najbolj prizadevni.
Tahorenje z vsemi čutili
Učenci Osnovne šole Glazlla na planinsko-raziskovalnem
taboru v LoaarskI dolini
Ravno danes se bo petnajst
učencev Osnovne šole Glazija
Celje vrnilo iz Logarske doli-
ne, kjer so preživeli poučen se-
demdnevni planinsko-razi-
skovalni tabor. Z bivanjem
v naši največji alpski dolini so
učitelji nagradili tiste sedmo-
šolce in osmošolce, ki so bili
vsa leta šolanja najbolj priza-
devni in delovni.
»Osnovni namen tabora je,
da učenci doživijo stik z nara-
vo in se seznanijo z lepotami te
doline,« je pojasnila voditelji-
ca šole v naravi Marjana Šah
Strok. »Večinoma še nikoli ni-
so bili zares v hribih, v taboru
pa imajo enkratno priložnost,
da spoznajo tudi planinarje-
nje, občutijo lepote telesnega
napora in se približajo življe-
nju v naravi.«
V dolino so prispeli prejšnji
četrtek v spremstvu mentoric
Marjane Šah Strok in Martine
Krebl, se namestili v prostorih
nekdanje vojaške karavle in
prepustili aktivnemu bivanju
v naravi. Podali so se v razi-
skovanje doline in spoznava-
nje tamkajšnjega načina živ-"
Ijenja, uživali v planinskem
izletu na Okrešelj in pohodu
na Matkov škaf, se posvetili
spoznavanju taborniških veš-
čin in se razveselili tudi zani-
mivega obiska pri lovcu. Pri
vseh aktivnostih so jim po svo-
jih močeh skušali ustreči pri-
jazni domačini. Otroci so so-
delovali pri vsakodnevnih
opravilih, čistili so svoje bival-
ne prostore, urejali okolico in
skrbeli za svojo obleko in obu-
tev, pri tem pa se navajali tudi
na strpno in ustvarjalno živ-
ljenje v skupini.
Učenci Osnovne šole Glazija
so taborili v Logarski dolini že
lani, in ker je raziskovalni ta-
bor izjemno dobro uspel, so ga
letos ponovili. »Že na lansko-
letnem taboru smo pridobili
vrsto novih spoznanj o tem,
kaj otroci potrebujejo in kaj je
tisto, kar jim še lahko nudi-
mo,« je povedala Marjana Šah
Strok. Planinsko-raziskovalni
tabor koristi otrokom še zlasti
zato, ker pri spoznavanju na-
rave aktivirajo vsa čutila. Na
ta način, ko pridobivajo sliko-
vite informacije s pomočjo
vseh čutov, doživljajo tudi le-
poto narave, ki se vtisne v spo-
min, nenazadnje pa spoznajo
tudi novo kvaliteto življenja.
KSENIJA LEKIČ
Vili Ulaga pluje proti Baltiku
V Laškem živi pravi pomorščak in velik ljubitelj življenja na
vodi. Vili Ulaga, ki je zadnja leta z jadrnico Slavica, ki jo je
izdelal sam, preplul že številna morja.
Plul je od Siska do Črnega morja in skozi Bospor in Darda-
nele do Portoroža, od koder je pred dvemi leti krenil še na pot
v Tunizijo in nazaj. V nedeljo, 11. junija dopoldne pa je iz
portoroške marine krenil na tretjo dolgo in doslej najzahtev-
nejšo pot, do Baltika, ki naj bi trajala do jeseni. Ulaga sicer ne
ve, do kod mu bo uspelo prijadrati, saj gre za zahtevno pot, ki ie
v glavnem odvisna od vremena. TV
Sejem
v Jurkioštru
Minulo nedeljo so v Jur-
kioštru pripravili prvi se-
jem rabljene opreme, ki pa
je bil, žal, nekoliko slabše
obiskan.
Organizator sejma, ki bo
odslej vsako nedeljo ob 10.
uri in bo imel svoj stalni
prostor pred kartuzijo, je
krajevna skupnost Jurklo-
šter. Sejem je namenjen
predvsem kmetom, da bi
z menjavo blago za blago
ali pa z nakupom lažje in
ceneje prišli do najrazlič-
nejše kmetijske opreme.
Seveda bo na sejmu mogo-
če prodajati in kupovati
tudi drugo rabljeno opre-
mo. V Jurkioštru upajo, da
bo nova krajevna poseb-
nost uspela in da bodo ne-
deljske sejme kmalu začeli
obiskovati ljudje iz drugih
delov laške in tudi sosed-
njih občin.
JI
Kmečke igre v Vrhu nad Laškim
v soboto, 17. junija, bo v Vrhu nad Laškim prvo regijsko
tekmovanje podeželske mladine. Sodelovalo bo sedem ekip, dve
najboljši pa se bosta udeležili državnega tekmovanja, ki bo
julija na Polskavi. Tekmovanje pripravljata Društvo podeželske
mladine Laško in Kmetijska svetovalna služba. Začelo se bo ob
18. uri, ekipe iz Zgornje in Spodnje Savinjske doline ter iz
Šentjurja, Šmarja, Slovenskih Konjic, Laškega in Celja pa se
bodo pomerile v košnji, grabljenju, sestavljanju voza, pajsanju
hloda in še treh šaljivih igrah. jl
Priprave za Savudrijo
Zveza prijateljev mladine šentjurske občine pripravlja od 1.
do 11. avgusta letovanje za 130 domačih otrok v Savudriji,
v Istri. Šolski ter predšolski otroci bodo stanovali v počitniškem
domu občine Ljubljana Center, ekonomska cena letovanja pa bi
bila 27 tisoč tolarjev.
Za učenca višjih razredov je prispevek staršev 17 tisoč tolar-
jev, za nižje razrede ter otroka iz vrtca po 15 tisoč, s posebnim
zdravniškim potrdilom 13 oziroma 11 tisoč, za socialno najbolj
ogrožene pa veljajo posebna merila. Učenci se lahko prijavijo
pri razredniku ali vzgojitelju, starši pa morajo plačati stroške
letovanja najpozneje do 30. junija. Organizator pa hkrati išče
9 primernih vzgojiteljev ter pedagoškega vodjo. Pogoj so polno-
letnost, izkušnje, plavalne sposobnosti ter državljanstvo, peda-
goški vodja pa mora pripraviti tudi program dela.
BJ
Konjeniški tečaji v Škofji vasi
v Konjeniškem klubu v Škofji vasi sta se v začetku junija pričela dva enomesečna konjeniška
tečaja za začetnike. Prijav na tečaj je bilo veliko, tečajema, ki se bosta končala konec junija, pa bo
sledil tudi nadaljevalni tečaj, je povedal Aleš Kučer. Tečaj jahanja v Škofji vasi je pripravljen po
programu konjeniške akademije Slovenije; tečajniki bodo ob opravljenem izpitu dobili potrdilo
»Jahač 1«, po opravljenem nadaljevalnem tečaju pa znamko »Jahač 2« s katerim se lahko
tečajniki včlanijo tudi v vse druge konjeniške klube. N.-ČM. S., Foto: SHERPA
Št. 24. - 15. iunii 1995
17
ŠPORT
Tottenham in
morda Bavern
Na veleniskem štadionu bosta v pokalu Intertoto gostovali
sloviti ekipi Iz AnglUe In Nemčlle - Prestopni rok od 26.
lunlla do 4. lullla
v pokalu Intertoto bo ve-
lenjski Rudar igral v eni naj-
bolj atraktivnih skupin: ob je-
zeru bosta gostovala 1. julija
sloviti Tottenham Hotspurs in
15. julija predstavnik Nemčije
(znan bo šele v soboto, ko bo
v Bundesligi zadnji krog), ze-
leno-črni pa bodo morali 8. ju-
lija v Švico (prvenstvo še ni
končano) in 22. julija na Šved-
sko k Oster Vaxju.
V vsaki do dvanajstih sku-
pin - Rudarje kot edini sloven-
ski predstavnik v drugi - je po
pet klubov. Po enokrožnem li-
gaškem sistemu bodo zmago-
valci ter še štiri drugouvrščene
ekipe s tekmovanjem nadalje-
vali na izpadanje, polfinalisti
pa se bodo uvrstili v pokal
UEFA. Vsak udeleženec že
ima zagotovljenih najmanj 20.
000 švicarskih frankov, višja
uvrstitev pa pri vsakem mestu
prinese dodatnih pet tiso-
čakov.
Od nogometnih velesil se za
pokal Intertoto nista prijavila
samo Italija in Španija, boljših
tekmecev in žreba pa si v Vele-
nju niso mogli želeti. »Fanta-
stično,« je bil prvi komentar
trenerja Bojana Prašnikarja.
Tottenham je osvojil tri evrop-
ske pokale in angleški prven-
stvo končal kot sedmi (žal so
ostali brez Klinsmanna), ena-
ko sloviti tekmec pa bo v vsa-
kem primeru tudi iz Nemčije.
»Med kandidati je celo Bajn-
em, prijavljeni pa so še Karl-
sruhe, Koln in Bayer Lever-
kusen.«
Pri velenjskem prvoligašu
so si poletno tekmovanje za-
mislili kot del priprav za novo
sezono. »S pripravami začne-
mo že v ponedeljek in Interto-
to nam nikakor ne bo porušil
predprvenstvenega ritma. Po-
gajanja okrog okrepitev po-
spešujemo, ker je 15. junij zad-
nji rok prijav za Intertoto in si
seveda želimo štartati že z eki-
po za novo sezono,« pravi tre-
ner Prašnikar, ki je z Rudar-
jem pogodbo podaljšal za dve
leti.
Včeraj so se začele kvalifikaci-
je za popolnitev prve, druge in
tretje lige. Za vstop v prvo ligo
(Era Šmartno) in tretjo ligo
(Unior) bosta potrebna dva
kroga, za drugo ligo (Šentjur)
pa le eden.
Okrog vrnitve reprezentan-
ta Matjaža Cvikla je z njego-
vim klubom že vse dogovorje-
no. Pogovori tečejo s Samom
Vidovičem in Slavkom Ko-
marjem, v načrtu pa je tudi
prihod igralca zvezne vrste, ki
bo skoraj zanesljivo tujec.
Vzporedno s pripravami za
pokal Intertoto se je začela tu-
di predprodaja vstopnic: se-
zonska na pokriti tribuni je ob
plačilu na šest obrokov po 12.
000 tolarjev, v primeru takojš-
njega plačila pa za dva tisoča-
ka cenejša.
S stalnimi številkami
Prestopni rok bo od 26. juni-
ja do 4.julija, novo prvenstvo
pa se bo začelo 30. julija. Iz
prve lige bo izpadlo samo zad-
njeuvrščeno moštvo, predzad-
nji pa bo igral kvalifikacije
z drugoligaškim podprvakov.
Iz druge lige bosta izpadli dve
ekipe, napredovala bosta tret-
jeligaška prvaka, v zaključni
del pokalnega tekmovanja pa
se bosta z območja MNZ Celje
še naprej uvrstili po dve ekipi.
Prvoligaški igralci bodo
skozi vso sezono nosili iste šte-
vilke; za vratarje so obvezne
številke 1, 12 in 22, na hrbtni
strani pa bo v sezoni 1996/97
moral biti izpisan priimek no-
gometaša. Ime kluba bo lahko
sestavljeno iz največ dveh be-
sed (sprememba je dovoljena
le po jesenskem delu), na tek-
mah pa bosta morali biti izo-
bešeni tudi klubski zastavi
obeh ekip. Uvedena bo funkci-
ja četrtega sodnika, prven-
stvene in pokalne tekme se
lahko igrajo le z novo žogo,
domači klub pa je vsakič dol-
žan zagotoviti po tri žoge.
ZELJKO ZULE
Prva okrepitev za pokal Inter-
toto: Matjaž CvikJ.
Lolcostrelcl rekordno
Dvodnevnega državnega prvenstva v lokostrelstvu (na sliki) se je v Savinjskem gaju udeležilo
44 tekmovalcev iz 15 klubov, najboljši dosežek pa je rekord Petra Koprivnikarja (Maribor) s 1329
krogi.
Med boljšimi je bilo po pričakovanju tudi zastopstvo iz Savinjske. V compound slogu je bila
ekipa Polzela druga, v olimpijskem slogu pa Gornji Grad tretji. Med posamezniki je v compoundu
zmagal Dušan Perhač (Mozirje), v konkurenci lokostrelk pa je bila druga Jožica Emeršič (Polzela)
in tretja Bernarda Zemljak (Mozirje). V Zgornji Savinjski se bodo za naslove državnih prvakov
merili še pripradniki vojske, prvenstvo pa bo v soboto dopoldne v Gk)mjem Gradu.
Foto: EDI MASNEC
Brasiovče
tretjeligaš
Po predzadnjem mestu
v drugi ligi se je odbojkarjem
Braslovč na kvalifikacijskem
turnirju vseeno ponudila pri-
ložnost za obstanek, ki je po-
vezana z napovedanim izsto-
pom Beltince. V Prvačini so iz-
gubili z domačini in Domžal-
čani ter se tako morajo prese-
liti v tretjo ligo. Pred slabim
tednom dni pa se je že začel
prestopni rok, ki traja do 20.
junija, podaljševanje registra-
cij za aktivne igralce pa je
možno vse do 31. avgusta. Za-
radi številnih nedorečenih
prestopov v drugi polovici lan-
ske sezone je kot novost uve-
den mini prestopni rok, ki bo
decembra.
Tenis
i. liga
7. krog: Velenje-Branik 4:5
(zmagali: Dovšak, Šrejma, Ru-
par, Dovšak-Topčič; izgubili:
Apšner, Weiss, Grešnik, Šrej-
ma-Rupar, Grosman-Črešnik),
Domžale-Slovan 3:6, Soča-
Maribor 9:0, Koper-Triglav
2:7. Končni vrstni red: Slovan
14, Branik, Triglav 10, Soča 8,
Koper 6, Velenje 4, Maribor,
Domžale 2.
ii. ilga
7. krog: Krško-Žalec 9:0,
Bistrica-Ptuj 4:5, Radgona-
Celje 3:6, Konjice-Brežice; za-
ostala tekma: Radgona-Krško
0:9. Končni vrstni red: Celje
14, Krško, Ptuj 10, Bistrica,
Brežice 8, Konjice 4, Žalec 2,
Radgona 0.
lii. liga
Zaostale tekme: Mladost-
Ravne I 0:5 bb, Mežica-Hoče
0:5, Hoče-MG laško 4:1. Konč-
ni vrstni red: Ravne 110, Hoče
8, Mladost 6, Ravne II 4, Meži-
ca 2, MG Laško 0.
Balinanje Območno
prvenstvo
člani: 1. Zekovič (Krš), 2. U.
Grenko (Vel), 3. Ježovnik
(Treb), 4. Rednak (RLV) ... 8.
Djurdjevič (Meg), 14. D. Gren-
ko (Vel), 15. Vodončnik (Treb).
Na kvalifikacije za DP se je
Uvrstila najboljša trojica.
Mladinci - hitrostno izbija-
nje: 1. Koprivnikar (Treb) 21,
2. Verlič (Veg) 17, 3. Z. Rednak
14, 4. S. Rednak (oba RLV) 13;
natančno izbijanje: 1. Verlič
(Veg) 18+16, 2. Z. Rednak
(RLV) 18 +14,3. U. Grenko (Vel)
16, 4. N. Moravac 14, 5. Vargek
12 + 10, 6. S. Moravac (vsi RLV)
12+9.
Sobota, 17, 6-
Atletika
Celje: Skokov memorial (od
17. ure).
Triatlon
Šmartinsko jezero: sloven-
ski pokal (do 14. ure).
liedeija, 18. 6.
Nogomet
Izola: Izola-Era Šmartno
(povratna tekma kvalifikacij
za popolnitev I. lige); Maribor:
Železničar-Šentjur (povratna
tekma kvalifikacij za popolni-
tev II. lige), Stojnci: Stojnci-
Unior (povratna tekma za po-
polnitev III. lige, vse 18).
Odrinsici in Laulc pri vriiu
Na 30. kolesarski dirki Hidice na Češkem (394 km) je bilo
uspešno tudi zastopstvo Celja. Odrinski je bil drugi (1:19 zao-
stanka), Lauk tretji (+1:26) in Autko dvanajsti (+2:06). Na selek-
tivni progi je odstopila več kot polovica od dobre stottnje
kolesarjev, celjske okrepitve pa so bile med najbolj aktivnimi,
saj je bil Odrinski drugi, Autko pa četrti v točkovanju gorskih
ciljev.
Štartajo tudi
triatlonci
s pokalno tekmo se bo v so-
boto začela tudi sezona triat-
lonskih tekmovanj, uvod pa bo
v okolici Šmartinskega jezera.
Pri jezu bo starti in cilj vseh
treh preizkušenj: plavanja
(1500 m), kolesarjenja (43 km)
in teka (10 km). Začetek je ob
14. uri, prijavljena pa je večina
najboljših.
Celje v končnico
Teniška ekipa Celja bo v do-
datnem srečanju za naslov ab-
solutnega drugoligaškega pr-
vaka avgusta igrala z Medvo-
dami, ki na zahodu v sedmih
ligaških tekmah prav tako ni-
so doživele poraza. Zmagova-
lec se bo neposredno uvrstil
v prvo ligo, poraženec pa bo
z Mariborom igral dodatni
dvoboj za napredovanje.
Jubilejni MIŠO
Leta 1968 so bile v Celju pr-
ve mednarodne igre šolskih
otrok (MIŠO) z udeležbo ekip
Beograda, Brna, Celja, Grad-
ca, Kranja, Lausanne, Trbo-
velj, Vidma in Zagreba, ki so
se pomerile v atletskih disci-
plinah, ob jubileju pa bodo
igre - v soboto - znova v Celju.
Igre so bile doslej že v dva-
najstih državah, celjskih pa se
bodo udeležile ekipe Gradca,
Murske Sobote, Raven, Singe-
na, Siska, Slovenj Gradca, So-
prona, Velenja in Celja. Atlet-
ska tekmovanja bodo na Kla-
divarjevem štadionu, roko-
metni turnir bo v dvorani Go-
lovec in deloma v Žalcu, teni-
ški turnir pa prav tako na Go-
lovcu. Vsa tekmovanja se bodo
začela ob 11. uri, predvidena
pa je tudi ustanovitev sloven-
skega nacionalnega komiteja
menarodnih iger šolskih otrok.
Odenheim: na četrti dirki
EP v motokrosu do 125 ccm je
Sašo Kragelj (Banex) zli. me-
stom dosegel svojo najboljšo
uvrstitev (petnajsti in sedmi)
in je v skupnem seštevku
okrog 17. mesta.
Ptuj: v dvoboju za 3. mesto
v ekipnem DP v boksu Celje-
Ljubljana 10:6.
Velenje: v 8. krogu II. bali-
narske lige-vzhod RLV-Rogo-
vila 14:2, Blagajana-Trebeli-
ško 6:10. Vrstni red: Svoboda
20, Plešivica 17, RLV 13, Bla-
gajana 12, Bistrica, Iskra 11,
Rogovila, Tržič, Bičevje 7, Tre-
beliško 6.
Laško: v 1. krogu občinske
strelske Uge z MK puško med
člani zmaga Zidanega Mosta
906 pred Poženelom 862 in Ra-
dečami 759, med posamezniki
Brunška (DP) 242 pred Gori-
škom 241 in Matkom (oba ZM)
241.
Havaji, žreb, prestopi \
Najboljši rokometaši Celja Pivovarne Laško so že na Havajih, j
danes se začenja prestopni rok, ki bo trajal do 23. junija, na^
sedežu zveze pa so že izžrebali tekmovalne številke klubov za j
novo sezono, ki se bo začela 16. septembra in končala 24. aprila
1995. j
Že na startu bo derbi med Gorenjem in Celjem Pivovarno;
Laško, redni ligaški del se bo končal 23. marca 1995, končnica;
pa se bo začela čez teden dni. Za prvaka bodo spet igrale štiri =
ekipe, prva tekma bo vselej pri slabše uvrščeni ekipi, termini za
finale pa so 12. 20. in 21. april 1995. Žreb za vse evropske pokale;
bo 8. avgusta na Dunaju, tekme I. kroga pa bodo 7. in 14.'
oktobra. !
Goldhom in Dobovec
Škofja Loka: v kvalifikaci-
jah za popolnitev I. lige so
Dnevi želja izgubili z Marmor-
jem z 0:1, z Multikultivatorji
z 2:4 in Cariocami z 1:3. Žreb
bo 29. junija, prvenstvo se bo
začelo 29. septembra, prvoli-
gaši pa so Juventus (Šentjur),
Talci, Carioce (Maribor), Klju-
čarovci, Petovia, Vuko (Ljub-
ljana), Hlapi (N. Gorica),
Bronx (Koper), Železniki in
Šarbek (Litija).p Draža vas:
jutri bo od 17. ure finalni tur-
nir 5. pokala prvakov. Finali-
sti so Draža vas. Marmor (Š.
Loka), Šarbek in Cocktail,
polfinalna para pa bosta dolo-
čena z žrebom.
Celje: v 12. krogu Sokoli-
Umetniki 2:3, Ščurek-Pelikani
1:6, Kewin-Č. baron 1:1,
Šmartno-Stalin 1:1, Cosmos-
Klateži 2:7, Skavti-Marinero
1:8. Vrstni red: Klateži 29,
Marinero 27, Pelikani 25, So-
koli 23, Kewin 22, Stalin 17,
Šmartno 16, Č. baron 14, Šču-
rek 12, Cosmos, Umetniki 7,
Skavti 5.
Laško: v 9. krogu Cosmos-
Strmca 5:0, Zimšek-Breze 2:2,
Gren-Koln pobi 3:0, Zlatorog-
Aranžerji 7:2, Komunala-
Goldhorn 5:22. Vrstni red po
polovici prvenstva: Goldhom,
Zlatorog   16,   Aranžerji   12,
Strmca 10, Koln pobi 9, Co-
smos 8, Gren 7, Breze 6, Zim-
šek 3, Komunala 2. Prvenstvo
se bo nadaljevalo septembra.
Slovenske Konjice: v 21.
krogu Stranice-Nirvana 4:9,
Ecotip-Zlakova 12:2, Loče-
Dobrava 2:0, Bazar-Oplotnica
4:5, Vitanje-Mineral 7.3, Bla-
to- D. vas 1:4; zaostali tekmi:
Ecotip-Loče 3:3, Oplotnica-
Vitanje 2:2. Vrstni red pred
zadnjim krogom: Ecotip 31,
Oplotnica 30, D. vas 29, Loče,
Blato 25, Vitanje 24, Nirvana
23, Mineral 20, Dobrava 16,
Bazar 13, Zlakova 9, Stranice
5.
Šmarje: v 9. krogu Rodne-
Štraus 0:4, Kostrivnica-Atom
1:4, Janina-Rebus 3:4, Zibika-
Alatnica 1:2, K. vrh-Dobovec
2:2. Vrstni red po polovici pr-
venstva: Dobovec 20, K. vrh,
Alatnica, Atom 17, Janina. Re-
bus 13, Zibika, Štraus 11, Ko-
strivnica 5, Rodne 1. Prven-
stvo se bo nadaljevalo sep-
tembra.
Velenje: v 6. krogu Saloon-
RBM 1:1, Mister X-Mušketirji
9:0, Bambino-Fori 3:0, Madl-
V. gora 1:0, Škale-Kozjak 5:2.
Vrstni red: Saloon 10, Bambi-
no, Fori 7, Mister X, Kozjak,
Mušketirji 6, Skale, V. gora 5,
RBM, Madl 4.
Št. 24. - 15. funii 1995
ŠPORT
18
Bravo, celjska atletika!
Renata Strašek In Gregor Cankar z normo za svetovno prvenstvo, Ania Valant za mlailinsko evropsko prvenstvo, Robert
Teršek za univerzlailo
Renata Strašek v metu kop-
ja 64,68 m, Gregor Cankar
v skoku v daljavo 817 cm, Anja
Valant v troskoku 13,22 m, Ti-
na Matul v tretji predaji re-
kordne štafete 4 x 100 metrov...
Atletika je v Celju spet doma,
v soboto pa bo na Kladivarje-
vem štadionu po petih sušnih
letih končno spet veliki miting
- Skokov memorial!
Pokal Bruno Zauli je bil no-
va eksplozija celjske atletike,
ki ima spet nekaj zvezdnikov
svetovnega formata. Cankar je
še vedno mladinski svetovni
prvak, Straškova ima trenutno
šesti rezultat na svetu, Valan-
tova je imela v dvorani četrti
mladinski rezultat v Evropi...
Celje je spet mesto atletike, ob
polnih tribunah pa bodo tudi
v soboto v nevarnosti rekordi.
Peta na svetu
»Zoprna poškodba Ahilove
tetive mi nagaja že tri mesece.
Težave z zdravjem se vlečejo
že tri leta, a me tokrat ne bodo
dotolkle. Pred dnevi sem na
treningu kopje vrgla prek 62
m, zdaj pa mi je dober met
uspel tudi na tekmi,« je razmi-
šljala Renata Strašek, ki je la-
sten rekord (63,60 m) v drugi
seriji izboljšala za dober meter
in zaradi že omenjenih težav
takoj končala s tekmovanjem.
»Letos bi orodje moralo leteti
še dlje. V soboto najbrž ne, če-
prav ... Špica je načrtovana za
drugi del sezone, za uvrstitev
v finale svetovnega prvenstva,
za najboljšo osmerico ali pa še
več. S petim rezultatom
v Evropi in šestim na svetu ne
bi smelo biti več težav z mitin-
gi. Helsinki so menda že potr-
jeni, v načrtu pa sta še Oslo in
Ziirich,« pravi v zadnjih dveh
sezonah najbolj nesrečna slo-
venska atletinja.
Svetovni prvaic
Gregor Cankar: 757, pre-
stop, prestop, 795, 803, 817.
Negotov začetek in v predzad-
nji seriji norma za SP, ki je
vedno bolj načenjala zbranost
šampiona. »Sprva je bilo nekaj
narobe, toda na polovici tek-
movanja se mi je odprlo in
v naslednjih tednih bo veliko
lažje preskočiti osmico,« je bil
zadovoljen mladi šampion, ki
je izpolnil trenerjevo zahtevo
(normo) in tudi očetova priča-
kovanja, ki je podobno dolge
lete napovedal že pred dvema
tednoma v Beogradu. Zadreg
z mitingi ne bo več, prvi naj bi
bili na vrsti Helsinki, še prej
pa seveda celjski. Konkurenca
bo prava, zaletišče je pred
glavno tribino, Gregor pa zelo
rad skače ob ritmičnem plo-
skanju gledalcev. Na štadion
torej ne kaže zamujati, saj se
z moško daljavo začenja Sko-
kov memorial, Bilačev državni
rekord pa je 824 cm. Gregor je
naskok na naj rezultat napo-
vedal za naslednjo sezono, to-
da v soboto bi se lahko zgodilo
nekaj velikega...
Četrta v Evropi
Pozimi je Anja Valant v tro-
skoku napredovala za več kot
pol metra in v Velenju v tretji
seriji za šest centimetrov iz-
boljšala   mladinski   rekord.
