8000032 _ Osrednja knjižnica Muzejski trg 1 a 3000 Celje BENCINSKI SERVIS NAROČILA KURILNEGA OLJA »i- ■■.■■Aižiiil mm - ^\ V j ? »St m I i i a \J W SI I 1 1 U^AA' l/LMl Naročnik: Sašo Jeraj s. p.. Savinjska cesta 24, 3330 Mozrje Železnina Gornji: Grad tel.: 8390-44-20 in mob.: 031/650-403 Zadruga mozirje www.zkz-mozirje.com Od 6. do 31. marca 2009 zagotovljene nizke cene! PLOŠČICE 30x60 polirane 2,50 EUR/m2 25x40 kopalniške Kapri ,50 EUR/m2 25x40 kopalniške Arena P S EUR/m2 j UMIVALNIKI Fayans Širina 37, 45, 55, 60 cm 30 do 29,00 EUR/kom KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče BATERIJE Fert 1 mešalne - kuhinjske - kopalniške - i KOPALNIŠKI BLOK S Širina: 66,5 cm DODATNA OPREMA ZA KOPALNICE od 34,00 do 75,00 EUR/kom preproge, obešala... IMER88+. I k vo merilo. . SiPlEI Certificirano z pasivne hiše! Uw vrednost 0,8 W/m2K (((•0801027) www. si mens i rčna, pasivna okna! FM» Savinjska c. 24 mozirje TRGOVINA Z RAČUNALNIŠKO □PREMO od 9. do 11. Najugodnejša cena monitorja v Sloveniji. Samo na Ljubnem ob Savinji vFlO! CENA: 109 € Redna cena:141 € Lastnosti monitorja " • - HANNS-G 191HQ: Tel.: 03 584 1 9 70 -diagonala 19", - RGB in DVI izhod, -vgrajeni zvočniki, - osveževanje 5 ms, - kontrast 3000:1, - 3 leta garancije KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Pakirano po 1, 3, 5 ,10 in 25 kg! VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-sale.skacloIina.si Kupiš dtvairdTjmis.tr.i! Jabolka so pakirana po 3,7 in 15 kg, dobite jih na Sadjastvu Turn od 12h-l6h, ter v KT Šmartno ob Paki,|[rgovsko poslovnem centru Šoštanj in Velenje. ^ Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 669 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 NOVO! NOVO! V trgovsko poslovnem centru Šoštanj odpiramo servis motornih žag in vrtnih kosilnic!!! Pri nakupu le-teh vam na vašo željo UGODNE CENE, VELIKA IZBIRA! Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne. OSREDNJA KNJIŽNICA Tretja stran J ££UE » Stekleni strop Cvetličarji se že veselijojutrišnjega dne, saj se bo njihov promet glede na dejstvo, da je v nedeljo dan žena, v primerjavi z običajnim bistveno povečal. Običajno vtem času pridejo na površje tudi pereča vprašanja o položaju žensk v družbi, njihovi izobrazbi, enakopravnosti in diskriminaciji. Po nekaj let starih statističnih podatkih, ki pa se najverjetneje niso bistveno spremenili, je ženska v Sloveniji v povprečju 3,3 leta starejša od moškega, je pogosto samohranilka in večkrat kot moški živi pod pragom revščine. Ima za približno 80 evrov nižjo plačo od moškega, je bolj pogosto brezposelna in redkeje ustanovi novo podjetje. Čeprav imajo boljšo izobrazbo, je v državah EU zaposlenih manj žensk kot moških, ženske pa imajo tudi nižje plače kot moški. Podobno velja tudi za Slovenijo, čeprav so pri nas rezultati nekoliko boljši. V Sloveniji je bilo leta 2005 zaposlenih 9,1 odstotka več moških kot žensk (EU 15 odstotkov), razlika v povprečnem zaslužku za enako delo pa je v Sloveniji znašala 8 odstotkov (EU 15 odstotkov). Pri Uradu za enake možnosti v Sloveniji deluje zagovornica enakih možnosti žensk in moških, « ki obravnava primere domnevnih kršitev prepovedi diskriminacije zaradi različnih osebnih okoliščin in izdaja mnenja. Poročila zagovornice za leto 2008 še ni, iz poročila za leto 2007 pa je mogoče razbrati, daje obravnavala 47 primerov, od katerih jih je bilo največ povezanih z domnevno diskriminacijo zaradi spola, največkrat na področju delovnih razmerij in zaposlovanja. Z vidika problematike nadlegovanja na delovnem mestu pomeni pozitivno spremembo predlani sprejeta novela zakona o delovnih razmerjih, ki med prepovedana dejanja vključuje tudi trpinčenje oziroma mobbing. Zakonske podlage, da bi ženske končno dočakale bolj enakopravno obravnavo, torej obstajajo, vprašanje pa je, če je to dovolj, da se bo zgodilo tudi v praksi. Različne ankete in raziskave namreč ugotavljajo, da ženske pri napredovanju pogosto naletijo na »stekleni strop« oziroma nevidno oviro, ki jim onemogoča, da bi v celoti izkoristile svoje potenciale. In dokler bodo na volitvah same raje volile moške kot ženske, tako dolgo bodo tam, kjer so. IZ VSEBINE: 10 Varčevanje funkcionarjev: Tudi županom bodo znižali plače.....5 Gornji Grad: Sodobni turistični center Repene - kako in kdaj?............ 5 Odbor za razvoj SAŠA regije: Prometni minister daje prednost sedanji umestitvi hitre ceste.......6 Rečica ob Savinji: Občinska uprava v nesprejemljivih razmerah............6 A. M. Miklavc d.o.o.: Odprli novo enoto tehničnih pregledov.7 Skupina Gorenje Velenje: Za polovico manjši dobiček v letu 2008.8 Mizarstvo Kovač Ljubija: Škarje se vse bolj zapirajo......... 9 Smučarski skoki na Ljubnem: Slavje slovenskih orlov.............18 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 10,6. marec 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. KAKŠEN JE POLOŽAJ ŽENSKE V DANAŠNJI DRUŽBI? Še marsikdaj neenakopravne Star pregovor pravi, da ženska podpira tri vogale pri hiši, hkrati pa je bil njen položaj dolga stoletja in je v nekaterih kulturah in državah še zdaj precej podoben suženjskemu. V zahodni civilizaciji so si ženske priborile številne pravice, nikakor pa ne povsem enakopravne obravnave. Spomnimo, da je bila potrebna uvedba tako imenovanih ženskih kvot, da bi te našle prostor tudi v politiki. Sodobna ženska se čestokrat posveča poklicni karieri, tudi na račun družine. Vendar je v kriznih časih, kakršnim smo priča, ženska bolj na udaru kot moški. O tem pričajo tudi statistike Zavoda RS za zaposlovanje, saj je pri odpuščanju delež žensk višji. Prav tako je v številu tistih, ki dobivajo minimalne plače, največ žensk. Pri tem v Sloveniji prednjači tekstilna industrija, ki je prisotna tudi v naši dolini. Ne gre pozabiti niti na prodajalke, natakarice, delavke za trakom in druge, v Zgornji Savinjski dolini pa so številne tudi kmečke ženske, ki so zaradi narave svojega dela specifična skupina. ŽENSKE IMAJO SVOJ PRAZNIK 8. marec - mednarodni dan žena je dan, ko se spomnimo ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Pobudo za tak praznik je dala nemška socialistka Clara Zetkin, prvič pa so dan žena - takrat še na 19. marec - praznovali leta 1911. Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917. Tudi v Sloveniji so se ženske borile za enakopravnost. Že leta 1897 je začel izhajati prvi ženski časopis Slovenka. Tudi šolanjeje bilo za ženske nedostopno, tako je prva Slovenka Marija Urbas doktorirala na graški univerzi leta 1906. Šele po osvoboditvi leta 1945je bila uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1989 pa je začel delovati prvi telefon za pomoč ženskam in otrokom - žrtvam nasilja. KMEČKA ŽENA-VEZ MED ZEMLJO IN ŽIVLJENJEM »Današnja kmetica je tista trdna vez, ki naš narod še vedno prizemljuje, da se popolnoma ne izgubi v vrtincih sedanjega časa. Je zdrava vsvojih koreninah inje pribežališče in pristan za člane svoje družine. Je trdna opora v viharjih življenja.« tečaj, članice pa se same odločajo za temo. Številni so kuharski in pekarski tečaji, pa tudi o negi bolnikov, o osebni rasti, o ročnih spretnostih ... Kmečke žene se teh tečajev rade udeležujejo. Najstarejša udeleženka ima že več kot 80 let. »Ne bom se lotila kuhati po novem, pomembno je, da se družimo,« je menda rekla. V društvu je poskrbljeno tudi za druženje. Vsako leto pripravijo strok- Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline združuje preko 500 članic z območja celotne doline (foto: Marija Lebar) Tako je na poetičen način opisal kmečko žensko prof. dr. Christian Gostečnik na nedavnem predavanju v Mozirju. Predavanje je za svoje članice organiziralo Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline, predavatelj pa je dobro vedel, o čem govori, saj sam izhaja s kmetije inje domačin - Šmi-helčan. »Kmečka žena nima veliko hobijev, prostega časa, še posebej, ko postane mati. Njen delavnik diktira kmetija,« je med drugim dejal predavatelj. IZOBRAŽEVANJE NA PRVEM MESTU Društvo kmetic Zgornje Savinjske doline deluje že več desetletij. Združuje preko 500 članic z območja celotne doline. Že vrsto let za svoje članice organizirajo, zlasti v zimskem času, koje nekoliko manj dela, različna izobraževanja. V vsakem krajevnem aktivu je en brezplačen (foto: Marija Lebar) prostega časa, še posebej pozimi, za obisk in kavico pri prijateljici.« ovno ekskurzijo, pa tudi ogled kakšne kulturne prireditve. TEŽAVEN POLOŽAJ DELAVKE Pogovarjali smo se s predsednikom sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Jožetom Turklom, ki je hkrati predsednik sindikalnega odbora v Elkroju. »Položaj delavk v naši branži je že ves čas težaven, materialna in socialna varnost delavk pa je izrazito nazadovala v tem kriznem času. V Elkroju so bili prejšnji teden doma, ker ni dovolj naročil. Tudi napovedi niso nič kaj rožnate, zato v kratkem pripravljamo sestanek izvršnega odbora sindikata. V družbi se še niso odločili za skrajšan delovni čas. Če govorimo o plačah, dobijo delavke v povprečju od 620 do 700 evrov bruto plače. Lani so dobile tudi regres za letni dopust, vendar v bonih, s čimer se sindikat ni strinjal in smo sprožili kolektivni spor.« Naš sogovornik je dodal, da strah pred izgubo službe, ki ga čutijo delavke, in negotovost v zvezi s prihodnostjo položaj delavke le še poslabšujeta in povečujeta odvisnost od delodajalca. Marija Lebar Anica Strojanšek, predsednica Društva kmetic Zgornje Savinjske doline: »Urnik kmetice se ponavlja iz dneva v dan. Vezan je na živali na kmetiji in na družino. Delo so nekoliko olajšali različni gospodinjski in kmetijski stroji. Vendar je treba vedeti, da so na 70 odstotkih kmetijskih površin naše doline omejeni dejavniki pridelave. Še vedno je veliko ročnega dela. Tudi zaradi tega so na kmetijah težave z nasledniki. Tako ostajajo kmečki fantje brez žena, hudo pa je tudi, če umre gospodar in vdova ostane na kmetiji sama. Kljub temu lahko trdim, da se je položaj kmečke žene izboljšal, k čemur pripomore tudi boljša izobrazba. Tudi na kmetiji se kdaj najde urica za dobro knjigo ali film, ali pa morda Marija Lebar VARČEVANJE FUNKCIONARJEV Tudi županom bodo znižane plaže Da vlada varčuje tam, kjer pravzaprav ni kaj dosti vzeti, menijo tudi številni župani, ki naj bi se jim na podlagi predloga zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjem za leto dni znižale plače za en plačni razred. S plačami županov in podžupanov, ki jih je v Sloveniji 228, bi država v letu dni privarčevala okoli 312 tisoč evrov. Kot preostali vjavnem sektorju, so si tudi župani že več kot desetletje prizadevali za dvig plač, kije sedaj prišel v povsem nepravem času, da ne bi bil močno kritiziran. Zato kljub neodobravanju, ki ga izražajo številni funkcionarji, predvideno znižanje plač funkcionarjev izvršne, zakonodajne in sodne veje oblasti, o katerem je državni zbor odločal na rednem februarskem zasedanju, ne uide. Župan občine Solčava Alojz Lipnik je na takšno znižanje pripravljen, sploh če bo pozitivno vplivalo na varčevanje: »Za nastalo situacijo, ki je zajela ves svet, nismo krivi v Slov- eniji, pa jo vseeno občutimo. Potrebni so ukrepi, ki nam bodo pomagali iz krize. Najprej je na potezi politika na najvišjem, državnem nivoju. Ta mora modro presoditi, kje varčevati, da bodo učinki največji, in s kakšnimi ukrepi spodbujati razvoj, da ne bomo v depresivni družbeni klimi, ki seje ob krizi ustvarila, obstali na mestu. Na teh »državnih« osnovah smo na potezi lokalne skupnosti. Če bi znižanje plač županom bistveno prispevalo k pozitivnim učinkom, sem na to pripravljen.« Seveda pa, tako kot veliko preostalih, tudi Lipnik meni, da bi se dalo še dodatno privarčevati: »Osebno Župan Alojz Lipnik: »Osebno menim, da bi bilo možno veliko privarčevati pri javnih naročilih.« (foto: ML) menim, da bi bilo možno veliko privarčevati prijavnih naročilih. V naši lokalni skupnosti razpolagamo z nizkim proračunom, zato je razvoj mogoč le z izjemno racionalno porabo javnega denarja in vlaganjem v projekte, ki so s strani evropskih in državnih skladov sofinancirani v velikem odstotku. Župan mora biti za razvoj osebno motiviran, se izpostavljati in veliko svojega časa, tudi izven uradnega, delovnega, posvetiti javnemu interesu. Zaradi plače se ne splača biti župan.