Mlade moči v nove organe Po sprejemu nove ustave smo sedaj pred prvo konkretizacijo njenih načel, pred volitvami v organe samoupravljanja politično-teritorialnih enot. Te volitve morajo biti zato na eni strani odraz ustavnih določil o značaju našega samoupravnega sistema, po drugi strani pa nam morajo dati skupščine — občinske, okrajne, republiške in zvezne, ki bodo zagotovile dosledno uveljavljanje v ustavi sprejetih načel našega nadaljnjega družbenega razvoja. Ne glede na to, da so tak značaj volitev in take sestave skupščin le logična posledica vsega dosedanjega družbenega gibanja pri nas, naša odgovornost za zdravo in pravilno kandidiranje in vol jen je ni majhna. Čeprav nam dosedanji družbeni in ekonomski dosežki potrjujejo sposobnost izbiranja najboljših poti, pa nam naša stvarnost kaže, da so ti dosežki le rezultat nenehnega razčiščevanja protislovij, ki se pojavljajo znotraj naših dogajanj, ne razrednih protislovij, ki smo se jih osvobodili že ob izbiri naše socialistične poti, pač pa njenih protislovij, ki se pojavljajo v vsakdanji borbi za popolno socializacijo naših družbenih odnosov. Čas sedanjih volitev je čas, v katerem beležimo značilne družbene premike v skladu z načeli našega družbenega razvoja. Zato je razumljivo, da mora biti naša prva skrb ob volitvah, da bosta sestav in kvaliteta izvoljenih organov samoupravnih teles odraz trenutnega in predvidenega družbenega stanja. Če danes ugotavljamo važnost vseh komponent za naš nadaljnji ekonomski razvoj — od neposredne proizvodnje do vodenja in organizacije, tudi znanstveno dognane — je jasno, da moramo zagotoviti v naših skupščinah mesto nosilcem naše eko- nomike cd neposrednega proizvajalca do vodij in organizatorjev procesa. Če ugotavljamo vedno večjo ekonomsko in družbeno udeležbo žena na vseh področjih našega ustvarjanja, mora najti to dejstvo odraz tudi v naših skupščinah, kjer bodo morale predvsem žene skrbeti za organsko rast pogojev za družbeno aktivi-zacijo žena. Organsko vključevanje družbenih služb v naše samoupravne procese mora podpirati primeren sestav zastopnikov teh služb v politično-teritorialnih samoupravnih telesih. Težnja po sintezi elana mladih z revolucionarnimi izkušnjami nosilcev revolucije in dosedanje socialistične graditve nam mora dati mlade skupščine. Vse to nam bodo smernice, ki nas bodo vodile da bomo izbirali res take skupščine, ki bodo odraz vsega našega druž-beno-ekonomskega dogajanja. Bistvo tega dogajanja je v vedno večji afirmaciji vseh naših občanov v neposredni udeležbi v vseh samoupravnih procesih, volitve pa so ena od oblik teh procesov. Samouprava pa je lahko uspešna le, če je upravljavec gospodar položaja, če objekt svoje uprave, našo ekonomiko res pozna. Zato je bolj kot kdajkoli prej važno, da prav ob volitvah kritično analiziramo naše uspehe in neuspehe preteklosti in s polno mero realizma ocenimo našo ekonomsko situacijo in naš položaj v njej. Tako oboroženi smo lahko prepričani, da bomo tudi s sedanjimi volitvami storili nov korak k našemu socialističnemu razvoju in napredku. Novi del osnovne šole v Izoli je bil svečano odprt 27. IV. 19G3 ŽIVEL 1. MAJ - PRAZNIK DELA LETNIK V. IZOLA, 1. MAJA 1963 11434 Kaj smo in kaj bomo delali v naši komuni Bližajo se nove volitve v občinska in višja politično-teritorialna predstavniška telesa. Prav je, da ob tej priložnosti pregledamo prehojeno pot od zadnjih volitev, to je od meseca marca 1958 do danes in obenem začrtamo nove naloge, ki jih bodo izvrševali na bodočih volitvah izvoljeni odborniki. Zadnje volitve so bile prav v času na j večjih naporov za uresničenje petletnega perspektivnega programa o razvoju gospodarstva za razdobje od 1957. do 1961. To razdobje je bilo pravzaprav odločilno za naše območje, če smo hoteli uskladiti naše gospodarstvo z drugimi okraji Jugoslavije, saj so se vse do 1954. leta odražale neurejene politično-ekonomske razmere, ki so imele znaten vpliv na politiko investiranja v gospodarstvo. Šele leta 1954 se je z dokončno priključitvijo tega ozemlja k Jugoslaviji začel načrtni razvoj gospodarstva na področju občine. Od tega leta dalje beležimo tudi začetek večjih investicijskih vlaganj za razvoj osnovnih panog gospodarstva, zlasti v industrijo, ribištvo in obrtništvo. Tudi v druge panoge gospodarstva in objekte družbenega standarda so bila investirana določena sredstva, vendar glede na dediščino, ki smo jo prevzeli od bivših italijanskih oblasti, nismo dovolj upoštevali stanovanjsko-komunalnih vprašanj. Da smo investirali v gospodarstvo in objekte družbenega standarda v obdobju 1952—1956, upoštevajoč tudi sredstva gospodarskih organizacij, le 1 milijardo 470 milijonov dinarjev ali približno 290 milijonov dinarjev povprečno na leto, nam je jasen dokaz zaostalosti razvoja. Narodni dohodek na prebivalca je znašal leta 1954 le 127.000 dinarjev, medtem ko predvidevamo v 1963. letu že 446.851 dinarjev ali 251,9 °/o porast. Upoštevati pa moramo, da so k tako velikemu porastu narodnega dohodka na prebivalca prispevale delno tudi povečane cene. Število zaposlenih je znašalo v 1956. letu 2767, medtem ko jih predvidevamo v tem letu 4075 ali za 47,3 °/o več, kar nam ponovno dokaže, da s sorazmerno manjšim odstotkom zaposlenih ustvarimo veliko večji narodni dohodek. Tak porast narodnega dohodka je zahteval skrajnih naporov naših delovnih ljudi, vendar je bilo to potrebno, če smo hoteli nadoknaditi to, kar je bilo v prvih 9 letih po vojni zamujenega. V zvezi s tem je bilo treba postaviti v programu 1957—1961 konkretne naloge za ustvaritev pogojev za nadaljnji hitrejši razvoj gospodarstva: 1. Še nadalje poveča vati proizvodnjo in blagovni promet v vseh panogah gospodarstva, predvsem pa je treba upoštevati tiste proizvode in storitve, ki posredno ali neposredno vplivajo na izboljšanje življenjske ravni prebivalstva ter vložiti maksimalne napore za dvig produktivnosti dela. 2. Glede na potrebe po reprodukcijskem materialu iz uvoza bo nujno povečavati izvoz ter na ta način ustvarjati devizna sredstva za nujno potreben uvoz, kar bo obenem omogočalo zmanjševati pasivo v naši plačilni bilanci. 