Obe slovenski reprezentanci
sta v Velenju zmagali v pokalu
n. lige Bruno Zauli in napre-
dovali. Med drugimi so zma-
gali Cankar (KIC) v skoku
v daljavo z 817 cm, Teršek
(Rad) v metu kopju s 75,08 m,
Straškova (KlC) prav tako
v metu kopja z državnim re-
kordom 64,68 m, drugi so bili
Bahtiri (Vel) na 1500
m s 3:56,01, Kocuvan (KIC) na
400 m z ovirami s 50,56, Ste-
blovnikova (Vel) na 1500
m s 4:30,54 in Valantova (KIC)
v troskoku z mladinskim dr-
žavnim rekordom 13,22, tretja
Steblovnikova na 800
m z 2:09,76, četrti Bahtiri na
5000 m s 14:52,51, šesti Hrapič
(vsi Vel) na 10.000
m z 31:04,54, prvi so bili Pra-
protnik in Kocuvan v štafeti
4 X 400 m ter Matulova (vsi KIC)
v štafeti 4x100 m, tretja Štor
(Vel) in Acman (KIC) v štafeti
4x100 m.
»Štirikrat sem prestopila,
v zadnjem skoku pa naredila
veliko napako. Zaradi slabše-
ga začetka v tretji seriji nisem
veliko tvegala, a je šlo do 13,22
cm. Osebni rekord na prostem
je bil do Velenja 12,84 m, po
dvoranskem SP v Barceloni pa
več kot tri mesece nisem tek-
movala v troskoku in zato je
razlogov za zadovoljstvo do-
volj,« pravi Valantova, ki je
normi za MEP zelo blizu tudi
v daljavi in od obeh disciplin
veliko pričakuje. In Skokov
memorial? »Čim dlje, mogoče
tudi do mladinskega rekorda,
članski pa je s 13,52 m še pre-
več oddaljen, čeprav sem se
v dvorani že na tri centimetre
približala Predikaki,« prepro-
sto napoveduje ena najboljših
evropskih mladink.
Šest teicem, šest
zmag
Olga Šikovec je najbolj zna-
na radeška športnica, vse svoje
uspehe pa je dosegla kot člani-
ca Kladivarja. Tri desetletja in
pol pozneje imajo Radeče svo-
jega asa: Roberta Terška, kop-
jaša, ki je v Velenju izpolnil
normo za univerziado na Ja-
ponskem in se veselil svoje sli-
ke na prvi strani Dela. »Šest
tekem, šest zmag. Trikrat iz-
boljšan osebni rekord, drugi
rezultat vseh časov v Sloveniji
in cilj sezone sem že izpolnil,«
je našteval Teršek, ki z razme-
rami v klubu niti približno ni
zadovoljen. »Favorizira se no-
gomet, pri delitvi sponzorske-
ga denarja pa merilo ni kvali-
teta, marveč množičnost,« se
huduje študent 4. letnika Fa-
kultete za šport, ki je pokal BZ
začel z 72,56 m (bilo bi dovolj
za zmago) in po dveh presto-
pih končno presegel mejo 75
metrov. »Meta nisem zadel,
zalet ni ni bil dovolj ritmičen.
Spored Skokovega memoriala:
17.00 - otvoritev; 17.10 - 100
m (ž), daljina (m), palica (m),
kopje (ž); 17.20 - 100 m (m);
17.35 - 100 m ovire (ž); 17.50
- 400 m (ž); 18.00 - 800 m (m);
troskok (ž); 18.10 - 800 m (ž);
18.20 - 400 m ovire (m); 18.30
- 1500 m (m).
Nad napredkom nisem prese-
nečen, saj sem že lani načrto-
val podobne mete, a me je zau-
stavila    poškodba.    Težave
s hrbtom so še vedno prisotne,
dobri rezultati pa so bolj po-
sledica minulega dela in prava
špica še pride. Morda že čez
teden dni v Zagrebu v dvoboju
z Železnyem,« pravi najboljši
radeški športnik.
Sicoicov memoriai
Skokov memorial bo imel
nekaj spektakularnih disci-
plin. Kenijci z rezultati pod
13:20 v teku na 5000 metrov so
nastop odpovedali, vseeno pa
bo v soboto na Kladivarjevem
štadionu vrsta vrhunskih atle-
tov in atletinj.
V moškem delu prireditve
v spominski disciplini Ferda
Skoka, v teku na 100 metrov,
Roswess (VB, 10,29), Rurek
(Ukr, 10,31) in Kabanov (Ukr,
10,31), v teku na 400 m z ovi-
rami dvoboj Kocuvana
z Lynchom (VB, 50,24), v da-
ljavi Cankar (817), Salle (VBV,
817), Ordina (Mad, 802), Em-
mian (Arm, 800), Uzsoki (Mad,
792), v palici Sidorov (Ble,
565), Fomenik (Ukr, 560, Ku-
siak (Pol, 550), Pozzolatto (Ita
540).
Miro Kocuvan ima še vedno
težave s prehodom na osmi
oviri, drugi minus pa je slabši
finiš v ravnini. Psihična zavo-
ra je velika, očitno pa gre tudi
za vprašanje dnevne forme.
Časa za izpolnitev norme je še
nekaj (do 4. julija), miting
v Helsinkih pa je rezerviran
tudi za Kocuvana, ki je seveda
še vedno optimist.
Za ženske je spominska dis-
ciplina Fedorja Gradišnika
tek na 100 metrov z ovirami
z Bukovčevo (12,77) in Nastasc
(Rom, 12,80). V teku na lOO
metrov Nuena (Bol, 10,85), na
800 m Bukhnova (Blr, 1:57,87),
Brzezinska (Pol, 2:01,41),
v troskoku Valant, Hansen
(VB, 14,09) in Griffith (VB,
14,08), v kopju Strašek (64,68),
Nekrosaite (Lit, 63,38), Roma-
nauskite (Lit, 62,00) .
ŽELJKO ZULE
St. 24. - 15. iunii 1995
19^
RADIO
Uspešen start
lestvice Noicla
Eurohit parade
Evropa postaja vedno
bolj evropska, tudi ob po-
vezovanju s pomočjo naj-
bolj univerzalnega jezika
- glasbe.
O tem ste se lahko pre-
pričali, če spremljate glas-
beno oddajo Nokia Eurohit
parada vsako sredo ob 21.
uri.
Jezik držav, iz katerih
glasba prihaja, ob kvalitet-
ni izvedbi avtorjev ne po-
staja več ovira za uspešno
uveljavljanje na svojem tr-
žišču in pri publiki stare
celine, sicer že v večini
vnaprej negodujoče nad
vsem, kar ne prihaja izza
velike luže ali ni posprem-
Ijeno z vsaj kolikor toliko
razumljivim besedilom.
Da se temu lahko zoper-
stavimo, dokazuje omenje-
ni projekt, ki ga medijsko
načrtuje in podpira iinska
firma NOKIA.
Glasbeno - promocijska
hiša Discopress, ki deluje
pod njihovim pokrovitelj-
stvom, od 22. do 24. junija
v mestu Vaasa na zahodni
obali Finske organizira
množičen »Rantarock« fe-
stival z najbolj zvenečimi
imeni pop/dance glasbe.
Igrali bodo Rednex, 2 Unli-
mited, DJ Bobo, Dr. Alban,
Whigfield, Captain holly-
wood Project in mnogi dru-
gi, ob pomoči firme TeleRai
iz Ljubljane, pa bo vtise »iz
prve roke« zbirala tudi na-
ša radijska postaja.
Vabim vas, da z glasova-
njem in izbiro najboljših
skladb lestvice NEHP so-
delujete tudi poslušalci in
postanete dobitnik upo-
rabnih nagrad, ki jih po-
darja pokrovitelj.
Ne zamudite naslednje
oddaje v sredo ob 21. uri!
MAJA ŠUMEJ
Triglav dopoldne
Iz priloženega grafa je jasno
razvidno, da nas po zadnji Me-
dianini raziskavi najraje in
največ poslušajo ženske. Tega
sicer ne znamo komentirati,
ker nimamo nobenih dodatnih
Mcdianinih ali drugačnih po-
datkov, čeprav lahko ugotovi-
mo, da je ta pojav »razširjeno-
sti ženskega avditorija« enak
pri kolegih Koroškega radia
Slovenj Gradec, medtem ko
frekvenco Murskega vala iz
Murske Sobote v najbolj po-
slušanih terminih poiščejo
moški. Enako velja za Štajer-
ski val iz Šmarja pri Jelšah.
Med regionalci so poleg nas
bolj »ženske« radijske postaje
še Trbovlje, Kranj in Velenje.
Sem lahko prištejemo še I.
program Radia Slovenija in
Val 202, kot najbolj poslušan
radijski medij na Slovenskem.
Nas na Radiu Celje lahko
zlasti veseli spoznanje, da se
nam je radijski avditorij po
zadnjih meritvah Inštituta za
raziskovanje medijev spet po-
mladil. Tako se je zlasti pove-
čal delež poslušalcev med leti
25 do 40, pri čemer je izrazit
porast v kategoriji 25 do 29 let.
Letos so v Medianini razi-
skavi dodali še zanimive po-
datke o tem, kakšne so nakup-
ne namere poslušalcev Radia
Celje. Na prvem mestu je tele-
fon, kar je enako tudi pri po-
slušalcih Murskega vala in
Koroškega radia Slovenj Gra-
dec. Pri celjskih poslušalcih je
na drugem mestu med nakup-
nimi namerami nov avtoradio,
sledijo pa naslednje želje po
vrsti: nov avto, osebni raču-
nalnik, rabljen avto, CD gra-
mofon in mikrovalna pečica
ter stanovanje — zadnji dve na-
meri imata celo enak odstotek.
Na zadnjem mestu z enakim
odstotkom pa so se znašli ra-
dio, videorekorder in CD rom.
Daleč največ poslušalcev
imamo v mladih družinah,
manj pa smo lahko »zadovolj-
ni« s kupno močjo naših poslu-
šalcev. Kar zadeva življenjski
slog, nas najbolj poslušajo ti-
sti, ki so se opredelili za mode-
ren slog, takoj za njimi pa tisti,
ki so se opredelili za gospo-
dinjski slog. Na splošno še
vedno drži, kar smo z interni-
mi raziskavami dognali že
pred leti, da je najbolj poslu-
šan program Radia Celje v ju-
tranjem in dopoldanskem ča-
su, najizaziteje se strmo dvig-
ne krivulja poslušanosti v času
med 7. in 10. uro.
Če smo povsem natančni, je
naš Triglav na krivulji poslu-
šanosti med 9. in 10. uro do-
poldne.
MITJA UMNIK
Smeh ob glasbi
Glasba je zares življenje in
ker je v življenju veliko' zmot,
jih je tudi v glasbi. Zagotovo
pa je največja glasbeno-poli-
tična zmota, če mishte, da je
bil znameniti basist Tito Gob-
bi - maršal Tito, ki je šel po
gobe...
Franz Liszt, da ne bo pomo-
te, ta Liszt ni niti del časopisa
ali knjige, pa tudi riba ne - to je
znameniti madžarski sklada-
telj in pianist - je nekoč kon-
certiral posebej za pruskega
laalja. Tik pred začetkom pa
je z grozo opazil, da baronica
Sedi na njegovi partituri.
Vljudno je stopil pred debelo
damo in smehljaje nagovoril
ijeno veličanstvo:
»Oprostite, baronica, toda
Partitura, na kateri sedite, ni
fiapisana za pihala!«
Vse življenje je ena sama
glasba, je rekel John Ruskin,
če se le pravočasno dotakneš
pravih strun. Da bi uporabili
žensko ali kitaro, ju moramo
znati najprej uglasiti! Tako
pravi španski pregovor. Jaz pa
vam iz lastnih izkušenj svetu-
jem, da ostanete raje kar pri
kitari. Lažje jo je uglasiti in
manj težav bo.
Kako je uglašena naša Darja
Švajger zelo dobro vemo. Vsaj
kadar prepeva. Kako pa je
uglašena, kadar nam ni na
očeh, Somo izvedeli v sobotni
oddaji Glasba je življenje.
Darja Švajger - od evrovizije
do teatra in vmes... Prisluhni-
te ji!
SIMONA H2O
Odgovorni urednik: Mitja Umuk.
Pomočnik odgovornega urednika; Robert Goijiuk.
Uredništvo: Simou Brglei, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Sergeja MitK, Mateja
Podjed, Vida TaiAo. Jaoez Vedealk in Toae Vrabi.
Glasbeni urednik: Slane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišcit.
Naslov uredništva. Radio Celje, iVešenrava 19, Celje.
Telefon: 442 - 500.
Studio: 441-310, 441-510.
Radio na
Starem gradu
»Da vam bi bilo nebo nakto«
njeno in zvezde mile!« smo za-
želeli igralcem Slovenskega
ljudskega gledališča Celje, ki
te dni v palaciju Starega gradu
pripravljajo Župančičevo delo
Veronika Deseniška. Premier-
no ga bodo uprizorili 22. juni-
ja. Mi smo ekipo obiskali mi-
nuli teden.
Poslušalci, ki so v torek do-
poldne spremljali oddajo
z gradu, so prav gotovo zaznali
prijetno in delovno vzdušje, ki
tam vlada kljub pogosto slabe-
mu vremenu. Tudi naš teren-
ski studio je tehnik Sašo Mate-
lič tistega dne moral postaviti
pod veliki dežnik in budno
bdeti, da dež ne bi naredil
kakšne škode na aparaturah
ali pa jo nam celo zagodel pri
javljanjih. Igralcem namreč
kar pogosto zagode, in ekipa
mora prenehati z vajami pod
milim nebom pred vhodom
v grajsko restavracijo, kjer so
že postavljene tribune za gle-
dalce. Režiser Franci Križaj,
ima veliko izkušenj z režijami
na prostem. »Tu in tam nas
pride kdo od obiskovalcev ali
izletnikov pokukat, kaj dela-
mo,« pravi Križaj, »vendar
smo tega sožitja navajeni,
očitno prav tako kot obisko-
valci, ki potem spet po prstih
odidejo naprej.
Premiera na gradu bo prav
gotovo velik kulturno turistič-
ni dogodek za Celje in radijci
smo mu z obiskom na vaji za-
želeli veliko uspehov in lepega
vremena. Kakšna pa je bila
neposredna torkova oddaja
z gradu, ste lahko ocenili tudi
sami. Radijskega škrata sva
pustila v dolini!
Sicer pa si radijci prizade-
vamo in želimo, da bi bil torek
nekako »terenski dan« in da bi
za vas obiskali čimveč zanimi-
vih ljudi, krajev in dogodkov.
Veronika Deseniška je bila
prav gotovo zadosten razlog za
obisk. Igra jo simpatična Dar-
ja Reichman (na sliki), ki je ta
lik odigrala že v Hermanu
Celjskem. »Vendar drugače,«
je dejala. In čeprav se veseli,
da bodo na gradu spet oživeli
Celjski in Veronika, si po iz-
jemno naporni sezoni želi tudi
počitnic... morja, sonca in
vročega peska. »Naj se zgodi!«
smo ji zaželeli na koncu. Med-
tem je začelo že kar precej de-
ževati. Aparature je tehnik po-
spravil na suho, igralci pa so
prizor zvadiU do konca...
MATEJA PODJED
it. 24. - 15. Iunif 1995
REPORTAŽA
Uporabne rešitve
so vedno dobrodošle
Karel Ferlež — Inovator z meilnarotlnlm slovesom
Karel Ferlež, po rodu Šentjurčan, je svoje
življenje posvetil nadaljevanju dela svojega
deda in očeta. Že kot otrok se je seznanil z vsa-
kim najmanjšim sestavnim delom mlina, ta
otroška radovednost in iznajdljivost pa se mu
kot poslovnežu in inovatorju močno obrestuje.
Izdelal je mlin, ki je z eno besedo univerza-
len. Takšnih stvari pa je na svetu zelo malo.
Z njim lahko meljete tako rekoč vse; od popra
in majarona pa do samotne opeke in kamenja.
Kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati z mlini?
Izhajam iz znane mlinarske družine Ferlež
iz Šibenika pri Šentjurju. Mlin na kamen in
vodni pogon je kupil že stari oče. Z delom je
nadaljeval oče in seveda jaz. Očeta sem dneve
in noči spremljal pri njegovem delu, in to mi je
veliko pomagalo.
Tako kot je vsak mlinar delno inovator, je
bil tudi moj oče. V tistih starih mlinih nekoč je
bilo vsak dan potrebno kakšno popravilo. Ved-
no so iskali nove, boljše rešitve, ki bi mlinarju
olajšale delo. Oče je v petdesetih letih kupil
mlin tipa kladivar, kakršni se še danes upo-
rabljajo, ni pa mu odgovarjal zato, ker je pora-
bil preveč energije. Vaščani so se razburjali
zaradi prahu in hrupa, ki ga je povzročal mlin.
Nekega dne mu je prišel v roke navaden kavni
mlin, ki ga uporablja vsaka gospodinja in iz
tega je začel razvijati svoj mlin. Brez očeta, ki
je začel empirično razvijati mlin, ki je danes
prava revoluvcija, ne bi bilo tega mlina. Ta je
rezultat osemnajstih let preizkusov in iz-
boljšav.
Pravzaprav pa ste tiste največje izboljšave
na mlinu naredili vi?
Po očetovi smrti leta 1979 sem nadaljeval
njegovo delo. Oče je vsako leto naredil en aU
dva prototipa mlina. Ta mlin pod imenom Fer-
kar (krstila ga je mama) ima zdaj že tretji
patent. Sam sem sodeloval že pri drugem, in še
danes deluje okoli 300 mlinov po vsej bivši
Jugoslaviji.
Hranite še katerega izmed teh mlinov?
Seveda. Mislim, da je skupaj ohranjenih več
deset modelov in prototipov mlinov, ki jih je
naredil oče. Z leti se je tega veliko nabralo in
zanimivo je, da še vsi delujejo. Nekoč namera-
vam odpreti tudi majhen mlinarski muzej.
Vi pa ste patentirali in razvili mlin, ki je
praktično univerzalen. Melje lahko pravza-
prav vse in predstavlja pravo revolucijo na
področju sodobne mlinarske tehnologije. Ka-
tere so tiste največje prednosti in novosti na
mlinu Ferkar?
Trenutno je mlin razvit za potrebe prehram-
bene proizvodnje na najvišji ravni. Bistveno je
izboljšan po energetski plati. Običajno mlini
porabijo za tono zmlete surovine od 70-100 kW
in več, moj mlin porabi za isto količino 20-25
kW električne energije. Z njim lahko meljemo
pravzaprav vse; od začimb, žit, kave, in po-
dobno. Z nekaj spremembami pa seveda tudi
večino anorganskih surovin. Nekatere vrste
plastike, samotno opeko, kamen... Velika
prednost mlina pa je, da melje ne da bi ustvar-
jal prah. Če na primer udarite sladkor s kladi-
vom, se bo spremenil v prah, težko pa ga je
zmleti na granulat, ki bo meril nekaj mikronov
in to brez parhu. Celoten sistem mletja se
v mlinu Ferkar dogaja med gravitacijskim pa-
danjem surovine, tako rekoč v zraku. Razvil
sem več kot 20 vrst novih orodij za mletje, in
nožev. Druge glavne prednosti mlina pa so
enostaven način vpenjanja orodij in sit, tele-
skopska nastavitev nastavka, ki omogoča, da
stroj prilagodimo razpolžljivi višini prostora,
sestavljen je iz samih nerjavečih materialov,
mlini so zelo lahki (250-360 kg), enostavno
sestavljivi in prenosni. Še ena izmed mojih
inovacij pa je zaprt sistem mletja. Gre za to, da
mlin praktično sam opravi recikliranje vsega
zraka, arom in strupenih plinov (odvisno od
tega, kaj meljemo), ki nastaja med mletjem. Pri
običajnih mlinih gredo ves prah in ostale pri-
mesi v zrak. Lastna reciklaža omogoča krože-
nje prašnih delcev znotraj mlina samega. Za-
radi tega ne prihaja do eksplozij, ki so pri
ostalih mlinih dokaj pogost pojav. Z nastavi-
tvijo nožev za mletje ustvarim le kakšnih 15%
prahu, kar je pri končnem produktu zelo malo,
skoraj zanemarljivo. Ta prah je neviden. Drugi
mlini delajo najmanj 30% prahu, ki ga je po-
trebno zavreči. Lahko določam velikost in
obliko granulata, končni rezlultat mletja pa je
praktično brez kala oziroma odpada. Mlin je
zato ekonomsko zelo upravičena naložba.
Najbrž je zaradi teh lastnosti potem mlin
ekološko neoporečen?
Zahteve na tem področju so vedno večje.
Seveda je pri navadnih mlinih vedno veliko
prahu in še več nevidnega prahu, ki neugodno
vplivajo na dihala in okolje. Ljudje me vedno
sprašujejo, kako mlin deluje in podobno. Vi-
hamo pozdravljajo moje rešitve zaprtega si-
stema mletja in vsi se čudijo, kako je to mogo-
če. Na industrijskem sejmu v Hannovru pred
dobrim mesecem dni smo se na modri prepro-
gi, na kateri je stal mlin, pogovarjali v oblekah
in s kravatami, mlin pa je mlel belo moko, ne
da bi eno samo zrno moke padlo na preprogo.
Mlin je ekološko popolnoma sprejemljiv.
Po dosedanjih izkušnjah pa ima vaš mlin
tudi dolgo življenjsko dobo?
Če se lahko pohvalim, je to res edina slaba
stran tega mlina, in še ta iz čisto tržnega vidika
(smeh). Pred nekaj leti, ko sem več potoval po
bivši Jugoslaviji, sem dostikrat naletel na kak-
šen mlin Ferkar. Ljudi sem spraševal, kakšni
so ti mlini, in večkrat so mi jih na dolgo in
široko opisovali. Na vprašanje ali še delujejo,
so mi odgovarjali: »Još uvijek drapa...« Kot
sem že rekel, vsi mlini, za katere imam podat-
ke o prodaji in ki jih je izdelal moj oče, še
delujejo.
Govorila sva bolj o mlinu, ki se uporablja
v prehrambeni industriji. Kako pa je na ostalih
področjih?
Imam preko 150 vzorcev zmletih snovi, ki jih
vedno razkazujem na vseh sejmih in razstavah.
Ljudje včasih ne morejo verjeti, da mlin z ne-
katerimi orodjarskimi spremembami lahko
mleje praktično vse. Lahko bi se uporabljal
v farmaciji, kemiji... obstoječi modeli pa seve-
da v prehrambeni industriji. Strokovnjaki, ki
vidijo mlin, me vedno sprašujejo ali melje to in
ono, potem pa so silno presenečeni. Tedensko
prejemam na desetine vzorcev materialov iz
vse Evrope in tudi iz ZDA. Ljudje me sprašuje-
jo, če je predmet pomleven in podobno. Rezul-
tati so fantastični. Seveda pa ne gre to z vsa-
kim mlinom Ferkar, ljudje bi bili razočarani,
če bi to poizkusili. Potrebno ga je prilagoditi;
dozime sisteme, vspine koše, sita za določanje
debeline granulata... Zase sem razvil manjši
mlin, ki ga uporabljam izključno za poizkuse
mletja, s katerimi delam vzorce, za serijsko
proizvodnjo pa bi moral mlin predelati.
Kakšni pa so odzivi strokovnjakov?
Izjemno ugodni. Proti pričakovanjem. Toda,
toliko let dela in ves ta vložen trud le morata
obroditi sadove, kajne? Glede na vse prednosti,
ki sem jih prej naštel, pa seveda tudi mislim,
da bi bila velika škoda, če bi vse to znanje in
izkušnje držali le pri nas v Sloveniji. Takšne
stvari je treba pokazati v svetu.
Za svoje raziskovalno in inovatorsko delo
ste prejeli tudi šte\ilne mednarodne nagrade
in priznanja...
Najprej moram reči, da jih je nekaj prejel
tudi že moj oče. Med njimi je tudi Kidričeva
nagrada, ki je bila v šestdesetih letih največje
priznanje pri nas za dosežke na tehničnem in
tehnološkem področju. Si predstavljate pre-
prostega mlinarja med samimi doktorji znano-
sti, profesorji, strokovnjaki z inštitutov itd.?
Sam sem prejel največ nagrad v zadnjih nekaj
letih. V okviru Slovenske podjetniško inova-
cijske mreže sem lani imel nekaj predstavitev,
na kateriih s^ prejel tudi nekaj nagrad. Od
pomembnejših tujih nagrad sem prejel srebrno
medaljo na svetovni borzi inovacij v Ženevi,
zlato medaljo na industrijskem sejmu v Han-
novru (pred dobrim mesecem dni), zlato meda-
ljo na svetovni razstavi inovacij (lENA)
v Niimbergu in zlato medaljo v Bruslju na
svetovni razstavi inovacij EUREKA. Poleg te-
ga sem v Bruslju lani septembra prejel tudi
posebno nagrado, podelil pa mi jo je valonski
minister za varovanje okolja in agrokulturo
Guy Lutgen. V sklopu prireditev Alpe-Jadran
sem bil tudi častni gost na Evropskem forumu
v okviru Bavarskega sejma inovacij. Dobil sem
tudi nekaj zlatih priznanj v Sloveniji in sicer
na sejmu GOST TUR v Mariboru, na MOS
v Celju in v Gornji Radgoni na kmetijskem
sejmu. Pa še kakšna nagrada bi se našla, ki se
je trenutno ne spomnim. Bistveno pri tem pa se
mi zdi poudariti, da odslej ne bom več stremel
za predstavitvami in morebitnimi nagradami.
Mlin Ferkar je industrijsko dozorel do te stop-
nje razvoja, da ga lahko začnem tržiti.
Ste kdaj razmišljali, da bi licenco s paten-
tom za mlin prodali?
Nikoli. Že zaradi pietete do očetovega dela,
ki je bilo na tem področju zagotovo pionirsko.
Tudi če bi mi kdo ponudil ogromno denarja,
s tem ne bi imel zadovoljstva. S tem bi prodal
kompleten know-how in delo treh generacij, ki
smo ta mlin razvijale. Tudi če bi vse skupaj
prodal za bajno vsoto, s tem še ne bi pomenilo,
da je vsega konec. So določene spremljajoče
stvari, s katerimi bi moral biti na voljo proiz-
vajalcu in kasneje seveda tudi vsem uporabni-
kom. Teh stvari pa se ne da kar napisati in
oddati in reči adijo. Pravzaprav ne bi imel nič
manj dela, kot ga imam sedaj.
Ste se kdaj poizkusili v inovacijah še na
kakšnem drugem področju?
Ne, ker se pri meni vse vrti okoli mlinov. Na
tem področju imam že tako ogromno dela in
kot kaže, mi ga ne bo nikoli zmanjkalo. Sem pa
naredil še nekaj inovacij na področju spremla-
joče opreme za mline kot npr. transporti, kali-
briranje, sejanje itd.
Kaj pa bi ob koncu svetovali mladim sloven-
skim inovatorjem?
Mislim, da sem dal že prej med vrsticami
kakšen nasvet, ki se ga velja držati. Predvsem
gre za to, da se vedno držiš samo ene tematike
oziroma enega področja, tako kot se jaz držim
mlinov. Če se nečesa lotiš, in si prepričan, da
boš uspel, potem moraš to izpeljati do konca.
Če imaš idejo samo na papirju, pa čeprav je
lahko še ne vem kako fantastična, nisi naredil
nič. Ideja sama nima teže, če je ne znaš uvelja-
viti v praksi. Poleg tega pa mora tudi rezultat
dati določen efekt, sicer očitno nisi naredil nič
novega. Problemov je na vseh področjih veliko,
tistih, ki bi se jih lotevali, pa je zelo zelo malo.
Zanimive in uporabne rešitve pa so vedno za-
želene.