« Z vladnim predlogom zakona o začasnem znižanju plačfunkcionar-jev naj bi država 1.690 funkcionarjem znižala plače za štiri odstotke. Predvideno je, da bi znižanje veljalo od 1. aprila letos do 1. aprila prihodnje leto, prihranki v enem letu začasne veljave tega interventnega zakona pa bi znašali okoli 2,5 milijona evrov. Tatiana Golob GORNJI GRAD Sodobni turistični center Repene - kako in kdaj? Svetniki občine Gornji Grad so se na nedavni seji strinjali, daje na njihovem območju na področju turizma še vedno premalo narejenega. Zato so pozdravili pobudo lastnikov območja Repena, da naj bi v prihodnjih nekaj letih zrasel sodobni turistični center, vendar so želeli vedeti podrobnosti o namembnosti in kakšnim ciljnim skupinam bo center namenjen ter kakšne bodo njegove zmogljivosti. Po mnenju predstavnika lastnika novogoriškega podjetja Projekt, Igorja Zadravca je območje okrog kmetije Repenšek potrebno dodat- GORENJE Uroš Marolt na čelu Notranje Na mestu direktorja Gorenjeve Notranje opreme je od konca januarja Mozirjan Uroš Marolt. Kljub težavnim razmeram v pohištveni industriji, je prepričan, daje tak izziv mogoče obrniti v pozitivno smer. V poslovanju Notranje opreme, še zlasti v prodaji so po njegovem še možnosti za izboljšave. Glede odpuščanja bodo v Notranji opremi ravnali v skladu z ukrepi, ki so sprejeti za celotno Skupino Gorenje. To velja tudi za ostale ukrepe, ki so bili sprejeti za blaženje sedanje gospodarske krize. Marija Lebar opreme (foto: arhiv Gorenja) no urediti in mu tudi spremeniti namembnost ter tako omogočiti gradnjo spremljajočih objektov. Posledično bodo odgovori možni šele v prihodnjih letih, saj se je, tako Zadravec, zataknilo že pri sprejemanju občinskih prostorskih aktov. V projektu so namreč podali pobude, za katere so želeli deset hek-tarov zazidalnih površin, a je izdelovalec prostorskega načrta na tem območju predvidel le tri in pol hektare. To je za center, ki bi moral preživeti z lastno dejavnostjo, premalo. Zadravec je prepričan, daje potrebno pripraviti tak projekt, ki se bo sam živel in v njem nuditi številne spalne kapacitete. Ob tem se je svetnikom porajalo vprašanje, kako bo na tovrstno dejavnost vplivalo intenzivno kmetijstvo, ki ima številne pomanjkljivosti, in kakšne naj bi bile obveznosti občine predvsem pri infrastrukturi. V Gornjem Gradu se zavedajo, da bi bili ob večji fluktuaciji ljudi preobremenjeni kanalizacija in vodovod ter seveda cestna infrastruktura. Žal od predstavnika lastnika niso dobili odgovora, temveč le namig, da, v kolikor ne bodo mogli izpeljati svojih načrtov, bodo Repene prodali najboljšemu ponudniku. Marija Sukalo OBČINA GORNJI GRAD Probcmka poslala ponudbo Na zadnji seji so gornjegrajski svetniki obravnavali aktivnosti občine pri porošlvu Podjetju za proizvodnjo toplotne energije Engo, kjerje odvetnik Andrej Turk poudaril, da bo občina počakala na ponudbo Probanke za odplačilo tega poroštva. To je po besedah župana Stanka Ogradijo občina dobila dan po seji, a nam in- formacije o njeni višini žal ni želel zaupati. Poudaril je le, da bo občina v sodelovanju s pravno službo organizirala sestanek pri pristojnih službah na finančnem ministrstvu, kjer se bodo poskušali dogovoriti o vseh možnih variantah, kako izpeljati nadaljnji postopek za poravnavo. Marija Sukalo ODBOR ZA RAZVOJ SAŠA REGIJE 0 HITRI CESTI Prometni minister daje prednost sedanji umestitvi V sodelovanju z Odborom za razvoj SAŠA regije je Mestna občina Velenje v sredo, 25. februarja organizirala srečanje na temo predstavitve postopkov izvedbe trase hitre ceste. Poleg gospodarstvenikov, občinskih svetnikov, predstavnikov civilne iniciative in poslancev ter ostale javnosti se je srečanja udeležil tudi minister za promet dr. Patrick Vlačič Kot je uvodoma povedal velenjski župan Srečko Meh, je bilo srečanje namenjeno temu, da predstavniki ministrstev in DARSA predstavijo postopke izvedbe trase F2 hitre ceste. Poudaril je, da ni mišljeno kot izmenjava mnenj ne ZA in ne PROTI, čeprav so na srečanje povabili tudi predstavnike civilnih iniciativ in politikov širšega celjskega okolja, ki so v zadnjem času organizirali več dogodkov, da bi izrazili svoje nestrinjanje s traso. Predsednik Odbora za razvoja SAŠE dr. Milan Medvedje poudaril, daje bil odbor oblikovan ravno zaradi podpore hitri cesti. Tako je odbor ves čas sodeloval tudi z obema min-istrstvoma - pripravljavcema. Mnenje odbora je v resnici poenoteno mnenje vseh subjektov Zgornje Savinjske in Šaleške doline. »Varian- ta priključka v Arji vasi bi za našo regijo pomenila večletni infarkt,« je ena izmed misli dr. Medveda. »Ne zdi se mi prav, da bi o trasi govorili tisti, ki imajo avtocesto oziroma priključke nanjo tako rekoč na svojem dvorišču,«je dejal poslanec Jakob Presečnik. Poudaril je, da 3. razvojna os ni namenjena čim hitrejšemu tranzitu, temveč naj po- spešuje razvoj v zapostavljenih regijah in jih povezuje z avtocesto. Oglasila sta se celjska poslanka Andreja Rihter in župan občine Braslovče Marko Balant, pa tudi predstavniki civilne iniciative iz spodnje Savinjske doline, ki so se ponovno izrekli za varianto Arja vas. Mnenje Korošcev je predstavil slovenjegraški župan Matjaž Zanožkar. Na njihovem območju nasprotovanj trasi ni, zato je pozval prisotne predstavnike ministrstev, da začnejo postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja. V imenu prisotnih zgornjesavinjski županov seje oglasil Ivan Suhover-šnik. Poudaril je, da pri umestitvi trase ne gre pozabiti na našo dolino, ki tudi zaradi odmaknjenosti od sodobnih cest tako zelo zaostaja za gospodarskim povprečjem Slovenije. Prometni minister dr. Patrick Vlačič je bil ob zaključku srečanja mnenja, da mora cestna infrastruk- tura povezati tista območja, ki nimajo dostopa do avtocestnega križa. SAŠA regija z Velenjem je tako po številu prebivalcev kot po gospodarstvu gotovo eno tistih območij, kjer je prometne težave treba reševati prednostno. »Enotnega mnenja o poteku trase ni mogoče doseči,« je bil prepričan minister. Veseli pa ga, daje mnenje vseh zainteresiranih v SAŠA regiji ter na Koroškem enotno, kar kaže na to, da je bil sprejet vladni sklep o trasi F2 dober. Meni, da so argumenti za traso F2 prepričljivejši od tistih proti, zato si bo prizadeval za čim hitrejšo izvedbo postopkov, ki bodo pripeljali do začetka gradnje. Marija Lebar Minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik je poslal pisno opravičilo zaradi odsotnosti in svojo izjavo. »Moje stališče je vseskozi jasno in nespremenjeno. Čimprejšnja gradnja hitre ceste Šentrupert-Velenje je nujna. Gradnja tretje razvojne osi se mora pričeti prav s tem odsekom, saj je ta povezava največje ozko grlo na celotni trasi te osi,« je med drugim zapisal. »Stroka je vseskozi opozarjala, daje na omenjenem odseku pomemben lastnik večjega dela zemljišč Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je v državni lasti, zato bi bila gradnja najhitrejša in z najmanj zapleti. Kot minister za gospodarstvo si bom prizadeval, da se trasa Šentrupert-Velenje in seveda naprej proti Koroški čimprej ustrezno umesti v prostor in da se gradnja tega odseka čimprej začne. Takšno umestitev namreč podpira tudi stroka,« je še zapisano v izjavi. Marija Lebar Vladni strokovnjaki so predstavili postopke izvedbe trase hitre ceste (foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Občinska uprava v nesprejemljivih razmerah Na zadnji seji rečiškega občinskega sveta je med drugim župan Vinko Jeraj prisotne seznanil o izidu razpisa za širitev občinskih poslovnih prostorov. V ta namen so v letošnjem proračunu namenili 40.000 evrov, kar pa ne bo zadoščalo. K oddaji ponudb za potrebna dela so povabili vsaj tri ponudnike, prispele ponudbe pa so presegle omenjeni znesek in celo dovoljeno mejo /--"'N 6 v J 80.000 evrov, za kar je treba objaviti javni razpis. Zato ni bil izbran noben ponudnik, na občini pa bodo z zbiranjem ponudb za posamezne vrste del poskušali doseči primernejšo ceno. Svetniki so bili enotnega mnenja daje širitev prostorov za občino nujna. Gre za nadzidavo obstoječe stavbe v izmeri 180 m2. Občina nima sejne sobe, prostori pa so pretesni. »Poleg vsega drugega seje v dveh letih delovanja nabralo veliko arhivskega gradiva, ki ga ni kam hraniti,« je med drugim dejal župan Jeraj. Direktorica občinske uprave Majda Potočnik je pojasnila, da sedaj računovodkinja sedi na hodniku, v edini pisarni, ki poleg županove obstaja, sta svetovalec in direktorica občinske uprave. Ob ponedeljkih posluje v tem prostoru še urad za urejanje prostora in si mora eden od zaposlenih poiskati prostor drugje oziroma vzeti dopust. Ob četrtkih v tej pisarni deluje tudi krajevni urad. Svetniki so se strinjali o nujnosti širitve in naložili občinski upravi, da stroške izvedbe del kolikor mogoče zniža. O ponovnih predlogih za izvedbo širitve se bodo seznanili na naslednji seji. Že zdaj pa so menili, da naj se opravijo groba dela in usposobi sejna soba ter vsaj ena pisarna že letos. Marija Lebar PODJETNA DRUŽINA PODJETJA A.M. MIKLAVC IZ NIZKE PREMAGUJE RECESIJO Odprli novo enoto tehničnih pregledov v Črnovi pri Velenju Prejšnjo soboto so v Črnovi čloni družine in kolektiva A.M. Miklavc d.o.o. iz Nizke predali v uporabo nov objekt tehničnih pregledov. Slavnostno odprtje sta opravila generalni direktor Direktorata za upravne notranje zadeve notranjega ministrstva mag. Bojan Tmovšek in direktor podjetja A.M. Miklavc Toni Miklavc. »Idejo o izgradnji še ene enote tehničnih pregledov v kraju Črnova pri Velenju smo dobili na osnovi večletnih izkušenj našega podjetja v Nizki ter ob izraženem zadovoljstvu naših strank, občanov z območja celotne SAŠA regije in širše. Trdo delo celotnega kolektiva podjetja, nenehno iskanje novih in racionalnih rešitev, prizadevanje in izvajanje kakovostnih storitev, so nam omogočili, da smo del sredstev vlagali v nove projekte. Najpomembnejši v tem času je prav izgradnja nove enote v Velenju,«je ob otvoritvi dejal Toni Miklavc. Kot je povedal v nadaljevanju, je to praktični primer povezovanje gospodarstva v SAŠA regiji in iskanje tržne niše, ki bo zagotavljala dovolj dela ter zaslužka za zaposlene in vsaj še za pet do devet na novo zaposlenih vtej enoti. »To zagotavlja število vozil v Šaleški dolini, povpraševanje naših strank, ki so se vozili na tehnične preglede iz Velenja in okolice v Nizko ter izvajanje posebnih strokovnih pregledov, ugotavljanje skladnosti vozil (homologacija), kjer smo edini s tovrstno dejavnostjo na tem predelu Štajerske.« V lanskem letu so samo na območju poslovne enote Nizka izvedli 8.000 tehničnih pregledov, število registracij pa kar 12.000. Pomemben delež prihodka predstavljajo tudi homologacije, v lanskem letu skoraj okroglo 3.000. Na novi lokaciji že v letošnjem letu pričakujejo med pet in osem tisoč tehničnih pregledov ter večje število ostalih storitev. Ob otvoritvi sta spregovorila mag. Bojan Trnovšek in podžupan Mestne občine Velenje Miha Letonje. Oba sta menila, da je vtem času odrekanj in izgube delovnih mest pridobitev podjetja A.M. Miklavc več kot dober gospodarski podvig, hkrati pa da to pomeni veliko uslugo občanom Šaleške doline, saj bodo na enem mestu (poleg novega benzinskega servisa 24/7 En plus), lahko hitro in kakovostno opravili prepotrebne usluge pooblaščene tehnične službe. Toni Miklavc je med drugim izrazil svoje in želje kolektiva: »Nudili bomo kakovostne usluge, ki bodo garancija za skupno zadovoljstvo, varnost in tehnično brezhibnost vozil.