Naročnina mesečno 25 Din, za inuzem-»tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletne 96 Din, n inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi «1.6/111
SLOVENEC
Telefoni nrednKtvaj dnevna fioiba MM — nočna »94, 29M In MM
Am iMmj.
ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia K). 349 za inseratej Sarajevo it v. 7563, Zagreb Mv. 99.011, Praga-Dnnaj 24.797
Uprava: Kopilar-jeva 6, telefon 2993
ponedeljka ki Амн po praznik«
Avstrijski konhordat
»V trenutku, ka zadnji polnočni udarec naznanja L majnik leta 1934, to je dan, ko stopi v veljavo nova avstrijska vladavina, si štejem v čast, pozdraviti v predsedstvu avstrijske zvezne države predstavnika Njega svetosti papeža Pija XI. in prositi Vašo ekselenoo, naj sporoči sv. očetu, Kristusovemu predstavniku na zemlji, zahvalo ln spoštljive pozdrave Avstrije. V znamenje trdne vezi, ki bo poslej vezala Avstrijo in Sveto stolico, sem podpisal slovesno pogodbo, ki je bila sklenjena med njima 5. junija; to je prvi čin vlade nove Avstrije. To je po 80 letih prvič, du je prišlo do podobnega svečanega konkordata med Sveto stolico in Avstrijo, in zame je velika čast, da kot načelnik države podpišem bo listino, s katero katoliška Avstrija naslanja svojo usodo na skalo svetovne rimske cerkve.«
Te besede je izpregovorl g. Шк1ав, predsednik avstrijske zvezne države, ko sta v njegovi navzočnosti kancler Dollfuss in pa-peški nuncij msgr. Sibilia izmenjala rati-fikacijsko listino o konkordatu. Konkordat med Avstrijo in Sv. stolico je zadobil spričo teh besed poseben pomen. Sedanjega sv. očeta Pija XI. nekateri publicisti že nazi-vajo »papeža konkordatov«, tako veliko je število konkordatov, ki so bili sklenjeni za časa njegovega vladanja; kljub temu ima ta konkordat svojo posebnost, in sicer to, da je bil sklenjen z državo, ki se po svojem vrhovnem glavarju naziva katoliško Avstrijo. Ta ni katoliška samo po svojih državljanih, ki so po ogromni večini občani rim. katoliške cerkve, katoliška je tudi po svoji vladi in po duhu, v katerem hoče Dollfusso-va vlada tudi vladati, kakor sama pogosto zatrjuje. Pogajanja s takšno vlado niso mogla biti težavna, ker so se predstavniki Sv. stolice zavedali, da obstoji na strani drugega pogajalca dobra volja in da torej lahko spregledajo marsikatero določbo, ki bi jo sicer morali staviti v konkordat, ko bi šlo za pogajanja s kako drugo vlado, oziroma državo. Saj je prav konkordat z Nemčijo pokazal, da je tudi še tako precizna listina s še tako lepimi določbami navaden »chiffon de papier«, ako na nasprotni strani ni dobre volje, ako išče ta samo neposredne politične koristi, ki naj bi državi ali njeni vladavini prinesla pogodba z najmogočnejšo moralno silo tega sveta, ne da bi imela pred seboj višjo in trajno blaginjo, ki naj jo prinaša njenim državljanom harmonično sožitje med cerkvijo in državo.
Po razlagi samega prosvetnega ministra dr. Schuschnigga daje nov konkordat v primeri s prejšnjim večjo neodvisnost in svobodo Cerkvi; tako n. рт. odpade »placetum regium«. Položaj v škofiji ostane neizpre-menjen, samo apostol, administraturi Inns-bruck-Feldkirch in Burgenland izginete ker je bil v načelu dosežen sporazum, da se ustanovi lastna škofija Innsbruck-Feldkirch s sedežem v Innsbrucku in z generalnim vi-karijatom v Feldkiehu; ustanovi se »prae-latura nullius« za Gradiščansko s sedežem v Eisenstadtu. Izvedba tega sporazuma je vezana na poseben dogovor, ki zadeva ustanovitev stolnega kapitlja v Innsbrucku; vprašanje te ustanovitve je odvisno od dr-žavnih-finančnih razmer; sploh ne prinaša konkordat nikakih finančnih obremenitev za državo, ker je njegova izvedba, kolikor zadeva nove ustanove, vezana na položaj državnih financ.
Škofe imenuje sv. oče, prej pa izrečejo o Imenovanju svoje mnenje posamezni avstrijski škofje. Volivna pravica metropolitan-skega kapitlja v Solnogradu ostane, vendar sme kapitelj izbirati samo med tremi kandidati, ki jih predloži kapitlju Sv. stolica. Pred imenovanjem škofa ali koadjutorja z nasledstveno pravico bo Sv. stolica vprašala avstrijsko vlado, ali obstoje razlogi splošne politične narave proti imenovanju. Dodatni protokol konkordata določa, da ima Sv. stolica za primer, da ne pride do sporazuma z vlado, v tem pogledu pravico imenovati škofa po svoji volji. Kanoniki se imenujejo po kanonskem pravu, glede zasedbe drugih nižjih beneficij odločajo cerkvena oblastva. Poučevanje bogoslovja se vrši po cerkvenih predpisih, vendar se izvedbe glede na poseben značaj teološke fakultete izvršijo sporazumno med predstavniki državne in cerkvene oblasti. Poučevanje v bogoslovnicah, kakor tudi poučevanje veronauka je vezano na »missio canonica«.
Konkordat vsebuje določbe glede razmerja cerkve do šole, glede nadziranja pouka in glede uvedbe veronauka; zadevne določbe se ne razlikujejo od dosedanjih. Ako bi hoteli kateri škofje izpolniti sedanji šolski sistem, potem nosijo sami stroške za izvedbo te izpopolnitve, dokler se državne finančne razmere ne zboljšajo. Cerkev ohrani vse svoje dosedanje pravice glede nižjega in srednješolskega šolstva; njeni redovi in kongregacije bodo imeli kakor doslej pravico ustanavljati šole te vrste, toda pod pogojem, da se ravnajo po državnih zakonskih predpisih. V smislu konkordata bo imela uprava taksnih cerkvenih šol, ki na podlagi števila vpisanih učencev lahko dokažejo, da je bila z ustanovitvijo teh šol razbremenjena državna uprava, pravico do državne podpore, ko se gospodarske razmere v državi zboljšajo. Ta določba je izredne važnosti; ne gre namreč samo za to, da država pospešuje katoliško zasebno šolstvo, temveč tudi konkordat postavlja podlago za
Delo na sporazumu med Francijo
Ш* flfllif A Berenger je imel sestanek z Mussolinijem - Barthou pojde v Rim, Л IUIIIV za njim Beneš - Rešitev Podonavja mogoča le v sporazumu z Italijo
Poljska želi imeti popolnoma svobodne roke
Pariz, 3. maja. b. Javnost ie ni obveičena o poročilu, ki ga je na včerajšnji vladni seji podal irancoski zunanji minister Barthou o svojem obisku t Variavi in Pragi, vendar pa se čuje, da sta se pri tej priliki proučevala v glavnem dva problema: razorožitveno vprašanje in položaj češkoslovaške v Srednji Evropi. Kar tiče prvega problema, kaže, da je v tej smeri dosežen edino nek sporazum v Variavi, čeprav ne v absolutnem smislu irancoskega stališča. Poljska sicer ne bo nastopila v Ženevi s kakim inicijativnim predlogom, ne bo pa šla v kak sporazum, k; bi jo kakorkoli vezal. Poljski zunanji minister Beck pa bo interveniral ▼ smeri irancoske varnosti, kakor tudi glede kontrole nemškega dopolnilnega oboroževanja; imel bo neke vrste posredovalno vlogo. Poljsko-nemški ne-napadalni pakt bo Poljska prikazala kot primer, kako je treba zavarovati meje in mir, in bo poudarila, da naj pri temu primeru sledijo ie druge države, zlasti pa, da se na tej bazi zgradijo iranco-sko-nemški odnosi. Da Francija ni absolutno nenaklonjena taki rešitvi, dokazuje vest, da bo v kratkem potoval ▼ Varšavo irancoski vojni minister maršal Petain, ki bo s poljsko vlado in vojaikimi krogi proučil vprašanje irancoske varnosti, kakor si jo zamišlja Francija in kakor jo razodeva Poljska. Na ta način bi, se lahko našla zlata sredina.
Drugi problem je položaj Češkoslovaške ▼ srednji Evropi, Iti je zaradi njenega geograiskega položaja zelo pomemben tako v gospodarskem kakor tudi v političnem pogledu. Francoska zastopa stališče in to prepričanje je pričelo prevladovati tudi v Pragi, da je rešitev srednje-evropskih problemov možna samo ob skupnem sodelovanju z Italijo. S tem dejstvom se je po izjavi irancoskega zunanjega ministra Barthoua pomirila tudi Praga in sedaj se dela na diplomatskih pripravah za potovanje Barthoua m za njim dr. Beneša v Rim. Kot prvi korak v tej smeri se lahko smatra obisk
predsednika zborničnega odbora zu zunanje zadeve Непгуа Berengera pri šefu italijanske vlade Mus-soliniju v Rimu. V francoskih političnih krogih vlada precejšen optimizem in se sploino poudarja, da je mnogo izgledov, da -e doseže eporaztuu med Prago m Rimom.
Po rimskem paktu se smatra kot prva etapa za sodelovanje v Podonavju sporazum med Rimom ln Prago, kot druga etapa pa sploina rešitev srednjeevropskih in p«>donavskih problemov.
Pariz, 3. maja. AA. Kakor piše rimski dopisnik »Matina« je trajal včerajšnji sestanek med Mussolinijem in predsednikom senatnega odbora za zunanje zadeve Berengerjem celo aro in je potekel v zelo prijateljskem tona. Sestanku je prisostvoval tudi francoski poslanik v Rimu de Chambrun. V iaerodajnih italijanskih krogih, pravi med drugim
dopisnik »Matina«, naglašajo, da je rimski obisk Berengerja, čeprav ni uradnega značaja, zelo velikega pomena za razvoj dobrega razmerja med Francijo in Italijo.
Vprašanje vstopa Rusije v Zvezo narodov
Pariz, 3. maja. AA. Havas poroča« »Oeuvre« misli, da je bilo pri predvčerajšnjem obiska sovjetskega poelaniškega svetnika v Pariza Rosenbergn pri Barthoaju govora zlasti o m^r^ bitnem vstopa Sovjetske Rusije v Društvo narod jv. Lis* pravi, da Poljska sicer ni videti navdur a nad morebitnim prihodom Sovjetske Rusije v Ženevo, vendar pa nič ne kaže, da bi hotela proti tema nastopiti. Sicer pa, zaključuje »Oeuvre«, je bil eden izmed smotrov Barthoujevega potovanja v Varšavo tatfi zboljšanje odnošajev med Moskvo in Varšavo.
Sestanek Jevtiča z Mušanovim
v ponedeljek 7. I. m. v Sofiji
Sofija, 3. maja. m. Vče-raj je predeednik bolgarske viade Ln zunanji minister Mušanov imel daljši sestanek z jugoslovanskim opolno-lnočenim ministrom v Bolgariji dr. Cincar-Mar-kovičem. Po tem sestanku se je zvedelo, da se bo jugoslovanski zunanji minister Jeftič pripeljal do Caribroda z navadnim vlakom v ponc-Ijek 7. L m. ob 9 dopoldne. V Caribrodu bo Jeftiča čakal poseben vlak, ki bo odpeljal takoj proti Sofiji, kamor prispe ob pol 11 dopoldne.
V zvezi z obiskom Jeftiča v Sofiji je snoči nujno odpotoval v Belgrad jugoslovanski poslanik v Sofiji dr. Ci.ncar-Markovič, ki sc bo sef'"l z bolgarskim poslanikom na našem dvoru g. KjoseivanovLin, s katerim bosta določila
Dunajske vremenska napoved: Zelo oblačno, soparno vreme. Mestoma dež, mogoče tudi nevilvte. Naraščajoče poslabšanje vremena od severozapada som s sledečim nazadovanjem temperature.
Mala zveza prizna sovjetsko Rusijo
Pogajanja se bodo zaključila junija meseca
Praga, 3. maja. b. V zve®i s pogajanji za priznanje sovjetske Rusije od strani Male zveze trdijo »Lidove Noviny«, da se bo to priznanje in s tem tudi vpostavitev rednih diplomatskih odnosov izvršilo prihodnji mesec. Tituleseu se bo koncem meseca maja sestal s sovjetskim zunanjim komisarjem Litvinovim v Ženevi, kjer bo osebno zaključil pogajanja. Vprašanje Besarabije se bo po zaključeni konvenciji o definiciji napadalca odstavilo z dnevnega reda. To vprašanje se bo uredilo na isti način, kakor so
se uredili poljsko-nemški odnosi. Vprašanja, ki se morajo še urediti med Romunijo in Rusijo, niso političnega značaja. Tu gre za zlato podlogo romunske narodne banke, ki je za časa vojne bila prenesena v Rusijo in za nekatere zgodovinske spomenike, ki so jih Romuni za časa nemške invazije prenesli v Rusijo. V političnih krogih so prepričani, da se bodo na sestanku med Titu-lescom in Litvinovim rešila vsa vprašanja, ker je sovjetska vlada pripravljena, da gre Romuniji v znatni meri na roko.
razvoj javne konfesionalne šole. Čeprav nI sedanji konkordat menjal sedanjega značaja javnih šol, vidijo avstrijski državniki v konfesionalni šoli v smislu konkordata končno rešitev šolskega vprašanja, za katero stremijo.
Čl. 7. obravnava vprašanje sklepanja zakona. V bistvu se zadevne določbe ne razlikujejo od sedanjih. Avstrijska država priznava zakonom, ki so bili sklenjeni po kanonskem pravu, polnopravnost; torej imajo vse pravne učinke, ki so zvezani v smislu državnega prava s sklenitvijo zakona. Avstrijska vlada je glede zakona priznala Sv. stolici še drugo pravico, in sicer isto, ki jo vsebuje konkordat z Italijo. V smislu avstrijskega konkordata namreč so v zakonskih zadevali pristojna cerkvena sodišča; razsodbe teh zadobijo pravno moč šelev ko najvišje državno sodišče pristane na izvršbo. Vprašanje ločitve same ostane v kompeten-ci državnih sodišč. Ta tudi odločajo glede premoženjskih sporov v tej zvezi. Jasno, da niso cerkvena sodišča kompetentna v zadevi zakonov, ki so jih sklenili nekatoličanl
Določbe glede priznanja cerkvenih praznikov so ostale nespremenjene. Poenostavljeni so predpisi o naseljevanju redov. Za nas, ki se zanimamo za usodo bratov na Koroškem, je važna določba, da smejo upravljati škofije, postati župniki ali poučevati verouk v javnih šolali le avstrijski državljani; nadalje morajo ti duhovniki dovršiti vsaj 3 letnike v kaki avstrijski bogosilovnici ali na teološki fakulteti z n e m š k j m učnim jezikom, all pa na kaki papežki šoli
v Rimu. To se pravi, da bi naši bogoslovei ne mogli postati župniki na Koroškem. Edino župne upravitelje in duhovnike, ki samo začasno poučujejo veronauk, lahko država oprosti te določbe.
Cerkev bo poslej svobodno razpolagala s svojim imetjem, ki ne bo več pod državnim nadzorstvom; edino tedaj, ko gre za izpre-membo v cerkvenem premoženju, ki bi naložilo državi novo breme, je potrebno za izvršitev te izpremembo privoljenje državne oblasti. Cerkev sicer lahko svobodno nakupuje in prodaja premičnine in nepremičnine v okviru državnih zakonov.
Država bo prispevala za _ vzdrževanje Cerkve iste zneske kakor doslej. Tako ostanejo kongrua in dotacije za bogoslovnice neizpremenjene; tudi glede razmerja verskega fonda do države ni nastopila nikaka iz-prememba. Cerkev ima nadalje popolno svobodo, da izvršuje dušno pastirstvo v bolnišnicah, ječah itd.
Konkordatu je dodan poseben dodatni protokol. Ta vsebuje značilno določbo, da mora biti katoliški tisk glede rnzširjevan.ia katoliških načel popolnoma svoboden. Nadalje tvorijo organizacije, ki imajo pretežno verske namene, del katoliške akcijo in so podrejene svojemu škofu. Te so popol-nomn svobodne glede organizacije in ndej-stvovanja, prav tako je zajamčeno svobodno udejstvovanje katoliškim mladinskim organizacijam, ki so podrejene škofom; držnva omogoči katoliški mladini, da izvršuje verske dolžnosti in da se vzgaja po katoliških načelih.
končen programi bivanja našega zunanjega ministra v Sofiji. Predsednik vlade bo priredil na čast našemu zunanjemu ministru večerjo, po kateri bo velik sprejeim. V torek 8. maja pa lm g. Jeftiča sprejel bolgarski kralj Boris. V zvezi s potovanjem g. Jeftiča v Sofijo odpotujejo v Bol ga ri jo tudi jugoslovanski časnik a r j i \z Bol-grada, Zagroba in Ljubljane.
Bolgarski obisk v Jugoslaviji
Sofija, 3. maja. m. 19. maja odpotuje v Jugoslavijo okoli 30 bolgarskih pesinikov in pisateljev, da vrnejo obisk našim članom Penklufon. V Jugoslaviji ostanejo 5—6 dni. Poleg njih se pripravljajo na izlet v Jugoslavijo tudi člani Bolgarsko-jugoslovanskega združenja iz Sofije. Doznava se, da se bo oib tej priliki vršila v Belgradu slavnostna seja Juposlovansko-bolgarsike lige, na kateri bo govoril predsednik Jugoslovansko-bolgarske lige v Belgradu, bivši rektor belgrajske univerze Mitrovič. Istotako bo govoril predsednik Jugoslovans'ko-lx)lgnrsikega društva iz Sofije Di.mo Kasazov, bivši bolgarski prometni minister v vladi Camkova, V ponedeljek 7. maja odpotuje iz Sofije v Jugoslavijo večja skupina bolgarskih zdravnikov. Cilj njihovega obiska jc medsebojno spoznavanje
Ln proučitev sanitotđkih razmer v Jugoslaviji. ★
Španska vlada dobila zaupnico
Madrid, 3. maja. p. Danes se je sestala poslanska zbornica, ki je debatirala o zaupnici vladi. Voditelj katoliške Action Po-pular Gil Robles je izjavil, da je za to vlado, katere obstanek je popolnoma upravičen, ne radi kompromisa, temveč, ker sloni ta vlada na programu pomirjenja španskega naroda. Debata je bila zaključena s prehodom na dnevni red, ki je vseboval zaupnico vladi. Za vlado je glasovalo 226, proti pa jo bilo 47 poslancev.
Politični požari v Nemčiji
Leipzig, 3. maja. p. Na lipskem tovornem kolodvoru pri Kirchstrasse je danes iz neznanih vzrokov izbruhnil požar. Pri tem' je zgorelo ogromno skladišče lesa ter druga postajna poslopja. Gašenje je bilo zelo otežkočeno zaradi velike vročine ter pomanjkanja vode. Vendar ee je posrečilo požar lokalizirati.
Augsburg, 3. maja. p. V zvezi s požarom velike prireditveno dvorane Grosse SSngerhalle jo danes augsburška policija priredila v oni četrti mesta, kjer se nahajajo delavske barake, veliko racijo. Pri tej raciji je našla mnogo orožja ter ilegalnih spisov in brošur, katere je vse zaplenila. Toda sledu za krivci ni mogla najti. Aretirala je ob tej priliki tudi mnogo oseb. Po drugi uradni nemški vesti je bilo 23 SA mož ter gasilcev prepeljanih v bolnišnico, ker so bili zastrupljeni 7. dimom. Iz tega je razviden velik obseg požara.
Političen umor v Romuniji
Bukarešt, 3. maja. TO. Polkovnika Tano, ki je bil oblastem naznanil polkovnika Prekupa, ki je z nekaterimi tovariši zasnoval zaroto proti režimu, so našli ustreljenega v mestu Cluju. Napadalci niso znani, so pa gotovo člani lašistične Železne garde.
Velika suša v Bolgariji in Romuniji
Sofija, 3. maja. k. Suša v Bolgariji je naravnost katastrofalna. Poslanci so danes vložili na vlado interpelacijo, v kateri zahtevajo, da se takoj prepove ves izvoz žita iz Bolgarije. Pomladanska suša je namreč že uničila vso setev in grozi za letos vsej Bolgariji lakota. Knaka suša vlada tudi v Romuniji.


Upu«—
—чцшц
SARGOV
KAL0D0NT
PROTI ZO BN E M U KAMNU
Preureditev političnega življenja
f.	Stranke prenehajo - Politično obstoja samo
Ш/	domovinska fronta - Vse katoliško kulturno
delovanje bo osredotočeno v Katoliški akcij
Dunaj, 8. maja. b. Vlada bo danes v uradnem listu objavila prvo naredbo po novem zakonu o pooblastilih. Naredim se nanaša na priznanje in zakonsko zaščito domovinske fronte. Naredba predstavlja torej popolno in končno likvidacijo vseh političnih strank, namesto katere stopa sedaj domovinska fronta, ki politično absorbira vse državljane, ki zastopajo stališče samostojne krščanske nemške korporatlvne zvezne države Avstrije. Na prisilen razpust dosedanjih političnih strank ne mislijo, ker bodo itak v najkrajšem času same izginile s površja političnega življenja. Ta usoda doleti predvsem majhne nacionalistične skupine. kakor sta n. pr. Landbund in Pangor-
Železniška zveza Dravske banovine z morjem
mani, ker te skupine ne bodo zmožne, da dolgo vzdržujejo drag strankarski aparat, to tembolj, ker so pristaši teh strank prešli po večini v nacionalne vrste. Ce pa bi te j skupine pod svojim imenom vršile prikrito n a rod no -«o cl al is ti čn o propagando, bodo od oblasti prepovedane. Zaradi tega se pričaku- ! je, da bo vodstvo Landbunda in Pangerma-nov v kratkem izvršilo popolno likvidacijo. I Krščansko-socialna stranka bo istotako likvidirala svoje delovanje, ne pn programa in ideje. Obstojala bo naprej v Bauernbun-du, ker bo na stanovski bazi organizirano , vse kmetsko in obrtniško ljudstvo v državi, I medtem ko bodo dosedanje krščanske kultur-' ne organizacije združene v katoliški akciji, j
Arabija se osamosvojuje
lb n Saud je zavoje val Džemen — Anglija v skrbeh
Londcm, 3. maja. b. An^ieđka rlade pozor -
no zasleduje r-azvoj dogodkov ▼ Arabiji in eo merodajni krogi v precejšnjih skrbeh. Uradno doslej še ni potrjena vest džeinensikega imama. vemdaT pa ni razloga, da se v resničnost te vesti ne d vomi. Razen tega je si^n-nno, da je popolnoma strta vojaška moč dženietnskiii čet in dn bo ▼ par dneh lcralj Hedžasa. Hvn Sand, aibeohrten gospodar v Džemeoiu. Velika Britanija si ne dela nobenih iluzij in je prepričana, da bo hedžaski vladar takoj proglasil anekaijo Džfvrbena. Seveda bodo s tem postavljene mte-reeirane rfclasti pred usodna vprašanja, ker bo
od^ej Ibn Saud gospodar največjega dela arabskega polotoka in bo tako brez dvoma spravil r življenje idejo enotne arajiske države, a<li pa vsej federacije arabskih držav poti vodstvom mn Saud a. Diplomatski eotrudniik »Daily Telegrapha« poudarja v z.vezi s tem, da je tn mWj| zajela hitro vso Sirijo. Palestino, Trane-jordanijo in Iraik. Z ustvaritvijo tega načrta bo obenem ogroženo tudi ravnotežje sil na Del j-nem vzhodu. Vsekakor se mora priznati, da je Hbm Sand mož, ki lahko izvrši ta načrt, ker mn zn to ne manjfka ne sposobnosti ne moči in po puJarnoeti med ljudstvom.
