Leto XXm., št. 27 Ljnbljana, četrtek 4. februarja 1943'XX1 Cena cent* 80 LjnUtua. Puconljer« ulica S« Upravrušrvo: TelefoD te. 31-22 Jl-23. 31-24 PnccmJjen 31-26 olj. Inseratm oddelek: Ljubi iana. ca i - Telefon te. 31-25. Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino Dri poJtno-čekovnem zavodu te. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio (.ono. Cort. Posl No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglas* a Kr. Italije in mozermrva ona Union« Pubhhcita Italiana S. A. MILANO Ishaja ritk dsn cuen ponedeljki Naročnina soaia mesečno Lir IS.—s vključno s »Pooedeljskim fm-oomt Lit 36.30. Ueidoliifoi Puccinijer« ulica teer. 3, telefon ter. 51-22. 51-23. 31-24. Bokoplil ič> jo. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pob- blicitk di provemenra Italiana ad esteta: Dnione Pnbblicitk Italiana S A. MILANO ocen odgovor Duceia Anglosasom kmo popusti!!, dokler bomo mogli držati v pesti kako orožje" Rim, 1. febr. s. Ob 20 letnici Milice je Duce pregledal v nekem kraju srednje Italije zast patvo oborožene straže Revolucije. Pcstrojene iegionarske sile so sestojale Iz treh bataljonov »M«, enega bataljona specialnih miličnih skupin. 4 predlegionar. skih bataljonov, 2 bataljonov univerzitetne Miiice, enega bataljona protjkcmuni-stične Mil';ce, enega bataljona mornariške milice in mladih fašistov-prostovoljcev ter enega bataljona kolesarjev. Poleg veteranov iz več vojen »o bili najmlajši, novi odredi, k; se pripravljajo za vstop v borbo. Duce je prispel ob 10. ob spremstvu tajnika Stranke in šefa glavnega stana Mi- lice. Ob dolini borov, na katerih so se dvigale zastave trojnega pakta ln znamenja Rima, so Duceja sprejeli kvadrumvir, maršal Italije De Bono, predsednik Senata in Zbornice fašijev in korporacij, člani Vlade in direktorij Stranke, šef Glavnega stana Oboroženih sil, poveljniki Kr. karabinjer-jev m Kr. finančne straže, generalni pod-poveljnik GILa, šef Glavnega stana Milice. poveljniki specialnih Milic, poveljnik področja Iegionarske Milice, predsednik združenja pohabljencev in vrhovni kaplan Milice Z zastopniki oblasti je Duce stopil na naravni oder, s katerega se obvladuje ob- 9 Le posizloni in Tunisla saldasnente tenute C ara vi perdite imMUe al nemico — 21 velivoli e 18 carri arznati nemici distrutti II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 3 febbraio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra No 984: Nel settore della Tripoiitania occidentale attivita di pattuglie esploranti. In Tunisia il nemico ha continuato 1 suoi attacchi sostenuti da concentramenti dl fuoco e da notevoli forze motocorazzate; le posizioui sono state saldamente tenute dalle truppe italiane e germaniche che hanno inflitto aH'avversario gravi perdite tra cui 18 carri ar mati. In eombattimenti la caccia tedesca abbatteva 12 apparecchi, uno precipitava ad opera della difesa contraerea, altri otto veni-vano distrutti al suolo su di un aerodramo. A tarda sera di ieri alcuni velivoli nemici sorvolavano Cretone ostacolati dal preciso tiro delle batterie. Nessuna vittima, qualche dan no. II Qnartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 2 febbraio 1943-XXI II seguente bollettino di guerra No 983: Intensifieata azione di pattuglie esploranti nella Tripoiitania occidentale; nostre formazioni aeree hanno battuto con evi-denti effetti ammassamenti di auiomezzi nemicL Ripetuti attacchi condotti daH'awersario con i'appoggio dl mezzi blindati sul fronte tunisino non hanno conseguito risultati: dovunque I'attaccante 6 stato respinto con perdite in uomini e materiali; sei carri ar-mati venivano distrutti. D nomero dei prigionierl presl al nemi- co durante i eombattimenti delle due ultime giornate e salito a 800. Cacciatori germanici abbattevano in duel-li aerei cinque velivoli. Le attrezzature portuall di Bona sono state efficacemente colpite da bombardieri ita-liani. Su Lampedusa e nei dlntornl di Cagliari aeroplani nemici sganciavano alcune bombe che causavano danni non gravi e cinque fe-riti nella zona di Cagliari. La difesa contro-aerea di Lampedusa cen-trava un apparecchlo che precipitava in fiamme. Le vittime finora accertate in Trapani per 1'incursione di ieri ascendono a 18 mor-ti e 64 feriti. NOTA AL BOLLETTINO 984 D valoroso contegno delle unitžl italiane che tanta parte hanno avuta nei recenti aspri eombattimenti sul fronte russo, ha suscitato in questi giorni rinnovate manife-stazioni di ammirato compiacimento da parte dei comandi germanici. Al comandante della divisione »Ravenna« e pervenuta dal generale di corpo di armata Retter Pico una comunicazione di fervido ringrazia-mento per la validissima collaborazione prestata da quella n ostra unita in fedele fratellanza di armi con i camerati tedesehi. NelFelogio e nelI'augurio che il generale germanico — ai cui ordini la »Ravenna« si č battuta — ha rivolto ai nostri eroici fanti, vieno esaltato II fiero comportamento dl tutte le nostre truppe impegnate nella grande battaglia difensiva tuttora i« corso sul fronte orientale. Postsjanlce v Tunisu trdno feranfesie Htide izgube, prizadete sovražniku — 21 sovražnih letal in 18 oklogmlh voz uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 3. februarja naslednje 984. vojno poroči.lo: V odseku zapadne Tripolitanije delovanje izvidnic. V Tunisu je sovražnik nadaljeval svoje napade, ki jih je podpiral z osredotočenim ognjem in z znatnimi motoriziranimi in oktopnimi silami. Italijanske in nemško čete, ki so prizadele sovražniku hude izgube, med drugim 18 tankov, so trdno držale postojanke. V borbah v zraku so nemški lovci sestrelili 12 letal; eno je treščilo na tla, zadeto od protiletalske obrambe, nadaljnjih 8 pa je bilo uničenih na nekem letališču. Pozno snoči so nekatera sovražna letala preletla Cretone, a jih je točno streljanje baterij oviralo. Nobene žrtve, le nekaj Škode. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil dne 2 februarja naslednje vojne poročilo št. 983. Ojačena akcija fzvidniških patrnlj v zapadni Tripolitaniji. Naše letalske skupine so z očitnimi učinki obdelovale zbirališča sovražnih motornih sredstev. Ponovnj napadi sovražnika s podporo oklopnih sredstev na tunlški fronti niso dosegli uspehov. Povsod je bil napadalec odbit s izgubami na ljudeh in materialu, gest tankov je bilo uničenih. število ujetnikov, zajetih med borbami v zadnjih dneh se je zvišalo na 800. Nemški lovci so v letalskih dvobojih sestrelili 5 letal. Italijanski bombniki so učinkovito zadeli pristaniške naprave v Boni. Sovražna letala so odvrgla nekaj bomb na Lampeduso in v okolico Cagliarija. Bomhe so povzročile lahko škodo fti ranile 5 oseb na področju Cagliarija. Protiletalska obramba v Lampedusi je zadela eno letalo, ki je strmoglavilo v plamenih. Doslej ugotovljene žrtve ob včerajšnjem napadu na Trapani znašajo 18 mrtvih in 64 ranjenih. DODATEK K POROČILU ST. 984. Hrabro zadržanje italijanskih edinlc, ki so v tolikšni meri sodelovale v poslednjih ostrih borbah na ruskem bojišču, je zbudilo te dni nove manifestacije občudovanja in zadovoljstva pri nemških poveljništvih. Poveljnik divizije »Ravenna« je prejel od generala armadnega zbora Rettefja Pica sporočilo navdušene zahvale za nad vse hrabro sodelovanje te naše edinice. ki .ie bila zvesto pobratena v orožju z nemški-nU tovariši. V pohvali in voščilih, ki jih je nemški general, pod čigar poveljni-štvom se je divizija »Ravenna« borila,^ izrekel našim junaškim vojakom, poveličuje ponosno zadržanje vseh naših čet, ki so bile zaposlene v veliki obrambni bitki, kf Je še vedno v teku na vzhodnem bojišču. Na&škoS Montalbetti žrtev angleškega barbarstva Reggio Calabria, 1. febr. s. Vest o smrti msgr. Enrica Montalbettia, nadškofa iz Reggio Calabria, ki je bil žrtev sovražnega letalskega napada, je boleče užalostila ne samo naše mesto, temveč vso nadškofijo. Vsi so ga ljubili zaradi njegove dobrote in neutrudljivega pastirovanja. Smrt ga je zadela, ko je opravljal svojo dolžnost v Melitu Portosalvu, kjer je tal na pastirskem obisku. To novo dejanje sovražnega barbarstva, ki znaša svojo ubijalsko srd nad civilnim prebivalstvom, je še bolj oja-čilo sovraštvo italijanskega naroia. Msgr. Montalbetti je bil rojen leta 1888. v Benetkah. V duhovnika je bil posvečen leta 1911. Papež Pij XI. ga je imenoval v maju 1935 za nadškofa v Derku, v juniju 1938 je bdi imenovan za nadškofa v Reggio Calabria. Rim, 1. febr. s. Doznale »o se podrobnosti o smrti nadškofa Eksc. Montalbettija. Odpravil se je v Melito Portasalvo na pa-strski obisk ter se pomudil v Anni v neki zasebni hiši na odprtem polju. Sovražno letalo se je nizko spustila ter je obstreljevalo s strojnicami hišo. Ubilo je pri tem nadškofa ter kancelarja msgr. Trapanija, domači župnik pa je bil hudo ranjen. Vatikan, 1. frb. s. Nj. Sv. papež Pij XII. je poslal z brzojavko po kardinalu državnemu tajniku nadškofjski kuriji v Reggiu Calabria izraze svojega globokega sožalja ob smrti nadškofa msgr. Enrica Montalbettia. Kardinal Maglione je k izrazom bolesti Pija XII. dedal svoje sožalje. Odposlanstvo PNF v Monakovu Monakovo, 2. febr. s. Semkaj je dospela, sprejeta od najvišjih zastopnikov krajevnih oblasti z generalom vitezom v. Eppom na čelu, misija PNF, kateri predseduje Pod-tajnik Stranke Tarabini. Kr. konzul Italije im celotni direktor!j fašija \ Monako-vem sta pozdravila misijo za italijansko kolonijo. Delegacija je položila lovorjev venec v častnem svetišču padlih za narodno-socia-listično stvar, nato pa si je ogledala Rjavo bito in ostala poslopja narodno-sočna!istične stranke. širna daljava, kjer je bilo 6000 legionar- jev postrojenih v redu za manevriranje. Na oder je Duce povabil vojaške zastopnike Nemčije in Japonske, ki so se nahajali v skupini atašejev iz držav trojnega pakta. Bataljoni so po valovitem ozemlju Izvedli nagle manevre z napadom na grič ob ognju spremljevalnega orožja, nakar so odšli pred hišico poveljništva, kjer so se postrojil v ogromen četverokot, katerega bojna oprema je bleščala kakor jeklo. Na skrajnem koncu je vihrala trobojnica in znamenje Duceja. Duce je stopil na poveljniško mesto In se je tako zopet prikazal vojakom. V železnem zastopstvu se je izražala vsa sila Milice: v njenih napadalnih bataljonih, v njenih neprekosljivih specialnih oddelkih, v njenem junaškem duhu, v njeni nepo-rušljivi veri, ki izvira iz čistega srca ljudstva kajti Milica je najbolj viden izraz italijanskega naroda. Med nedavnimi zgledi te vere je tista vdova nekega legionar-ja, ki je padel v Afriki, in mati 16 letnega leglonarja, ki je padel v Rusiji in ki Ja odkrila vso svojo gorečnost s pomembnimi besedami: Verujem v zmago kakor v zakramenti Blok oboroženih, kj so btll pestro jeni pred Duce jem, je Idealno zastopal 8200 v vojni padlih legionarjev, 12.356 ranjenih, 19 vojaških savojskih redov, 75 zlatih kolajn, 1497 srebrnih kolajn, 3112 bronastih kolajn, 4844 križev za vojaško hrabrost, ki so tkati slavno zg od vino v prvih 20 letih Milice. Proslava je bila resnobnega značaja. Po ponovitvi pozdrava Duce ju so vojaki dvignili visoko bodala in peli »Molitev leglonarja pred bitkoc. Kakor obljuba razsežen religiozen in goreč zbor je napolnil dolino. Sledila je himna bataljonov »M«, ki se je sveže mogočno in podžigajoče razlegala; »Zmaga vedno tisti, ki Bolj veruje, ki dlje časa prenese trpljenje«. Neuničljiva gotovost je bila v ozračju. Himna »Giovinez-za«, neminljiva pesem 20 let, je kronala učinkovito petje v zboru. Duce govori Potem je nastopila tišina in Duce je govoril: »Oficirji, podoficirji, legionarji! Milica' ki je nastala po odločitvi velikega sveta revolucionarnega skvadrizma, proslavlja danes v ozračju, ki ji je svojstven, svojo prvo 201etnico. To ie ozračje železa, borbe, odločitve, v katerem se končno izkažejo ljudje glede na to kar so in kar so vredni. Od leta 1923. do danes ste Vi v tolikih bitkah, dokazali z žrtvijo in krvjo svojo najčistejšo ljubezen za Italijo in svojo popolno predanost Fašizmu. Tako ste zvesto izpolnjevali zapoved. Nikoli ni bilo bolj resnično kakor v tej vojni obsežnosti, katere lahko imenujemo nadčloveške, da odloča tisti, ki vztraja četrt ure dlje od sovražnika in da zadnja bitka prinese zmago. Naš sovražnik št- 1 je b^ril samo proti nam in šele po 32 mesecih najtrše bitke je lahko znbeležil neki usr>«*h. Italijanski narod je sprejel z moško, rimsko mirnostjo vest o sovražni zasedbi Libije, kajti neporušljivo prepričanje je v plobini njegovega srca: Tja, kjer smo bili, kjer nas naši mrtvi čakajo, tif». kjer smo pustili mopočne in neuničljive sledove rnše civilizacije, tja se bomo žepe* vrn*li. Nujen, 'kakor fizikalni gravitacijski zakon snovi, je zakon politične gravi- tacije narodov. 