3. Zmogljivosti v trgovini, gostinstvu, obrti in komunalnih dejavnostih bo treba še nadalje širiti, izpopolnjevati in usklajevati s potrebami prebivalstva občine. Poleg tega bo treba možnosti, ki se nudijo z razvojem malega obmejnega prometa in turizma v obalnem področju, v večji meri izkoriščati in s tem povečati devizni priliv. 4. Vzporedno z razvojem gospodarstva se mora večati tudi število zaposlenih in s tem tudi sploš- na in osebna potrošnja. Investicije v družbeni standard naj bi se večale vzporedno z investicijami v gospodarstvo, vendar mora biti odnos med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami nekoliko bolj usklajen, saj so bila v preteklem razdobju skoro vsa razpoložljiva investicijska sredstva naložena v povečanje proizvodnih zmogljivosti. Navedene ekonomske cilje in naloge so sprejeli naši delovni ljudje z velikim razumevanjem, saj to je bila tudi edina pot, po kateri lahko pridemo do višje življenjske ravni. Napeti je bilo treba vse sile, postaviti potrebne dinamične plane in izkoristiti vse možnosti ter pogoje, ki nam lahko nudijo pomoč pri uresničevanju zastavljenih nalog. To pa ni ostalo samo deklaracija. Uresničile so se postavljene naloge; celo več: petletni perspektivni program razvoja gospodarstva za razdobje 1957—1961 je bil uresničen že v štirih letih. Naslednje številke nam pokažejo ogromen porast našega gospodarstva (v milijonih dinarjev); Indeks 1954 1956 1960 1962 1962:1954 — družbeni bruto proizvod 2177 3898 10321 10487 481,7 — družbeni proizvod 1081 1371 3751 3906 361,3 — narodni dohodek 982 1262 3607 3730 379,9 — narodni dohodek na prebivalca v 000 din 127 162 345 385 303,0 — število zaposlenih (v enotah) 2057 3221 4359 4312 209,6 2e te gole številke nam pokažejo uspeh naših delovnih ljudi, ki so dali veliko naporov za dosego zastavljenih ciljev. V tem času se je poleg teh materialnih uspehov izoblikovalo tudi delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje. Nagel vsesplošni razvoj je zahteval tudi naglo ukrepanje. Vedno spreminjajoči se predpisi, ki so izpopolnjevali naš gospodarski sistem, so silili naše delovne organizacije k boljšemu gospodarjenju, tako da lahko rečemo, da so napravile zrelostni izpit. Vse tiste delovne organizacije, ki so imele toliko energije, da so odpravljale notranje slabosti in utrjevale delovno disciplino, večale produktivnost dela in krepile delavsko samoupravljanje, so ostale pri življenju, se utrdile in si ustvarile perspektivo, druge pa, ki niso bile življenjske, to je brez trdne volje, so propadle — bile so likvidirane. Vse to gibanje pa je utrjevalo našega delavca in mu dajalo zaupanje v moč svojega delovnega kolektiva. Iz polpro- letarca se je začel ustvarjati družbeni človek, ki vidi v novi socialistični družbi svoj obstoj. Proizvajalna sredstva so se večala iz leta v leto. Od 1 milijarde 470 milijonov dinarjev, naloženih v letih 1952—1956 v investicije, kar je znašalo okrog 290 milijonov dinarjev povprečno na leto, so se dvignile v naslednjem planskem razdobju 1957—1960 za 2 milijardi 129 milijonov dinarjev ali povprečno letno za 532,3 milijonov dinarjev. Dejanska vrednost osnovnih sredstev v družbenem sektorju gospodarstva, ki je znašala v 1954. letu 1 milijardo 144 milijonov dinarjev, je narasla že konec 1962. leta na 3 milijarde 906 milijonov; za konec 1963. leta pa predvidevamo že 4 milijarde 413 milijonov dinarjev. Ce nadalje razvijamo te pokazatelje, ugotovimo, da je bilo v posameznih razdobjih realizirano naslednje razmerje investicij v gospodarstvo in negospodarstvo (v milijonih dinarjev): 1952-1956 1957-1960 1961-1962 1952-1962 gospodarstvo družbeni standard 1246 224 1488 641 1279 1048 4013 1913 skupaj: 1470 Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami 85:15 2129 70:30 2327 55:45 5924 68:32 Porast negospodarskih investicij v primerjavi z gospodarskimi investicijami nam kaže vedno bolj ugodno razmerje, to je tudi nujno, če upoštevamo, da je bilo razmerje v razdobju 1952:1956 skrajno neugodno, poleg tega pa je bil že skoro dotrajan obstoječi stanovanjski fond. Investicije v družbeni standard so se delile na (v milijonih dinarjev): 1952-1956 1957-1960 1961-1962 1952-1962 stanovanjska izgradnja 119.5 330 444 893.5 komunalni objekti 27.1 212 166 405.1 kulturno-prosvetna dejavn. 