Leto 181)4.
«i
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IX. — Izdan in razposlan dne 6. februvarja 1894.
(Obsega štev. 20.—30.)
S«.
Razglas finančnega ministerstva z dne 14. januvarja 1804.1.,
se za službo pri c. k. carinskih uradih, postav-Ijenih na železničnih kolodvorih, uvaja srednjeevropski čas.
Za službo c. k. carinskih uradov in carinskih Podružnic, postavljenih na železničnih kolodvorih, Uvaja se namesto krajnega časa srednjeevropski čas (<as urskih pasov); to računjanje časa naj se v bo-oce zlasti uporablja, kadar se ustanavlja pričetek 1,1 konec uradnih ur za javni promet.
Pl ene r s. r.
o î
Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 16. januvarja 18D4. 1.,
* ^terim se zastran dosege bogoslovnega oktorstva izdajejo nova določila za bogoslovne g u*te*e na c. k. vseučiliščih na Dunaju, v Pragi, rat*cu, Inspruku. Krakovu, Levovu in za c. k. bogoslovni fakulteti v Olomucu in Salcburgu.
viš. ^1 Postavi pooblastila, dobljenega po Naj-eiu sklepu z dné 10. januvarja 1891. 1., izdajem
(8love«l.ch.)
za zgoraj imenovane katoliške bogoslovne fakultete zastran dosege bogoslovnega doktorstva tâ-le določila :
§• 1.
Za dosego doktorstva katoliškega bogoslovja je treba opraviti štiri stroge preskušnje (rigoroze).
Da se kandidat pripusti k rigorozom, to je odvisno od dokazila, da je v redu dovršil bogoslovne študije kot reden slušatelj na kaki bogoslovni fakulteti in da je izpolnil v §. 2. tega ukaza podane predpise.
Gojencem Pazrnaneja na Dunaju ostane kakor doslej dovoljeno, rigoroz iz svetopisemskega nauka opraviti v četrtem letu svojih bogoslovnih študij.
Kandidatje, kateri so svoje bogoslovne študije dokončali na kakem zakonito organizovanem škofijskem ali samostanskem učilišču, morejo se na kakem vseučilišču ali kaki bogoslovni fakulteti po začasni imatrikulaciji pripustiti k strogim preskuš-njain in dosegi doktorske stopinje tedaj, kadar so bili v študije bogoslovja vzprejeti na podstavi državno veljavnega spričevala zrelosti.
Ako je kak kandidat že bil imatrikulovan na kaki bogoslovni fakulteti, ne potrebuje vnovične imatrikularije na tisti fakulteti, na kateri namerja opraviti svoje rigoroze.
§. 2.
Vsi štirje rigorozi obsegajo té-le predmete preskušnje :
1.	Ves svetopisemski nauk starega in novega zakona.
Ako hode biti kandidat pripuščen k temu rigo-rozu, moral je vsaj en semester z dobrim uspehom poslušati predavanja o semitskih narečjih, namreč sirsko kaldejščino in arabščino, in pa predavanja o viši eksegezi starega in novega zakona.
Od poslušanja ravnokar imenovanih predavanj more dovoliti izjemo v ozira vrednih slučajih minister za bogočastje in nauk, doprašavši o tem bogoslovni profesorski zbor; v tem slučaju pak se mora kandidat na bogoslovni fakulteti, na kateri hoče opraviti svoje rigoroze, podvreči preskušnji iz semitskih narečij, oziroma iz više eksegeze starega in novega zakona.
2.	Splošna in posebna dogmatika.
3.	Cerkvena zgodovina in cerkveno pravo.
4.	Moralno in pastoralno bogoslovje.
§. 3.
Rigoroze je moči opravljati po redu, kakorš-nega si kedö sam izbere, a opraviti je treba vse štiri na isti fakulteti.
Izjemoma more minister za bogočastje in nauk, doprašavši o tem dotična profesorska zbora, dovoliti, da se rigorozi nadaljujejo na kaki drugi fakulteti kakor na tisti, na kateri so se pričeli opravljati.
Za gojence zavoda za višo izobrazbo duhovnikov pri sv. Avguštinu na Dunaju ohranijo svojo veljavo dosedanji posebni predpisi, po katerih smejo ti gojenci na kaki drugi bogoslovni fakulteti pričete preskušnje v dosego doktorstva bogoslovja nadaljevati na vseučilišču dunajskem.
§. 4,
Pristop k rigorozom je po méri prostora dovoljen vsem profesorjem, doktorjem in doktorandom bogoslovja, a predsednik preskuševalne komisije ga smé dovoliti tudi drugim osebam.
Vsak rigoroz traja dvé uri.
§- 5.
Med dvema rigorozoma mora vselej preteči doba treh mesecev najmanj. Kadar pak kandidat
opravi kak rigoro sè zelo dobrim uspehom, tedaj mu more dekan za naslednji rigoroz dovoliti tudi krajši rok.
§- 6.