« Ob svečani priložnosti so zaigrali člani pihalnega kvarteta Tomaža Podlesnika iz Zgornje Savinjske doline, zapeli so pevci kvinteta Francija Žerdonerja s prijatelji, svoje zloščene avtomobile pa so na ogled postavili člani društva Zgornjesav-injski starodobniki. Jože Miklavc Toni Miklavc (četrti od desne), mag. Bojan Trnovšek in člani ZŠAM so slovesno prerezali trak ob vstopu v zgradbo tehničnih pregledov v Črnovi pri Velenju (foto: Jože Miklavc) OBČINSKI SVET NAZARJE Občani lahko vprašajo nadzorni odbor Na nedavni seji je nazorske svetnike predsednica nadzornega odbora Majda Podkrižnik seznanila s poročilom o delu v minulem letu. Po hitrem postopku so sprejeli spremembo proračuna za leto 2009, nekoliko pa se je zataknilo pri osnutku odloka o proračunu za leto 2010. Nadzorni odbor je imel štiri redne in eno korespondenčno sejo, pregled zaključnega računa občine Nazarje za leto 2007 in šest nadzorov porabe proračunskih sredstev. Sodelovali so na sejah občinskega sveta, predsednica pa se je v Ljubljani udeležila seminarja o delovanju občinskih nadzornih odborov. Kot je povedala Podkrižnikova, sije nadzorni odbor zadal načrt aktivnosti in ga tudi realiziral. Delo dosedanjih nadzornih odborov, ki so večinoma sodelovali na sejah sveta in nadzirali pro- račun, so sedaj nadgradili. Tako so pregledali namenskost porabe sredstev občinskega proračuna neposredno pri porabnikih. V minulem letu so opravili karšesttakih pregledov, vendar bistvenih pomanjkljivosti niso zaznali. Končna poročila o vseh šestih opravljenih pregledih v krajevnih skupnostih, nekaterih društvih in Javnem podjetju Dom Nazarje je odbor predstavil svetnikom. Odbor seje pri pregledih ravnal po priporočilih Računskega sodišča, ki tudi nadzira delo občinskih nadzornih odborov. Poročila nadzornega odbora bodo objavljena na spletni strani občine Nazarje. Vsak občan, ki ga v zvezi s porabo proračunskih sredstev kaj zanima, se lahko obrne tudi neposredno na nadzorni odbor. Pri sprejemanju osnutka proračuna za leto 2010 so se svetniki pomudili predvsem pri postavki Nakup opreme za prostovoljna gasilska drušlva v višini 20.000 evrov, kjerje predlagatelj predvidel tudi del sredstev za nakup gasilskega avta za PGD Šmartno ob Dreti. Temu je nasprotoval svetnik Boštjan Cigale, kije opozoril, da mora lokalna skupnost prednostno zagotoviti minimalno gasilsko opremo, ki jo zahteva kategorizacija društev, šele nato je možno financirati nakupe, ki so nad temi zahtevami. Svetniki so menili, da naj se o tem pogovorijo gasilci na občinskem poveljslvu. Župan Ivan Pur-nat bo pregledal spisek vozil, s katerimi društva razpolagajo, koliko so stara in v kakšnem stanju so. Osnutek odloka proračuna za prihodnje leto so nato sprejeli enoglasno. Marija Lebar SKUPINA GORENJE VELENJE Za polovico manjši dobiček v letu 2008 V Gorenju so predstavili prve rezultate za lansko poslovno leto. Ustvarili so 10,2 milijona evrov čistega dobička, to je polovico manj kot v povprečju zadnjih petih let. Od lanskega januarja je iz podjetja odšlo okoli 300 delavcev, že novembra pa so prešli na skrajšan delovni čas. Prodaja je drastično upadla tako v skandinavskih državah, kot v vzhodni Evropi. Zlasti je na to vplivala devalvacija v Ukrajini, kjer seje prodaja znižala kar za 90 odstotkov. Na Hrvaškem pa se pri prodaji pozna trenutna neugodna politična klima. Zato so v Gorenju zavzeli ukrepe za prodajo, kjer intenzivirajo osebno komunikacijo s poslovnimi partnerji, iščejo pa tudi nova tržišča. Hkrati so pričeli s svežnjem ukrepov racionalizacije na vseh področjih. Med drugim računajo na 5 do 6 milijonov evrov materialnih prihrankov, pri izmetu pa na nadaljnjih 5 milijonov. Svetla točka v poslovanju so nižje svetovne cene surovin in repromaterialov. »Menimo, da se omenjeni ukrepi v letošnjem prvem četrtletju še ne bodo bistveno odrazili,« je dejal predsednik uprave mag. Franjo Bobinac. Obseg investicij so skoraj prepolovili, veliko truda vlagajo v zagotavljanje finančnih tokov. Od države pričakujejo, da bo pomagala pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev, povišanje limitov za zavarovanje pri SID banki, razbremenitev dajatev na plače. Menijo, da brez sprememb na trgu dela ne bo šlo. Na tem področju je vsekakor potrebna večja fleksibilnost. Kotje dejal Bobinac, treba bo spremeniti tudi delovnopravno zakonodajo, kjer so mladi v neenakopravnem položaju s starejšimi delavci. Na 36-urni delovni čas so v Gorenju prešli že s 1. novembrom lanskega leta. Hkrati so znižali maso plač za 10 odstotkov. »Kljub takemu znižanju je na minimalnih plačah samo 140 delavcev,« je povedal Drago Bahun. Na Zavod RS za zaposlovanje so že vložili zahtevo po subvencijah za skrajšan delovni čas. Zagotavljajo, da bodo ta sredstva, takoj ko jih dobijo, preusmerili »v žepe delavcev«. Uprava seje odpovedala nagradam za leto 2008, za 10 odstotkov pa so si tudi znižali plače. Od lanskega do letošnjega januarja je iz Gorenja odšlo okoli 300 ljudi. Odpuščanj zaenkrat ne načrtujejo. S tako imenovanimi »mehkimi metodami«, kot so sporazumne odpravnine in čakanje na upokojitev na Zavodu za zaposlovanje, računajo, da bo število zaposlenih v letošnjem letu padlo še za nadaljnjih 400 do 500 ljudi. Marija Lebar Letos bo iz Gorenja odšlo še 400 do 500 ljudi, so povedali na novinarski konferenci (foto: Marija Lebar) GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Z ureditvijo statusu gasilca do bonitet Gasilci prostovoljci opravljajo delo brez plačila, njihovo prostovoljno delo pogosto sovpada s službenimi obveznostmi, marsikdaj je »na čakanju« družina, prostovoljni gasilec je v primeru neustrezne intervencije ob požaru ali nesreči kazensko odgovoren. Prostovoljni gasilec marsikdaj celo plača iz svojega žepa, da se lahko izobražuje. Zato, menijo v Gasilski zvezi Slovenije (GZS) in takšnega prepričanja je tudi Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline (GZZSD), je skrajni čas, da se prostovoljnim gasilcem operativcem uredi status. Že pri sprejemanju davčne zakonodaje je Gasilska zveza Slovenije skupaj z obrambnim ministrstvom in Upravo RS za zaščito in reševanje pripravila amandmaje, ki bi gasilcu omogočali uveljavljanje določenih olajšav pri davčni napovedi, delodajalca pa so želeli stimulirati z davčnimi olajšavami v primeru, ko zaposli gasilca in mu omogoči opravljanje javne gasilske službe med delovnim časom. Žal predlogi na državni ravni niso bili sprejeti. Gasilska zveza Slovenije je zato tokrat imenovala komisijo, katere glavna naloga je ureditev statusa gasilca. Komisijo vodi regijski poveljnik iz Celja, ki je hkrati tudi podpredsednik GZS, Janko Turnšek, v komisiji je tudi predsednik GZS Anton Koren. Gasilska zveza, ki si že dolgo prizadeva urediti status gasilcev, seje tokrat s svojimi predlogi obrnila na najvišje državne institucije, pravzaprav na sam državni zbor. Kotje povedal predsednik GZZSD Janko Žuntar, je pri tem veliko pomagal poslanec Jakob Presečnik: »Dogovorjeno je, da GZS do konca marca pripravi svoje predloge glede ureditve statusa gasilca, nato pa naj bi konec marca ali v začetku aprila državni zbor na sejo uvrstil posebno točko, ki bo obravnavala status gasilca.« Kot pravi Žuntar, želijo GZS in vse njene članice doseči, da gasilec v družbi dobi mesto, ki si ga zasluži, in s tem tudi določene bonitete: »Gasilci želimo, da tudi širša družba spozna naše delo in nas začne posledično bolj ceniti. Poleg tega želimo pridobiti določene bonitete, saj, če ne bomo ljudem, ki prostovoljno žrtvujejo svoj čas za pomoč drugim, nič ponudili, ne moremo od njih nič zahtevati. Res gre za prostovoljno delo, kljub temu pa so potrebne določene ugodnosti, da bodo ljudje še naprej pripravljeni delati na prostovoljni bazi.« Med bonitetami, ki bi jih nudil status gasilca, je med drugim zagotovilo delodajalcev, da začasna odsotnost od dela ne bo ogrožala služb gasilcev. Gasilska zveza želi za gasilce s statusom pridobiti tudi do 20-odstotno boniteto pri sklepanju vseh zavarovanj. Seveda pa takšnih bonitet ne more pričakovati vseh 120 tisoč prostovoljnih gasilcev, toliko približno jih Slovenija šteje. »Kdo bo lahko pridobil status gasilca, bo potrebno natančno kategorizirati,« pravi Žuntar, »nekako računamo, da bo operativcev, ki bodo usposobljeni do te mere, da se jim prizna status gasilca, okoli 25 tisoč. To število bi moralo biti sprejemljivo tudi za državo.« Pri tem pa Žuntar opozarja, da bodo tudi gasilci sami morali še veliko delati na sebi in na svojem ugledu, da jih bo kot usposobljene operativce in reševalce priznala tudi družba. Tatiana Golob MIZARSTVO KOVAČ LJUBIJA V trenutnem gospodarskem položaju tudi v lesno predelovalni industriji čutijo težave. Nič drugače ni v podjetju Mizarstvo Kovač v Ljubiji. »Naročil je dovolj, le cene so vse bolj neugodne,« pravijo. RAZLIKE MED VHODNIMI IN IZHODNIMI CENAMI V podjetju so razen nekaj stavbnega pohištva glavnina programa lesni lepljenci, to so polproizvodi višjega kakovosti, ki se uporabljajo za stavbno mizarske izdelke, kot so okna in vrata. Lepljence večinoma izvažajo v Nemčijo, nekaj v Italijo in Avstrijo. Kot večini izvoznikov tudi njim diktira cene neusmiljeni evropski trg, na katerega so se preusmerili ob razpadu jugoslovanskega tržišča. »Naročil je količinsko dovolj, le cene prodanih izdelkov nenehno padajo. Tako sedaj nemški kupec plača za enak izdelek skoraj za tretjino manj kot pred desetimi leti,« pravi Miha Kovač, kije vodenje podjetja predal sinu Luku, ko seje sam pred dobrimi štirimi leti upokojil. »Nasprotno pa so cene lesa v enakem obdobju zrasle za 100 odstotkov, prav toliko tudi plače zaposlenih. Tako ostaja vse manj ostanka dohodka.« W Škarje se vse Na vprašanje, ali lanska enormna ponudba hlodovine surovine ni pocenila, v Mizarstvu Kovač odgovarjajo, da so lahko na tak način odkupili le manjši del lesa, saj mora biti za njihovo proizvodnjo surovina prvovrstna. V ta namen imajo pogodbo s podjetjem, ki zanje hlodovino prevzema po sortimentih na terenu. V proizvodnji jim ostaja veliko sekundarnih surovin - lesnih odpadkov, sekancev in žagovine. Vse to so nekaj časa kurili v lastni kotlovnici ali pa odlagali. Ko seje proiz- bolj zapirajo vodnja z leti večala inje bilo teh odpadkov čedalje več, so prišli na idejo, da bi pričeli delati lesne pelete. Ogledali so si nekaj podobnih predelav in se podali v investicijo. LESNI PELETI - EKOLOŠKO KURIVO Najeli so kredite in zgradili najprej potrebno proizvodno halo, v katero so namestili stroj za stiskanje lesnega odpada. Stroj so kupili v Nemčiji. »Vse ostale naprave so z majhno pomočjo razvili naši zaposleni, med njimi je kar nekaj strokovnjakov - inženirjev. Tako nas je celotna investicija veljala 800.000 evrov, medtem ko so drugod za podobne obrate porabili po več milijonov,« pove Kovač. Tehnologija je povsem dodelana in ekološko naravnana, saj lesu ni dodana nobena druga snov, ki bi se pri kurjenju peletov sproščala vzrak. Zaenkrat delajo enoizmensko, večino peletov pa prodajo dvema večjima grosistoma. V Mizarstvu Kovač so izračunali, da bi za ogrevanje z nafto v eni sezoni za individualno hišo porabili 1.700 evrov, za ogrevanje s peleti pa 700 evrov. Tudi predelava peči oziroma gorilnika ni visok strošek. Lani so proizvedli 3.000 ton peletov in bi z njimi lahko ogrevali 600 hiš za celo sezono. Proizvodnjo bi lahko še širili. Radi bi zgradili skladišče, deponijo in sušilnico. Poudarjajo pa: »Vendar ne v zdajšnjih razmerah, saj nam še odplačilo sedanjega kredita dela obilo težav in ga želimo podaljšati.