71.9 12 392 475.9 zdravstveno-socialna dejavnost 5.4 5 44 54.4 državna uprava — — 3 3.0 Skupaj : 223.9 559 1049 1831.9 Z investicijami v stanovanjsko izgradnjo smo zgradili: Skupaj stanovanj Posebne sobe Enosobna st. in gars, Dvosobna stanovanja Trosobna stanovanja Štiri in več od 1952—1956 50 10 40 od 1957—1960 91 11 8 29 43 — od 1961—1962 98 — 3 — 95 predvideno v letu 1963 94 — 19 31 22 22 Skupaj od 1952—1963 333 11 30 70 200 22 Poleg tega je bilo za večja popravila starega stanovanjskega fonda potrošeno skupaj okrog 81,1 milijona dinarjev, s katerimi smo popravili nad 300 stanovanj. Nedvomno je to veliko pripomoglo k ublažitvi stanovanjske krize, vendar pa bo potrebno v naslednjih letih še veliko sredstev, preden bomo dokončno odpravili stanovanjsko krizo. Za izgradnjo komunalnih objektov je bilo vloženo od 1952. do 1962. leta skupno 405 milijonov dinarjev, od katerih je odpadlo na: - kanalizacijo - vodovodno omrežje - elektrifikacijo - telesnovzgojne objekte - cestno omrežje - ostale komunalne objekte dinarjev 64.500.000 59.900.000 111.300.000 8,000.000 106.300.000 55.100.000 Skupaj : 405,100.000 Investicije v kulturno-prosvet-no dejavnost so znašale od 1952. do 1962. leta skupno 476 milijonov dinarjev, s katerimi smo zgradili 16 novih učilnic, adaptirali 8 učilnic, preuredili kulturni dom, kinematograf in skoro dogradili dve športni igrišči. Poleg tega je bil skoro dograjen stro-(Nadaljevanje na 4. strani) I Novo, moderno gostišče »Belvedere« Današnja slika Izolskega križišča ali gneča okrog »Delikatese« (Nadaljevanje s 3. strani) kovni center za delavce v gostinski stroki. V socialno-zdravstveni delavnosti pa je bil adaptiran Dom onemoglih, Zdravstveni dom, ena ambulanta in povečane zmogljivosti v kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Koper v Izoli, poleg tega je bila urejena tudi transfuzijska postaja v ilzoli. Vse te investicije v družbeni standard so bile lahko uresničene zato, ker so naši delovni ljudje vztrajno in marljivo izpolnjevali proizvodne naloge in se borili za večanje proizvodnje, storitev in uslug. Tudi investicije v gospodarstvo so znatno pripomogle k večanju družbenega bruto proizvoda. Od skupnih 4 milijard 13 milijonov dinarjev investicijskih naložb od 1952. do 1962. leta je bilo investirano v (milijonih dinarjev): Ce zberemo vse te podatke in jih razporedimo na posamezna razdobja, ugotovimo, da so bili vsi ti uspehi ustvarjeni pretežno v zadnji petletni mandatni dobi sedanjega občinskega ljudskega odbora. To nam jasno prikaže razgibanost našega gospodarstva in napore delovnih ljudi, obenem pa aktivnost in odgovornost naših odbornikov in članov svetov občinskega ljudskega odbora, ki so na svojih sejah sprejemali družbene plane, odloke, odredbe, sklepe in druge predpise. V tej petletni mandatni dobi je imel: — industrijo 2.419 — — kmetijstvo 857 — — gradbeništvo 224 — promet 6 — trgovino 149 — gostinstvo 166 — — obrt 159 — — komunalno dejavnost 33 Skupno: 4.013 milijonov skupnih sej občinski ljudski odbor 43 zbor proizvajalcev 70 občinski zbor 50 komisija za gospodarstvo občinskega zbora 43 komisija za gospodarstvo zbora proizvajalcev 43 komisija občinskega ljudskega odbora za volitve in imenovanja 43 svet za obrt in industrijo 46 svet za blagovni promet in turizem 51 svet za komunalne zadeve in urbanizem 35 svet za kmetijstvo in gozdarstvo 31 svet za družbeni plan in finance 41 svet za delo 27 svet za splošno upravo in notranje zadeve 33 svet za prosveto in kulturo 27 svet za zdravstvo 35 svet za socialno varstvo 31 svet za stanovanjske zadeve 23 svet za telesno vzgojo . H Skupaj: 683 (Nadaljevanje s 4. strani) Z dosedanjimi prav dobrimi uspehi v gospodarstvu, družbenih službah in aktivnosti predstavniških teles smo dosegli take ekonomske in politične osnove, da lahko z gotovostjo računamo na nadaljnji splošni razvoj. Na nove volitve pristopamo s trdnim prepričanjem, da jo dosedanja pot pravilna, vendar pa bo nujno angažiranje vseh občanov, zlasti pa proizvajalcev, ki so do sedaj pokazali, da so sposobni in pripravljeni še nadalje graditi naš novi sistem socialistične družbe. Nedvomno bo ena od zelo odgovornih nalog, koga bomo volili v nove predstavniške organe oblasti. Ne gre le za občinski ljudski odbor, ampak za okrajno, republiško in zvezno skupščino. Pred novimi predstavniki so zelo velike naloge. Naš petletni perspektivni plan za razdobje od 1961. do 1965. leta predvideva nadaljnji porast narodnega dohodka in to v primerjavi s 1960. letom za 79,5 °/o ali povprečno letno za 12,5 °/#. Narodni dohodek na prebivalca naj bi se dvignil v primerjavi s 1961. letom za 71,6 %>, Investicijska politika naj bi bila usklajena z realnimi potrebami po investicijah za dvig družbenega standarda. Stanovanjsko-ko-munalne probleme bi morali reševati z nekoliko večjo odgovornostjo, saj pomenijo za našega delovnega človeka, zlasti za tistega, ki nima stanovanja ali pa je njegovo stanovanje zdravstveno neprimerno, glavni problem, ki znatno vpliva na povečanje storilnosti. Nadaljnji problem, ki ga bo treba rešiti, je kadrovska politika. Predvsem bo nujno prilagoditi šolske programe osemletk potrebam našega gospodarstva. Prav tako bo potrebno ustanoviti take strokovne centre, ki bodo nudili našemu gospodarstvu čim boljše strokovne kadre. Najbolj kričeče vprašanje pa je nedvomno otroško varstvo. Vse premalo smo pazili na ureditev tega problema. Z druge strani pa ugotavljamo, da se potroši v te namene zelo veliko sredstev, ki pa ne vodijo k sistematični rešitvi otroškega varstva. Delovne organizacije izplačajo zaposlenim materam ob bolezni otrok znatno večje zneske, kot bi jih plačali za 3 20 300 2 SO 200 uo LITI 100 LE6INDA J C HOTNI D0H0DIK--------MUZ«. PU01ZV0D NAH0DNI SOH....... ttHUTTO OSI* BOHOT.