ALEŠ LEDNIK
Kare7 Ferlež (levo) v Bruslju sprejema posebno priznanje za mlin Ferkar iz rok valonskega
ministra za agrokulturo, Guya Lutgena.
Št. 24. - 15. funii 1995
REPORTAŽA
20,21
Stoji učilna zidana
Pojdi zdaj in priden bodi,
da se boš naučil kaj.
Sveti duh, te sinek, vodi
in ti um ta pravi daj.
(napotek za prvošolčka iz preloma stoletja)
Sestri Marija in Pepca, Šmidovi
z Gračnice pri Rimskih Toplicah, sta
bili stari šest let, ko sta se leta 1905
naučili to pesmico. Naučili sta se je
v šoli, zapeli pa sta jo pred nekaj leti,
ko sta bili dvojčki stari 92, njun brat
Marko, ki ju je spremljal na harmoni-
ki, je bil le 8 let mlajši, star torej 84 let.
Pesem verjetno ni ljudska, kak učitelj
ali duhovnik jo je zložil, odstrinja pa
kopreno časa na takratno vzdušje v že
obveznem osnovnem šolstvu.
Nadaljevanje in zaključek tega ma-
terinega napotila v šolo v tej pesmici
glasi:
Na odkazano ti mesto
sedi in na klop roke.
Ne šepeči, pazi zvesto,
kaj učitelj govore.
Kar oni vele, ti stori,
vprašan gledaj jih v obraz
in po moško odgovori.
Zdaj pa pojdi, skrajni čas.
Popoln mir na poti v šolo, vsaj tako
daleč, do koder je lahko učitelj slišal,
je bi kot pribito, zagotovljen. Če so
otroci, vsi brez razlike, v tistih časih
svoje starše še vikali, kot tudi vse sta-
rejše ljudi, razen brate, sestre in posle,
so učitelje, predvsem pa župnika oni-
kali. To je bila še pragu stoletja druga
stopnja strahospoštljivega odnosa, ki
se je, višje ko je segla lestvica oblasti,
še nadaljevala z: vaša gnada (milost),
vaše blagorodje, z vašo svetostjo, ko je
šlo za cerkvene dostojanstvenike.
V mojem času se je drža pri nekaterih
učiteljih omilila že na za hrbtom pre-
križane roke. Če je bilo pred vstopom
učitelja slišati kak šepet ali polglasno
besedo, je bilo, ko je bil med vrati,
slišati muho brenčati. Nekdo v razre-
du je bil zadolžen, da je na komaj
slišen znak sprožil enoten pozdrav, ki
je bil pri liberalnejših »šolmoštrih«
lahko dobro jutro, pri veroučitelju
vselej »hvaljen Jezus« ali »bog poz-
dravljen«, kar kot pozdrav v javnih
prostorih slišimo v sosednji Avstriji še
danes.
Telesne kazni so bile v šoli predpisa-
ne za stopnje pregrehe. »Palica novo
mašo poje« je bilo vrednotenje telesnih
kazni. Začetek je bil udarec s šibo po
stegnjeni in navzgor obrnjeni dlani,
lahko tudi po obeh. Udarec po koncih
prstov, stisnjenih skupaj kot listi cvet-
nega popka, je bil izum posebne vrste.
Vleka za uhlje, puljenje »ta sladkih«
na senceh in podobne posebnosti so
bUe kazni, po katerih so si šolarji, bolj
kot po priimkih in imenih, zapomnili
svoje pismouke ob »bližnjih srečanjih«
z njimi. Seveda je padalo tudi z lese-
nim učilom za dolžinske mere, prifrča-
li so ključi, dobri strelci med učitelji so
ciljali s kredami. Bile so tudi druge
kazni, ko je mali grešnik moral stati
ali klečati obrnjen v kot učilnice, vča-
sih tudi na eni nogi. Za kakšno poseb-
no pobalinstvo so bili na šolah z več
učitelji usposobljeni in razvpiti poseb-
ni »eksekutorji«, katerim so zlasti, ta-
krat še redkejše učiteljice, pošiljale
nepridiprave »na pogovor«. Tam je se-
veda pela šiba po dlaneh ali po riti,
čemur se je reklo, da jim je učitelj
stepel prah iz hlač, če se le ni poprej
spomnil in ukazal obsojenemu poteg-
niti hlače do kolen.
Še kakšnih trideset let po tem, ko sta
Šmidovi sestrici prepevali gornjo pe-
smico, ko smo učitelje spodobno, kot
danes, vikali, se mi je primerilo: Ra-
zredna učiteljica, na sploh zelo pri-
ljubljena gospodična Drobničeva, me
je nekoč poslala v zbornico po nek
učni pripomoček, menda po upodob-
ljeno idilo življenja na vasi. Potrkal
sem in na gromek glas »naprej«, vsto-
pil. Nadučitelja, gospoda Jeršeta sem
imel v spominu s kakšnih manj prijet-
nih srečanj bližnje vrste, zato sem ne-
koliko plašno obstal pred njim. Ukaz:
»Stegni dlan!« sem seveda zdresirano
ubogal. Ko je dvakrat padlo, sem iz-
jecljal, po kaj sem prišel. A tako, je
dejal strogi nadučitelj in blagohotno
dodal: No, palico imaš v dobrem za
drugič!
Nič čudnega torej, da so nekdanji
šolarčki po pripovedi svojih starejših
bratov koprneli v strahu na prvi poti
v šolo. Kar dosti so k temu pripomogli
starši z nevšečnimi obeti: boš že videl,
v šoli ti bodo pokazali. Bili so časi in
starši, ki so imeli šolo za nujno zlo, za
zapravljanje časa, ko bi jim otroci pri-
šli prav pri domačih opravilih. Ta od-
nos do šole se je začel boljšati, ko se je
njene potrebe za življenje začelo zave-
dati vse več staršev, ko so postale jav-
ne službe, poklici in zaposlitve dostop-
nejše vsem. To pa je bilo šele po kmeti-
ški odvezi, zlasti v liberalnejših časih
po marčni revoluciji 1848.
No, kljub strogosti šolskega režima
je večina otrok vendarle sprejela šolo,
nekateri s pravim veseljem. Kako bi
drugače imeli v preteklosti toliko um-
nih in uspešnih mož in žena, na kate-
rih dela in dosežke smo kot narod po-
nosni.
Seveda je bilo v šoli tudi prijetno.
Tudi nekoč so se prvih črk in številk
učili igraje. Šmidovi so zapeli še eno
takšno pesem, ki pa odkriva veliko
skrb za razvoj duhovne in značajske
podobe:
Jaz imam roki dve,
na njih je prstov pet,
da morem pisat, kaj prijet.
Prav zdravi sta obe,
da z njimi delam, ne igram,
da kaj za jesti imam.
Ušesi dve imam.
Kar ljuba mamca rečejo,
kar dobri oča vprašajo,
odgovore hitro dam.
Ušesa so mi božji dar,
le greha slušati nikar.
Pesem potem preide na druge čutne
organe, na oči, potem na jezik, govori-
co. Povsod je zraven nauk, poduk in
svarilo.
Dandanes, ko se ozreš za šolarji, pač
ni mogoče zaznati, kateri je iz kmečke,
kateri iz delavske in kateri iz meščan-
ske družine. Nekoč je bila ta razlika
velikanska, zlasti v manjših trgih in
mestih, kjer je v šolske klopi sedala
skupaj vaška, fabriška in purgarska
mladina. Nekoč so po jurjevem do
martinovega hodili kmečki otroci bosi
v šolo, za malico so imeli kos črnega
kruha, in kakšno jabolko ali pa kar
krhlje. Mestni otroci pa so, presiti be-
lega kruha, dostikrat menjavali
s kmečkimi.
Seveda je tako nekoč kot danes bolj
kot palica bolela krivica. Slabo plača-
ni učitelji so bili tudi podkupljivi, zla-
sti takrat, ko so jih po vaseh plačevale
še občine ali kar župan. Da so bili
učitelji tudi sami reveži, pove tale
ljudska pesem z oplotniškega Pohorja.
Če si zmislim na težave,
na ti bogi zdešnji svejt,
vsakikrati mi je vroče,
da sem šolnik tolko lejt.
Saj jaz moram vse trpe j ti,
a mi nihče nič ne da.
Šolnik vejm, da si zasluži
večjo čast, kot en gonjač,
ali tisti, k'tiri služi,
al v gorici je kopač.
In še kmet me dobro špota,
če glih ravno dobro zna,
da en šolnik je sirota,
ker vse žive dni pekla.
Št. 24. - 15. iunii 1995
PISMA BRALCEV
22
Zveza družin
o vpisiii
v srednje šoie
Mag Maja Kersnik Bergant
v imenu Zveze družin pri
ZPMS v časopisu Novi tednik,
dne 1.6.1995 v pismu z naslo-
vom »Zveza družin o vpisih
v srednje šole«, podpira Mini-
strstvo za šolstvo in šport Re-
publike Slovenije v prizadeva-
njih, da zagotovi dovolj vpis-
nih mest, hkrati pa naslavlja
na ministrstvo nekaj vprašanj,
na katera tu odgovarjamo.
1. Soglasje k omejitvi vpisa
je dala Vlada Republike Slo-
venije le tistim srednjim šo-
lam, na katerih je bistveno več
kandidatov od razpisanih
mest. Samo na tistih šolah bo
tudi potekal postopek za izbi-
ro kandidatov v dveh krogih.
In samo kandidati, ki bodo
vključeni v izbirni postopek,
morajo opraviti preizkus zna-
nja iz matematike in sloven-
skega jezika.
Vlada je v nekaterih prime-
rih soglašala s predlogi sred-
njih šol, da se poveča obseg
razpisanih mest, tako da ni
potrebno omejiti vpisa na teh
šolah (ljubljanske gimnazije
oz. ena izmed njih ni edini tak
primer). Edini kriterij za po-
večanje razpisnih mest so bile
prostorske in kadrovske mož-
nosti srednjih šol. Tak način
usklajevanja vpisa je predvi-
den z veljavnim zakonom in je
uveljavljen že več let.
2. Po povečanju vpisnih
mest v ljubljanske ginmazije je
dovolj prostora za vse kandi-
date (seveda ne vedno na zaže-
leni gimnaziji), če upošteva-
mo, da bodo gimnazije v skla-
du z veljavnimi normativi
oblikovale oddelke, v katerih
bo 32 dijakov. Preračun Zveze
družin izhaja iz predpostavke,
da bodo ginmazije oblikovale
oddelke s po 30 dijaki.
3. Ministrstvo za šolstvo in
šport zavrača očitek, da so se
pogoji vpisa spreminjali med
postopkom. S februarskim
razpisom za vpis je bilo na-
tančno določeno, kako bo po-
tekal postopek za vpis, tudi
v primeru omejitev vpisa. Mi-
nistrstvo je javnost in kandi-
date za vpis v srednje šole
v sredstvih javnega obvešča-
nja natančno seznanjalo s sta-
njem prijav po preteku roka za
njihovo oddajo, da bi kandida-
ti lahko prijave prenesli na šo-
le, kjer je bilo prijav manj in bi
se na ta način izognili omeji-
tvam vpisa in izbirnim po-
stopkom.
mag. ANDREJA HOČEVAR,
predstavnica za tisk ministrstva
za šolstvo in šport
Cesta ob
Siivnišicem
jezeru
Uporabnikom ceste na rela-
ciji Gorica pri Slivnici-Sodna
vas v skladu z obljubo sporo-
čam, da je najbolj uničen od-
sek ceste ob Slivniškem jezeru
predviden za obsežnejša po-
pravila. Občinski svet občine
Šentjur je v proračunu za letos
namenil sredstva v ta namen.
Številnim zainteresiranim
uporabnikom omenjene ceste,
ki ste izražali podporo, se zah-
valjujem tudi za pripravlje-
nost organizacije dodatnih ak-
tivnosti. Hvala za razumeva-
nje tudi prisotnim na seji
sveta.
JOŽE ARTNAK,
član občinskega sveta
Šentjur
Odgovor na
odprto pismo
Milie Prosena
v Novem tedniku št. 23
z dne 8. jimija 1995 ste name
- Matevža Kolarja, kot pred-
sednika DeSUS, naslovili od-
prto pismo, ki se nanaša na
praznovanje občinskega praz-
nika (2. juUj) občine Laško.
Veliko vaših navedb je ne-
točnih in neresničnih. Kot na-
vajate v pismu, ste 2. junija
prišli v pisarno DU Laško
s predlogom programa praz-
novanja »2. julija«, občinskega
praznika občine Laško in kra-
jevnega praznika Krajevne
skupnosti Rečica. Predlog pro-
grama ste mi izročili, nakar
sem vas po bežnem pregledu
opozoril, da v novo sprejetem
Statutu občine Laško datum
občinskega praznika ni dolo-
čen. Občinski svet je pri spre-
jemanju Statuta občine Laško
prejel kar pet predlogov. Gle-
de na takšno število podanih
predlogov je statutarna komi-
sija predlagala določilo 11.
člena statuta, ki glasi: »Občina
Laško ima svoj občinski praz-
nik, ki se ga določi in opredeli
z občinskim odlokom. Odlok
o določitvi občinskega prazni-
ka sprejme svet z dvotretjin-
sko večino glasov vseh članov
občinskega    sveta.«    Torej
manjka statutarna osnova za
organiziranje praznovanja
praznika občine Laško, 2. ju-
lija.
Istočasno pa je bilo poudar-
jeno, da v nobenem primeru ne
more organizirati praznovanje
občinskega praznika Krajevna
organizacija ZB Laško, kajti
za to je pristojen župan in ob-
činski svet.
V nadaljevanju našega po-
govora smo ugotovili, da lu-a-
jevna skupnost Rečica še lah-
ko praznuje »2. julij«, kot
praznik krajevne skupnosti,
ker še ni sprejela statutarnih
sprememb. Podan pa vam je
bil predlog, da Krajevna orga-
nizacija ZB Laško organizira
praznovanje »2. julija« kot
obletnico napada partizanov
na rudniške naprave rudnika
Laško-Huda jama.
Jabolko spora med nami pa
ni praznovanje »2. julija«
v takšni ali drugačni obliki. To
jabolko spora, ste vi, gospod
Prosen (kot to znate), spretno
zamolčali.
V predlogu programa praz-
novanja »2. julija« občinskega
praznika ste pod podnaslovom
Glavni organizatorji prazno-
vanja v 3. alinei zapisali: »De-
mokratska stranka upokojen-
cev Laško«. Takšen predlog
sem odločno zavrnil z uteme-
ljitvijo, da je DeSUS politična
strarika, ki združuje vse upo-
kojence in simpatizerje, ne
glede na politično pripadnost
in se zavzema za njihove pra-
vice, da DeSUS ne more in ne
sme glede na njen program za-
stopati in podpirati samo do-
ločene skupine upokojencev.
Pred 4. alineo pa ste zapisali
»Zveza društev upokojencev
Laško ob pomoči vseh osnov-
nih organizacij.« Tudi ta pred-
log sem odločno zavrnil. ZDU
ni politična organizacija, še
manj politična stranka. Je hu-
manitarna organizacija, ki
skrbi preko DU za svoje člane
- upokojence na področju kul-
turne, rekreacijske, socialne,
zdravstvene in druge dejavno-
sti. V društvo upokojencev so
včlanjeni upokojenci, ne glede
na politično in drugo pripad- -
nost. Z vašim predlogom pa
ste želeli ZDU spolitizirati.
Vaš predlog sem posredoval
na seji Upravnega odbora
ZDU, ki pa je bil soglasno za-
vrnjen. O predlogu je razprav-
ljal tudi Območni odbor De-
SUS Laško in ga zavrnil iz že
prej navedenih razlogov.
Pravila igre so torej jasna.
Z izsiljevanjem in namigi, kdo
je koga sprejel v službo ali kaj
podobnega, se pač ne da doseči
ničesar.
MATEVŽ KOLAR,
—. ....Laško.
Odprto pismo
dr. Janezu
Drnovšifu
želimo v Evropo, pa žal še
vedno nimamo sprejetega za-
kona o varstvu živali pred mu-
čenjem. Z njimi lahko vsakdo
ravna kakor hoče, lahko se iz-
življa nad njimi, jih muči, po-
škoduje, ne da bi bil za to kaz-
novan. Živimo torej v brez-
pravni državi, v kateri vlada
anarhija.
Bliža se vroče poletje, z njim
pa mučno trpljenje živali. Ne-
urejeno imamo zakonodajo
o transportu živine. Nihče od
odgovornih ne stori ničesar, da
bi živalim na njihovi poslednji
poti življenja ublažil trpljenje.
Tudi problematika azilov za
zavržene in brezdomne živali
pri nas ni urejena. Zanje bi
morala poskrbeti država, ki je
plačana iz proračuna davko-
plačevalcev, imajo pa to zelo
dobro urejeno članice ES.
Grozljivo je, kako to proble-
matiko rešujemo pri nas. Na-
mesto, da bi iskali storilce, ki
so živali hladnokrvno zavrgli
in jih prepustili na milost in
nemilost cesti in zli usodi, mr-
zlično sežemo po sredstvu za
ubijanje bodisi s strupom ali
s strelnim orožjem.
Zelo slabo je tako pri nas
kot v svetu zapisana Krka To-
varna zdravil Novo mesto, zo-
per katero je bila vložena
ovadba na Okrožno državno
tožilstvo Novo mesto zaradi
suma kaznivega dejanja proti
mučenju živali. Do danes ni
podvzela nobenih ukrepov za
zboljšanje bivalnih pogojev ži-
valim, ki jih redi in vzreja na
svoji farmi v Hudenjah za po-
izkuse v svojih laboratorijih.
Bil bi že čas, da bi tudi vivi-
sekcijo povsem opustili, saj so
poskvisi na živih živalih etično
nesprejemljivi in nasprotujejo
načelom humanosti.
Velik problem v naši državi
pa so tudi lovci, ki jih je kar
okrog petindvajset tisoč in bi
za mnoge od njih bilo bolje, da
nikoli ne bi segli po orožju, saj
temu zločinskemu športu niso
dorasli. Cesto se dogaja, da za-
radi svoje »slepote« pobijejo
tudi domačo žival tik pred
pragom njenega gospodarja.
Prav zato bo potrebno zaostri-
ti zakon o lovcih, kršitelje le-
tega pa ostro kaznovati.
če bomo hoteli v Evropo,
bomo morali tudi na področju
varstva živali nekaj storiti in
spremeniti odnos človeka do
živah, kajti kultura nekega
naroda se kaže tudi v odnostu
človeka do živali.
Zato se obračam na vas in
vas vljudno prosim, da pripo-
morete k temu, da bo Državni
zbor končno sprejel zakon
proti mučenju živali.
FERLIC KRISTINA,
Maribor
Patriarli naj
pride
Zakaj neki bi bila slovenska
desnica proti prihodu gospoda
patriarha v Slovenijo? Ni ra-
zlogov. To je zopet vržena kost
na desno od ZL, LDS-a in ul-
trakomunistov iz borčevske
organizacije. Omenjeni imajo
razlog proti prihodu, zaradi
kosmate vesti, namreč.
Gospod patriarh naj za svo-
je pregrehe odgovarja pred
vsemogočnim, pa tudi vest ga
bo morda pekla, če bo analizi-
ral svoja dejanja. Naj torej
pride in pokoplje svoje četni-
ke, žrtve komunizma. In ravno
v tem grmu tiči zajec. Komu-
nisti (akterji) se namreč bojijo,
da bi gospod patriarh prinesel
s sabo spiske imen pobitih in
morda likvidatorjev hkrati,
kajti edino Beograd nas lahko
reši negotovosti v zvezi s po-
boji. In še nekaj bi morda lah-
ko razčistili (ovrgli), večne iz-
govore, da so o vseh zadevah
odločali v Beogradu (Tito,
Rankovič). V zveznih arhivih
se namreč nahajajo vestno vo-
dene evidence od VOS-a,
KNOJ-a, UDBE odstranjenih
ljudi. Za arhive v Sloveniji so
poskrbeli rablji sami tako, da
so ti končali v mlinih vevške
papirnice (po Mladini).
Prinos spiskov pobitih v Ro-
gu bi bila lepa krščanska
vljudnostna gesta gjospoda pa-
triarha. Na ta način bi lahko
mrtve pokopali z imeni in pri-
imki ob ekumenski zadušnici.
Tako bi pospravili pod »stre-
ho« tudi del naše skupne zgo-
dovine in usode hkrati.
MARJAN MANČEK,
Celje
Sonce, giasba in
ogorčenje
Veliko ljudi se je zbralo na
Celjski koči, da prisluhnejo
narodno zabavni glasbi ama-
terjev na lepo binkoštno nede-
ljo. Vse lepo in prav, če bi or-
ganizatorja vedela, kako se te-
mu streže. Brez izkušenj se pač
da kaj malo narediti, zato bi
priporočal organizatorjema,
da gresta na nekaj krajev na
avdicijo in si nabereta izku-
šenj. Se lepše pa bi bilo, če
poiščeta izkušenega organiza-
torja takšnih prireditev.
Predrznil si bom omeniti
ogorčenje nastopajočih nad
organizacijo na Celjski koči.
HMEZAD
KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVCE z.o.o.
BRASLOVČE 23, 63314 BRASLOVCE
OBJAVLJA
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnega sredstva - nepremičnine, vpisane pri
zemljiško-knjižnem vložku 237 k.o. Male Braslovče, parc.št.169, ki v
naravi predstavlja:
- hmeljsko sušilnico površine 140
- funkcionalno zemljišče (dvorišče) in stavbišče v izmeri 8 a 54 m'
po izklicni ceni 53.000 DEM.
Cena, navedena v DEM, je plačljiva v tolarski protivrednosti po sred-
njem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
Javna dražba bo 22. junija 1995 ob 10. uri v prostorih: Hmezad - Kme-
tijska zadruga Braslovče z.o.o. Braslovče 23,63314 Braslovče.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki vpla-
čajo 10 % varščino od izklicne cene predmeta dražbe, na ŽR 50750-
601-19569 Hmezad - KZ Braslovče z.o.o., Braslovče 23, kar dokaže-
jo s potrjenim virmanskim nalogom, položnico ali blagajniškim pre-
jemkom m predložitvijo potrdila o državljansWu Republike Slovenije
(velja za fizične osebe) oziroma sklep o registraciji v Republiki Slove-
niji (velja za pravne osebe).
Dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili brez
obresti v 5. dneh po končani dražbi.
Kupec mora skleniti pogodbo v roku 10 dni po dražbi, če pa od podpi-
sa le-te odstopi, se varščina obdrži.
Kupec mora kupljeno plačati v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe, pri
čemer se varščina všteje v kupnino. Če kupec ne plača preostanka
kupnine v roku 15 dni, pomeni, da je odstopil od nakupa in se varšči-
na zadrži.
Prometni davek in vse druge stroške plača kupec. Zemljiškoknjižni
prenos se izvede po kupčevem plačilu kupnine m vseh ostalih stroš-
kov.
Ogled nepremičnine je možen vsak delovni dan. Vse informacije do-
bite po te efonu: 063/ 709-080, 709-072 pri Marjeti Bizjak.
it. 24. - 15. iunii 1995
23
PISMA BRALCEV
™'Ob praznovanju
65. letnice delovanja, vas
gasilsko društvo Vrbje vabi na
veliko vrtno veselico, ki bo v
soboto, 17.6.1995, s pričetkom
ob 18. uri pred Kulturnim
domomvVrbju.
Zabaval vas bo ansambel
Štajerskih 7.
Marsikateri posameznik ali
ansambel je nastopal že tudi
kje drugje in ve kakšne pozor-
nosti so vredni nastopajoči.
V mislih imam povabilo na-
stopajočih v skupni prostor,
da se med sabo spoznajo in jim
kateri od organizatorjev izreče
skromno besedo »hvala za so-
delovanje«, kar se jim na Celj-
ski koči ni zdelo pomembno.
Prav takšno razočaranje
nam je dodal še tonski mojster,
ki mu ni bife mar kvaliteta ka-
set, pač pa finančna kvanti-
teta.
Vse pohvale in pozornosti je
bil pa vreden napovedovalec
in povezovalec nastopajočih,
novinar Radia Celje Tone
Vrabl.
JOŽE KNEZ,
,       Store
Prvomajski
poliod pri
Svetem Štefanu
Lepa zadnja aprilska nede-
lja je na drugi pohod po turi-
stični osmici Svetega Štefana
privabila okrog štiristo ljudi.
Zbrali smo se pred kulturnim
domom, kjer smo plačali start-
nino in dobili nalepke. Krenili
smo na pot proti Lekmarju,
Brezju, cerkvi Svetega Janeza,
Babni Reki in nazaj proti šoli.
Vmes smo bili deležni obilnega
okrepčila na kmetijah Čuježe-
vega Branka, Mužerlinovega
Jožeta in v Babni Reki pri Mu-
žerlin Štefanu. Pri mnogih zi-
danicah so nas pričakali pri-
jazni domačini, da ne bi kdo
omagal od žeje. V cerkvi Sve-
tega Janeza nas je pričakal g.
župnik Ivan Smrekar, ki nam
je razložil zgodovino cerkve.
Pot nas je vodila po zelo lepi,
še neokrnjeni naravi. Proti ve-
čeru smo se v lepem razpolože-
nju vračali nazaj proti šoli,
kjer je domače športno dru-
štvo pod pokroviteljstvom ob-
čine Šmarje pri Jelšah in mno-
gih sponzorjev pripravilo dru-
žabno srečanje.
Ob kresu in zvokih ansam-
bla Journal iz Celja je dolgo
v noč odmevalo veselo razpo-
loženje pohodnikov, ki smo ta-
ko veselo pričakali prvi majski
dan.
VESELA DRUŽBA
POHODNIKOV
Prijeten izlet
Sem članica ene od skupin
za samopomoč, ki deluje en-
krat tedensko oziroma vsakih
14 dni v Domu upokojencev
Šmarje pri Jelšah. Vodilni
v Domu so za vse skupine sku-
paj pripravili prijeten izlet,
združen s piknikom v najlep-
šem mesecu maju. Tak izlet
nam osamljenim in bolnim ve-
liko pomeni, saj smo vsi po-
trebni razvedrila v današnjih
kriznih časih. Takoj po zajtrku
ob S.uri nas je 24. maja v le-
pem sončnem jutru že pred do-
mom čakal avtobus in domski
kombi. Z nami so potovale tu-
di voditeljice skupin za samo-
pomoč, prijazne in dobre me-
dicinske sestre gospa Suzana
in Simona, socialna delavka
gospa Carmen, šmarska soci-
alna delavka in delovna tera-
pevtka gospa Franja. Medicin-
ski tehnik gospod Ferdo je bil
tokrat vzoren šofer domskega
kombija. Iz Šmarja smo se od-
peljali preko Atomskih toplic
do Podčetrtka v Olimje, kjer j5
bil daljši postanek. Olimje slo-
vi poleg lepe romarske cerkve
posvečene Mariji Vnebovzeti
in najstarejši lekarni v Evropi,
da je tu veliko turističnih
kmetij, ukvarjajo se z rejo no-
jev in jelenov, gojijo šampinjo-
ne itd. Tu je tudi »doma« prva
slovenska čokolada. Ogledali
smo si lepo cerkev, gospod pa-
ter pa nam je povedal nekaj
zanimivosti o njej. Kot se spo-
dobi v mesecu maju in na god
Marije pomočnice kristjanov
smo zapeli nekaj Marijinih pe-
smi pod vodstvom odličnega
pevca medicinskega tehnika
gospoda Ferda. Videli smo tu-
di najstarejšo lekarno v Evro-
pi. Pred cerkvijo pod staro ko-
šato lipo se nam je izdatna ma-
lica že kar prilegla. Nekateri
so se odpeljali na ogled čarov-
niške hišice in druge zanimi-
vosti last upokojenega učitelja
Brilej a. Nato smo se poslovili
od Olimja in njegovih lepot.
