123. številka. ' Ljubljana, v sređo 31. maja. XXVI. leto, 1893. slovenski moa Imhaja vsak dan zveeer, izimfii nedelje in praznik«, ter velja po poSti prejeman za *vstr o-oger ake dežele za vse loto 15 gld., za po] leta 8 gld., za Cetrt leta 4 gld., za jeden mewo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dotu za vse leto 13 gld., za Cetrt letu 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po oO kr. za ćetrt leta. — Za trnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znafia. Za oznanila plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., ie se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni štvo je nn Kongrosnem trgu It. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. ' Zaradi praznika Sv. Rešnjega Telesa iziđe prihod nj i list v petek, đnć 2. j unija 1893. Vabilo na naročbo. u Slavno p. u. obelnatvo uljnđno vabimo ua noro naro6ko, atnre K»"po«te> n»roćiilU« pit, ka-tcrltn bo potekla koncem menecn nuroftnina, prosimo, da ju o prareni ia»u ponove, «1» po*l-ljaaje ne preueh« lu «1» dobe v«e številke. „SLOVENSKI NAROD" Velja za L|ubljnusk« naroculke brem potifl)tt- * nja na douii "¥■• leto . . . iflđ.I«-— I Četrt leta . . gld. 8-SO Pol leta ... „ 6-5O | J«den nieaee. *» 1*10 Sa poftlljauje na dotu »e računa 10 kr. na mesno, 8O kr. sa ietrt let«. ■ poilljaajeui po pošti veljat V»e leto . , . gld. 15-— I Cetrt leta . . . rI«!. 4* — Pol leta ... ,, »•— I Jedeu meiec . „ 1-4O |C Naručuje «e lahko • vnakliu duevum, a n kratu «e mora pottlall trndl nnroinln«, drugace •e ne omlramo na dotleno naroCIlo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda11. Volilna borba na Nemškem. Trideset let je tega, knr je na Pruskem divjal strahovit boj mej ueodvisnimi narodnimi atrankami in tedaojo vlado. Đismarck, takrat Se Davaden, pre-cej realfcijoaarno nadabnen junker, delal je priprave za izvršitev velikanskih svojih namer in za uresni-Cenje amelih svojih idejalov. Prva priprava v dosega tega smotra je bila primeroo moćna pruska vojska. Bismarck ni takrat §e mogel računati z zaupanjem naroda, narobe, najodličnejSi uarodni voditelji, o ka-terih dobri volji in neskr.ljeuem patrijotizinu ni bilo oi najmanjfiega dvoma, so mu javno učitali, da stepi volilce s fantastičnimi obljubami samo da zamore uveljaviti svoje reakcijonarne nakane. Tedanji boj trajal je dolgo, pooBtril ne v borbo sa ustavo, razburil duhove do skrajnosti, a naposled •e končal z zmago Đismarcka, kateri je potem pre-rodil Prusko in ustvaril Bedanjo mogočno Nemčijo, Tuđi eedaj vihra na NemSkem jednak boj, kakor pred trideeetimi leti. Javno mnenje j« silno razburjeno in vlada ima težko stališče. Odklonitev vo-jafike predloge, s katero ju vlada mislila nepremtigljivo zavarovati a tolikimi 2rtvami pridobljeno narodno jedinost in prvenstvo mej srednjeevropakimi drža-vami, jo je primorala, raspustiti državni zbor in se izpostaviti volilnemu boja. K temu koraku je bila nemSka vlada prisiljena, ne samo vsled tega, ker zmatra pomnožitev vojske za neizogibno potrebno, ampak tuđi iz ozirov ua utiB, kateri je v inozemstvu napravilo dotično glasovanje. Vsi nasprotniki Nemčije so jednoglasno trdili, da dokazuje izid glasovanja o vojaški predlogt, da narod ne zaupa vladi, da mu ni nič za ohranitev sedaoje državne organizacije, niti za ugled in za veljavo države, in v očigled takim, ie pričalcovanim sodbam je samo naravno, da je vlada apelirala na narod. VpraSanje, ali je pomnožitev nemške vojske potrebna ali ne, resilo ie bov kratkem na voliščib, kjer se ne bo odločila samo usoda vojaške predloge in sedanje vlade, ampak sploh usoda sedanjega sistema v nemdki politiki. Prav zato pa je sedanji volilni boj velike vaioosti za vbo druge države, zlasti pa za našo monarhijo, ki je po trozvezi priklenena na Nemčijo in tako posredno interesirana na iziđu volitev. Ker je volilna borba prikipela Bkoro že do viška, je gotovo umestno, ako uvažujemo, v koliko so upravičeoe nadeje posamnib strank glede* končnega izida. Komaj je vlada razpustila državni zbor, pojavila se je mej pusameznimi Btrankami — izvzem5i socijalne demokrate — tolika razcepljenost, da je vlada takoj začela prosteje dihati, trdno računajoč, da jej bu baš nejedinost mej njenirni naBprotniki pomagala do zmage. Gotovo seveda fie ni, da dobi vlada v novem državuem zbora večino za svoje vojaške predloge, a če je dobra in trdna organizacija res prvi pognj zmagi, potom principijelni nasprot-niki vojaftke predloge nimajo mnogo upanja na uspeh. V razpu^Čenem državnero zboru združile so se bile tri frakcije zoper vojaSke predlože ter je tuđi res ovrgle. Te frakcije so bile: svobodomiaelna stranka, katoliški centrum in socijalni demokratie. Čini je vlada razpustila držf.vni zbor, prišlo je v prvoimenovauih dveb parlamentarnih skupinah do nasprotstev, katera so prouzročila popolno razcep-IjcnoBt. Svobodomiaelna stranka se je razdvojila v dve skupini, katerih jejna se je izrekla za vojadko pred- logo, dočim jej druga večja nafeloma nasprotuje. VBaka teh itak ne Stevilnih frukcij postavila je svoje posebne kandidate, a sploSno se sodi, da bodeta pri volitvi izgubili vsaj polovico sedanjih mandatov, zlasti ker so se tuđi njihovi volilci razdelili v več manjših taborčltov, mej katerimi je protisemitski uajoevarnejsi. Blizu jednaka usoda zadela je tuđi nekdaj tako unogočui in uplivni katoliSki centrum. Ta stranka, ki je nekoč, ko jo je §o vodil pokojni Windthorst, srečao kljubovala vsem vladnim narao-ram, naperjenim zoper njo, in naposled ukrotila ikoro nepremagljivega Bismarcka, razcepila se je V dve, oziroma ćelo tri skupine in zadela ob naBprot-nika, kateri jo je nekdaj moralno in materijelno iz« datno podpiral. Centrum, to se mu mora priznati, je vedno odločno branil katolidke interese na Nem-ftkem in se upiral tendencam čistopruBke politike, ali večina njegovih Člauov je dosleduo prezirala narodna čuttla svojih volilcev in ta nemarnost za interese naroda je prouzročila aedanjo krizo v stranki, kateri je neizogibna pofaledica, da bo centrum v novi državni zbor vstopil izdatno in čutno oslabljen. Westfalski kmetovalci so ee lučili od stranke in na-meravajo poslati v parlament može, kateri se ne bodo ogrevali tamo za koniesijonalne interese nernSkih katolikov ter pri vseh gospodarskih in političnih vpraSanjih zahtevali za svojo glasovanje plafifo v obliki cerkvenopolitiČnih koocesij. Takisto, kakor katoliki v Westfalski, ukrenilt so tuđi katoliki V Šleski in tako se je razdrla nekdaj toli mogućna frakciju. Razpor se je vrh tega zaneB^l tuđi v Htt-nover, kjer je imel centrum doslej močno zaslombo pri vseh we)fdkih elementih, in sicer ga ni zasel tja nihče drugi, nego