« Glede pomoči države pravijo, da bi bilo bolje, ko bi delodajalce oprostila plačila prispevkov na plače ali pa roke podaljšala. Sedaj je v Mizarstvu Kovač zaposlenih 39 delavcev, o odpuščanju pa zaenkrat ne razmišljajo. Marija Lebar V Mizarstvu Kovač so lani proizvedli 3.000 ton peletov in bi z njimi lahko ogrevali 600 hiš za celo sezono (foto: Marija Lebar) OBČINA REČICA OB SAVINJI Podpisali aneks k pogodbi o izvajanju gasilske Zadnji februarski petek so predsedniki prostovoljnih gasilskih društev v rečiški občini ter predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar z županom Vinkom Jerajem podpisali aneks k pogodbi o izvajanju javne gasilske službe v občini. Dokument je podlaga za financiranje tako zveze kot omenjenih društev. Gasilci Rečice, Pobrežja in Gruš-ovelj bodo po podpisu aneksa finančna sredstva dobili nakazana po dvanajstinah, ki bodo na društva razdeljena po odstotkih. Rečičanom bo tako pripadlo 46, Pobrežju in Grušovlju pa po 27 odstotkov. Gasilci so z županom Vinkom Jerajem podpisali aneks k pogodbi o Za izvajanje nalog gasilskih izvajanju javne gasilske službe v občini (foto: Marija Šukalo) društev je občina namenila 15.600 evrov, za nabavo opreme in orodja pa jih bo iz proračuna nakazano 14.500. Letos bodo v PGD Pobrežje obnovili vozni park in sicer z novim podvozjem. Zanj je v rečiškem občinskem proračunu rezerviranih 50.000 evrov. Zgornjesavinjski gasilski zvezi podpisani aneks namenja 2.100 evrov. Tudi ta denar bodo uporabniki iz proračuna občine Rečica ob Savinji prejeli po dvanajstinah. Odbor za razpolaganje s sredstvi iz požarnega sklada občine Rečica ob Savinji požarno takso v višini 4.200 evrov oziroma v višini priliva deli med društva v občini po tretjinah. Marija Šukalo TEČAJ MEDITACIJE Z IRENO GILBERG Spretnost in sproščenost izboljšujeta kakovost Januarja in februarja je na Rečici ob Savinji in Ljubnem potekal tečaj meditacije. Vodila ga je mednarodno znana terapevtka in docentka alternativne ter komplementarne medicine Irena Gil-berg. Na njem so se udeleženci učili različnih tehnik sproščanja in jih bodo uporabljali v vsakdanjem življenju. Z meditacijo namreč pridobimo zbranost, spretnost in sproščenost, kar nam izboljšuje kakovost življenja. Irena Gilberg živi in dela v Nemčiji in Sloveniji. Svoje znanje je pridobivala v Nemčiji pri zdravnikih in strokovnjakih uradne ortodoksne in komplementarne medicine iz Kitajske, Amerike, Švice, Rusije in Indonezije. Njene dolgoletne izkušnje in različne terapevtske metode zagotavljajo celosten pristop k človeku kot kompleksnemu bitju. Poleg tečajev meditacije Gilergova vodi tudi tečaje reikija, avtogenega in tibettreninga ter sem- inarje tradicionalne kitajske medicine refleksne in črevesne masaže ter seminarje za uspešno reševanje konfliktov in pridobivanja idealne teže. V svojih ordinacijah tako pri nas kot v Nemčiji opravlja diagnostiko na osnovi urina in tradicionalne kitajske medicine ter pacientom svetuje oziroma jih zdravi z različnimi terapijami. Tečaj meditacije je po mnenju številnih udeleženk pripomogel k lažjemu soočanju s stresnimi situacijami in problemi, kijih vsakdanjik prinaša. Marija Sukalo Terapevtka in docentka alternativne ter komplementarne medicine Irena Gilberg je prikazala različne tehnike sproščanja (foto: Marija Sukalo) življenja SLOVAROPISEC PETER WEISS PREDAVAL V GALERIJI NAZARJE Zgornjesavinjsko narečje in spodnjezadrečki govori Cvek, cvelfati, cvenga - troje besed, vzetih iz Slovarja govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazorjami doktorja Petra Weissa. Ta je v soboto, 20. februarja, na večer pred mednarodnim dnevom maternih jezikov pred poslušalci v nazorski galeriji razgrnil narečno karto in vživem poljudnoznanstvenem jeziku spregovoril o svojem raziskovalnem delu, v središču katerega so govori domače Zadrečke doline. Govori med Gornjim Gradom in Nazarjami spadajo v zgornjesavinjsko narečje, eno izmed vsaj petdesetih slovenskih narečij, ki živijo v ljudeh s podeželja. V večjih (mestnih) središčih se izrazite narečne posebnosti izgubijo, zato govorimo o pokrajinskem jeziku, ta pa daje pečat knjižnemu pogovornemu jeziku. »Slovenščina je kot gozd: knjižni jezik je eno od dreves in v najžlahtnejši obliki se imenuje zborni jezik. Če bi vsi govorili isti jezik, bi govorili vzboru,«je bil duhovit predavatelj. Tako kot drevo ima tudi jezik korenine in korenine slovenskega segajo vsaj 5000 let v preteklost. Slovenščina je eden redkih indoevropskih jezikov, ki ima v celoti ohranjeno dvojino, veliko število narečij, podnarečij (npr. solčavsko) in krajevnih govorov, kar je odraz njene raznovrstnosti. Narečno besedišče se tudi stara (drevo je npr. starinski izraz za plug), siromaši zaradi jezikovnega posploševanja (fergazer poznajo Nemci, Slovenci, Hrvati) in odnosa do njega. Ob spominih na šolo je Peter Weiss »preklopil« na govor rojstnih Spodnjih Kraš. Da je narečje grdo, so ga učili. A se ni dal in zdaj ugotavlja, da se da še »po 30 letih bivanja v Ljubljani govoriti v domačem narečju«. Svojo intimno refleksijo je sklenil z mis- 10 vj__ lijo, da se knjižni jezik lahko nauči in narečje izgubi. Zato bi bilo smiselno v učbenikih upoštevati krajevni govor. Tega bi lahko »ponucali za to, da bi se naučili knjižnega jezika«. Jezik bistveno opredeljuje narod, bolj kot šege, navade, gospodarstvo, politika ... V povprečju s sveta vsaka dva tedna brez sledu izgine en jezik. Izginjajo zlasti tisti, ki nimajo pravopisa. Slovenščina je zapisana od Brižinskih spomenikov naprej, k njeni kultiviranosti pa pomembno prispevajo slovaropisci. Doktor Peter Weiss sodeluje pri nastajanju Slovenskega lingvističnega atlasa - dokumenta slovenskih narečij - in tako nadaljuje znanstveno delo, za katero je našel zgled tudi pri raziskovalcih zgornjesavinjskih narečij: Francetu Lekšetu iz Pustega Polja, Josipu Tominšku in Francetu Grosu. Andreja Gumzej REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV Zlato za štiri učenke Glasbene šole Nazarje Sredi februarja je v Velenju in Celju potekalo 12. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. Tokrat so se merili v znanju igranja na kitaro, harfo, orgle, violino, violo in violončelo, nastopile pa so tudi komorne skupine s pihali. Na tekmovanju so sodelovale tudi učenke Glasbene šole Nazarje, ki so z odličnimi nastopi osvojile štiri zlata in srebrno priznanje. Slednje je pripadlo violinistki Veroniki Steiner, ki je nastopila v 1. a kategoriji, druga violinistka Eva Vačovnik, kije nastopila v 1. c kategoriji, pa seje zavihtela med dobitnike zlatih priznanj. Obe učenki, katerih mentorica je Teodora Garkova, sta nastopili ob klavirski spremljavi Tonija Acmana. Kitaristka Eva Evelina Zamernik je nastopila v 1. c kategoriji in navdušila tako strokovno komisijo, ki ji je podelila zlato priznanje in prvo nagra- do, kot tudi publiko na zaključnem koncertu prvonagrajencev v Velenju. Njena mentorica je Suzana Hebar. Zlato priznanje je osvojila tudi orglarica Klara Praznik, ki je nastopila v 1. c kategoriji, njena mentorica je Anita Lakner, še večji podvig pa je uspel Ani Glušič, ki na Glasbeni šoli Nazarje obiskuje pouk klavirja, igranja na orgle pa se uči na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju pri mentorici Emi Zapušek. Ana je nastopila v 1. c kategoriji in osvojila zlato priznanje ter prvo nagrado, briljirala pa je tudi nd zaključnem koncertu prvonagrajencev. Vse dobitnice zlatih priznanj bodo v dneh od 16. do 22. marco nastopile na državnem tekmovanju mladih glasbenikov, ki bo potekalo v Velenju, Celju, Žalcu in Ljubljani. HK KNJIŽNICA MOZIRJE Mističnost gonga in kristalnih skled V sredo, 18. februarja, je bil v Knjižnici Mozirje zanimivglasbeni dogodek. Gongterapevtki Marija Plej in Natalija Štante, učenki newyorškega mojstra gonga Dona Conreauxa, sta zbranim predstavili zvočno kopel z gongom in kristalnimi skledami. Današnji vsakdan je prežet z nenehnim hitenjem in pehanjem za raznimi dobrinami. V tem hitrem tempu življenja si pogosto pozabimo vzeti trenutek zase in za trenutek duševnega miru. To je pogost vzrok za bolezni sodobnega človeka, zato se ljudje vse pogosteje zatekajo k holističnim metodam zdravljenja. Vse pomembnejša metoda postaja zdravljenje z zvokom oziroma gongterapija. Gre za zdravilno zvočno kopel z gongom, kije globinska, celična masaža telesa. Zvočna kopel je učinkovita metoda počitka in sprostitve, ki krepi imunski sistem ter spodbuja samozdravilne procese. V učinkovitost le-te sta obiskovalce koncerta z gongom in kristalnimi skledami prepričevali gongterapevtki, ki sta pripravili nenavadno glasbeno doživetje. Uprizorili sta del zvočne kopeli in ob tem predstavili vrsto glasbil, ki se uporabljajo v terapevtske namene. Prireditveni prostorje zajela energija gongov, šamanskih bobnov, kristalnih skled, školjk in vrste drugih glasbil, ki so z vibracijami ustvarjali zanimivo zvočno kuliso. Nenavadni zvoki so marsikaterega obiskovalca zazibali v trans. Roman Mežnar Gongterapevtki pri »nagovarjanju« občinstva (foto: Roman Mežnar) predstavi nekaj skladb glasbenikov s Celjskega. Med njimi poslušalci izberejo njim najbolj všečno melodijo, enkrat letno pa predstavijo najboljše v minulem letu. Zmagovalci Celjskih 5 leta 2008 so postali fantje iz ansambla Golte. Na drugo mesto so se uvrstili Modrijani, ki so tokrat navdušili z gostjo Sandro Križan, tretje mesto pa je zasedla Zreška pomlad. Med najboljše so se uvrstili tudi Tapravi faloti, ansambel Čar iz Zadrečke doline in Krajcarji, ki so si z enakim številom točk na lestvici delili četrto mesto. Na koncertu so se predstavili tudi zmagovalci Domačih 5 in Domače 4 Radia Celje v letu 2008 ansambel Vrt. ID Na Radiu Celje so to pomlad pričeli z zbiranjem kandidatov za nov narodnozabavni ansambel. Izbor so poimenovali S Katrco do zvezd. Do sedaj so že izbrali harmonikarja, ansambel pa naj bi se prvič predstavil junija. V tem tednu poteka drugi polfinale za basista. Polfinalist je tudi 18-letni Rok Prušnik z Ljubnega ob Savinji. Da se je prijavil na avdicijo, ga je prepričal njegov mentor Dušan Polšak, pri katerem se uči igranja na bas in bariton. Poleg tega igra še bas kitaro in upa, da bodo poslušalci pridno glasovali zanj in bo postal novi član ansamb- Ansambel Golte je zmagal na 10. koncertu Celjskih 5 V Šempetru v Savinjski dolini je potekal 10. koncert Celjskih 5 Radia Celje. Celjskih 5 je redna rubrika Vrtiljaka polk in valčkov na Radiu Celje, kjer Tone Vrabl vsak ponedeljek Na izbor članov za nov narodnozabavni ansambel se je uvrstil tudi Rok Prušnik z Ljubnega ob Savinji la. Glasovanje poteka vključno do petka in zaenkrat Roku kaže zelo dobro. Če bi radi tudi vi glasovali, obiščite spletno stran Radia Celje in glasujte za Roka. Šteti Sem SLIKAR JOŽE HORVAT - JAK Na pragu 80-letnice Župan občine Nazarje Ivan Purnat je častnemu občanu Jožetu Horvatu - Jakiju ob rojstnem dnevu zaželel še veliko zdravja (foto: KF) Častni občan občine Nazarje Jože Horvat- Jaki je v sredo praznoval 79. rojstni dan. Ob tej priložnosti ga je obiskal nazorski župan Ivan Purnat in mu zaželel še veliko zdravja in ustvarjalne energije. Slikar iz Žlabra pri Nazarjah, ki velja za najuspešnejšega predstavnika slovenskih samorastnikov, je bil tudi tokrat obiska zelo vesel, saj ceni pozornost tistih, ki z njim ohranjajo stike po zaključku njegove aktivne umetniške kariere. Jaki je v zadnjem času precej omejil obseg svojega likovnega ustvarjanja, zato pa s toliko več zadovoljstva preživlja dneve v krogu svoje družine. Spomniti velja, da je Jože Horvat pred leti Občini Nazarje podaril zbirko svojih likovnih del, ki so v obliki stalne razstave na ogled v galeriji, ki skupaj s centrom za samostojno učenje domuje v Jakijevi hiši pri osnovni šoli. KF Tel.: 839-50-80 info@unigraf,si Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00 Na trgu 51, Mozirje ^uhjgraf GRAFIČNE STORITVE Tisk fotoknjig in koledarjev BARVN in ČB FOTOKOPIRANJE ter TISKANJE Tisk na tekstil (majice, kape...