----ZAPOSLtNOST kar pomeni, da bomo morali še nadalje povečavati proizvodnjo, pospeševati blagovni promet in turizem, predvsem pa rešiti vprašanje kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju, ki iz leta v leto nazaduje zaradi vedno večjega odtoka kmetijske delovne sile v druge panoge gospodarstva. Drugo zelo odgovorno vprašanje je uslužnostno obrtništvo. Nujno bo proučiti ta problem in zagotoviti tako davčno politiko, ki bo stimulativno vplivala na obrtnika in na razvoj obrtništva, obenem pa bo treba zaostriti politiko do šušmarstva. organizirano in urejeno otroško varstvo. Predvolilna dejavnost bo nedvomno nakazala še veliko nerešenih problemov, ki naj bi jih reševali bodoči predstavniki politično teritorialnih enot. V upanju, da bodo navedeni predstavniki s pomočjo naših političnih organizacij in vseh delovnih ljudi reševali naše skupne probleme, priporočamo našim volivcem, da bi ob kandidiranju izbirali take kandidate, ki bodo dano jim zaupanje s svojim marljivim in nesebičnim delom v korist vse družbe upravičili. FINANCIRANJE KULTURNO-PROSVETNE IN TELESNOVZGOJNE DEJAVNOSTI V OBČINI IZOLA Pred sprejemanjem proračuna občine vsako leto izdelajo predračune potreb za poslovanje v tekočem letu tudi društva in klubi kulturno-prosvetne in telesno-vzgojne dejavnosti ter društva Ljudske tehnike. Potrebe so iz leta v leto večje, zlasti če upoštevamo še nedograjene objekte. Skupne potrebe vseh društev in klubov v komuni znašajo 33 milijonov dinarjev, a v proračunu občine, ki ga je že sprejel ljudski odbor, je predvidenih le 50 %> od lanskoletnih sredstev ali skupaj 2,8 milijona dinarjev. Od tega 1,3 milijona dinarjev za kulturno-prosvetne organizacije, 1,3 milijona dinarjev za telesnovzgojno dejavnost in 150 tisoč dinarjev za dejavnost Ljudske tehnike. Doslej je bilo financiranje te dejavnosti neurejeno in odvisno od pokroviteljstva ter boli ali manj uspešnega »žicanja«. Ce k temu prištejemo še pičla sredstva proračuna, je vse skupaj nujno zahtevalo prehod na redno financiranje rekreativne dejavnosti. Zato je občinski odbor SZDL po več posvetovanjih Sklenil, naj se preneha z individualnim iskanjem sredstev, namesto tega pa naj se izvede skupna akcija. V letošnjem letu naj bi gospodarske organizacije prispevale 10,5 milijona dinarjev za kritje skupnih potreb, prispevale pa naj bi na podlagi ustvarjenega čistega dohodka. O temu predlogu so doslej že razpravljali nekateri delovni kolektivi in pokazali razumevanje za skupno financiranje rekreativne dejavnosti. Sredstva so že zagotovile naslednje organizacije: din 5.500.000 74.000 120.000 53.000 30.000 250.000 130.000 42.000 5.000 1.070.000 Kombinat Delamaris Vesna (Pivopromet) Trg. podjetje Mavrica KZ Lucija, obr. »Meso« Pekarna Obnova Splošno kom. podjetje Reševalna postaja Povrtnina Stavbenik Nekateri delavski sveti še niso razpravljali o financiranju skupnih potreb, med njimi Mehano-tehnika in Mala oprema. Tudi od njih pričakujemo ugodno rešitev. Akcija Obč. odbora SZDL je torej naletela na razumevanje, saj predstavlja dejavnost telesno-vzgojnih in kulturno-prosvetnih društev telesno in duševno rekreacijo, ki je v našem delovnem centru potrebna. Proizvodnja juh v »Delamarisu« KAJ SO PREDLAGALI VOLIVCI Za obravnavanje družbenega programa občine Izola je bilo sklicanih na območju občine od 28. II. do 2. IH. 1963 12 zborov volivcev. Zbori volivcev so bili sklicani za eno ali več volilnih enot skupaj. Udeležba na zborih volivcev ni bila rekordna, vendar pa zadovoljiva. Aktivno je sodelovalo 74 volivcev. Poleg zborov volivcev so razpravljali o osnutku družbenega programa Se občinski komite ZKS, občinski odbor SZDL, občinski sindikalni svet, krajevne organizacije SZDL na terenu, osnovne organizacije ZKS in posamezni sveti ObLO. Osnutek je torej obravnavalo nad 1000 volivcev. Zainteresiranost volivcev ob razpravah o osnutku družbenega programa razvoja gospodarstva občine Izola za leto 1963 je bila zelo velika, tudi predlogi volivcev so bili povsod umestni in koristni, v veliko primerih so volivci ugotovili razne vrzeli v osnutkih, tako da je bilo nujno osnutek ponekod spremeniti. Zbor volivcev v I. in II. volilni enoti je predlagal, naj se vnese v letošnji program tudi gradnja mrliške veže na pokopališču. Ta predlog je bil zelo umesten, zato smo ga tudi vnesli v letošnji program. Zbori volivcev v I., II., VI., VII., VII'I., IX., X. in XI. volilni enoti so zelo živo razpravljali in predlagali, naj bi premestili kino iz parka v sedanjo telovadnico v drevoredu I. maja ali v kulturni dom. V I. in II. volilni enoti so predlagali celo, naj bi ne gradili veleblagovnice v sedanji telovadnici, ker ni potrebno zaradi velikega števila obstoječih trgovin. Mnenja o tem problemu so zelo različna. V pretežni večini se vsi strinjajo, naj bi premestili kino v enega izmed navedenih prostorov v centru. Predlog o veleblagovnici je bil omenjen na podlagi namiga trgovskega podjetja Imeks iz Kopra, ki naj bi zgradilo v sedanji telovadnici veleblagovnico, za protivrednost sedanje zgradbe pa nudilo občinskemu ljudskemu odboru finančna sredstva za gradnjo nove telovadnice. O tem predlogu je razpravljal tudi Občinski ljudski odbor na svoji seji dne 29. III. 1963 ob spre- jemanju