vojvoda Cumbertandski, pretendent hanoverskt, kateri je svojim privržencem svetuval^ naj glasujejo za narodno-Iiberalno ali pa za koiiBer-vativne kandidate. To svoje nepričakovano posto-panje je u temelj ti vojvoda Cumberfundski s tem, da se čuti, daBi pregnan, zaveznoga kneza tieinškega in da kot tak odobrava vojaško predlogo in obsoja postopanje njenih uaBprotmkov. SodcČ po tem, kar smo navedli, je pač opra-vičeno doronevanje, da sta svobodomiselna stranka iu ktitoli&ki centrum izigrala svoji ulogi na Neui-Akem. LISTEK. Amerikanska reklama. Satira, spiual Ivan Breza u. Silna razburjenoBt zavladala je v državi Utah. Listine in pogodbina pisma, katera so vezala to državo s prostrano unijo, zginila so bila. Ne zginila, kakor zgine kafra, marveč ostala v državnih »hram-bab, samo da so obledele in zgubile se piamenke. Ostal je gol papir dvomljive' vrednosti na nekatera mesta doskora brez crte. Bilo je Ijudij, učenih sodnikov, ki so poznali zakon, tuđi druzih pravoslovcev, poznavajočih nagodbe od najdavnejSo do najnovejSe, ali najatarejSih se ni nikdo dobro spominjat. Posebno velikim strahom se je torej opazilo, da šo ravno črke starejših listln, neizmerno važnih za mormonsko državo, zgi-nile s trdega popirja, najmanje tako debelega kakor oni, na kateri so Be pisali doktorski diplomi mil-vaukeedke univerze. PriSli so možje, kateri so imeli vrbu petero ali Šestero žen 6e ćelo kemijo na glavi, bili so državni kemiki, in poskuSali na vse mozne načine izcrpiti iz praznega popirja zgubljens črke. Konečni facit teh poakusov bil je popoln neuspeh in poraz utaških učenjakov. In s srcem obupnim so priSli domov k svojim ne ravno preredko beseduim Žeoicam. To se je dogodilo v veliko žalost vsem Mor moncem v mestu Salt Lake Cily države Utab I. 18 ... Ravno tedaj prilepljal se je na zidove mestnih hiš znameniti inserat: „Naifiuejša crna tinta, neizginljiva, svetla, brez konkurence !u John SUwik et Comp. Nr. 12 Streeting Mormon ! Da ga ne bi nihče prezrl, skrbele so velikan-ske črke. Razumeje se, da je vzbudilo to naznanilo v teh okoliSĆinab in razmerah veliko senzacije, mnogo zanimanja in še vt'č zadovoljstva. Vai poznavatelji postav in sloviti pravniki države Utah kupovali so to izredno crnilo. Tuđi v državnem zboru aedeči dostojanBtveniki skienili so soglasno, napolniti državne tintnike in steklenice s tem crnilom. — In napolnili so jib do vrha! — V posesti tega izvanrednega sredstva, oveko-večiti prava ia stare pravice pismenih nagodeb, sklepajočih trdno vez državnih interesov Utah z veliko unijo, odredilo je državno predsedni&tvo po velikanakih razglasih, piuanib v državnih pisarnah z velikanskirni črkami z istim slavno oglaSenim crnilom, da ue dnide zbor učenib, modre glave dne HV juli ja (v pasjih dnovih) 1. 18 ... Itnen učenjakom, katera so tiki jutranje zarje blestela po svoji ufenosti, ni moči napisati, preveč bi jih bilo. Zgodovina utaSke države omeuja sumo Mami) Avrila, „angelja večne učenosti", Sami liazana, nan-gelja neuBahljivega spomina", odlikoval se je a svojim spominom pri uajstarejših liatioah in populnil te in Kahio Pato „au^elju večne pravice", zapiaaval je prava in nagodbe novejših dnij in Sabin Ševo, „an-gelja učene mladosti", znamenit po svojej mladosti, dolgih laseb in rudečero, rožnem lici. Kot najmlajši, najbolj bistrook pregledal je konečno veo snov Se jedenkrat, da popravi pogreške, kateri so se inorda vrinili pri tolikem gradivu v učeno delo s pravično svojo desnico. Ali vzlic vaemu trudu nišo pigoči možje poza- Ia locijalni daiaokmtje? Fobena stranka ni razpuuta državnega zbora pozdravila h takim veseljem, kakor socijalistična, oobeoa ne goji tako srne-lih upanj Jlafta iafcls aiiHu, tatar mm. Majalirfi bo bili najbojSi aflitatoiji aaper tojasfco piaalafo, A vzlic temu m mm baje, ia bi moffk pri falto« kaj izgubiti. Ta aifamoat ti ancpavsičusa. Staaalfa ima moćno in sasedajivo arajaaaaaciio aa — li sr je «ele-*ažno — pri ajaf m osataaa fprataaja paatnaaska Btvar, katara anam apsiva; njaajl faalci a* \n*4 za idejo in t« jlh aaposafetj* am vatAe afceije. Socijalisti bo postavili s*ofa londiAate t 10» •knajaV, maja delujejo z obCuđovanja vređno nBumoTHOBtjo tn nflrte si ne prikriva, da ne bodo vrnili v državni abor v izdatuo pomnoženem številu. Taka ao sedaij razmer« pred volitvijo aa Neav Skem, in ker bo volitve odločilnega pomena, preae-nečenja pa ne izključena, gleda Baaja tcb «vet % intenzivnim zanimanjem. Politični razgled. Notraiijc dežele. V Ljubljani, 31. maja. Delegaciju Koncem tega tedoa začelo se bo v delegucijah delovanje in aicer najprej v odnekih. Po dosedauji navadi Btopil je mi u iste r uaaajih rečij, grof Kslookv najprej pred proračunski odaek ogerske delegacije, da tam razvije svoj ekapoze. Kakor se Čuje in kar je z ozirom na cerkveuopolitične borbe na Ogerskem samo naravno, govorilo se bo pri tej priliki tuđi o razmerju mej nado državo in Vatikanom in inorda uvemo pri tej priliki, kaj in kako je z imenovanjem nadškof* ZagrebSkega, o katerem je zadnji čaB za-vladal sploSen molk. — V ponedeljek se snide proračunski odsek a vatri jake delegacije, da reSi najprej proračun miniHterstva uoaojih rečtj. Klin a klinom. Vladi je skrajno neljubo, Će se v deželnih zborih govori o uaaaji politiki, ker pa je tako čudno poatopala napratn mladočeSkim postanem v delegaciji, uklemli bo ti, kakor javlja „Plzenski Obzor", da bodo ne samo v plenumu delegacije oštro io brezobzirno kritikuvali vladno politiko in Be postavili na udločno opozieijonalno staliSče, ampak spravili bodu tuđi v dež. zboru češkem raznovrstna una-nja politična vpraSanja v razgovor, držec se pri tem vzgleda RaliSkega deželnega in ogerakega drž. zbora. Imenovani list pravi: wČe6ki poslanci morajo v tem oziru začeti sistematično akcijo, ki nekim faktorjem Bicer uh bo ljuba, ki pa bo cbujala sploSoo pozornost. Češki narod se sistematično v stran potiska, naj 8B izve", da pozua Bvojib sovražnikov Ahilsko peto." Ofjeraka zbornica. Vfceraj je bila zadnja seja poslanBke zbornic-* ogerske v tem zajedanju. Zanimiva je bila interpelacija poel. Eotviiia, kateri je vpražal vlado, zakaj se ni oficijelno udeležila ra/.kritja hunvedskega Hpo-meuika, češ, da tam, kjer bo navzočoi člani zakonodavne korporacije oficijelno, tam morejo in morajo biti tuđi miuiHtri. ZlaBti pa velja to za narodno slavnost, prirejeno v upomin junakom velike pre-teklusti. Interpelant ju koočno zahteval, na| vlada pojasni uzroke, iz katerih ni prišla k raskritju. — Vlada bo na to interpelacijo odgovorila sele v pri-hndojem zaaedanju. — Končno je miniBterski pred-HHtlnik naznBnil, da ne zaključuje zasedanje. Pri-hodoje zasedanje se začne dne 