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo , - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice Naše majice imajo vsebino! Ideje za dan žena. (A)(0(0.onu^ra£.si KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE Prikaz reševanja zasutih v snežnih plazovih z reševalnimi V petek, 20. februarja, smo se na zbornem mestu v Varpoljah zbrali člani enote reševalnih psov Kinološkega društva Zgornjesavinjske doline, Ferdo z Abby, Marija z Romom in Dominik z Darkom. Napotili smo se v smeri Ljubnega ob Savinji, nato pa proti koči na Travniku. Zaustavila nas je velika količina snega, zato smo parkirali avtomobile in pot nadaljevali po gazi proti Travniku. Naši psi so se veselo podili po snegu. Po približno dveh urah in pol naporne hoje smo končno prispeli na cilj. Pred kočo so nas že čakali in pozdravljali učenci Osnovne šole Ljubno ob Savinji ter njihovi inštruktorji, ki so bili na zimovanju. Ob toplem čaju in aperitivu smo se odpravili na delovišče, katerega so že pripravili otroci, seveda pod strogim nadzorom učiteljice Urške Plesnik, kije tudi članica naše enote. V kratkem uvodu je Ferdo predstavil, kako poteka reševanje zasutih v snežnih plazovih, nato smo začeli s praktičnim prikazom. V "grob" smo zakopali dve udeleženki zimovanja in prvijih je poiskal oziroma rešil Lars vodnice Urške, nato je vajo ponovila še Marija z Romom in Dominik z Darkom. Vprašanja otrok in inštruktorjev so kar deževala, mi pa smojim radi odgovarjali. Največ simpatije so bili deležni naši psi, še posebej pa najmlajša Abby, katere vodnik je Ferdo. Prehitro je napočil čas za slovo in že smo se ' vračali proti dolini oziroma avtomobilom. Danje minil z zelo dobrimi občutki in ob mnenju, da bi lahko takšne stvari prikazali večkrat v različnih ustanovah in zavodih po naši dolini. Hrovat Dominik Učenci Osnovne šole Ljubno ob Savinji s člani enote reševalnih psov Kinološkega društva Zgornjesavinjske doline ZgodoDinsko izročilo hranilnikov Piše: Aleksander Videčnik Premalo vemo o kulturnem in zgodovinskem izročilu hranilnikov. Ljudje vse bolj opuščajo navajanje otrok na hrambo denarja v hranilnikih. Celo v bankah ne cenijo več hranilnika kot ponos posameznih denarnih zavodov. Seveda se je v sedanjem času marsikaj spremenilo, toda postavlja pa se vprašanje - aii na boljše ali na slabše. Marsikje in marsikdo smatra hranilnik le še kot preteklost in ponos časa, kije za nami. Toda le malokdo pozna zgodovino teh malih "trezorjev", pa čeprav sega ta daleč v obdobje antike. Nekoč je veljalo, da tista bančna enota, ki hrani zbirko zanimivih hranilnikov, neguje hranilniško tradicijo. Predvsem v nordijskih državah imajo še danes dragocene zbirke hranilnikov, celo iz dobe starega Egipta. Obstajajo pa tudi zasebne zbirke dragocenih primerkov hranilnikov iz vseh celin. KOVANCI KOT DENAR Že v 7. stoletju pred časovnim štetjem seje pojavil kovani denar. Seveda so bile prvotno oblike kovancev drugačne od sedanjih, vendar so bile primerne za shranjevanje, kar je pomenilo začetek varčevanja drobiža. Najprej so ljudje hranili denar v mošnjičkih, ki so torej nekaki predhodniki poznejših hranilnikov. Domnevajo, da so se razvili izjavnih puščic za zbiranje denarja, ki so jih uporabljali v starih egiptovskih templjih, o njih je v zgodovini denarja veliko zapisanega. NAJSTAREJŠI ZNANI HRANILNIK Za najstarejši, še ohranjen hranilnik velja grški, ki ponazarja tempelj inje izdelan iz gline. Hrani ga državna umetnostna zbirka v Berlinu. Po sodbi strokovnjakov naj bi bil narejen okoli leta 300 pred časovnim štetjem. Tudi številni stari rimski hranilniki so še marsikje ohranjeni, za njih je značilna oblika hruške. Tudi te so izdelali iz gline in so bili nepobarvani. Zanje velja ugotovitev, da izvirajo iz 2. oziroma 3. stoletja. Podoben primerek je hranjen tudi v ptujskem muzeju. Potem sledijo kaj kmalu glinasti, vendar pobarvani in okrašeni hranilniki. POZNEJŠE OBDOBJE Za srednji vek so značilne neurejene denarne razmere, ki so nekako povzročile zastoj pri izdelovanju hranilnikov. Šele v poznem srednjem veku se je splačalo spet varčevati, seveda pa je bilo prav to obdobje pod močnim vplivom Cerkve in množičnega božjepotništva. Vse to seje vidno izpričevalo v oblikah hranilnikov. Pojavijo se ročno kovani, bolj ali manj bogatih oblik, keramični, leseni z železnim okovjem in končno tudi iz medeninaste zlitine. Vse bolj seje uveljavila bogata zunanja oprema, pozneje pa tudi razni napisi in grbi. V 19. stoletju so predvsem v Avstriji in Nemčiji značilni srebrni hranilniki, v tedaj prevladujočem slogu rokoko in bidermajer. Bogata dediščina tega obdobja ni zgolj zasluga zbirateljstva, am-pakje posledica varčevalnih navad tistega časa. Ker je hranilnik postal nekaka domača hranilnica, mu ponekod še danes rečejo "hranilnica". HRANILNIKI STAREJŠI OD DENARNIH ZAVODOV Splošna uporaba hranilnikov seje v bankah uveljavila šele v drugi polovici 19. stoletja, tako za mladinsko kot splošno varčevanje doma. Do takrat so ljudje kupovali hranilnike za domačo rabo. Pozneje so hranilnice in banke skrbele za mladinsko varčevanje, ki je tedaj sodilo k vzgoji otrok. Sčasoma so banke in hranilnice posvečale več pozornosti navajanju mladine za varčevanje. Začelo seje tekmovanje med bančnimi zavodi, kdo bo imel lepši hranilnik. Uvajali so oblike značilne za narod, ki so mu bili hranilniki namenjeni. Denimo, Francozi so uvajali veverico, Nemci prašička, bili so tudi v podobi kure, jabolka, hruške in podobno. Koje Ljubljanska banka uvedla mladinsko varčevanje preko Pionirskih hranilnic,je poskrbela za hranilnik v obliki pikapolonice in sploh je v tem znamenju potekalo vse, tudi glasilo za mladino seje imenovalo Pikapolonica. ZAČETEK INDUSTRIJSKEGA IZDELOVANJA HRANILNIKOV V novejšem času, predvsem po prvi svetovni vojni, so hranilnike izdelovali v velikih količinah, ob tem pa niso zmanjšali skrbi za obliko in zunanjo podobo. Prav neokusni so bili ameriški hranilniki v času po letu 1932, uvajali so namreč razne oblike avtomatičnih hranilnikov (registrirne blagajne), saj so se jim zdeli evropski predolgočasni in za mlade manj zanimivi. Marsikje so bili taki hranilniki bolj kot ne kičasti. Seveda je čas nezadržno vplival na nove oblike. Ponekod so postali hranilniki tudi igrače, kar seveda ni bilo v duhu varčevanja. Največkrat je zunanja oblika predstavljala izvor hranilnika, pač po značilnostih nekega naroda. Nizozemci, na primer, so radi uporabljali njihovo znano leseno coklo. Vse to je pomenilo zanimiv pogled na bogate zbirke hranilnikov pri zbiralcih ali v bankah. HRANILNIKI PRI NAS Sprva sojih izdelovali rokodelci, ponavadi kovinarji. Veliko jih je bilo v obliki kovčka ali skrinje. Običajno so imeli ročaj in so bili oštevilčeni ob napisu banke ali hranilnice, ki jih je izdala. Najprej sojih posojali, pozneje, koje izdelava postala enostavnejša, sojih otrokom podarili in to na slovesen način. Takšen je bil pač začetek. Hkrati so pripravljali razna dogajanja, da so zadovoljili željo otrok. Tako je Celjska mestna hranilnica imela otroški kotiček, ki je bil namenjen samo otroškim varčevalcem. Ta hranilnica je bila okoli leta 1970 središče šolskega mladinskega varčevanja. Kreditna banka Celje je bila regijska in je pokrivala območje tedanjega okraja Celje. Tako je Celjska mestna hranilnica imela na skrbi okoli 120 šolskih hranilnic. Za vzor je bila prva šolska hranilnica na Slovenskem v Podčetrtku, kjer je tedanji ravnatelj Jože Brilej uredil prvi primer take hranilnice. Pozneje je skrb prevzela celjska banka, kamor je spadala tudi Celjska mestna hranilnica. Ustanovili so organ, ki je pri banki skrbel za šolske hranilnice in ga poimenovali Svet mentorjev pionirskih hranilnic. Ta način je potem prevzela celotna Ljubljanska banka, ki je poskrbela tudi za glasilo šolskega varčevanja, ki je nosilo ime Pikapolonica. Vse se je pač dogajalo v znamenju te prisrčne živalce, izbrali pa so jo otroci sami na veliki anketi, ki jo je izvedla Celjska mestna hranilnica po vsem celjskem okraju. Sodelovanje pedagoških delavcev in bančnikov je bilo odlično in zato je veljalo šolsko hranilništvo vSIoveniji za vzor v celotni državi Jugoslaviji. V Celju nastali hranilnik v liku pikapolonice je postal tudi hranilnik celotne Ljubljanske banke. Grški hranilnik iz časa okoli 300 let pred časovnim štejem. Fotografijo hrani A. Videčnik. Darwin in EKOlogija Razmišljam globalno, delujem lokalno Spoštovani bralec! V letošnjem letu beležimo dvestoletnico rojstva velikega naravoslovca Charlesa Darwina in 150-letnico izdaje njegove knjige 0 nastanku vrstz naravnim izborom. To je delo, ki je skupaj z delom Izvor človeka temeljito obrnilo na glavo človekov pogled na svet. Z njima je postal Darwin eden največjih mož človeštva. Povedal nam je, kdo smo, kako in kdaj smo nastali in da smo, kljub vsemu našemu domišljanju, da smo nekaj več kot druga živa bitja, le del narave. In kaj imata skupnega Darwin in naravovarstvo, zakaj ga omenjamo vtej rubriki? Naravovarstvo sloni na spoznanjih ekologije, ekologija in Darwin pa imata marsikaj skupnega. Darwin je pri svojem raziskovanju razvil in uporabljal nekatere metode ekoloških znanosti, njegov razvojni nauk je bil eden od mejnikov pri razvoju ekologije kot znanosti. Postavlja dva temelja ekologije: prilagajanje in razvoj (evolucijo). Do svojih spoznanj je Darwin prišel s preučevanjem vplivov okolja na spremembe organizmov oziroma njihovih vrst. Ena od najbolj nazornih je prilagoditev ene vrste ščinkavcev na Galapaških otokih na različno hrano. Odvisno od tega, na katerem otoku oziroma s kakšno hrano so se prehranjevali, so se razvijali njihovi kljuni. Uspešni so se med seboj razmnoževali in razvijali nove vrste. To je klasičen primer o prilagajan- ju neke vrste na okolje. Poenostavljeno povedano je pogoj za preživetje neke vrste organizmov prilagajanje njenih osebkov na spremembe okolja. Ne preživijo najmočnejši, najhitrejši, ampak najsposobnejši, najbolj prilagodljivi. Včasih so le-ti tudi najhitrejši, najmočnejši, ni pa nujno. Lenivci niso prav nič hitri in miši prav nič močne in velike, a so oboji uspešni v svojem okolju. Vrste se ohranjajo le, če se njihov razvoj prilagaja spre- membam okolja. Mi pa s svojimi vplivi tako hitro spreminjamo naravo, torej okolje, da se nekatere vrste ne morejo prilagajati. In izumirajo. Pa tudi mi se ne znamo (več) prilagajati. Zagledani v vsemogočnost tehnologije in denarja sledimo politikom, ki pozivajo k borbi proti klimatskim spremembam in ne prisluhnemo vse številnejšim znanstvenikom, ki pravijo, da moramo spremeniti svoje ravnanje: namesto tega, da gradimo nove elektrarne, zmanjšati porabo energije, namesto tega, da gradimo na najboljših njivah, ohranjati obdelovalne površine, namesto tega, da želimo regulirati vse še »neregulirane« vodotoke, graditi izven poplavnih območij, namesto koruze sejati pšenico... Če se ne bomo prilagodili na to, da je naš svet omejen, da ga ne moremo neizčrpno izkoriščati in spreminjati (beri onesnaževati), bomo postali ogrožena vrsta. In te rade izginjajo. Za seboj bomo potegnili mnoge. No, nekatere vrste bodo najbrž preživele, a katere, človeška vrsta tega ne bo izvedela. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček OPEL AMPERA - AVTOMOBIL S PODALJŠANIM DOSEGOM NA ELEKTRIČNI POGON Kljub kriznim «asom Opel z razvojem naprej Časi gospodarske in finančne krize vsekakor niso naklonjeni proizvajalcem jeklenih konjičkov. Kljub vsemu gre razvoj v vseh panogah industrije dalje in tudi prav je tako. Prihodnostje v čisti energiji in s tem v zvezi v okolju prijaznih avtomobilih. Pravi odgovor na to je električna energija. Ni mi čisto jasno, ali bi bilo dovolj, če bi bili vsi avtomobili na elektriko, ali pa bi ponudniki električne energije dvignili cene v višave, kot se to dogaja sedaj pri progresivni lestvici plačil za večje porabnike v gospod- rsT-» 14 injstvu. Kljub vsem pomislekom pa Opel odgovarja z modelom ampera, ki ga bo predstavil na avtomobilskem salonu v Ženevi. Podoba opel ampere je povzeta po njenem bratrancu, to je po Chev-roletovemu voltu. Sprednji del opel ampere krasijo moderni in napadalni žarometi, položna in velika pred- nja šipa se preko elegantne bočne linije zlije v eleganten zadek z de-centnim spojlerjem za boljšo aerodinamiko. Dokončen pričetek prodaje 4,40 metra dolge limuzine je planiran za leto 2011. Pogon naj bi bil samo električni s 151 KM, kar bi naj s pomočjo litij-ionskih akumulatorjev zadostovalo za približno 60 kilometrov. Ne sliši se veliko, vendar bi po besedah Opla s tem dosegom pokrili kar 80 odstotkov dnevnih potreb povprečnih nemških državljanov. Kljub vsemu bo pod motornim pokrovom še mali bencinski motor, ki bo poskrbel za premagovanje težav, če kljub vsemu zmanjka elektrike. Igor Pečnik Test hoje Vabljeni na prvi test hoje v letu 2009, izvedli ga bomo 9.3.2009 ob 15.30 uri pred Zdravstvenim domom Nazarje, priporočljiva je športna oprema. Prijave na tel.: 839-24-45. V primeru dežja test odpade. Maja Gosar ZAHVALA Ob obnovi Špučnikove brvi čez Savinjo se iskreno zahvaljujemo občini Luče za dobavo in nakup potrebnega materiala, RD Ljubno za denarno pomoč, izvajalcu Dešman Petru in vsem, ki ste kakorkoli pomagali. Špučnikovi Naročnik objave: Elizabeta Robnik, Krnica 61,3334 Luče DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Vseživljenjska potreba po skrbništvu Za člane društva Sožitje je bilo tudi minulo leto vznamenju skrbi za čim boljše telesno in duševno zdravje njihovih varovancev in družin, pred njimi pa je obdobje, ki bo vsaj v eni stvari prelomno. Njihova pričakovanja so namreč usmerjena k izgradnji bivalne enote v sklopu socialnega naselja Mozirske trate. Če se letos projekt ne premakne z mrtve točke, bo izgubljena priložnost, da bi Zgornja Savinjska dolina imela v Mozirju bivalno enoto za osebe z motnjo v razvoju. Bivalna enota se v tem trenutku kaže kot oddaljena bližina. Najprej zaradi še nedorečene prihodnosti projekta in nato, ker na vprašanja predsednika društva Iztoka Benetka ne odgovarjata niti lastnik zemljišča Jurij Maleševič niti občinska oblast v Mozirju in Velenju. Kdor se zmore vsaj malo vživeti v svet otroka aii odraslega z motnjo v razvoju, razume, kako pomembna je za tako osebo bližina. Zato je razumljivo prizadevanje za bivalno enoto-v njej bo prostortudi za varovance iz Velenja in Žalca - čim bliže domu. Sicer pa je Benetek na občnem zboru članom predstavil še druge dejavnosti iz programa dela za leto 2009. Člani društva (osebe z motnjo v razvoju, starši, sorodniki, skrbniki in drugi) se lahko vključijo v programe, ki jih razpisuje nacionalna Zveza Sožitje: izobraževalni, rehabilitacijski, socialni. Ti so objavljeni na spletnih straneh zveze, a je zanje, kot ugotavlja Iztok Benetek, premalo zanimanja, tudi zaradi nedostopnosti informacij. Na pobudo staršev so sklenili, da bodo vsem, ki nimajo interneta, programe poslali po pošti. Tako seje še do 15. marca možno prijaviti na razpis za letovanje družin. Člani društva Sožitje in varovanci varstveno delovnega centra se bodo tudi letos lahko kopali v zdravilišču Topolšica ali se odločili za terapije v katerem od drugih centrov. Neuresničena še ostaja želja po več prostovoljcih za priložnostno varstvo. Andreja Gumzej V društvu si želijo tesnih vezi z lokalno skupnostjo in zato več članov, ki sami ne živijo z osebo z motnjo v razvoju (foto: AG) ZVEZA BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJA, KRAJEVNA ORGANIZACIJA NAZARJE Novost družabna Nazorska borčevska organizacija, ki jo od lanskega poletja vodi predsednica Majda Krajner, je v preteklem obdobju poskušala pomladiti organizacijo s tistimi, ki cenijo vrednote, pridobljene z narodnoosvobodilnim bojem. To jim je v veliki meri uspelo, saj se jim je pridružila skoraj tretjina novih članov, ki so jih v svoje vrste sprejeli na srečanju ob občinskem prazniku. Družabni dogodek so izkoristili tudi za podelitev priznanj za dolgoletno delo najbolj zaslužnim. Skrb članov nazorske organizacije zveze borcev so že vrsto let tudi urejenost grobov in grobišč, padlim v drugi svetovni vojni v krajevnih skupnostih Nazarje in Kokarje. Prav tako skrbijo za ohranitev spomina na dogodke druge svetovne vojne. Zato so se lani udeležili številnih spominskih proslav v naši dolini in tudi širše. Tako so bili na Čreti, Menini, Polani, Graški Gori... V sodelovanju z nazorsko osnovno šolo so ob dnevu spomina na mrtve pripravili žalno slovesnost ob spomeniku pred domom kulture. Ob zaključku leta so obiskali svoje bolne in onemogle člane ter jim izročili skromna darila. Tudi letos bodo delali po ustaljenih tirnicah, so sklenili na letnem občnem zboru. Med novosti, ki jih bodo skušali vpeljati, pa so družabna srečanja in izleti članov. Marija Sukalo srečanju in izleti Nazarsko borčevsko organizacijo od lanskega poletja vodi Majda Krajner (foto: Marija Sukalo) PLANET TUŠ CELJE Kaj se dogaja z zdravjem otrok? Dvajset slovenskih društev, ki se ukvarjajo z zdravim načinom življenja, se že več let združuje v okviru projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, ki ga strateško in koordinacijsko vodi Link center Frontier. To soboto, 7. marca, v Planetu Tuš Celje pripravljajo sklop predavanj na temo Kaj se dogaja z zdravjem otrok? V predavanjih bodo strokovnjaki z različnih področij spregovorili o najbolj pogosto spregledanih povzročiteljih bolezni, utrujenosti in splošnega slabega stanja naših otrok. Predavanja bodo potekala med 10. in 14. uro, zbrani bodo lahko med drugim prisluhnili temam o vplivu prevelikega predpisovanja zdravil na slabljenje zdravja otrok, vplivu šolske prehrane na otroka, o cepljenju otrok in o pesticidih v prehrani, ki jo kupujemo našim najmlajšim. V avii Planeta Tuš bodo istočasno potekale predstavitve društev, demonstracije priprave zdravih in otrokom sprejemljivih jedi ter delavnica za otroke. Zagotovljeno je tudi brezplačno varstvo za otroke. TG \_______________________________;__y PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Novo vozilo v dobro vseh prebivalcev Na povsem izviren in sodoben način so šmarski gasilci izvedli svoj občni zbor in s tem le še potrdili odlično delo društva v več kot stoletni zgodovini. Poročila o minulem delu in načrti za prihodnje so bili spremljani z video projekcijo, med vse navzoče pa so razdelili zgibanko, na kateri so predstavili najpomembnejše lanske dejavnosti. Kot sta poročala predsednik Miro Brezovnik in poveljnik Aleš Bric, je bila najvidnejša intervencija vsekakor julijski vetrolom v občini Gornji Grad, kjer so šmarški gasilci takoj priskočili na pomoč, pomagali pa so tudi v Gozdu nad Kamnikom. Sodelovali so še pri odpravljanju posledic neurja na Ruju in v nekat- erih intervencijah v domačem okolju, kjer je tudi zaradi dobre preventive vse manj požarov. Dvorano v gasilskem domu so opremili s projektorjem in ozvočenjem, letos pa jih čaka še prenova električne napeljave, rekonstrukcija garaže in namestitev dvižnih vrat, uredili pa bodo tudi okolico doma in zasadili novo lipo. Še naprej se bodo udeleževali izobraževanj, lani jih je obiskovalo kar 18 članov. Vidne uspehe so dosegli tudi na tekmovalnem področju, kjer so še posebej veseli uspeha mlajših pionirk na državnem tekmovanju. Tudi sicer mladini in starejšim članom v društvu posvečajo posebno pozornost. Pred člani PGD Šmartno ob Dreti pa je letos velik izziv. Odločili so se, da si preskrbijo novo gasilsko vozilo, saj je sedanja cisterna stara že 25 let. Pri tem so poudarili varnost, ki jo bo vozilo pomenilo tako za krajane kot za vso dolino. Za svoje delovanje so v letu 2008 prejeli bronasti grb Občine Nazarje. Kako resni so njihovi načrti, priča tudi dejstvo, da so lani pridobili kar 22 novih članov. Marija Lebar Poveljnik Aleš Bric: »Tudi letos bomo dali poudarek izobraževanju in usposabljanju.« (foto: Marija Lebar) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Potrebno je urediti status prostovoljnih gasilcev Na pustno nedeljo so se na občnem zboru zbrali gornjegrajski prostovoljni gasilci in povzeli delo preteklega leta ter se pogovorili o pričakovanjih in ciljih za to. Predsednik Tomaž Trogar in poveljnik Jakob Filač ml. sta v poročilih ocenila delovanje društva kot uspešno in se hkrati dotaknila težav, ki jih imajo gasilci v društvu. Težave se pojavljajo predvsem na finančnem področju, saj imajo v društvu veliko želja, a malo sredstev za uresničitev vseh. V tem letu želijo opraviti nekaj del na gasilskem domu, velik del stroškov pa predstavljajo tudi zdravniški pregl- edi članov, kajti v primeru poškodbe gasilca na intervenciji, ki nima opravljenega zdravniškega pregleda, je odgovoren poveljnik. Predstavnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Boštjan Cigale je poudaril, da morajo vsa društva aktivno sodelovati pri načrtih, da se stanje glede statusa prostovoljnega gasilca uredi in da bodo aktivni gasilci deležni Poveljnik PGD Gornji Grad Jakob Filač ml. (foto: Štefi Sem) določenih bonitet. Glede finančne pomoči pa je župan Stanko Ogradi obljubil, da se bodo že dogovorjena sredstva s strani občine še povečala in da nameravajo tudi sofinancirati izobraževanja gasilcev. Letos se bodo gornjegrajski gasilci pridružili ostalim slovenskim prostovoljnim gasilcem v Metliki, kjer bo osrednje praznovanje in parada ob 140-letnici prostovoljnega gasilstva v Sloveniji. Ob zaključku so bila podeljena priznanja za dolgoletno delo in napredovanja v čin. Štefi Sem PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO POBREŽJE Prednost bodo dali izobraževanju Pobreško prostovoljno gasilsko društvo je preteklo leto zaključilo pozitivno tako na organizacijskem kot na operativno tehničnem področju, je udeležencem občnega zbora predstavil predsednik Janko Žunter. Ta bo na tej funkciji ostal, a mu bo zaradi preobremenjenosti pomagal podpredsednik Rudi Krsnik. V poročilu o delu je Žunter poudaril, da so k uspešnosti njihove humanitarne organizacije prispevali vsi člani, ki se zavedajo, daje dobro delo le timsko delo. V preteklem letu k sreči ni bilo intervencij, so pa svoje znanje o gasilstvu na tekmovanjih pokazali in seveda tudi utrdili tako veterani kot pionirji, ki so se domov vračali z dobrimi uvrstitvami in pokali. Žal pa se po besedah poveljnika pobreških gasilcev Iveka Antinca ne morejo pohvaliti z uspehi na področju izobraževanj, kar se odraža na op- erativi. izobraževanje je namreč osnova preventive in operative, saj brez ustreznih znanj ni mogoče opravljati nobenih zahtevnejših nalog, kaj šele gasilskih operativnih nalog, ki poleg strokovnosti zahtevajo veliko izkušenj. Zato je letos po mnenju poveljnika naloga vodstva pobreških gasilcev delo na različnih segmentih izobraževanja. Najbolj delovni kot vsako leto so bili v mesecu oktobru. Organizirali so vajo v sklopu rečiškega občinskega poveljstva in člansko tekmovanje zgornje-savinjske gasilske zveze. Tudi letos jih čaka veliko dela. Posodobiti želijo vozni park, kar bo za društvo velikfinanč-ni zalogaj. Vrednost podvozja, ki ga potrebujejo, namreč stane nekaj več kot 70 tisoč evrov. Stroške bo v veliki meri pokrila domača občina, del sredstev pa bodo poskušali zbrati s pomočjo krajanov in donatorjev. Marija Sukalo NAZARSKI TABORNIKI ZIMOVALI NA LAZAH Utrjevanje znanja Dan so taborniki končali ob tabornem ognju (foto: Marija Sukalo) Taborniki rodu Sotočje Nazarje so pred časom na svojem tabornem prostoru na Lazah pripravili zimovanje za medvedke in čebelice. Na njem so se učili bivakiranja v zimskem času, pripravili igro lov na lisico in utrjevali znanje iz taborniških potnih znakov. Ker sta bila rdeča nit druženja prazgodovina in jamski človek, so si ogledali tudi krajši filmski zapis o živalih in življenju v tem obdobju. Nato so na to temo pripravili ustvarjalne delavnice. Seveda na taborjenju ni manjkalo niti iger in sprostitve. Dan so, kot je pri tabornikih v navadi, končali ob tabornem ognju. Medtem koje za nemoteno izvajanje programa poskrbel taborovodja Denis Hren, je bila starešina Zvonka Zakrajšek zadolžena za potešitev lakote udeležencev. Zimsko druženje v naravi je le del progama dela nazorskih tabornikov. Tega dopolnjujejo tudi skozi vse šolsko leto na tedenskih sestankih v Osnovni šoli Nazarje. Marija Sukalo PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zimovanje otrok na Menini že dolgoletna tradicija V času zimskih počitnic so člani gornjegrajskega planinskega društva pripravili zimovanje na Menini, ki se ga je udeležilo 24 otrok v spremstvu planinskih vodnikov in učiteljev smučanja tega društva. Najmlajši člani planinskega društva so kljub veliki količini snega v dveh urah peš premagali potna Menino. Poleg vijuganja na smučišču, so se otroci preizkusili tudi v turnem smučanju in smučarskih skokih. Njihove pridne roke so namreč ustvarile skakalnico, na kateri so se preizkusili v nočnih skokih na smučeh. Glede na to, da so imeli v svoji sredi tudi tri alpiniste, so se lahko poizkusili tudi v plezanju čez previs. Otroke so planinci poučili o osnovnem načinu preživetja v naravi, kurjenju v naravi, predstavljena jim je bila tudi prva pomoč. Vsak večer so pripravljali razne igre in tekmovanja s sponzorskimi nagradami. Večer pred odhodom domovso imeli žrebanje štartnih številkza smučarsko tekmovanje, hkrati pa so tako izbrali tudi plesne pare za plesno tekmovanje. Na zaključno smučarsko tekmo so prišli starši vzpodbujat svoje olroke in se veselit njihovih rezultatov. Člani društva, ki so preživeli teden z otroci, so dejali, da so bili neverjetno pridni, da so lepo skrbeli za sobe in z užitkom pojedli vse, karje postregla Darinka Grudnik, kije skupaj z možem Frančkom oskrbnica doma na Menini v poletni sezoni že 15 let. Planinski dom na Menini je med vikendi in prazniki oskrbovan tudi pozimi, za kar skrbijo gornjegrajski planinci, medtem ko je od prvega junija do konca septembra oskrbovan vse dni, v maju in oktobru pa ob vikendih, praznikih in ob lepem vremenu. Štefi Sem Zimovanja na Menini se je udeležilo 24 otrok v spremstvu planinskih vodnikov in učiteljev smučanja gornjegrajskega planinskega društva Matej praznuje 8. marca svoj prvi rojstni dan. Želimo ti vse dobro. Mami, ati, brata Marko in Peter ter stara mama Franciju za 70. rojstni dan Ob okroglem jubileju ti želimo, da zdravje kot doslej bi ti služilo in da dobro srce tvoje, bilo bi vedno dobre volje. Tvoji