Ql^Jom
T^ano
s-yuMice..*
NO. 13
€/% m— HO fWlF
AMERICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 18, 1962
SLOV€NIAN
MORNING N€W6PAP€R
Zahodni sili ponudili Sovjetski zvezi izbor
Pripravljeni sta nadaljevanje razgovorov o končanju je-dorskih preskusov prepustiti razorožitveni komisiji.
ŽENEVA, šv. — Zahodni sili Amerika in Britanija sta izgubili upanje, da hi bilo mogoče doseči kak dogovor z Rusi glede končanja preskušanja atomskega orožja pri pogajanjih, ki so se tod začela prvič 31. oktobra 1958. Ponudili sta Sovjetski zvezi izbiro, ali naj se- nadaljni razgovori nadaljujejo kasneje v okviru razorožitvene komisije ali pa v sedanji obliki, če stavi Sov. jetija predloge, ki jih bo mogel Zahod sprejeti.
Sovjetski zastopnik Carapkin je obljubil predstavnikoma A-rnerike in Britanije, da bo njun predlog predložil svoji vladi.
Novi zahodni predlog je v bistvu pristanek na sovjetsko zahtevo letošnjo spomlad. Ta je tedaj odklonila podpis dogovora, V kolikor ni združen z dogovorom o popolni razorožitvi, ki naj bi bil sklenjen na posebni razorožitveni konferenci. Zahodni sili sta tedaj sovjetsko zahtevo odklonili, sedaj pa sami predložili združitev obojnih raz. govorov, ko sta spoznal^ da po sedanji poti ni mogoče upati na ■uspeh.
Pred konferenco v Punta del Esle v Urugvaju
j Zunanji ministri držav članic Organizacije ameriških držav preudarjajo kaj storiti s Castrovo Kubo.
MONTEVIDEO, Urag. — V Najcstrejša je resolucija, ki za-ponedeljek se sestanejo zunanji hteva od Castra, da uredi svoje ministri Organizacije ameriških Jodnose do komunističnih držav držav (OAD) na posvet o Kubi. Jv duhu načel, ki vodijo OAD, Amerika bi rada dosegla ostro drugače bo proti Kubi izvajala obsodbo Castrove zunanje poli- vsa Amerika v pogodbi predvi-tifce. Na svoji strani ima baje dene sankcije.
Preko SEG& na teden!
WASHINGTON, D. C. — Po Poročilu Delavskega - tajništva zvezne vlade se ie v zadnji četrtini leta 1961 zgodilo prvič, da je povprečni zaslužek delavcev v industriji trajnih in gospodinj, skih potrebščin presegal $100 na teden.
Delavci v proizvodnji v jeklar, khi, avmmobilski, električni industriji in v industriji gospodinjskih potrebščin so dosegli tekom decembra povprečni za-s=užei;< $104.09 na teden. V teks-thni, Uvežni in oblačilni indu-Gtriji je dosegel povprečni teden. eki zaslužek v istem času na $85.17.
Povprečno je 16 miliionov to-varn:š!kega delavstva v deželi z-asluždo v decembru na teden $^5.99 z vključitvijo 2.8 nadur-n'e|ga dela.
^ Kairu se je začel proces proti 4 francoskim “zarotnikom”
KAIRO, Egipt. — v Kairu se le začel sodni postopek proti 4 rancoskim diplomatom, ki so Pr©d meseci prišli tja, da bi na-aljevali z egiptovsko vlado po-Sajanja o odškodnini za premo-^enje, ki ga je francoskim dr-^vljanorn zaplenil Naser takoj P° sueski vojni.
Ko so stopil: na egiptovska 'ia’ jrh je zaprla Naserjeva poli. c*ja, akoravno so imeli diplomat-^ e potne liste. Naserjeva pobija je vmešala v proces še 7 domačinov.	I:
Sod n na je zavrnila zahtevo e tožencev, da se jim prizna di-Plomatska imuniteta. Koliko !ia'Sa bo Proces trajal, ne morejo rosoditi niti egiptovski uradni
-IT	si i:«
>®U>WAVfe.
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in mrzlo. Najvišja
temperatura 8.
že 14 držav, ki vse hočejo Castru stopiti na prste. Proti je pet držav, toda med njimi so ravno take, ki v Ameriki veliko pomenijo, kot Argentina, Brazilija in Mehika, itd. Naša administracija se je za kulisami zelo trudila, da bi vsaj Argentino poteg, nila na svojo stran. Sam Ken-
Vsaika resolucija mora dobiti 14 glasov; da zmaga. V Wash-ingtonu trdijo, da imajo na svoji s:rani ze 12 aržav. Trinajsti glas naj bi dala republika Urugvaj, toda ta okleva.
Med temne je politični peložaj v Dominikanski republiki zopet
nedy je konferiral z argentin- 'močno zatemnil. To bo gotovo skim predsednikom Frondizijem [vplivalo na dominikansko dele-pa ga ni mogel pregovoriti. (gacijo / Punta del Este, pa tudi Ker torej nihče ne ve, katera !na razpoloženje vseh ostalih de-struja bo zmagal na konferenci jlegatov. Ameriški državni taj-v Punta del Este, imajo priprav- Jnik Rusk ne bo torej imel nebeljenih nar nekaj resolucij. Ka- ne koihsti od takega letovišča, tera izmed njih bo zmagala, si ne kot je Punta del Este. Bo ve-upa nihče prerokovati v držav- sel, ako se mu bo posrečilo doseči nem tajništvu v Washingtonu. minimalne cilje.
Rdeči se pripravljajo v Laosu na nov nastop
Komunistične sile v Laosu se pripravljajo s podporo enot iz Sev. Vietnama na nov vojaški udar proti vladnim četam. VIENTIANE, Laos. — V Ženevi v Švici se trudijo velesile, da bi spravile skupaj tri laoške politične skupine, da bi v eni sa. mi vladi skušali upravljati deželo in jo ohraniti nevtralno. Sovjetska zveza in Velika Britanija, ki sta načelnici konference 14 držav, ki se smatrajo prizadete po razmerah v Laosu, sta sklenili dogovor, ki ga podpira v celoti tudi Amerika.
Ameriški zastopniki v Vienti-anu so pritiskali na kraljevo via. do, ki se upira koalicijski vladi, v kateri bi imeli “nevtralci” v oblasti oborožene sile in policijo, s tem, da so zavlačevali izro-čltev dogovorjene finančne pomoči. Na ta pritisk je predsednik kraljeve vlade Bun Um odpotoval v Ženevo na nove razgovore z zastopnikoma nevtralcev in levičarjev. Pred odhodom je ponovno izjavil, da ne bo popustil.
Med cem so začele sem prihajati vesti, da zbirajo komunisti močne vojaške čete, s katerimi so odločeni presekati J^aos na dva dela, če skoro ne crkle do sporazuma med tremi princi, vodniki treh političnih skupin Laosa.
Napovedujejo, da bodo komunistične čete, katere so okrepljene z enotami, ki so prišle iz Severnega Vietnama, udarile s Plain of Jans proti jugu na Tha Thom in Paksane ob reki Mekongu. če se jim ta predor posreči, o čemer ni dvoma, bodo komunistične čete dosegle mejo Tajske v dolini reke Mekonga. To bi utegnilo privesti do novih vojaških zapletljijev.
Byrd zahteva natančno ugotovitev finančnega stanja federalne vlade
WASHINGTON, D. C. — Sen. Harry Byrd, načelnik finančnega odbora Senata, je izjavil, da bo sicer glasoval za povišanje gornje meje narodnega dolga od 298 na 308 bilijonov, da pa bo njegov odbor natančno proučil finančno stanje dežele lin njene vlade, predno co pristal na novo povišanje te meje za 8 bilijo nov, kot je preJložil predsednik Kennedy za čas po 1. juliju 1962.
Senator je mnenja, da je šel Kongres do -krajne meje glede dopuščanja trošenja denarja v imenu zvezne vlade, čas je, da se to vprašanje temeljito prouči. Vodja republikanske manjšine v Senatu Dirksen je načrt sen. Byrda navdušeno pozdravil in ga podprl.
Dolg zvezne vlade tudi v času velikih izdatkov tekom druge svetovne vojne ni dejansko nikdar segel preko 280 bilijonov, zato so tudi po vojni postavili njegovo skrajno gornjo mejo na 285 bilijonov. To bedo sedaj začasno dvignili na 308 bilijonov.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Dr. E. Welsh od NASA je dejal sinoči na nekem banketu, da so Združene države v preteklem letu v raziskavi vesolja napravile večji korak naprej kot Sovjetska zveza. Ostro je zavrnil one, ki trdijio, da si A-merika ne more “privoščiti” širokega programa v tem pogledu, ker je “predrag”.
WASHINGTON, D.C. — Združene države preudarjajo, ali ne bi ustavile delo za normalizacijo odnosov z Dominikansko republiko, od kar je tam prevzela oblast civiinc-voja-ška junta, v katere ozadju naj bi bil let. general Pedro Rodriguez Echavarria. Po sodbi državnega tajništva je zadnja spre memba v Dominikanski republiki korak nazaj in ne naprej v smeri demokratizacije političnega življenja.
D J A K A RTA, Indonez. — Su-karnova vlada je včeraj zaprla vrsto svojih političnih nasprotnikov, ne da bi ti vedeli prav za prav čemu. — Sukamo zavrača razgovore z Nizozemci o Novi Gvineji in zahteva vztrajno, da mu jo ti izroče v upravo.