50 milijonov Italijanov je gravitiralo in bo gravitiralo proti Afriki, kajti oni imajo prav tako in morda še bolj kakor kateri koli drugi narod sakrasanktno pravico do življenja. Legionarji! Ob prvi 20letnici odgovarjam spričo blazne zločinske javne dileme iz Casa-blance, skupno z našimi tovariši Osi in trojnega pskta, da ne bomo nikoli odnehali, dokler bomo lahko držali v svoji pesti kako borbeno orožje. Vi boste še naprej marširali v prvih črtah in boste vedno in povsod vsem za zeJed. Vem. da ne hrepenite po drugem privilegiju« Goreče ovactfe Duceju Pozdrav Duceju je kronal lapidarnl nagovor. Dva lovca sta se odtrgala od letalske skupine, ki je pozdravljala v Imenu sinjega orožja, in sta kakor puščici zelo nizko preletela množico vojakov. Ko so legionarji dobili povelje za odmor, niso mogli več zadržati svojega navdušenja in nadvse goreča manifestacija, ki je trajala več minut je zaključila vojni proslavljalni obred 20 letnice žrtev, poguma in slave. Duce je ob bučanju neizčrpljive manifestacije potem, ko so se mu zastopniki oblasti zopet poklonili, v spremstvu tajnika Stranke in šefa glavnega stana Milice zapustil kraj proslave. Vesel dogodek v Kraljevi hiši čestitke Duceja Rim, 2. febr. s. Danes ob 6.15 je Nj. Kr. Visokost Pijemontska princesa rodila v kraljevi palači Kvirinala princeso, ki ji bo ime Beatrice. Vzvišena mati in novorojena princesa sta pri odličnem zdravju. Duce, ki mu je minister Kraljeve hiše takoj sporočil srečen dogodek, Je poslal vzvišenemu Vladarju in Vladarici in Pie-montskemn princu in princesi izraze svojega zadovoljstva in veselja kakor tudi veselje fašistične Vlade in vsega naroda. Minister Kraljeve hiše je obvestil o veselem godoku tudi viteze reda Annunziata, predsednika Senata in Zbornice fašijev in korporacij, ministra državnega tajnka, in estale državne visoke funkcionarje. Obveščeni so bili tud! prefekti in drugi zastopniki oblasti v pokrajinah. Duce je odredil opustitev disciplinskih kazni za pripadnike Oboroženih sil. Imenovan po imenu vzvišene novorojenke, se ustanovi v Rimu dem za matere in otroke. Predsedništvo ministrskega sveta je izplačalo za potrebni fond vsoto en milijon lir iz svojih fondov za podporne in debro-tvorno delo. Odrejeno je izobešenje zastav na javnih poslopjih do 4. t. m. Rim, 2. febr. s. Duce je poslal Nj. Vel. Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko: »V imenu fašistične vlade in naroda Vas prosim, Veličanstvo, da blagovolite sprejeti skupno z vzvišeno Vladarico goreča voščila in čestitke ob najsrečnejšem dogodku, ki ga italijanski nared pozdravlja z ganljivo radostjo. — Mussollni.« »Nj. kr. Vis. princu Pijemontskemu, Rlm. — z velikim veseljem sem doznal o rojstvu princese. Tudi v imenu fašistične Vlade Vas prosim, Visokost, da blagovolite sprejeti skupno z vzvišeno Princeso goreča voščila in čestitke, katerim se pridružuje v predanost! in ljubezni italijanski narod. — Mussolini.« Prodava 20 letnice ustanovitve Milice Ducejev venec v svetišču padlih legijonarjev Rim, 1. febr. s. Ob 20 letnici Milice je bila prva Ducejeva poklonitev, ki je dal položiti po šefu glavnega stana v svetišču legionarjev padlih v borbi, velik venec. Ves dan je bilo svetišče cilj udanih poklonitev s strani oblasti, političnih, vojaških in civilnih prvakov, ki so položili vence cvetlic na votivno žaro. Poklonili so se v svetišču po direktoriju Stranke z ministrom tajnikom Stranke, šefom Glavnega stana, ln tajnikom za vojsko na čelu, uradna zastopstva Senata in zbornice fašijev in korporacij, ministra za Italijansko Afriko in za koraporcije, podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta, ki je izročil šefu glavnega stana vsoto 100.000 lir za kolegije otrok črnih srajc, šef in podšef policije, guverner Rima, zastopnik Kr. karabinjerjev, predsedništvo narodnega združenja družin padlih v vojni, predsedništvo »UNIČI«, za- stopstva italijanske afriške policije, ki so darovala 25.000 in 10.000 lir za kolegije otrok črnih srajc, poveljništvo narodnega združenja vojnih prostovoljev, združenja vojnih pohabljencev, predsednik pokrajine tn zastopstvo rimske Kvesture, poveljništvo skupine specialnih agentov javne varnosti, zastopstvo povratnikov iz Italijanske Vzhodne Afrike, ki je položilo cvetlice v imenu ujetih legionarjev. zastopstva vseh rodov orožja ter bojevniška združenja ln številni šolarji. Od jutra do večera, je trajalo neprekinjeno ganljivo romanje v svetišče kot živa priča ljudstva za leglonarje, ki so prostovoljno dali življenje za Italijo. Dnevno povelje generala Galbiatifa Rim, 1. febr. s. Sef glavnega stana Milite je dal naslednje dnevno povelje: na vzhodni fronti Odbiti sovjetski nanadi pri Novorosijsku — Obrambni boji med Donom in gornjim Doncem Iz Hitlerjevega glavnega stana, 3. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavile danes naslednje poročilo: Med Kavkazom in spodnjim Donom so dosegle naše armade v načrtnem nadaljevanju pokretov zapovedane dnevne cilje. Močni napadi sovražnika pri Novorosijsku in mr tilni napadi bolj vzhodno so bili zavrnjeni. Hudi in menjajoči se obrambni boji na prostoru med Donom in gornjim Doncem se nadaljujejo. Tudi včeraj so podpirali močni oddelki letalstva^ borbe na krpnem in prizadeli sovražniku velike Izgube. Ob Ladoškem jezeru so se zrušili šibkejši napadi proti nemškim postojankam. Protinapad proti neki višini, Id jo Je zavzel sovražnik, je še v teku. V severni Afriki je biilo na fronti v zapadni Tripolitaniji samo delovanje izvld-niških oddelkov. Močni sovražnikovi napadi v Tunisu so bili razbiti od nemško-italšjanskih čet z najtežjimi izgubami za sovražnika, pri čo-mer je bilo uničenih 18 cklopnlh voz. Angleška letala so napadla preteklo noč zapadno nemško ozemlje. V stanovanjskih okrajih nekaterih krajev Je nastala škoda predvsem zaradi požarov. Prebivalstvo Je imelo izgube. Sestreljena so bila 8 sovražna letala. * Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. februarja. s. Vrhovno poveljstvo nemške voj- ske je objavilo danes naslednje poročilo: V Stalingradu Je sovražnik po siloviti topniški pripravi napadel z mnogo močnejšimi silami zadnje oporišče bralnicev v tovarni traktorjev. Ponoči Je sovražnik izkoristil dejstvo, da so naše junaške čete skoraj popolnoma izčrpale svoje strelivo in ma Je uspelo vdreti na raznih točkah ter razbit; obrambni obroč, katerega je do danes trdno držal 11. armadni zbor. Od Kavkaza do odseka srednjega Dona in ob Ladoškem jezeru so naše armade v hudih obrambnih borbah, katerih ostrost se Je v nekaterih odsekih še povečala. Na Južnem kriln vzhodne fronte so se poizkusi sovražnika, da bj motil v naprej določeno kretanje naših in zavezniških čet, izjalovili. Na fronti Donca in v odseku Voroneia je sovražnik ponovno napadel z uporabo močnih svežih sil. Poizkusi sovražnika, da bi obvladal krilo naše postrojitve in izvedel obkolitev. so'se izjalovili s hodim) izgubami za nasprotnika. Borbe se nadaljujejo. Močne skupine strmoglavnih in bojnih letal so napadle v vrhunskih točkah hudih borb množična zbirališča sovražnika, postojanke in kolone nasprotnika. Zadale so Sovjetom najhujše izgube na ljudeh, motornih sredstvih in orožja. V gorah Tunisa Je bil dosežen z našimi napadi, katere so strmoglavci učinkovito podpirali, poln uspeh. Legionarji! Pohvala, ki naj Vam Jo po Ducejevi naaložitvi izrečem, je vsebovana v dogmatični zatrditvi: Se naprej boste marširali v prvih črtah in boste vedno in povsod vsem za zgled. Enzo Galbiati. Tajnik Stranke v svetišču padlih Rim. 1. febr. s. Ob 201etnicr ustanovitve oborožene straže Revolucije se je tajnik Stranke ob spremstvu nac. direktorja poklonil v svetišču padlih članov Milice. Potem ko je izročil pozdrav Črnih srajc bore-čim se legionarjem, je tajnik Stranke "zio-čil šefu glavnega stana generalu Galbi&tiju 300.000 lir. Tolikšno vsoto bo Stranka vsako leto prispevala za skrbstvo Milice. Velik odmev Ducejevega govsra Berlin, 2. febr. Glavni nemški dnevniki posvečajo svoje prve strani Ducejevemu govoru oib 201etnici Mil-ice im objavljajo z veliikimi črkami ie nasikm poročita o manifestaciji. Mussolinijev govor, piše »Vo4-kifecher Beobachter«, spada med tiste, ki so najvišji izraz rimskega diuha fašističnega gibanja. Dva stavka zaslužita predvsem poseben poudarek. Tisti, s katerim Duce fašistične Itailiije zatrjuje, da bo zmagal oni, ki bo četrt ure dalje vztrajal kakor sovražnik, in da prinese zmago vedno zadnja bitka. List podčrtava nato MussolinAjevo železno pojmovanje odpora. Ne bomo nikoli odnehali, dokler bomo lahko držaili v pesti kako borbeno orožje. Te zadnje besede niso samo odgovor pollitrčnega značaja na rooseveltovska širokoustenia. temveč tudi polno, prisrčno in svečano priznanje vsem hrabrim borcem Osi, ki so v tej tita.nski vojni med dvema nasprotnima svetovoma z legendarnimi junašk-mri dejanji visoko držala in držijo prapor revolucionarne veličine, za katerega kujejo narodi dobre volje svojo neizbežno .veliko bodočnost Duceje besede so takoj široko odjeknile ne samo v italijanski javnost, temveč tudi v javnosti prijateljskih in zavezniških držav ter v drugačnem smislu tudi v javnosti nasprotnih držav. Plutoboljševi-ška kamairla, zaključuje list, m mogla dobiti bolj primernega in naglega odgovora. Duce je dal zopet razumeti s svojim nedvoumnim in izklesanim govorom, da niti laskanje niti grožnje ne morejo obvladati granitne volje Ital:je in njenih zaveznikov do dosege končne zmage. »Borsenzeitung«. glasilo nemških oboroženih sil, je podčrtalo neupogljivo voljo za odpor in veliko duhovno siilo. ki kažeta velike koncepte, ki jih je izrazil Duce kot zvest tolmač ;talijanskega naroda. List posveča pozornost dejtsvu, da zahteva vodja fašizma za Italijo sveto pravico do življenjskega prostora v Afriki. Te pravice podčrtava list, ni mogoče odrekati 50 milijonom, ki tvorijo italiiansk- nared. »Deutsche AHgemeine Zeitung« opozarja na besede, s katerimi povePčuje Duce najvišjo žrtev tisočev in tisočev borcev na raznih poljih časti. ;n poudarja odločiflni prispevek itali lanskega orožja in slavne Milice k veliki skupni stvari Osi in trojnega pakta. »Loikailanzeiger«, »ZwoIfuhr - Blatt« »Morgenpost«. ki prikazujejo kakor ostali nemški listi bojno udejstvovanje v števil- Nadaljevanje na 2. strani ♦ Zahvala generala GalMaflfa Na brzojavko, ki jo je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odposlal ob 20-letnid ustanovitve Mil;ce je načelnik glavnega stana Milice cdgovoril takole: »Milica se zahvaljuje za tople čestitko In pošilja svoj tovariški pozdrav. — Gal-biati.« '^adnltevan^e s 1. sirarn nih pohodih fašistične Milice, poudarjajo v svojih komentarjih, da ;zžareva iz vsakega Ducejevega govora, katerih značilnost je snteza in lapidarni smisel, p'epričevalna Kila, ki je več kakor običajna govorniška odlika, kajti nahaja se ;n obvladuje v glo bini vse duhove. Madrid. 