25. septembra. Tn*aMe rt rta wn* Srbsks volitve. Vceraj ao te lačele v Srbiji volitve sa novo, mm 4an 15. juna}* aJkttaaao daavpKia*. VtBte* a* mfl t vsaki obcaal posefje ia sat* 4e ari zasn iaai. Mfco je pač galavo, da dati raMriaat sjanfttati •tato povsod vafitto. V JTatjainpaiu avsiaval ai aaiftalci pod vodstaam Pafića«*aje in oajavdnjaki pol vadatvom Stojana llovakfiia svoja kaardidtsia. ji^ M70 BoligraJBkiaai voliloi |b «koli 1000 cagHnaln^ tDO liberalcev im 3JO0 najpreAafakipv« ostat laiMei pa •s indiferentni m e^saiajo a* vaakD iBadaL *>bt-nalam stranka je asaer afioijelM raaaJasMs^ Aa a« oaj ▼osika ne udelaM voMvv, m voiil« a« fco4o vaftie temu udeležili in veCiooma glasovali za napređnjaike k«odid»W. Kor )9 v Srbiji u»4den »Miortt^UM sistem, voljeni bodo v Befemgradu trije radikalci io jeden naprednjak. Motffmraka »•*ra«/«. O leto&ajem velikem zasedanja bolgarekega •obrasja fta ni skoro ai£ slifiati. Boćarska vtada je za to skrbela, da ni pnšlo nič v javnost, kar ni bilo njej vfteft. Predvčerajflnjim se je nenavadno kratko zasedanje zaključilo s prestolnim nagovorom. Koburžan se je zahvaltl poslancem za njih marljivo đeluvanje iti za aklenjenu premembo ustave, čefi, da je a tem naTod dokazal, kako ljubi vladarja in donovi ao in kako v6 varuvati svojo svobodo in svoje pravice 1! .Prepričan sem,K zakljuČtl je Koburzao svoj govor, ,da bo narod to premembo ustave zmatral za jedno najvažnujSih dogodeb, katere su se primerile za časa mojega vladanja ' — S temi b«s«danti je Koburžan zadel pravo. Narod bolgaraici bo usiljeno mu premembo smatra! za jedno naj-vaznej^ih dogodeb in jo bo o svojem času gotovo — poplaćal. Francoalca zbornica. Predvčerajaojim je frateoska zbornica skienila jako važno premembo republičanske ustave. Rj§u;e" zakon o novi razdelitvi volilnih okrajev vzpreiela je dodatek, v katerem Be določa, da noben plačan javeu fuokcijonar uštev&i duhovnike ne more biti izvoljen poslancem. Ta sklep je velevažen za aestavo bodočega parlamenta, kateri ne bo volil na jesen. Že sedaj ae \e, da vsled tega sklepa ne bođo mogli biti voljeni nekateri odlični sedanji poslanci, ker so fuokcijonarji pri velikih Železoc»h itd. Mjj temi poslanci so Kazimir Perier, Lćon S»j in drugi. Naj-httjši udarec pa je ta sklep za katoliško duhovSčino, ker sedaj ne bo imel pasivnega voliluega prava noben duhovnik več. Dopisi. Iz Novega IUesta, o Binkoštih. [Izv. dop.] (Planinsko društvo —■ pozor!) Z veseljem opazujemo, kako lepo se razvija najmlajše in simpatično planinsko društvo, čuli smo tuđi z zadovoljstvom, da se bodo ustanovile po deželi sekcije. Do-lenjska mora v tem alučaji dobiti svojo sekcijo. Po navadi tujci mislijo, da je Dolenjaka brez naravnih krasot. Toda ravno Novo Mnsto ima krasno ia velezanimivo okolico, tako da smo prepričani, Ja jo bodo tujci mnogo občudovali, kakor hitro bo-demo z železnico zvezani. Kako krasni so izprehodi na Trsko goro, v Jlmclnik, v romantični grad Limgg, na Ruperčvrh, na Gorjance, da ne govorim o načem lokalnem zdravišču pri Šmarjeti! Hodil sem že mnogo okolu, pa tako ljubkih dolinic senti malo videl, kakor je Šmarje.ška. Ako bi se potem uekaj uto rilo za izborno kopelj, ki ima že zdaj topline "Ji" C, dasiravno nišo ločeni vsi mrzli vrelci, bi gotovo tujce dobili. Ali nekaj st jriti bi se moralo. Ravno tako hitro pa se a<»4a> tnđi ziieli po-nemčevati naSi kraj i. Povsođi, kjer bođo mogli, bodo vtlačili kakov nemdki napis. Mi za gotovo vsaaa, 4* m% fcaalo ja«5saa tuđi aaam9hsi 4aaltva za ■asa «fltofceo aaaiioaali. Saj je slavni PUkchacier od aMiuflaega f>laaaaslaBaai aVaštva ža pred far lati mar-karal aiota iz St Jbamejsv na Gcajance. Kasalo hi tetrej, 4a a* tloveaiko flanin-aktiraJivoiaiimažcpr«! i 11 e z-■ ie« zato. Bal aj ie levišl« satnijo aa ja pred prihod« ta|c«v oaUbi ■ alm" gosp. J. T. 10 kron. Živeli vrli darovalci! — (Koncert „Glasbene Matice.) V če-trtek dne 8. junija priredi nGlasbena Matica" v Ljubljani v redutoi dvorani koncert pod vodstvom g. M Hubada, s sodeluvanjem opernega pevca g.JoB.Karola Tertnika in po vskega zbora „Glasbene Matice". Pevski zbor poje zgolj bIo- ajaajT" Dalje v prilogi. "^Hi bili paziti na nuvo čruilo. Na čast crnilu in ujego I vemu izdelovatelju prisiljeoi so bili pripoznati, da je ta zmes neprecenljive vredooBti. — Ko se je napisala zadnja atmu, opažali su vsi z zadovoljstvom, da ho prve utraui, ako možao, fie temoeje kakor začetkom. lUzumejo Be, da bo brez ovinkov priznavali lepoto iu porabnoat na novo zoajdene tinte. Tri mesece, tri tedue, tri dni in Se tri ure, nekaj miuut in sekuad neuštevSi delali io pisali ao in uglubljali bvoj um globoko v zaprušene akte v piuarni državui meata Jalt Lake City v državi Utah. Dokončavši delo bili bo nekateri čruo-pikasti koncem nosov, drugi ua ustuih, Se drugi ua čelu, vbi pa bo imeli svetločrue konce prstov. Po dokon-dauein delu šli bo drug za drugim, seveda po dostojanstvu k državoemu vodujaku, da si zmijo Crne prste in druge umazane in slučajno začrnelo te-lettne th'le. Ućenjaški zbor utahški umival se je najmanj tri ure, tri minute in tri sekunde, neuštevSi uekaj trenutkov črez, ali te to ne pruge ua obrazu in koncem prstov ostale bo istotako svttločrne kot začetkom umivauja. Tako izborno, tako nuizbrisno je bilo Čruiio , . . | Iu odSli bo brezupm in pikast* k svojim žeaam. V ujibovo srečo objavi! se je stari dobrotnik aa ulicah glavnega mesta zopet z debelo tiskanim inseratom: „Nečista hiAfl, neBuažui Ijudje brez mojega mila. NedoBfžcno doai'daj iu nedosezno, epira vue mtidi'žtt na obleki in životu. John Slowik et Comp. Streeting Mormon Nr. 12." Drugi dan že Be je vilajdolga procesija utah-ških državnikov po Streetiog Mormon. Prideddi s sreČo in BtingonoBnim milom domov, umival se je VBttk uraduik ravno tri minute, tri sekunde, ueuStevši jednega hipa črez, da je i/pral nadležne pika. Ša neka čudoa posledica tega mila javila se je pozueje . . . Kamorkoli si prijel z roko, om i to s tein mHom, zbriĐal se je nesuage sled in vsaka temoa barva je zginola. Rudi teh izbornih laatnoatij novega mila pre povedal je Maiuil Avrila, predsednik morinonake države in svetuikov zadujega due vsem uraduikoin, imejočim poBla z državuiuii listiuami iu p i Bini, umi vati bo s tem milom, da zapreci 8 to prepovedjo zopetni izbris starih pravic. Njegova skrb za bla- I g'.njo države dospela je do skrajne meje z odločbo epohalne vrednosti glasečo se: „Da nikogar zaradi svetne ničemnosti ne zavede umivanje z vodo k milu, prepovern od danes vsetn uradnikom poeebej umivauje z milom in umivanje v obče. Veakomur, kateri bi ee protivit tej naredbi, ki je za nafto državo eoiinentuega pomena, pretim z izgubu službe. Dano due 24. julija (korcem pasjih doij) 1. 