Armada katoliške
mladine v Nemčiji
DuKsekiorfska mladinska centrala objavlja statistiko o mladinskih organizacijah, ki so včlanjene v Zven nemških katoliških miladcev (»Katolisoher Jungmamierverband«). Te številke si je v resnici vredno ogledati r času, ko »e zdi. da se we ruši, saj dokazujejo, da je reJšk del sedanje mladine dovieten za idealne eilje.
Stevik) mladinskih -skupin se je povečalo «*i 4560 leta 1909 na 6110 leta 1953. Sikuipaj so MeJe lani 365.000 članov proti 387.000 L 1929. Pade* prihaja odtod, ker so se organizacije v teh štirih lenih dopolnjevale z rojstnimi letniki štirih vojnih let. V rednih letih prihaja v Nemčiji iz šol približno po 1,200.000 učencev in učenk. N »inesto tega j ih je prišlo 1930. leta 793.000. 1951. leta 700.000. 1932. leta 650.000 in 1933. leta 695.000. V tetkočam letu bo zapustilo šole približno 1,300.000 učencev in učenk.
Po navedenem je minljivo, da je število članov katoliških mladinskih organizacij, starih 14 do 17 let, fci jih je bilo 1929. leta priMižmo 200.000, t zadnjih šltirih letih padlo podlo na približno 150.000. Vendar je pn v istem časni naraslo število starejših letnikov, tako da znaša splošni padec samo 22.000 članov.
V	odstotkih se izraža stanje članstva naslednje: L 1929. je bilo 51 odst. 14- do 17 letnih, 28 odst. t«- do 21 letnih. 13 odst. 22- do (5 letnih, ostali so bili starejši. L. 1933. je pa bilo 40 odst. 14- do 16 letnih, 2" odst. 21 letnih. 19 odst. 22-do 25 letnih in 14 odst. starejših letnikov.
Po poklicu je bilo 1953. lcita: obrtnih тајст-cev in jK>inočnikov 90.000, industrijskih rokodelcev Ln delavcev 59.000, rudarjev 12.000, po-mo/.nih delavcev in začetnikov 44.000. trgovskih nameščencev 2S.OOO, uiradnikov 6000, dijakov 14.000. kmetskih sinov, ki delajo na domači kmetiji, 57.000. kmetskih delavcev 23.000. ostalim poklicem je pripadalo 19.000 članov.
Brezposelnih je bilo med člani 98.000, skoraj četrtina vsega članstva. Približno 28.000 je vstopilo v službo prostovoljnega dela, ki ga je organizirala država. Drugi »o našli delo po 600 delovnih taivorih. ki jih je osnovala Mladinska rveza. Ker bo t tekočem letu znatno naraslo itevilo mladine, ki bo zapustila šole, je pričakovati j>oosfcritve brezposelnosti.
Izredno tola-žiljivo je visoko število diuhov-»kih poklicev med organizirano katoliško mladino. Tačas šteje v svojih vrstah 2350 dijakov bagoslovcev; od teh pripada svetnem™ kleru 1400, redovnemu pa 1443. Mimo tega je od 1. 1925. vstopilo v razne verske redove r.a laiske brate 2260 mladih mož.
V	isti dobi (od 1925. dalje) je dala Zveza Baladah katoličanov: vojski 2682 mož, mornarici 482. državni policiji 1819. Te številke hi bile seve znatno večje, če bi bile možnosti sprejema amtnejfte. A od vseh vloženih prošenj je bilo ■prejetih komaj t.8 odstotka.
V	Zvezinem okvirn je 1400 god!b z 12.400 podci. 1Ш) drnmatičnih krožkov s 25.800 člani. f**) pevskih nborov s 14.630 pevci. 740 Snhov-Avh krožkov s 7700 igralci.
Največ katoliške mladine je organizirane v 4kofijnrn: Miinster od.st.. Osnabriick 38 odst.. Pnderborn 28, Mainz 22. Koln 21. T revir 24 odstotkov vse tamkajšnje katoliške mladine
Naši novinarji v Berlinu
Berlin, 3. maja. AA. Včeraj dopoldne ob 10 so šli jugoslovanski novinarji pred spomenik pa dlim nemškim vojakom na bulvaru »Unter den Lin-den* in položili lavorjev venec na grob. Pri tej priliki je imel v imenu jugoslovanskih novinarjev ravnatelj »Vremena* Stanislav Krakov tale povor:
>.Na svojem prvem potovanju po novi Nemčiji se jugoslovanski novinarji, tudi sami po večini bojevniki, poklanjajo po tebi, padli nemški vojak, vsem nemškim padlim vojakom. Oe nas je vojna vrgla druge proti drugim, smo tedanji nasprotniki, a ne ueprijatclii, imeli vsaj fo korist, da smo vza-iemno spoznali drug drugega v tistih trenutkih, ko so na najvidnejši način pokažeta viteštvo in junaštvo vsakega naroda. V znamenje tega globokega spoštovanja, ki smo ga v tistih dneh pridobili zate in tvoj narod. te. nemški vojak, danes pozdravimo s svojim poklonom in s svojim molkom«
Jugoslovanska-CeSkoslovaška Liga opozarja na simfonični koncert, ki se bo vršil v okviru češkega tedna v proslavo 50 letnice smrti sklndatelja B. Smetane, v petek, dne 4. t. m. ob 20 v Unionski dvorani in na katerem izvaja operni orkester pod vodstvom ravnatelja M. Poliča Smetanovo mogočno skladbo Ma vlnst Vabimo vse članstvo, da не u< le leži koncerta poinoAUviino,
Trgovinska pogajanja z Madjarsko
Belgrad, 8. maja. A A. Ker poteči' dopolnil -ni trgovinski dogovor 7 Madjarsko 15. t m., se začno te dni v Budimpešti razgovori za podaljšanje tega dogovora za leto dni r. morebitnimi ipjpremembnmi. Naš delegat pri teh pogajanjih je dr. јптај Tomičič. šef Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Belgrajske vesti
Belgrad, 3. maja. AA. 5. t. m. se pripelje v Belgrad Einilo S e r g e n t, profesor na parišk-i medicinski fakulteti in član medicinske akademije. Ugledni francoski znanstvenik se bo mudil med nami kot gost belgrajske medicinske fakultete, zdravniškega društva in fiziološkega društva. Za bivanja v Belgradti bo imel prof. Sergent več predavanj.
Belgrad, 3. maja. m. Za višjega tajnika 5. pol. skup. je postavljen v finančnem ministrstvu Franc Mahkorec, višji finančni tajnik iste položajne skupine. — Strokovni izpit je položil danes r ministrstvu *n trgovino in industrijo prof. T-ooe K r o i L
Belgrad. 3. maja. m. Združenje mlinske lndo-strife je poslalo kmetijskemu ministru prošnjo, naj o priliki trgovinskih pogajanj z Avstrijo zavaruje del kontingenta pšenice, ki bi se izvažala r Avstrijo, bodisi kot bela ali pa črna krušna moka. Združenje naproša nadalje kmetijskega ministra, naj ukrene vse potrebno, da bi se pol kontingenta pšenice lahko izvozilo kot moko pod istimi pogoji kakor pšenico, namreč da sc za 100 kg moke ra-б«ш» 133 kg pšenice.
Belgrad, 3. maja. m. V sredini meseca maja bo v Skoplju kongres predstavnikov vseh trgovskih 1 korporacij države, na katerem se bodo pretresala vsa pereča goepodanska vprašanja. Na kongresu se bo sprejela budi resolucija odnosno zahteva gospodarskih slojev vee države, v kateri bodo podana skupna strokovna stališča vseh stanov za zboljšanje gospodarskega stanja naše države.
Belgrad, 3. maja. m. V sredini meseca maja pride semkaj skupina odbornikov ратВ?ке mestne občine s pariškim županom na čelu. Belgrajska mestna občina pripravlja zastopnikom francoske prestolice lep sprejem.
Belgrad, 3. maia. m. Francoska skupina gozdarjev, ki јг te dni prišla v našo državo, je odpotovala dalje v Sarajevo. Francoski gozdarji si bodo ogledali nekatera večja naša podjetia v Bosni, nakar
odpotujejo v Dubrovnik, Kotor ra Split.
*
Trocki
Pariz, .3. maja. TO. Trocki se baje poda v Bordeaux, da se tam vkrca za Južno Ameriko.
Bivši minister pretepen
Pariz, 3. maja. c Najnovejša žrtev Stavijskega afere je sedaj senator in bivši pravosodni minister R eno uit. Danes je poslal pariškemu sodišču pismo, v katerem pravi, da odlaga svojo advokaturo. Ko je namreč nedavno Renoult prišel na sodišče zastopat svoje stranke, so ga pariški odvetniki pretepli in vrgli ven iz sedne palače.
Brezsmiselno moderno gospodarstvo
Praga, 8. maja. k. V Žalcu, središču hmeljarstva, so danes sežgali 20 kubičnih metrov hmelja, j in niror iz zaloge leta 1930. Zažgali so hmelj »a-radi tega. da vzdržijo visoke rene hmelja. Vrednost seiganeg* hmelja j« znašala 20 milj. Kč.
Samoumor bolgarskega pesnika
Sofija. 3. maja. k. Na železniški progi nri postaji Prebrov so našli razmesarjeno truplo bolgarskega pesnika R a k i t i n a. Izgleda, Ha je Rakilin izvršil samoumor. ker je bil odpuščen iz državne službe.
Drobne vesli
Pariz, 3. maja. AA. Iz Hamburga poročajo da je tamkajšnje sodišče za zaščito države obsodilo na smrt več komunistov, ki so leta 1932 in 1933 izvr.Uli v raznih krajih Nemčije celo vnsto terorističnih zločinov. Isto sodišče je obsodilo skupino 33 komunistov na razne kazni do 15 let zapora.
Madrid. 3. maja. A A. List »Ahora« poroča, da so španske čete brez krvi zasedle maroško pokrajino Ifti. Tamkajšnji domačini so iz lastnega nagiba izročili okoli tisoč pušk.
Pariz, 3 maja. c. Francoski letalec Dellmottr je danes postavil nov hitrostni rekord na 100 km. Vozil jc i hitrostjo 345.622 kilometrov.
Statistike pokazuje, da naš izvoz po morju
raste leto za letom, in ne samo to, ampak tudi, da že dolgo prekaša naš izvoz po suhem. Iz tega sledi, da moramo na vso moč prometno in gospodarsko podpirati ta razvoj, ki je torej naraven in v vsakem oziru za nas ugoden in zdrav pojav. Za to potrebujemo luke in dobre zveze iz zaledja do njih. Kar se luk tiče, ne bomo gradili novih na škodo že obstoječih, ampak moramo naša sedanja pomorska središča izpopolniti. Takih središč imamo na naši mnogo sto km dolgi obali v glavnem tri, in sicer gospoduje Sušak severnemu sektorju, Split srednjemu in Kotor z Dubrovnikom južnemu delu obale. Železniške zveze z Dubrovnikom ln Kotorskim zalivom so zelo pomanjkljive. Da se doseže tukaj glede prometa čisto novo podlago, gradi se že nekaj let tako zvana jadranska proga Belgrad—Kotor.
Split trpi tudi na slabi zvezi z zaledjem. Po-magano bo tukaj z izgraditvijo unske proge Bihač —Knin, lri bo imela velik f>omen za Zagreb in srednje dele naše države. Gradbena dela so že razpisana.
Na Sušak vodi sicer prvovrstna proga iz Zagreba, Koprivnice in Belgrada. toda severni del države, to je dravska banovina, torej pokrajine zapadno črte Varaždin—Zagreb—Sisak so od morja odrezane, čeravno bi jim bilo naravno izhodišče Sušak. Promet iz dravske banovine na Sušak gre po velikem ovinku preko Zagreba, dočim zveza preko Karlovca skoraj ne prihaja v upoštev, ker je vicinalnega značaja.
Za železniško zvezo Ljubljane s progo Zagreb --Sušak je bil uradno napravljen detajlen projekt trase Kočevje—Vrbovsko leta 1928. Na tej stopnji stoji to vprašanje še danes.
V	čem tičijo potežkoče za gradnjo nove železnice od Kočevja na sušaško progo?
Žalibog naletimo južno od Kočevja na velikansko zapreko, na 300—400 metrov globoko vdrto dolino Kolpe oziroma Čabranke. Ta vdrtina začenja pri Cabru in ponehava pri Severinu. Začetkoma zeva široko z raztrganimi pobočji polnih jarkov; bolj enostavna postaja konfiguracija doline šele v velikem kolenu Kolpe. Jasno je, da te okol-nosti zelo komplicirajo in podražujejo gradbo. Ves problem se vrti okrog vprašanja: ali naj premostimo dolino kar z velikim mostom, ali pa naj se spustimo s traso nizko doli po dolinskih pobočjih do vode, kjer je potem izgraditi le navaden nizek • most? Upoštevši stroške obrata na daljši progi, je le stvar računa, katera rešitev je najboljša. Na trasi Kočevje—Vrbovsko bi ekonomsko in prometno najbolj odgovorjal most visok 80—90 ni.
Ali še druga okolnost nam otežkočuje prehod v smeri sušaške proge, namreč slab in plazovit teren, obstoječ iz karbonskih škriljevcev med Gabrom in Vrbovskem. Uradnp mnenje geoloških ekspertov v komisiji za definitivno odločitev prav-ea za gradnjo železniške zveze Kočevia s sušaško progo je bilo zelo nepovoljno.
Ves problem je bil v teku 7 let temeljito preštudiran.
Varijante iz Kočevja na sušaško progo delimo lahko v tri skupine. Prva je skupina Kočevje— Brod M-or a vi ce, druga Kočevje—Vrbovsko oziroma Srpske Moravice, a tretja je Kočevje aH Ribnica —Delnice.
Ko so leta 1020 začeli s študijami, so priporočali traso Kočevje—G oršeti- Brod Moravice, dočim se je progo čez Brod na Kupi in traso z velikanskim mostom pri Lobiču odklanjalo.
Pozneje se je pa vendar napravilo detajlni projekt trase Kočevje—Brod na Kupi—Brod Moravice. Večina trasarjev zapadnih prog se ni dosti brigala za slab teren in njegovo konfiguracijo. S tem so se obsodile nekatere trase same po sebi kot za naše razmere predrage in deloma nemogoče. Priključek na ogibališČu Brod Moravica, ki leži na usponu 16"/on je tudi zelo draga m komplicirana zadeva.
V	drugi skupini se je zanimal projektant posebno zn zvezo Kočevja—Srpske Moravice v dveh trasah. Ali drž. interes prepoveduje most preko Kolpe visok 120 m, tudi bi se 7 km dolgega predora ne odobrilo.
Prvotni projekt zveze Kočevje—Stari trg— Vrbovsko je imel v vidu posebno bodoči lahki priključek na Črnomelj. Most čez Kolpo je bil nizek, predor med dolinama Kolpe in Dobre dolg 5 kilometrov.
V tem stanju zadeve je posegla vmes »Uprava za gradnje novih železnic«. Trasirala je v terenu proge Kočevje—Brod na Kupi, Straža—Kočevje in Kočevje—Vrbovsko, to zadnje s spremembo, da se je projektiral ipak visoki most čez Kolpo od So ш višine pri Radencih, s čemur se je skrajšala trasa od 56 na 45 km, in končno progo Črnomelj Ogu-lin. Na karti 1:25.000 je uprava študirala tudi še trase Kočevje—Podstenje—Brod Moravice in trase Kočevje—Osilnica—Delnica ter Kočevje—Brod na Kupi—Delnice.
Uprava sama je potegnila zadnjo konsekvenco in je zapustila skoraj popolnoma dolino ter ostala na visokem platoju izpod Snežnika vseskozi na zdravem terenu. Za izhodišče si je izbrala Ribnico v svrho skrajšanja poti; priključuje se ta trasa v Delnicah.
Uprava je prišla končno do prepričanja, da preostaja le izbira uied trasama Ribnica Delnice in Kočevje--Vrbovsko. Eliminiralo se je zopet visoki most pri Radencih in radi skrajšanja gradbene dobe in prihranka 30 milj. Din se je zmanjšalo 5 km dolgi predor pod Lovnikom na 2 in pol kilometra. S tem se je ta trasa zopet podaljšala od 45 na 58 km. Priključek je 3 km severno od posta je Vrbovsko.
Končna odločitev je padla u traso Kočevje— Stari trg—Jadrč—Vrbovsko.
Še nekaj podatkov o odobreni trasi. Dolga je točno 57.3 km, usponi proti morju znašajo 13 do 18.7б°/оо povprečno. Najmanjši radius je 250 m Nova železnica ima značaj glavne proge II. reda r. osovinskim pritiskom 14 ton in dovoljeno brzino 60 km na uro. Predor pri Knežji lipi je dolg 1260 metrov, pod Lovskom pa 2 in pol km. Mostov iz železa ne bo, vsi, tudi 20 m visoki most čez Kolpo, bodo zgrajeni iz kamna. Postaje so: Mozelj, Rajn-dol, Knežja lipa, Cepje, Stari trg, Radence, Severin, ogibališce v bližini Jadrča in Vrbovsko gornje. Priključek je v Vrbovsko—sever, na enaki način urejen, kakor se priključuje sušašlta proga k belgrajski pri savskem mostu pri Zagrebu. — Prometni priključek bo v veliki postaji Srpske Moravice.
Z zvezo Kočevje—Vrbovsko se skrajša razdalja Ljubljana—Sušak za 106 km, ako vpošte-vamo pot preko Karlovca. (Danes čez Karlovec 330 km, čez Vrbovsko 224 km). Ako vzamemo v račun ovinek preko Zagreba, znaša skrajšanje 146 km (od 370 na 224 km). Najkrajši vozni čas Ljubljana—Sušak je danes 9 ur 30 min. preko Zagreba in 13 ur 20 min. preko Karlovca. Po novi zvezi pridemo iz Ljubljane na Sušek % brzovlakom v 5 urah in 52 minutah.
Ako prilagodimo vozni red nove proge današnjemu izmed Jesenic (Avstrije—Nemčije) in Ljubljane, bi vozil brzovlak Ljubljana—SuSak nekako takole:
9.04 odh.	Ljubljana gl. kol. prfh.	20.4Б
9.3(1 odh.	Grosuplje	odh.	19jSB*»i
10.27 odh.	Ribnica	odh.	lftCBorf
10.49 odh.	Kočevje	odh.	1&94
1.1.26 odh.	Stari trg	odh.	17.«
12.25 odh.	Srpske Moravice	odh.	17.00
13Л6 odh.	Delnice	odh.	16.10
14.14 odh.	Plase	odh.	15.07
14.56 prih. Sušak	odh.	14.02
Mnogo se govori v zadnjem času o avtomobilski cesti Ljubljana-Sušak. Toda nova moderna avtocesta bi stala toliko, da bi se dali gradbeni stroški primerjati * onimi železnice. Popravljanje obstoječe ceste bi res ne stalo tako velike vsote. A11 avtobus gotovo odgovarja dobro potniškemu prometu, deloma tudi malemu tovornemu, nikakor pa ne more tekmovati s težkim množinskim tovornim prometom po železnici. Zato bi bil avtopromet le slabo nadomestilo železnice, ki edina more vsestransko zadovoljivo vezati zaledje z dotično luko.
Int. M. KlodiS.
v
Katoliške organizacije v CSR
Kat. društveno življenje kaže r zadnjih 15 letih kraeen razmah. Proti protiverskem prizadevanjem, ki so hotela, v dobi po prevratu popolnoma odstraniti vero iz praktičnega življenja, se ie pojavila pri katoličanih reakcija, predvsem e temeljito organizacijo kat. društev.
Sicer je bilo že v predvojnem času precej kat. društev, toda indiferentnim ali celo brezverskim društvom niso mogla konkurirati. Če pa jih pogledamo sedaj po 15 letih, opazimo velik razvoj in moramo jim priznati velike zasluge za podvig verskega življenja.
Največji razmah in delavnost je dosegel čsl. »Orel«, ustanovljen po zgledu slovenskega »Orla«. Sedaj ima armado 125.000 članov v 1250 enotah. Udejstvuje ee telesno-kulturno in versko-kultumo. Razširjen je po vseh krajih ČSR, najmočnejši pa je na Moravskem, kjer ima tudi svoje središče v Brnu. Svojo moč je pokazal posebno dvakrat: leta 1924. na izletu v Brnu in 1. 1929. v Pragi. Njegove manifestacije, vzorna telovadba in zlasti vztrajno delo za nravni podvig članstva zasluži posebno po-hvlo. Čsl. Orel ima 6 časopisov in sicer 4 češke in 2 slovaška.
Na drugo mesto moremo dati »Združenje kat. mladine« na Češkem, ki je imelo namen zdniižiti vsa kat. društva, kar pa se ni posrečilo. Na Moravskem in Slovaškem je podobna »Omladina«, uetanovliena po zaslugi rajnega nadškofa dT. A. C. Stojana. Značaj obeh društev je versko-kulturni. Organizirata predvsem zunanjo, kmetsko mladino, zlasti tam. kjer ni Orla. ZK.M si jc pridobilo zadnje čase velike simpatije. Obe društvi izdajata samostojna časopisa: ZKM časopis »Rast«, »Omladina« pa dvotedenski »Naša Omladina«.
Velike zasluge za razmah obeh omenjenih društev ima dijaštvo. Srednješolci in visokošolci so organizirani v »Zvezi kat. dijaštva v ČSR« in sicer češka v Pragi, slovaška pa v Bratislavi Srednješolska zveza jc sedaj j resni krizi, ker je vlada prof. zboru na ljubo prepovedala vsa srednješolska društva. Zato ie njih delavnost т zadnjem času ninogokje ponehala. Češko srednješolsko dijaštvo izdaja svoj časopis »Jutro«, slovaško pa »Razvoj«. Uredništvo obeh časopisov imajo akademiki. Poleg tega izdajajo akademiki časopis »Življenje« m »Akord«, bogoslovci pa »Museuni«.
Po vojni je nastalo društvo »Združenje kat. žen in deklet«, ki se je v začetku zelo razširilo. Deluje v versko-kulturnem smislu in ima velike zasluge za razširjenje politične kat. ljudske stranke. Na S'ova{!<em je enaka orgnnizacila ^'at. enota žena«. Ta je zbrala žc 70.000 članic in predvsem
fe ta Slovaško politično vzbudila in prekvasila, kot se je o njej izrazil pTelat A. Hlinka po volitvah L 1925. Njeno delo je velika kat. tiskarna »Unia« in podružnica »Jednota« v Bratislavi. Obe tiskarni preskrbujeta Slovaško z dobrim tiskom. Za svoje članice izdaja velik mesečnik »Katoliška enota« s prilogama »Družinski list« in »Venec«.
Izmed verskih društev je največje in najdelav-nejše Marijina družba. V preteklem letu je bila znova organizirana. Na zborovanjih v Pragi in na Velehradu (tega se je udeležil tudi en slovenski bogoslovec) so ji bile dane nove smernice v smislu kat. akcije. Združuje skoro 70% žen in deklet. Moških je mnogo manj; zato so pa ti tembolj delavni in apostolski. Društveni mesečnik »V službi Kraljice« je najrazširjenejši češki kat. časopis (pri nae podoben »Bogoljub«) Slovaške Mar. družbe samostojno vodijo jezuiti iz Trnava, ki za nje izdajajo tudi časopis »Mar. družba«.
Dalje sta še verski družbi: »3 red sv. Frančiška« in »3 red sv. Dominika«. Njih skupna revija »Na chlubinu« se je začela širiti posebno med inteligenco in hoče združiti vse, ki hočejo voditi resno duhovno življenje.