2. febr. s Z naslovi »Vrnili se bomo v Libijo m zmagal bo tisti, ki se upira četrt ure dalje«, objavljajo listi z velikimi črkami Ducejev govor ob 201et-nici Milice. Govor se smatra za doka/ vedre moške mirnosti italijanskega naroda, zopetno potrditev popolne gotovosti zmage in neporušljivo odločitev, zmagati za vsako ceno. Govor je tudi nova manifestacija neporušdjive vzajemnosti narodov Osi in trojnega pakta proti brezkoristnemu obrekovanju sovražne propagande. Bratislava, 2. febr. s Slovaški tisk objavlja s poudarkom Ducejev govor Črn-m srajcam ob 20!etn'Ci ustanov-tve Milice in podčrtava z velikimi naslovi voljo do skrajnega odpora do zmage m prepričanje v po-vratek na ozemlja v Afriki. Sofija. 2. febr. s. 201etnico ustanovitve Milice so proslavili v Domu Italije vsi of;-c rji in vojaki, bivajoč' v Sofiji, v ozračju velikega navdušenja. Minister Italije je prečita! Ducee besede legionarjem ob zgodovinski obletnic1 in omenili dolžnosti, ki se nalagajo v tej odločilni uri fašistom, kr imajo čast pripadati oboroženi straži Revolucije. Zborovanje se je zaključilo z vzkli-kanjem Duceju in gorečim izpričanjem vere v zmago. Sofija, 2. febr. s. Vsi bolgarski listi objavljajo z velikim poudarkom Duceje besede legionarjem ob 20ietnici ustanovitve Milice. Listi objavljajo tudi siliko Duceja v uniformi poveljnika Milice. V naslovih je izraženo prepričanje Italije da se bo vrnila v Libijo, in njen sklep boriti se do zadnjega naboja za odločilno zmago. Pol-uradn-* »Večer« piše v uvooniku, da so Du cejeve besede ponovno pokazale, kakšen je duh, ki preveva fašistično Itailijo. Ves italijanski narod ima v sedanjem trenutku samo eno geslo: dolžnost za ceno vsakršne žrtve za dosego cilja v zgodovinskem poslanstvu in mesta, ki pripada Italiji v Afr-ki. kjer so konstruktivni genij, kultura in omika Rima ustvarili čudovita :n neizbrisna dela. S svojimi 50 milijoni prebivalcev gravitira Italija proti jugu, kjer ima pravico do življenja. Na tisoče Italijanov je dalo srvoje življenje v Afriki za veliki ideal omike. Duce je znova potrdil pred svetom neporušljivo trdnost italijanskega naroda v zasledovanje njegovega cilja in v odporu za dosego zmage. Lahko srno prepričani, da s« bo ittali.janstki narod boril, dokler se ne bodo slavna znamenja lik torija zopet vrnila na afrtSka tla. Stockholm, 2. febr. s. Listi objavljajo obširno Ducejev govor ob 201etnici Milice Govor je po svoji oblik: in odločnem tonu napravil velik vtis na švedsko javnost. »Dagen® Nycheter« piše med drugim, da se Mussolinijev govor ne sme smatrati za retorično kretnjo, temveč za izraz trdne vel je Italije, voditi vojno do zmagovitega konca. V enakih komentarjih podčrtavajo vsi listi, da pričajo Ducejeve besede o ne-porušljivi volji po odporu vsega italijanskega naroda. Kkne Mussolinijeve besede Novi italija&skl poslanik v Helsinkih Helsinki, 2. febr. s. Minister ItaiSje Gr. Uff. Gvarnaschelli je izročil poveri 'na pisma predsedniku republike Rntyju. Ob spremstvu prvega tajnika in vojaških, trgovinskih in tiskovnih atašejev so minis-tra Guar-naschellija sprejeli v predsednikovi palači pobočniki predsednika Po 'zročitvi pove-rilniih pisem ob navzočnosti zunanjega ministra Wittinga je minister Italije predstavil predsedniku svoje sodelavce. Nato je bil predstavljen soprogi predsednika Gerdi. ki ga je z njegovimi sodelavci zadržala v pogovoru. Churchillov obisk v Turčiji Rim, 2. febr. s. Reuter javlja, da je na svojo prošnjo angleški ministrski predsednik Vinston Churchill odpotoval v Turčijo. V Adani se je razgovarjal s predsednikom republike Izmetom Inenijem in s turškimi državniki. V razgovorih je bil proučen sedanji položaj v Evropi n zlasti v področjih, na katerih je Turčija direktno interesira-na, kakor tudi vprašanje pomoči za utrditev obrambnega položaja Turčije. Ankara, 2. febr. s. Predsednik ministrskega sveta in šef glavnega stana vojske sta se vrnila v glavno mesto s sestanka z ministrskim predsednikom Churchillom. Predsednik republike je pa obiskal mesto Malatia. Turška brzojavna agencija je objavila o sestanku uradno poročilo, v katerem se zatrjuje, da je predsednik republike Izmet Ineni med potovanjem v južni Turčiji in sicer v Adani sprejel brzojavko, v kateri se ga je v Churchillovem imenu prosilo za razgovor. Predsednik republike je prošnji angleškega ministrskega predsednika ugodil in oba sta se sestala. Rim, 2. febr. s. Reuterjevo poročilo za države na Bližnjem vzholu o sestanku, za katerega je Churchill naprosil turške voditelje, pravd: Ta sestanek je normalna posledica prijateljskih odnosov, ki so vedno obstojali med obema državama, čeprav uradni in prisrtojni angleški krogi še niso komentirali te vesti, ki je bila komaj razglašena, in čeprav jo bodo mogli angleški listi komentirati šele jutri zjutraj, se lahko že sedaj reče, da sestanek ne bo spremenil po'ožaja Turčije, ki bo ostala nevtralna. Ankara, 2. febr. s. Doznava se, da je postal angleški veleposlanik v Turčiji sir Knarhbul Hugssen. ko se je vračal iz Ada ne, žrtev hude avtomobilske nesreče »a Atatiirkovi poti. Podrobnosti o nesreči Se ni. Bataljonom legijonarjev, ki so se zbrali nekje v srednji Italiji k proslavi dvajsetletnice ustanovitve fašistične milice, je Duce spregovoril nekaj kratkih, toda jedrnatih, klenih in ognjevitih besed. Le v nekaj stavkih se je dotaknil sedanje vojne, a kar je v tem pogledu povedal, je povedal tako jasno, da je lahko vsakdo razumel. Njegov pogled je bil odločno obrnjen naprej in s preroško jasnostjo je Italiji nakazal njeno veliko sredozemsko nalogo, ki je zgodovinska nujnost: »... kjer smo bili, kjer nas čakajo naši mrtvi, kjer smo zapustili mogočne in neporušne sledove naše civilizacije, tja se povrnemo.« S temi besedami je Duce italijanskemu narodu pokazal mimo današnjega položaja pot.v bodočnost. In zgodovinsko in sveto pravico Italije do te zemlje je še bolj poudaril, ko je dejal: »Petdeset milijonov Italijanov je težilo in bo težilo proti Afriki. kajti kakor vsak drug narod in morda še bolj izmed vseh drugih imajo sveto pravico do življenja.« S tem je Mussolini na zelo preprost in jasen način obrazložil načelo politične gravitacije narodov. V tem načelu ni le utemeljena sveta pravica Italije do »četrte obale«, temveč je tudi zgrajeno zaupanje italijanskega naroda v zmagovito bodočnost, ki jo bo izoblikovalo življenje samo. Navzlic ogromnim naporom, ki segajo polnih 32 mesecev nazaj, se britanskemu imperiju niti s pomočjo svojega ameriškega zaveznika ni posrečilo pregnati Italijanov iz Afrike in s sredozemskih obaL To bo sedaj sovražnik znova poskusil, toda Italijani »ne bodo popu stili«, kakor je dejal Duce. »dokler bomo še lahko v svoji pesti držali kako bojno orožje«. Fašistična -milica je bila in je zgled vsem drugim po svoji najčistejši ljubezni do Italije in po svoji popolni predanosti fašistični stvari. Po njenem zgledu pa je danes ves italijanski narod strnjen v en sam neporušen blok, ki ga preveva ista volja, ista odločnost in isto zaupanje v končno zmago. V tej vojni, kakor je dejal Mussolini, pa je bistvenega pomena za zmago prav ta duh odločnosti in vztrajnosti, kajti uspel bo »tisti, ki bo znal vztrajati četrt ure več kot sovražnik«. To pa je vse, kajti »zmago npm prinese zadnja bitka«. Te klene in jedrnate Mussolinijeve besede so dale italijanskemu narodu novo vero, novo zaupanje in vlile novo odločnost: vse to pa so najboljša jamstva njegove končne zmage. lovanja Pokrajinske delavske zveze Poročila predsednikov posameznih odsekov Visokemu komisarju Kakor smo poročali 31. januarja, je Visoki komisar Eksc. Emilio Grazioli sprejel v vladni palači zastopnike Pokrajinske delavske zveze, ki so mu izčrpno poročali o njenem poslovanju. Tedaj objavljamo poročila, ki so jih podali ob tej priliki predsedniki odsekov za 'ndusvjske delavr.e, trgovske nameščence, nameščence v kreditnih in zavarovanih zavodih ter za kmetijske delavce. Poročilo predsednika odseka za industrijske delavce Z izjemo mesta Ljubljane in njene oko> lice kakor tudi lesne industrije nista bili na ozemlju Ljubljanske pokrajine industrija in obrt pred italijansko zasedbo znatno razviti. Po italijanski zasedbi se je posvetila večja pažnja zlasti izpopolnitvi rudarstva. V ostalem pa so tudi drugi odseki industrije in obrti — izjema velja samo za polagrarne — pokazali stremljenje k napredku v kolikor so to dopuščale omejene dobave sirovin. Izredni položaj, ki je nastal v pokrajini, je omejil razvoj industrije v splošnem in proizvodnjo. Občutno je skrčil tudi javna dela. Industrijski delavski odsek zastopa danes 15.022 delavcev ln nameščencev. Od teh jih je bilo 31. decembra 1942 vpisanih 2755 delavcev in nameščencev v 12 pokrajinskih sindikatih z 18 skupinami in v 6 že ustanovljenih občinskih sinlikatih. Pred 11. aprilom 1941 je bilo mogoče skleniti v večini primerov kolektivne delovne pogodbe samo s posameznimi podjetji, kar je znatno oviralo celokupno ureditev delovnih odnosov. Zaradi tega so morale pristojne oblasti same izdati enotne predpise za minimalne plače. Poslužujoč se dobrot nove zakonodaje je industrijski delavski odsek smatral za svojo najbolj perečo nalogo, urediti delovne odnose svojih zastopancev s pokrajinskimi kolektivnimi pogodbami. Uspeh tega dela za kolektivne pogdbe, opravljenega v zadnjem letu, je 30 kolektivnih pogodb in sporazumov o dogovorjenih plačah. Med temi velja 19 pogodb za vso pokrajino. S tem je 9000 delavcev od 15.000 zastopanih doseglo ureditev svojih delovnih odnosov. Doslej so bili iz ureditve izključeni predvsem delovni odnosi manjših kategorij in tistih, ki jih je v sedanjih razmerah težko urediti, ker imajo svoj sedež izven mesta Ljubljane. Odsek bo napravil v bližnji bodočnosti vse, kar je v njegovi moči, da konča uspešno tudi to delo. Potem, ko je omenil položaj plač, je poročevalec nadaljeval: Industrijski delavski odsek je nudil s svojimi predlogi in izpodbudami podporo pokrajinski delavski zvezi v vseh akcijah, ki so stremele za izpopolnitvijo zakonitih določb, ki se tičejo določevanja plač, uslužbenskega davka, posredovanja dela, olajšav zaradi posledic blokade in plačila zaslužkov tistim delavcem, ki so bili odsotni od dela brez svoje krivde. Prvo leto odsekovega delovanja je bilo posvečeno predvsem ustanovitvi sindikatov in sklenitvi delovnih kolektivnih pogodb. Vsa organizatorična vprašanja in vprašanja, ki so se tikala plač, so se razpravljala na sejah, sestankih in občnih zborih. Odsek je imel skupno 32 občnih zborov, 134 sestankov svojih članov in 141 sej. Te številke dokazujejo, kako tesni so bili odnosi z delavci, ki so razumeli nujnost dela, ki ga je opravljala Pokrajinska delavska zveza. Ugodni rezultati opravljenega dela so očitno tako v pogledu same organizacije (število članov industrijskega delavskega odseka presega znatno celotno število članov vseh bivših sindikalnih organizacij na odgovarjajočem ozemlju (kakor glede soicalnega skrbstva, kar dokazuje število sklenjenih kolektivnih pogodb. Poročilo predsednika odseka za trgovske nameščence V odseku trgovskih nameščencev so zastopani nameščenci trgovskih podjetij, javnih obratov, brivnic, mesarij in pekarij, pomočniki profesionalnih študijev ter zdravstvenih zavodov, kakor tudi domače služabništvo. Večji del omenjenih podjetij med vojno ne more razvijati svojega normalnega dela. Zato je razumljivo, da se ta pereči položaj pozna tudi pri naših članih, število delavcev, zastopanih v našem odseku, pa ne kaže eksistenčne krize. Treba je priznati, da delodajalci naše kategorije v teku vojne ne odpovedujejo svojim nameščen- cem v oni meri, ki bi bila v skladu z odstotkom zmanjševanja celotnega prometa v trgovskih podjetjih in javnih obratih. To dejstvo je pripisati dvema razlogoma: na eni strani izhaja to seveda iz čuta vzajemnosti delodajalcev z njihovimi poklicnimi sodelavci, dočim so na drugi strani zakonite določbe, ki se tičejo racionira-nja, znatno zvišale kakovost dela ter s tem tudi zahteve samih obratov. Odsek trgovskih delavcev predstavlja skupno 9058 delavcev, in sicer: trgovine 2660, javni obrati 862, brivci, lasuljarji to kozmetični obrati 819, domače služabništvo 442, nameščenci v profesionalnih studi ji: V lairskem letu je odsek za trgovske delavce ustaiiojcil 5 sindikatov, namreč vse one, k so bili predvideni v organizacijskem okviru zeruženja, fazen sindikata pomoč-n;kov pri profesijonalnih študijah. Skupno število vpisanih v odsek trgovskih delavcev doseže 299 enot. Odstotek vpisanih se ne zdi zadovoljiv pri kategoriji nameščencev javnih obratov, Odsek je 1. 