18.. v Salt Lake Cny. Mamil Avrila m. p.B Tuđi tega razglasa nišo zamudili pisati s svetlo-črnim crnilom ia uabiti ga po vseb. oglih mesta. V državi Utah pa so imeli od tedaj najizbor-nejšo tinto in natiaejše mito, kar pa je brez truda opazil VB&k tujec, komur ae je ponudila sreča obče-vatt z mormonekimi damarai, ker te so imele od tedaj vedno najtemuejše lase in obrvi in najbelejšo in najglajo pult mej vseaii Američankami. Bistro« uranejši obiskovalci dežele „svetnikov poslednjega dne" spoznali bo to tuđi na tem, da so imeli dižav-utki utahški mej VBemi državljani ameridkimi najbolj začrnele konca pretov iu največ temaih pik iu umrog po licu in bili v obče najumazanejši državljani vaeh severoameriških držav. ,\n Priloga ,,8lovenskemu Narodu" St 123, dnć 31. maja 1893. venske narodne peeni, katere je na novo harmonizoval večinoma g. pevovodja Hubad 8am. Zanimljiv vzpored prinesemo prihodnjič. — NB. Pnhodnja skupna pevska vaja je vpetek zvečer ob 8. uri v redutni dvorani. — (Občni zbor slovenskih sokolskih dru 5 te v) vrsil se bude v Ljubljani dne 8. in 9. juliju t. I. Dični naš „Celjski Sokol" izprožil je namreč niisel, da ustanove vsa slovenska sokolska društva svojo „zvezo" podobno češkim „župana". V tej /.vezi bi rb obravnavala vsa vpraSauja, ki i majo upmuu za razvoj Sokolatva ter bi se s tem dosegla enotna organizacija. To miael je osobito „Ljubljanski Sokol" z veseljem vzprejH. Ražen dogovorov mej delegati posameznih sokoUkih druStev bode tuđi na programu obftirna slavnost s koncerti, telovadbo iu akademijo v Ljubljanskem gledišču. Priobčili budemo aeveda Se nalančen program. — (Prepovedan izlet „Ljubljanskoga Sokola" ua Koroško.) Včerajšnja Stevilka Ce-lovškega „Mira" — ki Se ni vedel za prepoved — izrazu v dopisu iz Đeljuske okolice s prav toplim i beaedami veselje, s katerim so pričakovali korofiki Slovenci vrle Sokole, buditelje narodnosti slovenske. To veselje je za udaj sicer splavalo po vodi, a za trdno se nadejamj, da 8e ni vBth dnij konec in da se bodejo uresaicile besede „Mira" kličoćega Sokolu: .Dobro došel nu slovenskih tleh zapuštene Koruške!" — (Nadzorovanje.) C kr. dež. Solski nadzornik goBp. Job. Šuman obiskal je včera, dne 30. maja čveterorazredno deško in samoBtansko golo v Škofji Loki, kakor se nam poroča od tam. — (Tristoletnica zmage pri Sisku.) Gospod Oroslav Dolenec, obfiinski svetnik, hiSni posestnik itd. v Ljubljani je obljubil za šolsko ve-eelico 2000 (dve tsoč) medenih strukljev v dar. Na birki presegajo mestoma odborove najsmeiejše nade, meBtoma seveda tuđi ne; sploh pa je uspeh toliko ugoden, da bo lahko spremeniti šolsko v pravo ljudsko veselico. Da bo imel vsakdo priložnoBt, vsaj s prispevki udeležiti se alavnoati, naprosil je odbor nekatere gospe*, gOBpodičine in gospode, da nabirajo pri svojih znancih. Pole imajo svoje ime" po Stevilki na čelu in po nabiralcu. Po račun-skem sklepu ležale bodo osem dnij v magistratnem ekspeditu ua ogled ter se potem z dotičnim aktom vred »hranile v mestuem arhivu. — (Vrtna veselica del. pevskega društva „Slavoc") Vspored veselici „Slavca", ki bode kakor smo Že nazoauiii, v nedo 1 jo dne 4. juuija na Koslerjevem vrtu je: I. 1. Koračnica, svira godba. 2. Titl: Ovortura k operi „Dor Koaigslieute nantu, svira godba. 3. H. Volarič: Slovenski svet 'ti si krasan, poje zbor. 4. Ziehrer: Nature&uger, valček, svira godba. 5. Kindel: Fantazija Čeških oper, svira godba. 6. A. Nedved: Venec slovauskih petrni, poje zbor. 7. FUHekruas: Đlau Aeugelein, polka mazur, Bvira godba. 8. Dvofak: Slovanski plesi St 7, svira godba. 9. F. S. Vilhar: Slavnostna kantata, zbor s tenor aamoBpevom gosp. Iv. Medena. 10 Mannsfeld: Mein Skizzenbuch, potpourri, svira godba. 11. Paulis : Pschtltt! Polka fraug., svira godba. 12 Tovačovak^ : Straža na Višehradu, poj« zbor. 13. Mttller: Over-tura k Ferdinand Raimund, svira godba. 14 Zeller: Mučne uesnažnoBti jih je rešil iuti dubrotnik. Pontal jo nakrat rokovičar in zopet se je videl na Z'dovih hift meata Salt L*ko City iuserat untttopne vuebine, razumeje se debelo tiskan: „Kdur si uefto oniazuti s slavnim mojim crnilom prstov iu ue nočti umivati z i-bornim mojim milom, naj kupi rokovice i«te boje, vkuano in trpue. John Slowik et Comp. Streeting Mormon Nr. 12." Prvi si jih je uaročil Mami I Avrila in kmalu potem izdtl nov odU>k, katert se jo prilepil po vseh kotih države Utah: „Kateri se hoče umivati s Slovvikovim milom izmej državnih uiadnikov, umisliti si mora Siuvvi-kove rokoviee. Dano dne 11. prosiuca 1. 18.. v uajhujšoin mrazu v Salt Luke City. Mamil Avrila in. p.M Vse to pa je utori! v blagiujo UtahSke države upodaj podpisani *e svojim crnilom, milom in roko-vicami, kateri se že nadalje priporočuje upofttova-nemu ob&iustvu, kateremu si usoja ponizno javiti, da te je za čas razstave preBelil iz Snlt Lake Gity države Utah v Čikago. Joho Slowik et Comp. Cliikflgo II. Nr. 18 Liocoln Street. Oillomki iz operete „Der Vogelbiiudler", svira godba. 15. Jeklič: Povčeva spomladanska, zbor z baritou-samoapevona gosp. A. Štamcarja. 16. Koir.zdk: Veseli Dunaj, valček, svira godba. 17. Btidnarz: Ju-gendstreiche, galop polka, svira godba. — II. Ke-gljanje za dobitke se je pričelo v otuleljo 28. raaja ob 9. uri zjutraj iu traja do 4. junija 9. uro zvećer. Ob nedeljah in na praznik kegljalo se bode od 9. ure zjutraj, ob delavnikih od 5. uru popoluduo nadalje. Dobitkiso: I dobitek: 20 kron v zlatu; II. dobitek: 10 kron v zlatu; III. dobitek: G kron v srebru; IV. dobitek: 4 krone v srebru; V. dobi tok : ,'J kroue v srebru; VI. dobitek: za največ serij 5 kron v srebru; VII. Šaljivi dobitek za največkrat vsch devet. Vsi dobitki bo lepo okrašeui. Serija treh lučajev velja 10 kr. — III. Tehtanje in otročja zabava. Ob ugodnem vremenu sjmsti se velik balon v zruk. Brez dvoma se bude narodno občmstvo prav muo-gobrojno odzvalu pozivu vrlega druStva. — (Generalna tarifa za blago.) K ja-nuvarski izdaji 1893 generalne tarifo za blago c. kr. avatrijnkih državnih Železnic upeljal su bode z veljavnobtjo od dne 1. juaija 1893 dalje doda-tek V. — (0 minolem maju) uh moremo ravno reci, da bi bil vreden svojega imeaa. B;l je od pr-vega do zadnjega dne jako nestunoviteu in upravo podoben aprilu. Prinesel je pa neknj, čeHar so po-ljedelci tako željno pričakovali, blugoJejen dež V Ljubljani posebno ga nam ni manjkalo in še duneo opoludne razlila se je prav poštena ploha nad mestom. Tuđi drugod je bilo zadnje diii menda toliko dežja, da se je osušena zemlja okrepčala. — (Camera obsoura.) Prijateljem fizika-ličuih eksperimentov priporočamo zares jako zani-mivo „camero obscuro", ki je ruzstavljena