Letali{~e Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
Po naših občinah Markovci • Zavrnili odlok o javnem redu in miru in še kaj
O Stran 5
Kultura Ptuj • Pred novo premiera v Mestnem gledališču O Stran 6
Ptuj, torek, 21. junija 2011
letnik LXIV • št. 47 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
mLn	7
Natisnjenih: 12.000 izvodov % ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Športno plezanje
• Mina za las ob finale v Eindhovnu O Stran 12
v
Štajerski
Kolesarstvo • Dirka Po Sloveniji
Slavje Ulissija, Vrecer odličen tretji
Z nedeljsko deževno etapo od Ptuja do Novega mesta je padel zastor za že 18. izvedbo dirke Po Sloveniji, ki je tako letos postala polnoletna.
Rokomet •
Na EP je vsak tekmec težak
O Stran 12
Nogomet •
Državni prvaki v Leskovec privabili množico gledalcev O Stran 14
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da »slovenska pentlja« raste iz leta v leto tako po tekmovalni kot tudi organizacijski plati. Letošnja zvezdniška udeležba to nenazadnje dokazuje, poleg tega pa veseli tudi fantastičen odziv publike in javnosti nasploh. Ta želi oz. že kar zahteva v prihodnje še kakšno etapo več, toda organizacijski direktor dirke Bogdan Fink ostaja previden in ne načrtuje ničesar radikalnega.
Letošnji slovenski »tour« je dobil mlad, 21-letni Italijan Diego Ulissi iz Lampreja, pot do zmage pa si je, kot je bilo pričakovati, tlakoval z zmago na kraljevski sobotni etapi, ki se je končala z vzponom na Golte. Do tega dne je bil vodilni član Perutnine Ptuj Robert Vrečer, ki je dal vse od sebe, toda vzpon na svoj »hišni hrib« (Vrečer je doma v bližini in večkrat tedensko kolesari nanj) je končal kot 4., kar je pomenilo izgubo naj-prestižnejše majice.
Nadaljevanje na strani 11
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Sprejem za krvodajalce rekorderje
Ljudje z izjemnim občutkom za sočloveka
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je župan Štefan Čelan 16. junija sprejel krvodajalce rekorderje s Ptujskega, ki so doslej kri darovali več kot 100 krat. Za njihovo humanost, požrtvovalnost in predanost pomagati pomoči potrebnim z darovanjem krvi, in ker so ljudje z izjemnim občutkom za sočloveka, se jim je zahvalil s priznanji MO Ptuj.
Oskarju Šturmu, ki je rekorder po odvzemih krvi, doslej jo je daroval že 142-krat, je podelil pečat mesta z likom sv. Jurija, trinajst krvodajalcev, ki so kri darovali več kot 100-krat, pa bo na sprejem v Mestni hiši pri županu spominjal grb MO Ptuj na steklu.
Sprejema krvodajalcev pri ptujskem županu sta se udeležili tudi nekdanji predstojnici ptujske tranfuziologije Jožica Vrečko in Irena Maračič. Prva predstojnica ptujskega transfuziološkega oddelka Jožica Vrečko je ob tej priložnosti spomnila na težke začetke krvodajalstva v tem okolju. Ptujski župan je Oskarju Šturmu, ki je doslej kri daroval že O Stran 4 142-krat, izročil pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija.
Ptuj • 20 let pozneje
Mediji in vojna
»V času, ko je šlo zares, ko so se dogajale usodne spremembe za našo samostojno državo, je bila vloga lokalnih medijev zelo pomembna,« je ob 20-letni-ci slovenske samostojnosti obujal spomine Franc Lačen, tedanji direktor družbe Radio-Tednik Ptuj in poverjenik poverjeništva za informiranje v tedanji ptujski občini.
»Dobro se spominjam, tako kot verjetno vsi drugi tedanji sodelavci Radia in Tednika, da smo leta 1991, že kaka dva meseca pred prelomnimi junijskimi dogodki, v naši medijski hiši v Raičevi ulici 6 opravljali neprekinjeno 24-urno dežurstvo. Po nalogu tedanjega ministra za obrambo Janeza Janše smo dežurali noč in dan in hudomušno lahko pripomnim, da tega dežurstva še do danes ni nihče preklical, tako da verjetno velja še danes,« se je pošalil Franc Lačen na začetku najinega pogovora. »Tudi program Radia Ptuj je potekal neprekinjeno noč in dan, voditelji pa so sproti poročali o vsem, kar je bilo tedaj pomembno. Ljudje z našega območja so zato
naš spored res z zanimanjem spremljali, pa tudi sami so se javljali v program, ki je potekal v živo, in nam sporočali, kaj se dogaja na terenu, kje so pripadniki JLA, kje so bile kakšne težave ali morebitne ovire. Bili smo informacijski servis za vse.«
O Stran 3
Foto: M. Ozmec
Slovenija • Poslanci potrdili družinski zakonik
Na vidiku še en referendum?!
Poslanke in poslanci so s 43 glasovi za in 38 glasovi proti v četrtek zvečer potrdili predlog družinskega zakonika. Tokrat potrjeno besedilo je sicer t. i. kompromisna različica zakonika, ki omogoča posvojitev biološkega otroka istospolnega para. Poleg tega pa zakonik med drugim prepoveduje kaznovanje otrok, uvaja institut zagovornika otroka in institut mediacije.
Za družinski zakonik so glasovali v SD, Zares, LDS in DeSUS (z izjemo Franca Jurše), podprla pa sta ga tudi dva nepovezana poslanca (Andrej Ma-gajna se je vzdržal). Proti pa so bili v SDS, SNS in SLS. Poslanca manjšin sta se glasovanja vzdržala. Po prvotnem predlogu bi bili istospolni pari popolnoma izenačeni s heteroseksualnimi, kar pa je naletelo na odpor opozicije. Zato je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo kompromisno besedilo, po katerem istospolni par ne more skleniti zakonske, temveč partnersko skupnost. Poleg tega istospolni par skupaj ne more posvojiti otroka, lahko pa eden posvoji biološkega otroka drugega. Tudi takšen predlog je naletel na neodo-bravanje opozicijskih strank, ob tem pa je izgubil podporo
poslancev LDS. A slednji so se tik pred glasovanjem premislili in zakonik podprli.
Družinski zakonik je v javno razpravo stopil že septembra 2009, v parlamentarni obravnavi pa je bil leto dni. Člani odbora za delo so mu v drugem branju namenili več kot 60 ur razprave.
Nasprotniki družinskega zakonika že zbirajo podpise za referendum
V Civilni iniciativi Za družino in pravice otrok so že začeli zbirati podpise za razpis referenduma o družinskem zakoniku. Zbiranju so se pridružili v Novi Sloveniji, je na današnji novinarski konferenci sporočila predsednica zunajparlamen-
tarne stranke Ljudmila Novak. Sicer pa ima državni svet do četrtka čas za morebitno vložitev veta na zakonik.
Kljub četrtkovem sprejetju družinskega zakonika v DZ je njegova usoda še negotova. V omenjeni iniciativi so namreč že pričeli z zbiranjem 2500 podpisov, kolikor jih je v DZ treba vložiti v sedmih dneh od sprejetja zakonika, da bi lahko nato zbirali glasove podpore razpisu referenduma na družinski zakonik. Vodja iniciative Aleš Primc namreč obžaluje, da so poslanci sprejeli zakon, ki po njegovem mnenju otroku jemlje temeljno človekovo pravico do mame in očeta. Ta pa je, kot pravi, nujna za otrokovo normalno vzgojo in razvoj. Zbiranju podpisov so se pridružili v NSi. Tudi Novakova namreč obžaluje, da je DZ potrdil zakonik v takšni obliki, ki bo po njenem mnenju škodljiv za odnos državljanov do pojmovanja družine. »Menimo, da tega zakonika ne podpira veliko število državljanov, nenazadnje je bilo zbranih 65.000 podpisov proti temu zakoniku, in menim, da bi morali poslanci, vlada bolj spoštovati voljo ljudstva.«
Sicer si Primc želi, da bi državni svet sprejel veto na za-
Pahor: Najpozneje septembra vsebinsko o reformah
Vlada nadaljuje pripravo zdravstvene reforme in reforme trga dela, tako da bosta besedili pripravljeni za vsebinsko razpravo najpozneje septembra, je po današnjem pogovoru s predstavniki sindikatov in delodajalcev dejal predsednik vlade Borut Pahor. Možnosti za kompromis glede pokojninskih sprememb pa premier zaenkrat ne vidi.
Glede na sklepe z današnjega pogovora do konca obdobja politične negotovosti ne bodo razpravljali o posameznih reformah, je povedal premier. Počakali bodo, kot se je izrazil, »na iztek te politične negotovosti, kakršen koli že bo. Dokler pa vlada dela pod mojim vodstvom in s polnimi pooblastili, bo v dogovoru s socialnimi partnerji naprej pripravljala zdravstveno reformo in reformo trga dela, tako da bi bili pripravljeni za vsebinsko razpravo najpozneje v začetku septembra,« je napovedal.
Samo Hribar Milič iz GZS je po sestanku dejal, da se zdi, da
konik, saj je to po njegovem mnenju najlažja pot do tega, da zakonik ne bi veljal. Državni svetniki namreč lahko do četrtka vložijo veto na zakonik, nekateri svetniki so to tudi že napovedali. Kot so danes pojasnili v državnem svetu, pobude za glasovanje o vetu še niso dobili. Primc tudi obžaluje, da se »vlada ni bila pripravljena pogovarjati in priti do rešitev, ki bi bila za vse sprejemljiva«. Po njegovem mnenju vlada s tistim, ki sama pojmuje kompromisni predlog, ni stopila nobenega koraka nazaj. »Gre samo za prevaro, s katero želi zamegliti to temeljno dejstvo, da izenačuje pomen mame in očeta s pomenom dveh mam oz. dveh očetov v družinskem zakoniku."
Če bo podana pobuda o presoji ustavnosti referendumskega vprašanja, pa Novakova upa, da bo ustavno sodišče zaščitilo pravice otrok. »Otroci so bitja, osebe, ki potrebujejo posebno zaščito in niso pravica nobenega, tudi ne pravica manjšin,« je dejala predsednica NSi na današnji novinarski konferenci. »Slovenija vsekakor potrebuje nov družinski zakonik. Glede na število vloženih amandmajev pa je postala neka čudna
bo aktualna vlada očitno pokojninsko reformo pustila »kot vroč kostanj« naslednji vladi. Po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča je sporočilo današnjega sestanka to, da je vlada v prvi vrsti zainteresirana za zdravstveno reformo in reformo trga dela, medtem ko je nad pokojninsko reformo »obupala«. »Toda potreben je realizem, tako da se bomo o vsebinskih spremembah začeli pogovarjati v začetku septembra, če bo ta vlada obstala,« je poudaril. (sta)
Služnosti bodo v občinah ponovno odplačne
Ministrstvo za gospodarstvo bo na pobudo Skupnosti občin Slovenije (SOS) spremenilo člen energetskega zakona, ter tako ponovno uvedlo odplačno zagotavljanje služnosti na nepremičninah, ki so v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti. Zakon sedaj določa, da se na teh nepremičninah odškodnina za služnost v javno korist ne plačuje.
Kot so opozorili v SOS, so z omenjeno določbo elektroenergetska
gmota,« pravi Novakova. Meni, da bi bil lahko družinski zakonik veliko boljši in sprejet z večjim družbenim konsenzom, namesto da je bil izsiljen.
Balažic: To je velik korak naprej
Koordinator kampanje Za vse družine Mitja Blažič pa na drugi strani ocenjuje, da je potrditev družinskega zakonika v DZ »zelo velik korak naprej pri odpravi sistemske diskriminacije isto-spolno usmerjenih pri nas«. Ob tem poudarja, da zakonik za isto-spolne pare prinaša izenačitev na področju socialnih pravic, ne prinaša pa nič novega glede možnosti posvajanja otrok.
»Tudi če zakon ni idealen in ne omogoča popolne enakosti, gre za korak naprej, saj je bistveno boljši od zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti,« je dejal Blažič za STA. Kot pojasnjuje, v zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti večina najpomembnejših socialnih pravic, ki izhajajo iz partnerstva, sploh ni zapisanih. Pridobitev zakonika je predvsem odprava sistemske diskriminacije na področju socialnih pravic za istospolne pare, poudarja koordinator
distribucijska podjetja dobila zakonsko pooblastilo, da od občin zahtevajo ustanovitev brezplačne služnosti za namen položitve in vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture, saj je vsaka takšna gradnja v javno korist. Občine pa izpostavljajo, da zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti določa, da je obremenjevanje premoženja občin s stvarnimi pravicami odplačno. Menijo, da bi takšna zakonska določba pomenila utemeljeno bojazen, da bodo distribucijska podjetja to določbo s pridom izkoriščala in zahtevala od občin, da brezplačno obremenjujejo svoje nepremičnine. Na SOS so ocenili, da so občine z zgoraj omenjeno določbo energetskega zakona prizadete v svoji pravici do nemotenega gospodarnega oziroma ekonomičnega ravnanja s stvarnim premoženjem ter tako na ministrico za gospodarstvo Darjo Radič naslovili pobudo za spremembo zakona. Ta je v odgovoru že posredovala osnutek spremembe člena, ki se nanaša na plačevanje služnostne pravice na nepremičninah lokalnih skupnosti ter pisno zagotovilo, da bo ponovno uvedeno odplačno zagotavljanje služnosti. (sta)
kampanje Za vse družine. Ob tem opozarja na izrazite manipulacije nasprotnikov družinskega zakonika glede vprašanja pravice do posvajanja otrok po novem družinskem zakoniku.
»Ta družinski zakonik ne prinaša popolnoma nobenih novitet na področju razmerij do otrok. Zakonik sicer dovoljuje posvojitev biološkega otroka po partnerju, kar pa dovoljuje že zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 135. členu,« je pojasnil.
Tako da tudi če družinski zakonik pade na referendumu, se ne bo nič spremenilo na področju razmerja istospolnih parov do otrok. Istospolni pari bodo še naprej lahko posvajali otroke partnerjev v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je dejal.
Blažič se zaveda, da potrditev v DZ še ne pomeni uveljavitve, saj je treba še počakati na morebiten veto državnega sveta in referendum. Če se bodo zbirali podpisi za razpis referenduma na družinski zakonik in bo podana pobuda o presoji ustavnosti referendumskega vprašanja, Blažič upa, da bo ustavno sodišče razpoznalo, da gre za pomemben korak naprej pri odpravi diskriminacije, ki je bila uzakonjenja.
Prav tako upa, da bo ustavno sodišče razpoznalo, da večina ne more odločati o pravicah manjšin, še posebej če večina s tem zakonom popolnoma ničesar ne izgublja, manjšina pa pridobiva to, kar ji je bilo do sedaj zanikano zaradi diskriminacije. Blažič tudi upa, da bo sodišče zaznalo, da se o človekovih pravicah ne bi smelo odločati na ljudskih referendumih.
STA (pripravlja: SM)
UKC Maribor in družina Nekrep dosegli dogovor
Družina Nekrep in odvetnik Andrej Pitako so z Univerzitetnim kliničnem centrom (UKC) Maribor dosegli obojestranski sporazum, so sporočili iz vodstva UKC Maribor.
Zapisali so, da del sporazuma vključuje donacijo družine Nekrep za nadgradnjo klinike za pediatrijo UKC Maribor in obojestransko obžalovanje smrti Bora Nekrepa leta 2008. Takrat 12-letni Bor Nekrep je umrl marca 2008 po obravnavi v UKC Maribor zaradi previsoke ravni amoniaka v krvi. Marca letos je družina pokojnega Bora Nekre-pa vložila odškodninsko tožbo zoper UKC Maribor, ker naj ustanova ne bi zagotovila ustreznega zdravljenja za malega Bora. Vodstvo UKC Maribor je po vložitvi te tožbe pristalo na postopek mediacije s posredovanjem mediatorke Ane Pitako. Sporazum med družino Nekrep in UKC Maribor je rezultat mediacije. Pred mariborsko sodišče pa bosta 24. junija zaradi zadeve Nekrep stopila zdravnika klinike za pediatrijo UKC Maribor Zlatka Kanič in Robert Pogorevc. Kriminalisti so ju zaradi povzročitve smrti Bora Nekrepa ovadili že pred več kot dvema letoma. (sta)
Uvodnik
Vse najboljše, Slovenija!
Ta teden naša država praznuje 20. rojstni dan. Ob takšnih okroglih obletnicah ponavadi delamo razne obračune, premislimo prehojeno pot, ovrednotimo doseženo, načrtujemo nove cilje ali se spomnimo starih, a neuresničenih...
Najbrž boste te dni slišali in brali veliko različnih, tudi nasprotujočih si izjav. Nekdo, kije v zadnjem času ostal brez dela, tako rekoč na cesti, ki mora premisliti za vsak evro, kako bi ga kar najskrbneje porabil, ki mora občasno k Rdečemu križu ali Karitasu po pomoč, ki mora, pa čeprav ga ob tem boli srce, svojemu otroku prepogosto reči ne ob kakšni njegovi želji... - ta gotovo ne bo navdušen, ko bo razmišljal o dosežkih najnovejše zgodovine. Smo se za to odločili na plebiscitu? Smo se res strinjali s tem, da so si nekateri prigrabili vse tisto, kar so ustvarile generacije naših očetov in dedov v obdobju po drugi svetovni vojni? V obdobju, ko se nihče ni spraševal, kdaj bo dobil plačane tiste neštevilne ure, ki jih je porabil pri graditvi med drugo vojno porušene domovine . Nekateri naši osamosvojitveni politiki so dobro vedeli, kam nas peljejo. Naše domoljubje so spretno zlorabili za svoje žepoljubje. In - zanimivo - še zmeraj jih veliko iz tistega časa sedi na oblastniških stolčkih. So nas pač prepričali, da smo sprejeli tak sistem, kjer se lahko nemoteno sončijo v siju oblasti in krožijo okrog vodilnih državnih položajev kot planeti okoli Sonca.
Kakorkoli že boste razmišljali o tej naši dvajsetletnici - upam, da se boste vendarle spomnili, da se zgodovina ni začela leta 1991, pa naj nas še tako prepričujejo, da tisto prej ne velja. Pot slovenskega naroda za samostojnost, za osvoboditev izpod tuje nadvlade, za človeka dostojno življenje se je začela dosti prej. Spomnimo se kmečkih uporov, boja za staro pravdo, ki jo tako lepo upoveduje pesem Le vkup, le vkup, uboga gmajna. Spomnimo se prizadevanj za zedinjeno Slovenijo v drugi polovici devetnajstega stoletja in pesmi Naprej, zastava slave, na boj, junaška kri. Spomnimo se druge svetovne vojne, ko smo tudi s pesmijo poudarili: Na Slovenskem smo mi gospodar.
Da, leto 1991 je bil samo majhen korak na poti k boljšemu življenju. Najbrž ne zadnji.
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Franc Lačen o vojni za samostojno Slovenijo
Vloga lokalnih medijev je bila zelo pomembna
»V času, ko je šlo zares, ko so se dogajale usodne spremembe za našo samostojno državo, je bila vloga lokalnih medijev zelo pomembna,« je ob 20-letnici slovenske samostojnosti obujal spomine Franc Lačen, tedanji direktor družbe Radio-Tednik Ptuj in poverjenik poverjeništva za informiranje v tedanji ptujski občini.
Z dolgoletnim direktorjem naše medijske hiše Francem Lačnom sva spomine na tiste prelomne in usodne dogodke pred dvema desetletjema obujala v njegovi počitniški hišici v Vintarovcih pod Destrni-kom, kjer je po upokojitvi najraje, saj uživa ob negi sadnega drevja in svojega vinograda v pogosti družbi svoje družine, prijateljev in znancev.
»Dobro se spominjam, tako kot verjetno tudi ti in vsi drugi tedanji sodelavci Radia in Tednika, da smo leta 1991, že kaka dva meseca pred prelomnimi junijskimi dogodki, v naši medijski hiši v Raičevi ulici 6 opravljali neprekinjeno 24-urno dežurstvo. Po nalogu tedanjega ministra za obrambo Janeza Janše smo dežurali noč in dan in hudomušno lahko pripomnim, da tega dežurstva še do danes ni nihče preklical, tako da verjetno velja še danes. Tudi program Radia Ptuj je potekal neprekinjeno noč in dan, voditelji, ki so dežurali po določenem razporedu, pa so v sodelovanju s poverjeništvom za informiranje, ki sem ga vodil, in drugimi strukturami v občini sproti poročali o vsem, kar je bilo tedaj pomembno. Ljudje z našega območja so zato naš spored res z zanimanjem spremljali, pa tudi sami so se javljali v program, ki je potekal v živo, in nam sporočali, kaj se dogaja na terenu, kje so pripadniki JLA, kje so bile kakšne težave ali morebitne ovire. Bili smo informacijski servis za vse.«
Kako je bil v tedanji kratki, a odločilni vojni za samostojnost koristen naš obrambni načrt, ki smo ga vsako leto pridno posodabljali in prilagajali? Se je obnesel?
»Res je, v naši medijski hiši smo imeli že dolgo prej do potankosti izdelan obrambni na-
črt za delovanje in poročanje v izrednih in vojnih razmerah, ki smo ga skrbno hranili v velikem negorljivem sefu. A ta naš obrambni načrt je bil namenjen čisto drugim, zunanjim sovražnikom in agresorjem, zato nam ob tedanji agresiji Jugoslovanske ljudske armade ni prav v ničemer koristil. Ukrepali smo po navodilih občinskih oblasti in teritorialne obrambe, največkrat pa zaradi hitre reakcije kar po svoji lastni presoji, tako kot je bilo tedaj najbolj koristno in najprimernejše.«
Poleg odgovorne funkcije direktorja družbe Radio-Tednik ste imeli tedaj posebej pomembno vlogo tudi kot vodja poverjeništva za informiranje v ptujski občini?
»To je bila moja dodatna in še odgovornejša naloga. Ko so se začeli dogodki zaostrovati in so postajali vse nevarnejši, sem se kot vodja poverje-ništva za informiranje vsako jutro udeleževal sestankov pri tedanjem županu ptujske občine Vojtehu Rajherju, kjer smo se sestajali s poverjeniki za vsa druga področja in predstavniki teritorialne obrambe ter se sproti informirali o vseh aktualnih dogodkih in se dogovorili tudi o morebitnih ukrepih, ki jih je bilo treba čim prej realizirati. Po vsakem takem sestanku na občini so me nato v prostorih Radio-Tednika že čakali novinarji in dopisniki drugih medijev, ki so poročali z našega območja, da sem jih seznanil s svežimi informacijami o posameznih dogodkih v prejšnjem dnevu, tudi v nočnem času, o posameznih odločitvah ter o predvidenih dogodkih in navodilih za tekoči dan.«
Vsekakor pa je imel tedaj posebno vlogo Radio Ptuj, ki mu je bila zaupana na-
Foto: M. Ozmec
Franc Lačen: „Poudariti je treba, da je bila delovna vnema vseh novinarjev in sodelavcev v času vojne na izredno visokem nivoju!"
loga osrednjega regijskega informatorja.
„Lahko bi rekli tako, kajti tudi v času vojne smo oddajali neprekinjeno, 24 ur na dan, vrteli smo v glavnem slovensko glasbo, brez reklam in propagandnih vložkov, ter vmes sproti poročali o vsem, kar se je dogajalo. Prek našega radia so šla tudi uradna obvestila občinskih in pokrajinskih organov, policije, teritorialne obrambe in drugih oblastnih struktur, ki so jim domačini zaupali. Seveda so imeli pomembno vlogo tudi drugi mediji, ki so poročali iz našega okolja, a priznati je treba, da so tedaj vsi nekako najbolj zaupali domačemu radiu, domačim glasovom naših voditeljev, ker so jih dobro poznali in jim zaupali. Kljub temu pa smo bili presenečeni nad odzivom naših poslušalcev, ki so nas redno obveščali o vseh pomembnih informacijah, o gibanju pripadnikov enot JLA in raznih sumljivih oseb, opozarjali pa so tudi na zapore in
nevarne odseke posameznih poti in podobno. O vsem, kar se je dogajalo, smo redno poročali tudi v našem Tedniku, ki je kljub nekaterim težavam redno izhajal tudi v času vojne. Vse to, kar je bilo tedaj zapisano in fotografirano, je sedaj pomemben dokument tedanjega časa in vseh dogodkov."
S terena smo redno poročali tudi novinarji, saj smo bili skoraj v vseh primerih med prvimi poročevalci s kraja kakega dogodka ali incidenta, od koder smo se takoj javljali v živo.
„Tudi to je bila pomembna naloga naše medijske hiše. Dobro se spominjam našega poročanja o streljanju pri ptujski vojašnici na električarja Borisa Frasa, ki je imel nalogo izklopiti elektriko. Posebej dobro se spominjam dogodka, ko sta Martin Ozmec in Neven-ka Dobljekar odšla negotovo v ptujsko vojašnico, ki je bila tedaj obkoljena s pripadniki Teritorialne obrambe, in
posnela pogovor s tedanjim komandantom vojašnice Stan-kovičem. Predstavniki teritorialne obrambe so namreč hoteli preprečiti objavo tega pogovora po Radiu Ptuj, jaz pa se s tem nisem strinjal in sem jim odgovoril, da za informacije prek naših medijev odgovarjam samo jaz in urednika obeh medijev. Seveda sem o tem seznanil tudi tedanjega ministra za informiranje Jelka Kacina, ki se je strinjal z mano, tako da je bil pogovor s komandantom obkoljene vojašnice objavljen še isti dan na Radiu Ptuj, pozneje pa tudi v Tedniku.
Nikoli pa ne bom pozabil tistega dne, ko sem po popoldanskem dežurstvu prišel domov, da bi se okopal in preoblekel ter se zatem vrnil na firmo. Tedaj je zazvonil telefon in si mi sporočil: 'Direktor, pred našo firmo je prišlo do streljanja, pazi, ne hodi nazaj, da te ne bo kdo počil.'"
Torej zadeve niso bile tako enostavne, bilo je tudi
Oboroženi pripadniki slovenske Teritorialne obrambe so v strogi tajnosti prebivali na podstrešju naše medijske hiše in včasih utrujeni zaspali kar za mizo.
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Tik ob stavbi družbe Radio-Tednik so bile cestne zapore s tovornjaki in avtobusi, mimo katerih je bilo možno samo peš.
Ko je bilo vojne konec, je bilo nepopisno veselje tudi pred našo medijsko hišo.
precej nevarnih trenutkov, česar smo se začeli zavedati, ko je bilo vse mimo.
„Tisti strelski obračun pred našo medijsko hišo je bil vsekakor nevaren tudi za vas, ki ste bili tedaj v stavbi, vem, kaj ste počeli in pod mizami čakali, kaj se bo zgodilo, ali bo kdo stopil skozi vrata, ali bo oborožen ali ne. Pozneje smo izvedeli, da sta bila v tem obračunu ranjena pripadnik slovenske teritorialne obrambe in pripadnik JLA, mrtvih pa na srečo ni bilo.
Spominjam se tudi našega poročanja iz Ormoža v času, ko je pred mostom čez Dravo prišlo do medsebojnega obstreljevanja, celo s tanki in topovi. Ko je o tem poročal novinar Jože Bračič, je bilo v ozadju slišati vso to grozoto, in ker zaradi bojev ni mogel do našega službenega vozila, smo bili potem nekaj časa brez naše katrce. Vsekakor so bili naši novinarji pri svojem delu tedaj pogosto izpostavljeni in tudi v smrtni nevarnosti."
V času vojne je bilo na podstrešju naše medijske hiše lep čas tudi več pripadnikov Teritorialne obrambe, ki so bili oboroženi, a streliva na srečo ni bilo treba uporabljati.
„To, da je bilo v času vojne na našem podstrešju ves čas od 10 do 15 pripadnikov slovenske teritorialne obrambe, je bilo za nas vsekakor pomirjujoče, saj nam je pri našem delu dajalo nekakšen občutek varnosti. Z njimi smo se dobro razumeli, občasno pa smo jih tudi nahranili, saj so včasih nanje kar pozabili. Spomnim se, da je po odhodu pripadnikov TO v naših kletnih prostorih še nekaj let po vojni ostalo nekaj vojaških nosil, zaščitnih mask in opreme."
Vsekakor pa lahko rečeva, da je bila vloga naše medijske hiše v tistih prelomnih in odločilnih časih zelo pomembna.
„To je nesporno.V času, ko je šlo zares, ko so se dogajale usodne spremembe za našo samostojno državo, je bila vloga lokalnih medijev, torej našega radia in časopisa, vsekakor zelo pomembna. O vseh pomembnih dogodkih, zbranih v naših redakcijah in na poverjeništvu za informiranje, smo vsak dan sproti poročali in obveščali tudi prek internega programa ptujske televizije, tako da so bile informacije dostopne še širšemu krogu občanov. V naši firmi smo tedaj sicer že delali na računalnike, na lokalni televiziji pa še ne, zato je bilo treba vse naše novice in obvestila bodisi sproti tiskati ali pretipkavati.
Ob tem pa moram poudariti, da je bila tudi delovna vnema vseh novinarjev in vseh naših sodelavk in sodelavcev v času vojne na izredno visokem nivoju. Vsi smo bili narodno zavedni in pripravljeni storiti vse za našo domovino. Kot direktorja me ni nihče od zaposlenih nikoli vprašal, ali bo za vse to neprekinjeno delo in dežurstvo dobil kakšno plačilo, na to menda ni nihče niti pomislil, saj so se vsi zavedali, da je šlo tedaj za nas in našo stvar."
M. Ozmec
Ptuj • Sprejem za krvodajalce rekorderje
Z izjemnim občutkom za sočloveka
V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju je župan Štefan Čelan 16. junija, na 3. ptujski dan dobrodelnosti, sprejel krvodajalce rekorderje s Ptujskega, ki so doslej kri darovali več kot 100 krat. Za njihovo humanost, požrtvovalnost in predanost pomagati pomoči potrebnim z darovanjem krvi, in ker so ljudje z izjemnim občutkom za sočloveka, se jim je zahvalil s priznanji MO Ptuj.
Oskarju Šturmu, ki je rekorder po odvzemih krvi, doslej jo je daroval že 142-krat, je podelil pečat mesta z likom sv. Jurija, trinajst krvodajalcev, ki so kri darovali več kot 100-krat, pa bo na sprejem v Mestni hiši pri županu spominjal grb MO Ptuj na steklu. Zlatko Gajšek je kri daroval 100-krat, Branko Eržen 101-krat, Darjan Predikata 101-krat, Branko Mohorko 101-krat, Vlado Gregorec 104-krat, Oto Mesaric 105-krat, Vojko Šohar 110-krat, Ivan Auer 110-krat, Martin Golenko 110-krat, Karl Furek 112-krat, Vinko Brumec 114-krat, Drago Sed-mak 115-krat in Franc Trčko 127-krat.
Rekorderji po odvzemih krvi pa niso znani samo kot krvodajalci, temveč tudi po bogati in nesebični dejavnosti na drugih področjih prosto-voljstva. Ptujski župan je ob tej priložnosti spomnil, da so v nekdanji ptujski Gumarni kot prvi v nekdanji skupni državi uspeli razviti sintetične materiale za hranjenje krvi. Kri je izjemno zahtevna tekočina, ki jo je potrebno zelo skrbno varovati. Njegova želja je, da bi stokratni darovalci krvi dobili čimveč posnemovalcev, da bi ta oblika solidarnosti, gre za prostovoljno, anonimno in brezplačno dejavnost, še naprej živela ter da bomo Slovenci po krvodajalstvu še naprej vzor številnim drugim narodom.
Sprejema krvodajalcev pri ptujskem županu sta se udele-
Trinajst krvodajalcev, ki so kri darovali več kot 100 krat, je 16. junija, na ptujski dan dobrodelnosti, prejelo grb MO Ptuj; desno ob županu stoji Oskar Šturm, ki je doslej kri daroval že 142-krat in je prejel pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija.
žili tudi nekdanji predstojnici ptujske tranfuziologije Jožica Vrečko in Irena Maračič.
