Leto Lil Mika ZZ8. v petek 8. omcora 19Z6. Cena Din 1*50 SLOVENSKI aUfeaja «sali dan popoldne, ixvzem*l nedelje in pravnike. — inseraU: do 30 petit a 2 D. do 100 vrst J O 50 p, vetji Inseiati petn vista 4 D; notice, poslano, izjave, .eklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo. •eru. — inseratni davek posebej. — M Slo v enaki Narod* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Opravnistvo: Knailova ulica Štev. 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo &naflova ulica tt. 5, i. nadstropje. — Teleion štev. 34, aMT Poštnina piatana v gotovini. Pred češkoslovaškim posetom j pQ MlMM POvTOtKlI » BG0§rDtl v Ljubljani češkoslovaški parlamentarci so se Po veličastnem sprejemu v Beogradu napotili v notranjost Srbije in so danes gostje Skoplja, naše južne centrale. Odtod se vrnejo kmalu in pozdravijo Zagreb, kjer se vse pripravlja na slovesen sprejem. Iz Zagreba se odpeljejo še v Split, da si ogledajo tudi solnčno Dalmacijo in nato sledi Ljubljana Češkoslovaški poset v Ljubljani je eden najznamenitejših dogodkov ne le za n^šo metropolo, marveč za vso Slovenijo. Cehoslovaki si bodo na svojem potovanju ogledali vse poglavitne predele naše države, seznanili se bodo s stanjem in razmerami v naših najrazličnejših pokrajinah, kjer se jim na vsakem koraku pokaže kaj novega. Našo kraljevino imenujejo etnograii muzej Evrope, kjer so ohranjene srednjeevropske, sredozemske, balkanske in bizantinsko- ter turško-orijentalske posebnosti; za goste iz središča srednje Evrope so to zanimivosti, ki jih premo-trivajo bodisi v kulturnem, narodopisnem, socijalnem ali gospodarskem pogledu. Dobili bodo dober vpogled v naše razmere in njihovo pestrost in vse to bo v veliki meri pripomoglo, da bodo mogli v bodoče z zadostnim umeva-njem spremljati naš notranji razvoj. Takih zanimivosti jim Slovenija ne more nuditi. Slovenija je srednja Evropa, ki ima sicer svoje alpske lepote, ki pa je za goste iz Češkoslovaške pokrajina, kakor jih poznajo več ali manj slič-nih iz svoje domovine in svojega sosedstva. Ali zato pa ima Slovenija druge prednosti. Tu so bili stiki s Cehoslovaki v preteklosti najoivahnejši, tu se je prijateljstvo do bratskega naroda vkore-ninilo najgloblje. Imelo je seveda največ prilike za praktično uve'javljenje. zakaj po svoji usodi v osovraženi črnožolti monarhiji smo bili Slovenci in Cehoslovaki navezani na medsebojno pomoč in na medsebojno spoznavanje. Pa tudi v daljni preteklosti je bilo baš slovensko ozemlje oni del skupne jugoslo-venske domovine, ki je prišel lajveč v direktne stike s češkimi zemljami in češko zgodovino. Doba kralja Sama priča o tem in prav tako čas Otokarjev. Obakrat sta se nahajali obe deželi v skupni državi, ki je bila tvorba lastne moči, lastne organizacije Odkar se je s preporodom slovanskih narodov pričelo zopet samostojno kulturno, politično in gospodarsko delo. so se stik* med nami obnovili in niso več prenehali. Kadar so prišli Slovenci, bodisi sami ali v družbi z ostalimi Jugosloveni v Prago, so bili sprejeti vedno kot naj-milejši slovanski bratje, z največjim navdušenjem, iskreno in prisrčno, kakor v pravi domovini. In češke goste smo sprejemali vselej z istimi bratskimi čustvi, pozdravljajoč jih kot svoje najboljše prijatelje. V par dneh bo Ljubljana pozdravljala goste iz bratske republike. Trdno srno uverjeni. da bo pri tej priliki nri-kipelo na dan vse ono. kar čutijo najboljšega naša srca v spominih na našo skupno preteklost, v mislih na kreoko sedanjost in kar želijo in hočejo za bodočnost. Zato smo uverjeni. da bo nri-pravila Ljubljana in z njo vsa Slovenija dragim češkoslovaškim gostom tako lep in prisrčen sprejem, da ga bonu veseli mi in oni. Češkoslovaški parlamentarci Nove kombinacije v zvezi s kraljevim povratkom. — Dr. Ni-kičeva zadeva zopet v ospredju* — Radičevci v škripcih. — Afera Rade Pašiča. — Odpor proti nettunskim konvencijam. — Beograd, 7. oktobra. Danes opol* dne je prispel v prestolico dvorni vlak z Bleda. Na postaji je kralja in kra* ljico pozdravil predsednik vlade gosp. Nikola Uzunovič ter župan prestolne* ga mesta, dr. Kumanudi. Kralj izgleda neobičajno svež in čil. Kralj in kralji* ca sta se po sprejemu odpeljala v dvor. Kraljevemu povratku pripisujejo politični krogi velik pomen. Za danes popoldne je določena avdijenca pred* sednika vlade, Nikole Uzunoviča. Ka* kor znano, je kralj pred svojim odho» dom v Francijo izročil svojo kraljev* sko oblast ministrskemu svetu. Nikola Uzunovič bo poročal kralju o politič* nem položaju ter o svojih nadaljnih političnih ciljih. Po odhodu češkoslovaških parla* mentarcev je stopilo zopet v ospredje vprašanje minist™ za šume in rudnike dr. Nikiča. Sodi se. da bo Stepan Ra» dič prihodnje dni porabil to vpraša« nje, da poda senzacijonalne politične izjave in da izzove nepričakovane do* godke. Kakor znano, se vrši 8. t. m. seja hrvatskega seijaškega kluba v Za» grebu. Sodi se, da bo Radič načel vpra* sanje popolne ravnopravnosti Hrvatov v državi, kar je za Radičevo stranko istovetno z odstopom ministra za šu* me in rudnike dr. Nikiča. Hrvatski se* ljaški klub bo nato razpravljal o za* konskih načrtih, ki jih vlada namera« va predložiti Narodni skupščini in za* vzel napram njim svoje stališče. Opa* ženo je Lilo, da radičevci ne soglašajo popolnoma s trenotnim besedilom ne* Kih zakonov zlasti z zakonom o stano* vanjih, o centralni upravi in o* izena* čenju davkov in da bi se radi iznebili odgovornosti. Vsekakor se nahajajo radičevci v neprijetnih škripcih, kar izhaja tudi iz dejstva, da se nt upajo postaviti vpra* sanja dr. Nikičeve odstranitve iz vla* de javno in odkrito, nego da forsirajo to vprašanje takorekoč po predsobah in v privatnem stanovanju pre isedni* ka vlade. Snoči se je vaš poročevalec približal Radičevemu prvaku dr. Šibe* niku ga vprašal kaj sodi o dr. Ni* kičevem vprašanju. Tudi dr. Šibenik je posnema! danjo, menda za vse člane Radičevega kluba predpisano taktiko molčečnosti ter odvrnil, da dr. Nikičevo vprašanje za Radičevo stranko sploh ne obstoja. Stranka je že spregovoril ^/ojo b -ed ter iz* ključila dr. Nikiča iz HSS in končno vložila proti njemu interpelacijo v Na* rodni skupščini. V Narodni skupščini je vladalo danes dopoldne precej živahno vrvenje. Poslanci so prihajali v svoje klube, razpravljali z voditelji o političnem položaju ter se ustavljali na kordor h k živahnim medsebojnim pogovorom Med v avdijenci — Beograd, 7. oktobra. Radi prihoda kralja Aleksandra v Beograd se bo vTŠila avdijenca češkoslovaških parlamentarcev v beogradskem kraljevem dvoru in ne, kakor ie bilo prvotno nameravano, na Bledu. Vsled tega je sporno, da-li se bo mogel program in nadaljna pot češkoslovaških parlamentarcev izvršiti po dosedanjih dispozicijah brez zamud. Po vsej priliki treba računati z zamudo pri prihodu v Zagreb. Politične kroge je neprijetno dirnil proglas zagrebškega župana arhitekta HeinzJa, v katerem poziva meščane, naj razobesijo povodom prihoda češkoslovaških parlamentarcev hrvatske zastave in da pozablja na državne trobojnice. ITALIJA KUPUJE KOLONIJE — Pariz, 7. oktobra. Med italijansko m portugalsko vlado se vrše pogajanja radi nakupa portugalske kolonije Angola. Italijanska vlada ponuja za kolomijo Angola 1 milijardo lir Kakoi poročajo listi, Je angleška zunanji mmister ChamberlaLn na nedavnem sestanku v Livornu v imenu angleške vlade že pristal na prevzem te kolonije od strani Italije. Italijanska vlada bo kolonije uporabila v kolonizacij ske svrhe. Povratek Svetoz. Pribičeviča Predsednik SDS in narodni poslanec g i?\etozar Pribičevič je danes zjutraj s tržaškim brzovlakom prispel iz Pariza, kjer je mudil povodom pogreba svoje hčerk* Smilje, v Ljubljano. V Ljubljani je zjutraj posetil svoje politične prijatelje ter je ob 0. dopoldne nadaljeval vožnjo z brzovlakom proti Beogradu. — Za: r?b, 7. oktobra. Danes opoldne ;e prispel semkaj na povratku iz Francije z ljubi ja n=k i m brzovlakom vodja SDS Sveto-7at Pribičevič. Na kolodvoru so ga pozdravili njegovi ožji zagrebški prijatelji. Vodja SDS izgleda vsled težkega udarca, ki je zadel njegovo rodbino, zelo slabo. Pribičevič je odootoval v Beograd. PROSVETNI MINISTER V ZAGREBU — Zagreb, 7. oktobra. Danes dopoldne sta prispela v Zagreb z beogradskim brzovlakom minister prosvete Miša Trifunovič in minister za pošto in brzojav dr. Benjamin Superina. Na postaji so ju pozdravili pred siavniki političnih in policijskih oblasti. Pri hod ministra prosvete Trifunoviča se spravlja v zvezo s sejo Radičevega kluba, ki bo jutri v Zagrebu. Minister prosvete dr. Trifunovič je izjavil vašemu poročevalcu, da njegov prihod v Zagreb n. v zvezi s političnimi dogodki in da čaka svojo ženo, ki se vrr.