Odpeljali smo se do Atom-
skih toplic, kjer smo pred go-
stiščem imeli piknik. Dobrote
na žaru sta nam pripravljala
glavni domski kuhar gospod
Darko in njegov pomočnik ku-
har gospod Gašper. Prišel je
tudi muzikant gospod Pajk, ki
je neutrudljivo igral in tudi
pel. Ob dobri kapljici in pri-
grizku smo pod vodstvom do-
brega pevca Ferda Gobca in
ob spremljavi harmonikarja
vsi zapeli, tako da dobre volje
ni manjkalo. V dom smo se vr-
nili  vsi  veselo  razpoloženi.
Spremljal nas je tudi muzi-
kant, ki je še pred domom za
slovo zaigral. Izleta s pikni-
kom ne bomo kar kmalu poza-
bili, saj smo že naslednji dan
oboje videli po televiziji, ker je
pridna delavna terapevtka go-
spa Franja vse posnela na ka-
seto.
Iskrena hvala Upravi doma
Šmarje pri Jelšah, ki nam je
stanovalcem omogočila tako
lepo doživet dan, ki nam bo še
dolgo ostal v prijetnem spomi-
nu. Hvala tudi zasebnemu
vozniku avtobusa iz Poljčan in
vozniku kombija gospodu Fer-
du Gobcu, ki sta nas varno
brez nezgod (in srečno) pripe-
ljala nazaj v dom. Prav tako
hvala osebju, ki je skrbelo za
varnost, dobro počutje, razve-
drilo in tistim, ki ste nam ka-
korkoli pomagali.
HILDA LOKOVŠEK,
Dom upokojencev
Šmarje pri Jelšah
Srečanje
krvodajalcev
Rdeči križ Slovenije je s po-
močjo krvodajalcev Republike
Slovenije priredil šesto sreča-
nje krvodajalcev Slovenije
v Veržeju in sicer pri Babiče-
vemu mlinu na Muri. Udeleži-
lo se ga je rekordno število kr-
vodajalcev iz vse Slovenije.
Vtisi s tega srečanja so lepi,
kar dokazujejo vsakoletni kli-
ci naših krvodajalcev po tem
srečanju. Program je odlično
povezoval naš dobro znani po-
dokničar gospod Franci Pe-
stotnik iz Kamnika. Zabaval
nas je tudi ansambel Igor in
Zlati zvoki iz Zagorja.
Žal pa smo vsi krvodajalci iz
Slovenije pogrešali naše vla-
darje in tudi predstavnike raz-
nih strank na tem pomemb-
nem srečanju. Krvodajalci
smo lahko upravičeno ogorče-
ni, upam, da bomo kmalu do-
bili odgovor.
Kljub temu smo krvodajalci
odnesli lep vtis. Tam so nas
gostoljubno sprejeli in dobili
smo kosilo. Na sporedu je bil
tudi ples krvodajalcev za Miss
krvodajalcev 1995. Iz našega
območja je bila izbrana Silva
Dolar iz Šempetra, ki je preje-
la praktično nagrado.
Resnično smo lahko tudi
hvaležni naši območni organi-
zaciji Rdečega križa v Žalcu,
posebno pa moramo pohvaliti
gospo sekretarko Majdo Pilih,
ki je bila zelo prijazna do nas
vseh krvodajalcev.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Zahvala
upokojencev
Vodstvu Društva upokojen-
cev Šmarje je svoje člane, stare
nad 80 let, tudi letos povabilo
na brezplačen tradicionalni
izlet. Med prijetno vožnjo pre-
ko Kozjanskega proti Seno-
vem so nas prisrčno zabavale
naše gospe Ivanka, Trezika in
Vida.
Po lepih spodbudnih bese-
dah gospoda župnika v čudo-
viti cerkvi Senovo smo si po
sveti maši ogledali še Bresta-
nico, nato pa po malici in do-
bri domači kapljici veselo raz-
položeni vračali do ogleda ču-
dovitega in znamenitega gra-
du in muzeja v Podsredi. Po
dobrem kosilu na znanem
kmečkem turizmu pri Založni-
ku na Tinskem smo se polni
smeha, veselja in dobre volje
vračali proti domu. Iskrena
hvala vodstvu našega društva
za organizacijo tega nepozab-
nega izleta, predvsem pa za
splošno skrb, da stari nismo
osamljeni in pozabljeni.
Spoštljiv odnos, lepe in prijaz-
ne besede pa nam zares veliko
pomenijo.
HVALEŽNI
ŠMARSKI UPOKOJENCI
Prijetno
presenečenje
Prijetno smo bili preseneče-
ni, ko smo se v hotelu Sava
v Rogaški Slatini udeležili
otvoritve optike Ivane Rožič.
Kot prvi stranki je enemu od
nas podarila sončna očala. Na-
to pa je v kratkem času poskr-
bela za popravilo očal z diop-
trijo po ugodni ceni, za kar se
ji zahvaljujemo.
MILENA GALUF,
KARLA CARE\aČ,
RADO KOVAČIČ,
Celje
Sff. 24. - 15. iunij 1995

24
v gnezdu manj srak, toda več roparic
Na splošno ie pri nas kriminalnih delani mani, so pa boli nasilna In organizirana
statistični podatki za lan-
sko leto so pokazali, da ima
Slovenija v primerjavi z drugi-
mi evropskimi državami raz-
meroma visok varnostni stan-
dard. Število kaznivih dejanj,
predvsem tistih zoper premo-
ženje, na splošno upada, za-
skrbljuje pa porast kaznivih
dejanj z elementi nasilja, na
primer ropov in izsiljevanj, pa
tudi še hujših.
Na srečo se slovenska poli-
cija s temi pojavi vse bolj učin-
kovito spopada, o čemer govo-
rijo uspešno rešeni primeri
hujših kaznivih dejanj, ki so se
zgodila v zadnjem času, na
primer ropov (rop menjalnice
Sum v Kranju, rop v maribor-
ski Probanki, rop v Pošti
v Žabnici, na bencinski črpal-
ki v Kopru, v menjalnici Atka
v Velenju itd.), ko so se storilci
dokaj hitro znašli pod klju-
čem. Policija je uspešna tudi
pri odkrivanju tistih storilcev,
ki svoje žrtve oropajo na ulici
ali pa jih obiščejo kar doma.
Tako so v Celju konec marca
prijeU storilca, ki sta fizično
napadla svojo žrtev na njenem
domu. Zaradi groženj jima je
izročila denar, zlatnino in uro,
kar sta storilca potem prodala
v neki zlatarski posredoval-
nici.
Enake ugotovitve, kot za
Slovenijo, veljajo tudi za celj-
sko območje, kjer so prav tako
v porastu kazniva dejanja
z elementi nasilja ob sočasnem
upadanju števila kaznivih de-
janj, predvsem vlomov, tatvin,
poškodovanj tuje stvari, nasil-
niškega obnašanja ipd. Tako je
bilo lani, v primerjavi z letom
poprej, na Celjskem več umo-
rov, več ropov in več kaznivih
dejanj spolnega nasilja, ob
tem, da je bilo lani občutno
manj (zaznanih in obravnava-
nih) primerov posilstev in po-
skusov posilstev, ki so prav ta-
ko huda kazniva dejanja, ki so
že po svojem izvoru groba in
nasilna.
V letu 1994 je v Sloveniji
upadlo število tatvin od 15.293
na 14.205 ali za dobrih 7 od-
stotkov. Med posameznimi
oblikami je poraslo število
žepnih tatvin in tatvin iz sta-
novanj, nekaj manj je bilo ta-
tvin koles. Število drznih ta-
tvin pa se je povečalo od 216
v letu 1993 na lanskih 315, to
pa je za skoraj 46 odstotkov
več. Žrtve drznih tatvin so bile
večinoma starejše osebe, sto-
rilci pa mladoletniki.
Trend upadanja števila kaz-
nivih dejcinj iz minulega leta
se na območju UNZ Celje na-
daljuje tudi v tem letu, po sta-
tističnih podatkih gre za 8-od-
stotno zmanjšanje, toda spet
ob porastu števila najhujših
kaznivih dejanj, zlasti tistih,
ki so uperjena zoper življenje
in telo.
Tako so v letošnjih treh me-
secih na območju celjske regije
zabeležili 1150 kaznivih de-
janj (lani v trimesečju 1249).
Od tega števila je delavcem
UNZ Celje v poprečju uspelo
razsikati dobrih 67 odstotkov
vseh vrst kaznivih dejanj, kar
je precej več kot v minulih
letih.
V primerjavi z letom 1993 je
število ropov v Sloveniji nara-
slo za dobrih 34 odstotkov, 15-
krat so bile napadene menjal-
nice, 3-krat prevozniki denar-
ja, 2 pošti in 2 zlatarni ter ban-
ka in bencinski servis. V 33
primerih so roparji napadli
starejše osebe v njihovih sta-
novanjih, nekatere so zvezali
in celo mučili. Pri vsakem pe-
tem ropu so bili storilci oboro-
ženi.
Splošnih kaznivih dejanj so
v letošnjih treh mesecih
obravnavali 958 (lani v prvem
trimesečju 1093), močno pa so
v porastu kazniva dejanja na
področju gospodarske krimi-
nalitete. Teh je bilo lani do
konca marca zaznanih 156,
v letošnjem enakem obdobju
pa že 192. Največ kaznivih de-
janj je bilo izvršenih na ob-
močju policijske postaje Celje,
se pa PP Celje lahko pohvali
z zelo dobro raziskanostjo, saj
le-ta trenutno znaša že 73,5
odstotka. Po skupnem številu
obravnavanih kaznivih dejanj
sledi PP Velenje (203 kazniva
dejanja in 65-odstotna razi-
skanost), nato pa območje PP
Slovenske Konjice (134,
58,3%), PP Žalec (99, 41,6%)
itd.
Letos do konca marca je bilo
na območju UNZ Celje storje-
nih 107 kaznivih dejanj zoper
življenje in telo, kar je za sko-
raj 13 odstotkov več kot v ena-
kem lanskem obdobju. Občut-
no več se je zgodilo umorov;
letos trije, lani eden. Kazniva
dejanja zoper spolno nedotak-
ljivost so letos v rahlem pora-
stu, tista zoper zakonsko zve-
zo, družino in mladino pa
ostajajo na lanski ravni.
Tatvin, vlomov in podobnih
kaznivih dejanj zoper premo-
ženje je pri nas torej manj, na-
rašča pa število takšnih, ki so
storjena z grobostmi in nasi-
ljem, tudi tistim najhujših
oblik. Sicer pa je tudi to naše
življenje za marsikoga vse bolj
grobo, kruto in neprizaneslji-
vo. S postopnim vstopanjem
v Evropo in vključevanjem
v evropske tokove (blagovne,
miselne, kulturne, filozofske)
ter s posnemanjem ameriške
tim. subkulture, kar je najbolj
značilno za našo mlado gene-
racijo, pa ne razmišljamo, da
se v pore našega vsakdanjika
nezadržno vraščajo hlastanje
za  materialnimi   dobrinami,
nestrpnost in nasilniške meto-
de na poti k ciljem ter s tem
evropske in ameriške značil-
nosti kriminala. Mu bomo
znali pravočasno in učinkovito
stopiti na pi-ste?
MARJELA AGREŽ
V New Yorku je bilo lani 12
odstotkov manj nasilnih de-
janj. Število roparskih napa-
dov se je znižalo s 86.000 na
72.500. Umorov je bilo kar 18
odstotkov manj. Po podatkih
FBI pa New York ne sodi več
med petnajst najbolj nevarnih
mest. Med temi zdaj vodi olim-
pijsko mesto Atlanta, sledita ji
Miami in St. Louis, smo pre-
brali v reviji Sled.
Lani se je po vsej državi znat-
no povečalo število vlomov
v avtomobile (za 33,7%). Več
kot 80% vseh vlomov je bilo
storjenih na območjih UNZ
Ljubljana, Maribor in Celje.
Manj je bilo vlomov v stanova-
nja, vikende, gostinske lokale,
kioske itd.
Število tatvin avtomobilov se
je lani v Sloveniji povečalo za
2,3 odstotka (od 831 na 854),
policija pa je raziskala vsako
peto tatvino avtomobila. Kri-
minalisti ocenjujejo, da je bilo
največ pogrešanih avtomobi-
lov odpeljanih na druga ob-
močja nekdanje Jugoslavije,
precej pa tudi na Madžarsko,
v Ukrajino in Bolgarijo.
Vprašanje mladinskega kriminala
bi morala mladinska organizacija
Celje-okollca resneje reševati
Pred okrajnim sodiščem
v Celju so se že večkrat zago-
varjali mladoletni fantje, ki so
v svoji mladostni nepremišlje-
nosti, največkrat pa v pijanem
stanju, storili nasilje nad ljud-
sko imovino, se pretepali ali
pa celo ubili sočloveka. Vedno,
kadar pregledujemo prete-
klost teh obsojenih mladolet-
nikov, bomo videli, da imajo ti
ljudje pomanjkljivo vzgojo do-
ma, največkrat pa niso niti
člani mladinske organizacije.
Navedli bomo nekoliko prime-
rov mladinskega kriminala
v okraju Celje-okolica.
Ni še dolgo tega, ko je 18-
letni Malec Mirko v Šentvidu
s svojo materjo napadel Ce-
rovšek Miha in Cerovšek Kar-
la in jih s trdimi ostrorobntmi
predmeti pobil na tla. Ni torej
čudno, če je fant, ki je že itak
vseskozi bil navajen izzivati
starejše ljudi k pretepu storil
tudi to dejanje, ki bi se lahko
končalo s smrtjo, saj mu je
lastna mati pomagala.
Drugi primer je imel še bolj
žalostni konec. 16-letni Lavri-
ha Stanko je znan kot vročekr-
ven pretepač. Poleg tega je
močno privržen pijančevanju.
Že lansko leto je pri kmetu
Tumšek Ivanu v Dobrini za-
bodel veliko starejšega Majcen
Antona v hrbet m ga težko po-
škodoval. Pozimi pa je bil pri
sekanju drv v Podvrhu pri Žu-
smu dražil nekoliko slaboum-
nega Žalar Jožeta. Zmerjal ga
je za mutca, ker pa sta bila oba
v pijanem stanju, je prišlo do
pretepa. Stanko je Žalarju
.-;koči] v hrbet in ga s toporiš-
čem sekire udaril v levo sence.
Udarec je povzročil možgan-
sko poškodbo, zaradi katere je
Žalar štiri dni pozneje umrl.
Obtoženi Žaler Mirko iz Lo-
ke pri Žusmu je lansko leto
vdrl v stanovanje družine Sa-
lamon. Oborožen je bil z nabi-
to puško in zahteval 2000 di-
narjev. Bil je maskiran. Na
glavi je imel nemško kapo
a ogmjen je bil z dolgim veli-
kim plaščem tako, da ga so-
vaščani niso mogli spoznati.
Tudi ta vlomilec, ki ima komaj
15 let, je okolici poznan kot
malopriden mladenič, ki je sa-
mo pohajkoval. Vzgoje nima
nobene, njegova mati je boleh-
na, pa se je fant tako odtegnil
njenemu nadzorstvu.
Brez dvoma je glavni vzrok
mladinskega kriminala neza-
dostna vzgoja on slab vpliv
okolice v kater taka mladina
živi. Po drugi strani pa je to
dokaz slabega dela mladinskih
organizacij v teh krajih, ki tem
mladincem niso nudile vzgoje,
pomoči in zdrave zabave, ki se
ne bi končala vedno s pijan-
stvom in pretepom. Pa tudi vse
ostale organizacije bi preko,
svojih članov, kateri so starej-
ši, lahko vplivale na mladino,
ki prepuščena sama sebi po-
stane družbeno nevarna. Pre-
komerno dajanje pijače mladi-
ni bi morali kaznovati. Če pi-
jan mladoletnik stori zločin, je
tisti, ki ga je opijanil prav toli-
ko kriv, kot storilec sam. Na
žalost .se pri nas tega ne zave-
dajo dovolj!
Celjski tednik, 18. februar 1950.
Zanašalo ga ]e
Na magistralni cesti v kraju
Preloge se je, v četrtek, 8. juni-
ja zjutraj, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba težko
ranjena, gmotna škoda na vo-
zilu pa znaša dober milijon to-
larjev.
Branko Franc R. (30) iz Slo-
venskih Konjic je vozil osebni
avtomobil po magistralni cesti
iz smeri Žeč proti Slovenskim
Konjicam. Ko se je pripeljal iz
levega ovinka in ga je pričelo
zanašati, je vozilo bočno zdrs-
nilo na travnik ob cesti in
s sprednjim delom trčilo v dre-
vo, od tam pa ga je odbilo
v brežino potoka. V nezgodi se
je voznik hudo telesno poško-
doval.
V žensico in otrolca
Na lokalni cesti v naselju
Bevče se je, v petek 9. junija
popoldne pripetila nezgoda,
v kateri sta bili hudo telesno
poškodovani dve osebi. Gmot-
na škoda znaša približno 150
tisoč tolarjev.
Marjan P. (30) iz Velenja je
vozil osebni avtomobil v nase-
lju Bevče, ko je pripeljal do
hišne številke 9a, je trčil v zad-
nji del osebnega avtomobila,
ki ga je pred njim vozil 46-
letni Jožef M. iz Velenja. Vozi-
lo Marjana P. je potem odbilo
levo na travnik, tam pa je trči-
lo v 20-letno Štefko L. in še ne
dve leti starega Tilena G., oba
iz Velenja, ki sta sedela zimaj
vozišča na travi. Oba sta utr-
pela hude telesne poškodbe.
Brez dovolienja in
čeiade
v križišču Njegoševe in Irši-
čeve ulice v Celju se je, v petek
9. junija zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri sta bili ena ose-
ba hudo in ena lažje ranjeni.
Na vozilih je škode za okoli
110 tisoč tolarjev.
Tadej P. (15) iz Celja je vozil
kolo z motorjem (brez vozni-
škega dovoljenja in brez var-
nostne čelade) po Njegoševi
ulici v Celju. Ko je pripeljal
v križišče s prednostno Iršiče-
vo ulico, je nanjo zapeljal v ča-
su, ko se je z osebnim avtomo-
bilom pripeli al 2 7-letni Alek-
sander K. iz Celja. V trčenju,
ki je sledilo, je Tadej P. utrpel
hude telesne poškodbe, Alek-
sander K. pa je bil lažje ra-
njen.
Brez dovolienja in
čelade i.
Na lokalni cesti zunaj nase-
lja Frankolovo se je, v petek 9.
junija zvečer, pripetila nezgo-
da, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana, na
vozilih pa je škode za 35 tisoč
tolarjev.
Zdravko K. (24) iz Straže je
vozil kolo z motorjem (brez
vozniškega dovoljenja in var-
nostne čelade) po lokalni cesti
iz kraja Dol pod Gojko proti
Frankolovem. Po strmem
klancu je peljal navzdol po le-
vi strani vozišča, kjer je trčil
v 26-letnega Janeza P. iz Selc,
ki se je z nasprotne smeri pri-
peljal tudi na kolesu z motor-
jem. V trčenju obeh mopedi-
stov se je Zdravko K. hudo te-
lesno poškodoval.
Zadel kolesarja
Na Mariborski cesti v Celju
se je, v soboto 10. junija pono-
či, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, ena je bila lažje
ranjena, na vozilih pa je gmot-
ne škode za okoli 105 tisoč to-
larjev.
Bojan P. (37) iz Celja je vozil
osebni avtomobil po Maribor-
ski cesti v smeri Kidričeve ce-
ste. Ko je pripeljal do križišča
Mariborske in Dečkove ceste
in zapeljal vanj, je na semafor-
ju utripala rumena luč, takrat
pa se je z njegove desne strani,
z neosvetljenega dela križišča
po pločniku pripeljal kolesar,
55-letni Stanko Č. iz Celja, ki
je zapeljal na vozni pas, name-
njen za vožnjo proti Kidričevi
cesti. Ko je voznik Bojan P.
opazil kolesarja, je močno za-
vrl, a je kljub temu trčil
v sprednji del kolesa. Po silo-
vitem trčenju je kolesarja zbi-
lo po vozišču, kjer je obležal
s hudimi telesnimi poškodba-
mi. Voznik Bojan P. je bil lažje
ranjen.
Brez varnostne
čelade
Na Tomšičevi cesti v Vele-
nju se je, v soboto 10. junija
ponoči, pripetila nezgoda,
v kateri je bil en udeleženec
hudo telesno poškodovan, na
vozilih pa je nastala gmotna
škoda v višini 130 tisoč to-
larjev.
Nataša Z. (26) iz Velenja je
vozila osebni avtomobil po
Tomšičevi cesti v Velenju proti
Kidričevi cesti. Ko je pripelja-
la do hiše na Tomšičevi 3, je
zapeljala malo v levo, nato pa
zavila na desno proti odcepu
k stanovanjski hiši. V tistem
trenutku se je za njo na motor-
ju s kolesom pripeljal Simon
C. (26) iz Velenja in jo namera-
val obvoziti po desni, pri tem
pa je s sprednjim levim delom
motornega kolesa trčil
v sprednji desni bok osebnega
vozila. Pri trčenju je voznik
motornega kolesa, ki med vož-
njo ni uporabljal varnostne če-
lade, padel in se hudo telesno
poškodoval.
Avtomobil v drevo
Na lokalni cesti v kraju
Volčja Jama se je, v nedeljo 11.
junija takoj po polnoči pripe-
tila nezgoda, v kateri sta bila
dva udeleženca hudo ranjena,
na vozilu pa je škode za pri-
bližno 50 tisoč tolarjev.
Stanko V. (30) iz Podčetrtka
je vozil osebni avtomobil po
lokalni cesti iz smeri Bukovja
proti Loki pri Žusmu. Ko je
v Volčji Jami pripeljal v levi
nepregledni ovinek, ga je za-
neslo na desno bankino, potem
pa je trčil v drevo. V nesreči
sta se hudo poškodovala so-
potnika, 37-letni Franc K. in
35-letni Živko Š., oba iz Cmre-
ške gorce.
Nesreča v Zrečah
v Zrečah se je, v nedeljo do-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Robert L. (25) iz Brezij pri
Ločah je vozil tovorni avtomo-
bil po Tovarniški cesti iz smeri
Uniorja proti Cometu. V bla-
gem levem ovinku mu je na-
sproti pripeljal voznik osebne-:
ga avtomobila, 23-letni Jože L.
iz Zreč, v trčenju, ki je sledilo,
pa je voznik osebnega vozila
utrpel hude poškodbe.
Podrl otroka in
pobegnil
Na magistralni cesti v Vele-
nju se je, minulo nedeljo okoli
19. ure, pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo telesno po-
škodovan sedemletni otrok.
Danijel D. iz Velenja se je
peljal s kolesom skozi velenj-
ski predor, med vožnjo po le-
vem pločniku pa je zdrsnil
z roba pločnika in padel na
cesto. Takrat je iz nasprotne
smeri pripeljal neznani voznik
osebnega avtomobila znamke
zastava jugo, sivozelene barve,
in trčil v otroka, ki je po padcu
vstajal na noge. Namesto da bi
ustavil, je neznani voznik na-
daljeval vožnjo v smeri Šale-
ške ceste.
Kdor kar koli ve o tej nesre-
či ali pobeglem vozniku, naj to
sporoči na PP Velenje ali na
tel. št. 92 UNZ Celje. Vozilo
ima poškodovan žaromet.
M.A.
15. iunii 1995
25

• V sredo 7. junija je Rudi
z Drapšinove zbudil svoje-
ga soseda. Sosed je bil za-
radi tega strašansko besen,
nenaročeno bujenje pa je
prijavil policiji. Rudi K. bo
zdaj šel k sodniku za pre-
krške, ker je svojemu sose-
du, pa najbrž kar vsej bliž-
nji soseščini, z razgraja-
njem pretrgal nočne sanje.
• V soboto je Martin spo-
ročil, da njegov sinek Mar-
tinek pretepa svojo mater.
Pa ni bilo tako hudo, sploh
pa ne duha ne sluha
o kakšnem tepežu. Ko se je
Martinek zadri nad mamo,
je ata Martin takoj preven-
tivno ukrepal in poklical
na policijo.
• Resne težave pa sta v so-
boto ponoči imela mama
Frančiška, ki je prijavila,
da njen sinko razbija po
stanovanju, ter da njej in
možu grozi, da ju bo ubil.
Ko so možje postave preve-
rili zadevo, so ugotovili, da
so bile grožnje resnične, ni
pa šlo za kršitev javnega
reda in miru. Grožnje
z umorom so bile nastavlje-
ne na sobno jakost.
• V nedeljo zvečer so šli
policisti intervenirat
v Košnico, v tamkajšnji bi-
stro Bolero. Med gosti je bil
tudi Boris K., ki je obdelo-
val Velenjčana Dina. Sod-
nik za prekrške bo Borisa
spet povabil k sebi.
• V bistroju Country v Bu-
kovžlaku je neznana oseba
v nedeljo zvečer razbila ne-
kaj kozarcev, nazijala na-
takarico in odšla. Zaenkrat
je znano le to, da je bila
neznana oseba moškega
spola. M.A.
V spopad, namesto v samomor
Gabrovnik na Konjiškem,
četrtek 8. junija popoldne.
Na policijski postaji v Konji-
cah je zazvonil telefon, na
drugi strani žice je bila pre-
strašena Antonija P., ki je
povedala, da je šla njena
hčerka Valentina pravkat
storit samomor. Naj vendar
nekaj ukrenejo in ji prepre-
čijo to namero, je ženska ro-
tila policiste.
Brez dolgega razmišljanja
je šla patrulja na pot v želji,
da še pravočasno prispe
v Gabrovnik in prepreči na-
povedani samomor. Bilo pa
je golo naključje, da sta se
policista do hiše v Gabrovni-
ku pripeljala takoj za Tonč-
kinim zetom, 34-letnim
Alojzem K. in ustavila na
dvorišču tik za njegovim av-
tomobilom. Ker je Alojz to
popoldne pregloboko pogle-
dal v kozarec, sta mu bila
policista napoti, zato ju je
začel odganjati s svoje zem-
lje in ju suvati. Pridružil se
mu je še sopotnik in sorod-
nik Vojko P., takrat pa se je
iz bližnjega gozda vrnila Va-
lentina in se tudi ona vklju-
čila v odganjanje policistov.
Med prerivanjem je Vojko P.
hotel uporabiti tudi koso,
a mu jo je na srečo eden od
treznih vaščanov iztrgal iz
rok. Da bi bil bolj uspešen, je
Lojze uporabil plinski raz-
pršilec, ki ga je imel pri sebi,
ker pa to še ni zadoščalo, je
iz prtljažnika avtomobila iz-
vlekel motorno žago in z njo
napadel policista. Ker je ka-
zalo na najhujše, sta se zače-
la policista umikati, takrat
pa je že prispela okrepitev.
Končno so nasilnika le ob-
vladali in ga spravili v pro-
stor za pridržanje, kjer se je
treznil. Kršitelj Alojz K. in
policist Zvonko J. sta bila
lažje ranjena. Edino korist
od tega nesmiselnega inci-
denta je imela Valerija.