Transfuziologija je pred tremi leti prešla pod okrilje Centra za urgentno medicino v UKC Maribor, v okviru katerega deluje kot enota za transfuzijsko dejavnost. Prva predstojnica ptujskega transfuziološkega oddelka Jožica Vrečko je ob tej priložnosti spomnila na težke začetke krvodajalstva v tem okolju. Imeli pa so se zelo radi, zato so vsi krvodajalci radi prihajali na odvzeme ne glede na čas. »Bili ste izredni, in kot vse kaže, boste še naprej izredni. Iskrena zahvala v imenu vseh tistih, ki so potrebovali in še
bodo potrebovali vašo pomoč, vašo kri. Želim vam veliko zdravja,« se je dolgoletnim krvodajalcem zahvalila Jožica Vrečko.
Sprejem pri ptujskem županu ni naključje, sovpada s svetovnim dnevom krvodajalstva, 14. junijem, ki je letos potekal pod motom Več krvi, več življenja. Kljub sodobnemu napredku medicine moderna medicina brez krvodajalcev, brez njihove krvi ne bi mogla oskrbovati bolnikov, ker še vedno ni umetne krvi. Največje bogastvo, ki ga dobimo v življenju, je to, kar damo drugim, ne kar prejmemo. Krvodajalci so zelo bogati, pomagali so mno-
gim tujim ljudem do zdravja, mnogim rešili življenja, je med drugim povedala vodja enota za transfuzijsko dejavnost na Ptuju Bojana Bizjak in se zbranim krvodajalcem zahvalila v imenu bolnikov, ki so jim rešili življenja.
V Sloveniji kri letno daruje okrog 100 tisoč ljudi in tako se zbere okrog 45 tisoč litrov krvi. Za nemoteno preskrbo s krvjo mora vsak dan kri darovati 400 krvodajalcev. Nosilec krvodajalskih akcij na terenu je Rdeči križ, ki te usklajuje z zdravstvom in organizatorji akcij.
MG
Hajdina • Zupan sprejel najboljše učence
Za lepši skok v počitnice
Hajdinski župan Stanislav Glažar je 15. junija pripravil sprejem za najboljše učence ob zaključku osnovnega šolanja iz OŠ Hajdina in OŠ Breg iz občine Hajdina.
Iz OŠ Hajdina so priložnostno darilo župana in občine, novo knjigo o Spodnjem Po-dravju, v kateri je predstavlje-
na tudi občina Hajdina, prejeli Kaja Amon, Vid Markež, Nina Zupanič, Nika Cornelija Metli-
čar in Lara Tement; v zlato šol-
sko knjigo pa so se vpisali Kaja Amon, Vid Markež in Nina Zupanič. Najboljša učenca OŠ Breg pa sta bila v šolskem letu
Foto: Črtomir Goznik
2010/2011 Žan Kirbiš in Ana Krajnc. Župan jim je zaželel veliko uspehov pri nadaljnjem šolanju z željo, da se kot mladi strokovnjaki zaposlijo v domači občini ter ji tako na najboljši možni način pomagajo pri njenem razvoju. Mladim sta ob njihovem uspehu čestitala tudi oba ravnatelja, Vesna Me-sarič Lorber iz OŠ Hajdina in Milan Fakin iz OŠ Breg, ki so ju na sprejemu pri županu spremljali tudi razredniki.
Čestitkam sta se pridružila tudi podžupan občine Hajdi-na Andrej Tkalec in direktorica občinske uprave občine Hajdina Valerija Šamprl. Učencem OŠ Hajdina in OŠ Breg iz občine Hajdina je župan že po tradiciji izročil tudi po eno vstopnico za kopanje v Termah Ptuj, da bo skok še lepši.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Nastop komornih skupin
Foto: Črtomir Goznik
Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju je 17. junija Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla pripravila nastop komornih skupin učencev. Kot je povedala ravnateljica glasbene šole Klavdija Zorjan Škorjanec, je igranje v skupinah zelo pomembno za otroke, da ne igrajo samo individualno, ampak da se morajo prilagajati skupini. Predstavilo seje okrog 70 otrok v okviru skupin glasbene pripravnice in predšolske vzgoje, štiri- in šestročno na klavirju, v kvartetu kljunastih flavt, komorni skupini trobil, orkestru klarinetov, godalnem orkestru, kvartetu saksofonov in kvartetu flavt. Gost nastopa je bil trio Gratis. Nastop komornih skupin so namenili staršem, poletju in bližajočim se počitnicam. Jutri pa Zasebna glasbena šola vabi na zaključno prireditev, sestavljeno iz zabavne glasbe in nastopa pevskega zbora s patrom Ferležem.
MG
Ptuj • Vrtec zapustilo 233 otrok
Foto: Črtomir Goznik
V letošnji že tradicionalni povorki mini maturantov Vrtca Ptuj je sodelovalo 233 otrok, ki bodo že jeseni sedli prvič v šolske klopi. Pred Mestno hišo na Ptuju jih je v petek, 17. junija, pozdravil tudi ptujski župan Štefan Čelan in jim ob tej priložnosti zaželel vse lepo ob vstopu v šolo. Zapeli so svojo mini maturantsko himno, zaplesali in se posladkali. Svoje mini maturante so v petek množično pozdravili tudi starši, ki so napolnili Mestni trg. V tem šolskem letu je Vrtec Ptuj obiskovalo tisoč otrok, toliko jih bo glede na vpis tudi v novem šolskem letu. Vpis so omogočili vsem otrokom iz MO Ptuj, na čakalni listi pa je ostalo 100 otrok iz drugih občin iz širše okolice.
MG
Ljutomer • Pol stoletja Mladega Prleka
Kolektiv učiteljev in učencev OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera se je spomnil častitljive obletnice -pol stoletja izdajanja šolskega glasila Mladi Prlek.
V prvem letu izhajanja je literarna publikacija nosila še podnaslov Glasilo pionirjev šole Ivana Cankarja. Idejna zasnova je bila v domeni prof. Draga Novaka, prvega ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (1963). Po njegovem odhodu je uredništvo prevzela učiteljica slovenskega jezika Ljerka Zemljič in ga s pomočjo uredniškega odbora in učencev vodila do svoje upokojitve (1992).V letu 1989je glasilo prvič izšlo posebej za razredno in za predmetno stopnjo. Mentorica glasila Metka Ohman je ob jubileju dejala, da so se v šolskem letu 2004/2005 odločili za drugačno podobo Mladega Prleka. Pričeli so izdajati eno številko glasila za celotno šolo in k sodelovanju povabili tudi učence s podružnične šole na Cvenu. Polstoletno zgodovino izhajanja šolskega glasila so popestrili z razstavo nekaterih najzanimivejših izvodov Mladega Prleka iz minulega obdobja.
NŠ
Foto: NS
Markovci • Živahno tudi na po praznični seji
Zavrnili odlok o javnem redu in miru in še kaj
Na 6. redni seji sveta občine Markovci so sprejeli osnutek odloka o vzdrževanju občinskih cest, o pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje te službe ter odlok o urejanju javne razsvetljave, zavrnili pa so odlok o javnem redu in miru in še kaj.
Foto: M. Ozmec
Čeprav je vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič (desno) pojasnil, da gre le za uskladitev z zakonodajo, so odlok o javnem redu in miru svetniki zavrnili.
Še preden so se lotili dnevnega reda, je Ivan Svržnjak ponovno predlagal, da bi pobude in vprašanja svetnikov obravnavali na koncu in ne v uvodnem delu seje, da se jim lahko bolje posvetijo, in z njegovim predlogom se je strinjala večina svetnikov. Soglašali so s predlogom Konrada Jan-žekoviča, da župan svetnike seznani z zaključki razprave o predlogu trase visokonapetostnega daljnovoda Cirkovce-Pince. Sprejeli so tudi pripombo svetnika Igorja Ambroža, ki je vprašal, zakaj ni bila sne-mana izredna seja sveta, na kateri so razpravljali o predlogu, da bi bivšega župana Franca Kekca imenovali za častnega občana.
Na 6. redni seji v sredo, 15. junija, so markovski svetniki soglašali z osnutkom odloka o vzdrževanju občinskih javnih cest in drugih prometnih površin, ki ga je predstavil njegov pripravljavec Milan Že-leznik z inštituta za lokalno samoupravo. Zakon namreč določa, da način opravljanja javnih služb predpiše lokalna skupnost. Z odlokom se določi organizacijska in prostorska zasnova njihovega opravljanja bodisi v režijskem obratu, v javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju ali na podlagi koncesije in javnih kapitalskih vložkov. Določijo se tudi vrsta in obseg javnih dobrin, njihova prostorska razporeditev, pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, pravice in obveznosti uporabnikov, viri financiranja služb ter način
njihovega oblikovanja.
Po kratki predstavitvi so soglašali tudi z osnutkom odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in drugih prometnih površin. Vzdrževanje se izvaja kot koncesi-onirana dejavnost. Ob tem so pripravili tudi oceno ekonomske upravičenosti podelitve koncesije, v kateri so ugotovili, da je v preteklosti občina Markovci dajala za vzdrževanje okoli 58 km občinskih cest in javnih poti manj, kot je republiško povprečje.
Na predlog župana Milana Gabrovca so po hitrem postopku sprejeli tudi odlok o urejanju javne razsvetljave v občini. Odlok ureja vzdrževanje javne razsvetljave, semaforjev in druge prometne signalizacije v naseljih. Ob tem je Milan Železnik poudaril, da so prihranki po vgradnji varčnih svetil v omrežje javne razsvetljave zelo veliki, svetnik Ivan Svržnjak pa je menil, da glede na obseg del občinski režijski obrat verjetno ne bo zmogel opraviti vsega, kar se zahteva, zato bo verjetno tudi za to javno službo potrebno razpisati koncesijo.
Z večino glasov, vzdržana sta bila le dva svetnika, so sprejeli poslovni načrt izvajanja oskrbe s pitno vodo v občini, ki ga je svetnikom predstavil Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj. Ta je pojasnil, da mora cena teh storitev v prihodnje pokrivati dejanske stroške, ki nastajajo z njiho-
vim izvajanjem, ter zagotoviti izvajalcu primeren in navzgor zamejen donos. Ta del cene je za uporabnika variabilen in je odvisen od količine porabe, drugi del cene pa predstavlja povračilo stroška izrabe javne infrastrukture, ki se uporabniku obračuna glede na priključek, s katerim je uporabnik povezan na javno infrastrukturo. Ta del cene je fiksen in se imenuje »omrežnina«. Glede na znana izhodišča ter načrt poslovanja za leto 2011 je predvidena cena storitve za en kubični meter vode v markovski občini 0,6953 evra, k tej ceni pa bodo uporabniki plačevali še proporcionalni del omre-žnine, ki znaša za letošnje leto okoli 3,5 evra. Do konca avgu-
sta so cene še vedno zamrznjene, tako da naj bi nove cene po pričakovanjih pričele veljati šele po podpisu koncesijske pogodbe v drugi polovici leta. Ivan Svržnjak je ugotovil, da to pomeni za občane okoli 20-odstotno povišanje plačila za vodo, če pa k temu dodajo še strošek omrežnine, bo nova cena pitne vode precej visoka. Zato je skrajni čas, da bi v tako v gospodinjstvih kot v obrti in gospodarstvu z vodo pričeli bolj varčevati.
Ni pa bil sprejet osnutek odloka o javnem redu in miru v občini Markovci, čeprav je vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič pojasnil, da gre le za uskladitev z zakonodajo ter za nekatere spremem-
be pri plačilu glob. Od desetih prisotnih so za njegov sprejem glasovali le štirje svetniki, štirje so bili proti, dva pa sta se vzdržala. Ob tem je župan Milan Gabrovec opozoril, da mora biti odlok o javnem redu in miru sprejet v kratkem, saj bi ga že morali izvajati. Svetnik Konrad Janžekovič je menil, da je vsebina odloka primerna, saj je prav, da na področju javnega reda in miru končno naredijo red, občanom pa je predlagal, da si njegovo vsebino dobro preberejo in ga tudi upoštevajo, sicer jih bodo kršitve drago stale. Marjan Meglic je menil, da so globe za posamezne kršitve previsoke, še posebej sedaj v kriznih časih, glede na to, kaj vse je danes prepovedano in ogloblje-no, pa je menil, da postajamo policijska država. Podobnega mnenja je bil tudi Ivan Svr-žnjak, ki je dejal, da se sicer strinja, da sta javni red in mir urejena z odlokom, a po njegovi oceni so globe previsoke in za občane nesprejemljive.
Soglašali pa so z oceno in poročilom o izvajanju občinskega programa varnosti občine Markovci. Kot je pojasnil Robert Brkič, je program varnosti občinski svet sprejel že leta 2008. Za njegovo izvajanje skrbijo na medobčinskem re-darstvu, kjer je sedaj zaposlenih 7 redarjev, trije pa so še na usposabljanju, tako da jih bo jeseni že 10. Na območju mar-kovske občine redarji do sedaj niso izrekali glob, le nekaj čez 10 opozoril. Ocena izvajanja občinskega programa varnosti
kaže, da je stanje zadovoljivo, kljub temu pa bo potrebna nadaljnja krepitev in intenziviranje dela redarjev še v nočnem času. Za dosego ciljev, zadanih ob sprejemu občinskega programa varnosti aprila lani, pa bo letos potrebna še večja angažiranost, strokovnost in učinkovitost redarske službe.
Malce se je zapletlo tudi pri obravnavi vloge Centra za socialno delo Ptuj za soglasje k ceni pomoči družini na domu. Predsednik odbora za družbene dejavnosti Slavko Rožmarin je namreč predlagal, da bi v bodoče uporabnik za efektivno uro te pomoči na domu plačeval 4,10 evra; razliko, to je 77,44 odstotkov cene, pa naj bi subvencionirala občina. Župan Milan Gabrovec pa je pojasnil, da so se na nedavnem kolegiju županov Spodnjega Podravja dogovorili, da naj bi bilo v bodoče razmerje plačila 50:50, kar bi pomenilo 9,7 evra za uporabnika in prav toliko za občino. Kljub temu so svetniki menili, da je za občane ugodnejši predlog odbora, zato so ga soglasno podprli, medtem ko so županov predlog zavrnili. Trenutno v občini Markovci pomoč družinam na domu poteka le v štirih primerih.
Kakšna so razmerja političnih sil v občini, pa se je pokazalo tudi pri predlogu za imenovanje predstavnika občine v svet Zavoda OŠ Ljudevita Pivka v Ptuju, saj je za kandidata glasovalo 5 svetnikov, 5 pa jih je bilo proti, tako da tudi ta predlog ni bil sprejet.
M. Ozmec
Miklavž pri Ormožu • 47. krajevni praznik
Priznanja za napredek in promocijo kraja
V krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu so praznovanje 47. krajevnega praznika pričeli pred tednom dni, minuli petek pa je bila osrednja svečanost s podelitvijo priznanj in kulturnim programom. Praznovanje se nadaljuje tudi v tem tednu. Še posebej veselo bo spet v soboto, ko bo pri Miklavžu dan kulinarike, tekmovanje koscev in svečanost ob prevzemu novega gasilskega vozila.
Na osrednji svečanosti ob 47. krajevnem prazniku, ki se je je udeležil tudi župan Alojz Sok z obema podžupanoma Brankom Šumenjakom in Zla-tanom Fafulicem, so podelili šest posebnih priznanj, ki so jih za uspešno delo na različnih področjih prejeli Vlado Novak, Roman Težak, Natalija Pušner, Darja Pajtler, Matej Lukman in Alojz Antolič.
Najpomembnejše priznanje, zlato plaketo KS, je letos ob 20-letnici delovanja prejel Miklavževski oktet, srebrno plaketo so podelili Društvu upokojencev Miklavž pri Ormožu, bronasto pa je prejel Boštjan Kosajnč, predsednik PGD Miklavž.
Ob tej priložnosti je Emil
Trstenjak, predsednik KS Miklavž pri Ormožu, nanizal najpomembnejše investicije minulega leta, ki so bile gotovo tiste v cestno infrastrukturo, ki so je v krajevni skupnosti zgradili kar tri kilometre - v Velikem Brebrovniku, Zasav-cih in Vuzmetincih. Za ceste je bilo v lanskem letu namenjeno okrog 300.000 evrov. Pomembna so tudi dela v samem centru Miklavža, kjer so obnovili fasado na zadružnem domu, s tem pa zaključili tretjo fazo njegove obnove. Celotna obnova je obsegala novo streho, obnovo društvenih in poslovnih prostorov, podest, fasado in ureditev prireditvenega prostora, kar je vse skupaj znašalo 240.000 evrov. Za-
Foto: Viki Ivanuša
Plakete krajevne skupnosti so letos prejeli Miklavževski oktet, Društvo upokojencev Miklavž pri Ormožu in Boštjan Kosajnč.
družni dom je center vaškega dogajanje in je v novi preobleki zares ponos kraja. Uredili so tudi pločnik pod lipami, pa pri „faroških štalah" in stopnice proti cerkvi. Manjša dela so bila postorjena tudi na pokopališču.
Za prihodnost imajo prav tako še velike načrte. V občinskem proračunu jim je uspelo zagotoviti za 2400 metrov cest, ki jih bodo urejali v Herman-cih, Vuzmetincih in na Kajžar-ju. Tačas pa se tudi pripravlja projektna dokumentacija za igrišče, ki ga želijo čimprej urediti. Nov športni center bi vključeval obnovljeno atletsko stezo, teniška igrišča, dovozno cesto, na športni objekt pa si želijo pripeljati tudi vodovod.
Viki Ivanuša
jto: Črtomir Goznik
S tiskovne konferenc MG Ptuj pred zadnjo premiero v sezoni 2010/2011
Ptuj • S tiskovne konference Mestnega gledališča
Predstava, ki podira meje ...
Na terasi hotela Primus na Ptuju je bila 17. junija tiskovna konferenca MG Ptuj, na kateri so predstavili zadnjo premiero v sezoni 2010/2011, Komedijo o loncu, ki bo po besedah direktorja MG Ptuj Peter Srpčič najzabavnejši projekt sezone, pripravili pa so ga z ekipo igralcev, ki v večjem delu prihajajo iz gledališča v Varaždinu, nosilno vlogo ima Brane Šturbej, režiserske niti pa Boris Kobal.
Direktorja MG Ptuj zelo veseli, da s to predstavo tudi v okviru ptujskega gledališča napovedujejo čas EPK 2012. S to predstavo se bodo dotaknili rimskega obdobja na Ptuju, ko je ta imel nekajkrat več prebivalcev, kot jih ima danes. Gre za predstavo, ki je obenem napoved prihodnosti, ne samo preteklosti, saj z njo podirajo meje. Prostori, ki jih za zdaj še ločuje sloven-sko-hrvaška meja, bodo v kratkem postali prostori prijateljstva, dobrega sosedstva. Kot umetnost na nek način napoveduje prihodnost, tudi ta predstava napoveduje prihajajoči čas.
Ko je režiserja Borisa Ko-bala Peter Srpčič povabil k sodelovanju, mu je dejal, da bi bilo dobro, če bi izbrali neko delo, ki se veže na Rim, »izvorno celico ptujskega vstopa v EU že v tistih časih«. Hitro so ugotovili, da je edina rešitev rimski avtor, klasik Tit Makcij Plavt, ki je, zanimivo, vse svoje igre umestil v staro Grčijo. Usoda je Kobalu namenila, da v zadnjih dveh, treh sezonah režira besedila, ki govorijo o skoposti. Plavtov skopuh je nasploh prvi skopuh napisan v zgodovini teatra. Dodana vrednost v tem projektu je koprodukcija z varaždinskim gledališčem, ki govori kajkavski jezik. Porodila se je zamisel, da bi imeli enega samega igralca, ki igra skopuha, in to Slovenca, vsi ostali okrog njega pa govorijo kajkavščino. Kobal je zelo ponosen, da lahko dela z varaždinskimi gledališčniki, s katerimi so se zelo dobro ujeli.
Tematika skoposti je zelo občutljiva, je v bistvu edini greh, s katerim se neradi pohvalimo. Vse ostale grehe, ki jih imamo, lahko na mizo vržemo kot neke vrste adut, pove Boris Kobal. Čeprav je Plavtov tekst nepopoln, izvornega je okrog 75 odstotkov, ostalo je dopisano v naslednjih stoletjih, ponuja igralsko možnost v okviru tipizacije likov z izjemno preprostim zaple-
tom - s »starcem«, ki skriva podedovano bogastvo, poln lonec zlata, s katerim je obseden. Nikoli mu ni dovolj, zaradi tega se meša v neke situacije, oddajanje hčerke in podobno, samo da ne bi izgubil tega zaklada. Zgodi pa se, da mu ta tako varovani zaklad ukradejo, ostane brez njega in se zato počuti kot popolna ničla v vseh pogledih. Ko mu ga vrnejo, ni pričakovanega srečnega konca kot pri drugih skopuhih. Evklionu, ki ga igra Brane Šturbej, se takrat odprejo oči, vidi, koliko je pravzaprav zaradi tega bogastva moral pretrpeti, koliko življenja je izgubil, koliko energije samo zaradi strahu, skrivanja, da mu zaklada ne bi ukradli. Lonca se reši, podari ga mlajšemu zetu, reši se bogastva, postane svoboden človek brez bogastva.
Komedija o loncu ima tudi neke vrste aktualno noto, skuša odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni danes kopičenje kapitala v socialnem smislu in kam to vodi. Te problematike so se po besedah Kobala lotili konkretno, eno od vidnih vlog v komediji, čeprav ne nastopa, je pa vedno z nami, ima tempelj boginje Evrope, kjer se ta zaklad skriva, iz njega izgine, dodali so duhovitost, interpretacijo rahlega stalnega spora, ki se dogaja med Slovencem in
ostalimi, ki so Hrvatje; s Hrvati imamo stalno neki spor in kompleks v marsičem. Po komedijantskih štosih želi biti predstava Komedija o loncu tudi rahlo politično-satirična, to je del Kobalo-vega avtorstva v njej in upa, da bo zabavala, spodbudila k razmisleku.
Premiera Komedije o loncu, zadnje v sezoni 2010/2011, ki je nastala v koprodukciji s HNK Varaž-din, bo 26. junija ob 21.30 v termalnem parku Term Ptuj. Vesna Kosec Torjanac je v imenu varaždinskega gledališča povedala, da bo premiera Komedije o loncu pri njih 7. oktobra, že sedaj pa imajo napovedanih 20 ponovitev. Sodelovanje s slovenskimi gledališčniki je odlično. Branko Šturbej je srečen, da je prišlo do sodelovanja z varaždinski-mi gledališčniki, enaki so si v razdajanju, v hotenju biti iskren. »To pogrešamo v realnem življenju. Mi igralci imamo to prednost, da si lahko privoščimo to, kar smo, vsaj na odru. Zahvala pa gre predvsem Ptuju, da si je to idejo izmislil. V komediji je edinstvena priložnost, da se razigramo, na Ptuju se vsi skupaj počutimo odlično. Ptuj je odličen gostitelj.«
»Odločitev dveh gledališč za skupno predstavo je idealna poteza, saj obe vesta,
da lahko uspeta le v dialogu s svojo publiko. Slovenski severovzhodni govor in kajkavski govor severne Hrvaške sta si med seboj tako blizu, da v dialogih prevod pravzaprav ni potreben. Ptuj je najstarejše slovensko mesto, nastalo po istoimenski rimski Petoviji. Varaždin je bil prav tako rimsko naselje in do 18. stoletja, ko je izbruhnil hud požar, tudi glavno hrvaško mesto. Danes sta ti dve mesti pobrateni in državna meja ju več ne deli, temveč zbližuje,« je sodelovanju med obema gledališčema zapisala direktorica HNK Varaždin Jasna Jakovljevic.
V Komediji o loncu nastopajo Branko Šturbej, Nancy Abdel Sakhi, Marija Krpan, Marinko Prga, Barbara Ro-cco, Ozren Opačic, Mitja Smiljanič, Ivica Pucar, Zdenko Brlek in Darko Plovanic.
Projekt je dober primer, kako lahko skozi umetnost obudimo našo tradicijo, je o sodelovanju dveh gledališč dveh držav povedal direktor MG Ptuj Peter Srpčič. Igrali jo bodo tudi v letu 2012, v letu EPK, v času rimskih iger, ki bodo trajale cela dva tedna. Kljub vsem dvomom na Ptuju EPK bo, za to bomo poskrbeli v obeh gledališčih in pri svojih pokroviteljih, je še poudaril Peter Srpčič.
MG
Od tod in tam
New York • Odmevna predstavitev v ZDA
Foto: Zasebni arhiv
V galeriji MC na Manhattnu v New Yorku so 14. junija odprli razstavo Slovenija v ZDA, na kateri se predstavljajo kar štirje Ptujčani: vodja projekta Alenka Sla-vinec z razstavo fotografij lipicancev, Sanja Veličkovič z razstavo svojih oblek, Srečko Molk je prispeval ovratnico in okvir za sliko ter Žan Tetičkovič, ki je posebej za to priložnost skomponiral simfonijo o lipicancih. Razstavo je odprla v.d, generalne konzulke Slovenije v New Yorku Melita Gabrič. »Projekt je več kot uspešno ponesel ime Slovenije in Ptuja preko luže. Zelo pozitivni odzivi na otvoritvi in dan po njej govorijo o tem, da smo vsi skupaj pustili v New Yorku lep pečat.,« je na kratko prve vtise o dogajanju v New Yorku povzela Sanja Veličkovič, ki jo v naslednjih dneh čaka še modna revija njenih oblačil.
MG
Ptuj • Finalistke mis Slovenije
-
Foto: Črtomir Goznik
Dan po začetku priprav na finalni izbor Mis Slovenije 2011, ki bo 26. junija ob 20. uri in ga bo mogoče spremljati v neposrednem televizijskem prenosu, so finalistke 19. izbora mis Slovenije, med njimi sta tudi dve dekleti s Ptujskega, obiskale Ptuj. Za kratek čas so se ustavile na ptujskem gradu, zvečer pa so bile gostje lokala Don caffe (na fotografiji), kjer je nastopila tudi Alya. Vodja projekta Mis Slovenije Eva Repič, nosilec licence je podjetje Idejaldeja, je pred nedeljskim izborom povedala, da je zelo zadovoljna z letošnjimi finalistkami, da so izbrali res 12 najlepših med vsemi prijavljenimi. Pomembno vlogo pri izbiri letošnje mis bodo imeli tudi gledalci preko televotinga. Kot je povedala Repičeva, si želijo, da bi bil dvajseti, jubilejni izbor Mis Slovenije v letu 2012 na Ptuju.
MG
Ptuj • Uspel 3. dan dobrodelnosti
Foto: Črtomir Goznik
16. junija je na minoritskem dvorišču na Ptuju potekal že 3. ptujski dan dobrodelnosti, na katerem je nastopila glasbena skupina Katalena. Ptujske humanitarne organizacije so tudi v tretji skupni akciji pomoči potrebnim uspele. Skupaj so zbrale več kot sedem tisoč evrov, kijih bosta med ljudi razdelila Območno združenje RK Ptuj in Dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč, del izkupična pa bo šel tudi za nakup novega digitalnega mamografa za ptujsko bolnišnico. »Dobrota ne pozna meja in ne barv. Dobro je tisto, kar združuje, zlo pa tisto, kar ločuje,« je ob tejprilo-žnosti še posebej poudaril vodja Dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč brat Milan Kvas.
MG
geacollege

		GEA College - Fakulteta za podjetništvo vabi diplomante višjih strokovnih šol k vpisu v drugi letnik visokošolskega študijskega programa Podjetništvo Informativni dan bo v četrtek, 23.06.2011 ob 17.00 uri na LU Ptuj, Mestni trg 2, 2250 Ptuj, 01/ 5881 300		J	
		www.gea-college.si			
Sr. ob Dravi • 100 let Sokola in 60 let Partizana
Proslavili s telovadno akademijo na prostem
V Središču ob Dravi so s telovadno akademijo na prostem, priložnostno razstavo in družabnim srečanjem proslavili 100-letnico delovanja društva Sokol in 60-le-tnico društva Partizan. Še posebej so bili veseli prisotnosti najstarejših sokolic in sokolov Slavice Dogša, Pavle Lah, Darinke Maček, Draga Voršiča in Frica Ha-vlasa. Mariji Kočevar pa so podelili častno plaketo za več kot šestdesetletno aktivno delo v DTV Partizan.
Če bodo vsi kraji tako dobro funkcionirali kot Središče ob Dravi, v naši državi ne bo več težav. V Sokolski zvezi Slovenije upamo, da bomo prispevali k temu, da bo Slovenija lepša in boljša. Gojimo kulturo, šport in nacionalno zavednost, da ne bomo potonili v globaliza-cijskem morju anglosaksonske kulture," je pozval Dušan Gerlo-vič, generalni sekretar Sokolske zveze Slovenije, ki se je udeležil prireditve. Tudi Branko Žnida-rič, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, je govoril o globljem poslanstvu športa: „Šport ni le biznis, v športu in rekreaciji je veliko prostovoljnega dela. Za prihodnost športa se prebivalcem Središča ni bati, saj so pozitivna sporočila uspeli prenesti na mladi rod. V vsakdanjem življenju se je pomembno zavedati, da sta gibanje in telesna aktivnost ključnega pomena za dobro počutje vsakega človeka."
Foto: Viki Ivanuša
Marija Kočevar je prejela častno plaketo za več kot šestdesetletno aktivno delo v DTV Partizan; priznanje sta ji podelila Dušan Gerlovič in Lidija Lukman.
Na svečanosti so Mariji Ko-čevar podelili častno plaketo za več kot šestdesetletno aktivno delo v DTV Partizan. Nagrajenka
je odraščala v številni zelo športni družini, saj je bilo vseh osem otrok vključenih v Partizan. Tudi
Foto: Viki Ivanuša
Prireditve pred Sokolano se je udeležilo precejšnje število domačinov in gostov, najbolj pa so navdušili telovadni nastopi.
sama je v zgodnjih otroških letih začela telovaditi v društvu in je bila aktivna vsa leta.
Na športni akademiji so se poleg telovadcev domačega vrtca in šole predstavili tudi ŠD Sokol Bežigrad iz Ljubljane in mladi telovadci iz Maribora.
Center športnega in družabnega življenja
Leta 1911 je bil v Središču ustanovljen Dravski sokol. Sre-diški rodoljubi so se povezali v telovadni odsek, ki je sprva vadil v izjemno težkih razmerah, brez orodja in telovadnice. Otvoritev Sokolane so dočakali leta 1926. Z njo so dobili lepo dvorano za telovadbo, v njej pa so prostor
za vadbo našli tudi tamburaši, godbeniki, gledališčniki, pevci in knjižnica. V tistih časih je bila najpomembnejša oblika vadbe orodna telovadba. Pred Soko-lano so vsako leto pripravljali nastope na prostem in se udeleževali sokolskih zletov - množičnih društvenih srečanj v Sloveniji in drugih državah. Člani so se po akademijah in nastopih poveselili na družabnih srečanjih - priljubljenih čajankah, je v nagovoru povedala Lidija Lukman, predsednica DTV Partizan, današnjega nosilca športnega dogajanja v Središču ob Dravi. „Športniki in vzgojitelji še danes sledimo načelom in pravilom, ki so jih postavili že sokoli: vsakdanja krepitev telesa, disciplina, delavnost, vztrajnost, odrekanje. Pomembno načelo pa je bilo tudi pomagati drugim. Poudarjali so vlogo družine in pripadnost domovini," je ideološko ozadje društva povzela Lukmanova.
Leta 1951 so se sokolska društva preoblikovala in preimenovala. Novonastalo DTV Partizan Središče ob Dravi je združilo vse ljubitelje športa in dejavnost usmerilo bolj na rekreacijo in šport. Orodna telovadba je bila potisnjena v ozadje, tekmovalo pa se je v plavanju in atletskem mnogoboju, vse popularnejše so postajale igre z žogo. Zlasti uspešni so bili sprva odbojkar-ji, kasneje pa še nogometaši in rokometaši.
Pomembno prelomnico v delovanju Partizana je pomenila izgradnja nove telovadnice pri OŠ Središče. Danes društvo ponuja vadbo za vse starostne kategorije - splošno rekreacijo za predšolske in mlajše šolske otroke, za starejše člane in članice, odbojko, pilates, namizni tenis, košarko in standardni ples. Središko društvo je eno izmed redkih društev DTV Partizan, ki še vedno zelo dobro delujejo, imajo 250 registriranih članov, na sezono pa v njihovih programih vadi okrog 1500 ljudi.