“Smehljajoči se Mike” med staro šaro
MOSKVA, ZSSR. — Ko so vprašali Nikolaja Samjatina, novega načelnika ameriškega oddelka v sovjetskem zunanjem ministrstva kalkšne naloge čakajo dosedanjega sovjetskega poslanika M. Menšikova, ki je bil v Washingtonu znan pod imenom “Smehlajoči se Mike,” je baje odgovoril: “čemu bi se raz. govarjali o ljudeh, ki pripadajo preteklosti?”
Menšikova je nedavno zamenjal v Washingtonu Anatoly Do. brinin, dosedanji načelnik ame-niškega odseka v sovjetskem zunanjem ministrstvu. Na tega mesto je prišel Samjatin.

Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj en teden pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje!
Uprava

Gen. Taylor o oblikah bodočega vojskovanja
Atomska vejna ni verjetna, važno bo gverilsko vojskovanje.
WASHINGTON D. C. — Ge-
J
neral M. Taylor je osebni zaupnik predsednika Kermedya in obenem vojaški strokovnjak prve vrste. Zato je njegovo mnenje o oblikah bodočega vojskovanja večje važnosti kot mnenje drugih vojaških poveljnikov, naj bo pravilno ali napačno. General M. Taylor je v nekem predavanju v New Yorku razlagal poslušalcem, da pozna sodobno vojaško vojskovanje tri oblike: z raketami in atomskim ter vodikovim strelivom, z navadnim orožjem in gverilsko.
Vojskovanje z raketami in atamjirum strelivom po mnenju generala Taylor ja praktično ne pride v poštev, kot se svoj čas ni
NOV NAČRT ZA BOLNIŠKO ZAVAROVANJE OSTARELIH
ŠTEV. LX — VOL. LX
/z Clevelanda in okolice
Narodna zveza Blue Shield Plans in Ameriška Seia—
zdravniška zveza sta predložili lastni načrt za zavarovanje ostarelih tea bolezen. Zavarovanje bi po njem stalo osebo staro nad 65 let okoli $3.00 na mesec. Osebe, ki imajo izpod $2.400 dohodkov na leto bi imele zdravniško pomoč popolnoma zastonj po 65. letu starosti.
CHICAGO, 111. — Boj proti vladnemu načrtu za zavarovanje ostarelih v okviru Social Security se je začel v vsem obsegu, še predno je bil Kongresu znova predložen. Ameriška zdravniška zveza načrt zvezne vlade odklanja, ker ji predstavlja “socializirano” medicino. Tako je v zvezi z Blue Shield Plans izdelala svoj lasten načrt ki naj bi Co-
, „	,	,	.	i«. Lini ,.f 'Na seji bodo prebrani tnmesec-
kazal, da novo zavarovanje sploh m potrebno. V kolikor i •	-	. ■	...
bodo predloženi načrt odobrile krajevne organizacije orne- ,11 lcUum in L'L,Jcn' L e^a 1 x'a njenih dveh zvez, bo stopil že sredi leta., ko bo debata 0;konvenclJ° SDZ v maW-vladnem predlogu v Kongresu in javnosti na višku, v veljavo.
Zastopnik Blue Shield je izja-
Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-KJ ima nocoj ob osmih sejo v Slov. domu na Holmei Ave.
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima jutri, v petek, zvečer ob navadnem času redno sejo v navadnih prostorih. Prebrani bodo polletni računi in voljeni delegati za konvencijo.
Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 cDZ ima jutri, v petek, zvečer ob 7:30 sejo v navadnih prostorih SND na St. Clair Ave.
vil, da upa, da bo novi pačrt lahko stopil v veljavo s 1. julijem letos. Zavarovancem z dohodki nad $2,400 na leto bo nudil za okoli $3 mesečne zavarovalnine zdravniško oskrbo in zdravljenje v bolnišnicah; onim, ki imajo izpod $2,400 dohodka na leto in so izpolnili 65 let, pa naj bi te ugodnosti bile na razpolago brezplačno. Od te strani izgleda načrt dosti ugoden, saj so ravno ljudje z malimi dohodki tisti, ki imajo največ težav s plačevanjem zdravil in zdravnikov.
Vladni načrt predvideva splošno javno zavarovanje v o-kviru Social Security, ki ne bo od nikogar zahtevalo, da predloži dokaze o svojem finančnem stanju, predno bi bil lahko deležen njegovih ugodnosti.
O
Še vedno raziskujejo vzrok smri^ tajnika ZN Daga Kammarskjoetda
| Društvo sv. Ane št. 150 KS-| KJ ima v nedeljo ob enih pop. j v SND na E. 80 St. redno me-I sečno sejo.
Društvo dvor Baraga št. 1317 j Kat. borštnarjev ima jutri zve-jčer ob osmih sejo v šoli sv. Vi-|da. Asesment bodo pobirali od
NDOLA, Sev. Rod. — Stro-, kovnjak, ki je proučil letalo, sl' katerim se je peljal glavni taj-' 0iC ravi~ nik ZN Dag Hammarskjoeld |	^ Frances Kotnik pošilja
preteklo jesen v Kongu v smrt, i pnJatel^em Pozd™ve iz Brando-
•» i ji . ..	, . na v Floridi,
je pričal pred komisijo, ki pre- (
iskuje vzroke nesreče letala, da Kov naslov davčne uprave— je odkril na krilih luknje, ki so j Zvezna davčna uprava (In-po njegovem posledica streljanja ! Vernal Revenue) se je preselila
na letalo.	js Huron Rd. na 220 W. St. Ciair
Smrt Hammarskjoelda pre-1 Ave. n.a ogel W. 3rd St. in St. iskuje posebna mednarodna ko-! Clair Ave.
misija nod vodbtvom vrhovnega i Novi odbori___
sodnika Srednje-afriške federa-l Gospodinjski klub na Jutro-cije Jj Claydena. Ko je padltrivem (Prince Ave.) ima za 1. 1962 letalo 17. septembra lani nedaleč I sledeči odbor: predsed. Jennie cd tod na 2enujo) je bilo poleg ; Bartol, podpredsed. Rose Vato-Hammarskjoelda mrtvih še 15 | Vec, taj. Stella Mahnič, blag. in njegovih sodelavcev in
sprem-1 zapis. Mary Taucher, nadzorni-
Uspeh razgovorov o ber- J^a!cev' . ^	.	ice: Anna Kresevic, Antonija Ro-
Cai maj. Delin, ki je uprav-|^j1} Angela Miagovec. Seje so Ijal Katamko letalstvo v onih|vsa^0 p sredo v mesecu ob 7:30 dneh, je izjavil, da v noči letal-!zv. v SDD na Frince Ave.
Hnski krizi v Moskvi dvomljiv
WASHINGTON, D. C. — Do-
rvoiiiiNvjj.Han,	W. - lao- fcke nesreče Hammarskjoelda, ni! Društvo Naš dom =0 oD7
slej sta imrna ruski zunanji mi-|bilo nob&no nJegovih letal v • Uuistvo NaS dom> 50 bDZ nister Gromiko in poslanik ZDA '2raku	iima Za
Thomson samo dva zaupna razgovora o berlinski krizi. Po prvem razgovoru je še nekam ka-1 zalo, da bodo Rusi pripravljeni na pametna pogajanja. Na drugem sestanku je Gromiko že postavil cono za popuste, ki jih ni niti napovedal: hoče doseči, da bi bile ruske čete tudi v zapad-
,	,	. ,	.	nem delu Berlina in ne samo v
obneslo vojskovanje s strupeni-1	, j
.	,. ,	.	. vzhodnem
mi plini. Venam hoče imeti ta-
ko orožje vsaka država, ne v napadalne, ampak v obrambne namene. Vojskovanje z navadnimi vrstami orožja, ki bodo pa močno zboljšane in njihovo število povečano, bo glavna oblika morebitnih novih vojsk. Novo je gverilsko vojskovanje, ki ga sicer že poznamo iz druge svetovne vojne, toda takrat je bila tehnika gverilskega vojskovanja šele v povojih. Gverilci so se vojskovali le proti Nemcem in nj:hcvim zaveznikom, ti pa svojim gverilskim sovražnikom niso pripisovali tolike važnosti da bi zanje izdelali poseben način tehnike vojskovanja.
Danes je treba razviti predvsem tehniko gverilskega vojskovanja, kajti ta način vojskovanja ‘ima bodočnost.”
Da Taylorjeve besede niso samo teoretične vrednosti, se vidi v Južnem Vietnamu. Tam bomo kmalu videli, kakšne tehnike se poslužujejo nasprotniki gverilcev, da dosežejo zmago. ---------------—o—-----
Tri tone na človeka
Bojijo se, da bo Gromiko postavil še par takih zahtev. Zato Igovori ne bodo kazali znakov za so v Londonu postali naenkrat 'uspešen konec. V Washingtonu zelo skeptični o moskovskih raz-1 so tudi skeptični, toda še zme-govorih. Macmillan menda že raj molčijo.