Ostala je živa, če je tisto s sa-
momorom mislila resno.
M.A.
V Gavcah Je pokalo
Minulo nedeljo okoli 17. ure
je Srečko P. (48) iz Gavc čisto
brez potrebe vznemirjal sovaš-
čane, ko je streljal z orožjem.
Ko so ga obiskali policisti, so
ugotovili, da je Srečko streljal
s pištolo, za katero ni imel do-
voljenja. Srečku je družbo de-
lal Velenjčan Marjan P. (44),
pri njem doma pa so našli roč-
no bombo M75. Srečko in
Marjan bosta morala na so-
dišče.
Kradel orodje
v dneh od 3. do 12. junija je
neznani storilec stopil v nena-
seljeno stanovanjsko hišo
v Plešivcu in tam vlomil v ro-
potarnico ter si nabral nekaj
priročnega in praktičnega oro-
dja: električni brusilni stroj
znamke Iskra, električni sko-
belni stroj znamke Black-
& Decker ter drugo. Simona
M. iz Velenja je oškodoval za
okoli 80 tisoč tolarjev.
Kradel pod zemljo
v noči na 11. junij je nezna-
ni storilec vlomil v podzemne
garaže na Stanetovi ulici v Ve-
lenju. Tam je ukradel novo
gorsko kolo shoot magnum ko-
vinsko sive barve. Marijo N. je
oškodoval za 114 tisoč to-
larjev.
Izginula vectra
v noči na 7. junij je nekdo
odpeljal osebno vozilo znanlke
opel vectra 2.0, model GT, reg.
št. CE 77-64L, kovinsko sive
barve. Vozilo je bilo parkirano
v stanovanjski soseski Pod ko-
stanji v Celju, lastnik Franc P.
pa je oškodovan za poldrugi
milijon tolarjev.
Ukradel 5 cilindrov
v noči na 8. junij je neznani
storilec vlomil v železni zaboj
v podjetju SIP Šempeter. V za-
boju so bili shranjeni rezervni
deli za samonakladalne priko-
lice, storilec pa je ukradel
5 kosov hidravličnih cilindrov
za samonakladalke, vrednih
okoli 100 tisoč tolarjev.
Izkoristil
nepazljivost
Prejšnji četrtek med 11. in
18.30 uro je neznani storilec
izkoristil nepazljivost proda-
jalcev v Železnini v Laškem in
z razstavne police ukradel dve
video kameri znamke sam-
sung, tip VP E405 in tip VP
UlO. Trgovsko podjetje Izbira
je s ^tem oškodovano za
262.807 tolarjev.
Naslednji dan se je nekaj
podobnega zgodilo v Erini
prodajalni Standard v Vele-
nju, kjer je neznani tat s pro-
dajne police ukradel video re-
korder znamke samsung VX
370, vreden 86.292,90 tolarjev.
OkradenI Market
v noči na 9. junij je nekdo
vlomil v trgovino Market na
Pohorski ulici v Celju. S sabo
je nesel kup cigaret blagovnih
znamk marlboro, west in mil-
de sorte, nekaj steklenic z žga-
nimi pijačami ter kozmetičnih
proizvodov. Lastnika Aleša A.
iz Celja je s tem oškodoval za
okoli 100 tisoč tolarjev.
Po radiatorje
v noči na 9. junij je neznani
storilec stopil v nedograjeni
poslovni objekt podjetja Euro-
polimer v Laškem in si tam
izbral 5 radiatorjev in 2 usnje-
na stola s kovinsko konstruk-
cijo. Franc L. iz Laškega je
oškodovan za 102 tisoč to-
larjev.
Stara finta
v prodajalno Kmetijske za-
druge v Gotovljah je 9. junija
dopoldne vstopila neznana
ženska, si nekaj časa ogledo-
vala bluze in se na koncu odlo-
čila za eno, ki jo je želela po-
meriti. Ker pa primernega
prostora za pomerjanje v tej
prodajalni nimajo, jo je proda-
jalka napotila v pisarno. Žen-
ska se za nakup bluze ni odlo-
čila, prodajalka pa je še istega
dne spoznala, da je bila na-
plahtana in okradena. Iz pi-
sarne je namreč izginilo 77.560
tolarjev.
Vabljiva kuverta
v času od 31. maja do 2.
junija je nekdo okradel Zden-
ko G., ko ji je na nepojasnjen
način smuknil kuverto, v kate-
ri je hranila tisoč nemških
mark, prav toliko avstrijskih
šilingov in okoli 130 tisoč slo-
venskih tolarjev. Šele te dni je
Zdenka ugotovila, da je okra-
dena za okoli 220 tisoč tolarjev
in tatvino prijavila policiji.
Boleče presenečenje
Ko se je Ljudmila O. (35) iz
Celja minulo soboto popoldne
vračala s krajšega sprehoda, jo
je pred hišnimi vrati presenetil
Branimir P. Žensko je fizično
napadel in ji prizadejal hudo
telesno poškodbo.
Vlom v kolesarnico
v času od 26. maja do 10.
junija je neznani storilec vlo-
mil v skupno kolesarnico
v bloku na Jenkovi cesti
9 v Velenju. Z dveh mopedov
je demontiral več delov in
Alojza L. oškodoval za okoli
100 tisoč tolarjev.
Onesposobil
signalizacijo
v noči na nedeljo je nek^do
kradel na gradbišču priključ-
ka avtoceste v Dramljah. Na-
tovoril si je svetlobno signali-
zacijo, ki je zapirala odstavni
pas: vso elektroniko, 5 luči in
akumulator. Podjetje za vzdr-
ževanje avtocest je oškodova-
no za približno 360 tisoč to-
larjev.
Tolkel po avtobusu
Na avtobusni postaji v Šent-
jurju se je v dneh od petka do
ponedeljka nekdo grdo znesel
nad Izletnikovim avtobusom,
ki je bil tam parkiran. Potem,
ko mu je uspelo na silo odpreti
vrata vozila, je z udarci z nez-
nanim predmetom poškodoval
armaturno ploščo in povzročil
za okoli 100 tisoč tolarjev
škode.
M.A.
Tat v Betonu
v noči na 11. jvmij je nekdo
vlomil v bistro Beton ob Ljub-
ljanski cesti v Celju. V notra-
njosti se je najprej lotil blagaj-
ne, ki pa je ni uspel odpreti,
zato se je moral zadovoljiti
s tistim, kar mu je bilo bolj pri
roki. Odnesel je glasbeni stolp
znamke samsung in več zavit-
kov različnih vrst cigaret. Po-
djetje Ingrad je s tem oškodo-
vano za približno 100 tisoč to-
larjev.
Truplo ob progi
Ob železniški progi Celje-Maribor v kraju Bobovo pri
Ponikvi so 6. junija nekaj po 7. uri našli žensko truplo. Pri
ogledu in zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da gre za
Angelo Z. (66) iz Bohovega, ki so jo pogrešali že od 4.
junija. Ugotovili so tudi, da jo je zadel vlak, ko je hodila
ob progi.
M.A.
Vzroic še razisicujejo
V četrtek 8. junija ob 3.30 uri je izbruhnil požar na leseni
stanovanjski hiši Jurija J. v Spodnjem Grušovju pri Slovenskih
Konjicah.
Ogenj se je iz hiše razširil .še na bližnje gospodarsko poslopje.
Oba objekta sta zgorela, skupaj s stanovanjsko opremo in
različnimi stroji ter materiali, ki so bili pod gospodarskim
poslopjem. Gmotna škoda znaša okoli 3 milijone tolarjev, vzrok
požara pa še raziskujejo, pri čemer ni izključen požig. Gasili so
gasilci iz Tepanja, Loč in Slovenskih Konjic.
Smrtna kazen za
prodajalce drog
v Maleziji skokovito naraš-
ča število zasvojenih z mamili,
čeprav je že za prodajo majhne
količine droge zagrožena
smrtna kazen. Zalotili so okoli
170 tisoč narkomanov in pre-
prodajalcev. Pravosodni orga-
ni ocenjujejo, da se ukvarja
z drogami kar 1 milijon 400
tisoč prebivalcev, kar tri četr-
tine pa jih je mlajših od tride-
set let. Smrtna kazen grozi že
za prodajo 15 gramov heroina.
Predlani so v Maleziji usmrtili
šest trgovcev z mamili.
In kako je s kaznovalno po-
litiko glede mamil pri nas?
V 196. členu kazenskega za-
konika Republike Slovenije
piše: »Kdor neupravčeno pro-
izvaja, predeluje, prodaja ali
ponuja naprodaj, ali zaradi
prodaje kupuje, hrani ali pre-
naša, ali posreduje pri prodaji
ali nakupu, ali kako drugače
neupravičeno daje v promet
substance ali preparate, ki so
razglašeni za mamila, se kaz-
nuje z zaporom od enega do
desetih let.
Če stori dejanje iz prejšnje-
ga odstavka več oseb, ki so se
združile za izvrševanje takih
dejanj, ali če je storilec tega
dejanja organiziral mrežo pre-
kupčevalcev ali posrednikov,
se storilec kaznuje z zaporom
najmanj treh let.
Kdor brez pooblastila izde-
luje, nabavlja, ima ali daje
v uporabo opremo, material
ali substance, za katere se ve,
da so namenjene za proizvod-
njo mamil, se kaznuje z zapo-
rom od šestih mesecev do petih
let.«
In kaj glede omogočanja
uživanja mamil pravi nasled-
nji, 197. člen?
»Kdor napeljuje drugega
k uživanju mamila ali mu da
mamilo, da ga uživa on ali kdo
drug, ali kdor da na razpolago
prostore za uživanje mamila,
ali kako drugače omogoči dru-
gemu, da uživa mamilo, se
kaznuje z zaporom od treh me-
secev do petih let.
Če je dejanje iz prejšnjega
odstavka storjeno proti mla-
doletniku ali proti več osebam,
se storilec kaznuje z zaporom
od enega do desetih let.«
Kako prepoznamo HEROIN?
Heroin so proizvedli kot zamenjavo za morfin. V čistem
stanju je bel prah, ki malo peče, če ga damo na jezik in ima
vonj po kisu. V nedovoljenem prometu je velikokrat
pomešan s kredo, zato spominja na sladkorni prah. Lahko
je sivkast in različnih odtenkov rjave barve. Jemlje se
v obliki injekcij, z njuhanjem ali kajenjem. Mamilo do
uživalca ne pride čisto. Čistega heroina v eni dozi je
običajno 3 do 10 odstotkov.
Redno in dolgotrajno uživanje heroina povzroči hudo
zasvojenost, ki se zelo težko zdravi in ozdravi. Heroin
povzroča fizične in psihične probleme, kot so globoko
dihanje, slabost, panika, nespečnost in potreba po neneh-
nem povečevanju doze mamil, da se doseže željeni učinek.
Če se hoče odvisnik pozdraviti, spremljajo zdravljenje
hude in zelo boleče težave.
Pogosto pride do čezmernega doziranja in s tem do
smrti, ali pa do hudih infekcij zaradi nesterilnih igel.
Jemanje heroina skupaj z alkoholom ali kokainom pa
lahko povzroči serumski hepatitis, kožne tvore, vnetje žil
in različne bolezni srca. Največ snutnih primerov med
narkomani je ravno zaradi heroina. Zaradi nesterilnih igel
in skupne uporabe med zasvojenci, prihaja vse pogosteje
tudi do infekcij z virusom HIV.
Ženske, ki jemljejo heroin v času nosečnosti, imajo
pogostokrat splav, otroci zasvojenih mater, ki kljub temu
rodijo, pa imajo hude težave v razvoju. (Sled)
"LJUBEČNA" IKI
Celje, Kocbekova 30 - Ljubečna,
63001 Celje, p.p. 39
po sklepu delavskega sveta objavlja
LICITACIJO
za prodajo:
1. Viličar INDOS, inv. št. 02494, leto izdelave 1981 v nevoz
nem stanju. Izklicna cena: 65.280 SIT.
2. Viličar INbOS, inv. št. 02506, leto izdelave 1982 v voznem
stanju. Izklicna cena: 244.800 SIT.
3. Viličar INDOS, tov. št. 15155-60, leto izdelave 1983 v ne-
voznem staniu. Izklicna cena: 97.920 SIT.
4. Stružnica HA>JS KOLBL STUTTGART. Izklicna cena 40.000
SIT.
5. Rezervoar kompresorja Trudbenik, inv. št. 27890. Izklicna
cena 4.000 SIT.
Licitacija bo v torek 20.6.1995 ob 13. uri v prostorih jedilnice
podjetja. Ogled je možen uro pred pričetkom licitacije. Vsak
udeleženec licitacije mora pred pričetkom licitacije plačati varš-
čino v višini 10 oastotkov od vrednosti predmeta.
Št. 24. - 15. iunii 1995
GLASBA
26
Prav gotovo bi bila vsaka dvorana polna, če bi nastopil sanjski kvartet odličnih slovenskih
pevcev, ki smo jih posebej za Novi tednik ujeli za odrom letošnje Marjance (od leve): Oto Pestner
(Alpski kvintet). Alfi Nipič (zlata nota za najboljšega slovenskega pevca domače zabavne glasbe
94), Rudi ŠantI (Štajerskih 7) in Rudi Trojner (Slovenski muzikantje).
Odlična Marianca
Tudi sedmo ponovitev za-
bavno glasbene prireditve
Marjanca je ekipa pod vod-
stvom Vinka in Sonje Šimek
odlično izpeljala. Tudi letošnji
projekt je bil izredno obsežen,
saj je obsegal kar 63 točk pro-
grama, ki so trajale dobre tri
ure, v njih pa se je na velikem
odru, ki ga je s sceno imenitno
opremil Jože Napotnik iz Šo-
štanja, zvrstilo kar 300 nasto-
pajočih skupin in posamezni-
kov, glasbenikov in humori-
stov.
Prišli so večinoma pravi
mojstri zabave, plesa, glasbe
in petja iz Slovenije, Hrvaške,
Avstrije in Nemčije, kar je do-
kaz, da Marjanca ni priljublje-
na samo na domačem dvo-
rišču.
Marjanca se bo jeseni v živo
zavrtela tudi v sosednji Av-
striji, po poletnem počitku pa
Vinko Šimek z ženo Sonjo že
kuje novosti, ki bi še olepšale
osmo Marjanco. Ob slovenskih
festivalih sta Alpski večer in
Marjanca prav gotovo vrh
druženja ljudi, ki danes pred-
stavljajo slovensko smetano
na področju domače in zabav-
ne scene. V rahli prednosti
pred vsemi pa je le Marjanca
zaradi velike sposobnosti Vin-
ka Šimeka, ki ni samo avtor
oddaje, ampak tudi voditelj, ki
poje, obvlada humor, skratka
je na odru tak, kot so voditelji
pri podobnih oddajah v svetu.
In še nekaj: po zaslugi »sveže«
ekipe TV Slovenija bo Marjan-
ca zagledala ekran prvega
programa v dveh oddajah po
uro in pol.
TONE VRABL
Zvok prihodnosti v živo
Cvber grunge In Jungle v celjskem KLjUBU
v soboto, 17. junija, bo
v mladinskem centru KLjUB
v Celju koncert velenjske tech-
no zasedbe DIG, kasneje pa
bodo obiskovalci lahko pri-
sluhnili in zaplesali ob zvokih
nove klubske godbe, ki se ime-
nuje jungle.
Pred koncertom bo v galeriji
KLjUBa predstavitev knjižne-
ga prvenca »Mumps v zrelih
letih«, ki je prišel izpod peresa
mladega celjskega literata
Mohorja Hudeja.
Gre torej za trojni dogodek,
ki utegne biti atraktiven z ve-
čih plati. Najprej velja seveda
predstaviti koncertni del veče-
ra, točneje, velenjski techno
trio DIG. Skupina ne igra kla-
sične techno glasbe; prej bi ji
lahko rekli alternativni techno
pop, še najbolj pa gre verjeti
samim članom skupine, ki svo-
jo glasbo označujejo kot cyber
grunge. V prevodu to pravza-
prav pomeni, da je končni re-
zultat približno tako osupljiv,
kot če bi zgodnji Depeche Mo-
de igrali heavy metal.
DIG vsekakor predstavljajo
osvežitev na slovenski techno
sceni - v kolikor ji seveda lah-
ko tako rečemo - njihov amal-
gam techna in rave glasbe pa
je zajamčeno samosvoj in ino-
vativen. Novo skupino namreč
sestavljajo izkušeni glasbeni-
ki, ki so svoje ideje brusili
v različnih velenjskih za-
sedbah.
DIG je ime za izrazito urba-
no glasbo, ob kateri je moč tu-
di plesati. Torej, elektronska
klubska glasba v živo. Logično
nadaljevanje sobotnega nasto-
pa bo plesni večer ob takoime-
novani jungle glasbi. Trend
prihaja naravnost iz glasbene-
ga podzemlja Londona, kjer je
močno popularen že poldrugo
leto. Osnovna formula tega
klubskega glasbenega stila je
zmes techna in reggaeja.
Trend je zrasel med temnopol-
timi Londončani, vendar je
kmalu presegel rasne in geo-
grafske omejitve ter danes
predstavlja eno izmed najbolj
vročih in seveda tudi popular-
nih godb na evropskih klub-
skih plesiščih.
Koncert velenjskega tria
DIG bo predzadnji v vrsti
uspelih nastopov domačih in
tujih skupin v KLjUBu (ome-
nimo naj le nastope skupin
KUD IDIJOTI, RES NULLI-
US, BLUES POWER BAND in
druge). Koncertno sezono bo-
do teden dni kasneje, 24. 6.,
zaključili žalski INTERCEP-
TOR, ki so v januarju močno
razvneli tukajšnje občinstvo.
VASJA OCVIRK
FOTO: B.Š.
PATROL-a na teiino poiiodu
Kar nekaj faktorjev je bo-
trovalo nastanku številnih
glasbenih duetov sirom sveta
in seveda tudi po Sloveniji.
Eden pomembnejših je vseka-
kor bliskovit razvoj računalni-
kov v klaviaturah, ki s pomoč-
jo disket in dobrega ozvočenja
pričarajo tudi najmogočnejše
glasbene zasedbe. Ker je edini
instrument, ki ga klaviatura
ne more »oponašati«, ne da bi
zaslutili sintetičnost zvoka,
kitara, je tudi običajna zased-
ba duetov klaviaturist in kita-
rist, ki sta tudi vokalista. Da-
nes, v času techna, danca in
rapa pa vse pogosteje naletimo
na dva klaviaturista, ki imata
ob sebi za popestritev še kakš-
no go-go dekle ali pa kar ples-
no skupino.
Takšen duo sta tudi Cili in
Dino, profesionalna glasbeni-
ka z dokaj dolgim glasbenim
stažem, ki sta si nadela ime
PATROL. V dobrem letu, od-
kar je bil duo ustanovljen, sta
posnela šest skladbic v techno
dance ritmu. Dve od teh sta že
predstavila v Poglej in zadeni,
najbolj pa se prijemlje pesem
Gremo na morje, ki jo bosta
v kratkem širšemu občinstvu
predstavila v Karaokah. Z njo
pa sta obredla že tudi velik del
lokalnih radijskih in TV po-
staj. Ker se bliža poletje, na-
meravata ob morju, s kupom
lepih deklet, zanjo posneti tu-
di spot. Podobno kot s skladbo
Gremo na morje, se dogaja tu-
di z Vrni se, ki se je uvrstila že
na lepo število glasbenih le-
stvic. Za odlične posnetke du-
eta PATROL ima veliko zaslug
tudi lastnik novomeškega stu-
dia LUCA Tomaž Borsan, ki
skladbe snema, producira in
aranžira. Trojica pospešeno
dela, tako da bo prvi projekt
končan do jeseni. Ob tem jim
veliko moralno podporo dajejo
oboževalci njihove techno-
dance glasbe. Veselje do tega
kar počno je garancija, da bo
material kvaliteten in lahko
pričakujemo dobro kaseto in
po vsej verjetnosti še kakšen
hit za zimsko sezono, ko bo
duo »patroliral« po slovenskih
diskotekah.
Ptujski lestivai
po novein
26. slovenski festival do-
mače zabavne glasbe Ptuj
95 bo letos pr\'ič v treh kra-
jih - predtekmovanji bosta
v Škofji Loki in Slovenski
Bristrici, finale na Ptuju.
Tako se je uresničila dolgo-
letna želja, da bi si najsta-
rejši slovenski festival lah-
ko ogledali tudi drugi po
različlnih slovenskih
krajih.
Prvo predtekmovanje bo
že v soboto, 18. junija pri
Sv. Andreju nad Zmincem
pri Škofji Loki ali natanč-
neje pri gostilni znanega
slovenskega narodnjaka
Ivana Ruparja. Podelili bo-
do bronaste, srebrne in zla-
te Orfeje, dobitniki sled-
njih pa se bodo uvrstili v fi-
nale, ki bo prvi vikend
v septembru na Ptuju. Nad
Zmincem bodo nastopili
Glas Slovenije, ansambel
Blegoš, Fantje s Klančka,
Vita, ansambel Šaleški od-
mev, ansambel Ravbarji,
Kvintet Sava, ansambel
Planika, Alenka, Monika in
trio Marjana Hercega, Mo-
dri val. Šaleški fantje in
Obzorje.
Drugo predtekmovanje
bo 9. julija v Slovenski Bi-
strici pri gostišču Jakec.
Vsi dobitniki zlatih Orfejev
z obeh predtekmovanj bo-
do nastopili v finalu 1. sep-
tembra na Ptuju, kjer bo 2.
septembra še večer novih
melodij. T. VRABL
Ulični jazz festival Celje '95
v okviru celjskega turistič-
nega tedna bo na letnem vrtu
Pop teatra od 21. do 24. junija
Ulični jazz festival Celje 95.
Vsi koncerti, ki se bodo začeli
ob 22. uri, bodo za obiskovalce
brezplačni in bodo v primeru
dežja v notranjih prostorih
Pop teatra.
Pvri večer, v sredo 21. juni-
ja, bodo igrali gostje iz Zagre-
ba: jazz dama Zdenka Kovači-
ček in Vanja Lisak trio. Na-
slednji večer, v četrtek 22. ju-
nija, bo meščane navduševala
Alenka Godec s svojim sprem-
ljevalnim triom. V petek, 24.
junija se bo publiki predstavi-
la okrepljena domača zasedba
Venus 4 (Janez Goršič co.),
zaključni sobotni večer, 24. ju-
nija pa je rezerviran za naju-
glednejšo slovensko jazz za-
sedbo: Ljubljana Jazz Selec-
tion.
V festivalnih dneh bodo or-
ganizatorji zbirali prijave
mestnih ljubiteljev jazza za
sodelovanje v celjskem jazz
društvu, ki se bo ustanovilo
septembra, in si bo prizadeva-
lo za oživitev mestne jazz sce-
ne za pomoč domačim jazz za-
sedbam in za vsakoletno iz-
vedbo festivala, ki naj bi že
prihodnje leto gostil ugledne
mednarodne zasedbe.
BOŠTJAN VOLF
Vurberk brez Slapov
4. festival narodnozabavne
glasbe Slovenije (vokalno-in-
strumentalne skupine z diato-
nično harmoniko in večglas-
nim petjem) Vurberk je letos
doživel dve pomembni spre-
membi: po treh zmagah prvič
ne bo zraven ansambla Slapo-
vi z Jožetom Skubicem in, fe-
stival so s 24. premaknili na
17. junij.
Dosedanji datum je bil zara-
di praznika sila neugoden. Le-
tošnji festival bo tako v soboto
17. junija z dvema koncerto-
ma: ob štirih popoldne bo jav-
na generalka, ob osmih zvečer
pa se bo dvanajst ansamblov
borilo za devet nagrad. Letos
je v konkurenci dvanajst sku-
pin, vsaka pa se bo predstavila
z dvema skladbama, za nagra-
de se bodo potegovali: Fantje
z vseh vetrov (Novo mesto),
Dan in noč (Velenje), Fantje
izpod Rogle (Zreče), Bistriški
odmev (Slovenska Bistrica),
Fantje izpod Vurberka (Vur-
berk), ansambel Simona Leg-
nerja (Vinska Gora), Cvet (Ra-
deče), ansambel Petra Finka
(Dolenjske Toplice), Vigred
(Laško), Monika, Alenka in
trio Marjana Hercega (Mari-
bor), Podkrajski fantje (Vele-
nje) in Završki fantje in trio
Orfej (Lenart). TV
Stvar brez lastnika iz crknjenega mesta
Deaa Town Dogs - tirugi LP veleniskih Res Nulllus
Velenjska glasbena scena je
trenutno ena izmed najmoč-
nješih v Sloveniji. Poleg pop
metalcev Šank ročk in njihove
mehkejše različice Chateau,
vedno boljših cyber grunger-
jev Dig in nepregledne množi-
ce podalpskih ansamblov, se
po velenjskih zakloniščih, ga-
ražah in kleteh, trudi še vsaj
pol ducata bendov, ki se
z manjšim ali večjim znanjem,
pa precejšnjo mero entuziaz-
ma, lotevajo rock'n'rolla in
njegovih neštetih inačic. Iz za-
tohlega podzemlja se je zaen-
krat na svetlo uspelo prebiti le
v slovenskem in sosednjem hr-
vaškem prosturu že precej
uveljavljenim Res Nullius.
Po prvencu, v samozaložbi
izdani kompaktni plošči »No
One Can Like The Drummer
Man«, je velenjska petorka te-
ga maja, pri hrvaški založbi
Croatia records, objavila svoj
drugi LP »Dead Town Dog«.
Pevec Zoran Bcnčič, bobnar
Davorin Štorgelj, kitarist
Boštjan Senegačnik, basist
David Zagajšek in menedžer
Tomi Matic z omenjeno ploščo
nadgrajujejo tudi pri kritikih
dobro sprejet prvenec, odliku-
je pa jih še vedno neposred-
nost, sporočilnost in pa seveda
lojalnost koreninam umazane-
ga ročka, ki ga je konec šestde-
setih in v začetku sedemdese-
tih ustoličil Iggy Pop s svojimi
The Stooges.
Na plošči »Dead Town Dog«
je deset skladb; osem novih,
komada »Paraliza« in »Be
Bop« pa smo lahko slišali že na
prvi plošči, tokrat pa se pojav-
ljata v novi, bolj udarni verzi-
ji, z besedili v angleškem jezi-
ku. Za snemanje plošče so po-
rabili manj kot sedemdeset ur,
energijo, ki jo Res Nullius iz-
žareva na koncertih, pa je na
magnetofonski trak vnovič po-
skušal ujeti najboljši slovenski
producent Janez Križaj. V ve-
liki meri mu je uspelo, čeprav
si menedžer skupine Tomi Ma-
tic želi, da bi naslednjo ploščo
snemali bolj počasi, saj se le
s primemo časovno distanco
med snemanjem in končnim
miksom da narediti dober iz-
delek. Ker danes sama glasba,
pa če je še tako dobra, brez
vidospota, za promocijo sku-
pine širši javnosti ne zaleže
več, so se lotili tudi tega. S ko-
ličino denarja, zadostnega za
avtomobil srednjega razreda,
preizkušenim režiserjem, do-
bro izbranimi in hitro menja-
jočimi scenami, so naredili
enega izmed najboljših sloven-
skih spotov. V filmske slike
ujeta skladba »Straight To
The Hell« je bila celo nekaj
tednov prva na lestvici Video
tri top v oddaji Roka ročka,
album se menda tudi precej
dobro prodaja, le njihovih
koncertov na tej strani Kolpe
se udeležuje presenetljivo ma-
lo ljubiteljev prvinskega in
ostrega rock'n'rolla. Je teh res
tako malo ali pa so vzroki kje
drugje, se bo pokazalo šele ob
izidu tretje plošče Res Nulli-
usov.