družbenega programa in sklenil, da se vsa zadeva ponovno prouči, sestavi predračun stroškov za premestitev in adaptacijo kinematografa v vseh predloženih variantah, upoštevajoč pri tem tudi gradnjo telovadnice in morebitno uporabo kulturnega doma. Zato je bila imenovana tudi posebna komisija, v kateri so vse prizadete družbene in gospodarske organizacije. Zbora volivcev v I. in II. volilni enoti sta predlagala, naj bi zbori volivcev obravnavali tudi večja investicijska dela, preden bi se ta pričela graditi. S tem bi odpravili marsikatero kritiko o nerentabilnih investicijah, ki večkrat nastane le po mnenjih le nekaterih oseb, z druge strani pa naj bi izvršene investicije tudi redno vzdrževali. To se nanaša na predlagano graditev otroških igrišč, saj vemo, da niti obstoječih igrišč nima kdo vzdrževati. Zato naj bi najprej poskrbeli za vzdrževanje sedanjih igrišč in šele potem gradili nova. Mnenja smo, da so te kritike volivcev popolnoma upravičene, kajti škoda, ki nastaja na števil- SIM nih obstoječih igriščih, je občutna. Zato je prav, da ta igrišča poverimo Stanovanjski skupnosti, ki bi morala biti najbolj zainteresirana za te objekte. S prenosom te pristojnosti pa je treba stanovanjski skupnosti dodeliti v te namene tudi potrebna finančna sredstva. Glede novih otroških igrišč smo mnenja, naj bi jih gradili v starem delu mesta, ker se otroci tega predela mesta nimajo kje igrati. V te namene je predvideno v tem letu v občinskem proračunu 1,5 milijona dinarjev. Zbori volivcev na IH., IV., V. volilni enoti in na zboru volivcev v Dvorih so predlagali, naj se po-krene vse potrebno za boljše vzdrževanje ceste III. reda Izola —Dvori. V tej zvezi smo se obrnili na cestno podjetje v Kopru, ki je dolžno vzdrževati ceste III. reda, vendar pa smo naleteli na tež-koče, ki jih ima to podjetje. Zaradi hude zime so vse ceste v zelo slabem stanju in se bo treba za sedaj zadovoljiti z zasilnim popravilom cest. Na zboru volivcev v III., IV. in V. volilni enoti so predlagali tudi preusmeritev štirih milijonov dinarjev investicijskih sredstev, ki so predvidena za ureditev sanitarnih naprav v hotelu Zora, za dograditev nogometnega igrišča, saj to podjetje je imelo pravzaprav v lanskem letu poslovno izgubo. Motiv iz Mehanotehnike Mnenja smo, da so volivci popolnoma upravičeni kritizirati podjetja, ki delajo s poslovno izgubo in prav bi bilo, da bi se proti takim podjetjem vodila zelo stroga investicijska politika. Vendar pa je občinski ljudski odbor po zveznih predpisih dolžan nuditi gostinskim podjetjem, ki so ustvarila devizna sredstva, najmanj 35 %> prejete devizne premije za nadaljnje investicije, zato veljajo ta sredstva kot namenska in se ne morejo preusmeriti v druge namene. Da bi se pa gostinska podjetja, ki so imela poslovno izgubo, likvidirala, je v našem primeru, ko imamo le dve gostinski podjetji v občini, nepravilno. Temu podjetju bo treba nuditi vso pomoč, da se okrepi, ker ima z vedno bolj razvijajočim se turizmom dobre perspektive. V tej volilni enoti so tudi predlagali, naj bi se bojevniškim organizacijam povečala dotacija na 1,900.000 dinarjev. Ta predlog je občinski ljudski odbor zavrnil, ker ni razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu. Na vseh zborih volivcev v mestu so razpravljali o kvaliteti dela servisov stanovanjske skupnosti, ki nimajo zadostnih kapacitet in nočejo izvajati raznih drobnih uslug. Ugotavlja se vrsta potreb občanov po storitvah, katerih servisi stanovanjske skupnosti ne sprejmejo in še tiste usluge, ki jih napravijo, so slabe in ne ustrezajo strokovni izvedbi. Te pripombe zborov volivcev so res upravičene. Potrebno pa bo nuditi stanovanjski skupnosti več finančnih sredstev za izpopolnitev opreme servisov. V tem letu je poleg 1,800.000 dinarjev lastnih sredstev stanovanjske skupnosti predvideno še 1,300.000 dinarjev v občinskem proračunu in to za mehanizacijo servisov, stanovanjska skupnost pa mora poleg tega skrbeti za namestitev strokovnega kadra, ki je sedaj na zelo nizki stopnji. Ob tej priložnosti so razpravljali tudi o poročilu stanovanjske skupnosti, v katerem prosi za povečanje dotacije za otroški vrtec od 4,5 na 6 milijonov dinarjev, s katerimi naj bi se pocenile usluge tega vrtca. Občinski ljudski odbor je na svoji seji obravnaval to zahtevo, strinja pa se s sklepom izvršnega odbora SZDL, da se pripravi analitično poročilo o organizaciji tega vrtca v primerjavi z enakimi v Kopru in tPiranu in na tej osnovi ugotovi potreba po nadaljnjih dotacijah in kdo naj bi jih dal. Ugotavljamo, da se drži medsebojnih sporazumov glede na dogovorjeno finančno pomoč tej ustanovi poleg ObLO samo kombinat Delamaris. Zbor volivcev v I., 'II. in XVIII. volilni enoti je predlagal, naj se VSEM DELOVNIM LJUDEM OBČINE IZOLA ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB, ZROP IN ZVEZA VVI predvidijo finančna sredstva za vzdrževanje in popravilo telovadnic, kar smo tudi upoštevali pri dokončni sestavi predloga družbenega programa. V IX., X. in XI. volilni enoti so kritizirali neredno in malomarno odvažanje smeti. V teh volilnih enotah so tudi opozorili, da je treba misliti na gradnjo letnega kina na bivšem nogometnem igrišču. Za uresničitev tega predloga je potrebno precej finančnih sredstev. Ta lokacija pa bi bila poleg tega le začasna, ker je na tem prostoru predvidena visoka