1942 sklen'1 nekoliko zelo. važnih kolektivnih delovnih pogodb in sicer: kolektivno delovno pogodbo za delavce brivske in lasuljarske stroke 24. VTI. 1942-XX. za trgovake pomočnike 27. XI. 1942-XXI in za osebje javnih obratov 22. XII. 1942-XXI. Kategorija domačega služabništva je še vedno brez kolektivne delovne pogodbe, vendar se nj'hove delovne prilike zds zadovoljive. V zaostanku so delovni pogoji pomočnikov v profesijonalnih študijah, katerih gospodarski položaj v zelo mnogih primerih ne dosega niti od daleč tega, kar določa naredba o najn žj'h mezdah. Zato se je cdsek trgovskih delavcev odločil, da posveti svojo posebno skrb omenjeni kategoriji. Naš odsek je storil vse mogoče, da olajša položaj delavcem v primerih redukcija osebja. Predvsem je gledal na to, da zaposlujejo večji javn' obrati kot službeno osebje v prvi vrsti moške kvalificirale delavce, ki so po večini očetje družin. Zato predlagamo Vaši Elcscelenci naslednjo prošnjo: * Ugotovljeno je nekoliko primerov, ko so tfli javni obrati in trgovine zaprti iz razlogov javne varnosti. Za take primere. — pravi poročilo, naslovljeno na Visokega'komisarja, — prosimo, da se pod vzamejo ukrepi za zagotovitev zopetnega sprejema v službo in gospodarskega obstoja onih. ki so odvisni od tak;h podjetij. Kakor je bilo objavljeno, je Visoki komisar že odredil, da naj stopi Zveza delavcev v stike z oblastmi, da se taka vprašanja ugodno rešijo. Poročilo predsednika odseka za nameščence v kreditnih in zavarovalnih zavodih V novih prilikah je kazalo, da bo položaj kreditnih in zavarovalnih zavodov, hranilnic in socialnih zavodov, od katerih so odvisni člani odseka industrijskih delavcev, postal izredno težak. Večji del delavcev te kategorije je bil v opasnosti, da dobi odpoved, zahvaliti pa se je posredovanju Visokega komisarja, razumevanju samih podjetij ter kreditnih in socialnih zavodov, deloma pa tudi našim naporom, da se je povsod posrečilo rešiti delavstvo te kategorije hujših posledic, Izhajajoč iz novega stanja. Skupno je delavcev, zastopanih v našem odseku, 1365. V soglasju z organizacijskim okvirom zveze so bili ti delavci včlanjeni v štiri sindikate: posojilniški, hranilniški. zavarovalniški in sindikat za socialne zavode. Naš odsek je Imel nalogo, včlaniti tudi nameščence kreditnih zadrug. Ker pa je finančni položaj kreditnih zadrug zelo različen in ker so dotične zadruge raztresene po vsem ozemlju pokrajine, se je naš odsek znašel v tem pogledu pred zelo težko organizacijsko nalogo. Skupno število delavcev, vpisanih v odsek, je 384 Odsek delavcev posojilnih ln zavarovalnih zavodov je sklenil kolektivne'pogodbe za delavce kreditnih in zavarovalnih zavodov ter za nameščence treh glavnih hranilnic v Ljubljani. S tem je bil zboljšaa gospodarski položaj prizadetih delavcev. Doslej še niso urejeni delovni pogoji zadružnih nameščencev. Delovni odnosi osebja zavodov za socialno skrb so urejeni a primernimi pravilniki. V 1. 1943 bo odsek skušal uresničiti vse ono, kar še ni rešeno v smislu gornjih joročil. Organiziral bo predvsem tudi delavce, odvisna od kreditnih zadrug, jim zboljšal delovne pogoje ln poskrbel za pod- i porno akcijo. Posebno skrb bo odsek posvetil koristim nameščencev pri raznih socialnih zavodih. Vršeč svojo dolžnost, predlagamo Visokemu komisarijatu to poročilo o doslej opravljenem delu našega odseka ln ugotavljamo z zadovoljstvom, da naš trud ni bil brez dobrih uspehov. Obenem si dovolim izraziti Visokemu komisarju našo toplo zahvalo za naklonjenost, s katero je pri vsaki priliki podpiral našo kategorijo. Poročilo predsednika odseka za kmetijske delavce Kmetijski delavci so bili doslej izključeni od dobrot zakonodaje, ki se tiče socialnega skrbstva za delavce m njihovih zavarovanj Zato niso imeli možnosti ustanoviti se krepko strokovno organizacijo in skleniti kolektivne delovne pogodbe. . Glede na po6et>ni položaj socialne in sindikalne i ndii faren t nos ti. v katerem so bdilr v preteklosti kmetijski delavci se je odsek kmetijskih delavcev znašel sedaj pred izredno velikimi in težkimi nalogami: treba je organizirati kmetijsko delavstvo, ki doslej ni imelo možnosti spoznati sindikalne organizacije; treba je uirediti njihove delovne odnose s kolektivnimi delovnimi pogodbami; treba je končno razširiti tudi v notranjost pokrajine zakonodajo, k} se tiče socialnega skrbstva in socialnega zavarovanja Število delavcev, lci jih zastopa odsek kmetijskih delavcev, je precejšnje. V naši pokrajini je okoli 9000 hlapcev in dekel. Razen tega je okolr 20.000 oseb, katerih glavni dohodek obstoji iz mezde, prejete za delo, opravljeno za račun tretjih v poljedelstvu, v gozdarstvu iin vinogradništvu ali v drugem delovanju. Delovni odnosi delavcev, pripadajočih tej kategoriji, so zelo raznovrstni in nejasni zato, ker ima več:na majhen kos zemlje, kar dozdevno zadostuje, da se jih smatra za posestnike zemlje. Pogoji, v katerih je naš odsek začel organizacijo kmetijskih delavcev, so bili i »redno težki V tem pogledu želim opozoriti, da so postali štirje sindikalni voditelj- našega odseka žrtve svoje gorečnosti in svoje vdanosti naši organizaciji. Kljub temu je bilo mogoče organizacijo odseka izvesti v splošnem do konca. Odsek, ki mu predsedujem, jc ustanoviJ štiri pokrajinske sindikate, ali vse pokrajinske sindikate, ki jih je predvideval načrt z izjemo sindikata kmetijskih nameščencev, iin 13 občinskih sindikatov s 557 člani. D asi je res, da se naš odsek ne more pohvaliti, da bi doslej dosegel znatne ugol-nosti v korist kmetijskih delavcev, je vendar opravil vse, da bi pripravil v bodoče socialne reforme, ki se morajo izvesti v notranjosti naše pokrajine. Naš odsek je predvsem sestavil načrte za sklenitev kolektivnih delovnih pogodb za kmetijske delavce, za drvarje in za vrtnarske delavce. Odsek kmetijskih delavcev je razen tega izdelal predloge za naslednje zakonite ureditve: 1. Za sodelovanje med občinami zaradi evilence nad kmetijskimi delavci in za ustanovitev občinskih razsolišč za kmetijske delavce; zadevna uredba bi morala izpopolniti kolektivno pogodbo za delavce te stroke. 2. Za ustanovitev zavarovanja zoper nesreče za kmete in kmetijske delavce. 3. Za priznanje družinskih nakaznic kmetijskim delavcem. 4. Za izvedbo bolezenskega ln starostnega zavarovanja kmetijskih delavcev. Po tem, ko je govoril o težkočah, ki se postavljajo razširitvi organizacije v pokra, jino, je govornik obravnaval vprašanja delovnih pogodb, zavarovanja zoper nezgode, družinskih nakaznic in socialnih zavarovanj. Ta vprašanja bodo rešena postopoma kakor je bilo povedano že v poročilu na sestanku v navzočnosti Visokega Komisarja. Izpred vojnega sodišča Vojaško vojno sodišče vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Beršnjaku Gabrijelu, pok. Antona in Medved Marije, roj. v Stični 1. IX. 1999, stanujočemu na Hudem, trgovcu, nahaja-jočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) prevratne združbe (čl. 4 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je na Hudem pri Stični v nedoločenem času sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi; b) prevratne propagande (čl. 5 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih okoliščinah delal propagando za nasilni prevrat obstoječega reda v državi; c) sodelovanja v oboroženem krdelu (čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 8. X. 1941), ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem za izvrševanje zločinov proti varnosti države s tem, da je imel stalne zveze ter je dobavljal nafto, bencin, sanitetni material in drugo; d) protizakonite posesti radijskega sprejemnega in oddajnega aparata (naredba V. k. 5. VII. 1941 in 15 VII. 1942), ker je v istih okoliščinah na podstrešju svojega bivališča imel brez dovoljenja merodajne oblasti sprejemni in oddajni radijski aparat. Iz teh razlogov je sodišče na podlagi zakonitih določb spoznalo Beršnjaka Gabrijela za krivega zločinov pod a} in c) ter ga obsodilo v dosmrtno ječo, stroške in posledice, vključno trajni preklic oprav-. Ijanja javnih služb, na objavo sodbe v »Jutru« v Ljubljani, oprostilo pa ga je obdolžitev pod b) in d) zaradi pomanjkanja dokazov. Izreklo je sodno zaplembo njegovih stvari. Ljubljana, 28. januarja 1943-XXI. Vojaško vojno sodišče vrhovnega po-veljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dalmazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti Kovača Antona, sinu Antona in pok. Kusterle Marije, roj. v Bocia Piedicolle (Gorizia) 1. V. 1898, bivajočemu v Kopriv-niku, težaku, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) prevratne združbe (ČL 4 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je pred 15. decembrom 1941 v Koprivniku sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat javnega reda v državi; b) pripadništva v oboroženem krdelu (čl. 16 Dueejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je sodeloval v oboroženem krdelu, Tekme dela V kratkem bo objavljen pravilnik za »tekme delat, ki jih organizira pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani in ki bodo ▼ mesecih februarju in marcu. Združile bodo ves mladi slovenski delavski naraščaj z namenom, da se oceni njegova delavna tehnična zmožnost. Vodstvo omenjenih tekem je poverjeno posebni komisiji, ki se je že sestala, da razpravlja o najvažnejših vprašanjih glede tekem. Vodilna komisija ima na razpolago izvršilni odbor ki bo poverjen z organizacijskim delom tekem in bo sestavil pedroben prcgTam za potek posameznih tekem. Tekem se bodo lahko udeležili vsi, ki so rojeni med 1. januarjem 1915 in 31. decembrom 1925 in so vpisani v sindikalne organizacije dotične kategorije. Tekmovalci, ki so odvisni od podjetij, ki še niso v okviru sindikalne organizacije, se bodo lahko udeležili tekem s potrdilom delodajalca in z izkaznico združenja, ki mu pripadajo. Posameznemu tekmovalcu ne bo dovo-ljeno udeležiti se več tekem v istem letu. Za vsako tekmo bo imenovana razso-diščna komisija, sestavljena iz predsednika, treh tehnikov in enega tajnika, ki bodo sestavili indiyiduaJne klasifikacije. Vsak tekmovalec bo deležen dveh različnih glasovanj po točkah od 1 do 30 po svoji zmožnosti in po stopnji svoje izvežbanosti, ki jih bo pokazal v praktično-tehnični in teo-retično-tehnični preizkušnji, kakor tudi v splošni omiki. Izdani bosta dve klasifikaciji: ena za kvalificirane delavce, druga pa za učence in nekval;ficirane delavce, ki so že dopolnili učno doho. Prvim trem klaslficiranim bodo podeljene nagrade po 400, 250 in 100 lir za kvalificirane delavce ter po 300, 200 in 100 lir za učence. Najboljši nagrajenci bodo lahko poslani na izlete v Italijo, ako bodo izrazili to željo, v svrho naučnega poseta raznih zavodov ali pa b;do prisostvovali tekmam >L«;t-torali del lavoro« ali pa. pri narodnih ma-nifestac:jah. Ob koncu tekem bodo najboljši izdelki zbrani v razstavi, ki jo bosta priredila pokrajinski Dopolavoro in ljubljanska vse-učiliška organizacija. spadarstvo = Zaposlitev ženskih delovn'h moči ▼ Italiji. Iz Rima poročajo, da so v t«ku ukrepi za večjo zaposlitev ženskih delovnih moči, zlasti v