1. 1962 sledeči odbor:
: predsed. Stanley Pervanje, podpredsed. Theodore Szendel, taj. in zapis. Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 25, Ohio, LU 1-4230, blag. Antonija Dolinar, nadzor, o. Frank Žiberna, Helen Tomažič, Terezija Bizjak, zastopniki za SND na E. 80 St. S. Pervanje in T. Szendel, za SDD F. Skri. Za pregled vsi misli na to, da bo sam stopil do slovenski in družinski zdravni-Hruščeva, ako diplomatski raz-; ki. Seje so vsako 3. sobgto na
8601 Vineyard Ave. ob 7:30 zve-
Strašna prisega
“Ali se je res tvoja žena zaklela. da ne gre nikdar več v gore?”
“Res! Radi odmeva ... ker v gorah ne more imeti zadnje besede.”
Premirje jia fronti za civilne pravice ostane vsaj za enkrat še v Veljavi
WASHINGTON, D. C. — Boj delajo nobene razlike med čr-za civilne pravice se vrši pri nas nimi in belimi interesenti za sta-v glavnem na sledečih področ-^ovanja. Uprava mu je prime-jih: v šolstvu, kjer je najbolj :ren odlok že pripravila, podpisa-živahen, v ošabnem prometu, v^i ga pa ni hotel. Izgovoril se zaposlitvi in pri oddajanju sta- je, da bo to storil “v skladu z uovan j. Na vseh teh področjih [narodnim mnenjem.’ ima federalna administracija
veliko besedo, če jo hoče imeti. To pa je odvisno od vsakokratnega predsednika.
Predsednik Kennedy je v svoji volivni kampanji napovedal, da bo v boj za civilne pravice posegal zelo aktivno. Lani je res napravil par poskusov, toda je kmalu z njimi prenehal iz političnih razlogov. Idejo o zakonikih posegih je odrinil na stran, sedaj ne misli več niti na administrativne ukrepe, ki WHEELING, W. Va. — Po- jjh je uporabljal še lani.
vprečno porabijo v Združenih državah toliko premoga, da pride na leto tri tone na vsakega Američana, od dojenčka do onega, ki je že na robu groba.
Z administrativnim ukrepom bi bil na primer lahko prisilil lastnike vseh tistih stanovanjskih hiš, ki so postavljene s pomočjo federalnih posojil, da ne
Za tem uradnim razlogom se mora skrivati nekaj drugega. Mislijo, da se Kennedy noče zameriti raznim južnim demokratskim senatorjem in kongresni-kom) ki bi jih tak odlok gotovo hudo prizadel. Hoče si ohraniti njihove simpatije, ki jih bo krvavo potreboval pri glasovanju o takih kritičnih zakonih, kot je na primer zakon o pooblastilu za carinske popuste.
Liberalnim senatorjem in kongresnikom obeh strank ni Kennedyeva taktika posebno všeč, upajo pa, da predsednik ne bo pozabil na odlok in ga podpisal, ako že ne preje, pa neposredno pred jesenskimi volitvami.
Nova podružnica—
Cleveland Automobile Club bo 26. januarja odprl novo podružnico na 5043 Mayfield Rd., Lvndhurst.
Avtomobilski muzej—
Cleveland je bil v začetku razvoja avtomobilske industrije tekmec Detroitu, zato se Western Reserve Historial Society trudi, da bi pridobila Thompson Auto Album pod svoje ekrilje in ga tako za stalno ohranila v mestu.
Ameriški tanki so se umaknili od “zidu” v Berlinu
BERLIN, Nem. — Ameriški tanki, ki so bili poslani na prehod “Charlie” skozi zid, ki loči Vzhodni Berlin od Zahodnega, pred tremi meseci, so bili pretekli ponedeljek umaknjeni na le. tališče Tempelhof kako miljo in pol od kraja, kjer so nekaj dni stali z naperjenimi topovi na sovjetske tanke komaj 100 čevljev proč onstran zidu.
Položaj od tedaj se je nekoliko unesel, vendar še vedno ni ndbene vidne poti za trajno ureditev spora okoli Berlina.
Ameriška Domovina
m v »	1	> »io 'V'1
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
ministraciji za podpis posojila, mislijo, da bi podpisala najmanj 50%, to je $100,000,000, bo sprožila debato o ZN, nji-lovem delu in njihovih uspehih.
Zagovorniki ZN bodo imeli manj materijala za obrambo ZN kot nasprotniki ZN za kritiko. Besedni boj bo hud. Vloramo namreč vpoštevati, da bo na to debato verjetno navezana politična bodočnost voditelja naše delegacije pri ZN. Stevenson že sedaj omaguje pod težo obrambe ZN, toda še ne omahuje. Ve namreč, da je on glavni zagovornik ZN in ne morda predsednik Kennedy sam, akoravno stoji za njim. Debata v senatu bo naravno vplivala tudi na usodo ZN. Ako ZN ne bodo našli v Ameriki gorečega zagovornika, bodo postali samo govorniški oder brez vpliva na mednarodne dogodke. To pa je bilo tudi medvojno Društvo narodov jred svojim koncem.
Pa recimo, da bodo ZN končno spravili posojilo pod streho. Kar bodo iz njega dobili denarja, bo ves porabljen za plačilo naraslih dolgov, blagajna ZN bo ostala prazna in finančna kriza bo trajala naprej.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 13 Thur., January 18, 1962
Finance Združenih narodov
Vprašanje, kako se bodo Združeni narodi mogli izkopati iz finančne krize, bo od dneva do dneva bolj pereče in bo vedno močnejše vplivalo na splošno politiko ZN. Zato ne bo odveč, ako si ustvarimo splošno sliko o financah ZN.
ZN imajo najprvo redni proračun za kritje administrativnih stroškov. Ta proračun, recimo redni proračun, znaša povprečno $70,000,000 na leto. ZN ga pokrivajo s prispevki članic ZN, prispevki so odrejeni sporazumno v odstotkih. Največ pripevajo Združene države, skoraj tretjino. Sovjetska zveza prispeva petino, so pa tudi male države, ki prispevajo samo v tisočinkah. ZN nimajo zaenkrat resnih težav z rednim proračunom. Skoraj vse članice plačujejo več ali manj svoje prispevke, tudi Sovjetija s svojimi sateliti. S tem ni rečeno, da bo tudi v bodoče tako. Znamenja napovedujejo, da bodo nekatere države “regulirale” svoje prispevke po uspehih ZN, hočejo torej uvesti neki način plačevanja “po učinku,” kot ga hoče uveljaviti Tito za svoje delavce in uradnike. V krogih ZN pa upajo, da do tega ne^bo kmalu prišlo.
Združeni narodi imajo tudi celo vrsto stalnih in začasnih akcij, ki krijejo zanje stroške iz izrednih prispevkov. Akcije izvršujejo razne komisije, odbori in slične organizacije ZN; svoje stroške plačujejo iz posebnih fondov, ki jih je generalna skupščina tekom let zanje ustvarila. Fon di niso pasivni, imajo zmeraj precej prebitkov v blagajni ZN. Prispevki za te fonde ne dotekajo redno; nekatere države so v zaostanku' s plačevanjem, druge sploh nočejo ničesar plačevati. Vendar radi tega fondi še niso prišli v resno krizo. Izjemo pa dela plačevanje stroškov za vojaške operacije ZN.
ZN imajo svoje vojaške operacije na dveh krajih; na izraelskih mejah in v Kongu. Stroške za varovanje premirja na nekaterih oddelkih izraelske meje niso veliki; znašajo blizu $20,000,000 na leto. Kritje teh stroškov se giblje zmeraj na robu krize. Vse komunistične države kakor tudi arabske nočejo plačevati svojih prispevkov, so pa praviloma zanje zadolžene v knjigovodstvu ZN. Dolgovi naraščajo od leta do leta. Izredno so narastli ravno zadnje leto, ko so ZN začeli s svojo vojaško akcijo v Kongu. Za to akcijo nočejo ničesar prispevati ne samo tiste države, ki ničesar ne plačujejo za vojaško akcijo ob izraelski meji, ampak tudi nekatere evropske države kot Francija in Bel gija. Anglija žuga, da se jim bo pridružila.
Kako važno vlogo igrajo v financah ZN ravno neplačani zaostanki prispevkov za vojaške akcije, se vidi po sledečih podatkih: Sovjetija je na primer dolžna ZN že nad $140,000,000 za izredne prispevke, ostali zaostankarji pa primeroma manj. Ni tudi nobenega upanja, da bi bili ti zaostanki kdaj plačani.
Blagajna ZN je radi tega že davno v krizi. Ker na denarnem trgu ne more dobiti začasnih kreditov, se zateka k svojim lastnim fondom, ki imajo kaj denarja. Tako je skoraj izpraznila “otroški” fond in razne fonde za posebne namene. Ker je tudi tam zmanjkalo denarja, si pomaga s tem, da računov kratkomalo ne plačuje. Tako ni plačala računov za hrano in transporte v kongoški vojaški operaciji. Upniki so v tem slučaju večinoma Amerikanci, predvsem vlada ZDA. Kdaj in kako bodo prišli do'svojih terjatev, kdo ve? Morda bodo morale biti odpisane, kot marsikatere druge, ki jih rodi naša zunanja politika. Dolgo pa blagajna ZN po tej poti ne more iti, kajti samo stroški za čete ŽN v Kongu znašajo mesečno okoli $10,000,000. Računajo, da bodo ZN dolžni že v pozni spomladi nad $170,000,000 in da danes še ne vidijo, kako se bodo znebili tega dolga.