gradnja. Vsekakor pa bo to vprašanje nakazal tudi urbanistični načrt. Trenutno pa je lokacija sedanjega letnega kina v vseh pogledih zadovoljiva. Z zmanjšanjem investicij v vinogradništvo in povečanjem sredstev za vrtnarstvo soglaša tudi Občinski ljudski odbor, prav zato smo tudi odstopili od nadaljnjih novih investicij v vinogradništvo, za sedaj pa bomo dokončali le pričete investicije. Ostali predlogi zborov volivcev so se nanašali na povečanje dotacij osnovni šoli, Društvu prijateljev mladine, DPD Svobode in na zmanjšanje sredstev Ljudski knjižnici ter na zboljšanje javne razsvetljave v Kajuhovi ulici. Občinski ljudski odbor meni, da je dosedanji predlog programa, ki določa dotacije navedenim organizacijam glede na sredstva, ki jih ima na razpolago, zadovoljiv, za javno razsvetljavo v Kajuhovi ulici pa ni razpoložljivih investicijskih sredstev. Na zborih volivcev v Dvorih, Maliji in Šaredu so v glavnem obravnavali višinski vodovod. Predlagali so tudi, naj bi se iz stanovanjskega sklada občine Izola dodeljevali zasebnim kmetijskim proizvajalcem krediti za nujna popravila streh kmečkih hiš. Pravilno bi bilo, da bi stano- vanjski sklad določil v te namene vsaj del sredstev, ki se zbirajo pri tem skladu na račun hišnine zasebnih stavb. Iz gornjega poročila je razvidno, da se volivci zelo zanimajo za zadeve družbenega standarda, nekoliko manj pa za gospodarske probleme. Zelo koristno bi bilo, da bi zbori volivcev v delovnih organizacijah postavili svoje konkretne predloge ne samo o problemih stanovanjsko-komunalne graditve, ampak tudi o proizvodnih nalogah, ki jih določa letošnji družbeni program, saj je uresničenje stanovanjsko-komunal-nih nalog odvisno od uresničenja proizvodnih nalog. Pogled z morja na novo šolo in bloke Nekaj besed o dejavnosti telesnovzgojnih društev in LT v naši komuni Po športnem udejstvovanju, pestrosti panog in po uspehih na tekmovanjih je lizola znana že vrsto let. K stalni kvaliteti vsekakor največ pripomoreta skoncentriranost prebivalstva in dejstvo, da v ekipah prevladujejo delavci. Uspehi pa bi lahko bili še večji, če bi bila društva bolje opremljena, če bi imela več sredstev in predvsem objekte. Najbolj pereče je vsekakor vprašanje dograditve športnega centra. Zato sta občinski odbor SZDL in Športna zveza sklenila, da se gradnja sanitarij in garderob ob nogometnem igrišču začne takoj, ko bodo narejeni potrebni načrti, za katere skrbi NK Delamaris. V te namene sta zagotovljena 2 milijona dinarjev, organizirali pa bodo tudi prostovoljno delo. Vodenje del bo poverjeno gradbenemu podjetju, da se ne bi primerile nepravilnosti, ki smo jim bili priče ob gradnji igrišča. Cilj vseh činiteljev je, da se letos igrišče dokonča, tako da bodo nogometaši zopet igrali na domačih tleh, ostali športi pa z njimi vred dobili prepotrebne sanitarije in garderobo. Ze v letošnjem letu bodo pripravljeni tudi načrti za pokriti plavalni bazen v parku ob obratu Delamarisa za proizvodnjo živil v prahu. Olimpijski bazen z ogrevano morsko vodo bi bil velika pridobitev za plavalni šport, prebivalce Izole in zimski turizem. Vodo bi segrevali s paro in vročo vodo, ki ostaja v obilici neizkoriščena v novem obratu Delamarisa. Prav tako proučujejo tudi možnost preselitve kina v mesto in telovadnice v sedanjo kino dvorano. Obisk kinopredstav bi se v mestu povečal, športniki pa bi dobili primernejšo dvorano tudi za tekmovanja. Ker je ta selitev vezana na večja denarna sredstva, vso zadevo proučuje komisija, ki jo je imenoval ObLO. Oglejmo si še delo posameznih društev: VESLAŠKI KLUB ARGO je klub z dolgotrajno tradicijo in najvidnejšimi uspehi. Dolgoletno, vztrajno in sistematično delo je rodilo številne vrhunske rezultate. V klubu aktivno deluje 52 članov, od tega 48 mladincev in mladink. Veslači iz leta v leto osvajajo državna prvenstva, poleg tega pa so se že afirmirali na mednarodnih tekmovanjih. Državno prvenstvo so osvojile članice v četvercu s krmarjem, double scoullu in skifu, člani pa v double scoullu in starejši mladinci v četvercu s krmarjem. Na mednarodni regati na Bledu 8. julija 1962 je Argo osvojil prvo mesto v dvojki s krmarjem in drugo mesto v četvercu s krmarjem. Na tem tekmovanju so sodelovale ekipe iz Avstrije, Bolgarije, Poljske, Italije, ZAR in 17 domačih klubov. Klub ima urejene prostore, misliti bo potrebno le na obnovitev plovnih objektov. Tekmovanja so draga, ker ni v soseščini nobenega veslaškega kluba. KEGLJAŠKI KLUB IZOLA je bil ustanovljen šele leta 1958, z rednim delom pa je pričel po dograditvi dvosteznega kegljišča. V klubu je 84 kegljačev, ki redno tedensko vadijo. Posamezni člani so vključeni v sindikalne sekcije Stavbenika, Delamarisa, Mehano-tehnike, Elektra-Koper in invalidsko sekcijo. Keglači so uspešno tekmovali na raznih tekmovanjih, želijo pa ustanoviti tudi žensko ekipo. Zelja kegljačev je tudi, da bi v okraju zgradili še več kegljišč in organizirali redna tekmovanja. Športni ccnter nudi prijetno in zdravo razvedrilo V sklopu kegljaškega kluba deluje tudi sekcija za balinanje, ki je dobila novo balinišče leta 1961. STRELSKA DRUŽINA »DARKO MARUŠIČ« praznuje letos 10. obletnico obstoja. V svojem delovanju se je družina proslavila po vsej Sloveniji, žal pa je premalo upoštevala mlade strelce. Zato je v družini prišlo v zadnjih dveh letih do določene stagnacije. Družina šteje 126 članov, od tega 16 mladincev. V preteklem letu je družina nastopila na 11 tekmovanjih. V ligi je izmed 11 nastopajočih osvojila 1. mesto. Prva mesta so strelci pobrali tudi na tekmovanju s strelci podjetja Nafta z Reke, na okrajnem tekmovanju v počastitev dneva žena in drugje. Prostori strelske družine niso primerni za tekmovanja preko celega leta, poleg tega je potrebno kupiti še nekaj zračnih pušk. Zelja po malokalibrskem strelišču pa je še vedno samo želja. TVD PARTIZAN Delo društva sloni na posameznih vodjih sekcij. Redno vadijo odbojkarji, rokometaši, mladinke in pionirji, skupaj okoli 100 članov. Dejavnost Partizana razen tekmovalnih sekcij na zunaj ni toliko vidna, je pa izrednega po- Na »špici«, kadar jc najbolj vroče mena za vzgojo mladih športnikov ostalih društev. Celotni upravni odbor je popolnoma zatajil in bo verjetno potrebno ustanoviti celo iniciativni odbor za sklic občnega zbora. Odbojkarji so tekmovali od leta 1959 do letos v republiški ligi, letos pa so izpadli zaradi nediscipliniranosti posameznikov. V prejšnjih letih odbojkarji niso imeli resne konkurence v okraju. Po občnem zboru pričakujemo, da bo društvo ponovno zaživelo in doseglo aktivnost izpred leta 1960. NK DELAMARIS Nogometni klub ima na tekmah največ gledalcev, hkrati pa najslabše pogoje za delovanje. Staro igrišče je bilo porušeno, novo pa še ni dograjeno. Zato morajo nogometaši stalno tekmovati na tujih igriščih. V klubu deluje 65 članov, od tega 45 mladincev. NK Delamaris uspešno nastopa v slovenski ligi, o doseženih rezultatih pa lahko redno beremo v Poletu in Slovenskem Jadranu. Nogometni klub skrbi tudi za podmladek in ima močno mladinsko in pionirsko ekipo. Kljub neurejenim razmeram igralci redno trenirajo. Obstajajo pa vse možnosti, da bo letos športni stadion toliko dograjen, da bodo nogometaši zopet igrali pred svojo publiko na domačih tleh. ODRED JADRANSKIH STRAŽARJEV je taborniška organizacija in deluje od leta 1957. ilz leta v leto se krepi in danes šteje 150 članov — v glavnem mladih ljudi, ki organizacijo tudi sami vodijo. Več let taborniki uspešno tekmujejo, zastopali so že okrajno zvezo na republiških tekmovanjih in republiško zvezo na zveznih tekmovanjih. Dejavnost tabornikov je usmerjena predvsem v vzgojno delo. Na sestankih skupin in na taborjenjih, ki jih prirejajo vsako leto, se člani navajajo na samostojnost, iskrenost, tovarištvo, delavnost, spoznavajo življenje v naravi in drugo. Taborniki imajo ves inventar, ki je potreben za taborjenje. Letos bodo predvidoma taborili v okolici Postojne in Tolmina, povabljeni pa so tudi na Poljsko. Realizacija programa bo seveda odvisna od denarnih sredstev, ki jih tabornikom primanjkuje. POMORSKO BRODARSKO DRUŠTVO »BURJA« V društvo je včlanjenih 32 članov, ki imajo 8 jadrnic tipa SLOKA, 1 jadrnico tipa STAR in lažji motorni čoln. V preteklem letu se je društvo udeležilo državnega prvenstva v Pregled volilnih enot I. volilna enota: Morova ulica, Dantejeva ulica, Tomažičeva ulica. II. volilna enota: Drevored 1. maja, Postojnska ulica, Pittonijeva ulica, Industrijska ulica, Volaričeva ulica, Gorkijeva ulica, Trg. 29. novembra. III. volilna enota: Prešernova cesta, Vodovodna ulica, Ulica Elvire Vatovec, Kosova ulica, Ulica Pri vodnjaku, Kajuhova ulica. IV. volilna enota: Bazoviška ulica, Kraška ulica, Zupančičeva ulica. V. volilna enota: Ulica svobode, Brkinska ulica, Cankarjev drevored, Plemčičeva ulica. VI. volilna enota: Ljubljanska cesta, Gasilska ulica, Ulica Ob vratih, Pekarniška ulica, Kristanov trg, Mužčeva ulica. VII. volilna enota: Ulica Ob starem zidovju, Trg padlih, Kosovelova (do vključno št. 18), Zustovičeva ulica, Premrlova ulica, Piranska ulica. VIII. volilna enota: Kidričevo nabrežje, Ulica Ob stolpu, Istrska vrata, Ribiška ulica, Kocjančičeva ulica, Skladiščna ulica. IX. volilna enota: Ulica Ob stari bolnici, Koprska ulica, Dvoriščna ulica. X. volilna enota: Smrekarjeva ulica, Šolska ulica, Ulica Alme Vivoda, Goriška, Tržaška in Prečna ulica. XI. volilna enota: Gregorčičeva ulica, Cegnarjeva in Kažipotna ulica. XII. volilna enota: Verdijeva, Spinčičeva, Aljetova in Kumarjeva ulica, Trg 22. julija, Trg JLA. XIII. volilna enota: Trinkova, Gramšijeva, Krpanova, Smaregljeva in Kopališka ulica. XIV. volilna enota: Levstikova, Tartinijeva, Garibaldijeva, Trubarjeva in ulica Giordana Bruna ter Trg pri bolnici. XV. volilna enota: Ulica Ob pečini, Kosovelova ulica (od h. št. 19 do št. 38), Tovarniška, ulica 11. julija in Aškerčeva ulica. XVI. volilna enota: Naselja: Livade in Polje XVII. volilna enota: Baredi Šared Vinica XVIII. volilna enota: Dobrava in Jagodje XIX. volilna enota: Malija Kraljeviči, Brionske regate, regate ob dnevu mornarice, mladinske in članske republiške regate v Kopru ter treh drugih regat v Kopru in Izoli. Sedanji prostori društva v Industrijski ulici so neprimerni in predvideni za rušenje, jadralci pa bodo dobili nove prostore v sedanji ribarnici. Jadralci so imeli občni zbor 16. marca in pričakujemo, da se bo tudi »Burja« vključila v prizadevanja za ustvaritev obmorskega turističnega ambienta. AVTO-MOTO DRUŠTVO IZOLA ima iz leta v leto več članov — sedaj jih je 310, kar dokazuje, da je pri nas že precej lastnikov motornih vozil. Društvo redno organizira tečaje za nove voznike. V lanskem letu je tri take tečaje obiskovalo 92 tečajnikov, od katerih je