domači FIS POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH - LJUBNO 2009 Slavje slovenskih orlov Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC je tudi letos gostil smučarje skakalce iz sedmih evropskih držav. Ti so se v dveh individualnih tekmah pomerili za FIS točke, ki posamezniku omogočajo nastop na višjem nivoju, predvsem v celinskem in svetovnem pokalu. V konkurenci 43. nastopajočih iz Avstrije, Nemčije, Italije, Madžarske, Finske, Turčije in Slovenije so po rezultatih vidno izstopali slovenski skakalci, med katerimi je bil nepremagljiv mladi Zagorjan Dejan Judež. Z najdaljšimi skoki je zmagal na obeh tekmah, družbo na zmagovalnih stopnicah pa sta mu v soboto delala domačin Sašo Tadič in Avstrijec Stefan Hayboeck, v nedeljo pa reprezentančni kolega Nejc Frank in Avstrijec Elias Fannenstill. Rezultati sobotne nočne tekme FIS Pokala: 1. Dejan Judež (Slo) 240 točk (86 m, 88,5 m), 2. Stefan Hayboeck (Avs) 237,5 (86,5 m, 87 m), 3. Sašo Tadič (Slo) 235 (85 m, 87,5), 4. Andraž Pograjc (Slo) 232 (85,5 m, 86 m), 5. Elias Fannenstill (Avs) 231 (86 m, 85 m)... Rezultati nedeljske tekme FIS Pokala: 1. Dejan Judež (Slo) 241 točk (87 m, 88 m), 2. Nejc Frank (Slo) 233,5 (84 m, 88 m), 3. Elias Fannenstill (Avs) 228,5 (84 m, 86 m), 4. Andraž Pograjc (Slo) 222 (85 m, 82,5 m), 5. Klemen Omladič (Slo) 221,5 (83 m, 84 m) Kljub toplemu vremenu je organizatorjem ponovno uspelo odlično pripraviti veliko skakalnico, za kar so dobili najvišjo oceno tudi od tehničnega delegata FIS pokala Marka Mlakarja. Se pa ob vseh teh velikih organizacijskih projektih poraja vprašanje izvedbe takšnih skakalnih prireditev v bodoče. Stroški organizacije so na žalost čedalje večji in bremenijo predvsem domači klub, ki tako velikih finančnih vložkov sam ne bo zmogel več kriti. Več bi nedvomno morala prispevati država in nenazadnje tudi lokalna skupnost, saj gre pred- Dejan Judež je bil zmagovalec na obeh tekmah (foto: Franjo Atelšek) K sreči domačin Jaka Debelak pri vratolomnem padcu ni utrpel hujših poškodb (foto: Franjo Atelšek) vsem tudi za njeno promocijo. Izredno zanimiv in uspešen skakalni vikend je pokvaril le hud padec domačega skakalnega upa Jaka Debelaka, ki pa na srečo ni utrpel hujših poškodb in bo lahko še naprej uspešno nadaljeval s svojo športno kariero. Franjo Pukart PODVOLOVLJEK Smukači brez težav opravili s spustom Lučki smučarji so v Podvolovljeku tudi letos pripravili tradicionalni spust s Podvežaka do kmetije Planica. Progo so utrdili domačini v Planici, ki so smuk organizirali s pomočjo Športnega društva Luče, po njej pa seje tudi letos spustilo nekaj manj kot 50 smučarskih privržencev. Prvi so teren preizkusili deskarji, tokrat z mednarodno udeležbo dveh angleških tekmovalcev. Čeprav bi si želeli bolj strme proge, so dosegli izide, primerljive smučarskim. Veliko je na rezultat vplivala tudi hitra deska, ki jo je najbolje izkoristil Rok Kumer. Smučarske nastope so odprli dečki, med katerimi je bil najhitreje na cilju »gostujoči« član Gornje-savinjskega smučarskega kluba Mozirje Jure Šmigoc. Na stopničke sta stopila še Nejc Krivec in Matic Funtek. Med deklicami sta tekmovali le Petra Nadlučnik in Kristina Kramer Kokalj, ki je dosegla daleč najboljši čas med vsemi ženskimi udeleženkami. V starejši ženski kategoriji že nekaj let kot najboljša prevladuje Marjeta Robnik. Na najvišjo stopničko je stopila tudi letos. «T-. •, ' Tomaž Robnik, Jaka Zajšek in Matjaž Funtek (od leve) so bili najboljši v kategoriji, ki je dosegla najboljše izide (foto: Špela Robnik) S smukom so nato nadaljevali mladinci v starostni skupini do 19 let. Najhitrejši je bil Janez Robnik, najbližje pa sta mu bila Tadej Nadlučnik, kije kljub padcu na zadnji strmini dosegel dober čas, in Marjan Krivec. Sledil je boj v najmočnejši konkurenci moških do 35 let. Zmaga je z najboljšim časom na tekmi pripadla Jaki Zajšku, enemu izmed redkih, ki so za 4,5-kilometrski spust potrebovali manj kot pet minut. Najbolj sta se mu približala Tomaž Robnik na drugem mestu in Matjaž Funtek na tretjem. V najstarejši moški kategoriji so si kolajne razdelili nekdanji lučki župan in poslanec Mirko Zamernik, Jaka Matijo-vc in Anton Dešman. Jaka Matijovc in Matic Funtek sta si na koncu prislužila tudi posebna pokala za najstarejšega oziroma najmlajšega udeleženca. Še en dokaz več, da je smuk v Planici primeren za smučarske navdušence vseh vrst. Smučarsko družbo je po razglasitvi zabaval ansambel Ojstrica. Špela Robnik PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Po planinskih brezpotjih Zadnji letošnji sredin planinski večer, kijih je nazorsko planinsko društvo pripravljalo od januarja dalje, so zbrani prisluhnili Vidu Preložniku, alpinistu in velikemu ljubitelju narave. Preložnikje pripravil predavanje o planinskih brezpotjih na območju savinjskih gora. Ljubitelj neokrnjene narave, ki jo je tudi v Sloveniji vedno težje ohranjati, se najraje »potika« po starih pastirskih poteh, nemarkiranih gorskih stezicah, kijih še ne uničujejo stopinje preštevilnih nedeljskih pohodnikov. Kot je Preložnik razložil zbranim, pravih brezpotij v Sloveniji pravzaprav več ni, tudi stare pastirske poti odkriva vedno več pohodnikov. Hkrati se pojavljajo tudi težnje po markiranju teh, množici še nepoz- nanih poti, kar Preložnik ne podpira, seveda le zaradi ohranjanja pristnega okolja. S pomočjo številnih čudovitih fotografij, kijih Vid Preložnik posname na svojih brezpotjih, so zbrani planinci vsaj vizualno spoznali številne čudovite kotičke in krasne panoram- ske razglede domačih hribov. Hkrati je predavatelj opozarjal na številne, žal mnogokrat neupravičene posege v naravo, s katerimi ljudje uresničujemo svoje visokoleteče interese. A kljubtemu,je zaključil, da so naši hribi že močno obhojeni in da naši gozdovi pretrpijo številne grobe posege ljudi, se na njihovih stezicah vsaj srečujejo dobri ljudje, z večinoma pravim odnosom do narave. Tatiana Golob Vid Preložnik meni, da pravih brezpotij v Sloveniji pravzaprav ni več (foto: TG) MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT Tudi mladi imajo svoje mnenje V torek, 23. februarja, je v Nazarjah potekal 19. medobčinski otroški parlament, katerega letošnja tema je bila Ljubezen in spolnost. V centru za samostojno učenje se je zbralo 30 učencev iz petih osnovnih šol Zgornje Savinjske doline, ki so prišli v spremstvu mentoric. Uvodoma je navzoče pozdravil župan občine Nazarje Ivan Purnat, pridružila pa seje še Kristina Kovač, kije regijska koordinatorka vsakoletnega otroškega parlamenta. Bistvo tovrstnega parlamenta je, da učenci izražajo svoja mnenja, jih argumentirajo in suvereno zagovarjajo. Tudi vodenje parlamenta je bilo za- upano učencem, in sicer je vlogo voditeljice prevzela učenka OŠ Gornji Grad Eva Černevšek. Tekom srečanja so učenci razmišljali in podajali svoja mnenja o družini, družinskih odnosih, nadalje so se osredotočili na medvrstniške odnose ter ljubezen, nazadnje pa so se dotaknili tematike o spolnos- Roke so bile vse čas v pripravljenosti (foto: Erika Jamnik) ti in nasilju. Na koncu so izbrali osem predstavnikov, ki so Zgornjo Savinjsko dolino zastopali na regijskem otroškem parlamentu v Velenju. Kljub tematiki, kije za nekat- ere še vedno tabu tema, so učenci zelo odprto izražali svoja mnenja in tako dokazali da na »mladih svet stoji«. Erika Jamnik OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI Red je vedno pas pripet Pod okriljem Ministrstva za promet RS in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Direkcije RS za ceste poteka od oktobra lanskega leta do aprila letošnjega po slov-enskih osnovnih šolah projekt Pasavček. Pasavčekje maskota mednarodne preventivne akcije za večjo osveščenost vseh udeležencev v prometu glede pomena uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. V sklopu akcije je bila izdana tudi informativno-izobraževalna knjižica na to temo z zgovornim naslovom Red je vedno pas pripet. Na ljubenski osnovni šoli je koordinator za omenjeni projekt Marija Ermenc, vanj pa so vključeni otroci od vrtca do 6. razreda. Ermenčeva je otroke v različnih delavnicah, pri praktičnem pouku, pa tudi skozi igro seznanjala z vsebino in namenom projekta, vseskozi pa predvsem s pomembnostjo uporabe varnostnih pasov in otroških sedežev. Vrhunec akcije na Osnovni šoli Ljubno ob Savinji bo 10. marca od 10:30 do 15:30 ure, ko bodo v sodelovanju s krajevnim SPV poskrbeli za praktičen prikaz in seznanjanje širše javnosti s pravilno uporabo otroških sedežev in nujnostjo uporabe varnostnega pasu na vsaki vožnji. Zaradi resnično aktualne teme in s ciljem izboljšanja varnosti v cestnem prometu na temo pripenjanja z varnostnimi pasovi organizatorji vabijo krajane, da se v zadnji uri predstavilve udeležijo v čim večjem številu. Franjo Atelšek SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKIH DISCIPLINAH KOŠARKARSKA LIGA BRGLEZ.COM NA POLZELI Piki brez nastopa na Zmaga Kamnoseštvu svetovnem prvenstvu Vogrinec V češkem Liberecu je končano svetovno prvenslvo nordijcev, kjer je slovenska javnost največ pričakovala od naše najboljše tekačice na smučeh Petre Majdič, kljub izredno slabi sezoni pa smo po tihem upali še na kakšen presenetljiv rezultat skakalcev. Do vidnejših prebliskov pa tudi na tem prvenstvu ni prišlo, saj je Petra nepričakovano zbolela in medalja, vsaj v sprintu, je splavala po vodi, skakalci pa tudi niso preveč izstopali iz letošnjega skromnega povprečja. Enajsto in petnajsto mesto Robija Kranjca z male in velike skakalnice posamezno lahko še ocenimo kot zadovoljivo, vse ostalo paje bilo pod povprečjem, kar je nenazadnje potrdila tudi ekipna tekma. Po besedah glavnega trenerja Matjaža Zupana sta na tej tekmi predvsem mlajša, neizkušena Mežnar in Hrgota, podlegla prevelikemu pritisku, zato se še toliko bolj poraja vprašanje, zakaj v ekipo Zupan ni uvrstil starejšega in bolj izkušenega Pikla, kije le nekaj dni pred tem osvojil odlično tretje mesto na celinskem pokalu v nemškem Brotterodu in bil na ekipni tekmi trenerju na razpolago kot prva rezerva? Kakorkoli že, za slab rezultat je odgovoren prav trener in predvsem on se bo moral zagovarjati nadrejenim in slovenski javnosti, ki počasi izgublja potrpljenje. Franjo Pukart Preteklo nedeljo seje zaključila košarkarska liga Brglez.com 2008. Košarkarji so odigrali 53 tekem v rednem delu in končnici tekmovanja. Ekipe, ki so se v rednem delu uvrstile do 4. mesta, so se pomerile za prvaka oziroma za razvrstitev od 1. do 4. mesta, ekipe od 5. do 8. mesta pa za končno uvrstitev od 5. do 8. mesta. Tekma za tretje mesto ni bila odigrana, saj ekipa Av-tokontrol ni prišla na prvo tekmo končnice. Rezultati tekem finalnih bojev: Tekma za 7. mesto: Brglez.com Polzela: Pekarna Rednak Nazarje 67:64, tekma za 5. mesto: Štu- dentski klub Žalec: Veterani Pivovarna Laško 85:58, tekma za 3. mesto: Celje Avtokontrol Žalec : Športno društvo Gomilsko 0:20, tekma za 1. mesto: Vrani Vransko : Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje 62:78. Končni vrstni red ekip: 1. Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje, 2. Vrani Vransko, 3. Športno društvo Gomilsko, 4. Celje Avtokontrol Žalec, 5. Študentski klub Žalec, 6. Veterani Pivovarna Laško, 7. Brglez.com Polzela, 8. Pekarna Rednak Nazarje, 9. Pungi barTip-top Polzela, 10. Rešpard Parižlje. UM PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Dobri rezultati spodbuda za nadaljnje delo Tretji petek v februarju so se na občnem zboru na Ljubnem ob Savinji zbrali ljubenski planinci. Kot je uvodoma povedala njihova predsednica Brigita Vrčkovnik, je bil v preteklem letu zelo aktiven mladinski odsek pod vodstvom mentorice Urše Plesnik, ki so oktobra na uvodni tekmi orientacije v ligi Smrekovec dosegli 1. mesto v kategoriji A (osnovnošolci do 6. razreda) in 1. ter 7. mesto v kategoriji B (od 6. do 9. razreda). Dobre rezultate so dosegli tudi člani nad 40 let v kategoriji E, in sicer 1. in 3. mesto. Mladi planinci so uspeh dopolnili novembra v Puconcih, kjer so se udeležili regijskega tekmovanja Mladina in gore. Iz vsake slovenske regije se je na državno tekmovanje uvrstilo deset ekip. Meja pri točkovanju teoretičnih nalog je bila 55 točk, Ljubenci sojih dosegli 58 in se uvrstili na državno tekmovanje. Osvojili so 13. mesto od 75 ekip. Vse to je plod dobrega sodelovanja med društvom in domačo osnovno šolo. Novitete v Knjižnici Mozirje Leposlovje odrasli: Flanagan, Richard: Neznana teroristka, Maj, Nika: Zmajev kralj, Strada, Gino: Zeleni papagaji - Kronika vojnega kirurga, Berr, Helene: Dnevnik, Meyer, Stephenie: Mlada luna, Patterson,James: 5.jezdec, Iggulden, Conn: Osvajalec. Gospodarji loka, Faletti, Giorgio: Jaz ubijam, Kinsella, Sophie: Strastna zapravljivka in njen otrok. Leposlovje mladina: Neuringer Levy, Myrna: On je poseben, Povest o Despereauxu - razkošna filmska slikanica, Horowitz, Anthony: Nevidni meč, Cabot, Meg: Princeska na zabavi, Angelček, medved in okrogla luna - 28 zgodbic za lahko noč, Wich, Henriette: Kairo in prva ljubezen. Strokovna literatura: Toms, Kate: Malček ustvarja - knjiga za deževne dni, Slovenska knjiga rekordov 2008, Manning, Phillip Lars: Dinomumija, Vitale, Joe: Ključ: kako doseči vse, kar si želimo, Chapman, Gary D.: Z ljubeznijo do sreče, Mohlke, Matthew: Mož, kije premagal Amazonko. Dejavni so bili tudi na izobraževalnem področju. Franc Atelšek se je udeležil izobraževanja za varuha gorske narave. Na njegovo pobudo so ustanovili odbor za varstvo narave. Tudi letos se bodo vodniki in markacisti aktivno izobraževali. na so odpovedali tudi izlet na Obir, zato paje bil zelo dobro obiskan zaključni izletna 643 metrov visok Trstelj na Primorskem. Letos nameravajo obiskati Tirske peči, Mrzlico, Kriško goro, Ojstrico, Triglav, Obir in se podati še na kakšen izlet. Predsednica Brigita Vrčkovnik je podala poročilo o realizaciji plana v preteklem obdobju (foto: Jan Zajc) V minulem letu so ljubenski planinci organizirali šest izletov. Podali so se na Kostel, Uršljo goro, prečili greben od Rodice do Črne prsti, se povzpeli skozi Turski žleb do Rink. Izlet na Škrlatico je bil uspešen le polovično, saj jim je pot na sam vrh preprečila obilica snega. Zaradi slabega vreme- Najzaslužnejši člani so na občnem zboru dobili priznanja za svojo delo v društvu, ki sta jih podelila podpredsednik Planinske zveze Slovenije Stanko Gašparič in predsednica Savinjskega MDO Manja Rajh. Štefan Matjaž - Stepa ( Šport 'j 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - ZADNJI KROG REDNEGA DELA Nazarčani z Ratitovcem v četrtfinalu končnice Dileme ni več. »Graščaki« so se po nekaj sušnih sezonah ponovno uvrstili v »play off« in si bodo v nadaljevanju poskušali izboriti uvrstitev v elitno druščino dvoranskega nogometa. Domači remi v zadnjem krogu rednega dela jim je prinesel končno tretje mesto na razpredelnici, kar pome- ni, da jih v četrtfinalnih obračunih pričakuje drugouvrščena ekipa zahodnega dela, Ratitovec iz Železnikov. Ker se igra na dve dobljeni tekmi in ima višje uvrščena ekipa prednost domačega terena, bodo Kadetinje odbojkarskega kluba KLS Ljubno so v nedeljo v domači dvorani na Ljubnem ob Savinji odigrale dve pomembni tekmi A lige. Po gladki zmagi proti Formis Bell so v drugi tekmi premoč pokazale kadetinje Nova KBM Metal. V tretjem krogu tekmovanj so Ljubenke prvo tekmo proti nasprotnicam kluba Formis Bell zmagale v dveh nizih z izidom 2:0 (25:14 in 25:12), medtem ko so proti najtršemu orehu v skupini A - vzhod 1 - odbojkaricam kluba Nova KBM Metal, izgubile po treh odigranih nizih. Po izjemnem začetku z rezultatom 13:25 v korist domačink, so v drugem in tretjem setu Mariborčanke povedle s 25:21 in zaključile s 15:11. Vzrok za izgubo pomembne tekme gre pripisati Nazarčani najprej gostovali na Gorenjskem, čez teden dni nasprotnika gostili, ob morebitni tretji tekmi pa ponovno odpotovali v Železnike. Čeprav se ekipi ne poznata najbolje, saj nista odigrali še nobene medsebojne tekme, imata vendarle nekaj skupnega. Oba kraja so prizadele zadnje velike poplave, na parketu pa boljšega iz medsebojnih obračunov čaka isti nasprotnik, zmagovalec vzhodnega dela Ruj. Sicer pa je polna dvorana v Nazarjah v zadnjem krogu rednega dela videla ne preveč učinkovito tudi poškodbam, saj sta dve ključni igralki Ijuben-skega odbojkarskega kluba tekmi spremljali le s klopi. Po tretjem krogu skupine vzhod 1 so v skupni razvrstitvi ljubenske odbojkarice zdrsnile iz drugega na tretje mesto, zato se jim izmika napredovanje v polfinale, kamor se bosta uvrstili prvi dve ekipi lestvice. Pred vodilno ekipo Ecom Tabor Ljubenke zaostajajo za dve točki. Do želenega cilja bodo odigrani še trije krogi, borbenost mladih kadetinj pa iz tekme v tekmo narašča. Naslednji tekmi bodo odigrale v nedeljo, 15. marca, v Celju proti nasprotnicam ekip Fedrca Celje in Galeja Branik. ArtPuk igro domačinov, ki so se precej namučili za remi s Slovenskimi Goricami. Po zaostanku s kar 0:3 sta k sreči igro v svoje noge prevzela vse boljša Hren in Jure Šemenc, ki sta s samostojnimi akcijami do konca tekme le vzpostavila ravnotežje in tako rešila vse dvome o napredovanju. Naj omenimo še to, da je naslov kralja strelcev sezone že drugič prepričljivo osvojil nazorski »bombarder« Blaž Metulj. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : KMN Slovenske Gorice 4:4 (0:3) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 150. Sodnika: Bojan Lumpretin IgorBubulj. Delegat: Janez Štravs. Strelci: 0:1 Bezjak (6), 0:2 Stergar (9), 0:3 Živko (17), 1:3 Hren (21), 2:3 Hren (22), 3:3 J. Šemenc (30), 4:3 J. Šemenc (31), 4:4 Marko (33). KMN Nazarje: Supin, Vreš, Oblak, Letojne, Urtelj, Funtek, K. Šemenc, Korošec, Metulj, Hren, J. Šemenc, Mekiš. Trener: Ilija Pezič. Rumeni karton: J. Šemenc, Metulj (Nazarje Glin), Živko, Jurša (Sl. Gorice). Rezultati zadnjega kroga: Nazarje Glin: Sl. Gorice 4:4, Ruj: Marinci 8:2, Bioterme: Cerkvenjak 3:4, Kebelj: Duplek 7:2, Tomaž: Branik Maribor 3:4. Končna lestvica rednega dela: 1. Ruj 47,2. FSK Kebelj Sl. Bistrica 39,3. Nazarje Glin 37, 4. Tomaž Ormož 33,5. Branik Maribor 28,6. Marinci Ljutomer 24,7. Cerkvenjak 24,8. Slovenske Gorice 13,9. Bioterme Mala Nedelja 9, 10. Duplek 8. Najboljši strelci: 33 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 21 Boštjan Kupčič (Ptuj), 20 Jure Šemenc (Nazarje Glin), 19 Jure Klinc (FSK Kebelj), Matej Sovič (Bioterme), David Goričan (Tomaž)... STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Menjave na lestvici Peti krog strelske lige z zračno puško je bistveno premešal vrstni red v posamični konkurenci. Trenutni rezultati so: posamezno: Boris Purnat (SD Gornji Grad, 794), Pavel Petrin (SD Ljubno, 792), Jože Gomboc (SD Gornji Grad, 786), ekipno: SD Mozirje 1 (2.480), SD Gornji Grad I (2.427), SD Gornji Grad II (2.198). Roman Mežnar _________________________________y »Graščaki« si bodo v nadaljevanju poskušali izboriti uvrstitev v elitno druščino dvoranskega nogometa (foto: Franjo Atelšek) ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Po polovici odigranih tekem Ljubenkam tretje mesto Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98 in Ur. I. RS št. 69/02 in 112/04), Občina Mozirje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 2009: naziv častnega občana Občine Mozirje, nagrada Občine Mozirje, zlata plaketa s priznanjem. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: ZA NAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom trajno povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu v širšem okolju. Naziv častnega občana je častno priznanje in se podeljuje v obliki listine. ZA NAGRADO OBČINE MOZIRJE se predlagajo društva ali organizacije Občine Mozirje za vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Nagrada Občine Mozirje je denarna. 0 višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma. ZA ZLATO PLAKETO S PRIZNANJEM OBČINE MOZIRJE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in usivarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in delovna telesa Občinskega sveta Občine Mozirje. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino: osnovni podatki o predlagatelju; podatki o predlaganem kandidatu za priznanje; obvezna obrazložitev predloga; vrsta priznanja; podpis vlagatelja. 4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje Občinski svet Občine Mozirje. O podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svets sklepom po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov. Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, pripravi predlog za odločanje na občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja. Dokončen sklep pa sprejme in potrdi Občinski svet Občine Mozirje. 5. Priznanja se podelijo praviloma na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mozirje. 6. Predloge za podelitev priznanja pošljite vzaprtih kuvertah na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2,3330 Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ - NE ODPIRAJ, do vključno 31.03.2009. OBČINA MOZIRJE Občina Nazarje na podlagi 8. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. I. RS, št. 96/02) in Pravilnika p sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 13/05) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje 1. Predmet javnega razpisa Predlog javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v letu 2009, kijih bo Občina Nazarje sofinancirala iz občinskega proračuna. 2. Višina razpisanih sredstev V Odloku o proračunu Občine Nazarje za leto 2009 (Ur. gl. ZSO, 2/ 08 in 3/09) je za sofinanciranje programov kulturnih dejavnosti zagotovljenih 4.944,00 evrov. 3. Prijava na razpis Na razpis se lahko prijavijo: - društva, registrirana v skladu z Zakonom o društvih, -samostojni izvajalci na področju kulture, -zasebniki in drugi, ki delujejo na področju ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot ter so njihovi kulturni programi v interesu Občine Nazarje. Pravico do sofinanciranja imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Nazarje, - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih, -vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, - aktivno delujejo najmanj eno leto. Razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu Občine Nazarje in na spletni strani Občine Nazarje: http://www.nazarie.si. Prijave na javni razpis dostavite osebno ali po pošti vzaprti kuverti s pripisom: »NE ODPIRAJ - RAZPIS KULTURA 2009« na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje do 5.4.2009 do 12.00 ure. O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni s sklepom. 4. Končna določila Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri financiranja. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Številka: 610-0001/2009-1 Datum: 3.3.2009 Župan občine Nazarje: Ivan PURNAT, I. r. Zahvale, Črna kronika, Oglasi ČRNA KRONIKA • ZAGORELA SUHA TRAVA Rečica ob Savinji: 27. februarja popoldan je zagorela suha trava na travniku v Poljanah. Požar, kije zajel 1,5 hektara travnika in manjšo površino gozdne podrasti, so pogasili gasilci iz PGD Rečica ob Savinji, Grušovlje in Pobrežje. • POŠKODBA PLEZALCA Solčava: 28. februarja seje med plezanjem po zaledenelem plazu pod goro Križevnik v Robanovem kotu poškodoval plezalec. Utrpel je poškodbo glave. S pomočjo soplezalca in članov Gorske reševalne službe Celje je poškodovanec sestopil v dolino, nato pa bil z reševalnim vozilom prepeljan v celjsko bolnišnico na zdravljenje. • POŽAR V OBJEKTU Brezje: 28. februarja okoli 23. ure so se v dimniku stanovanjske hiše na Brezjah vnele saje. Posredovali so mozirski gasilci, ki so zaščitili okolico, očistili dimnik in kurišče. • SMRTNA NESREČA MOTORISTA Tirosek: 1. marec je zaznamovala tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 78-letni voznik motornega kolesa. Prometna nesreča se je zgodila nekaj pred 14. uro na regionalni cesti izven naselja Tirosek. 78-letni motorist je v levem nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal z vozišča ter silovito trčil v drevo. Poškodbe so bile tako hude, daje na kraju nesreče umrl. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (ljudska) ZAHVALA ob slovesu naše drage Ladislave KRAJNC iz Gornjega Grada (28.11.1919-24.2.2009) Iskreno se zahvaljujemo osebju centra starejših za pomoč in oskrbo, gospodu župniku ter pogrebni službi, dobrim sosedom, pevcem in govornici za sodelovanje pri pogrebni slovesnosti. Prav tako se zahvaljujemo vsem prijateljem in sorodnikom za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči vsi njeni ,o