Naša federalna administracija je prišla na idejo, naj se ZN zadolžijo za čedno svoto 200 milijonov dol. Idejo so prodali generalnemu tajniku ZN U Thantu, ki jo je spretno prepeljal skozi generalno skupščino. Tam ni naletel na poseben odpor, in tudi ne na posebno zanimanje članic ZN. Skoraj polovica Članic se debate ni udeležila; ali so molčale ali pa jih sploh ni bilo na sejah. So pač vedele, da je ideja rojena v državnem tajništvu, in mislile, da naj ono poskrbi, da bo posojilo podpisano. V državnem tajništvu so vsaj uradno veliki optimisti. Mislijo, da bodo posojilo podpisale z veseljem države članice in verjetno tudi take, ki niso v ZN, kot na primer Zapadna Nemčija in Švica. Naši bankirji niso taki optimisti. Ko so jih vprašali, ali bi cod-pisali posojilo, ako bi bili naprošeni, so vsi od kraja odgovorili, da ne. Verjetno je, da bo treba najti interesente za posojilo v organih naše federalne administracije. Morda bo tudi kdo drugi podpisal male zneske, da pokaže svojo solidarnost z našim uradnim optimizmom.
Tu se bodo začele prave težave. Udeležbo naše administracije pri nameravanem posojilu mora odobriti naš senat. V senatu trenutno ne vlada ravno preveč simpatij do Združenih narodov. Kritiki ZN se najdejo v obeh strankah, med demokrati so nekateri še bolj nerazpoloženi do ZN k o V med republikanci. Debata o pooblastilu naši ad-
* •
Kulturna kronika
BESEDA IZ NARODA
Vseslovenski dan žele pripravite v Clevelandu
Cleveland, O. — Dramatsko kulturno društvo Lilija in pevski Zbor Korotan sta v preteklih letih v našem mestu redno prirejala nekajkrat Skupno, nekaj-krati pa Lilija sama “Slovenski dan.” Ta prireditev je postala že nekaka ustanova. Podoben dan le v veliko večjem obsegu so priredili lani Slovenci v Torontu v Kanadi. Tega so se udeležili zastopniki mesta, pokrajinske in zvezne vlade. Na
poddbno kot delajo to Irci na svoj po vsej deželi znani dan sv. Patrika.	V. L.
------o-----
Zlata poroka pri sv. Lovrencu
Cleveland, O. — Kadar slišimo, da slovenski par praznuje zlati jubilej skupnega zakonskega življenja, smo veseli, ker je le malo rojakov tako srečnih.
Tak srečen par sta Anton in Josephine Gros, ki imata svoj dom na 8818 Union Ave. Zlati
ženin Anton je doma iz Krške samo zborovanje je prišlo veliko vasi, fara Krika na Dolenjskem, število pozdravov od najugled- V Ameriko je prišel leta 1906, nejših osebnosti dežele in po-1 najprej v Pennsylvanijo, leta krajine. Slovenski dan so pono. j 1908 pa v Cleveland, v New-vno praznovali tudi v Chicagu, biurg. Vse od tedaj živi med
Preteklo nedeljo popoldne so se zbrali na povabilo SNPJ v
nami.
V tistih časih je bilo v navadi,
Festival slovanskih pesmi in plesov
Gotovo je bila prireditev Baragove Prosvete zadnjo nedeljo v Clevelandu nekaj posebnega.
Že sama misel skupnega nastopa slovanskih skupin je bila nova vsaj med nami po vojni. Odkar je komunizem zajel o-blast nad vsemi slovenskimi narodi, so tudi njihovi rojaki v tu jini kakor omamljeni od tega u-darca in se kot Slovani skoro ne upajo nastopiti. Pa je bil odjek na to pobudo izrednp dober. Vsak je radostno pozdravil misel sodelovanja, tako, da je u-pravičeno upanje, da bo rodila še veliko lepega.
Prireditev se mi zdi, da je bila izredno pestra. Daši sta bili na programu le dve vrsti odrskih umetnosti, je bujna pestrost narodnih noš v kroju in okrasku dala že kar sama več kot dovolj za pogled in pesmi teh narodov so božale uho tako toplo, da človek kaj sličnega redko doživi.
Zato se mi zdi, da je bila prireditev izredno krepilna in vzgojna. Prijela se je. Zdi se mi, da je zlasti mladina odšla s prireditve z izredno močnimi in prijetnimi vtisi, ki bodo ostali.
SND na St. Clair Ave. zastop- da so newburski fantje radi za-
nilki Federacije SNPJ za Ohio (C. Zarnik in R. Luzar), zastopniki SDZ (John Sušnik, Ray-mund Sušnik in Joško Penko), zastopniki vseh slovenskih narodnih domov v mestu in okolici razen zastopnikov Slov. doma na Holmes Ave., Slov. del. dvorane na Prince Ave. in Baragovega dama na St. Clair Ave., zastopniki pevskih zborov Triglava, Jadrana in Planine, zastopniki Progresivnih Slovenk, zasitepnik St. Clair Savings in poročevalec Ameriške domovine.
Sestanek je otvoril in ga vodil do izvolitve predsednika C. Zarnik v imenu sklicatelja. Razložil je, kako so Sklicatelji prišli na misel organizacije “Vseslovenskega dne,” na potrebo in koristnost take prireditve ter zatrjeval, da ga pri tem vodijo izključno samo želje utrditi slovensko stvar v Clevelandu in dvigniti slovenski ugled brez vsake misli na versko prepričanje, politično pripadnost in svetovni nazor. V istem smislu je govoril in razlagal namen sestanka tudi R. Luzar.
J. Sušnik je opozoril na nerodni način sklicanja sestanka, kar je po njegovem mnenju vzrok, da je prišlo tako malo zastopnikov povabljenih organizacij, podjetij in ustanov.
Predloženo je bilo nato, naj se izvolil odbor, ki bo pripravil nov sestanek in povabil nanj zastopnike vseh bratskih organizacij, kultunnih društev, pevskih Zborov, slovenskih ustanov, podjetij in fara. Na tem sestanku naj bi se zastopniki vseh omenjenih organizacij in ustanov izjavili, v koliko zamisel samo sprejemajo, odobravajo in v kciiko so pri njej pripravljeni sodelovati, ali pa jo odklanjajo.
V odbor, ki ima izvesti samo pripravo novega sestanka, na katerem bo nato izvoljen nov širši odbor, če se bo seveda večina zastopnikov različnih skupin izjavila za samo zamisel “vsesloveniilkega dne,” so bili izbrani: predsed. R. Luzar, podpredsedniki J. Sušnik, M. Dan-cul, L. Fink, taj. J. Zakrajšek, zapis. B. Šinkovec.
Po zamisli sklicateljev in razgovoru na sestanku naj bi Slovenci organizirali v Clevelandu vsako leto na določen dan vrsto prireditev, ki naj bi utrjevale in širile slovensko ime v mestu,
hajaii na St. Clair Ave., ker je bilo tam skoraj vse slovensko. Delo je Anton dobil v tukajšnji žičarni, kjer je delal do upokojitve pred enajstimi leti.
Leta 1911 je prišla v Ameriko k svojemu bratu Antonu zala Slovenka Josephina Strojin. Njen orat živi sedaj v Kaliforniji. Ona je doma iz fare Ajdovec na Dolenjskem. Ker sta si fari Ajdovec in Kuka sesedi, ni čuda, da jo je Anton, ki je še sedaj postaven hitro spoznal in se ji na prvi pogled prikupil. Oba sta tudi mislila na božje besede, da človeku ni dobro samemu biti. Dogovorila sta se, da si ustvarita svoj dom, kjer bosta oba gospodarila. To se je uresničilo dne 22. januarja 1912, ko ju je father Laurič v cerkvi sv. Lovrenca tako dobro zvezal, da še sedaj drži.
V	zakonu se jima je rodilo šest otrok, trije sinovi in tri hčerke. Em sin in ena hčer sta umrla v zgodnji mladosti, drugi so živi ;n vsi poročeni. Hčerka Mary, poročena Nemeth, je doma pri starših in jima streže, ker je mati bolehna.
V	soboto, 20. januarja, ob devetih dopoldne bosta Anton in Josephine Gros zopet stopila v cerkvi sv. Lovrenca pred oltar in ponovila obljube, ki sta jih storila pred 50 leti. Draga zla-teporočenca, sosedje in prijatelji Vama želijo, da Vaju Bog ohrani še dolgo pri življenju. Po smrti pa naj bo Vajina pot v nebeško domovino lahka, tam pa plačilo, katerega sta si pridobila v življenju.
Za zlati jubilej želijo prijatelji, družinski krog, naj Josephino in Antona, še dolgo nam ohrani Bog!
Jakob Resnik.
Edwarda, hčeri Mary Ripstra in Eliizabatho, brata Franka, sestre Fany in Jennie Zajc ter Anno, šest vnukov in vnukinj. Pogreb obeh je bil v torek, 9. januarja.
FRANK DEMŠAR, je zapustil ženo Jennie, roj. Rogel, hčeri Mary Scbiffler in Jenine Kitz, 4 vnuke in vnukinje, brate in sestre (v Jugoslaviji). Pogreb je bil v soboto, 13. januarja.
Da smo imeli zadnji čas zelo ostro zimo v Chicagu in okolici, je vam najbrž že znano. V Wheaton, 111., je termometer kazal 20 stopinj pod ničlo. Vihar je napravil s snegom zamete, da mi ni bilo mogoče iti ven z avtom. Vsled tega mi ni bilo mogoče priti v Chicago kazati filme. (Prosim, oprostite.) Bom pa to storil enkrat pozneje.