SŠ
Slovenske
koračnice
Ljubitelji harmonike se
bodo zagotovo razveselili
nove kasete in kompaktne
plošče, ki jo je izdal mladi
harmonikar, dvakratni
zmagovalec Ljubečne in
nosilec plakete Avgusta
Stanka, Domen Jevšenak iz
Stranic.
Na svoji prvi kaseti ozi-
roma kompaktni plošči je
v celjskem studiu Coda
posnel dvanajst slovenskih
koračnic.
Posnetke bo Domen Jev-
šenak predstavil ob sodelo-
vanju vokalnega terceta
Slovenija, citratke Cite
Galič in skupine Kurja ko-
ža na promocijski priredi-
tvi v dvorani na Stranicah
danes, v četrtek 15. junija
ob 20. uri. To je tudi pi-va
kaseta oziroma kompaktna
plošča na kateri so posnete
samo slovenske koračnice.
M. BRECL
Sff. 24. - 15. iunif 1995
27
GLASBA
Po trinajstih letih sliupnega dela je Alan Wilder (na sliki
desno), zaradi nesoglasij znotraj benda, zapustil skupino
DEPECHE MODE. Preostala trojica, Martin Gore, Dave Gaham
in Andrew Fletcher, nadaljuje s pripravo materiala za nov
album, Depeche Mode pa bodo odslej najbrž delovali le še kot
trio.
Britanska art ročk skupina
PINK FLOYD se je z dvojnim,
v živo posnetim albumom
»Pulse«, že teden dni po izidu
zavihtela na sam vrh angleške
lestvice najbolje prodajanih
LP-jev. Na drugem mestu te
lestvice je trenutno kolekcija
single plošč odlične ALISON
MOYET, tretje mesto zaseda
Paul Weller s ploščo »Stanley
Road«, na peto mesto pa se je
z dvajsetim studijskim albu-
mom »A Spanner In The
Work« zavihtel veteran Rod
Stewart. Na lestvici najbolje
prodajanih single plošč sta ta
teden prva Robson Green in
Jerome Flynn s priredbo ever-
greena »Unchained Melody«,
drugi so angleški rockerji Pulp
in njihov komad »Common Pe-
ople«, na tretje mesto pa se je^
uvrstila skladba »Scream«, ki
že najavlja skorajšnji izid naj-
novejšega dvojnega albuma
Michaela Jacksona »History«
(na sliki).
Zmeraj popularnejši FRE-
AK POWER so bih zaradi po-
sedovanja marihuane že dru-
gič v zadnjih treh mesecih pri-
prti. Tokrat so jih na švedsko-
finski meji zalotili finski cari-
niki in jih potem, ko so plačali
1300 dolarjev globe, izgnali iz
države, s tem pa se je tudi pre-
cej neslavno končala njihova
turneja po Skandinaviji.
Zadnje čase spel precej po-
pularni ameriški duo SPARKS
bo to poletje, prvič po desetih
letih, spet nastopal v Evropi.
Po hitih »When do I Get To
Sing My Way« in »When I Kiss
You«, nameravata Sparksa to
poletje naskočiti lestvice s pri-
redbo komada »Let's Go Sur-
fing«.
23. junija bo v dvorani Slo-
vana na Kodeljevem koncert
legendarnih alter rockerjev
FUGAZI, ki bodo predstavili
svoj peti album »Red Medici-
ne«. Sest dni kasneje, 29. juni-
ja, pa se v dvorani KUD Fran-
ce Prešeren obeta koncert sku-
pin Matchless Gift in The
Spoons.
Radio Študent in Škuc Ro-
pot razpisujeta natečaj za le-
tošnji, že petnajsti po vrsti.
Novi ročk, ki bo 2. septembra
v Križankah. Natečaja se lah-
ko udeležijo glasbene skupine,
ki delujejo v Sloveniji in še
niso nastopile na Novem roc-
ku. Prijava za natečaj mora
vsebovati: ime skupine, na-
slov, najmanj pet lastnih
skladb ali 20 minut avtorske
glasbe in kratko biografijo.
Prijave pošljite na naslov: Ra-
dio Študent, Cesta 27. aprila
31, Ljubljana.
Mariborska založba Front ročk bo v kratkem izdala že četrto
kompilacijsko ploščo »No Border Jam«. Ta bo, podobno kot
prejšne tri, spet zapolnjena s skladbami domačih in tujih under-
ground skupin. Večino bendov, zastopanih na prej omenjeni
kompilacijski plošči, bo mogoče slišati in videti na jutrišnjem
drugem festivalu No Border Jam, ki se bo zgodil v atriju ormo-
škega gradu. Poleg slovenskih bendov Dicky B Hardy, V okovih
(na sliki). Pridigarji, in koprivniških Overflow, bodo tam nasto-
pili še Dunajčani The Way in Those Who survived The Plague,
slovaški Jesus Underground Band, nizozemski Anarcrust.
STANE ŠPEGEL
Nazaj grede
Piše: Aleš Jošt
Ja, davi sem si na glavo
zvezal kar ruto in izgledam
verjetno kot kakšen star hi-
puzl, ampak nekako se je le
treba zaščititi pred tem ki-
slim deževjem, ki nas še glo-
boko v junij impregnira iz
dneva v dan. Medtem ko so
kožice že dokazale neverjet-
no mero samostojnosti za
svojo starost, mi polna luna
za jutri napoveduje otvoritev
rane na želodcu, na dvanaj-
sternik in trinajstemik pa se
še ne spoznam najbolje. Pa
zidana marela! Z nezmer-
nostjo pri kajenju in golta-
nju kavnih napitkov pa se
bom spopadal še kar nekaj
časa. No pa imam vsaj nekaj
skupnega s poklicnimi novi-
narji, da se ne bi kdo prehi-
tro nasmihal.
Medtem ko razmišljam,
s čim naj se oddolžim vaši
radovedni vztrajnosti na tej
strani, pa mi pogled uhaja
skozi okno v megleno mo-
kroto, zaradi katere tudi ta
teden ne bomo mogli pokosi-
ti travnikov, kulturam na
polju pa bi tudi že pasalo
nekaj sonca. Tako, vidite!
Nikoli zadovoljni! Kot, da
smo se rodili v času nezado-
voljstva in vsesplošne apati-
je. Pa vendar že vsak radio
na strehi žvižga informacije
od tu in tam, tudi iz glasbe-
nih logov in gozdov. A tu
v hribih pač ne ujamemo
vsega, zato sem moral prav
v prestolnico, da sem izvedel
za nastop multižulti glasbe-
nice Laurie Anderson, ki se
obeta v tamkajšnjih Križan-
kah 25. tega meseca. Posebej
toplo priporočam ogled nje-
nih dejanj in posluh snovanj
polagalcem keramičnih
ploščic, krovcem in prepro-
dajalcem z ukradenim le-
som. S skupinsko hipnozo
v družbeno simbiozo, s kozo
ali virozo, pomembno se je
sprostiti in otroške sanje
obarvati s svežimi barvica-
mi. Saj se od samega dela
lahko človeku še kako kaj
pošteno zadela, kot se je po
svetu že dogajalo, zato seve-
da to ni nič novega. In kaj je
sploh novega? Pravzaprav
bore malo, v glavnem stara
jajca v novih lupinah ali pa
še to ne, nekateri bodo ne-
mara prisegli na Dog eat
Dog ali pa zelenaše, toda
največkrat bo treba ugotovi-
ti, da odkrivamo samo tisto
kar se nismo znali naučiti od
prednamcev in če ga bomo
tudi mi tako biksali, potem
tudi zanamcem ne bo nič
lažje pri vsem skupaj. Prosti
čas bo treba pač preživeti in
ne preždeti. V ljubljanski
magadiskoteki Dakota
v Javnih skladiščih se mula-
rija zadeva z non-stop tech-
no butanjem in sintetiko
mondenih utvar in v tem je
finta utrujanja mladih pi-
tancev, predno jih popolno-
ma izčrpane vsrka vsakod-
nevno odgovorništvo klon-
ske izvomosti. Veste kaj je
škoda? Škoda je, da je toliko
ljudi zadovoljnih s posebno
salamo, škoda, da honorarji
niso stimulativni. Škoda je
tudi avto, škoda je nenazad-
nje vsepovsod kamor je sto-
pila človeška noga. Zakaj pri
tolikšnem daru ustvarjalno-
sti prevlada destrukcija, je
že druga pesem, s katero se
bodo ukvarjali starokopitne-
ži čez sto let.     ALEŠ JOŠT
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega red skladb.
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasujete
v sredo, 21. junija ob 18. uri. Kupone na dopisnicah
pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Šff. 24. - 15. iunii 1995
ZA AVTOMOBILISTE
28
Čez nekaj mesecev fiat bravo/brava
Italijanski Fiat se v zad-
njem času na trg^ pojavlja
z vrsto novih avtomobilov, ki
naj bi potrdili njegovo po-
slovno in s tem tudi finančno
zdravje. Čez nekaj mesecev,
konec avgusta ali septembra,
naj bi predstavili novo vozi-
lo, s katerim bodo nadome-
stili tipo, sicer zelo uspešno
vozilo.
Tokrat bodo ponudili dve
karoserijski izvedenki, ki se
bosta razlikovali tako po
dolžini, zunanji podobi in
številu vrat, pa vsaj deloma
tudi po imenu. Tako se bo
trivratna izvedenka tega av-
tomobila imenovala bravo,
petvratna pa brava (na sliki
brava). V prvem primeru gre
torej za trivratno različico
kombi limuzine s skupno
dolžino 3980 milimetrov,
v drugem pa za tako imeno-
vano      dvoinpolprostorsko
kombi limuzino s skupno
dolžino 4180 milimetrov. Če-
prav se bosta avtomobila to-
rej na pogled in sicer razli-
kovala, bo medosna razda-
lja, ki določa notranjo pro-
stornost, enaka (2540 mili-
metrov). Novi avtomobil je
dobil marsikaj tudi od dru-
gih novih vozil, ki jih je kon-
cem predstavil v zadnjem
času. Tako so vsa kolesa vpe-
ta posamično (kot pri Tipu),
tako kot pri roadsterju barc-
hetti je tudi pri bravu oziro-
ma bravi karoserija dodatno
ojačana, pri lancii k so si
vsaj deloma sposodili arma-
turno ploščo ipd. Skratka,
novo vozilo je kombinacija
sedaj že znanih lancij in fi-
atov, pri čemer ima takšna
poteza tudi ustrezno poslov-
no-finančno težo, saj zmanj-
šuje izjemno visoke stroške
razvoja. Bravo oziroma bra-
va se bo dokazovala tudi
s štirimi bencinskimi in dve-
ma dizelskima motorjema.
Najzmogljivejši bencinski
agregat bo petvaljnik, ki je
naprodaj tudi v lancii k in
zmore ponuditi 108 kW/147
KM, medtem, ko bo osnovna
izvedenka opremljena z 1,4-
litrskim bencinskim motor-
jem z močjo 80 KM. Vseka-
kor je jasno, da bo skušal
Fiat novi avtomobil vsaj pri-
bližno tako uspešno vnovčiti
kot punto, ki je eden najbolje
prodajanih avtomobilov
v zadnjega pol leta. Za slo-
venski avtomobilski trg je
bolj zanimivo vprašanje,
kdaj naj bi se bravo oziroma
brava pojavil pri nas. Upaj-
mo, da (ne)ažurnost sedanje-
ga uradnega zastopnika ne
bo na tolikšni preizkušnji
kot pri začetku prodaje
punta.
Seat inca v razredu dostavnih
avtomobilov
španski Seat, menda še ved-
no najšibkejši člen v verigi ti-
stih tovarn, ki sestavljajo kor-
poracijo Volkswagen, se neka-
ko ne more posloviti od nekaj
slabših poslovnih rezultatov.
Kljub temu pa predstavlja no-
ve avtomobile, pri čemer se bo
s seatom inca (na sliki) posku-
sil v razredu dostavnih avto-
mobilov.
Seat inca je namreč lahko
dostavno vozilo (pick up), ki je
narejeno na osnovi ibize. Na
voljo bo z dvema paketoma
opreme in pa z dizelskim (60
KM) ter bencinskim motorjem
(70 KM). Seveda so pomembni
podatki o nosilnosti in volum-
nu tovornega prostora, saj bo
tako zmogla inca prenesti naj-
več 625 kilogramov tovora,
njegov volumen pa ne bi smel
preseči 2900 litrov. Kdaj bo
seat inca zapeljala na trge, tu-
di na slovenskega, ta hip še ni
znano.
Prihodnje leto tudi Audi A4 avant
Ingolstandtski Audi je ena
od tistih tovarn znotraj Volks-
wagnovega koncema, ki ji gre
v zadnjih mesecih še posebej
dobro.
Sedaj se pojavljajo prve ve-
sti o novem in tudi najmanj-
šem audiju z oznako A3, ki naj
bi se že konec prihodnjega leta
poskusil v tako imenovanem
golfovem razredu. Na cesto
naj bi postavili še en avtomo-
bil in sicer A4 v kombi oziro-
ma avant izvedbi. Veliko o tem
avtomobilu, ki je sicer logično
nadaljevanje tistega, ker je pri
A4 tovarna ponudila doslej, še
ni znanega. Pri motorjih bo
malo zadreg, pri čemer je po-
vsem verjetno, da bo med po-
gonskimi agregati tudi sloviti
turbodizel TDI, pa najmočnej-
ši bencinski motor z oznako
VR6 (174 KM), medtem, ko naj
bi nekaj kasneje povili še naj-
močnejšo različico z oznako
S6 in z 260 KM. Na sliki: audi
A4 avant.
Volvo uspešen
tudi letos
Lani se je švedski Volvo od-
povedal poroki s francoskim
Renaultom, pri čemer je bilo
velikokrat rečeno, da sam ne
more preživeti. Sedaj vse kaže,
da gre švedski avtomobilski
tovarni vse kar dobro od rok.
Lansko poslovanje je bilo
skoraj izjemno dobro, letošnja
vrednost prodaje v treh mese-
cih pa znaša šest milijard do-
larjev oziroma za 11 odstotkov
več kot v enakem obdobju la-
ni. V tem času je bilo tudi za
507 milijonov dolarjev neob-
davčenega dobička, kar je
prav tako za enajst odstotkov
več kot lani. Pri Volvoju ugo-
tavljajo, da je dobiček večji od
pričakovanega, ustvarili pa so
ga predvsem z dejavnostjo
v avtomobilski industriji. Po
tistem, ko so se odpovedali
združitvi z Renaultom, so se
namreč odpovedali tudi vsem
drugim neavtomobilskim de-
javnostim (izdelavi cigaret,
hrane ipd.). Po drugi strani je
tudi res, da gre v zadnjem času
zelo dobro v promet volvo 850,
pa tudi tovornjaki, pri čemer
se je njihova prodaja povečala
predvsem v Evropi, pa v ZDA
in Braziliji.
Zamenjali bodo osem milijonov
varnostnih pasov
Vse kaže, da bodo morale
tovarne Ford, General Motors,
Honda, Mazda, Chrysler, Nis-
san, Daihatsu, Mitsubishi, Su-
zuki in Subaru ter Isuzu na
svojih avtomobilih zamenjati
kar osem milijonov varnostnih
pasov. Gre za avtomobile, ki
so jih omenjene tovarne izde-
lale v času od 1986 do 1991.
Ugotavljajo namreč da se var-
nostni pasovi pri trčenjih kar
sami odpnejo. Pasove je izde-
lala japonska družba Takata,
ki pa za to napako krivi slabo
plastiko. To pa je izdelalo prav
tako japonsko podjetje Japan
Synthetic. Vsaj za sedaj še ni
znano, ali gre v tem primeru
tudi za avtomobile, ki so jih
prodali na evropskih trgih ozi-
roma v Sloveniji.
Premalo mercedesov, preveč
jaguarjev
Ljubljanski Autocommerce
je ena tistih hiš, ki je na slo-
venskem avtomobilskem trgu
prisotna najdlje. V ospredju je
seveda sodelovanje s slovitim
Mercedes Benzom, v zadnjih
letih pa je podjetje, ki se bo
olastninilo do konca leta, pri-
dobilo tudi 25 različnih za-
stopstev, ki so zvečinoma ve-
zana na avtomobil oziroma
avtomobilsko industrijo.
Autocommerce Intercar je ti-
sto hčerinsko podjetje, ki ima
na skrbi Mercedes Benz.
Lanska prodaja avtomobi-
lov te tovarne je bila zelo do-
bra, letošnji rezultati so obe-
tavni, čeprav ljubljanska avto-
mobilska hiša zanesljivo ne bo
dobila toliko novih vozil ra-
zreda E kot jih potrebuje. Ra-
čunali so na prodajo 100 vozil,
iz Mercedes Benza pa so jim
letos pripravljeni ponuditi
zgolj 60 avtomobilov. Honda
je druga avtomobilska znamka
pod okriljem Autocommercea,
pri čemer ni posebna skriv-
nost, da dosedanje sodelovanje
ni bilo posebej uspešno. Z ne-
davno otvoritvijo novega salo-
na v Ljubljani naj bi se odnosi
uredili (kar pomeni, da hočejo
honde prodajati po ugodnejših
cenah), po drugi strani pa je
vprašanje, kaj se bo zgodilo
z jaguarji in Jaguarjem.
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju si je
ogledalo okoli 2 tisoč obiskovalcev. Na prodaj je bilo 697 vozil, ob
koncu sejma pa se jih je prodalo 15. Organizatorji so izdali še 80
kompletov kupoprodajnih pogodb.
Šff. 24. - 15. iunii 1995
29
NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Naslednjo soboto bomo
v radijski oddaji V modnem
vrtincu govorili o modi polet-
nih oziroma počitniških obla-
čil, med katerimi so brez dvo-
ma najbolj nepogrešljive in
aktualne cunjice - kopalke.
Osrednja tema oddaje pa bo
najnovejši dogodek s sloven-
skega   modnega   prizorišča.
Pred dnevi je bila namreč
v Ljubljani zaključna modna
revija mladih slovenskih mod-
nih ustvarjalcev za mednarod-
ni natečaj Smirnoff. Letošnji
zmagovalec Uroš Balantič po-
tuje tokrat v Južno Afriko,
gostja radijske oddaje, ki bo
na sporedu Radia Celje 24. ju-
nija, pa bo lanskoletna zmago-
valka slovenskega izbora
Smirnoff, mlada modna kre-
atorka Nataša Čagalj iz Štor.
Nataša se je kot predstavnica
Slovenije v Dublinu na Irskem
odlično odrezala, letošnjo je-
sen pa odhaja na podiplomski
študij oblikovanja v London.
Uredništvo
Ko Odmislite bilcinke
Vas je prav danes pretreslo
spoznanje, da je poletje s ko-
palno sezono tako rekoč tukaj,
vi pa še vedno razmišljate in
mencate glede nakupa novih
kopalk?
Seveda vam ni treba na glas
priznati, da ste se na letošnjih
počitnicah že videle brez tistih
odvečnih kilogramov in oble-
čene v spet modne bikinke-
.. .Če ste, ali pa še boste obu-
pale nad kakšno ubijalsko
shujševalno dieto - tudi brez
bikink, ki so resnično rezervi-
rane za brezhibno oblikovana
telesca, bo šlo.
Nove variacije kopalne mo-
de 1995 celo priporočajo nekaj
več tekstila, z njim pa ohrani-
mo čutnost in mimogrede po-
stavo še optično uskladimo.
Pa poglejmo, katerih pet
estetskih pomanjkljivosti pov-
zroča ženskem največ slabe
volje:
1. Če je celotna postava de-
belkasta oziroma debelušna,
ne smete odmisliti le bikink,
temveč tudi dvodelne kopalke.
Pri živopisanih cvetličnih
vzorcih bodite previdne, raje
se odločite za hladnejše tone,
ki ne bodejo prehudo v oči.
Silhueta bo videti vitke j ša
v enodelni kopalni obleki
z drobnim vzorcem, naramni-
ce naj bodo širše, vsekakor pa
se ne smejo zarezati v kožo!
2. Če imate prevelike oziro-
ma povešene prsi, jih nikar ne
tlačite v pretesne kopalke,
temveč jim privoščite udobno
podložene košarice z vstavlje-
no lupinasto oporo. Če je ta del
v temnejšem tonu, še bolje.
3. Izrazit trebuh boste ukro-
tile z modelom, ki ima spredaj
všitek iz močnejše lycre, ki sti-
ska trebuh.
4. »Obložene« in široke boke
boste najbolje optično zožile
z usklajevanjem proporcev
— skrivnost je v diagonalnih
barvnih sestavljankah, nav-
pičnih šivih in rezih.
5. Močna stegna pa bodo
manj moteča v kopalkah, ki
spominjajo na modo tridesetih
let - kakovosten elastičen ma-
terial, enobarvna temna osno-
va in v hlačnice podaljšan nož-
ni izrez.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca junija:
ČEMU POSVEČATE NAJVEČ POZORNOSTI OB NAKUPU
NOVIH KOPALK?
a) da so modne in kvalitetne, cena ni pomembna;
b) ceni - če je ugodna, si ogledam, ali mi pristoja tudi model;
c) ker nimam idealne postave, je izbira ustreznih kopalk zame
prava mora;
d) vpišite svoje mnenje...................................................
ZDRAVILHE RASTLIHE
Zeravec
Boris Jagodici
Bralka iz Laškega nas je
povprašala o zdravilnih last-
nostih rastline žeravec.
Žeravec ali roženkraut (Pe-
largonium roseum Wild) spada
v družino krvomočnovk, ki je
razširjena po vseh zmerno to-
plih in tudi po tropskih po-
dročjih severne in južne polo-
ble. Zajema 11 rodov s približ-
no 850 vrstami. Med njimi so
sicer najštevilnejše krvomoč-
nice, sledi pa jim rod pelargo-
nij. Rastline te družine so ze-
lišča, včasih pa so tudi grmi.
Domovina pelargonij je juž-
na Afrika, kjer so zelo razšir-
jene in navadne rastline. Od
tam so jih prinesli v začetku
18. stoletja tudi v Evropo, kjer
so vzgojili iz njih z medseboj-
nim križanjem številne gojene
vrsti in različke. Od drugih kr-
vomočnovk so pri drugih ro-
dovih zvezdasti. Ker se po
oprašitvi cvetov razvijejo pri
pelargonij ah štorkljinemu
kljunu podobni plodovi, imajo
rastline tega rodu temu pri-
memo ime.
Številne gojene zvrsti so se
razvile s križanjem divje ra-
stočih primerkov, ki rastejo po
južnoafriških puščah. Med nji-
mi so dobili tudi takšne, ki
imajo številne žlezaste dlačice
in posebno lepo dišijo. Tako
gojimo kot lončnice dve dišeči
vrsti in sicer žeravec ali rožen-
kravt in rožnovin (Pelargoni-
um grveolens). Obe vrsti imata
v listih blago dišeče eterično
olje. .
Roženkraut zraste do pol
metra visoko in ima razrašče-
no steblo. Listi so čez sredino
dlanasto razdeljeni, njihovi
razdelki pa so cesto pernato-
delni in pokriti s ščetinastimi
in žlezastimi dlačicami ter
močno dišeči. Žeravec močno
diši po vrtnicah in limonah.
Rožnati cvetovi so v kobulih in
zadnji časni list ima dolgo
ostrogo, ki se zrašča s cvetnim
pecljem.
Pelargonije gojimo v loncih
in potrebujejo sončno, dobro
prezračeno lego. V zdravilne
namene obiramo dišeče liste
tik preden se cvetovi odpro.
Nabrane liste in tudi cvetne
popke moramo zaradi velike
količine eteričnega olja na hi-
tro posušiti v senci na prepihu.
Posušeno spravimo v vrečkah
z dvojno steno, ki se dajo tudi
dobro zapreti.
Listi roženkravta vsebujejo
eterično olje, grenčine, čreslo-
vine, flavonoide v sledovih,
rudninske soli itd. Eterično
olje je sestavljeno iz geranci-
ola in daje olju prijeten in
osvežujoč vonj. Poleg tega pa
ima izrazit pomirjevalni uči-
nek na živčevje in prebavila.
Ljudsko zdravilstvo priporoča
čaj iz posušenih listov žeravca
pri omotici, omedlevici, glavo-
bolu, za krepitev srca in živ-
cev. Za čaj vzamemo po eno
veliko žlico posušenih listov in
cvetnih popkov in jo poparimo
s pol litra vrele vode, takoj po-
krijemo in pustimo pol ure, da
se ohladi. Nato precedimo in
pijemo čaj po požirkih večkrat
na dan. V večjih količinah pa
ta čaj pijemo pri težavah s pre-
bavo, ki jih spremljajo krči in
driska. Če imamo vnete dlesni
in nas skelijo zobje, s tem ča-
jem tudi izpiramo ustno votli-
no, oziroma grgramo, če nas
boli grlo. Tako izkoristimo an-
tiseptično delovanje eterične-
ga olja. S hladnim čajem pa so
včasih zdravili božjastne n^a-
pade.
Posušene dišeče cvetove so
nekoč pridne gospodinje daja-
le med perilo, da je lepše di-
šalo.
Posušene ali pa tudi sveže
liste skuhamo na vinu, prece-
dimo in pijemo po požirkih. To
poživlja utrujeno, oslabelo te-
lo, blaži bolečine v glavi in
prebavilih. Če s tem vinom
splakujemo usta, bomo odpra-
vili vnetja in bolečine, ki
spremljajo afte in druge razje-
de. Dišeče vino je tudi priljub-
ljeno kot dodatek h kopelim,
zlasti po naporni hoji in tež-
kem delu.
Ljudsko zdravilstvo ceni
sveže liste tudi kot zdravilo za
srce. Ob napadu srčne slabosti
lahko požvečimo list ali dva in
jih čez nekaj časa izpljunemo.
Eterično olje pomirja in krepi.
Nadevana svinjsica
ribica
Potrebujemo: 500 g svinjske
ribice, 100 g suhih sliv brez
koščic, 2 del rdečega vina, sve-
že mlet poper, sol, rdečo pa-
priko v prahu, na tanko nare-
zane rezine slanine.
Meso posolimo, popopramo
in potresemo z rdečo papriko.
Nato ribico po dolgem prebo-
demo z ostrim nožem tako, da
nastane globoka zarezH. Ko
meso počiva, namočimo suhe
slive brez koščic v rdečem vi-
nu. Ko se zmehčajo, jih na go-
sto nadevamo v svinjsko ribi-
co. To še ovijemo v rezine sla-
nine, povežemo z nitko in pe-
čemo pol ure v pečici, ki smo jo
prej segreli na 200 stopinj Cel-
zija.
Pečeno meso se naj nekoliko
ohladi, nakar odstranimo nit-
ko in meso razrežemo na lepe
koščke. Soku, ki se je nacedil
med pečenjem, dodamo vino in
kislo smetano ter segrejemo do
vrenja. Omako nalijemo v lon-
ček in jo ponudimo k mesu.
Zraven ponudimo še kuhan riž
in zeleno solato.
Krogiice
presenečenja
Potrebujemo: 500 g mešane-
ga mletega mesa, 1 zemljo,
drobtine, sol, poper, gorčico,
2 jajci, muškatni orešček
v prahu, olive, mandeljne, ne-
kaj suhih sliv brez koščic.