onih službah, kjer ženske delovnfe moči lahko brez škode nadomestijo moške, ki jih je treba zaposliti pri težjih delih in takih delih, ki neposredno služijo vojni proizvodnji. Predvsem bodo z ženskimi močmi nadomestili prodajalce vstopnic in nakazovalce sedežev v kinematografih, gledališčih in podobnih zabaviščih, sprevodnike v javni prevozni službi, v mestih in izven mest, ter osebje v gostinskih obratih, trgovinah z modnim blagom, trgovinah z živili itd. Izkušnje v južni Italiji so pokazale, da se ženske delovne moči prav hitro priučijo tudi raznih del v industriji. Zlasti v industriji fine mehanike, so se izkazale kot zeLo sposobne. Od 1. marca naprej bodo morale ženske delovne moči nadomestiti moške pri vseh lažjih delih v gostinskih obratih. Italijanski tisk poudarja pomen teh ukrepov, ki gredo za tem, da se mobilizirajo vse moči naroda za dosego zmage. = Italžjansko-madžarska tekstilna pogajanja. Med Italijo in Madžarsko je bil nedavno sklenjen sporazum, po katerem bo Italija dobavila Madžarski določene količine tekstilnih polizdelkov (preje). Zaradi ureditve podrobnosti, ki so v zvezi z izvedbo tega sporazuma, bo v prihodnjih dneh v Milanu sestanek med italijanskimi in madžarsk mi tekstilnimi strokovnjaka. = Gospodarske vesti lz Hrvatske. Pred-sedništvo Hrvatskega zadružnega sveta, v katerem so včlanjene hrvatske revizijske zadružne zveze, je nedavno na večdnevnem zasedanju razpravljalo o pre-osnovi te vrhovne zadružne ustanove, ki bo v bodoče predstavljala vse hrvatsko zadružništvo in bo sodelovala z državno vlado pri reševanju vprašanj, ki se tičejo zadružništva in njegove vloge v gospodarskem življenju ter vojnem gospodarstvu. Prej so bŠe Hrvatske zadružne zveze prisilno včlanjene v glavni zadružni zvezi v Beogradu. Po ustanovitvi Neodvisne države Hrvatske so hrvatske revizijske zveze ustanovile Hrvatski zadružni svet kot neobvezno vrhovno zadružno ustanovo. Ta zadružni svet se bo pretvoril v Glavno hrvatsko zadružno zvezo. — Glavno ravnateljstvo za javna dela ministrstva za notranje zadeve bo pričelo z deli za rekonstrukcijo bivše banovinske ceste Pod-sused—Ptuj. V kratkem se bo pričelo raz. lastitveno postopanje za gradnjo nove trase te ceste. = štednja z električnim tokom. Kakor smo že poročali je zagrebški župan odredil kazensko takso 20 kun za vsako kilovatno uro električnega toka, ki se potroši preko predpisanega maksimuma. K ternu je še pripomniti, da so bili izdani naslednji predpisi glede maksimalne porabe električnega toka v zasebnih stanovanjih. Potrošnja ne sme v stanovanju z eno sobo presegati 1J kilovatnih ur na mesec. Za dvosobna stanovanja znaša maksimalna potrošnja 16 kilovatnih ur, za trisobna stanovanja 20 kilovatnih ur, za 4 sobna stanovanja 24 kilovatnih ur in za 5 sobna 28 kilovatnih ur. — Podrobne ukrepe za štednjo z električnim tokom je izdala tudi Madžarska. Hoteli in gostinski obrati bodo smeli potrošiti le 70% električnega toka, ki so ga potrošili v letu 1941-42. Razni industrijski obrati pa smejo po kategorijah potrošiti najvfeč 90, 95 odnosno 100% lani potrošene količine toka. Izvzeti so rudarski in prometni obrati. Cestna razsvetljava mora biti prav tako omejena ln se mora nočni obseg razsvetljave pričeti že ob 20. uri. ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; c) protizakonite posesti orožja in streliva (čl. 2 Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941), ker je brez dovoljenja merodajne oblasti nosil orožje in strelivo; d) napada na osebno svobodo (ČL 110 do 605 k. z.), ker je 15. decembra 1941 v Koprivniku izvršil napad na osebno svobodo Bizjaka Avgusta. Iz teh razlogov je sodišče na podlagi zakonitih določb spoznalo Kovača Antona za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo v dosmrtno ječo, stroške in posledice, vključno objavo pričujoče sodbe ▼ »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 28. januarja 1943-XXI, Pomladna nevihta na Svečnico Fronte orientale: gii avieri tolgono la neve dalle ali di un aereo da trasporto in partenza per una missione — Vzhodna fronta: letalci spravljajo sneg s kril prevoznega letala pred odletom E. Josfn: Stara Ljubljana i. * Avgusta lani so bili objavljeni v »Jutru«: moji spom ni na staro Ljubljano pred 70 jn 60 leti. V naslednjem še nekaj «po-m-nov za isti čas glede urackiv, šolskih korporacij ter uradnikov Ln šolnikov. Pri-por.rairn pa iz-eenr. da se spomin' nanašajo T.ma na to, česar se sam opominjam. V L.ubija ni so bili pred 70 in 60 let1 uradi politične, ju etične finančne, deželne oblasti in drugi. »Polit čna ob'ast je b la do leta 1867. »c. kr. narrri taiš \c«, p tem pa »c kr. deželna vlada za Kranjsk k: je obstajala iz več oddelkov: deželno predsedstvo, polici j-: ' i, šolsk . orradbeni. kmetijski in gozdarski zdravstveni knjigo vodstveni oddelek' jtd. Deželni predsedniki Daželns predsedniki so bili: 2 ga vitez K nrad Eybesfeld od leta 1867,—1871., Konstantin bar n Wurzbach od leta 1871 .—1873.. Aleksander grof A u e r s -p o i g od leta 1873.—1874.. Bohuslav vj-t . z W i d m a n od leta 1874 —1877 vitez Kalina-Urbanov od leta 1877.— 1880. in Andrej baron VV i n k 1 e r od leta 1880.—1892. Od predsednikov se prav dobro spcmi-njam grofa Auersperga in barona Wink-lerja. — Auerspcrg je bil že bolan, ko je prevzel predsedstvo, a je delal marljivo v svoji pisarni. Njegovega pogreba se je udeležila tadi šolska mladina, tudj jaz kot učenec tretjega razreda na vadnici; pogreb ie bil zelo slovesen. Pokopan je bil pri Sv. Krštofu na levi strani pokopališča blizu cerkve. Vdova' in obe hčeri so prav marljivo delovale na karitatjvnem polju: pri Lichtenturnovem zavodu, Marijanišču, Vin-cencijevi družbi itd. Baron Winkler se je rodil leta 1825. v Tolminu kot sin kmečkih staršev; služil je kot višji uradnik v ministrstvu za notranje zadeve. Ministrski predsednik grof Taffe ga je imenoval najprvo za voditelja — dvornega svetnika deželne vlade za Kranjsko pozneje pa. ko je nastopil službo, za deželnega predsednika; cesar Franc Jožef mu je podeljl baronstvo VVinkler je bil majhne postave, suh in droban, nosil je belo brado, govoril tiho, počasi in premišljeno. Slovenščina ima več veljave Slovenci so bili zadovoljni z njegovim imenovanjem, ker so dobili pod njegovo vlado zopet nekaj pravic. Mestni magistrat ljubljanski, deželni zbor in odbor, občinski sveti po deželi ter druge korporacije so prišli pod Winklerjevo vlado v slovenske roke; v šolah je dobila slovenščina več veljave. V občevanju s strankami je bil Winkler zelo vljuden, bodisi s kmetom ali gospodom, z vsemi je bil prijazen; z uradniki, ki so se mu predstavili, se je dolgo razgovarjal in ni kazal nobenega ponosa. Spominjam se prav dobro, ko sem se mu kot neplačani računski praktikant predstavil; dolgo me je vpraševal o različnih stvareh. Pod Winklerjevo vlado so služili naslednji uradniki pri politični oblasti: Ludvik grof Chorinski je bil dvorni svetnik, po upokojitvi se je preselil na Dunaj. Janez Hozhevar je bil dolga leta referent za šolske zadeve. Doma je bil iz Velikih Lašč, stanoval pa je do svoje smrti v Ljubljani v svoji hiši na Poljanski cesti. Pri poslovanju je bil zelo vesten, pri ljudeh zelo spoštovan, kar sem že omenil v svojih spominih, Pace — Prešernov prevajalec Anton grof Pace se je rodil na gradu Turn -Gallenstein pri Litiji leta 1851. Rodbina Pace je italijanskega pokolenja. Pace je vstopil k deželni vladi leta 1877. štiri leta nato je postal predsedstveni tajnik, leta 1883. pa okrajni glavar v Logatcu, kjer je bil pri ljudstvu in učiteljstvu prav priljubljen. Pozneje je postal deželni predsednik v Černovicah, potem pa podpredsednik najvišjega računskega dvora na Dunaju. — Pace je spisal več znanstvenih razprav. V mladih letih se je zelo zanimal za slovensko literaturo, na Dunaju ie občeval z Levstikom, Levcem, Kersnikom; prevel je našega Prešerna ter izdal leta 1869. v Ig. Kleinmayrjevi založbi: »Lieder von Franz Prešeren, Deutsch von A Pace«. Pace je bil srčno dober, plemenit mož; njegova soproga je bila hči barona Wink-lerja.. Umrl je leta 1923. na Dunaju. Stari uradniki so bili še: Vladni svetnik Jožef Dralka prej je bil okrajni glavar v Radovljici; vladni svetnik Schaschel; refrent za agrarne operacije; brata mar-kija Gozani, dvorni svetnik Schemerl, dr. Friderik Keesbacher, Štefan Lapajne, Anton pl. Laschan in drugi. Dr. Friderik V Gledališkem listu je kar najugodneje prikazana ta Leharje^a opereta, eno kasnejših sladateljevih del, ki je imela mnogo uspeha v svetu povsod, kjer si žele in se vesele operet. Lahka glasba je gotovo kaj vredna, predvsem takrat, če se je resno lotimo in jo skušamo dvigniti na povprečno varietejsko muziko, ki je navadno zgolj ču-tno-dražeča. Imeti pa mora posebno danes ob tako velikanskem razmahu skladatelj-ske tehnike mnogo briljantnosti, sijajne instrumentacije in mora biti zlasti. ritmično čim bolj pestra. Lehar tehnično stran seveda izvrstno obvlada in gotovo se mu bolj izplača uporabljati njegovo znanje za opereto, saj ima te vrste muzika dovolj hvaležnih kupcev. Mislim pa, da je od J. Straussa do Lehdrja in Kalmana vandar le znatna krivulja navzdol, kakor koli sta že ta dva' z nekaterimi drugimi dunajskimi in nemškimi skladatelji tehnična sredstva ojačila, posnemajoč pridobitve resne glasbe. življenje, ki polje v Straussovth valčkih, je ritmično pa tudi melodično nesporno močnejše. Kdaj smo se že učili stare resnico, da imajo Bachove invencije, čefeudi so v ritmu enakomerne, več ritmičnega življenja v sebi kakor sto šlagerjev skupaj. Zato pa se ne sme navajati ne Bachovega ne Musorgskega imena v neki, čeprav še tako oddaljeni vzporednosti z operetnimi skladatelji, čustvovanje, ki jih namreč loči, je docela bistvenega pomena za vrednotenje njihovega dela in seveda tudi za njihovo strokovno opredelitev. Menda ge bo Keesbacher je bil po rodu Tirolec ter se je preselil v Ljubljano, postal primarij deželne bolnišnice in blaznice. Pozneje je prišel kot koncipist zdravstvenega oddelka k deželni vladi, postal vladni svetnik ter umrl v Ljubljani leta 1901. Kct zdravnik in sanitetni referent si je pridobil za kranjsko deželo vel;kih zaslug. Po rodu je bil Nemec. Udeleževal se je tudi političnega življenja. Bil je občinski svetnik ter so ga slovenski listi večkrat napadali. Kot vladni svetnik se ni več pečal s po!'tiko; dolga leta je b 1 predsednik Filharmonične družbe. Dr. Keesbacher je imel več hčera, najstarejša se je om. žila z Josipom pl. Go-rupom na Reki ter še živi tamkaj. Markantna oseba je bil Aleksander Jo-han Georg Schemerl pl. Streben, dvorni svetnik, rojen v Ljubljan' dne 8. marci 1837 na Starem trgu kot sin gradbenega Ljubljana, 3. februarja Za Svečnico smo navedli nekaj zanimivih rekov, ki jih je naš kmet navezal na ta praznik. Našim čitateljem prepuščamo, da bodo somi delali zaključke, kolikor zadevajo vremenske razmere za nadaljnje leto in kolikor so merodajni za letošnjo letino. V enem pa si bomo vsi edina: Vreme na svečnico je bilo za sedanji letni čas nenavadno. V ponedeljek se je temperatura čez dan dvignila do 9U C. Bilo je oblačno in proti večeru je tudi nekoliko rosilo. V teku noči je začelo deževati in potem v torek ciež ves dan ni prenehal. Najnižja temperatura je znašala 5.2» C in se je živo srebro v toplomeru dvignilo čez dan le do 7° C. Na svečnico smo imeli tudi prvo letošnjo nevihto. Nekoliko po 6. uri zvečer se je vsuia toča, ki je kmalu pobelila vse ceste. Nenavaden vremenski pojav sta spremljala blisk in grom. Izrednemu vremenu je odgovarjalo tudi stanje barometra. Krivulja je bila podobna tistim, ki jih zariše barometer ob poletnih nevihtah. Zračni tlak je izredno hitro padel. V noči na sredo pa ja začel zračni pritisk naglo naraščati, ksr kaže, da se bo vreme izboljšalo. Kljub temu, da je v torek ves dan deževalo, se ozračje