uspešno opravilo vozniški izpit 70 članov. Poleg tega pa je uspešno opravilo prometne predpise za mopediste 45 članov. Društvo ima lepo urejene prostore, mehanično delavnico, predavalnico, prometni kabinet, pisarno in rampo na dvorišču. Tečajniki imajo na razpolago za praktične vožnje dva avtomobila Zastava 600. S športno dejavnostjo se društvo ne ukvarja, ker za to nima primernih denarnih sredstev. MODELARSKI KLUB »MEIIANOTEHNIKA« Delo modelarskega kluba je povezano z dejavnostjo centra za izobraževanje in vzgojo pri »Me-hanotehniki«, ki ima namen zbuditi zanimanje šolskih otrok za razna tehnična dela. Modelarski klub je pričel delati leta 1959. Klub se je specializiral za motorne vodne čolne in hitrostne modele z eksplozijskimi motorji. Glavna naloga kluba je preizkušnja modelarskih modelov serijske proizvodnje z uporabo elektromotorčkov. Modelarji uspešno tekmujejo na raznih tekmovanjih. Izdelki »Male opreme« so zelo znani tudi izven naših meja XX. volilna enota: Dvori nad Izolo. Stran 12 NAS GLAS« Stev. 1 — 1. maja 1963 DPD Svoboda Izola Breskov gaj Kmetijske zadruge Izoia Prosvetno društvo »Janko Premrl-Vojko« Dvori nad Izolo Prosvetno društvo Janko Premrl-Vojko deluje s skromnimi sredstvi v Dvorih nad Izolo. Ker je to edino prosvetno društvo na podeželju, bi zaslužilo več pozornosti in denarne pomoči. V okviru društva deluje pevski zbor, ki pa potrebuje novega pevovodjo. Namen tega pevskega r.bora ni, da bi dosegal velike uspehe na tekmovanjih, pač pa da bi poživil življenje na vasi. Tudi igralska skupina je na najboljši poti, da postane .kompaktno amatersko telo, ki bo znala tudi kaj uprizoriti. Zal je stanje odra nemogoče, čeprav je dvorana taka, da bi si jo želelo marsikatero društvo v mestu. Igralska skupina tudi nima kulis ali vsaj najpotrebnejših drobnih rekvizitov. V knjižnici ie sicer 1500 knjig. Knjižni fond pa se že več let ne obnavlja, tako da bralci ne morejo dobiti knjig, ki so bile natisnjene v zadnjih letih. Društvo se resno ukvarja z mislijo, da bi ustanovilo glasbeno sekcijo, saj sedaj ni na podeželju nobene skupine, ki bi se ukvarjala z glasbo. Prav tako želi dru- ,NAS GLAS’ izdaja kolektiv konservne industrije »DELAMARIS« Izola — List urejuje uredniški odbor: Tihomil Javoršek, Avgust Brezavšček, Zvonko Grahek, Tomaž Pavletič, inž. Gabrijel Cotič, Emil Pugelj, Vili Može, Savo Kapelj, Miro Banovac, Miro Strancar, Ludvik Ferk in Ado Makarovič — Odgovorni urednik AVGUST BREZAVŠČEK, Izola, Brkinska 10 — Tiska tiskarna CZP Primorski tisk v Kopru- štvo poživiti kulturno življenje na vasi s tem, da bi kupilo kinoprojektor za ozkotračni film. Tako bi lahko večkrat predvajali filme tudi v vaseh, kjer ni ne kina ne televizorjev. Krožek deluje v raznih komisijah z nalogo, da bi izvršil program dela, ki je bil sprejet na letni konferenci. Ideološka komisija pripravlja mesečne množične sestanke, na 'katerih razmravliaio o političnih, kulturnih in komunalnih vprašanjih. Poleg tega skrbi za aktivnost članstva v krajevnih organizacijah SZDL. Kulturna komisija v glavnem razvija italijansko kulturo med člani. Krožek ima lepo urejeno knjižnico in čitalnico. Pri sestavi kulturnega programa sodeluje tudi šolski odbor. V programu imajo tudi več nastopov. Dramska komisija pripravlja komedijo in večer lahke glasbe z željo, da bi poživili kulturno življenje ter hkrati razvedrili članstvo. Največja pozornost pa je posvečena komisiji za mladino, ki skrbi, da bi približno 20 mladincev v krožku čim aktivneje delalo. Mladina ima na voljo dvorano. Vsak teden imajo čitalno uro, DPD Svoboda potrebuje večja sredstva za adaptacijo zgradbe, ki je v slabem stanju. Za dejavnost in popravilo zgradbe je potrebnih 10 milijonov dinarjev, ki jih bo društvo letos težko zbralo. V okviru DPD Svobode aktivno delujejo dramska sekcija, pevski zbor in kulturna sekcija. Dramska sekcija uprizori vsako leto po 4 kvalitetna dramska dela, s katerimi nastopa doma in drugod. Dramska sekcija je najaktivnejša. Združuje mnogo mladine in s svojo dejavnostjo precej prispeva k duševni rekreaciji, vzgoji in splošni izobrazbi. Pevska sekcija je tudi zelo aktivna, predvsem moški pevski zbor, ki šteje 35 članov. Pevski zbor »Delamaris« sodeluje na vseh večjih prireditvah in proslavah. Svoj delež pa prispeva tudi k radijskim oddajam. V preteklem letu je imel tudi dva celovečerna koncerta, večkrat nastopa s celovečernimi koncerti. Klubska sekcija ima obsežno področje dejavnosti; sedaj v glavnem dela čitalnica, šahisti, člani pa spremljajo televizijske sporede. Vse premalo pa je likovne vzgoje, razstav risb, slik itd. Možnosti so tudi za predvajanje krat-kometražnih filmov, nastopov »pokaži, kaj znaš« in drugo. Godba na pihala ne deluje več, ker nima več svojih prostorov, ki bi bili za ponovno oživitev te dejavnosti nujno potrebni. tekmovanje v namiznem tenisu, šahu in dvakrat ples. Za starejše člane je odprta dvorana, kjer lahko kartajo in si naročijo pijačo, da jim popoldnevi hitreje minevajo. Krožek ima lepe prostore in dobro opremo, med katero je tudi televizor. Denarni pogoji niso slabi. Zaradi vsega tega in aktivnosti članstva lahko pričakujemo nadaljnjo živahno dejavnost tega krožka. VOLIVCI! ★ NA VOLITVAH ★ 26. MAJA 1963 ★ BOMO GLASOVALI ★ ZA NAS ★ GOSPODARSKI ★ RAZVOJ ★ IN ZA ŠE LEPŠI ★ JUTRIŠNJI DAN Delo italijanskega kulturnega krožka »Giordano Bruno«