Mletemu mesu dodamo
v mleku namočeno žemljico,
dve jajci, eno zvrhano žlico
gorčice, da lahko ugnetemo
enakomerno maso. Iz tega
oblikujemo kroglice, ki jih na-
polnimo ali z zelenimi olivami,
ali z olupi j enimi mandeljni ali
z namočenimi slivami. Napol-
njeije kroglice lahko povalja-
mo v sesekljanem peteršilju ali
v zmletih orehih ali pa jih za-
vijemo v rezine slanine in po-
vežemo z nitko.
Tako pripravljene kroglice
ocvremo v vročem olju in ocvr-
te polagamo na kuhinjski pa-
pir, da se ocedijo. Ponudimo
jih vroče ali hladne. Zraven
ponudimo domač kruh in ko-
zarec piva.
MltiliiilCI KOTICEH
asfreieginje Ivane
Šifra:
Zaljubljena M.
Upam, da mi boste tokrat
odgovorili, saj vam pišem že
drugič. Še vedno me zanima
isto vprašanje, kakšen bo raz-
plet v prihodnosti v zvezi
z mojo ljubeznijo. Za fanta si-
cer ne vem točne ure rojstva,
moji podatki pa so natančni.
Zanima me ali bova imela
s fantom skupno življenje in
kako nama kaže v odnosih
s starši? Hvala za vaš odgovor.
Ivana: Astrološko gledano
se nahajate na točki, ko se bo
vaše življenje resnično spre-
menilo, vendar pa ta ugodni
veter šele začenja pihati.
S fantom sta si kompatibilna
in se bosta tudi v naprej dobro
razumela. Vendar pa imate vi
neugoden planetarni aspekt
med Jupitrom in Saturnom,
kar nakazuje, da ima eden od
vaših staršev zelo dominanten
odnos do vas in je predvsem
v zadnjih treh letih zelo močno
vplival na vaše življenje. Ker
imate tak aspekt v natalni
karti, je bolje, da s fantom za-
živite sami, oziroma izven va-
šega doma, kajti drugače boste
imeli stalne boje in težave.
Vendar pa nikar ne hitite s se-
litvijo na vrat na nos, kajti šele
z začetkom znamenja Strelca
se vam bo življenje resnično
spremenilo na bolje. O selitvi
raje doma ne govorite, tako se
boste izognili polenom in pre-
prekam. Sredina pomladi in
poletja sta za vas vedno na-
pornejša, zato vsako leto v tem
obdobju bolj počivajte, pazite
na zdravje in se ne lotevajte
novih stvari. Tako boste ohra-
nili več energije. Z začetkom
Leva pa lahko začenjate z no-
vimi stvarmi, vse pomembnej-
še pa raje dokončajte do konca
obdobja Rib. Če.boste živeli
tako boste podaljšali svoje živ-
ljenje in ohranili visok nivo
energije. Nekoliko previdnejši
bodite v kontaktih z ljudmi, ki
so rojeni v znamenju Ovna. Če
se bosta s partnerjem odločala
za otroka, potem nikar ne hiti-
te, idealno bi bilo šele 97-98
leto. Ker se vaš Mesec nahaja
v znamenju Škorpijona mora-
te bolj paziti na rodilne orga-
ne, pa tudi nasploh v obdobju
nosečnosti, generalno gledano
pa k vam v naslednjih nekaj
letih prihaja ugodno obdobje
v katerem boste lahko uresni-
čili nekatere od skritih sanj.
St. 24. - 15. iunii 1995
VRTILJAK
30
Hello, Ilubčki!
Sonce se ne more odločiti, kaj bi počelo. Včasih je, drugič ga
ni... Tako kot ljudje. In matura... Mislite nanjo? Se zelo učite?
Vas je strah, da v prihodnjem letu ne boste sodili v elitni razred
slovenske študentske srenje??? Oh, oh, oh! Potrudite se malo, pa
bo šlo! Že zaradi nočnega življenja v Ljubljani in Mariboru se
izplača; bolj zanimivo je namreč, kot v Celju. Vendar pa tudi to
ni problem, če, seveda, znate uživati življenje.
V tem primeru ni pomembno, kje in zakaj si. Slednje lahko
počenjamo vsi, in to kjer koli. Ne glede na versko pripadnost,
poklic, znamko avtomobila ali neobrite noge...
Življenje imamo lahko radi vsi. Zato: uživajte tudi v majhnih
stvareh. In ob ljudeh, ki jih imate radi. Še vedno.
Ljubezenski
pobeg
Kakor vsakogar, je tudi me-
ne zadela Amorjeva puščica.
Bilo mi je petnajst let, iz česar
je razvidno, da se je moja mla-
dost šele začela. No, sedaj pa
vam naj podrobneje opišem
začetek te ljubezni.
Bila je sončna sobota sredi
maja. Dan se je kljub proš-
njam, ali lahko grem v disco,
končal doma. Ce verjameš.
Upam, da mama ne bo prebra-
la tega. In tako jaz pristanem
pred televizorjem. Starša že
globoko spita, jaz pa se vživim
v detektivko. Ura odbije pol-
noč, v meni pa se prebudi želja
po plesu in zabavi. Hitro sle-
čem pižamo, se oblečem in se
po prstih priplazim do vrat.
Kaj pa sedaj? Kljub temu, da
odpiram previdno, so vrata še
vedno zaprta. Srce mi utripa
in lahko samo molim, da se iz
spalnice ne prikaže oče in me
zasači pri kaznivem dejanju.
Po polurni muki se vrata
končno vdajo in tako oddrvim
v svobodo. Tečem mimo dre-
ves, groznih stavb, vendar me
ni strah, saj grem vendar med
prijatelje. Končno prispem in
se zaradi srečno storjenega
prekrška prepustim plesu. Vsa
potna se grem malo oddahnit.
Približa se mi dober tip, črnih
las in temnih oči. Srce mi po-
skoči. Pa kaj, mogoče pa je
prišel le na počitek kot jaz. To
misel kmalu odvržem, saj se
zapleteva v prijeten pogovor.
Dogodke, ki sledijo, si lahko
predstavljate le, če imate do-
mišljijo. Posloviva se, češ naj
ga pokličem. Na poti se spom-
nim, da bom spet postala tiha
in nevidna miška. Jakno pu-
stim na verandi, da ne bi ma-
ma, zaradi cigaretnega smra-
du, ugotovila mojega greha. In
sedaj vrata. Na srečo jih zapu-
stim brez posledic. Ob vstopu
v sobo pa se kot zanalašč zale-
tim v stol in ga seveda podrem.
Hitro se vržem na posteljo in
čakam na očetovo izvidnico.
A menda je očka prelen in tako
se prq9ustim spanju. Zjutraj
me zbudi mama: »Zakaj je ja-
kna zunaj?« Izgovarjam se
z vprašanji, za kakšno in čiga-
vo jakno gre. Ker nič ne poma-
ga, pomislim na sanje, v kate-
rih mi želi ropar ukrasti oble-
ke. In ker se zanje bojim, jih
skrijem. Zgovarjam se na
»polno luno«. Mislim, da je za-
slišanje končano, vendar oče
ugotovi, da je lunin mrk. Se je
pač zgodil čudež! Hvala bogu,
to sem preživela. Odšla sta, jaz
pa ves dan mučim telefon
s številko, na kateri ni odziva.
Preklinjam tipa, ki se je zlagal,
in se smejem svojemu pobegu.
Zvečer sta prišla starša domov
ravno, ko je zazvonil telefon.
Oglasim se, in moški glas na
oni strani me vpraša: »Ali veš,
kdo kliče?« Naštevam vse bliž-
nje in daljne prijatelje. Ko se
moj spisek konča, mi prijazen
glas pove, da je to on, ne boste
verjeli. Bil je on, ki ima črne
lase in temne oči. Zaradi delo-
vanja radarjev se odločim, da
bom zaupne informacije izre-
kala naslednji dan na štiri oči.
Tako sva se s »črnim« tipom
videvala dan za dnem. Vse bi
bilo v redu, ko me ne bi pre-
magala moja otroškost in bi ne
bila gledala za drugimi »črni-
mi« tipi.
Za konec pa še nasvet: »Če
načrtujete pobeg, preverite
prej škripajoče stopnice in
kljuke. Preverite tudi utruje-
nost staršev, da ne bo le-ta le
navidezna. Želim vam veliko
uspeha, a za neuspehe ne kri-
vite mene, ker sem vas opozo-
rila! VESNA
Vesna,
zanimivo »kriminalno-ro-
mantično« doživetje si opisala
z ravno pravšnjo mero duhovi-
tosti. Tvoja pripoved človeka
kar ponese h kakšnemu črne-
mu tipu... Sploh pa je, kot
praviš tudi sama, res najslajše
tisto, kar je najbolj prepove-
dano, najbolj nenavadno, naj-
bolj čudno in... najbolj lepo!
Piši še! NINAM.
Najbrž je v življenju zmot-
no prepričanje, da govorimo
resnico če rečemo, kar mi-
slimo. (Sacha Guitry)
Heaven In Your Eyes
(Paul Dean)
I can teli by teh look in your eyes you've
been hurtin'
You knowrU never letyou down... oh no
And ril try anything to keep in v^^o^kin'
You gave me time to find out
What my heart was lookin' for
And what F m feelin' inside
In vour eyes
I want to see your love again
In your eyes
I never want this feeling to end
It took some time to find teh light
But now I realize
I can see the heaven in your eyes
Can 't you see Fm finding it hard to let go
Oooh ali the heartaches
WieVe been through
I never really thought Fd see
this love grow
But you helped me see
Now I know virhat my hearfs
been lookin' for
And v^rhat Fm feeling inside
In your eyes
I want to see your love again
In your eyes
I never want this feeling to end
It took some time to find the light
But now I realize
I can see the heaven in your eyes
WieVe been livin' on the edge
Where only teh strong survive
We've been livin' on the edge
And it's something that we just can't hide
On this feeling inside
In your eyes
I want to see your love again
In your eyes
I never want this feeling to end
It took some time to find the light
But now I realize
I can see the heaven in your eyes
Ooh yeah I can see the heaven
in your eyes
Oh baby I can see the heaven in your eyes
Oooh yeah heaven in your eyes,
heaven in your eyes
Oh heaven in your eyes,
heaven in your eyes
I can see the heaven, heaven in your eyes,
heaven in your eyes
Piše: Uroš Jelen, 8. a
OŠ Vere Šlander, Polzela
1. dei
Sem Matej, do nedavnega
študent na eni od ljubljan-
skih fakultet. Zakaj sem re-
kel do nedavnega? Zato, ker
sem bolnik z aidsom in ne
morem nikamor več. Moje
telo je razpadlo in tudi pišem
ne več. Vse, kar sedaj berete,
diktiram na magnetofon in
upam, da bo nekdo nekoč to
napisal. Pa saj je vseeno!
Pred približno petimi leti,
pri mojih šestnajstih, sem
s prijatelji prvič odšel v di-
sko. Vrteli so hrupno glasbo
in sprva mi ni bilo prav nič
všeč. Sedel sem v kotu in
opazoval telesa, ki so se po-
skušala zibati v ritmu glas-
be. Prijatelji, vsi starejši od
mene, so me vabili medse in
me zbadali s šlevo. Večer je
minil in ves prihodnji teden
sem se ubadal sam s sabo, če
sem res tako čuden. Sklenil
sem, da se bom poskušal vži-
veti in jim tako s svojo pri-
sotnostjo ne bom več kvaril
družbe.
Tudi naslednjo soboto smo
odšli na isto mesto. Poskušal
sem se zabavati kot drugi,
čeprav me je motil cigaretni
dim, da sem bil ves solzen.
V temi se to k sreči ni opazi-
lo. Spil sem kokakolo in po-
vabil na ples dekle, ki mi je
takoj padla v oči. Bila je
drobna in vsa krhka. Po ple-
su me je povabila na pijačo.
Naročila je pivo in da ne bi
bil šleva, sem tudi sam spil
enega.
Še nekajkrat smo se vrnili
v isti disko, in večkrat sem
plesal s tisto prvo deklico.
Čedalje pogosteje sem se
vračal domov rahlo pijan.
Med počitnicami sem za-
časno prekinil z obiski diska,
ker sem odpotoval. Vendar
so mi misli večkrat uhajale
k tistemu dekletu.
Že prvo soboto v septem-
bru sem bil znova tam. Kar
zažarel sem od veselja, ko
sem jo zagledal, čeprav se mi
je zazdela nekam čudna. Mi-
slil sem, da je preveč popila.
Že po prvem plesu mi je šep-
nila, da bi želela iti z mano
domov. Od sreče bi skoraj
za vriskal, a sem že naslednji
hip pomislil, kako jo mimo
staršev pretihotapiti v svojo
sobo. To mi je uspelo, toda
proti jutru, ko je odhajala, se
mi je zdela še bolj čudna.
Naslednjo soboto je v di-
sku ni bilo. V mislih sem na-
šel opravičilo za to. Ko je
tudi prihodnjo soboto ni bi-
lo, sem povprašal po njej
njene prijatelje. Povedali so
mi, da leži v bolnišnici. Skle-
nil sem jo obiskat. Ob priho-
du mi je bolniška sestra de-
jala, naj se pozneje oglasim
pri oddelčnem zdravniku. Že
takrat se mi je vse skupaj
zdelo zelo čudno. Narahlo
sem pritisnil na kljuko ter
stopil v sobo. Tatjana je le-
žala ob steni, in ko sem pri-
stopil, se je le rahlo nasmeh-
nila in med solzami šepnila:
»Oprosti,    nisem   vedela.«
»Kaj je to, česar nisi vedela?«
»Aids,« je še šepnila in se po-
skušala obrniti proč. Vendar
tega ni mogla. Ob tej besedi
sem postal čisto znojen, če-
prav sem imel na koži kurjo
polt. Zdelo se mi je, kot da je
nekdo prebral mojo osmrtni-
co. Počasi sem se obrnil,
v glavi pa mi je odmevalo:
»Aids, aids, aids...« Ne vem
natančno, kako sem se zna-
šel v zdravnikovi pisarni.
Prijazno me je sprejel, če-
prav se ne spominjam, kaj je
govoril. Poslušal sem ga in
gledal kot Boga in upal, da
mi bo zagotovil, da z mano ni
nič narobe. Streznil sem se
šele, ko mi je v roke potisnil
listek z datumom in uro, ko
se moram zglasiti za pregled.
Kot rešilne bilke sem se
oklepal datuma in bil takrat
na dogovorjenem mestu že
pred določeno uro. Vzeli so
mi kn.
Med čakanjem na izvid
sem taval po mestu kot me-
sečnik. V mislih sem premle-
val, kaj bom storil, če ne bo
okužbe in kaj, če bo izid po-
zitiven. Ob vstopu v ordina-
cijo se mi je zdelo, da bo vse
dobro. Zdravnik je počasi
vzel roke list, na katerem je
pisalo, da sem okužen z viru-
som HIV. Vedel sem, kaj to
pomeni. Obraz sem skril
v dlani in se razjokal kot
otrok. Jokal sem in jokal, če-
prav nisem mislil na nič.
Med solzami sem videl
zdravnika, ki mi je razlagal,
da to še nič ne pomeni in da
se bolezen morda sploh ne bo
pojavila. Naročil me je na
kontrolo čez nekaj mesecev.
(Se bo nadaljevalo)
$1. 24. - 15. iunii 1995
31
FELJTON - ROMAN
NOVi-TjPNIK
Sled radioaktivnosti
Martins se ni motil s svojimi
pomisleki, zakaj Boasa so
tnnogi imeli za prismuknjenca,
Ici si je nekaj izmislil in je po-
tem vztrajal, čeprav si od tega
ni mogel obetati finančnih ko-
risti, zlasti še, ko mu je časni-
kar vnaprej povedal, da poro-
čila o njegovem doživetju po
vsej verjetnosti dolgo ne bo
mogoče objaviti. (Brazilska
tajna služba je za dolgo ob-
dobje    prepovedala    pisanje
0 tem primem.)
Iz Južne Amerike razmero-
ma pogosto poročajo o ljudeh,
ki trdijo, da so videli neznane
leteče predmete. Torej je po
vsej verjetnosti tudi Boas po-
gosto razmišljal o tem. Ali bi
ne bilo mogoče, da bi vse sku-
paj skoval v svoji domišljiji, ki
bi se sčasoma spremenila
v subjektivno resnico? Če bi
bilo tako, bi preprosti brazil-
ski farmar zaslužil občudo-
1 vanje.
Naj bo tako ali drugače,
v primeru Boasa, ki zdaj živi
z ženo in otroki na svoji farmi
in še vedno vztraja pri svoji
takratni izjavi, čeprav ne go-
vori rad o tem, velja omeniti še
nekaj: ne le dr. Fortes, tudi
nekateri drugi zdravniki so
mnenja, da je šlo pri tistih li-
sah na Boasovi koži za okuže-
nost z radioaktivnimi žarki.
Nekaj je torej gotovo: Boas je
prišel v območje radioaktivne-
ga žarčenja, ob tej ugotovitvi
pa se konča tudi najživahnejša
pomišljija.
NLP nad brazilsko
trdnjavo
v zgodnjih jutranjih urah 3.
novembra 1957 sta bila stra-
žarja v brazilski trdnjavi Ita-
ipu blizu Santosa na običaj-
nem obhodu, ko je eden izmed
njiju opazil oranžno svetlobo
nad morjem. Oranžna pika je
postajala čedalje večja, očitno
se je bližala utrjeni garniziji.
Presenečenje stražarjev se je
sprevrglo v strah, ko je tisti
predmet v temi nenehno rasel.
Tla in topove je oblila rdečka-
sta svetloba. Stražarja sta
z odprtimi usti strmela v pri-
kazen, katere premer je bil
enak razponu kril DC-3 na od-
daljenosti kakih sto metrov.
Nenadoma je zabrnelo, stra-
žarja je zajel vroč val. Eden se
je takoj zgrudil, drugi se je
umaknil za topovsko lafeto.
Začel je vpiti na pomoč. V trd-
njavi je zmanjkalo luči, vojaki
so se v temi zaletavali drug
v drugega, ko so hiteli vpijoče-
mu na pomoč. Vključili so za-
silni agregat, ki pa je takoj ob-
stal.
Nekaj minut po prvem kriku
na pomoč je bila skupina voja-
kov pri ponesrečencih. Videli
so tudi NLP, ki je medtem že
letel nad morjem. Stražarja so
odpeljali v bolnišnico v Rio,
kjer so ugotovili opekline dru-
ge in tretje stopnje, začuda sa-
mo na tistih delih telesa, ki jih
je pokrivala obleka.
Posnetki
z ladijskega krova
Brazilska raziskovalna la-
dja »Almirante Saldanha« je
v januarju 1958 sodelovala pri
projektu Mednarodno geofizi-
kalno leto in se je zato zadrže-
vala v bližini otočka Trinidade
z nekaj kvadratnimi kilometri
površine v južnem Atlantiku.
Mornariško oporišče iz druge
svetovne vojne je bilo v med-
narodnem geofizikalnem letu
meterološka in oceanografska
raziskovalna postaja.
Ladja je bila od začetka ja-
nuarja 1958 na tistem območ-
ju, 16. januarja je nameravala
odpluti po načrtu. S posadko
vred je bilo na krovu okoli 300
ljudi, med njimi geologi, pro-
fesorji naravoslovnih ved in
specialist za podvodno foto-
grafijo Almiro Barauna.
Malo pred dvanajsto je ladja
dvignila sidra, Barauna je fo-
tografiral, ko se je zdrznil ob
klicih: »Ola, o disco!« Opazil
je zelenkasto svetlikajočo se
ploščo na nebu. Bila je kakih
osem metrov visoka, njen pre-
mer pa so ocenili na 40 metrov.
Vsi so videli, kako je predmet
od vzhodne strani letel čez
otok, nato pa je sunkovito
spremenil smer in odletel na
severovzhod.
Barauna je bliskovito nare-
dil dva posnetka. Čez nekaj se-
kund se je plošča vrnila. Zdaj
je Barauna večkrat pritisnil na
sprožilec, da bi na dokaj manj-
šo razdaljo ujel na film precej
večjo podobo predmeta, ki je
po obliki spominjal na planet
Saturn. Naredil je skupno šest
posnetkov, med katerimi sta
bila prva dva preveč osvetlje-
na, tretji izvrsten, četrti in peti
v splošnem razburjenju zanič,
na šestem pa se je spet razloč-
no videla plošča, ki je potem
izginila nad morjem.
Po izčrpnem pregledu pos-
netkov in negativov v morna-
riških laboratorijih so potrdili
pristnost in s soglasjem pred-
sednika Kubitschka dovolili
objavo.
Fregatni kapitan Moreira da
Silva je izjavil o tem 24. febru-
arja 1958:
»Ne želim načenjati razpra-
ve o fotografu, ki je slikal nez-
nani leteči predmet. Zadošča,
če povem, da ga je pri tem opa-
zovalo več zanesljivih osebno-
sti. Izjavljam, da so posnetki
pristni in da so film takoj raz-
vili na krovu ladje >Almirante
Saldanha< ter da je negative
pregledalo več oficirjev takoj
in ne šele po tednu diii, kot je
bilo slišati trditve. Tu je bila
izključena sleherna možnost
fotografskega trika.«
Iz pregleda negativov in iz
podrobnosti, ki so jih sporočile
številne priče na ladijskem
krovu, so izvedenci ocenili
najmanjšo hitrost letečega
predmeta 1200 kilometrov na
uro, ob kasnejšem pospešku pa
je NLP dosegel znatno večjo
hitrost. Kasneje so sporočili,
da so na raziskovalni ladji od-
povedale vse električne napra-
ve, ko se je pojavil NLP.
Naj bo že stališče posamez-
nika do NLP takšno ali dru-
gačno, dejstvo je, da gre v tem
primeru za dogodek, ki ga je
ujela kamera, hkrati pa ga je
s podpisom potrdilo 48 prič na
krovu.
»Kje pa je danes šef?« je vprašal Fery tajnico. »Dopust
ima, saj mu je zbolel oče ali kaj in je moral domov na
Kozjansko.« Več kot je mislila, je s temi besedami povedala
Suzana Janezu. »Lisjak že gre proti pasti!« je razburjeno
pomislil in najraje bi kar takoj odšel domov, v lov na
nepridiprava. Seveda se ni smel pred tajnico ali Feryjem nič
izdati, zato je hitro vzel dokumente in se poslovil s kratkim
zdravo. Fery seje od Suzane seveda dlje poslavljal, da ga je
moral Janez čakati pri tovornjaku. »Srečno vozita in kmalu
se mi vrni!« je dahnila, ko jo jeza slovo poljubil. »Upam, da
bo šlo po sreči, če me pa ne bo več nazaj, se le zahvali
Valentinu, ki me pošilja na takšno pot!« je dvoumno odgo-
voril Fery, da Suzana zopet ni razumela pravega pomena
njegovih besed.
Hitro sta potem Janez in Fery odpeljala, vsak s svojimi
skrivnostmi v srcu. Vozila sta takole samo dobrih dvajset
kilometrov, že je pričel stroj v tovornjaku čudno pokašlja-
vati in se stresati. Komaj sta še postavila težko vozilo na
primeren kraj ob cesti, žeje popolnoma utihnil rohneči glas
tovornjaka.
»Dobro sem opravil delo,« je pomislil Janez, saj se je
dotok goriva zdaj dodobra zamašil in prav to je bil vzrok,
da je tovornjak obstal. »Kaj bova zdaj storila?« je vprašal
fery, ki se mu je tudi odvalil kamen od srca.
Odločil seje sicer za trdno, da ne bo Janezu ničesar storil
in mu bo vse povedal, ko bosta že preko meje. vendar ga je
le skrbelo, kaj bo če se izkaže, da je Valentin govoril
1'esnico?! Tedaj ne bo več povratka v domovino, ne za
Janeza, še manj zanj. »Naj bi bilo tako, ali drugače, raje
živim revno v tujem svetu, kot doma v razkošju, z zavestjo,
da sem morilec« je bila Feryjeva zadnja odločitev že preden
(e stopil v tovornjak. Zato se jc tudi prej, v pisarni, prav
^udno poslovil od Suzane.
Kako prav bi storil Fery, ko bi kar zdaj povedal Janezu,
da je pravzaprav tudi on sam na poti v smrtonosno past, ki
io jc spretno nastavil Valentin, le sprožiti bi jo še moral
^ery. Z bolj srečnim koncem bi se končala naša zgodba,
9 kaj. ko lahko mi samo opazujemo, kot nemočni gledalci,
kako se igra usoda z nebogljenimi ljudmi, pogubonosno
Kmalu sta Janez in Fery ustavila mimovozeči avtomobil
in tako ju je prijazen šofer pripeljal hitro nazaj v mestg.
»Jaz grem na vlak in domov, ti pa pojdi v delavnice'in
naroči mehanikom, naj gredo popravit tovornjak. Najbolje
bo, da greš z njimi in potem pripelješ nazaj, saj ne moreva
na pot prej, ko bodo v delavnicah stroj dobro pregledali,« je
naročil Janez Feryju, kako naj ravna, saj je vedel, da bodo
mehaniki hitro odkrili »okvaro,« zato se mora čimprej zgu-
biti iz mesta, če hoče nocoj doma zapreti v past lisjaka
Valentina.
»Dobro, storil bom kot si naročil,« je prijazno odvrnil
Fery, da ga je Janez čudno pogledal in si mislil: »Izgleda, da
boš počasi postal kar znosen sovoznik.«
Hitro je bil potem Janez na vlaku, ki je peljal proti
njegovemu kraju. Vso pot je samo razmišljal, kako bi storil,
da bo najbolj prav. Dan je bil še prav visoko, ko je vlak že
pripeljal Janeza na končno postajo v trgu. Janez ni želel, da
bi ga danes kdorkoli videl in mu podrl načrte, zato ni šel
domov po običajni poti po cesti, ampak je prav oprezno
stopal po gozdnih poteh, ki jih je dobro poznal, saj je
velikokrat hodil tod celo ponoči, ko je bil na divjem lo\nj.
Hodil je prav počasi, da bi ne bil prehitro preblizu domače
hiše.
Morda bi bilo zanj bolje, če bi šel po običajni poti skozi
vas, saj bi tam pred gostilno lahko videl, da se nekdo pijano
oprijema redkih lat v gostilniškem plotu. »Domov se poberi,
pijandura, če nimaš več denarja!« se je grobo drl na njega
gostilničar in še s kakšno brco podkrepil svoje naročilo.
Najbrž smo uganili, koga je preganjal oštir. Vse drugače
je Dolfeta sprejel, s hinavsko prijaznostjo, ko je prišel
popoldne na vas. Sploh ni nameraval v gostilno, le pogovo-
ril bi se bil rad, s kakšnim domačinom, po dolgem času.
Nikogar, s katerim bi se lahko prav pogovarjal ni bilo tega
dne, saj je bil čas košnje in ljudje niso imeli časa postopati
sredi dneva naokrog. Sedel je tako Dolfe na gostilniški vrt
in hitro mu je bil za družbo gostilničar, ki je, kot pajek na
muhe, prežal na pivce.
»Moraš dobro zaslužiti, da si ves v novi obleki!« se je
pričel gostilničar dobrikati Dolfetu. »Nekaj že je,« je kratko
odgovoril in želel oditi. »Počakaj, bova izpila vsak en špri-
cer, jaz častim!« je zvito ponudil gostilničar. Znova je bil
Dolfe v trenutku slabosti brez opore. »Enega smem, več pač
ne!« si je govoril, medtem ko je šel birt po pijačo.
