DOLENJSKI LIST
Št. 8 (831)       Leto XVII.
NOVO MESTO, četrtek, 24. februarja 1966
NA ROB NERAZUMLJIVEGA PREDPISA
Spet prispevek več za
birokracijo?
Tehnične izpremembe pri odvajanju prispevka za zaposlovanje imajo čudne posledice: bančna manipulacija s prispevkom od zasebnikov bo znesla 600 N din, vsega prispevka pa se bo pri nas zbralo za 3000 N din ...
Po starih predpisih, ki so veljali do 31. 12. 1965, je bil 0,2 odst. prispevek za zaposlovanje zajet v prispevku, ki so ga odvajali državni organi, delovne organizacije in zasebni delodajalci od osebnih dohodkov zaposlenih socialnemu zavarovanju.
Na osnovi novega zveznega temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov in pravilnika, ki ga je izdal Zvezni sekretariat za finance, pa je zdaj drugače. Po določilih omenjenega pravilnika morajo cd 1. 1- 1966 vsi zavezanci plačila prispevka za zaposlovanje nakazovati ta prispevek neposredno komunalnim skupnostim za zaposlovanje. Odslej se prispevek torej ne nakazuje več socialnemu zavarovanju. Kaj smo dosegli s teto?
Pri delovnih organizacijah ne bo posebnih težav, ker osebnih dohodkov pri SDK ne bodo mogli dvigniti, če prispevka za zaposlovanje ne bodo odvedle. Posebna evidenca tu torej ni potrebna
Cisto drugače pa je z zaseb nimi delodajalci. Teh je v pe tih občinah, za katere poslu je komunalna skupnost za za Poslovanje v Novem mestu, več kot tisoč. Ker bo treba Ustvariti natančno evidenco od dotoka prispevkov do zasebnih delodajalcev in ga beležiti v tisoč karticah, bo potreben za to. delo poseben Uslužbenec. K temu je treba Prišteti še opomine za zao-stankarje, knjiženje 1000 te-n^eljnic itd., da o administrativni obdelavi takšne pisarije ne govorimo. Upoštevati je treba še to, da so prispevki °d zasebnikov zelo majhni, in da bo malokateri nakazal več kot 300 dinarjev na me-See. Samo bančna manipulacija za to nakazilo pa bo vezala pri SDK najmanj 60 din! Tisoč zasebnikov bo vsak mesec porabilo 60.000 dinarjev samo za stroške nakazila, prispevka pa se bo zbralo za kakšnih ?00.000 din!
Namesto da bi se odločili 2a nakazovanje prispevka po starem cenenem načinu, smo Se raje odločili za prispevek birokraciji. Dokaj čudno pa Je- da se je to zgodilo v času, ko največ govorimo o potrebnosti sodelovanja med F>°d.jetji in službami. Prav gotovo je bilo dosedanje sodelo-
anje pri pobiranju prispev-
a med socialnim zavarova-.rijem in zavodi za zaposlovale koristno, ceneno in uspeš-
°- Kaj je torej boljše: ali J !,"rat! prispevke za splošči V?žbene potrebe po naj-
^'Aisi poti, ali pa razvijati 1 ! tem administracijo in bi-£«actjo, čeprav je obojega •   lako in tako preveč?!
Glavni odbor SZDL o kmetijstvu
V torek, 1. marca, bo v Ljubljani razširjena seja glavnega odbora Socialistične zveze Slovenije. Obravnavali bodo aktualna vprašanja kmetijstva in vasi.
Ker bo VI. kongres temu vprašanju posvetil precejšnjo pozornost, se zdi prav to gospodarsko področje obširneje obdelati in opozoriti na nekatere probleme že prej, saj je tudi
ŽIVO GADJE GNEZDO. Takole se je pripeljalo takoj za fregato Krištofa Kolumba vodstvo metliških pustnih prireditev. Čeprav je imelo pod svojo komando vse od ladij preko najnovejših limuzin do raket, se je najbolj zaneslo na soliden domač prevoz — z volmi. Poročilo o nedeljskem praznovanju v Metliki berite na 12. strani! (Foto: M. Moškon)
Gradovi umirajo
Danes začenjamo objavljati podlistek GRADOVI UMIRAJO, ki ga je kot poglavje daljšega dela o zgodovini leta 1941 napisal naš rojak in publicist Ivo Pirkovič. Podlistek na 2 straneh bomo objavljali na četrtinki kočevske in ribniške komunske priloge; obe navedeni občini sta se letos odločili samo za tričetrt stalne strani svojih prilog.
UREDNIŠTVO
SE NAM LETOS SPET OBETAJO REBALANSI?
GREiO PRORAČUNI MIMO REFORME?
Planirano 34-odstotno povečanje osebnih dohodkov je v nasprotju z vodili reforme in pomeni fiktivo, ki bo letos spet zahtevala rebalanse!
Prišel je čas, ko sestavljamo proračune teritorialnih enot. Tako kot vedno je ta čas poln »skrivnosti«, posvetov za zaprtimi vrati ter številk in navodil, ki, se iz dneva v dan spreminjajo. Kakšna bo proračunska žetev, ne more za zdaj še nihče reči. Skozi priprta vrata pa tu in tam le uide kakšna besedica, ki pove vsaj nekaj o tem, kaj se obeta.
Letos je s proračuni tako: osebni dohodki so lahko obremenjeni po zveznih zakonitih predpisih r. največ 12,5 odst. proračunskih dajatev. Teh 12,5 odst. se deli takole: 2 odstotka pripadata republiškemu proračunu za rezerve v republiki, 2,5 odst. proračunu federacije, 3 odst. proračunu republike, 5 odst. občinskim proračunom.
Vrvica je tudi letos prekratka! če teh 12,5 odst. prispevkov od osebnih dohodkov, ki so hkrati (vsaj v ob-
činah) glavni proračunski vir, obračamo tako ali tako, je denarja za proračune premalo. Kaj storiti? Pa so v_ republiki ugotovili, da bo sredstev za silo dovolj, če planiramo letos M odst. povečanje osebnih dohodkov, če bodo osebni dohodki večji, se bo tudi z 12,5 odst. prispevkom od osebnih dohodkov zbralo več denarja ...
Do tukaj je vse prav, toda to je vendar fiktiva, nekaj, kar je sicer resda napisano, pa ne bo uresničeno! Celo več, takšna rešitev je v popolnem nasprotju z reformo. Govoreč o reformi nenehno trdimo: porabiti ne moremo in ne smemo več kot ustvarimo! Povečanje osebnih dohodkov, ki ni pogojeno s povečanjem storilnosti, pa pomeni, da bi radi porabili več kot pa ustvarimo. Od kod torej takšna spodbuda, da planiramo 34 odst. povečanje osebnih dohodkov? Kaj pa, če bodo v delovnih organiza-
cijah to napak razumeli in začeli povečevati (proračunom in sebi na ljubo, saj se denarja nihče ne brani) osebne dohodke v breme skladov in začeli jesti svojo živo substanco? Vsakomur je pač lahko jasno, da storilnosti letos ne moremo povečati za 34 odstotkov in torej tudi osebnih dohodkov ne.
Vsekakor j« takšno proračunsko planiranje, pa naj mu že botruje kdorkoli, v popolnem nasprotju z vodili reforme. Rezerve, iz katerih bi se dalo izvleči manjkajoča sredstva, pa gotovo obstajajo. Zakaj ne poiščejo raje teh? Morda bi bilo ob sprejemanju proračunov le boljše odkrito povedati: premalo je, zato se bo treba marsičemu odre či in primakniti od drugod!
od pravilnega reševanja teh problemov odvisno uspešno izvajanje gospodarske reforme. Izvajanje pa bo bolj zanesljivo, če bodo kmetijske In druge organizacije, strokovne in upravne institucije, družbeno politične organizacije in posamezniki, ki delajo v kmetijstvu, ugotovili, kakšna naj bo pot in kakšen pristop, da se bo kmetijsko pridelovanje hkrati z vasjo aktivneje vključevalo v družbeno ekonomski razvoj.
Podatki povedo, da je bilo leta 1931 v Sloveniji 58,8 odst. aktivnega kmečkega ' prebivalstva, leta 1948 še 48,9 odst., 1961 le 31,3 odst., v letu 1964 pa še samo 28,4 odst. V novomeški občini je n. pr. po ocenah zdaj še okoli 40 odstotkov aktivnega kmečkega prebivalstva. Iz vsega tega je razvidno, da imamo pri nas še vedno precej aktivnega kmečkega življa.
Kmečko prebivalstvo predstavlja ob vsem tem veliko večino članstva Socialistične zveze. Na letnih konferencah krajevnih organizacij kot tudi na občinskih konferencah so delegati članstva iz kmečkih vrst govorili o problemih kmetijstva. Ni bilo samo obravnavano in ugotovljeno, temveč tudi predlagano, da bi v kmetijstvu prišlo do takega koraka, ki bi kmetijskega proizvajalca izenačil z drugimi. To so tudi zahteve in jih primerno že uveljavljajo v življenju. Ob popolnem razumevanju družbe za tako pot pa bomo lahko slej ko prej že govorili o intenzivni kmetijski proizvodnji.
Enajsta seja glavnega odbora bo v glavnem po-
drobneje osvetlila nekatera kmetijska vprašanja kot: povečanje življenjskega standarda, materialna osnova delavskega samoupravljanja, odnosi cen, programska usmeritev, intenziviranje gospodarjenja, zunanjetrgovinska menjava, manj razvita področja, razvoj družbenih obratov, proces podruž-bljanja zemlje, mehanizacija, šolanje kadrov, ko-operacijski odnosi in podobno.
Obsežn© gradivo podrobno in skrbno zajema snov, ki bo v številnih razpravah pomagala kot osnova pri izdelavi sklepov VI. kongresa.
Ker se zavedamo, kako pomembna bo seja glavnega odbora SZDL, bomo tudi v našem tedniku_po-svetili večjo pozornost razpravam, polemikam in predlogom za reševanje kmetijskih vprašanj.
Letošnje investicije v Kočevju
V kočevski občini so predvidele gospodarske organizacije za letos naslednje investicije: »Melamin« rekonstrukcijo kotlovnice oziroma gradnjo toplarne, Lesna industrija modernizacijo nekaterih obratov, »Tekstilana« nabavo novih strojev, Trgopromet gradnjo samopostrežne trgovine, Pletilstvo nabavo novih strojev in KGP dograditev klavnice.
Med negospodarskimi investicijami so najpomembnejše: nadaljevanje gradnje osemletke, gradnja pokopališča, sofinanciranje ljubljanske bolnice, elektrifikacija podeželja itd.
s- m
m
Opozorilo bralcem
p
Bralce in naročnike Dolenjskega lista opozarja- jI
mo, da objavljamo danes na 22. strani našega čas- fj
nika pojasnilo novomeškega Podjetja za stanovanj- 1
sko gospodarstvo in urejanje naselij o STANOVANJ- p
SKI REFORMI IN NOVIH STANARINAH. Pojas- j
nilo tiskamo na posebno željo številnih naročnikov m
našega tednika, ki so želeli izvedeti o sedanjih spre- I membah v gospodarjenju s stanovanju kaj več.
UREDNIŠTVO LISTA 1
OBISK PRI RIBNIŠKEM TURISTIČNEM DRUŠTVU
Krog kupcev spominka se širi
Turistično društvo Ribnica se dogovarja s Poslovnim združenjem obrti o izvozu ribniških spominkov v Trst in Munchen. To bi bil prvi primer, da bi ribniške spominke tudi izvažali v večjih količinah, čeprav so jih že razstavljali v Frankfurtu, Dresdenu in Gradcu v letih 1964 in 1965 pod okriljem Turistične zveze Slovenije. Društvo je tudi v dogovorih s Turistično zvezo Jugoslavije, da bi leta 1967 razstavljalo na svetovni razstavi v Mont-realu (Kanada).
Lani je Turistično društvo MILOŠ JAKOPEC j prodalo za' 15 milijonov sta-
rih din spominkov, v prvem mesecu in pol letos pa so prodali za preko milijon starih din, razen tega pa zbrali za okoli 4 milijone starih din naročil. Interes za spominke iz leta v leto narašča. Letos so naročila ribniške spominke že vsa večja gostinska podjetja iz Ljubljane in tudi nekatera trgovska. Med dobrimi odjemalci je tudi Postojnska jama in podjetja iz Slovenskega Primorja, ki se ukvarjajo s turizmom. Vedno večji interes za spominke kažejo tudi hrvatska trgovska podjetja, ki imajo poslovalnice ob Jadranski obali.
Občni zbor Izseljenske matice
Jutri, 25. .februarja, bo v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani 10. redni občni zbor Slovenske izseljenske matice. Na njem bodo sprejeli program dejavnosti za letošnje leto, dopolnili pravila matice in izvolili nov nadzorni odbor.

V soboto in nedeljo se je v Kočevju republiškega prvenstva v kegljanju za posameznice udeležilo 46 tekmovalk iz raznih slovenskih kegljaških klubov. Na sliki: Minka Sonnemvald (Gradiš, Ljubljana) in Marija Mar-šič (KK Izola, v ozadju) na lepem štiristoznem kegljišču v Gaju. Več o tekmovanju berite na športni strani današnje številke (Foto: J. Prime).
OD 24. FEBRUARJA DO 6. MARCA
Najkasneje okrog 28. februarja ohladitev s snegom do nižin. V začetku marca pretežno jasno in hladno vreme z mrazom ponoči, pozneje nekoliko topleje.
Dr. V. M.
PRED VI. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE
Za razvoj samoupravljanja na vseh področjih
Kakor je sklenil glavni odbor, bo VI. kongres SZDL Slovenije delal pod vsebinskim naslovom: Socialistična zveza v nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja. Že ta naslov sam opredeljuje, kaj bo kongres predvsem obravnaval. Na eni strani bodo v ospredju različne zadeve, ki se nanašajo na razvoj same Socialistične zveze, na drugi strani pa vsa področja družbene dejavnosti, in sicer predvsem s stališča, kako se lahko v njih uveljavljajo občani kot upravljavci.
Vsako področje ima svoje posebnosti. Vsaka delovna organizacija ima drugačne pogoje, se razvija v drugačnih okoliščinah. To v določenem smislu pogojuje tudi bolj ali manj urejene odnose v delovnih kolektivih. Toda vsem je skupno:
■ bolj ko je razvito v de-
■ lovnih    kolektivih de-
■ mokratično vzdušje, da H lahko ljudje brez stra-
■ hu povedo   tisto, kar
■ mislijo, več kot velja
■ v občinskih skupnostih
■ beseda občanov, uspeš-
■ nejše je   tudi samou-
■ pravljanje   in   bolj se
■ lahko tudi uveljavljajo
■ občani kot samouprav-
■ ljalci. f
Če kjerkoli ni kaj prav, slišimo navadno, da so za to krivi  samoupravi j avci,
Papirkonfekcija in tiskarna za združitev
V soboto, 19. februarja, sta Imeli podjetji PAPIRKONFEKCIJA in Valvasorjeva tiskarna in knjigoveznica referendum, na katerem je bila velika večina zaposlenih za združitev obeh gospodarskih organizacij v novo podjetje. Ob tej združitvi smo prepričani, da bo skupno podjetje boljše in lažje gospodarilo ter poiskalo najboljše možnosti za zadovoljevanje potreb naročnikov papirne konfekcije in tiskarskih uslug.      v. n.
■ BOMBE ŠE IŠČEJO — Poročali smo že, da sta ob španski obali strmoglavili dve ameriški vojaški letali, ker sta se zaleteli. Potlej se je izvedelo, da so se zaletela najbrž tri letala. V enem izmed njih so bile vodikove bombe. Zdaj jih iščejo ž« en mesec.
dostikrat jih dolžimo, da imajo premalo razvito družbeno zavest. Res je, da je naše samoupravljanje še mlado, res je tudi, da včasih občani ali člani delovnih kolektivov ne morejo dojeti različnih poročil, o katerih bi morali odločati, še posebno seveda, če je gradivo, o katerem bi morali upravljavci govoriti, sestavljeno v njim nerazumljivem jeziku. Nikoli ne bo mogoče doseči, da bi vsi upravljavci do dna razumeli, denimo zaključni račun podjetja, v katerem mrgoli podatkov in ki jih zna bratj le tisti, ki ve, kaj vse te številke pomenijo. Toda to še ne pomeni, da bi smeli delovnim ljudem očitati nerazvito družbeno zavest.
Pred leti, ko so dobili delovni kolektivi pravico neposredno odločati o delitvi osebnega dohodka ter o gospodarjenju s sredstvi delovne organizacije, smo dostikrat slišali nejeverne Tomaže: »Delovni kolektivi bodo predvsem mislili, kako bodo sredstva delili. Mislili bodo predvsem na svoj zaslužek, ne pa na prihodnost podjetja.« Kako drugače je bilo v resnici! Kako redke so bile delovne organizacije, kjer so kolektivi mislili, kako bi iztisnili čim več za sebe. Kako varčno so gospodarili delavski sveti v veliki večini delovnih organizacij! To je bilo mogočno potrdilo, s kakšnim globokim občutkom družbene zavesti upravljavci v delovnih organizacijah in občinskih skupnostih upravljajo družbene zadeve.
Doslej se je moralo družbeno upravljanje marsikje prebijati čez visoke pregrade. Ponekod je v podjetjih vzelo vso samoupravo v zakup nekaj ljudi, ki so pritiskali na druge, da niso upalj govoriti ah pa da niso odločali po svoji glavi. Drugod samoupravnim organom niso pripravili vsega, kar bi jim omogočalo, da bi samostojno odločali. Na zborih volivcev izrečena beseda je bila dostikrat bob
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Med dogodki preteklega tedna, ki bi utegnili — in nemara nič več kot samo utegnili — vplivati na mednarodna dogajanja, je vsekakor obisk britanskega premiera VVilso-na v Moskvi. Tokrat se laburistični prvak res lahko izkaže in potrdi vse tisto, kar v Londonu govore o njem, da je namreč »čudežni otrok« politike. Pripisujejo mu izredno inteligenco, Churchillovo neposrednost, Lloyd Georgeovo zgovornost in še pipo ima vedno v ustih kot Bald-\vin. Vse to so lastnosti, ki jih ne bo potreboval le na bližnjih parlamentarnih volitvah, temveč še bolj v Moskvi, če bo hotel svoje sovjetske sogovornike prepričati, da je britanska politika taka, ki zdaj v tej mednarodni situaciji najbolj prispeva k miru.
To pa je kaj težavna in vrh vsega še nehvaležna naloga, ko pa vsakdo predobro ve, kako taisti VVil-son, ki je za predvolilne kampanje govoril, kako je treba čimprej skleniti mir v Vietnamu, zdaj na vso moč podpira ameriško politiko v jugovzhodni Aziji in jiravi črnemu belo, če tako reče mister Johnson. Prav nenavadno pa je, da so tudi taki komentatorji, ki mislijo, da bi se prav iz tega Wilsonovega obiska v Moskvi lahko izcimila kakšna pobuda glede Vietnama. Sklicujejo se namreč na to, da sta Velika Britanija in Sovjetska zveza sopredsed-niči ženevske konference o Indokini ter potemtakem tudi poklicani, da skličeta novo konferenco, če bi mislili, da bi mogla obroditi kakšen sad. Takile komentarji pa ne morejo temeljiti prav na ničemer drugem, saj so si stališča Londona in Moskve glede vietnamske krize tako vsaksebi, da bi bila prava senzacija, če bi glede tega našli kakš-
ne skupne točke. VVilson podpira VVashington — njegova stališča pa smo že večkrat podrobno opisali. Moskva pa podpira znane štiri točke, ki sta jih bila objavila Hanoi in osvobodilna fronta Južnega Vietnama, med katerimi je poglavitna zahteva, da se Američani takoj umaknejo iz dežele, kjer nimajo kaj iskati in kamor so tudi nepoklicani prišli.
Nekoliko več možnosti je, da bi se VVilson in Kosigin utegnila sporazumeti glede nekaterih drugih prav tako perečih mednarodnih vprašanj.
VVilson v Moskvi
Ena izmed takih stvari je prepoved vseh vrst jedrskih poskusov. V Londonu so že prej večkrat izjavljali, da bi bil tak sporazum koristen, ker bi pač prispeval k pomiritvi duhov na svetu in bi bil nov dokaz želje po sporazumevanju na svetu. Še pred volitvami je VVilson govoril, da bi se morali zavzemati za brezatomsko cono v Evropi. Tudi glede tega bi lahko zdaj v Moskvi kaj povedali, če se bo VVilson pač spomnil, kaj je govoril, preden je prijel za krmilo države. Dosti teže pa bo govora o tem, da se klub atomskih držav ne bi razširil. Velika Britanija si najbrž ne bo mogla privoščiti, da bi se na lastno pest pogovarjala z Moskvo, ko pa je jasno, da ZDA še niso pokopale zamisli o jedrskih silah NATO, s čimer bi prišla Zahodna Nemčija posredno do jedrskega orožja. Ameriška igra z Zahodno Nemčijo je pravzaprav taka, da pritiska z njo ne le na
Francijo in na Sovjetsko zvezo, ampak prav tako tudi na Veliko Britanijo. »Će ne boste pridni, bo Bonu dobil atomsko bombo« — naposled bi se dalo tudi tako razumeti ameriško politiko v Evropi.
Tako VVilsonu ne preostane drugega, kot da se pogovarja predvsem o dvostranskih odnosih med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Na tem področju pa lahko doseže marsikaj, saj sta obe strani pripravljeni prispevati k nadaljnji krepitvi sodelovanja. Po svetu tudi ugibajo, ali bo zdaj VVilson znova povabil Kosigina, naj pride na obisk v London, kajti sovjetskega premiera so že vabili v Vel. Britanijo na obisk, pa se je vse skupaj podrlo zaradi tako zveste britanske podpore Američanom v politiki do Vietnama.
Takšna so torej predvidevanja glede možnosti za uspeh VVilsonove-ga obiska. Te temelje na znanih stališčih tako Sovjetske zveze kot Velike Britanije do mednarodnih vprašanj. Vendar je ena neznanka, če je namreč res, da se je VVilson odločil na spomlad razpisati volitve v Veliki Britaniji, bi bil seveda zelo vesel, ko bi mogel stopiti pred volivce s kakšnim pomembnejšim mednarodnopolitičnim uspehom (ki naj bi mu ga podarili v Moskvi). V koliko pa so v Moskvi pripravljeni ustreči tej VVilsonovi morebitni želji, je pa seveda drugo vprašanje.
Nekaj pa vendarle lahko zapišemo: VVilson prav gotovo ni prišel v Moskvo gledat na uro ali pa morebiti samo na baletno predstavo Bahčisarajske fontane. Ni namreč običaj, da bi se obiskovali najvišji državniki, ne da bi prej že vedeli, v čem se bodo lahko sporazumeli. Nekaj torej bo, kaj, o tem pa zdaj le ugibajo.
ob steno, občani pa niso imeli možnosti, da bi spoznavali vse, kar se dogaja v občinski skupnosti. Ponekod je vso oblast vzelo v zakup nekaj funkcionarjev, ki so po svoji zamisli krojili usodo kraja in območja. Prenekatera investicija bi bila drugačna, če zamislim posameznikov ne bi botrovali strici na višjih položajih in če bi o njih vsestransko razpravljali občani. Drugod so občani dostikrat opozarjali na to ali ono nepravilnost, napako ali slabost, vendar pa so take pripombe pogosto naletele na gluha ušesa.
Navzlic številnim težavam pa se je vendarle samoupravljanje na vseh področjih razvijalo, se boga-
tilo, ob njem pa so dobivale svojo težo tudi različne moralne vrednote.
Samoupravi j avci gospodarijo s čedalje več sredstvi, s tem narašča tudi pomen samoupravljanja. In zato bo tudi na V. kom> gresu v ospredju, kako naj v bodoče dela Socialistična zveza, da bo čim bolj vplivala na napredek samoupravnih odnosov.
Mnogo je takega, kar nas vleče nazaj. Osrednje vprašanje pri tem pa je vsekakor:
■ kako ustvariti tako de-
■ mokratično vzdušje, da
■ bo vsak   občan lahko
■ povedal, kaj misli o tem
■ ah onem in  tudi pri-
■ speval s tem svoj delež
■ k upravljanju družbe-
■ nih zadev.
■ NASUTION ODSTAVLJEN — NJONO OBSOJEN NA SMRT — Zadnje dni je spet Indonezija stopila v ospredje mednarodnih dogajanj. Na procesu proti organizatorjem neuspelega državnega udara so komunističnega ministra Njona obsodili na smrt. Skoraj isti dan pa je Sukamo objavil, da je odstavil generala Nasutiona s položaja vojnega ministra in podpredsednika vlade. Na to mesto j« imenoval generala Sarbinija. Poleg tega je v vladi še nekaj novih ministrov. ..Posebno je zbudila pozornost vest.' da so postavili za ministra novega ministrstva za letalsko industrijo vicemaršala Da-nija, ki so ga bili odstavili kmalu po neuspelem državnem udaru, češ da je on oskrbel uporne enote z orožjem. Tudi admiral Martadinata   se  je   moral pošlo-
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
■ ZASEDANJE REPUBLIŠKE SKUPŠČINE. Na skupnem zasedanju republiškega in gospodarskega zbora so poslanci poslušali ekspoze predsednika IS Janka Smoleta o problemih družbenega in gospodarskega razvoja republike v letu 1966. Po daljši razpravi o ekspozeju so poslanci sprejeli resolucijo o usmeritvi družbenega in gospodarskega razvoja. V njej je med drugim rečeno, da bo ob maksimalni prizadetosti subjektivnih činiteljov in z izkoriščanjem vseh objektivnih možnosti letos mogoče doseči 7—8-od-stotno povečanje družbenega proizvoda. Republika bo s svojimi ukrepi in finančnimi sredstvi vplivala na uresničitev te naloge. Med drugim bo vlagala svoja za gospodarski razvoj namenjena sredstva predvsem za gradnjo elektroenergetskih objektov in za nadaljevanje gradnje koprske železniee. Na področju negospodarskih investicij bo dana prednost nadaljnji gradnji nove bolnišnice v Ljubljani, infekcijske klinike (Ljubljana), zdravstvenega doma dr. Petra Držaja, inštituta za tuberkulozo na Golniku, zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadete mladine, študentskega stanovanjskega, stolpiča, Slovenskega narodnega gledališča, RTV (III. faza), nuklearnega inštituta, blejskega veslaškega centra, zavoda za slepo mladino, višje šole za zdravstvene delavce in stavbe Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
M ZOPET ŽELEZNIŠKA NESREČA. V sredo ob 8.20 sta trčila kombiniran potniško tovorni vlak, ki je peljal iz Splita proti Kninu, in tovorni vlak, ki se je iz še nepojasnjenih vzrokov znašel na progi in zadenski vo-
zil od postaje Sadine v smeri Kaštel Staremu in Splitu. Umrlo je 29 ljudi, približno toliko pa so jih odpeljali v splitsko bolnišnico. Vzroke nesreče še raziskujejo, vendar so medtem priprli več odgovornih ljudi na železnici, za katere sumijo, da so soodgovorni na nesrečo. Ob nesreči je izrekel sožalje tudi predsednik SFRJ. V sožalni brzojavki je tovariš Tito izrazil zaskrbljenost zaradi čedalje bolj pogostih nesreč na naših železnicah. »Prosim, da hitro ukrepate,« je med
RESOLUCIJA 0 USMERITVI RAZVOJA SLOVENIJE
drugim rečeno v brzojavki, »in raziščete vzroke te nesreče.«
' ■ DILEME O ORGANIZACIJI BANK. Republiški in gospodarski zbor sta na svojih zadnjih sejah sprejela vrsto zakonskih in drugih predlogov. Zakon o pogojih za ustanovitev določenih poslovnih bank je sprejel samo republiški zbor, medtem ko je gospodarski zbor ta predlog zavrnil.
■ TEZE O RAZVOJU SLOVENIJE DO 1970. LETA. Izvršni svet Skupščine SRS je obravnaval teze o razvoju Slovenije do 1970. leta. Med drugim je menil, da je treba pri
izdelavi osnutka srednjeročnega družbenega razvoja SRS upoštevati stališča, ki so bila sprejeta v razpravah odborov IS. Osnovno izhodišče in podlaga pri izdelavi koncepta družbenega razvoja mora biti vključevanje v mednarodno delitev dela in pritegnitev vseh možnih intelektualnih sil v celotno družbeno aktivnost in ustvarjalnost.
■ VI. KONGRES SZDL HRVATSKE. Na VI. kongresu SZDL Hrvatske, ki je delal v plenumu in komisijah, je bila razprava zelo živahna in ustvarjalna. Tako so, na primer, govorili o referendumu kot demokratični obliki odločanja volivcev. Pri tem so menili, da je treba negovati tudi zbore volivcev kot primerno obliko za izmenjavo mnenja in dogovorov občanov. Eden izmed delegatov je pfedlagal, naj bi se na srbohrvaškem območju otroci v šoli učili tudi slovenščine ali makedonščine.
■ REZERVE FEDERACIJE. Iz rezerv federacije bodo pomagali trgu še z okoli tisoč tonami svinine in 500 tonami najboljše jagnjetine. To pomeni, da se ni treba bati pomanjkanja tega mesa.
B OKUŽBA V LJUBLJANSKI BOLNIŠ-NIČI. Zaradi nepravilnega ravnanja z živili je v ljubljanski bolnišnici obolelo 70 bolnikov, ki so jedli postano kremo s snegom iz jajčnega beljaka. Zdravstveno stanje obolelih se že izboljšuje.
■ SMUČARJI - NOVINARJI. V soboto se je končalo XII. mednarodno smučarsko prvenstvo novinarjev iz 20 držav. V soboto je predsednik IS Janko Smole priredil za novinarje banket, ki je minil v prijateljskem razpoloženju.
viti od ministrskega položaja in je ta resor prevzel general Mu-liono.
■ DE GAULLOVA TISKOVNA KONFERENCA — Francoski predsednik de Gaullc je imel v po le-deljek prvo tiskovno konferenco po ponovni Izvolitvi. Med drmrim je povedal, da se bo Francija do leta 1969 pjovsem umaknila m NATO in da bo prevzela vsa tuja oporišča na svojem ozemlju. »Francija mora biti sama gospodar svoje usode.« je dejal de Gaul-le. Veliko so pričakovali, kai bo povedal o aferi Ben Barka. Fran-coslti predsednik je o tem sicer veliko govoril, povedal pa 1- to. da v afero niso vmešani nieeovi najbližji sodelavci. Ponovil 'e francoska stališča glede vietnun-ske zadeve.
■ GIZENGA IZGINIL — N-k-danji podpredsednik kongoš're vlade in sodelavec Lumumhe An-toine Gizenga .je v začetlku t-il"a skrivnostno izginil iz I,eo*>o'dvTa. Nekateri vedo povedati, tla ;e ro-noči prešel čez reko Kongo *' *•'*>" sednji brazzavilski Konro. G>.nn-go so izpustili in izvolili v s'-nU, ko je prišel na oblast general Mo-butu.
■ KAIRO PODPIRA IRAK — Veliko pozornost je zbudilo skupno sporočilo o obisku iraškega predsednika Arefa v Kairu, v 'a-terem je rečeno, da ZAR podni-ra Irak v boju proti Kurdom. Tako namreč razumejo stavek, v katerem je zapisano, da »skunno poveljstvo podpira Inh v prizadevanjih, da bi zadušil unor na nekaterih svojih ozemljih.«
■ NESREČA LETALA TU-114 — Na mos'kovskcm letališču Sere-met.jevo je takoj po vzletu strmoglavilo sovjetsko notniško leta'o »Tupoljcv 114«. Ubilo se je osem potnikov. Zaradi slabe vidljivosti se je zaletelo v velik kun mokrega snega. V sedmih letih je to prva nesreča tega tipa sovjetskih letal.
h NKRUMAH ODPOTOVAL V HANOI — Ganski predsednik no-tuje v DR Vietnam. V uradnih krogih poudarjajo, da se je Nkru-mah le odzval vabilu Ho Ši Min-ha, naj obišče Vietnam in da to ni v nikakršni zvezi z lani propadlim poskusom, da bi Gana posredovala v vietnamskem sporu. Ker pa se bo na poti v Hanoi ustavil še v Kairu, Karačiju in Ran-gunu, ne izključujejo možnosti, da gre vendarle za novo gansko mirovno pobudo v okviru nevezanih dežel.
Avtomatska centrala v Dolenjskih Toplicah
Prva dela za postavitev avtomatske telefonske centrale v Dol. Toplicah so se že začela. Preurejajo poštne prostore in napeljujejo žice po kraju. Pričakujejo, da bo avtomatska centrala odprta že marca.
DOLENJSKI LIST
Št. 8 (831)
NAGRAJUJMO STROKOVNJAKE PO DELU!
Je strokovno delo res razvrednoteno?
Nenaklonjenost do strokovnjakov botruje v precejšnji meri tudi neurejen sistem nagrajevanja strokovnega dela - Zaradi neurejenih dohodkov delajo nekateri strokovnjaki v svojem podjetju zelo malo, doma pa se ukvarjajo z dodatnim honorarnim delom, ki prinaša večji zaslužek
Dvoje stvari slišimo zelo Pogosto o strokovnjakih: eni trdijo o njih, da »niso za rabo«, drugi spet ugotavljajo, da se strokovnjaki vse preradi »obešajo« na dinar! Strokovnjaki spet pa menijo, da so za svoje delo premalo plačani. Pokramljajmo malo o teh stališčih in pretehtajmo, kaj je prav in kaj ni.
Brez dobrega strokovnega vodstva si sodobne proizvodnje (reforma jo bo zahtevala vedno bolj in bolj) dandanes ne moremo več zamisliti. Hkrati pa moramo priznati, da smo strokovno delo marsikje res razvrednotili. Da je to res, potrjujeta začetni dve Uvodni ugotovitvi, ki na žalost nista redki.
Ko trdimo, da se strokovnjaki zelo radi »obešajo« na dinar, da se torej radi podijo za zaslužkom, ne smemo pozabiti tega, da smo jih v to navajali sami. Pred leti, ko na našem nerazvitem območju še nismo vedeli, kaj je to kadrovska politika, je bilo pri nas zelo malo strokovnjakov. Ko smo ugotovili, da brez njih ne bo šlo, ni bilo časa, da bi jih izšolali. Zadeve smo se zato lotili drugače: obljubljali smo jim visoke osebne dohodke, da smo jih pridobili, čeprav smo že takrat v isti sapi zelo vneto razpravljali o delitvi osebnih dohodkov po delu, smo smatrali strokovnjake kot nekakšno izjemo. Ko smo se pogajali z nekom,
JANEZ PENCA, dipl, inž, gozdarstva: 6
GOZDOVI, KMETJE IN GOZDNO GOSPODARSTVO
Malo je takih posestnikov na Dolenjskem, ki imajo dobre gozdove, pa nočejo toliko sekati kot bi lahko. V takih slučajih bodo gozdarji izdali sečne naloge zato ker je nujno, da s posekom zrelega lesa omogočimo rast mladja in pa zato, ker les Potrebujemo v našem gospodarstvu. Dvakrat bi delali napako, če bi na slabih gozdovih sekali preveč, v dobrih pa premalol!
Les, ki ga bo lastnik dobil za lastno porabo, bodo gozdarji posebej označili. Taka oznaka bo potrebna   udi za les, ki ga bo lastnik pripeljal na žago.
će lastnik gozda ne soglaša z izdanim sečnim dovoljenjem, se lahko pritoži na delavski svet gozd-ne?a gospodarstva. Ce tudi tu ne ."uspe, lahko, vloži tožbo pri pristojnem sodišču-
v zakonu o gozdovih je poudarjena pravica lastnikov pri opravljanju del v, gozdu. Dosedaj v večini primerov kmetje opravijo sečnjo, spravilo in prevoz lesa sami in tako bo tudi naprej, čeprav bo možno, da ta dela opravi zanje gozdno gospodarstvo, če sami tega ne zmorejo. Dobrodošlo pa bo v večji meri kot doslej tudi sodelovanje lastnikov pri gozdnogojitve-nih in urejevalnih delih. Zlasti kmečka mladina bo imela tu priložnost za dodatni zaslužek ob letnih počitnicah. Plan gozdnogojitvenih del v letu 1966 je še večji kot lani in ga brez omenjenega sodelovanja ne bi mogli izpolniti.
če bo lastnik gozda oddal les na stoječem, mu ga bo gozdno gospodarstvo plačalo po ceniku za les na panju. Cene gozdnega gospodarstva so nekoliko yišje kot tiste, ki jih je kot minimalne predpisal izvršni svet SRS in so objavljene v Uradnem listu SRS št. 33.
Kakor zakon ugodno rešuje domačo porabo, pa le predviden ostrejši režim proti tistim, ki bi kršili Predpise o prometu z lesom. Določene so celo kazni d° 300.000 din, ki jih lahko izreče sodnik za prekrške Proti tistemu, ki proda les mimo gozdnega gospodarstva. Razen tega pa mora lastnik gozda vplačati ??• biološko amortizacijo, navedeno v prejšnji lest-Vl(^i. Upamo pa, da taki ukrepi ne bodo potrebni, ^aJ je že sedaj velika večina lastnikov gozdov oddajala les samo gozdnemu gospodarstvu, odslej pa "odo tako morali postopati tudi tisti posamezniki,
so doslej iskali pri prometu z lesom razna Krjva pota.
, Denar, ki ga bo Gozdno gospodarstvo zbralo *°t biološko amortizacijo in iz prometa z lesom, bo Porabilo za izboljšanje zasebnih gozdov. Stroški za gojenje in ostala dela v dolenjskih gozdovih so nn • ' saJ so po kvanteti> P° količini lesne mase in Prirastka najslabši v Sloveniji. Prav malo je tudi .. basih gozdovih iglavcev, ki hitreje priraščajo kot ^stavci, so pa tudi bolj iskani in cenjeni. Treba jih o torej umetno zasajati in z gojitvenimi ukrepi pospeševati njih rast.
Da bi lastniki gozdov pa tudi ostala javnost zve-se)1. kam gredo sredstva, ki jih gozdno gospodar-zbere od prometa z lesom, naj navedemo le le*aj skopih podatkov.
ob Leta 1965 smo pogozdili 390 ha, čistili 1191 ha, Po A ha, redčili 229 ha, urejevali gozdove na l0^inah 7109 ha, za varstvo gozdov smo porabili za'de'000 din> vzdrževali gozdne ceste, pota in stavbe .* 46,944.000 din, zgradili približno 8 km novih cest i,„^UsPosobili z rekonstrukcijo 6 km gozdnih poti za Kamionski prevoz.
tren -atramo' da DO sodelovanje dobro in brez Štev«' Če bodo lastniki gozdov upoštevali dvoje dej-losom zm°g1^vost gozdov in določilo o prometu z °dcUrVP0 katerem sme les iz zasebnega sektorja zaei i 1 V Pr0met samo gozdnogospodarska organi-upr^ai • Siper pa bodo lastniki gozdov vključeni v sproti an-e Podjetja in bodo tako imeli priložnost 1 reševati posamezna pereča vprašanja.
KONEC
če bo prišel k nam ali ne, smo se pogovarjali z njim samo o »plači« v starem smislu ...
Druga napaka je v sistemu šolanja in izobraževanja. Tudi šolski sistem je destimuliral strokovnjakovo ustvarjalnost in ga še v času študija navajal v čisto pridobitništvo. Šola je vse premalo učila o tem, da bo strokovnjakov zaslužek nato, ko bo prišel v proizvodnjo, odvisen od njegove ustvarjalnosti, od dela, ki ga bo posvetil proizvodaji in od uspehov, ki jih bo dosegal. Zelo radi pa smo opo-zarjalj na trenutno konjunk-turnost posameznih strok in poklicev, v katerih se bo zlahka zaslužilo . . .
O delitvi po delu tudi danes zelo veliko razpravljamo. Delavcem nenehno poudarjamo, da je njihov zaslužek odvisen od dela, da sta od tega odvisni tudi bodočnost in obstoj tovarna in podjetja. Nikomur pa ne pride na pamet, da bi tako govoril strokovnjakom! Najbrž ni samoupravnega organa, ki bi zbral strokovnjake iz podjetja in poudaril: »Tovariši strokovnjaki, naši osebni dohodki so odvisni od našega dela. To velja tudi za vas! Osebni dohodki, ki jih dobite, morajo biti odvisni od vašega deleža v tem delu, od uspehov, ki bodo stvarna posledica vašega dela! Vsa naša proizvodnja je zrcalo vašega dela!«
Kaj takega se najbrže res -'rodilo. Vzrok je zelc preprost: izgovarjamo se na merila, češ »ni jih za strokovno delo!« Toda teh meril »ni, ker jih pač nismo pogruntali! če pa bomo imeli urejen sistem nagrajevanja tudi za strokovnjake, bomo natančno vedeli, kaj in koliko so naredili in očitkov ne bo več. Strokovnjaki pa bodo vedeli, da se splača delati v domačem podjetju, saj jim bo to dokazal preprost izračun osebnega dohodka!
Varcuj in vlagaj pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
prej
K B ^
v Novem mestu
TURIZEM V VSAKO VAS!
V brežiški občini se čedalje bolj zavedajo velikega pomena turizma za nadaljnji razvoj gospodarstva v Spodnjem Posavju — Turistične vzgoja morajo biti deležni tako odrasli kot mladi rod — Nudite gostom razen prenočišč tudi zdravo, dobro prehrano, take postrežbe si ljudje, ki si žeie resničnega oddiha, najbolj žele!
Obširen delovni program Občinske turistične zveze v Brežicah zajema tudi široko akcijo turistične vzgoje naših občanov in ureditve lepih posavskih naselij. Izobraževalni program je razdeljen po skupinah za odrasle, šolsko mladino, lastnike turističnih sob in vodstva turističnih društev. Izobraževanje je prepdvideno v obliki predavanj in seminarjev s filmi in diapozitivi. Poljubna predavanja bi lahko organizirali v 15 središčih brežiške občine. Tam bi se lahko pogovorili z občani, kako urediti naselja.
Posebno poglavje programa govori o turistični vzgoji mladine, ki jo je potrebno vzgajati v- turistično razgledane občane.
V brežiški občini je že nad 100 lepo urejenih prenočišč, zato je potrebno lastnike teh sob kot tudi zasebne gostince temeljito seznaniti z osnovami turizma in odnosov do turistov. Poznati morajo tudi predpise in navodila za opravljanje te dejavnosti. 2eljeno je zlasti, da bi imeli gosti na razpolago poleg prenočišča tudi prehrano. Tak način uslug je v inozemstvu zelo donosen. Ni pa
dovolj samo priznana gostoljubnost, kvaliteta hrane in pijač, če so pa prostori in kraji zanemarjeni. Tu je potrebna le dobra volja in čui^ za lepoto in čistočo naselja. V tej akciji igra pomembno vlogo krajevna skupnost in Socialistična zveza.
Uvedli bodo tekmovanje med posameznimi turističnimi društvi in posameznimi naselji in šolami. V to delo bodo vključili tudi radio Brežice in Dolenjski list kot najbolj razširjeni časnik v brežiški občini.
-ek.
Na Kočevskem želijo hitreje potovati
V kočevski in ribniški občini se veliko govori o novem voznem redu na železnici, ki naj bi izšel v maju. Kakor smo obveščeni, nam bosta vzeta še dva vlaka in bosta vozila le do Dobrega polja. S predvidenim voznim redom namerava železnica ukiniti tudi vse potniške prevoze ob nedeljah. Seveda razumemo železnico, ki gleda predvsem po donosnosti prometa. Vemo pa, da krije na našem območju železnica izgubo v osebnem prevozu s
tovornim prometom. Kot vedo povedati ljudje, je prav s tem zaslužila toliko, da bi lahko imeli že »zlate šine«. Naj bo tako ali drugače, občani bi še vedno radi, da bi osebni prevoz na železnici ne bil preveč okrnjen. Menijo, da je pač bolj varen od cestnega prometa, razen tega pa ima še vrsto drugih prednosti. Dodajajo, da bi bilo treba vlakom povečati hitrost. Prav tako predlaga »ljudska tribuna«, naj bi na Kočevsko vozili trije pari motornih vla-
kov: zjutraj, ko naj bi se vlak vračal proti Ljubljani kot do zdaj; okoli 10. ure naj bi odpeljal iz Ljubljane, iz Kočevja pa naj bi se spet vrnil v Ljubljano' okoli 12. ure; tretji naj bi iz Ljubljane odpeljal okoli 15. ure in se iz Kočevja spet vračal v Ljubljano okoli 18. ure. Proga mora ostati že zavoljo tovornega prometa, železnica pa naj bi osebni promet obnavljala in ne ukinjala! T i-ko želijo in predlagajo na Kočevskem. V. P.
KDOR JE IMEL DENAR V HRANILNICI NI NIČ IZGUBIL
Zdaj je tudi uradno objav ljena višina tako imenovani!! »dodatnih obresti« na hranil ne vloge, katerim je vrednost zaradi devizne reforme juli ja lani in povišanja življenjskih stroškov v drugem polletju 1965 padla za 23 odstotkov.
Taka dosledna valorizacija hranilnih vlog, kakršno izvajamo pri nas, je menda edin-stven primer v zgodovini valutnih reform in za skupnost ni majhna stvar, saj predstavlja to nadomestilo vrednost okrog 70 milijard starih din.
Tisti, ki je imel 31. julija vloženih na primer 100.000 starih din, bo s 1. januarjem poleg rednih 5-odstotnih obresti za 5 mesecev — to je 2.084 din — dobil še 23.000 din nadomestila, tako da zna ša zdaj njegova vloga 125.084 starih din. Vse to seveda, če po 31. juliju 1965 ni z delnim dvigom zmanjšal vloženega zneska. V tem primeru mu pripada 23-odstotni pribitek na najnižji saldo, torej na znesek, ki je bil ves ta čas vložen. Pribitek 23 odstotkov se računa na vloge pri bankah, hranilnicah, poštni hranilnici in pri hranilno-kredit-nih   odsekih   kmetijskih za-
feiii® ¥fef@ povečane za 23odst.
drug, velja pa tudi za neodplačan znesek obveznic ljudskega posojila za Skopje in za vložena sredstva v življen-skem zavarovanju.
Hkrati z valorizacijo hranilnih vlog se po posebnem zakonu povečajo tudi zneski nadetih potrošniških posojil za 25 odst. (kolikor so v povprečju narasle cene industrij skega blaga v drugem pollet ju), toda le pri tistih potroš niških posojilih, ki so bila dana v času od 28. junija do 31. julija 1965.
Po 31. juliju vloženi znes ki se ne upoštevajo za valorizacijo hranilnih vlog, pa tudi za potrošniške kredite, najete po tem roku, ne velja več obveznost plačUa dodatnih obresti.
Dodatne obresti se ne ob računavajo pri vplačilih, ki jih Je tovarna »Crvena zastava« prejela pred gospodarsko reformo za nakup avtomobilov, ker gre tu izključno za pogodbeni odnos med kupcem in tovarno. Za take primere pa ne velja zakon o dodatnih obrestih na hranilne vloge.
Vse kaže, da bodo banke in hranilnice navzlic obsežnemu delu pri pripisovanju obresti
(saj gre samo v Sloven'ji -a blizu 600 tisoč hran i vlog) lahko že v februarju vpsovale v hranilne knjižice tako redne obresti kak<>r di pribitek v obliki dodatnih obresti.
Cena pujskom je \i Brežicah poskočna
V soboto, 19. februarja, ;e bilo na tedenski sejem ; ;i šioev v Brežicah pripeljanih 1.000 pujskov v starosti do treh mesecev in 45 starejših. 800 prašičkov je bilo prod i-nih s ceno do 1.000 starih lin za kg žive teže, starejših puj-sov pa je bilo prodanih 25 po ceni do 550 din za kg.
Novo mesto: živahno sejmišče
21. februarja je bil "na novomeškem sejmišču precej živahen sejem, na katerem j a bilo prodanih 499 pujskov, medtem ko jih je bilo na izbiro 518. Cene so bile v glav-nem take kot prejšnji ponedeljek: manjši prašički so veljali 13.000 do 20.000 starih dinarjev, večji pa 21.500 do 35 tisoč starih dinarjev.

Št-8 (831)
DOLENJSKI LIST
:i
PISMA UREDNIŠTVU
Surovega še nihče ni jedel, pa vendar ...
Tovariš urednik!
Ko je izšel zakon o gozdovih (v Uradnem listu SRS), so bili po vaseh množični sestanki, ki jih je organizirala Socialistična zveza. Na teh sestankih so kmetom, last-nikom zasebnih gozdov, obrazložili pomen zakona in hkrati sklep občinske skupščine, do koliko lesa ima lastnik pravico- Po tem sklepu ima vsak lastnik gozda v novomeški ebčini pravico, da na leto poseka 7 kub. metrov za kurjavo in 1 kub. meter tehničnega lesa.
Recimo, da ima neki kmet 7 ha gozdov. Med vojno so bili gozdovi popolnoma izsekani, po vojni pa se je lastnik podrudil, gozdove obnovil in so zdaj lepo zaraščeni. V času, ko je bila izvedena taksaci)a, je ta kmet dobil dovoljenje, da lahko poseka 2 kub. metra drv za kurjavo in 5 kub. metrov iglavcev. Ker je bilo za kurjavo premalo, je posekal še nekaj igiavcev. Ta le je zamenjal za drva, ali pa ga je prodal in kupil drva in premog- Kaj bo, ko ne bo smel zdaj več sekati iglavcev, za drva pa dobi samo 2 kub. metra, ker mu gozd ne dovoljuje, da bi več posekal?
Ne vem, kaj je mislil tisti, ki je predvidel samo 7 kub. metrov drv za eno kmetijo! Vsak smet kuri za prehrano peč ali štedilnik vse leto, prav toliko časa peč, da kuha prašičem, pozimi pa najmanj še dve peči, da se greje. Potemtakem potrebuje pozimi kurjavo stalno za štiri peči-
Poglejmo še malo drugam! Neko podjetje je nabavilo za čez zimo za 10 peči 60 kub. metrov drv, šola blizu mesta za 4 peči 30 kub. metrov itd. Torej pride v tem primeru na vsako peč po 6 do 7 kub. metrov drv za 6 mesecev, kmetu pa le 2,75 kub metra. Ali je tako prav? Kje je v tem sorazmerje?
Res je, varčevati moramo, res pa je tudi, da bi morali varčevati vsi, ne samo kmet!
Ko sem na sestanku obrazložil razliko, sem slišal odgovor, da surove hrane še nihče ni jedel- Surovega res še nisem jedel, če pa bom posekal les, ki ne bo žigosan, bom gotovo kaznovan.
Kaj bi pa z 1 kub. metrom tehničnega lesa? Kmet porabi vsako leto deske za obnovo poda v svinjakih, za jasli v hlevu, razne pregrade v kleteh in podobno- Odka-zan mu bo torej samo kub. meter in to z vejami, listjem in iglicami, tako da bo dobil komaj 0,40 kub. metra uporabnega leša. Kako naj si s tem pomaga, kako naj obnavlja kmetijo in gospodarska poslopja?
Vem, da tega ne boste objavili, zanimalo bi me pa, kaj bodo rekli drugi kmetje in odgovorni, ki so uredbo o dodeljevanju oziroma pravici lastnikov do lesa iz njihovih gozdov podpisali.
VINKO MIKEC Mali Slatnik
Odgovor občinskega oddelka za gospodarstvo
Na pismo tov. Vinka Mikca dajemo  naslednje pojasnilo:
Tov. Vinko Mikec v pismu »Surovega še nihče ni jedel, pa vendar .. .« kritično obravnava določitev količine lesa za neposredno uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu na območju občine Novo mesto, predvsem stališča, da je količina 7 m
drv in 1 m3 tehničnega lesa letno premajhna za kmečko gospodarstvo.
Vzemimo primer tov. MIKCA, da ima kmet 7 ha gozdov. Kateri kmet oz. lastnik gozda v okolici Novega mesta je po osvoboditvi ali kasneje sam obnovil in pogozdil 7 ha gozda? Doslej takšen primer ni znan. Za obnovo 7 ha gozda je potrebno približno 35.000 ustreznih gozdnih sadik, ki se jih takoj po vojni verjetno ni dobilo, saj mora biti sadika stara vsaj 3 leta, da je primerna za saditev. Poleg tega je treba v pripravo zemljišča in za pogozditev vložiti 2.000 do 2.500 delovnih ur (odvisno od površine zemljišča, ki se pogozduje) ali 250—300 delovnih dni. Razen tega je čas za pogozdovanje primeren samo spomladi in jeseni — skupno največ tri mesece. Obnova zasebnih gozdov se je tedaj — do ustanovitve gozdnih skladov leta 1952 — financirala iz sredstev takratnih gozdnih uprav in okrajnih proračunov.
Zamenjava lesa iglavcev za drva ni problem. V primeru, da kmet lahko seka v okviru zmogljivosti gozda letno 7 m listavcev za drva in 5 m3 iglavcev, lahko iglavce zamenja za drva. Pristojni gozdar odkaže navedeno količino lesa in posebej označi les za domačo uporabo. Preostalo količino iglavcev mora kmet oddati Gozdnemu gospodarstvu, ki gospodari z gozdovi. Gozdno gospodarstvo bo plačalo ta les po dnevnih cenah. Za izkupiček lahko kupi lastnik drva na obratu za maloprodajo, ki ga je Gozdno gospodarstvo v ta namen ustanovilo, ali pa premog.
Tov. Mikec v pismu vseskozi navaja kot enoto za drva kubične metre. Drva izražamo v prostorninskih metrih (prm), kar je nekaj, drugega. 7 mJ drv je 11 prm drv. Podjetje ali šola ni kupila 60 m3 oz. 30 m3 drv, temveč 60 prm oz. 30 prm drv. 60 m3 drv bi zneslo nekaj čez 100 prm, kar verjetno ni vseeno. Glede nabave kurjave smo mnenja, da lahko vsakdo nabavi toliko kurjave, kolikor je potrebuje, v skladu s svojimi finančnimi možnostmi. Potrebe in možnosti pa sta dve tako različni stvari in vsi dobro vemo, kako težko ju je vsklaje-vati. Sem lahko prav tako štejemo potrebe lastnikov gozdov po lesu in zmogljivosti njihovih gozdov.
Po odloku o določitvi količine in vrste lesa za neposredno uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu na območju občine Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske št. 29/65) ima lastnik gozda pravico do lesa za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu letno 7 m3 (11 prm) lesa za drva in 1 m3 tehničnega lesa iglavcev oz. listavcev. V to količino ne štejejo sečni odpadki, če kmet seka večjo količino lesa, les pod 10 cm premera, ki se pridobi pri negi gozda, les pridobljen pri čiščenju pašnikov in košenic in les, pridobljen pri sečnji oreha. V kolikor potrebuje kmet večje količine lesa, npr. za vzdrževanje stanovanjskih in gospodarskih poslopij ali novogradnje, lahko dobi večjo količino, vendar v okviru donosnih možnosti svojega gozda. Večje količine lesa v navedenem smislu odobravajo pristojne komisije Gozdnega gospodarstva na podlagi dokazil in posebnega pravilnika. Zato ne vidimo problema vzdrževanja in obnove gospodarskih poslopij. če pa kmet nima dovolj gozdov ali pa je zmogljivost gozdov manjša kot so njegove potrebe, bo pač moral poiskati druge vire.
Zmogljivost zasebnih dolenjskih gozdov za sečnjo je zelo nizka. V normalnih okoliščinah bi lahko sekali pri-
bližno 120.000 m' letno. Zaradi slabega stanja in majhnih zalog pa lahko sekamo samo 56.500 m3. V občini je 5.500 kmečkih gozdnih posestnikov, če bi imel vsak izmed njih tako zmogljivost gozda, da bi lahko sekal količino, določeno z odlokom, bi za domačo uporabo posekali letno 44.000 m3 lesa od celotne sečnje 56.500 m3 lesa bruto, da ne upoštevamo potreb ostalih 750 lastnikov gozdov, ki niso kmetje. Po podatkih GG Novo mesto in KGP Brežice je odkup lesa od zasebnih lastnikov gozdov v letu 1964 znašal 25.804 m3 neto, kar bi zneslo približno 28.900 m3 bruto- Če odštejemo odkupljeni les od skupne sečnje, je ostalo za domačo uporabo 27.600 m3, t.j . približno 50 odstotkov od skupne sečnje. Ti podatki so bili osnova za določitev količine lesa za domačo uporabo.
Poudarjamo, da je pridobitev večje količine lesa za domačo uporabo, kot je določena z odlokom, možna ob pogojih 2. člena odloka in pravilnika Gozdnega gospodarstva, seveda v okviru zmogljivosti gozda.
Oddelek za gospodarstvo ObS Novo mesto
V Polomu je kino
Tovariš urednik!
V Pismih uredništvu je bilo 27. I. objavljeno pismo Alojzija Vidica iz Poloma št. 16. Na koncu pisma pravi pisec, da je potujoči kino prenehal i predstavami iz neznanih vzrokov. Vprašuje se tudi, zakaj jim delavska univerza odreka pravico do predstav potujočega kina. Da bi bili prav informirani, moramo pojasniti:
takoj ko je Polom dobil električno energijo, smo pričeli ,s predstavami potujočega kina. Zaradi nezainteresiranosti občanov v Strugah smo tam prenehali s predstavami in ker je bila predstava v Polomu na isti vožnji, smo tudi tu začasno prenehali. Ker prebivalci Poloma niso zahtevali predstav tudi vnaprej, hkrati pa je bil slab obisk, smo s predstavami prenehali.
Na pismeno zahtevo vašča-nov, o tem smo bili obveščeni konec prejšnjega leta, smo spet začeli s predstavami v Polomu. Ne samo to. Potujoči kino jim je preskrbel 30 novih stolov in novo peč. Oboje je stalo nad 150.000 starih din.
Kljub nepluženi cesti in drugim neprilikom operater redno pihaja v Polom. Toda glejte šmenta! Predstave prejšnjega tedna ni bilo, ker so vaščani raje šli loviti divje pujske za tuje lovce. Operater pa se je vrnil brez predstave lepega filma.
Prebivalci Poloma, ali je vaše tarnanje reš upravičeno!?
Uprava Potujočega kina Kočevje
Odgovor ni utemeljen!
Tovariš urednik!
Rudarji senovskega rudnika so ogorčeni nad odgovorom Ferda Fabjančiča, poslovodje pekarne IMPERIAL. Zaprosili so me, naj v njihovem imenu povem resnico.
Naš senovski premog je boljši od mnogih drugih rjavih premogov. Odjemalci ga celo priporočajo drugim. Ne vsebuje kamenja, kot to navaja pisec odgovora, zato nas je taka izjava prizadela in ogorčila- Premog kopljemo takšen, kakršnega je dala narava. Toda narava je dala tudi žito. Dobivamo dobro moko, iz katere se da speči dober kruh. To naredijo druge pekarne, ki tudi kurijo z našim premogom. Mi mislimo, da je premog dal dovolj toplote, če je kruh zažgan. Pogostokrat pa se najde na njem tudi nesnaga. Na ogled ga je dobila tudi že občinska tržna in'
»NOVOLESOVI« PROBLEMI IN TEŽAVE
V lesni industriji že pokajo obroči
Večji prometni davek za končne izdelke in manjši za polizdelke prav gotovo ni spodbuda za lesno industrijo — V oskrbi lesno industrijskih obratov s hlodovino se ne kaže zatekati k preživeli distribuciji — Hlodovine je premalo, zato je nujno kar najbolj smotrno gospodarjenje
Ko govorimo o lesni industriji in njenih problemih, se moramo že takoj v začetku ustaviti ob prometnem davku. Ta je precej večji za končne izdelke (vezane plošče, pohištvo itd.) kot pa za polizdelke (rezan les), kar gotovo ni ne pravično in ne spodbudno! Lesnoindustrijci o tem zelo veliko razpravljajo in menijo, da so po sredi »nacionalno« gospodarske težnje. V celotni Jugoslaviji sta si v lesni industriji proizvodnja končnih izdelkov in polizdelkov v razmerju 20:80, v * Sloveniji pa v razmerju 80:20. To pomeni, da imajo v drugih republikah razvito predvsem žagarsko industrijo, v Sloveniji pa predvsem industrijo, ki daje na trg končne izdelke. Takšna obdavčitev — proti njej so žal brez moči — pa naše lesne industrijske obrate zelo prizadene, saj mnogi zdaj po reformi zelo težko rinejo naprej.
Drugi problem je oskrba z osnovno surovino: s hlodovino. Dosedanji distributivni način delitve hlodovine po posameznih obratih ni več sprejemljiv za nove oblike gospodarjenja. Treba ga je torej opustiti in tudi pri oskrbi lesnoindustrijskih obratov s hlodovino uveljaviti
tržne zakone.
NOVOLESOVO osnovno surovinsko zaledje je novomeško Gozdno gospodarsko območje. Ker predstavljajo v njem listavci kar 70 odstotkov vsega lesa, je NOVOLES svojo proizvodnjo že podredil temu: boljšo hlodovino odbira za proizvodnjo vezanega lesa in furnirja, slabšo pa za razrez na žagah.
Pred NOVOLESOM pa sta prav zdaj po reformi dve veliki in težki nalogi: zmogljivosti tovarne vezanih plošč in ostalih obratov za končno proizvodnjo ter žagarskih obratov, mora kar najbolj izkoriščati. To je prva naloga, druga pa je zagotovitev hlodovine, ki jo potrebuje v ta namen. Hlode za žago bo lahko dobival NOVOLES še naprej v zadostni količini z novomeškega GG območja, medtem ko bo lahko dobival boljšo hlodovino za luščenje le na širšem območju: v gozdno gospodarskih območjih Novo mesto, Kočevje-Rib-nica in Brežice. To bo mogoče samo, če bo zagotovljena izhjra boljše hlodovine za luščenje, ker so do zdaj mar-sikak dober hlod razžagali na žagarskih obratih.
To, kar smo povedali, lahko podkrepimo tudi s števil-
kami. Leta 1964 je NOVOLES prejel od GG Novo mesto 17.500 m hlodovine listavcev, kar je 55 odstotkov vse hlodovine, ki jo je potreboval. Preostalih 40 odstotkov hlodovine je dobil iz področja SRH. Hkrati pa je treba poudariti, da je NOVOLES dobil iz novomeškega gozdno gospodarskega območja le 53 odstotkov hlodovine listavcev, ki je bila na njem posekana.
S preživelim distributivnim načinom delitve hlodovine prav gotovo ne bo mogoče rešiti oskrbe NOVOLE-SOVIH obratov. Upoštevati je pač treba tržne zakone, ki se uveljavljajo tudi v gozdni proizvodnji. Hkrati s tem pa bo vedno pomembnejše smotrno izkoriščanje gozdnih bogastev. NOVOLES se bo zategadelj moral v oskrbi s hlodovino kar se bo le dalo navezati na domače in sosednja bazenska gozdno gospodarska območja. V okviru lesno industrijskih obratov na našem področju (treba je reči, da jih je kar preveč) pa se bo treba pogovarjati o čim tesnejšem poslovnem sodelovanju. To sodelovanje naj zagotovi gospodarnejšo uporabo lesa, ki je na voljo v naših gozdovih.
Vojne vdove zahtevajo večjo pokojnino
ZB Sodražica je lani reševala 45 vlog za priznanje posebne delovne dobe — Kmetom borcem je treba omogočiti davčne olajšave, umrlim taboriščnikom na Rabu pa dostojen zadnji dom - Spomini na NOB naj ne izumro!
Številna udeležba na konferenci organizacije Zveze borcev 6. februarja v Sodražici je dokazala, da člani živijo s svojo organizacijo. Izredna pohvala gre odboru organizacije, ki je bil vseskozi delaven, razen tega pa je imel 10 sej. Na sejih so največkrat obravnavali priznanje posebne delovne dobe — kar 45 primerov. Odbor se je zanimal tudi za druge probleme in primerno ukrepal.
V razpravi na konferenci so rekli, naj bi pristojni organi naposled le prisluhnili vojnim vdovam, ki zahtevajo večje pokojnine. Zdaj preje-
majo le 1.200 starih dinarjev na mesec, kar je premalo za življenje. Konferenca je pooblastila novi odbor, da preko delegacije prenese Glavnemu odboru ZZB Slovenije upravičeno zahtevo po večjih pokojninah vojnim vdovam.
Beseda je nadalje tekla o davčnih olajšavah kmetom borcem, zamudnike, ki bi radi uveljavili posebno delovno dobo, pa so opozorili, naj to kmalu napravijo, ker je leto 1966 zadnji rok. Glavnemu odboru ZZB bodo poslali prošnjo, naj poskrbi, da bodo grobovi bivših zapornikov, internirancev in drugih
taboriščnikov iz sodražiške doline, ki so umrli na Rabu, primerno urejeni in redno negovani. Spomine na dogodke iz NOB pa bodo poslej marljive je zapisovali, s'cer jih bodo prekmalu pozabili* Poročali so o delu sekcije internirancev. Sekcija je med drugim anketirala vse tiste, ki so bili med vojno v zaporih ali pa so bili internirani.
Ob koncu so udeleženci izvolili novo vodstvo krajevne organizacije in delegate za občinsko konferenco Združenja bojevniških organizacij.
—r.
OBČNI ZBOR BOJEVNIŠKIH ORGANIZACIJ V KOČEVJU
Hajdelavnejše je bilo lani ZROP
Na občnem zboru bojevniških organizacij mesta Kočevje, ki je bil pretekli četrtek, so se člani Zveze borcev, Zveze vojaških vojnih invalidov in Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev izrekli za združitev. Na zboru so poročale vse tri organizacije. Izvolili so novo vodstvo in delegate za občinsko konferenco
Iz poročil je bilo razbrati, da je bilo lani najbolj delovno Združenje rezervnih ofici-jev in podoficirjev, ki je organiziralo več predavanj s filmi, tehnični zbor, srečanje z nekaterimi organizacijami ZROP v drugih krajih in obiske v gar-nizonih, ogled manevrov, strelsko tekmovanje, reševanje pismenih nalog, vaje v sodelovanju z garnizonom, testi-
špekcija. če se borimo za boljše vi in mi, potem je treba vedeti, da je med rudarji red in disciplina, česar očitno med peki ni. Za pozdrav pa vas obveščamo, da mi rudarji za vaše nekvalitetno pečenje ne bomo več kopali premoga, če vam bo ta služil za vaše izgovore!
V imenu rudarjev: RADO KOZOLE Senovo 195
ranje, proslavo dneva JLA, predavanja po šolah in drugo. 2al je bila udeležba na predavanjih, vajah in testiranju bolj pičla, saj je včasih manjkalo nad polovico članov.
Zveza borcev, ki že dve leti ni dobila dotacije, je sodelovala lani pri organizaciji proslav ob 20-letnici osvoboditve. Posebno delovna je bila njihova komisija za zgodovino NOB, ki pripravlja knjigo o Kočevski v NOB.
Zveza vojaških vojnih invalidov je lani odločala o zdravljenju svojih članov, zbirala za poplavljence, organizirala športna tekmovanja in sodelovala z ZB in ZROP. Povprečna starost članov je preko 70 let. članov je le še 80, medtem ko jih je bilo še pred šestimi leti 140 »in če bo šlo tako naprej, bo naš problem kmalu rešen«, je v šali povedal bridko resnico
predsednik Janko švajger.
V razpravi so se člani strinjali, da se združijo v eno organizacijo, vsaka pa bo imela v njej svojo sekcijo. Opozorili so, da je potrebno paziti pri uveljavljanju posebne delovne dobe, da je ne bodo dobili priznane prej tisti, ki so bili v okupatorjevih vrstah, kot pravi borci. Kritizirali so tudi organizacijo pogrebov za borce, odnos do otrok borcev, ki ne dobe zaposlitve in drugo. Med drugim so poudarili tudi, da se ne strinjajo s tistim delom občinskega odloka o prispevkih za mestno zemljišče, ki govori, da znaša mesečni prispevek za kradrat-ni meter zemljišča za kmetijske namene (vrtičke) 4 stare din. Zahtevali so, da za vrtičke ni nobenega prispevka, saj bi s tem prizadeli tiste, ki žele delati, hkrati pa bi dosegli le, da bi bilo še več zemlje neobdelane.
DOLENJSKI lISI
Št. 8 (831)
UPRAVNIK ZDRAVSTVENEGA DOMA V ČRNOMLJU: »NE STRINJAM SE S TAKO VISOKIMI OSEBNIMI DOHODKI«
Mar res vse pod plaščem zakonitosti?
Završalo je šele tedaj, ko je upravnik Zdravstvenega doma Črnomelj lani novembra pedal ostavko na svoj položaj ter izjavil, da se ne strinja s tako visokimi osebnimi dohodki. Taka stvar se kmalu razve. Nič čudnega, če soobčani začeli o tem govoriti in celo na sestankih zahtevajo pojasnil. »Svojih dohodkov ne skrivamo,« pravijo v zdravstvenem domu, »izplačani so nazakoniti podlagi in so plod našega dela«. - Najbrž nihče ne more temu
oporekati, vendarle gre pri vsem tudi za moralno plat zadeve
Ni lahko načeti pogovora o tako kočljivi zadevi kot so zaslužki posameznika, toda v Zdravstvenem domu Črnomelj so bili takoj pripravljeni dati vsa pojasnila. V razgovoru, ki je bil 17. februarja dopoldne v upravnikovi sobi, so v imenu kolektiva sodelovali: v. d. upravnika dr. Marcel Dobrovič, pomočnik upravnika dipl. ekonomist Vlado Seničar, bivši upravnik dr. Branko Uršič, dr. Pavel Slamav in predsednik sindikata Albin Glavan.
Na vprašanje: ali menite, da so vaši osebni dohodki upravičeni, so odgovorili:
VLADO SENIČAR: — Javnost je o naših osebnih dohodkih napačno informirana zaradi tendencioznih poizkusov nekaterih ljudi, ki nam hočejo škodovati. Zaslužki so v našem kolektivu do dinarja izplačani po pravilniku. Sistem nagrajevanja je bil z vso vestnostjo izdelan že leta 1964, podobnega pa imajo tudi v metliškem zdravstvenem domu. Osvojili smo najvišjo možno obliko delitve sploh: kompleksno delitev ustvarjenega dohodka s progresivno stopnjo izločanja sredstev za sklade. Takega sistema delitve morda ni v vsej SFRJ! Delitveni sistem pa je znanost, zato ga lahko ocenjuje samo človek, ki ima fakultetno izobrazbo.
Eden-proti vsem
BRANKO URSIC: — Ker se s tem načinom delitve nisem strinjal in sem smatral, da odnos med posameznimi zdravstvenimi delavci ni stimulativen in da so spričo tendenc reforme naši osebni dohodki previsoki, sem odstopil kot upravnik zavoda. Na sestanku delavskega sveta sem nekoč med drugim javno povedal, da mi bo nerodno   pred bolnikom
— delavcem, ki mu novi predpisi krajšajo pravice iz zdravstvenega varstva, opravičevat svoj lasten zaslužek.
ALBIN GLAVAN: — Menim, da je prav ta izjava dr. Uršiča spodbudila druge kolektive, da so začeli govoriti o naših osebnih dohodkih. Ali smo mi kdaj koga vprašali, koliko zasluži? Naši dohodki so zasluženi, izplačujemo jih po dobro vpeljanem sistemu nagrajevanja, kakršnega najbrž ni v vsem Črnomlju.
DR. MARCEL DOBROVIČ:
— Naši dohodki niso previsoki. V zobni ambulanti smo samo s povečano storilnostjo ustvarili višje osebne dohodke, medtem ko storitev nismo podražili. Republiška zdravstvena komisija pa je glede kvalitete dela ugotovila zadovoljivo stanje, če ne bi bili zdravstveni delavci v Podeželjskih krajih primerno Nagrajevani za svoje delo, ne 9i na podeželje prišli.
DR. PAVEL SLAMAY: — Zdravniku, ki ima toliko de-*a kot v naši ustanovi, ni tež-
ko opravičiti zaslužka. Trdim, da minimalni osebni dohodek ni v nobenem primeru previsok.
Številke so tu
S podatki o zaslužkih je tovariš pomočnik rad postregel s pripombo:
— Mi smo ustvarjene dohodke delili, kakor je določeno v našem nagrajevalnem sistemu in jih bomo še, kajti vse je zakonito. Lam smo dobili po pogodbi od komu-
ženimi ljudmi, je bilo lahko povzeti, da je ves kolektiv z dušo in telesom za sedanji način nagrajevanja, bivši upravnik pa proti njemu. Nedvomno je, da ima tudi osebni spor pri tem precejšnjo vlogo.
Dr. Uršič je skušal nato pojasniti bistvo spora: — Nastal je tedaj, ko je delavski svet sprejel spremembo pravilnika o nagrajevanju. Od 48 zdravstvenih delavcev v tej ustanovi jih je  bilo 23
najbrž ne bi mogla dokazati nezakonitosti poslovanja. Spodtikljiva je pri vsem tem edinole moralna plat zadeve, če upoštevamo naslednja dejstva:
Zdravstvo je v črnomaljski občini v zadnjih letih doseglo izreden napredek v strokovnem in organizacijskem pogledu. Občani vedo za te uspehe, toda pretirani osebni dohodki zaposlenih v zdravstvu jih po njihovi oceni zamegljujejo.
Božidar Jakac: Bolnišnica »Jelendol«, 19^4
nalnega zavoda za socialno zavarovanje le 5,060.000 din, ustvarili pa smo toliko lastnih sredstev, da smo odvedli v sklade 13,680.000 din. Indeks poslovnih stroškov je znašal 93,2 odst., bruto osebnih dohodkov 110,7 odst. in indeks skladov 270,4 odst. Te številke povedo, da smo bili dobri gospodarji. —
Povprečni mesečni zaslužki nekaterih zaposlenih pa so bili v letu 1965 taki: upravnik je v rednem delovnem času z eno naduro zaslužil 187.720 din, skupno z dežurstvom, s hišnimi obiski in z zamenjavo odsotnih zdravnikov pa je prejemal povprečno 271.970 dinarjev. Zdravnik splošne prakse je zaslužil 149.270 din, skupaj z delom izven rednega delovnega časa pa 226.630 din. Povprečni mesečni zaslužek dipl. ekonomista je bil 156.790 din, šoferja reševalnega avtomobila 113,210 din oziroma 169.730 din z vsemi izplačili vred. Medtem ko je zobotehnik v dvanajsturnem delovnem času zaslužil 193.520 din na mesec, je višja medicinska sestra prejela povprečno 123.330 din na mesec, kompleten zaslužek bolničarke je znašal 80099 din, administratorke 77.076 din, zobne asistentke 83.092 din, računovodkinje 137.260 din ter čistilke ali perice 49.819 din.
»On ne bo govoril...«
Iz vsega,, kar je bilo med razgovorom izrečeno v dokaj čudni obliki, malce nanavad-ni za pogovore med izobra-
ali 25 razporejenih na višja delovna mesta, za katera nimajo izobrazbe, dobivajo pa finančno priznanje za ... Tu so ga prekinili:
— Ni res! On ne bo govoril. .. nima več besede.. . mi bomo povedali! On je vedno izigraval in poniževal samoupravne organe in mnenje političnih organizacij. Samoupravljanje se je pri nas rodilo v zelo težkih pogojih. Zdaj ga imamo in ga ne damo z rok! (Dobesedno!)
Sistem, sistem, sistem .
— Ali ste, tovariši, ob vsem delu pri izpopolnjevanju sistema samoupravljanja sploh našli kaj časa za strokovno delo in pogovore o izboljšanju zdravstvene službe v prid zavarovancem?
— če gre v pogovorih za finančno poslovanje, gre hkrati tudi za strokovne pogovore. V letu 1965 in prej pa kljub določilu 81. člena statuta ni bilo sestankov strokovnega kolegija, ki je za strokovno delo odgovoren. Bivši upravnik je namesto tega v izjemnih primerih, morda dva ali trikrat v letu, povabil k sebi na razgovor dva zdravnika.
Zanimivo, da se je v odgovorih vsak posameznik skliceval na statut zavoda ali sistem nagrajevanja ter na zakonitost vsega, kar je kolektiv sklenib Brez dvoma so dohodki, izplačani v zdravstvenem domu Črnomelj, neoporečni s finančno pravne plati  in  nobena inšpekcija
Ljudje vedo, da so zaslužki zdravstvenih delavcev v novomeški bolnišnici mnogo nižji, še večja razlika je med dohodki administrativnih in drugih uslužbencev, zaposlenih v zdravstvenem domu Črnomelj, z dohodki uslužbencev 7 enako izobrazbo, vendar zaposlenih v drugih kolektivih iste občine. Primeri: računovodja v podjetju z več kot 100 zaposlenimi je prejemal lani povprečno po 73.820 din na mesec, ad-
ministratorka v BEGRADU 35.000 din, snažilka v rudniku 36.932 din, šofer v rudniku z vsemi vožnjami izven rednega delovnega časa 88.720 din, dipl. ekonomist na občinski skupščini 85.200 din itd ...
Bistvo uresničevanja ustavnih načel in namenov reforme v zdravstvu so kvalitetne spremembe v položaju nosilcev dejavnosti — zdravstvenih delavcev glede delitve in porabe sredstev, ki jih družba daje za zdravstveno varstvo. Gre tako za njihov odločilni vpliv pri delitvi teh sredstev kot za polno odgovornost, za racionalno in učinkovito porabo. S tega vidika mora biti podrejena kritični presoji vsa dosedanja praksa in vse iskanje novih oblik ... (Nedavne ugotovitve skupine za socialno-zdravstve-na vprašanja, pri GO SZDL ter predstavnikov Slovenskega zdravniškega društva).
Spričo slednjih dejstev nastaja neglede na popoln samoupravni sistem v črnomaljskem zdravstvenem domu vprašanje, če so sile, ki v kolektivu trenutno prevladujejo — zares tako zdrave ter družbi in nadaljnjemu razvoju zdravstva te občine v korist.
Zdravemu človeku se primerjava osebnih dohodkov črnomaljskih zdravstvenih delavcev s strokovnejšimi kolegi, n. pr. v novomeški bolnišnici, zdi že pretiravanje. Pretirano poudarjanje doseženega »idealnega sistema v upravljanju in nagrajevanju, kakršnega menda ni v vsej državi«, je le preveč samo-ljubno. četrtmilijonski (in malo nižji) zaslužki zdravstvenih delavcev so — tako vsaj menimo — kljub »idealnemu sistemu« in vsem pravilnikom ZD Črnomelj pretirani. Ponovno je bilo — tudi drugod na Dolenjskem — ugotovljeno, da je administrativni kader v zdravstvu prepla-čan. Zato ljudje kritično govorijo o črnomaljskem zdravstvenem domu oz. o visokih osebnih dohodkih v njem.
Jim to lahko zamerimo?
R. B.
(OPOMBA: po informacijah na Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu je Zdravstveni dom Črnomelj lani dobil 10 milijonov dinarjev, ne pa 5, razen tega še dodatna sredstva za povišano kilometrino pri reševalnem avtomobilu na račun spremljevalca, katerega pa še vedno nimajo.)
Za 8. marec v Brežicah
Na petkovem posvetovanju sekcije žena pri občinskem odboru Socialistične zveze so predstavnice govorile predvsem o praznovanju dneva žena. Učenci osnovne šole Bratov Ribarjev pripravljajo zanje program. Dogovorili so se, da bo v ponedeljek, 7. marca zvečer, v veliki dvorani Doma JLA v Brežicah osrednja proslava s pozdravnimi besedami in programom, zatem pa bo srečanje
žena v spodnjih prostorih narodnega doma, kjer si bodo žene lahko kupile po primerni ceni jedi in pijače. Da bo praznično vzdušje čim pri-srčnejše, bodo s cvetjem okrasili oba prostora in dali ženam pismene čestitke.
Pogovorile so se še o plenumu, ki bo sredi marca in na katerem bo tekla beseda o poklicnem usmeri'inju, otroškem varstvu, zaposlovanju in žena in drugem.
P.n.
Uprava tednika »TV 15«
glasila Zveze združenj borcev NOV Slovenije
LJUBLJANA
p. p. 598/XI
m
■d
o
C TJ
o
4-
E o
TEDNIK
TV 15

A/
GLASILO ZZB NOV SLOVENIJE
je postal članom te organizacije — združenj borcev, voj. vojnih invalidov, rezervnih oficirjev in podoficirjev — nepogrešljiv tovariš, ker jih medsebojno povezuje, ter seznanja z njihovimi problemi, nalogami in pravicami. Po njem radi segajo vsi, ki so jim pri srcu tradicije NOB. »TV 15« je najcenejši tednik v Sloveniji. Letna naročnina samo 15 Ndin.
22. februarja
HOKEJSKA ŠTEVILKA
A. P. ČEHOV
KAMELEON
čez tržnico koraka policijski nadzornik Očumelov v novem plašču in z zavitkom v roki. Za njim caplja rusolasi stražnik z zvrhanim rešetom zaplenjenih kosmulj. Okrog tišina... Na trgu ni žive duše ... Odprta vrata štacun in gostiln zevajo v božji svet kot lačne čeljusti; še beračev ni pred njimi.
»Aha, ta bi rad ugriznil, satan-ček!« nenadoma zasliši Očumelov. »Ljudje, držite ga! Dandanes je prepovedano gristi! Držite ga! Au. .. au!«
Slišati je pasje bevskanje. Očumelov pogleda od strani in vidi: iz drvarnice trgovca Pričugina teče pes; teče po treh nogah in se ozira. Za njim se podi moški v katunjasti p..škrobijeni srajci in z odpetim telovnikom. On podi psa, in ker se je z vsem telesom nagnil naprej, telebne po tleh in lovi psa za zadnje tace. Spet je slišati pasje cviljenje in krik: »Držite ga!« Iz trgovin pogledujejo dremotni obrazi in kmalu je pred drvarnico zbrana gruča ljudi kot bi zrasla iz tal-
»Tamle je menda nekaj narobe, vaše blagorodja!« pravi stražnik.
Očumelov naredi pol obrata na levo in odkoraka k skupini. Tik pred vrati drvarnice zagleda prej omenjenega moškega z odpetim telovnikom. Moški je vzdignil desnico pa kaže ljudem krvavi prst. Na pol pijanemu obrazu mu je kot zapisano: »Tole mi boš pa že plačal!« Pa tudi ta prst je podoben znamenju zmage. Očumelov vidi, da je ta moški zlatar Hrjukin. Sredi gruče sedj na tleh z razkrečenimi prvimi tacami in ves se tresoč krivec tega škandala — bel psiček, hrt z ostrim gobčkom in z rumeno liso na hrbtu. Iz zasolzenih oči mu gledata žalost in strah.
»Kaj pa se tukajle dogaja?« vpraša Očumelov in se zrine med gledalce.
»In zakaj ravno tukajle? In zakaj ti kažeš ta prst? ... Kdo je kričal?«
»šel sem lepo, vaše blagorodje, nikogar nisem dregal,« je začel Hr jukin in zakašljal v pest. »šel sem k Mitru Mitriču, nekaj zavoljo drv, Pa me nenadoma, menj nič tebi nič, tale mrcina zgrabi za prst. . . Prosim, da mi oprostite, ampak jaz sem človek, ki dela . .. Izdelujem drobne stvari- In zdaj naj se mi plača, kajti s temle prstom nemara cel teden ne bom mogel migniti .. . Veste, vaše blagorodje, saj tudi ni po zakonu, da bi moral človek trpeti zastran živali ... če bo vsak od nas grizel, potlej je bolje, . da vsi zginemo s sveta ...«
»Hm! .... Prav . ..« strogo pravi Očumelov, zakašlja in pomiga z obrvmi. »Prav! Čigav je pes? Prijel bom lastnika. Mu bom že pokazal, kako pazi na psa! Je skrajni čas, da potipljemo to gospodo, ki noče ubogati predpisov! Ko bom temu lopovu pritisnil globo, me bo hitro spoznal in zvedel, kaj se pravi imeti psa in druge potepuške živali! Jel-dirin,« se nadzornik obrne k straž-
niku, »takoj zvedi, čigav je ta pes in sestavi protokol! Psa pa je treba fentati. Takoj! Najbrž je podivjan . •. No, čigav je ta pes, vas vprašam?«
»Meni se zdi, da je last generala Zigalova!« se oglasi nekdo v gruči.
»Generala Žigalova, praviš? Hm! Daj no, Jeldivin, sleci mi plašč ... Je nekam peklensko vroče! Menda bo dež... Nečesa pa le ne razu mem: kako te je pes mogel ugrizni ti?« vpraša Očumelov zlatarja Hrju kina. ,Saj ni mogel seči do prsta Psiček je majhen, t\ si pa pravcati dolgin! Kaj če si nisi razpraskal ta tvoj prst z žebljičkom, potlej pa ti je padlo v glavo, da se nam zlažeš, a? Saj si, no... dobro znan" tip! Poznam vas, hudiče!«
»Veste, vaše blagorodje, Hrjukin je psu cigaro vtikal v nos, tako za špas, pes pa ne bodi len — hop za prst. .. Veste, vaše blagorodje, tale Hi»jukin je pravcati falot!«
»Lažeš, ušivec! Sploh nisi videl, zakaj torej lažeš? Njihovo blagorodje so razumen gospod in takoj vedo, ali človek laže ah govori resnico kot pred božjim obličjem ... če pa mislite, da jaz lažem, naj o tem presodi sodnik. Qn ima vse v zakonih zapisano . . Dandanes smo vsi enaki. .. Jaz imam pa tudi brata pri žandarmeriji, če že hočete vedeti . . .«
»Ne gobezdaj!«
»Naa, pes ne bo generalov ...« globokomiselno pripomni stražnik. »General nima takih. On ima večinoma prepeličarje.«
»Ali to gotovo veš?«
»Gotovo, vaše blagorodje.«
»No, saj tudi jaz vem. General ima plemenite pse, rasne, tole pa — hudič vedi, kaj je! Brez prave dlake, brez pravega gobca . . . pravcata spaka . . • In take pse imajo ljudje v hišah?! . . . Mar So znoreli? Naj na takegale psa naletijo v Pe-trogradu ali v Moskvi, veste, kaj bi se zgodilo? Tam sploh ne bi pogledali v zakon — momentalno bi mu zavili vrat! Viš, Hrjukin, ti zavoljo tegale psa trpiš, glej, da boš stvar gnal naprej . . . Treba je ljudi naučiti pameti ... Je skrajni čas . . .«
»Hm, lahko pa je res generalov,« na glas premišlja stražnik. »Na gobcu sicer nima zapisano, ampak zadnjič sem na. generalovem dvorišču videl prav takega psa.« '
»Seveda je generalov!« pravi še nekdo drug.
»Hm! . . - Bratec Jeldirin, ogrni me no spet s plaščem .. . Nekam hladno je zapihalo . . ^ Kar trese me... Peljal boš psa h generalu pa povprašal kako in kaj. Reci, da sem ga jaz našel in poslal. In še to reci, naj ga ne puščajo na ulico... Pes je morebiti zlata vreden, če pa mu bo vsak prasec vtikal cigaro v nos, ga bo kmalu pohabil. Pes — to je rahločutna žival ... Ti, bedak, pa povesi roko! Misliš, da imaš ta svoj trapasti prst na razstavi?! Sam si kriv! . . .«
»Lejte, generalov kuhar prihaja pa ga vprašajmo . . . Hej, Prohor! Pridi no sem, prijatelj! Poglej tegale psa. Je vaš?«
»Figo! Takega psa še svoj živ dan nismo imeli!«
»Jasno, kaj sploh vprašujemo,« pravi Očumelov. »Ta pes je pote-pen! Nič ne bomo vlekli in razpravljali ... če pravim, da je ta pes potepen, je potepen. Treba ga je takoj fentati pa amen!«
»Pes ni naš,« nadaljuje Prohor,« je pa last generalovega brata, ki je prišel k nam. Naš general ne mara hrtov, brat pa jih ima rad.«
»Kaj praviš? Generalov brat so prišli na obisk? Vladimir Ivanić?« vpraša Očumelov in lica se mu razlezejo v nasmeh. »O ti ljubi bog! Pa sploh nisem vedel! So prišli brata obiskat?«
»Obiskat.«
»Glej no, hudimana! . . Jim je postalo dolgčas po bratu . . . Jaz pa sploh vedel nisem! Torej je tole njihov pes? Strašansko sem vesel. . . Odpelji ga . . . Prav lep psiček . . . Navihan, da je veselje . . . Hop — pa je tegale šavsnil za prst! Ha-ha-ha! . . . No, no, psiček, kaj se pa treseš? Pš • . . pš . .. Hud je, jezno ritež . . . cucek navihani . . .«
Prohor pokliče psa in da odpelje izpred drvarnice. Ljudje se kroho-tajo Hrjukinu.
»Mi boš že še prišel v pest!« zapreti Očumelov Hrjukinu, se zavije v plašč in nadaljuje svojo pot po tržnici.
TODOR MNAILOV
Ljubosumnost
Miha Maleš: ZAMORSKA PEVKA (Pariz)
Zakonca Gančeva, Ivan in Laika, sta sedela v osmi vrsti parterja na simfoničnem koncertu. Začel se je spored.
»Kako čudovita simfonija!« je premišljeval Gan-čev. »Moral bom ' večkrat iti na koncerte. Pa tudi Laika ima rada glasbo . . .«
Laika je sedela, oblečena v črno večerno obleko in z imenitno brošo iz umetnih kamnov, si podpirala z roko sladko glavico in navdušeno poslušala čarobno glasbo.
Nenadoma pa je nehala poslušati orkester. V ušesih ji je odjeknila druga muzika. Toliko, da ni omedlela. Hotela je na glas zajokati in zadaviti mlado temnopolto žensko, ki je sedela na desni strani Ivana.
»Uh, nesramnica!« je vsa iz sebe od jeze vpila
, Laika v mislih. »Torej mi hočeš pokvariti večer? Odkrito bi rada flirtala z mojim možem kar vpričo mene? Poglej no? kako bulji vanj.! In Ivan — zdaj pa zdaj ji vrže pogled ... Kaže, da se že dolgo poznata!« In ljubosumna soproga ni več umaknila oči
- s temnopolte tekmice.
Mlada simpatična ženska, ki je sedela zraven Ivana Gančeva, je res obrnila glavo proti njemu. Včasih je celo trenila z očmi, kot da Ivanu pome-žikuje.
Po nekaj slovesnih akordih je orkester utihnil. Odmor. V dvorani so za-, gorele luči, se odprla vrata.
Laika je živčno vstala in brez besede stekla proti izhodu.
»Lala, greš v bife?« jo je vprašal Ivan, ko jo je dohitel.
Laika se je viharno obrnila in besno zasikala:
»Ti lahko ostaneš! Kaže, da sem ti tukaj v napoto.. .«
V garderobi je vzela plašč in odšla domov. Mrzla jesenska sapa ji je mršila zlate lase.
Nenadoma se je ustavila.
»Kaj pa če se že dolgo poznata? če bosta skupaj odšla s koncerta in jo bo Ivan spremil? Ne, tega ne bom dovolila! Vrnem se in ju bom zasledovala . . . Vi-
dela bom vse do konca, zjutraj pa pospravila svoje reči in ga zapustila ... Jaz nisem pohlevna ovčka, da bi lepo mirno požrla vse njegove nesramnosti .. .«
Poča9i se je vrnila.
Ko je prišla do koncertne dvorane, so poslušalci že prihajali skozi široka osvetljena vrata v temo jesenske noči.
Nenadoma je Laika zagledala tekmico, ki je prihajala proti nji. Nehote je obstala kot vkopana.
»To je ona ... prav ona! Toda brez njega! Kaže, da vso stvar kamuflirata Ivan jo bo došel v neki temni uličici in . . .«
Dekle je mirno prihajalo po pločniku proti Laiki še slutila ni, da bo čez trenutek prišla v kremplje razjarjene levinje.
Laika ni hotela počakati, da se ji žrtev približa. V dveh skokih je bila pred njo in brez sape od razburjenja zavpila:
»Oprostite, državljanka, vi... vi. . . že dolgo poznate mojega moža?
»Prosim? . . . Kakšnega moža?... Ne razumem vas.«
»Tako torej, delate se neumno?! Potem vam bom povedala . . . Tistega, tiste ga, ki je na koncertu sedel zraven vas in s katerim ste kar naprej flirtali.«
»S kom flirtala?«
»Z njim! Prav z njim . . .«
»Motite se, poslušala sem glasbo!«
»Zakaj pa ste sedeli obrnjeni z obrazom proti njemu? Zakaj ste gledala vanj, ne pa na oder?«
»A tako, to mislite,« se je veselo zasmejala ^,zape ljivka'. »To ste torej mislili? Ha-ha-ha!«
»In zdaj se mi še režite, nesramnica!«
»Saj se moram,« je odgovorila dekle, si odmaknila koder las in pokazala Laiki desno uho.
»Vidite, na tole uho skoraj nič ne slišim, zato sem obrnila glavo, da bi bolje slišala z zdravim ... Ali zdaj razumete?«
Laika še sama ni vedela, kdaj se je znašla na drugi strani ulice. Hitro je dohitela Ivana. Prijela ga je pod roko, se v zadregi nasmehnila in stisnila k njemu.
Srečna ali naivna?
Bila je tako naivna, da je hotela telefonirati iz telefonske govorilnice.
Bila je tako potrpežljiva, da je lahko počakala praški tramvaj.
Bila je tako razumna, da se je lahko znašla celo v telefonskem imeniku mesta Prage.
Bila je tako skromna, da se nikdar ni pritožila čez postrežbo v restavraciji.
Bila je tako disciplinirana, da se je počesala šele po končanem delovnem času.
Bila je tako zaupljiva, da v trgovini ni preštela vrnjenega drobiža in ne prekontrolirala težo.
Bila je . . . ali tako srečna ali tako naivna . . .
(ČEŠKI HUMOR)
Bodica
Nekateri pisatelji napišejo na dan po trideset strani na pisalnem stroju.
Ali ne bi mogli, tako kot za varstvo živali, ustanoviti tudi društvo za varstvo pisalnih strojev?
Letos: Posavski kulturni jubilej
Na zadnji seji širšega predsedstva občinskega sveta zveze kulturnoprosvetnih organizacij v Brežicah so domačini skupaj z zastopniki občinskih svetov Krškega in Sevnice govorili o proslavi 20. obletnice ljudske prosvete Spodnjega Posavja. Pozdravili so zamisel Brežičanov, da nadaljujejo tradicijo kulturnega sodelovanja, ki je nekdaj že prav lepo uspevalo.
Središče tega delovanja naj
bi bilo celotno Spodnje Po-savje, ne pa le posamezen kraj. Za uvod bi organizirali skupno proslavo, potem pa bi posamezne gledališke skupine gostovale z najboljšimi deli v vseh treh občinah. — Udeleženci so pravzaprav zastopali dvoje mnenj: eni so bili za klasičen način prikazovanja po strokah, drugi za raznovrstnost najrazličnejših dejavnosti. Ker' ni prišlo do soglasja, bodo o tem odloči-
Pisateljica Ana Fabijanova (1880-1912)
V zapuščini pokojnega profesorja dr. Nika Zupani-ča je ostala tudi mapa s pre-tipkanimi črticami in zapiski o življenju in delu pisateljice Ane Fabijanove.
Življenje učiteljice in pisateljice Ane Fabijanove, ki je svoj rani grob našla na belokranjskem podeželskem pokopališču v Kloštru pri Gradcu, je zamikalo dr. Županiča, da je pričel podrobno raziskovati življenje te nadarjene žene. Skromni nekrolog, ki ga je ob njeni smrti objavil Slovenski Narod (7. nov. 1912) je le bežno posvetil v njeno življenje, zato je žu-panič začel raziskovati po matičnih knjigah, šolskih kronikah, iskal je o Fabija-novi ustnih podatkov pri njenih stanovskih kolegicah, pri Poldki Bavdkovi, Mari Lamu-tovi,-Albini Golobovi, Rafaeli Maleričevi in še drugod. Tako so se mu iz najrazličnejših skromnih drobcev počasi izoblikovali prvi jasnejši človeški in duhovni obrisi pisateljice Ane Fabijanove, ki pa jim pokojni Zupanič ni utegnil dati dokončne podobe. Delo je ostalo torzo, vendar bi bilo prav, da bi kdo podrobneje pretehtal pisateljsko delo Ane Fabijanove. To sicer ni obilno, saj obsega po seznamu dr. županiča komaj sedemnajst črtic oziroma podlistkov, ki pa so, kot je dejal pesnik Aškerc »biseri v naši literaturi«, za katere je baje urednik Malovrh plačeval pisateljici enak honorar kot Ivanu Cankarju, menda tri goldinarje in pol. Tudi pisateljica in urednica Zofka Kvedrova je hitro spoznala, »da se skriva v šibkem telesu Ane Fabijanove močan duh«.