Preskuševalni komisiji predseduje dekan profesorskega zbora. Ako je zadržan, zastopa ga prodekan, če pa je tudi tâ zadržan, po činu najstarejši profesor.
PreskuŠevalna komisija sestoji za vsak rigoroz razen predsednika iz štirih, oziroma (§. 7.) treh udov, namreč iz dotičnih strokovnih profesorjev in pa še iz dveh drugih preskuševalnili komisarjev kot izpraševalcev. Poslednje določujejo po zmislu mini-sterskega razpisa z dné 30. junija 1850. 1. (Drž. zak. št. 319.) škofje dijeceze, v kateri se nahaja vseučilišče ali fakulteta, izmed profesorjev ali doktorjev bogoslovja, doprašavši o tem bogoslovni profesorski zbor.
Ako bi ne bilo za kako stroko preskušnje rednega profesorja ali ako bi tâ bil zadržan, privzeti je v komisijo izrednega profesorja té stroke, a če bi takega ne bilo, tistega docenta, kateremu je izročena te stroke suplentura, če je namreč doktor bogoslovja, sicer pak profesorja tiste stroke, ki je stroki preskušnje najbolj sorodna.
§• 7.
Predsednik ima vselej pravico izpraševati, dolžnost pak samb tedaj, kadar je strokovni profesor kakega predmeta preskušnje. V tem poslednjem slučaju naj sestoji preskuševalna komisija poleg predsedujočega dekana samö iz treh udov.
§. 8.
Ako bi se število izpraševalcev ne moglo izpolniti po zastopnikih strok preskušnje, ki so v to poklicani po §. 6., oziroma §. 7., dopolniti je je izmed rednih profesorjev.
§- 9.
Vsak ud preskuševalne komisije mora biti na-vzočen pri vsem rigorozu od početka do konca.
Pred glasovanjem in sklepanjem je pogovor ° uspehu preskušnje.
Vsak posamezni ud glasuje potem z redonr eminenter ali bene, ali pa insufficienter.
Skupni red je izraziti s primernimi pristavki-
§• 10.
Vse rigoroze je opraviti v latinščini.
Od tega določila se smé odstopiti samo pri pastoralnem bogoslovju, ako se ta predmet na do-tični fakulteti predava v drugem jeziku in kandidat želi, da bi smel preskušnjo opraviti v jeziku, v katerem se predmet predava.
je vzeti iz strok, spadajočih v področje bogoslovne fakultete, določuje dekan v porazumu s profesorjem, iz čegar stroke se snov izbere. Po odobrilu disertacije opravi kandidat tridentinsko-vatikansko izpovedbo vere pred dijeeezanskim škofom ali na Dunaju in v Pragi pred kancelarjem bogoslovne fakultete; o tem se mora kandidat izkazati pri dekanu profesorskega zbora.
§.11.
Ako se kandidat pri kakem rigorozu zavrne, ne more se pripustiti k nobenemu nadaljnemu rigorozu, ampak samö k ponovitvi istega rigoroza, in to, ne prej, preden ne pretekö trije meseci. Ako se pri tém vnovič zavrne, smé samö še enkrat rigoroz ponavljati, a ne poprej, preden ne preteče eno leto. Ako se kandidat vnovič (tretjič) zavrne, izključen je za vselej od dosege bogoslovne doktorske stopinje na kaki bogoslovni fakulteti v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in pa od nostrifikacije doktorske diplome, ki bi jo dobil kje v inozemstvu.
§■ 12.
Za vsak rigoroz plača kandidat odredbino 36 gl.
Predsednik dobi od tega 6 gl., vsak ud komisije pa 5 gl. Nadalje je tam, kjer se nahaja kak Pisarnični zaklad, 2 gl. oddati za tega.
Ako je predsednik ob enem strokovni izpraše-Valec, dobi tudi za tega pripadajočo odredbino.
Ob ponavljanju rigoroza je plačati samo polo-vico odredbine; od tega dobi vsak vdeleženi ud Pfeskuševalne komisije samo polovico ravnokar navedenega zneska odredbine.
Znesek za pisarnični zaklad odpade pri pobijanju.
Ostanek vseh prejemkov iz odredbin za rigo-r°ze se porazdeli med vse redne profesorje fakultete.
§• 15.
Promocija se pod predsedništvom rektorja in v pričo dekana profesorskega zbora, potèm na Dunaju in v Pragi tudi vpričo kancelarja bogoslovne fakultete vrši po rednem profesorju (par turnum) v obliki navadnih obljub.
Ako rektor ni katoliške vére, vrši naj se promocija pod predsedništvom prorektorja, oziroma dekana tiste fakultete, iz katere je rektor voljen, ali pa pod predsedništvom zakonitega zastopnika tega dekana; ti poslovniki morajo potèm tudi diplome podpisati.
Na bogoslovni fakulteti v Olomucu in Salc-burgu se promocija vrši pod predsedništvom dekana in v pričo prodekana po rednem profesorju (par turnum).
§• 16.