Ob tej priložnosti je bila v Sokolani razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, kjer so bile zbrani fotografije, dokumenti in predmeti iz zgodovine društva, zgodovino pa so strnili tudi v zborniku.
Viki Ivanuša
Ormož • 16. tekmovanje godb
Sušno leto za pokal Vinka Štrucla
V soboto je v Ormožu potekalo že 16. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. V lepem sončnem vremenu so se godbe najprej predstavile na Kerenčičevem trgu s promenado in skupnimi koračnicami, v domu kulture pa se je nadaljeval tekmovalni del prireditve.
Pod budnim očesom žirije, ki sta jo tokrat sestavljala Emil Glavnik in Nikolaj Žličar, so se zvrstile štiri godbe: Pihalni orkester Ormož, KD Pihalni orkester Tolmin, KD Pihalni orkester Koper in KD Laška pihalna godba. Godbe so tekmovale v dveh kategorijah - do 40 in več kot 40 godbenikov. Ormožani in La-ščani so dobili zlato priznanje s pokalom, Laščani tudi pohvalo, Koprčani in Tolminci pa so se morali zadovoljiti z zlatim priznanjem.
Na vprašanje, zakaj je letos udeležba tako skromna, je Slavko Petek povedal, da so imeli že boljša, pa tudi slabša leta. Letos pa se je zataknilo pri organizaciji, saj je JSKD s prvim razpisom za to tekmovanje godbe povabil na Bled, kjer bi na isti dan potekalo
tudi tekmovanje v glasbi Vilka in Slavka Avsenika. Po protestih, da se je tekmovanje začelo v Ormožu in da je prav, da se tukaj tudi nadaljuje, je prišlo do spremembe razpisa. „Bojim se, daje šlo za politične igrice, da se Ormožu
to prireditev vzame in se jo preseli na Bled. Naknadni razpis je bil zelo pozno, kljub temu pa se je nanj prijavilo osem orkestrov, vendar so zadnji teden štirje odpovedali," je povedal Slavko Petek, dirigent domačega orkestra,
Foto: Viki Ivanuša
Pihalni orkester Ormož je prejel zlato priznanje in pokal.
ki v veliki meri tudi „kriv", da se je tekmovanje sploh začelo.
„Pred 16 leti sva se Alojzom Krajnčanom pogovarjala, da takšno tekmovanje v Sloveniji manjka, kajti pihalni orkestri imajo v Sloveniji kar precej tekmovanj, a so vsa bolj resnega značaja, saj se izvaja klasična glasba. Orkestri pa izvajajo tudi veliko zabavne glasbe, radi so na cesti in korakajo, saj iz te tradicije tudi izhajajo. Prvo srečanje je potekalo v Mestni grabi, pod šotorom. To je bil za Ormož dogodek, saj je bila to prva prireditev, ki je potekala pod šotorom. Postavili smo ga kar sami, nato pa se je pod platneno streho ves teden kaj dogajalo," je obujal spomine Slavko Petek.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Zlati jubilej zakoncev Vilčnik
Foto: Langeholc
V soboto, 11. junija, sta si prstane po petdesetih letih skupnega življenja izmenjala Marta in Martin Vilčnik iz Spuhlje 121, ki sta se prvič poročila 10. junija leta 1961
na Ptuju. Zlati ženin je bil po poklicu ključavničar, nevesta delavka. V zakonu sta se jima rodila hčerka Irena in sin Bojan. V jeseni življenja ju razveseljujeta vnukinji Sabina in Lea. Zlatoporočenca Vilčnik si želita, da bi jima zdravje še naprej dobro služilo, se veselila življenja in z njim povezanih radosti ter uživala v družbi svojih najdražjih in prijateljev. Marta zelo rada dela na vrtu, Martin pa je strasten ribič.
MG
Ptuj • Mestni redarji merijo hitrost
Foto: M. Ozmec
Medobčinsko redarstvo skupne občinske uprave občin iz območja Spodnjega Podravja nadaljuje nadzor prometa s samodejno merilno napravo za merjenje hitrosti vožnje na območju MO Ptuj. Kot je pojasnil vodja medobčinske redarske službe Robert Brkič, v teh dneh redarji izvajajo predvsem meritve hitrosti v okolici osnovnih šol in na cestah, kjer ni pločnikov, ter tudi tam, kjer so bile v zadnjem času ugotovljene pogoste prekoračitve hitrosti vožnje, saj to posledično ogroža tudi druge udeležence v cestnem prometu. Nadzor hitrosti so pričeli v sredo, 15. junija, meritve z radarjem Multanova pa bodo občasno in na različnih lokacijah izvajali vse do konca meseca. Samo prvi dan meritev v tem mesecu so na območju MO Ptuj ugotovili prek 40 prekoračitev hitrosti, od tega bodo zoper tri voznike izdali obdolžilnepredloge na okrajno sodišče v Ptuju. Vsekakor vsem voznikom motornih vozil toplo priporočamo, vozite strpno in varno ter predvsem po predpisih!
-OM
Ljutomer • Posredovanje gasilcev v prometni nesreči
Foto: NS
V okviru praznovanja 140-letnice delovanja Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Ljutomer, te dni potekajo številne prireditve. Posebno pozornost je pritegnila prejšnjo soboto operativno-demonstracijska vaja v mestnem središču, ko so člani PGD hitro in učinkovito posredovali pri reševanju življenj ob čelnem trčenju dveh osebnih avtomobilov (na posnetku). V akcijo so bili ob gasilcih vključeni še reševalci Zdravstvenega doma Ljutomer in policisti Policijske postaje Ljutomer. Do konca junija bo na ljutomerskem Glavnem trgu izvedena velika regijska gasilska vaja, zaključna prireditev pa bo skupaj z občino Ljutomer na predvečer dneva državnosti, v petek, 24. junija.
NŠ
Bruselj • Pogajanja se nadaljujejo
Hrvaška danes še ne bo zaprla zadnjih poglavij
Hrvaška danes (v torek) še ne bo zaprla zadnjih poglavij v pristopnih pogajanjih z EU, saj ne bo pristopne konference, ki je bila sicer predvidena, so danes v Bruslju povedali viri pri madžarskem predsedstvu EU. Bodo pa o Hrvaški v torek v Luksemburgu razpravljali zunanji ministri EU, pri čemer v predsedstvu pričakujejo »bistven napredek«.
»Naslednji teden bo ključen za politične odločitve, ki lahko omogočijo končanje pogajanj Hrvaške do konca madžarskega predsedovanja,« so dejali viri. Ob tem so dodali, da so precej blizu dogovoru in da si zelo intenzivno prizadevajo zanjo.
Glavno odprto vprašanje v pogajanjih sedemindvajseterice o Hrvaški je sistem nadzora do njenega vstopa v EU. Viri so pojasnili, da si prizadevajo za strog, a pošten, pravno sprejemljiv in sorazmeren sistem nadzora, ki je po njihovih navedbah potreben.
A o nadzoru po vstopu Hrvaške v unijo po vzoru mehanizma preverjanja Romunije in Bolgarije po navedbah virov ni govora. Med državami, ki naj bi najbolj zahtevale strog nadzor, se v prvi vrsti omenja Nizozemska, sicer pa tudi Francija in Velika Britanija.
Evropska komisija je minuli petek ocenila, da je Hrvaška pripravljena na konec pogajanj z EU, in za ciljni datum njenega vstopa v unijo predlagala 1. julij 2013. S tem je še zadnja poglavja v pogajanjih predala v obravnavo državam članicam.
Gre za poglavje pravosodje in temeljne pravice, konkurenca, finančne in proračunske določbe, ki vključuje ciljni datum, ter poglavje razno, ki naj bi vključevalo sistem nadzora. Vsa poglavja so po navedbah virov zelo pomembna in težka.
Viri pri predsedstvu so še pojasnili, da je lahko pristopna konferenca, ki je bila predvidena za torek, kateri koli dan pozneje do konca meseca. Po razpravi ministrov se ne glede na to, ali konferenca do takrat bo, pričakuje tudi, da bo Hrvaška na dnevnem redu vrha EU.
Voditelji članic unije, ki se sestanejo 23. in 24. junija, bi lahko potrdili konec pogajanj in ciljni datum, če bi Hrvaška do takrat zaprla vsa poglavja, ali pa izrazili pričakovanje, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnosti. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Washington • Primanjkljaj v tekoči bilanci ZDA se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zvišal za 6,3 odstotka na 119,3 milijarde dolarjev, predvsem po zaslugi višjih cen nafte, ki so izničile rast izvoza avtomobilov, računalnikov in težkih strojev. Primanjkljaj v tekoči bilanci je v prvem četrtletju letos narasel nekoliko manj od pričakovanj, saj so analitiki pričakovali 130 milijard dolarjev primanjkljaja. Primanjkljaj je tako v prvih treh mesecih letos znašal 3,2 odstotka celotnega bruto domačega proizvoda (BDP) ZDA. Primanjkljaj v blagovni in storitveni menjavi je maja dosegel 140,8 milijarde dolarjev, potem ko je v zadnjem četrtletju lani znašal le 118,7 milijarde. Prihodki tujih podjetij od investicij v zdA, vključno s plačami in nagradami, so padli za 9,07 milijarde na 123,2 milijarde dolarjev.
Bruselj • Evropska komisija je danes od Slovenije zahtevala uskladitev z evropskimi pravili o javnih naročilih za okolju prijazna vozila. To je drugi opomin Sloveniji na tem področju. Če zahteve ne bo izpolnila v dveh mesecih, ji grozi Sodišče EU. Poleg Slovenije je enako opozorilo iz Bruslja danes dobilo še devet držav: Avstrija, Bolgarija, Estonija, Grčija, Irska, Luksemburg, Slovaška, Švedska in Velika Britanija, ker ne izvajajo direktive o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil, kar bi sicer morale storiti do 4. decembra lani. Omenjena direktiva določa, da mora javni sektor svojo kupno moč uporabiti za spodbujanje čistih in energetsko učinkovitih vozil, tako da je treba pri vsakem nakupu vozila za storitve javnega prometa upoštevati porabo energije, izpuste ogljikovega dioksida in izpuste onesnaževal v celotni življenjski dobi vozila. Bruselj • Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes napovedal, da bodo odločitve o novi pomoči Grčiji sprejete 11. julija in ne do konca meseca, kot je bilo predvideno. A ob tem je prepričan, da bo evroskupina v nedeljo potrdila peti obrok posojil za Grčijo v okviru lani dogovorjene pomoči, s čimer se bo država izognila bankrotu. »Prepričan sem, da bo evroskupina v nedeljo odločila o izplačilu petega obroka posojil Grčiji v začetku julija,« je poudaril Rehn. Ob tem je dodal, da verjame, da bodo uspeli končati tudi vse potrebne postopke za ta korak v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Gre za 12 milijard evrov posojila v sklopu lani dogovorjenega mehanizma, ki v treh letih predvideva 110 milijard evrov posojil Grčiji, od tega 80 milijard evrov iz območja evra, preostalo pa od IMF. Grčija v izogib bankrotu ta denar potrebuje do sredine julija.
Bruselj • Evropska komisija je danes od Slovenije zahtevala, naj v dveh mesecih v svojo zakonodajo prenese evropske predpise, ki določajo kazenske sankcije za onesnaževanje morja in druga kazniva dejanja, povezana z varstvom okolja. To je že drugi opomin Sloveniji. Če zahteve komisije ne bo izpolnila, ji grozita Sodišče EU in finančna kazen. Poleg Slovenije je enako opozorilo danes dobilo še devet držav: Ciper, Češka, Grčija, Italija, Litva, Malta, Nemčija, Portugalska in Romunija, ki še niso prenesle direktive o kazenskopravnih ukrepih za varstvo okolja, čeprav je bilo to treba storiti do 26. decembra lani. Cilj direktive, ki predvideva »učinkovite, sorazmerne in odvračevalne sankcije«, je zagotoviti okvir za kaznovanje resnih kršitev. Direktiva vključuje seznam kršitev, ki veljajo za kaznivo dejanje v vsej uniji, na primer nezakonite pošiljke odpadkov ali trgovina z ogroženimi vrstami. (sta)
S pravo taktiko do ugodnega potrošniškega kredita
Atene • Premier preoblikoval vlado
Zamenjan tudi finančni minister
Foto:newsofap.com
Grški premier George Pa-pandreu je v prizadevanjih za rešitev hude dolžniške krize države in pomiritev nezadovoljstva v lastni stranki preoblikoval vlado. Finančnega ministra Georgea Papakon-stantinuja bo na položaju zamenjal Evangelos Venizelos, ki je doslej vodil obrambno ministrstvo.
54-letni Venizelos, ki je bil protikandidat Papandreuja za položaj predsednika socialistične stranke (Pasok) leta 2007, je bil imenovan tudi za podpredsednika vlade, je v Atenah sporočil tiskovni predstavnik vlade George Petalotis. Novi finančni minister, ki bo v luči reševanja krize prevzel enega ključnih položajev v vladi, prihaja iz Soluna in velja za ustavnega strokovnjaka in nadarjenega govorca, ki je med drugim vodil priprave na grške olimpijske igre leta 2004.
Dosedanji finančni minister Papakonstantinu bo prevzel vodenje ministrstva za okolje, kar poznavalci ocenjujejo kot degradacijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Za novega zunanjega ministra je bil imenovan 49-letni Stavros Lambrinidis, sicer dolgoletni tesni sodelavec Papandreuja in evropski poslanec. Sedanji namestnik obrambnega ministra Panos Beglitis, prav tako tesen sodelavec premiera, bo prevzel vodenje obrambnega resorja.
Ministru za zdravje Andreasu Loverdosu in namestniku ministra za delo Georgeu Kutruma-
nisu je premier zaupal dodatne odgovornosti, slednjega pa je tudi povišal v ministra za delo.
Do preoblikovanja vlade prihaja le dan po izrednem srečanju poslancev Pasoka, v čigar vrstah prihaja do nezadovoljstva z reševanjem dolžniške krize. Poslansko skupino stranke sta v četrtek v znak protesta proti varčevalnim ukrepom in neuspeha v pogajanjih s konservativci glede oblikovanja vladne narodne enotnosti zapustila dva poslanca.
Papandreu je sicer v okviru preoblikovanja vlade številnim »odpadnikom« v strankarskih vrstah ponudil visoke položaje v ministrstvih. Za novega tiskovnega predstavnika vlade je imenoval Eliasa Mosialosa, nekdanjega profesorja za zdravstveno politiko na londonski School of Economics.
Papandreu je že ob napovedi preoblikovanja vlade to povezal z glasovanjem o zaupnici novi vladi. Glasovanja ni pričakovati pred nedeljo, še poroča AFP.
Papandreu se je za preoblikovanje vlade odločil po tem, ko so opozicijski konservativci zavrnili njegovo ponudbo za oblikovanje velike koalicije, s katero si je premier želel zagotoviti podporo pri novih reformah, ki so potrebne za pridobitev dodatne finančne pomoči prezadolženi državi. Za preoblikovanje vlade se je odločil tudi po tem, ko je v sredo potekala nova 24-urna splošna stavka proti novim varčevalnim ukrepom. Na ulicah Aten in drugih mest se je zbralo zbralo na desettisoče nezadovoljnih državljanov. (sta)
ZDA • Po razglasitvi vodje Al Kaide
Al Zavahirija bomo preganjali in ubili
Imenovanje Egipčana Ajma-na al Zavahirija na čelo mednarodne teroristične mreže Al Kaida za ZDA ni bilo presenečenje, je v Washingtonu v četrtek izjavil poveljnik zdru-
Foto: wired.com
ženega poveljstva ameriške vojske, admiral Mike Mullen. Ob tem je zatrdil, da ga bodo ZDA tako kot njegovega predhodnika Osamo bin Ladna preganjale in ubile.
»On in njegova organizacija nas še vedno ogrožata in tako kot smo iskali in ubili bin Ladna, bomo zagotovo storili enako z al Zava-hirijem,« je novinarjem zagotovil Mullen.
Ameriški obrambni minister Robert Gates pa o novem vodji Al Kaide meni, da mu manjka karizme in operativnih izkušenj bin Ladna. Izbira al Zavahirija, ki je bil doslej drugi mož Al Kaide, za naslednika bin Ladna, je opozorilo, da teroristična skupina še vedno obstaja in da jo je treba preganjati, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP v četrtek dejal Gates, ki se sicer poslavlja z ministrskega položaja.
Osama bin Laden je bil ubit 2. maja v Pakistanu v napadu ameriških posebnih enot. Zatem so isla-misti v Pakistanu sporočili, da bo začasno vodenje Al Kaide prevzel Egipčan Saif al Adel. V četrtek pa je Al Kaida na neki islamistični spletni strani objavila, da je novi vodja Al Kaide postal al Zavahiri. Teroristična mreža je ob tem zapisala, da bo z vso odločnostjo nadaljevala džihad.
60-letni al Zavahiri je že doslej veljal za enega najpomembnejših voditeljev Al Kaide in za ideologa teroristične mreže. Tesno naj bi sodeloval tudi pri načrtovanju napadov z letali na dvojčka Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku in stavbo Pentagona v Washingtonu 11. septembra 2001. (sta)
Zagreb • Josipovic - Kosorjeva
Neusklajen program proslave 20. obletnice
neodvisnosti
[ . r
Hi
v
Foto: vecernji.ba
Hrvaški predsednik Ivo Josipovic in premierka Jadranka Kosor se zaenkrat ne moreta dogovoriti o programu slovesnosti ob 20. obletnici samostojnosti države, ki ga Hrvaška tako kot Slovenija obeležuje 25. junija. Josipo-vic bi povabil predsednike iz vseh sosednjih držav Hrvaške, v HDZ pa nasprotujejo obisku srbskega predsednika Borisa Tadica.
Josipovic je izrazil željo, da bi hrvaška vlada kot glavna organizatorka proslave ob obletnici državnosti pripravila proslavo, ki bo v vrhunskem umetniškem programu predstavila »evropsko Hrvaško«, na proslavo pa naj bi povabili predsednike sosednjih držav.
V uradu hrvaškega predsednika načrtujejo, da bodo poslali povabila predsednikom Italije, Slovenije, Madžarske, BiH, Srbije,
BiH in Črne gore in pričakujejo, da bodo kmalu dosegli kompromis z vlado.
Josipovicevo idejo podpirata opozicijski SDP in Hrvaška narodna stranka (HNS). HDZ ter desničarski Hrvaška stranka prava (HSP) in Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDS-SB) pa nasprotujejo prihodu Ta-dica.
»Obletnico je treba obeležiti v kraju največje žrtve srbske agresije, v Vukovarju. Tadic je dobrodošel ob drugih priložnostih«, je izjavil predsednik parlamentarne skupine HDZ Andrija Hebrang.
Josipovic proslavi v Vukovarju ne nasprotuje, napovedal pa je, da naj bi v programu posebno mesto zagotovili veteranom. Sicer pa predlaga, da bi slovesnost pripravili v zagrebškem Hrvaškem narodnem gledališču (HNK).
Kot so poročali hrvaški mediji, se Kosorjeva ne strinja s proslavo v HNK. Tudi po njenem bi morali celotni dogodek pripraviti v Vukovarju. Vlada tudi predlaga, da bi najprej pripravili slavno sejo vlade v Zagrebu, nato pa naj bi se hrvaški državni vrh odpravil v Vukovar.
Josipovic na drugi strani predlaga, da bi vlada slovesno sejo imela v Vukovarju, sledil bi sprehod po mestu in celodnevno druženje z meščani Vukovarja. Državni vrh bi se tudi poklonil žrtvam srbskih vojnih zločinov ob spomeniku na Ovčari. Nato bi v Zagrebu organizirali večerjo in koncert za predsednike sosednjih držav.
Neuradno se je izvedelo, da vlada še ni uradno odgovorila predsedniku države, sicer pa naj bi se danes sestal odbor za proslavo drugega desetletja hrvaške neodvisnosti, ki bo letos v znamenju sklenitve hrvaških pogajanj z EU. V Zagrebu pričakujejo, da se bo to zgodilo dan pred obletnico.
(sta)
Dolgi in sončni pomladni dnevi so kot nalašč za eksotične počitnice v toplih krajih, razvajanja z dobrimi nakupi in užitke ob izbrani hrani. Privoščite ugodje vam in vašim najbližjim s pravo izbiro potrošniškega kredita.
V UniCredit Bank lahko Izbirate med kreditom z variabilno ali fiksno obrestno mero, ki zagotavlja odplačilo kredita v enakih mesečnih zneskih. Na voljo pa je tudi kredit brez začetnih stroškov odobritve in zavarovanja kredita. S pravo taktiko lahko združite ugodje in finance. Po poletnih počitnicah tako ne bo ostala le zagorela koža, ampak tudi lepa darila in prijetni spomini.
Višina mesečne anuitete že od 45 EUR
Dostop do ugodnega potrošniškega kredita je preprost, saj vam UniCredit Bank celoten znesek kredita izplača na vaš osebni račun, višina obroka pa se giblje že od 45 EUR na mesec. Kredit s fiksno obrestno mero boste odplačali v enakih mesečnih zneskih, hkrati pa boste popolnoma varni pred morebitnimi spremembami referenčne obrestne mere Euribor. Ker boste v vsakem trenutku natančno vedeli, kakšen je vaš obrok, boste lažje načrtovali mesečne izdatke. Izkoristite vročo ponudbo počitnic in posebnih ugodnosti ter si privoščite sproščen oddih z odloženim plačilom potrošniškega kredita.
Odplačilna doba kredita do 10 let
Doba kreditiranja je odvisna od vrste in višine kredita ter načina zavarovanja.
Kristina Vukovic, UniCredit Bank »Poletni čas je obdobje, ko ljudje zaradi prihajajočih dopustov potrebujejo dodaten vir financiranja. V UniCredit Bank vam nudimo ugodne potrošniške kredite, s katerimi boste lahko sebi in svojim najdražjim izpolnili mnogo želja in si privoščili nepozabne počitnice, tudi v najbolj oddaljenih krajih. Razlog več, da se oglasite v eni izmed naših poslovnih enot še pred vašim dopustom.«
V UniCredit Bank se lahko odločite za odplačevanje potrošniškega kredita od 3 mesecev do 7 let. Pod posebnimi pogoji je kredit možno najeti tudi z odplačilno dobo do 10 let.
Kredit brez začetnih stroškov
Kredit brez začetnih stroškov je prava rešitev, ko želite ob najemu kredita razpolagati s celotnim zneskom kredita, saj vam ga v UniCredit Bank odobrijo brez začetnih stroškov odobritve in
brez stroškov zavarovanja. Izbirate lahko med kreditom s fiksno ali variabilno obrestno mero. Privoščite si brezskrbno poletje in uživajte na zasluženih počitnicah, v UniCredit Bank pa bodo poskrbeli za razpoložljivost dodatnih sredstev.
Možnost zaščite kreditojemalca
Življenjsko zavarovanje kreditojemalcem omogoča dodatno zavarovanje pred nepredvidljivimi dogodki, ki lahko pomembno vplivajo na njihovo življenje ali življenje njihovih najbližjih. V primeru neljubega dogodka kreditojemalca v času odplačevanja kredita bo za poplačilo preostanka kredita poskrbela zavarovalnica.
Preverite ponudbo potrošniških kreditov in izberite svojo finančno taktiko, s katero si lahko odprete pot do zmage. Žoga je na vaši strani. Za dodatne informacije so vam na voljo bančni svetovalci v poslovnih enotah UniCredit Bank ali na povezavi www.unicreditbank.si/ potrosniski-krediti.
Kontakt:
Kristina Vukovič,
v. d. vodje poslovne enote Ptuj, UniCredit Bank Elektronska pošta:
kristina.vukovic@unicreditgroup.si
telefonska številka: 02/7980 340 Spletna stran: www.unicreditbank.si
Oglasno sporočilo
& UniCredit Bank
Ptuj • Deveta poletna muzejska noč
Muzej ima kakega prijatelja več
V Pokrajinske muzeju Ptuj-Ormož so tudi letos pripravili bogato dogajanje v okviru že tradicionalne, devete poletne muzejske noči, ki ima namen muzejsko dejavnost še bolj približati javnosti. Obiskovalce so povabili na čajanko na grajski trati, delavnico in pogostitev za cele družine, na predstavitev unikatnega nakita oblikovalke Ines Vlašič, na koncert Big Banda Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in brezplačno vodenje po muzejskih zbirkah. Namen je bil dosežen, saj so se obiskovalci množično odzvali muzejskemu vabilu, muzejski delavci pa pridobili še kakšnega prijatelja muzeja več.
Foto: Črtomir Goznik
S čajanke na grajski trati
V palaciju ptujskega gradu so predstavili unikatni nakit oblikovalke Ines Vlašič iz Vara-ždina, ki jo pri njenem vsakdanjem delu navdihujejo življenje in narava. Serija njenega nakita se imenuje V nakit ujete zgodbe, navdih pa je dobila v starem Ptuju in njegovi okolici. Njen nakit je najnovejša in nadvse dragocena pridobitev muzejske trgovine s spominki. Z muzejem in njegovo okolico povezan nakit je oblikovan v srebru, napogosteje uporabljeni motiv pa so tri pasne spone z grba družine Leslie, ki ga je oblikovalka izjemno spretno povezala z drugimi motivi. Pri ogrlicah prevladuje steklo, enobarvne in pisane steklene jagode, replike antičnega stekla, pri uhanih, prstanih in zapestnicah pa srebrno. »Oblikovalka Ines Vlašič s tenkočutnim prepletanjem v srebrno ujetih zgodb iz preteklosti in replik antičnega stekla daje nakitu pridih vedno prisotne starine, ki s svojo brezčasnostjo in neminljivo lepoto zadovoljuje večno potrebo po krašenju,« je o nakitu zapisala Monika Simo-nič Roškar, avtorica publikacije V nakit ujete zgodbe.
Do uresničitve ponudbe z muzejem in njegovo okolico povezanega nakita je preteklo deset let, je med drugim povedal direktor Aleš Arih. »V naših muzejskih zbirkah je izjemno veliko vrhunskih predmetov, ki niso dovolj dostopni javnosti ali pa sploh niso. Potrebovali smo kar deset let, da smo dobili res nekaj, na kar je lahko muzej resnično ponosen. Prepričan sem, da to ni samo pridobitev
V palaciju ptujskega gradu so predstavili unikatni nakit oblikovalke Ines Vlašič iz Varaždina, za katerega je navdih dobila v starem Ptuju in njegovi okolici.
za muzej, temveč tudi za Ptuj in vso turistično ponudbo v Sloveniji. Upam, da kurent ne bo ostal edini spominek, ki kroži po svetu. Sedaj imamo nekaj, kar priča o bogati zgodovini in kulturni dediščini, ki jo hranimo v našem muzeju.«
Še rosno mlad Big Band Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj je v soboto v okviru ptujske po-
letne muzejske noči pripravil svoj drugi koncert in s svojim muziciranjem dokazal, da je pred njim uspešna pot. Mladim nadobudnim glasbenikom dirigira Tomaž Gajšt. S programom so posegli v svetovno jazzovsko zakladnico, v obdobje swinga. Kot vokalisti so z njim nastopili David Matiči, Janja Krajnčič, Mateja Turk in Katja Leskovar.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Big Band Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj je ob 22. uri nastopil pred polnim grajskim dvoriščem.
Vurberk • 20 let festivala
Zlati zmaj za Vihar
Minulo soboto je na grajskem dvorišču na Vurberku potekal jubilejni, 20. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter z dvo- in večglasnim petjem Vurberk 2011.
Za sodelovanje na festivalu se je prijavilo 28 ansamblov, komisija, ki jo je imenoval organizator festivala, pa je na podlagi prejetih prijav in izbora v Podnanosu sprejela 14 ansamblov, ki so se predstavili s po dvema novima skladbama. Ansambli so pokazali kvalitetne in všečne nastope, kar je znalo nagraditi tudi občinstvo na polnih tribunah.Organiza-torjem je bilo naklonjeno tudi vreme. Kljub črnim oblakom, ki so se cel večer zgrinjali nad
Vurberkom, je vreme vzdržalo in deževati je začelo dobre pol ure po zaključku festivala.
Strokovno komisijo, ki je ocenjevala izvedbo, so sestavljali Slavko Avsenik ml., Irma Rauh, Urška Čop Šmajgert, Ivo Umek in Alojz Toplak. Nagrado za izvedbo so podelili ansamblu Gadi iz Dola pri Ljubljani. Plaketo Jožeta Šifrarja za najboljšo večglasno vokalno izvedbo, ki jo vsak ansambel lahko prejme le enkrat, je namenila ansamblu Bitenc iz Dobrove pri Ljublja-
ni. Komisija glasbenih urednikov in redaktorjev slovenskih radijskih postaj je največ točk namenila skladbi Dobro mi gre, za katero je glasbo, tekst in priredbo napisala Romana Ca-futa, izvedel pa ansambel Vihar iz Slovenj Gradca.
Besedila je ocenjevala žirija, ki so jo sestavljali Milan Jež, Asja Matjaž in Milena Toplak. Odločili so, da je najlepše besedilo spisal Metod Mališnik, in sicer besedilo Izgubljeni dom v izvedbi ansambla Domen z Vi-
Pa brez zamere
Kofe in dober dan
Opažanja ob strani
Kadar imam čas, tukaj doli na Obali tudi pomagam partnerici v gostinskem lokalu, kjer je sicer zaposlena kot vodja, a je med drugim tudi zaradi dejstva, da je lastnik njen mrzli bratranec (to sta ugotovila šele potem, ko sta se že dogovorila za sodelovanje), in pa zaradi dejstva, da bi lokal brez njenega vodstva najbrž propadel ali pa vsaj beležil precej slabše poslovne rezultate, precej več kot "le" vodja lokala.
Tako me lahko ob določenih dnevih in urah najdete v kuhinji, kjer pomagam pri pripravi domačega sladoleda, toplih sendvičev in tako dalje. Da, neokusnih šal o tem, da sem "šiptar", sem že vajen. A na take slaboumne pripombe se, kot ponavadi, ne oziram. Nekateri ljudje (žal jih je zmeraj več) so pač slaboumneži in primitivci. Prav zaradi tega razloga sem tudi, ko sta me partnerica in njen mrzli bratranec prosila, ali bi lahko, kadar imam čas, pomagal, izrazil željo, da bi pomagal zadaj v kuhinji, kjer imam najmanj opraviti z ljudmi; ne bi pa pomagal v strežbi, saj je tam preveč opraviti s sitnimi strankami. To pa seveda ne pomeni, da tudi tam zadaj v kuhinji ne prihajam v stik z ljudmi, saj je to v tovrstni dejavnosti praktično nemogoče. A teh stikov je nekako ravno prav, da lahko preko njih ocenim goste lokala oziroma mentaliteto ljudi, ki vanj zahajajo. In ker se lokal nahaja v nakupovalnem centru, ti pa so znani kot kraji, kjer srečaš vse možne tipe ljudi, lahko rečem, da je slika, ki izhaja iz tega opazovanja ljudi, precej reprezentativna.
Ob teh opažanjih se vedno znova vračata dva tipa vedenja, ki pa med seboj nista izključujoča - prej bi rekel, da se dopolnjujeta. Prvi tip je veliko pomanjkanje kulture. Ljudje - gostje v polovici primerov sploh ne pozdravijo oziroma ne odzdravijo. Prijazen pozdrav s tvoje strani karpreslišijo in ti brez vsakršnega "Dober dan, čao, živijo" ali karkoli podobnega kar zabrusijo "Daj mi eno podaljšajo kavo, pa hitro!". Seveda umanj-ka tudi "prosim" na koncu "povelja". Skratka, za ta prvi tip značilno vsesplošno pomanjkanje kulture in bon-tona.
Za drugi tip, kije prav tako očiten kotprvi, pa je značilno vsesplošno pomanjkanje časa. Veliko ljudi, ki se ustavi na (največkrat) kavi, očitno nima niti sekunde časa, ki bi si ga lahko vzeli zase. Pijačo naročajo kar, ko gredo mimo točilnega pulta; ne počakajo niti toliko, da bi kdo od osebja pristopil k njihovi mizi ter jih pobaral, kaj želijo. Kam se dandanes vsem tako mudi? Oziroma bolje, zakaj svoje želje kričijo že od daleč, kot da gre za življenje ali smrt? Se mar bojijo, da bo zmanjkalo kave, da jih bo prehitel nekdo drug? Ali kaj?
Res, početja teh ljudi ne razumem; je pa jasno, da s tem škodijo zgolj sami sebi, saj če si že pri taki stvari, kot je v miru popita kava, ne znajo vzeti nekaj trenutkov zase, potem si tega verjetno ne znajo vzeti tudi ob drugih prilikah. Zmeraj se jim kam mudi, zmeraj primanjkuje časa. Dokler ga enkrat res ne zmanjka. A takrat je že prepozno. Tako za kofe kot tudi za prijazno besedo.
Gregor Alič
žarji. Občinstvo so najbolj prepričali Veseli Dolenjci. Glavne nagrade festivala so bile seštevek ocen strokovne komisije, komisije radijskih postaj in občinstva. Bronastega zmaja je prejel ansambel Nemir iz Mirne Peči, srebrnega ansambel Bitenc iz Dobrove pri Ljubljani, zlatega pa ansambel Vihar iz Slovenj Gradca. Zmaje je letos prvič izdelala umetnica Ber-nardka Kovačič iz Šmartnega ob Paki.
Organizatorji so letos podelili tudi častnega zmaja. Predsednik Turističnega društva Vurberk Jože Plazar ga je podelil Turističnemu društvu Podnanos za več kot desetletno profesionalno organizacijo izborov za festival Vurberk.
Medtem ko so komisije ocenjevale nastope štirinajstih ansamblov in v času štetja glasov je nastopil ansambel Mladi Do-
lenjci, ki je bil v preteklih letih nagrajen tako na festivalu Vur-berk kot na drugih slovenskih festivalih.
Festival sta tudi letos povezovala Ida Baš in Janez Toplak, brez katerih si dogajanja na Vurberku ni mogoče predstavljati. Na dan festivala je izšla
zgoščenka s štirinajstimi novimi festivalskimi skladbami, ob letošnjem jubileju pa je izšla še zgoščenka Vurberk, hvala za pesmi, na kateri je izbor skladb s prejšnjih festivalov, ki opisujejo Vurberk in njegovo okolico.
ns
Ansambel Vihar iz Slovenj Gradca je prejel zlatega zmaja.
Hajdina • Prvi petovionski mitrej s publikacijo
Za večjo prepoznavnost mitreja in mitraizma
Pri prvem mitreju na Spodnji Hajdina je bilo 9. junija nadvse slovesno. V okviru muzejske scene, vodil jo je Martin Steiner, je PM Ptuj-Ormož pripravil predstavitev publikacije Prvi petovinski mitrej na Spodnji Hajdini avtorjev Mojce Vomer Gojkovič, ki je bila tudi urednica, Bojana Djuriča in Milana Lovenjaka.
To je bila že osma muzejska scena, na kateri so predstavili eno od muzejskih publikacij oziroma izdaj. Z jedili iz rimskih časov so zbranim tudi tokrat postregle članice Društva žena in deklet občine Hajdina, ki so pred kratkim prejele častno Valvasorjevo priznanje za ohranjanje dediščine in sodelovanje s PM Ptuj-Ormož.
Zbrane je ob tej priložnosti pozdravil hajdinski župan Stanislav Glažar, ki je poudaril, da ustvarjalnost in projekti ne poznajo občinskih meja. Vesel je, da je Hajdina, ki ima veliko zgodovinskih in drugih danosti, soudeležena tudi pri tem projektu. Povezava med PM Ptuj-Or-mož in hajdinskimi društvi ni od danes, traja že dolgo. Ker so hajdinska društva zelo ustvarjalna, jim tem za sodelovanje z muzejem ne bo zmanjkalo. Čestital je avtorjem za res izjemno delo.
Mitrej na Spodnji Hajdini je nasploh prvi mitrej v Sloveniji, ki se lahko pohvali s publikacijo. Pred tem je že dobil zloženko, o njem so posneli tudi film. Najden je bil leta 1899, prva izkopavanja pa so bila izvedena že leto prej. V lanskem letu je PM Ptuj-Ormož opravil nujna zaščitna dela na spomenikih in gradbenih ostalinah. Prvi mitrej se imenuje zato, ker je bil na tem območju najden prvi. S svojimi spomeniki je kot izjemna kulturna dediščina razglašen za spomenik državnega pomena.
Mojca Vomer Gojkovič je
S predstavitve publikacije Prvi petovionski mitrej na Spodnji Hajdini: (od leve) Martin Steiner, Milan Lovenjak, Mojca Vomer Gojkovič, Bojan Djurič in Aleš Arih
ob predstavitvi publikacije povedala, da so se dogovorili, da jo bodo naredili na drugačen način in bo to morda vzor tudi za ostale mitreje. Malo so pogledali v zgodovino Spodnje Hajdine, malo tudi v zgodovino Petovione, predvsem pa so pomembni vsi posamezni spomeniki, ki so v publikaciji obdelani posamezno v umetnostno-zgo-dovinskem vidiku, na novo pa so prevedeni tudi napisi k posameznim spomenikom. Publikacija je nastajala kar nekaj časa, največ dela pa je bilo opravljenega v letu 2010.
Prvi mitrej na Spodnji Haj-dini je po besedah Mojce Vo-mer Gojkovič eden najzanimivejših spomenikov, morda celo najpomembnejši v Slo-
veniji. Hajdina je zelo znana po različnih arheoloških ostalinah. Že kmalu po najdbi so ugotovili, da je to svetišče posvečeno bogu Mitri. Njegova zgodba je zelo zanimiva. Ostalo je pri tem, da so ohranjeni na mestu najdbe, čeprav so njegove spomenike nekateri želeli videti v muzeju. Najprej je imel leseno zaščitno stavbo, pozneje pa so nad mitrejem stavbo sezidali. To je bilo leta 1910. Ob stoletnici objekta so spomenike v notranjosti obnovili, dodali pa so tudi nekaj ponazoritvenih tabel. Doslej ni bilo reliefa, ki je v vsakem mitreju kot oltarna tabla. Na naslovnici publikacije je krokar, ki je kot sel prinesel Mitri sporočilo, da naj ubije bika. Iz krvi bika je potem nastalo življenje, rastlinstvo, po vsej verjetnosti pa tudi človek. Na naslovnico so ga dali predvsem iz razloga, ker je edini predmet, ki ga ni v mitreju. »To je majhna plastika, velika okrog 10 cm, ki bi se med temi kamni pravzaprav izgubila, zato smo se odločili, da jo kljub vsemu pokažemo,« pravi Mojca Vo-mer Gojkovič.
V publikaciji obravnavajo samo tiste spomenike, ki se nahajajo v mitreju. V Sloveniji je kar nekaj strokovnjakov,
V lanskem letu je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož opravil nujna zaščitna dela na spomenikih in gradbenih ostalinah prvega mitreja.
Ormož • Predstavili projektno in raziskovalno delo
Uspesni na različnih tekmovanjih
Dijaki in mentorji Gimnazije Ormož so predstavili raziskovalno in projektno delo, ki so ga ustvarili na šoli v letošnjem šolskem letu. Nekatere naloge so bile uspešne tudi na različnih tekmovanjih.
Polona Kociper in Katja Špiclin Kodelič sta predstavili nalogo Enotni v zmagi, Sara Munda in Sonja Zemljič Korak za korakom, z roko v roki, dijaki drugih letnikov so predstavili projektne dni, ki so potekali pod naslovom Iz srednjega v novi vek, dijaki tretjega letnika pa Varstvo čebel in varna raba škropiv. Predstavili so tudi projekte Hočem pomagati okolju, Co-menius 'T.A.S.T.E., izmenjavo dijakov z Gimnazijo Vič ter Peka kruha nekoč in danes na ormoškem območju.
Foto: Viki Ivanuša
Projektno in raziskovalno delo je na ormoški gimnaziji zelo razvito.
Ravnateljica Blanka Erhar-tič je ob tej priložnosti povedala, da sta obe metodi, tako raziskovalno kot tudi projektno delo del vseživljenjskega in medpredmetnega učenja, h kateremu na gimnaziji stremijo: „To delo je presežek in menimo, da mora biti primerno vrednoteno in predstavljeno."
Takšnega mnenja so bili po dolgih letih tudi starši, ki so se v večjem številu udeležili predstavitve, na kateri je nastopil tudi šolski bend.
Viki Ivanuša
specialistov, ki se ukvarjajo s kamnitimi spomeniki, s podobami na njih, med njimi je Bojan Djurič, ki v publikaciji predstavlja posamezne spomenike, poglobil se je v mitreje, v sveto topografijo mitreja in v samo postavitev mitreja na Spodnji Hajdini, Milan Lovenjak pa je specialist za latinske napise, ki so v publikaciji popravljeni oziroma napisani tako, kot morajo biti, obenem pa tudi prevedeni v slovenščino.
Bojan Djurič je povedal, da so mitreji na Ptuju posebna dragocenost, ki nikoli ne razočarajo niti strokovnjakov niti obiskovalcev. To, kar se danes ve o mitrejih in mitraizmu, je rezultat nekih analogij, nekaterih skopih podatkov in enega teksta O jami nimf avtorja Porfirija iz Tira, ki se je pokazal kot do-
bra osnova za razumevanje mitreja. Mitrej je kozmos; ko vstopite v mitrej, vstopite v vesolje, znotraj katerega je tudi prostor za človeka. Zemlja je po predstavi ljudi tistega časa središče vesolja, je pojasnil Djurič. Mitra je tisti, ki poganja vesolje, on je njegov gospodar.
„Prvi mitrej je tako po svoji arhitekturi kot po svoji opremi eden najlepših ohranjenih primerov 'idealnega' mitreja, ki dosledno sledi klasičnemu mitraističnemu razumevanju sveta, kakor ga ob vseh pomanjkljivostih našega znanja razumemo danes. Ta svet je celovit, dinamičen in harmoničen, zgrajen na nasprotjih, ki se dopolnjujejo. Njegov stvarnik in gospodar je Mitra," je med drugim v publikaciji zapisal Bojan Djurič.
Vemo, da so se v mitrejih odvijali neki obredi, zagotovo pa obredne pojedine, glede samih žrtvovanj pa stvari niso čisto jasne. Pred samo Mitrovo glavno ikono sta dva žrtvenika, zato se upravičeno domneva, da so žrtvovanja bila, lahko tudi samo na simbolni ravni. V obredih so imeli kelih in kruh, to je gotovo. Glede žrtvovanja samega bika pa obstaja veliko hipotez. Pri misterijih, ki za seboj ne pustijo nobenih zapisov, je težko kaj več povedati. Tudi o zgodbi življenja Mitre ne vemo veliko, pravi Djurič. Veliko je križanj s krščanstvom, zato ni čudno, da je bila ta religija pri zgodnjih kristjanih tako osovražena.
Pri napisih na kamnih iz prvega mitreja gre predvsem za ljudi, ki so delovali v ilirski carini, katere sedež je bil ravno na Ptuju za celo ilirsko carino, ki je segala od Črnega morja do južne Nemčije. Gre za izredno pomembno dejavnost, ki se je odvijala na Ptuju, je med drugim povedal Milan Lovenjak.
Prvi mitrej na Spodnji Haj-dini si je v bistvu vedno mogoče ogledati, ključ za ogled je na voljo na kmetiji Zupa-nič; tudi s table, ki je narejena na novo, je razvidno, kam morajo obiskovalci po ključ, če si ga želijo ogledati. Po predhodnem naročilu v PM Ptuj-Ormož si ga je mogoče ogledati tudi pod strokovnim vodstvom.
Publikacija Prvi petovin-ski mitrej na Spodnji Hajdi-ni je namenjena najširšemu krogu ljudi, ne samo strokovni javnosti, tudi napisana je tako, da bi dosegla kar najširši krog ljudi. Mojca Vomer Gojkovič pričakuje, da se bo po njenem izidu tudi med Slovenci povečalo zanimanje za I. mitrej na Spodnji Haj-dini. Publikacijo, ki je izšla v slovenskem jeziku, bodo prevedli tudi v nemščino in angleščino. Tujci so prvi mitrej že davno odkrili, zelo radi prihajajo, nekateri si ga ogledajo tudi večkrat, Slovence pa bo treba k temu še „spodbuditi".
Foto: MG
Foto: MG
Ll
Rokomet
Milan Baklan je novi trener Velike Nedelje
Stran 12 Športno plezanje Mina za las ob finale na Nizozemskem
Stran 12
Atletika
Kolaričeva tretja v turškem Izmirju
Stran 13
Strelstvo
Simonič, Pufičeva in Raušlova v Münchnu
Stran 13
Nogomet
Državni prvaki privabili množico gledalcev
Stran 14
Nogomet
Pomlad za Stojnce boljša kot jesen
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • 18. dirka Po Sloveniji
Slavje Ulissija, Vrečer kot najboljši Slovenec tretji
Nadaljevanje s strani 1
Kljub temu da so Ptujčani ostali brez tako želene skupne zmage, pa so ponovno dokazali, da so v tem trenutku korak pred vsemi slovenskimi ekipami, nenazadnje so bili edina slovenska ekipa s posamično zmago in rumeno majico. Odlično delo vseh članov ptujskega kluba je ponovno privedlo do lepega uspeha tako na posameznih etapah kot tudi v skupni razvrstitvi, saj je bil poleg Vrečerja, ki je končal kot tretji, visoko v skupnem seštevku po 548 kilometrih tudi Jure Golčer, ki je dirko končal kot 12. Ptujčani so bili tudi edini, ki so lahko konkurirali tujim, predvsem italijanskim moštvom. Ostale slovenske ekipe so dosegle manj od pričakovanega, med njimi tudi Ptujčan Mitja Mahorič (Adria Mobil), sicer že dvakratni zmagovalec dirke Po Sloveniji.
Prolog - Ljubljana (6,6 km), četrtek, 16. junij: Slavje Vrečerja
»To je moj največji uspeh v karieri,« je po zmagi na uvodni etapi dirke povedal Robert Vre-čer, član ptujskega kolesarskega kluba. Vožnjo na čas, ki so jo organizatorji spektakularno pripravili v naši prestolnici in
ki so jo je ogledalo veliko število ljubiteljev kolesarstva, je letos prva ptujska violina odpeljala izjemno in v cilju za štiri sekunde ugnala vse tekmece. Gregor Gazvoda je zasedel 13. mesto, za klubskim tovarišem pa je zaostal 18 sekund. Za zmagovalcem sta se zvrstila Slovenec Kristjan Koren in po mnenju mnogih prvi favorit dirke Italijan Vincenzo Nibali
Foto: Marjan Kelner
Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj) je po zmagi na uvodnem krono-metru dva dni nosil rumeno majico vodilnega.
(oba Liquigas). Umestitev vožnje na čas v Dirko po Sloveniji, povrh vsega pa še v prestolnici, se je izkazala za povsem pravilno in o tej potezi velja v bodoče še kako razmišljati ali jo morda celo nadgraditi.
Rezultati 1. etape, posamični kronometer, 6,6 km:
1.	Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) 7:48
2.	Kristjan Koren (Liquigas) +0:04
3.	Vincenzo Nibali (Liquigas) 0:06
13. Gregor Gazvoda (Perutnina
Ptuj) 0:18
2. etapa, Koper-Nova Gorica (189,6 km), petek, 17. junij: Vivianiju pričakovan sprint
Italijan Elia Viviani (Liqui-gas) je dobil 2. etapo, ki je potekala od Kopra do Nove Gorice in je po profilu najbolj ustrezala sprinterjem. Le nekaj kilometrov po startu so s pobegom poskušali trije kolesarji: Burjek (Sava), Rajšp (Radenska) in Di Paoulo (Aqua Sapone). Približno na polovici dirke so imeli ubežniki že pet minut prednosti pred glavnino, a se je proti zaključku začela hitro topiti - kot zadnji je bil ujet Andrej Rajšp. Seveda ni potrebno poudarjati, da so tempo v glavnini narekovali ptujski kolesarji. V končnici so sledili trije zaključni krogi po Novi Gorici, o zmagovalcu pa je odločal sprint glavnine, v katerem je bil najmočnejši
Končni vrstni red:
1.	Diego Ulissi (Lampre) 13;42:46
2.	Radoslav Rogina (Loborika) +0:36
3.	Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) 0:43
4.	Luca Ascani (D'Angelo & Antenucci) 1:00
5.	Simon Špilak (Lampre) 1:13
6.	Kristjan Koren (Liquigas) 1:27
7.	Carlos Sastre (Geox) 2:23
8.	Matija Kvasina (Loborika) 2:25 12. Jure Golčer (Perutnina Ptuj) 3:18
Končni vrstni red ostalih razvrstitev:
-	modra majica (najboljši kolesar po točkah): Kristjan Koren (Liqui-gas)
-	pikčasta majica (najboljši kolesar na gorskih ciljih): Diego Ulissi (Lampre)
-	bela majica (najboljši mladi kolesar): Diego Ulissi (Lampre)
-	končni vrstni red v seštevku ekip: 1. Loborika
Foto: Marjan Kelner
Najboljša trojica v skupnem seštevku 18. dirke Po Sloveniji: Radoslav Rogina (Loborika, Hrvaška - 2. mesto), zmagovalec Diego Ulissi (Lampre, Italija) in Robert Vrečer (Perutnina Ptuj - 3. mesto).
mladi Italijan Elia Viviani, ki je slavil pred Slovencem Gregorjem Boletom (Lampre), ki je začel prehitro »finiširati«, zato mo je v zadnjih metrih zmanjkalo moči. Perutnina Ptuju je v tej etapi brez težav ubranila majico vodilnega v skupnem seštevku.
Rezultati 2. etape, Koper-No-va Gorica, 189,6 km:
1.	Elia Viviani (Liquigas) 4;54:35
2.	Grega Bole (Lampre)
3.	Giovanni Visconti (Farnese) oba isti čas
3. etapa, Tržič-Golte (170,6 km), sobota,
18. junij: Letošnji kralj je Ulissi
Po pričakovanjih je o končnem zmagovalcu 18. Dirke po Sloveniji odločala sobotna kraljevska etapa s ciljem na Golteh (kolesarji na Golte na pentlji doslej še niso kolesarili). Kmalu je pobegnilo šest kolesarjev, a jih je ptujska ekipa z ostrim tempom na čelu glavnine ujela pred zaključnim 16-kilometr-skim vzponom. Čeprav je bil dogovor drugačen, predvsem nekatere italijanske ekipe so obljubile, da bodo do ciljnega vzpona pomagale »perutninar-jem«, pa se to ni zgodilo in Ptuj-čani so lahko računali le nase. Kmalu na zadnjem vzponu je napadel rumeni Vrečer, to pa se je na koncu izkazalo za odločilno napako. Nato je poskušal še Špilak (Lampre) in bil nato dolgo časa sam v ospredju. V zasledovalni skupini je tem-
po narekoval vodilni Vrečer, kmalu pa je iz te skupine napadel Špilakov klubski kolega, Italijan Diego Ulissi, prehitel Špilaka in si prikolesaril prestižno zmago, ki je pomenila tudi zmago v skupnem seštevku. Član Perutnine Ptuj Robert Vrečer, vodilni do kraljeve etape, je v cilj prišel kot 4., kar je v skupnem seštevku pomenilo
padec na še vedno odlično 3. mesto.
Rezultati 3. etape, Tržič-Golte, 170,6 km:
1.	Diego Ulissi (Lampre) 4;19:07
2.	Radoslav Rogina (Loborika) +0:18
3.	Simon Špilak (Lampre) 0:30
4.	Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) 0:37
Nadaljevanje na str. 12
Izjave po končani dirki:
Bogdan Fink, organizacijski direktor dirke: »Letošnja dirka je bila zelo lepo izpeljana. Velja izpostaviti četrtkov uvod pred velikim številom gledalcev, pa nato drugo etapo na Primorskem. Veseli me tudi, da je kraljevska etapa po daljšem času minila brez dežja. V zadnji etapi je sicer v uvodu deževalo, vendar pa smo vse skupaj izpeljali brez zapletov. V bodoče razmišljamo o še kakšni etapi, vendar ne več kot eni, kajti v močno natrpanem urniku Mednarodne kolesarske zveze lahko imamo težave z zvezdniki, da se morda naše »pentlje« ne bi udeležili, tako da je 4 ali 5 dni maksimum za našo izvedbo in »optimum«, da se kolesarji pripravijo na naslednje dirke. Ptuj je kolesarsko mesto, in ko bomo analizirali 18. izvedbo dirke, se bomo odločili, ali bo Ptuj tudi prihodnje leto gostil etapo.«
Dr. Roman Glaser, predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »Sam sem kot predsednik Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj in kot Ptujčan izjemno ponosen, da naši fantje tako branijo barve kluba. Moram pa reči, da sem izvrstne rezultate naših kolesarjev tudi pričakoval, saj smo v letošnji sezoni praktično povsod dosegli izjemne izide, ki so posledica kvalitetnega dela v klubu.«
Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »Na dirki smo izpolnili vse svoje želje. Res smo si želeli 1. mesto, vendar moram reči, da so fantje resnično storili to, kar so lahko v tako močni konkurenci, poleg tega pa dva dni 'vleči' celotno grupo kolesarjev brez pomoči ostalih ni mačji kašelj. Žal se na vzponu na Golte ni izšlo tako, kot smo pričakovali, vendar v klubu ni nobenega razočaranja. Rezultati so izjemni; etapna zmaga, rumena majica, smo najboljša slovenska ekipa, kar je dirka le še potrdila. Fantom moram resnično čestitati, kajti v takšni konkurenci do sedaj še niso dirkali.«
Robert Vrečer, kolesar Perutnine Ptuj in 3. na dirki Po Sloveniji: »V soboto je verjetno odločila moja prevelika želja. Tistega napada, ki sem ga sprožil, mi verjetno ne bi bilo treba, zato mi je mogoče malce žal, ampak Lampre je pač imel ob meni dva kolesarja, ki sta bila boljša. Po sobotni etapi sem bil kar malce razočaran, ampak etapo in tudi dirko, ki jo je osvojil, si je Italijan Ulissi tudi zaslužil. Konec koncev je v etapi slavil tudi na slovitem Giru. Nismo razočarani, ampak ponosni, saj se je po dveh letih suše na dirki Po Sloveniji Perutnina Ptuj vrnila v velikem slogu in dokazala, da je daleč najboljša slovenska ekipa. Na pentlji si vsekakor vsak domači kolesar želi zmagati. Za moje osebno zadovoljstvo je bila četrtkova zmaga na kronometru največja do sedaj. Pomembnejša je sicer zmaga na Poljskem, ampak glede lastnega zadovoljstva prav gotovo več šteje četrtkova zmaga.«
Kolesarstvo • 18. dirka Po Sloveniji
Slavje Ulissija, Vrecer kot najboljši Slovenec tretji
4. etapa, Ptuj-Novo mesto (181 km), nedelja 19. junij: Prestižna zmaga Guardiniju
Že deset kilometrov po startu je pobegnila trojica kolesarjev: Marcel Wyss (Geox), Sander Armee (Topsport Vlaan-
deren) in Andrej Omulec (Lo-borika). Složno so vozili vse do Novega mesta, kjer je bilo do cilja še pet zaključnih krogov. Najprej je glavnina ujela Wys-sa, nato pa štiri kilometre pred ciljem še Omulca in Armeeja. Na zadnji etapi je bilo kar nekaj odstopov, med drugim sta odstopila tudi Italijana Visconti (pred zadnjo etapo skupno 6.) ter pred dirko po mnenju
mnogih prvi favoriti za skupno zmago Nibali. V končnici dirke so se v ospredje prebijale ekipe, ki premorejo odlične sprin-terje, in ti so odločali o zmagovalcu zadnje etape med Ptujem in Novim mestom. Slavil je Italijan Andrea Guardini iz ekipe Farnese. Razen uvodne etape, ki jo je dobil Slovenec Vrečer, so vse preostale dobili italijanski kolesarji, kar je še en do-
kaz, da slovenske ekipe razen Perutnine Ptuj letos niso bile konkurenčne tujim, predvsem italijanskim.
Rezultati 4. etape, Ptuj-Novo mesto, 181 km:
1.	Andrea Guardini (Farnese) 4;21:17
2.	Jacopo Guarnieri (Liquigas)
3.	Alessandro Petacchi (Lampre) oba isti čas
Tadej Podvršek
Rokomet • RK Velika Nedelja Carrera Optyl
Bolje pripravljeni v novo sezono
V rokometni Veliki Nedelji so uspešno zaključili minulo tekmovalno sezono. Njihov cilj je bil uresničen; po po-vratku v 1. B slovensko moško rokometno ligo so tam tudi ostali. Čeprav je bilo po prvem delu tekmovanja kar precej razočaranja, so sezono »rešili« v zaključni četrtini prvenstva. Predsednik kluba Primož Kumer nam je takole opisal njegovo videnje tekmovalnega leta: »Sezono smo zaključili s piknikom v petek, 9. 6., čeprav smo zadnjo tekmo odigrali že 7. 5. v Kočevju. Do konca maja smo se na treningih dobivali dva- do trikrat na teden, odigrali nogomet in se na ta način sproščali po težki sezoni ter dali rokometno žogo za kratek čas na stranski tir. Glede na stanje po jesenskem delu prvenstva, ko smo z osvojenimi tremi točkami zasedali zadnje mesto, smo v nadaljevanju ciljali na obstanek med 1. B-druščino tudi v prihodnji sezoni, kar nam je na koncu več kot prepričljivo tudi uspelo. Z nekaj več sreče, izkušnjami in psihično stabilnostjo bi lahko cilj z lahkoto osvojili že na začetku sezone, ko sem napovedoval mesto v zgornji polovici razpredelnice. Sezono 2010/2011 si bomo zapomnili kot zelo težko in turbulentno, sreča nam je obrnila hrbet na rezultatskem delu, pridobiva-
Primož Kumer, predsednik RK Velika Nedelja Carrera Optyl
nje sponzorjev in donatorjev se zaradi ekonomske krize ni nič izboljšalo, kvečjemu poslabšalo, tudi od občine Ormož smo prejeli dosti manj denarja kot prejšnjo sezono, in to kljub napredovanju v višji rang tekmovanja. Za konec smo bili prisiljeni narediti še menjavo glavnega trenerja, in sicer je Sama Trofenika zamenjal Bojan Munda, za kar se je uprava kluba odločila šest krogov pred koncem sezone. Ta poteza se je izkazala kot dobra, čeprav so bili mnogi skeptični, spet drugi presenečeni.«
Do pričetka novega prvenstva je še daleč, vendar se je razmišljanje o trenerju, igralski
Milan Baklan novi trener Velike Nedelje
Nekdanji odlični vratar in ne dolgo nazaj trener ptujskih rokometašev Milan Baklan bo v novi sezoni sedel na trenersko klop Carrera Optyl Velika Nedelja; tam je nekdaj že bil vratar. S predsednikom kluba sta načelno že dogovorjena, za uskladitev so ostale praktično samo še formalnosti.
zasedbi in pridobivanju sredstev za novo sezono za vodstvo kluba že začelo.
»V klubu ne smemo zaspati niti za sekundo, niti na enem segmentu ne, zato moramo nadaljevati delo za naslednjo sezono tako na ekonomskem, kadrovskem in tehničnem delu. Nekaj razgovorov za naslednjo sezono sem hotel opraviti takoj po koncu zadnje tekme, vendar so bili igralci mnenja, da potrebujejo najprej nekaj časa za sprostitev po sezoni 2010/2011. Zdaj pa je napočil čas, da dokončno sestavimo ekipo za naslednjo sezono in potem preživimo mirno poletje do začetka priprav. Glede okrepitev je zaenkrat težko govoriti, saj nam finančna konstrukcija ne dopušča veliko manevrskega prostora, če pa bo potrebno, se bomo zagotovo okrepili s kakšnim novim igralcem. Ne morem pa mimo tega, da smo podaljšali pogodbo z generalnim sponzorjem, podjetjem Carrera Optyl iz Ormoža še za eno sezono, tako
Foto: Črtomir Goznik
Milan Baklan, novi trener roko-metašev iz Velike Nedelje
da bomo tudi v naslednji sezoni nastopali pod imenom RK Velika Nedelja Carrera Opryl, česar sem zelo vesel. Ob tej priložnosti bi se še enkrat rad zahvalil za izkazano zaupanje in podporo omenjenemu podjetju, kar je v tem času za nas zelo velikega pomena,« je poudaril Primož Kumer.
Danilo Klajnšek
Športno plezanje
Mina za las ob finale v Eindhovnu
Na tekmi za svetovni pokal v balvanskem plezanju v nizozemskem Eindhovnu je imela Slovenija štiri predstavnike: Mino Markovič, Natalijo Gros, Klemna Bečana in Jerneja Kunderja. Najvišjo uvrstitev je dosegla Mina Markovič, ki je le za las zgrešila uvrstitev v finale najboljše šesterice - na koncu je zasedla sedmo mesto.
V petek so potekale kvalifikacije, v katerih sta Klemen Be-čan s 24. in Jernej Kruder z 28. mestom ostala brez sobotnega polfinala (v moški konkurenci je nastopilo 67 plezalcev), kamor pa sta se s tretjim in devetim mestom kvalifikacij prebili Natalija Gros in Mina
Markovič. Mina je v polfinalu izboljšala svojo uvrstitev za dve mesti, kar pa je bilo premalo za finalni nastop; Natalija Gros je osvojila 13. mesto med 42 tekmovalkami.
Zmagi sta slavila drugouvr-ščena v skupni razvrstitvi, Ja-ponka Akijo Noguči, in trenutno najboljši plezalec na svetu, Avstrijec Kilian Fischhuber, ki je zabeležil svojo drugo zaporedno zmago v svetovnem pokalu.
V skupni razvrstitvi je po tekmi v Eindhovnu Klemen Bečan na petem mestu, Mina Markovič pa je šesta.
sta, jm
Nogomet • Zreb za evropske pokale: Maribor v Andoro ali Luksemburg
Zreb Evropske nogometne zveze (UEFA) je Mariboru v drugem pred-krogu lige prvakov namenil zmagovalca dvoboja prvega predkroga med Santa Colomo (Andora) in Dudelangom (Luksemburg).
Liga prvakov, 2. predkrog:
Maribor (Slo) - Dudelange (Lux)/Santa Coloma (And)
Maccabi Haifa (Izr) - Borac Banja Luka (BiH), Mogren (ČG) - Litex Loveč (Bol), Skenderbeu Korce (Alb) - APOEL Nikozija (Cip), Slovan Bratislava (Slk) - Tobol (Kaz), Sturm Gradec (Avt) - Videoton (Mad), Zestafoni (Gru) - Dacia (Mol), Dinamo Zagreb (Hrv) - Nefči Baku (Aze), Pjunik (Arm) - Viktoria Plzen (Češ), Partizan Beograd (Srb) - Škendija (Mak), Tre Fiori (Sma)/Valletta (Mal) - Ekranas (Lit), Malmö (Šve) - HB Torshavn (Fer), Shamrock Rovers (Irs) - Flora Talin (Est), Rosenborg (Nor) - Breidablik (Isl), HJK Helsinki (Fin) - Bangor City (Wal), Skonto Riga (Lat) - Wisla Krakov (Pol), Linfield (SIr) - BATE Borisov (Blr),
V uvodnem predkrogu nogometne lige Europa se bo Olimpija pomerila s Širokim Brijegom (BiH), Koper pa s kazahstanskim Šahterjem iz Karagandija.
Evropska liga, 1. predkrog:
Koper (Slo) - Šahter Karagandy (Kaz)
Široki Brijeg (BiH) - Olimpija (Slo)
Renova (Mak) - Glentoran (Irs), Banga Gargždai (Lit) - Qarabag (Kaz), Paks (Mad) - UE Santa Coloma (And), Rabotnički (Mak) - Trans (Est), Rad Beograd (Srb) - Tri Penne (SMa), Buducnost Podgorica (ČG)
-	Flamurtari Vlore (Alb), Ulisses (Arm) - Ferencvaroš (Mad), Jagiello-nia Bialystok (Pol) - Irtiš Pavlodar (Kaz), Minsk (Blr) - Olimpik Suvalan (Aze), Dinamo Tbilisi (Gru) - Milsami Orhei (Mol), Varaždin (Hrv) - Lusi-tans (Mol), Banants (Arm) - Rustavi Metallurgist (Gru), Birkirkara (Mal)
-	Vllaznia Skader (Alb), Spartak Trnava (Slk) - Zeta (ČG), KR Rejkjavik (Isl) - IF Fuglafjorour (Fer), Daugava Daugavpils (Lat) - Tromso (Nor), Elfsborg (Šve) - Fola Esch (Luk), The New Saints (Wal) - Cliftonville (SIr), Honka (Fin) - Nomme Kalju (Est), Fulham (Ang) - NSI Runavik (Fer), IBV Vestmannareyar (Isl) - St. Patrick's (Irs), Häcken (Šve) - Ka-erjeng (Luk), Aelesund (Nor) - Neath (Wal).
Rokomet • Žreb skupin za EP 2012 v Srbiji
Na EP je vsak nasprotnik težak
Ljubitelji rokometa smo nestrpno pričakovali žreb skupin za EP 2012, ki bo od 15. do 29. januarja 2012 potekalo v Srbiji. Na prvenstvu bo nastopilo 16 ekip, ki bodo igrale v Beogradu, Nišu, Novem Sadu in Vršcu. Srbija (gostitelji) in Francija (aktualni evropski prvak) sta se na prvenstvo uvrstili brez kvalifikacij. Prek kvalifikacij pa je to uspelo še Hrvaški, Češki, Danski, Španiji, Nemčiji, Madžarski, Islandiji, Makedoniji, Norveški, Poljski, Rusiji, Slovaški, Šved-
ski in slovenski reprezentanci. Četa selektorja Borisa Deniča je padla v skupino D, kjer nastopajo še Hrvaška, Norveška in Islandija. Težka skupina, kjer vsak lahko premaga vsakogar, v glavni del tekmovanja pa napredujejo tri prvouvršče-ne ekipe. Za vidno uvrstitev je pomembnejše, s kom se križaš v nadaljevanju tekmovanja, in tu Slovenci nismo imeli sreče, saj se križamo s skupino C, kjer nastopajo Francija, Madžarska, Španija in Rusija. Žal nas je dra-
Zreb skupin EP Srbija 2012:
Skupina A (Beograd): Poljska, Danska, Srbija, Slovaška Skupina B (Niš): Nemčija, Švedska, Češka, Makedonija Skupina C (Novi Sad): Francija, Madžarska, Španija, Rusija Skupina D (Vršac): Hrvaška, Norveška, Islandija, Slovenija
Razpored tekem Slovenije:
1.	krog: Slovenija - Norveška (ponedeljek, 16. januar 2012)
2.	krog: Slovenija - Hrvaška (sreda, 18. januar 2012)
3.	krog: Slovenija - Islandija (petek, 20. januar 2012)
go stal poraz proti Portugalski, s katerim smo izgubili priložnost, da pred žrebom starta-mo iz prvega ali drugega bobna, kar bi kljub vsemu omogočalo nekoliko lažje nasprotnike ter lažjo pot do boljše uvrstitve. Slovenska realnost na tem prvenstvu je uvrstitev od 7. do 12. mesta in s tem bi morali biti več kot zadovoljni.
Vršac bo na uvodu gostil Slovenijo
Slovenija bo tekme predtek-movanja odigrala v Vršcu, ki je od Ptuja oddaljen dobrih 600 kilometrov (cca. 7 ur vožnje). Vršac je majhno mesto bogate zgodovine in je od srbsko-ro-munske mej oddaljen 14 kilometrov. V njem živi le okrog 40.000 prebivalcev. Tekme se bodo igrale v večnamenski športni dvorani Millenium Center, ki je bila zgrajena leta 2001. Leta 2005 je Millenium
Center gostil EP 2005 v košarki, kapaciteta dvorane pa je 4.058 gledalcev. Površina velike dvorane je 4000 m2. Košarka je najpriljubljenejši šport v Vršcu. Ljubitelji košarke zago-
tovo poznajo KK Hemofarm Vršac, ki nastopa v NLB-ligi. Zaradi bližine bodo tekme Slovenije zagotovo lepo obiskane in glede na število slovenskih navijačev in zaslužek, ki si ga
gostitelji obetajo od njih, je zagotovo želja slednjih, da Slovenci na EP v Srbiji ostanemo čim dlje časa. Konec koncev je šport le velik »biznis«.
Uroš Krstič
Komentarji po žrebu:
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormož): »Za nas
je vsaka skupina in vsak nasprotnik na EP težak. Proti Hrvaški tradicionalno dobro igramo, Norvežane smo že v preteklosti premagovali, za Islandijo pa imam občutek, da ni več tako močna, kot je bila prej. Še vedno pa ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi zmagali ali izgubili vse tekme.«
Nikola Bistrovič (trener Mercator Tenzor Ptuj): »Glede na vzpone in padce reprezentanc je vseeno, v kateri skupini igramo. Na EP ni slabih reprezentanc in bo odločala forma v tistem trenutku. Sem pa vesel, da je selektor ponudil priložnost mladim. Če si bo Denič na EP upal zaigrati s hitrejšo zunanjo linijo, po mojem bi bila idealna Bezjak - Bombač - Skube, lahko upamo na presenečenje. Sicer pa proti Hrvaški ne bo odloča-
la kvaliteta, ampak želja po zmagi. Islandija je zaradi hitre igre še vedno korak pred nami in tudi Norvežani so naredili korak naprej. O napredovanju bo odločala prav prva tekma proti Norveški. Glede na naš karakter: če zmagamo, gremo v glavni del, če izgubimo, se poslavljamo že po predtekmovanju.«
Ivan Hrupič (trener Bernbach Koflach): »Izrazito težka skupina, kjer je možno prav vse. Zame je Hrvaška glavni favorit skupine. Islandija je na začetku turnirja zmeraj izredno močna, vendar znana tudi po tem, da si rada privošči kakšen spodrsljaj. Zelo pomembna bo prva tekma proti Norveški. V primeru zmage bi najbrž napredovali, ob tem bi fantje pridobili na samozavesti, kar je pomembno za naše mlado moštvo. Z veliko mero borbenosti, želje in volje smo konkurenčni vsem ekipam. Slovenija lahko napreduje v glavni del in verjamem, da je s to mladostjo sposobna presenetiti še koga iz evropskega vrha.«
Foto: Črtomir Goznik
Sašo Prapotnik, Nikola Bistrovič in Ivan Hrupič
Atletika • Ekipno EP
Kolaričeva tretja v Izmirju
Kljub temu da je bil cilj slovenske atletske reprezentance, da se na ekipnem evropskem prvenstvu v Izmirju v Turčiji, ki je potekalo minulo soboto in nedeljo, obdrži v prvi ligi, ji to ni uspelo. Slovenska reprezentanca je na koncu zasedla enajsto, predzadnje mesto in izpadla v drugo ligo. Eno prvo, eno drugo in štiri tretja mesta so bila ob številnih povprečnih nastopih premalo za obstanek.
Ptujska atletinja Nina Kola-rič je svoj nastop v reprezentančnem dresu opravila dobro, saj je s tretjim mestom v skoku v daljino prispevala eno boljših uvrstitev slovenskih atletov. »Najpomembneje je bilo, da
se visoko uvrstim. S skoki žal nisem najbolj zadovoljna. Veter se je tako vrtinčil, da je bilo težko ujeti zalet. Zato dvakrat nisem niti skočila, ker sem prišla veliko pred odrivno desko,« je po nastopu povedala članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. V prvem skoku izmed štirih je Kolaričeva skočila 633 centimetrov, v drugem pa je pristala pri 640 centimetrih. Tretji poizkus se ji ni posrečil, v četrtem pa je naredila prestop. Pred Kolaričevo sta se uvrstili romunska in švicarska tekmovalka, ki sta skočili obe po šest metrov in pol.
UE
Foto: Črtomir Goznik
Bolj kot z rezultatom je bila Nina v Turčiji zadovoljna z uvrstitvijo.
Tenis • TK Terme Ptuj
Nina do finala Čakovca
Člansko DP
Tik pred pričetkom turnirja vseh turnirjev v Wimbledonu je v Domžalah pretekli teden potekalo slovensko državno člansko prvenstvo, na katerem so sodelovali tudi trije člani in članice TK Terme Ptuj. Pri dekletih je bila Marina Baklan neposredno uvrščena v glavni del turnirja, tam pa je v 1. krogu ugnala Mašo Jančič (Top Ten). V 2. krogu je bila zanjo premočna 3. nosilka, Patricija Vollmeier (ŽTK MB), ki se je na koncu prebila vse do finala (v treh nizih klonila je proti Maši Marc).
Pri fantih sta Matej Rus in Urh Krajnc Domiter začela v kvalifikacijah. Prvi je dosegel eno zmago (Gašperšič - Radovljica), drugi pa dve (Krajnc -Jaki (4) in Fugina - TC LJ), kar je bilo dovolj za preboj v glavni del žreba. Urh je tam poskušal še drugič v tem mescu ugnati Benjamina Beliša (Slovenj Gra-
dec), a mu to tokrat ni uspelo, saj je bil slednji boljši 1:6, 5:7.
Turnir evropske serije U-16 v Čakovcu
14-letna Nina Potočnik je
pretekli teden nastopala na močnem turnirju evropske serije v Čakovcu. Na turnirju visoke 2. stopnje, z imenom Marin Šuica junior open, je Nina nastopala v kategoriji U-16 - bila je 4. nosilka. Nina je po vrsti ugnala Nemko Vučk-ovičevo (6:1, 6:0), Hrvatici Haj-čičevo (6:0, 6:1) in Jandričevo (6. nosilka, 6:4, 6:1), v polfina-lu pa še Srbkinjo Radanoviče-vo (7. nosilka, 6:2, 6:4). S tem si je prislužila nastop v finalu, kjer jo je čakala 1. nosilka, domačinka Ana Konjuh, ki spada med pet najboljših evropskih igralk v kategoriji U-14. Dekleti sta prikazali izjemno dober tenis, hrvaška igralka pa je slavila končno zmago 6:4, 6:2.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik, TK Terme Ptuj
Strelstvo m Svetovni pokal v Münchnu
Simonič, Puficeva in Rauslova v boju za olimpijske kvote
Od 16. do 22. junija v svetovni strelski prestolnici, v Munchnu, poteka letošnji zadnji - četrti svetovni pokal v streljanju z zračnim in MK-orožjem, na katerem nastopa rekordno število 890 strelcev iz 86 držav. Ti se bodo s 1461 posamičnimi nastopi v desetih olimpijskih disciplinah potegovali za 24 olimpijskih kvot oziroma vstopnic za poletne OI London 2012. Za strelce z MK-orožjem je to predzadnja priložnost osvojitve kvote, saj jim na koncu ostale le še letošnje EP v Beogradu, ki bo vrhunec poletnega dela sezone.
Na tekmovanju v bavarski prestolnici v okviru slovenske strelske reprezentance nastopajo tudi trije strelci iz Spodnjega Podravja. Ptujčanko Majdo Raušl glavna preizkušnja z zračno pištolo čaka danes (v torek, op. p.), medtem ko sta kidričevska strelka Klavdija Pufič in Kerenčičev Ptujčan Boštjan Simonič svoje nastope že opravila. Pufičeva je s standardno zračno puško dosegla 393 krogov, po serijah 96, 100, 98, 99, ter med 141 strelkami osvojila 70. mesto, kar je za strelko, ki prvič nastopa na tako velikem tekmovanju, dober dosežek. Pufičeva se je v Munchnu odlično znašla in še posebej po dobrem mednarodnem krstu v Plznu zdržala pritisk večjega in psihološko zahtevnejšega tekmovanja, kar
Foto: Simeon Gönc
Klavdija Pufič odhaja iz Münchna na EP s samostrelom v Švico z dobro popotnico.
je odličen obet pred njenim letošnjim vrhuncem, ko bo z match samostrelom na 10 m od 26. do 28. junija nastopila na EP v švicarskem Ageritalu. Med članicami je slavila Kitajka Xie Jieqiong s 399 krogi v kvalifikacijah in odličnim finalom 104,5 krogov pred češkima tekmovalkama Katarino Emmnons in Adelo Sykorovo, ki sta obe z drugim in tretjim mestom osvojili olimpijski kvoti. Veliko smole pa je imela Korejka, ki se je z izenačenim svetovnim rekordom predtekmovanja s 400 krogi v finalu povsem sesula in osvojila šele 7. mesto ter ostala brez glavne nagrade - kvote za olimpijado. Rezultati pri čla-
nicah so izjemni, saj je kar 9 strelk z enakim rezultatom 398 krogov razstreljevalo za finale, žal pa je brez finala na 9. mestu ostala tudi trening partnerica Pufičeve, varaždinska strelka Tanja Perec, aktualna mladinska evropska prvakinja iz Brescie. Ostali slovenski strelki Živa Dvoršak in Kaja Repič sta s 394 in 391 krogi osvojili 58. in 91. mesto.
Zelo dobro se je v izločilnih bojih za glavno tekmovanje odrezal tudi miklavški strelec Boštjan Simonič, ki se je s 14. rezultatom iz prve skupine eliminacij s 556 krogi zanesljivo uvrstil na glavno tekmovanje, tam pa zaostal za svojimi zmožnostmi in s 540 krogi osvojil
končno 69. mesto. Simonič je v eliminacijah, kjer je v dveh skupinah nastopalo 125 strelcev, streljal odlično in z 91, 97, 93, 93, 91 in 91 ter s skupnimi 556 krogi samo za 1 krog zaostal za slovenskim DR, veliko smole pa je imel predvsem v zaključnih strelih obeh zadnjih serij, ko je kar štirikrat zadel 9,9 in ostal brez pričakovanega rekorda. Na glavnem tekmovanju - v kvalifikacijah je Simonič po serijah dosegel 88, 91, 90, 94, 89 in 88 krogov, kar je med 80 nastopajočimi strelci zadostovalo za 69. mesto. Zmagal je dvakratni svetovni prvak Japonec Matsu-da Tomoyuki pred srbskim asom Andrijo Zlatičem, ki sta v Munchnu praktično podoživela lanski avgustovski boj za naslov svetovnega prvaka; uspešnejši je bil znova Japonec.
Med slovenskimi strelci je v prvih dneh najvišjo uvrstitev z zračno puško dosegel Robert Markoja s 594 krogi na 24. mestu (kvota je bila podeljena Nemcu Tinu Mohauptu s 596 krogi za 12. mesto), za visokimi pričakovanji pa je tokrat precej zaostal v tej disciplini najboljši slovenski strelec Želj-ko Moičevic, ki je s 590 krogi osvojil 70. mesto. V streljanju z MK-puško 60 strelov leže so iz eliminacij na glavno tekovanje napredovali vsi trije Debevec, Markoja in Moičevic. Dvorša-kova, Oražmova in Raušlova pa še čakajo na svoje nastopa z MK-puško trojni položaj 3 x 20 strelov in zračno pištolo, enako tudi člani z MK-puško 3 x 40. Več o njihovih dosežkih pa bomo poročali v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
Padalstvo • Tekma svetovnega pokala v Avstriji
Ptujski padalci uspešno v novo sezono
Čas počitka je za padalce že zdavnaj mimo. Po prekratki pomladi, ki jo je še skrajšalo čakanje na letalo (bilo je na servisu), so se ptujski supermani redno dobivali na treningih, kolikor je pač bilo mogoče.
Pretekli konec tedna so tekmovali na letošnji prvi tekmi za svetovni padalski pokal. V avstrijski Thalgau so poslali nekoliko spremenjeno postavo, ki pa se je odlično odrezala v konkurenci 170 tekmovalcev iz 17 držav.
Naši padalci so navdušeno pohvalili izredno dobro organiziranost tako tekmovanja kot tudi ostale ponudbe. Gostitelji so namreč praznovali dan mesta Thalgau, ob čemer so priredili večdnevno veselico, za pravi spektakel pa so poskrbeli z letalskim mitingom z akrobatskimi letali. Za povrh jih je s svojo prisotnostjo počastila svetovno znana smučarka Lindsey Vonn.
Še tako dobra organizacija pa ni mogla zagotoviti lepega vremena. Spremenljivo vreme je ves vikend povzročalo sive lase tako organizatorjem kot padalcem. Med dvema skokoma je celo pričel pršeti dež. Vendarle se je tekma zaključila z vsemi osmimi dokončanimi serijami.
Ekipno so letošnjo sezono odprli sosedje in stari znanci stopničk: na najvišji
Ptujski padalci na tekmi v avstrijskem Thalgauu
36., Gorazd Vindiš 51. in Matej Kostanjevec 70. mesto.
Za presenečenje tekme pa je poskrbel mladinec Matevž Cestnik, ki se je v konkurenci mladincev vse do zadnjega skoka trdno oklepal stopničk. Pritisk ga je spodnesel na sicer še vedno odlično šesto mesto. Sedmo mesto med mladinci pa je počakalo na Marka Veselica.
Fantje so dobili prvo bitko, naslednja jih čaka že ta konec tedna na skorajda domačih tleh, v Lescah na Gorenjskem.
Vesna Osterc
stopnički so stali Italijani (Italy National Team), na drugem seveda Slovenci (Slovenia Elan iz Lesc), na tretjem pa Madžari (Hungary CISM). Četrto mesto se je Ptujčanom izmuznilo in pristali so na še vedno zavidljivem petem mestu. Vsekakor več kot odlična uvrstitev, če pomislimo na kronično pomanjkanje treninga skoraj celotne ekipe.
Med posamezniki je slavil Avstrijec Chritian Auswoger (Red Bull Salzburg), na drugo stopničko je stopil Guiseppe Tresoldi (Italy National Team), vedno odlični Tamas Varga (Hungary CISM) pa na tretjo. Med našimi fanti sta se tokrat najbolje odrezala Tonček Gregorič in Peter Balta, oba sta pristala na odličnem 13. mestu. Aleksander Čuš si je prislužil
Šahovski kotiček
Prehodni pokal že drugič SS Leskovec
Prireditvam ob prazniku občine Videm so se letos ponovno pridružili tudi šahisti. Šahovska sekcija iz Zg. Leskovca je ob podpori občine in številnih sponzorjev organizirala drugi ekipni šahovski turnir, ki se ga je v gostišču Majolka udeležilo lepo število mladih iz osnovne šole Leskovec ter članov omenjene sekcije. Prehodni pokal občine Videm in zmagovalni pokal je premočno drugič zapored osvojila prva ekipa Šahovske sekcije Zg. Leskovec v postavi Branko Bedrač, Bojan Lubaj in Franc Vidovič, ki je zbrala 16 točk. Pokal za drugo mesto je z 11 točkami osvojila mešana ekipa članov šahovske sekcije in OŠ Leskovec v postavi Jože Voglar, Silvo Zajc in edina predstavnica nežnejšega spola Lucija Voglar, tretje mesto pa je pripadlo mladim iz OŠ Leskovec v postavi Dominik Voglar, Blaž Lovenjak in David Drevenšek, ki so zbrali 9,5 točke. Vsi udeleženci so prejeli pisna priznanja ter praktične nagrade številnih sponzorjev. Posebno priznanje je prejela tudi glavna sodnica, mednarodna mojstrica Anita Vrabič iz Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Pokale, priznanja in nagrade je podelil predsednik Šahovske sekcije Zg. Leskovec Janez Lovenjak skupaj s tehničnim vodjem sekcije Jo-žetom Voglarjem. Vsi so si bili enotni, da turnir pripravijo tudi naslednjo leto, ko bi morda razmišljali o »odprti« varianti udeležbe, saj so se na dosedanjih dveh lahko pomerili le tisti, ki so ali še bivajo v občini Videm.
Silva Razlag
Nogomet • Uradna otvoritev prenovljenega igrišča v Leskovcu
Državni prvaki privabili množico gledalcev
Prijateljska tekma: Lekovec - Maribor 0:15 (0:12)
STRELCI: 0:1 Mezga (3.), 0:2 Berič (6.), 0:3 Berič (12.), 0:4 Cvija-novič (14.), 0:5 Berič (15.), 0:6 Da Silva (19.), 0:7 Berič (23.), 0:8 Da Silva (25.), 0:9 Velikonja (28.), 0:10 Velikonja (33.), 0:11 Velikonja (35.), 0:12 Da Silva (45.), 0:13 Ploj (52.), 0:14 Ibraimi (70.), 0:15 Črnic (88.).
LESKOVEC: E. Krajnc, Davorin Fri-dauer, M. Železnik, J. Železnik, Denis Fridauer, T. Šmigoc, T. Mlakar, Merc, N. Mlakar, Bratušek, Stopajnik, J. Jelen. Igrali so še: E. Krajnc, D. Jelen, P. Pernek, G. Pernek, Zorec, Vindiš, Mlinarič, S. Pernek, K. Šmigoc. Trener: Martin Železnik.
MARIBOR: Pridigar, Majer, Rajče-
vič, Vidovič, Viler, Mezga, Filipovič, Cvijanovič, Da Silva, Berič, Velikonja. Igrali so še: Topič, Rešek, Potokar, Kek, Spahič, Mertelj, Rep, Črnic, Ibraimi, Ploj, Volaš. Trener: Darko Milanič.
Sobota je v Leskovcu minila v znamenju nogometa. To je bil pravi nogometni praznik, saj se je v lepem vremenu ob igrišči zbralo preko tisoč gledalcev. Leskovec je bil praktično blokiran, saj verjetno v domačem klubu niso niti v sanjah pomislili, da bi se lahko ob uradni otvoritvi prenovljenega igrišča zbralo toliko gledalcev. Domači klub je pripravil zares prijetno svečanost, ki jo je zaznamoval nastop državnih prvakov iz Maribora. Prisotnih je bilo veliko gostov, ki so želeli
biti del tega dogodka. Svečano so novo igrišče odprli župan Vidma Friderik Bračič, predsednik KS Leskovec Franc Kozel, svetnik občine Videm Jože Za-vec in predsednik ŠD Leskovec Robi Fridauer, iz MNZ Ptuj pa je bil tam sekretar Janko Turk. Med povabljenimi gosti žal ni bilo svetovnega prvaka velter-ske kategorije Dejana Zavca, ki se je opravičil. V bistvu je bilo vse skupaj odlično organizirano, tako da glede tega ni nobenih pripomb. Tudi navijaška skupina Viole je bila prisotna in si za svojo koreografijo zasluži najvišjo oceno.
Kar se same tekme tiče, pa je bilo bolj ali manj vnaprej jasno glede končnega izida. Gostje
iz Maribora so prvo uradno pripravljalno srečanje odigrali v praktično popolni postavi. Nastopili so tudi povratnik v vijoličastem dresu Dalibor Volaš, nova okrepitev Agim Ibraimi ter rekonvalescenta Aleš Mer-telj in vratar Marko Pridigar. Letošnji državni prvaki so vzeli stvar zelo resno in v prvem polčasu dodobra napolnili domačo mrežo - v polno so zadeli kar 12-krat. V drugem delu so s spremenjeno postavo dodali še tri zadetke. Kljub temu da so borbeni domačini visoko izgubili, pa je bil namen prireditve dosežen. Praznovanje se je po srečanju nadaljevalo še dolgo v noč.
Danilo Klajnšek
oto: Stanko Bedrač
Skupinska slika igralcev NK Leskovec in NK Maribor
Nogomet • Stojnci, 3. SNL - vzhod
Pomlad bistveno boljša kot jesen
Nogometaši Stojncev, že nekajletna stalnica med tre-tjeligaši, so letošnjo sezono, ki se je končala pred kratkim, končali na 10. mestu. Manj kot bi pričakovali glede na igralski kader, a glede na klavrno jesen, ko so rumeni trepetali pred izpadom, in glede na vse težave, ki so jih v taboru Stojncev imeli letos, je končna uvrstitev realna.
Po jesenskem delu tekmovanja so imeli na svojem računu le 9 točk in bili so na mestu, ki je vodilo v Štajersko ligo. Poleg tega jih je v zimskem prestopnem roku zapustil trener Robert Težački, ki svojo srečo poizkuša v Varaždinu. Trenersko žezlo je prevzel igralec Boris Klinger. Dolgoletni član ptujske Drave je s številčno skromno, a kvalitetno zasedbo spomladi pridno osvajal točke in Stojnčani so kmalu izplavali iz nevarnih voda. Še več, obstanek so si zagotovili že nekaj krogov pred koncem in tako dokazali, da njihova jesenska uvrstitev ni bila stvarni pokazatelj njihove kvalitete. Tako jih tudi v naslednji sezoni čakajo tretjeligaški boji, družbo v ligi pa jim bo ponovno delal veliki lokalni rival Zavrč, zaradi katerega si ljubitelji nogometa že sedaj manejo roke. Seveda bodo v Stojncih skušali zasedbo nekoliko osvežiti v skladu s finančnimi zmožnostmi, predvsem pa jo bodo skušali številčno povečati z mladimi, perspektivnimi nogometaši.
V minuli sezoni je breme nosilo le 14 ali 15 igralcev, kar je za 3. ligo vsekakor premalo. Igralci, ki jim bo tudi v bodoče poveljeval Boris Klinger, sedaj odhajajo na zaslužen dopust, priprave na novo sezono pa se bodo predvidoma pričele sredi julija (15. julija). Rumeni v tem času načrtujejo odigrati okrog 8 pripravljalnih tekem. Kmalu po začetku priprav bo
najverjetneje na sporedu tradicionalni turnir, na katerem vsako leto nastopijo najmočnejše nogometne ekipa na našem koncu in ki tudi zaradi odlične organizacije privabi številne ljubitelje nogometa.
Vsekakor pa si rumeni še enkrat več zaslužijo vse čestitke: glede na težak ekonomski položaj, ki je trenutno prisoten povsod, še posebej pa v športu,
so bili namreč letos med sezono tudi oni na razpotju. Idej in želja, kako in kaj bo v bodoče, je bilo veliko, toda tudi zaradi številčnega podmladka (Stojn-čani bodo v novo sezono krenili z vsemi mlajšimi selekcijami od U-8 do mladine, kar se v klubu doslej še ni zgodilo) so se odločili, da nadaljujejo po jasno začrtani poti naprej in tako bodo tudi v prihodnji sezoni trden člen 3. lige.
Stojnci v številkah v sezoni 2010/2011
Nogometaši Stojncev so v lanski sezoni osvojili končno 10. mesto. Jeseni je ekipa pod vodstvom Roberta Težačkega osvojila 9, spomladi pa pod vodstvom Borisa Klingerja kar 23 točk. Razlika v golih je predvsem zaradi jesenskih tekem ostala v negativi (39:50). Na lestvici ferpleja so zasedli 11. mesto. Najboljši strelec ekipe je bil Milan Kokot, ki je dosegel 10 zadetkov.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so boljše rezultate dosegli v spomladanskem delu prvenstva pod vodstvom Borisa Klingerja.
Andrej Lešnik, športni direktor Stojncev: »Sezono lahko ocenim za zelo uspešno, saj nam je resnično uspel veliki met. Vsi skupaj smo po slabi jeseni bili že kar malo skeptični glede obstanka, na koncu nam je uspelo, česar smo zelo veseli. Pogledi nam že uhajajo proti naslednji sezoni, ko bodo cilji prav gotovo višji, kot so bili do sedaj. Seveda se nihče ne bori rad za obstanek in naši cilji v prihajajoči sezoni bodo usmerjeni med prvih šest mest na lestvici.«
Športni napovednik
1. fuzbal fest v Gabrniku
Športni park Gabrnik organizira 1. FUZBAL FEST - turnir v malem nogometu na travi. Odvijal se bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. junija, v Gabrniku; pričetek v soboto ob 10.00. Prijavnina znaša 50 € in jo je potrebno poravnati najkasneje do žreba. Nagradni sklad:
1.	mesto: 600 € + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 300 € + pokal
3.	mesto: 150 € + pokal
- pokal za najboljšega vratarja in igralca
24 članskih ekip bo razdeljenih v skupine po tri; iz vsake skupine se naprej uvrstita dve ekipi, zatem se igra na izpadanje.
Žreb bo v četrtek, 23. junija, ob 20.00 v šotoru ob igrišču v Gabrniku. Prijave in info na tel. (041 942 954) - Darjan Čeh in email: daceh7@gmail.com.
Ženski turnir v malem nogometu bo v nedeljo ob 13.00 (žreb in prijave ob 12.00). Prve tri ekipe prejmejo pokale, prijavnine ni!
Turnir v ročnem nogometu (dvojice): sobota, 25. 6., ob 21.00.
Za hrano, pijačo in zabavo bo poskrbljeno. Vljudno vabljeni!
Nogomet • NK Središče
Središče ob Dravi ostaja v 1. ligi MNZ Ptuj
Nogometaši Središča ob Dravi so postali prvaki 1. lige MNZ Ptuj, s čimer so pridobili pravico do napredovanja v višji rang tekmovanja - v Štajersko ligo. A te pravice ne bodo izkoristili in bodo še naprej igrali v 1. ligi MNZ Ptuj. Nekdanji uspešen igralec (Aluminij, Maribor, Mura, Rudar, Nafta) in sedaj trener Središča ob Dravi Boštjan Zemljič nam je o tej odločitvi povedal:
»Iskali smo vse možnosti, da bi šli naprej. Žal tega ne bomo storili, ker nam enostavno manjkajo igralci v mlajših selekcijah. To ni izgovor, ampak
dejstvo. Zato smo po številnih pogovorih in tehtanju dejstev bili to enostavno prisiljeni narediti. Mi bomo delali normalno naprej - želimo ponoviti rezultate iz pravkar zaključene sezone. Ko bomo manjkajoče stvari uredili, ne bo nobenih ovir za napredovanje. Središče se je nogometno prebudilo; po večletni borbi za obstanek v 1. ligi MNZ Ptuj smo sedaj končali na vrhu, kar je vsekakor velik uspeh. Žal pa iz objektivnih razlogov ne moremo v Štajersko nogometno ligo.«
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Domačemu Vulkanizerstvu prehodni pokal
Na 3. spominskem malonogome-tnem turnirju Franca Škrinjarja se je na igrišču pri OŠ Stročja vas zbralo 12 ekip iz Podravja in Prlekije. Po predtekmovalnih bojih so se v končnico uvrstile domači ekipi Gostilna Na gmajni iz Razkrižja in Vulkanizer-stvo Ščavničar iz Nunske Grabe ter Torpedo iz Lenarta in ŠD Rim iz Ptuja. Zanimivo, da so o zmagovalcu v finalnih obračunih (za 3. in 1. mesto) odločali kazenski streli.
Rezultati - polfinale: Torpedo -Gostilna Na gmajni 4:3, Vulkanizer-
stvo Ščavničar - ŠD Rim 2:0; tekma za 3. mesto: Gostilna Na gmajni -ŠD Rim 3:2; za 1. mesto: Vulkanizer-stvo Ščavničar - Torpedo 7:6.
Vrstni red: 1. Vulkanizerstvo Ščavničar, 2. Torpedo, 3. Gostilna Na gmajni, 4. ŠD Rim.
Največ zadetkov (4) je dosegel Nenad Radinovic (Gostilna Na gmajni), najuspešnejši vratar je bil Jernej Krajnc (Vulkanizerstvo), najboljši igralec pa Aleš Vrabelj (Torpedo).
NŠ
Zmagovalna ekipa Vulkanizerstva Ščavničar
Nogomet • Kvalifikacije za 1. SNL U-14: Ljutomer - Tezno Maribor 1:2
V prvi tekmi kvalifikacij za uvrstitev v 1. SNL (U/14) so Mariborčani z 2:1 (1:0) premagali domači Ljutomer. Strelci: Kurnik in Jeftič za goste ter Lah za Ljutomerčane. Povratna tekma bo jutri na Teznem.
NŠ
Foto: NS
Nogomet • 2. SNL - vzhod
Remi kadetov in mladincev Ormoža
Nogometni klub Ormož je v Športnem parku Mestna graba gostil prvi tekmi kvalifikacij za uvrstitev v kadetsko in mladinsko 2. SNL - vzhod. Nasprotniki mladim Ormožanom, prvakom MNZ Ptuj, so bili nogometaši Malečnika, prvaki MNZ Maribor. Tekma kadetov se je končala brez zadetkov 0:0, tekma mladincev pa z izidom 2:2. Oba zadetka za Ormo-žane je dosegel Aleš Leben, izena-čujočega v 84. minuti. Ob obeh remijih sta obe ekipi pred povratnima tekmama še v igri za napredovanje v višji rang. Povratni tekmi bosta v sredo, 22. junija, ob 15.30 in 17.30 v Malečniku.
Kadeti: Ormož - Malečnik 0:0
Ormož: Kuharic, Janežič, Hri-beršek, Vrbančič, Školiber (od 79. Vnuk), Perger, Magdič, Hebar (od 58. Kralj), Ivanuša, Jaušovec, Zlatnik (od 6. Babič). Trener: Robert Jaušovec.
Mladinci: Ormož - Malečnik 2:2 (1:1)
Strelci: 1:0 Leben (9.), 1:1 Mi-klavžič (29.), 1:2 Škofič (58.), 2:2 Leben (84.).
Ormož: Kocjan, Rotar, Panič, Lah, Kolarič, Podgorelec, Kuhar, Krajnc, Leben, Vrabl (od 80. A. Žinko), Ivanuša (od 69. Petovar). Trener: Bojan Novak.
UK
Karate • Karate-do klub Ptuj
Zaključek solske lige
Konec maja so se karateisti Karate-do kluba Ptuj udeležili kar dveh tekem. V četrtek, 26. maja, so tekmovali na Teznem v Mariboru, kjer so dosegli lep ekipni uspeh v katah. Stella Kociper je zmagala, Primož Doberšek, Doroteja Jakop ter Oscar in Krištof Križanec pa so v svojih kategorijah zasedli tretja mesta.
V soboto, 28. maja 2011, je v Mariboru potekalo zadnje, četrto kolo šolske karate lige. Na teh tekmah tekmovalci tekmujejo za OŠ, ki jih obiskujejo. S Karate do kluba Ptuj so se tekme udeležili Nina Strelec (OŠ Markovci), Stella Kociper (OŠ Kidričevo), Oscar in Krištof Križanec (OŠ Mladika) ter Tinka in Ela Valenka (OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena). Ponovno so se odlično odrezali tako v posamičnih bojih, kot v skupnih razvrstitvah. V borbah je Oscar Križanec zmagal, Tinka Valenko pa je bila tretja. Krištof Križanec je osvojil dve
tretji mesti v katah in borbah, kar mu je tudi skupno prineslo tretje mesto. Tudi Nina Strelec je osvojila dve bronasti medalji, prejela pa je tudi pokala za skupni tretji mesti v obeh kategorijah. Pokal za skupno drugo mesto v ka-tah si je priborila Ela Valenko, v borbah pa Špela Pernek, OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena.
jk
Rokomet • Turnir na Ptuju
Slavje kadetinj Branika
V soboto, 11. 6., je v športni dvorani turnir Ljudski vrt na Ptuju potekal rokometni turnir kadetinj, ki so se ga udeležile 3 ekipe (povabljene so bile tudi Celjanke in Račanke, a sta udeležbo odpovedali zaradi turnirja v Nemčiji in šolskih obveznosti). Kljub vsemu smo na treh tekmah videli dober rokomet, nekatere mlade rokometašice pa so dokazale, da velja na njih v bodoče, kljub temu da so prvenstva že končana in da glave niso več »na mestu«, še kako računati. Vzorno organiziran turnir so sicer dobile mlade rokometašice iz Maribora.
Rezultati:
Mercator Tenzor Ptuj - Selekcija Gornje Avstrije 29:18 (16:10)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Špela Petrovič, Katja Vincek 2, Lucija Ivan-čič 1, Gordana Žiher 9, Sandra Šraj-ner 7, Sindi Zorec 1, Saška Kozel, Barbara Borovčak 7, Ines Selinšek 2. Trener: Peter Kotar
Ptujska dekleta so na začetku igrale z nekaj treme, ko je bilo tudi nekaj napak v obrambi. Nato pa se je odprlo, po dobri igri v obrambi so punce prihajale do lahkih golov v napadu ter samo še višale razliko.
Branik Maribor - Selekcija Gornje Avstrije 25:8
Mercator Tenzor Ptuj - Branik Maribor 20:25 (10:10)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: Špela Petrovič, Katja Vincek 1, Lucija Ivan-čič 1, Gordana Žiher 3, Sandra Šraj-ner 2, Sindi Zorec 3, Saška Kozel, Barbara Borovčak 8, Ines Selinšek 2. Trener: Peter Kotar
Tekma, ki je odločala o končnem zmagovalcu turnirja, je bila v prvem polčasu izenačena s trdima obrambama ter hitro igro na obeh straneh. V 2. polčasu pa so domačinke v igri nekoliko padle, svoje sta dodali dve poškodbi ter tehnične napake, tako da je slavje Branika, pri katerih je blestela Stankova s kar 14-imi zadetki povsem zasluženo.
tp
Nogomet • Mednarodni turnir mladih v Miklavžu
Kidričani drugi in tretji v Miklavžu
Nogometni klub Miklavž je bil pretekli konec tedna organizator velikega mednarodnega turnirja za mlade. Na njem so sodelovali tudi mladi nogometaši Aluminija s selekcijama U-7 in U-10. Ekipe so bile razdeljene v predtekmovalne skupine, najboljši pa so nadaljevali v tekmah na izpadanje.
Varovanci trenerja Dejana Žoleka, ekipa do 10. leta starosti, so v skupini osvojili prvo mesto (Aluminij - NK Pijetlič, 1:1, Aluminij - Veržej 3:0, Aluminij - Fotex I. 3:2). V četrtfinalu so premagali Sport Team iz Bihač 1:0, v polfinalu pa tesno izgubili od sovrstnikov iz Ptuja, 1:2. V tekmi za 3. mesto so s 3:0 premagali Fotex II. Zmagovalec v tej skupini je bila ekipa Fotex I., ki je v finalu 2:0 premagala NŠ Poli Dravo.
Za Aluminij U-10 so nastopili: Gašper Kapel, Žiga Miličevič, Marcel Kovačec, Vid Ovčar, Domen Štorek, Gregor Predikaka, Domen Žunkovič, David Kozel, Šefik Muharemi,
Obe selekciji Aluminija na turnirju v Miklavžu
Dominik Kolar, Denis Vek in Jan Korošec. Trener: Dejan Žolek
Še stopničko višje so se uvrstili nogometaši iz selekcije U-7, ki so se uvrstili v finale, kjer so morali priznati premoč ekipi Marles hiše 1:3. V pred-
tekmovalni skupni so prepričljivo osvojili prvo mesto (Aluminij - NK Pijetlič 3:0, Aluminij - Dobrovce 1:0, Aluminij - NŠ Poli Drava 7:0). V polfinalu so s 3:1 premagali Sport Team iz Bihača. V svojih vrstah so imeli tudi najboljšega vratarja - Vida
Kovačca.
Za Aluminij U-7 so nastopili: Vid Kovačec, Tibor Knaus, Žan Vidovič, Alen Ahec, Alen Ostroško, Žan Jevšenak, Domen Zajšek, Rok Metličar. Trener: Boštjan Pek.
Danilo Klajnšek
Šolski šport • Mali nogomet
Delavci šole uspešnejši od učencev
Po tradiciji v osnovni šoli Ormož ob zaključku šole za 9. razrede delavci šole in učenci odigrajo tekmo malega nogometa. Reprezentanco 9. razredov so letos sestavljali: Matjaž Plavec, Miha Podplatnik, Jurček Novak, Mitja Muhič, Rok Babič, Niko Goršič, Igor Štamol in Nejc Feguš. Za delavce šole so nastopili: Andrej Hebar, Darko Špacapan, Saša Prapo-tnik, Boris Polak, Dani Lesjak, Uroš Krstič in Aleš Jurčec. V dopadljivi predstavi z lepimi doseženimi zadetki so s 7:5 (3:2) slavili delavci šole, pri katerih so zadeli: Prapotnik 3, Jurčec 2, Polak in Krstič po enkrat. Za učence sta bila uspešna Goršič (3) in Babič (2). V zelo fair tekmi, ki je bila v Športni dvorani Hardek lepo obiskana, je imel sodnik Uroš Hozyan lahko delo. Obe ekipi sta si na koncu zaslužili glasen aplavz publike.
KU
Jadranje • BD Ranca Ptuj
Lepi uspehi ptujskih jadralcev
Dobro delo z mladimi se zrcali skozi uspehe jadralcev Brodarskega društva Ranca Ptuj. V Piranskem zalivu so najboljši slovenski mladinci tekmovali
na regati v spomin na Maria Kuna v razredih Laser 4.7, Optimist in Laser Standard. Ta regata je štela tudi kot kriterij-ska regata za izbor v slovensko reprezentanco za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu.
V štirih razgibanih plovih je zmagal član BD Sidro iz Maribora Žan Luka Zelko, ptujski tekmovalci pa so se razvrstili tik pod vrhom, saj je bil Vid Lah tretji, Jure Medved četrti in Jaka Galun dvanajsti. Uroš Judež je osvojil 2. mesto v razredu Standard, medtem ko je bil med optimisti Jure Korenjak enajsti.
Ob koncu prejšnjega meseca je potekala v Izoli klasična kriterijska regata, na kateri so tekmovali trije člani BD Ranca iz Ptuja. V razredu Laser
Radial sta se Lah in Medved med 18 jadralci dobro znašla v izredno zahtevnih pogojih, saj je pihal raznolik veter in so bili tudi visoki valovi - Lah je bil drugi, Medved pa četrti. Mladi ptujski jadralci so se na izbirnih regatah v tej sezoni zelo izkazali in so našli svoj prostor v slovenskih jadralnih reprezentancah, kar je lep uspeh za
celotno društvo.
Po seštevku vseh kriterijskih regat v tej tekmovalni sezoni se je s svojimi rezultati najbolj izkazal Jure Medved, saj se je uvrstil v slovensko reprezentanco za nastopanje na svetovnem mladinskem prvenstvu Laser 4.7. To bo potekalo v San Franciscu od 26. do 31. julija 2011. Skupaj pa sta se Jure
Medved in Vid Lah uvrstila tudi v slovensko reprezentanco za mladinsko evropsko prvenstvo Laser 4.7, ki bo potekalo med 6. in 14. julijem v Workumu na Nizozemskem. Na skupnem evropskem in svetovnem prvenstvu v razredu Laser Standard, ki bo od 16. do 23. julija v La Rochelleu v Franciji, pa je Jadralna zveza Slovenije dovolila nastop še enemu mlademu članu BD Ranca Ptuj Urošu Judežu. Ta je kvoto (80 %) zgrešil le za 4 desetinke točk, nastop pa si je prislužil tudi z udeležbo na vseh izbirnih regatah. Ob teh uspehih je predsednik Ranca Ptuj Emil Mesarič povedal: »V društvu smo zelo veseli odličnih rezultatov naših jadralcev in za nas so te uvrstitve resnično velik uspeh. To dokazuje, da v društvo dobro delamo z mlajšimi jadralci, kar se je videlo tudi skozi odlične rezultate v tem delu tekmovalne sezone.«
BD Ranca Ptuj od 20. junija naprej na ptujski Ranci organizira tečaj jadranja za otroke od 8. do 12. leta starosti.
DB
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (29. del)
Zelo aktivne počitnice
Ob koncu šole sem pričakoval, da se mi bo čas ustavil ter da bom užival v brezdelju in se dolgočasil. Pa ni tako. Počitnice so se začele zelo aktivno.
Foto: Aljaž Jelen
Motoristi so atraktivno prevozili zadnji ovinek pred ciljno ravnino
Tukajšnja navada dijakov, ki so končali srednjo šolo, je, da pred odhodom na študij za svoje sorodnike, domače in prijatelje priredijo zabavo. Nemalo presenečen sem bil, da sorodniki obdarijo gostitelja s praktičnimi darili ali pa z denarjem. Kar nekaj prijateljev je prejelo praktična darila, kot so mikrovalovna pečica, manjši hladilnik in podobno. Ta darila bodo bodoči študentje uporabljali v študentskih domovih ali pa v stanovanjih, kjer bodo prebivali v času študija.
Povabljen sem bil na veliko takšnih zabav. Vsaka se razlikuje po vsebini in kraju, namen druženja pa je isti. Na vsaki zabavi sem spoznal nekaj novih obrazov. Prijetno je poklepetati s popolnimi neznanci, še lepše pa s prijatelji.
Na zabavi je ponavadi veliko hrane in pijače. Na jedilniku je veliko jedi z žara, kot so na primer burgerji (pleskavi-ce), klobase, hotdogi; razne priloge in solate. Zraven se seveda poda gazirana pijača, za tiste starejše od 21 let pa
tudi pivo in druge alkoholne pijače. Gosti se lahko še posladkajo s torto.
Tudi moj gostiteljski oče se trudi, da bi zapolnil vsak moj prosti trenutek. Tako sva se prejšnjo soboto odpravila si ogledat tekmo SuperBike - ameriška različica Moto GP. Bližnje dirkališče je bilo ogromno, krog meri kar štiri milje. Že pred ogledom tekme sem ob dirkališču opazil, da se je veliko gledalcev na tekmo pripeljalo s svojimi motorji. Takšnega števila raznovrstnih motorjev na
enem mestu še nisem videl. Tekmovalci na tekmi prevozijo okrog petnajst krogov, odvisno od tekmovalnega razreda. Na tekmah, ki jih je bilo tistega dne več, se je zbralo zelo veliko ljudi. Ogledal sem si jih s tribune na ciljni ravnini, tako da je bilo spremljanje tekme še razbur-ljivejše, saj smo lahko dobro videli, kakšno hitrost razvijejo motorji.
Čas med dirkami smo porabili za ogled boksov, kjer so nastanjeni tekmovalci. Veliko tekmovalcev je delilo
tudi avtograme. Ogledovali smo si motorje in opremo dirkačev. Med posameznimi dirkami so priredili tudi stunt show. Atraktivni so bili prikazi vožnje po zadnjem kolesu, pa po prednjem kolesu, risanje krogov s pnevmatikami in podobno.
Vsaka naslednja tekma je bila atraktivnejša, saj so nastopali vedno boljši dirkači z vedno močnejšimi motorji. Hitrosti vožnje so se še povečale. Že sam zvok motorja me je pritegnil k aktivnemu spremljanju dirke. Druščina navijačev je bila različne starosti. Dirko so si ogledali najmlajši, pa tudi zelo stare
može sem videl. Vsi uživajo ob tej adrenalinski dirki. Velikokrat se ti ob kakšni kočljivi situaciji postavijo lasje pokonci.
Tudi organizacija AFS, preko katere sem v ZDA, je poskrbela, da mi v počitnicah ne bi bilo dolgčas. V sredo so nas vse dijake na izmenjavi s tega območja odpeljali na enodnevni izlet v zabaviščni park. Bilo nas je osem. Različnih kultur, različnih ras in različnih veroizpovedi. Vzdušje med nami je bilo zelo prijetno. Zabavali smo se na vlakih smrti in drugih napravah. Nato je sledilo kosilo in še pred odhodom do-
mov večerja. Ker se z vsemi dijaki na izmenjavi že dobro poznam, smo v veseli družbi kramljali, si povedali občutke ob koncu bivanja tukaj v ZDA in kaj vse smo doživeli. Vsak od nas ima svojo zgodbo. Na srečo nisem slišal žalostne zgodbe ali slabe izkušnje kogar koli izmed nas. Nekaterim ni najbolje uspelo z ocenami v šoli, vendar so kljub temu bili vsi zadovoljni. Še dolgo časa bomo lahko pripovedovali svoje izkušnje bodočim kandidatom ali ljudem, kateri nas bodo le želeli poslušati.
Aljaž Jelen,
Sheboygan Falls - Podlehnik
Videm • Dan vrtca
Za četrti rojstni dan nova igrala
Minuli teden je svoj praznik, poimenovali so ga kar četrti rojstni dan vrtca, praznoval tudi videmski vrtec Sonček. Veselo druženje staršev z malčki, ki so pripravili pester program prireditve, pa so nadgradili še z uradnim odprtjem novih igral na urejenem igrišču.
Vrteški navihanke in navi-hanci, tudi tisti čisto majhni, ki komaj dobro zmorejo korake in morda že kakšen majhen poskok, so v neznosno vroči telovadnici, kar so dokazovale debele srage potu na obrazih in oblekah občinstva, skozi igro, ples, recitale in z odlično pripravljenimi kostumčki ter koreografijo prikazali značilnosti in običaje domače občine; od priprave zrnja in peke kruha do gasilske akcije, ko se je vnela peč za peko kruha, lovljenja rib v ribnikih do folklornih plesov. Kot je bilo slišati med skoraj uro in pol trajajočo prireditvijo, je bil nastop malčkov prikaz celoletnega dela na projektu Moj kraj. Najstarejši vrtičkarji, ki se letos poslavljajo od predšolskega varstva, saj bodo jeseni zakoračili v prvi razred, pa so za svoje številne uspehe prejeli priznanja in posebne medalje.
Zbrane je po predstavi pozdravila ravnateljica Helena Šegula, ki se je zahvalila vzgojiteljicam in otrokom za čudovit program in še povedala: „Kot ste sami videli,
nam je ta otroški projekt o domačem kraju pokazal, v kako lepi in zanimivi občini živimo. Včasih, ob številnih potovanjih v tujino, na to kar pozabimo. Zdaj so nas naši otroci spomnili, da je Videm zelo lep in da smo lahko ponosni nanj!" Nato se je Šegu-
lova zahvalila še za posluh občine, ki je zagotovila denar za ureditev vrteškega igrišča in nova igrala. Naložba je zahtevala okoli 15.000 evrov.
Župan Vidma Friderik Bra-čič pa je ob tej priložnosti v svojem nagovoru izpostavil, da so tudi sami veseli take
odločitve: „Navsezadnje je treba našim mladim omogočiti čimveč, kar lahko, za njihov razvoj, saj so prav oni prihodnost naše občine! Vsekakor pa moram pohvaliti tudi vaš program, saj narediti nekaj takšnega s tako majhnimi otroki ni lahko in
Prireditev ob dnevu vrtca se je zaključila z rezanjem traku, s čimer so uradno odprli prenovljeno igrišče z novimi igrali.
je gotovo zahtevalo ogromno truda. Prav pa je, da se vzgoji sposobne mlade ljudi, ki morajo imeti tudi pozitivno energijo; pravzaprav je ta še najpomembnejša. Res je, da smo uredili to igrišče, tudi druga igrišča v občini imajo igrala, če pa kje še kaj manjka, bomo dokupili. Letošnja dva nova oddelka vrtca v naši občini sta dokaz višje natali-tete, zato so takšne naložbe
smiselne in nujne."
Potem ko se je končal program v telovadnici, se je občinstvo z otroki vred premaknilo na rob urejenega igrišča z igrali in po nekaj odplesanih plesih pobreških folkloristov so župan Bračič, ravnateljica Šegulova in podžupan Marjan Selinšek lahko prerezali vrvico v znak uradnega odprtja.
SM
Utrinki z nastopa videmskih vrteških navihank in navihančkov.
amnosd
Boštjan ZEMLJAKs.p.
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965
PE DELAVNICA-LANCOVA VAS 2 b

spomeniki police stopnice
Foto: SM
Foto: SM
Moj transport med otokoma
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (11.)
Trajekt
Severni in Južni otok Nove Zelandije loči ožina, ki na najkrajši razdalji meri 23 kilometrov, najpogostejša vrsta transporta med otokoma pa je trajekt, sploh če imaš še avto. Drugače tudi notranji leti niso dragi in se finančno pogosto zelo izplačajo, ampak ker sem bil že v Wellingtonu, samo streljaj oddaljen od Južnega otoka, sem se odločil za pot s trajektom.
Ker je bil čas praznikov in čas, ko so Kiviji začenjali svoje poletne počitnice (Slovenci se prav tisti čas krepko stiskamo ob krušni peči), je bilo treba trajekt rezervirati že nekaj tednov prej, da sem ga še dobil za spodobno ceno. Pot do pristanišča je potekala v slogu vetrovnega mesta'. Ker sem stanoval relativno blizu, nisem najemal taksija in sem se odpravil kar peš. Pihalo je res močno in vsake toliko si videl, kako je koga obrnilo okoli lastne osi, da so se ljudje včasih celo morali držati semaforjev. Jaz sem imel le svoj skromni nahrbtnik in šotorček v levi roki, z desno pa sem si vsakih deset sekund popravljal klobuk.
S potjo je bilo vse v redu, le da ni bila prirejena za pešce, kar je pomenilo, da si do pristanišča lahko prispel le z avtom. Nekako je še šlo, dokler ni cesta zavila naokrog čez štiripa-sovnico, kjer ni bilo več niti centimetra prostora za pešce in je bilo sploh nemogoče priti čez, ne da bi zasedel svoj avtomobilski pas. Lepa reč. Nič, šel sem malo nazaj do avtobusne postaje in sem za zadnjih 300 metrov uporabil preverjeno obliko transporta - na štop. No ja, ženski, ki mi je ustavila, je bilo seveda smešno, saj še niko-
Foto: D. Zorko
li ni nikogar peljala zgolj nekaj metrov, mene je pa to kaj malo brigalo, da sem le prišel do želenega okenca.
Vse poteka enako kot pri letalu. Oddaš prtljago, ki jo na koncu pobereš s tekočega traku, ter počakaš na vkrcanje. No, pri tem se je ponovila situacija iz srednješolskih let, kjer smo se kot pokavci vedno rinili na avtobus, tudi če ni bilo gneče. Ljudje so v nasprotju z njihovo mirno naravo skoraj potopili brv, ki je vodila na trajekt, da bi zasedli najlepši prostor. Meni je bilo to vseeno, saj sem se takoj napotil k šanku po kavo. Edina solidno užitna
kava je bila zame na Novi Zelandiji vedno dolga črna kava, sicer pripravljena s filtrom, a z izjemno malo kofeina, da si za dobro dozo potreboval vsaj tri. Dobra stran te kave je, da skoraj vedno dobiš ogromno por-cijo, da lahko lep čas uživaš ob vonju te razvade. Slaba in pričakovana stran pa je bila seveda tista, ki je povezana z izletom v toaletne prostore. Seveda sem po nekaj minutah moral na to obveznost iti po hitrem postopku, in ker je bila spovednica pri minibarčku zasedena, sem se zaprl kar v stranišče od posadke. Že tako je bilo vetrovno in prav v tem času smo trčili na
Foto: D. Zorko
Izplutje in pogled na zadnji kanček Wellingtona
valove, ki so zibali ladjo sem ter tja kot za stavo. Tisti, ki ste bili kdaj na ladji in vas je pritisnilo na stran, veste, o čem govorim. Z mojo WC-školjko sva lepo surfala skupaj proti južnemu otoku in niti misliti ni bilo na to, da bi jo zapustil. Ko se je stanje končno umirilo, sem le privekal iz kabine nazaj, kjer so se ljudje še vedno držali stolov, kava pa je bila že blizu ledišča. No, nekako je bilo pač treba preživeti tri ure vožnje, kajne?
Kot je to v navadi, so bili ljudje na krovu vseh možnih ras, barv in oblik. Največ pozornosti so vzbujali trije Francozi, ki so že na zunaj delovali malce razigrano. Malo so ga imeli pod kapo, zato so ves čas počeli oslarije. Ko so se jih ljudje v kabinah naveličali, so se odpravili na krov posnet nekaj fotografij. Plezali so po ograji, se oblačil v reševalce, poležavali po reševalnih čolnih ter se smukali okoli dimnika. Sprva so bili še zanimivi, kasneje pa je itak začelo spet pihati, zato smo se vsi odpravili v kabine. Na vsem lepem zaslišimo krik in tik pred vhod v bar na stol od nekod prileti neko truplo. Vsi smo pohiteli pogledat, kaj je to za eno čudo, izkazalo pa se je, da gre za enega izmed omenjene trojice. Možak je namreč nekaj plezal okoli ograje v zgornjem nadstropju in se hotel fotografirati na ograji. Seveda mu je po vseh predpisih spodrsnilo, tako da je priletel v sedečem položaju direktno na stol in ga polomil. Njemu na srečo ni bilo kaj dosti, razen modric na riti, jih pa je pošteno slišal od posadke. Še dobro, da je padel na krov, če bi padel čez, verjetno sploh opazili ne bi.
Kakorkoli že, pristanek je potekal nemoteno, in medtem ko je mene počakala vsa prtljaga, je francosko ekipo pričakal kapitan ladje, ki jim je še enkrat dal vetra. Tokrat verbalnega.
Videm, Vareja • Prvo srečanje Merčevih
„Bilo je čudovito, še se bomo zbrali!"
Bojan Merc je bil pobudnik in organizator prvega srečanja rodbine Merc, ki se je zgodilo minulo soboto popoldne v Vareji ob tamkajšnjem športnem centru. „Bilo je res čudovito in upamo, da bomo to ponovili," je bilo skupno mnenje nadvse vesele in številne druščine.
Srečanje se je začelo opoldne s kosilom in nadaljevalo skozi popoldne ter zaključilo v zgodnjih nedeljskih urah. Na povabilo se je odzvalo kar
77 članov družine Merc iz bližnjih in nekoliko bolj oddaljenih krajev. „Manjkala sta dva bratranca iz Nemčije, sicer pa nas je bilo veliko, celo več, kot
sem pričakoval. Neverjetno dobro je bilo, res čudovito, kot so zatrdili vsi zbrani. Saj ne, da se med seboj sploh ne bi poznali, je pa življenje danes takšno,
da se zelo redkokdaj najdemo skupaj, morda še najbolj ob pogrebih. To je žalostno, zato sem se odločil za izvedbo takšnega skupnega srečanja in prav lepo je bilo opazovati vse te sorodnike, kajti nekateri med njimi se niso videli že po 10, 15 ali 20 let. Toliko so si imeli povedati, da je nekaterim zmanjkalo časa za igre, skoraj vsi pa smo se zavrteli ob glasbi," je povedal Bojan Merc.
Najmlajša udeleženka prvega srečanja Merčevih je bila mala Eva, ki se je komaj začela dobro postavljati na noge, najstarejša pa 77-letna Elizabeta Dreven-šek, sicer Bojanova teta.
„Prav gotovo se bom potrudil, da se odslej tako skupaj srečamo vsako leto in verjamem, da nam bo uspelo, saj si vsi želimo enako," je ob koncu še napovedal Merc.
SM
Foto: SM
Prvega srečanja rodbine Merc se je udeležilo 77 sorodnikov in vsi so bili nad druženjem tako navdušeni, da ga bodo prihodnje leto ponovili.
Na valovih časa
Torek, 21. junij Danes goduje Alojz.
Danes ob 11. uri in 28 minut se začne poletje. Danes je svetovni dan ALS - ALS (amiotrofična lateralna skleroza) je napredujoča bolezen motoričnih (gibalnih) živčnih celic v možganski skorji, v možganskem deblu in v hrbtenjači.
1788 je začela veljati ameriška ustava.
1868	je bila v Münchnu premiera Wagnerjeve opere Mojstri pevci NGrnberški.
1919 je naredila »samomor« nemška vojna mornarica, ko se je sama potopila v Scapskem prelivu v Orkneyskih otokih po koncu izgubljene 1. svetovne vojne.
1945 so na otoku Okinava dokončno kapitulirale japonske čete. 1891 se je rodil slovenski glasbenik France Marolt, ustanovitelj Folklornega inštituta in v njegovem okviru folklorne plesne skupine. 1921 so slovenski in hrvaški poslanci prvič nastopili v italijanskem parlamentu. Seveda niso bili izvoljeni, ampak so jih sprejeli v parlamentu, ker so želeli predložiti svojo programsko izjavo. Sreda, 22. junij Danes goduje Ahac.
1527 je umrl italijanski pesnik in državnik Niccolo Machiavelli.
1805 se je rodil italijanski revolucionar in politik Giuseppe Mazzini.
1856 se je rodil angleški pisatelj H. Rider Haggart.
1885 se je rodil v Ljubljani slovenski znanstvenik, elektrotehnik in
eden vodilnih svetovnih šahovskih velemojstrov Milan Vidmar.
1941 so Nemci napadli Sovjetsko zvezo.
Četrtek, 23. junij
Danes goduje Jožef.
1368 je grof Herman Celjski dobil v zastavo mesta Radgono, Kamnik, Slovensko Bistrico ter dohodke gradu in urbarja Laško. 1668 se je rodil italijanski filozof Giovanni Battista Vico. 1859 se je rodil v Novem mestu slovenski planinec in kartograf Alojzij Knafelc.
1888 so v francoskem Lillu prvič zapeli Internacionalo, pesem, ki je kmalu postala himna delavskega razreda. 1894 se je rodil ameriški biolog Alfred Kinsey, ki je znan predvsem po raziskavah seksualnosti.
1894 so ustanovili v Parizu i Mednarodni olimpijski komite. 1915 se je začela prva italijanska ofenziva na Soški fronti, ki je trajala od 23. junija 1915 do 7. julija 1915. Petek, 24. junij Danes goduje Janez.
1314 je v bitki pri Bannackburnu Robert I. Bruce premagal angleškega kralja Edvarda II. in za nekaj časa zagotovil Škotski neodvisnost.
1398 je umrl kitajski cesar Hon-gwu, ki je utemeljil vladarsko dinastijo Ming.
1717 so v Londonu ustanovili prvo veliko prostozidarsko ložo. 1811 je južnoameriški narodni junak Simon Bolivar porazil Špance in izbojeval neodvisnost Venezueli. 1948 je SZ zaprla vse kopenske in vodne poti do Berlina. 1905 se je rodil v Gorici slovenski kipar Boris Kalin. 1905 je bila ustanovljena v Ljubljani Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, ki je prva povezala turistična društva na Slovenskem. Sobota, 25. junij Danes goduje Hinko.
Danes je slovenski državni praznik - dan slovenske državnosti.
1858 se je rodil francoski pripovednik in komediograf Georges Ma-oinaux.
1863 so odprli železniško progo Pivka-Ilirska Bistrica-Reka. 1874 se je rodil v Železnikih slovenski pisatelj Janko Mlakar, avtor s humorjem navdahnjenih predvsem planinskih potopisov.
1926	se je rodila v Celovcu avstrijska pisateljica Ingeborg Bachmann, ki je bila tudi najpomembnejša lirska pesnica po drugi svetovni vojni.
1927	se je začel v Italiji prvi proces proti Slovencem pred posebnim sodiščem za zaščito države, ki ga je ustanovil italijanski fašistični režim.
1950 se je z nenadnim napadom Severne Koreje na Južno Korejo začela korejska vojna.
1958 je jugoslovanska zvezna skupščina izglasovala splošni zakon o šolstvu.
Nedelja, 26. junij Danes goduje Stojan.
Danes je dan boja proti zlorabi mamil in svetovni dan podpore žrtvam mučenja.
1824 se je rodil eden največjih matematikov in fizikov 19. stoletja Thomson Kelvin.
1869	se je rodil danski pisatelj Martin Andersen Nexo. 1881 se je rodil v Ihanu slovenski jezikoslovec Andrej Breznik. 1945 se je končala v San Franciscu mednarodna konferenca, na kateri so predstavniki 51 držav podpisali ustanovno listino Organizacije združenih narodov.
1991 je predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan
poslal pismo šefom zahodnih držav in generalnemu sekretarju OZN
s prošnjo za mednarodno priznanje Slovenije.
2000 je mednarodni konzorcij Projekt človeški genom sporočil, da
je njegovim znanstvenikom uspelo razvozlati 97 odstotkov dedne
zasnove človeka.
Ponedeljek, 27. junij
Danes goduje Ema.
Danes je dan slovenske policije.
1846 se je rodil irski narodni voditelj in bojevnik Charles Steward Parnell.
875 se je rodil slovenski skladatelj Gojmir Krek.
1881	se je rodil v Kamniku slovenski kemik Maks Samec.
1882	se je rodil nemški kulturni filozof in pedagog Eduard Spranger. 1921 so v Kraljevini SHS uvedli zdravstveno in nezgodno zavarovanje delavcev.
1940	so SZ še kot pomoč Nemcem vkorakale v Romunijo.
1941	so ustanovili v Beogradu Glavni štab NOB za Jugoslavijo.
AvtoD£OM
Dve izpeljanki nove zafire
Aktualnim trendom avtomobilskih proizvajalcev, ki kompaktne enoprostorce nižjega srednjega razreda ponujajo tako v krajši kot tudi daljši izpeljavi, se pridružuje tudi nemški Opel. Na voljo bo namreč 19 centimetrov daljša zafira tourer, ki nakazuje na večje dimenzije, več udobja in dodatno družinsko naravnanost. Inženirji so posodobili način zlaganja sedežev, imenovan flex7, ki jih je še zmeraj sedem, a v drugi vrsti ni več klopi, temveč posamezni sedeži, ki imajo vzdolžni pomik in jih je moč ločeno zložiti v dno, avto pa prinaša tudi sveže rešitve za udobje bivanja, inovativne asistenčne sisteme in obljublja kakovostno rast.
Opel je pred dvanajstimi leti predstavil se-demsedežno notranjost zafire, od leta 1999 pa so jih prodali preko 2,2 milijona. Tretja generacija je dobila navdih pri insignii, za katero sami trdijo, da je najboljši avto, ki so ga izdelali doslej, a tudi če odmislimo zaščitni znak na nosu in nove oblikovne prijeme, gre za nezamenljivo Oplov izdelek. Sprednji del se s povezavo „bumerang" luči in zračnih rež naslanja na model ampera, le da je slednja limuzinsko nizka. LED svetilno tehniko so vgradili tako v sprednja žarometa kot zadnje luči, ki nadalju-
jejo linijo zadnjega stekla, v njih pa se prečno zajeda kromirana letev. Po vzgledu manjše astre sports tourer poteka preko boka vozila neke vrste guba, ki se zaključi v obliki hokejske palice, kar daje zafiri podobo naprej nagnjenega vozila in nekaj dodatne dinamike.
Zafira bo dobila elektronsko nadzorovan sistem vzmetenja flexride, ki ponuja možnost izbire med tremi načini delovanja: tovarniško nastavljen standard, udobju namenjen tour in dinamični sport. Sistemi, kot so Opel eye, ki s pomočjo kamere v sprednjem delu prepoznava prometne znake, ali opozorilniki za preko-
račitev vzdolžnih črt za ustrezno varnostno razdaljo in za možnost naleta, danes niso več neka novost, zato pa sta v zafiri svojo premiero doživela prilagodljivi tempomat s samodejnim zaviranjem za preprečevanje naleta ter aktivna biksenonska žarometa, ki samodejno uravnavata dolžino svetilnega snopa.
Kot že omenjeno, je sedežni sistem flex7 sedaj izboljšan; zasilna sedeža v tretji vrsti (namenjena prevozu otrok) se še zmeraj pospravita v dno, drugo vrsto pa tvorijo trije sedeži, ki jih je moč zložiti v dno in jih vzdolžno pomikati za 21 centimetrov. Naj še dodam, da je za dodaten denar možno dobiti tako imenovani lounge seating, ki naj bi ponujal razkošnejše sedenje. Poseben mehanizem zlaganja namreč omogoča zasuk naslona sredinskega sedeža in s tem preobrazbo v udobno naslonjalo za roke za potnika na zunanjih sedežih, ki ju je mogoče potisniti nazaj in premakniti proti osrednjem delu vozila, kar ustvari največji možen prostor za noge ter dvigne raven udobja.
Zafira bo imela zračno in svetlo notranjost, za katero šef oblikovanja Mark Adams pravi, da spominja na dnevno sobo. Zanimive so tudi zastekljene površine iz kompozitnega materiala (v plastiko so vliti kovinski delci), ki ima ob robovih integrirana LED-svetila, ta pa ustvarijo svetlobo različnih odtenkov rumene barve. Moram priznati, da je voznikovo delovno okolje z dvobarvno armaturo izvirno, razgibano in na račun velikega zaslona za upravljanje na dotik tudi sodobno. V zaprt predal je mogoče vstaviti celo manjši prenosnik ali iPad.
Pričakovali bi, da bo nova zafira dobila samosvoja zadnja vrata flexdoors iz merive, ki se odpirajo v nasprotno smer in s tem zagotavljajo lažji dostop do zadnjih sedežev ter hitrejši prehod med prednjimi in zadnjimi sedeži, kar je še posebej koristno pri družinah z mlajšimi otroki, a se to ni zgodilo. Tako običajna zafira kot tudi tourer sta namreč opremljena s klasičnim sistemom odpiranja vrat.
Na začetku prodaje bodo na voljo tri izpeljanke 2,0-litrskega dizelskega motorja CDTI s 110, 130 in 165 KM. Bencinsko ponudbo sestavljata prisilno polnjena 1,4-litrska stroja ecotec s 120 in 140 KM. Omenjene agregate je moč kombinirati z ročnim ali samodejnim šeststopenjskim menjalnikom. Za varčnejšo vožnjo in nižji nivo emisij pri mestni vožnji je na voljo danes nepogrešljiva tehnologija start/ stop, kmalu bodo pogonsko izbiro razširile izvedba ecoflex, ki je zanimiva za umirjene voznike (drugačna prestavna razmerja, svetovalec idealne prestave) in različici na stisnjen zemeljski plin CNG ter tekoči naftni plin LPG.
Uradno premiero bo zafira tourer doživela septembra na salonu vozil v Frankfurtu.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Vaginalne okužbe (2.)
(Nadaljevanje)
Glivično okužbo lahko dobimo, če uporabljamo tampone in vložke, ki niso bombažni, če je okužen partner (velikokrat se zdravi samo ženska, ob vsakem spolnem odnosu pa jo njen partner ponovno okuži), če jemljemo antibiotike, če pojemo preveč ogljikovih hidratov in sladkarij, če doživljamo hormonske spremembe (nosečnost, jemanje kontraceptivov, menopavza), če imamo kakšno kronično bolezen (sladkorna bolezen, bolezni imunskega sistema ali ščitnice).
Da se zaščitite pred glivično okužbo, se izogibajte prej naštetim dejavnikom, jejte zdravo in uravnoteženo prehrano. Nekatera živila pa dokazano pomagajo pri boju proti Candidi albicans: fermentirani mlečni izdelki, stročnice, zelena zelenjava, peteršilj, česen, poper, čebula, majaron, pitje zelenega čaja.
antimikotiki. Za lokalno zdravljenje uporabljamo vaginalno kremo, globule ali vaginalne tablete. Imajo antimikotično in protibakterijsko delovanje. Delujejo lokalno v sluznici in se ne resorbirajo v kri, zato so neželeni učinki redki. Zdravljenje traja od 1 do 3 dni. Znaki okužbe običajno izginejo že po nekaj dneh zdravljenja. Pomembno je, da zdravljenja ne prekinete, četudi simptomi izginejo že prej. Pri trdovratnej-ših in ponavljajočih okužbah lahko zdravnik predpiše tablete za sistemsko zdravljenje in pripravke za vzdrževanje primerne kislosti vaginalne sluznice (pripravke z mlečnokislinski-mi bakterijami). Če se vnetje ponavlja, se mora pregledati in ustrezno zdraviti tudi partner. Ženskam, ki imajo pogosto te težave, priporočamo tudi uporabo bombažnih vložkov.
Foto: Črtomir Goznik
Zdravljenje	Bakterijska
candide albicans vaginoza
Na voljo imamo zdravila proti glivicam, ki jih imenujemo
Manj pogosto je bakterijsko vnetje nožnice, do katerega
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
pride zaradi povečanega števila bakterij, ki so sicer normalno v nožnici. Bakterijsko vnetje pomeni večje tveganje za vnetje organov v medenici ter za zaplete po ginekoloških operacijah, zato je pomembno, da ga čim prej zdravimo. Bakterijsko vnetje prepoznamo po spremenjenem vaginalnem izcedku, ki je obilnejši, spremenjene barve, ima neprijeten vonj, največkrat je podoben vonju po ribah. Izcedek spremlja pekoč in srbeč občutek, spolni odnosi pa so lahko boleči.
Faktorji tveganja za nastanek so: čezmerno prhanje in raba
sredstev za intimno nego, peneče kopeli in katere od spolno prenosljivih bolezni. Zdravimo jo lokalno s svečkam - vagina-letami, ki jih vstavimo v nožnico, ali pa z antibiotiki.
Trihomonioza
Je posledica mikroorganizma Trichomonas vaginalis, ki se prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi ljudi, ki imajo več partnerjev ali le-te pogosto menjavajo. To obolenje je povezano s povečanim tveganjem za vnetje jajcevodov in s prezgodnjim porodom ter nizko porodno težo novorojenčkov. Okužene so lahko ženske in moški. Prisoten je obilen vaginalni izcedek neprijetnega vonja, pekoč občutek pri uriniranju, srbenje, rdečica in pekoča bolečina. Pri okužbi s trihomo-nasom se morata zdraviti oba partnerja, tudi če znaki bolezni niso opazni pri obeh. Med zdravljenjem se je treba vzdržati spolnih odnosov. Zdravljenje poteka z lokalnimi in sistemskimi antibiotiki.
(Konec prihodnjič)
Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm.
Lekarne Ptuj
Podravje • Prašičerejski dan na KGZ Ptuj
Leseni in odprti svinjaki - cenejši in rentabilnejši
Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Ptuj je bil sredi tega tedna gostitelj in organizator dneva prašičerejcev, ki ga je najbolj zaznamovalo izjemno zanimivo predavanje nemškega strokovnjaka za izgradnjo prašičjih hlevov Rudolfa Wiedmanna ter uspešnega avstrijskega prašičerejca Štefana Domeja. Wiedmann in Domej sta številnim zbranim predstavila izgradnjo sodobnih, okolju prilagojenih in cenovno ugodnejših hlevov za prašiče, spregovorila pa sta še o optimalni vzreji pujskov z znižanimi stroški reje ter s skupinsko rejo brejih in doječih plemenskih svinj.
Wiedmann se z gradnjo prašičjih hlevov ukvarja že polnih petdeset let in je izjemen praktik, ne le teoretični strokovnjak. Svoje ugotovitve in predstavitve hlevskih tipov je opisal tudi v treh strokovnih knjigah. Wiedmann se ukvarja predvsem z gradnjo t. i. odprtih hlevov kot alternative sicer zaprtih, klasičnih hlevov oz. farm, ki prevladujejo pri nas.
„Želeli smo spodbuditi naše prašičerejce, da razmišljajo o gradnji takšnih sodobnejših in rentabilnejših hlevov. Odprti tip hleva po načrtu Wiedmanna gradi na avstrijskem Koroškem tudi Štefan Domej, in sicer s kapaciteto 700 svinj. Odprti hlev upošteva ekološke potrebe prašičev, kar pomeni, da gre za sistem, ki je prilagojen živalim in ne obratno, ti hlevi so tudi cenejši v izgradnji in kasneje tudi pri vzdrževanju, s čimer se vidno zmanjšujejo stroški prašičerejcev. Odprt hlev po Wiedmannovem načrtu ima enokapni sistem strehe, kjer je že prihranek, lahko se zida ali postavi iz lesa, grajen je v smeri vzhod-zahod, da se čim bolj izkoristi sončna toplota z južne strani, stene so pa odprte. Severna stran je lahko zaprta, praviloma pa so vse stene premične, se pravi, da se lahko dvignejo oziroma odprejo. Poseben prezračevalni sistem tako ni potreben. Ti hlevi imajo tudi nekoliko večjo površino tal, kar je tudi trend sodobne reje in zakonodaje, prašiči pa imajo na voljo dve vrsti tal; polna tla (betonska) za počitek in rešetkasta tla, kjer so izpusti in kjer se krmijo. Možnost je tudi kombinacija samo polnih tal, kjer ima en del večji nagib za izpuste, kar je nekaj ceneje, ampak zahteva tudi nekaj več dela pri čiščenju," je povedal vodja svetovalne službe KGZ Ptuj in strokovnjak za prašičerejo Peter Pribožič.
Wiedmann je poleg odprtih hlevov za prašiče pitance prikazal tudi hleve za plemenske svinje v času brejosti, kjer se zakonsko zahteva skupinske reje. Bistvena značilnost teh odprtih hlevov je v tem, da je del prostora toplotno izoliran in je v zimskem času, ko so temperature nizke, pokrit, medtem ko so tekališča povsem odprta.
„Dejstvo je, da takšni odprti hlevi zaradi neprestanega zračenja povzročajo bistveno manj smradu kot klasični zaprti hlevi oziroma farme, kjer je zračenje omejeno oz. umetno in tako ob izpustih pride v okolico bolj koncentriran smrad," je o vplivih na neposredno okolje povedal Pribožič in še povedal: „Pri nas je prašičereja v krizi, nove hleve je finančno težko zgraditi, zato so takšne rešitve, kot jih je praktično prikazal Wiedmann, toliko boljše, saj so cenovno ugodnejše za kmete. Poleg tega lahko kmetje za izgradnjo hleva uporabijo domači les, kar je zelo ugodno in še veliko lažje ga je potem odstraniti, saj se les od odstranjene farme lahko uporabi za kurjavo. Wiedmann je svoje trditve dokazal tudi z računi, ekonomsko in pri tem konkretno pokazal, da če dva svinjerejca (eden s klasičnim hlevom, drugi z odprtim) prodata prašiča po enaki ceni za 125 evrov, bo imel rejec v klasičnem hlevu izgubo v višini okoli 15 evrov, rejec z odprtim hlevom pa okoli 7 evrov dobička. Torej so stroški reje prašičev v klasičnem hlevu precej bolj obremenjujoči za svinjerejca, kot če bi se reja opravljala v odprtem hlevu. Prav zato so ti sistemi zelo primerni za naše krizne razmere v prašičereji."
Pribožič je ob tem še dodal, da je bil namen tega predavanja predvsem v tem, da se prašičerejce vzpodbudi k novim naložbam na področju izgradnje hlevov, ki jih zadnja leta skorajda ni več, hkrati pa poslati sporočilo tudi kmetijskemu ministrstvu, da objavi razpise in ukrepe za sofinanciranje tovrstnih novogradenj ali prenov hlevov: „Vendar pa se bomo zavzemali tudi za to, da se v takšnih razpisih za gradnje upošteva pri sofinanciranju tudi lastno delo in material kmetov, saj dejansko lahko kmet, rejec, veliko dela pri izgradnji takšnega hleva res opravi sam, prav tako lahko sam zagotovi veliko lastnega materiala, npr. svojega lesa."
SM
Foto: arhiv Wiedmann
Prašičem prijaznejši odprti hlevi so cenejši tudi v izgradnji in kasnejšem vzdrževanju.
S svetovne
glasbene
scene
22. junija v ljubljanske Križanke prihaja zelo popularen italijanski pevec Zucchero s pravim imenom Adelmo Fornaciari. Sprva je bil ljubljanski koncert napovedan za 15. julij v Križankah, nato so ga prestavili na 31. maj v novo ljubljansko Areno Stožice, kot pa sedaj kaže, se bo koncert vendarle zgodil v Križankah. Zucche-roje svojo glasbeno pot pričel že daljnega leta 1970, ko je
To je to
Foto: wordpress.com
Zucchero ali Adelmo Fornaciari
Justin Bieber
Foto: wordpress.com
bil član zasedb I Duca in Le Nuove Luci. Leta 1983 je izdal svoj prvi album 'Unpo' di Zucchero. V svoji bogati karieri je nastopal z nekaterimi največjimi zvezdniki današnjega časa, kot so Joe Cocker (»With a Little Help from My friends«), Paul Young, Sting, Randy Crawford, Pavarotti, Jovanotti, Eric Clapton, Tom Jones in drugi. Nastop na 'International Album Fair' v Cannesu ga je izstrelil na mednarodni trg in tako je začel svojo prvo evropsko turnejo. Leta 1991 je posnel eno izmed svojih največjih uspešnic »Senza una donna«,
ki je osvajala evropske glasbene lestvice.
®@®
Ameriška Revija Forbes je tudi letos objavila lestvico najbolje plačanih zvezdnikov do 30. leta starosti. Skon-kurenco je na prvem mestu pometla Lady Gaga, ki naj bi v preteklem letu zaslužila več kot 90 milijonov ameriških dolarjev. Na drugo mesto se je uvrstil najmlajši na seznamu, 17-letni Justin Bieber s 53 milijoni dolarjev zaslužka. Justinov proračun se je ogromno povečal ne samo zaradi prodaje albuma My World 2.0, temveč tudi zaradi filma in glasbene turneje. S filmom Never Say Never naj bi v celoti zaslužil kar 97 milijonov dolarjev, s prodajo vstopnic za turnejo pa 600.000 dolarjev na noč. Na omenjeno lestvico so se uvrstile tudi Katy Perry, Be-yonce, Rihanna, Taylor Swift in številna druga znana glasbena imena.
Martin Gore, kitarist zasedbe Depeche Mode, in eden izmed ustanoviteljev te zasedbe Vince Clarke sta po 20 letih zakopala bojno sekiro in združila svoje moči v skupnem projektu. Vince Clarke je zasedbo Depeche Mode zapustil leta 1981, zatem pa je ustanovil zelo uspešni zasedbi Yazoo in Erasure. Depeche Mode bodo 6. junija objavili kolekcijo novih in starih re-mixov z naslovom "Remixes 2: 81-11«. Album "Remixes 2: 81-11" pokriva njihovo celo-
tno kariero, od prvenca "Speak And Spell" iz leta 1981 do "Sounds Of The Universe" iz leta 2009, a predstavlja nadaljevanje albuma "Remixes: 81-04" iz leta 2004. Depeche Mode tako samo potrjujejo svoj sloves ene najvplivnejših in najbolj inovativnih skupin sedanjosti.
Kot smo poročali že v prejšnji številki, bo ameriška funk-rock zasedba Red Hot Chili Peppers po petih letih premora 30. avgusta izdala svoj novi studijski album "I'm With You". Pred nekaj dnevi so člani zasedbe na svoji spletni strani objavili tudi celoten seznam skladb, ki jih bomo lahko slišali na njihovem že desetem studijskem albumu.
Seznam skladb:
"Monarchy of Roses" "Factory of Faith" "Brendan's Death Song" "Ethiopia"
"Annie Wants a Baby" "Look Around"
"The Adventures of Rain Dance Maggie" "Did I Let You Know" "Goodbye Hooray" "Happiness Loves Company" "Police Station" "Even You Brutus?" "Meet Me at the Corner" "Dance, Dance, Dance"
Po desetih letih se na svetovno glasbeno sceno z novim studijskim albumom "15 Minutes" vrača ameriški pevec Barry Alan Pincus, vsem bolj znan kot Barry Manilow.
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CHANGED THE WAY YOU KISS ME - EXAMPLE
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	RIGHT THERE - NICOLE SCHERZINGER
NEMČIJA
1.	CALL MY NAME - PIETRO LOMBARDI
2.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
3.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
Čudne krave
Pred časom sem zasledil, daje znanstvenikom nekje na drugem koncu sveta uspelo v kravo vnesti človeški gen, tako da je sedaj sposobna proizvajati j/ mleko, podobno človeškemu. Znan- stveniki, ki jim je to uspelo, so seveda bili navdušeni in prav veselo so si smehljaje segali v roke in si čestitali. Jaz pa samo gledam in se čudim. In že ko pomislim, čemu je kaj takšnega sploh potrebno, že mi postrežejo z odgovorom. Namreč, navadno kravje mleko je vse premalo hranilno za krhka človeška bitja. Kar tako, naenkrat. Sicer pa je po dolgih stoletjih, kar človeštvo trpi na nekakovostnem in nehranil-nem kravjem mleku, res že skrajni čas, da kaj ukrenemo.
Pa četudi je treba gensko spreminjati krave. Kot smo že pšenico, sojo, koruzo, paradižnike, banane in še marsikaj druga. Ampak kot nam zagotavljajo podjetja, ki se s tem ukvarjajo, to nič drugega kot eno samo zdravje in veselje, negativnih posledic pa absolutno ni. Kaj pa je to takšnega, če se pač malo poigravamo z geni, kot jih je ustvarila narava?
Osebno sem vedno znova zgrožen, ko kje vidim ali pa preberem kaj takšnega. Kakor da se človek ne zaveda, da so vse to živi organizmi, ravno tako kot mi, ter da jih nihče nima pravice spreminjati. Pa to še ni vse ... Te organizme lahko podjetja celo patentirajo in si jih s tem še lastijo! Potrošniki pa bodo pač vse to požrli. Zakaj potem takem tega tudi ne bi proizvajali? Prav zaradi tega kot edini način, da se ta norost ustavi vidim, da takšnim izdelkom rečemo odločen ne. Kar pomeni, da kupujemo lokalno ali pa si sami pridelujemo, za kar upam, da se bo odločilo čim več ljudi. Narava in vse vzajemne povezave v njej so vse preveč kompleksne, da bi jih človek lahko razumel, hkrati pa so ravno takšne, da je vse v ravnovesju. Ki pa ga človek s svojimi neumnimi posegi, kot je genski inženiring in intenzivno kmetijstvo, seveda ruši. Res, da je genetika čudovita stvar in ponuja veliko možnosti, kar pa še ne pomeni, da so vse dobre. Prav tako poznavanje te tehnologije še ne pomeni, da bi jo morali kar vse povprek uporabljati.
Ko se poglabljam v to temo, me vse skupaj močno spominja na jedrsko energijo. Tudi ta je krasno in uporabno odkritje, vseeno pa atomskih bomb ne mečemo kar tako naokoli. Pa še ko jo uporabljamo kontrolirano in v dobre namene, se tu in tam kaj zalomi. Posledice poigravanja z geni žal niso predvidljive in pika; in prav nihče me ne bo prepričal, da posledic ni!
Matic Hriberšek
Pevec je največji uspeh dosegel s skladbo »Mandy«, ki jo je posnel daljnega leta 1974 in je postala velika svetovna uspešnica. Na pop sceni je dominiral v drugi polovici sedemdesetih, ko je izdal serijo kar 13 No.1 singlov in celo serijo platinastih albumov.
Spletni portal ExecDigital je pred dnevi objavil seznam najdražjih kitar na svetu. Na prvem mestu je znamenita kitara Fender Stratocaster »Reach out to Asia« Erica Claptona. Kitara je dosegla vrednost 2,7 milijona dolarjev in je bila prodana na
dobrodelni dražbi za pomoč prizadetim v potresu in tsu-namiju v Aziji. Tako visoko vrednost ji nedvomno dajejo tudi podpisi številnih glasbenih velikanov, kot so Mick Jagger, Keith Richards, Eric Clapton, Brian May, Jimmy Page, David Gilmour, Mark Knopfler, Paul McCartney, Sting, Bryan Adams. Na drugem mestu najdemo kitaro Fender Stratocaster, s katero je legendarni Jimmi Hendrix igral na festivalu Woodstock. Na tretjem mestu najdražjih kitar na svetu pa najdemo kitaro še enega legendarnega glasbenika Boba Marleya.
Janko Bezjak
1.	THE i
2.	YOU /
estvi
NAJ C y
OW
j LAZY SONG - BRUNO MARS
I AND ME (IN MY POCKET) - MILO
3.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERALD
4.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
5.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
6.	THE EDGE OF GLORY - LADY GAGA
7.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVE
8.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/L BENNETT/ GOONROCK
9.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
10.	JUST A KISS - LADY ANTEBELLU
11.	IT FEELS SO GOOD - STEVEN TYLE_.
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli

TOREK
čebulni narastek (receptje v petkovi
številki), solata
SREDA
gratinirane testenine z grahom*,
solata
ČETRTEK
zelenjavno-mesna enolončnica, višnjev
kolač
PETEK
ribje palčke, krompirjeva solata SOBOTA
goveji golaž, polenta NEDELJA
svinjski medaljoni na žaru**, krompir, solata
PONEDELJEK
mlad krompirček, solata
*Gratinirane testenine z grahom
Sestavine: 250 g polžkov, sol, 200 g skute, 200 g kuhanega graha, 1 jajce, 2 žlici sladke smetan, 2 žlici kisle smetane, olje, sir gavda.
V slani vodi skuhamo testenine. Ko so kuhane, jih dobro odcedimo. Medtem v posodi zmešamo skuto, grah, jajce, sladko in kislo smetano. Dodamo testenine in vse skupaj dobro premešamo. Pekač namastimo z oljem in vanj stresemo testenine. Pečemo približno 15 min na 200° C. Sir naribamo in ga potresemo po testeninah. Damo nazaj v pečico še za toliko časa, da se sir stali.
**Svinjski medaljoni na žaru s krompirjem
Sestavine: 800 g svinjske pljučne pečenke ("ribe"), 30 cl arašidovega ali sončničnega olja, 10 cl vinskega žganja, 1 ščepec soli, poper po okusu, 4-6 kuhanih krompirjev, 12 trakov slanine, 2 stroka česna, sesekljane začimbe (peteršilj, drobnjak, koper ...); za grško jogurtovo omako: 1 kumara, 2 stroka česna, sol in pisan poper, 4 jedilne žlice sesekljanega kopra, 1 lonček jogurta.
Svinjsko ribo narežemo na medaljone ter jih začinimo s sesekljanim česnom, soljo in poprom. Čez noč jih položimo v marinado, narejeno iz olja in vinskega žganja. Nato medaljone ovijemo s trakovi slanine in jih na obeh straneh popečemo na žaru. Kuhan krompir prepolovimo. Na deski za rezanje krompirjeve polo-vičke potisnemo skozi okrogel model za oblikovanje piškotov, da dobimo kose enakomerne velikosti. Okrogle kose krompirja nekoliko naoljimo in položimo na žar. Kumaro operemo in jo narežemo na približno 16 ne preveč tankih kolobarjev in jih še prepolovimo. Preostanek kumare nastrgamo, nasolimo in pustimo na kratko počivati. Iz nastrganega dela iztisnemo vodo in jo odlijemo, nato pa kumare zmešamo s sesekljanim česnom in jogurtom. Po okusu dodamo sol, poper, koper in olivno olje. Okrogel model za oblikovanje piškotov položimo na krožnik in ga ob strani obložimo s kolobarji kumare, v model napolnimo ohlajeno grško jogurtovo omako - tzatziki in nato odstranimo obroč. Na krožniku serviramo na žaru pečene svinjske medaljone in krompir; po okusu začinimo s soljo in poprom ter potresemo z začimbami.
Zbrala: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: AŠV
C
Iskrice
Komur ni mogoče svetovati, mu ni mogoče pomagati.
-k-k-k
Smrt nič ne vpraša, po svoje odnaša.
•k-k-k
Bolje stare modrosti kot nove norosti.
-k-k-k
Vodo se naučimo ceniti šele, ko se vodnjak posuši. -k-k-k
Tudi najmočnejši veter ne zgane vode v vodnjaku. -k-k-k
Ko padeš v vodo, je prepozno, da bi se učil plavati. -k-k-k
Ne pričakuj sence od drevesa, včeraj zasajenega! -k-k-k
Še tako dolga pot se začne s prvim korakom. -k-k-k
Počasi se daleč pride, naglica koristi samo zajcem. -k-k-k
Mlado drevo se da zravnati, staro se zlomi. -k-k-k
Pametnega kočijaža tudi slepi konj pripelje domov. -k-k-k
Kdor ne pomisli, kam gre, potem nazaj ne ve. -k-k-k
Ogenj in slama naj bosta sama.
JAGODE
Medved je odprl trgovino s perutnino in že prvi dan je v prodajalno vstopil zajček in rekel:
"Medo, daj mi kilogram jagod!"
"Nimam!" je odgovoril medved in zajček je odskakljal iz trgovine.
Naslednji dan se je zajček vrnil in rekel:
"Medo, daj mi kilogram jagod!"
"Nimam!" je jezno zabrundal medved in zajček je zapustil trgovino. Naslednji dan se je spet vrnil:
"Medo, daj mi kilogram jagod!" je rekel.
"Če mi boš še kdaj težil z jagodami, te bom pribil z žeblji na križ!" se je razjezil medved, zajček pa je zapustil trgovino.
Naslednji dan je zajček spet vstopil v trgovino:
"Medo, ali imaš žeblje?" je vprašal.
"Nimam!"
"Potem mi daj pa kilogram jagod!"
©©©
ZAMENJAVA
Na malem letališču v eksotični deželi naj bi vzletelo letalo. Z mešanimi občutki so potniki poslušali pilota, ki je glasno vpil:
"Ne bom vzletel, dokler mi mehaniki ne bodo zamenjali motorjev!"
Čez petnajst minut je letalo vzletelo in eden od potnikov je vprašal stevardeso:
"Ali je mogoče, da so lahko tako hitro zamenjali motorje?"
"Ne, niso zamenjali motorjev.
Zamenjali so pilota."
©©©
TROJNA VSOTA
Policist med obhodom mestnega parka zagleda dva para nog v grmovju. Prime ju in potegne na plano.
"Vi, mladenič, plačali boste deset tisoč tolarjev kazni zaradi krše-
.'.'," ç.—:— •—7;-ji,* .- r?» VfWlB.i. frr in ^M^BBj^^B lim.-tijfr .ji^^^^^^^^^Bttb^v 'i							SESTAVIL EDI KLASINC	TV POROČILA	MAVEC, GIPS	ZAPOR, JEČA	DINJA	SESTAVINA VEČINE BELJAKOVIN							
							OSAMLJENOST						i ' -, M	* L i					
				rWM			SODČEK ZA NAFTO						' t v * vv 4						
mam*-: m m^ ■ « V y ¿pa							SKODELA (NAR.)						. L*						
							IGRALEC WELLES PECELJ PRI GOBI						' m \ -			t ÊË			
Štajerski TEDNIK	PRESAJEN DEL	GOVORNIŠTVO	AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (RICHARD)	NERAZLOČEN GLAS	GEOGRAFSKI POVRATNIK ŽIVLJENJSKI NAPOJ									OMEJENA, NEUMNA ŽENSKA	SOBRAT, FRATER	ANTON TROST	VELIKA REVŠČINA	KROŽNICA PLANETA PO PTOLOMEJU	STRINA
NAŠ PESNIK (FRANCE)									KOVINSKI SPOJ	NEPISMEN ČLOVEK NOV ODSTAVEK									
PREDPISI, DOLOČILA											MESTO V NIGERIJI	RESAST OKRASNI ČOP FR. PISATELJ (ANDRE)							
TANKA, PROSOJNA TKANINA							RIMSKI CESAR									ZADNJA PLAT			
							BARIJ									TROPSKI VETER			
DESNI PRITOK GANGESA				TAJNA POLICIJA				MLADA RIBA							KVAŠA, MOK				
				MESTO V EPIRU				ROMUNSKO MOŠKO IME							MISICA OSENAR				
100 m2			MESTO V EGIPTU						NADICA					AZIJSKA HRUŠKA					PISANE TROPSKE PAPIGE
			KONICA						GLAVNO MESTO ITALIJE					MORSKA RIBA					
VULKANSKA KAMNINA							ŠOVINISTKA KARELERBEN												
IZPULITEV, IZDRTJE												NAŠ ALPINIST (PAVEL)							
VAJA V JUDU IN KARATEJU					NAŠ PSIHOLOG (ZDRAVKO)							FRANCOSKI PISATELJ FRANCE							
nja javne morale, vi, gospodična, pa trideset tisoč!"
"Zakaj pa ona trikrat več kot jaz?"
"Ker sem jo danes zalotil že tretjič!"
©©© TETIN OBISK
"O, teta, lepo, da si prišla k nam na obisk!" se je razveselila mala Mateja.
"Si se res razveselila mojega obiska?" skeptično vpraša teta. "Seveda! Očka je rekel, da nam
samo ti še manjkaš!" ©©©
POMLAD
"Igrajva se pomlad!" je fant predlagal dekletu. "Kako pa se gre to igro?" "Jaz bom seksal, ti boš pa cvetela!"
©©©
ZAKONSKA ZVEZA
Ko si deset let poročen, je že
vseeno, s kom si poročen. ©©©
ŽAGA
Nekje na Gorenjskem. Sin vstopi v hišo in potoži očetu:
"Oče, sosed noče posoditi žage, ker pravi, da se kakšen zob lahko odlomi!"
"Je pa res škrt!" se je jezil oče. "Potem pa pojdi v klet, bova tisto
poleno razžagala pač z našo žago!" ©©©
TRAKTOR
Meščan se na turistični kmetiji pogovarja z mladim kmetom.
"In vi pravite, da staršev nimate več?" je vprašal turist.
"Traktor jih je povozil!" je povedal mladi kmet. "Imate sestre?" "Traktor jih je povozil." "Kaj pa brate?" "Jih je tudi traktor povozil." "Ste poročeni?" "Ne, vdovec sem!" "Kaj pa se je zgodilo z vašo ženo?" "Traktor jo je povozil." "Nimate nobenih sorodnikov?" "Ne, vse je povozil traktor." "In kaj delate, mladenič, tako sami na tem svetu?" "Vozim traktor!"
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALANIN = sestavina večine beljakovin, BAREL = sodček za nafto, DIORIT = vulkanska kamnina, EGAN = ameriški filmski igralec (Richard, 1921-1987), FRA = sobrat, fra-ter, IBADAN = mesto v Nigeriji, NEUMAN = slovenski psiholog (Zdravko, ?-1995), NICU = romunsko moško ime.
■apieuv 'ueiunaN 'e]e>j 'jaAeun>| 'eip>jej]s>ja 'e^spapajj ']uo!p '¡seu 'ipeN 'uensv 'je 'eaed 'eo|q -u 'aox 'U0S l!J 'eln§!le» 'ipep 'ad -a]jod 'eA!ie|n§aj ']aqej|eue 'uajasajj '>!!U]ejqo 'uosjo 'e|apz '|ajeq 'eiueso :ouAejopoA 3»NVZId>l 31 A31IS3H
íPoíHulajtz naí na iue.toun.zm it
ßCRADIOPTUJ
ko, ¿filetee
Govori se ...
... da je prvi med poetovion-skimi koranti nekim strokovnjakom s tega področja baje lastnoročno prepovedal sodelovanje na poetovionskem kurentovanju. Zato je baje že vzniknila ideja o pripravi ku-rentovanja nekje ob slovenski obali. Korant tako ali tako še vedno ni zaščiten.
... da so pri svetem Martinu pametnejših od okoliških občin. Medtem ko se okoličani prepirajo, katero od svojih vaških središč bi uredili, se oni lotevajo vseh sedmih naenkrat.
... da so mladi iz Nove vasi pri svetem Marki dokazali, da jim ni vseeno za ljudsko tradicijo. Ker ročno na koso ne znajo kositi, so se nadšturmo-vske travnike odpravili kar z bečeesko. Važen je namen!
... da ni res, da o šterntal-skem županu že dolgo ni bilo zapisanega nič lepega. Že v
prejšnji številki smo zapisali, da bo ob prazniku v štern-talskem parku pekel vola na žaru. Morda v zahvalo svojim šterntalskim volivcem za izdatno predvolilno podporo.
... da se je rumena barva dresa zelo lepo prilegala najboljšemu poetovionskemu kolesarju na »slovenskipentlji«.. Škoda le, da jo je nosil samo dva dni.
Vidi se ...
... da je zaščitna oprema policistov v primeru izbruha nevarnih kužnih bolezni zbudila zanimanje tudi pri prvih možeh ene od slovenskogori-ških in dveh bližnjih občin, ki baje že razmišljajo, da bi s podobno zaščitno masko opremili svoje policiste. Potem ne bi bilo nevarnosti, da bi naokrog razširjali neke neresnice o nekih domnevnih nečednostih. Ker itak ni nič res.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Severina Borko
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslala Severina Borko iz Spodnjih Ključarovcev pri Ormožu, ki jo je obiskala mala Nika in ji takole pozirala s svojimi krasnimi modrimi očmi.
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 27. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Selina Nemec, Dolga lesa 5, 2270 Ormož
Izjave slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadjev znakoskop
4					1	3	9	
9		6	4	3	8			7
		7						
	6	1	5					
	9			8	2	5	1	
		3		9				8
2							7	3
3			6					
		8	9	4		2		1
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	vv	©©©	€€€	O
Bik.	vvv	©©©	€	OO
Dvojčka	v	©©	€€	O
Rak	vv	©	€€€	OO
Lev	v	©©	€€€	OOO
Devica	vvv	©©	€€	O
Tehtnica	vvv	©©©	€	OO
Škorpijon	vv	©	€€€	OOO
Strelec	vvv	©©	€€€	OO
Kozorog	v	©©©	€€	O
Vodnar	vvv	©©	€€€	OOO
Ribi	vvv	©	€€	O
Doktor Albert Schweitzer, zdravnik, misijonar, teolog, filozof in Nobelov nagrajenec za mir, si je sestavil naslednji nagrobni napis:
»Če me bodo kanibali ujeli, upam, da bodo rekli: pojedli smo doktorja Schweitzerja, vsi smo ga imeli radi, na njem ni bilo nič slabega.«
Demokrit je imel ženo, kije bila zelo majhne postave.
»Zakaj si si vzel tako majhno ženo?«ga je vprašal prijatelj.
»Ker moramo slabega vzeti čim manj.«
***
Francoski filozof Henri Bergson, ki je napisal znano knjigo o smehu, je pripovedoval, kako smešnica deluje na razne narode:
"Anglež se ji smeji trikrat: prvič iz vljudnosti, drugič, ko mu jo razlože, in tretjič, ko jo razume. - Nemec se smeje dvakrat: prvič iz vljudnosti, drugič, ko mu jo razlože. Da bi jo kdaj razumel, o tem ni govora. - Francoz se smeje enkrat, ker takoj vse razume. - Amerikanec se ne smeje nikoli, ker je smešnico že zdavnaj slišal.«
Diogen je bil lačen in brez ficka. S praznim želodcem se je sprehajal po ulicah in srečal bogatega znanca. Poprosil ga je za nekaj denarja. Toda - ta je nekam dolgo omahoval. Diogenu je bilo nazadnje dovolj in je dejal:
»Kaj se obotavljaš? Denar potrebujem za kosilo, ne za po-
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 21. do 27. junija 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sosedov pek je tožil Sokratu, da ima na vrtu drevo, ki mu prinaša nesrečo. Na njem so se obesile že tri njegove žene. Sokrat seje domislil svoje žene Ksantipe in zaprosil peka:
»Dragi prijatelj, dovoli, da presadim tvoje drevo na moj vrt.« ***
Ko so Pitagora vprašali, kakšna je razlika med moškim, žensko in zlatom, je odgovoril:
»Zlato se preizkuša z ognjem, ženska z zlatom, moški pa z žensko.«
v	^
Sah • 1. memorial Andreja Peršuha
Odlična udeležba na prvem memorialu
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj je skupaj s Šahovskim društvom Tehcenter Ptuj izvedlo prvi memorialni turnir v spomin na njunega prerano umrlega člana Andreja Peršuha. Na tiste žalostne dogodke pred enim letom je v uvodu spomnil predsednik MDSS Ptuj Anton Žerak, ki je v kratkem opisal Andrejevo kratko, a izredno bogato življenjsko in športno pot. V nadaljevanju je besedo povzel glavni sodnik, mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender, ter ob predstavitvi turnir-skega pravilnika izpostavil tudi Andrejevo pripadnost šahovskemu društvu, za katerega je redno nastopal na različnih tekmovanjih.
Turnirja se je udeležilo 13 šahistk in šahistov iz šestih Medobčinskih društev slepih in slabovidnih Slovenije, 13 članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj ter Zvonko Per-šuh, brat pokojnega Andreja. Odigranih je bilo pet kol po švicarskem sistemu s tempom igre 30 minut na igralca. Posebnost so turnirju dali številni mladi člani ŠD Tehcenter Ptuj, za katere je bila to velika preizkušnja ob srečanju z »drugačnostjo«, ko je bilo potrebno ob potezah slepemu tekmecu glasno povedati tudi vsako svojo potezo. Na ta način so spoznali povezovanje športa s športom, ki je le eden in ne dela razlik med ljudmi, temveč jih združuje tako, kot je bilo osnovno vodilo vseh sodelujočih. Marsikatera partija je bila tiho posvečena spominu na Andreja ob razmišljanju, kako prijetno bi jo bilo odigrati v drugačnih okoliščinah skupaj z njim. S posebnimi spomini in občutki mu je vsako partijo prav gotovo posvetil brat Zvonko, saj sta jih z Andrejem preigrala neskončno število. Posebno »lepotico« mu je posvetil v čisto zadnji partiji turnirja njegov društveni prijatelj iz Šahovskega društva Tehcen-ter Ptuj Zvonko Dominko, ki je na ta način osvojil odlično četrto mesto, česar je bil še posebej vesel. Sicer pa so se med prvih osem uvrstili v glavnem člani ŠD Tehcenter Ptuj z izjemo Zlatka Hevirja iz MDSS Maribor, ki je osvojil 3. mesto.
Foto: Zvonko Peršuh
Del udeležencev z vodstvom MDSS Ptuj in glavnim sodnikom
Ob zaključku turnirja, ki so ga udeleženci popestrili še z družabnim srečanjem, sta medalje najboljšim trem podelila
predsednik MDSS Ptuj Anton Žerak ter glavni sodnik Boris Žlender. Vsi so si bili enotni, da bo Andrejev memorial po-
stal tradicionalen in da se ga bodo na ta način spomnili vsako leto ob obletnici smrti.
Silva Razlag
Vrstni red:
1. Stanko Nikolič 4 točke 2. Martin Majcenovič 4 (oba ŠD Tehcenter), 3. Zlatko Hevir 4 (MDSS MB), 4. Darko Dominko 4, 5. Branko Orešek 3,5, 6. Ciril Ku-žner 3,5, 7. Bojan Vidovič 3, 8. Lara Carli 3 (vsi ŠD Tehcenter), 9. Viktor Vertačnik 3 (MDSS LJ), 10. Zvonko Peršuh 3, 11. Valter Čučkovič 2,5 (MDSS MB), 12. Klemen Kovačec 2,5 (ŠD Tehcenter), 13. Janez Lah 2,5 (MDSS MB), 14. Alja Janžekovič, 15. Leon Selišek,
16.	David Murko vsi po 2,5 točke (vsi ŠD Tehcenter),
17.	Franc Vaupotič 2,5 (MDSS Ptuj), 18. Ciril Kavaš 2,5 (MDSS MS), 19. Edi Vodeb 2,5 (MDSS CE), 20. Andraž Šuta (ŠD Tehcenter) 21. Mitja Žalar (MDSS Ptuj) oba po 2 točki, 22. Anka Kolarič (Ptuj), 23. Barbara Mlakar (MDSS CE), 24. Štefan Maučec (MDSS MS), 25. Janez Potočnik (MDSS KR), 26. Silva Potočnik (MDSS KR) - vsi po 1,5 točke in 27. Anton Rebernišek (MDSS Ptuj) 1 točka.
VSAK CETRTSK. OB 20,00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. DONAČKA - Zaprla bom vrata za teboj
2.	Ans. SIMONA GAJŠKA - Vince je bog ustvaril
3.	SLOVENSKI MUZIKANTJE - Pesem domača
4.	MLADI GODCI-Nova polka
5.	Ans. NARCIS ■ Na pivškem naš je dom
6.	Ans. KOLOVRAT ■ Kaj sem z leti spoznala
7.	Ans. SKALA - Dekle iz sanj
Ji f
POP 7 TOP
1.	DOMEN KUMER - Angel varuh moj
2.	MANCA ŠPIK-Žensko srce
3.	ČRNA MAČKA-Po rusko
4.	IGOR IN ZLATI ZVOKI-Na obali
5.	VANILLA VANILLA- Sam še en poljub mi dej
6.	DARE KAURIČ & THE BIKINIDETEKTORS - Zunaj se sonce smeje
7.	GOLTE-Najlepša si
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
OrfejČkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d-O.O..p.p. 13, 2288 Hajdina

.TEK
MEST
PTUJA
Mestna občina Ptuj v sodelovanju s Tekaškim klubom Maraton Ptuj in Zavodom za šport Ptuj prireja 4. tradicionalni tek partnerskih mest po ulicah in trgih mesta Ptuj, ki bo potekal v soboto, 25. junija 2011, v počastitev dneva državnosti.
Tek bo trajal neprekinjeno osem ur, od 10. do 18. ure. Ob 20. uri bo na Mestnem trgu slovesna podelitev pokalov in priznanj najboljšim tekačem, po podelitvi pa druženje in zabava pozno v noč.
Teka vzdržljivosti po ulicah in trgih enega najlepše ohranjenih srednjeveških mest, se bodo poleg ekip iz Slovenije, udeležile tudi ekipe iz partnerskih in pobratenih mest Ptuja.
Vabimo vas, da si tek po ulicah starega mestnega jedra ogledate in tekmovalce vzpodbujate ob progi, zvečer pa se udeležite zabave s pop-rock skupino RESONANCA.
Vabljeni!
PTUJSKA TELEVIZIJA
perns
Torek 21.G. 10:10 Hrana in vino 10:35 Prejlec tedna 11:25 Modro 12:00 Ptujska kronika 12:25 SponajimsB.com 13:20 Spoznavamo obilne 13:45 Lokacija Slovenija 14:00 Ptujska kronika — por. 14:2510. obletnica kluba Soro ptimist Ptuj 16:00 Ptujska kronika - »n. 15:25 Pd ka in majolha 17:30 Hrana in vino H:00 Ptujska kronika - pon. 13:25 Povabilo na havo — par. 19:05 Pomurski tednik 13:40 Spoznavamo občine 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Povabilo na kavo - pon. 21:05 Spoznajniose.com 2200 Ptujska kronika-pon. 22:25 Info kanal Sreda ¡2.6. 10:05 Hrana in vino 10:30 Ptujska kronika - pon. 10:55 Povabile na kavo - poti. 1U5 Modra 12:10 Spoznajmose.com 13:05 Tri - avtorski projekt Bnženo Krivec 13:5010. obletnica kluba Soroptmist Ptuj 15:10 Spoznavamo občino 15:35 7. koncert učiteljev Glasbene šole Ptuj
PRDGRAMSKA SHEMA PeTV
16:30 Polka in majolka 17:35 Hrana In vino 13:00 Povabilo na kavo 18:35 Ptujska kronika-pon. l9iOOSpoznajmose.com 19:55 ReglTV-Soriinlca 21:00 Povabilo na kaiD - pon. 21:35 Spoznavamo občine 22:00 Ptujska kronika - pon. Četrtek 23.5. 10:05 Hrana in vino 10:30 Modro 11:05 Spoznajmose.com 12:00 Ptujska kronika 12:25 Koncort Tonatolk 14:00 Ptujska kronika - pon. 14:25 Povabilo na kava-pon. 15:00 Reji IV-Gorišnlca 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:25 Spoznavamo občine 16 50 Koncert Tomaž Pongov 17:35 Hrana in vino 18,00 Ptujska kronika -pon. 1!:4010. obletnica kluba Soroptlmist Ptuj 20:00 Ptujska kranika - pon. 20:25 Spoznavamo občine 20:50 Koncert Mia Žnidarič 22:00 Ptujska kronika- pon.
www.petv.tv
Odslej nas lahka spremljate tudi na T2
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
www.radio-tednik.si
Prireditvenik
Torek, 21. junij
9.30
Kidričevo, uprava Vrtca: 4. srečanje strokovnega tima za predšolske nadarjene otroke
Ptuj, hotel Primus: slavnostna podelitev diplom za študijske programe Višje strokovne šole Ptuj
Dornava: 16. občinski praznik - pikado v organizaciji DU Dornava
19.00 Markovci, prostori občine: predavanje »O fenomenu Bruno Groning - po sledeh čudodelnega izcelitelja« v organizaciji društva Krog za duhovno življenjsko pomoč
13.00
16.00
Sreda, 22. junij
9.00 Slovenska Bistrica, center za starejše Metulj: delavnica izdelovanja verižic iz fimo mase 18.00 Hajdina, telovadnica OŠ: zaključna prireditev z nastopom
učiteljev, vzgojiteljev in učencev ter Uroša Sagadina 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, galerija Tenzor: odprtje razstave
Marike Vicari »Ko se sprehajam« 20.30 Ptuj, DomKulture: koncert Jan Kus in glasbena zasedba Amna; glasba povezuje izročilo Španije, Indije in Balkana
Četrtek, 23. junij
9.00
9.30
Miklavž pri Ormožu, pri ZD Miklavž: tekmovanje društev upokojencev občine Ormož v kegljanju za pokal KS Miklavž Ljutomer, vrtec: zaključna prireditev za otroke, ki gredo v šolo
18.00 Slovenska Bistrica, galerija Grad: odprtje razstave »France Slana«
19.00 Ptuj, Krempljeva 1: predavanje - Meditacija, moderno
življenje Mahakulina G. Obersnela 19.00 Hum pri Ormožu: maša za domovino in kresovanje
Petek, 24. junij
9.00 Ptuj, športna dvorana Šolskega centra: zaključna prireditev Ekonomske šole s kulturnim, športnim in humorističnim programom
10.00 do 20.00 Ptuj, Terme : zaključek šole za osnovnošolce in
srednješolce z DJ-glasbo: odprtje novega tobogana Tajfun -največjega v Sloveniji 13.00 Šikole, na igrišču: otroški piknik z napihljivimi igrali 18.00 Ormož, grad: odprtje razstave PM Ptuj Ormož 18.00 Makole, dvorec Štatenberg: Peklenščkov večer 19.00 Ljutomer, Glavni trg: slovesnost ob 140-letnici PGD Ljutomer z večerno veselico in Veselimi Štajerkami 19.00 Ormož, grajsko dvorišče: osrednja proslava ob dnevu
državnosti in odprtje festivala Ormoško poletje z Barbaro Krajnc Avdic in Gregorjem Gečem 19.00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: osrednja slovesnost MO Ptuj ob dnevu državnosti; sodelujejo: Pihalni orkester Ptuj, učenci GŠ Karol Pahor Ptuj in pevka Neva Kumer, Plesni klub Mambo in mladi literati, likovniki in gledališčniki 20.00 Videm, pred občinsko stavbo: proslava ob dnevu državnosti;
program izvaja KD Videm 20.00 Vurberk, letno gledališče gradu: premiera predstave dramske sekcije KD Grajena »Veliki poročni manevri« po predlogi Iva Brešana v režiji Tatjane Vaupotič 21.00 Ormož: 8. ormoški nočni ulični tek
KINO Ptuj
petek, 24. junij: 16.00 v slovenščino sinhronizirana animirana pustolovščina Rio; 17.45 domišljijska grozljivka Duhovnik; 19.15 misteriozni triler Odklenjen; 21.10 Art program: drama Zajčja luknja
Mali oglasi
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha bukova drva, možna dostava na dom. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM 1000 kg koruze. Tel. 041 685 823.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM dva hektara ječmene slame in 250-kg prašiča. Tel. 051 335 017.
PRODAM kosilnico Gorenje Muta, obnovljeno, in obnovljene motorje Lamborghini za kosilnice Muta. Tel. 051 376 732.
PRODAM svinje domače reje, težke 80 do 150 kg. Tel. 041 923 391.
PRODAM zgrabljalnik Sela 280 in škropilnico 440 l. Tel. 041 954 115.
MOTORNA VOZILA
PRODAM WV polo, prva lastnica, letnik 2001, odlično ohranjen, prevoženih 100.000 kilometrov, cena 2.000 evrov. Tel. 051 412 095, 041 576 042.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Tel. 031 233 264.
PRODAMO novejše enosobno stanovanje v velikosti 42 kvadratnih metrov na Ptuju Tel. 041 81 77 37.
ODDAM v najem opremljen gostinski lokal od 1. 07. 2011 v okolici Ptuja. Tel. 02 781 53 01 ali 031 895 529.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM 2,5-sobno stanovanje. Ptuj, Rimska ploščad, 70 m2, lega: jug, opremljeno, letnik 1979, cena 68.000,00 evrov. Tel. 031 309 959.
POSLOVNI prostor 90 m2 in skladišče 200 m2 oddamo v najem (Hajdina). Tel. 041/328-461.
DOM-STANOVANJE
KOPER - apartmaji blizu urejenega kopališča; do 4 osebe 245 €/teden, do 6 oseb 315 €/teden. Kontakt: 041 337 744.
UGODNO oddamo apartmaje na otoku Pagu - Metajna. Tel. 00385 989 230 982.
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 EUR/dan. 041 302 820.
HITRI KREDITI
A r AA ^IPtuj. Trsterijalrnua 51
do 4.3UU tp................ "'-" "
[a upokojence-ts ispoilene|040 37 33 371
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justlna.lah@radio-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU
•
Boris Miočinovič	■	_ F J T t
Aleš Gačnik	rtOVlH^ 1 ^J
S o d ob n avzri kat ur'in besedi
tretja petletka
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek:_
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:
Telefon:_
Datum naročila:
Podpis:_
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj
Si res moral oditi na nežnih krilih mladosti? Si res moral oditi v slapovih želja po življenju?
In zakaj si moral oditi za vedno?
OSMRTNICA
Sandi Sluga
Od njega se bomo poslovili v sredo, 22. junija 2011, ob 14. uri na ptujskem pokopališču.
Marjetka, Roman in Smüjana z družinami
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh v naših srcih živi. Nihče ne ve, kako boli, ker te več med nami ni.
SPOMIN
Danes, 21. junija, mineva pet let, odkar nas je zapustila
IVI i loj ka Leber
IZVAREJE 50 A, VIDEM
Hvala vsem, ki ji prižigate svečko, se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
y.mlj^^ Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -
zbiranje sredstev za
MAMOGRAF
od 1.6. do 30.6.2011 SMS Donacija
Prispevek nakažite na bančni račun: 04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo MAMO na številko 1919 in prispevali boste 1 EUR za nakup digitalnega mamografa za ambulanto ptujske bolnišnice.
Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani: www.soroptimist-ptuj.si
Ptuj • Spet tragična nesreča na cesti
Umrl petnajstletni motorist
V petek popoldne, nekaj pred 16 uro, so naše ceste spet zahtevale nov krvni davek. Na cesti Maribor-Ptuj, v naselju Grajenščak, poldrugi kilometer od svojega doma, se je namreč pri vožnji kolesa z motorjem smrtno ponesrečil mlad, komaj petnajstletni domačin.
Najstnik, sicer navdušen motorist, je vozil po regionalni cesti v smeri z Vurberka proti Ptuju. Na precej ovinkastem odseku ceste, ki je pred leti že bila usodna za drugega motorista, je po poročilu UKC Maribor zaradi prevelike hitrosti na desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom in treščil v zaščitno ograjo na nasprotnem voznem pasu. Kolo z motorjem naj bi ob trku odbilo z vozišča, mladi voznik pa je skupaj z enako starim prijateljem obležal na vozišču. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 26-letni voznik osebnega vozila s sopotnico in zapeljal čez fanta, ki je ležal na cesti. Zaradi hudih poškodb je mladi motorist umrl na kraju dogodka, njegov prijatelj pa je bil zaradi težjih poškodb prepeljan v ptujsko bolnišnico. Lažje poškodovana sta bila tudi voznik in sopotnica v osebnem vozilu.
Vse okoliščine nesreče so sicer še vedno nejasne, zato je pristojna preiskovalna sodnica za razjasnitev vzroka prometne nesreče odredila dodatne ukrepe, ki jih strokovnjaki izvajajo v teh dneh.
Minuli petek pa je bil usoden še za enega motorista; 35-letnik se je le uro pred tragično nesrečo na Grajenščaku z motorjem smrtno ponesrečil na pomurski avtocesti, nekoliko izven kraja Senarska. Po besedah pomočnika komandirja Postaje prometne policije Maribor Janka Zrnka je tuja krivda za smrt motorista izključena. Po prvih ugotovitvah policije je namreč motorist zaradi prevelike hitrosti in naliva zdrsnil po mokrem cestišču, drsel še kakšnih 150 metrov in mrtev obležal na travi. Letos je na naših cestah umrlo že 14 motoristov.
SM
Številne bele svečke kažejo na kraj, kjer je v tragični nesreči umrl mlad, komaj petnajstletni voznik kolesa z motorjem.
Nova vas • 10., tradicionalna košnja na star način
Tudi letos veselo in zanimivo
Krajani Nove vasi pri Markovcih so v soboto, 18. junija, že deseto leto zapovrstjo pripravili košnjo na star način. Pridružili so se jim tudi kosci iz sosednjih vasi in nekaterih društev.
Že desetletje se z organizacijo košnje trudita Konjeniško društvo Nova vas in Vaški odbor v sodelovanju z domačimi gasilci in članicami vaškega Aktiva podeželskih žena. Gonilna sila pri pripravi vsakoletne košnje je Anton Kekec, predsednik Konjeniškega društva, ob pomoči vseh krajanov, ki se vključujejo v prireditev.
Prikaz košnje na star način so Novovaščani pred desetimi leti pričeli z namenom, da obudijo ta običaj in pokažejo mlajšim generacijam, kako so pred desetletji, ko jih od štur-movskih travnikov še ni ločevalo umetno jezero, hodili kosit na svoja posestva v Šturmovce in kako so takrat spravljali seno za živino. Danes, ko je spravilo sena skoraj že popolnoma motorizirano, je prikaz košnje na star način v prvi vrsti pravo doživetje za vse tiste, ki v njej sodelujejo. To so kosci, gospo-
dinje, brodar in furmani, ki na ta dan podoživijo duh nekdanjega časa.
Tudi letos so se kosci v vasi zbrali rano zjutraj, ob prvem svitu. Sprejel jih je gospodar Franc Peklar in jim ponudil šilce domačega žganja. Nato so se odpravili do stare struge Drave. Tam jih je že čakal bro-dar in jih z leseno ladjo (ranco) peljal čez dravsko drugo v Štur-movce, kjer so pokosili travnik. Med košnjo je bilo slišati ljudske pesmi, prav tako ni manjkalo smeha in obujanja spominov na stare čase, ko je bila tovrstna košnja še čisto resno opravilo. Seveda pa je košnja v preteklosti pomenila tudi obliko druženja, saj je pri tem delu sodelovalo več vaščanov, ki so kosili dan za dnem - najprej pri enem gospodarju, naslednji dan pri drugem, tretji dan pri tretjem in tako naprej. Ob košnji so se znali kosci in gospodinje tudi
pozabavati, o čemer še danes priča običaj »trčkanja«, pri čemer na primer dekleta primejo fanta in mu za oblačila natlači-jo sveže pokošeno travo. Enako lahko fantje storijo dekletom.
Ko je bil travnik pokošen, so se koscem na sobotni košnji pridružile gospodinje, ki so pripravile pravo kmečko malico. Tudi gospodinje je čez Dravo tako kot nekoč z leseno ladjo peljal brodar. Dobrote, nastale izpod pridnih rok gospodinj, so bile med potjo spravljene v pletenih košarah. Na travniku se je malica postregla kar na »navlih« sveže pokošene trave, ki so jih gospodinje pokrile s platnenimi prti in nanje položile še vročo kislo juho in kose domačega kruha. Kosci so nato sedli okrog kisle juhe in po več jih je jedlo iz iste sklede. Po juhi so gospodinje postregle še s sirovimi pogačami, pečenimi v lončenih posodah in na žer-
javici v krušni peči. Še preden pa so možje in fantje sedli k malici, so jim dekleta oziroma žene za klobuke pripele šopke iz svežega travniškega cvetja.
Ko je bilo seno pokošeno, ga je bilo treba še posušiti. Kmetje so ga nekoč iz Šturmovcev prevažali na lesenih ladjah ali pa so živino - konje in krave, ki so vlekli s senom naložene vozove - naložili na brod oziroma barno. Pred gradnjo umetnega akumulacijskega jezera je bilo namreč barno edina najbližja povezava Šturmovcev z vasjo. Ker je prikaz košnje na star način enodnevna prireditev, seveda časa za sušenje ni dovolj, zato kar sveže pokošeno travo naložijo na vozove in jo s konjsko vprego čez most pripeljejo na prostor pri gasilsko-vaškem domu. Tam travo razgrnejo po travniku in jo naslednje dni posušijo. Da bi prireditev bila izvedena čim bolj pristno, pa
nekaj trave čez strugo pripeljejo tudi z leseno ladjo. Po končanem opravilu si vsi, ki so sodelovali pri košnji, vzamejo še čas za popoldansko druženje.
Letos, ko je bila košnja Novo-vaščanov jubilejna, so vsi udeleženci prejeli tudi simbolična priznanja. Dogajanje so popestrili še člani BCS-teama iz Nove vasi, ki so po zaključku košnje na star način s svojimi kosilnicami BSC prav tako pokosili enega izmed travnikov. Nova vas v občini Markovci je naselje, kjer je duh kmetovanja in tradicije občutiti skoraj na vsakem koraku. V vasi je namreč kar lepo število kmetij, zadnja leta pa se je zelo razvila tudi konjereja. Glede na to, da se številna gospodinjstva (delno ali v celoti) ukvarjajo s kmetovanjem, je na vasi še tudi veliko motornih (BCS) kosilnic. In tako se je porodila ideja o ustanovitvi BSC-teama, v katerega so se vključili predvsem mladi fantje. Pobudnika za ustanovitev teama sta bila Ludvik Kokol in Bojan Riz-man, njihova udeležba na sobotni košnji pa je bila prava mala atrakcija, saj česa takega ni moč videti vsak dan - 16 BCS-kosil-nic na enem mestu.
MZ
Osebna kronika
Rodile so: Elizabeta Ozva-tič, Zagorci 64, Juršinci - deček Maks; Jasna Planine, Makole 31, Makole - deček Rene; Karmen Kokol, Grajena 51 a, Ptuj - deklica Maja; Klavdija Levanič, Volkmer-jeva c. 23, Ptuj - deklica Neli; Vesna Voglar, Ul. Borisa Kraigherjea 1, Kidričevo
-	deklica; Romana Ozmec, Velika Nedelja 10/ G, Velika Nedelja - deklica Ajda; Mateja Gašparič, Bratislav-ci 25, Polenšak - deček Simon; Nina Bakšič, Tomšičeva ul. 28, Slovenska Bistrica - deček Max; Urška Berlič, Kicar 80/b, Ptuj - deček Žiga; Milena Debeljak, Cirkulane 35 /d, Cirkulane
-	deklica Taja; Stanka Kramer, Fala 19, Fala - deklica Vita; Zdenka Cvetko, Zabov-ci 70, Markovci - deklica La-risa; Milena Govedič, Obrež 97, Središče ob Dravi - deček Rok; Danijela Toš, Pod-vinci 58, Ptuj - deklica Zoja; Natalija Kokot, Gorenjski Vrh 27, Zavrč - deklica Teja; Tanja Domjan, Goričak 58, Zavrč - deklica Iza; Jelka Žižek, Pobrežje 36, Videm pri Ptuju - deček Nejc; Doris Si-tničič, Strmec pri Leskovcu 62, Zgornji Leskovec - deklica Evellin; Tanja Vujic, Sko-librova ul. 6, Ormož - deček Taj.
Umrli so: Ljudmila Kauče-vič, roj. Čančer, Draženci 31, roj. 1923 - umrla 09. junija 2011; Ivan Fištravec, Sene-šci 24, roj. 1931 - umrl 11. junija 2011; Marija Klinc roj. Žnidarič, Gorišnica 45, roj. 1933 - umrla 13. junija 2011; Barbara Kotnik, roj. Zafošnik, Pleterje 50, roj. 1919 - umrla 15. junija 2011; Jožef Kuret, Miklošičeva ul. 8, Ptuj, roj. 1929 -umrl 9. junija 2011. Poroke Ptuj: Dušan Žni-darko in Mihaela Dacinger, Podlože 77; Bruno Šincek, Mezgovci ob Pesnici 26, in Jana Vadnjal, Zagorje 38; Andrej Lenart in Andreja Žnidarič, Lovrenc na Dravskem polju 123 B; Srečko Bedrač, Videm pri Ptuju 13 A, in Gordana Benotic, Radizel, Ulica Milke Volk 40; Boštjan Domajnko in Matejka Koller, Njiverce, Prolerarska ulica 26; Jožef Klanjšek in Alenka Ilec, Žu-pečja vas 5; Mitja Lešnik, Brunšvik 11, in Sabina Hoj-nik, Brezovci 10; Kristian Milošič, Njiverce, Njiverce
-	vas 47, in Vesna Šmigoc, Videm pri Ptuju 9 A; Tomaž Tolic, Medribnik 3, in Špela Mlinar, Paradiž 78; Jernej Šacer in Nina Podgoršek, Placerovci 14 B. Poroke Ormož: Peter Ke-kec, Moškanjci 44, Gorišnica, in Andreja Rudolf, Spodnji Ključarovci 23, Velika Nedelja.
Skupinska fotografija udeležencev letošnje košnje na star način
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj C.
Obeti
V sredo bo pretežno jasno. Čez dan bo ponekod zapihal ju-gozahodnik. V četrtek bo delno jasno, predvsem na zahodu občasno zmerno oblačno. Popoldne bodo na severozahodu že nevihte. Pihal bo jugozahodnik.
Foto: SM
Foto: MZ