Nabožno društvo ACM (Aposlolstvo sv. Cirila in Metoda) propagira idejo unije in je po navodilu ordinariata uvedena po vseh župnijah. Preživlja pa po smrti svojega velikega ustanovitelja in propa-gatorja dr. A. C. Stojana močno krizo. Vendar so se cirilmetodijske ideje oprijela razna društva in ustanavljajo takozvane CM krožke. Sedaj vodi to delo večinoma dijaštvo, ki se je že parkrat na shodih slovanskih kat. akademikov izreklo za ci-rilmetodijsko idejo. ACM izdaja zelo razširjeni istoimenski časopis.
Velik pomen v sedanjem času krize imajo nekatera karitativna in socialna društva. »Karitativna zveza« je vpeljana po vseh župnijah, dalje »Ljudmila« in pogrebno društvo »Marta«.
Poleg teh organizacij je še nekaj mani pomembnih. Vse organizacije eo mnogo pomagale pfl razširjenju in poglobitvi verskega življenja. Moramo pa tudi priznati, da vlada danes ravno vsled , velikega števila organizacij precejšnja raztrganost. Velikanskega pomena bi torej bilo, če bi se posrečilo vse te razkropljene sile zbrati in jih enotno
usmeriti za delo kat. akcije. — St. S., Olomouc. *
Berlin, 3. maja. AA. DNB poroča: Profesor Fuler, ravnatelj biokemičnega zavoda v Stockhol-mu, je odkril nov vitamin, ki pomaga proti pljuč niči. Vitamin se dobiva zlasti v limonovem m ri-bezovetn soku.
Milan Rastislav Štefanih
Ob petnajstletnici tragične smrti češkoslovaškega velikana
Spomenik generala Milanu Itaetislavu Štelaniku na gričku Uradi«.
Med tvorci češkoslovaške republike treba postaviti koj za Masarykom na najodličnejše mesto generala M. R. Štei&nika, ki si je pridobil neprecenljivih zaslug za ustvaritev bratske češkoslovaške države. Baš danes so misli vseh Cehov in Slovakov obrnjene tja na Bradlo k njegovi gomili, v kateri počivajo telesni ostanki tega tragično preminulega velikana.
Rojen je bil leta 1880 kot sin evangeljskega župnika v Košariskih na meji med Slovaško in sestrsko Moravo. Starši so ga vzgajali v zavednem narodnem duhu, saj je štela njegova rodovina celo vrsto narodnih mučenikov izza Hurbanovskih uporov proti Madjarom. Pridni in nadarjeni mladenič je naglo napredoval. Komaj je končal univerzo v Pragi in promoviral za doktorja, že ga vidimo leta 1907 kot ravnatelja zvezdarne na Mont Biancu. Svoje znanstvene razprave publicira v najboljših francoskih in italijanskih revijah. Kmalu zaslovi kot učenjak in vodi znanstvene ekspedicije v Maroko, v Južno Ameriko, v Turkestan in na Tahiti.
A burni dogodki, ki so se takrat odigravali na bojiščih in v diplomatskih krogih, dado njegovi delavnosti popolnoma drugo smer. Iz znanstvenega raziskovalca postane diplomat, glasnik človeških pravic in bojevnik proti nasilju. Svoje pero posveti politiki, a okoliščine mu kmalu potisnejo v
roko tudi meč.	.
Takoj ob izbruhu svetovnega požara vstopi kot prostovoljec v francosko armado. Na bojiščih se odlikuje kot letalec in ustanavlja meteorološke postaje S svojo spretnostjo in junaškim pogumom si pribori čast francoskega generala. A kmalu spozna svoje stališče kot malo pomembno za osvoboditev žeško-slovaškega naroda. Zato sklene organizirati lastne legije, da se z združenimi brati onkraj meja bori'proti sovražniku, ki gospodari v njegovi domovini.
Radi tega se z vso vnemo posveti diplomaciji, za katero so ga usposabljale izredne zmožnosti. Tovariši ga opisujejo kot moža duševne aristokracije, nenavadne energije in osebnega čara, tako da je navezal v Parizu visoke družabne stike. Ko je prišel v Pariz še Мазагук, mu je prav Štefiinik posredoval dostop k Briandu, kar je bilo za poznejši razvoj dogodkov odločilnega pomena.
Z Masarykom in Benešem je poslej deloval v tujini na vso mogoče načine, da zainteresira tedanje mogočneže in politike za češko-slovaški narod. Navezal je stike z angleškim učenjakom Seton-Watsonom, ki je po osemletnem bivanju na Ogrskem natančno spoznal gorje slovaškega naroda ter postal pred vsem svetom tožitelj madjarske nasilne politike, čemur je posvetil revijo »The New Europec. Tla so se pripravljala in že 9. januarja 1917 je bil v Wilsonovo noto sprejet tudi predlog za osvoboditev Cehov in Slovakov.
Istočasno je Štefžnik češke in slovaške dobro-voljce z velikimi napori organiziral v lastne češkoslovaške legije. Pomembne so njegove besede italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu III., ki se je upiral organiziranju legij: »Pred Bogom, zgodovino in vsem svetom jemljem nase odgovornost za vdove, sirote in prelito kri.c Deloval je tudi v Rusiji, Romuniji in Združenih državah — in končno je bila razpisana mobilizacija Čehov in Slovakov onstran meja; v ta namen je Štefžnik dosegel pri francoski vladi posojilo 20 milijonov frankov.
Končno je prišel veliki dan 28. oktobra 1918. ko je na razvalinah Avstro-Ogrske vstala mlada češko-slovaška republika. V prvi narodni vladi je Stefdnik prevzel ministrstvo vojske. A dolžnost ga
je klicala k njegovim Iegijonarjem v Rusijo. Njih junaški boji so znani; manj znano pa je dejstvo, da je prav ŠtefSnik izravnal nasprotja in omogočil preostalim Iegijonarjem povratek v osvoboieno domovino iz daljnega VladivostoKa.
Zdajci se vrača tudi naš junak v drago domovino. V Italiji se vsede v letalo in poleti proti slovaški prestolnici. Že kroži nad Bratislavo, topovi grmijo in množica mu navdušeno vzklika; čakajo ga predstavniki naroda in med njimi tudi njegova častitljiva mati. Kar švigne iz letala plamen — in iz odprtine se požene on — junak Štefanik, da reši pred ognjem vsaj dragocene dokumente, če že ne more več rešiti lastnega življenja.
Videl je osvobojeno, obljubljeno deželo, videl jo je s sinjih višin, a kakor Mojzesu, mu ni bilo več dano stopiti na njena sveta tla. Poprej je omahnil in domovina je sprejela le njegovo truplo.
Na gričku Bradlo stoji mogočna gomila, delo jugoslovanskega arhitekta Dušana Jurkoviča; v sebi hrani dragocen zaklad — Štefžnikove zemeljske ostanke. Leto za letom romajo na njegov grob trume slovaškega naroda, zlasti mladine, v kateri živi in se krepi duh velikega osvoboditelja, Rasti-slava Milana ŠtefAnika.	--х.
Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel. 31^62 Danes in jutri ob pol 9:
S. O. S. Ledena gora
Šmarnice nabiral in se ubil
Kozje, 1. maja.
Danes so šli šolski otroci 3. razreda ljudske šole (io pouku nabirat šmarnice. Med njimi je bil tudi 13 letni Tonček Simončič, čevljarjev sin, iz Veternika pri Kozjem. Ko so prišli na hrib Koz-jek, je dečko zdrsnil po strmem hribu in padel kakih 100 metrov čez škarpo po skalovju. Bil je takoj mrtev.
Med kamenjem je pri padcu zgubil en čevelj. Glavo in roke je imel razbite. Bil je izmed šestih otrok najstarejši in ga starši zelo pogrešajo, posebno, ker je bil v času očetove dolge bolezni največja pomoč materi.
III. Zagrebški zbor
od 28. IV. do 7. V. 1934
»LES« — »REKLAMA« — »AUTO« »POLETNI ŠPORT« - »POLJEDELSTVO« — »GRŠKA RAZSTAVA« »TEDEN NIZKIH CEN«
Na železnicah in parobrodih brezplačni povratek.
Ljubljanski vladika med Gorenjci
Tržič, 3. maja.
V Cerkljah se je pričelo in sedaj se že tretji teden nadaljuje po župnijah obširne kranjske de-kanije. Med pomladansko cvetje in prvo zelenje vstajajo ponosni mlaji in božji hrami, središča duhovnega življenja sleherne fare, duhte od cvetja in zelenja, ki krasi zidove in oltarje naših cerkva. Vse to velja Njemu, ki je poslal med nas svojega namestnika, našega škofa dr. Gregorija Rožniana. da potrdi v veri naše otroke in vlije novega poguma vsem vernikom. Z otroško udanostjo in zaupnostjo ga sprejemajo povsod; verno poslušajo jedrnato njegovo besedo in pobožno slede svetim obredom in škofovi molitvi, še v druge fare mu slede, da bi še enkrat slišali njegovo besedo. Prepričevalne in tolažilne so pridige našega nadpastirja. Verniki so svojemu škofu hvaležni za njegove jedrnate besede. Kranjska dekanija obnavlja v teh
dneh svojo zvestobo Bogu in Cerkvi in vsaka fara je po odhodu škofovem kakor prerojena.
Do sedaj je bilo največ birmancev v Tržiču, kjer je g. škof v nedeljo podelil sv. birmo 499 bir-inancein. V Tržič je prispel že v petek proti večeru in si po lepem sprejemu ogledal sirotišče in zavetišče Vincencijeve konference. Drugi dan je nadziral šole, si ogledal cerkve in kapele itd. Ob najlepšem vremenu in vzornem redu so potekli vsi nedeljski cerkveni obredi, ki so se končali šele par ininut čez poldne. Zanimivo je, da so bili med bir-manci tudi trije odraščeni fantje in ena žena. Posebej moramo še omeniti obisk dolinske šole v soboto popoldne. Dolinci so Prevzvišenega slovesno sprejeli in ga zopet spremili nazaj v Tržič.
Ko bo z nedeljo binnovanje v kranjski deka-niji končano, se prične drugi teden v radovljiški dekaniji.
Toča in strela
maja.
Ljubljana, 3.
Kakor smo poročali, je bil letošnji april prav bogat dežja, vendar ni prinesel našim krajem hujših vremenskih katastrof. Majnik se je sprva prav dobro uvedel, kajti 1. maja je bilo nenavadno lepo in toplo, a že naslednji dan so se pojavljale na raznih krajih krajevne nevihte, ker je povsod pritiskala silna soparica.
Nad Ljubljano in okolico so se včeraj že okoli 16 popoldne zgrinjali gosti oblaki, ki so pridrveli od zapada, sem od Podpeči ler jih je vetrovje nosilo čez Ljubljano dalje proti Kamniku. Zvečer okoli 21 pa je nastopilo hujše neurje, spremljano s točo. V mestu se je loča vsipala ko iz škafa. Bili so po ulicah prav kritični in mestoma komični prizori. V drami, kjer so dajali pretnijero »Mojster Hit«, so mnogi med občinstvom imeli zavest, da so igralci napravili posebno atrakcijo s ploho na odru, kajti po strehi je hudo bobnelo, odmev pa je prihajal z odra. Niso vedeli, da besni v tistem
Dne 2. maja so na potovanju po Jugoslaviji francoski in Švicarski gozdarji položili venec na grob
neznanega junaka na AvaK.
Majevi motivi
Kaj je prišlo nad nas, da se nič več prav veseliti ne znamo? Veseljaštva še nekai imamo po veselicah in zabavah, »aH pravega veselja na rajanju ni,« toži Slomškova pesem. »Poglejte ptice pod nebom: ne sejejo in ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice, m vaš nebeški Oče jih živi.« (Mt. 6, 26.) Ptice ee še vesele, kakor jim je dal Stvarnik, ljudje pa se ne znajo več veseliti tako. Kako pa je Stvarnik zamislil človekovo veselje? V svetem evangeliju je zapisano. In evangelij pomenja in oznanja veselo vest. ApostoH in evangelisti so nam povedali in zapisali veliko veselega o našem Odreše-niku in odrešenju. In oni 90 bili z njim komaj tri leta. Koliko veselega bi nam mogla o Kristusu razodeti Marija, ki je bivala t njim trideset let Po vsej pravici se imenuje ona: »Začetek našega veselja.« Ako smo sicer več govorili in pisali o Žalostni Materi božji, čutimo zdiaj toliko večjo pravico in dolžnost, da govorimo m pišemo o Radostni Materi božji. Marija je bila v vsem podoba velike potrpežljivosti; »kakor žalostna in vendar vedno vesela«. (2 Kor: 6, 10.) Lepa legenda pripoveduje, da je pohoten duhovnik vse življenje poveličeval Marijine radosti. Ob svoji smrtni uri pa je nam postal zbegan in žalosten. »Častilec mojih radosti!« ga je prišla utolažit nebeška Devica: »Pojdi v veselje mojega Gospoda I Meni in mnogim si ustregel, ko 9i govoril o mojem veselju, pa bi ga zdaj ne bi bil sam deležen na veke?« Kar hoče legenda, to hočejo danes vsi ljudje, da se jim več govori in piše o veselju. Teh listov ni napisal človek, ki se je veliko veselil, marveč tak, ki je veliko preskusil in pretrpel na svetu; vendar ie hit večkrat napolnjen s veo sladkostjo Gospodove to-
lažbe in se torej nekoliko razume na skrivnost veselja.
Z
Bog je zamislil in ustvaril Marijo kot najpopolnejšo stvar na zemlji. Toda popolnosti si ne moremo misliti brez veselosti. Veselost je milost,
1'e dar Svetega Duha, je krepost, vzvišena krepost, -jubiti Boga, najvišjo Liubezen, in biti žalosten, to dvoje je nezdružljivo. »Za nič na svetu nočeš žaliti Boga, to zadošča za veselo življenje!«, je pisal sv. Frančišek Šaleški svoji učenki Ivani Santalski. Marijina veselost je izvirala iz Marijine vere. Marija je vedela, zakai je bila ustvarjena. Zakaj? Da bi Boga spoznavala, častila, hvalila in ga ljubila. Ali j ni to prijetna in vesela dolžnost? Kakšno ponosno veselje navdaja slavnostnega govornika, kadar more pred množico slaviti velikega možal Kdo izmed nas ni vsako jutro in vsak večer v takem veselem razpoloženju, če se spomni na neskončno dobrega Boga? Sveti Beno je hodil po gorskih vrhovih in klical: »O, Dobrotal O, Dobrota«! Pot, ki vodi od Stvarnika do stvari, se imenuje: Ljubezen in dobrota, pot, ki vodi od stvari do Stvarnika, bodi: Vesela vdanost in hvaležnost. V listu iz knjige Modrosti, ki se bere na praznik Mar. rojstva, se Marija poveličuje kot prva stvar božja: »moie veselje je, da bivam s človeškimi otroki.« Kakšna radost in čast in sreča za nas, da smo po duhu in zgledu svoje duhovne Matere tudi mi otroci božji! Angleški bogoslovni pisatelj Viljem Faber je o tem veselju napisal obširno knjigo z naslovom: »Stvarnik in stvar.« Vesoljni svet, ki nas obdaja, nam govori kakor angel Zahariji; »Poslan sem, da govorim s tebol in ti sporočim to blagovest!« (Lk: I 1, 20) Človek, ti si krona stvarstva! Kroni ee spodobi, da se visoko in veselo nosi. »Velike misli in čisto srce, — to je, kar si izprosimo od Boga!« (Edison.)
Žhrtjeoje je daritev. Pa le veselega darovalca je Bog vesel. Le temu govori: »Ti si moj ljubljen« sin, nad teboj imam veselje!« (Mk: 1, 11.) Žalostni borci v duhovnem življenju so: žalostni borci »Čmeren svetnik je res: čmeren svetniki« piSe sv. Frančišek Šaleški. Nevarnosti in skušnjave, katerim je podvržen žalosten človek, so neizmerne. Zavidljivi so ljudje, ki so že f>o naravi nagnjeni k veselju. Med te oblagodarjene prišteva učeni in pobožni Faber, po razmišljanjih ®v. Bernarda, tudi Marijo. Moremo si misliti, s kakšno ljubeznijo je gledalo nanjo božje oko: »Ti si moja ljubljena hiši, nad teboj imam veseljel« Ko bi Mariiina duša te vesele prednosti ne imela že po naravi, bi si jo priborila z božjo milostjo in s svojo krepostjo. Na ta način more nekega dne vsaka duša vstati v zarji veselja. Za to zarjo in zmago je treba tudi čuječ-nosti, vaje, boja. »Nikoli ne dovoli, da bi tvoja duša tonila v žalosti, grenkobi ali v boiazni; zakaj Oni, ki jo ljubi, ki je zanjo umrl, da bi ji življenje dal, je tako dober, sladek in ljubezniv, Nekega dne ti bo naklonil vse, kar želiš in še več ti bo dal.« (Sv. Fr. Sal.) Prav za prav je vse krščanstvo le veselje. Cerkev ceni v enaki meri veselost in svetost. »Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselie, ki bo za vse ljudstvo.« »In pastirji so se vrnili in Boga slavili in hvalili za vse to, kar so videli in slišali, prav kakor jim je bilo povedano.« (Lk: 2, 20.) Ali ni bilo vse to in še več povedano tudi nam? Ali so pastirji v betlehemskih jaslih našli več, ko najdemo mi v tabernaklju? Kje je naša vera, kje je naše veselje? »Kruh iz nebes si jim podelil; ki ima vso sladkost v sebi"; lako govorimo, pa kaj ne mislimo tudi tako? Evharistija je vesela skrivnosti
času nad mestom huda nevihta V okofid pa je mnogim ljudem toča dežnike naravnost raztrgala. Drugim pa so priletele v obraz debele kepe strnjene toče.
Na Barju, okoli Črne vasi, se je toča vsipala v ogromnih množinah. Napravila je po vrtovih, kjer je sadno drevje najbujneje cvetelo, veliko škodo, kajti cvetje je toča sklestila z vej. Toča z nevihto pa je zavzemala le ozek pas od Podpeči proti Črni vasi in Ljubljani. Val nevihte je drvel tudi v posebnem rokavu proti Polhovemu gradcu, kjer je prav tako po hribih napravil na sadnem drevju znatno škodo. Nevihta je od Ljubljane šla proti Kamniku. Okoli Črnuč pa ni napravila nikake škode. Sprva so mislili, da so tudi kraji okoli Sostrega in Dobrunj, kjer raslo zlasti lepe češnje, ki so že odevetele in obetajo prav lepo letino, kjer cveto plemenite jablane in hruške, bili prizadeti po nevihti odnosno toči, toda nevihte m bilo v te kraje. — Tudi Orlom je nevihta prizanesla. Tam bo letos dosti češenj. V nekaj minutah je snoči padlo po zapiskih metereološkega zavoda točno 5 mm dežja, to je 120 milijonov litrov vode v tako kratkem času. Lahko si mislimo katastrofalen učinek neurja, če bi trajalo dalj časa!
Strela zahtevala človeško žrtev
Grosuplje, 3. maja. Kdo ne bi bil vesel prelepih majskih dni! Saj je toplo kakor o sv. Jakobu in narava kar vzkipe-va. Vse je že v najlepši rasti, da je res vesel pogled na ta božji svet«. Toda — nebo se pokrije zdaj tu, zdaj tam s temnimi oblaki in nesreča je tukaj. Tak usodni kraj so bile včeraj Predolje in okolica do Čušperka in do Vel. Mlačevega. Proti večeru so se zbrali črni oblaki in kmalu je začels
Sadati debela toča, ki je tehtala do 40 gramov apravila je precej občutno škodo.
Vmes pa je seveda tudi grmelo in treskalo. Strela je zahtevala človeško žrtev in sicer je ubila Janeza Rozmana iz Vel. Mlačevega št. 4. Mož je bil doma, ko je v hišo udarila strela. Živel je še nekaj časa, toda ko je prišel zdravnik iz Gro-suplja, je bil Rozman že mrtev.
Spomin na f praškega nadškofa Fr. Kordača
V	posmrtnicah blagopokojnemu nadškofa dr. Fr. Kordačn v Pragi sto v Vašem listu omenili, da je bil uinrli tudi velik prijatelj in voditelj mladine in katoliške inteligence. Omeniti je treba, da je bil pokojnik tndi velik prijatelj slovenskih katoliških akademikov. Ko je svoj čas slovenska katoliška akademična mladina gradila svojo postojanko tudi v matuški Pragi, ko je ustanavljala katoliško akademiono društvo »Dan« v Pragi, je dr. Kordač s posebnim veseljem sprejel Krekovo fante in jim začel po možnosti nadomeetovati dr. Kreka. Ob vsaki priliki je bil »Današem« ne samo iskren prijatelj in mentor, ampak tudi dejanski dobrotnik, na katerega so ti niso v nobeni stvari zastonj obrnili. Vedno si je zanje vzel čas in trud in jim je v marsikateri težavi z uspehom pomagal.
V	občevanju z »Današi« je pokazal, da izredno dobro pozna slovenske, razmere, da je že prej temeljito opazoval slovenski razvoj. Zato se je spoštovanje in udanost do njega hitro poglobila v naših fantih. Zato izpolnjujemo srčno potrebo tistih članov slovenskega katoliškega akademičnegn starešinstva, ki so preživeli '»rve čase v »Dnevu«, da položimo to spominčico na grob velikega pokojnika.
Zagorje
Dva srnjaka brez strela je dobil zakupnik lova g. V. Miiler. Strmoglavila sta čez opuščen rudniški kamnolom.
Zastopniki, izvoljeni pri zadnjih volitvah v drugo rudarsko skupino, so zn načelnika ponovno izvolili z večino glasov g. Fr. Pli berška. Storjeni so bili važni sklepi pred vsem radi dobave premoga od upruve drž. železnic.
liojevuiki so napolnili v nedeljo vse prostore v gostilni g. J. Rancingorja. Poročevalci kot gg. Rozina Ivan, Rudolf Vagner, l Rataj, D. Kovnč so bili navdušeno sprejeti. Pri spomeniku v vojni midlili. so vaneli tndi wtr iHvoui.
Ljubljanske vesti:
Nova cerkev sv. Cirila in Metoda
bo spominska cerkev
Zidarska in druga dela pri stavbi nove cerkve
0v. Cirila in Metoda v Ljubljani so v polnem teku. Cerkev bo do julija že toliko Ugotovljena, da bo t. julija slovesno posvečena in izročena svojemu namenu kot župna cerkev nove župnije Bežigrad. Posvetil bo cerkev prevzv. g. škof dr. Rožman. 8. julija, naslednjo nedeljo, bo pa v cerkvi že prvo »žegnanje«. Ta dan bo imel pontilikalno sv. mašo prevzv, g. nadškof dr. Jeglič. Župljani se že resno pripravljajo, da bodo ta dva dneva dostojno proslavili.
Nova cerkev bo nekaj posebnega, kateri ne bo para. Sestavljena bo iz treh cerkva; iz etare sv. Krištofa, nove sv. Cirila m Metoda, obe pa zveže v eno celotno cerkev še tretja, manjša cerkev Matere božie v obliki velikega trapeza. Mogočni, umetniško razvrščeni oboki in stebri tvorijo prehod iz ene v drugo. Vsa stavba je mišljena kot provizorij, kot začasna cerkev, ker je po načrtih prof. Plečnika za celotno pokopališče sv. Krištofa projektirana za to cerkvijo še druga, ogromna nova cerkev »Hram slave«. Vendar pa ta začasnost ni mišljena tako, da bi se kedaj nameravala podreti Nasprotno, mojster Plečnik je s svojimi načrti dal tej etavbi trajen zgodovinski pomen, ker io je zasnoval tako, da bo nosila izrazit značaj spominske pokopališke cerkve, ki naj ostane za vedno skupen spomenik vsem stotisočem pokojnih Ljubljančanov, p>okcrpanih na pokopališču sv. Krištofa. Zato bodo zunanje stene obložene z raznimi starimi nagrobniki s pokopališča. Ob cerkvi tako razvrščeni grobovi in nagrobniki Cerkvena veža je ee zidana iz samih nagrobnikov, darovanih cerkvi v ta namen. Takoj ob vhodu bo stal spomenik pokojnega ameriškega misijonarja Pirca, za kar bo skrbel bivši ameriški Slovenec iz Brooklyna g. Anton Podgor-nik iz Ptuja. Pa tudi notranjost cerkve bo nosila
Poljski večer v Ljubljani
Ljubljane, 3. maja.