Odredbina za promocijo znaša na vseh fakultetah 60 gl.
Od tega dobiva rektor 15 gl, kancelar, dekan in promotor vsak po 5 gl.; na bogoslovnih fakultetah v Olomucu in Salcburgu dobiva dekan 15 gl., prodekan in promotor pa po 5 gl. Nadalje je tam, kjer se nahaja kak pisarnični zaklad, od te odredbine oddajati 5 gl temu, da se iz njega zalagajo na raznih vseučiliščih dosedaj obstoječa plačila za napravo diplome in pa dosedanji prejemki pisarniškega osebja in služabništva.
Ostanek vseh prejemkov iz odredbin za promocije se porazdeli med vse redne profesorje po enakih delih.
§. 13.
Prejemki posameznih odredbin imajo svojstvo Ple’z-entnih novcev in se morejo torej zahtevati samö Za res opravljene posle.
§• H.
žiti
Piebivši štiri rigoroze, mora kandidat predlo-večo pisano razpravo (disertacijo). Snov, katero
§• 17.
Na tistih vseučiliščih, na katerih so bile dosedaj v navadi slovesne oblike promocije, dano je kandidatu na voljo, zahtevati za se namesto pri-proste oblike promocije to slovesno obliko, a zato mora opraviti za to obliko navadna plačila. Vendar se v spredaj stoječem paragrafu določeni znesek odredbine tudi v tem slučaju uporablja in porazdeli takö, kakor je tam ukazano.
§■ 18.
Ta red o rigorozih stopi v moč s pričetkom šolskega leta 1894./95.
S tistimi kandidati, kateri bodo do tega časa rigoroze že popolnoma ali deloma opravili po dosedanjih predpisih, ravna naj se tudi zanaprej po téh predpisih.
Marteyski s. r.
3*.
V ostalem ohranijo ukazila teh paragrafov svojo veljavo neizpremenjeno, samö v odstavku 3. §. 10. je vzgled zmisloma predrugačiti tako, da se n. p. dné 2. januvarja 1894. leta uvedena tkanina mora izvesti najkesneje do 30. junija 1895. leta.
Določila zgorenjega ukaza o obračunu je treba vsled predrugačenega določila o trajnosti uvozne dobe predrugačiti zmisloma.
Z ukazom z dné 18. novembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 165.) za oznamenilo tkanin v prometu za vezeninsko plemenitbo uvedena zelena barva pečatov se bo uporabljala do konca decembra 1894. leta.
Razglas finančnega ministerstva z dné 17. januvarja 1894. L,
Plener s. r.
Wimnbrand s. r.
da se véliki carinski urad II. razreda v Welsu pooblašča, carine prosto postopati s popotnimi rečmi, poslanimi pred kom ali za kom.
C. k vélikemu carinskemu uradu II. razreda v Welsu sc daje oblast, da po zmislu člena IX., št. I. v carinskem zakonu z dné 25. maja 1882. 1. carine prosto postopa s popotnimi rečmi, poslanimi pred kom ali za kom.
Plener s. r.
30.
Cesarski ukaz z dné 31. januvarja 1894. 1.,
s katerim se na podstavi zakona o konzulskem sodstvu v Egiptu z dné 16. decembra 1890. I. (Drž. zak. št. 218.) podaljšuje omejitev sodstva avstrijsko-ogerskih konzulskih sodišč in njega de-loviti prenos na mešana sodišča, ustanovljena v Egiptu.
« O.
§■ 1.
Ukaz ministerstev za trgovino z dné 20.
1894.1.
finance in januvarja
o nekih olajšilih v postopanju carinskih uradov s prometom za vezeninsko plemenitbo.
S cesarskim ukazom z dne 18. decembra 1875. 1. (Drž. zak. št. 153.) o predrugačbah v sodstvu avstrijsko-ogerskih konzulskih sodišč v Egiptu izdana določila ostanejo, nadalje podaljšujoč s cesarskim ukazom z dné 29. januvarja 1891. b (Drž. zak. št. 15) naposled ustanovljeni rok, za sedaj v moči do 1. dné februvarja 1899. leta.
Deloma izpreminjajoč §§. 10. in 35. v mini-sterskem ukazu z dné 27. marca 1890. 1. (Drž. zak. št. 56.) o postopanju carinskih uradov s prometom za vezeninsko plemenitbo, razširja se v po-razumu s kraljevo ogersko vlado doba veljavnosti istostnih oznamenll v prometu za vezeninsko plemenitbo od pol leta na eno celo leto, in zatorej se bo uradni pečat za poistiinbo tkanin v tem prometu za plemenitbo pri vseh carinskih uradih izmenjaval gledé na barvo enakomerno za vse leto (dné 1. januvarja).
§. 2.
Izvršitev tega ukaza se naroča Mojemu pravosodnemu ministru.
V Dudimpešti, dné 31. januvarja 1894.
Franc Jožef s. r.
Wimlisch-(Jraetz s. r. Schimborn s. r.