Bratski pozdrav!
John Gottlieb.
iftšl
IZ NAŠIH VRST
T—


Milwaukee, Wis. — Obnavljam naročnino za list Ameriška Domovina, ki prihaja v mojo hišo že. nad deset let. Rad jo prebiram. Z Ameriško Domovino ostane človek takorekoč povezan z vsemi Slovenci v tujini. Gospodu prof. Severju želim, da bi se v pokoju prav dobro počutil. Gotovo bo sedaj, ko je zapustil '“šapo” še bolj z dušo in telesom sodeloval pri listu.
Vsem sotrudnikem želim mnogo sreče in božjega blagoslova v letu 1962, Ameriški Domovini pa še mnogo uspešnih let!
Z odličnim spoštovanjem!
Frank Rozina.
Čikaške novice
Chicago, 111. — Zopet moram poročati o smrti treh slovenskih pijcnirjev.
MICHAEL KAVČIČ je zapustil hčere Mary Vastalo, Albino Rasp in Celestiro, brata Andreja in Alojzija, sestre Frances, Mary in Marian ter 5 vnukov in vnukinj.
ANDREW MUHA je zapustil ženo Anno Mary, roj. Škof, sina
Worcester, N. Y. — Pošiljam Vam denarno nakaznico za celoletno naročnino. Ameriško Domovino zelo rad čitam in najlep. še pozdravljam vse čitatelje. Hvala!
Frank Hren.
Milwaukee, Wis. — Priloženo pošiljam ček za nadaljno naročnino Ameriške Domovine. List je zelo lep in zelo zanimivo branje je v njem. Ga vedno težko pričakujemo, le žal, da se včasih zelo zakasni, želim Vam obilo božjega blagoslova v novem letu in najlepše pozdravljam!
John Kokalj.
Slovenci v Clevelandu so se odzvali in napolnili dvorano. Prišla je mladina in starejši, povojni in prejšnji naseljenci, vse je mikalo videti in slišati razne slovanske skupine. Tako je dobro in prav. Slovenci smo napravili lepo podobo pred bratskimi gosti. Uspela je prireditev, ki naj bo kot prva brazda na njivi slovanskega sodelovanja, kjer je veliko še klenega zrna za naše življenje in napredek. Prireditev so počastili duhovniki z msgr. M. Škerbcem na čelu, civilni predstavniki z mestnim odbornikom Turkom, zastopniki slovenskih združenj s podpredsednikom KSKJ Josipom Nemaničem, da omenimo samo najvidnejše. Močnejša zastopstva so poslali Hrvati, Poljaki, Srbi, Slovaki, prišli so pa tudi zastopniki drugih slovanskih narodnosti.
Niso mogli prehvaliti in so vsi izražali iskreno hvaležnost Slovencem, da so jih povabili in dali prvo priložnost skupnega nastopa. Sen. Frank J. Lausche in kongres. Michael Feighan sta se zahvalila za povabili, se opravičila, ker na prireditev nista mogla priti zaradi zasedanja Kongresa, pa voščila prireditvi in prirediteljem lep uspeh.
Odrski zastor se je dvignil ob štirih popoldne med mogočnimi zvoki fanfar. Močno razsvetljen oder je pokazal v zaledju simbolično podobo: jato golobov, ki vsi lete proti soncu. Snežno-bele ptice, na lahno-sivem platnu in zlato sonce je bila kombinacija, ki je takoj opozorila nase. Kipar France Gorše je napravil to originalno okrasitev, ki so jo dopolnjevali šopki nagelj ev. Na odru samem so bile v lahnem krogu razvrščene narodne zastave nastopajočih skupin in ob vsaki fant in dekle v narodni noši. Res veličastna podoba, ki jo je spremljala ameriška himna.
Po par besedah o pomenu prireditve in njenem namenu ter kratkem pozdravu je odpel naš zbor Slavček pod vodstvom g. Savernika Satnerjevo “Nazaj v planinski raj” in koroško narodno “Pred mojo kajžeo”. Vojaščina je zboru pobrala nekaj moških glasov, a se je komaj poznalo. Z živahnostjo in dinami-'ko, ki jo pesmi zahtevata, je zbor odpel obe, da je navdušenje in veselje kar zaplavalo po dvorani.
Srbska folklorna skupina “Ružmarin”, ki jo vodi gospa Mira Ristič, je nato imela svoje tri plese:	Šetnja, iCarlama in
čačak kolo. Nastopili so v pristnih srbskih narodnih nošah, odplesali dovršeno. V drugem delu so dali “Igrale se delije”, ples na način narodnega kola, vendar že v slikak in bogatejši v figurah. “Ružmarin“ je izvrstno izvežbana skupina samih mladih ljudi, ki se z ljubeznijo trudijo in dosegajo lepe uspehe. Dvorana jim je ponovno ploskala.
V naslednji točki programa je ruska operna pevka Nika Kozakova odpela:	“Krasni srafan
“Sarafančik” in del komične o-pere “Melnik Holdun”. Nastopila je v impozantni narodni noši ruskih boj arin j in pela lepo in močno kot pač le operna pev ka more. Spremljal jo je gospod Aleksander Baur. Poslušalci so jima bili iskreno hvaležni.
Po tej točki, ki veže poslušalce k večji zbranosti in umirjenosti, so udarili na oder fantje in dekleta slovenske folklorne skupine “Kres” in odplesali svoje čudovito živahne, slikovite plese, ki so kompozicije narodnih, planinskih in umetno dodanih plesnih figur in slik, ki pa vse ponazorujejo obnašanje našega mladega človeka v veselem veseličnem razpoloženju in zlasti vabljenja in nasprotovanja mladih. Kresovci so to pon plesali z neko posebno odloč-
nostjo in seveda dvignili dvorano v temu primemo navdušenje.
Prvi del programa je zaključil ruski basist Pavel Petrov, ki je odpel: “Dva velikana” in “Ej uhnem” ob spremljavi gospoda Baura. Mogočen je njegov bas in moč izražanja. Dvorana mu je ploskala v zahvalo.
Drugi del je začela poljska skupina deklic, otrok veteranov iz druge svetovne vojne. Zaplesale so poljski narodni ples “Krakovjak”. Točno, prisrčno, gladko so se vrstile slike pred nami. Poljske narodne barve so jo poživljale in dopolnjevale. Poljska mladina je odlično odigrala svojo točko.
Hrvate je zastopala soprani-stinja gospa Olga Kolman-Schwartz, ki so jo spremljale tamburice, tako da so njene hrvatske narodne res donele pristnega narodnega, zdravega kmetsko-družinskega življenja. Krasna njena narodna noša in pristne kmetske noše tamburašev so to le še poudarile in dale lepemu petju dragocen okvir. Pevka in spremljevalci so bili deležni navdušenega odobravanja.
Najbolj preprosto srčkana se mi je pa zdela skupina mladih Slovakov in Slovakinj, zborček, ki je nastopil kot Dramatski klub Štefanik, ki nosi ime slovaškega narodnega junaka in prvega vojnega ministra Češkoslovaške r e p u b like, generala Štefanika, in ga vodi gospodična Margaret Mihok. Zapeli so ob spremljavi klavirja “Treščanski nodini” in “Odletel jak vtak”. Trio: dve sestri in brat, Ružen-ka, Anka in Palko Sič, ki so se po dolgih letih in težavah rešili in prišli k svojim staršem v A-meriko, pa so zapeli še pesmico “Spije se spije” tako ljubko, da so morali dodajati. Petje te skupine je imelo značilen izraz družinskega čebljanja, združenega in pomešanega z molitvijo, kakor jo more dati le preprosta, čjsta duša in ljubezni polno srce dobre, ljubke mladine. Dvorana je to čutila, slovaško besedilo razumela in toliko bolj pritrjevala.
V poslednjih dveh točkah so zopet nastopili Srbi in Slovenci. “Ružmarin” je odplesal “Srpsko kolo”, “Makedonski splet” in kolo “Trno Mome”, naš Slavček pa je odpel “Ko so fantje proti vasi šli” in “Pohojena travica”. Oboje odlično izvedeno. Slavčkova pesem je bila slovesno-veličasten zaključek tega izredno bogatega večera. V posebno zahvalo so prejele šopke: za Ruse gospa Nika Kozakova, za Slovake Ruženka Sič, za Poljake Kristina Boluk, za Srbe gospa Mira Ristič, za Hrvate gospa Olga Kolman, za Slovence Dana Lobe.
Skupine je organiziral in njihove nastope napovedoval g. Rudolf Perhinek, ozadje je u-podobil kipar France Gorše, oder sta priredila in tako okusno okrasila France Kolarič in Milko Pust, za razsvetljavo je skrbel Mr. Bob Mils, za ojačevanje glasu in muzikalne vložke g. F. Leben in Jože Delkin.
Po umetniškem delu prireditve so mladi še ostali in se skupno veselili ob muziki Ton-klijevega orkestra, gostom pa je Baragova Prosveta priredila skupno večerjo. .