v paviljonu v Zvezdi. Na okrogli veliki plošci vidi se v živobojuih slikah z gibajočimi se uaobami vse, kar se godi na ulici. Prizma, ki retlektuje vse te po ■ dobe, se da sukuti na vse strani, torej se podobe vedno spreminjajo. Nikomur nu bode žal, kdur si ogleda to „camero". Posebno lepo vidijo se slike pri jasnem solnčnem vremenu. — (Svetovnoznani jsveriujak,) kateremu je Idstnik g. KIudsky ml., prižel bode v kratkom iz Pulja v Ljubljane — (Iz St. Vida pri Ljubljani) b*> nam piše: Naša fama podružnica r kr. km«?t, drnžb^ je imela 28. maja občni zbor, kateregu se j-» ude-ležilo du 40 gospodarjev. Poleg druzega se je bkle-nilo narediti priraerne korake, da se odptavi »taramera pri prodaji mleka. Od km tn se povsod zahtevn nova meia in vaga (aeveda naj-večkrat v njegovo Škodo), a pri mleku, kjer bi mu utegnila nova mera uekoliko koristiti, se pa pusti stara v njegovo oČitno Škodo. I'riutujua oblastva naj bi veodar skrbela, da je postava za vse in povsod jednaka, da ne bode kmi't dv^krut tepen. Saj mu gre dao ilantv »tek trdo in letos mu bo še suša vzela dokaj kimu! — — • (Zdravstveno stanje.) Kakor poroča uradni list, so se ospice v Kraujskem o kraj i pcsledoji čas prečej razžirjale. Do 20 t. ra. bilo jo 212 bol-nikov, izmej katerih je do danes ozdravt-lo 150, umrlo pa 7. Bolnih je še 46 otrok. — V Cruo-muljskem okraji so so onepnice v zadnjim ča3u raz-Sirilo in je število boluikov immnlo od 84 uu 140. Ker so tuđi v sosednji Hrvatski jako ra/^irjene in se od tam vedrio %an;i3ajo v un«o d« želo, se ni nu dejati, da bi bolezeu ponebuia tuko hitro. — (Postaja za nukladnuje živino.) Namestništvii v Graiicu duločilo j(5 kot poHtujo za naklatliiujo iu oilkludanjo p;uvejc puško-duvala, pač pa Lovn.'ta in Jožeta. Prvega zadela je v hrbut, Šla mu po desni nogi, kjer mu je čevulj raz noge odtrgala, ttiku da mu je sama bota na nogi ostala; družega je po vratu in Životu iijočuo osmodila in mu tuđi lase požgaln. Pol ure sta v omedlevici ležala, kjer ju jo nuSel brat Lovretov in oba prepeljal domov ter hitro zdruvnika ua poinoč poklical. Runu nišo oevunie in boHta kmalu okre-vala. — Ravno v isti vaši puljal je Valentin Filip čič na vozu drva domov. Voz ne je prevrnil in padel na voznika, ki je mrtev obležal. — (Javni napisi v Colji.) Kakor znano, odkionil je Celjski obč. svet zahtevo slovenske stranke, naj se napravijo v celem mestu dvojezični javni napisi. Zoper bi ukrep obč. sveta pritožili so se pro-finjiki nu c. kr. nnmestništvo v Gradci. — (Vabilo na izlet v Žalec) katerega priredi akad. društvo „Triglav" v Gradci s prijaznim sodelovanjem akad. društev „Hrvatska" in „Ilirija" dne 4 junija 1893. Vspored izleta. Dne 3 junija. 1) Odhod iz Gradca z brzovlakom ob 12 uri 45 minut popoludno 2.) Prihod v Celje ob četrt na 4. 3) Zabavni večer pri „Skalni kleti". Dne 4. junij'.. 1 ) Ob 10. uri zajutrek pri „Belem volu". 2.) Ob 11. uri odbod v Žalce. 3.) Sprejem v Žalci. 4.) Ob 1. uri banket v gostilni gospoda Hausenbichlerja; kuvurt 1 gld. 5.) Ob 5, uri koncert v reBtavraciji goap. Kukca. Vspored koncertu: 1.) Pozdrav predaedoikov. 2.) * * # „Slovanska koračnica", tamburaški zbor. 3) Dr. G. lp a vic: „Savska", možki zbor. 4.) Brož: „Staute zviezde", tamburaški zbor z bariton-solom, poje g. drnd. med. Bola Stuhec. 5.) Triglavan: BSlovou, osmospev. 6.) Brož: „Domovina moia", tamburaški zbor. 7.) I. pl Za je: „Himna Zvonimira", moški zbor. Pri koncertu svira Šmarska godba. Uatopnina: Za oSL'bo 50 kr., za rodbinu 1 gld., za prosto ljudstvo 20 kr. 6.) Prosta zabava ia ples. Dne 5. junija 1.) Izlet v Žalsko okolico. 2.) Odhod v Gradec ob 4 uri popoludne. — V širšo domovino se vabila ne bodo poštljala. Ono rodbine in gospodje, ki žele udeiežiti ae banketa, naj to blagovolijo naznauiti uajkasneje do petka 2. juaija g Hausenbichlerju v Žalci. — (Svoji k svojim.) Iz Celja se nam pifie: Na moato mlađega trgovca Ivaua Šujena, katerega smo žalibože izgubili tako nanagloma, dobili smo vrlega nasjtednika g. Antona Kolenca. PriporoČamo tega vrlega trgovca osobito Savin7?anom,"dargla nfaf^ ljivo podpirajo. L. — (Javni shod kat. pol. in gospodar- skega druAtva za Slovence na KoroŠkem) ae je preloži 1 zaradi nameravanega, a zadnji čas po vladi prepovedanega Sokolovega izleta na Koroško. Vršil se bode torej v nedeljo dne 11. junija v Dobrli vesi z vsporedom, kakor smo ga že nazuaioli. — (Novi odbor akad. društva „Slovenija") 8eatavil ne je v svo|i seji dne 25. maja t. I. za lrtni te^aj sledečo: predsed.: Borštnik Ivan, zdravosl.; jiodpredsed.: Žilih Josip, modrosl.; taiuik: Nagode Anton, pravnik; blagajnik: Maaelj Ivan, modrosl.; kujižničar: Jančar Ferd., modroil.; arhivar: Raznožmk Fr., zdtuvoBl ; odbornik: Omersa Josip, tebuik. Nauie^tuika: Jager Ivan, tehuik iu ltajar Ivan, vtter. Pr.gleduikom so bili voljeni: Maurer Vilko, pravnik; Svigelj Auton, pravnik in Ui*gally Franc, pravnik — (TržaSke volitve. ) V potek in v soboto voli trttji volilui razred svoje zastopniko za obč. svet Ivouaervutivna strauka, katera se tu otići-jfluo udeleži volitev in ae ne ukriva za anonimen komite, pestaviln je žo svoje kandidate iu sicer so to: R. Albori, T. Albreciit, F. Colombo, J. Eiscer, K. Mrach, P. Pazzo, dr. Schollau-der, A. Schiavoni, P. Tomnssich, A. Vier-tbaler, A. Vio in A. Zamara Vsi ti gospodje so ali Italijani ali pu Nemct, Slovenca ni mej ujimi ni jeiluegu, dual je v trotjeui razredu /lasti mej urad-niki jako lepo Slovilo slovenskih volilcev. Ireden-tovbki kandidati su: F. Artolli, dr. Doarpieri, dr. Gairiuger, dr. Junovvitz, L. Mnuroner, dr. Ma zora u a, dr. Montrou, dr. Morpurgo, dr. P«> r va nog I u, A. li' udm i 11 e r, S. Ventura iu G. W iese 1 b ergu r. — Glede volitve v četrteni razredu je konstatirati, da je izid prrsenptil ćelo progresovce saute, konservativcem pa je kar — snpo zaprl. Zanimljivo ]v tuđi pregledati, kako je bilo razmerjt) glumjv v piejfeujih letih, in kako je bilo letoR. L. 1882 dobili ao progresovski kandidati 648 d>) 973 /Husov; 1886. I. 756 do 1023; 1889.1. 727 do 746; letos jm 820 do 916. Kakor je vidno je Stevilo progresovskih glasov vedno raslo, ker 1. 