ni močno ohladilo. Minimalna temperatura je znašala v sredo zjutraj 3.2° C. Pozno dopoldne je skozi megle in oblake posijalo sonce. Danes je godoval sv. Blaž. Tuli okoli tega svetnika je naše ljudstvo napletlo nekaj rekov. Med njimi je najbolj znan; če za resne glasbenike merodajen kakšen Tau-ber (kakor ga navaja Gledališki list) z vso svojo »brezprimerno muzikalnostjo« in drugimi tamkaj naštetimi odlikami. Ravno dejstvo, da je ob svojih znatnih dirigentskih sposobnostih in pojmovanju Mozartovega sloga zašel — poudarjam, zašel na ceneno operetno stran, nam pove, da so za to odločevali najbrž vse drugačni, prav malo idealni vzroki. Koliko je danes odličnih muzikov s podobnimi, č&prav ne tako sijajnimi lastnostmi, kakor so Tauberjeve, ki si morajo s krvavečim srcem služiti kruh v lahki glasbi, med tem ko so njihovi ideali zares tam nekje »na nebesnem svode, z zvezdami posutem«. No, in sedaj mi pride na misel Puccini, čigar ime smo tudi čitali v člankih pred premiero. Romantična in veristična italijanska opera nam ni tolik vzor umetnosti v »simfoničnem« smislu (razen poznega Verdija), kakor to občudujemo ori Wa-gnerju, Dvofšku. Janačku, Musorgskemu, Smetani (tudi Smetanova komika je glasbeno prebito resna zadeva!) in drugih sorodnih skladateljih. Vendar bi se podpisani še daleč ne drznil Imenovati Puccinija za LehžLrjevega vzornika v končnem učinku dela kot glasbene celote. Merila za vrednotenje operetne glasbe nam morajo biti pač jasna in nima smisla govoriti o vrednotah tam, kjer jih ni in ne more hiti. Iz vseh okrasnih pridevnikov o Lehdrjgvi glejbi bi se brez pretiravanja dalo postaviti trditev, da je ta muzika prijetna, za uradnika. Schemerl se je poročil das 24- marca 1873 kot koncipist na Dunaju z Elizabeto Melanijo Marijo Hirsch, rojeno v Debrecinu na Ogrskem, hčerko vojaškega zdravnika-polkovnika. Schemerl je prišel v Ljubljano za časa Winklerjeve vlade; prej je bil nekaj časa okrajni glavar v Tolminu, kjer je bil pri kmečkem ljudstvu zelo priljubljen. Begunci iz Tolmina so ga med prvo svetovno vojno v Ljubljani zelo hvalili. Schemeri je po upokojitvi živel izven Ljubljane, umrl pa v Kor-neuburgu na N"žjem Avstrijskem. Zapustil je vdovo, ki je pred nekaj leti umrla v Ljubljani; bila je zelo znana in bolj čudne narave ter je imela 3 otroke. Hči Gizela živi v Švici, sin Alfred je upokojen avstrijski polkovnik in biva v Gradcu, sin Rudolf pa živi kot avstrijski nadporočnik v pokoju v Ljubljani. je na Blaževo oblačno, bo o sv. Jurju zelena trava. Za Blaževo si ljudje žele dežja. Najbrže pa ne bo nobene škode, če se je nebo že uneslo, kajti moče je bilo dovolj na Svečmoo. Nadaljnji vremenski rek za dan sv. Blaža je: Svečnice dan — zima van. To je laž, pravi sv. Blaž. Na Blaževo je tudi god vse živine. * Jug saa Dclenjsfcem Novo mesto, 2. februarja Jug, ki je minuli teden zapihal tuli po Dolenjskem, je na Svečnico prinesel že tudi pivo letošnje deževje. Temperatura se je od nedelje do praznika dvignila na 14.8 stopinj in v noči od ponedeljka na praznik je pričelo močno deževati; naliv je z malimi prešle Iki trajal ves dan. Južno vreme je skoraj meter debelo plast snega že popolnoma stalilo, zalnje ostanke snega pa je pobral dež. Radi nenadnega juga so jele dolenjske vode hitro naraščati; že več let niso dosegle tako dolgo trajajočega nizke-> ga vodostaja. Naraščanje vod so zaenkrat Dolenjci toplo pozdravili, saj je bilo doslej posebno mlinom skoraj onemogočeno mletje žita radi pomanjkanja vode. Tuli lu-kenjska elektrarna je morala skoraj popolnoma ustaviti svoj obrat in je delovala samo novomeška kalorična centrala, ki pa ni mogla zadoščevati vedno večjim potrebam mesta in okolice. Nevarnosti povedenj zaenkrat še ni in se Dolenjci tolažijo, da bo do Matije ponovno obiskal Dolenjsko sever in preprečil poplave. marsikoga ganljiva, za koga tudi do'go-časna. a odveč je razpravljati nadalje o njenem pomenu. Na neki požrtvovalen nač*'n se je Lehar odrekel baš v naši »Deželi sr->ehl-• v 1 \ ■ 'Z. i : lili f" 1" ^^m^rnmm V x - ■'/'.M - ' JR 1 h-i . » - : - ■ - v .'. ' < t-,"'- '' . ' . * MS 'V - . •;•• , > ; ... , *. H'- •> s---- -,S: i % t . ■ v r »>:.?-. . •'"- ■' i ^ ' ■ V,J ^m jčgr*. f; " JU N ostri caccia. dl ritorno da azioni di guerra, vengono revlsionatl per essere pronta-mente impiegati in nuove azioni. — Italijanski lovci, Id so se vrnili z vojnih akcij, se pregledujejo, da M bili takoj nporabljeni za nove akcije čaj je obiskovalo 22 vajenk. Pouk se je vršil ob nedeljah od 8.30 do 12.30 ure. Poučevali sta dve mojstrci ter dva mojstra. in sicer sledeče predmete: vodno in železno ondulacijo. manikuro ter lasničar. stvo. Uspehi so bili izredno lepi. Razdeljene so bile nagrade, in sicer dve prvi. dve drugi in dve tretji nagradi. Tečaj je zaključil ob navzočnosti zastopnika Odseka za obrtništvo načelnik brivsko-frizerske skupine gospod Aleksander Gjud z lepim nagovorom. Izrekel je zahvalo Visokemu komisarju za podporo in strokovnim učiteljem za njih trud ter je čestital tečajnicam k doseženim uspehom. u— Instrukcije in priprava za privatne »zplte. Novi trg 5/III. Staršem dijakov srednjih šol sporočamo, da nudijo brezposelni diplomirani filozofi uspešno in temeljito pripravo za šolo vsak dan od 8—11 in od 15—18. Enako pripravljajo privati-ste za privatne izpite čez dva razreda temeljito in vestno samo strokovnjaki za zmeren honorar. Informacije na šolah. Prijave vsak den od 8—11 'in od 15—16: Instrukcije in priprava za privatne izpite, Novi (Turjaški) trg 5—III. u— Občni zbor Narodne galerije bo v četrtek 18. februarja ob tričetrt na šest v galerijskih prostorih; vhod iz Tcmano-ve ulice. u— Sindikat dentistov Ljubljanske pokrajine v Ljubljani je naklonil Društvu slepih. Ljubljana, namesto venca na krsto blage pok: jnega kolege dentjsta Radovana Franja 300 l'r. Iskrena hvala! u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 prično dne 6. februarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku. — Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. u— Staro zalogo ELEKTROTON gramofonih piogč prodajamo po 40 in ne po 50 lir. Elektron, prehod nebotičnika. u— Nesreče. Desnico si je zlomila 66-letna delavka Franja Primarjeva iz Dev. Mar. v Polju. Desno nogo si je zlomil pri padcu 211etni dijak Milan Obersnei iz Ljubljane. Pri sankanju si je zlomil levo nogo 51etni sin delavca Alojz Kovač iz Dolnic. Levico si je poškodoval 351etni mizar Anton Ravnikar iz Ljubljane. Z zlomljeno levico je iskala zdravniške pomoči v bolnišnici 65letna zasebnica Marija Biz.ianova iz Ljubljane. Nogo si je zvil v gležnju 71elni učenec Aleksander Miller iz Ljubljane. 541etna kuharica Ana Cotičeva iz Slivnice pa si je pri padcu zlomila levico v zapestju. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici Iz Spsdisfs štaferske Uradni obiski v bolnišnicah. Kakor po vseh drugih večjih garnizijah so uradni predstavniki tudi v Mariboru obiskali za 10 letnico narodnega režima ranjence po vojaških bolnišnicah. Mariborski okrožni vodja Strobl je obiskal rezervno bolnišnico. Ob obisku je prepeval mladinski zbor. Okrožni vodia je imel daljši nagovor in je razdelil darila. Podoben obisk je bil v rezervni bolnišnici v Novem Celju. Nesreča na vožnji. Katarina Suhodolča-nova iz Retja pri Trbovljah se je peljala v Gradec. Na vožnji jo je podrl nespreten sopotnik in si je Katarina zlomila nogo. Oddali so jo v graško bolnišnico. Iz Hrvatske Italijanski dar hrvatskim železničarjem. Polkovnik Re, šef italijanske vojaške misije pri hrvatski vladi, je izročil 1,340.000 kun, darilo vrhovnega poveljnika Oboroženih sil v Sloveniji in Dalmazii Eksc. R smuškjh skokih in dobro se zavedamo, da so prijatelj' smučarskega športa že mnogo slišali in čitali o tej disciplini na smučeh, saj so pri nas doma graditelji največje skakaln'ce na svetu in tudi med nami živijo nekateri aktivni smučarji, ki se po pravici lahko prištevajo med pionirje smuških poletov, ene nove vrste smuških skokov na velike daljave, ki so pred leti postavili na g'avo vse dotedanje teorije o tej vrsti športnega udejstvovanjc na snegu in povzročili v taborih zagov-m-ikov in nasprotnikov novih izkustev na tem področju dolge Jn ogorčene razprave. Spor se je končal s popoln: zmago pristašev te novotarije in vse je kazalo, da bodo načrtom za zeleno m:zo kmalu sledili praktični uspehi v velikem obsega Od tedaj je življenje na velik'h in tudi majhnih skakalnicah močno zastalo, ves nadaljnji razvoj te nove smučarske disc'-pl'ne pa je prepuščen bodočnosti. Seveda pa je tu in tam le še oglasi kdo. ki kakor kol! obuja spomine na nepozabne dogodke Ln edinstvena odkritja cb pogledih na letečega človeka na smučeh, od katerih je eden — dne 2. marca 1941 je bilo to v Planici — dosegel skoraj neverjetno znamko 118 m. To pot imamo v mislih nekega Wernerja Krauseja, ki je v beograjskem nemškem dnevniku napisal nekaj misli in objaVl tudi nekaj številk o tem nenavadnem podvigu zdravega in podjetnega mladega človeka. »Cisto napačno naziranja so krož'la — tako ugotavlja ta pisec — o hitrosti, ki jo doseže smuški skakalec, in sicer tako, da jo cenijo previsoko, včas' pa tudi prenizko. Kakor je vse današnje smučarstvo že prava znanost, tako morajo imeti svojo znanstveno podlago tudi smuški skoki, kajti sicer ne bi bile dosegljive daljave, kakor so zabeležene v edinstveni kroniki največje skakalnice na svetu v Planici. Znanstveni računi so pokazali, da bi človek smuški skok vzdržal največ do 130 m. S kakšno hitrostjo leti ali plava torej smuški skakalec? Pri daljavah do 35 m doseže skakalec ob odskoku hitrost 52.4 km na uro. njegova pot po zraku traja 1.7 se kunde, potem pa se hitrost stopnjuje ob doskou na 74.1 km na uro in ob prehodu v iztek na 87 km na uro. Pri daljavah do 50 m se te Irtrosti stopnjujejo takole: 56.4 km na uro pri odskou, vožnje po zraku 2.1 sekunde, 87.4 km pri doskoku. S hitrostjo 80 km se odžene skakalec z mosta, kadar po 2.6 sekunde doseže znamko 60 m, tedaj pa »ima« pri doskoku že hitrost, ki bi bila enaka 90 km na uro. Pri 75 m skoku ostane skakalec 3.1 sekunde v zraku. IKA\J VEM? IKA\J ZMi? 66. Kaj je pravokotnih ? 67. Katere so likovne ali upodabljajoče umetnosti ? 68. Katera morska ožina vodi iz črnega v Mramorno morje? * 69. Kakšna čudna slika je to? 70. šest zvonov bije šest zvonov začne istočasno biti, toda z različnimi presledki: prvi zvon bije vsa-j ko sekundo, drugi vsako drugo, tretji vsako tretjo, četrti vsako četrto, peti vsako peto in šesti vsako šesto sekundo. Po kolikšnem času bodo ti zvonovi zopet vsi istočasno bili? Je vzdržati še hujši pritisk (do 200 kg), ia je vendar ostal na nogah. Posebno poglavje je Krause posvetil nato izgrad'tvi strmin in doskočišča, pri čemer opozarja na usodne napake pri podrobni ureditvi proge med strm no in iztekom, zaradi katerih se lahko prit'sk izredno poveča in povzroča neizogibni padec vsakega še tako dobrega skakalca. Takih primerov je znanih s skakalnih tekem zelo dost'; dobro izvedeni skoki so se žalostno končali v snegu z nevarnimi padci, ljudje pa so ozlovoljeni kritizirali skakalca ali celo sodnike, ne d3 b' prijeli pravega, graditelja skakalnce v podribnem. Za ureditev smuške skakalnice niso torej potrebni samo vsi zunanji pogoji, temveč mora pri njej sodelovat1 tudi tehnični strokovnjak, ki m-ra s suhimi številkami v rokah dati jamstvo, da bodo skoki izvedljivi.