Da izrazim vse v enem, se mi zdi, da je pravično reči, da je to bila svojevrstno lepa, čudovito pestra, odrsko izvrstno izvedena manifestacija lepih umetnosti. Naše najiskrenejše čestitke prirediteljem in vsem sodelavcem, ki so jo omogočili. Žal, da ni mogel nastopiti tudi zbor Korotan, ki je bil na programu v zaključni pevski točki. Z njim bi udeležba Slovencev bila še mogočnejša. Pa so to preprečile nepremostljive težave. Toliko bolj so pa prireditelji in občinstvo hvaležni Slavčku, ki je ponovno nastopil, da je slovenski del programa ostal celoten in popoln.	M. K.


IVAN PREGELJ i
Bogovec Jernej
“Kako bi bil grd človek, ki je videl smrt? Tudi ti boš dvakrat cvetela, ko jo boš videla.” Deklica je prebledela in vprašala plaho:
“Zakaj govorite o smrti?” Ni odgovoril. Zato je odstopila in se obesila rahlo Erazmu za roko. Učitelj pa je bridko motril nezavednega bogov-ca in mrmral temno. Ni bil Popolnoma trezen.
“Spiš, Baertl. Prav. Saj nimam najboljših vesti, da bi ti jih moral povedati. Le to me skrbi, kako bo jutri s teboj. Dein Stark in Gottes Handt. Da boš vztrajal do zadnjega, si obljubil. Zares, prav po besedi si odlašal do zadnjega. Sodca si pričakal in bojce.” Kimal je z glavo in govoril kakor prej:
“Spi, Baertl, to noč še smeš. Toda jutri bo treba na pot. Karlovec ni blizu in Zrinski so daleč. Kako boš dohodil? A da bi vsaj vedel, kam te skriti 2a silo v teh zimah, pa ne vem. ^em, pa se ti bo grajalo. V svinjaku pri obnožnji na Beli.”
Stopil je k mizi in vprašal, ali je še kaj vina. Erazem mu je ponudil poln vrč. Učitelj je dolgo pil. Potem je menil proti
mladeniču;
“Hrani s pijačo. Potrebna nam bo.”
“Ne pijem!” — se je uveljavil Erazem. Učitelj je zopet stal ob bogovcu in govoril: “Pri obnožnji v svinjaku, sem rekel, Baertl, če se ti grajalo ne bo. Druge strehe ne vem. Pa se ne pohujšuj nad menoj. Vsaj pred vozo te ot-mem. Ponesem te, če treba, kakor mati hlapčiča v plenah. Ka Beli te ne bodo iskali. Za Krdo pa si je baron že umil roke.”
Umolknil je za trenutek. Nato pa je vprašal čudno živo m dobre volje:
“Morda ti ni prav tako? Kaertl! Kakor hočeš. Imaš še drugo pot. In do jutri imaš vas. Umri!”
Agata je zastokala od bole-
v •
cine.
“Ne nori,” je menil učitelj, Mi sem rekel, naj umre? Ne boj se zanj. Orožniki ne umi-rajo v spanju in nemo. Umira-j° v boju. Pa še tedaj kličejo Pred. smrtjo svoje matere. In Baertl je še ni.”
Zopet je pil. Omočeno se je Pato sesedel za mizo. Že dre-Pmje je rekel:
“Preden se zdani, me zbudita, da pojdem v Kranj. Komisarji sa v mestu, ki je vse P°lno žalostnih obrazov. Tudi Prosjakov se je nateplo na vsak vogal. Vsi krmežljavi so. Nuj vidijo komisarji in sveti ■Ljubljančan Tomaž vsaj ene-§a> ki bistro gleda in ni -žalo-sten. Johannes Dachs bo taisti. Pa za noge naj ga obesijo, Ce Ra bodo pogodili, da je.” “Bogcvčev Ulises,” se je P’udno nasmehnil Erazem. Sedel je zopet za knjigo in bral. Onstran je sedela Agata. Lrazmov meč je ležal na mizi. Meč, prečudni hlapčič, gol in Jrez plen, med možem in ženo ^ uespočito krvjo. . . sam, sam, Ndek... In le še zunaj v polju izpelo otročnic je še samot-Peje in bridkeje trpelo v temi laježu volkov, ki so se bili ^utekli od koroške strani v tluzdove za Brdom. . .
2.
‘Orožniki ne umirajo, preen niso v smrtni sragi klicali Pmtere. In Baertl je še ni,” se Je ponovilo Dachsu v misli, je stppal čez žalostno zim-p^o Polje v megleno jutro za Rlasom zvonov, ki so peli od Kranja. Trpko, trpkeje se je Gostila megla predenj na pot,
da so udarjali glasovi zvonov in šumi vasi strahotno iz neznanega. Ko je prešel učitelj mimo razpela otročnic, se mu je vnelo nenadno sočutje z bogovcem v srcu.
“Orožnika si se z v a 1, Baertl,” je čuvstvoval. “Pa ali si bil, ali nisi bil? Ni še orožništvo iz volje. Iz duha je in iz mesa. Zajec ne bo bodel in jablana ne rodila grozdja. Drenuljo umečim, a kdo jo kdaj umedi? Saj verujem, Baertl, da si videl, kar si bogo-val, a ne drugih z videnji, v videnjih si nosil samega sebe iz bridkosti v jezo in iz jeze v bridkost. Trpel si rane. Tudi ščene jih trpi. Pa še ni orožnik.”
Učitelj je videl briidko jasno. Ni ga potrlo. Po materi in očetu je nosil, da je bil bolj veder, kadar je pogledal mimo videza bridki resnici do dna.
“Seme se je vsejalo iz Vi-temberge v Kranjce,” je umeval. “štirideset let je vzhajalo in ni valšlo Ni vzšlo, ker ni moglo. Vsaki zemlji namreč pri-stoji svoje seme in o svojem času. Kar smo mi sejali, ni bilo naše seme. Pa prezgodaj smo sejali. Kakor je z zemljo, tako je z bogovci. Katere zemlje seme pa so? Odkod duh v Baertlu? Ali ni sam prejel v delež vraže detet in vero nor-skih papežniških žena? Kaj je šel lomit razpelo otročnic? Saj je vendar ljubil iz matere, ljubil mater in vse njeno, če je nanjo mislil in njeno, kako bi bil mogel kleti in sovražiti? Mater sovražiti? Ni mogel. Besedo je povzel po Martinu, duha in jezo pa je glumil. Lep orožnik! Da bo meč potegnil, je bogoval, pa ga je potajil. Zaradi matere, ki ga je dojila in ki je ne az ne on ne papež-niki kleti ne moremo.”
Učitelju se je razodelo do zadnjega zadnjega:
“Papežniške Marije ne, mater pa boš klical, Baertl, v smrtni sili. Pa je ne boš z bolečino orožnikov. V slabosti hlapčiča v plenah jo boš, ko te bo zdrizal strah, ki ga poznaš iz materine marnje in basni o nenavidnem kosmaten s pažlji, detečji tvoj prvi strah ob papežniških slikah in tvoj zadnji. Amen.”
Iz bolne resnosti se je obudil učitelj trenutno v veselo voljo:
“Ampak jaz, jaz sem bo-govčev Ulises!”
Nad spodnjim, v gaz utepe-nim in zmrlim snegom je ležala plast novega iz zadnje noči; utrujala in močila je skozi obutev. Upehan se je doboril učitelj v prvem dnevu do mesta. Našel je Schlagnovo pristavo, kjer je skrivaj nočeval, kadar se je mudil v mestu. Pes je bevsknil nanj, ko se je bližal. Ko pa je spoznal, sq je začel dobrikati. Učitelj je od-pahnil v pristavo. V slami je kril svoje preobleke in pijačo za spanec. Začel se je šemiti in preodevati. Tedaj se mu je vzelo v misli:
“Ulises mi je rekel mladec z mečem. Iz katere basni že ima to ime? Je! Saj sem bral nekoč. Dobro ime! Bogovčev Ulises, je rekel in sem ponovil. Danes bom popoln. Noben komisarski snubač me ne bo sumil.”
Preobličil se je v cunjasto pokveko z grbo in izpahnjenim ramenom. V brado in lase si je nastlal prahu in plev. Ni se videl, a je zaupal:
(Dalje prihodnjič.)
------o------
— Dve tretjini ameriških farmarjev je včlanjenih v eni ali več zadrugah.
IZ SLOVEKIJE
Jugoslovani gradili v Libanonu
Podjetje OBALA iz Splita je zgradilo novo pristanišče v libanonskem mestu Tripolis, kjer se konča en krak petrolejskega voda z iraških petrolejskih polj pri Kirkuku in Moselu.
Neko drugo jugoslovansko podjetje je zgradilo kakih 15 milj severno od Tripolisa jez, ki bo oskrboval vodo za namakanje 8,000 hektarov zemlje v dolini reke Baret.
V Jugoslaviji največ avtomobilskih nesr'ec
Po podatkih, ki jih je objavil sodelavec The Cleveland Press T. Andrica, je bilo v Jugoslaviji v zadnjih letih kljub sorazmerno malemu številu avtomobilov povprečno največ avtomobilskih nesreč v vsej Evropi. V zadnjih petih letih je (bilo v takih 156,-000 avtomobilskih nesrečah na jugoslovanskih cestah 4,000 mrtvih in 45,000 ranjenih.
Andrica poudarja, da je pri tem treba upoštevati, da je na vseh jugoslovanskih cestah komaj nekaj čez 200,000 motornih vozil. Na tisoč motornih vozil pride v Jugoslaviji, ki ima dale. ko manjši avtomobilski promet kot zahodne1 evropske dežele, 57.6 nesreč, v Zah. Nemčiji z izredno velikim prometom 51.1, v Italiji 30.3, v Franciji 21.1, na Švedskem pa le 13.2.