1889. »i bilo nikakega boja. Uvestno je tuđi to jeden uupehuv srećno politike goBp. viteza Rinal-tlimja. — (O narodnih raz morah v Istri) po-roca „Agr. Tgbl." pruv žaloatno reći. Uradni jezik je izključno Iu »talijanski, Ako mu pritožujejo hrvatBki ali slovenski duhovski in občinski urudr, ter zahte- vaju, da državni uradi np.»Stujojo pr> državnem zakonu zajamčeno ravnopravnost, poSlje se jim — nemšk prevod Tako ju poulal m»M župnik v PoreSkem nkraji nnk italijansk dopia nazuj z dostavkom, naj se mu poSiljujo dop'si v hrvatekem ali Hlovi'iiskem jeziku, ker nima dolžnoati, imeti tolmača in ker postava do loCujt1 jednuko pravice vsem rmrodmn. Na to dobil je od nkrajnrgft glavarja dopis, v katerem ee mu preti z globo 20 gld , ako ne izvrši, kur se mu je uaročilo v italijtttiskem dopisu. Nad ej a je se, da se bode ?, u p u i k skoro temeljito p r i u C i I i ta 11 j a ns k e m u jeziku, poslal mu ju okrajoi glavar nemAki prevod italijituskt'gu dopisa. To je reg čudno razlaganje narodne ravnopravnosti? — (Uredništvo „Vatrogasca") nas proBi prijaviti, da zaradi tehntških zaprek in pre-numbe tiskiirue ne bode 11. štev. „Vatrogasca" izšla 1. junija. nego izideti 11. in 12. štev. skupaj dnć 15. junija. — (Gundulićeva alavnostv Dubrovniku.) PiedBedstvo .saveza hrv. pjev. družtava" razpošilja okrožnico, b katero vabi postunifna društva, da se udeltžđ slavnosti Guadulićeve v Dubrovniku. Dozdnj Be je že oglasilo nukaj društev, kl se bmlo udeležila, tako „Kolo" in „Sloga1* iz Zagreba in „Zora" iz Karlovca. — (Dolavsko izobražavalno društvo) ae bude ustanovilo v Zagrebu po Bklepu delav akega sboda, ki je bil minulo nedeiju. livolil ee je odsek petih članov, ki bude izdelal praviJa in skljeal ounovalni »hod. — (Iz hrvatskih toplic) V Varaždinske toplice prišlo je do srede tega ineseca 60 strank z 293 osobami. — V jodove kopelji v Li-piku prišlo je dozJaj 130 gostov. — (Ra z pisano službe) Na 4-vorazr.edu i Ijudaki soli v Poljanah pri Škofji Loki izprazajeoo je drugo učiteljsku megto z dohodki IV. plač. razreda in prostim stanovanjem. ProSuje do dnć 20. ju-nija pri okr. šolskein svetu vKvauji. — Na štiri-razrednici v St. Vidu pri ZntiČini rnzpieano je fce-trto učiteljsko mesto z Ietno plaCo 450 gld.; oa jedno razrednici v Prežganjab pa učiteljsko me sto z letno plačo 450 gld. in funkcijsko priklado 30 gld. Prošnje za obe te službi je postati do dne 20. junija okrajnemu flolakemu svetu v Litiji. Prvo krono I družbi sv. Girila in Metoda! ! -:k__________________-4-1 Razne vesti. * (Nova višja gimnazija) a« bode ubIa-novila početkom bodočefta Sotakega leta v Mosta ru Da se povzdigne ljudsko Solutvo v okupovanih de-žt'lah, bodu se. imenovali za pusamičau okruje šolski niidzorniki. * (Požidovljonje Berolina.) V Berolinu bilo je početkom leta vpinauih: 1. pri komoruem nodižči 54 odvelnikov, raej njimi 30 židov, 2 pri dfželnein sodišfii I. 474 odvetnikov, mej njimi H28 Židov, pri deželuein sudili II. 29 udvetnikov, mej DJimi 17 židov. Iznaej 557 odvetnikov je torej 381 židov »li G9C,'O! V 9 pimuuzijuh je 1200 žii}ov proti 3700 krS^HiiMkun dijakuin, na jOBamirnih gim-nazijah, n. pr. na fruncoaki, pa je Atcvilo skoro jednako. Ulizu take razmi're pn sa tuili pri nas i u ua Duuuji memla ni uič bolje. * (Povodnji v Srbiji.) N Savska dolina v Srbiji ju VRled dezevja preplavljena Železnica mej Niftcm in Grejacem je razrušena. Pri povodnji je priftlo nedem ljudi| ob življfujt*. * ( M i 1 i ] o n a r — r a ni o m o r i 1 e c ) V Jtu?-Kerndorfu v Šlcziji ustrelil ne je uajbogutejši tamošnji tovarnar, milijonur Frauc Kure sturejši. Bije se mu je ztnešulo. * (Voze I v robe u.) Prakti6ui Aineru-ani izmislili 8o ut'kaj novega. Nauiestu običajnega vozla v robeu, ki naj pod pira spona i u pri tacib, ki radi po-zabijaju, kaj jim storiti v najbližji bodočno«ti, nouijo Američani v žepu vec dopiauic. Oe ima torej lak praktiteu American kaj opraviti, na kar naj bi ne pozabil, piše sam Hebi dopianico, ki mu jo izroči mestaa pošta in ga t<o Bpouiinjti na uujno opravilu. Knjitevnost. — Tri obravnav« pred Gorifkiini porot-niki v mesecu aprilu 1. 1893., naiiireč: I. NemSki profesor Babsch proti „Novi Soči"; IL Šest slovenskih Podgorcev prud porotniki; III. Z'iravnik Braun proti bivftomu uredniku „RinDovamenta". — PouattR it „Soče*. Založilo uredništvo .Soč«", tinkal A. M. Obizzi v Gjrici. 1893. Str. 96. Ceua 35 kr. — Pri razprodaji te knjige skupljeni tinti dobiček ho porabi za pokritje troSkov prve tiskovne pravde, ki bodo znašali okoli 80O gld. Ako bi to ne bilo potreba, obrne se v korist „Slogiuih" učoih iu vzgojevaluih zavodov. — S lovni k jeivka pomorskie^o <;zyli Kaszubskit'gtt. Zebra! i opracowat StefanRamult (Cuš\ pienvsza.) Praca, odznttczoaa sagroda AVa-demii nnrejetnosci w Krakowie na kuukursie Im. S. B Lindego w R 1889. W )>rakuwie Nakttdetn Akad^mii umieietnosGi. S»1 tid glovvnv w ksiegarni spdii wyddWtiickej polskiej. 1893 Str. XLVlIl 298, forra. To znamenito znanstveno delo zanima cbfinstvy po raznih zaglavjib, katera so postavljena pred slo-var, kakor: Wato;>: Kilka aJow o Kaszubacb i 'eh iiHiW^. I. Rya etnograticzQo-hiBtoryciny. II. Obecny obszar etiiogruricdny. — Wiadamosci sta«y8tyczu . III. Dž'-wieki joxyka pomorekiego IV. Narzee^a jyzyka pomorBkiego. — Porowuaaie josika pomorskiiigo z jo-zykiem polskim. VI. Stanowisko j«;z;ka pomornkii gu w gronie j^yk6w e!«jw anskicb. VII. Prz^glai prac z za-kresu Iek8ykografii pomorskiej. Potem sele sledi leksi-kalni del, za njim pa zgledi v povestih„ ludu kaszubs-kiego". Delo je dobilo častoo nagrado, avidiae, da jo je zaslužilo, pomenja mipredek v znanju slovanskih nHrećij, oziromu tuđi v pojašnjenju slovanske etnografiji*. To delo oipira Lfkako še ne poznan, a še ruanj do korenine ra^iskovan dol fllovanskega ple-mpua in niegovih jezikovuih tvoreb. K t«*j knjigi se povrnemo zlastt zaradi njenih etuografHkib pojasnit, s katerimi se razprostira od nove strani svetioba aad »lovanskim plemenom v celoti in njegovih po-Bumiftuih oddelkih.., Slovanoki lingvisti pa dob<5 s pomočjo te knjige, kateri bode ttledil fle dtug del, novega materijala v premiSljevanje toliko v lekfai-kalnem, kulikor graniati^kein pogledu Krakovska akademija si ja b priznanjem n izdanjem tega uče-nega dela pridobila ča»t. Tu je bilo tuđi polje, ka* mor ni posezal obicajui in pri Poljakih ukoreninjeni šovinizom, avtor Ham kaže poppluo nezavisnost in v resnici govori svobodno, kakor je dostojno pravega •znanstvenika. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 31. maja. V sadnji seji permanentnoga davčnega odseka bila živahna debata glede od vlade nasvetovane določbe, da je pri zakonskih, ki vkupe živć, določiti davek po vkupnih dohodkih. Wrabetz ugovarjal od-lorno, ^ui, da bi se vfded tega samo množili divji zakoni. Dostal uaglasal, da bi bil zakon v tem slučaji nekaka kazen. ^uklje jo v principu odobril vladni nasvet, a stavil dodatni }>redlog, da je obdavčiti vkupnu do hodke zakonskih samo če ne presežejo svote 1200 gld. — Obrtni odsek je določil, da začne dne 6. junija izpraševati posainne zve-donec ter je kot tolmača za slovenske zvedeuce določil posl. Kluna. Dunaj 31. maja. Cesar začel dapes do-poludnć ogledovati posamne dele Dunajskc po-sadkc in sicer najprej topničarje. Spremljali ga nadvojvode Karol Ludovik, Albrelit in Viljcin. Dunaj 31. maja. Vest, da je franeoski poslanik na, Dunaji, Decrais, premeščen v London in da pridc na njegovo mesto Billot, je povsein neosnovana. Dunaj 31. maja. Na postaji Labaud pri Glciwitzu ticil tovorni vlak, ker je bilo ogi-balisče krivo prestavljeno, •/. Vintislavskini osebnim vlakom. Jeden vagon zdrobljen, mnogo potnikov je ranjenih, promet ustaviicn Lmc 31. maja. Tukaj se govori, da je inunestnik baron Puthcn imenovan n^mest-nikom na Štajerskem. Beligiad 31. maja. V mustih uštev.