« Ni mnogo novega v teh vrsfcah — to ve najbolje inž. Bloudek iz Ilirije — toda za nimivo je vendar, da se velike skakalnice začeli zanimati v vse večjem krogu, kar je samo dokaz več, da so že prebrod:le prve težave na poti za svojo dokončno uveljav-Ijenje. Misli o ljubezni Videl sem mladega moža in dekle, ki sta si segla v roke in njuni duši in njuna telesa so trepetala v kozmični radosti. Bila sta eno s svetom in življenjem. Vsak misl', da zna ljubiti. V resnicj pa je le malo ljudi, ki se naučijo te redke umetnosti, in še manj je onih, ki jo obvladajo. Ljubezen Je kozmična sila, osebna dinamika, življenjska energija, stvariteljski radio, aktivnost duše in telesa. Ljubezen opravičuj vse — med ljudmi. Strast opravičuje vse — med živalmi. Ljubezen je oko duše. Strast je slepa. Samo modrec more vedeti, samo pamet-nik storiti — samo zadnji in najmanjši med nami more ljubiti kakor nadangel. človek, ki me ljubi, je moj najboljši svečenik. Duh išče vedno popolne resnice, srce pa vedno popolne ljubezni. Preden ljudje ljubijo, so kakor sveče, ki niso b'le prižgane. Kdor ne ljubi, je vedno varan, tava v blodnji in nikdar ne odkrije resničnosti: življenja. Bog je ustvaril svet za ljubeče. Vsi drugi so vrjnjenci. Najvišja ljubezen je usoda — dom£ nekje na zvezdah. SPOBT Dvajset ur med table-temst! Nekaj podatkov In pripomb o trodnevnem tekmovanju za prvenstvo Ljubljanske pokrajine nedeljo ^flt takmovd, ln sicer najboljših osem Igralcev Ljubljane med seboj, po sistemu vsak z vsakim, tako da bodo imeli vsi priložnosti dovolj, da popravijo neugodne vtise, ki so ostali po trodnevnem turnirju od sobote do ponedeljka. Zadnjo soboto in v nedeljo ves dan so trajale številne borbe na pokrajinskem prvenstvu table-tendstov, pa kljub temu še ai bilo vse zaključeno. Po dobrih 17 urah borb so še ostali brez rezultatov in prvaka juniorji, ki so odigrali svoj del v ponedeljek popoldne. Trajalo je torej celih 20 ur. Preden stopi človek v dvorano, kjer bodo v nekaj urah delili prvenstvene naslove, si v duhu predstavlja napete borbe, ki jih bo z užitkom gledal in niti ne pomisli, da bo moral zraven opazovati še mnogo drugih, precej neprijetnih reči, ki jih na tem tekmovanju res ni bilo malo. Tako n. pr. ni bila prav nikaka redkost, da so sodniki med sojenjem izražali odkrito navdušenje (op. s ploskanjem!) za onega, ki so mu želeli zmago. Dalje na primer so se vrstili skoraj vsake pol ure vsemogoči in nemogoči protesti in v zvezi s tem prekinjanje iger ter navajanje raznih točk pravilnika, da o vplivanju gledalcev in celo igralcev samih na sodnike niti ne govorimo. Kdo je bil vsemu temu kriv, je težko reči. Medtem ko so bili eni mnenja, da pomanjkljiva organizacija, so bili drugi prepričani, da še v večji meri klubaštvo, ki je tudi v tej športni panogi storilo svoje. Vsekakor pa je manjkalo na tekmovanju prave avtoritete, kajti nihče se ni hotel nikomur pokoravati. Posledica je bila, da sta športna — ne tekmovalna stran, ker šport ni samo tekmovanje — kakor tudi propagandna plat tega prvenstva čisto odpovedali. Upamo in želimo, da bo v bodoče vse drugače, ker tu ne gre za sloves enega ali dveh klubov, temveč za ves ljubljanski table-teniški šport. Trije klubi: Korotan, Hermes in Mladika ter točno 100 igralcev in igralk je bilo v soboto zbranih in pripravljenih v Mikličevi spodnji dvorani. Zmagali so boljši, odločnejši in — mirnejši. Začeli so v soboto s prvenstvom moštev, kjer je nastopilo po pet ekip Her-rnesa in Korotana in tri od Mladike. 2e v prvem kolu sta presenetila vsak v svoji igri Vesel in Dular (Korotan III.), ki sta premagala: prvi Bradeška, drugi pa A. Strojnika, ki sta spadala v prvo moštvo Korotana in nato z rezultatom 2:0 v svojo korist izgubila double in še ostala dva singla. Za drugo presenečenje je poskrbela nato Mladika L, ki je omalovažujoč svojega nasprotnika Korotan III. (Potočnik, S. Strojnik), postavila rezervnega igralca in gladko izgubila. Takoj nato je doživel Bradeško svoj drugi poraz, in sicer od svojega klubskega tovariša, komaj 14 letnega Potočnika, s katerim sta odigrala najlepšo igro sobotnega tekmovanja. Zaradi te igre so pripisovali Potočniku mnogo nad za drugi dan, a jih ni izpolnil. V finale sta se prerinili, kakor je bilo pričakovati, moštvi Korotana I in Hermesa L Po slabih igrah, ki sta jih pokazala Ko-rotanca Bradeško in A. Strojnik, se je vse zdelo tako, da imata Hermežana Bogataj in Poženel več izgledov na zmago. Samo tekmovanje pa je prineslo zmago »slabšima«, dasi izražena s 3:0 nikakor ne pomeni, da sta Korotanca zmagala gladko. Borba je bila v obeh singlih in tudi v doublu vseskozi izenačena in napeta, kar kaže posebno zadnji odločilni set doubla, ki se je končal 26:24. Naj sta se Hermežana še tako trudila, ni in ni jima šlo od rok in tako so Korotanci mimo računov odnesli prvi naslov. Za nedeljo je bil razpisan tako obširen spored, da ga pri vsej dobri volji ni bilo mogoče odigrati do konca. Začeli so takoj zjutraj z najzanimivejšim sporedom, s prvenstvom poedincev kjer so bili favoriti Bradeško. Recek, Bo- gataj, Strojnik R., Poženel, Medved, Mi-lanovič in A. Strojnik, ki so bili postavljeni kot nositelji osminskih finalov. Toda tudi ta žogica je okrogla in so se v zadnjo osmorico namesto Milanoviča, Medveda in A. Strojnika vrinili Subert, Gabrovšek in najmlajši Strojnik. Medtem ko je bil A. Strojnik poražen že kar v prvem kolu od komaj znanega Mlakarja, se je enako pozneje primerilo še Milano-viču in Bogataju, ld ga je porazil v napeti in zelo lepi igri R. Strojnik. V finalnih igrah pa je gospodaril Bradeško, ki je bolj ali manj lahko porazil oba Hermežana Poženela in Šuberta, dočim je imel z R. Strojnikom (Mladika) precej posla in je bila njegova zmaga na tehtnici vse do zadnje žoge. Strojnik je namreč odlično pariral Bradeškovo ofenzivno igro in se izkazal kot zelo dober taktični igralec. Vračal je skoro vse žoge na forhand, tako da Bradeško ni mogel izkoriščati svojega backhand-drivesa in sploh pokazal izvrstno reakcijo. V finalu sta razen teh dveh igrala še Hermežana Poženel in Subert, ki sta se na vse načine trudila, da bi v odsotnosti Bogataja porazila vsaj enega od obeh nasprotnikov, kar pa jima ni uspelo. Tako je tretje mesto zasedel Poženel, ki si je z »zmago« nad Šu-bertom zasigural 1 točko. Od ostalih so se pokazali v dobri luči zlasti še S. Strojnik, Recek, Gabrovšek in Potočnik, ki bodo v kratkem lahko imeli še vidnejše vloge. Dočim so se vsa tekmovanja vlekla ure in ure, se je damsko prvenstvo končalo v dobri uri. Osem deklet se je z bogatimi upi in nadami prijavilo za tekmovanje. Sedem jih je bilo razočaranih, eni pa so se uresničile njene sanje. Favo-ritinji sta bili gotovo prvakinja Ljubljane Pogačarjeva in prvakinja Hermesa Str-letova, katerima pa sreča to pot ni bila mila. Prišla je namreč tretja, majhna 18 letna plavolaska Bedenkova in premagala na splošno presenečenje najprej Po-gačarjevo 21:18, 17:21 in 22:20, nato Pola-kovo 21:8, 21:15 in slednjič v finalu še Strletovo 21:19, 21:14. Edina igra, ki je bila kolikor toliko na višini, je bila finalna. Bedenkova je igrala, čeprav prvič na turnirju, zelo mirno in pokazala precej znanja in še več talenta, saj je izjavila, da že od septembra ni imela loparja v rokah. Tudi Strletova je v finalni borbi pokazala precej znanja in je večkrat diktirala tempo v igri. Ostale igre so bile pod povprečjem in zdi se, da so mnoge premalo trenirale. Od poraženih ima še največ izgleda za bodočnost Fuginova, ki ji manjka sicer še precej treninga, je pa zelo podjetna. Razen v omenjenih konkurencah so tekmovali še za prvenstvo parov in v posebni tolažilni skupini drugorazredni igralci. V doublu sta zlasti presenetila Meden in Mlakar, ki sta nepričakovano prišla do finala, kjer sta le tesno z 1:2 izgubila proti močno favoriziranemu paru Bogataj-Bradeško. V skupini B pa so se do polflnala prerinili Medved, Bajec, Keržič in Vesel, od katerih sta v finale prišla Medved in Keržič. Zmagal je Keržič z 2:0 in tako priboril Mladiki še eno zmago. V ponedeljek popoldne se je pomerilo še 30 juniorjev. V polfinale so se plasirali Meden, S. Strojnik, Klun in Jankovič. Za tretjo afirmacijo »družine« Strojnikov je poskrbel še njihov najmlajši član Štefan, ki je v finalu zasluženo porazil Medena 2:0 in s tem priboril Korotanu tretjo zmago. Turnir, ki ga je organiziral Hermes, Je, kakor že rečeno, močno trpel zaradi neštetih manj športnih pojavov, vendar upamo, da bo v bodoče boljše. Kakor slišimo, bodo naši table-tenisti že prihodnjo SG ARA VATO SEMENTI S. A. PADOVA Semen ti di Ortaggi — Foraggt, eec. Semena sa zelenjavo — krmila itd. Chledere offerte - Zahtevajte ponudbe Mal! oglasi Pouk Krojne tečaje in damske kroje po meri nudi modni salon ROZMAN PAVLINA, Moški trenčkot | modri, predvojno blago poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1744-13 Drobne zanimivosti Nov izum. Salezijanec don Giovanni Tri one, tajnik glavne prokure Društva za us miljenje v Rimu, je po večletnih ekspert menti zgradil novo aparaturo, ki bo v po moč pri marconioterapiji. Z novo napravo bo pomagano posebno bolnikom, ki trpe na furunkulozi, upajo pa, da bo s to napravo mogoče tudi izboljšati vid in utrditi spanje. Bubonska kuga v Port Saldu ln Suezu Madžarski listi poročajo iz Carigrada, da so se pojavili v Port Saidu in Suezu pri meri bubonske kuge. Zdravstvene oblasti so podvzele potrebne ukrepe. Žrtve bombnih napadov na Malto. Od začetka vojne do konca lanskega leta je imelo prebivalstvo Malte zaradi letalskih napadov velike izgube. Uradno navajajo, da je bilo doslej 1178 smrtnih žrtev, 1799 težko ranjenih in 1978 lahko ranjenih oseb, 290 ljudi je umrlo v bolnišnicah. Vohunstvo v Ameriki se širi. V Zedi njenih državah so preteklo leto obsodili 218 oseb zaradi sabotaže, 56 oseb je bilo obsojenih zaradi vohunstva, sodišča pa so imela 300 razprav zaradi veleizdaje. ženitna obveznost v Bolgariji. Kakor poročajo iz Sofije, bo bolgarska vlada predložila parlamentu zakonski osnutek, po katerem se bodo morali vsi samci v starosti nad 30 let v teku 18 mesecev po uveljavljenju zakona, poročiti. Sankcija za državne uradnike je odpust iz službe, medtem ko bodo pripadniki svobodnih pok!'.cev izgubili pravico do izvrševanja svojega poklica. Ukrep ni prvi te vrste, kajti v Bol garijl je že delj časa uveden samski davek in so predvidene razne olajšave za ncvo-poročence. Kinogledališča v Italiji. Po statističnih podatkih je bilo lani v vsej Italiji 5440 javnih kinogledališč. V primeri s prejšnjim letom je število naraslo za 31. Kinematografi so razdeljeni takole: 2876 je stalnih, 285 poletnih, 1162 jih vodi Dopolavoro, 77 GIL, 714 pa razne druge organizacije. Potovalnih kinov je 72 ln še 326 provizo-ričnih. Odkrili so sredstvo pro« da vid. Japonski učenjak dr. Takeši Kodama, ravnatelj Osrednjega poskusnega zavoda za zdravstvo v Kanagavi, je odkril antitoksin za zatiranje davice. Učenjakovi poskusi so dokazali, da Je protistrup zelo uspešen. Baje prekaša Kodamov protistrup podobne farmacevtske izdelke angleškega in ameriškega izvora. Kovčeg ■ nenavadno vsebino. Neka pla-nistinja je nedavno prenočevala v enem izmed milanskih hotelov. Na prošnjo prejšnjega najemnika sobe je dovolila, da ostane v sobi čez noč njegov kovčeg. Komaj se je pianistinja vlegla v posteljo in dobro zaspala, jo je zbudil nenavaden šum. Vsa zbegana je gledala naokoli ln ker šum ni pojenjal, je alarmirala hotelsko osebje. Preiskali so sobo in nazadnje odprli tudi v njej shranjeni kovčeg. Na splošno presenečenje so se vsule iz njega žive žabe, b katerimi je prejšnji stanovalec zalagal milanske delikatesne trgovine. Dva Hagenbeckova slona t službi nemške vojske. Iz Berlina poračajo, da so pred kratkim prvič uporabili slone za dela v službi nemške vojske. Delo ▼ gozdovih pri LGneburgu, ki bi ga moralo opravljati 14 delavcev približno mesec dni, so poverili dvema slonoma, ki sta Izvršila svojo nalogo v pičlih 8 dneh. Slonoma je Ime Big in Bug, prvi tehta 32, drugI 33 sto tov, oba pa Izhajata iz Hagenbeckovega cirkusa v Hamburgu. Tužnim srcem naznanjam, da Je dne 2. februarja po dolgi mučni bolezni za vedno zatisnila svoje trudne oči naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, gospa IVANA JAZBINŠEK vdova sprevodnika Južne železnice Pogreb drage pokojnice bo dne 4. februarja 1943 ob % 3. uri popoldne z žal — kapelice sv. Andreja — k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. februarja 1943. Žalujoči: MILA in MAKA, hčeri; VIKTOR, sin; JULČI, FANČI, sinahi; ZDRAVKO, OTON, vnuka; SILVA in TINA, vnukinji — in ostalo sorodstvo Blago za hubertus ali gotovega, dobro ohra-lastnica zaseb. uč. zav. I njenega, moškega, ku-odobr. od Vis. Komis. I pim. Prodam šport, sivo St. 3755/2-42 v Rožni do- obleko, klobuk in čevlje, lini c. X/l, vila Mar J j skoraj novo. Salmič. Ce-(v bližini re6tav. Kutri- I lovška c. 30 1772-13 ca). 