-------o-------
Težave s kandidati
PHILADELPHIA, Pa. — V Pennsylvaniji imajo demokrati težave pri iskanju primernega kandidata za guvernerja. Po zakonu ne more dosedanji guverner David Lawrence drugič kandidirati. Po dolgih posvetih bo se odločili, da bodo kandidirali župana Philadelphie Richard-sona Dilwortha.
Tudi republikanci nimajo posebne izbire. Po vsem sodeč bo
njihov edini kandidat za guvernerja kongresnik James Van Zandt iz Altoone.
-----o-----
Škoda
A:	“Zakaj si tako žalosten,
prijatelj?”
B:	“Ali si že slišal, da tujih
dolgov ni treba plačevati?”
A: “In to te je tako potrlo?”
B:	“Kako bi me ne, ko pa
imam same domače dolgove..
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
4 sobe in kopalnica spodaj, velika zgotovljena soba zgoraj, dvojna garaža, plinski furnez, vse ograjeno. Kličite EN 1-1473.
(ThF)
Soba se odda
Moderno opremljena soba s kuhinjo se odda moškemu, v bližini Sv. Vida, na 1027 E. 61 St.
-(15)
Soba se odda
Opremljena soba s kuhinjo se odda za dva moška ali dve ženski. Kličite EN 1-0036.	(14)
NAPRODAJ
Proda se apartment poslopje za 10 družin zaradi bolezni lastnika, v slovenski naselbini. Zelo lepe in moderne sobe, zelo dobri dohodki.
Apartment poslopje je zidano za 6 družin, zidane garage in centralna kurjava.
Hiša za 2 družini 5 in 5 sob, gorkota, lep vrt, $11.900. Dajte nam ponudbo.
Za informacije pokličite
STAN PETRICK, HE 1-5875
CAPAS REALTY CO.
11809 St. Clair Ave.
MU 1-4515	PO	1-8313
-(14)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.	IV	1-2237
BDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOM
Kako srečna kombinacija
ZABAVA... PRIJATELJI... IN Z OGNJEM VARJENO STR0H S
'	• I
-L,
v
•■'•'•■■ '•'■p?,*
Kadarkoli želite piti pivo, ki ne pogasi samo žeje, ampak vas tudi prijetno zadovolji — zapomnite si to — Stroh’s ima lažji, mehkejši, finejši okus, kateremu se ne more primerjati nobeno drugo ameriško pivo ... ker je Stroh’s edino ameriško pivo varjeno z ognjem. Ste že pokusili Stroh’s?
UGAJALO VAM BO
S^t
fire-brewed beer!
BOLJŠE! ,he s,roh Brewery Company. Detroit 26. Mi«L
By owner
Upper Buckeye, one-family, 6 rooms, 2 bathrooms. Could be used as income. 2-car attached garage, basement. $14,800. LO 1-9980.	(14)
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. 17002 Lakeshore Bird.
Pokličite podnevi ali ponoči UEnderaon 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
EAGLE ZNAMKE POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE	DOWNTOWN - HEIGHTS - PARMATOWN - SOUTHGATE
Izbrane drugovrstne boljše-kakovosine pralne
Dvostranske posteljne odeje
Ukrojene za
ozko ali široko posteljo
Tako izredna vrednost, da vam svetujemo, da pridete kmalu in izberete iz neštetih barvastih vzorcev. Te odeje bodo tople in trpežne, ker so prešite, dvostranske in pralne! Na izbiro z gladkimi ali nabranimi robovi. Mere za ozko ali široko posteljo. Po zelo nizki ceni!	Sprejemamo pismena in telefonična naročila . . . Kličite CHerry 1-3070
KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK
THE MAY COMPANY, VSE 4 TRGOVINE, VKLJUČNO SOUTHGATE
## V.	.W1-
Viscose Rayon - spodja gumijaste, sobne
BR0ADL00M PREPROGE
Od najmanjše mere za spalnice do največje za
dnevne sobe,	vsega skupaj 33 različnih mer		za vsakovrstne potrebe		
• Drap	° Siva	•		Kavna	• Zelena	
6 x 9	11.94	11 x 12	29.20	12 x 16.6	43.78
6 x 12		15.92	11.6 x 12	30.52	12 x 17	45.12
6.6 x 12		17.25	12 x 12	31.84	12 x 17.6	46.44
7 x 12	18.58	12 x 12.6 		33.18	12 x 18	47.76
7.6 x 12		19.90	12 x 13	34.50	12 x 18.6	49.10
8 x 12		21.23	12 x 13.6	35.82	12 x 19			50.42
8.6 x 12 ..	22.50	12 x 14	.. .. 37.16	12 x 19.6	51.74
9 x 12			23.88	12 x 14.6	38.48	12 x 20	53.08
9.6 x 12	25.21	12 x 15		 39.80	12 x 20.6			54.40
10 x 12	26.54	12 x 15.6	..	41.14	12 x 21	55.72
10.6 x 12		27.86	12 x 16 ..	42.46	12 x 21.6	57.06
Sprejemamo pismena in telefonična naročila ... Kličite CHerry 1-3070 KLETNI PREPROŽNI ODDELEK
THE MAY COMPANY, VSE 4 TRGOVINE. VKLJUČNO SOUTHGATE
šsmmmmTnmmmffMmmmmmmMm
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
Stene in strop, miza, posoda, vrata in bedna petro! ejka; klop pred hišo, trava, drevje, steza, glogova seč in lok temnih Gobovcev, vse to je bilo njihovo, vse to bi nekoč njun otrok moral videti, otipati, v vsem tem bi moral rasti.
S silo se je otepal svoje čustvenosti in vendar se je vsak večer povračala v oba. Zdelo se mu je, da je Silva v nekaj dneh skujšala, da se z njim vred oklepa vsake malenkosti in da je to poslavljanje trpljenje, ki ga bosta komaj zmogla.
Toda Viktor je določil soboto ponoči za odhod. Misel, da Silva ni več sama, ga je polnila s strahom, vendar se mu je zdelo, da bi zdaj naporno pot še zmogla. Pozneje bi bilo pre-nevarnoj morda bi morala ostati. In ko bi bil otrok tukaj, kaj naj bi počela potem? Z otrokom po tistih strminah, plazenje pod drevjem in med ruševjem, v napetosti — ni upal misliti.
V soboto sta z mrakom pospravila zadnje stvari. V dveh nahbrtnikih je bilo premoženje, kar sta ga upala nositi. Ko je Viktor nažgal petrolejko je čutil, da mu v notranjosti nekdo razbija s kladivom. Ni se smel izdati in ko je sedel poleg Silve, se je skušal nasmehniti.
— Ali se bojiš? —
Prikimala je.
— Saj nimava izbire draga — je rekel trdno. — če naju ujamejo, moglo bi se zgoditi,
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
RIVER GROVE — BY OWNER 2445 Elm St. New 3 bedroom ranch. Full basement. Extras. Built-ins. Mid $20’s. By appt. GL,. 3-0459. (13)
potem bi nemara sedela pol leti. Ti morda manj, morali bi se ozirati na tvojo nosečnost in krivec bi bil jaz. —
Zasmejal se je.
— Odvisna si namreč od mene, ker si moja žena. To bi bila olajševalna okoliščina.—
Bogme, kak je bil njen nasmeh! šlo mu je na jok.
— še se spomnim poti in želim si samo to, da bi bila noč na nedeljo temna. In če prideva preko. . . —
Nagnil se je proti njej in ji objel obraz z rokami.
— Ali me poslušaš, Silva?
Skušala je kimniti.
— Če prideva preko, bova lahko hodila počasi, ne bo se nama mudilo, nihče ne bo za nama in tam pri Bistrici bova prišla do hiš. Vse to strašno bo padlo od naju. čuj, Silva, tukaj vendar ne bova mogla giedati, da bodo najinega otroka učili tistega, kar midva ne verjameva, da je bil Rekar France podel človek in da si bila ti zaprta, ker si sovražila domovino. Ali naj z njim vred živiva življenje z zlomljenimi krili, midva, Kačurja, ki sta želela. . . —
Jokala je in zdaj se je tudi njemu zalomil glas. Samo še petrolejka je jezikala na mizi.
Bilo je že blizu desete, ko se je Žalar dvignil.
— Silva, čas je, da se odpraviva. —
Ni jokala, vzela je svoj nahrbtnik in pomagal ji je, da si ga je oprtala. Nato je zadel svojega, stopil k mizi in upihnil luč. In v temi, v moreči tišini, jo je privil k sebi in ji šepetal:
— Ne boj se, draga. Svoboda je vredna te muke. —
Ko je zaklepal je še in še držal surovo, oguljeno kljuko. Nato je ključ zalučal za butare, poiskal Silvino roko, ob-šinil z očmi prazen prostor do Gobovcev in rekel-
— V božjem imenu, Silva. Poglej, nebo se mreni in jutri bo najin dan. —
Vas je ostala za njima, nato je v temi osamela tudi bajta. Zagrnilo ju je črno. zelenje gobovških smrek in v istem hipu se mu je zdelo, da je mora v njem odnehala.
Pot je do podrobnosti premislil. Ravnine se bosta dotaknila samo tam, kjer se je bosta res morala. V loku sta obšla Bičevje, se dvignila proti Ljubnemu toda obšla vas tako na daleč, da sta takoj spet zavila v gozd in se obrnila proti Brezjani. Želel je priti še v noči preko Begunj k Sv. Petru, zakaj tiste ravnine od Zapuž do podnožja strmine se je bal.
— Jutri naju še nihče ne bd pogrešil, kajne? — je šepnila.
— Ne verjamem, da bi zvedeli pred torkom — je rekel.
Vreme jima je bilo naklonjeno. Iz rahlih mren so se zgoščali oblaki in le tu in tam so v prazninah medlele zvez-
UMKU
imm

PALOS HEIGHTS — BY OWNER St. Alexander Parish — 3 bdrm. brk. ranch - 1% car gar. & breezeway - on large lot - Priced for quick sale in low 20’s, due to being transferred — 12521 So. 71st Ct. GI 8-0578.	'(13)
ELMHURST — BY "OWNER 7 rm. brk. ranch - 3 bdrm. family room. W/W carpeted liv. rm. -Att. gar. - Washer-dryer, stove, refrigerator. Priced for quick sale in low 20’s. Call after 5 P.M. TE 2-1850.	(15)
BY OWNER — AUSTIN-12th 2 flat brk. mod. tile kit.-bath, all ht., stv.-refr., 220 wiring, 2 c. brk. gar. Nr. all trans., schls., shops, $26,900. AU 7-4095.	(14)
BY OWNER—3x6’s Yellow Brick. Dble. plmbg. Auto, oil ht. Gd. trans. 2 car brk. gar. In good cond. Sm. pymt. down. $26,000. Schwarzkops, 4217 Van Buren. KE. 3-0835.	(14)
SOUTHWEST SUB. — BY OWNER Investment Property. 7500 W. betw. 73rd-74th. Approx. 105x125. Priced for quick sale. GL. 8-5182.	(14)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Maid - live in - Own room, bath and T. V. Recent references - 3 school age boys. FA 3-2794.	(15)
HOUSEKEEPER — COOK Middle aged - live in - own room T.V. and all privileges in motherless home - 2 small children - Recent references - Call GLadstone 5-7066 all day Sunday —, or after 6 P.M. weekdays.	(15)
MOTHER’S HELPER Middle aged. General housework. 2 school age children. Own room, bath, TV. Nr. North side. Refs. rcq. Call MI. 2-8669.	(16)
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATION — BY OWNER For lease or rent. Estab. 30 yrs. New repair shop. Big volume business. Good oppty. for right party. Palatine area. Call FL. 8 4194. (15)
V bias; spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE ZLATE MAMICE IN STARE MAMICE
Tereza (Rozie) Tillmger
ki je zatisnila svoje mile oči dne 18. januarja 1959 Že leta tri Te hladna zemlja krije,
v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in T,i se nikdar več ne prebudiš.
Kako pozabit to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas, do zadnjega je dne.
Žalujoči ostali:
Tvoja hči ELČI FRANK KUHAR, zet FRANKIE, vnuk — ANNA, sestra
Cleveland, O. 18. jan. 19C2.

de. Bila je topla noč. Govorila' sta sepetaje kakor da ima tema ušesa v vsej svoji širjavi.
Ko sta prišla do Zapuž je bila ura dve. Kakot brž sta stopila iz gozda, je Žalar obstal. Počasi je streljal z očmi preko polja( onstran njiv je rasla gmota temnega zelenja.
— Morava tu preko — je šepnil. — Do Begunj si ne upam iti. Tudi če bi vas obšla in zavila proti Dragi, si ne po1-magava veliko. Bilo bi prestrmo zate. —
Trdo je držal njeno roko.
— Zelo si trudna, kajne?—
— Zdaj še ne — je šepnila.
— Vsekozi bova šla ob žitu, v njem se lahko vsak hip skrije va. Da le spet doseževa gozd. —
Hodila sta počasi, rahlo sklonjena in Zalarjeve oči so bile pripete tja na sredo ravni. Tam je cesta. Daleč na desno je bilo videti svetla okna.
— Begunje — je šepnil. — Tista luč mora biti na miličar-ski postaji. —
Cesta!
V dveh skokih sta bila preko. Spet hodita ob temnem valu žita, z vsakim korakom sta bl.iže črni gmoti, ki raste v temo. Z blaženim vzdihom je pobožal nizke veje smrek. Oddihavala sta se. Silva se je naslonila na deblo.
— Tri mora biti — je šepetal. — Do dneva bova prilezla do tja, kjer mislim) da bi počivala. Tam se spočijeva in si natočiva vode. Z nočjo se bova nato spustila preko. —
— Pojdiva — je rekla.
Pričela' sta stopati navkreber. Proti njeni volji ji je snel nahrbtnik in si ga obesil na roko. Ni tožila, toda ko jo je gledal, kako je grabila za sro-botjem, je vedel, da je trudna.
Za cerkvico Sv. Petra sta pustila za seboj zadnje človeško bivališče. Pred njima je bil samo !še gozd, strmina in skrivmostfnp šumotanje tišine, ki se je prelvala med debli.
— Nikoli si nisem mogla misliti, da je tako težko oditi — je 1’ekla nenadoma.
— Odhajanje je vedno težko — je rekel tiho.
Nato sta se vseskozi držala leve ’strani. Bila je zaraščena in široko jaso, posajeno s temnimi štori, med katerimi se je v serpentinah vila kamnita steza, sta puščala na desni.
— Gozd je nekaj najlepšega na zemlji — je rekel, ko
sta počivala in lovila sapo. — Žival in človeka skrije v svoj objem. Ali si zelo prepotena? — Malo — je rekla plaho. — Potem je boljše, če hodiva. Ne smeš se prehladiti. — Ob prvem bledem dnevnem svitu sta prišla do vode. Gosta megla je plivkala nad lesenim koritom in v rahlih motnih obrisih se je kazalo kamenje in speče drevje. Viktor je natočil vodo in takoj nato sta se vrnila med vejevje.
— Zdaj ne bova več hodila — je rekel. — Tu nad nama je prostor z meliščem, toda — boljše je, da ostaneva skrita do noči. Ti moraš spati. — Bila je trudna in ko je ravnal odeje, se je mirno prepuščala njegovim rokam. Zavil jo je do vratu in ko ji je usilil požirek žganja, je z blaženim občutkom stegnila noge.
Sedel je poleg nje in to ji je zadoščalo. Zaprla je oči in njegovo šepetanje ji je prihajalo v zavest kakor uspavanka. Morala je počivati in ni-
koli še ni počivala kakor v tem hipu. še je čutila njegove ustnice na svojih, nato jo je prijetno šumenje zaneslo v mirno dihanje.
Zdržema je spala skoraj do opoldne. Ko je odprla oči, se ni mogla znajti in njeno začudenje je izvabilo iz Viktorja odkrit smeh.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberiteI
k
HOWARD
549 EAST 185 STREET, EUCLiD
BAKER
KE 1-8187

V blag spomin
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE
Anna Ljubi
je v Gospodu zaspala in odšla v večno življenje dne 18. januarja 1959.
Pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, dobrotno Tvojo materinsko roko; zaman, zaman Te kličemo nazaj, za Teboj žalujemo globoko.
V	miru božjem sladko snivaj, draga, nepozabna nam!
V	nebesih rajsko srečo vživaj, do združenja na vekomaj.
Žalujoči:
soprog ANTON hči MRS. JOSEPHINE FOY sinovi: ANTON ML., FRANK in EDWARD
zet JOHN, snahe JENNIE ANNIE in DOROTHY, vnukinje in vnuki
Cleveland, O. 18. jan. 1962.
OKRAJNA UPRAVA — Slika kaže novo poslouje uprave okraja Marin nedaleč od San Francisca v Kaliforniji. Nad svojevrstno zgradbo se dviga 172 čevljev visok stolp, onstran katerega je poslopje javne knjižnice z okroglo streho.
p Draga nevesta!
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan ts!	Tvojega življenja,
I<£ o v
Poročna vabila, s katerimi boš
^ povabila k temu velikemu dogodku svoje
sorodnike, prijatelje in drage znance, so
:|~ največje važnosti.
•s:
|i|	Poročne predpriprave zahtevajo
H	ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna |g naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih ||j katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, §§ papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
i
i
1
S
i
i
3
I
I
i
i
•r?
I
i
p>
II
I
1
i
1
i
g
S
3
3

I
1
3
i
p
g	AMERIŠKA DOMOVINA g
6117 St. Clair A ve. M
j«	Cleveland 3, Ohio ^
s;	51
•.••.v
SLADKA ZMAGA — Sestra častita zmagovalki v tekmi za “Kraljico sladkornega trsa” v Nag Hammadi v Egiptu.
+4.4,4,4”l’4’4^4”Mi+4’+4’4’+4,+4’4>4-4>+4’4’4'4’4'+4’4’4’+4’4'+4'++4"H’4’4”M'4’4’.M"l?4'4'4'4'4’4-4’4’4?4,4.4’4’4"i’4'
*> t $
$ * *
$
t *
Društvo Glas Clevelandskih Delavcev šf. 9 SD2
priredi
DRUŽABNI VEČER
V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU na St. Clair Ave. in E. 65 St.
IGRAL RO EDDIE HABAT ORKESTER
v soboto 20. januarja 1962
S PLESOM
VSI VABLJENI!
ODBOR
t
t
4*
f
*
*
*