Društvo prijateljev Poljske, ki si je dosedaj nabrailo že dovolj zaslug za prijateljske etike s poljskim narodom, jc priredila sinoči lepo uspel poljski večer v proslavo obletnice sprejetja takozvane poljske тајкке ustave.
Priediitev je bila sinoči ob 8 v mali dvorani Kazine in se je je udeležilo lepo število občinstva. Prireditev je otvoril podpredsednik društva d.r. Štele, ki je posebno toplo pozdravil med drugim tudi prisotnega češkoslovaškega konzula ing. Sevčika. Nato je imel dr. Štele kratko, a lepo in precizno predavanje o pomenu ustave od 3. maja 179). Tega dne ie namreč poljski sejem odpravil zloglasni »liberum veto« poljskih plemičev ter dal več pravic meščanstvu in kmetom. Ta ustava, ki pomenja aaxinji poskus rešitve poljske države, je v nekem oziru predhodnica sodobnih demokratskih ustav. Nekateri užaljeni plemiči so ee tedaj zvezali z Rusijo, nakar je sledila delitev Poljske.
Predlavatetj je nato v izvrstnem prevodu prečita! nekaj odlomkov iz velikega Miekiewi-CTievega dela >Pan Tadeusz«, ki ravno opisuje te dogodke.
Sledile so tri deklamocije iz poljske poezije dveh uče.nik in enega učcnca tečaja, ki ga je vodil ing. Skerlavaj.
Za t<-m je predaval književnik prof. France Vodnik o razvoju poljske književnosti od začetkov srvetovne vojne. Pričel je z najstarejšim časom ter orisal, kako je po Jagellovi zmagi nad nemškimi križarji 1. 1410 pri Gruinwaldu vzcvetela poljska kultura, zlasti z ustanovitvijo Jagelloneke univerze, ki je ena najstarejših v Evropi in so nanjo poleg Poljakov hodili študirat tudi Čehi. Ogri in Švedi. Med drugim jc na njej študiral tudi Kopernik. Podrobno je predavatelj orisal dobo Stanislava Avgusta Po-niatovvskega, ki je bila kulturno tako plodo-nosna, čeprav pade v oni čas delitev Poljske. Orisal je boje kneza Jožefa Pcmiatovvskega Ln Tadeusza Kosciuezkega in se podrobneje ustavil ob največjem poljskem pesniškem geniju Adamiu Mickiew:ic/.u, zlasti ob njegovem slovitem epu »Panu Tmleuszu«, čigar stoletnico obhajamo letos. Izšel je namreč prvič 1. 183+ v Parizu. Sledil je oris novejše dobe Sicnkie-wicza, Reymonta in Žeromskcgn in drugih do pesnikov moderne. Predavanje je bilo spremljamo z lepimi ekioptičnimi slikami.
Občinstvo jc vse točke nagradilo s toplim, prisrčnim aplavzom.
Občinstvu in vsem sodelavcesn pri prireditvi se je končno zalivali! podpredsednik dr. Štele. Po kratki zabavi se je občinstvo nato razšlo 7. zavestjo, da je doživelo lep kulturen večer v korist zbližan ja s poljskim narodom.
V Ljubljanici kopljejo
Ljubljana, 3. maja.
Betonski jez pod Novim trgom, ki so ga gradili te dni, je sedaj dovršen ter ga le še utrjujejo. Za jozom so nametane velike mase sive gline, tako da voda nikakor ne bo mogla jezu podreti. Jez je globok 2.30 m, leseni nastavek, ki kaže, do kani bodo jez še povišali, pa je visok 2 m. Za jezom se je nabralo polno vode, ki odteka po stranskem hodniku. Jez bo zgrajen tako, da se bo dal takoj odpreti, kadar bo grozila nevarnost povodnji. Danes je dovršen tudi tir za vagončke, s katerimi odvažajo glino in gramoz iz Ljubljanice. Tir sega že od jezu pa do vzpenjače pod »Fajmoštroni«. Stroj, ki meša beton, jo last Terenske sekcije in jn na električni pogon. Ta stroj je največji v Ljubljani, ker more imeti njegov kotel kar po pol kubičnega metra vsebine. Običajni ljubljanski veliki mešalni stroji morejo imeti pa le po 250 do 300 kub. metrov vsebine. Vagončki, ki odvažajo glino iz struge, dviga po vzpenjači poseben stroj s pomočjo debele močne jeklene žice. Glino in gramoz odvažajo iz Ljubljanice na novo Linhartovo cesto, kjer bo služil za podlago cestišča. Včeraj popoldne je bila prva poskušnja in je bilo že napravljenih okoli 40 poskusnih voženj. Vsaka vožnja ima dva vagonČka, od katerih mari vsak po pol kub metra. Okoli 4 pa so so pri dvigalnem stroju polomili tečaji in je bilo delo pri vzpenjači usiavljeno, nadaljevalo pa se je v strugi sami. Stroj bodo čez noč popravili in upajo, da se jutri pri vzoeniači deto ponovi.
Sedaj Je zaposlenih pri regulacij'kib delih RO delavcev in sicer skoraj izključno le na podlagi delovnih nakazil socialnega urada.
ta značaj. Stene okrog glavnega oltarja bodo obložene s spominskimi ploščami v brušenem kamnu v lepih, umetniško urejenih vrstah in oblikah. Te spominske plošče bodo nosile imena tistih pokojnih, katerim jih bodo sorodniki hoteli postaviti kot spomenik njih zveste ljubezni in hvaležnosti.
V prvi vrsti eo te plošče namenjene pokojnim, katerih grobovi so prišli pod novo cerkev, ali kateri počivajo na pokopališča sv. Krištofa. Oo. laza-risti, oo. frančiškani, red usmiljenih sester in veliko privatnikov je v novo cerkev preneslo kosti svojih članov, oz. sorodnikov. Društvo rokodelskih pomočnikov ie prav te dni preneslo v cerkev kosti svojih velikih dobrotnikov gg. Vončine in Gnezde. Vsi ti dobe na teh ploščah svoje spomenike.
Vendar si pa lahko na teh ploščah postavljajo spomenike tudi sorodniki takih pokojnih, ki eo pokopani kjerkoli drugod, n. pr. padlim v vojski, sta-rišem L dr. Pa tudi še živi si tu lahko postavijo sebi trajen spomenik, da ei zagotove ploščo že sedaj, njih imena bodo pa vklesana vanjo šele ob njih smrti.
Tu dobe poseben prostor tudi ustanovniki in dobrotniki nove cerkve.
Prav iz tega vzroka pa ima nova župnija v načrtu, da se bo vsako leto na vernih duš dan v posebnih molitvah trajno spominjal vseh teh pokojnih in bo za nje molila, da se nekako pokojnim oddolži za to, ker ie cerkev sezidana na samih grobovih, kateri svet je dobila brezplačno od uprave Pokop, sklada. Te molitve zahteva od nje že čut hvaležnosti in pietete.
Zato pa, naj ee bo res kdaj v prihodnosti sezidal še »Hram slave«, ogromna cerkev sv. Cirila in Metoda, ohranila bo vendar ta sedanja cerkev za vedno svoj spominski in zgodovinski pomen, ki ji ' zagotavlja tudi trajen obstoj.
0 Vpis v prvi razred deške in dekliške vadnice v Ljubljani za šol. leto 1934-35. Prijavljanje otrok za vpis v L razred deške in dekiliške vadnice na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se je pričelo in bo trajalo do konca maja t. 1. Starši otrok naj pri prijavi predlože podpisanemu ravnateljstvu osebno učenčev rojstni list in izkaz o uspešno cepljenih kozah. Definitivni vpis ho v prvem tednu meseca junija v zvezi z zdravniško preiskavo prijavljenih otrok. Točni dan vpisa bo razglašen v veži na moški kakor tndi na ženski strani učiteljske šole. Predpogoj za vpis je, da bo prijavljeni otrok izpolnil
Mariborske vesti:
do 31. decembra t. L sedmo leto staro«tL
Istočasno bo začetkom junija tndi vpisovanje otrok obeh spolov v dečje zabavišče (otroški vrtec). Vsled presolanja, oziroma premestitve staršev bo mogoče sprejeti na* novo za bodoče šolsko leto tudi v II. razred dekliške vadnice okoli 10 deklic, medtem ko je vpis v vse druge razrede deške kakor tudi dekliške vadnice vsled popolnega števila učencev nemogoč. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani.
© Združenje trgovcev v Ljubljani poziva trgovstvo, da se v čim večjem številu udeleži manifestacije Jadranske Straže v nedeljo, dne 6. L m. ob 11 dopoldne pred univerzo. Trgovstvo je pri tej manifestaciji prlaadeto, ker gre za izpolnitev dolgoletne želje zveze Dravske banovine z morjem, ki je za naše gospodarstvo eminentne važnostL
O Združenje dimnikarjev v Ljubljani
obvešča svoje člane, da se bo praznoval praznik sv. Florljana v soboto 5. maja s sveto maso ob 9 dopoldne v cerkvi sv. Flo-rijana. — Vabijo se člani in njih pomožno osebje, da se polnoštevilno udeleže sv. maše. — Predsednik.
0 Bleivveisova cesta razdrta. Vea Bleiwei-sova cesta, kolikor jo zaenkrat nameravajo tlakovati, je temeljito razdrta in prekopana, lo je od Aleksandrove ceste pa do Trgovske akademije. V srednjem delu je cestišče prekopano prav na globoko, ker polagajo namreč tu ni kaibeJ, preden prično s tlakovanjem. Kotlov za asfaltiranje še ni, ker morajo poprej pripraviti cestišče. To tlakovanje vrši zagrebška tvrdka Anton Res, ki je asfaltirala že celo vrsto ljubljanskih cest. Zaposleni so pri tlakoval®i delih skoraj izključno domači delavci. Stroški za tlakovanje gredo iz kaldrminskega fonda. Cesta bo tlakovana s taikozvanim trdo vlivarnim asfaltom, ki je novost za naše ceste, ker so vee dosedaj tlakovane ali z litim ali s tolčcnim asfaltom. Po novem asfaltu konjem ne bo drčalo, ker bo nekoliko hrapav.
© Vrat si je prerezal. Zasebnica Marija Po-routa, stanujoča na Poljanski cesti 13, je včeraj zjutraj telefonirala policiji, da je našla svojega sostanovalca. 66 letnega samskega mestnega delavca Ivana Jakliča mrtvega v njegovi sobi, kjer je izvršil samoumor. Prišla je takoj policijska komisija, ki je ugotovila, da si je Jaklič, la/>eč na postelji, ponoči prerezal vrat na desni straini ter da je izkrvavel. Britev je še mrtev krčevito stiskal v roki. Porentova je povedala, da ga je zgodaj budila na delo; ko ga pa ni mogla prebuditi, je ob 7 zjutraj natančneje pogledala, kaj je 7. njim in ga našla mrtvega. Kaj je vzrok samoumora ni znano, le toliko je gotovo, da se je Jaklič že dolgo veselil na svojo polkojnino, ki je pa ni dočakal. Truplo je bilo prepeljan« v mrtvašnico.
© Pumparee .modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv. Petra cejsla 14.
Prekmurje slavi sv. Boska
Mursko Sobota, 30. aprila.
V	nedeljo 29. aprila se je v Murski Soboti ua veličasten načiu proslavila kanonizacija sv. lvaua Boska. Ogromne množice ljudstva iz vseh krajev Slovenske Krajine in mnogi odličniki, ki so se slavja udeležili, jasno pričajo, kako je ljubeznivi Don bosko češčeu, ljubljen in slavljen tudi pri nas.
Kot priprava na praznik je bila od četrtka do sobote v krasni župui cerkvi v M. Soboti slovesna Iridnevnica. Dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, je več tisočglava množica napolnila cerkev do zadnjega kotička, da posluša prekrasne govore g. dr. Volčiča, ravnatelja iz Veržeja, in da prisostvuje pobožnostiin na čast novemu svetniku.
V	soboto zvečer je bila po zaključni slovesnosti krasna rimska procesija iz farne cerkve v Martinišče. Gotovo ostane vsem neizbrisno v spominu. Ogromna množica ljudstva je s prižganimi svečami in pobožno molitvijo spremljala iniL g. kanonika Ivana Slepca, ki je vodil procesijo in ob številni asistenci nesel svete Don Boskove ostanke. Ob slovesnem pritrkavanj u zvonov, ob zvokih dveh godb, ob petju in glasni molitvi se je pobožna množica v večernem mraku bližala salezijanskemu zavodu v Martinišču, ki je bik) okrašeno s transparenti, zastavicami in raznobarvnimi lampijončku Z mogočno zahvalno pesmijo se je procesija in večerna slovesnost zaključila.
i okanje topičev in zvoki godbe so že na vse zgodaj oznanjali, da slavi M. Sobota izreden, dan. Ainožice romarjev so se zbirale iz vseh krajev. Prvo sv. mašo je v zavodovi kapeli opravil vlč g. Franc Vogrinčič, ravnatelj pri Kapeli; ob / pa je bila sv. maša s skupnim sv. obhajilom za mladino. Maševal je vlč. g. Alojzij K as te lit;, ravnatelj iz Razkrižja, ki je zbrani mladini in vtx-nikom govoril krasne besede. Ob 10 pa je bila slovesna služba božja v farni cerkvi. Mogočua «o-boška cerkev je bila mnogo premajhna. V prelejjem govoru je najprej vlč. g. Jožef K1 e k l slavil ponižnega Don boska, ki je zaradi svojih čednositj bil velik pred Bogom in je sedaj velik, slavljen in češčen po vsem svetu. Nato je mil. gosp. kaaonik Slepec ob številni asistenci pel slovesno sveto mašo, med katero je lepo prepeval jievski zbor pod vodstvom organisla in kapelnika g. Tuša.
Pri ljubkem oltarju na martiniškem dvorišču je popoldne govoril številni mladini dekan dolnje-lendavski g. Jerič Ivan. Slavil je Don Boska kot vzgojitelja in naročal mladini, naj se poslužuje istih sredstev, ki jih je priporočal Don Bosko: pogostno sv. obhajilo in češčenje Matere božje.
Po cerkvenih slovesnostih se je vršila spominska svečanost na čast Don Bosku v martiniški gledališki dvorani, popoldne za mladino in goste i z oddaljenejših krajev, zvečer pa za Don Boskove prijatelje iz M. Sobote in bližnje okolice. Obakrat je bila dvorana nabito polna. Pri obeh predstavah je govoril g. adv. Franc Bajlec. Njegov krasen govor je pozajel ves ogromni jx>men Boskovega življenja in delovanja za vzgojo mladih src.
Pevske in glasbene točke, s katerimi so gojena Martinišča slavili svojega Očeta, so tudi v poslu: šalcih vzbujale navdušenje in ljubezen. Ob tej priliki so predvajali tudi slovito Calderonovo delo: »Skrivnost sv. maše*.
i teden
ki se je pričel v ponedeljek zvečer in ki ga je organizirala tukajšnja Pedagoška centrala, poteka v znamenju živahnega odziva in zanimanja mariborskih izobraženih slojev, saj je ravno v današnjih časih razčiščevanje številnih perečih in spornih vzgojnih vprašani sila potrebno in važno. Temu primerno je tudi sestavljen program predavanj, ki se vršijo v kazinski dvorani. Uvodno predavanje o svobodi in avtoriteti |e imel vpokojeni prosvetni inšpektor dr. Leopold Poljanec. V svojih izvajanjih je prišel do zaključka, da vidi v vzgoji nravne osebnosti pravi smisel in cili vzgoje. Drugi večer je govoril vpok. oblastni šolski nadzornik Matija Scn-kovič o temi »Otrok in knjiga«. Segel je v bistvo otroškega čtiva, ki naj se izbira tako, da ustreza
П V baziliki Matere Milosti so se uvedle posebne šmarnične pobožnosti za mladino. Kako posrečena je bila ta misel, pokazuje krasna udeležba vsak večer in izreden odziv od etrani mladine, ki je je toliko, da je cerkev polna živahne nedolžnosti. Otroci prepevajo šmarnične pesmi, ki prav toplo zvenijo iz mladih grl. Dobri starši so pokazali za uvedbo mladinskih šmarnic obilo smisla in razumevanja, saj bo ta pobuda prinesla mladini brez-dvomno veliko veselje, staršem pa mnogo zadovoljstva.
□	V tukajšnji stolnici bodo prihodnji teden sledeče šmarnične pridige: v nedeljo 6. t. m. o kultu (češčenju) lepote (govori stolni vikar Vinko Munda); dne 7. t. m. o zavisti (govori škofijski aktuarij Janko Kokošinek); dne 8. t. m. o nezmernem uživanju (govori stolni župnik in kanonik msgr. Mihael Umek); dne 9. t. m. o jezljivosti (govori ka-tehet Avgust Šparl); dne 10. t. m. o udobnosti (govori tajnik KA Franc Kolenc); dne 11. t. m. o verskih dvomih (govori korni vikar Alojzij Jurannvič); dne 12. t. m. «Proč z Bogom« (govori stolni župnik in kanonik Mihael Umek).
□	Devet križev. Vpokojeni železničar in v Mariboru dobro znani g. Ferdo Klauslierger je obhajal te dni 90 letnico rojstva. Vrlemu možu naše iskrene čestitke!
□	Tri desetletja samaritanskega dela. Jutri v soboio se bo slovesno praznovala 30 letnica obstoja tukajšnjega reševalnega društva. S to proslavo se bo združila tudi počastitev 15 letnice sodelovanja zaslužnega društvenega člana Henrika Egerja ter odhodnica vrlega samaritana šumbergerja, ki od-naja v Slovenjgradec.
□	še meščanska šola in naša okolica. Od občine Studenci smo prejeli na naš tozadevni članek pred dnevi sledeče pojasnilo: »Res je, da je tuk. občina dobila nalog, da prisluhu za potrebščine (!) meščanskih šol v Mariboru znesek Din 19.000. dočim je obč. odbor pred lem pozivom določil inešč. šoli prostovoljno dotacijo v znesku Din 3000. Poudarjamo, da smatramo zahtevani znesek za nepričakovano obremenitev obč. proračuna. Tem bolj, ko moramo zniževati postavke za naše osnovne šole na minimum, ki ne dovoljuje, da bi vzdrževali svoje šolstvo na oni višini, ki si jo sami želimo. Tako smo moruli u. pr. šolski proračun osnovne šole znižati od Din 10+.000 na 66.0001 Prav tnko se ie moral znižati celotni občinski proračun za Din 100.000, ker nam ni bil dovoljen občinski bodnostni fond za javna dela s številnimi brezposelnimi. To se je vse zgodilo z motivacijo, da je občina žc itak preobremenjena z davki. V resnici znašajo doklade samo 50 odst., kar je relativno malo. Smo prijatelji šolstva, kar smo že neštetokrat dokazali z dotacijami našim domačim šolam, zato pa ne moremo prenesti diktiranih zahtev mirne duše. Ko se na eni strani ruši domače, se ne more podpirati — tuje. Ne iz a ni možnosti napram meščanski šoli, ampak iz načelne doslednosti in 7.aradi čuvanja obč.
umetniškim, pa tudi vzgojnim vidikom, in pa da nudi otroku užitek in razvedrilo. Treba je zlasti pobijati šund, ki je otrokovi vzgoji in oblikovanju značaja v škodo, in ogreti otroka za dobro knjigo. V sredo zvečer je bilo na sporedu predavanja prof. Aleksandra Koprivca o športu in vzgoji Tudi to predavan'e se je odlikovalo po vsebinski in oblikovni izbrušenosti ter odkrilo kopico vprašanj, ki se stavijo vzgoji na pot v odnosu do športa. Pedagoški teden, ki bo gotovo našel med našim izo-braženstvom obilo razumevanja in povzročil uspešno navajanje rezultatov' pedagoškega tedna v vzgojni praksi, se zaključi jutri v soboto s predavanjem predsednika pedagoške centrale prof. Gustava Šiliha o novih potih roditeljske vzgoje.
avtonomije smo vložili protest na vsa merodaj-na mesta. Meščansko šolstvo smo pa priprav-Ijeni podpirati |>o svojih močeh in v skladu z našo davčno močjo.«
□	Pregled motornih vozil za leto 1934 bo dne 7., 8. in 9. t. m. ob 14 v plinarni v Mariboru za vozila obeh mariborskih okrajev in predstojništva mestne policije v Mariboru. — Dne 14. maja ob 15 v Poljčanah, dne 15. t. m. ob pol 8 v Slovenski Bistrici in ob 11 v Šoštanju, ob 15 v Slovenjgradcu ter 17. v Marenbergu, dne 17, t. m. ob 16 v Prevaljah.
□	Sveži gomili. V Jezdarski ulici 8 je umrl
84	letni zasebnik Štefan Polanec, v Spodnji Rad-vanjski ulici 10 posestnica Frančiška Klarič, stara
85	let. Rajnkima naj sveti večna luč!
□	Mariborski gasilci in dimnikarji proslavijo danes praznik svojega patrona sv. Florijana s slovesno službo božjo, ki bo ob devetih pred kipom sv. Florijana v Tattenbachovi ulici. Skupen odhod iz Gasilskega doma je ob 8.45.
□	Gledališka uprava prosi gledališke abonen-te in lastnike blokov, ki šc niso poravnali abonma-na, da blagovolijo čimpreje plačati zastanke, ker je poslednii obrok zapadel že 1. aprila v plačilo,
□	Požari brez konca. V Rašjah na Dravskem polju so dvema posestnikoma zgorela gospodarska in stanovanjska poslopja. Škoda znaša 150.000 Din. Poleg marihorskih gasilcev so prispeli na mesto požara in gasili požarniki iz Ptuja, Št, Janža, Sv. Miklavža, Dev. Mar, v Brezju in Pobrežja.
□	Z otoka. Dne 15. t. m. se kopališče na Mariborskem otoku odpre. Udobnosti kopalcev bo tudi letos ustreženo z nekaterimi novimi uvedbami. Tako se bo uredila posebna telefonska kabina. Tudi se bo zgradilo leseno stopnišče z restavracijske strani, ki bo za dostop kopalcev in drugega občinstva na tribuno pripravnejši.
□	Na Meljskem hribu se bo električno omrežje razširilo, tako da bo razsvetljavnim potrebam tudi tukaj ustreženo.
□	V zasilnih stanovanjih v Metelkovi ulici se prične te dni z gradnjo pralnic, ki so si jih gospodinje že davno želele.
□	S šahovskega bojišča. V sredo zvečer se ie v kavarni Jadran odigralo kolo medklubskih šahovskih tekem za prehodni pokal. Preizkusili so se: Mariborski šahovski klub proti Triglavu z rezultatom 67» (1) : '/,(1); potem šahovska sekcija SK Železničarja s 4(1) proti šahovski sekciji Združenja jugoslovanskih železničarjev s 3(1). Prihodnjo sredo je na sporedu bitka med Marib. šahovskim klubom in šahovskim odsekom Združenja železničarjev na eni strani ter med šahovskim odsekom SK Železničarja in Triglavom na drugi strani.
□	Zlat prstan s plavim kamnom je bil najden. Vprašati je pri organistu Cafuti v Kamnici.
— Pri boleznih srca In poapnenju žil nagnjenosti h krvavitvam in nnpadih knpi /asiaurn »Fran/ .losefovn« erenčien lahko izpraznjeuje čre vosa brez vsakega uupura.
Celje
& Prošnje procesije bodo prihodnji teden v eledečean redu: V ponedeljek pride ob pol 7 frančiškanska procesija v stolnico, kjer bo pe-I ta sv. maša. Lz stolne cerkve gre procesija po ! končani blagoslov ni sv. maši, ki bo vse ffi dna že ob pol 6, v ponedeljek okoli 6 v baziliko Matere Milosti, kjer bo ob pol 7 pridiga in nato slovesno sv. opravilo; v torek okrog 6 gre procesija iz stolnice k sv. Magdaleni v sredo iz stolnice v cerkev sv. Alojzija. Od frančiškanov gre procesija v stolnico, v torek k ®v. Jožefu v Studence, v sredo pa k siv. Barbari nad KaA-varijo.
& Osebne spremembe pri eeljski garniziji.
Lz celjske gariuzije so se posiovili in odšili na nova službena mosta v celjski družba dobro znani in priljubljeni častniki gg. kap. 1. ki. Toinić Radivoj kot butaljonski komandant v Benkovaic, pporučmik Vukovič Aleksander kot komandant čete v Knjaževac, pporučnik Lu.mo-vič Milan v Bjelovar in pporučnik Jovanovdč Milan v škof j o Loko. Odhajajočim gg. častnikom, ki so si v Celju pridobili mnogo znancev in prijateljev, želimo, da bi se tudi na novih službenih mestih počutili najbolje.
er Novi odbor SK Olimpa. Na zadnjem občnem zboru SK Olimpa je bil izvoljen sledeči novi odbor: preds. Svetek Andrej, uradnik, tajnik Mahikovec Josip, strugar, blagajnik Boben Franc, tehnični pisar, vsi pri tvrdki \Vesten.
лгг Velike svečanosti v Topolščici. V nedeljo, dne 13. maji. bo v državnem zdravilišču v Topolščici slavnostna otvoritev »Mladike«, novega bolniškega oddelka. Tej svečanosti bodo prisostvovali številni predstavniki oblasti in kulturnih institucij.
& Sušenje perila. Veliko hrupa pa tudi skrbi je povzročila med celjskimi |>ericarai prepoved sušenja perila ob Kapucinskem mostu. Začasno smejo sušiti perilo malo nižje pri Javnem skladišču, na svetu, ki je last g. Zangger-jn, dokler ne bodo našli drugega primernejšega prostora.
0 Praktični tečaj za dekortramje izložbenih oken, katerega priredi pripravljalni odbor društva za dekoracijo i,n reklamo v Celju, se bo pričel v torek, dne 8. maja ob 20 zvečer v veliki dvorani Obrtnega doma. Prijave sprejemata najkasneje do ponedeljka, t. j. do 8. maja. gg. Blccbinger pri tv. Raikusoh in Slavko Višner pri tv. IHactin.
Kamnik
Na občnem zboru kamniške podružnice SPD je bil sprejet predlog, da se dovoli kredit 1000 Dvn za nabavo novih emajliranih tablic za kažipote V kamniški okolici je bilo v preteklem letu markiranih več novih izletnih poti proti Komendi, Gozdu, Črnilcu itd. Stavljen je bil predlog, naj se ogradi na Mokrici zavetišče za izletnike in turiste, ki bi jih presenetilo slabo vreme. Prav tako ca} bi se zgradilo zavetišče na poti med Kokršk<m in Kamniškim sedlom. Ta pot je dolga in težavi,a, zato bi jo bilo treba nekoliko popraviti. Zavetišče pa naj bi stalo na Podih, ki so izhodna točka za mnoge lepe ture na Skuto in bližnje vrhove. Predvsem pa se je poudarjala nujna potreba, da osiednji odbor napravi novo pešpot v Kamniško Bii/trico, ker je po dosedanji pešpoti zgrajena vozna cesta. Podružnica SPD v Kamniku je letos zaključila 40. leto delovanja.
Občinski« vozno cesto iz Novega trga na Pe-rovo je občina lepo posula 7, gramozom. Od »Titana« naprej je ta pot prav lep izprehod med polji in travniki po levem bregu Bistrice proti Duplici. , Tik pred Duplico pn še vedno ni zgrajena brv čez dva metra široki hudournik, tako da j>o dežju i»■ prehajale! tu ne bodo mogli naprej. Upamo, da bo ta uedostatek kmalu odpravljen.
Tuhinjski kmetje proti medvedu
Boj za medvedovo kožo v Tuhinjski dolini
Kamnik, 8. maja.
Lani smo poročali o pustolovščinah medveda z Menine planine, ki je vdrl v ovčjo stajo posestnika Razpotnika iz vasi Kostanja pri Smartinu v Tuhinjski dolini in mu pobil štiri ovce. Posestnik je imel okrog 650 Din škode in je zahteval od lovskega zakupnika odškodnino. Na svojo vlogo pa je te dni prejel od kamniškega okrajnega načelstva odklonilen odgovor, ker njegova zahteva po sedanjih zakonih ni utemeljena. Medved je zver, ki ni zaščitena in ki jo vsakdo lahko ustreli, zato lovski zakupnik ni odgovoren za škodo.
Posestnikom v Tuhinjski dolini zdaj ne gre v glavo, zakaj nimajo pravice zahtevati odškodnine, ko vendar lovci ščitijo medveda in ga branijo pred preganjanjem. Znana je namreč polemika, ki se je razvila v lovskih krogih leta 1930, ko so na Me-nini ustrelili medveda. Velik del zelene bratovščine je ogorčeno obsojal streljanje te redke zveri ln zahteval, da se v bodoče zaščiti. Brali smo tudi več člankov, ki so vsi zagovarjali kosmatinca, češ, da je miroljuben in prizanesljiv do ljudi in živali.
Kaj pravite?
Zadnjič sem poslušal debato med dvema modrijanoma o krizi, ki da je prišla samo zalo, ker je na svetu preveč ljudi. Sicer sem jima rekel, da je kriza zato na svelu, ker svet preveč prideluje, da se lo učeno imenuje nadprodukcija in da po čudnih gospodarskih zakonih ljudem zato zmanjkuje kruhu, ker svet na pr. preveč pšenice prideluje itd., pa se za moje mnenje nisla menila in sla nadaljeval" pogovor. Preila sta celo na sterilizacijo.
Prvi je dejal: »lliller je prav naredil, ko je izdal tako pameten zakon. Le poglej pri nas, kako se množi revščina. Z njo raste jetilea, se veča beda, brezposelnost, revolucionarni duh in vsa zla. Tudi reveže bi bilo dobro sterilizirali, da ne bi imeli toliko Otrok!«
Drugi mu je pritrjeval: *Mi, ki imamo, smo zdravi in naši otroci so zdravi. Pri nas ni jetike!« (Slučajno so otroci lega uglednega možaka največji bulci, Bog se jih usmili!)
Dejal sem: »Ni res, da raste iz revežev nezdrav zarod. Najbolj pametni ljudje so bili revnih staršev. S sterilizacijo ne boste odpravili ne jetike, ne ogabnih bolezni, ki jih je med bogatimi prav za prav največ! Najboljše sredstvo, da nam zraste zdrav zarod za zdrav narod je, da daste ljudem dovolj jesli. Potem ne bo jetike, ne upornega duha, sploh ne socialnega zla!«
Pogledala sla me in dejala: »Boljševiki* Sedaj sem vsaj vedel, kaj sem! Pa me je vendarle bilo sram, da sem se vtaknil v lak pogovor, ki nima ne repa, ne glave. No, in pogovorov ter govorov brez repa in glave je naša mila Slovenija polna do zvrhane mere. Takole ob nedeljah ponoči gre ponekod že kar čez ...
Novi grobovi
+ V St. Vidu nad LJubljano je včeraj popoldne ob 4 mirno v Gospodu zaspal g. Josip Hojkar, kolarski mojster in posestnik. Pogreb bo v soboto ob 9 dopoldne. Naj _ v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-j- V Mirni peči so t. maja pokopali na farnem pokopališču bivšega dolgoletnega cerkovnika pri žuipni cerkvi sv. Kocijaina, Antona Mak še. Blagi inož je bil priljubljen vsem fa-ranom, zlasti pa še vsem ondi službujočim duhovnikom. V življenju pa ie dičila velika ljubezen do eerkovniške službe, otroška udanost do duhovnikov in prijetna šegavost v pripovedovanju. Ohranimo ga v blagem spomin ul
Osebne vesti
— Iz vojaške službe. Odrejeni s« na službo v štab 23. samostojnega topniškega divi-zijona topn. major Pavel Volf; za poveljnika 2. eskadrile zrakoplovni kap. IL razr. Marij Koštan, za poveljnika II. oddelka lovske pilotske šole 6. zTakoplovnega polka zra-koplovni kap. II. razr. Franjo Cal, za poveljnika 1. čete poveljstva aerodroma 7. zra-koplovnega polka zrakoplovni kap. II. razr. Mlarlen Prohaska; na službo v tehn. oddelek zrakoplovnega poveljstva vojske ni/,ni voj. telin. uradnik I. razr. Ivan Čistopoljski; r,a pilota 7. zrakoplovnega polka zrakoplovni poročnik Milan Stapar in Albin Vesel; za vodnika in učitelja zrakoplovne podčastniške šole zrakoplovni poročnik Nikolaj Pi-venj; na službo v organizacijski odsek operativnega oddelka glavnega generajnega štaba kap. korveto Ivan Kern; na služIjo v operativni oddelek poveljstva mornarice kap. korvete Leo Zakarija; na službo v mari ti m no tehnični oddelek poveljstva mornarice kap. korvete Božo Martinec; za poveljnika mornariškega odreda v Ohridu kap. korvete Aleksandar Gricenko; za prvega častnika kr. broda »Dubrovnik« kap korvete Zdenko Papež; za prvega častnika kr. broda »Dalmacija kap. korvete Oton Cer-mak; za -vršilca dolžnosti šefa topn. biroja pomorskega arzenala kap. korvete Karel Le-vičnik; na službo v štab poveljstva pomorskega zrakoplovstva poročnik bojnega broda I. razr. Danilo Hubmajer; za vršilca dolžnosti poveljnika 3. eskadrile zrakoplovni poročnik Mihael Crkrit; za poveljnika 71. esk. zrakoplovni kap. II. razr. Ivan Mikiedo; ua službo v štab poveljstva zrakoplovnih strokovnih šol zrakoplovni poročnik Drago Bre-7x>všek; za upravitelja skladišča aeroplanske delavnice zrakoplovno tehn. zavoda nižji voj. tehn. uradnik П1. razr. Maks Dermač; na službo v aeroplanako delavnico zrakoplovno tehničnega zavoda nižji voj. tehn. uradnik II. razr. Ivan Pupis in na službo v II. odsek, II. oddelka zrakoplovno tehničnega zavoda civilni inženjer Ivan Celustek.
= Isplt so napravili za čin akt. topn. podporočnika: narednik Alojz Pirnat; za voj. pisarja IV. razr. peh. narednik vodnik III. razr. Pavel Plaper; topn. narednika vodnika III. razr. Anton Živec ln Ivan Lavrenčič ter konjeniški narednik vodnik III. razr. Rodoljub Kostreš; za čin rez. sanitetnega podporočnika kaplara-dijaka dr. Karlo Medvecki in dr. Andrej Števka; za čin rez. veterinarskega podporočnika kaplar-dijak Matej Vin-terhalter; za čin akt. in rez. poročnika bojnega broda II. razr. poročniki fregate Jože Vrlačnik, Anton Javoršek, Rajko Valand, Vinko Hudeček, Franjo Rauš. Anton Razinger, Friderik iMmbič, Miren Blaž, Srečko Sršen, Josip Plarerijano, Franjo Keser, Ivan 0»!orr., Adolf Menčak in Malija Podkrajšek, in za nižjega voj. tehničnega uradnika II. razr. nižji voi. tehn. uradnik IIL razr. Mihael Pust
Zaradi te »miroljubne« zveri pa imajo posestniki v Tuhinjski dolini veliko gospodarsko škodo, saj so po večini vsi iz strahu pred medvedom opu-; stili ovčjerejo, ki je bila že od nekdaj eden glavnih dohodkov revne doline. Zdaj so se posestniki odločno postavili proti medvedu in zahtevajo od lovcev, naj se izjavijo za ali proti. Če hočejo ščititi medveda in ga ohraniti v Kamniških planinah, naj bodo tudi odgovorni za škodo, v nasprotnem primeru pa naj napravijo na medveda pogon, kakor je bil organiziran spomladi leta 1930. Okrajno načelstvo je že lani to zahtevo tuhinjskih živinorejcev sporočilo lovskemu drušlvu, vendar pa naša vrhovna lovska instanca še do danes ni odgovorila na to vlogo.
Na vsak način bi bilo potrebno, da se ta sporna zadeva čimprej sporazumno reši. Ker je medved okusil ovčje meso, se bo težko odvadil, da se ne bi semintja zaletel v kako ovčjo stajo in pobil par ovac. Ob vsakem novem primeru pa se bo zopet obravnavalo to vprašanje, ako ga seveda lovci zdaj sami ne rešijo.
z NIVEA
le pomladi — ali prosim oprezno I Vaša koža se je vsled gorke obleke odvadila solncu. zato se natrite najprej z Nivea cremo ali
na zrak in soJnce!
Nivea-oljem — oboje varuje in neguje kožo ter
pospešuje, <la postane naravno rujava.
Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. z o. z., Maribor
Koledar
Petek, 4. meja: Florijan (Cvetko). mučenik! Monika, vdova.
Ostale vesti
—	Jahta za Nj. Vel. kraljico Marijo.
V	splitski ladjedelnici grade športno jahto za Nj. Vel. kraljico Marijo. Jahta bo zgrajena iz najboljših vrst tujega in domačega lesa in bo uajmodernejša športna jahta, kar jih plovo po Jadranu. Dolga bo 12 in pol, široka 2 metra. Gotova bo do srede leta in se bo imenovala »Strela«.
—	Davčni zakon določa, da sc kmetova J cu davek odpiše, če poškodiujejo elementarne nezgode, kakor voda, toča, poljske miši, polja ali travnike. Skoda mora znašati vsaj eno četrtino. Škoda pa se mora javiti vsaj v 8 dneh, odkar se je opazila. Pa jc kmetovalec, kateremu je povodenj velik del travnika poplavila in je stala voda skoraj 6 mesecev nu truvuiku, prosil katastrsko upravo, naj da preceniti škodo po poplavi, ker je voda uničila korenine vseli dobrih trav. Katastrska uprava je pa prijavo zavrnila, češ, treba bi bilo škodo prijaviti že jeseni, ko je voda travnik poplavila. Kako je pa mogel kmetovalec takrat škodo preceniti, eaj še na travnik nd mogel stopiti? K.o je pa voda odtekla, je škodo takoj prijavil. Pri katastrski upravi bi moral biti vendar kak kmetijski izveirlenec, ki bi znal škodo pametno pre eojati. Sedaj naj pa plačuje kmetovalec davek od podleska in divjega česna, ki sta še na travniku ostala!
—	Zgodnja goba. Nad 1 kg težko grobo je dobil v šentviški okolici pri Ljubljani mlad fantek in jo prinesel v dar g. Gostin-čarju v Vi žm ar jih.
—	Poceni drevesa. Bil je nekje ua Dolenjskem semenj. Drevesničar je pripeljal cel voz lepili drevesc, da bi jih razprodal. Zahteval je 7 Din za eno drevesce. Ker jih ni mogel za to ceno oddati, je znižal ceno na 5 Din, potem na 3 Din. Ostalo mu je še okrog 100 drevesc. Da bi jih ne bilo troba nazaj peljati, jih je prodal po 1 Din. Dostikrat so v sejalnicah zahtevali 1 Din za dveletnega divjaka. Treba je divjak cepiti, saditi, okopavati vsaj 4 leta. Veliko drevesc se uniči, posuši ali poškoduje. Nazadnje pa dobi 1 Din za drevesce. Kes sijajen dobiček! Dokazuje pa to, kakšno pomanjkanje gotovine je med kmetovalci.
—	Vozna ugodnost za udeležene« pri celjskih pevskih svečanostih. Ipavčeva pevska župa razglaša, da je prometno ministrstvo dovolilo 50% popust na železnicah za vse one, ki se udeležijo proslave 40-IetuicR Celjskega pevskega društva v Celju dne 12. in 13. maja t. 1. To društvo je najstarejše pevsko društvo na bivšem Štajerskem in po vsej pravici zasluži, da vsa javnost sodeluje pri njegovem jubileju. Spored je sledeč: 12. maja ob 20 slavnostni koncert Celjskega pev. društva v Celju (Union). 13. maja dopoldne odkrije Ipavčeva župa spominsko ploščo skladateljema bratoma Ipavcema na njuni rojstni hiši v Sv. Juriju ob j. ž. Ob 11.30 je v celjskem Narodnem domu slavnostno zborovanje C. P. D. in ob 16 pa v Unionu koncert Ipavčeve župe s sodelovanjem 13 včlanjenih pevskih zborov. Vozna ugodnost e-Ija za celo državo v času od 8. do 17. maja t. 1. s pravico prekinitve vožnje v Celju odn. v Sv. Juriju. Legitimacije se dobe pri »Putniku« v Mariboru, Aleksandrova c. 35 in v Celju (nasproti kolodvoru) ter pri Celjskem pevskem društvu in Ipavčevi župi v Mariboru. Legitimacijo je treba dati žigosati tudi že pri nastopu vožnje, sicer kupljena cela karta ne velja za brezplačni povratek. Potrdilo o udeležbi se bo dobilo v Celju in v Sv. Juriju. Pri »Putniku« dobite tudi vozne karte.
—	Popolni letniki »Bogoljuba«, nevezani. dobro ohranjeni od početka do incl. leta 1933 ter nekaj nepopolnih se odda po znižani ceni. Interesentje sc vabijo, da pošljejo svoje naslove na upr. »Slovenca« pod šifro: »Nizka cona«.
—	Dve žrtvi kolesarjev. V Mostah pri Ljubljani je v sredo zvečer neka koleearica povozila 7-letnega Vladka Kelbiča, sina zasebnega uradnika. Deček si je pri padcu j>rebil loban jo. —
V	bolnišnico so d<ilje pripeljali 26-letno Ano Pretnarjevo iz Podhoma pri Gorjah. Tudi to jc v domači vasi povozil neki kolesar ter ji zlomil levo roko.
—	Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnoeti izboljšuje naravna »Fraoz-Josefova« grenčica delovanje želodca ш črevesa in traino pospeii prebavo
—	Delodajalci, nameščenci in delavci morajo poznati zakone, priročnike in pravila, ako hočejo uspešno braniti svoje Interese v svojem shiižbeoem razmerju: Obrtni zakon, II. popravljena, popolnoma preglodnu in s pripombami in stvarnim kazalom opremljena izdaja, priredil R. Sterle, Din 40, vez. Din 48; Delovno pravo, razlaga socijalnih zakonov službenegn razmerja, spisal dr. A. Reisma.n, Din 25; Zakon o zavarovanju delavcev z naredijo ministra za soc. politiko o izvajanju zavarovanja po tem zaikonu Din 9.50: Zakon o zaščiti delavcev in Zakon o inšpekciji dela. Din 20; Priročnik Iz delavske in nameščenske socijalno-vnrstvene zakonodaje, Din 10; Zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931, II. natis izpopolnjen s poznejšimi zakonskimi določbami in stvarnim kazalom, Din 22, vez. Din 34; Uredba o drnginjskih
doklad a h držav, uslužbencev in Uredlia o dravinjskih dokladah drž. upokojencev, Diu 6; Zakon o državnem prometnem osebju, Din 14; Pokojninsko zavarovanje nameščencev po stanju I. II. (928 in sprememba pokojnin, zavarovanja od t. 10. 1930 naprej. Din 10; Zakon o i tisku z dne 6. 8. 1929 in s spremembami im dopolnitvami do I. marca 1930, uredil A. Mladič i Din 16. Vse te zakone ima v zalogi Jugoslovan- i ska knjigarna v Ljubljani.
—	Ženi odgriznil nos. Kazenski senat j okrožnega sodišča v Velikem Bečkereku je ; te dni sodil Rudoslava Jovanoviča iz Dra-gutinova, ki je svoji ženi Ljubici odgrlzni'1 nos. Na razpravi se je Radoslav zagovarjal, da nm je žena pobegnila in da jo je šel prosit, na.i se vrne. Ko sta govorila, pa je Ljubici padel iz nedrij revolver. Tega se je •
, on tako lJrestrašil, da je planil nanjo in ji | j odgriznil nos. Ljubica pa pripoveduje, da se z njim ni razumela in da je zaradi tega pobegnila od njega. Ko je prišel k njej in jo prosil, naj se vrne, je tudi to odklonila. Pri slovesu pa jo je zaprosil, če jo lahko poljubi. Ona mu jo to dovolila, on pa ji je, mesto da bi jo poljubil, odgriznil nos. Sodišče je Radoslava obsodilo na dve leti in j pol strogega zapora, i
1 — Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josei«
i grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala ! klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josef« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom.
—	Grozen zločin dveh sester. S Sušaka poročajo o groznem zločinu, ki sta ga izvršili dve sestri. Služkinja Julija.na Montel je s pomočjo svoje sestre ubila svojega gospodarja trgovca Mirka Udino. Ko je sedel pri večerji, ste ga ženski napadli s kladivi in ga pobili na tla. Potem sta mu vzeli ključe in sc spravili na Wertlieim-blagajno, ki pa je nista znali odpreti. Pri zaslišanju na policiji sta nekaj časa tajili zločin, pozneje pa sta priznali. Umor Udine, ki je bil ugleden trgovec in znan po vsem Hrvatskem Pri-morju, jo zbudil veliko sožalje in obenem ogorčenje nad okrutnima aločinkama.
- Strašno klanje zaradi koščka zemlje.
j V vasi Velika Solinja v bližini Petrinje ua . Hrvatskem je prišlo te dni radi majhnega, i brezpomembnega kosa zemlje do strašnega i pokolja med kmeti ene in iste zadruge Do-brinič. V bitko, v kateri so pokali revolverji, i so posegle tudi ženske. Rezultat bitke je: trije mrtvi in ena hudo ranjena ženska.
Soštanj
Novo, mesto
Odhod dr. Če.snika v Ljubljano. S 1. majem je za stalno zapustil Novo mesto znani katoliški javni delavec, odvetnik dr. Česnik. V času svojega skoro 15 letnega delovanja v tuk. kraju si je pridobil tako v mestu samem kakor tudi po širni Dolenjski izredno spoštovanje. V slovo so mu pretekli teden napravili njegovi prijatelji odhodnico v Prosvetnem domu. BiH so zbrani številni zastopniki katoliških organizacij. Najprej se je poslovil od odhajajočega g. prošt Oerin, kateri je poudarjal njegovo veliko delavnost na vseh poljih, zlasti pa njegovo vzpled-no versko življenje. Kot tak je bil lahko vzor vsakemu katoliškemu možu in vsakemu katoliškemu javnemu delavcu. G. kanonik F e r j a n č i č je v prigodnici opisal njegovo delo, nakar se je poslovil od njega še odvet. koncipijent g. D. Veblc, ki je zlasti orisal njegovo težko in naporno delo, ki ga je izvršil na gospodarskem, prosvetnem in političnem polju. Želel mu je na novem mestn enako obilo uspehov. Poudarjal je zlasti, da je hil pri vseh ustanovah katoliškega živl.ia eden glavnih inicijatorjev in soustanoviteljev, ter tla je tudi jijegovo celotno delovanje bilo vodno združeno s težavami in borbami. Dr. Česnik sc je zahvalil za tople besede, zlasti g. proštu Čerinu za lepo slovo ter vsem navzočim sodelavcem, predvsem iz povojne dobe gg. Košaku, Vodniku in Ple-kotn ter izrazil nado, da bo mlada generacija delo, katero je začel, uspešno nadaljevala.
V zaporu so je sodil sam. V torek zjutraj, ko
so prihajale v Velenje množice na prvomajski sejem, se je raznesla po trgu za Velenjčane redka senzacija: Sohvvarz Jožef, 39 letni kovački pomočnik, visi v zaporu I In ree so vreli ljudje proti občinski ječi. 0 dogodku smo dobili sledeče podrobnosti: V noči na 1. maj se je vtihotapil Schwarz v Valenčakovo trgovino sredi trga. Mož pa ni imel sreče. Boš ko je začel segati po tujih predmetih, so ga zasledili v hiši prebivajoči ljudje. Zadevo so sporočili orožnikom, ki so skrivnostnega nočnega gosta aretirali in zaprli. Pri zaslišanju je povedal, da je bil to že njegov četrti pohod v Valenčakovo trgovino. Ob štirih zjutraj so Schvvarzu v zaporo sneli verige z rok, dve uri pozneje so ga pa našli mrtvega, obešenega z naramnicami na železno mrežo celičnega okna. Najbrž je nesrečneža vrglo iz duševnega ravnovesja še kaj drugega, da si je sani odmeril prehudo in tako strašno kazen.
Piui
Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je nmrh Otilija Marinič, zasebnica iz Ptuja, atara 52 let; na Bregu pri Ptuju pa je umrl Emerik Weigl železniški strojnik v p., star 76 leL Naj v mir* počivata I
ЈУ naznanila
Ltubljana
1 Koncert Akademskega pevskega zbora v pon« doljek 7. maja ob :!0 v veHki dvorani bolela Unionu. ua katerem bodo naSt vrli akademiki pod vodstvom svojega vzornega dirigenta g. Franceta Mnrolta zapoli koroške in bolokraujske narodne pesmi, vzbuja povsod splošno zanimanje. Koroški del sporeda bo obsegal ste deče nar. pesmi: O. Dev: Od kneza Marka; M. Tome: Marija in mlinar; Fr. Marolt: Ziljskl rej; Fr. Marolt: Drnnielen; Fr. Marolt: Pojdain u Itute; O. Dev: Zol-nirska; Fr. Marolt: Koledn (izvaja speeijelni zbor); Fr. Marolt: Pastirska, Nabavite si vstopnice čimprej! Na razpolago so vam vsak dan pred veiiko unionsko dvorano.
1 Na nedeljskem pevskem nastopu ljubljanskih srednješolskih pevskih zborov, ki bo ob 10 v Dnlonii. bodo nastopili naslednji srednješolski pevski zbori: mladinski in mešani povski zbor ter harmonikarji I. drž. realne gimnazije, dekliški zbor gimnazije in učiteljske šole pri uršulinkah, dekliški zbor II. drž. realne gimnazije, moški in mešani zbor III. drž. realne gim nazije, dekliški zbor mestne ženske realne gimnazije, mešani zbor drž. klasične gimnazije ter dekliški in me Sani zbor drž. učiteljske šole. Posamezni zbori bodo \vr vajali poleg narodnih tudi zbore našiti priznanih skla dnteljev, kakor: Premrla, Sattnerju, Aljaža. Foersterja. švikaršiču, Vodopivcu, Ocvirka. Stritol'a, Mirka, dr. Doli nar j a, zastopani pa so tudi Zaje, Tajčevič, Konje-vič in Mokranjae. Za koncert, ki bo v vseh ozirih za nimiv, saj bo nastopilo okoli liOO mladih pevcev in povk, vlada veliko zanimanje. Vstopnice so v pred prodaji v Matični knjigarni.
1 Danes predavanje s sklortiinlml slikami o gornjem Jadranu v dvorani Dolavske zbornice ob 30. — Vstop prost-
1 Kino kodeljevo. Danes in Jutri ob pol 9 -808 ledena gora«. V glavni vlogi Deuie Riefcnstahl.
1 Korošcit Ne zamudite družabnega večera, ki bo v soboto 5. maja ob 'ifl.,10 v restavraciji »Pri iestiet«. Sodelnjojo pevci okteta »Ljubljanskega Zvona, s spo redom, ki so ga pripravili za svojo koroško turnejo.
i Nočno sluibo imajo lekarne: mr. Bahovee, Kongresni trg li; mr. Uetar, Sv. Petra ccsta 7H, in mr. lio čovar, Celovška cesta 31.
Maribor
m Ljudska univerza v Studencih priredi v nede Ijo, dno C. maju poučni izlet v Dravsko dolino pod vodstvom prof. I5aša. Odhod iz Maribora z jntraujim koroškim vlakom. Izstop v Vuhredu. Vrnitev z večer nim vlakom iz Vnzenico.
ni Občni zbor Pedagoške centrale ho v nedeljo, dne (i. t. m. ob 10 na drž. učiteljišču v Ivoroš.'cvi nI. f'lani, zlnsti pa poverjeniki posameznih krožkov ozir. društev iskreno vnbljoni.
Celie
e Koncert. Jutri zvečer priredijo v Celjn koncert šoštanjski povci. Začetek ob 30. Vljudno vabljeni!
Ptuj
P Muzejsko društvo v Ptuju	ima v soboto 5. t. m.
ob pol 18 redni občni zbor v	refektoriju mestnega
Forkovega muzeja z, običajnim	dnevnim redom. Po
občnem zboru prodava g. pro/.	Franc Boš iz Mari bora o ptnjski preteklosti.
p Ptujska strelska druiina	obvešča, da «* vrši
razen vsake sobote popoldne od	15—18, tudi ob nedeljah od 9—12 dopoldne ostro streljanje na strelišču т Mostnem vrhu pri Baboseka.
Drugi kraii
13re.Hce-7.akot. V nedeljo 0. maja ponovno vabi Rdeči križ na prosluvo materinskega dne, ki bo oh 18.30 v domu gasilcev.
Sem in tja po Zagrebu	rodOV f>?Ogf©f
Velesejem bi moral seveda biti v ospredju vsega zagrebškega zanimanja, pa se zdi, da ni. Sicer pa je glavna zanimivost velesejma bil nedeljski velesejmski korzo, ki smo ga lahko v mestu videli in ki je bil dosti orginalno organiziran — rekel bi, da bolj ko velesejem sam, ki je dosti skromon. Človeku se zdi, da so se Zagrebčani v 25 letih tega sejma bolj naveličali, kakor eo ee kuharice in gospe tržnice, na katero hodijo vsak dan z novim zanimanjem. Tujcem je pač bolj zanimiv Zagreb sam kot njegov velesejem.
Cankarja smo imeli priliko videti te dneve. V petek je bila premijera njegove >Za narodov blagor« pod naslovom »Za dobro naroda«. Da je bilo zanimanje zanj izredno, o tem je pričalo razprodano veliko gledališče, a takega navdušenja ni kmalu dosegla kaka predstava ko ta. Smeha in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja, takole postrani pa so hiteli pogledi skromnejših gledalcev tja gori proti ložam in dragim sedežem, kjer so domnevali tiste, ki so so na njihov račun tako imenitno zabavali ta večer. Saj je nekaterim menda postalo kar prevroče in so si znželeli svežega zraka, preden je ЈзПа predstava končana.
Režiral je igro Ilinko Nučič, ki je skušal kar mogoče verno podali Cankarja v originalni obliki, , kar se mu je tudi jako lepo posrečilo. Res bi ga morebiti mogel v nekaterih neznatnih i>odrobnostih j nekoliko prilagodili spremenjenim časovnim potrebam — kakor to menijo zagrebške kritike — toda režiser se je držal avtorja s spoštovanjem, ka-
kršno mu gre in to je bilo prav, ker je Cankar tak, kot je sam, tako življenjsko resničen, da še vedno bolj v živo zadene s svojo izvirno besedo kot bi to uspelo priložnostni prilagoditvi, v naglici prirejeni. Konec je delu krona, zato pa vemo, da je bilo delo zares dobro, ker zadnje viharno navdušenje se kar ni moglo poleči. In to razpoloženje je našlo odmeva tudi v javnosti, posebno pa v pohvalnih kritikah, ki so jih v samih superlativih prinesli vsi listi. Če bo igra ponavljana, so obeta še večji triumf.
V nedeljo zaznamuje zagrebška kronika viharen in značilen občni zbor, ki se najbrž v burnosti in dolgotrajnosti približuje rekordu. To je bil občni zbor »llrvatskog Radiše«, ki je med silnim razbur jenjem trajal od 9.30 do 17. Krepko so se udarili! Eni so rekli, da so plavi, drugi, da so beli, vsi pa so trdili, dn sta v boju očividno dve ostro nasprotni skupini. Niti msgru Buljanu iz Sarajeva niti dr. Vranesičit se ni posrečilo pomiriti duhov. Nasprotno! Skoro bi došlo do pretepa, kar je tudi razumljivo, ker je šlo zn važne reči. Po dolgih bojih je nazadnje zmagala seveda ona skupina, ki je bila močnejša; močnejša pa jc blia »plnvat. Izvoljen Je bil zn predsednika Milan Prpič, ki je potem odjio-slal 7, občnega zbora več brzojavk visokim osebnostim in tudi kralju. — »Hrvatski Radlša« je socialna ustanova, katero ro ustanovili s ciljem, da si-romašno mladino stanovsko vzgoji v dobre narodne otroke in sposobne delavce v stanovskem in-javnem življenju.
RockefeUer je obogatel s poljskim
izumom Destilacija — »zum poljskega lekarnarja
V zapadnih in vzhodnih krajih ob Karpatih v nekdanji Galiciji, ki jo zdaj prištevajo Poljski, so okrog leta 1860 že izrabljali izvirke nafte, in sicer s prav primitivnimi sredstvi. Pridobljeno olje so pornbljali za mazanje osi in za razsvetljavo po hišah, čeprav je to olje silno smrdelo. Celo za zdravilo so rabili takšno olje. Takrat še niso poznali najrazličnejših derivatov, kakor so bencin, parafin, strojno olje, ki jih pridobivamo z destilacijo. Destilacijo teh produktov so izumili šele pozneje. Ljudje so se zadovoljili s tem, da so prekuhali olje na ognjišču. Šele gališkemu lekarnarju Luka-sie\viczu se je posrečilo odkriti destilacijski postopek in s pomočjo njega pridobiti svetlo gorilno olje, ki ni smrdelo in je prišlo v promet kot petrolej.
Zanimivo je to, da se je mesto Praga kot prvo mesto na svetu odločilo, da je postavilo na Vaclavskem trgu veliko petrolej-sko svetilko. Uspeh je bil presenetljiv. Državne železnice so takoj uvedle na postajah petrolejske svetilke. Lukasiewicz je med tem časom v okraju Gorliee postavil več rafinerij. Novica o njegovem izumu se ,;e kaj hitro razširila po vsem svetu. Lukasie-
wicz je bil zelo skromen in preprost človek, ki ni znal trgovsko izrabiti svojega izuma.
Novica o Lukasiewiczevem izumu je prišla na ušesa tudi slovitemu Rockefellerju, ki je iskal petrolejske vrelce. Nenadoma se je pojavilo v gališkem mestecu Boryslavu, ki je zaslovelo kot središče petrolejske obrti, več ameriških inženjerjev, ki jih je poslal John D. Roekefelier. RockefeUer takrat sploh še ni bil znan v svetu. Inženjerji so prišli, da bi poizvedovali o iznajdbi gali-škega lekarnarja in o načinu rafiniranja. Skromni Lukasievviez je inženjerje prijazno sprejel ter jih natančno poučil o svojem izumu, ne da bi sploh zahteval odškodnino. Tako so ameriški inženjerji odne«li Luka-siewiczev »patent« s seboj v Ameriko, ne da bi sploh kaj plačali zanj. S pomočjo izuma pri prostega lekarnarja se je pozneje RockefeUer povzpel do milijarderja in najbogatejšega človeka na svetu. Pravijo, da Luka-sievvicz ni nikdar zvedel, kdo so bili prav za prav ti čudni gospodje, ki so se tako zanimali za njegovo odkritje. RockefeUer je seveda povsem previdno molčal in iz izuma koval težke tisočake in milijone.
Zastava II. internacionate v Brnu
Malokdo ve, da je bila v varstvu dunajskih socialnih demokratov zastava II. interriacionale. Izročena jim je bila 1. 1924 : na stadionu »Hohe Warte« v navzočnosti ' desettisočev delavcev. V dnevih dunajske vstaje je postala »Hohe Warte« oporišče topov, ki so obstreljevali delavsko naselbino »Kari Marx Hof«. Vojaštvo je z orožjem zasedlo poslopje in zaplenilo tudi skrito zastavo. Vodstvo II. internacionale ni maralo, da bi ostala njena zastava v ujetništvu. Zdaj se je posrečilo delavcem ukrasti za-1 stavo. Izročili so jo v Brnu zastopstvu vod-j stva nekdanjega avstrijskega Schutzbunda v emigraciji. Zastava bo do nadaljnjega ostala na Češkoslovaškem, ker »jamčijo zakoni dežele za neoviran razvoj delavskega gibanja«, pravi socialistična motivacija.
Učenjak vtika sukanec v iglo.
L. 1933 - polno preizkušenj za misijonsfvo
Kitajsko-japonske sovražnosti so končane, nova mandžurska država v sebi še ni pomirjena iu urejena. Nemiri v Kitajski so bolj krajevnega značaja, vendar se nahaja v rokah roparskih tolp še pet misijonarjev. Tudi v Zadnji Indiji vlada inir. Revolucionarji so sicer okrtiili kralju v Siarnu njegovo vsemogočno oblast, a do prelivanja krvi ni prišlo.
Tudi v drugih zeinljinah živijo misijoni v miru. Edino v vojni ined Bolivijo in Paragvajem v južni Ameriki so trpeli tudi misijonarji. Posamezne vlade so pokazale vprav prijateljsko razmerje do misijonov. Na Kitajskem je država priznala katoliški univerzi »Aurora« v Šanghaju in zavod sv. Ignacija »Jutranja danica«.
V težkih razmerah žive katoliški misijoni po vsem svetu in marsikje morajo zmagovati zapreke, ki jim jih stavljajo pri delu evropske kolonialne velesile. Dogaja se namreč: v Zadnji Indiji podpira francoska vlada budiste in animiste, Anglija daje pomoč mohaniedancem v severni Nigeriji (v Afriki).
Številčni narastek katoličanov
je največji v Belgijskem Kongu in v pokrajinah Ruanda in Urundi, kjer znaša letni porast 100.000 duš. Lopi so uspehi v južnem Kamerunu in v srednjem delu Madagaskarja. V Prednji Indiji beležijo velik razmah misijoni v nadškofiji lvalkuta. Na Japonskem število katoličanov raste silno
počasi in to vkljub napornemu podrobnemu delu misijonarjev in misijonark. Kitajska je v zadnjem letu pokazala napredek za 30 tisoč duš. V islamskih deželah ui opaziti nobenega posebnega napredka.
Misijonsko šolstvo se je v glavnem vzdržalo na prejšnji višini. Poleg že omenjenih je dobila pravico javnosti tudi katoliška univerza v Pekingu, ki so jo prevzeli od ainerikanskih benediktincev steylski misijonarji. Sredi septembra je bila v Francoski Itidokini ustanovljena prva katoliška gimnazija.
V	evropskih in azijskih časopisih so razpravljali o potrebi katoliške univerze v Indiji, ki je tembolj potrebna, ker so tam že dve mohamedanski in ena hindnistična univerza, poleg teh pa mnogo nevtralnih.
Tudi v Evropi se živahno goji misijonska misel, prirejajo se vsakoletni misijonsko znanstveni kongresi, lansko leto se je vršil v Belgiji v mestu Lowen in mu je prisostvovalo 300 misijonarjev iz vseh krajev sveta. Tudi pri raznih katoliških kongresih in shodih (na Dunaju!) se vršijo zborovanja misijonskih društev in se razpravlja o teoretičnih in praktičnih nalogah misijonskega dela.
V	splošnem je bilo leto 1933 za misijon-stvo težko, polno preizkušenj in odpovedL Vkljub temu pa gledajo vsi misijonski delavci z vedrim čelom v bodočnost, kajti nad vso zemeljsko bedo plava Duh božji, ki veje, koder hoče...	(Fides.)
Predsinočnjim je v Ljubljani toča sicer precej poropotala, tako hudo pa vendar ni bilo, da bi ostali po ulicah takšnile kupi toče. Naša slika je iz Berlina, kjer je v nedeljo prihrnl nad Berlin pravi orkan. Na-sulo je toče po ulicah kar na debelo. Ognje-gasce »o klicali 600 krat na pomoč. Voda je vdrla v trgovine in kleti. Strela je udarjala skoro neprestano ln nad mestom je grmelo kake štiri ure kakor v peklu. Strele k sreči niso povzročile veliko škode. Dvakrat je udarila strela v podpornike žične železnice. Utrgal se jc oblak, nakar se jc pridružila še toča, ljudje kar niso mogli na ulico. Še drugi dan je bilo po nekaterih delih mesta vse polno toče na ulici, čeprav se je termometer dvignil zopet na 20 stopenj.
*
Telefonski pogovor
»Halo! Si ti, sladka moja ljubica?«
»Da. Kdo tam?«
Ko so v Kaliforniji gradili most čez Zlata vrata, eo delavcem dali čelade, ki naj bi jih obvarovale pred koei materijaln. ki so pada.li nanje. Poleg toga eo nosili delavci plinske numke, ki naj bi jih Ščitile proti izhlapevanju svinca. To nam kaže leva slike. — V angleških rudnikih
šo dali radarjem poseben ščit, ki jim varuje vrat pred premogom m prahom
Iz Holandskega poročajo, da so zdravniki v preiskavi ugotovili, da je bilo v nekom razredu v Emeroompascu izmed 50 učencev 40 jetičnih. Zdravniki domnevajo, da gre za okuženje. Proti koncu lanskega leta so sprejeli v razred deklico, ki jo bolehala za odprto jetiko. Otroke bodo morali zdaj zdraviti posebej.
Higiena to zahteva
Brno je znano kot industrijsko mesto. Da bi tovarne ue kvarile zraka, je higijen-ski urad odredil 46 tovarnam, da kurjenje modernizirajo. Tovarne so to tudi storile. Tako je izginilo 46 visokih dimnikov in tovarne se kurijo iz ene kurilnice.
To je gotovo največja žarnica na svetu. Sveti z energijo 50 KW, to se pravi, da je njena svetloba približno 2750 krat močnejša
ko svetloba navadne stanovanjske žaruice.
*
Zapravljivka
Ne vem, kaj je moji ženi. Ves dan zahteva od mene denar. Zjutraj, ko vstanem, zahteva denar. Opoldne, ko se vrnem iz pisarne, zahteva denar. Po obedu, preden odidem v kavarno, zahteva denar. Ko se zvečer vrnem, že spet zahteva denar in preden grem spat, zopet denar!«
>Kaj pa počne s tolikšnim denarjem?«
»Kaj vem! Saj ga ji ne dain!«
*
»Tako nesrečen sem, moja žena bi rada za rojstni dan vijoliuo.«
»Daruj ji rajši kuhinjski nož.«
Ali niso lepi in mični tile črnci? V resni« čejo na proslavi svojega regimenta
Moskva - pribežališče marksistov
V sovjetsko Rusijo je prispel prevoz številnih socialističnih družin, ki so zbežale iz Avstrije. Vlak je prispel iz Prage. S seboj je pripeljal 304 ljudi. V Pragi se je zbralo 187 socialistov iz Brna, kamor so se zatekli iz Avstrije. Odpeljali so se proti Varšavi. Komunističen list »Rude Pravo« je pozval svoje somišljenike, naj se zberejo na praški postaji in pozdravijo odhajajoče. Prišlo pa je le malo somišljenikov. Nemška in češka socialistična stranka sta plačali prevozne stroške čez češkoslovaško in poljsko zemljo. Češkoslovaške železnice so dovolile običajno znižanje, poljske pa so zahtevale popolno plačilo.
Štiri are je treskalo
;i niso črnci, pač pa angleški huzarji, ki ho-presenetiti angleško javnost s to točko.
Poljščina najbolj zvočni jezik na svetu
Katera govorica doni najlepše? Latinščina. ki ima dosti pristašev, je mrtev jezik. Izmed živih je zbrala najbrž največ glasov njej najbolj sorodna italijanščina. Francoščina je tudi blagozvočna, a ima menda manj zagovornikov. Če se bomo ozrli po slovanskih jezikih, moramo ugotoviti, da bi bilo težko zagovarjati prednost češčine in še bolj poljščine vsled obilice sikajočih šumnikov. Toda okusi so različni. Marsikdo se lahko navdušuje za ono, kar ni posebno všeč drugemu. Italijanski skladatelj Respighi pripravlja za bodočo olimpijsko tekmo ora-torij. Ker bodo udeleženi pri igrah vsi svetovni narodi, je sklenil spisati besedilo v govorici, najbolj blagozvočni za vse udeležence. Vsebina bo itak razvidna iz prevodov, ki jih bodo prejeli tekmovalci v materinščini. Skladatelj je skrbel samo za glasovni vtis. Umetni jezik esperanto se mu nikakor ni zdel med vsem najlepšL Respighi je zbral deset poslušavcev, predstavnikov najrazličnejših narodov, med katerimi so bili tudi zamorci, Japonci in Kitajci. Pre-čital jim je besedilo v vseh jezikih in beležil ocene. Poljščina je nepričakovano zbrala največ glasov. Premagala jc vse tekmece z italijanščino in angleščino na čelu. Skladatelj sc je torej odločil za poljščino, ki jo je proglasil za najbolj glasben jezik. Kakor rečeno, so okusi različni, in veija to tudi za posluh. Tekma je seveda malo prepričevalna za ljubitelje drugih jezikov, a Poljaki bodo vsekakoT zelo počaščeni.
Ves razred jetičen
Mačja pošta se ni obnesla
Zveza nemških filatelistov je priredila v BerLinu razstavo, ki prinaša poleg znamk različuih nemških dežel tudi zanimive zgodovinske podatke. Razstavljene listine kažejo med drugim, da so imeli leta 1789 v nemški prestolnici mačjo pošto. Pismonoši so izučili v ta namen 300 mačk, ki so delile nalogo poštnih golobov. Poštni voz je dnevno zapeljal mačke v druge kraje, odkoder so se vračale v Berlin z nujno pošto. Toda j mačke so se slabo obnesle. Poštni golobi ! najdejo tudi več sto km oddaljen dom. Mačke pa so večkrat zašle. Njih spomin je zadoščal kvečjemu za 3 do 5 km dolge proge.
Voronov se poroči
Znani ruski zdravnik Voronov, ki je proslul po vsem svetu radi svoje znamenite kure za po-mlajanje ljudi. Voronov se je poročil z 21-letno Romunko, ki je sestrična znane ge. Lupescu. Voronov je star že 70 let!
Gospodarstvo
Nova trgovinska pogodba z Nemčijo
Iz uradnega poročila posnemamo, da je Nemčija dala znatne olajšave za naš izvoz v Nemčijo, kar bo povečalo jugoslovanski izvoz v Nemčijo. Nasprotno na da naša država celo vrsto pogodbenih carinskih postavk za nemško blago, kar bo pomagalo nemškemu izvozu k nam. Poleg tega določa pogodba po vzoru pogodbe z Italijo ustanovitev posebnega odbora za vsako državo, ki naj razpravljata o vseh važnih vprašanjih medsebojne
22. 4. 1934	30. 4. 1934
904.6	938.3
4121.0	4160.2
5005.6	5107.5
trgovine. Sporazum stopi začasno v veljavo dne 1. junija letos.
Po podpisu pogodbe je izjavil g. VVinter, zastopnik nemškega kmetijskega ministra Darreja zastopnikom tiska, da se naj naš kmet, če hoče izvažati v Nemčijo, prilagodi zahtevam, ki jih stavijo nanj Nemci glede kakovosti proizvodov, ki jih hočejo izvažali v Nemčijo.
glavna filijala v Ljubljani sprejema prijave za
menična posojila na DipoteKe
na posestva (zgradbe in zemljišča)
t mestih in trgih
do zneska po Din 100.000 —
daie lonMna posojila
na podlagi državnih in po državi zajamčenih vrednostnih papirjev.
Vse potrebne Informacije dobe Interesenti ustmeno ali pismeno pri Glavni filijali D. H. B. v Ljubljani
Stanje Narodne banke
Naraščanje zlata iz deviz
Najnovejši izkaz o stanja Narodne banke za 30. april kaže tele številke (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. april):
Aktiva: zlato 1762.0 (+18.15), valute 0.06 (—0X12), devize 100.4 (—18.9), skupaj podlaga j 1862.4 (—0.8), devize izven podlage 19.8 (—15.4), | kovani denar 261.7 (—33.9), prejšnji predujmi dr- i žavi 1717.9 (+0.2), posojila: menična 1611.0 (—83), na vredn. pap 238.3 (+1.36), efekti rez. ionda 7256 (+2.54), razna aktiva 110.54 (+6.4).
Pasiva: bankovci v obtoku 4169.16 (—48.2), drž. lerjatve 5.5 (—2.0), žirovni računi 410.4 (—44.6), razni računi 654.2 (—2.8), skupno obveznosti po vidu 1070.04 (—49.4), obveznosti z rokom 947.84 (—19.1), razna pasiva 207.7 (—27.6).
Skupno obtok bankovcev in obveznosti po vidu 5219.2 jjnulij.: (22. aprila 5240.4 milij.), odstotek kritja 35&4 (3555), od tega samo v zlatu 33.63 (33.27)»s
Iz pričujočega izkaza je razvidno, da ie banka izprem^eila del svojih zlatih deviz v zlato, obenem pa je tudi padel zaklad deviz izven podlage. Posojila na menice so padla, dočim lombardna posojila nekoliko naraščajo. Za potrebe ultima je narastel obtok bankovcev in kovanega denarja kakor so se zmanjšali tudi žiroračuni.
Obtok denarja je bil naslednji (milij. Din):
30. 4. 1934 kovani denar 1019.9 bankovci	4501.9
skupno	5521.8
redni občni zbor borze za 18. maj ob 16 v borzne prostore. Poleg poročil so na dnevnem redu tudi volitve 7 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in 12 članov razsodišča.
Razvoj gradbene stroke v Slovenf'ч
Statistika OUZD razlikuje tri vTete stavbnih industrij. »Gradnje nad zemljo« obsegajo zidarstvo in tesarstvo. Pod »industrijo kamenja in zemlje-' spadajo opekarne, kamnolomi itd. Obe ti dve industriji sta pretežno v privatnih rokah. Obratno pa »Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb< spada pretežno, ako ne izJfljučno, med javna dela. Razvoj vseh teh treh industrij je tu grafično predočen.
Vse tri industrije imajo zelo razvito sezijo, ki ima svoj višek v najbolj toplih letnih mesecih: junij, julij in avgust. To je samo po sebi umevno, ker so taka dela vezana na vremenske pogoje.
Леиlo аллхмлo
Izpremembe zakona o DHB
V	»Službenih novinah« so objavljene izpremembe v zakonu o Drž. hipotekami banki. Z novo ureditvijo se število članov upravnega odbora zmanjša od sedanjih 8 na 6. Člani upravnega odbora prejemajo mesečno nagrado: predsednik 3000 Din, podpredsednik 2500 Din in upravni svetnik 2000 Din. Poleg tega imajo pravico do tantijeme, ki znaša 0.525% čistega dobička, člani nadzorstva pa dobe 0.175%. Toda tantijenia ne sme presegati za predsednika odbora 36.000 Din, za člane uprave 24.000 Din, za člane nadzorstva 12.000 Din. Člani kontrolnega odbora dobe mesečno 1000 Din. Nagrada uradništvu se tudi zmanjša od 4 na 2%.
Ta uredba stopi v veljavo, ko preneha članstvo sedanjih članov uprave in nadzorstva, ki bodo svojo dolžnost vršili do postavitve novih članov.
Prejemki nradništva.
Po čl. 80 c Zakona o ureditvi Drž. hipotekar-ne banke imajo uradniki poleg rednih prejemkov še poseben dodatek, ki znaša po novem sedaj: II. položajna skupina mesečno 3100 Din, III. skupina 2800, IV./l 2000, IV./2 1800, V. 1400, oziroma 1200, VI. 1200, ozir. 1000. VII. 1000 ozir. 900. VIII. ! 000, ozir. 800, IX. 700, X. 600 Din, pripravnik, zva-ničnik 400 Din. Toda te doklade dobe samo uradniki z occno odličen, za one, ki imajo oceno zelo dober se nagrada zniža za 10%, oni, ki imajo oceno dober, pa za 20%. Oni pa, ki imajo oceno slab, izgube začasno ves dodatek, more jih pa kaznovati s lem tudi upravni odbor.
insolvence v aprilu 1934
Po podatkih Društva industrijcev in veletrgov-cev v Ljubljani je bilo v aprilu letos zabeleženih v vsej državi 28 konkurzov (marca 20, aprila 1933 30) in 34 (marca 1934 50, aprila 1933 22), skupno je bilo torej insolvenc v aprilu letos 62 v primeri s 52 v aprilu lani. Toda vpošlevali je treba, da smo imeli lani posredovalna postopanja, ki so v marsičem nadomestovala poravnave in konkurze in je torej letošnji dvig razumljiv.
V	Sloveniji je bilo 10 (marca 1934 Z aprila 1033 4) konkurzov in 8 (inarca 1934 12, aprila 1933 5) poravnalnih postopanj.
Ljubljanska borza
Na svoji seji clne 2. maja je borzni svet sklenil. da znaša mešetarina s 4. majem 1934 za devizi London in Madrid: 1. za prodajo, ozir. nakupe 1 promilc, skupno 2 protnile; 2. pri kompenzacijah a) za devizo London od izvoza v Anglijo in za de-vizo Madrid 2 protnile, b) za London za takozvano šaltersko devizo (devize, kupljene na blagajnah od turistov, izseljencev, arbitraže) 1 protnile z označbo na zakljucnici izven kliringa (šalterska deviza) in za avstrijske šilinge v zasebnem kliringu od vsake strani 1 promilc (skupno 2 promilc).
Nadalje jc borzni svet ua tej svoji seji sklical
t « " S 2 S £«!«*« S *«*''« 5 » ».....
f °	^ « л	„	^
? *
Gradbe v privatni iniciativi so začele ob nastopu zadnje gospodarske krize zelo pojemati. — »Gradbe nad zemljo* so padle od leta li>30 skoraj za polovico, to je od ca. 11.0(4) na 5500 ob času polne sezije. Konjunkturni padec »Industrije kamenja in zemlje« je relativno in absolutno nekoliko manjši. »Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb« je vkljnb gospodarski krizi v glavnem obdržala svojo višino.
*
Jubilejni kongres hranilnic. Te dni je v R i mu zboroval stalili odbor Mednarodne zveze hranilnic, ki se je v glavnem pečal 7. vprašanjem priprav za prihodnji kongres hranilnic, ki bo leta 1935 v Parizu in ki bo obenem 10 letnica ustanovitve organizacije, ki je bila, kot znano, ustanovljena lela 1924 in je bil prvi kongres v Milanu. Nadalje so se mnogo posvetovali o vprašanju večje propagande za varčevanje, /.lasti so pri tem mislili na film, saj je bil istočasno v Rimu tudi kongres za vzgojni film. Predlagajo, naj se uvedejo carinska znižanja za poučne in vzgojne filme. Vsaka država mora vpeljati obvezno predvajanje poučnih in vzgojnih filmov. Organizacije hranilnic naj se sporazumejo s producenti glede produkcije vzgojnih filmov. Hranilnice naj vpeljejo potujoče kinematografe za propagando varčevanja. Poskrbi naj se tudi za dvig nivoja sodanjih poučnih filmov, ki ne navajajo preveč k varčevanju.
Sporazum glede kavčuka. Kakor poročajo i7. j Londona, je prišlo do sporazuma med važnimi producenti kavčuka. Sklenjena je bila tozadevna pogodba, ki bo predložena pristojnim vladam v odobritev. Stopila pa bi v veljavo 1. julija ter bi veljala do konca leta 193H. Sklenjena pogodba obsega vse države, kjer so producenti kavčuka organizirani, in je za vsa^o državo določen natančni izvozni kontingent: za holandsko Indijo, Malako, Ceylon, britsko Indijo, Birmo, britski severni Bor-neo, Sarawak in Siam. Poseben odbor lahko izpre-minja navedene kvote od časa do Časa. Za leto 103-1 je določena skupna kvota 1.019.000 ton. Izven tega sporazuma imajo držnve, ki niso priključene, produkcijo komaj 13.000 ton letno. Toda vooštevati je treba, da se njih delež stalno veča. fie leta 1920 je znašal samo 5% vse svetovne produkcije, lani pa že skoro 18%. Poleg lega jc izločena sedaj iz nekarteliranih držav francoska Indoklna, ki je sedaj tudi pristopila sporazumu. Novih nasadov ne sme biti, posebej pa jo tudi urejeno vprašanje produkcije kavčuka, ki ga producirajo domačini sami. Posledic* tega pakta so se poznale takoj v dvigu oen kavčuka ter v dvigu delnic kavčukovih podjetij.
Borza
Dne 3. maja 1934.
Denar
Danes so ostali ncizpremenjeni tečaji Amsterdama, Curiha, Prage in Trsta, narastel je le London, dočiin so devize Berlin, Bruselj, Newyork in Pariz popustile.
V zasebnem kliritign j« bil avstrijski šiling zaključen na ljubljanski borzi po 9.35—9.45, na zagrebški po 9.43, dočim je na belgrajski borzi no-tiral 9.38—9.48. — Grški boni v Zagrebu 31.55 do 32.35 (35). — Angleški luni v Ljubljani 252.70 do 254.30, v Zagrebu 252.20- 253.S0 (253), v Belgradu 252.45- 254.05.
Ljubljani. Amsterdam 2316.51 2327.87. Pcr Uu 1345.14 1355.94, Bruselj 798.85 802.79, Curih
Štafeta okrog Jesenic
Kot vsako leto, se tudi lelos otvori lahkoatletska sezona na Jesenicah s tradicionalno štafeto okoli Jesenic za prehodni pokal SO Borca. Pokal hrani SK Gorenjec, ki si ga je lansko leto priboril v ostri borbi z SK Bratstvo, dočim je DKD Enakost, ki je bila na vodstvu skoraj tri četrtine proge, na koncu odpovedala. Kdo si ga bo letos osvojil? To vprašanje si zastavlja jeseniško športno občinstvo. Odgovor pa bo dobilo v nedeljo 6. maja ob 11 dopoldne. Start in eilj Je pred kolodvorom. Pokal in slika lanske zmagovalne dese-torice SK Gorenjca, sta razstavljeni v izložbi trgovine g. Mirka Merik-a .
Medklubsha slalom tekma Razpis
SK Tržiš razpisuje medklubsko slalom tekmo na nedeljo 6. maja 1934. Proga je trasirana ua severnem pobočju Begunščice, z višinsko razliko 200 m; tekmovalci bodo prevozili 36 40 vratic. Žrebanje ob 9 v koči na Zelenici, stari ob 10. Prijave je poslati na SK Tržič pismeno ali pa oddati do ure žrebanja; prijavni na znaša 10 Din. Tekmuje se po pravilih JZSZ, in sicer posamezno Darila: prvi trije najbolje plasirani tekmovalci prejmejo krasne z akvarelom izdelane diplome. Razdelitev daril po končani tekmi v IcciSi na Zelenici.
Zaključna tekma ima pred vsem namen, da pokaže vso tehniko, pridobljeno tekom zimskega časa Ier bo končnoveljavno odločila slalom za dobo 1933-34. Sneg je diven, nebo jasno in je upanje, da ostane do nedelje nespremenjeno. Ne samo tekmovalcem, nego tudi ostalim športnikom nudi naša krasna Zelenica v tem času res užitek s svojimi naravnimi lepotami in razgledi; na eni strani pobočja sneg za smuko, na drugi strani pobočja zelenje in vendar ni nikake disharmonije, nego se vse zliva v veličastno krasoto.
Evropsko prvenstvo v rohoborbi
Amaterski prvaki ка leto 1934
Te dni se je vršiilo v Rimu tekmovanje amaterskih rokoborcev, ki so se boril! za prvenstvo Evrope. Posamezni zmagovalci so se takole plasirali:
Peresna: L Pihlajanfiki (Finska); 2. Toth (Madjarska); 3. Gozza (Italija). Ban-tam: L Tuvesson (Švidska); 2. Szombory (Madjarska); 3. Horvatli (Romunija). Lahka: 1. Reini (lanska); 2. Kurland (Danska); 3. Karlsson (Švedska). Welter: 1. Glans (Švedska); 2. Nordling (Finska); 3. Gallegati (Italija). Srednja: 1. Jolianssou (Švedska); 2. Neo (Estonska); 3. Pap (Madjarska). Pol-težka: 1. Bietags (Letonska); 2. Siebert (Nemčija); 3. Mrazek (Češkoslovaška). Težka: L Hornfischer (Nemčija); 2. Svenseon (Švedska); 3. Evejniek« (Letonska).
V splošni klasifikaciji je na prvem mestu Švedska z 12 točkami, ki si je priborila prehodno darilo Alfreda Briilla. Nato sledijo Finska z 8, Nemčija in Madjarska vsaka z 5, I je tonska z 4. Danska. Estonska in Italija 7. 2 ter Romunija in Češkoslovaška z 1 točko.
moro Johna [.утаала, ki jo je zalučal pred einim tednom 16.48 ш daleč. — Svetovni rekorder т skoku v višino, ki je nedavuo skočil 2.07 m ter s tem postavil nov svetovni rekord, sc jc [>ri zadnjem mitingu čisto približal tej višini; samo I eni jc še manjkalo in ponovno bi potrdil »voj rekord. To kaže, da je omenjeni uitlet v iviborni formi in dn je siguren v svojih skokih. — Japonca so rsbomi lali kotleti. Pri .zadnjem svojem mitingu je prete-keJ atlet Rouma 10 km v čusu 31:30.2 e čemur je postavil nov j«ijH»tLaki rekord na tej progi. Tudi v drugih panogah eo l>ili doseženi prav lepi rezultati kuikor: 100 m v 10.5 sok.; 200 m 21.9; skok v višino 1.91 m; .skok s palico +.10 m. — N urin i žc zapet straši. Pri prihodnjem 7-asedanju mednarodne lahiko-j atletsko zveze, ki sc vrši v Stookholmu, se bodo zopet bavild z Nurmijevo z.adcvo. Finska se je namreč zopet zavzela zanj in tako bo to vprašanje (»onovito na dnevuian rodu.
Izlet nn obmejno Strojno. Ob noši neverni moji
imamo ie loi>o Število izletniških U>6k, ki Jih — nekatere bolj, druge manj — posečajo nafti, Ae bolj pn avstrijski turisti. kako vpliva nn nafte nbmojno pre bivalHtvo posočnnje naSih obmejnih krajev, o tem »e je ponovno pisalo v raznih naftih listih. Kljub vhoui tem apelom pa promet v nnftih obmejnih postojnnkah is nafte strani naraftča le prav pogasi, vsaj neprimerno počasneje kakor promet z avstrijske strnili, dnsl m) nagim turistom dani mnogo boljši pogoji, kakor av atrijskim. — V vrelo obmejnih postojank, ki kralju jejo na Kozjakn v smeri iz Maribora proti Dravogradu, je končno utopil doslej malo znan, tako rokoi novoodkrlt svet Strojna, morda ena najlepših razglednih točk 7. JugoslovansKo-HVfitrijske meje. — Požrtvovalni planinci so sedaj Izpeljali lepo markacijo li Dravograda, po polotili poti, ki vodi večinoma po grebenih, tako da lina turist t.e med potom očnrujoč pogled nn sosedno 1'eeo, na Oblr, Radnho, Pohorje, Kozjnk, pa tudi na Se zasnežene Kainnlftke in Julij ske Alpe. Pod vznožjem Strojne (15(10 m) pa se kakor venec razprostirajo MežlSka, Podunjska ln l.abudska I dolina. — V nedeljo priredi SPD, podružnica Prenalje. 1 »voj majniSki Izlet na to obmejno točko. Izlet Jc zdru ion obenem z otvoritvijo poti Slrojna—Dravograd. Od hod je ob S zjutraj izpreil gostilne Ahac (1'revnljel, tako da Izlotnikl lahko pridejo tudi fte z Jutranjim vlakom. — Udeležimo se toga izleta ne samo radi go legn planinskega užitka, ki ga nudi, temveč tudi rnrfi tega, da pokažemo, da znamo ceniti požrtvovalno delt noHh planincev v obmejnih predelih!
Kolesarsko podzveza «Ljubljana«. Seja npravnega i odborn Je v petek, dne 4. t. m. ob LI) v posebni sohl j gostilne pri Amcriknncui. Radi važnega dnevnega ; reda udeležba obvezna!
Ljubljanska zimsko itportna podzveza. Plenarna seja v petek oh 20 v damski sobi kavarne Emone, i Obvezno zn stari in novi odbor. Dnovnl red: predaja in prevzem dolžnosti; smernice za nadaljnje delo. Zglnsitn nn.! se overovatelja zapisnika III. redneen občnegn zbora.
TrHč in tenis. Uprava SKT ne čuti primornno, dn dn rndl raznih očitkov naslednje pojasnilo: Prostor za tenis ni bil lanskega leta posnt ч peskom in po valjan. Umetno zgrajena ledena ploftča, ki je služila v zimskem čnsn za drsališče — n. h. edino * naftem mestu — Je ob odtalnnjn teren precej omehčala, vsled česnr je potrebno, da se prostor zn igranje ten'sn i-/ dntno poprnvi. — Tozndevnn pognjanin od slrnnt 1 i»■ T,, ske uprave z nnftimi stavbenimi molatrl so v polnem razmahu in Je upanje, da se koncem loga tednu uspe*-no zaključijo. V teh težkih časih Jc pač riakantno •zakopati« v tenis par tisočakov, ker je vpraiSanje, č* bo koda] priftln uprava s tonisem do njih; tega pač ne bi mogel zagovarjati nihče, zlasti, k»r ee utoreet do igranja tenisa delijo na dve strani.
Pred nacionalnim teniškim prvenstvom dravsko banovine. SK Ilirija v Ljubljani priredi za binkošti 19.—21. maja) največji slovenski teniški turnir za nacionalno prvenstvo banovine, za katerega vlada v slovenskih, posebno pa še v zagrebških športnih krogih veliko zanimanje.
Zadnji večji turnir se je vršil v Ljubljani pred dvema letoma in so Ljubljančanom še v živem spominu odlične igre sedanjih državnih re-prezentantov Punčeca in Pallade. Letošnjega turnirja se bo predvidoma udeležila močna ekipa gospodov in dam iz Zagreba, velik interes je tudi v Mariboru, Celju, Ptuju in še celo iz Belgrada bodo prišli in tekmovali v plemeniti borbi za ponosen naslov teniških prvakov dravske banovine.
Ljubljanski igralci bodo svoje moči preizkusili že prihodnjo nedeljo v drugem kolu moštve-nega turnirja za državno prvenstvo, ki se bo odigralo v Celju, ostale dni do turnirja bodo pa izrabili za čimboljši trening, tako da je upati, da nas bodo ljubljanski zastopniki belega športa kar najbolje zastopali. Turnir se bo pričel na bin-koštno soboto ob 18, trajal bo do mraka, se nadaljeval na binkoštno nedeljo ob 8 zjutraj in ob 16 ter v ponedeljek ob 8 zjutraj. Finalne igre se bodo igrale na binkoštni ponedeljek predvidoma ob 15. 0 turnirju bomo še poročali.
»Roma« v Zagrebu. V nedeljo nastopi v Zagrebu odlično italijansko moštvo >Roma< proti zagrelbški reprezentanci. Haldjani nn.^topijo sicer z več rezervami, vendar bodo kljun temu izredno nevarni, ker je splošno znano, da so Italijani izborni nogometaši, ki strr-linjo iz vsake pozicije na gol. Po dolgem prcslodlku bodo zopet nastopili italijanski nogometaši nn naših tleh in če sc vzpostavijo redni športni stiki z Italijo, bo imel naš nogomet precej korisrti od tega.
Krasni nspehi v lahki atletiki. Kakor poročajo, ni vrgel Jack Torraince krogle 17.04 m daleč, temveč isamo« I6.R0 m. Šc malo in z.nam-ka 17 m bo padla. Kar za 32 cm jc prekoračil
Bokserji so postali zopet živahnejši. Kako« znano se bosta borila za naslov svetovnega prvaka profeeijonalnih bokserjev Primo Carnera in Mak« Baer dne 14. j-unija t. 1. Kmalu po tej borbi pa namerava nastopiti italijanski orjak proti Steve Hamasu v Filadelfiii. Pogajanja so že tako daleč uspela, da je treba samo Se podpisa Carnere, ki pa ga zaenkrat še ne more dati, ker ie vezan pri newyorškem Madieon Square Garden. Obeta ne tudi borba med Carnero in Neuselom, katere se pa Carnera zaenkrat izogiba. Neusel bo nastopil 4. maja proti Тошшу Laughranu, in če zmaga, potem ima že pravico nastopati za naslov svetovnega prvaka. Težko je pa verjetno, da bi Neueel premagal Lauifhrana, ki ie izboren tehničar, katerega je Carnera pred kratkim svoječasno le s svojo orjaško postavo prisilil do kapitulacije. — Če premaga Maks Baer Carnero in če bo uspel Neueel proti Laughranu, potem sc lahko računa, da se bosta prihodnjo jeeen srečala Neusel in Вает.
Priprave za olimpijske igre. Nemški olinrpiiskrl komite, ki nosi vso pezo prihodnje olimpijade, je ime! pred kratkim sejo, na kateri je obravnaval razne zadeve glede znmskih iger. Sklenili so, da zgradijo v bližini kolodvora Partenkirchen umetno I drsališče. Novi prostori bodo ležali т sredini ter bodo v veakera pogledu odgovarjali vsem predpisom modemih športnih naprav. Dalje eo sklenili, da bodo staro skakalnioo predelali po načrtih tozadevne komisije nemške smučarske zveze. Na tej skakalnici naj bi se po predhodnem sporazumu mednarodne smučarske zveze vršili skoki za kombinacijo. Skakalnica bo zgrajena po vzorcu nor veSkih skakalnic ter bo dopuščala skoke največ 50 m. Skoki kot posebna točka se bodo pa vršili na veliki skakalnici, tako zvami olimpijski skakalnici, ki je bila pravkar dograjena in kjer bodo zračni umetniki lahko prižli na svoj račun. Ob tej priliki so tudi govorili o patruljnih tekih vojaških patrulj ter so v tej zadevi podali posamezni referenti izčrpna poročila. Sploh je delo nemškega olimpti skega odbora za zimsko olimpijado že toliko napredovalo, da bo lahko na atenskem zasedanju, ki bo maia, lahko podal izčrpno poročilo o vseh pripravah.
1108.35 1113.85. London 173.97—175.57, Newyor* 3376.33- 3404.59, Praga 142.23-143.09, Pariz 225.71
-	226.83. Trst 290.57 292.97.
Promet na zagrebški borzi 60.914 Din.
Vrednostni papirji
Tudi danes jc bila tcndenca čvrsta in so tečaji polagoma začeli naraščati. Na zagrebški borzi jc bilo zaključeno sanio 7% inv. pos. 25.000.
Ljubljana. 7% invest. pos. 70 71, agrarji 36
-	37, vojna škoda 105 den., begi. oliv 53 54, 8% Bler. pos. 53 54, 7% Bler. pos. 49.50-50. 7% pos. DIIB 65 67, Kranj, ind 250 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71—72. agrarji 36 38.50, vojna škoda 306.50 308.50. 5., 6., 7., a, 9. 305- 308. 12. 300 den., 6% begi. obv. 53 —54.50, 8% Bler. pos. 54- 55.50, 7% Bler. pos. 50—50.50, 7% pos. DIIB 65 66.75, Tobačne srečke 14-17. — Delnice: Narodna banka 4050 4200, Priv. agr. banka 209-210, Osj. sladk. lov 130 140, Impex 50 den., Trboveljska 90 -100.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71 71.50. vojna škoda 307.50- 308.50 (308). 6% begi. obv 54— 54 25 (54). Лп/ B|cr pn«; Vt 75 54 ( 54 ) 7% Bler piv 50.25 50.50 (50.25). 7% pos. 1 II«'65.25 66. Menice: Narod bnnka I IIIKJ (10<Kl). Priv. agr. banka 2ОУ.50 210 (209.Ј0Ј.
Žitni trp
Tendenca na žitnem trgu je v splošnem mirna in je malo življenja. Dovozi pšenice so slabi, ker čakajo producenti na razvoj vremena in je položaj v plenici neizpremenjen. Koruza je nekoliko čvr stejša in stane za sredo maja Sisek 89, nadalje je bila banaška zaključena po 70, baška pa p° 7Z /a moko je malo zanimanja in stane po kakovosti 175- 195.
Živinn
Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek 1. maja jc bil razmeroma slabo založen Prignali so 95 konj, 89 volov in bikov in 200 krav in telic, skupaj 384 glav živine. Kupčija je bila precej živahna, prodali so 173 glav. Cene so v glavnem neizpremenjene in so bile sledeče: debeli voli 3—4 Din. poldcbeli Z50 -3.50, za pleme 2—3 biki 2.50-3.50, krave za klanje 1.50—2.50, krave za plenic 2.50 3.50, telicc 3—4 teleta 4.50 5.50 Din za kg žive teže; konji so se prodajali po kako vosti in sicer od 600 -3000 Din eden. — Svinjski rejem v sredo 2. tnaja je bil kar se tiče dogona prav dobro založen. Prignanih je bilo 461 ščeti-nariev. prodanih pa 153. Cene za kg žive teže sc bile sledeče: prolcnki 5—6 Din, polmastnc 6 6 50 ! ')in. prasci so sc prodajali po kakovosti (6 -8 te-1 duuv »Uri) od 100 -175 Din eden.
Bo I e 2 i ne prenehajo,
— ko pomočite bolne in izmučene noge v kisikovo kopelj.
POIZKUSITE TO ZDRAVILNO SREDSTVO ŠE D»EVII
Ni več rdečice in vnetja kože med prsti na nogi, ni kurjih očes in žuljev. Tudi oteklin m vnetih mest ni več, ki tako peko. Kupite enostavno v najbližnji pariumeriji ali lekarni ovoj Saltrat Rodella Vsujte toliko tega sredstva v vročo vodo, da bo dobila videz mleka. Pomočite noge v to kopelj in olajšanje bo nastopilo že v treh minutah. Saltrat Rodell razvija kisik, vzr~ita"'!:a živahen obtok kr"i t odpravlja bolečine kakor nobeno drugo sredstvo. Zadovoljiv uspeh je zajamčen v vsakem primeru.
Radio
V petek imamo v evropskem večern konoert iz etookholma, v katerem sodeluje simfoničen orkenter, eopranistinja Gortin in dva goslača ua star Švedski in-atrumont. Nemške postaje prenašajo ta koncert šele od 33 dalje.
Programi Radio Liubliana i
Petek. i. maja: 11.00 Soleka nra: Z našimi ribiči po Jadrauu (SellSkar Tone) 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Cas, plošče 18.00 VprnAnnje našega morja v zadnjih letih (dr. Lavo Čermelj) 18.30 Izleti za nedeljo: Dolenjska (Viktor Pirnat) 19.00 Francoščina (prof. Premij) 19.30 Narodna odbrunn 20.00 Prenos iz Zagreba 22.00 Cas, poročila, lahka glasim.
Sobota, 5. maja: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Caa, plošče 18.00 Plošče, stanje avtomobilskih cest 18.30 Zabavno predavanje (ReS Mukso) 19.00 Zveza Slovenije % morjem (inž. dr. Klodič) 19.30 Zunanjepolitični pregled (dr. Jug) 19.45 O generalu Stefanikn (Irinler Jan) 20.10 Radijski orkester 21.00 Celo »oto, Zlatko Najžer 21.30 Slovenski vokalni kvintet 22.00 Oaa, poročila, lahka glasba.
Drugi programi t
PETEK, 4. maja. Belgrad: 19.30 Lahka glasba — Zagreb: 20 Vokalni konoort, 20.jW Koncert Brundlovega tria — Dunaj: 17.30 Pesmi iu arije 19.30 Iz zapuščino Antona WildgBiisa 20.30 Evropski koncert 21.30 Večerni
MALI OGLASI
V malib oglasih velja vsaka beseda Din P—; ženl-tovanjskt oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali jglas Din 10'—. Mali oglasi se pla'-njejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se rakuna onokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 dO. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
I. V11 ћ a Г, urar
Ljubljana, Sv Petra c 36
pri Zmafskem mostu
Dekle
išče mesto postrežnice takoj ali s 15. majem v
simfonični koncert — Budimpešta: 20.30 Evropski kon- i.ni.rjn„ml,0lj onravku eert - Milan-Trst: 20.45 Kvartet (Glnsunov, Torina. | kakršnemkoli opravKU. Huydn) — /i i m: 20.45 Opera .Somrak bogov-, Wagner i Sla bi tudi v službo h
—	Prana: 19.20 Meteor, radijska epopeja 20.30 Evropski I krščanski mirni družini, koncert 21.30 Slagerji in ploni — Brno-lioiice: 20.25 Pester večer — Uratislava: 20.55 Stefanikova spominska proslava — Vur&ava: 20.30 Evropski koncert 21.45 Simfonični koncert — Nemčija: 20.15 Koncert del Pffltznerja.
SOBOTA. 5. maja. Belgrad: 20.00 Dvoržal., Koneort v a-molii 211.30 Prenos zborovskega petja iz Tltela -r Zagreb: 20.15 Radijski orkester 21.15 Narodne postni
—	Dunaj: 17.15 Koncert 19.45 Tirolske pesmi 20.45 Opera •Manon LescHiit', Puccinl (iz milanske Scale«) — Budimpešta: 19.15 Igra 21.20 Plošče 22.15 Operni orkester
—	Milan-Trst: 20.55 Opern .Manon I.OHcaut«, Pucoinl — Rim: 20.45 Godba nn pihniti — Proga: 19.00 Opera .Bra-niborei nn CeSkem-, Smolann — Bratislava, Kofiee: 19.10 Sromel — 1'ariava: 20.50 I.nhkn glnsbn 21.50 Vokalni koncert. — Poleg že omenjenih poslal prennfialo oporo »Manon LcRcant' i/. Milnim Se lele- K(inigswu-Btorhnuseu, Vratislava, Frankfurt, Stullgart in Bruselj.
Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4964._(a)
Služkinja
mlada, išče mesto. Šla bi za 100 Din. Ponudbe pod »Poštena in pridna« štev. 4969 upravi »Slovenca«, a
Šivilja
gre šivat na dom. Malči Ažnik, Kapiteljska 11. (a)
»UULI
Šofer
dober vozač, z vlogo kot sodelavec k dobremu transportnemu podjetju, se išče. — Ponudbe pod »Eksistenca« št. 4981 na upravo »Slovenca« Maribor.	(b)
Vsako jutro mlajša!
Poskusite Se drevi ta recept
Po zahvali divnega odkritja je mogoče odstraniti vse kožne gube ter koži vrniti mladostni videz.
Znanosti je že od davno znano, da povzročuje kožne gube in uve-loet kože pomanjkanje gotovih vitalnih sestavin kože. Te dragocene sestavine se lahko sedaj nadomestijo po presenetljivi, nedavno a-najdeni metodi dr. Stejskala, profesorja dunajske univerze.
Prof. Stejskal je iz kože skrbno izbranih mladih živali pridobil »Bio-cel«, aktivni princip živih stanic, ki je vsebovan v hranilu za kožo Tokalon rožnate barve. Z uporabo tega sredstva je mogoče, da se postarana in uvela koža naglo prehrani in pomladi, bleda polt pa postane čista in sveža.
Poskusite hranilo za kožo Tokalon (»Bio-cel«) drevi. Že jutri zjutraj boste opazili
presenetljivo razliko v čistosti in svežini Vaše polti. Po enomesečni uporabi pa boste na videz najmanj za 10 let mlajši.
Jter.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20) Petek, 4. mnja: Znprto.
Sobota, 5. mnjn: llralji- Karamazovi. V okvirjn propagandnega tftitnn. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Služkinja
išče službo za 100 Din
mesečno. — Naslov pove „uwllelve a ^c.u.uu » uprava »Slovenca« pod „bčinP Grosuplje""Toza-l®' devne prošnje nai se vložijo do 15. maja 1934 na
Razpis službe
občinskega delovodje (tajnika). Razpisuje se mesto občinskega delovodje v
št. 4965.
Resna gospodična
predsedništvo občine Gro-
V1AR1ROK<KO C,l FIMMSrR
Petek, 4. mnja oh 20: Nora. Red B. Gostovanje Vike
Podgorske in Hinka Nnčiča. Operne cene. Sobota, 5. maja ob 20: Stari grehi Zadnjikrat. V korist Združenja gledaliških Igralcev. Najnižjo cene od 15 do 2 Din. Nedella, 6. mnja ob 14: Ciciban. Uprizoritev otroškega orlra jjubljanske »Svobode«.
Ob 16: Ciciban. Uprizoritev otroSkega odra ljubljanske »Svobode«.
Poizvedovania
Mata papiga snmec, modre barve, je uSla. Kokico, kl govori 30 besed, jo vrniti Gosposka 3, proti nagradi.
Cerkveni vestnih
Stolna kongregacija Marijinega varstva lina dane« ob 5 popoldne redni shod.
pod št. 4996.
(a)
zanesljiva in pridna, išče ; suplje. Pogoji za sprejem:
................................službo gospodinje. Po- ' najmanj nižja srednja šola.
NodeTja, II. maja: Sveta Ivana. Izven. Cene od 14 Ui" , nudbe na upravo »Slov.« ; Prosilci naj navedejo za-
uavzdol.	. . . . .	- . ..
OPERA (Začetek ob 20)
Petek. 4. mnja. ob 20: V unionski dvorani simfonični
koncerl: Smetana, Mn vlnst. Soboln, 5. maja: Luiza. Red O. Nedelja, (i. maja: Higolctto. Izven. Znižane cene.
Kmečko dekle
ki še ni služila — išče službo. Nahaja se v zavetišču sv. Marte pod imenom »Anica«. (a)
htevek mesečne plače, (b
kitajte in širite »Slovenca«!
E5SES1
15.000 posojila
potrebujem na prvo mesto lepega posestva v mariborski okolici proti dobremu obrestovanju. -Naslov: Iv. Š., Maribor, Loška ulica 10.	(d)
Stanovanja
Dvosobno stanovanje
manzardno, razgledna loža, oddam za avgust. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4970.	(č)
Sobo in kuhinjo
oddam v Zgor. Šiški 172, ob železnici.	(č)
Za avgustov termin
se odda eno udobno tro-sobno in eno dvosobno stanovanje v »Pegleznu« na Poljanski cesti. Istotako še nekaj trgovskih lokalov. — Poizve se pri polirju.	(č)
Enosobno stanovanje
solnčno, lepo, oddam takoj ali pozneje. Ogledati od 3.—6. pop. Bieiwei-sova 9-IL	(č)
KAVARNA
>NEBOTIČNIK<
LJUBLJANA
KONCERTI DNEVNO POPOLDNE IN ZVEČER. D A N C I N G VSE DNI, RAZEN OB SREDAH IN SOBOTAH PO OBIČAJNIH KAVARNIŠKIH CENAH. UDOBNE IGRALNICE — BILJARDI SEIFERT.
Lepi poslovni prostori
v pritličju, 3 sobe s pritiklinami in vsem modernim komfortom ev. s pisarniško opremo, veliko železno blagajno, v najlepši mirni lsgi in v neposredni bližini kavarne Evrope, primerni za po klicno delo ali trgovsko poslovanje, se oddajo s 1. avgustom, na željo tudi preje. V isti hiši se odda v I. nadstropju tudi istočasno
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Liubliana. Zidov-vebke poslovne prostore, ska uiica in Stari trg. (1)
skladišča, delavnice in ---;-
stanovanjske prostore —I Zelo poceni posebno prikladne za tr- j se 0blečete pri Preskerfu,
Trgovski lokal,
govino na debelo, odda ' mo zaradi preselitve to- ! varne, v celoti ali deljeno, s 1. avgustom t. 1. v Ljubljani, Pred škofijo 19, Tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar, (n)
štirisobno udobno stanovanje
z vsemi pritiklinami. — Prednost ima reflektant na poslovne prostore. — Vprašanja naj se naslovijo na upravo »Slovenca« št. 4616.
Hišo
v severnem delu mesta ali v Stožicah, do 150.000 dinarjev, kupim. Kupim tudi manjšo parcelo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kupec« št. 4961. (p)
Parcela
na Galletovem v Šiški, ki meri 543 m2, ugodno naprodaj na knjižice Kmet-ske posojilnice. Vprašati: Matija Perko, mizarstvo, Ljubljana VII., Celovška cesta 121, telef. 23-72. p
Sv Petra cesta 14.

Mojstrica kozmetike
Slava G r i l. Ljubljana, Beethovnova 15, se pri-
Zaprto skladišče
oddam blizu carinarne. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« štev. 4949.	(n)
Spalnice
s psiho in ogledalom za 2000 Din proda mizarstvo Goljar, Gosposvetska 13.
(š)
ШШ
Velika odprodaja
železnine nepreklicno do 5. maja pri — Stanko Florjančič, Sv. Petra 35.
Prodam
60 metrov pločevinastih žlebov. Cena po dogovoru. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4980.	(1)
Stroje
za izdelovanje lesenih cvekov, skoro nove, kompletna naprava — zelo ugodno prodam. Dopise pod »Leseni klinci« št.
poroča cenj. občinstvu, t 4930 na upravo »SI.«. (1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi
Hiim шшдшвав
pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Šivalni stroj
štika, krpa, šiva naprej in nazaj, poceni naprodaj v Dvorakovi ulici št. _3, I. nadstropje levo. (J)
Prostovoljna javna dražba
različnih predmetov, napovedana za 2. maj - se vrši na Tyrševi cesti 31 (dvorišče) v soboto, dne 5. maja od 9. ure dalje. 1
Kolje za
vinograde
rezano: 1000 komadov 180,-
Din
cepano: 1000 komadov 300.
Din
prodaja v vsaki množini
Drava" d. d.
Maribor
Meljska cesta št. 91.
ft
Rekordna vožnja
Izoblikoval je izvrstne pomorščake in častniki ga kljub čudaštvu niso marali več zapustiti. Znal jih je voditi, ne da bi kazal učitelja, pripoznal je svojo napako, če jo je kdaj storil, kar pa je bilo redko, in ni zapustil mostiča, dokler je bilo na morju količkaj nevarnosti.
Zviti Jorgan je brco opazil, da tekom sedemnajst let poveljevanja Daviš nikoli ni imel nesreče. Bolj kritičen od drugih ni prevzel izreka, ki se Je bil naglo razširil: »Srečen kakor kapitan Daviš.« lekal je izvor te sreče in ga našel v previdni razumnosti mornarja. »Presenetljivo dejstvo,« je rad dejal, »Daviš ni še nikdar naznanil zajetega sidra.« (Sidra, ki so ga verige sosednje ladje potegnile na dno.)
Jorgan ni bil presenečen radi odklonitve Da-visa, ki je bil navezan na »Saturnijo« — kakor na vsako ladjo, ki jI Je poveljeval — in jo napravil za najbolj redno vozilo severnega Atlantika. Dve uri pozneje mu Je povelje pismeno ponovil. A Jorgan je bil tič; vedel je, kako ga mora zagrabiti, da se bo udal. Treba je bilo, da Daviš premisli, da pretehta, kaj govori za in proti, in da se postavi pred izbero: sprejeti ali se odreči službi.
Odpovedati se bi pomenilo umik v luknjo na i obrežju; ni pa imel več let, da bi mogel pričeti j novo življenjsko pot. Samo eno leto mu je manjkalo do pokoja. Sprejeti? Slednjič, znkaj ne bi ■prejel? Iz trme, radi viteškega načina, kako so ravnali ž njim, ki je bil vajen vsak čas in skoro vselej, da se zgodi njegova volja, iz strahu pred ogromnim delom, ki je čakalo poveljnika .Morske zvezde'? V kakšnem stanju je bil?
Ko bi se poglobil v svoje spomine, bi našel, da ei je veSkrat predočil možnost tega imenovanja.
Ta misel mu je prihajala, ne da bi jo iskal, na mostiču v mirnih urah, v nočeh, ko spanca ni hotelo biti. Njegovi častniki so mu govorili brez ovinkov in prilizovanja, da je on za to mesto najbolj usposobljen.
»Samo vi ste zmožni.« Jorgan in drugi so mu bili dejali to za ,Saturnijo'. Čez eno leto bo moral zapustiti svoje poveljniško mesto, prav ko bo ladja pokazala svoje zmožnosti.
In kaj za to? Še to boš napravil in odšel. Imel boš v svoji luknji en spomin več, ko boš čakal, da boš mrmral besede brez smisla in se tresel kakor tvoj praded.«
»Haynes!« je zavpil na ves glas. »Kje ste?«
Častnik je bil prav blizu, v svoji kabini.
»Pojdete z menoj na krov ,Morske zvezde'?«
»Dobro,« je odvrnil ta, ne da bi bil mnogo presenečen.
»In odnesli boste moj odgovor Jorganu.«
Napisal je na povelje: »Sprejmem pod pogojem, da bo Haynes drugi in da bom prost pri svojem ravnanju na krovu.«
»Vi,c mu je dejal Haynes, »vi bi stavili pogoje, ko bi vam ponudili upravo Indije.«
Haynes je Davisa občudoval. Bil je izmed tistih, ki jim je potreba okleniti se človeka, ki ga imajo za večjega od sebe, sodeč o njem, da je nezmotljiv in vanj verujejo tudi po padcu. Videti je bil nepomemben, na njegovi osebi ni bilo ničesar, kar bi zadrževalo pogled. Niti grd ni bil. Nekaj manjši od Davisa, še bolj suh, pogled jasnejši, obraz obkrožen z vencem brade. Ko bi kdo vprašal za njegovo označbo, bi dejali, da je to katerisibodi pisar Transoceanske, saj je bil samo po svoji zvezi z Davisom, od katerega je prevzel nekatere kretnje in naglase. Ril .je plašljiv in govoril je brez samozavesti, če se ni tikalo njegovega poklica.
Nekoč bi se bil skoro oparil z žensko. Bila je doba, ko si je Haynes dopisoval z mlado deklico iz Cardifa in tekoin neke vožnje v Avstralijo se je bil odločil, da jo poroči. Prispevši na Angleško, je pobral svoje stvari in se izkrcal, pri čemer je Daviš pripomnil: »Haynes, med vami in morjem je končano, končano med vami in menoj. Ne računajte na to, da se povrnete na moj brod kot drugi kapitan.«
Nekaj dni pozneje se je častnik vrnil s pove-šeno glavo.
»Torej?« ga je pobaral Dkvis.
»Poročila je mirovnega sodnika.«
»Vražje dobro je storila. — Idite in poglejte shrambe za vodo. Zdi se mi, da ena pušča.«
In ni bilo med njima več govora o tej zadevi.
Skupaj sta došla na krov ,Morske zvezde', ki so jo komaj pred nekaj dnevi spustili v morje. Daviš ni pretiraval v mislih na delo, ki ga je čakalo. Parnik je bil ena sama velika delavnica. Skupine delavcev pod vodstvom inženerjev, ki se med seboj niso poznale, so bile zaposlene na krovih, v stanovanjskih prostorih, pri strojih. Dobili so povelje, naj ne oziraje se na izdatke narede vse čim najboljše. Daviš in Haynes sta prevzela nalogo, vsa prizadevanja vzporediti. Posvetovala sta se v poveljnikovi sobici, na kar je Haynes naskočil voditelje skupin: »To ne bo prav tako.« — »Kapitan ne mara takih naprav.« Porivan, skakajoč čez jeklene vrvi, sileč se skozi zmedo pločevin, skoro pobit od tramov, ki so jih žerjavi prenašali tik nad njegovo glavo, je hodil od enega do drugega. Vsak pa se je skliceval na višja povelja in se obrnil, ne da bi ga poslušal. Vrnil se je k Davisu, ki ga je njegovo poročilo vrglo nazaj na lastno Čepico. Urno je splezal po lestvici in ne da bi potrkal, stopil v Jorganovo pisarno, kriče:
Imenujte drugega poveljnika I Niste vi, ki pojdete na morje z ,Morsko zvezdo'. Jaz pojdem.«
Jorgan ga je pomiril. Na večer pred poskusno vožnjo mu je bil dejal:
»Daviš, ne poznam nikogar, ki bi imel straš-nejši značaj, ne poznam pa tudi nikogar, ki bi mogel vas na krovu parnika o čem poučevati.«
Napočil je dan preizkušnje. Ko je Daviš pustil ,Morsko zvezdo' štirikrat predpluti določeno število milj, jo je vrgel z brzino 28 vozlov na vzhod v odprto morje, medtem ko jo je hud vihar iz za-pada stresal kakor rešetko s salato in krsti) do jamborovih žabic. Povabljenci, ki so bili ob odhodu vsi razigrani, so se razun nekaj utrjenih, od morske bolezni zelenih in spačenih obrazov, urno poskrili v dvorane, proseč, naj bi se vrnili v pristan. Toda bilo je treba pluti 24 ur, da so spoznali odpornost ladje in množino porabljenega olja in premoga. Daviš je pogosto menjaval smer, da bi se pokazalo, kako se .Morska zvezda' obnaša na morju. Rezala je valove naravnost, z desnim in levim bokom. Kapitan je zasukal parnik v smer vodnil grebenov in ustavil. Gostje so prosili milosti, a ostal je neizprosen in žareč od zadovoljstva.
Častital je Haynesu, ki je bil polete! kakoi podgana na palubo in bil premočen do kože, nate se je obrnil k zastopniku uprave, ki se je pri tej priliki vzorno obnašal, in mu rekel:
»Mislim, da pojde vse dobro, samo nekaj bistvenih sprememb bo treba. .Morska zvezda' se malo težko obrača. Ta napaka, menim, izvira iz njene dolžine. Lahko naznanite, da odpeljemo ob določenem času; seve, če je pri strojih vse v redu.«
V tem hipu so prišli iz strojnice inženerji, ki so izjavili, da bo po njihovih računih ,Morska zve* da' neprekosljivn v hitrosti.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč,
izdajatelj: Ivau Rakovea
Urednik Loixe Golo bič.