ši Bt'ligrad izvoljenili je došlej 23 radikalcev, 4 naprednjaki in 1 liberalec. V treh okrajih priđe do ožje volitve. Beligrad 31. maja. Doslej so znani izidi volitev v 116 okrajih, in sicer je bilo izvoljenih 108 radikalcev in 8 naprednjakov. Bellgrad 31. maja. Volitve v skupštino so končmie. Vse se je vršilo mirno. Tukaj bili issvoljtmi trije radikalci in jeden naprednjak. Pariz 31. maja. „Petit Journal" javlja, da so v Toulousi umrli za kolero dve osobi, v Nimesu pa jedna. w ***#*»!■ a« ******* a*aji a t*n***Afta*a || J,JI11J1KD ITOfl! J «tojl ; i z\ vae leto 4 gld. 60 kr.; sa pol let a ' \ & gld. 30 kr.; za ćetrt leta 1 glj. 15 kr. | iffniinmtinimniMinmiit ! Tujd: 30. maja. Pri Malini: Đrtichner, Steiuherz, Fischer z Dunaja. — Mnjor, Mucha, Hitni, Putz iz Gradca. — Mflller, Rtihin iz Culovca. — Wiletič ix Kofiovja. — Weinberger ix lima. — Kludsky iz lista. Pri Nlunui Jung, Lilles, Sorainorsfold, Prnaso m Diinajn. — Dr. (ju»tin \i Rudolfove^a, — Korče, Juvanflič iz Idnje. — VVeiss iz GrAdca. — Mitacbarlitach iz Bero-linit. — Majtlič, GIobu£aik iz Krntija. — KiBcher iz Budi uipeAle. Pri uvatrl|Mkeiii cenurju: Ramer iz Trsta. — Stocker iz Gorice. Umrli so v LJuUljani: 25. luiijn: Nt'ža Gorji^p, kramacica, 77 lot, Slonove ulico St. 40, ostarcloat. 26. tnaja: Anton i ja Wohinc, mestn* uboga, 8G let, Ivarlovska ceata St. 7, oedema pultu. 28. maja: Joiof Kaduuc, komptoirist, 32 let, Hre-novo ulice St. &, jutikH. 2U. maja: Marija Bar, pOBtreSčukova žoua, 4G l^t, Truborjovo ulice St. 2, jetika. V deiolni bolnici: y&. maja: Frauc Lukančid, gostaC, 26 let, vnetloa mof.ganake mreno. Meteorologično poročilo. 9 0a8 opa- . StanJ? Tem- Ve- w . . ¥°" Š zovarja b7^tra peratura tro« Hel*» k™/ i * "ff 7. zjutraj 734» mm. 12 0°C si. sve. obi. * 2. popol. 733 6 mm. 21 6° C si. jzh. d. ja^. O'OOa«, o 9. zvečer 733 5 mm. 13 b° C si. szh. iagno eo Sreduja temperatura 15 3°, sa lOPpod uonqalpm. ID-UL2na,jslsa, lsorza dn6 31 maja t. 1. vftemj — danes Papirna renta.....gld. 87'tffi — gld, 9780 Srebrna renta..... „ 97'tJO — B 97«»0 Zlata renta...... „ 11740 — , 11735 i°l0 kronska renta ... „ 96-25 — „ »H'iK) Akcije narodne banke . . „ J>»7 — — „ 9»7-— Kreditne akcije .... M 887-76 — „ 38825 Lordon....... „ 123,85 — , 1SI3'76 Srebro ....... „ —■— — n —•— Napol........, 982 — „ 981 C. kr. cekini...... 585 — „ fv8ti NemSke marke .... „ 6040 — „ 6030 Dn6 30. mu ja t. I. 470 državne srefike iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld. 20 kr. Državne sreCke iz 1. 1864 po 100 fcld.. . 1H6 „ — , Dgeraka zlata renta 4°/0....... 11 fi „ 80 „ Ogerska papirna renta 6°/0...... — n — ■ Dunava reg. Hiećke 5U/O po 100 gld, . . 127 „ 7f> „ Žemlj. obfi. a vati*. 4'/t°/o zlati zast. listi. . 122 n — n Kreditne srećke po 100 gld...... 197 , — „ Kudollovo srećke po 10 gld...... 2H , 50 „ Akcije anulo-itvst. banke po "200 ^ld. . . 151 „ 50 n Tramway-dmSt. velj. 170 gld. a. v..... 26vn.eg» od. 3.. Jia.xa.lja. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni čaai ozna-Ceni bo v ar^dnj^avropakem 6mu. Ođliod Iz Izubijane (jaž. kol.). Ob 12. uri 95 minut po uofti osebni vlak y Trbiž, Pun-tabel, Beljak, Colovec, Fraiuensfeste, Ljubno, Dunaj. Cei Seizthat v Anssee, Iicni, GmtinrJen, Solnotfrart, Lend-Ganteio, Zell nm Se«, Inoraost, Bregem, Zflricli, Genf, Parim, 8teyr, Linč. Bnrtojevioe, Plienj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove viire, PrHj{<>t Dražđano, Dunaj via Ainatettcn, Ob 7. »rl 06 minut tjutraj osobni vlak v Trbii, Pon-tabel, Buljuk, Celovec, Fr»»»sensfeBte, Ljubno, Dunaj, Cez .Selatlml v Auasee, Iaahl, Gmurulen, Holnogrtid, Lend- < Ga-stein, Zell »m See, Dnnaj via Aiostettua. Ob U. nrl 50 mlmnt dopoludne oiebof vlak v Trbit, Pontabtsl, Heljak, Celovec, Franzotisfeste, Ljubno, Diinftj, Ob 4. uri 20 minut popoludn« oaebni vlak ▼ Trtrit, Beljak, Celovec, HoJnojfrad, luomost, Linč, Itchl, JM-dcjevicB, Plseai, Marijin« vare, Ej*or, Francove Tare, Karlove vare, Pra^o, Družiiane, Dunaj via Anistotten. Prihod v Lfubljano (juž. kol.). Ob 5. uri 55 minut zjutraj osebni vlak z Dmmjit via Aiustettttt), Draždun, Piagu, Francuvih varov, Karlovih varov, K^ra, Marijinih varov, PIzntH, Budejevio, Stilno* ^rad«, LInca. Stpyra, Ischla, Gmuiidena. Iselila, Ausseea, l'ariza, Gen ta, Zliriuba, Bregeu/a, lnomosta, Zella nm See, Lend Gasteina, Ljubna, Beljaka, CbIovch, Franz«ns-ffBte, Trbi*a. Ob 11. uri 27 minut dopoludne onebni vlak z Dunaja via Aiuatettei), Draždaq, Hra^e, Fruncuvth varov, K.ar-lovlti vs»r*>v, Egra, Marijinih varov, Plsuja, Buđ«i«vic, SoluogrftdH, Inomoatn, Liaca, I^nboa, Col ovca, Pod-Ubi«, Trbi*«. Ob 4. uri 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubiif^H, Lteljaka, Celovca, Franzensfesto, Foutabla, Ti biža. Ob 9. uri 27 wln«t zraĆer osobni vlak z Duoaja, Ljnb-uegtt Beljak a, C«lovoa, Pontabla, Trbiža. Odhod Iz IJutolJan© (drž. kol). Ob 7. uri 18 minut zjutraj v Kanonik. „ 8. „ O5 „ popoludne v Kttmnik. ,t 0. „ 50 „ BVsder v Kamnik. „ 10. „ 10 „ zveter v Kamnik (ob oAđaljab in prainikih). Prlbod v I.Jubijano (drž. kol.). Ob 8. nrl 61 minut zjutroj iz Kamnika. „ 11. „ 1B „ dopoludne iz Kainnika. „ #. „ 2O „ xvečer iz Kamnika. „ 9. „ 55 ,, zveder iz Kamnika (ob nedeljah io praznikih.) Srednje-evropaki £as jš krajnemn Attsu v Linbljaiii za 2 minuti naprej. (12—117) Jutri na >v. S*ša\)*grs Telea* dan vojaskTkodt. Znvotok ob -A. uri. Otrool prosti. Ustopnlna 20 kr. K tunogobrojuemu posetu Tabi najuljudneje z velespoStoviinj«m Učenec zmužen slovenskoga in neuifike^a jezika v besedi in pitari ter dohrejfn ziidrtsinju. vaprcjm« ne tako| w trgovino meA«ai«Ctt bla^cM. Prest iiua oni, kateri j«t se v tem malo izarjen. — Ve6 pov« iz prijjkaootti upravništvo „Slov. NHroda". (.^8-4) VIZ1TN1CE pnporc>*H „flmredrm Tiskarna" po nisk«j ceni. Zahvala in priporočilo. Podpisana vdova diiimikarske^ii luojstra Ivinu* Pošvnr-Ja n>i-znanjaui alavneuiu obćinstvu, da mi je visoka gosposka dalnje izvršavanje dovolilu in dusodanje^ft poslovodjo gospoda Antona. Rogel-a kot takova potrdila. — Uljudno hb zabvaljiijum za zabpanjo in delo, ki je jžtilne vladu z dnu 12 maja KSiKJ, At. G57H, oziroma slavnija inu.itne^a inA^istrata z dtić *28. tunja 18t).'t, At. 10.407, npravićKiitiga in potrjem^a p^alovodj« g. Autoua lt<>«£«*l-ii, tur jiiiiirini za skrbno in dobro poatrežbo. V Ljubljani, dne 2». maja 1893. (587) Z odličnim BpoStovanjein Anton Rogel Elizabeta Pošvar odgovorni poslovodja. V Križevniških ulicah št. 6. Kongresni trg r lastnćjn pavajonu -o Camera #bseara 1 žive ulične podobe. « J, Po novo konstruirani rolleksni |«iami »• ▼•« m oseb« in predmeti, ki se aavhajajo v oJu^tiji odbija!- g" £1 uika (retlektorja\ naravno vei-no v originalnih bojah s prostim očesoin vidijo in natanko spoznajo ] to je g* ? jako mikavuo in zabavno za vsak stun in vsako £ •^ starost, e druge strani ia. aficfio m mladino jako p 9 poućno ter je napravilo senzacijo v najvećjih raoatib. m "3 Ha mnogobrojni povet uljudno vabi P JJ z velespofitovanjem o o KlcmeMilnft Laucr. » g Ustapnla* 20 kr, voj&ki do narednika, — {bis—8) đijaki in otroci 10 kr. Odprto od 8. ure zjotra] do 7. ure zveter nspretrgano. Kot prodajalka ali Uagaj&iearica. 1A<>« nluibe neka gospica; rncjjH, v ćuli ujonar-biji uvfiUinejfa krepćula »a ?.elod«c (ob jcdrunn v/.lir jsko fini kaL*)vt>*U oouhiio ko suuii.o U1hi;o) H plja^ejal B Jedna klimi navslvl, m da aw ne dA uoboduu x vabiti po mkiikih niMnuvrih mu Ah tako poiiipo/nth reklninih, iiu^o da bUgovoli pri uuro^ovanjti našo tvrdko natanko uvažuvatt. Z v«li*8po8tovanjt ni (574—2) Tovarna za Plinski pivni grenčec Henrik & Adolf Finger v Plznu. Ravaokar je izišla v moji zal<>/J)i: f ,Podoknica'iz opere Jetiarskiplemiui',: j Transkripcija za klavir. | ' Priredil ICarol Hoffmelster, ! i Gena 50 kr., po pošti 53 kr. (ft67—2) Knjigama L Schwentner v Brežicah. j Solidno, zložne ;j4j 8) niiKMic in Čudovito ceiu'iie stole vsiiko vrsft« i»onui»i prva kranjska tvornica g-~~ za uposlimo ]»ohiš(vo VHEBH silino iz ii]>jH>jeii«i^;a jT^ff iiiusivni'^a lesu II Jos. 7erbič-a 1 v Bistri U po^tit ItororuIcK. ja^^g s Cepilna tečaja o zelenem cepljenjn ameriskili trt. Vsled sklepa vHeHlHvm*gn dfželnrgu odboru z dno 26. t. m Jt 5095 bodeta letos le-ležiLi, z^Usi iiHj 8e piHm^no pri podp'BHDBiu vodstvu 11 »Jdulje «lo 4. jii-ui|ifc zveocr. 01 KrS«P(f« in Grma zelo oddaijeni vinugiadiuki piutiijo hitiko za deiiuriio podporo 1 £l«l. 11» dnu. Prošnji priložiti morHjo taki prošeci le tnnbrirnna potrdila svojih goepodov župuikov, dn oo istinito revni pa naptvdka željni posestoiki viintpr«di>v. Preč«stiti gg, ftupnibi napro-šeni bo pa ttajuljutineje, da to naznunilo Ijudem objaviti izvolijo. Vodstvo deželne kmetijske sole na Grmu dro 29. maja J893. JB. Dolenc9 vodja. f§ t a j 0) r s k a 4 e v. o 1 n a Rogaska slatina Tempeljski- in Styria-vrelec« Si'^žu |>olnil«kv \r. novozgrufeiicuru rovu z rjnv«) nuli, ki ju od nelcdaj veliko koriHti zlauti v nhirnji bol. /ni prehavnlh organov in ki ju ob jedneiu Jako prijotna osvožujoča pljada, SJa^"* se ~n& sm© zamenjavati "^H z raznimi kiselicuiui, ki tie pad imcmmi rKorušku kiselica" (UohitHchorl Hpravljajo v trgovino. (,']98—2) DoblTa ae: l'ri Hlatinuritvii v Uotrutcii in tta Slatini; v LjuhlJHiii v veduo bvl'Ži napolnit\i v v.soh proilMtuiuintli mliiernlniti vod, v Npoce-rijskili prodajaltituiili iu drotfimrijn.li, ki m> iiiidoliruin ^lasn, t«r v Ifkanmh. ^tfj^^ m# B B • _ t M ■ jnko elegantni, fini in raočni dobivnjo se pri meni ftkoii Uto in 4*n in ^^^^^ ■ ^y ^/ H sicer v taeh bttrvah, kftkor rođene, modru, siva in ulivno po 6, 7, 8, 9, ■ ■ |& ma ^^ ^^ _ — M ■ ^^ ■■V ■ ^^ ■ ^ ■ 10 gl(1' in v*'e J*° V0*ki coni đo 3a gld- ~ *«JV«*J» *»lorf» naJUpllfc H ■ ^F ^^ ^^B ^^V ■ I MM ^^B ^^m M ^^» mM m trikolesnih Btefanila-VOzldkOV za sedeti s streho in brez strehe po I III III II W I I #11 -K I ■ ■• •- ■■ ' 7 glđ. m viiio.] (3S7-U) %0 \m UVII ¥ Ulilvlll' '.AJsrTOlSr OBREZA w tapecirar, v Xjjio.lol3a.xil, Šelenburgove ulice. ^■^■■■■■■^■•^■■■■■■■■■■■■■■■■■■B 90F* Prizuaoo nMJcenttjii krnj za kupovmij« otro£jih vocifikuv ! Hajboljše sredstvo proti kužnim boleznim! -\ * »\** ****** i 2, Prospekti /.aHtonj, Vsw*^^^^^^^^^ Zaloga v Ljubljani pri .1. liliiiiigcr-fii. Ravnateljstvo: v kopališči Radenskem (Štajersko). wGostilna „Pri Raku" S yy Krakovslti nasip št. 4. 2 W Raki in ribe Ji r^ •« ni. — V moji tcostilni ^ K# ne toči veilno uveze K«»l»r|«*»<» iimrcuu pivo ^^ \^m "i iiamviiii %1hh, a postreiba ju tufna ter dohć ^1 ^^ niM>6toviiiii ^sf. pisti v-.ulc .<■• puo r«iuoiit«»trkt> n kuzaloui Hckiind, ^H ^B ki j.iko iiHtitn^tiu ^riidi'i, i;i Auduvitu ni/.ku c» nu ^H I samo 3 gld. 15 kr. a. v. I ^H iu dotu \Hiik iiiiro^i-viili'c tuke žepne ure, ki hu na- ^B H| miša tui ta list, tiuli k ti-j uri prikladno verlžlco ^H H !z;a,3tor^.j- B HQ S to citiio ni poi>la(\itn) niti drht, kmno-li H| HH inati-rijiitF /;111» naj hc vsitk po>uri, ki Hi\iniali im- |H Hl i« čiti te krasim un\ kutt-ro Urož zudrJku nn/,i«j ^H HB vzpri'ieiiiHin, čo nu bi komu tiiln vitiA, zbok 6eHiu~ ^H JJ je to nnroAilo bru/. ri/.ik:i. ^| ■■ Dobiva bL-, ilnkler doi^o znloga truJH, proti ^H ^M c. kr. po6tnuuiu povzutjii, ali pn čo »o popruj H| ^H ik'imr vpodljti. |^| I Izvozna trgovina z urami BLODEK 5 I iiuiuij. ii./:b m. I ^B Opomnja: Ti' uru ao poiibuo prikladtie za ^| S blrmanaka darllat (584—1) B Slomi kuteremu bo jodina nalogu, ohiakavati kramarje in goatilne, veSft posebno nerafikt-mu jeziku in zgnvoron, dober pomi-jalec, ki zHiiiore polomiti uekaj kavciji«, ne tHkof vsprejine *t* ŠlajerMko In Koruiikn. l'Uittln ov. Narodu44. (68t» 1} Hiša na prodaj. Na ŽHezniški postaii Liue proda Re lifna it. 2 zaradi odpotovanja. Ista je prikladna za gostilno ni (>iob in veliku k'et. — Već se izve pri pnseHtniku v La/ab. (r>H&> molitvenkov ivlAl. UtiliĐIjll \m^^T vsake vrste I in ,Um n, ArMa vsl0Skip;ir„"am' (Josip C. Geroer) (M<^ ' ao°/„ 3O./„ *<> skem jeziku. \ r / v / > 40o/0 popusta. ■ ■\dro[]??]e^ ir X inKlioni ' ce»iimkje<»ui»iti i vi»okoć»8t.L ublian- V I__J I II III išTt III* w ■ i | BkrKa ki.«w>. W J-^J **K*r±J*A±-L+* i »» zal.t.«v;.n|o broz j I I &ko6)8tvH. ! I plačno. I ^-------__.------ffc (Ustanovljeno leta 1837.) ^R----------------fn Vsled tega, ker je sezona pri kraj/, . • ^^^ «s$^@ razprodajajo se $&f$s> 4 a\ \L\ ) po tovarniški cenr i*tfllJ*^ ^^r i||r||^^ ^^^^ na Starem trgu ^u ^. A $enediki~u. Ljubljana Mestni trg št, 10. Najboljde iu najceneje kU|)UJH HH železo, železnina, okove, cement itd. pri Andrej Druškoviču v Ljubljani im M**wtiiem (r«u h\. 141. Zalog: sl nagrobnili križev, štedil-nikov, finih žag, leđenic ([,4i__4) po najnižji ceni. Ljubljana Mestni trg št. 10. JLsdttjatelj in odgovorni urednik: Josip No Ili. Lastniua iu tisk HNdrodoe Tiskarne*.