1608 4 Prava kača boa I luksuzni kačji plašč za I vitko postavo, prodam. Novi trg 5-m. Roza San der. 8. do pol 14. 1758-13 Stanovanje eno alt dvosobno itteta novoporočenc* t severnem delu mesta do meje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 1723-21a Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vbodom in uporabo kopalnice oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1750-23 PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Blagajno tvrdke Th. W,ese 58X60 X140 prodamo. Ponudbe z navedbo cene na ogl-odd. Jutra pod »Ugodna priložnost«. 1743-6 Perzianer I črn plašč ali krzno, kupim. Naslov v vseh pod. Jutra. 1768-13 Knjige Leksikon I veliki Brockbaus lz leta 1854, počen: prodam- Naslov v vseh posl. Jutra. 1754-8 Lokali štedilnike različne velikcetl razprodaja za zelo znižano ceno Gasogeno »Merkur«. Puharjeva 6. 1778-6 Manjši lokal centru, na prometni ulici, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Navesti stroko«. 1777-19 Posest Gramofonske plošče I oJ^S?iv.P"Cni dobro ohranjene ali pa r deljevem. 5 minut od neuporabnem stanju kupuje tramvaja", zelo lepa son-in plača najvišje dnevne čna lega, ob novi cesti cene »Everest«. Prešernova kjer že stoje lične nove ulica 44. J-212-M-7 hišice, radi družinskih razmer ugodno na pro-Mačie kože I«13!- Rudolf 7x>re. LJub-in zajčje, samo velike in Gledalska uh 12 zimske — kupuje krznar-1 stvo L. ROT, Ljubljana, Mastni trg 5 J-i 227-M-71 Denar ali krasno posestvo na Kože Iizbiro polag-itelja pol le- mačje, velike domače ne- zajčje lisičje, veverične, ^^ *£nudbe - - ' ! ■ * ' • na ogl. odd. Jutra pod 1770 20 dehorjeve ln vse druge, ^ J ter hrbtno ščetino ku- I *Absolutna sigurnost« pujem po najvišjih dnevnih cenah. Zdravič, Ljubljana. Stari trg 30. 1737-7 Dve srebrni lisici dobro ohranjeni kupim. . _ Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. LnOSObno m3"' 1 stanovanje Otroške vozičke Opremljeno sobo s posebnim vhodom in kopalnico oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1727-23 Opremljeno sobo oddam dvema gospodoma. Zorman. Marmonto-va ul. 41/11. 1725-23 Opremljeno sobo lepo. z souporabo kopalnice, oddam. Istotajn se odda prozna soba. Naslov v vseh posl. Jutra. 1771-23 Sončno sobo s posebnim vhodom tudi čez dan, oddam takoj gospodu. Natlačenova 19-1, desno. 1762-23 Sobe iste' Samostojna gospa išče kabinet pn boljši osamljeni gospej z uporabo štedilnika. Ponudbe pod »Kabinete na ogl. odd. Jutra. 1732-23a Opremljeno sobo z dvema posteljama v centru iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1731 -23a Izgubljeno Denarnico sem izgubila v ponedeljek od pol 7 do tričetrt na 7. zvečer na c. Arielle Rea od salona Fon do KoJizeJa z manjšo vsoto denarja. Ker Je drag spomin, lepo prosim najditelja, da jo vrne v ogl. odd. Jutra. 1742-28 Izgubila sem dežnik rudeč z belimi pikami po Prešernovi ul.do Woifove ul. Najditelja se naproša, da ga odda proti nagradi v upravi Jutra. 1756-28 Stroji Pisalni stroj » dobrem stamu alt v neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuie in plača naivižje cene Everest, Prešernova 44. 211-N-J 29 Grafelia stroje za avtomatično pisanje naslovov dobavlja »Mercedes« v Frančiškanski 10, dvorišče. Zahtevajte ponudbe ali obisk. 1461-29 Šivalni stroj češke znamke, nov, pogrezijiv. prodam. Dolenjska c. 50-1. 1751-29 Ženski šivalni stroj dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žensk: šivalni«. 1766 29 Sobo iščem, kjer bi si lahko kaj skuhala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za tako}«. 1724-23a Clasbila Klavir dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Klavir«, 1779-26 Klav. harmoniko na 80 basov, prodam. Seme Joža, Gosposka 5 (trgovina). 1775-26 Filatelija Razno Informacije vseh vrst, razne usluge, razmnoževanja, prevode, prošnje in vloge v italijanščini izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgov6lte in tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13 7-170-M-T7 najbolje prodaš te, kupite konca brez otrok. Mirna ali zamenjate pri »Pro- in točna stranka. Naslov metu« (nasproti Kr žan- I v ogl. odd. Jutra, ske cerkve). 1729-7 | Znamke s pretiskom Ljubljanske pokrajine kupim. VidoV-1730-21a danska 24. 1749 39 Krompir za krmo se dobi pri Sever in Komp., Ariela Rea št. 5, ter ga dobe vsi oni, ki imajo prašiče in drobnico, po ceni L. 1.50 za 1 k?. Nakaznice izdaja »Prevod«, Gosposka ulica 12, oddelek za meso. Kdor še ni dvignil nakaznico. naj gre takoj pon-o. 1476-4» Šivalni stroj rabljen in otroški voziček kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 1728-7 I ZAHVALA V '-i Nalivno pero kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pero«. 1767-7 Oblatila Krznen plašč siv moskovit poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1746-13 Krznen plašč perzianer tačke črn, sa srednjo postavo, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1745-13 Najiskreneje se zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani ob težki izgubi dragega soproga, gospoda MAKOMA ROPOTARJA višjega finančnega pristava Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom, ki so mu lajšali trpljenje in častitim sestram za njihov veliki trud. Enako se zahvaljujem vsem, ki so v tako obilnem številu spremili rajnega na zadnji poti, predvsem g. inšpektorju dr. Gosetti-ju kot zastopniku Visokega ko-misariata, pomočniku finančnega direktorja g. dr. Močniku. šefu odseka g. dr. Pavliču in vsem njegovim kolegom ln prijateljem. Ljubljana, Zagreb, Celje, Tilsit, Cuneo, 3, H. 1943. PAVICA ROPOTAR UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR KONZUMNEGA DRUŠTVA VIC vp. z. * o. j. v Ljubljani sporočata vsem članom in članicam, da je nenadoma preminula naša članica in zvesta sodelavka, BELIČ MALČKA trgovska sotrndnica Pogreb se Je vršil v torek, dne 2. februarja 1943, Pokojnico bomo ohranili v častnem spominu! Ljubljana, dne 2. februarja 1943. UPRAVNI IN NADZORNI ODBOR mss - ... .<■,, i- •: P. G. IVodeheose: JETNI SAM HumorIsllfen tmhmi Gospod Braddock ni bil nič kaj zadovoljen s tem, da je smuknil proti vratom. Srce se mu je krčilo, ko je videl svojega ujetnika odhajajočega, kakor da je bil na nedolžnem prijateljskem obisku. A izprevidel je, da ni več pomoči. Sam se je bil ta čas naslonil na okno in nagnil v temo. »Zdaj moram na nekaj besed h Kayi,« je rekel, ko se je vzravnal. »Jaz pa v mesto,« je odvrnil gospod Braddock. »Bogme, bojim se, da bom strašno kesan. K teti Juliji grem na večerjo.« »Slabe novice ji boš moral povedati...« »Kaj še, hudimana. Teta Julija je športnica. Takšne pustolovščine jo zmerom zanimajo.« »Koga, za vraga.« »Kaj ne govoriva o moji teti Juliji?« se je zavzel dobri »Bradder«. »Oh res, glava mi je bila polna drugih reči,« je Sam odgovoril. »Nu, pa do svidenja.« Sam je zapustil sobo, ip Willoughby ^raddock je odšel tik za njim. Opazil je bil, da prijatelju ni več do razgovora. Slišal je, kako so se zaprla hišna vrata, in sedel spodaj na stopnice, da obuje čevlje, ki jih je bil prej sezul. V tem opravilu ga je zmotil električni zvonec. Misleč, da je Sam kaj pozabil, je stekel odpirat, držeč en čevelj še v roki- V svoje začudenje je zagledal starega gospoda z dolgimi belimi brki. »Ali je gospod Shotter doma?« je vprašal novo- došlec. »Prav ta mah je odšel k sosedovim,« je Braddock odvrnil. »Pa menda niste gospod Coraelius ? Najbrže ste me pozabili... Willoughby Braddock, hudimana! Srečala sva se pri najinem prijatelju, gospodu Wrennu.« »Oh, da da, res,« je dobrodušno pritrdil gospod Cornelius. »Kako se imate, gospod Braddock?« Willoughby je bil presrečen, da mu je mogel odgovoriti. V sedanjem duševnem stanju je bil dober zaupnik vrhunec njegovih želja. »Imenitno, hvala,« je odgovoril s svojim najlju-beznivejšim nasmehom. »Lopovi si kar kljuko podajajo, lordu Tilburyu so slekli hlače... in tako dalje. Skratka, imenitno! in pa gospodinja me zapušča!« »škoda, škoda,« je z najboljšim namenom rekel gospod Cornelius. »Prav nič škoda,« se je gospod Braddock odločno uprl. »To pomeni, da bom vendar že lahko zaživel življenje, kakršno mi je všeč. Življenje pustolovščin, saj razumete. Pustolovščine imam strahovito rad.« »Potem bi se morali preseliti v Valley Fields,« mu je priporočil gospod Cornelius. »Tu se vsak čas zgodi kaj čudnega.« »Da, nemara imate prav. A stvar je ta, da potrebujem vse drugačnih pustolovščin. Po svetu hočem iti in postati človek, kakršne opisuje Kipling v svojih romanih, razumete? Pred nekaj dnevi sem v klubu govoril s takim srečnežem. Pravil mi je, da se spominja Ugande, ko ni bilo tam še nobenega belca.« »A jaz se spominjam Valley Fieldsa, ko ni hflo tn nobenega kinematografa.« »Nekoč ga je šest ur zaporedoma strahova! podivjan nosorog.« »Nekaj podobnega se je zgodilo tudi gospodu Wal-kinshawu, ki stanuje v Balmoralu, na Acacia Roadu. Zvečer, ko se je vrnil iz Londona, ga je napadel njegov lastni pes, ki ga v novi obleki ni spoznal. Moral se je zateči na streho hladnice sredi vrta.. Nu prav, zdaj pa grem, gospod Braddock. Gospodu Shotterju sem obljubil, da mu prečitam to in ono iz svoje knjige o Valley Fieldsu. Ce bi morda tudi vas veselilo poslušati...?« »Menda bi me veselilo, a nocoj se mi mudi k teti Juliji na večerjo.« »Torej drugič?« »Z največjim veseljem... Res, zastran tistega prijatelja, ki sva pravkar govorila o njem. Nekoč je malo manjkalo, da ga ni popadel morski pes...« »To ni nič hudega v primeri s tem, kar se je zgodilo v Valley Fieldsu,« je odvrnil »kampanilist« gospod Cornelius. »Lastnik trgovine na vogalu Bul-, ler Streeta in Myrtle Avenue... neki gospod Phil-limore... a saj ste morda že slišali...« »Prav nič nisem slišal,« je rekel Braddock. •Gospod Edvin Phillimore, hudimana! Družabnik tvrdke Birkett, Birkett, Birkett & sin, Pod-marsh, Podmarsji & Birkett...« »Nu?« je slovesno končal gospod Cornelius: »Tega je lansko poletje popadel morski prašiček!« XXIX GOSPOD CORNELIUS ČITA IZ SVOJE ZGODOVINE Čudno dejstvo, ki ga modrijani pogosto opažajo, je globoko prepričanje sleherne ženske na svetu, da mora biti mož, ki si je znal pridobiti njeno ljubezen, moralno in pravno odgovoren za vsako in vsakršno naključje v tem življenju. Malenkostni in nepremišljeni ljudje bi pri takih prilikah najrajši govorili o slučaju; nikakor pa ne ženske. Qc pride ženska ob pet minut čez devet na postajo, da bi se odpeljala z vlakom, ki je odšel točno oh devet minut čez pet, se lahko zanesete, da je odgovoren za to nevšečnost edino njen Henry, kakor je bil včeraj kriv, da je jelo deževati, čeprav je bila dela nov klobuk na glavo. A Kay je bila povsem drugačnega kova. Ako-ravno je sama pri sebi nemara mislila, da bi se bila dala zanikrnost pokojnega Finglassa, ki je bil pozabil shraniti svoje nedovoljene dohodke pod podom gornje sobe v vili »Mon Repos«, preprečiti, ko bi bil Sam nekoliko bolj spreten in bistre pameti, ji vendar ni ušla niti besedica očitka. Način, kako je preko plotu sprejela slabo novico iz Sa-movih ust, je v očeh mladega človeka potrdil ve« sijaj njenih osebnih lastnosti. Ne le, da ga ni oSte-vala, ampak našla je celo nekaj primernih besed, da bi ublažila nesrečo. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani