PRIMORSKI dnevnik n Začel. izhajati v Trstu DrPriK1^3 1945, nie9ov ffilhodn,k partizanski P^NIK pa 26. novem- cl J943 v vasi Zakriž nad rib. nim' razmnožen na Sstil- 0d 5- d0 17■ seP-7"bra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v vcu pri Gorenji Trebu-d ’ °d 18. septembra 1944 maja ^945 v tiskarni avenija« pod Vojskim ^ 'driji, do 8. maja 1945 kil V 0?vob°jenem Trstu, JerJ® izšte zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-fnski DNEVNIK v za-uznjeni Evropi. primorski JL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 157 (13.690) Trst, nedelja, 8. julija 1990 Ob žolčnih osebnih napadih na njegove najožje sodelavce Gorbačov odvrnil napad konservativnega aparata Ševardnadzeja so zaveznike izgubili s posegi na Madžarskem v CSSR in Afganistanu - Samo Gorbačov lahko reši partijo ie 5 — Z občutenim posegom 2v*s« dan 28. kongresa KP Sovjetske t)af, 6 generalni sekretar Mihail Gor-deleV PrePrečil, da bi konservativni cjei odstrelili njegove najožje so-gre Vce in je dosegel, da se bo kon-tenj. globalno izjasnil o dosedanji stra-sPušč ^°btbiroja in cekaja, ne da bi se ne vo^ j.Vj0sebne napade na posamez- narbr j10^6 pokopati partijo, kar siau bnjte po tej poti!« je Gorbačov s bifok Prikrito jezo napadel partijske otit^te, ki predtem niso varčevali z sorip} *n napadi na njegove najožje Eri, lavce Aleksandra Jakovljeva, vedo, a .Ševardnadzeja, Vadima Med-Va in Nikolaja Rižkova. Zadnja Industrije! in sindikat zadovoljni s sporazumom NA 2. STRANI dva sta jo dobesedno skupila. Tako premier Rižkov kot ideolog Medvedev namreč nista iznesla prepričljivih argumentov, ki bi izpodbijali napade »aparatčikov«. To pa ne moremo trditi za Jakovljeva in Ševardnadzeja. Prvemu so očitali, da je dovolil pribaltski separatizem in rojstvo nacionalizmov v Sovjetski zvezi ter da je kriv razsula v Vzhodni Evropi. Član politbiroja in odgovorni za zunanjepolitična vprašanja je jasno odgovoril, da zgodovine ni mogoče ustaviti, prav tako ne želje po demokraciji in blagostanju. »Ce ljudje obračajo hrbet komunističnim partijam, to pomeni, da ne izpolnjujejo več njihovih pričakovanj!« Jakovljev je še dodal, da ljudje niso več slepi in jasno vidijo razlike, kot so Vzhodni Nemci jasno spoznali, da je standard pri njihovih sosedih višji. In prav o združevanju obeh Nemčij in o razsulu vzhodnega bloka je bilo včeraj v Kremlju slišati ostre očitke na račun zunanje politike sedanjega partijskega vodstva. Jegor Ligačov je Še-vardnadzeju odkrito očital, da je dovolil Zahodni Nemčiji aneksijo Nemške demokratične republike in zahteval, naj se o združitvi Nemčije izjasni- jo vse partijske celice KPSZ. Sovjetski zunanji minister je voditelja konservativnih sil spomnil, da se je za združitev odločilo nemško ljudstvo in da se to lahko prepreči le s tanki. Prav tako je Ševardnadze zavrnil očitke, da so razprodali Varšavski sporazum. Pakt, ki ga je treba držati skupaj s silo, ni zanesljiv, je pomenljivo navedel Ševardnadze. Tistim pa, ki so mu očitali, da so izgubili »zveste zaveznike«, je Ševardnadze odvrnil, da so zaveznike izgubili leta 1956 z vdorom na Madžarsko, leta 1968 s posegom na Češkoslovaškem in z intervencijo v Afganistanu. Kot komunist se Ševardnadze vsega tega sramuje, svoje kritike pa je še opozoril, da je do ideoloških sporov s Kitajsko prišlo pred perestrojko. Glede varnosti v Evropi je Ševardnadze delegate spomnil na zadnje sklepe NATO in jih opomnil, naj ga ne prisilijo, da ponovi, koliko je sovjetske narode stala oboroževalna tekma z Zahodom. Ob vsem tem zveni skoraj neverjetno, da so vsi gotovi v ponovno izvolitev Mihaila Gorbačova. Tudi aparat je namreč spoznal, da je brez Gorbačova partija obsojena na razkol. Italiji tretje mesto Drevi veliki finale Veselje italijanskih igralcev po osvojitvi tretjega mesta. (Telefoto AP) Italija si je zasluženo priborila tretje mesto na svetovnem nogometnem prvenstvu, kar je sicer dokaj jalova tolažba za nikakor ne skrite ambicije osvojitve svetovnega naslova. Azzurri so namreč v sinočnjem malem finalu premagali Anglijo z 2:1. Svoje barve je povedel v vodstvo odlični Baggio, ki je izkoristil grobo napako "starega" vratarja Shiltona, kmalu nato pa je z glavo izenačil Platt. Odločilni zadetek je malo pred iztekom srečanja dosegel Schillaci iz enajstmetrovke, ki jo je dosodil sodnik zaradi prekrška nad samim Schillacijem. S tem zadetkom je Schillaci sam prevzel vodstvo na posebni lestvici najboljših strelcev, na kateri ima šest golov. Drevi pa bo v Rimu veliki finale med ZRN in Argentino. Po splošnem mnenju so favoriti Zahodni Nemci, ki so se na tem SP proslavili kot najboljša ekipa. Seveda pa bodo odločali tudi živci. Vsekakor so Becken-bauerjevi igralci bolje telesno in tehnično-taktično pripravljeni od nasprotnikov, v vrstah katerih poleg vsega manjkajo kar štirje standardni nogometaši. Vendar pa so Maradona in tovariši "neukrotljivi", kar so na tem svetovnem prvenstvu že večkrat dokazali. A tudi sreča jih je stalno spremljala... Enotna slovesnost ob 70-letnici požiga Narodnega doma Danes bo v Kočevskem Rogu velika spravna slovesnost Po obsodbi slovenske suverenosti cela vrsta komentarjev in polemik 13. julif 1920 in w 13. f uli j 1990 ^Mlii PMSUVJ PRED BIVŠIM MlMDSa DOMOM V DL niH 0! 18.30 i : Državna neposlušnost na Kosovu odgovor alternative na okupacijo LJUBLJANA — Iz Prištine poročajo, da je v pokrajini na videz še vedno mirno. Albanska alternativa je namreč pozvala prebivalstvo, da naj se izogiba provokacij in na tak način prepreči možnost brutalne srbske represije. Toda napetost narašča, albanska sredstva množičnega obveščanja ne ubogajo, radio in TV v albanščini še vedno ne oddajata vesti, Rilindja pa se še ni in se ne namerava ukloniti. Tudi včeraj bi morala biti tiskovna konferenca predstavnikov alternativnih strank, kar pa je milica preprečila in izpred poslopja združenja književnikov na grob način razgnala in legitimirala novinarje. Na poti od kluba književnikov do hotela Grandt so se tako ustvarile skupinice, ki so prisotvovale »letečim« tiskovnim konferencam. Predstavnik socialdemokratov Malici je ocenil srbske ukrepe kot okupacijo Kosova in zato se lahko prebivalstvo posluži »državljanske neposlušnosti«, kar bo očitno nova albanska uporniška taktika. Povedali so tudi, da se v petek zvečer ni udeležilo sprejema pri Miloševiču dvanajst veleposlanikov držav Evropske skupnosti, Kanada in ZDA. Ibrahim Rugova je bil včeraj v Zagrebu, od koder je odpotoval v Bruselj. Albanci razširjajo svoj protest na celotni jugoslovanski in na evropski prostor in s tem internacionalizirajo vso zadevo. Pri tem pa so bili nekateri kritični do Slovenije NADALJEVANJE NA 2. STRANI BOGO SAMSA LJUBLJANA — Stališče zveznega predsedstva in obsodba Slovenije sta seveda vzbudila vrsto komentarjev in polemik. V Sloveniji poudarjajo načelno stališče predsedstva republike, ki je obsodbe, izsiljevanja in grožnje že odločno obsodilo in zavrnilo in ki se sklicuje na že napovedane razgovore in tudi na svoj predlog, da se prične razpravljati o novi slovenski ustavi. Petkov dan je potekel kaotično, polno je bilo zakulisnih pogajanj, izsiljevanj in pritiskov. Predvsem se je na zveznem predsedstvu ponovno pokazala srbska premoč. Zelo hitri in zelo odločni so bili pri obsodbi Slovenije, češ da je kršila zvezno ustavo in zvezne zakone. Deklaracija pa je samo izraz političnih namenov, politične volje in z njo neposredno dosedaj ni bil kršen noben zakon. SR Srbija pa je ukinila avtonomijo na Kosovu, ki pa je po NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zaskrbljujoče razmere v tujih predstavništvih Vlada v Tirani zamenjala notranjega ministra TIRANA — V albanski prestolnici postaja položaj vse bolj kritičen, težave pa so vse hujše tudi v diplomatskih predstavništvih, v katera se je zateklo že blizu 5.000 albanskih ubežnikov. Povsod je začelo primanjkovati hrane in zdravil, za tako veliko število ljudi pa primanjkuje tudi sanitarij, tako da obstaja tudi nevarnost epidemij. O težavnosti položaja je včeraj spregovoril tudi zahod-nonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher, ki je povedal, da je v zahodnonemškem veleposlaništvu v Tirani že več kot dva tisoč beguncev in da postaja položaj z zdravstvenega vidika vse bolj dramatičen. Podobno stanje naj bi bilo tudi v poljski, italijanski in francoski ambasadi. Gensher je tudi povedal, da si zunanja ministrstva ZRN, Italije, Francije in Grčije kot članice ES preko svojih predstavništev v albanski prestolnici skupno prizadevajo, da bi od albanskih oblasti izposlovala dovoljenja za odhod iz države za vse begunce, ki so se zatekli v tuja veleposlaništva. Toda s tem v zvezi vzbujajo malo upanja izjave albanskega voditelja Ramiza Alije, ki je begunce označil za »deviantne osebe, ki so igračke v rokah uničevalnih protidemokratičnih sil.« Alija pa je obljubljal tudi gospodarske reforme, spremembo volilnega zakona in izobraževalnega sistema, ob tem pa je tudi poudaril, da se Albanija ne namerava odpovedati komunizmu. Iz Tirane pa tudi poročajo, da je med zasedanjem partijskega vodstva prišlo do protestnih demonstracij, na katerih naj bi sodelovalo več kot deset tisoč ljudi. Uradna tiskovan agencija ATA poroča, da so demonstrante razgnali pripadniki zloglasne varnostne policije Sigurimi. Glede beguncev v ambasadah pa je ATA včeraj poročala, da »oblasti ne bodo sodno preganjale Albancev, ki so se zatekli v tuja diplomatska predstavništva in da bodo vsem, ki bodo to želeli, izdali potne liste za odhod iz države.« Toda begunci tem trditvam ne verjamejo in zahtevajo takojšnjo izdajo potnih listov za prost odhod, ne da bi jim bilo zato treba oditi iz tujih diplomatskih predstavništev. Kritičen položaj v državi je v državnem vodstvu že zahteval svojo prvo »žrtev«. Na zasedanju albanske partije dela so se namreč odločili za nekatere zamenjave. Glavna zadeva dosedanjega notranjega ministra Štefanija, ki je bil ob položaj, na njegovo mesto pa je že bil imenovan sekretar partijskega centralnega komiteja Hekuran Isaj. Od včeraj tuji turisti v SFRJ brez potnega lista Glavni protagonisti londonskega vrha NATO se selijo na vrh sedmerice razvitih v Houston Namesto političnih gospodarska vprašanja kjer pa je popolno soglasje malo verjetno BEOGRAD — Včeraj so začele veljati olajšave za prihod turistov v Jugoslavijo in v letu evropskega turizma bodo tuji turisti lahko prišli v SFRJ le z osebno izkaznico ali katerim koli drugim ustreznim dokumentom za istovetnost. Mejni organi bodo turistom delili potrdila o vstopu v Jugoslavijo, ki bodo veljala 30 dni. S tem bo odpadlo zamudno zaračunavanje taks in izdajanje posebnih potrdil o vstopu v državo. Na certiiikat bodo policisti le vpisali vrsto in registrsko številko dokumenta, s katerim se je tuji turist predstavil na meji, vpisali državo, iz katere prihaja, in vtisnili žig z datumom in imenom mejnega prehoda. Z včerajšnjim dnem pa je Jugoslavija tudi enostransko ukinila vizume za vse tuje turiste, izjemo predstavljajo le državljani Albanije, Filipinov, Gane, Grčije, Irana, Sri Lanke in Turčije. Poševni stolpi z državnimi barvami naj bi simbolizirali moč sedmerice (AP) HOUSTON — London, kjer se je v petek končal vrh pakta NATO, je predal besedo Houstonu, kjer bo od jutri dalje vrh sedmerice najbolj industrializiranih držav sveta. V britanski prestolnici so izrazili polno podporo reformam Gorbačova, v teksaškem znastvenem in raziskovalnem centru pa naj bi si isti glavni protagonisti skupaj z Japonsko prizadevali za razvoj mirnih mednarodnih odnosov, v katerih ne bi bilo prostora za napetosti in polemike. S strogo političnega področja pa se bodo zdaj voditelji ZDA, Kanade, Japonske, ZRN, Francije, Velike Britanije in Italije preselili na gospodarsko in trgovinsko področje, na katerem pa pridejo do izraza konkretni interesi posameznih držav, ki jih je večkrat težko uskladiti. Zato je že zdaj jasno, da bo vsaj glede pomoči Vzhodni Evropi in SZ (ob tem bodo na vrhu sedmerice razpravljali še o pomoči državam v razvoju in o mednarodni trgovini) težko če ne celo nemogoče najti soglasje. Na nasprotnih straneh se bodo znašle ZRN, Francija in Italija, ki menijo, da je treba spremembe na Vzhodu podpreti z vsemi sredstvi, ter ZDA, Japonska in Velika Britanija, ki so glede pomoči SZ mnogo bolj previdne. Tahtcherjeva in Bush nasprotujeta neposredni finančni pomoči in se bolj ogrevata za pomoč Gorbačovu v obliki gospodarskega in trgovinskega sodelovanja, ki naj bi ga prav v Houstonu bolj točno definirali, Japonska pa je proti pomoči, dokler Moskva Tokiu ne bo vrnila Kurdskih otokov. Na splošno lahko zapišemo, da bo houstonski vrh kljub stalni gospodarski rasti izredno težaven, vzrok za to pa je treba iskati v radikalnih spremembah, do katerih je v zadnjem obdobju in še posebej lani prišlo v svetu in v Evropi. Craxi v OZN poročal o dolgovih nerazvitih ŽENEVA — Izredni tajnik generalnega tajnika Organizacije združenih narodov, Bettino Craxi, je na ženevskem sedežu OZN poročal o zadolženosti držav v razvoju. Predstavil je obširno poročilo, ki ga je izpopolnjeval šest mesecev s pomočjo podatkov denarnih zavodov in finančnih institucij sedmih najbolj razvitih držav. Položaj, v katerem se nahajajo nerazviti, je vse prej kot zadovoljiv. Razvitim družbam dolgujejo 1.200 milijard dolarjev; 15 odstotkov svetovnega prebivalstva proizvede skoraj 70 odstotkov celotnega dohodka; v državah Tretjega sveta, v katerih živi 75 odstotkov svetovnega prebivalstva, pa proizvedejo manj kot 20 odstotkov dohodka. Naraščajoče neravnovesje med revnimi in bogatimi pa po Craxijevem mnenju povzroča predvsem pomanjkanje mednarodne davčne in monetarne ureditve. Zaradi tega se je ustvaril absurden mehanizem, po katerem se denar iz nerazvitih držav izteka v blagajne industrializirane sedmerice. V svojem poročilu, ki obsega 98 strani, Craxi ponuja tudi rešitve. Ugotavlja namreč, da bi morali upniki z večjo odgovornostjo obravnavati svoje dolžnike, OZN, ki vključuje 152 držav, pa bi morala postati tudi glavni posrednik med razvitimi in nerazvitimi. »Posredniških« institucij je namreč danes preveč in vsaka po svoje rešujejo problem dolgov. Poleg držav Tretjega sveta pa bo treba v bodoče drugače obravnavati tudi vzhodnoevropske dolžnike. Predpogoj za to pa je predvsem njihova politična ureditev, na kateri bodo temeljili novi dogovori z mednarodnimi finančnimi institucijami. Craxijevo poročilo bo temeljni dokument vrha predstavnikov najbolj razvitih držav, ki se bo jutri začel v Houstonu. Sporazum med Confindustrio in sindikatom uspeh za oboje RIM — Sindikat in Zveza industrij cev sta včeraj sklicali ločeni tiskovni konferenci, na katerih sta pojasnila vsebini petkovega dogovora o premični lestvici, reformi plač in socialnih dajatev ter draginjske doklade. Dogovor, ki se je uspešno zaključil zaradi odločnega posredovanja vlade, sta obe strani ugodno ocenili in kot običajno se nobena ne čuti ne zmagovalka, ne poraženka, za polemike pa so poskrbele nekatere politične stranke, kar pa sploh ne preseneča. Predsednik Confindustrie Pininfarina je novinarjem pojasnil, da bi dogovor primerjal prej z dosego točno določenega cilja, kot za droben uspeh. Priznal je, da se v bližnji prihodnosti ne bo veliko spremenilo, saj industrijce čaka še težka in dolga pogajalska pot. Zadovoljen pa je, da je vlada vzela v poštev njihove temeljne predloge, in sicer, da je premična lestvica potrebna korenite reforme in da bo treba čim bolj poenotiti merila za določanje plač delavcev v javnem in zasebnem sektorju, seveda ob upoštevanju meril zasebnikov. Pininfarina pa kljub navideznemu navdušenju ni omilil svojega zadržanja do sindikata. Dejal je namreč, da bo v vseh bodočih pogajanjih o reformi industrijskega sektorja sindikat imel zelo po- stransko vlogo, in da se bodo industrijci zgledovali predvsem po širši evropski industrijski stvarnosti. Glede pogajanj, ki se bodo začela junija prihodnjega leta, pa je Pininfarina opozoril, da bodo za Confindustrio odločilna le tista, ki bodo potekala za njeno pogajalno mizo. Izjave predsednika Confindustrie bi resnici na ljubo lahko naletele na večji odpor s strani sindikata, pa ni tako. Trentin, Benvenuto in Marini so tudi zadovoljni nad dogovorom, ki je za njih pomembna zmaga. Preklic splošne stavke jih ne moti; prav s stavko so namreč želeli opozoriti nase oziroma na probleme, v katerih se nahajajo kovinarji. Dokazali so torej, da je ta skrajna oblika protesta še vedno najučinkovitejša. Po dogovoru z industrijci bo sedaj poglavitna naloga obnoviti delovne pogodbe, kar pa prepuščajo posameznim kategorijam. Ta strategija naj bi namreč preprečila križanje s pogajanji o obdavčitvi draginj-ski dokladi in obdavčitvi socialnih dajatev. Za sledje sindikat že ima svojo rešitev: država naj bi do svojega deleža prišla z ustreznim bojem proti davčni utaji, razbremenitev pa naj bi veljala za vse kategorije in ne samo za industrijo. • Obsodba suverenosti obstoječi ustavi iz 1974. leta sestavni del države Jugoslavije in je ustavno zajamčena. O tem pa predsedstvo preprosto niti ne govori, kaj šele, da bi srbske ukrepe obsodilo, ali da bi grozilo s povračilnimi ukrepi. Očitno se je v zveznem predsedstvu ustvarila velika koalicija, ko so vsi proti Sloveniji in ko celo predstavnik Hrvaške Stipe Šuvar koleba, tako da je bil menda pri zaključnem glasovanju Janez Drnovšek popolnoma osamljen. Besedil obsodbe naj bi bilo več; prva naj bi bila ne samo ostrejša, temveč naj bi celo vsebovala grožnjo in rok, da mora slovenska skupščina v treh dneh umakniti deklaracijo o neodvisnosti. Prevladalo je blažje stališče, ki neposrednih groženj ne vsebuje več, niti nobenih konkretnih rokov. V torek bo v Ljubljani predsednik vlade Ante Markovič, ker je treba urediti nekatere konkretne stvari. Markovič ima pri tem določene argumente, ko pravi, da je na primer dobil velika posojila za ureditev položaja bančnega sistema in da bo del teh sredstev porabljenih tudi v Sloveniji. Sredstva so bila dana za Jugoslavijo kot celoto in so v pristojnosti zvezne vlade. Ni mogoče sprejemati samo koristno, vse ostalo pa zavračati. V tem ozračju se je včeraj končalo v Dolenjskih Toplicah srečanje izseljencev, katerega se je udeležilo preko tisoč še- ststo izseljencev in zdomcev iz vsega sveta. Včeraj je mašo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar, ki je pozval vse Slovence, naj s skupnimi močmi grade svojo hišo, v kateri pa bo mnogo različnih sobic. Predsednik republiške skupščine France Bučar je govoril o suverenosti Slovenije in zavrnil napade na slovenskp skupščino. Danes bo v Kočevskem Rogu velika spravna slovesnost, ki ji daje poseben ton skupen simboličen nastop dveh osrednjih slovenskih osebnosti: nadškofa Šuštarja in predsednika slovenske republike Milana Kučana. Podobni svečanosti bosta danes tudi v ZDA, kjer se bo v Clevelandu z izseljenci sestal predsednik vlade Lojze Peterle, v Buenos Airesu pa minister za stike s Slovenci v tujini Dular. Kasneje bo imela slovenska vladna delegacija tudi uradne razgovore v Washingtonu. • Neposlušnost in slovenskih političnih strank, češ da so opustile načelno podporo in da prepuščajo Kosovo in kosovske Albance Srbiji. Iz Beograda poročajo, da se je sestal svet sindikatov Srbije, ki je sklenil razpustiti pokrajinski svet sindikatov Kosova, vse njegove delovne odbore, nadzorni odbor in strokovne službe. Imenovali so nekako komisarsko poverjeništvo, ka- terega sestavlja pet članov in kateremu predseduje Časlav Bojanič. Sprožili so tudi pobudo, da odpokličejo Bedri Sajdi-ja sindikalnega delegata v srbski skupščini, ker je prisostvoval zasedanju kosovske skupščine, na kateri so proglasili Kosovo republiko. V Beli Crkvi pa je bilo včeraj zborovanje ob obletnici srbske vstaje. Predsednik srbske zveze borcev Mihajlo Šva-bič je za vse težave obsodil Sever, ki je s separatistično ustavo 1974. leta naredil veliko škodo Srbiji. Sedaj na »severu« zmagujejo ustaši in belogardisti, kar ne sme povzročiti, da bi se v Srbiji krepilo četništvo. Zanimiva je polemika med obema kosovskima dnevnikoma. Albanska Rilindja v uvodniku trdi, da bo zmagala demokracija, prevladati mora modrost, umerjenost in dostojanstvo. Demokratični način rešitve kosovskega vprašanja ne more ustaviti nihče; ne danes ne jutri. Bodočnost Kosova ne more biti v kršitvah človeških pravic, v protiustavnih sklepih, Kosovo ima svoj narod, ki mora imeti svoje pravice in enakopravnost. Ostro protestirajo zaradi sklepov srbske skupščine, na osnovi katerih je Kosovo dejansko okupirano. Prištinsko srbsko Jedinstvo pa potrjuje, da je vojna uprava utemeljena, ker gre »za zaroto proti Srbiji in izdajo njenih življenjskih interesov«. B. S. VABIMO VSE NASE CENJENE STRANKE NA PROMOCIJSKO POLETNO RAZPRODAJO od 10. julija dalje s popusti od 20 (%) do 80% Izkoristite ponujeno priložnost in pričakujemo vas pri LINEA - Ul. Carducci 4 - TRST obv. občini 19/6/1990 mimu.,: DOLINA 445 (Trst) Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 - Telex 461105 UVOZ - IZVOZ - REEKSPORT REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE LARI-GASA KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE TRST - Ul. Slataper 22 (ob glavni bolnišnici) - Tel. (040) 370912 Funtu šterlingu glavna vloga dolar pa vse bolj pri obrobju Nobelovec Modigliani ne mara Georga Busha Nobelov nagrajenec za ekonomijo Franco Modigliani je v intervjuju za tednik Panorama izjavil, da mu George Bush ni všeč: »Politik je, ki se ti izmuzne iz rok. Ne verjamem, da je njegova uprava posebno Poštena; ne vem, če zasleduje obče koristi ali pa to, kaj bo imel od novembrskih volitev oz. volitev 1992.« Bolj kot Bushu Modigliani zaupa Ameriki, »njeni sposobnosti, da se prenavlja in reagira«. Glede gospodarstva ZDA navaja ekonomist nujo po strogem trilet-nem načrtu, ki naj bi strl inflacijo, močno oklestil rekordni deficit pri javnih izdatkih - tudi z novimi davki - in upočasnil cenitev dolarja v korist izvoza. Američani seveda nočejo novih davkov, a proti njim je bil med predvolilno kampanjo tudi sam Bush, »ki Pa bi bil moral reči ljudem, da je treba bencin, ceste, zdravstvene in druge storitve vendar plačati. Lepo ste se imeli, a tako kot tisti, ki se je zadolžil, da bo užival, ih ki zdaj, ko bi moral dolgove poravnati, samo misli, kako lepo je bilo. Medtem ko ste vi pla-ževali manj davkov, pa je deficit rasteh« "Real Esta-te . meni Modigliani, je bilo množično opajanje: "Gradilo se je, preustrojevalo, kupovalo in prodajalo, kot da bodo cene še naprej tako rasle kot v prvih °semdesetih letih, čim pa je izbruhnila kriza, se je trg Ustavil in mnoge banke ter ustanove, ki so se bile zadolžile, da bi kupovale in prodajale, so lepo pro-Padle... Bilanco sestavljajo vendar prihodki in izdatki: kadar je Reagan večal izdatke, zlasti vojaške, je kles-dl davke na najvišje plače, od tod pa tudi vrtoglavi vzpon deficita. Ali Bush tega prav zares ni vedel?« Ameriški dolar, ki je začel padati že pred dobrima dvema tednoma, je v zadnjih sedmih dneh vnovič popustil: predvčerajšnjim je v Italiji veljal samo 1.212,67 lire proti 1.226,30 teden prej. To bo glasno odjeknilo tudi med državnimi poglavarji in predsedniki vlad na zasedanju G-7, ki se bo začelo jutri v Houstonu (ZDA). Nadaljnje pocenitve zelenega bankovca pa menda niso krivi podatki o junijski brezposelnosti v ZDA (čeprav se je delež nezaposlenih civilnih uslužbencev znižal na 5,2% proti 5,3% v maju, vtem ko se je napoved glasila na 5,4%) - saj se centralni banki FED ni zdelo vredno zrahljati kreditne politike - pač pa izjava zakladnega ministra Bradyja, da ne gre znižati obrestnih mer, češ da to ne bi vidno vplivalo na razvoj ameriškega gospodarstva. FED je zadnjič znižala obresti na "federal funds" na 8,25%, zdaj pa je očitno, da se bližajo ZDA obdobju počasnejše rasti, zaradi česar skuša zvezna banka preprečiti recesijo in inflacijo hkrati, ki bi pomenili stagflacijo, torej "eksploziven mix". Medtem je prišlo do mednemške denarne združitve, s čimer je postala zahodna marka edina nemška valuta in tudi bila ves teden ustaljena - predvčerajšnjim 733,32 lire proti 733,64 teden ni poprej. Nemčija gleda zdaj na vzhod, borzniki pa se - zaskrbljeno - sprašujejo, kako in kaj. Nekaj zmešnjave je tudi s funtom šterlingom. Ta se sicer nenehno krepi in igra dejansko vlogo protagonista - v petek je veljal skoraj 2,96 marke, kar je zelo blizu 3 markam, ki naj bi pomenile idealno menjavo za vstop v evropski denarni sistem. Rotacija funta šterlinga je dosegla s tem najvišjo letošnjo raven, kar gre pripisati visokim obrestnim meram in seveda glasovom, da se bo funt kmalu vključil v EDS. To bi prijalo investitorjem, toda zadeva še ni povsem jasna: angleški finančni minister John Major okleva, vrhte-ga pa še napada Delorsovo politiko. Takšno stanje, če bo še trajalo, bi moralo še potlačiti dolar in še bolj povzdigniti tako marko kot funt šterling: marko zato, ker bo morala Bundesbank kaj kmalu zvišati obrestne mere in tako obvladati kreditno politiko oziroma privabiti nov kapital, funt pa, ker bo - mimo drugih razlogov — marki sledil kot senca, saj bo ravno njuna pariteta merilo za vstop funta v EDS. Agnelli povzročil padec poslov Za milansko borzo je bil pravkar minuli teden naj slabši v tem letu: kazalnik MIB je zdrknil za 3,27% s 1.101 na 1.065, tako da se je indeks porasta nasproti 2. januarju znižal s +10,1% na +6,5%. Negativni zasuk pripisujejo v prvi vrsti izjavam Giannija Agnellija, ki je na Fiatovi skuščini ugotovil upočasnitev rasti turinskega industrijskega velikana in se zaskrbljeno vprašal, kako bo v bodoče z razvojem avtomobilskega trga. Če upoštevamo, da igrajo Fiatove delnice vlečno vlogo na borzi in da so borzniki tačas tudi pod mučnim vtisom spornega dialoga med Confindustrio in sindikati glede premične lestvice oziroma ustroja plačnega sistema, tedaj lahko razumemo, zakaj je na borzi zavladalo malodušje, ki mu je sledila pač logična opreznost pri kupčijah. Ne samo, na posle je v minulem tednu vplivalo tudi dejstvo, da se bližajo mesečne zapadlosti, ko naj bi prišla do izraza položajna kočljivost marsikaterega lastnika delnic. Nazadnje je k negativnemu trendu prispevala tudi še okoliščina, da se je pojavilo na borzi prav malo institucionalnih investitorjev, zaradi česar je bil obseg kupčij nenavadno skromen. Kakor rečeno, je bil delniški trg predvsem pod vplivom Fiata. No, njegove delnice so vsevprek občutno popustile: navadne so se v enem tednu pocenile kar za 6,29% in zdrsnile na 9.600 lir, torej na raven, okoli katere so se sukale pred junijem 1989, se pravi pred buy-backom 1.000 milijard lir. Prednostne delnice Fiat pa so popusti- le celo za 7,10%, a podobno je bilo še z drugimi delnicami te Grupe: IFI -0,27%, Fidis -4,87%, Rinascente -3,82%, Snia BPD -3,53%, Magneti Marelli -11,90%. Nič bolje ni bilo z drugimi grupami. Ferruzzi: Montedison -4,15%, Agricola -3.07%, Ferfin -3,39%. De Benedetti: Olivetti -6,23% (tudi zaradi specifično sektorskih težav), CIR -5,27%, Cofide -4,10%. Zavarovalnice: Generali -3,81%, RAS -4,83%, Fondiaria -4,69%, Assitalia -6,33%. Banke: Comit -0,57%, Bancoroma -1,38%. Telefon: SIP -3,68%, ŠTET -5%, Italcable -4,39%. V okviru pozitivnih premikov velja omeniti na bančnem področju zboljšanje za 2,10% pri Creditu Italiano, sicer pa ovrednotenje delnic Falck za 5,71%, kar je prvenstveno povezano s svežo (predvčerajšnjo) operacijo Falck-ILVA, deloma pa tudi s številnimi nakupi pretežno kratkoročne narave. In prav "exploit" Falcka je omogočil, da se je vrednostna raven v vsem tem sektorju povzdignila v ravnokar zaključenem tednu za 0,97%, medtem ko so indeksi vseh drugih sektorjev nazadovali: banke -1,35%, zavarovalništvo -3,83%, mehanska industrija -5,64% in tako dalje. Na koncu gre še izrecno poudariti, da je pri znatnem poslabšanju borznega trenda botroval tudi umik tujih investitorjev, ki so v zadnjih časih bistveno prispevali k potiskanju kazalnika MIB navzgor in to z nalaganjem kapitala predvsem na področja telefon-komunikacije, bančništvo in cementna industrija. CT gospodarski dopis iz Slovenije S plačo tudi delnice nali!U^ neprestanemu zatrjevanju, da p^njega pol leta jugoslovanske so h /16 bodo pod nadzorom (pol leta de/ namreč zamrznjene ali vsaj »° zamrznjene), je zvezna vlada nale9nila drugačno potezo. Tudi za p Prei je močno omejila rast plač, sj^av i‘h ni zamrznila. Iznašla je sj'c evrstno rešitev: v podjetjih plače mo/ povečujejo, če imajo za to (an nost oziroma denar, vendar pove-laJ° ne smejo izplačati, ampak ga Pon' daf0 delavcem kot vrednostni Rlr' ki bo unovčljiv šele čez čas. pfe a^ž bo tudi pri tej vladni zamisli bila^0 Precei časa, preden bo do-Plač ^končno podobo, saj zakon o ttint Inhko v zvezni ^skupščini še deri10 Predrugačijo. Tako je bilo že Vqi JP^ra lani, ko je Markovič zahte-Pa .raida popolno zamrznitev plač, spre'6 .Vendarle moral popustiti in za kompromisno rešitev (delno P0D^itev). Nikakor pa ne morejo lo^ma spremeniti bistva: izplači-6° v,v,'^c v vrednostnih papirjih. Ta drUQiyk°r ostala, saj na njej temelji je £q. ®e[ vladnega boja z inflacijo in £l 0rel Markovič ne more opustiti, še or,n0rn‘sl’ 80 že prej (ko je vlada legg i v°rila, da bo plače potegnila z Pri L vlQdo opozarjali, da mora biti neprerf.h stroga in ne sme dovoliti Prigeav*dene rasti plač, do katere ra(a ,VseM, kadar se po podjetjih ob-h(e dovolj denarja. Plač namreč ni-ki nQ?.Nadzira. Kolektivne pogodbe, P1q( ' ®i bile orodje za uravnavanje če SY,° Se izjalovile, saj jih ni mogo-Pom^ti, ker ni pravega lastnika jetij Vlogo, ki jo ima lastnik pod-tp, je zahodnem gospodarskem sve-iajCQ ^sašala odigrati zbornica, poga-Vehda Q drugi strani mize P0 sindikat, drugi t 86 Pokazalo, da ne en, ne /e e vloae še ne znata iarati in da Medvs oge še ne znata igrati in da ona , e/n ne more igrati gospodar-tnikr., 0rnlca, saj ni predstavnica las-jvjq *0varn in drugih podjetij. skUDJovlč je delegatom v zvezni r>n- ,ni priznal, da so se kolektivne 'Barsij, 6 Popolnoma sfižile in da jih da So Je.sploh niso zmogli skleniti, IJPornhUdl že narejene popolnoma ne-v> o T6 in da se je vlada pri zahte-'hičnih ePaniu kolektivnih in posa-Pogodb o plačah uštela. Dok- ler ni lastnika podjetja, dotlej so kolektivne pogodbe lahko samo neobvezujoči papirji, ki ne morejo zadrževati plač v realnih okvirih, torej ne morejo preprečiti, da se nezaslužen denar ne bi pretakal v plače. Ker imajo take (nezaslužene) plače strahovit vpliv na inflacijsko rast, jih je treba zadrževati. Markovič je za zadrževanje izbral - vrednostne papirje. Na prvi pogled je izbira paradoksalna in celo nevarna. Tudi vrednostni papir je namreč denar, ki lahko pritisne na trg. Tudi vrednostni papir je lahko inflacijski. Markovič skuša zato uveljaviti pravilo, da teh^vrednostnih papirjev ni možno prodajati na prostem trgu vse dotlej, dokler se podjetje ne bo popolnoma preoblikovalo, dokler torej ne bo za podjetjem stal lastnik. Ker pa se je lastninska reforma šele začela, to pomeni, da zaposleni svojih vrednostnih papirjev še dolgo ne bodo mogli unovčiti; vnovčili bodo lahko le dobiček, ki ga prinaša tak vrednostni papir. Ker vrednostni papir ne bo takoj izplačljiv, bi moralo podjetju ostati več denarja za normalno delo. Ker pa je vrednost delnice odvisna od višine dobička, naj bi to izboljšalo tudi gospodarjenje v podjetjih, saj se zdi, da bo delavec, ki bo dobil delnico, bolj gledal, kako se v podjetju gospodari. Sam položaj podjetja naj bi se zboljšal, položaj delavca pa pravzaprav poslabšal (ker se ne bo dalo vnovčiti večjih plač). Glede na to, da so plače slabe, se lahko sprosti stavkovni val, ki bo začel lomiti vse pred seboj. Lahko pa tudi ne, saj bodo drugačna pravila narekovala tudi drugačno obnašanje. Veliko je namreč odvisno od tega, kakšna bo dokončna različica predpisa o plačah. Nekaj pa je jasno! Vlada od načela, da je povečanje plač možno izplačevati le v vrednostnih papirjih (obveznicah ali delnicah), ne more odstopiti, ker si ne more privoščiti močnega novega inflacijskega pritiska, ki bi nastal, če bi plače sprostila, in ker je takšno izplačevanje povišic neposredno povezano z lastninsko reformo. JOŽE PETROVČIČ Gvilna odgovornost družine Riziku kljubujemo z zavarovanjem: to nevtralizira ekonomske posledice, ki bi jih zavarovanec utrpel, ko bi prišlo do škodnega primera. Pred rizikom, da nam požar uniči hišo, se zavarujemo s požarnim zavarovanjem; riziko, da zaradi nezgode nismo več zmožni opravljati poklica in zaslužiti zadostnega dohodka, krijemo z nezgodnim zavarovanjem. Riziko, da se nam zmanjša premoženje, ker oškodovana oseba zahteva od nas - kot civilno odgovorne za dejanje - plačilo odškodnine, krijemo s polico civilne odgovornosti. To zavarovanje spada tudi v okvir škodnih zavarovanj, ker je zmanjšanje premoženja pojmovano kot škoda za zavarovanca. Zavarovati riziko pomeni prenesti ekonomsko breme od zavarovanca do zavarovalne družbe, seveda z ustreznim plačilom določene premije. Za točen izračun premije, je treba riziko preštudirati iz statistične plati in ga natančno opredeliti. Zavarovani riziko v polici ima zato vedno točno določene omejitve. V vsaki polici bomo zato našli opis zavarovanega rizika in seznam nezavarovanih rizikov, torej izključitev iz garancije. Police civilne odgovornosti vsebujejo tudi drugo omejitev: zavarovalne vsote (massimali), to so najvišje denarne vsote, ki jih zavarovalna družba lahko izplača zavarovancu za škodo, ki jo je povzročil in za katero je civilno odgovoren in zavarovan. Kot pri obveznem zavarovanju avtomobila obstajajo navadno tri zavarovalne vsote: najvišja izplačljiva vsota za vsak zavarovalni primer, za vsako poškodovano osebo, za poškodovane stvari. Pred nekaj leti so začele zavarovalne družbe uvajati in reklamizirati "družinske" police prav z namenom, da bi obvarovale družino pred premoženjsko izgubo zaradi nekaterih rizikov, ki izhajajo iz družinskega življenja. Operaterji na tržišču so se kmalu zavedli, da so ljudje prav v domačem sklopu najbolj izpostavljeni nevarnostim, kot so lahko tatvina v hiši, nezgode doma, na poti ali med opravljanjem izvendelovnih dejavnosti, požar, najrazličnejša škoda, ki jo lahko posamezni član družine povzroči tretjim osebam, nezgode pri športnih dejavnostih, razne okvare na vodnih ali električnih napeljavah v hiši, škoda, ki jo lahko povzroči pes in za katero je lastnik odgovoren. Ljudje se v resnici največkrat ne zavedajo, da obstajajo te nevarnosti, ali pa ravnajo po načelu "saj se meni ne bo zgodilo". Res je, da v Italiji bolj malo občutimo potrebo po zavarovanju: če izvzamemo prometne nesre- „ POSEBNA PREDSTAVITEV JW772807 ELEKTRONSKIH SLUSNIH PROTEZ za vse osebe, ki slišijo glasove, a ne razumejo besed PROTEZE SO NEVIDNE V TRSTU, ob ponedeljkih, — Ul. Maiolica 1, I. nad. (ob pokriti tržnici) URNIK: 9.00 - 12.00 in 15.30 - 19.00 OB SOBOTAH POPOLDNE ZAPRTO! V TRŽIČU — Ul. IV. november 13 V GORICI — Korzo Italia 54, I. nad. VSA POJASNILA IN INFORMACIJE Tel. 040/772807 m MAICO Slišati dobro slišati vse če in nezgode na delovnem mestu, za katere so vsi zavarovani, je odstotek oseb, ki sklene kako drugo zavarovanje, izredno nizek. Polica za civilno odgovornost družine garantira izplačilo odškodnine, ki jo bo zavarovanec dolžan nakazati kot zakonsko civilno odgovoren za kritje škode, ki je bila nehote povzročena tretjim osebam kot posledica naključnega dogodka, ki se je zgodil v privatnem življenju. Zavarovanje velja tudi za škodo, ki bi jo tretjim osebam povzročile hišne pomočnice med opravljanjem svojih dolžnosti. Zapomniti si je treba, da se družinski člani, ki stalno živijo z zavarovancem, ne štejejo kot tretje osebe, zato se njim ne izplačuje nikakršna odškodnina. Polica krije tudi civilno odgovornost zavarovanca do hišne pomočnice za nezgode, ki se ji lahko pripetijo med opravljanjem njenih dolžnosti, a samo v primeru, da je poravnal vse obveznosti, ki izhajajo iz zakonsko predpisanega zavarovanja (INAIL). S tem zavarovanjem so kriti najrazličnejši škodni primeri, ki jih lahko povzroči kak družinski član ali za katere je zavarovanec odgovoren kot lastnik (hiša, pes, domače živali...). Tako se izplača: škoda na parkiranem avtomobilu, ki je nastala, ker je vaza padla z našega balkona; šipa, katero je sin razbil, ker je vanjo brcnil žogo; sosedov strop, ki ga je pokvarilo pronicanje vode iz našega stanovanja zaradi okvare na pralnem stroju; zlomljena noga prijatelja, ki je prišel k nam na obisk in je spodrsnil na mokrem stopnišču, odškodnina, ki jo poštar zahteva, ker ga je naš pes ugriznil; ograja, ki jo je mladoletni sin podrl, ko je brez vednosti očeta upravljal avtomobil; zdravljenje smučarja, v katerega smo trčili med neprevidnim spustom po smučišču... Našteti primeri so verjetno marsikomu priklicali v spomin že doživete situacije: tudi najbolj optimistično razpoložena oseba mora priznati, da je res lahko, da do takega primera pride. Z ustrezno izbiro zavarovalne vsote (nekaj sto milijonov za vsak zavarovalni primer, za vsako poškodovano osebo, za škodo na stvareh tretjih, je že dobra kombinacija) in s plačilom res nizke premije, ki skoraj nikoli ne preseže 100.000 lir, si človek zagotovi bolj mirno domače življenje zase in za celo družino. Valentino Bratina draguljar TRŽIČ Ul. IX. junij 74 - Tel. (0481) 790051 Predstavitev akcije za dvig rimske ladje Madžar Nandor Fa bo Iz Kopra odplul na BOC Cltallenge Sam v boju z oceanom Po treh letih odkar so pred Gra-dežem našli na peščenem morskem dnu, v globini kakih desetih metrov rimsko ladjo iz drugega stoletja, so novinarji in tudi občinstvo včeraj popoldne dobili prvo popolno informacijo o okoliščinah najdbe, o zaščitnih ukrepih, o dosedanjih rezultatih odkopavanja in tudi o načrtih nadalnjega raziskovalnega dela. To so novinarji izvedeli včeraj popoldne v Gradežu, na tiskovni konferenci, ki so jo pripravili poleg Občine in Turistične ustanove tudi gospodarski (turistični operaterji), udeležil pa se je je generalni ravnatelj Ministrstva za kulturne dobrine Francesco Sisinni. Povedati velja, da se v Gradežu zavedajo pomena arheološke najdbe in bi primerna predstavitev utegnila povečati priliv tujih gostov. Priznati jim je treba, da so glede tega kar podjetni in celo hitrejši od arheologov, saj so za rimsko ladjo in njen tovor že tudi eviden- tirali poslopje, kjer bi lahko uredili muzej podvodne arheologije. Sicer pa je imela včerajšnja tiskovna konferenca tudi drugačno vsebino in se prireditelji niso ognili napovedani temi, prikazati dosedanji potek in rezultate akcije. O tem je zelo prepričljivo in samozavestno govorila dr. Paola Lop-reato, ki v deželi odgovarja za področje podvodne arheologije in ki vodi izkopavanja, ki so dokaj zahtevna, ker so izkušnje na področju bolj skromne in ker je pri tem delu potrebna posebna sodobna oprema. Dosedanje akcije so bile v glavnem priprava terena in šele letos dajejo prve rezultate. Po oceni Lopreatove bodo izkopavanja trajala še dve do tri leta za dvig tovora, ločeno pa bo treba obravnavati dvig in restavriranje 17 metrov dolge ladje. Doslej je ministrstvo za to akcijo zagotovilo 630 milijonov lir. Generalni ravnatelj Ministrstva Sisinni je zagotovil, kljub kroničnemu pomanjkanju finančnih sredstev, največje razumevanje. KOPER — V koprski mini marini imajo te dni izjemno zanimivega gosta z jadrnico, kakršne v marinah ob jugoslovanski obali še ni bilo. To je Nandor Fa, Madžar, ki se bo z jadrnico »Alba Regia« danes iz Kopra podal na eno od najbolj zahtevnih regat v svetu, regato »solistov« BOC Challenge, ki se bo 15. septembra letos pričela v Newportu in čez devet mesecev končala prav tam. Madžar, ki bo jutri, 9. julija, drugi dan »potovanja« okrog sveta, na jadrnici proslavil 38. rojstni dan, se na pot'do Gibraltarja odpravlja s petimi prijatelji. Na izhodu iz Sredozemlja pa bo ostal sam, začela se bo njegova nova jadralna avantura, če smemo tako reči. Proti ZDA bo prek oceana jadral sam. »Že pred leti sem z.jadrnico dolgo 9,5 metra s prijateljem prepotoval okrog 70 tisoč kilometrov okrog sveta. To je bilo dve leti dolgo, prijetno potovanje, na katerem sem se - po srečanju s tekmovalci BOC Challen-gea - odločil, da nekaj takega poskusim tudi jaz. Potovanje od Gibraltarja do Newporta je nekakšna kvalifikacijska norma, "malenkost" v primerjavi s tistim, kar nas čaka na tekmovanju. Potovati moram sam, vendar s to 18,25 metra dolgo jadrnico, s popolno računalniško opremo (jadrnica lahko sama potuje do cilja), ne bo težko. Zares se bo začelo 15. septembra,« pripoveduje zgovorni Nandor, mož, ki mu je šport način življenja že od enajstega leta starosti. Kot pravi, se je ukvarjal predvsem z vodnim športom, ki zahteva precej fizičnega napora in »končal« kot jadralec. Je sicer vodja jadralnega kluba, konstruktor, graditelj plovil v tovarni aluminija Kofem v Szekestehervaru, sicer pa športnik, profesionalec, kateremu je omogočeno tisto, kar pač talenti lahko »iztržijo«. Nandor je prvi Vzhodnoevropejec, ki se bo udeležil tretje regate BOC Challenge (tekmovanje je vsaka štiri leta), na katerega se je letos prijavilo 48 tekmovalcev. Triindvajset od prijavljenih je »čistih« profesionalcev, ostali pa so navdušeni jadralci, ki jim delno pomagajo sponzorji, ali pa so samo (bogati) amaterji. Priprave na tekmovanje so - neglede na status udeležencev - za vsakega izjemno zahtevne. Nandor pravi, da so se zanj pričele pred dobrima dvema letoma, ko je sam sprojektiral jadrnico, vodil gradnjo in jo s prijateljem dokončal v Kopru. »Za svoj "štart" in dokončanje jadrnice si Kopra nisem izbral naključno. Severni Jadran dobro poznam že več kot deset let in v Luki Koper ter novi marini sem našel najbližji in najboljši , prostor za predzadnji del uresničitve svojega načrta. V Luki sem naletel na izjemno dobrodošlico, razumevanje in pomoč. Ko smo namreč pripeljali jadrnico v Koper, sem v Luki dobil prostor za dokončanje zahtevnejših sestavnih del, v Marini pa za "fi" niširanje". Delavci Luke in Marine so mi veliko pomagali, pri težjih delih tudi po deset ljudi, in vsa pomoč je bila brezplačna. To moram poudariti, saj sem pri uresničevanju projekta bil vseskozi dokaj na tesnem z denarjem, kljub sponzorstvu petih madžarskih firm. Ves moj "proračun" namreč znaša okrog 250 tisoč dolarjev. Moji tekmeci - dvakratni zmagovalec Phi-lippe Jeantot ali John Martin, Francoz in Južnoafrikanec - imajo namreč na voljo 2,5 oziroma 3 milijone dolarjev,« pripoveduje skromni Madžar. Približno poldrugi mesec je preživel v Kopru oziroma na svoji »asketsko« opremljeni jadrnici. Delal je noč in dan in do starta ga čaka - tako pravi - še veliko fines. Od Newporta naprej pa še vse, kar ti lahko »pripravi« morje. Kaj ga čaka, koliko bo spal, kako se je kondicijsko pripravil na okrog 50 tisoč kilometrov dolgo pot, kako se bo končalo »popotovanje«, dolgo okroglih devet mesecev...? »Kot vsako tekmovanje na morju, je tudi to, katerega se bom udeležil eno samo veliko tveganje. Spanje? Kondicija? Prvega bo malo, zelo malo, drugega pa mora biti veliko, veliko. Že dve leti, odkar sem se odločil za udeležbo na tekmi, dnevno spim samo po štiri pet ur. To je sestavni del treninga, pridobivanja kondicije. Na morju, med tekmo časa za spanje ne bo veliko. V lepem vremenu si ga bom privoščil po pol ure ali uro, izmenoma čez ves dan največ štiri do pet ur. Drugače ne gre. Avtomatski pilot je sicer zanesljiv, vendar za tekmovanje "škodljiv". On izbira "varno" pot, "mirno" vožnjo, ne "razmišlja" o cilju. To je moje delo. In to je tisto, kar je treba narediti: jadrnico čimveč časa voditi sam. Tako se pridobiva minute, ure, dneve. Na takem tekmovanju se pač tako šteje čas. Od minut do dnevov. Prej ko prideš na cilj, več časa imaš za počitek, pripra; vo za naslednjo etapo. Te bodo Štih in za vsako je določen odhod. Začenjamo v Newportu, nato v CapetoW-nu, pa Sidneyu in Punti delLEste, od koder spet priplujemo v Newport Mislim, da bomo na cilju konec apri; la prihodnje leto. Če bo vse po sreči, potem se bom uvrstil na šesto do deseto mesto; tekmovalni del, torej jadranje, bo po mojem za boljše trajal okrog 130 dni. In ko bo vsega konec, bom spet prijadral v Koper, od tod pa spet s pomočjo prijateljev s Feršpeda - tudi ti so mi bili v veliko oporo ' "odjadral" nazaj domov na kontinent' Na svidenje junija prihodnje leto!« DUŠAN GRČA DRUŠTVO F. B. SEDEJ IZ STEVERJANA vabi na j. jimum pESTim Domti: am 7. IN 8. JULIJA 1990 MED BOROVCI V ŠTEVERJANU Danes, 8. julija, ob 17.30 - finalni del festivala - nastop finalistov Za danes napovedani koncert bratov Avsenik odpade zaradi bolezni. Ob 20.30 ples z nagrajenimi ansambli 21. EVROPSKO SREČANJE O GLASBENI VZGOJI 9. -11. JULIJ 1990 Sejmišče — Ul. della Barca 15 Ponedeljek, 9. julija: ob 9. uri — pozdrav krajevnih oblasti in začetek del ob 15. uri — nadaljevanje razprav Torek, 10. julija: ob 9. in 15. uri — nadaljevanje razprav Sreda, 11. julija: ob 9. uri — nadaljevanje srečanja z avdiovizualnimi pripomočki (komentarji in razprava) ZAKLJUČEK XXIX. MEDNARODNO TEKMOVANJE ZBOROVSKEGA PETJA »C. A. SEGHIZZI« GORICA - Avditorij v Ulici Roma od 11. do 14. julija SODELUJEJO: Bolgarija, Češkoslovaška, Finska, Francija, Jugoslavija, Madžarska, Po.ljska, Romunija, SZ Litva, SZ Rusija, Sovjetska zveza, Švedska, Italija PROGRAM: JAVNA OTVORITEV v četrtek, 12. julija ob 10.30 (Javni park - Korzo Verdi) POLIFONIJA — L, II. in IV. kategorija Sreda, 11. julija ob 20.30 Četrtek, 12. julija ob 15.30 in 20.30 Petek, 13. julija ob 9.30 in 15.30 ZBOROVSKA PRILAGODITEV PESMI USTNEGA IZROČILA Sobota, 14. julija ob 9. 30 in 15.30 Vstopnina: za en večer 10.000 lir za dva večera 15.000 lir NAGRAJEVANJE IN KONCERT ZMAGOVITIH ZBOROV: PETEK, 13. julija ob 20.30 — POLIFONIJA SOBOTA, 14. julija ob 20.30 — FOLKLORA UL. CARDUCCI 10 - UL. ORIANI 3 POPUSTI UL. CARDUCCI 10 - UL. ORIANI 3 THE BEST IN TOWN! FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 DILAO1'3 OBLAČILA - OBUTVE - MORJE - ŠPORTNI ARTIKLI • INTIMNO PERILO IN TKANINE ZA DOM S POPUSTI OD IMPORT - EXP0RT 20% - 30% - 50% - 80% za plačila v gotovini OD 10. JULIJA DO 18. AVGUSTA v UL. CARDUCCI 10 in UL ORIANI 3 DISTRIBUZIONE INTERNAZIONALE LEGNAMI ED AFFINI S. r. I- V BOUTIQUE VELIKA PREDSEZONSKA PRODAJA KRZEN s popusti od 20% - 30% - 50% MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE IN SHRANJEVANJA KRZEN DO 15. SEPTEMBRA BREZ DOPLAČILA MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV d. z o. Z. 34132 TRST - Ul. Ghega 3 Tel. (040) 368940/368868/369028 - Tlx 460442 DILATS Fax (040) 362595 obv. občini Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje pripravil program za šolsko leto 90-91 V koraku s sodobno družbo Pogovor s predsednikom SDZPI Lucijanom Volkom Ko se je pred dobrim letom poslovil z redakcije in se upokojil, si najbrž udi sam ni pričakoval, da bo nekaj ®esecev pozneje prevzel odgovorno olznost predsednika Slovenskega de-elnega zavoda za poklicno izobraže-vanje. Ponudbo, da bi nasledil pokoj-j\eMu Prof. Josipu Tavčarju je Lucijan ° k, kot sam rad priznava, sprejel s Precejšnjo tremo, saj je bilo zanj to Področje dela skoraj povsem novo. »Hrabrilo pa me je dejstvo,« pravi, »da ^av.°d trdna in življenjska ustanova, .1 Milko računa na prekaljen vodilni M učni kader. Dokaz trdnosti in ži-Jenjskosti zavoda je naraščajoče šte-. 0 tečajev in tečajnikov. V primerja- I s sorodnimi italijanskimi zavodi je, Poštevajoč slovenski "univerzum", °t pravijo statistiki, tudi s tega vidi- UsPeh zavidljiv, saj smo od začet- II Prvih 4 tečajev v zadnjih letih pri- usposobljeni na vseh poklicnih ravneh. Na to pot stopa naš Zavod. Kakšne usmeritve bi potrebovali, da bi bil program Zavoda še bolj popoln? VOLK: Praktično je ni usmeritve, ki naši narodnostni skupnosti ne bi bila potrebna. Zdi se mi pa, da se moramo usmerjati, in se usmerjamo, v tiste profile, ki so perspektivni v gospodar-- sko odprti družbi in ki se uveljavljajo v postindustrijski družbi storitev in specializiranih terciarnih dejavnosti. Pri načrtovanju tečajev in evidentiranju potreb je sodelovanje z drugimi slovenskimi ustanovami zadovoljivo? VOLK: Seveda. Zavod deluje in sestavlja svoje programe tudi v dogovoru s tistimi ustanovami slovenske narodnostne skupnosti - Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza, Slovenski raziskovalni inštitut, sekptelt so v Nabrežini odprli razstavo izdelkov tečajnikov tečaja za kamno- (Foto Mario Magajna) nnf,!* 20 do 25 letnih tečajev, tečaj-0v Pa je bilo nad 400.« skL° Ookaz, da naša narodnostna VoT°St ^avod potrebuje... k;},. K: V to sem prepričan. Od nega ^ Sem S09lašal z mnenjem pokojne- katpPriKfiTavčarja' da ie v Pogojih' v živimo Slovenci v Italiji, stro-Ce[0n° izobraževanje življenjskega, on Usodnega pomena, kot je rekel irnei- 1 kulturen narod smo vedno ni- ?, Velik° visoko izobraženih ljudi, ki i,- ali pa so nam tisti srednji kadri, Šfjjj.1 obvladali svoj poklic v materin-v 0^' To poslanstvo, vzgajanje mladih v Povijanju svojega poklica v slo-lUdi H111, °Pravlja SDZPI. Dodal pa bi še^'da ho v sedanjem času, ko se na-Uve območju odpirajo nove perspek-Post i)OVezovanja z Evropo, naša skup-gi, j u?Pešna v svoji povezovalni nalo-bodo njeni pripadniki strokovno Sindikat slovenske šole, Dijaška matica, KASTA - ki so ustanovile Zavod in imajo svoje predstavnike v upravnih organih. Poleg tega pa sodelujemo tudi z drugimi ustanovami, ki sicer niso v upravnih organih, a so bistven del naše slovenske stvarnosti, kot so na primer slovenski šolski sistem, podjetja, kulturne ustanove in seveda tudi s slovenskimi sredstvi množičnega obveščanja. Kakšne stike pa imate s sorodnimi italijanskimi poklicnimi zavodi? VOLK: Odkar sem bil izvoljen za predsednika Zavoda, sem se moral ukvarjati z nekaterimi zelo nujnimi problemi in nisem še utegnil vzpostaviti osebnih stikov s predsedniki italijanskih zavodov. Z njimi sem imel samo pismene odnose, a kolikor vem iz poročanja ravnateljice in osebja, je bilo sodelovanje vselej korektno. Ob pre- vzemu dolžnosti predsednika so mi preddstavniki italijanskih zavodov čestitali in izrazili željo po srečanju, do katerega bo, upam, lahko prišlo že letos. Kaj pa odnosi z javnimi upravami? VOLK: Komaj sem prevzel dolžnost predsednika, se mi je zdelo potrebno, da vzpostavim stike z vsemi javnimi upravami, ki so zainteresirane za strokovno izobraževanje. Odziv je bil zadovoljiv. Sestali smo se s predstavniki Tržaške trgovinske zbornice, s tržaško pokrajinsko upravo, z deželnimi svetovalci slovenskega rodu in z deželnim odbornikom za strokovno izpopolnjevanje Antoninijem. Na teh srečanjih so nam vsi potrdili, da smo kot edini Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje deležni razumevanja in podpore, kar je seveda sad ugleda, ki si ga je zavod pridobil z desetletnim resnim in odgovornim delom. Preidiva k programu za prihodnje šolsko leto. Katere so njegove osnovne značilnosti? VOLK: Osnovni značilnosti sta kontinuiteta kot doslednost z doslej pripravljenimi programi in vsestranskost, saj predvideni tečaji zaobjemajo zelo široko področje (kot dokazuje razpored, ki ga objavljamo na tej strani, op. ur.). Med tečaji bi posebej omenil tečaj za upravljanje kmetij, ki se usmerjajo v kmečki turizem. Semkaj sodijo tudi osmice. Mislimo, da bodo gospodarji in gospodinje s takim tečajem lahko veliko pridobili. Pomembno pa se nam zdi tudi, da nam je letos Dežela odobrila dveletni tečaj s kvalifikacijo za kuharje, ki ga bomo priredili na Goriškem. Tečaj bo imel 1.000 ur na leto in mislim, da bo prispeval h kakovostni rasti gostinstva v naši deželi, saj pričakujemo poleg goriških tečajnikov tudi tečajnike s Tržaškega in iz videmske pokrajine. Ob programu tečajev za leto 1990-91 bi rad dodal še dejstvo, da je upravni ' odbor načrtoval 40 tečajev, od katerih je Dežela odobrila le 24. Zal nam je, da ni odobrila tečajev, ki so bili predvideni v videmski pokrajini, kjer smo nameravali organizirati sicer krajše tečaje za srednje kadre v podjetjih. Odbornik Antonini nam je zagotovil, da zavrnitev tečajev nima političnrega prizvoka, pač pa jih je pristojna komisija zavrnila s tehničnimi utemeljitvami, ki pa po naši oceni niso prepričljive. Zavod pa namerava pri tečajih v videmski pokrajini vztrajati in jih bo skušal čimprej prirediti, saj vemo, da so nujno potrebni. Med najzahtevnejšimi nalogami tvojega mandata bo prenovitev prostorov... VOLK: Nedvomno. Delo bo zelo obsežno, vendar upam, da bomo lahko s prenovitvijo zadostili prostorkim potrebam, ki smo jih doslej reševali z velikodušno pomočjo Dijaškega doma. Upravni odbor je pred 4 leti naslovil na Deželo prošnjo za podporo, sedaj so nam bila sredstva dodeljena. Naročili smo prenovitvene načrte, navezali stike z deželnimi občinskimi tehničnimi službami in upamo, da bo delo opravljeno v dveh letih. Zavod bo tedaj imel prostore, ki bodo res primerni za nadalnje delo Lanskoletni obračun Število tečajev (okvirčki) in število učnih ur v desetletju 1979-80/1988-89 POKRAJINA TRST Naziv tečaja 1. Tečaj s kvalifikacijo za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik 2. Tečaj s kvalifikacijo za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik 3. Tečaj s kvalifikacijo za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik 4. Tečaj za marketing in management 5. Tečaj za operaterje v zunanji trgovini 6. Tečaj za programerje elektronskih računalnikov 7. Tečaj za personal computing 8. Tečaj s kvalifikacijo za obdelovalce kamna - 1. letnik 9. Tečaj za animatorje na družbeno-vzgojnem področju 10. Tečaj za splošno živinorejo 11. Tečaj enologije 12. Tečaj za splošno kmetijstvo 13. Tečaj za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov POKRAJINA GORICA 1. Tečaj s kvalifikacijo za prodajalce - 1. letnik 2. Tečaj za programerje elektronskih računalnikov 3. Tečaj za dopisnike angleškega jezika 4. Tečaj bančne tehnike 5. Tečaj strojepisja 6. Tečaj za fiskalno vodenje nekomercialnih ustanov 7. Tečaj za animatorje na družbeno-vzgojnem področju ŠTEVILO DIJAKOV, KI SO USPEŠNO OPRAVILI TEČAJ 12 10 9 8 11 8 13 12 12 17 19 9 7 16 14 8 11 9 SKUPNO 227 Zaključni kvalifikacijski izpit tečaja za uradnike uvozno-izvoznega podjetja so uspešno opravili: Tamara BESSARIONE, Katja BUBOLA, Elisabetta DRAGO, Tanja LEGHISSA, Ivana LEUZ, Walter OSI, Sonja OTA, Irina PERTOT, Damian PETTIROSSO, Walter REGGENTE, Renato BELLAZZI, Tania BONANNO, Daša GRGIČ, Ivan KOMAR, Susanna MILIC, Nadia PLISCA, Katja RACE, Massimo REJA, Tamara RICCOBON, Ester SCROCCARO, Martina ZAHAR, Tanja ZIDARIČ. pokrajina trst.- jnMra' tonini odgovoril na vprašanje deželnega svetovalca KPI Budina. Svetovalec je zahteval pojasnila v zvezi s poslovanjem zdravstvene službe v kriški občinski izpostavi, odgovor od- ■ bornika pa je bil precej nepopoln. Tržaška kreditna banka je sklenila dve zavarovalni pogodbi v korist svojih klientov, ki bodo tako brezplačno koristili posebno zavarovalno kritje za dobo enega leta: nezgodno polico in polico proti kraji in žeparstvu. NEZGODNA Polica................................ Nezgodna polica vam nudi posebno kritje v primeru trajne invalidnosti nad 70 odstotkov, dedičem ali upravičencem pa zagotavlja odškodnino v primeru smrti. Odškodnina lahko pomnoži vaše prihranke ali porama vaše morebitno debetno stanje. "S* POLICA PROTI Ropu IN Žeparstvu ...... Zavaruje vaš denar od trenutka ko dvignete doloee- no noto. ves čas do vašega doma. SFtSTS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DUKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA V sodelovanju z NORICUM ASSICURAZKM Živahna razprava na prazniku »Naj živi Kras« Upravljanje Kraškega parka zaupati predvsem Kraševcem V petek zvečer se je na Opčinah zaključil tridnevni praznik »Naj živi Kras«, ki sta ga priredila Zveza za okolje in Zveza komunistične mladine Italije. Na sorazmerno dobro obiskani prireditvi so prireditelji, poleg običajnih zabavnih točk, priredili tudi vrsto okroglih miz. V petek zvečer je bila na programu okrogla miza o načrtovanem kraškem parku. O tej temi so spregovorili deželni svetovalec zelenih golobice Andrea Wehrenfening, zgoniški župan in deželni svetovalec KPI Miloš Budin, predstavnik Zveze za okolje Marino Vocci, predstavnica naravovarstvene organizacije WWF Lia Brautti ter predstavnik kulturnega kluba Istra Emil Zonta, ki je med pobudniki zamisli o naravnem parku v Čičariji. Moderator je bil Paolo Privi-tera. Prvi je spregovoril Wehrenfening. Po njegovem bi se pri ustanavljanju parka lahko zgledovali po piemontskem naravnem parku, kjer so upravo te ustanove enakopravno zaupali bodisi javnim izvoljenim upraviteljem kot tudi znanstvenikom in tehnikom. Pri upravi parka pa so soudeležene tudi naravovarstvene organizacije. Zaradi tega je bil precej odklonilen do zamisli, da bi kraški park upravljala Kraška gorska skupnost, ker bi tako pri upravi parka prišle do izraza iste težave, ki na primer tarejo Krajevne zdravstvene enote ali podobne ustanove, ki jih upravljajo stranke. Miloš Budin je opozoril, da slovensko prebivalstvo Krasa z dokajšnjim nezaupanjem gleda na možnost ustanovitve Kraškega parka. Ta nezaupljivost pa izvira iz negativnih zgodovinskih izkušenj, ko si je mesto želelo s prikrito ali neprikrito silo osvojiti Kras in ga tako odtujiti avtohtonemu prebivalstvu. To nezaupanje pa lahko premostimo samo tako, da zaupamo domačemu prebivalstvu upravljanje parka. Domača uprava pa bi bila jamstvo, da ne bi postal park še eno sredstvo za raznarodovanje Krasa. Budin se ni strinjal s stališčem Wehrenfenin-ga, da bi upravljanje parka zaupali znanstvenikom, ker bi bilo vsako dejanje teh znanstvenikov tudi politično dejanje. Vsled tega - je menil Budin -najprimernejše telo za upravljanje parka bi bila Kraška gorska skupnost. Opozoril je tudi, da je Kras sorazmerno zelo gosto naseljen in da v tem prostoru praktično ne moremo ločiti .di' narave od človeškega dela. Žara1 tega bi bilo prav, da bi država in de' žela primerno finansirali kmetijske pk druge slične dejavnosti, ki ohranja)0 pristno podobo Krasa. ., Tem besedam je delno priteg111 Marino Vocci, po katerem je Kras pravzaprav eko-družbeni sistem, ki 98 moramo ohraniti takšnega, kakršen j°' Zaradi tega se zavzema za mednarod' ni park, kjer bi bili pri upravljanju s°' udeleženi bodisi Italija kot JugoslaVI' ja. Lia Brautti se je strinjala s tem sta liščem. Dejala je, da je Trst zelo mamo ravnal s svojo okolico. Ta ne_ marnost naj bi izvirala iz neprimerni ga in nezadostnega znanstvenega pr0” učevanja kraške narave. Erhil Zonta je predstavil naravn podobo Čičarije. Dejal je, da bi usta) novitev naravnega parka lahko bist''6. no pripomogla k razvoju moderneS9 kakovostnega turizma na tem odro^' pod- j ju. Podčrtal pa je, da parka ne bi srne)( f ustanoviti proti volji prebivalstva, ke‘ če prebivalci ne bodo podprli te Z3 misli, bo park zapisan propadu. Na koncu debate se je razvila Z®* živahna in polemična (mestoma razgreta) debata med publiko in pravljalci. Med drugimi so se v pravi oglasili predsednik Koordinat1) skega odbora vzhodnokraških vasi ^ gič in tajnik pokrajinske lovske orlr nizacije Petruzzi. Debata se je dot® nila številnih zanimivih tem: odp° ■ deželne uprave do kmetijstva in ž1 noreje na Krasu, znanstvenega Pr°r čevanja kraške narave, in tudi dog3) j nja v zvezi z gradnjo sinhrotona P Bazovici ter sporazuma, ki so ga s ie v zvezi podpisale slovenske organ1 Clje' VVALTER ŠKER* ZA VSAKOGAR NEKAJ P0SEBNE<3a kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rosse TRST Telefon 772996 V« seji zgoniškega občinskega sveta Budin utemeljil odsotnost na srečanju z Dularjem , prvi delovni seji zgoniškega °P^nskega sveta so v petek izvolili Danske predstavnike v kar deset Komisij, oziroma medobčinskih skup-cm, obenem pa so ratificirali celo trj. sklepov uprave. Med temi je udi predaja del specializiranemu Podjetju za dopolnitev omrežja javne azsvetljave na osnovi posojila osredje hranilnice in posojilnice v Rimu, 1 J e po dolgem birokratskem po-uU in zavlačevanju (kar dvakrat aj bi »izgubili« dokumentacijo) ven- sredst na razP°la90 potrebna S političnega vidika je tako bila ajbolj zanimiva razprava v zvezi z -r„s.otnPstjo zgoniškega župana na ecanju na županstvu v Nabrežini z larnistrom za Slovence po svetu Du-a,'ern' v zvezi s katerim je načelnik ovenake skupnosti Jožko Gruden s f Plrn vprašanjem zahteval pojasni-uta uPan Miloš Budin je upravičil in j7tl®eljil svoje zadržanje s pomisleki ‘Juono formalnega značaja. Po nje-nis ein korektna oblika sklica- je bS,retania s slovenskimi župani, ki no« h ^an Prei nekako »imponira-vntL> i 2 vsakega predhodnega dogo-p kako, kdaj in kje naj poteka. stv ayljen je bil pred izvršeno dej-kar doslej ni bila praksa, saj so ■pa stlki potekali preko konzulata. larn^ornislek proceduralno protoko-larja .narave je Budin ministru Du-zulat 1Zraz^ že na sprejemu na kon-sotr,Iu,*n iz protesta napovedal od-0st na srečanju županov. Ker je tudi predsednik slovenske vlade Peterle pred kratkim povabil na sestanek v Ljubljano le eno stranko, oziroma organizacijo, ki predstavljata Slovence, obstaja upravičen sum, da nova vlada skuša privilegirati le eno samo komponento, kar je nesprejemljivo. Budin je izrazil pripravljenost na iskreno sodelovanje v duhu vz-jamnega spoštovanja, nihče pa tega ne sme zlorabljati v politično strankarske namene. Gruden ni bil zadovoljen z odgovorom in je županu očital, da je prišlo do spodrsljaja, ker se ni predhodno posvetoval s svetovalskimi skupinami, saj kot župan zastopa vse komponente in bi moral navezati stike z demokratično izvoljenim ministrom. Župan je tudi seznanil svetovalce z novim zakonom o krajevnih upravah in občina bo morala izglasovati svoj statut, katerega osnovno izhodišče bo potrditev popolne enakopravnosti med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. Zaradi novih omejevalnih kriterijev je vprašljiva bodočnost Kraške gorske skupnosti, o čemer bo tekla poglobljena razprava, preden pride do kakršnekoli odločitve. V teku razprave je bilo postavljeno svetovalsko vprašanje, naj se razveljavi gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše v Saležu, ker naj bi bila protizakonita pridobitev lastniške pravice, kar pa je župan ovrgel s tehtnimi argumenti. Pod pritiskom le še kandidati trgovskega zavoda Na Prešernu vsi uspešni a samo ena šestdesetica Tudi na znanstvenem liceju F. Prešeren so maturantje včeraj izvedeli za svoj uspeh. Po mnenju komisije so vsi kandidati pokazali zadostno zrelost na izpitu, ocene pa "nihajo" od najnižje do najvišje. V glavnem so dijaki znanstvenega liceja pokazali kar zadovoljivo znanje. Že okrog 11. ure je nekaj maturantov nestrpno čakalo v veži šole, kdaj bodo izobesili rezultate. Nekateri so bili že nestrpni in so ugibali, ali naj se gredo pozanimat v tajništvo, kdaj bo izpitna komisija zaključila svoje delo. Nekaj pred 12. uro se je pred šolo F. Prešeren zbral domala ves razred in končno so prinesli list z ocenami vseh Jutri zjutraj odhod roverjev in popotnic na dvotedenski obisk dela Štajerske Tržaški skavti na »potovalnem taboru« j kavtska družina iz Trsta se pripravlja na svojo najpri-tabnr-0, a tuc^ najzahtevnejšo dejavnost v letu - na poletno b0 nrjenie- Za svoje člane pripravlja kar štiri tabore: v juliju 12 aJPreJ na vrsti potovalni tabor za najstarejše: nato bodo Ibrjj niki in vodnice postavili dva tabora v Žirovnici nad fojajjj na^stem prostoru pa bodo v avgustu taborili še naj- vnri^!^Ve^e zanimanje velja kajti v istem času in letos taborom izvidnikov in v istem kraju bodo postavili Gorice, Ljubljane in Celovca. SkuDnn°tranistične komisije Marino Kokorovec in Jože Škerk sta prikazala tem je°, deželnih zakonskih osnutkov o varstvu okolja in o kraškem parku. Pri lastni^ bdo Poudarjeno nasprotovanje ukrepom, ki bi dejansko odtujili ozemlje slediia0* in krajevnemu prebivalstvu. Najbolj obsežna pa je bila razprava, ki je Sloveni-jakovemu Por°čiiu 0 stališčih, ki jih je zavzela SSk do novosti v itiatibi b lri do uravnovešenja odnosov med matico in zamejstvom. O tej proble-PHpravlja stranka posebno izjavo. ^ Vi katerinv kosselli nadaljuje jutri ciklus zanimivih srečanj na različne teme, s problem1 ■ ,razživel tudi letošnjo spomladansko sezono. Govor bo o aktualni psibiatr xb.ki' ki je zlasti v Trstu vedno zelo živa, in sicer o »beri« zakona 180 o žavni r 'f reformi in o možnostih izboljšanja tega zakona. Poročala bosta vsedr-tor psi *rent za zdravstvo socialistične stranke Gabriele Renzulli in koordina-ob 17 3*trične službe tržaške KZE Franco Rotelli. Okroglo mizo, ki se bo začela v cesarski dvorani hotela Excelsior, pa bo vodil Alessandro Perelli. Afera o skladišču utekočinjenega petrolejskega plina, ki naj bi ga družba Monteshell zgradila na območju bivše rafinerije Aguila in ki je bila v zadnjih tednih pogosto v ospredju tržaške kronike, je bila v petek ponovno na dnevnem redu seje deželnega odbora. Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Carbo-ne je namreč predstavil seznam študij in navzkrižnih preverjanj, s katerimi naj bi ugotovili, kakšne nevarnosti bi predstavljalo novo skladišče plina (predlog je odbor odobril). V prvi fazi naj bi po Carbonejevem predlogu popisali vse sedanje in načrtovane dejavnosti na tem območju (plani-metrije, sheme in opisi proizvodnih postopkov in notranje organizacije, seznam uporabljenih snovi, varnostni in protipožarni sistemi itd.), preverili obseg vseh vrst transporta. V zvezi s pomorskim prometom naj bi popisali priveze glede na vrsto raztovorjenega blaga, velikost ladij in vrsto transporta ter ugotovili značilnosti pomolov, plovbe in varnostnih postopkov. Popis naj bi nudil pregled vseh ^ceraj aretirali ^-letnega vodica pribeznikov V ^aUif?rzav^ani' ki ilegalno prihaja V°dičev' t; P°služujej° drago plačani me;HiJ1^prieakai° na dogovorji rJolg0 *• y to so preizkovalci i tak4rf uri^an“ sai so prestregli i , 6 Sori; . jeznih členov«. Med tal a^vijan ^ 25-!etni jugoslovansl a9ervti vx i>rdjan Živkovič, ki so c y^avlia_CeraL prestregli s skupino Mannov Šrilanke (med njimi v Polici;;,?nska) in ga aretirali. o!*sko ,.a9enti 50 v bližini jugosli “azijj atijanske meje pri Pešk H s'ovar.ya osebna avtomobila z ji v k o ° evidenčno tablico. Ko sl Cb; 9 Po ria?ila a9ente' sta se pognai n! razq1kdrzavni cesti št. 202. Po pri staviij „aileni zasledovanju so agen M ravlialT1°. en.avtomobil, ki ga ; k s° r“ripj’ djan Živkovič. Preizkova ^ razpr:;,]a' da je Živkovič član širi vsm6rica izrnti°rganizacije' kateri : >to So *ročila 4.000 dolarjev. Za 1 ra*t>a d0^bdi letalski listek iz C< ba “i m0 ‘ Ubrovnika, od tod nape 1 z avtomobilom do Neaj Šele po dveh tednih odkrili truplo 33-letnega moškega Žalostni primeri smrti v popolni osamelosti se navadno nanašajo na starejše osebe, vendar pa ima to tragično pravilo enako neusmiljene izjeme. O tem presunljivo priča primer 33-letnega Giuseppeja Ouinta, katerega truplo so odkrili šele dva tedna po smrti. Policijske agente je predvčerajšnjim zvečer poklicala Gfuintova soseda, ker se je iz stanovanja v poslopju v Ul. S. Tecla 6 širil sumljiv vonj. Policisti so poklicali gasilce, s pomočjo katerih so prišli v stanovanje Giuseppeja Ouinta. Čakalo jih je srhljivo odkritje, saj so na tleh našli moško truplo, ki se je zaradi vročine že začelo razkrajati. Ugotovili so, da gre za 33-letnega Giuseppeja Ouinta, ki je umrl vsaj 15 dni tega. O vzrokih smrti so se preizkovalci izrekli šele po avtopsiji trupla: izkazalo se je namreč, da na truplu ni bilo sledu kakšnega nasilnega dejanja, temveč, da je Giuseppe Ouinto umrl zaradi hude infekcijske bolezni. Podrobni pregledi so nadalje pokazali, da je bil Ouinto že dalj časa neozdravljivo bolan. Giuseppe Ouinto Na možnost nasilne smrti so preizkovalci pomislili, ker je Giuseppe Ouinto že imel opravka s sodiščem (zaradi prilaščanja tuje imovine) in je bil tudi označen kot narkoman. škodljivih snovi, ki so uskladiščene na tem območju ali potujejo skozenj. V drugi fazi pa naj bi ugotavljali, kašne so možne nesreče na tem območju in kakšne nesreče lahko povzroči novo skladišče, domnevno pogostost nesreč, kakšne posledice lahko imajo za ljudi in za strukture. Po vsem tem naj bi še ugotovili, v kolikšni meri bi se incidenti oz. potencialna nevarnost lahko prekrivale in v kakšnih pogojih bi lahko prišlo do tako imenovanega »pojava domino«. Vse to naj bi nazadnje ustvarilo sliko o globalni nevarnosti in o posledicah morebitnih nesreč (zastrupitev zaradi vdihavanja škodljivih snovi, opekline, eksplozije itd.). Poslednje slovo od Franca Košute Včeraj so se svojci, znanci in prijatelji še zadnjič poslovili od Franca Košute. Pokopali so ga na tržaškem pokopališču, kamor so pred dnevi pospremili na zadnjo pot tudi njegovo ženo Slavo. Zakonca Košuta sta bila dobro poznana vsem Slovencem, saj sta bila s svojo družino močno angažirana tako za časa fašistične strahovlade kot med narodnoosvobodilno borbo in tudi v povojnem času. Veliko let sta Slava in Franc vodila gostilno »Al gambero« v Videmski ulici. Družini, ki je bila v tako kratkem času tako močno prizadeta naše islereno sožalje. N. L. 9. 7. 1980 9. 7. 1990 Minilo je deset let, odkar nas je zapustil naš dragi Konstantin Stančič Z ljubeznijo se ga spominjajo SVOJCI Trst, 8. julija 1990 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Maria Stublja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. SvOJCI Trst, Nabrežina, 8. julija 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Danice Košuta (PROCESI JE VE) se'iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru ter sekciji ANPI iz Sv. Križa. SVOJCI Sv. Križ, 8. julija 1990 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem zaiiz-raze sožalja, ki smo jih bili deležni ob izgubi naše drage Albine Filippi por. Blocker Posebna zahvala naj gre g. župniku Antonu Žužku. SVOJCI Trst, 8. julija 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Vlaste Kosmač se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in jo pospremili na zadnji poti ter darovalcem cvetja. Posebna zahvala domačim pevcem. SVOJCI Zabrežec, 8. julija 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Antonije Pecchiari vd. Calzi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje, nosilcem krste, g. župniku ter vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. SVOJCI Gropada, 8. julija 1990 9. 7. 1988 9. 7. 1990 Ob 2. obletnici smrti našega dragega Roberta Perose se ga z ljubeznijo spominjajo mama, papa, tete, strici in noni Trst, 8. julija 1990 3. 7. 1985 3. 7. 1990 Ob 5. obletnici smrti naše drage Dorke Deško por. Vodopivec se je z ljubeznijo spominjajo SVOJCI Boljunec, 8. julija 1990 6. 7. 1986 6. 7. 1990 Ob 4. obletnici smrti dragega Viljema Berdona se ga z ljubeznijo spominjata mama ter brat Igor z družino Ricmanje, 8. julija 1990 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Marij Čuk S TREBUHI ZA KRUHI Režija Jože Babič PREDSTAVI NA PROSTEM Ponovitevi: jutri, 9. t. m., ob 21. uri v Miljah - Slovenski center. V četrtek, 12. t. m., ob 21. uri v Mačkoljah - Borov gozdiček. ŠPORTNO ZDRUŽENJE GAJA vabi na ŠPORT ES ZABAVO Danes, 8. t. m.,na športnem objektu na Padričah PROGRAM: - turnir v odbojki (mešane ekipe 3 + 3) Danes, 8. julija - balinarski turnir Zabavala vas bosta ansambla HAPPY DAV in ZODIACO Vabljeni! _________gledališča_____________ GLEDALIŠČE VERDI Festival operete - Trst Od 17. do 22. t. m. bo v gledališču Verdi na sporedu Lebarjeva opereta DEŽELA SMEHLJAJA v italijanski verziji Maria Nordia. Dirigent Tiziano Severini, v glavnih vlogah nastopajo Daniela Maz-zucato, Giuseppe Sabbatini, Ugo Maria Morosi in Sabina Macculi. Predprodaja vstopnic prične v torek, 10. t. m., od 9. do 13. ter od 16. do 19. ure pri blagajni gledališča. Jutri ob 20.30 bo na Trgu Unita KONCERT mestne godbe G. Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo. kino ARISTON - Zaprto. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 II decalogo 7 - 8, r. K. Kieslowski. NAZIONALE I - 16.15, 22.30 Non aprile quel cancello 2. NAZIONALE II - 16.00, 22.30 Non 6 stala una vacanza, 6 stata una guerra, kom., i. Dan Aykroyd, John Candy. NAZIONALE III - 16.30, 22.30 Night game partita con la morte, □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.30 Tre don-ne, il sesso e Platone, □ □ GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Good morning Vietnam. Jutri: Addio al re. EDEN - 15.20, 22.00 Alexandra... oltre i coniini del sesso, porn. □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 Always, r. Števen Spielberg, i. R. Dreyfuss, M. Hun-ter. LUMIERE - 18.00, 22.15 Jesus of Montreal, r. Denys Arcand. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Desiderio bestiale di iemmina, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ koncerti V Avditoriju Portorož bo 13. t. m., ob 21. uri koncert TEREZE KESOVIJE. Predprodaja vstopnic pri Kompasu v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. VERDI Festival opereta - Trst V četrtek, 12. t. m., ob 21. uri bo v Miramarskem parku koncert skupine I SALON1STI. Ponovitev koncerta bo 13. t. m. v gledališču Verdi. V sredo, 18. t. m., ob 21. uri bo v dvorani tržaškega Lloyda recital tenorista Nokolaja GEDDE ob klavirski spremljavi Natascie Kersevan. TRŽAŠKI OKTET razpisuje AVDICIJO ZA TENORSKO MESTO Interesenti naj se javijo pismeno ali telefonsko v tajništvu Glasbene matice (tel. 418605) vsak dan od 8. do 12. ure. ! FORTUNA PREIZKUSITE UDOBJE PREJEMANJA NASLOVOV OZ. TEL. ŠT. USTREZNIH U PARTNERJEV ZA ZAKON ALI PRIJATELJSTVO NA DOM! Poslužite se FORTUNE, ki vam bo z RAČUNALNIŠKO OBDELAVO PODATKOV IN FOTOGRAFIJ, po metodi, ki se v zahodnih državah uporablja že DESET-f LETJA, odprla pot številnih možnosti. Nikamor vam ne bo potrebno hoditi -pošljite le naslov z navedbo starosti in izobrazbe in posredovali vam bomo podatke o delovanju z vprašalnikom. Cene so različne: od 100 do 500 din. OBRATOVALNICA FORTUNA, p.p. 348, p. 61101 Ljubljana V sredo, 4. t. m., je doktorirala na tržaški univerzi iz političnih ved TATJANA ZACCARIA Ob uspešno končanem študiju ji čestitajo starši in brat Darjo Po Rojanu se potepa SOCIOLOGINJA brez repa, mešane zakone raziskuje, da vse stoka in se kuje, a kljub vsemu ji klapa vsa za doktorat vošči iz srca. Jutri praznuje 90. rojstni dan ANGELA LENARDON - LOZEJ Ob visokem jubileju ji iskreno čestitajo in želijo še mnogo zdravja sinova Nino in Mario z ženama, sestra, vnukinje ter ostali Pred dnevi je uspešno opravil odvetniški izpit dr. PETER MOČNIK Iskreno mu čestitajo Siljo, Marija in Magda z družinami MARKU BANU tri INGRID VIGINI, ki začenjata skupno življenjsko pot, iz srca želi obilo sreče ŠD Kontovel Dne 7. julija 1940 sta se poročila v frančiškanski cerkvi v Ul. Rossetti DANILO POČKAJ in ANA SEMOLIČ Ob tej priložnosti jima čestitajo sinova Bruno in Edvard z družinama ter vse ostalo sorodstvo čestitke Vzela sta se INGRID in MARKO BAN. Vse naj, naj, naj jima voščita Marjanka in Duško. Pa mnogo sreče, veselja, sproščenosti in sončnih dni. Te dni se je srečal z Abrahamom KORADO ŠVAB. Da bi zdrav in vesel dočakal še dolgo let mu iz srca želijo žena, sinova, starši ter sestra in brat z družinama. Danes praznuje rojstni dan naša draga MARIJA AŽMAN. Vse najboljše ji želijo vsi njeni, posebno pa Katja in Matej. Novemu profesorju violine STEFANU IOBU iskreno čestitajo mama, oče, Valentina, stric Marjo, teta Mili, Fab-jo, Liviana, Milena in Matija. Prišla je MARTINA! Srečnima staršema in sestrici Katji čestitamo, Martini pa želimo, da bi čimprej prišla plavati s klapo v Lanterni Gracijela, Dušan, Martina in Federika Sancin. razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bodo do 15. septembra uradi odprti za stranke s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 16. do 18. ure. Ob slavju 50-letnice vabijo letniki 1940 iz devinsko-nabre-žinske občine (tudi izseljenci) na IZLET V SALZBURG 8. in 9. septembra Podrobnejše informacije dobite v popoldanskih urah na tel. št. 299586 (Duško) ali 291244 (Vinko). Vpisovanje: Agraria Stanissa -Nabrežina. * SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE vabi na ogled RAZSTAVE KAMNITIH PREDMETOV ki so jih izdelali dijaki prvega letnika tečaja za obdelovalce kamna. Razstava bo odprta do srede, 11. t. m., od 18. do 20. ure - v delavnici v Nabežini 84. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1990/91 v Trstu sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur) 2. za uradnike uvozno/izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur) 3. za obdelovalce kamna - 2. letnik (1200 ur) 4. za bančno tehniko (30 ur) 5. za psihologijo prodaje in marketinga ( 50 ur) 6. za upravljanje podjetij ( 60 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola 7. za strojepisje (150 ur) 8. srbohrvaščine (120 ur) 9. za knjigovodstvo in fiskalne obveznosti v podjetju (80 ur) 10. za programiranje na perso-nal computerju z razvitejšimi jeziki (200 ur) - pogoj za vpis dokončana višja srednja šola 11. za osnovno informatiko in MS - DOS (60 ur) 12. Word processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur) 13. za uporabo programa Data base (60 ur) 14. za animatorje na socialno -kulturnem področju (60 ur) 15. za upravljanje kmetij namenjenih kmečkemu turizmu (60 ur) 16. za cvetličarstvo in okrasne rastline (80 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. julija na sedežu Zavoda, ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Ci-cerone 8/B, tel. št. 362941. izleti Bi si rad ogledal lepote Barcelone in Coste Brave? SKD Vigred iz Šempolaja organizira 8-dnevno potovanje od 24. do 31. avgusta za 350.000 lir. Za vpisovanje tel. na št. 200150 (Franka Škrk) od 19. do 21. ure najkasneje do 31. julija. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da je za izlet na Trnovo goro dne 11. julija še nekaj prostih mest. Informacije na sedežu društva v Ul. Ci-cerone 8/b, tel. 360324. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE SATIRIČNI POLETNI KABARET BANANA HA WAII Ali kako sta BORIS KOBAL in SERGEJ VERČ sklenila zapustiti svoj rodni kraj in se za vedno naselila na Hawaiie med opice, palme, banane in ... bananovke. Jutri, 9. t. m., ob 21. uri - v Bazovici - Gospodarska zadruga V sredo, 11. t. m., ob 21. uri - na Opčinah - Prosvetni dom V petek, 13. t. m., ob 21. uri v Križu - Ljudski dom V soboto, 14. t. m., ob 21. uri v Barkovljah - na igrišču kulturnega društva V nedeljo, 15. t. m., ob 21. uri v Zgoniku - na trgu KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP - D' Annunzijev drevored 44 - Miramarski drevored 49 - Istrska ulica 50 - Ul. I. Svevo 21 TOTAL - Ul. F. Severo 2/2 - Largo A. canal 1/1/ - Devin-Nabrežina 129 - Ul. D' Alviano 14 - Nabrežje Grumula 12 - Strada del Friuli 7 - Ul. Revoltella 110/2 ESSO - Nabrežje N. Sauro 8 - Sesljan (drž. cesta 14) - Trg Valmaura 4 - Ul. F. Severo 8/10 - Miramarski drevored 267/1 IP - Ul. Giulia 58 - Ul. Carducci 12 API - Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI: SIAT - Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE - SELE SERVICE FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH AGIP - Devin (sever) - Devin (jug) _________mali oglasi j OSMICO je odprl Silvano Močilnik, Lo-njer 376. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič. OSMICO je odprl Alfonz Guštin na Colu št. 12. VINSKE BRATCE vabi na osmico Stanko Gruden v Samatorco. Toči belo in črno vino ter reže domač pršut. PRODAM suzuki santana 410 SJ, letniK 1988 v odličnem stanju. Tel. 327154. PRODAM alfa romeo 33 QV, letnik 1986 temno sive metalizirane barve po izredni ceni. Tel. 327438 po 15. uri. PRODAM golf formula uno 1100, letnik 1982 v dobrem stanju. Tel. na št' 773792. PRODAM 15 hi hrastov plavnik in 10 hi akacijev plavnik s pokrovom. Tel' (0481) 21517. PRODAM drva za kurjavo. Tel. 281920. PO ZELO UGODNI CENI prodam fiat uno Sting, 77.000 km, pet prestav, letnik 1987. Tel. 229540 od 12. do 13. ure. V POLETNIH mesecih oddam na Krasu sobi starejšim osebam ali družini. Tel 327208 ali 200156. UNIVERZITETNI študent nudi lekcije iz matematike in fizike za srednje in viš- t . je šole. Tel. 229347. 30-LETNI državni uslužbenec bi rad spoznal 25-30 let staro dekle, ki ljubi družino. Zaželeno znanje italijanščine' Tel. na št. 040/773694. UREJEVANJE in načrtovanje vrtov: v tem času zelo ugodne cene v sejanju trave, nego živih mej, košnjo ter obdelavo zelenih preprog. Analize zemljišč brezplačno. Žnidarčič - Števerjan (GO), tel. (0481) 884161 ob večernih urah. PRIVATNI PENZION MANCA v Radovljici, Gradnikova 2, tel. (003864) 75504, v neposredni bližini Bleda, nudi penzionske usluge, tenis igrišče, bazen, kolesa, namizni tenis. Izhodiščna točka za izlete v naravo, lov, ribolov, jahanje in veliki golf. ČUDOVITEGA mucka podarim ljubitelju živali. Tel. 212119. BELGIJSKEGA OVČARJA (terranova). starega dve leti z rodovnikom, zel° ljubeznivega, vajenega otrok, skoraj podarim ljubitelju živali. Tel. 200834. ZA KRIŽARJENJE s 30-metrsko ladjo Plomin po Dalmaciji od 22. julija do 4 avgusta je na razpolago še soba s tušem za dve osebi. Tel. 220624. PEDIKERKA KLAVDIJA, Ul. sv. Frančiška 11 obvešča svoje cenjene strank®, da je njena nova telefonska številk3 370436. ZARADI bolezni prodam na Pokrite^ trgu prostor za prodajo cvetja in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381000' POOBLAŠČENA TRGOVINA PRODAJE AVTOMOBILOV HVUNDAI At' PINA, Ul. del Ronco 10 - Trst, tel. (040) 577553. Ponudba export Hyudai: Ponf j 1300 L s tremi vrati za 7.290.000 Ihj Pony 1300 GLS limusine za 9.750.000 lir, Pony 1300 GLS s petimi vrati za 9.390.000 lir, Pony 1500 GLS s trem1 vrati za 9.550.000 lir. Zajamčeni avt°' mobili z vsemi dodatki, takojšnja dostava. OSEBNI RAČUNALNIK AT ARI 1040 z monitorjem in trdi disk za računaln1*1 Macintosh prodam. Tel. 302748 v ve' . černih urah. DAJEMO V NAJEM za počitnice nov° hišo v Pridvoru - Sv. Anton. Te' (003866) 58360 - zvečer. ŽELITE preživeti dopust v samotni tišjhj gora? V Trenti, alpski dolinici v osrčj Triglavskega narodnega parka, s kds talno čisto reko Sočo, pestro alP. •„ floro in mehkimi gorskimi travami * cvetovi, vam po primernih cenah nud’ mo lepo in sodobno opremljene ap“j tmaje. Informacije po telefonu na ■ (003865) 81166. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 8. julija 1990 PROKOP Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 21.27 in zatone ob 5.25. Jutri, PONEDELJEK, 9. julija 1990 VERONIKA PLIMOVANJE DANES: ob 5.08 najnižja -65 cm, ob 11.55 najvišja 37 cm, ob 17.16 najnižja -11 cm, ob 22.47 najvišja 42 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.36 najnižja -63 cm, ob 12.23 najvišja 40 cm, ob 17,56 najnižja -14, ob 23.23 najvišja 37 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,4 stopinje, zračni tlak 1020 mb narašča, veter 12 km na uro severozahodnik, burja s sunki 26 km na uro, vlaga 32-od-stotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Erik Lenisa in Irene Pes. UMRLI SO: 79-letna Giovanna Mar-chesich vd. DelPOsto, 89-letni Enrico Trevisani, 81-letna Teresa Tofful vd. Stanta, 72-letni Francesco Agliata, 94-let-na Vittoria Morgan vd. Fontanot, 88-let-na Eleonora Rudovitz vd. Votty, 82-letna Elena Lupieri vd. Carbonaro. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 8. julija 1990 Dnevna služba — od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, UL. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, UL. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). NABREŽINA (tel. 200466) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. julija 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po t«v' fonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 . Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta > Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska ces 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, LV* gomare Venezia 3 (Milje). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po tel« fonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, ^ gomare Venezia 3 (Milje). ... BAZOVICA (tel. 226210) - samo po t® fonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽB^ Nočna služba od 20. do 8, ure, tel. 7' r predpraznična od 14. do 20. ure in Pra nična od 8. do 20. ure. LOTERIJA 1 24 46 72 40 ^ 73 77 83 7 53 73 18 59 39 6j 21 89 24 35 gj 69 67 10 00 ?? 83 49 42 44 ^ 68 52 2 7® )3 27 17 72 26 79 9 82 42 76 71 74 53 ENALOTTO j 122 122 212 KVOTE: 12 213.690.000.— 11 1.907.000,— 10 166.000.— BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE I! 1! II m II II S:!:* II II Iz vsebine: stran 4: Z znanjem v svet stran 6: Pazimo na zdravje stran 2: Zakaj priloga Tu dobimo vizume Slovensko popotniško društvo Erazem Tu so prenočišča poceni stran 7: Z vlakom po Evropi stran 3: Grčija za maturante stran 8: Cene letalskih vozovnic i- O za mlade popolniX.e .■"s: lil! III ■II H 11 1. :!l Slovensko popotniško društvo Erazem se iz leta v leto veča Zakaj priloga Zdaj, ko so tudi mature praktično že mimo, bo marsikateri mlad človek, večina se je pravzaprav verjetno že odločila, tuhtal, kam naj se poda med počitnicami. Kar nekaj se jih bo verjetno odločilo za bližnje istrske plaže in kam-pinge, nekateri se bodo podali v hribe, drugi pa, in upamo, da bo slednjih največ, pa bodo potovali po Evropi in po svetu, in si tako nabirali kulturne in življenske izkušnje, ki jim bodo obogatile značaj in znanje. Zadnja leta veliko govorimo o skupni Evropi in o enotnem globalnem svetu brez pregrad in umetnih mej. Brez splošnega in razširjenega znanja tujih jezikov, pa bodo tudi te plemenite ideje ostale samo na papirju. Zaradi tega (in tudi ker znanje tujih jezikov, predvsem v novejših poklicih, je eden izmed pogojev uspešnosti) se zmeraj več mladih odloča za študijske počitnice v raznih državah, da bi tako izpopolnili svoje znanje tamkajšnjih jezikov. Ti tečaji, ker pač prisilijo slušatelje, da se vsak trenutek spopadajo s tujim jezikom, so nadvse uspešni. Temu argumentu smo v naši prilogi posvetili sorazmerno veliko prostora. Razne mladinske organizacije nudijo mladim turistom posebno ugodne potovalne pogoje, s tem, da jim priskrbijo popuste, cenejša stanovanja, itd.. V Italiji se s temi stvarmi ukvarja organizacija CTS (Centro tu-ristico e studentesco). Nekaj ugodnosti, ki jih jamči CTS, smo objavili v tej prilogi, mladim turistom pa svetujemo, da se pred potovanjem oglasijo v kaki od poslovalnic CTS in se tam pozanimajo za razne aranžmaje. Zagotavljamo vam, da vam ne bo žal časa, ki ste ga tako porabili. V prilogi objavljamo tudi nekaj nasvetov glede zdravstvenih ukrepov in higienskih navad, ki se jih morajo držati potniki, ki so namenjeni v dežele tretjega sveta. Precejšnja nadloga za mlade potnike so vstopni vizumi, ki jih nekatere države zahtevajo. V prilogi objavljamo naslove diplomatskih predstavništev, ki izdajajo te vizume. V tej naši skromni prilogi smo skušali strjeno podati čimveč praktičnih in koristnih informacij. Upamo, da smo dosegli naš cilj in s tem zadostili željam in potrebam naših bralcev. Nam ne preostane drugega, kot da vam voščimo srečno pot. Imenuje se Erazem, namenjeno je v glavnem mladim, vendar skuša ustreči tudi ostalim, skratka, vsem tistim, ki so mladi po srcu. Slovensko popotniško društvo Erazem, kot se uradno imenuje, danes ni več neznanka: v dvoletnem delovanju si je uspešno utrlo pot in postalo svojevrstna zanimivost v turistični ponudbi v Sloveniji. Osnovna značilnost Erazma je, da je usmerjeno v popotništvo, t.j. specifično obliko potovanj; popotništvo, ki ni zgolj potepanje po svetu, marveč tudi neusahljiva radovednost oz. želja po spoznavanju novih stvari in doživetijh. S tem se v njegovem ožjem delokrogu, t. j. Lljubljani, sicer delno ukvarjajo še drugi (npr. Mladi turist in Popotnik), vendar njihovo delovanje ima drugačne značilnosti. Pobudo za ustanovitev Erazma je dala skupina študentov, pri tem jih je podprla Univerzitetna konferenca ZSMS. Spričo razmeroma dobrega odziva je delovanje Erazma doživelo razmah, tako da se je društvo (tudi zaradi prelevitve ZSMS v politično stranko) osamosvojilo. Iz okrilja ZSMS je skratka preraslo v samostojen kolektiv in tako dobilo nov status. Glavni namen Erazma je nuditi čimveč informacij, zraven pa seveda sklepati turistične aranžmaje, predvsem take, ki bi bili primerni za žepe mladih ljudi. Največ mladih prihaja po informacije v zvezi z delno zaposlitvijo ("au-Pair") v Londonu. Delo au-pair obsega pet do šesturno dnevno pomoč pri hišnih opravilih in varstvo ERAZEM Kersnikova 4 0 61000 Ljubljana 'J' Slovenija / Jugoslavija Tel.:(061) 318454 Fax: (061) 319448 SLOVENSKO POPOTNIŠKO DRUŠTVO SLOVENE GLOBE-TROTTING ASSOCIATION otrok, namenjeno je dekletom od 17. do 27. leta. Izvaja se za čas od treh mesecev do treh let, v poletnem času lahko tudi za manj kot tri mesece. Erazem je pri tem posrednik zaradi velikega števila prijav prihaja tudi po informacije v zvezi z bivanjem v kampih, ki jih v ZDA upravlja organizacija Čamp America. Bivanje v tovrstnih kampih je 15-tedensko, organizacija Čamp America (ukvarja se z delom z otroki, pri tem ji pomagajo mladi pretežno iz evropskih dežel) po poskrbi za kritje povratne letalske vozovnice iz Londona v Združene države Amerike, žepnino in vizum. Za letošnje poletje ponuja Erazem enotedenske počitnice v Grčiji. Cena znaša 2.000 din, predviden je ogled Aten in klasičnih zanimivosti v okolici. Cena vključuje stroške za bivanje v mladinskih domovih in stroške za vstopnice itd. Za postulovce pripravlja Erazem tritedenski trekking v Nepalu, odhod je predviden za 5. oktober in je skupinski. Cena je 1.130 ameriških dolarjev in vključuje stroške prevoza, nočitev, vizum, dovoljenje za trekking, zavarovanje in organizacijske stroške. Za jesenski čas ponuja tudi dvotedensko potovanje v deželo Majev (t.j. Mehiko in Gvatemalo), cena znaša 1.280 am. dolarjev. Erazem je za poletne mesece poskrbel tudi za počitniške tečaje angleškega jezika; izpopolnjevanje angleščine bo potekalo v angleški prestolnici. Kakšni pa so načrti za naprej? Pri Erazmu nam so povedali, da nameravajo predvsem poskrbeti za t.i. Mitfahrzentralle, s katero bi olajšali delo številnim štoparjem. Želeli bi tudi ovrednotiti kolesarski način potovanj, hkrati pa so med tistimi, ki zahtevajo, da bi Ljubljana končno le dobila mladinski hotel. Jeseni bodo pri Erazmu začeli z množičnim včlanjevanjem, do takrat pa upajo, da bodo dobili primeren sedež. V sedanjih prostorih na Kersnikovi 4 (t.j. v stavbi, kjer imajo sedež še ŠKUC-forum, klub K4, Studia Huma-nitatis idr.) so namreč le začasno; nameravajo se vseliti na Trubarjevo, v stari del Ljubljane. Erazem posluje vsak dan razen ob koncu tedna, in sicer od 17. do 19. ure, tel 003861/318454). I. Vogrič Slovenski domovi po Evropi Tu so prenočišča poceni Slovenski popotniki se v nekaterih evropskih glavnih mestih lahko zatečejo v nekatere domove, ki jih upravljajo slovenski cerkveni krogi. Tu so naši popotniki ponavadi toplo in prijazno sprejeti. Seveda, pametno in olikano je, da preden gremo na potovanje, najprej preverimo, če je v teh domovih sploh še kaj prostora za nas, ker se v teh ustanovah, še po- sebej v poletnih mesecih, kar gnete gostov. Ob tej priložnosti objavljamo samo naslove najvažnejših izmed teh domov. Dom Slovenik; ul. Appia Nuova 884, 00178 Rim. Slovenski dom, Offley Road 62, London CW 9 OLS, tel.:01/7356655. Dom Korotan, Albertgasse 48, Dunaj (upravitelj doma je pater Tomažič). Slovenski dom, Impasse Hoche 3, 92320 Chatillon, Pariz. Tel.:(1 >42536443 V večini mest širom po Evropi delujejo mladinski hoteli. Naslove teh ustanov lahko dobite na posebnem vodiču, ki je na razpolago v poslovalnicah organizacije CTS. V nekaterih mestih (npr. na Dunaju) lahko prenočimo tudi v študentskih domovih. ■ i! I! II 11 X ll l m !1 | 1 ii m Turistična agencija Kompas ponuja Grčija za maturante Najlepši zaključek skupnih šolskih dni je gotovo nepozabno popotovanje. Vabimo vas na potep po sončni, enkratni deželi z bogato preteklostjo, kjer vas bo navdušila tudi sedanjost. ODHODA: Program I — 25.8.1990 Program II — 30.8.1990 ČAS POTOVANJA: Program I -6 dni, Program 11-7 dni ČAS ZA PRIJAVO: do zasedbe prostih mest NAJMANJŠE ŠTEVILO POTNIKOV: Program I in II - 125 VIZUM: grški ŠIFRA AOP: 201/000998 (25.8.1990) , 201/000999 (30.8.1990) V CENAH JE VŠTETO: avtobusni in letalski prevoz po programu, letališke pristojbine, hotelske storitve (prenočevanje, zajtrk), v hotelu v Atenah ali v turističnem naselju na obali, poldnevni gled Aten, vodenje in organizacija potovanja. DOPLAČILA: za grški vizum — 200 din za vstopnine v Atenah in na Meteori - pribl. 12 USD za večerjo v Plaki s folklornim programom - pribl. 18 USD za križarjenje po Baronskem zalivu s kosilom - pribl. 18 USD za izlet na Peloponez z vstopninami - pribl. 15 USD za izlet v Delfe z vstopninami -pribl. 12 USD za večerjo/kosilo v hotelu -pribl. 4-5 USD Kot maturanti oz. študenti boste lahko v Grčiji pri vstopninah uveljavljali posebne popuste. Vsa podobna navodila boste dobili ob prijavi. Skupinam nad 35 oseb lahko programe po želji spreme- nimo, podaljšamo, skrajšamo... OPOZORILO: Potne liste za pridobitev grškega vizuma oddajte najkasneje 12 dni pred odhodom na vašem prodajnem mestu oz. na KOMPASU, oddelek IZLET V TUJINO, Titova 12, Ljubljana PRIJAVE sprejemajo vse KOMPASOVE poslovalnice in druge pooblaščene turistične agencije. Ob prijavi izpolnite KOMPASOVO prijavnico in plačate varščino, 30 % cene potovanje, preostali del pa najkasneje 8 dni pred odhodom. Plačilo varščine zagotavlja in potrjuje rezervacijo. Skladno z 876. členom zakona o obligacijah si pridržujemo pravico do zvišanja cene (če pride do spremembe v cenikih prevoznikov ali do spremembe v menjalnem valutnem tečaju) in skladno z 878.'členom istega zakona pravico do odpovedi potovanja (če se ne prijavi vsaj najmanjše število potnikov, potrebno za izvedbo potovanja). SPLOŠNI POGOJI IN NAVODILA za potovanje so vam na voljo kot posebna tiskana priloga k programu v vseh KOMPASOVIH poslovalnicah. PROGRAM I 1. dan: LJUBLJANA - SOLUN Ob 8.00 odhod avtobusa izpred KOMPASOVE poslovalnice na Miklošičevi 11 v LJUBLJANI, vožnja mimo Novega mesta, Zagreba, Okučanov, Beograda, Niša in Skopja proti Solunu, drugemu največjemu grškemu mestu. Vmes krajši postanki za počitek. 2. dan: SOLUN Dopoldne prihod v SOLUN. Namestitev v hotelu. Popoldne avtobusni ogled mesta in prosto. Prenočevanje. 3. dan: SOLUN - METEORA - ATENE Po zajtrku vožnja ob Solunskem zalivu, pod Olimpom, po soteksi Tembi do METEORE, veličastnih samostanov v zraku: ogled enega od samostanov, nadaljevanje poti po Tesalski dolini, mimo Lamije do ATEN. Namestitev v hotelu v Atenah oz. na obali v bližini Aten. Prenočevanje. 4. dan: ATENE Po zajtrku ogled grške prestolnice: Akropole, Arheološkega muzeja, trga Syntagma... Popoldne prosto za sprehode po mestu oz. za kopanje in sončenje. Prenočevanje. Za doplačilo možnosti obiska zabaviščne četrti Plaka z večerjo in folklornim programom. 5. dan: ATENE - križarjenje po SARONSKEM ZALIVU - ATENE Po zajtrku prosto za sprehode oz. za kopanje in sončanje. PO želji (za doplačilo) celodnevni izlet z ladjo po SARONSKEM ZALIVU: križarjenje med slikovitimi otoki Poros, Egina in Idra. Kosilo na ladji. Prenočevanje v hotelu. 6 dan: ATENE - ARGOLIDA - ATENE Po zajtrku ves dan prosto za sprehode oz. za kopanje in sončenje. Po želji (za doplačilo) celodnevni izlet na Peloponez oz. na ARGO-LIDO: vožnja do Korintskega prekopa. Po krajšem postanku nadaljevanje poti do Epidaurusa, enega najbolj zvočnih gledališč. Na-daljevnje poti do Miken. Po ogledu pot do Nafpliona, prijetnega mesteca ob Egejskem morju. Zvečer vrnitev v Atene, prevoz na atensko letališče. Odhod posebnega letala AA proti LJUBLJANI. Med poletom hladna večerja. Prihod na letališče Brnik v poznih včernih urah. CENA: 2.850 din PROGRAM II 1. dan: LJUBLJANA - ATENE Zvečer zbirališče potnikov na letališču Brnik pri okencu KOMPAS. Odhod posebnega letala AA proti Atenam. Po pristanku na atenskem letališču prevoz do hotela v ATENAH ali na obali v bližini Aten. Namestitev, prenočevanje. 2. dan: ATENE Po zajtrku ogled grške prestolnice: Akropole, arheološkega prostora, trga Syntagma... Popoldne prosto za sprehode po mestu oz. za kopanje jn sončenje. Zvečer za doplačilo možnost obiska zabaviščne četrti Plaka z večerjo in folklornim programom. Prenočevanje. 3. dan: ATENE - ARGOLIDA - ATENE Po zajtrku ves dan prosto za sprehode oz. za kopanje in sončenje. Po želji (za doplačilo) celodnevni izlet na Peloponez - na ARGOLI-DO: vožnja do Korintskega prekopa. Po krajšem postanku nadaljevanje poti do Epidaurusa, enega najbolj zvočnih gledališč. Vožnja do Miken. Po ogledu še pot do Nafpliona, prijetnega mesteca ob Egejskem morju. Zvečer vrnitev v hotel. Prenočevanje. 4. dan: ATENE - DELFI - ATENE Po zajtrku ves dan prosto. Po želji (za doplačilo) celodnevni izlet v DELFE. V Delfih ogled bogatega arheološkega muzeja in arheološkega prostora »Sveta cesta«. Zvečer vrnitev v hotel, prenočevanje. 5. dan: ATENE - METEORA - SOLUN Po zajtrku vožnja mimo Lamije, o Tesalski dolini do METEORE, čudovitih samostanov v zraku. Ogled enega od samostanov. Nadaljevanje poti do SOLUNA, drugega največjega grškega mesta. Namestitev v hotelu, prenočevanje. 6. dan: SOLUN - LJUBLJANA Po zajtrku odhod avtobusa proti Ljubljani, vožnja do mejnega prehoda Evzoni/Gevgelija in naprej po dolini reke Vardar, mimo Skopja, Beograda, Okušanov, Zagreba in Novega mesta proti Ljubljani. 7. dan: LJUBLJANA Dopoldne prihod v LJUBLJANO. CENA: 2.9990 din HlSšH iiiiii iiiil liilli IIISII ČiSČiČiČiČ::::: lili :::::::::::::::::::::::::::::: iil! ?X;X:X; lili Tečaji tujih jezikov Z znanjem v svet II ::::::::::: »Meje našega jezika so meje našega sveta. Prestopimo jih z znanjem, pridobljenim z učenjem!« To je gesto, ki si ga je največja slovenska turistična agencija Kompas izbrala, ko je predstavila občinstvu svojo ponudbo študijskih potovanj. Bivanje v okolju, kjer govorijo jezik, ki se ga učimo, ima veliko prednosti — spoznavanje najrazličnejših jezikovnih vzorcev, sprotno samostojno preverjanje lastnega znanja v vseh govornih položajih, dostop do različne literature in neposredno spoznavanje dežele in ljudi. To so prednosti študijskih potovanj. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj programov za študijske počitnice, ki jih svojim strankam ponuja Kompas. Kompas se pri organiziranju teh tečajev v glavnem naslanja na mednarodno organizacijo Eurocentres, to je na skupino šol za poučevanje tujih jezikov, ki ima svojo upravo v Zurichu, tečaje pa organizira v različnih mestih i/ osmih državah. Eurocentres beleži več kot dvajsetletno tradicijo in je ena od vodilnih šol za poučevanje tujih jezikov. Izvrstni strokovnjaki, sodobne metode poučevanja, opremljenost z najnovejšimi učnimi pripomočki, majhne skupine tečajnikov (intenzivni tečaji 6 do 8 tečajnikov, ostati tečaji 12 tečajnikov): vse to zagotavlja uspeh in znanje. Splošni tečaji angleškega jezika LONDON Regent School London, General Department, 19/23 Oxford Street, London W1R; tel.: 01 734 7455 Starost tečajnikov: najmanj 17 let. Šola stoji v središču četrti West End, v bližini znanih modnih trgovin, gledališč, kinodvoran in restavracij; dobre prometne zveze z ostalimi londonskimi predeli. Program tečaja: organizirajo splošni tečaj, ki ima dva programa: splošni tečaj 1 je namenjen tečajnikom, ki želijo hitreje osvojiti učno gradivo.Obsega 5 učnih ur dnevno (od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure), od ponedeljka do petka; nekaj ur tudi v jezikovnem laboratoriju. Splošni tečaj 2 je namenjen tečajnikom, ki želijo slediti pouku v bolj umirjenem ritmu in izrabiti prosti čas za spoznavanje Londona in okolice. Obsega 3 učne ure dnevno (od 9. do 12. ure in od 13. do 15. ure), od ponedeljka do petka. Tečaji imajo sedem stopenj: od osnovne do nadaljevalne (za začetnike je obvezen 25-urni tečaj). Začetek tečajev:6.8„ 3.9.,1.10., 29.10., 26.11.1990. Tečaji trajajo od 4 do 24 tednov. V ceni tečaja je všteto: izvedba tečaja po programu, vpisnina v tečaj, učni pripomočki in učbeniki. Namestitev: šola organizira namestitev v sobah pri angleških družinah. teden cena v GBP cena v GBP (tedensko) tečaj (5 ur) tečaj (3 ure) polpenzion prenoč./zajtrk 4 505 300 70-78 54-62 6 790 480 8 1.025 620 Intenzivni tečaj angleškega jezika Eurocentre Alexandria/Virginia Eurocentre INC, 101 N.Union Street, Suite 300, Alexandria VA 22314; tel.:703 684 1494 Starost tečajnikov: najmanj 18 let. Ob reki Potomac, kjer je zibelka ameriške zgodovine, Stoji mesto Alexandria. V bližini mesta sta se rodila Thomas Jefferson in george VVashington. V tem mestecu, le 15 minut oddaljenem od glavnega mesta Was-hingtona, deluje šola intenzivnih tečajev angleškega jezika EUROCENTRE. tečaji so namenjeni utrjevanju in poglabljanju znanja, ki je potrebno pri komunikaciji v različnih govornih položajih (praktične govorne vaje, pogovori o različnih temah, nove besedne zveze). PROGRAM TEČAJA tečaj obsega 30 ali več ur tedensko, sestavljen pa je iz štirih delov: splošnega dela (20 učnih ur tedensko) posebnega jezikovnega programa (5 učnih ur tedensko), pouka s sodobnimi učnimi pripomočki (5-10 ur tedensko) in predavanj o zgodovini, kulturi in načinu življenja dežele, v kateri tečaj poteka. V ceni je všteto: izvedba intenzivnega tečaja (30 učnih ur tedensko), učni pripomočki, namestitev pri družini v enoposteljni sobi (polpenzion). Prijave: za vse tečaje je obvezna prijava vsaj 6 tednov pred začetkom tečaja. Odpoved tečaja: če odpoveste tečaj 2 tedna pred začetkom, vam šola ne zaračuna stroškov namestitve; če odpoveste tečaj en teden pred začetkom, vam šola zaračuna 2-tedenske stroške, tudi če dobi za tečaj drugega tečajnika; če odpoveste tečaj, vam šola v vsakem primeru zaračuna stroške najave v višini 70 USD. datum tečaja teden številka tečaja cena v CHF tečaj tečaj z nam. v 1/1 sobi 01.10.-27.10. 4 93.90.41* 1:360 2.552 29.10.-24.11. 4 93.90.42 1.360 2.552 26.11.-22.12. 4 93.90.43 1.360 2.552 n 'S m i lil:; §' II 2 ti WŽi * tečaj je primeren tudi za začetnike s ■ 11 ii i 11 11 ji 11 II Tečaji nemškega jezika Miinchen OID »DID« — Deutsch in Deutschland, Hauptstrasse 26, D-8751 Stoc-kstadt/Main; tel.: 06027 2 0 90 starost tečajnikov: najmanj 18 let DID je šola za poučevanje nemškega jezika. Ponuja širok izbor tečajev, od začetnih do intenzivnih. Sprejema tečajnike za individualen pouk (One to one) kot tudi za pouk v manjših skupinah (4-7 učencev) oz. v skupinah do 15 učencev. Tečaje organizira v času šolskih počitnic oz. vse leto. DID sprejme vsako leto nad 6.000 tečajnikov iz Evrope in izvenevropskih držav. PROGRAM TEČAJA Pouk poteka z neposredno metodo, z najsodobnejšimi učnimi pripomočki znanih izdajateljskih hiš (Huebert, Klett, Langensche-idt) ter vključuje pogovore o temah iz dnevnega časopisja in revij (politika, gospodarstvo, ljudski običaji). V razredu je 5 do 8 tečajnikov; v mesecu juliju in avgustu pa 8 do 12 tečajnikov. Intenzivni tečaj ima 4 stopnje: začetniško (za tečajnike brez predznanja nemškega jezika), osnovno (za tečajnike s predznanjem nemškega jezika najmanj 1 leto), srednjo in nadaljevalno. Tečajnike bodo razvrstili v ustrezno skupino po opravljenih preizkusnih testih. Začetek tečajev:Vsak prvi ponedeljek v mesecu (začetni tečaji). V ceni tečaja je všteto: tečaj nemškega jezika (30 učnih ur tedensko), učni pripomočki, preizkusni test, preverjanje znanja po končanem tečaju. Cene tedenske namestitve: pri družini v 1/2 sobi (prenočišče/zajtrk)—200 DEM;; v 1/2 sobi z zajtrkom (polpenzion v času vikenda)—230 DEM; cena prenočišča v hotelih po dogovoru. Doplačilo za enoposteljno sobo — 40 DEM. Devizne stroške poravnajte z bančnim nakazilom na naslov banke: SPARKASSE ASCHAFFENBURG (BLZ 795 50000), Konto Nr.140327 — DID SPRACH SCHULE, Deutschland. Odpoved: če odpoveste že potrjeni tečaj (s strani šole) 8-15 dni pred odhodom, vam šola zaračuna administrativne stroške v višini 100 DEM; če je odpovedni rok krajši, vam šola zaračuna odpovedne stroške v višini 300 DEM. Intenzivni tečaj francoskega jezika Eurocentre Pariš Eurocentre, 13 Passage Dauphine, 75006; tel.: 01 43 25 81 40 Program tečaja — glej opis šol Eurocentre V ceni je všteto: izvedba intenzivnega tečaja (30 učnih ur tedensko), učni pripomočki, namestitev v dvoposteljni sobi pri družini (polpenzion). datum tečaja teden številka tečaja cena v CHF tečaj tečaj z nam. v 1/2 sobi 01.10.-27.10. 4 23.90.41 1.416 2.248 26.11.-22.12. 4 23.90.43 1.416 2.248 Intenzivni tečaj španskega jezika Eurocentro Madrid Eurocentro, Institutos Magold S.A., Gran Via 2-11, 28013 Madrid, Spain; tel.: 01 522 83 00; vodja šole Juan A. Jimenez. Program tečaja — glej opis šol Eurocentres. V ceni je všteto: izvedba intenzivnega tečaja (30 učnih ur tedensko), učni pripomočki, namestitev v enoposteljni sobi pri družini (polpenzion). datum tečaja teden številka tečaja cena v CHF tečaj tečaj z nam. v 1/2 sobi 01.10.-27.10. 4 42.90.41 1.016 1.828 29.10.-24.11. 4 42.90.42 1.016 1.828 26.11.-22.12. 4 42.90.43 1.016 1.828 07.01.-02.02. 4 42.91.11 1.016 1.828 1 ii ■ I ■ ■ * ■ I II 1 II ■ IH iiif ■I :::::::::::::::: :iŠ:W:8 m um !* 11 lil ii Ji!!! nas '■ ::!i! UH lili ■I * Koristni nasveti Pazimo na zdravje Vsi italijanski državljani, ki so namenjeni na Kitajsko, v Gano, Jamajko, Pakistan, Singapur, Šri Lanko, Južno Afriko in Zimbabvve se morajo obvezno cepiti zoper rumeno mrzlico. Kdor potuje v Gano in Pakistan se mora cepiti zoper kolero. Cepljenje moramo opraviti na ustrezni ambulanti Krajevne zdravstvene enote. Potnik mora zahtevati od uprave KZE, da mu izda potrdilo o opravljenem cepljenju, ki se v žargonu imenuje »Rumeni papir« (Carta gialla). To je mednarodni dokument, ki ga bo potnik pokazal zdravstvenim oblastem v državah, ki jih bo obiskal. Če potnik nima tega dokumenta mu mejni organi lahko preprečijo vstop v te države. Svetujemo, da se vsakdo, ki je namenjen v tropske države, pred potovanjem informira na konzulatih ali pri poslovalnicah letalskih družb, glede obveznega cepljenja. Ta zdravstvena določila se stalno spreminjajo, ker so odvisna od trenutnih epidemij ali drugih razlogov. Vsekakor je priporočljivo, da se pred odhodom posvetujemo z družinskim zdravnikom. MALARIJA Kaj je? Je nalezljiva bolezen. Širi se od človeka na človeka. Vektor infekcije je komarjev pik. Čas inkubacije je različen: od enega do šest tednov. Malarija povzroča značilne napade mrzlice, ki se ponavljajo vsake 3. do 4. ure. Rizična področja: Vse države tretjega sveta, predvsem v vlažnih okoljih. Zaščita: priporoča se anti-malarično cepljenje: 2 tableti klorokine (it.clorochina) na dan. Klorokino moramo jemati vsak dan že en teden pred odhodom vse do šestega tedna po prihodu. KOLERA Kaj je? Je črevesno vnetje, ki jo povzroča okužena hrana ali pijača. Povzroča hude driske z izgubo črevesnih tekočin. Rizična področja: Vse države tretjega sveta, še posebej dežele brez vodovodov in grezničnega omrežja. Zaščita. Cepljenje je učinkovito samo za 50-60 odstotkov primerov, priporočljivo pa je samo za države, kjer je ravnokar razširjena epidemija. V teh primerih je pametno piti samo prevreto ali razkuženo vodo, ali pa vodo, ki smo ji dodali kisa ali limoninega soka. Hraniti se moramo z dobro skuhanimi ali pečenimi jedačami. TIFUS Kaj je? Je črevesno vnetje, vzrok za bolezen je okužena hrana ali pijača. Povzroča hude mrzlice. Rizična področja: enaka kot za kolero. Obstaja cepivo, ki za obdod-bje dveh let je učinkovito v 75. odstotkih primerov. Cepimo se pred odhodom. Med potovanjem uživamo samo prevreto ali razkuženo vodo. Hranimo se s dobro pečenimi ali kuhanimi jedačami. Posebej moramo paziti, da je meso, ki ga zaužijemo dobro skuhano. Uporabni naslovi Tu dobimo vizum V spodnji tabeli objavljamo naslove nekaterih ambasad in konzulatov, ki izdajajo vstopne vizume za svoje države. Vizume nam lahko priskrbi tudi katerakoli turistična agencija. Storitev si seveda primerno izračuna. Avstralija Burma Bolgarija Kanada Češkoslovaška Kitajska Ekvador Egipt Filipine Vzhodna Nemčija Zahodna Nemčija Gana Japonska Jordanija Gvatemala Indija Irak Kenija Libanon Maroko Mehika Nepal Nikaragua Norveška Nova Zelandija Pakistan Panama Poljska Portugalska Romunija Dominikanska R. Sirija Šri Lanka ZDA Južna Afrika Tajska Madžarska ZSSR Venezuela Milan. Ul. Turati 40 - Tel. (02) 6598727. Ambasciata di Birmania. Rim. Ul. Bellini 20 - Tel. (06) 859374 Ambasciata di Bulgaria. Rim. Ul. Rubens 21 - Tel. (06) 3609643 Milan. Ul. Vittor Pisani 19 -Tel. (02) 652600 Ambasciata di Cecoslovacchia. Rim. Via Golli della Farnesina 144 — Tel. (06) 3278617 Milan. Ul. E.Taddoli 7 — Tel. (02) 6552351; Genova. Corso Marconi 4-12-B -Tel. (010) 564116. Milan. Ul. Gustavo Modena 3 -Tel. (02) 208194 Ambasciata delle Filippine. Rim. Ul. Lisbona 3-Tel. (06)858329 Ambasciata della D.D.R. Rim. Ul. di Trasone 56/58. Tel. (06) 8390045 Milan. Ul.Solferino 40 — Tel. (02) 8554434 Milan. Palazzo Africa, largo Africa 1 — Tel. (02) 3493370 Milan. Trg A. Diaz 7 — Tel. (02) 867559-871501 Ambasciata di Giordania. Rim. Ul. Guido D'Arezzo 5 — Tel. (06) 8417396 Ambasciata del Guatemala. Rim. Ul. Archimede 35 — Tel. (06) 803936 Milan. 20122, ul. larga 16 — Tel. (02) 805769 Ambasciata d’lraq. Rim. Via della Camilluccia 355 — Tel. (06)3014452-3451807 Ambasciata del Kenya. Rim. Ul. Icilio 14 — Tel. (06) 5781192 Milan. Ul.Larga 26 —Tel. (02) 8050345 Milan. UI.Boscovich 31 — Tel. (02) 6694521 Milan. Ul.dei Capuccini 4 — Tel. (02) 3498782 Ambasciata del Nepal. Rim. P.le Medaglie d’Oro 20 — Tel. (06) 348176 Milan. Ul. F.Fissi 12 —Tel. (02) 6702623 Ambasciata di Norvegia. Rim. Ul. delle terme Deciane 10 — Tel. (06) 5755833 Ambasciata della Nuova Zelanda. Rim. Ul. Žara 28 —Tel. (06) 4402928 Ambasciata del Pakistan. Rim. Lungotevere delle Armi 22 — Tel. (06)311007-311470 Benetke. Ul. L. Mocenigo 221 — Tel. (041) 765233 Milan. Ul. Sportin Mirasole 2 — Novaresco di Opera — Tel. (02) 5242241 Milan. Ul. Vittor Pisani 31 — Tel. (02) 650230 Rim. UI.Tartaglia 36 — Tel. (06) 804423 Genova. Ul A.Cecchi 22 int. 23 — Tel. (010) 566095 Ambasciata della Siria. Rim. Piazza DelTAra Coeli 1 — Tel. (06) 6797791 Ambasciata di Sri Lanka. Rim. Ul. Giuseppe Cuboni 6-8 — Tel. (06) 805362 Milan. Largo Donigani —Tel. (02) 652841 Milan. Ul. Trivulzio 7 — Tel. (02) 433697 Milan. Ul. Manzoni 42 — Tel. (02) 799846 Ambasciata d’Ungheria. Rim. Ul. dei Villini 12/16 —Tel. (06) 8840241 Milan. Ul. SanLAguino 3 — Tel. (02) 4046741 Milan. Ul. Napo Torriani 31 — Tel. (02) 654136 L.a f>of>«>XnklK.e VA l ■ !■ ■ 11 I 'mm, Železnice priznavajo mladim znatne popuste Z vlakom po Evropi m ■ i I lil 1 Mladi, ki še niso dopolnili 26. leta starosti in ki želijo potovati po Evropi, imajo pri nakupu železniških vozovnic pravico do precejšnjega popusta (nekatere železniške družbe omogočajo celo 40 odstotni popust). To pravico si ti mladi priborijo s tem, da kupijo vozovnico BIJ (Billet International pour Jeunes) Z vozovnico BIJ se lahko vozimo praktično na vseh vlakih v 2. razredu. Vozovnica velja 2 meseca. Pri nakupu mora potnik točno navesti smer potovanja, ki se je bo moral striktno držati. Omejitve so samo v zvezi s smerjo potovanja, ne pa glede časa, kar pomeni, da se bo potnik lahko ustavil na posameznih postajah, ki jih je že prej določil, toliko časa kolikor si želi. V tabeli objavljamo cene enosmernih vozovnic za potovanja iz Trsta v razna evropska mesta. Mladi, ki imajo manj kot 26 let in ki želijo potovati z vlakom po Italiji, si lahko nabavijo posebno vozovnico Cartaverde, ki zagotavlja 30 odstotni popust. Cartaverde stane 10 tisoč lir, z njo lahko naredimo neomejeno število potovanj, velja pa 12 mesecev. V času božičnih in velikonočnih praznikov in od konca julija do konca avgusta je popust samo 20 odstoten. Tudi kdor ima več kot 26 let starosti ima pravico do popusta pri nakupu vozovnic za vlake. Starejši potnik lahko namreč kupi vozovnico RIT (Rail Inclusive Tour). S to povratno vozovnico se lahko peljemo na vsaki mednarodni progi, bodisi v prvem ali drugem razredu, z 20 odstotnim popustom. Vozovnico RIT si lahko nabavimo, če istočasno kupimo tudi druge turistične ponudbe (običajno so to prenočitve za tri dni v mestu kjer smo namenjeni). V prenočišča lahko vštejemo tudi nakup vozovnice za spalni kupe. 1 « ob 20. uri na sedežu ŠD Mladina v Domu A. Sirka v Križu seja smučarske komisije. Dnevni red: zakljutu*1 sezone, postavitev in program nove MZSTE za prihodnjo sezono. TPK SIRENA organizira tečaje za otroke in odrasle. Tečaj vvindsurfa za odrasle ' mladince od 16. leta dalje od 9’ J* 14. julija in od 20. do 25. avgust": jadranje od 16. do 21. julija. Tet" optimistov za otroke od 8. do 14. I® od 25. julija do 8. avgusta. Vpisovanje najkasneje 8 dni pred četkom tečaja. Vse podrobnejše 1 formacije in navodila dobiš na P ^ morskem sedežu v popoldansk urah - tel. 422696 v Trstu, Miram31 ski drevored 32.