ča iz Belgije. Kakor se doznava iz Radičevih krogov i-e je Radič pomiril in ne bo v sedanjen-trenotku postavljal vprašanja dr Nikičeveg »dstopa. Kljub temu pa niso izključena rad znane Rndičeve vjhravosti in nepreračunlji v ost i iznenadenja. poslanci je zavladal proti poldnevu zelo živahen interes za sejo anketnega odbora. Doznali so namreč, da je anketni odbor pričel zasliševati Rade Pašča. ki stoji v središču od raznih starni inkrimi-niranih korupcijskih afer zadnjih treh, štirih let Proti poldnevu pa se je tudi doznalo, da se vrši seja anketnega odbora in zasliševanje Rade Pašiča v j odsotnosti opoz cijonalnih Članov anketnega odbora, ki niso bili pravočasno obveščeni o seji. Opozicijonalni člani anketnega odbora so sklenili vložiti pri predsedniku Narodne skupščine oster protest proti večini anketnega odbora. Rečeno jim je bilo, da danes ne bo seje anketnega odbora in so se zato oddaljili od svojih klubov. V tem pa je brez njihove kontrole anketni odbor začel zasliševati Rade Pašiča. V političnih krogih se je danes raznesla vest. da bo vprašanje ratifikacije nettunskih konvencij postavljeno v najkrajšem času na dnevni red. Sodi se, da je v tem oziru italijanska vlada preko svojega poslanika generala Bo-drera posredovala Dri beogradski vladi ter na nedvoumen način izrazila željo, naj bi se ratif kacija teh konvencij izvršila brez nadaljnega odlašanja. Kljub temu odločnemu koraku od strani italijanske vlade pa se pojavlja v vrstah vladne večine odpor proti ratifikaciji. Govori se celo o tem, da je Stepan Radič ponudil svoj vstop v vlado, da bi kot minister socijalne politike odklonil nevarnost italijanske invazije, ki preti našim krajem ob morju od strani net-tunskij konvencij. V tej zvezi je pred-sedništvo Narodne skupščine prejelo izredno dokumentirano spomenico zagrebške Trgovske zbornice, v kateri opozarja ta organizacija Narodno skup-šč.no na veliko škodo, ki bi zadela naše zapadne kraje, ako bi vlada ratificirala nettunske konvencije. S temi konvencijami bi bil zadan smrtni udarec dalmatinskim pr.staniščem, zlasti pa Sušaku, ki bi utonil v tako zvanem reškem konzorciju. Politični krog. so opazili, da je število nezadovoljn.h poslancev vedno večje in da bo zato vlada nemara zelo težko zbrala potrebno večino za ratifikacijo nettunskih konvencij. Pričakovati je torej tudi s te strani za prihodnje dni zelo zanamivih dogodkov. Za prihodnje dni je končno napovedan prihod Stepana Radiča v Beograd. V kabinetu mhrstra financ se je dopoldne vršila seja finančno-ekonom-skega odbora ministrov, ki je razpravljala o ponudbi prve jugoslo venske tvornice strojev, vagonovo in mostov. Tvornica oonuja montaže mostu preko Save pri Sabcu. IMENOVANJA IN VPOKO-JITVE — Beograd. 7. oktobra. S poslednjim ukazom ministrstva prosvete je imenovan za učitelja telovadbe na moškem učiteljišču v Mariboru g. Mirko G o v e k a r, do-sedai učitelj telovadbe na mariborski gimnaziji. — Z istim ukazom je vpokojen profesor na realki v Ljubljani dr. A. Papež. SREČA V NESREČI — Bukarešta. 7. oktobra. Včeraj je priredil rumunski kralj Ferdinand dvorni lov v motornih čolnih po Dunavu. V prvem motornem čolnu se je nahajal kralj z bivšim grškim kraljem Jurijem in dvema ru-munskima princema, v drugem čolnu so se vozili oficirji spremstva. Ko so motorni čolni prispeli v močvirja Braile, je eksplodiral čoln, v katerem se je nahajalo spremstvo. Le se težavo je mehanik pognal Čol.i do obrežja Vsi oficirji, ki so so se nahajali v Oolnu, so b;ii ubiti. Kralj Ferdinand se ie sprva vozil v motornem čolnu, ki je eksplodiral Par minut pred usodno eksplozijo pa je prestopil v drugi mntorni čoln, ker je vozil hitrejše. Na ta način je po čudežnem naključju ušel strašni usodi, ki je doletela njegovo spremstvo. SPRAVA V RUMUNSKI VLADARSKI RODBINI — Bukarešta, 7 oktobra Rumunska kraljica Marija, ki se nahaja v Parizu na potu v Združene države, se je včeraj sestala * svojim sinom bivšim prestolonasled nikom Karlom, Sestanek je trajal nad dve uii. Kakor poročajo današnji listi, je prišlo med kraljico Marijo in njenim sinom do popolne sprave Vladni komisar na ljubljanskem magistratu Danes opoldne je prevzel občinske posle vladni komisar gosp. dr. Mencinger. — Prisrčno slovo gerentov od magistratnih uradnikov in uslužbencev. Dosedanji gerentski svet mestne občine ljubljanske, ki je malone dve leti vzorno in vestno vodil občinske posle, je danes opoldne izročil formalno občinsko upravo novoimenovanemu vladnemu komisarju vlad. svet. g. Antonu Mencingerju. Včeraj popoldne so prejeli predsednik g dr. Dinko Puc in člana gg. Anton Likozar in Josip Türk dekret velikega župana, ki jih razrešuje njihovih funkcij. Dekret je bil datiran z dnem 6. t. m. in se glasi: »Z ozirom na odlok g. ministra notranjih del od 6. oktobra 1926, Pov. SI. br. 165/21 razrešujem Vas dolžnosti člana gerentskega sveta mestne občine ljubljanske. Za začasno oskrbovanje tekočih poslov mestnle občine imenujem hkratu kot vladn. komisarja g. vladnega svetnika Antona Mencingerja, ki se ima ^lede prevzema poslov nemudoma zglasiti pri predsedniku dosedanjega gerentskega sveta ter posle prevzeti.« Danes dopoldne je gerentski s vet formalno zaključil vse tekoče zadeve. Na* magistratu je bilo zelo živahno. Nekatere stranke so prihajale v svojih zadevah, pa niso mogle opraviti svojih poslov, ker je bil magistrat zaposlen z uradno predajo občinskih zadev vladnemu komisarju. Ob 11.30 dopoldne se je v županski sobi gerentski svet poslovil od magistralnega uradništva in uslužbenstva. Zbrani so bili vsi načelniki magistratnih uradov. V imenu gerentov se je od njih iskreno poslovil predsednik g. dr. Dinko Puc, ki je izvajal v svojem poslovilnem nagovoru med drugim sledeče: Minili sta skoraj dve leti resnega in plodonosnega dela, kar se priznava od vseh objektivnih faktorjev in javnosti in kar priznavajo tudi oni, ki stoje danes še na strani. Da je bilo to delo tako uspešno, se je treba zahvaliti tudi magi-stratnemu uradništvu, ki je pri tem delu sodelovalo z vso vnemo in vztrajnostjo tako. da lahko ugotovim, da so ne le Šefi uradov, marveč tudi ostalo urad-ništvo in uslužbenstvo izvrševali svoje dolžnosti z uprav vzorno marljivostjo in vestnostjo Prišli smo na magistrat skoraj kot tujci, poslavljamo pa se od vas, gospodje, kot prijatelji, kajti vezala nas je enaka ljubezen do našega lepega mesta, katero smo skušali v najlepši slogi v vsakem oziru dvigniti in spremeniti v moderno središče Slovencev. Gerentski svet morda ni ustregel v osebnem oziru vsakemu posamniku in tudi ne morda posamnim razredom magistr. uslužbencev, toda gerentski svet namenoma go- tovo ni storil nobene krivice. Bil je v tem pogledu povsem objektiven. To objektivnost so mu nalagali interesi mestne občine kot take. Predsednik g. dr. Dinko Puc je nato naprosil načelnike uradov, da spo-roče zahvalo gerentskega sveta uradništvu in magistratnemu delavstvu. V imenu uradništva in niagistratnilt uslužbencev se je poslovil od gerentov mag. direktor g. dr. Miljutin Zarnik, ki je povdarjal, da je bilo uradništvu pod gerentskim svetom prijetno in lahko delati, ker je bilo uradovanje točno, ekspeditivno in praktično. Uraduištvo bo ohranilo gospode gerente v najlepšem spominu. Od predsednika gerentskega sveta dr. Dinka Puca in ostalih članov se je poslovil v imenu magistratnih uslužbencev predsednik društva mestnih uslužbencev g. Berghauser. Nato so se gg. načelniki magistratnih uradov poslovili od članov gerentskega sveta z vzklikom: «Na svidenje!» Opoldne je prišel na mestni magistrat novoimenovaui vladni komisar mestne občine ljubljanske g. vlad. svet. Anton Mencinger, na kar se je izvršila formalna predaja občinskih poslov. Predaja poslov je trajala od 12.—14. ure. G. dr. Dinko Puc je novoimenova-nega vladnega komisarja v glavnih obrisih informiral o položaju mestne občine in tekočih agendah. m Novoimenovani vladni komisar mestne občine, vlad. svet. Anton Mencinger je sin slovenskega pisatelja dr. Mencingerja. Po končanih juridičnih študijah se jc posvet iL politično' upravni službi ter je najpreje služboval kot konceptni uradnik pri nekdanji deželni vladi v Ljubljani, pozneje jo vodil kot okrajni glavar več let glavarstvo v Litiji, a po prevratu nekaj let okrajno glavarstvo v Radovljici, kjer je skušal d\ it^ niti ta okraj v gospodarskem, kulturnem IQ zlasti tujskosprometnem oziru. Iz Radovlji* ce je bil g. Mencinger pozvan v Ljubljana k velikemu županstvu. Sedanji gerentski svet pod predsed* stvom g. dr. Dink^ I*uca je vodil vzorno občinske posie skoraj dve leti. Gerentski svet je bil imenovan 10 novembra 1924. po padcu Koro-šcc * Davidovičeve vlade. Dne 10. junija 1924 je bil razpuščen občinski svet, v katerem j dominirala klero*komu* nistična večina. Po razpustu je bil imeno* van za vladnega komisarja odvetnik doktor Viljem Krcjei, ki pa je bil odstavljen, ko je pozneje meseca julija prišla v Beogradu na krmilo KorošecsDavidoviceva vlada. Za vladnega komisarja je bil nato imenovan prejšnji župan dr, Ljudevit Peric, katere« mu je bil dodeljen sosvet. Ta komisarijat je trajal do 10. novembra 1924. Slavnostna matineja Danes dopoldne se je vršila v dvorani Kino Matice slavnostna matineja, pri kateri se je predvajal film »Cehoslovaška armada.« Avla Kine Matice je bil* okrašena s sliko prezidenta Masaryka, našimi in češkoslovaškimi zastavami Irž.vnimi grbi Dvorano so ob 11. povabljeni gosti napolnili do zadnjega kotička. Zbrane zastopnike našega javnega življenja je pozdravil češkoslovaški generalni konzul g. dr. R e s l. Slavnostni predstavi »Češkoslovaška armada« so med drugim prisostvovali veliki župan dr. B a 11 i č, general T r i i k o -vič, starosta JSS, Engelbert Gang], predstavniki raznih političnih, državnih in civilnih oblasti, zastopniki kulturnih društev itd. Nato se je predvajal krasen poldrugo uro trajajoči film, ki nazorno predočuje ves ustroj, tehnični napredek in moderno oborožitev češkoslovaške armade, počenši od nehote do tež. artiljerije. V tilmu smo videli tudi krasne posnetke zlate Prage, sliko prezidenta Masaryka, poslanika Jana Sebe v Beogradu m raznih drugih diplomatskih in vojaških predstavnikov Film zaključuje z alegorično sliko o pobratimstvu jugosloven-ske in češkoslovaške zastave. Občinstvo, ki je pazno sledilo vsem točkam, je da!o duška svojemu zadovoljstvu s spontanimi ovacijami prezidentu Masaryku in češkoslovaški armadi. Intimna prireditev se je zaključila v znamenju iskrenega prijateljstva in bratske ljubezni med Cehoslovaki ta Slovenci Občinstvo ponovno opozarjamo na krasen in zelo poučen film Češkoslovaška armada«, ki ca bo predva-il od danes kino Matica OBIRAJTE MU OD ARE ZA P0PLAVLJENCE! Borzna poročila. LESNI TRG, Plohi sreka jelka 50 mm, 4 m, III., fco. vagon meta, 1 vagon, denar 460, blago 4oU; deske smreka jelka, monte 4 m, od 16 napr. media 23 cm, od 18, 24, 38 mm, fco. vagou, meja, 6 vagonov, denar 490, blago 500. Efekti: 214% drž. renta 360; 1% invest. pos. 1921 71—72; Celjska posoilnica d. d. 193—194; Ljubljanska kreditna banka 155; Merkantilna banka 92—97; Prva hrvatska štedionica 865—S67.50; Kreditni zavod 165—175; Strojne tovarne in livarne —110; Združene papirnice 102; Stavbena družba Ljubljana 55—55; Šešir 103; 4%% kom. zad. dež. bke. 20— 22 ; 4%H zast. !. kr. dež. bke. 20—22. Devize. Wien 795.50, 799.50, Berlin 13.465, 13.495, Budimpešta 792.50, 795 50, Italija 215.43, 217.13, Newyork ček 56.30, 56.59, Paris 165.—, 167.—, Praga 167.35, 168.15, Curih 10.9275, 10.9575. — Valut«. Newyork 55.80, 56—. ZAGREBŠKA BORZA. Efekti. 7odst. invest. posojilo iz leta 1921 71 in pol — 72, 2 in polodst. drž. rente za ratnu štetu 304 in pol — 305, Ljubljanska kreditna 155, Hrv. esk. banka 100—101, Kreditna banka Zagreb 100—101, Hip. banka 55 in pol — 56, Jugobanka 92 — 92.5, Eks-ploatacija 6—S, Drava d. d. Osijek 280, Secirana Oeijek 375 — 385, Isis d. d. 52, Gutman 240 — 260, Slaveks 115, Slavonija 31 — 31 5. Trboveljska 293 — 300, Union paromlin 295 — 360, Vevče 102, Agraria 42.75 — 43. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.145, Pariz 14.8375. London 25.1175, Newyork 517.75, Milan 19.85, Dunaj 73.02. — Trst: Beograd 46.16—46.45, Pariz 75.20 - 75.70, London 126.875 — 127.375, Newyork 26.10—26.30, Praga 77.90 — 77.80, Curih 504.50— 507.50, Dunaj 368—371. 25 Stran 2. fStOVENSKI NAROD» dne 8. oktobra 1926. Pomoč Rdečega križa poplavljencem Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa je v preteklih dneh nudil poplavljencem, ki so največ trpeli koncem septembra meseca, prvo pomoč. Posebne komisije, sestavljene iz odposlanca ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa, g. srezkega poglavarja In njegovega uradnika so odšle v poplavljene kraje ter sklicale krajevne Slnitelje, župana, občinske odbornike, župnika in učitelja. Id so pod lastno odgovornostjo komisiji stavili predloge, komu In v koiUd meri naj se podpore podele. — Razdeljevanje podpor v 2ireh je opravil gospod veliki župan osebno, dočim je ena komisija opravila svoj posel v Medvodah, druga v Polhovem gradcu in okolici, tretja v prizadetih krajih od Viča do Dobrove, četrta pa v dolmi Ločnice, peta je odšla lz Kranja In obhodila prizadete kraje v območju kranjskega srezkega poglavarstva. Razven tega posetijo komisije v prihodnjih dneh tudi Se Lipe In ostale prizadete kraje na ljubljanskem barju izven mestnega območja. CHede na nekatere netočne Članke, ki so izšli v zadnjih dneh v časopisju, se poudarja, da denar, ki se je razdelil, nikakor ne Izvira Iz državne blagajne, nego gre sgotj za razdelitev dela onih daril, ki so se nabrali pri ljubljanskem oblastnem odboru Rdečega križa v zadnjih dveh mesecih v korist akcije za poplavi j ence. Razdeljeni sueški sicer res niso veliki, vendar moramo ▼poštevati v prvi vrsti dejstvo, da je na- loga Rdečega križa, nuditi le prvo pomoč, ne pa nadomestiti škode, Id je nastala po poplavah, če vpoštevamo, da je precej prizadetih brez vsake hrane in stanovanja, se mora tudi manjša darila smatrati kot dobrodošla za prvo silo, saj so obdarovani podarjene zneske z veseljem ln zadovoljstvom sprejeli. Razen tega se mora pa tudi vpoštevati, da je cela akcija v korist poplavljencem iz Slovenije doslej prinesla nekaj nad 80.000 dinarjev in morajo seveda od prejete svote primerne prispevke dobiti tudi oni, ki so mnogo trpeli že pred dvema mesecema. Stvari sami bi bilo neprimerno v večjo korist, Če bi se mesto skromnih prostovoljnih darov kritiziralo raje zakrknjenost našega ljudstva, ki pozna ln kliče Rdeči križ le takrat, ko zahteva podpore, zapira pa roke ln srce tedaj, kadar kliče ta človekoljubna ustanova na pomoč. Upajmo, da bo nova nabiralna akcija prinesla še mnogo denarja, ki ga bomo do zadnje pare razdelili oškodovanim — toda le na podlagi uradnih ugotovitev in na odgovorno priporočilo krajevnih Činiteljev. Končno še poudarjamo, da se nabrani denar porabi samo med prizadete iz Slovenije. Naj prispeva vsakdo po svoji moči. Denarne prispevke zbira ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa SMS, Ljubljana, čekovni konto št. 11.862. I Fran Poljšak j V sredo, dne 6. oktobra, ob 11. uri zvečer je preminul po daljši bolezni g. Fran P o 1 j S a k, likvidator mestne zastavljalnice, ▼ starosti 56 let. Pokojnik, ki ga je kruta smrt iztrgala sredi njegovega plodonosnega delovanja, je bil mož krem en i tega značaja, vzor narodne požrtvovalnosti in agilnosti. Pokojnik je bil iz znane napredne Polj-šakove rodbine v Zagorju, kjer je zagledal leta 1870. luč sveta. Po absolvirani domači 5oU je vstopil v službo v Trboveljski premo-gokopni družbi v Zagorju, pozneje se je pa preselil v Trbovlje. Čez nekaj let ga je zanesla usoda v Vrdnik na Hrvatskem, kjer je služboval kot rudarski računovodja. Kot rudniški blagajnik je bil pozneje nameščen v Siveriču v Dalmaciji, odkoder se je po dolgih letih zopet vrnil v domovino in je bil od leta 1912 naprej uslužbeii pri ljubljanskem mestnem magistratu, zadnja leta kot likvidator mestne zastavljalnice. Povsod, kamor ga je zanesla usoda, je posvečal svoje moči narodni vzgoji in kulturnemu delu. Bil je član in agilen odbornik neštetih Irulturnih društev, ki so imela v njem požrtvovalnega delavca in Iniciativnega voditelja- V času najhujših narodnih bojev je stal trdno v vrstah naprednih narodnih borcev in se ni umaknil niti takrat, ko so divjali avstrijski rablji. Dobro vedoč, da more le sokolska telovadnica ustvariti dovolj kremenitih značajev, k* jim bo lahko nekoč poverjeno vodstvo naroda, je bil od vsega začetka eden na j metejših sokolskih delavcev. Leta 1890. je ustanovil v domačem kraju v Zagorju sokolsko društvo, kateremu je bil dolga leta prvi vaditelj in kojega delovanje je vedno pazno in z zadoščenjem easledoval tudi v tujini. Ob svojem prihodu v Ljubljano je postal trdna opora ljubljanskega Sokola L na Taboru in je bil eden naj-marljivejših članov odbora za zgradbo sokol skega doma na Taboru. Deloval je v raznih odsekih, zlasti pa se je zanimal za društvena finančna vprašanja. Sodeloval je pri vseh prireditvah in si stekel s svojim požrtvovalnim delovanjem za Sokolstvo neven-Ijive zasluge. Veliko zanimanje je kazal vedno rudi za gospodarska vprašanja. Sedem let je deloval kot tajnik zadruge pekov, ki je imela v njem marljivega, točnega in vestnega delavca. Od ustanovitve ljubljanskega velesejma naprej je sodeloval tudi na tem polju in je organi-miral zlasrti stanovanjski oddelek, pri katerem je vodil težavne blagajniške posle. Največ pa se je ude jstv oval v »Političnem in gospodarskem naprednem društvu za Sentpeterski in kolodvorski okraj«. Od njega ustanovitve je bil celih 16 let društveni tajnik. Kot odločen naprednjak ni poznal omahovanja. Krasen napredek, ki ga beleži dru- itvo od svojega obstoja pa do danes, je v nemali meri njegova zasluga. Kako vnet je bil za napredno stvar, pač najboljše priča dejstvo, da se je Se v svoji zadnji uri spominjal vseh društev, v katerih je deloval in naročil, naj izroče poslednji pozdrav ln zadnji Zdravo! »narodno napredni stranki< v Kazini, > Zvezi naprednih narodnih obrtnih zadruge, »Zvezi naprednih politidnih društev«, domačemu političnemu društvu ter sokolskim društvom Sokol I na Taboru, Sokolu Zagorje, Otepanja vas, Borovnica itd. Smrt Franceta Poljšaka je zasekala v vrsto starih narodnih naprednih korenin globoko vrzel, ki bo ostala neizpolnjena. Z njim lega v grob eden naših na jasnejših in najpožrtvovarnejših borcev, kateremu ohranimo trajen spomin. Pokojni zapušča ženo in hčerki Vero in Majdo, katerim izrekamo na tem mestu naše najglobokejše 60Žalje. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 9. okobra ob 15. uri na mestno pokopališče. Kaj je razumeti pod sobo po načrtu novega stanovanjskega zakona ? Načrt novega stanovanjskega zakona, ki je bil pred kratkim v raznih Časopisih objavljen, polaga glede višine najemnine odločilno važnost na število sob kakega stanovanja. Uradnikom, ki imajo k večjemu tri sobe, se najemnina v Času zaščite ne sme povišati. Oni plačujejo torej prej kot slej šestkratno najemnino iz leta 1914, izprems-njeno v dinarje. Od uradnikov pa, katerih stanovanje obsega več kot tri sobe, se zahteva lahko osemkratni po višek. To je na prvi pogled popolnoma v redu. Kdor ima večje stanovanje, naj plačuje več. kdor manjše, manj. A če človek vso stvar natančno premišlja, se mu vsiljuje nehote vprašanje: je-li stanovanje s štirimi sobami res vedno večje kot stanovanje s tremi sobami? Nekdo ima n. pr. tri sobe, vsako z dvema oknoma, kdo drug štiri majhne sobice, od katerih ima vsaka samo po eno okno. Kateri je na boljšem? Jaz mislim, da ga ni človeka, ki bi se ne odločil za prvo od obeh stanovanj! Četrta soba se smatra nedvomno že za nekak luksus, toda pomisliti treba, da je vzel uradnik svoj čas stanovanje s Štirimi sobami cesto samo radi tega, ker pač druge-[ ga dobil ni; pomisliti pa je treba tudi, da je stanovanje s tremi in celo dvema sobama lahko dosti bolj luksurijozno, da, celo prostorno, kot s štirimi sobami. Ako se bo toiej izvajalo gornje določilo zakona mehanično, se lahko zgodi onemu, ki ima na razpolago štiri majhne sobice in se mu vsled števila sob najemnina zviša, velika krivica. Zato bi bilo po mojem mnenju bolj umestno, ako bi bil po višek najemnine odvisen od števila oken. Ker pa je načrt stanovanjskega zakona ie tako ■tiliziran, treba vsekakor, da smo si na jannem, kateri prostori naj se smatrajo za sobo v zmislu zakonodajnega načrta. Kakor znano, razločujemo v vsakdanjem življenju med kabinetom in sobo. Po navadnem pojmovanju mora imeti soba najmanj dve okni, dočim govorimo o kabinetu tedaj, ako ima tak za stanovanje prirejen prostor eno samo okno. Bodo pa hoteli hišni posestniki pristati na to razločevanje? B> jim se, da ne, ako ravno bi bilo to pravično. A kako potem — ali naj se šteje torej za sobo pri odmerjanju najemnine vsak med štirimi stenami nahajajoči se prostor — da le ima eno okuo? Jaz mislim, da nikakor ne! Po mojem mnenju se more, ako se noče pristati že na razloček med kabinetom in sobo, upoštevati pri določanju najemnine samo oni od drugih ubikacij ločeni prostor, ki ga je možno prirediti tako, da prebiva primerno v njem lahko vsaj ena oseba. Tak prostor mora imeti torej vsekakor peč in mora biti vsaj toliko prostoren, da se vanj lahko postavi postelja in tisto najpotrebnejše, kar spada v vsako stanovanje. Brez teh kriterijev se noben prostor ne more smatrati za sobo in pri določanju najemnine torej tudi v pošte v priti ne more! Bilo bi le želeti, da bi se sprejela v zakon neka definicija glede tega, kaj se sme smatrati za sobo. Nedvomno bi se prihranilo s tem stanovanjskim oblastvom mnogo dela. Dr. Zbasnik. Poziv k svečanostnemu sprejemu V ponedeljek, dne 11. oktobra 1926 ob 935 dopoldne prispe v Ljubljano preko K ar lovca 80 češkoslovaških senatorjev in narodnih poslancev v spremstvu češkoslo* vaškega poslanika g. Jana Sebe in zasiop* nika češkoslovaškega notranjega ministrstva g. tegacijskega tajnika dr. Fr. čemega. Zastopane bodo med gosti sledeče če* škoslovaške parlamentarne stranke, oziro* ma poslaniški klubi: Klub republikanske strany, zemedelskeho a malorolnicke'ho Udu. Klub čsl. strany ltdove; Klub čsl. sociäln&idemokratickö strany dilnickč; Klub čsl. strany socialistickč; Klub Hlinkovy slovenska ludovä strany; Klub čsl. narodni demokracie; Klub čsl. živnosiensko * obehodnickč strany str&dostavovske'. Sprejema se udeleži tudi tukajšnja šoh ska mladina. Da bo pa sprejem veleodličnega za* stopstva bratskega in zavezniškega nam naroda čim naj prisrčne jši, vabimo vse so» meščanstvo, da okrasi svoje hiše z držav* nimi, narodnimi in po možnosti tudi s če* škoslovaškimi zastavami. Dat je vabimo vsa tukajšnja društva in udruženja, da bi se udeležila sprejema na kolodvoru in povorke v mesto. Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. oktobra 1926. Pros ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubliani, Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 7. oktobra: Hlapci. Red C. otek, 8. oktobra: Zaprto. Sobota, 9. oktobra: Drugi breg. Drama. Izv. Nedelja, 10. oktobra: Skopuh. Komedija. Premijera- Izven. Ponedeljek, 11. oktobra: Zaprto. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 8. oktobra: Othello. Premijera. Izven. Sobota, 9. oktobra: Zaprto. Nedelja, 10. oktobra: PTodana nevesta. Gostuje tenorist g. Mirko Jelačin. Izven. Ponedeljek, 11. oktobra: Zaprto. — »Drugi breg«. V soboto dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer bo v ljubljanski drami premiera drame »Drugi breg«. Njen avtor je odlični češki dramatik Hilbert. Snov ie zajeta iz povojnega češkega javnega življenja. Glavna junaka sta dr. riron in njegov sin. V napetih dramatičnih prizorih se slika mišljenje in udejstvovanie dveh genera- cij, ki vidita v popolnem socijalnem prevratu pravo bodočnost češkoslovaške republike. Delo je resna kritika povojnih revo-iucljonamih stremljenj s humanitarnega in etičnega stališča. — Sodelujejo gg. Šariče-va. Ježkova, Levar, Jan, Pcček, Cesar i. dr. Režira g. S-krbinŠek. Premiera bo izven abonmana. Druga dramska premijera «Doktor Knock ali triumf medicine*. Komedija v treh dejanjih od Julesa Ro* mainsa. Prevel dr. Fr. Sturm. O prvi predstavi sezone, katere sc nU sem mogel udeležiti, nt bilo slišati nič do* brega. Šinočna komedija mi potrjuje, da se nadaljuje že pred kakima dvema letoma započeto padanje igralskih kakovosti našega odra. Samo, da je dozdaj šlo — iz* vzemam nekatere posamezne talente in dobro Šolane sile — počasi, skoro nevidno. A zdaj jc, če bo ostalo, kakor sinoči, nas stal kar skok navzdol. Ne oziram se na nemožnosti, ki jih je L dejanje prineslo našemu primitivnemu odru v sceničnem pogledu. A v tem aktu so vsi govorili, delo* ma brez razloga vpili, taka da res nisem mogel dognati, kje bi bil razloček med na* širni poklicnimi in pa kakimi priličnimi igralci, ki se podajajo na diletantske odre. Ne znajo se pogovarjati, ni stavka, ki bi bil naraven, vsaka beseda se oratorično podčrtava. Kdor bi v življenju tako govo* ril, bi ga imeli za histeričnega prenapeteža in bi se mu mešali. Drugi akt s svojimi komičnimi figurami in humorjem ie učin* koval precej in jc tudi najboljši. Igran jc pa bil kot burka. Potem je prišel tretji akt, igran najslabše. Same preseke, nobene zveze med ljudmi. Ta akt je tudi skrajno osupnil, ko se je doslej realistična satira naenkrat izpremenila v nekako demonijo. Sredi dneva s je stemnilo, železna peč je rdeče zažarela in dr. Knock, šarlatan, jc stoječ v tem žaru govoril neko demonsko tirado, po kateri nisi več vedel, ali je res šarlatan, ali pa samega sebe vara in misli, da vrši vzviše_i noKlic. Če bi bil knjigo kdaj čital, bi bil o delu in pisateljevi misli dobil gotovo čisto točen vtis. Z našega odra pa ni bilo po* sneti ničesar, ker je manjkalo enotnega sloga in gotovo tudi pojmovanja. Brez vzroka v Parizu ta igra gotovo ni doživela par sto predstav. Mora že biti nekaj po* sebnega na njej. Tudi ne verjamem, da bi mi francoskega duha in humorja ne znali občutiti. Ampak igralci niso vedeli 2 njim nič početi in so vrhutega stvar na grobo in po običajnem ljubljanskem načinu pre« delali. Pri nas trpimo na en dem i črnem po« manjkanju