Zastonj so bili vsi prejšnji Dolfetovi dobri sklepi, ko je
spustil po grlu prvi špricer. Končalo se je, kot smo že
prebrali, za plotom, potem, ko je zapravil ves denar, ki mu
ga je včeraj posodil Janez.
»Sinoči sem nekaj pazil, samo kaj?!« je razbijalo Dolfetu
po razboleli glavi. »Seveda, Janezovo Miro moram paziti,
vrag si ga vedi zakaj, toda Janezu sem obljubil in moram tja
gor,« seje spomnil Do vzpetine, na kateri je stala Janezova \
hiša se je še nekako privlekel, tam pa je omagal in omahnil \
v pijanski spanec in svojo nesrečo.
XXX.
Janez bi seveda lahko odšel domov že včeraj, saj je vedel,
da bo vožnja, na katero se odpravlja, nared šele čez dva dni,
kot mu je povedal Valentin. To bi seveda storil, če ne bi bilo
tistega razgovora s Petrom na vlaku. Zdaj zares ni vedel, j
kako bi lahko gledal ženo in ji nič kaj ne oponesel. Hotel se ^
je na lastne oči prepričati, kolikšna je Mirina krivda pri vsej
stvari in šele potem soditi kako in kaj.
Tako je danes že drugi dan, brez pravega opravila pohaj-
koval po mestu. Ker ni bil vajen brezdelja, se mu je zdelo,
da se je sonce najbrž ustavilo na nebesni poti, saj ni nikakor
hotelo v zaton, proti zahodnim meglicam. Vseeno je dan,
kot vsi poprej utonil v večerni mrak. Zopet je prespal
v šoferskem stanu. Po dolgih poletnih dneh so potem noči
krajše in kaj kmalu se je zdelo Janezu, da ga je prebudil
jutranji mestni hrup.
Valentin še ni pozabil, kako ga je sprejela žena, ko se je
prejšnjikrat vrnil od Mire. Postal je zato še bolj previden in
si že dan pred odhodom Janeza in Feryja na pot vzel dopust,
z izgovorom, da mora domov, k bolnemu očetu. Seveda mu
ni bilo veliko za betežnega in nezavednega starčka, ki je
bolj sameval na Valentinovem rojstnem domu v vasi. Le za
dober izgovor mu je tokrat poslužil pred ženo in še bolj pred
samim seboj, saj v resnici ni imel korajže, da bi se še enkrat
iz oči v oči srečal z Janezom, pred njegovim zadnjim poto-
vanjem.
Skrbno je zato pripravil vse potrebne papirje, ki morajo
spremljati takšen tovor in jih pustil pri tajnici Suzani. Ni si
mogel, da ne bi pripisal z roko na ovojnico: »Srečno pot in
glejta, da bosta vozila točno po planu!«
Janez je čudno gledal ta pripis, ko je vzel dokumente,
Feryju pa je veliko povedal.
»Prekleti strahopctnež!« je jezno pomislil. »Nikar ne
misli, da ti bom jaz za kovaške klešče, s katerimi se boš ti,
ali kdor koli že stoji za tabo, igral z menoj po ognju!«      j
OBJAVLJAMO PROSTO DELOVNO MESTO ZA DOLOČEN
ČAS
PRIPRAVNIK S SREDNJO EKONOMSKO
ALI KOMERCIALNO ŠOLO
Delovno razmerje sklenemo za določen čas 6 mesecev,
za čas opravljanja pripravništva.
Delo bo na sedežu podružnice Celje,
Prešernova 27, Celje. Od pripravnika pričakujemo zavze-
tost za delo, samoiniciativnost in komunikativnost.
Vloge pošljite v roku 8. dni na naslov:
LJUDSKA BANKA d.d.
Prešernova ul.27, Celje
63000 Celje
Podružnica Celje
GRADIŠ
GRADBENO PODJETJE CELJE p.o.
Ulica XIV. divizije 10, CELJE
Objavlja
JAVNO DRAŽBO
za nepremičnine • Letuš 21, p. Šmartno ob Paki, ki ležijo na pare.
št. 6 in pare. št. 96 - ZKV vi. ŠL 79 k.o. Letuš, ki v naravi obsegajo
stanovanjsko hišo netto površine 70,34 gospodarsko poslopje netto
površine 48,38 (masivni del) in 160,56 (leseni del) garažo - mle-
karnica netto površine 8,84 dvoredni kozolec netto površine 89,10
ter hmeljsko sušilnico netto površine 50,30 m^(klet, pritličje, etaža).
Objektom pripada funkcionalno zemljišče v izmen 799,00 m^.
Izklicna cena znaša 83,582,00 DEM
Javna dražba bo v sredo, 21. 6.1995, ob 10.00 uri na sedežu podjetja.
Ogled nepremičnin je možen 19. 6. 1995, po predhodnem dogovoru.
Vse informacije dobite po telefonu 063 26 634, interna 50.
Vsi zainteresirani morajo pred dražbo vplačati varščino v višini 10 %
izklicne cene pri blagajni podjetja.
Nepremičnine bodo prodane najugodnejšemu ponudniku pod naslednji-
mi pogoji:
- kupec plača kupnino v SIT v protivrednosti za DEM po srednjem teča
ju Banke Slovenije na dan sklenitve pogodbe,
- prometni davek in vse stroške prenosa lastništva plača kupec,
- pogodba mora biti sklenjena v 8. dneh pojavni dražbi, sicer prodajalec
zadrži varščino in nepremičnino proda drugemu kupcu,
- velja pravilo videno - kupljeno in prodajalec poznejših reklamacij ne bo
upošteval.
Št. 24. - 15. iunii 1995
INFORMACIJE
32
Gostišče Jurijev iiram
v šentjursici idiii_
Uživanje hrane je potreba, venHar tudi vir užitka in
ilei našega družabnega življenja
Prenovljeno gostišče Jurijev Hram, na Žagarje-
vi 4 v Šentjurju vabi goste, da v prijetnem ambien-
tu preizkusijo odlično pripravljeno hrano, za katero
skrbita lastnika Alen Gril in Damir Kraljik. Poleg
jedi po naročilu imajo tudi poslovna in nedeljska
kosila, slavnostna kosila in večerje, posebno po-
zornost pa posvetijo zaključnim družbam. Zaželen
je obisk poslovnih ljudi, ki iščejo dobro postrežbo
in želijo narediti vtis na še tako zahtevne poslovne
partnerje.
Poskrbeli so tudi za večje skupine ljudi, zato je
bojazen, da bi se v prostoru počutili utesnjene,
popolnoma odveč. Na šesto kvadratnih metrih ima
gostišče Jurijev hram pivnico, restavracijo, ki
sprejme petdeset ljudi, dve veliki dvorani za zak-
ljučene družbe, ena sprejme sedemdeset ljudi,
druga pa osemdeset, ob lepem vremenu pa lahko
gostje sedijo zunaj na terasi in občudujejo okoli-
ško neokrnjeno naravo. Poleg tega imajo v spod-
njih prostorih plesišče, kjer se ob prijetni glasbi
gostje vrtijo ob petkih in sobotah. Gostišče Juri-
jev hram je odprto ob torkih, sredah in četrtkih
od 12. do 22. ure, ob petkih in sobotah od 12.
do 03. ure zjutraj, ob nedeljah pa od 11. do 22.
ure. Ob ponedeljkih je zaprto.
In kakšno hrano vam ponujajo? Poleg nedelj-
skih kosil, kjer sta vam za sedemsto tolarjev na
voljo dva menuja, imajo pester jedilni list. Speciali-
tete hiše so lovski krožnik s kruhovimi cmoki,
svinjski medaljon v gorgonzolini omaki in z zeleni-
mi rezanci ter gozdarska bržola z rižem in domači-
mi kroketi. Za hladne začetne jedi pa priporočajo
carpacio (to je italjanska narodna jed iz govejega
mesa) in dimljenega lososa s kaviarjem. Za toplo
predjed torteline z gorgonzolo, ocvrt lososov file,
žabje krake in gobe na različne načine. Za glavno
jed pa priporočajo bittek presenečenja in hišni
biftek (poleg tega imajo tudi biftek v zelenem ali
rdečem popru, biftek na žaru, biftek z gorgonzolo
in druge), ploščo Jurij, T bone steak ali vegetar-
janski krožnik. Izbirate lahko med devetimi prilo-
gami in prav tako devetimi različnimi solatami.
V bogato ponudbo sodi tudi petnajst vrst buteljč-
nih vin znanih štajerskih proizvajalcev. Seveda to
ni vse, ampak prostora ne dopušča, da bi našteli
vse.
če torej ne veste, kje bi praznovali številne
obletnice, poroke, rojstne dneve ali pa kje bi orga-
nizirali razna srečanja, je Jurijev hram v Šentjurju
pravi naslov. Sprejeli vas bodo prijazni natakarji in
z veseljem upoštevali vaše želje. Za večje skupine
ljudi so zaželene rezervacije. Nad cenami zagoto-
vo ne boste neprijetno presenečeni, saj so konku-
renčne ostalim. In če ne poznate najbolj Šentjurja
in se sprašujete, kako boste Jurijev hram našli, je
odgovor preprost. Gostišče je v bližini železniške
postaje, približno kilometer od glavne ceste, od
koder se na hribčku vidi velika hiša. Sicer pa vas
do tja pripelje tudi usmerjevalna tabla. Ko boste
prispeli na cilj, si ne bo potrebno beliti glave s tem,
kam boste parkirali svoj avto, saj sta vam na
razpolago dve veliki parkirišči.
EPP
it. 24. - 15. funii 1995
33
ZA RAZVEDRILO
Šff. 24. - 15. iunii 1995
INFORMACIJE
34
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
25.5.: Nives ČADEJ iz Celja
- deklico;
2.6.: Majda ŽGAJNER iz
Vojnika - deklico, Marjana
KOVAC iz Stranic - dečka, Sa-
bina POSEDEL iz Celja - de-
klico in Vojka PRAPROTNIK
iz Velenja - deklico;
3.6.: Olga JEVŠNIK iz Pla-
nine pri Sevnici - dečka, dvojč-
ka in Mateja ŠMON iz Bra-
slovč - deklico;
4.6.: Vida ŠOLINC iz Šent-
jurja - dečka;
5.6.: Martina VOUK iz Sev-
nice - dečka in Marjetka RIBIČ
iz Loč - deklico;
6.6.: Branka VOGLAR iz
Celja - dečka, Jožica POLAJ-
ŽER iz Rogaške Slatine - deč-
ka in Alenka SLATNAR iz Šo-
štanja - dečka;
7.6.: Marija KRIŽAN-LI-
POVŠEK iz Celja - deklico,
Erika RUSL iz Rogaške Slati-
ne - dečka, Cirila MATKO iz
Braslovč - deklico, Ksenja KO-
NJEDIČ iz Štor - dečka Sneža-
na PIRŠ iz Podplata - deklico,
Tatjana PLANKO iz Šentjurja
- dečka in Magdalena ČRET-
NIK iz Gorice pri Slivnici - de-
klico;
8.6.: Zdenka MLAKAR iz
Loke pri Zusmu - dečka, Ana
HAJNŠEK iz Šmarja pri Jel-
šah - dečka, Marija ŽLAUS iz
Frankolovega - deklico, Janja
BERGANTizPrebolda - dekli-
co, Ivica LILIJA iz Šoštanja
- deklico, Tanja AMON iz Pod-
četrtka - dekUco in Marjeta
NOSAN iz Celja - dečka.
POROKE
Laško
V Laškem se je v mesecu
maju poročilo 52 parov, od
teh: Ramiz LENIČI iz Zagorja
ob Savi in Alisa KOVAČEVIČ
iz Bosne in Hercegovine, To-
maž Robert TROPNIK iz Voj-
nika in Damijana RENKO iz
Radeč, Robert KINK iz Jelove-
ga in Helena ČIKVAR iz Ra-
deč, Edo GRAČNER in Marti-
na VRANOVIČ oba iz Zgornje
Rečice pri Laškem, Dejan
MAJHENIČ in Saša VODE
oba iz Celja, Jože VERTAČ-
NIK iz Podvin pri Šentjurju in
Barbara ROMIH iz Planine pri
Sevnici, Branislav JURIŠIC iz
Nove Gradiške in Mojca
VRAN iz Celja, Ladislav GO-
LOUH iz Debra pri Laškem in
Polonca PORENTA iz Ribnice,
Drago OSTROVRŠNIK iz
Hrastnika m Alenka REHAR
iz Trbovelj, Robert BROZO-
VIČ in Maja JAKIČ oba iz
Ljubljane, Gregor ZAKRAJ-
ŠEK in Suzana BROZOVIČ
oba iz Ljubljane, Štefan GAČ-
NER iz Šentruperta in Marti-
na VIDEČ iz Male Breze, An-
ton MAJORANC iz Kompol in
Vida FRECE iz Prožinske vasi.
Marko KIRN iz Trbovelj in
Anica KRALJ iz Itlak, Vinko
VOLASKO iz Večjega brda pri
Sentjui-ju in Fani KRIŽNIK iz
Prapretnega pri Šentjurju, Le-
on PUCKO iz Celja in Marija
GNAMUŠ iz Raven na Koro-
škem,  Branko  LENART  in
Marjeta MERCINA oba iz Tr-
bovelj,   Roman   RUT AR   iz
Svibnega in Anica REZEC iz
Reke    pri    Laškem,    Peter
OBERŽAN iz Prožinske vasi
in Brigita TRUPEJ iz Laškega,
Rudi PODBREGAR iz Laške-
ga in Vesna LAVRIČ iz Rim-
skih Tophc, Jože ŠRGAN iz
Hrastnika in Romana SALO-
BIR iz Marija Gradca, Roman
LAVRIHA  iz  Uničnega  pri
Hrastniku in Erika LAPOR-
NIK iz Vodiškega pri Rimskih
Tophcah, Kari DEŽELAK in
Milijana BRKOVIČ oba iz Mo-
drica pri Laškem, Hans Willi
CURVER iz Nemčije in Fran-
čiška OŠTIR iz Celja, Rajko
FORŠTNER iz Vojnika in Su-
zana PETEK iz Celja, Darko
LESJAK in Mojca LILIJA oba
iz Celja, Jurij ROJC in Tanja
GUBIC oba iz Celja, Dejan
KERIN iz Podkraja pri Zagor-
ju in Ivana GLAVINA iz Za-
prešiča, Branko BRGLEZ in
Simona KLEMENČIČ oba iz
Celja, Luka ANDERLIČ iz Ro-
gaške Slatine in Petra SO-
VINO iz Šmarja pri Jelšah,
Branko GAJŠEK iz Šmarja pri
Jelšah in Helena UDUČ iz Pla-
nine pri Sevnici, Vinko SE-
KULIČ in Renata KOLAR,
oba iz Celja, Cvetko GRAČ-
NAR iz Trobnega dola in Mi-
haela DERMOTA iz Laškega,
Aleksej KLEMEN in Sabina
ŠPAJZER oba iz Dola pri
Hrastniku, Mirjam BEVC iz
Šentjurja in Irmgard STANE
iz Avstrije, Milan KOČAR iz
Trnovega Hriba in Darinka
ZUPANC iz Požnice, Branko
KOVŠE in Natalija TRČEK
oba iz Ljubečne, Sašo HOR-
VAT iz Šmiklavža pri Škofji
vasi in Simona LENART iz
Ljubečne, Marko ZDOVC in
Valentina UMEKO oba iz Ce-
lja ter Aleksander STRAŠEK
in Milena KLINAR oba iz
Celja.
Šentjur pri Celju
Poročili se se Miroslav
KRAJNC iz Rignika in Anica
ARZENŠEK iz Rakitovca, Jo-
že KADENŠEK in Karmen
SKALE oba iz Dolge Gore ter
Simon KOLAR iz Pletovarja
in Barbara LAVRE iz Šent-
jurja.
Velenje
Poročili so se: Alojz POD-
HRAŠKI in Suzana MLAKAR
oba iz Celja, Jože HOSTNIK iz
Podkraja in Doroteja VIDEM-
ŠEK iz Prelske ter Roman
TAMŠE iz Velenja in Mateja
TODOROVIČ iz Cmove.
Žalec
Poročili so se: Primož LUP-
ŠA in Jasna FALE oba iz Pol-
zele, Marjan JELEN in Stani-
slava REHER oba iz Galicije
ter Tomaž UMBREHT iz An-
draža nad Polzelo in Alenka
PIŽORN iz Dobriča.
SMRTI
Šentjur pri Celju
Umri je Leopold RECKO, 71
let iz Bukovja pri Slivnici.
Velenje
Umrii so: Rudolf DRE V, 80
let iz Topolšice, Ljudmila NA-
NUT, 66 let iz Brda, Ivana
ŠKRLIN, 70 let iz laz, Ljudmi-
la DEBELAK, 81 let iz Topol,
Jožef PAHOLE, 77 let iz Slo-
venskih Konjic, Gio Bata TO-
LAZZI, 70 let iz Velenja,
Frančišek SUHADOLNIK, 81
let iz Gorenja, Frančišek SLA-
PERNIK, 67 let iz Zavrha nad
Dobrno, Antonija MEH, 80 let
iz Velenja, Matilda SIMČIČ,
88 let iz Velenja, Ferdinand
ROMIH, 54 let iz Brega in An-
gela OCEPEK, 90 let iz Šmart-
nega ob Paki.
Žalec
Umrla je Irena ZAJC, 8 let iz
Založ.
Informacije o prostlli delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje,
dne 12.06.95. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih
it. 24. - 15. iunii 1995
35
INFORMACIJE
Št. 24. - 15. funii 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
36
šff. 24. - 15. iunii 1995

MALI OGLASI • INFORMACIJE
St. 24. - 15. iunij 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
38
il. 24. - 15. iunii 1995
39
MALI OGLASI - INFORMACIJE
it. 24. ■ 15. iunii 1995
RUMENA STRAN
40
»Striček, a vi mogoče veste koliko vrst mleka imamo?«
»No, imamo navadno mleko, kondenzirano mleko, paste-
rizirano, kislo, posneto, mleko v prahu... Zakaj pa te to
zanima?«
»Veste, rada bi narisala kravo, pa nisem vedela koliko pip
naj narišem pod trebuhom...«
Spredaj uj, zadaj fuj
Prebivalci ene najbolj zna-
nih zgradb v Celju, »imenit-
ne« Rimljanke, so se odločili,
da bodo občinsko šlampari-
jo, malomarnost in pozablji-
vost obrnili sebi v prid. Šte-
vilne luknje na svojem rim-
.skem dvorišču bodo napolni-
li z vodo ter vanje naselili
race in labode, za ogled te
krasote, v katero bodo mor-
da vključili šejio vrha 11^
natrpane smetnjake, pa bodo
pobirali mastno vstopnino.
Ker dvorišča gotovo še dolgo
ne bo pokril občinski asfalt,
bo denarja veliko. Morda ce-
lo toliko, da si bodo lahko
privoščili novega upravljal-
ca zgradbe.
Uganka
v uredništvu Tračnic zbi-
ramo odgovore na vprašanje,
kaj je pooblaščenec Vlade
Republike Slovenije za sana-
cijo Splošne bolnišnice Celje
Franc Hočevar res po pokli-
cu. Iz naziva »Spec. manag.
Franc Hočevar, spec. de-
fekt.« nam je še najbolj jasen
zadnji del, čeprav vse do
zadnjega nismo želeli verjeti,
da bo za zdravljenje celjske
bolnišnice res potreben de-
fektolog.
Z ZimškI je križ
Res, da se celjski župan
Jože Zimšek pojavlja na toli-
kih prireditvah, da mu je
težko slediti, ampak, da si je
omislil županskega dvojnika
kar v krogu lastne družine,
vseeno ne gre verjeti. Prej bi
rekli, da so pisci Informacij
o prireditvah v celjski Zvezi
kulturnih organizacij malce
pomešali preteklost s seda-
njostjo in pomotoma zapisa-
li, da je včeraj razstavo »Be-
leženje časa, ki mineva« od-
prl župan Mestne občine Ce-
lje Anton Zimšek. Časi, ko je
Celjanom županoval Tone,
segajo kakšno desetletje na-
zaj in so res že minili, da bi
bili mimo tudi Jožijevi časi,
pa v knežjem mestu še ni vi-
deti. Kaj šele čaka Celjane,
če bi čez kakšno desetletje
župansko krmilo v Celju
prevzel še tretji brat Niko?
Upam, da ste dopisovalci šal in muzikanti
že prejeli vabilo na naše srečanje v Matkah
prihodnjo nedeljo, vse bralce pa vabim, d?
se nam pridružijo. Da bo veselo, bomo seve-
da poskrbeli člani stranke šaljivcev in mu-
zikantov NT&RC, pridružila se bo tudi liga
šaljivcev iz Velenja, Irena Vrčkovnik in an-
sambel Vesna. Za nove naročnike priprav-
ljamo lepe nagrade, presenetili bomo tudi
enega izmed dolgoletnih naročnikov. Seve-
da pa bodo za vsem tem stali krajani Matk,
ki so za to priložnost razširili večnamenski
prostor ob gozdičku, pripravljajo razstavo
likovnih del ter »štante,« kjer bo moč poku-
kati v zakladnico domačih dobrot, obrti in
navad. Matk'nčani urejujejo parkirne pro-
store, saj naj bi v to vasico z okoli 400
prebivalcev prišlo vsaj še petkrat toliko obi-
skovalcev, urejujejo gredice, okna in balko-
ne ter nas praznično »odeti« pričakujejo od-
prtih rok. Naj bo 25. junij praznik za vse in
predvsem za Novi tednik, ki letos praznuje
50. rojstni dan.
Šalo tedna nam je poslala Marija Škor-
janc iz Laškega, izžrebali pa smo tudi Luci-
jo Kladnik iz Gorice pri Slivnici.
Šaia ledna
Prvič v bolnišnici
Trezika je bila pri sedem-
desetih letih prvič v bolniš-
nici. Sestra jo je pripeljala
v sobo, ji pripravila posteljo
in jo ljubeznivo vprašala:
»Mam'ca, ali imate pižamo?«
»O, to pa ne! Zdravnik mi je rekel, da je
samo revma!«
Med mišmi
Mišja družina beži pred mačko. Naenkrat
se mišji oče obrne in zalaja nad mačko.
Mačka vsa prestrašena zbeži. »Ali ste vide-
li?« reče ponosno mišji oče, »kako dobro je,
če znaš tuje jezike.«
Zastarana
»otroci, kot lahko sami vidite, za križ na
steni ni več prostora, ker je na levi strani
slika našega očka Stalina, na desni pa slika
tovariša Tita.«
Pa se oglasi majhna deklica in reče: »Na
sredi med obema je še nekaj prostora, kaj ko
bi križ obesili kar tja? Saj tudi v svetem
pismu piše, da je Kristus visel med dvema
razbojnikoma.«
»Preskočili ste, gospod!^
Mlada punca je šla k spovedi in spovedni-
ku povedala, da ima fanta. Spovednik jo je
vprašal: »Ali te je fant kdaj prijel za prsi?«
Punca je odgovorila: »Uganili ste, gospod.
Pa pravi spovednik: »Ali te je prijel za po-
pek?« Punca: »Uganili ste, gospod.« Spo-
vednik: »Ali te je prijel za koleno?« Punca:
»Preskočili ste, gospod!«
Pred odhodom na dopust
»Si zaprl plin?« sprašuje na kolodvoru
moža skrbna žena.
»Sem!«
»Pa vodo tudi?«
»Da!«
»In elektriko?«
»Jasno!«
»Si zaklenil vrata?«
»Menda ja!«
»Kje imaš pa ključ?«
»Hudiča! V vratih sem ga pozabil!«
Mož in žena
Mož sprašuje na upravi za notranje zade-
ve, kje bi lahko bila njegova žena. »Že dva
dni je ni domov!«
Povedo mu, da ležita v mrtvašnici dve
neznani utopljenki. »Ali bi se dalo vašo ženo
po čem posebnem prepoznati?« »O ja, na
levo uho bolj slabo sliši.«
Sosedova Micka
Pride nadzornik v šolo, učiteljica svoje
učence že prej pripravi, kaj in kako naj
odgovarjajo.
Janezku pravi: »Ti pa kar tiho bodi, da ne
boš kaj neumnega zinil!«
Ob prihodu nadzornika v razred vsi učen-
ci lepo odgovarjajo na vprašanje. Pa dvigne
še Janezek roko: »No kaj boš pa ti povedal?«
ga vpraša nadzornik.
»Sosedova Micka je prostitutka!« pove
Janezek.
Učiteljica »okameni« in pordeči, vendar
jo nadzornik tolaži, da to pač ni nič takega.
Drugi dan deli učiteljica učencem, ki so
tako lepo odgovarjali po 100 tolarjev. Ko
pride do Janezka, pravi: »Ti pa ne boš nič
dobil, ker si bil včeraj tako grd.«
»O, saj ni treba,« pravi Janezek. »Mi je
nadzornik dal 500 tolarjev, da sem mu po-
vedal, kje stanuje sosedova Micka.«
Šale so prispevali: Alenka ZAPUŠEK iz Plani-
ne pri Sevnici, Ivanka KRAJNC iz Laškega,
Janez GRADIŠNIK, Urška DEBELAK iz Ce-
lja, Štefka KRAJNC iz Kozjega in Alojz KRO-
ŽEK iz Laškega.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
MoJ naslov:_
NAJ SAUTVCI POVEDO
Ubij me nežno
Ivanu Lebenu-Slavcu smo pred mesecem
odpovedali »sponzorstvo.« S svojim dolgim
jezikom je bil namreč kar dve leti naš častni
predsednik in »užival« ugodnosti na raznih
izletih in srečanjih. Kot sam pravi, so bila to
nepozabna doživetja, katera si bo zapomnil
za vse življenje in nemalokrat je prišel »trd«
domov. Natančneje povedano, smo ga pri-
peljali. Žena se nam je zadnjič neizmerno
zahvaljevala, mi pa smo jo tolažili, češ da je
to pač naša dolžnost.
»Veste, saj se tudi sosedu zahvalim, če mi
prinese koline in zakaj se vam ne bi, ko ste
mi celega >pujska< prinesli,« nam je pove-
dala.
Sicer pa je prišel Slave na zadnji izlet
dobro oborožen. Imel je pripravo - smrčo-
ubijalec, plinsko masko in kitaro. Na smr-
čoubijalcu so bila napisana navodila: za ra-
hlo smrčanje me udari 2xnarahlo, za daljše
udari večkrat narahlo, za močno smrčanje
udari neizmerno. Plinsko masko je imel za
primer, če bi slučajno spali na skupnih le-
žiščih, kitaro pa...
»Veste, jaz sem vse življenje na take stvari
igral, da sem za vrat držal in po luknji
brenkal...«
Tako Slave, ki jih ima toliko za rokavom,
da človeku včasih dolg čas postane, ko ga
posluša. Menda bo v Matkah iskal novega
sponzorja. Nikar mu ne nasedite, saj ga je že
našel - pokojninski sklad.
EDI MASNEC
Ena iz Slavčevega rokava
Srečata se Franci in Korl. »Ti, Korl, a veš
kaj sem sedaj razmišljal? O atomski bombi.
A ti veš koVk ta stvar stane?«
»Nekaj milijonov dolarjev že.«
»Nekaj milijonov... Kruci fiks, bi b'lo
fajn če bi ena padla na moje dvorišče...«
it. 24. - 15. junij 1995