igralskih talentov. Nad tem je vzdihoval že rajni Putjata, ki je imel ogro* men in zelo blagodejen vpliv na naše igral* ce. Na one, ki so mu navdušeni sledili, a tudi na one, ki mu radi njegovih sposob* nosti morda na tihem niso bili naklonjeni. Odkar je umrl, smo pa zopet lepo sami med seboj in pridobitve, ki jih je ustvaril, so izpuhtele. Ze pred lansko sezono sem izjavil, redakcija tega lista mi je priča, da ne bom več pisal poročil o našem gledišču. Pa so me pregovorili. Isto sem ponovil sedaj, pred začetkom tekoče sezone. Če sem vče* raj še «vseeno šel v gledišče kot recenzent, je bilo to Ie, ker ni še nastopil moj nasled* nik. Zahvaljujem se velikemu krogu svojih čitalcev in onim mnogim, ki so se več ali manj strinjali z menoj. M. Z. Sport Ljubljanski derby Ilirija — Primorje. Na igrišču ASK Primorje na Dunajski cesti se odigra v nedeljo najvažnejša prven* stvena tekma letošnje sezone med ASK Primorjem in SK Ilirijo. Ker bo tekma sko* ro gotovo odločilna za prvenstvo Sloveni* je, je pričakovati izredno napeto, a dostoj* no borbo. Šanse obeh moštev so si skoraj enake. Primorje razpolaga s tehnično bolj* šim napadom, Ilirija je nekoliko trša v obrambi, ima pa tudi svoj plus v rutini. Za tekmo vlada med športniki ogromno zani* manje in kibici ter pristaši obeh taborov se že mrzlično pripravljajo na ta mateh. Kakor čujemo, bo tekmo menda sodil za* grebški sodnik g. FaLris, čigar mednarodni sloves jamči, da bo potekla v popolnem redu in fair. V slučaju, da g. Fabris ne bi sodil, sodi g. Ochs iz Celja. V predtekmi igra Jadran proti Herme* su. — Obe moštvi sta znani po svoji žila* vosti ter izrednem elanu, s katerim se borita v prvenstvenih tekmah. Tudi tu je pričakovati zanimive borbe, ker sta si oba nasnrotnika skoro enaka. Na igrišču Ilirije se vrši dopoldne prvenstvena tekma med rezervami Ilirije in Primorja, ki bo isto* tako odločilnega pomena za prvenstvo re# zerv v Sloveniji. — Postava Avstrije proti Švici. Prot» Švici jc Avstrija določila sledeöp postavo: Aigner, Rain.r, Blum, Schneider, Resch, Richter. Štel, .Uima, Sindclar, Öorwath, WcSely. Tekma se vrši v nedeljo ^a Dunaju. — Praški DFC igra tc dni v Subotici, v soboto in v u 'eljo pa Beogradu. — tSudirnpeštznski aerby. Sli eno kakor v Ljubljani, kjer se odigra odločilna prven«-stvena tekma med Ilirijo in Primorjem, se odigra v Budimpešti prvenstvena tekma med starima rivaloma MTK in FTC. — Dunajski \VAC, ki je igral svojo zadnjo tekmo v Valenciji proti tamošnjemu klubu neodločeno v razmerju 2 : 2, se je vrnil s svoje dolgotrajne turneje po Španiji. — Iz sekcije Z. S. S. (Službeno). Da» nes ob 20. v kavarni «Evropa» redna seja odbora za delegiranje in upravnega odbo^ ra. Osobito sc poziva g. Mužina, da se seje zanesljivo udeleži! Ob 21. plenarni šesta* nek sodnikov. Polnoštcvilna udeležba — dolžnost! Tajnik. — Dempsey obolel. Jack Dempsev leži bolan v neki newyorski bolnici. Od svoje borbe proti Tunnevu laborira na težkem vnetju kože. To dejstvo jc njegov manažer spretno prikrival pred javnostjo, vendar je zadeva prišla na dan in sedaj govori ves Newyork samo o Dempsevevi bolezni. Izpred sodišča — Zgodbe tihotapca. V občini ste zapihani kot tat in znan kot postopač. V mnogih preiskavah ste bili že radi raznih nerodnosti in enkrat Črui pieroU; Kino Ideal: ^Cirkus Pat Pa-tachonc. DE2URNE LEKARNE. Daues: Piccoli, Dunajska cesta; Bakar-čič, Karlovska cesta. Jutri: Bahovec, Jurčičev trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Jošt, Celovška cesta. Soluce zaide danes ob 17.31, vzide jutri ob 6.0*5 ter zaide ob 17.29. Mesec zaide ob 18-11, vzide jutri ob 7.18 ter zaido ob 18.34. Maurice Boue: 26 44 Roman. VII. V morgatskih jamah. Naslednje jutro sta se Noisy in Mor-lon podala v morgatsko pristanišče. Dobila sta tam nekaj ribičev, ki so posedali po nabrežju in pušili pipe. Noisy se je nameril naravnost med nje. — Kdo izmed vas, jih je nagovoril, bi naju hotel peljati na morje? Možak kakih štiridesetih let je stopil iz gruče in se približal našima prijateljema. — Jaz, gospod. Moja barka je trdna in velika. Ali sta daleč namenjena? — Nikakor ne, odvrne Noisy, hotela bi si le malo ogledati slovite morgatske jame. — Potem si nista mogla izbrati primernejšega prevoznika. Jaz običajno prevažam tujce in jim razkazujem tukajšnje znamenitosti. — Dobro torej. Prepeljali boste tudi naju. Solnce je s svojo poslednjo močjo pripekalo s temnosinjega nebesnega svoda. Morje je bilo mirno, valčki so se lagotno poigravali s šarenobarvnimi žarki, ki so se utrinjaK in razkrajali v bisernih vodnih kapljicah. — Prekrasno jutro! vzklikne Mor-lon. O da bi tudi nama bilo nebo tako naklonjeno kakor naravi! — Naj bi se ti želja izpolnila! odgovori Noisy. Prijatelja sta stopila v Čoln. Ribič je udaril z veslom, da je barka jadrno švignila na piano. Še par zamahov v vodo, nakar je veslač okrenii svoj čoln proti jamam, ki so nudile na azurnem ozadju veličasten in slikovit pogled. Barka se jim je žurno bližala. Noisy kar ni mogel odtrgati pogleda od temnih kontur votlin, ki so se risale v j ogromnem skalovju nauk brezdanjim I peklenskim žrelom. — Evo nas! vzklikne ribič, ki je I spretno vodil svoj čoln med klečmi j Dospeli smo do jame »2rtvenik«. Iz jame je bobnelo strahotno oglušu-I joče bueanje, da se je zdelo, kakor da J se podirajo gore. Bobnenje ie prihajalo od slapov, ki so padali v nepoznane globočine, kamor še nikdar ni stopila človeška noga, ter se je odbijalo s sto-terno močjo od stene do stene, od skale do skale. Čoln je zdrknil po vodi navzdol v globino šestdeset metrov proti votlini. Sredi jame se je dvigal kamenit žrtve-nik. Na njem so. kakor pripoveduje ustno izročilo, stari poganski svečeniki opravljali svoje svete obrede in prirejali bogovom krvave daritve. -— Ali se ti ne zdi, da se nahajava pred vhodom v pekel? zavpije Morlon svojemu prijatelju na uho. Tako mi je, kakor da vidim tam v tmini postavo prevoznika Harona, ki izteza roko in naju terja za oboi... — Res, pritrdi Noisy. Vsa ta pokrajina s svojim mrkim miljejem spominja oko in uho na pekel, še celo imena jam so, kot da jim je stal sam peklenšček pri krstu Ena jama se na primer imenuje »Hudičevo žrelo«. Ali si že slišal kaj takega? Tisti mah je barka zavozila mimo Kozjega rtiča in prikazalo se je gori nečim Žrelo, o katerem je govoril slikar. Se malo, in čoln je bil v jami, v katero je od zgoraj prodirala svetloba. Prijatelja je stresel mraz; bila sta nema od občudovanja tolike krasote. Nad glavo so se vzpenjale ogromne skale najčudovitejših oblik in mogočni previsi so grozili, da se vsak hip zrušijo v globino in pokopljejo sleherno življenje pod seboj. Čoln je lagotno drsel po vodni gladini; nakrat se je skozi špranjo poševno prikradel osamljen solnem žarek in peklenska jama se je kakor na udarec s čarobno palico pretila v morje bajnega pravlji-čja. Kamenje se je zalesketalo, zasijalo in oživelo v prečudnem šaru mavričnih barv, ki so se v tisočerih odtenkih lomile, odbijale in prelivale od skalnate prelesti. Še hipec poprej mrtve stene so oživele. »Peklensko žrelo« se je kakor v snu pretvorilo v raj, in v prividu zamaknjeni a so zaplesale prejasne vile svoj lagotni breztežni nadzemsbi ples. Prijatelja sta gledala in strmela. Čoln je neslišno drsel po zrcalasti gladini valov in polagoma, ne da bi prijatelja vedela, kdaj in kako, priplaval v drugo jamo, ki je bila mnogo bolj temnejša in neprijaznejša kakor prva. — Kako se imenuje ta jama? vpraša Morlon ribiča. — To je »Jama kormoranov«, odvrne prevoznik. In res, kakor da bi hoteli potrditi njegove besede, so zaprhutali v zraku trije, štirje kormorani. — A kam se te jame izlivajo? vpraša Noisy. Bilo je, kakor da je prevoznika tp povsem naravno vprašanje presenetilo. Nekam zmedeno je pogledal svoja gosta in ko je odgovoril, je tehtno premišljal vsako besedo. Prijatelja si njegove zmede nista znala prav razlasrati. — Tega nihče od nas ne ve. Nikomur še ni padlo na misel, da bi skušal prodreti v neznane kote teh jam. Zato prevažamo tujce le v tiste jame. ki so že dodobra raziskane. Vem pa za nekaj predelov, ki slove po svoji opasnosti in ki so nepoznavalcu docela nedostopni. — Daj, pokaži nama jih. Zelo rada bi jih poznala. Ribič nameri čoln proti neki temni stranski duplini, ki se je odcepljala od glavne jame. — Evo, ta je najpoznanejša. S temi besedami pokaže na skalnate čeri, ki so poganjale iz stene. Med njimi se je vijugasto vila neznatna votlina in v njej je bila izpeljana ozka steza, ki se je zdela kakor vsekana v granitno steno. — In kam vodi ta steza? izprašuje Morlon. — Ne vem, gospod. V teh jamah je še toliko neraziskanih votlin, kamor si še živa duša ni upala položiti svoje noge. — Vodi naju! Ribič okrene čoln in zavozi vzdolž brega. Morlon jame motriti kamenito stezo in tako se mu je zdelo, kakor da so se v skali poznali sledovi človeških i stopinj. Gotovo ga je premamila domišljija; kako neki naj kamenje ohrani odtise človeških nog? Morlon si tega ni vedel razložiti, a vendar... Daleč tam v ozadju votline se je svetlikala točka iz črne tmine. Tam se je jama konča-vala. Morlon pokaže ribiču na izhod — Ah, gospod, odgovori ribič, nikar ne pojdite tja! Tisti kraj je zaklet, zakaj še nihče, ki se je podal tja. se ni več vrnil živ. — In zakaj? — Ne vem. nihče ne ve! odvrne rU I bič z drgetajočim glasom. — Jaz pa bi vseeno rad odkril, kaj je toli groznega tam ob izhodu. Ali lah« I ko pristaneš? 1 — Da. 0061 JSTXJTTEIVSKT Hhe S. okloFra m: Stran 3. Dnevne vesti. t- Lmbttant* an* 7. oktobra iy26. — AmerfsTN poslanik na dopusta. Ame riški poslanik Prince je te dni nastopil daljši dopusL Iz Beograda se je odpeljal v Budimpešto, kjer ostane osem dni, nato pa odpotuje v Ameriko, kjer ostane dva meseca. — Ministrska konferenca radi želejni-čarske stavke. Med prometnim ministrom dr. Vašo Jovanovičem, notranjim ministrom Maksimovičem in ministrom za sume in rudnike dr. Niki čem se je vršila konferenca radi stavke, ki je izbruhnila med železničarji na progi Han — Pjesa — ZavidovičL Ministri so razpravljali o ukrepih, ki bi omogočili mirno poravnavo tega spora. Delavstvo je imenovalo poseben odbor, ki zastopa njegove interese. Ministrska konferenca je sklenila, da odpošlje v Han — Pjesa Štiričlansko komisijo, sestoječo iz delegatov ministrstva za socijalno politiko, notranjih del, prometa ter Šum in rudnikov, da ugotovi vzroke stavke. Komisija bo pozvala delavstvo, naj se takoj vrne na delo. Ako bi delavstvo odklonilo ta poziv, stopi v veljavo zakon o var-9tvu javnega reda in bodo delavci mobilizirani. — Denarna pomoč sarajevske občine siromašnim hišnim lastnikom. Sosvet komisarja za mestne občine je odredil, da bo mestna občina izdala pomoč vsem siromašnim hišnim lastnikom, ki niso v stanu, da iz svojih skromnih sredstev vzdržujejo popravila na svojih malih hišicah. Na prvi seja sosveta je bilo rešenih 55 prošenj hišnih lastnikov, ki so dobili denarno podporo v zu-> sku od 500 do 2000 Din- Daleč smo prišli. — Odlikovani fotografi na splitski razstavi. Jury, ki je presojal razstavljene fotografije na razstavi v Splitu, jc nagradila s častnimi diplomami in zlato kolajno sledeče ljubljanske fotografe: Josipa Kramarica, Franjo Krašovca in Janka Ravnika. S častno diplomo in srebrno kolajno so odlikovani: Egon Planinšek, Boža Adlešič, Kuralt, Jakob Skerlec, Bester in Avgust Praznik. — -Deputacija roditeljev sarajevskih dijakov pri ministru dr. Kraja&i. Iz Sarajeva je odpotovala deputacija roditeljev-dijakjv sarajevske srednje tehnične šole v Beograd, da izroči ministru dr. Krajaču spomenico povodom odpovedi rednega pouka na tej šoli. Letos je bil znižan honorar honorarnim profesorjem od 30 na 20 Din na uro. Zato je začelo 20 profesorjev Sredmje tehnične šolo stavkati. Roditelji zahtevajo, naj se Srednji tehnični šoli omogoči reden pouk. Nadalje naj se zgradi posebno poslopje za to šolo in naj se abiturijentom dovoli vpis na visoke tehnične šole v naši državi. ' Rezervni oficirji za žrtve poplave. Upra va ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oiicira i ratnika je na svoji redni seji dne 4. oktobra votirala za žrtve poplave v ljubljanski oblasti in celjskemu okolišu znesek Din 3000 ter je v ta namen izročila velikemu županu ljubljanske oblasti, mestnemu magistratu ljubljanskemu in oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani vsakemu po 1000 Din. % Za rezervne oficirje. Ministrstvo vojske in mornarice je pod Dj. Br. 31518 od 15. septembra 1926 izdalo naredbo, po kateri se naj vrši napredovanje rezervnih oficirjev na isti način kot pri aktivnih v smislu čl. 137. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Ako je dana proračunska možnost, se pozovejo rezervni oficirji na vežbo po čl. 252. omenjenega zakona, da se more oceniti ako imajo kvalifikacijo in sposobnost za napredovanje v prihodnji čin. Nadalje je isto ministrstvo pod E. R. Br. 25563 od 15. sept. 1926 pojasnilo, da rezervnim oficirjem v smislu čl. 2 tar. post. 3 in 4 taksne tarife nI treba plačati takse za one prošnje, s katerimi se obračajo na svoje komande v zadevi priobčitve vojnega razporeda in dostave legitimacij na podlagi naredbc Adj Br. 23365 od 15. julija 1924, ker se smatra, da se te prošnje predlagajo na osnovi izdane naredbe. — Subotiška železniška afera. Preiskava v znani eubotiški železniški aferi je bila te dni zaključena. Na prošnjo prizadetih obtožencev je sodišče odločilo, da se po zaključeni preiskavi puste iz preiskovalnega zapora, ker ni nevarnosti, da bi pobegnili. — Nove Čitanke za osnovne šole. V smislu odredbe prosvetnega ministrstva se morajo do konca tega meseca zamenjati vse stare čitanke za osnovne šole z novo izdajo glavne zaloge šolskih knjig. V Sloveniji se je ta zamenjava menda že tekom lanskega šolskega leta izvršila. — Disciplinarno razsodišče lekarniške zbornice. Včerajšnje >Službene Novinec objavljajo naredbo mTnistra za narodno zdravje o organizaciji in postopanju disciplinarnega 6odišča pri lekarniški zbornici. — Beograd potrebuje 1 milijardo Din. \ovi beogradski župan dr. Kumanudi je te dni podal novinarjem izjavo o potrebah beogradske občine. Beograd potrebuje predvsem lastno Mestno hranilnico, plinarno, potrebno je povečanje vodovoda in elektrarne, nujne so razne regulacije cest in pristaniških naprav, tlakovanje cest, povečanje mestnih nasadov itd. Za vse to je potrebna 1 milijarda Din, ki jo bo občina morala dobiti v obliki posojila. — Zagreb za omiljenje stanovanjske bede. V Zagrebu se je v zadnjih letih sicer že zelo mnogo zidalo in so nastala kar cela nova predmestja, vendar pa vlada še vedno velika stanovanjska beda, ki je v gotovi meri tudi posledica pretirano visokih najemnin. Mestna občina je doslej zgradila že več velikih stanovanjskih hiš in ima skoraj vse mestne uslužbence pod lastno streho. Ker pa je beda še vedno zelo velika in še od due do dne narašča, namerava zagrebška občina izvesti tekom prihodnjega leta obsežno sta-iovanjsko akcijo. V to svrho se ie vrše pogajanja z neko švicarsko finančno skupino v svrho najetja posojila v znesku 200 milijonov £Mu. Ve9 ta znesek se bo porabil za zgraJbo malih in cenenih stanovanjskih hii. — Smrtna kosa. Odlični ljubljanski rodbini dr. Vinka Oregoriča Je ugrabila neizprosna smrt danes ljubljenega sina gosp. Myrona Gregoriča. Smrt simpatičnega mladeniča pomeni za rodbino in znance težak udarec Pogreb bo v soboto ob treh popoldne iz deželne bolnice. Blag mu spomin! Žalujočim Iskreno sožalje! — Podružnica »Jadranske straže« v Ptuju priredi na predvečer obletnice koroškega plebiscita, t j. v soboto dne 9. t m. ob 8. uri zvečer v zgornji dvorani Narodnega doma, svoj družabni večer. Na dnevnem redu je med drugim predavanje o Jadranu, predava g. Drago C i b i č iz Maribora, in pevske točke mariborskega kvarteta. Istočasno se vrši v imena Jugoslovenske Matice predavanje g. prof. Kotnika o zgodovini Narodne čitalnice v Celovcu. — Vstop prost. Prosijo se prostovoljni prispevki. Prireditev se vrši pri pogmienih mižali. — Podpornemu društvu sleplb, Ljubljana, Wolfova ulica 12, so darovali: Zabret & Ko., Britof, 20 Din; dr. Voiavšek Josip, tu, 20 Din; dr. Julij Dereani, Kamnik, 40 Din; dr. Strnad Železniki, 20 Din; krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov Metlika, 20 Din, dr. Ivo Ivaniševič, Kostanjevica, 20 Din; Jurko Ivan, Stari trg pri Slovenj-gradcu, 30 Din; dr. Högl er, tu, 20 Din; dr. L. Kramberger, Sv. Lenart, 20 Din; dr. de Gleria Stanko, Kranj, 20 Din; Josip Moravče, Maribor, 10 Din; »Vrt« Džamonja i drug, Maribor, 20 Din. — Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala. — Odbor. — Tečaj »Brezalkoholne Produkcije« (vkuhavanje sočivja in sadja, sušenje, pridelovanje brezalkoholnih sokov iz jagodi-čevja, sadja in grozdja >na malo in veliko) se vrši za interesente iz novemeške okolice v nedeljo dne 10. t. m. na Grmu pri Novem mestu. Začetek ob 9. uri dopoldne. Prijave sprejema g. Fr. Malasek, srezki ekonom, Novo mesto. Opozarjamo na tečaj vse vinogradnike, sadjarje, gostilničarje ter sploh vse, ki se zanimajo za brezalkoholno gospodarstvo, ki postaja važen činitelj v našem gospodarskem življenju. — Nenavadna družinska tragedija. V* Novih Perkovcih pri Vrpolju je porodila žena seljaka Toma Feriča trojčke, dva fantka in punčko. Fantka sta prišla mrtva na svet, žena je na porodu umrla, deklica pa je ostala pri življenju. — Trebušni legar v Vojvodini. V raznih krajih Vojvodine so se v zadnjem času pojavili slučaji trebušnega legarja. Po mnenju zdravnikov je to posledica znanih poplav letošnjega poletja. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da preprečijo razširjanje te opasne bolezni. Smrtnih slučajev doslej še ni bilo. — Velika goljufija v Humi Pri ekspozituri zagrebške trgovske družbe iDekos« v Rumi so odkrili te dni velike poneverbe. Ravnatelj rjodnižhice, neld Pavel Händler, ki je užival v tamošnjih gospodarskih krogih neomejeno zaupanje, je pod raznimi pretvezami izvabil od tamošnjih trgovcev velike vsote na račun svojega podjetja. Po dosedanjih ugotovitvah gre za več milijonov Din. Handlerja so zaprli. Prijeli so ga na kolodvoru baš, ko je nameraval odpotovati v inozemstvo. — Ponesrečen poštni avto. Na progi Pe-čuj — Batošek se je v torek ponesrečil poštni avto. Avto je vozil po giadki cesti z veliko brzino, ko je nenadoma počila pnevmatika Avto se je vsled tega prevrnil in pokopal pod seboj vse potnike. Šofer in nek 121etni deček 6ta ostala na mestu mrtva, ostali potniki pa so dobili več ali manj težke pošle o--ibe Batnsžse plašče za jesen in zimo zadnje mode pariških in dunajskih modelov nudi cenj. damam izredno ugodno tvrdka FRAN LUKIČ, Pred škofijo 19. Iz Ljubljane —lj Spored svečanega sprejema češkoslovaških parlamentarcev. Ljubljanske kulturne organizacije so določile na snočnem sestanku v mali dvorani Kazine program svečanega sprejema češkoslovaških parlamentarcev, ki prispo v Ljubljano v ponedeljek ob pol 10. dopoldne. Na kolodvoru bo ob sodelovanju godbe slovesen pozdrav, ki se ga udeleži naše narodno ženstvo in deputacije vseh kulturnih društev. S kolodvora odidejo dragi gostje v spremstvu ju-goslovenskih tovarišev v svečani povorki po Miklošičevi cesti in Stritarjevi ulici pred mestni magistrat, kjer jih pozdravi zastopnik občine. Šolska mladina in člani raznih društev bodo tvorili ob poti špalir. Ofici-jelni sprejem se zaključi z izročitvijo krasnega kristalnega pokala ljubljanski občini. Po sprejemu si ogledajo gostje mesto. Ob 13. priredi veliko županstvo v imenu vlade v hotelu Union slavnosten obed. Popoldne se bo nadaljeval ogled mesta, ob pol 6. pa priredi mestna občina v dvorani kazine gostom čajanko. Ob 9. zvečer se odpeljejo čsL parlamentarci preko Jesenic nazaj v domovino. —lj Ljubljanske žene in dekleta iskreno prosimo in vabimo, da se v Čim največjem številu udeleže v narodnih (jugo-slovenskih in češkoslovaških) nošah sprejema češkoslovaških parlamentarcev In parlamentark na kolodvoru v ponedeljek 11. t. m. ob 9. uri dopoldne. — Združena ljubljanska ženska društva. —Ij Na naslov gledališke uprave. Iz krogov gledaliških abonentov nam pišejo: Takoj pri otvoritvi letošnje dramske sezone so se pojavile v naši drami nerednosrJ, ki bi jih ne smelo biti. »Macbetha« kot otvoritveno predstavo so najprej preložili od sobote na nedeljo, zdaj pa na prihodnji teden in kdove, kdaj ga bomo sploh videli. Sinoči so igrali francosko komedijo »Dr. Knoch« ali »Triurni medicine«. Ta triurni suhoparnosd in prisili enih dovtipov le mnoge gledalce že pred začetkom razočaral. Začetek se je namreč precej zavlekel, ker je neld igralec baje zaspal in so ga morali šele zbuditi. Zastor je začel romati na ope-tovane proteste občinstva gori ki doli, naposled s t je pojavil pred nJim gospod, ki bi pod masko morda sc al gladko povedati, kar so mu naročili« bre* maske je pa komaj sprsvti lg sebe prvo frazo, vse drago ie ostalo v njegovem prestrašenem grla. In tako občinstvo ni izvedelo, da mora z igralci vred čakati zaspanega gospoda. Nekateri so se muzali, drugi se smejali, tretji pa se jezili. Upajmo, da se uresniči pregovor o slabem začetku in dobrem koncu. Gledališko upravo pa prosimo, naj nam v bodoče prihrani take uverture za smeh in kratek čas. —lj Opozorilo! Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse prebivalstvo v okolici vojaškega strelišča ob Dolenjski cesti, naj pusti v miru eventualno najdene 37 mm granate, katere so bile izstreljene ob priliki vojaške strelske vežbe mitralješke čete 40. pešpolka dne 2$. septembra 1926. a niso eksplodirale ter vsak slučaj najdene granate prijavi policiji, odnosno poveljstvu 40. pešpolka. —lj Hitra pošta v Ljubljani. Neki ljubljanski družabni klub je oddal dne 1. oktobra na glavno pošto vabila. Ta vabila so prišla v roke naslovnikom šele 4. oktobra in to na člane, ki stanujejo v Isti ulici kot pošta sama v Šelenburgovi In Prešernovi ulici. Mar imamo v Ljubljani hribovsko pošto, ki dostavlja dvakrat na teden? —lj Plesna šola društva »Atena» otvori v prihodnjih dneh svoje priljubljene tečaje v mali dvorani Narodnega doma pod strokovnimi vodstvom prvovrstnih učiteljev in sicer v sledečih oddelkih: 1. Otroški tečaj za deklice in dečke od 4. do 10. leta. — 2. Dekliški tečaj (same deklice) od 10. leta dalje. — 3. Tečaj za same dečke od 10. leta dalje, — 4. Tečaj za učiteljice, uradnice in vse one gospodične, ki se žele nemoteno same med seboj priučiti plesu. — 5. Tečaj za moderne plese z gospodi in 6. tečaj za zaključene družbe. Vstop v mladinske tečaje naše plesne šole je dovoljen učencem vseh razredov po šolskih ravnateljstvih, vsaj se vršijo pod vodstvom pedagoga in strogim nadzorstvom odbora. Tečaji so razdeljeni po starosti in znanju posameznih. Vpisovanje v vse tečaje se vrši v soboto dne 8. t. m. od 6. do pol 8. ure zvečer v Narodnem domu, mala dvorana, I. nadstropje. 908 —lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja svojim članom, da morejo članske izkaznice dobiti vsak dan od 17. do 19. ure v društveni knjižnici. —lj Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani priredi v ponedeljek 18. oktobra v frančiškanski cerkvi koncert v počastitev spomina pokojnega zaslužnega skladatelja in društvenega častnega Člana gosp. Antona Foersterja. Sodelovali bodo g. Stanko Premrl, ravnatelj stolnega kora (orgije), orkestralno društvo Glasbene Matice in mešani zbor Ljubljanskega Zvona. Na vzpo-redu skoro izključno Foersterjeve skladbe, med njimi Miss solemnis (slavnostna maša) za mešani zbor, orgije in orkester. — Vstopnice v Matični knjigarni. 909 —lj Zadruga sobo - črkosUkarjev, pleskarjev in ličarjev sporoča, da se vrše redne vajeniške preizkušnje v tekočem mesecu. Nekoikovane prošnje je vložiti do 15. t. m. pri zadružnem načelniku. Rimska cesta štev. 16. 910n —lj Veliko vinsko trgatev priredi Udru-ženje vojnih Invalidov, krajevni odbor v Ljubljani, v soboto dne 9. oktobra t. 1. v restavraciji g. MikliČa v Kolodvorski ulici. Začetek ob 20. uri. Kdor se hoče neprisiljeno nasmejati in zabavati, naj ne zamudi posetiti to trgatev. Pričakujemo vsestranskega obiska v zabavo došlim in v pomoč podpornemu skladu vojnih žrtev. 913 —1] Merkurjev! učni tečaji za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, nemško in slovensko stenografijo, knjigovodstvo itd. se otvorijo sredi oktobra. Prijave sprejema društvena pisarna Gradišče 17-1. do najkasneje 9. oktobra. 912 —lj Plesna šola društva Merkur se vrši vsako soboto od 8. do 12. ure zvečer v veliki dvorani Kazine. Prijave v pisarni Gradišče 17-L 911 Narodna knjigarna S3T le sedaj v Stritarjevi ulici st 2 (pred magistratom) —lj Najnovejše bluze: Krištofi č-Bučar! —Ij Damska telovadb* >Atene< se vrši ob torkih od 6. do 7 popoldne in ob četrt kih od 7. do 8. zvečer. Stane 40 Din na mesec. — Telovadba za šolsko deeo se vrši jb ob četrtkih od 6. do 7. popoldne in ob sobotah od pol 6. do pol 7. popoldne. Stane 15 Din na mesec. Prijavo za oba tečaja se še sprejemajo ob navedenih urah. —lj Dramatična šola kultamo-prosvet-nega odseka DZ. Dne 11. oktobra ob pol 8. uri zvečer se prične dramatična Šola, ki jo je ustanovil kulturao-prosvetni odsek D Z za člane in članice delavskih in namesčeoskih organizacij. Vodil jo bo g. profesor Sest, nad reži ser Narodnega gledališča, dola se bo vršila v veliki dvorani Mestnega doma. Vsi, ki so se priglasili za obisk te Sole, naj pridejo točno ob zgoraj označeni uri v Mestni dom. Iz Celja —c Cerde francais v Celju ima svoj redni občni zbor dne 14. oktobra ob 18. url v svojm prostorih v Narodnem domu pri vsakem številu navzočih. Na sporedu Je poročilo odbora, volitev novega odbora, učni tečaji in predlog o znižanju članarine. —c Smrtna kosa. Na Ostrožnem v celjski okolici je umrl g. Mihael Mlakar, vpokojeni jemiski pazrnk is posestnik, v 80. letu starosti. —» V Oaberju pa je umri a Na sploSito ieljo p. n. občinstva predvaja se iiborni smettapolni film Cirkus Pat in Patachon nepreklicno danes zadnji dan. • Predstave ob 3., pol 5., 6, pol 8. in 9. uri. *SH| Kino Ideal. ga. Katarina Skale v 31. letu starosti. — V Braslovčah je dne 6. t. ni- nenadoma preminul agilen sokolski delavec g. Polde Pretner. N. v m. p.! —c Vlom in tatvina. Te dni je vlomil neznan tat v stanovanje trgovca Florjanči-ča v Razlagovi ulici št. 1. Odnesel mu je več obleke in perila. Vlo-milca še niso izsledi«. —c Predavanje na Ljudskem vseučilišču. Prvo predavanje v letošnjem Šolskem letu se bo vršilo v ponedeljek 11. t. m. ob 20. url na deški meščanski šoli. Predaval bo g. inž. Ferdo Lupša: *S karavano iz severnega Siama v Shau, deželo ob Mekon-gu«. — Za dijake se bo vršilo isto predavanje v ponedeljek ob 16. uri. Gospoda in-ženerja poznamo že od lanskih predavanj in ie vsled tega pričakovati, da bo tudi to predavanje privabilo mnogo poslušalcev. —c Elektrifikacija celjske okolice prav lepo napreduje. V Gaber ju in Spodnji Hu-dieji je ista dogoiovljena, na Bregu se te dni polaga kabel, nato pride Zavodna, transformator stoji pri Omladiču v Gabcr-ju. Razsvetljava bo urejena sledeče: V smeri proti Vojniku bo svetila luč do Wob-nerja v Spodnji Hudinji, na Bregu do »Grenadirjevega mostu« na Polulah, v Zavedni pa do takozvanega »Zimnjakovega marofa«. Tok bo oddajala Fala preko celjske elektrarne. Luč bo svetila že koncem tega meseca. S tem bo ugodeno dolgoletni želji celjskih okoličanov po prepotrebni javni razsvetljavi. Iz Maribora —in Požar v tovarni »Unio«. Vsled neprevidnosti neke delavke je nastal v sredo dopoldne v tovarni za čistilo in muho-lovke »Unio« v meljskem predmestju, last g. Reicha, požar, ki bi lahko povzročil katastrofo, da ga niso pravočasno omejili in pogasili. Neka delavka si ie hotela na plinu skuhati jajce. Pri tem pa je ravnala tako neprevidno, da se je vnela v bližini stoječa posoda bencina in eksplodirala. V hipu je bil ves oddelek v plamenih. Štiri delavke, ki sc bile zaposlene v tem oddelku, so dobile težje opekline in so jih morali odpeljati v bolnico. Tovarna je napolnjena z raznimi gorljivimi snovlmi. Nedaleč od požara je rezervoar, v katerem je 15 ton olja. K sreči pa je gasilno društvo požar pravočasno omejilo in preprečilo nevarnost, da sc ogenj ni razširil na ostale oddelke podjetja, kar bi povzročilo nevarnost za celo predmestje. —m Druga poskusna vožnja z novim avtobusom se je vršila v sredo na progi Maribor - Celje in nazaj. Tokrat je novi avtobus prestal preizkušnjo brezhibno. Avto, ki ga je upravljal mestni šofer Gratzer, je vozil s povprečno hitrostjo 40 km in je rabil za pot iz Maribora v Celje dve uri. Po končani vožnji so strokovnjaki pregledali motor in ugotovili, da funkcijonira brezhibno. Prometno oviro pa tvorijo veje obcestnih nasadov. Avto je namreč precej visok. Okrajni zastop bo gotovo radevolje ustregel prošnji mestne občine in čez cesto štrleče veje pristrigel. —m Boj za šoferska mesta. Z uvedbo avtobusproraeta v mariborski okolici bo potrebovala mestna občina štiri šoferje. Že sedaj, ko je dospel šele prvi avto, je vloženih za ta mesta 26 prošenj, tako da bo izbira precej težavna. Šoferji bodo imeli 2000 dinarjev mesečne plače, poleg tega pa Jim bo tudi še napitnina potnikov za razne usluge med vožnjo nekaj vrgla. —m Avtomobiiizacija gasilnega društva. Mariborsko gasilno društvo je po mnenju strokovnjakov eno najboljše opremljenih gasilnih društev v naši državi. Poleg velike avtoturbinske brizgalne razpolaga še z dvema motornima brizgalnama, avtomobili za moštvo, tremi rešilnimi avtomobili in ima razen tega še več vozov - lestev, ki pa so imele doslej še konjsko pri-prego. Ker pa se je to izkazalo kot zelo zamudno, bo društvo nabavilo poseben traktor na perrolejska pogon za prevažanje lestev, tako da bodo vsa vozila aa motorni pogon._____ Koliko je Slovencev na Koroškem ? Po Wutte-Streitovem zemljevidu župnij Krike Škofije in po shematizmu Krške škofije za leto 1926. sestavil Slovenicus. Izdala Jugoslovenska Matica v Ljubljani. Cena 7 D. Za šesto obletnico nesrečnega koroškega plebiscita je izdala Jugoslovenska Matica knjižico, v kateri njen avtor, izvrsten poznavalec cerkvenih razmer na Koroškem, na podlagi nemških virov ter vladnih in škofijskih odlokov sistematično in brez vsakega pretiravanja ugotavlja resnično Število Slovencev v onem delu koroške zemlje, ki je ie ostal pod avstrijsko in italijansko nadvlado. Za vsako župnijo posebej je navedena uporaba nnšogn jezika v cerkvi m pri poučevanju slovenske mladine v verouku; s grozo opazimo, kako napreduje germanizaci-ja v čisto slovenskih krajih, kjer so nastavljeni na mesta pregnanih slovenskih duhovnikov nemški župniki in kaplani, ki ne znajo tn tudi nimajo volje naučiti se jezika svojih slovenskih zupljanov. German frači jo y šoli so sedaj koroški nemški ultranaciouaPu oficijelni in poloücijelni krogi učinkovito okrepili s ponenicevanjeni starih slovenskih cerkva, v katerih se skozi tisoč let do najnovejše dobe po plebiscitu ni nikdar glasila nemška beseda, ker za njo med samo si ■)-enakimi vernild ni bilo niti najinanjse potrebe. Razni vladni in škofijski odloki, ki jih navaja pisec, »o nepabitni dokazi, da ima n;>* slovenski jezik v koroških cerkvah svojo !i-aočletno pravico in da se godi nagemu narodu vnebovpijoča krivica, ko mu nastavljajo za dušne pastirje tujce, ki slovenskim otrokom že v nežni mladosti iztrgajo iz src ljubezen in spoštovanje do tega, kar mu je dala slovenska mati kot prvo duševno darilo: svoj sladki uiaterni jezik. Vsak, kdor ima še čut in stud zoper krivico in barbarstvo, nnj si takoj nabavi in prečita to knjižico. Ob tej priliki opozarjamo na štiri, lauako leto izišla dela o koroškem vprašanju, ki tvorijo z letos izdano knjižico nekako celoto. To so knjige: Dr. V. Roiie, Boj za Koroško, Natorog il äaniop, Na Koroško! in Carinthin-eus, Položaj Slovenaca pod Avstrijom. Vsa štiri dela skupaj prikazujejo jasno sliko trpljenja in obupnega odpora naših koroških Slovencev proti nemškemu nasilju. Po pi<-biscitu smo obljubili slovenskim Korošcem, da ne bomo pozabili na nje; obljuba nas še vedno veže: pomagajmo jim z besedo in dejanjem. Vse navedene knjige so naprodaj pa vseh slovenskih knjigarnah in pri pokrajinskem odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, šelenburgova 7, II. Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za visokošolce za zimski tečaj 1936-37. I. Iz občih določil. a) Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki pridni, potrebni prosilci, ki so s pokojnim g. Anto-. nom Kolencem, veletržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domači iz gornje-grajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. b) Za posamezne štipendije ni določena nobena vsota, temveč kuratortj določa po vsakokratnih razmerah ■ po stanju dohodkov iz glavrrične imovine višino posames-aih naklonitev in osebe štipendistov. H. Posamezne ustanove. Ustanove za dijake visokih šol. Ustanova je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovskih šol, umetniških akademij L dr.,ne giede na to, ali so v tuzemstvu ali inozemstvu. . III. Kako in v kakem roku je vlagati prošnje. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca, v roke drja. Emesta Kalana, odvetnika v Celju, do dne 25. oktobra 1926. Prošnjam ie priložiti izpričevalo o iz-« pitili, kolokvijih ud., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornje-grajskega okraja, tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo županstva ali župnika L t. d.). Tudi je treba v prošnjah navesti, kako dolgo že prosilec študira na dotični šoli ali dotičnem zavodu in koliko časa bodo po vsej priliki trajale Študije; nadalje je treba priložiti popis njegovih osebnih razmer ter jih posvedočiti z uradno listino, ubožnim spričevalom. Vpoštevajo se samo pismene prošnje. Osebna intervencija je brezpogojno izključena. Za kuratorij ustanov trgovca Ant. Kolenca v Celju : _Dr. ERNEST KALAN, s. r._ VITEZ Z ŽELEZNO ROKO (Götz von Berlichingen) Monumentalno filmsko delo Isti igralci kot v velefilmu hol- 2839* CJri* w g=TF"«Tir^ - - ž-~tV u* fcv* n* n« e/» ži* H£ + I 418 T CREVA vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto ved-no v zalogi. Kupujem tudi surovi Ia topljeni lo) in ga plačujem po najvišji dnevni ceni. los. Borgmaa Ljubit an a Poljanska cesta SS« rarararanar^r^ra .n «ii -n .h -h -n ■» .n »uST Štefanija Poljšak sporoča v svoj t m n imenu svojih o rok Vere in Mai de ter preostalih sorodn kov pretužno vest. da ie njen srčnoljublieni soprog, pre-krbni oče, orat, svak in stric, gospod Fran!o Poljšak likvidator Mestne zastavi al niče v četrtek, dne 7. oktobra t l po dolgi n mukepolni bolezni preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne M. oktobra ob treh Dopoldne iz iiše žalosti, Sv. Petra cesta 40, na pokopa šče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. oktobra 1926. pofreMu uvod * LJubljani. Urejuje; Josip Zupaočič. — Za «Narodno tiakarno»; Fran Jezcrick. — Za inaeretol dal bata; Oton Christo! — Vsi e Ljubljani