Življenjska pot te podeželske učiteljice je bila kaj preprosta. Leta 1880 se je rodila na Turjaku kot hči čevljarja in grajskega kočijaža, dovršila tri razrede osnovne šole na Turjaku, druge razrede in meščansko šolo papri uršulinkah v Ljubljani. Leta 1900 je maturirala na ljubljanskem učiteljišču in dobila prvo službeno mesto na Radovici pri Metliki. Leta 1902 je bila premeščena na Bučko na Dolenjskem, pa se
Petanove »Zgodbe v eni sapi«
Mariborska založba OBZORJA je pred kratkim izdala novo knjigo pisatelja, humorista in režiserja žarka Petana. Knjigi je naslov »Zgodbe v eni sapi«.
Makedonski pisatelji so volili
Društvo prijateljev Mladi-je izvolilo novo upravno vodstvo. Predsednik je Ante popovski, podpredsednik Bo-"s Višinski, sekretar pa Živ-*0 Cingo.
Kozmonavt piše knjigo
»Srečali se bomo v orbiti«
nL a naslov ^Vga. ki jo 0*5 s°vJetski kozmonavt An-
PreL5 °lajev- P°Pisal b° s?a      m skuPinski polet, ki
DoviE 1ZVed!a s Pavl<™ Po-
Popisat?' Nik°lajev namei'a™
je že naslednje leto vrnila v Belo krajino. Poučevala je v Dragatušu, leta 1904 pa jo že najdemo v Semiču, kjer je ostala do 1910, ko je bila zaradi šibkega zdravja začasno upokojena. S semiško stanovsko kolegico Albino Golobo-vo, ki je bila istega leta premeščena v Ljubljano, se je preselila v Ljubljano tudi Ana Fabijanova. Vendar pa ji tamkaj podnebje ni ugajalo, zato se je že po nekaj mesecih vrnila v Belo grajino in se naselila na graščini Krupi pri Gradcu, kjer je po daljšem bolehanju 5. novembra 1912 tudi umrla.
To je kratka življenjska pot 32-letne Ane Fabijanove, ki je svoje pedagoške sposobnosti razdajala predvsem belokranjskim otrokom. V Beli krajini je tudi napisala vse svoje črtice, ki jih je v letih od 1905 do 1910 objavljala v Slovenskem Narodu, Domačem prijatelju in Slovenski gospodinji.
O vseh teh črticah je dr. Zupaniču na njegovo prošnjo leta 1959 napisal kratko oceno vist dr. Boris Paternu, ki je ugotovil, da je Ana Fabijanova »vsekakor zanimiv pojav in ni le v lokalnem, temveč tudi v širšem slovenskem merilu vredna li-ternozgodovinske pozornosti. Njeni teksti pričajo, da gre za nadpovprečno osebnost, za umetniško nadarjeno ženo, katere pisateljska in najbrž tudi življenjska tragika je bila v tem,.da svojih ustvarjalnih sposobnosti spričo razmer, v kakršne je bila obsojena, ni mogla do kraja razviti in uresničiti.« Paternu sicer pravi, da je v nekaterih zgodbah Fabijanove sicer čutiti vpliv Cankarjeve mračne razpoloženjske atmosfere, opozarja pa na njeno socialno osveščenost v boju za ženske pravice, predvsem pa na »dragocene, zares sočne prikaze belokranjskih originalov in svojevrstnih usod.« In ko zaključuje svojo bežno oceno sicer skromnega literarnega opusa Ane Fabijanove, ugotovi: »čeprav v skromnejših razsežnostih se v delu te pisateljice na svoj način družijo elementi cankarjanske bolečine, župančičevskega veselja do življenja in odločnega protesta, ki spominja na Zofko Kvedrovo. Tako predstavlja njeno delo svojevrsten, čeprav nekoliko zadušen akord naše moderne.«
Dr. Zupanič je nameraval študijo o Ani Fabijanovi hkrati z izborom njenih črtic objaviti v samostojni knjižici pri Dolenjski založbi.1 Delo pa je ostalo nedokončano, ker ga je leta 1961 prehitela smrt. Naj bo zato nekaj črtic Ane Fabijanove, ki jih bo v kratkem objavil Dolenjski list, spomin na to prezgodaj umrlo nadarjeno pisateljico in še spomin na dr. Nika Županiča, ki je želel njo in njeno delo oteti pozabi. Jože DULAR
' Dr. 2upaniču se Je tudi posrečilo dobiti obledelo fotografijo Ane Fabijanove, ki pa jo je pred svojo smrtjo izročil nekemu slikarju, da po njej izdela risbo. Kdo je bil ta slikar, se vdova dr. Županiča ne spominja. Tako je morda ta fotografija izgubljena in bo tako tudi izgubljena zunanja podoba Ane Fabijanove. Ali morda kdo hrani ali ve za kako drugo fotografijo te pisateljice?
J. D.
li na drugem posvetu v Krškem. Sklenili pa so, da se bo niz prireditev v' daljšem časovnem obdobju odvijal z naslovom »Posavski kulturni jubilej« v okviru obnove 20-letnega kulturnoprosvetnega delovanja Spodnjega Posavja.
Občinski svet zveze kulturnoprosvetnih organizacij se je že odzval na razpis republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti in zaprosil za finančno pomoč. Prošnjo bo verjetno lahko še dopolnil v imenu vseh treh občinskih svetov.
Predsedstvo občinskega sveta je nato sklenilo, da bodo med dramskimi deli prišla v poštev društva iz Velike Doline, Skopic, gasilsko društvo iz Sobenje vasi, društvo Bratov Milavcev, artiški igralci ter Dobovčani. Med mladinskimi in otroškimi zbori imajo na voljo mlade pevce iz Brežic, Artič, Dobove, Pisec, Bizeljskega, Velike Doline in Cerkelj. Od moških zborov bi prišli v poštev pevci iz Skopic, Brežic, Velike Doline, Dobove in Artič.
Razen priljubljenih domačih ansamblov se bodo predstavile na Posavskem kulturnem jubileju tudi domače godbe na pihala, dva tamburaška orkestra in folklorna skupina.
V letošnji zimi je bila podoba galerije moderne kiparske umetnosti na prostem v Kostanjevici večkrat prav nevsakdanja. Bela odeja in počrnela hrastovina kipov se je s posušenim hrastom za gradom ujemala v skladnih nasprotjih.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
6.681 ur za zaposlene delavce
Lani je delovalo pri novomeškem Zavodu za izobraževanje 6 oddelkov za odrasle matičnih srednjih tehniških šol iz Ljubljane in en oddelek Višje ekonomske komercialne šole iz Maribora — Letos obeta zavod še več: 2 oddelka srednjih tehniških šol in 6 oddelkov višjih šol — Zaposlenim je ob pomoči zavoda omogočen študij, pa tudi izpitov v Novem mestu
Težko je verjeti, pa je vendarle res, da je Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu opravil lani pri izobraževanju ogromno delo- Vse kaže, da je led že prebit.
117 slušateljev je obiskovalo 6 oddelkov za odrasle ljubljanskih srednjih tehniških šol. Razdeljeni so bili v 3 strojniške, 1 elektro in 2 lesno-industrijska oddelka. Lani je končalo študij 22 slušateljev strojniških in lesnoindustrijskih oddelkov- Povprečna ocena, ki so jo dosegli na izpitih, je bila 2,8*. Predavalo jim je 24 predavateljev (predavanja so v popoldanskem času, ker so vsi slušatelji zaposlen!!), ki so opravili 4476 ur predavanj (plan je bil 4219 ur).
V oddelek za odrasle višje ekonomske komercialne šole iz Maribora je vpisanih 98 'ktivnih slušateljev (73 v starejših letnikih, 25 pa na novo). V načrtu je bilo 405 ur predavanj, uresničenih pa je bilo 294 ur, ker ni bilo pri-t tečaja za sprejemni izpit (bilo je-premalo r>rijavljencev). Seminarjev, ki jih je zavod prirejal v pomoč, se je udeleževalo 146 študentov. V Novem mestu je opravljalo izpite 117 slušateljev (vsega 7 izpitov), uspešno pa je opravilo izpite 88,8 odst-kandidatov (104 uspešno opravljeni izpiti), kar je izreden uspeh. Zavod je priredil slušateljem 6 seminar-
Tudi drugih oblik izobraževanja zavod ni zanemarjal:
Ti naš lepi besednjak
Najbrž nimate nič proti, če trdim, da je beseda PROBLEM zanesljiv razpoznavni znak, ki loči sestanek od, na primer, cerkvenega obreda. Uboga slovenščina očitno ne premore izraza, ki bi z eno samo besedo dovolj poudaril globino misli. Reči »težava« zveni pusto; tako so govorili nekdaj, da o »nalogi, vprašanju ali sporni zadevi« sploh ne govorimo. Beseda »problem« je že ponarodela in samo zoprni puristi se obregajo vanjo. Škoda, da ima »r« v svojih nedrih, da ne moremo otrok že prej naučiti, da bi jo izgovarjali dovolj zgodaj in se tako lažje uveljavljali v življenju!
Največkrat skače »problem« z jezika, kadar javno govorimo o pomanjkanju denarja (priznati je treba, da je takrat res težko). Toda »problem« je tudi, če nas čevelj žuli in glava boli, če se meso draži in ni vode v ceveh, če krava izvrže in plevel setev duši. Strnemo glave in opazujemo »problem« z vseh strani. Tipljemo mu utrip in rebra. Včasih ga ne opazimo, a čutimo njegovo prisotnost. Tudi za to imamo udomačen izraz: »problem je latenteu, a še ni izbil.« Če bi slučajno izginil, kar je redek slučaj, mu takoj dobimo namestnike, ki lepo uspevajo v rasti. V opravičilo pravimo, da so družbeno pogojeni in jih rodi razvoj. Rastejo in rastejo, dokler jih nekdo ne »iznese« in »sooči« z njimi poslušalce v svoje veliko zadovoljstvo, ker je pred drugimi topoglavci, ki so tiho, »izstopil« kot pameten ali še lepše rečeno: perspektiven.
Ne morem si zamisliti sveta brez tega, lar nam je že prešlo v meso in kri. Pust bi bil svet brez »problemov«! Premalo zanimiv, zato nikar preganjati, kar je »narodovega«! M. L.
priredil je 14 tečajev in seminarjev, ki se jih je udeležilo 441 udeležencev, vseh predavanj pa je bilo 1879 ur; strokovno izobraževanje: 5 tečajev, 1645 ur predavanj in 230 udeležencev; organizacija in ekonomika podjetij: 2 seminarja, 62 ur predavanj in 62 udeležencev; družbeno ekonomsko znanje: 7 seminarjev, 172 ur predavanj in 149 udeležencev.
Novomeški Zavod za izobraževanje je opravil ianii 3,5-krat več dela kot v letu 1963 in za 85 odst- več kot v letu 1964. Načrti za 1966 niso nič manjši: v oddelkih za odrasle tehniške srednje šole bo opravil 4138 ur predavanj, seminarjev, izpitov in drugih oblik pomoči izrednim slušateljem, na oddelkih višje ekonomske komercialne šole iz Maribora, tehniške višje šole iz Maribora (v oddelkih za strojništvo, v gradbeno-komu-nalnem oddelku in elektro oddelku), višje pravne šole iz Maribora in višje pedagoške akademije skupaj 1522 ur, v drugih oblikah izobraževanja pa 2580 ur (strokovno 1250 ur, družbeno-eko-nomsko 520 ur in splošno 810 ur). Letos bo zavod torej posredoval tečajnikom, semmaristom in izrednim slušateljem 8240 ur znanja.
Čangalovičeva turneja
Znani jugoslovanski basist Miroslav čangalovič bo marca gostoval v Lizboni. V operi San Carlo bo pel Mefista v Gounodovem »Faustu«. Iz Portugalske bo Čangalovič odpotoval v Pariz, kjer bo med drugim snemal tudi za TV v stalni oddaji Veliki interpreti.
Kajuhove mame ni več
V Šoštanju je po kratka in hudi bolezni pred dnevi umrla Marija Destovnik, mati partizanskega pesnika in narodnega heroin Karla Destov-nika — Kaj uha.
Priprave že teko
Na zadnjem posvetovanju predstavnikov občinskih svetov zveze kulturno prosvetnih organizacij Sevnice, Krškega in Brežic, ki je bilo v Krškem, so se pogovorili o praznovanju 20-obletnici. >b-nove kulturno prosvetnega življenja v Spodnjem Po-savju. Dejavnost je namenjena tudi nastopajoči turistični sezoni in bo potekala od začetka marca do prvih dni junija.
Za začetek bo nastopila dramska skupina delavskega prosvetnega društva Svoboda bratov Milavcev v nedeljo, 6. marca v Dobovi, v ponedeljek, 7. marca v Krškem in na dan žena v Sevnici. Prizadevni amaterji se bodo predstavili s sodobno Speva-kovo komedijo »Naši trije angeli«. V sevniški občini bodo v tem času nastopali pevski zbori v odročnejših krajih, brežiški likovni klub pa bo organiziral razstavo slikar-jev-amaterjev v počastitev 25-obletnice JLA. Izmenjavo gostovanj po krajevnih središčih bodo zaključili s kulturnimi večeri v Brežicah, Krškem in Sevnici. Baje bo vsaka občina pripravila 40 rni-nutni program, ki bo v prvem delu prikazal pevsko dejavnost, v drugem recitacije iz dramskih del, za zaključek pa bodo nastopile folklorne skupine in domači ansambli. Nastopajoče skupine bodo dobile tudi spominske plakete in priznanja.
V letošnji posavski kulturni jubilej bodo "verjetno vključili tudi predavanje kratkih filmov, na katere bodo vabili tudi izvajalce.
Matej Bor - predsednik Zveze književnikov Jugoslavije
Na seji koordinacija ki ga odb o ra Zveze kn j iževniko v Jugoslavije v Zagrebu so pred dnevi razpravljali o vprašanjih tesnega sodelovanja med republikami, o uveljavljanju jugoslovanske književnosti v tujim, o sodelovanju pisateljske organizacije v proslavljanju 25-letnice vstaje in o udeležbi pisateljev v razdelitvi skupnega dohodka zavoda za zaščito malih avtorskih pravic. Grajah so delo jugoslovanske avtorske agencije, ki zastopa pravice naših pisateljev v tujini. Imenovali so jo birokratsko in izkoriščeval-sko ustanovo in govorih o tem, da jo bodo bojkotirali.
Za novega predsednika Zveze književnikov so na seji izvolili slovenskega pesnika in pisatelja Mateja Bora, za sekretarja srbskega pisatelja Mladena Oljačo in za podpredsednika makedonskega pesnika Aca Sopova.
Cankar, Mahnič in Miheličeva v Novem Sadu
XI. jugoslovanske gledališke igre v Novem Sadu (Ste-rijino pozorje) bodo, kot napovedujejo, od 3. do 14. maja. Gledališča iz vseh šestih republik so prijavila 14 sodobnih in 10 starejših dram, 5 dramatizacij in dve priredbi. Slovensko besedo bosta v Novem Sadu zastopali Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane z uprizoritvijo Can-karjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski« ter »Ure naših dni« Mire Miheličeve in Slovensko gledališče iz Trsta, ki bo uprizorilo »škofjeloški pašijon« in »Soldaški mizere-re« Mirka Mahniča.
Sudanskih študentov največ
V Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani, Novem Sadu in na Reki študira zdaj okrog 240 študentov iz Sudana. Sudanskih študentov študira pri nas največ. Letos bodo odšli v svojo domovino že prvi diplomanti.
V SEMIČU BODO NADZIDALI ŠOLO
Nedeljski zbor volivcev v Semiču je bil najbolje obiskan od vseh povojnih sestankov — Sprejeli so samoprispevek za nadzidavo osnovne šole, kateri občutno manjka prostora za normalno šolsko delo
V nedeljo, 6. februarja dopoldne, se je v semiški kino dvorani zbralo okoli 250 volivcev, s čemer je bila dosežena povojna rekordna udeležba na zborih občanov. Navzoči so bili tudi predsednik občinske skupščine inž. Rado Dvoršak, predsednik SZDL
Franc štajdohar ter še 10 predstavnikov raznih služb občinske uprave, ki so dajali občanom pojasnila na vsa zastavljena vprašanja.
Po uvodnih besedah predsednika občine, ki je razložil uspehe v preteklem letu in tudi nakazal bodoči raz-
Seminar za turistične delavce
Razvijajoči se turizem v Beli krajini zahteva izkušenih turističnih delavcev, ki dobro poznajo svoj kraj in tudi osnovne naloge turizma. Na pobudo gostinskega podjetja iz Črnomlja se je delav-
JUTRI BO OBČINSKA SEJA
Na seji obeh zborov občinske skupščine bodo jutri v Črnomlju poročali o zborih volivcev in načrtih krajevnih skupnosti, obravnavali bodo občinski proračun za 1966, več odlokov s področja komunalnih dejavnosti, potrdili bodo nekaj sklepov o krajevnih samoprispevkih ter razpravljali o stanju kmetijske zadruge in njenem sanacijskem načrtu.
Predavanja za kmetovalce
Delavska univerza Črnomelj bo skupno s kmetijsko zadrugo priredila vet predavanj o kmetijstvu v vseh krajevnih središčih občine. Na predavanjih bodo govorili o proizvodnji krme in pitanju mlade živine, o poljedelski proizvodnja in agrotehniki, o semenski službi, uporabi umetnih gnojil in naravnega gnoja ter d uporabi zaščitnih sredstev. Predavanja bodo: v Adlešičih — v ponedeljek, 21. februarja; v Semiču — v sredo, 23. februarja; v Gribljah
— v četrtek, 24. februarja; v Dragatušu — v petek, 25. februarja; N a V i-n i c i — v četrtek, 3. marca in v Starem trgu
— v petek, 4. marca. Predavanja bodo povsod ob 19. uri.
ska univerza odločila prirediti dvodnevni seminar za turistične delavce, ki bo 2. in 3. marca v Črnomlju.
Udeleženci seminarja bodo seznanjeni s problemi turizma pri nas in v svetu, s turistično informativno službo in propagando, z geografskimi in s turističnimi značilnostmi Bele krajine ter z njenimi zgodovinsko kulturnimi in umetniškimi spomeniki.
Razen tega bodo na seminarju obravnavali še odnos do gosta-turista in sodelovanje gospodarskih panog v turizmu. S predavatelji bo domači delavski univerzi pomagala tudi Dolenjska turistična zveza iz Novega mesta.
Graditi nameravajo gasilski dom
Nedavni občni zbor gasilskega društva Vinice-Zapotok je prebudil društvo k življenju. S podporo krajevne skupnosti nameravajo gasilci s pomočjo vseh prebivalcev iz obeh vasi postaviti nov gasilski dom, v katerem bodo dobili prostor za svojo dejavnost krajevna skupnost in politične organizacije. Nekaj materiala za gradnjo imajo že pripravljenega. Radi '"bi, da bi bil dom že do jeseni dograjen v surovem stanju.
—r

voj, je o delovanju krajevne skupnosti poročal Jule Koče-var.
Po vsem tem so občani živahno razpravljali o uvozu vina, kritizirali so osemenjevalno službo, jezili so se nad cenami lesa, nekaterim ni šla v račun dotacija 500.000 dinarjev za kočo na »Bidercu-gu«. Zahtevali so ureditev prevoza otrok v šolo in želeli boljših avtobusnih zvez.
Največ pa je bilo negodovanja zaradi visokih prispevkov za zdravstveno varstvo kmečkih zavarovancev. Kmetje menijo, da so prispevki mnogo previsoki v primerjavi s pravicami in tako si kmet kljub velikim izdatkom za zdravstvo ne bo mogel privoščiti zdravljenja. Nadvse krivično pa se je zdelo Semi-čanom dejstvo, da delavci, lastniki zemlje (ali uživalci pokojnin) ne bodo plačevali prispevka iz zdravstvenega varstva.
Ko so obravnavali težave domače osnovne šole zaradi pretesnih prostorov, so občani po obrazložitvi ravnatelja osemletke tov. Pluta sprejeli samoprispevek za nadzidavo šole. Delavci in drugi zaposleni bodo prispevali 1 odstotek od mesečnega osebnega dohodka, kmetovalci pa prav toliko od odmerjene davčne osnove.     FRANC DERGANC
Branko Bakarić mladinski delegat
Po vseh aktivih ZMS razpravljajo o tezah za II. re publiško konferenco mladine Slovenije, ki bo 4. in 5. marca v Ljubljani. Mladino črnomaljske občine bo na konferenci zastopal Branko Bakarić, kot opazovalca pa bosta prisotna tudi predsednica in sekretar občinskega komiteja ZMS.
Novice iz Adlešič
J Na občnem zboru Zveze borcev je bila lepa udeležba in razprave živahne, člani so pohvalili občinsko komisijo za priznanje posebne delovne dobe, češ da je dokaj hitro reševala vloge. Občani, ki uveljavljajo redno delovno dobo pri bivši obnovitveni zadrugi Adlešiči, imajo pa težave. Takoj po vojni je bilo poslovanje bolj po doma-, če, niti niso vsakega zaposlenega prijavili, zato preneka-teri vaščan ne more dokazati, da je tedaj res delal. Menili so, naj bi pristojna komisija priznala to delo vsem, ki ga lahko s pričami dokažejo.
pjpj Kmalu bodo začeli v stavbi zadruge urejati dve stanovanji za domače učitelje. Računali so, da bosta stanovanji vseljivi že do zime, vendar so se dela zavlekla najprej zaradi načrtov, nato zaradi pomanjkanja gradbenega materiala in nazadnje še zavoljo mraza.
Zaradi že dalj časa trajajočega mrtvila«v kulturnem in zabavnem, življenju v vseh večjih središčih črnomaljske občine, je občinski komite ZMS 15. februarja sklical posvetovanje o teh vprašanjih. Kljub temu, da je bil vsakdo od odgovornih v kulturnoprosvetnih organizacijah vabljen pismeno in še ustno, je bila udelež-
Kaj nam
jo...
ba na posvetu porazna. Prišli so le predstavniki SZDL in sindikata ter prof. Čopova z gimnazije.
Seveda posveta ni bilo. Mrtvilo bo vladalo še naprej; o boljših možnostih za kulturno "prosvetno življenje občanov ne more razpravljati nek forum, če ni zraven tistih, ki so za to delo odgovorni!
Marca namerava SZDL sklicati širšo tribuno o problemih zabavnega življenja.
Kmetje bi oddali lem!
2 zborom volivcev v Adlešičih so bili vsi zadovoljni
V zadružnem domu se je 1. februarja zbralo več kot 70 občanov iz Adlešič in okoliških vasi, razen njih pa so prišli na zbor volivcev tudi predsednik občinske skupščine, predstavniki organizacij iz Črnomlja ter zastopniki upravnih služb.
Na občinski proračun in družbeni plan se vaščani ne razumejo, zato pa toliko bolj na kmetijstvo, o katerem je bilo dosti govora. Na nekaterih kmetijah so šli mladi z doma, starci pa zemlje ne morejo obdelovati, zatq bi jo najraje oddali. Težave so v tem, ker interesentov za zemljo ni. Razpravljali so še o odkupu živine, o pomanjkanju umetnih gnojil, o gozdarskih zadevah in o osemenjevalni službi. Občani so želeli, naj bi se osemenjevalec ustavljal tudi v Dolenjcih, vendar tam še ni urejen potreben prostor.
O tem, kdo je pristojen oz. odgovoren za cesto Purga—Po-
brežje, so že večkrat govorili, ker je cesta v izredno slabem stanju in nujno potrebna popravil. Tokrat so izvedeli, da ima cesto na skrbi Komunalno podjetje, zato bodo skušali tam zadevo urediti.
O trošenju sredstev krajevnega samoprispevka je poročal Jože Požek, nato pa so volivci dajali predloge, kaj bi morali v vasi najprej urediti. Zmenili so se, da bodo takoj nabavili mrliški voz in uredili pokopališče, sredstva pa pa bodo zbrali s pomočjo krajevnega samoprispevka.
Lahko bi plesali
Na željo mladine je sklenil občinski komite ZMS v Črnomlju organizirati mladinske plese vsakih 14 dni. če bo kolektiv gimnazije pristal na to, da bi mladi lahko plesali vsako drugo soboto od 17. do 21. ure v avli gimnazije, ni nobenih ovir več.
200 učencev je dobilo pojasnila
V črnomaljski in metliški občini je lani dobilo zaposlitev 1.426 ljudi — 74 učencem so bila zagotovljena učna mesta
Božidar Jakac: Podstenica, rdeča kreda, 1944
PRELOKA: avtobus naj bi vozil tudi med šolskimi počitnicami
Na nedavnem zboru volivcev na Preloki je okoli 50 občanov zahtevalo razna pojasnila s področja nove zakonodajo o zdravstvenem varstvu kmečkih zavarovancev ter o novostih gozdarske službe. Zanimah so se za plačevanje osemenjevalnih storitev ter za gospodarjenje in izgubo kmetijske zadruge.
V živahni razpravi, ki je trajala dalj časa, so obravnavali razen tega še ugodnosti, ^katerih so deležni člani ZB, ter nekatere vaška težave- Občanom ni všeč, da morajo v viniško šolo prešolani otroci tudi po več ur čakati na avtobus, razen tega pa želijo, naj bi avtobus vozil tudi med počitnicami. Za njihovo željo se bo zavzela Socialistična zveza, prav tako pa bo skušala izpeljati organizacijo za dela, potrebna pri ureditvi pokopališkega zidu. Krajevni samoprispevek so
volivci sprejeli, namenili pa so ga dograditvi osnovne šole na Vinici.

Zavod za zaposlovanje delavcev Črnomelj z izpostavo v Metliki je v preteklih letih uspešno opravil vrsto nalog. Lani se je na zavodu priglasilo 1558 ljudi, ki so iskali zaposlitev ali priučitev na delovnem mestu. Zaposlitev pa je dobilo v občini Črnomelj in Metlika 1426 oseb, od tega 1094 moških in 332 žensk. Pretežna večina teh je bilo nekvalificiranih in polkvalifi-ciranih delavcev.
Delovno razmerje je lani prenehalo v črnomaljski občini 1327 osebam in v metliški 306 zaposlenim. Največ je bilo sporazumnih odpovedi — 536, medtem ko je bilo 301 samovoljnih opustitev dela. Večjih odpustov v kolektivih ni bilo, pač pa so nekatere delovne organizacije odpovedale delovno razmerje 29 najslabšim delavcem.
Pri zaposlovanju mladih ljudi, starih do 18 let, je precej težav. Industrijska podjetja, ki imajo proizvodnjo organizirano v treh izmenah, mla-. dine ne sprejmejo, ker je po zakonu ne smejo razporediti na nočno delo. Vsako leto se na našem zavodu prijavi za zaposlitev od 90 do 110 mladincev, med temi pa je polovica brez dokončane osemletke.
Na področju obeh občin obiskuje osnovno šolo 3805 učencev. Ker ima zavod na skrbi tudi poklicno usmerjanje mladine, smo v preteklih letih na vseh šolah organizirali predavanja o poklicih in pomenu poklicne izbire. Povsod smo prikazovali tudi kratke filme. Razen tega so učenci v enem šolskem letu sodelovali v odgovorih na dve anketi: o izbiri poklica in poklicni odločitvi. Okoli 200 učencem in njihovim staršem smo dali najrazličnejše
informacije o potrebah po strokovnih kadrih, o prostih mestih v poklicih in o pogojih dela. Izvedeli so, kakšno šolsko izobrazbo zahtevajo poklici, za katere se zanimajo, kakšni so pogoji za vpis na šole, dali smo jim podatke o sprejemnih izpitih, koliko časa traja šolanje itd. Prav tako smo posredovali podatke o prostih učnih mestih na našem področju in o razpisanih štipendijah naših podjetij.
Zavod za zaposlovanje je doslej dobro sodeloval z vsemi delovnimi organizacijami, s političnimi organizacijami in šolami, še boljše sodelovanje pa bo potrebno v bodoče, ker je zaposlitev vedno teže dobiti.
V kratkem bo začel Zavod za zaposlovanje v Črnomlju delovati kot izpostava novomeškega zavoda, vendar se delo v bistvu ne bo spremenilo.
DANICA TODOROVSKI
Stari trg: zakaj razlike?
Občani so se na zboru volivcev v Starem trgu zanimali zlasti za nov način gospodarjenja z gozdovi, želeli so pojasnil, kam gredo sredstva, vplačana kot gozdna taksa itd. Prav tako je bila živahna, vendar bolj burna razprava o plačilih za zdravstveno varstvo. Kmetje menijo, da so prispevki previsoki, nikakor pa jim ne gre v račun to, da so različni v občini Črnomelj in Kočevje.
Ko so razpravljali o načr-
tih in potrebah krajevne skupnosti, so bli mnenja, da je potreben najprej vodovod v Prelesju, nato v Kotu in Sodevcih razširiti cesto, po kateri bo mogoč prevoz s kamioni, ki bi odvažali mleko. Krav tako so sklenili popraviti dvorano v Starem trgu.
156 občanov je na zboru volivcev sprejelo krajevni samoprispevek za ureditev krajevnih problemov, predvsem pa za vodovod v Prelesju.
Na Sinjem vrhu ne dajo za šolo
Na precej dobro obiskanem zboru občanov na Sinjem vrhu je bila večina razprav obrnjenih k slabim vaškim potom. Lani so sklenili, da bo kaznovan vsak gospodar, ki ne bo hotel sodelovati pri po-oravilih poti, vendar je sklep ostal le na papirju. Nujno bi morali popraviti vsaj pot v Razvalje in v Drago, ker do tod niti tovornjak ne more priti. Ponovno so sklenili, da bo moral plačati 3.000 din kazni vsak gospodar, če se bo
30 jih je končalo tečaj v ZORI
... če se v vašem kroju zgodi kaj zanimivega, poroča o tem najbolje -
DOLENJSKI LIST
Pretekli teden so bila v podjetju ZORA zaključena predavanja na strokovnih tečajih, ki so trajali 4 mesece. Razen strokovnih predmetov so obravnavali še slovenščino, matematiko, družbeno ekonomske teme, samoupravljanje, delitev dohodka, zakon o delovnih razmerjih in družbeno politične organizacije.
Ob koncu tečaja.so bili izpiti za priznanje interne pol-kvalifikacije. Ker pa so slušatelji precej slabo obvladali družbeno ekonomska znanja, bi bil potreben še poseben seminar o tem.
V črnomaljskem obratu ZORE je izpite za polkvalifi-
kacijo uspešno opravilo 30 tečajnikov, podoben strokovni tečaj pa je bil organiziran tudi v semiškem obratu.
J. D.
Prijavite se v šivalni tečaj!
Delavska univerza zbira po dogovoru s Tovarno šivalnih strojev BAGAT interesentke za šivalni tečaj. Če se bo do 28. februarja zbralo dovolj prijav, se bo tečaj začel. Možnost je tudi, da bi organizirali celo več tečajev: začetnega, nadaljevalnega in tečaj za strojno vezenje, vse pa je odvisno od zanimanja in prijav.
delu na cesti v bodoče izmaknil.
Samoprispevka za dograditev viniške šole pa na Sinjem vrhu niso hoteli sprejeti, zato je bil predlog odklonjen.
Živahna izobraževalna dejavnost
Medtem ko je Delavska univerza v Črnomlju v preteklih letih organizirala več predavanj o obrambni vzgoji prebivalstva,/je bilo za letošnjo izobraževalno sezono določeno le po dvoje takih predavanj v vseh krajevnih središčih občine. Občani iz Gri-belj, črmošnjic, Vinice in Tribuč ter še v nekaterih drugih krajih pa so poslušali namesto tega predavanja o nesrečah, potresih in poplavah. Predaval je Jože Malic iz Novega mesta.
Prihodniji teden se začno v vseh krajevnih središčih predavanja o zaščiti pred jedrskim orožjem. Delavska univerza je ponudila organ zaci-jo predavanj tud] nekaterim kolektiivoon.
NOVICE dfb
dviornaJjskz komurm
Udeležimo se zborov volivcev!
Občinska skupščina v Metliki sklicuje ZBORE VOLIVCEV, ki bodo v naslednjih krajih:
V Metliki — v petek, 25. 2. ob 19. uri;
v Rosalnicah — v soboto, 26. 2. ob 19. uri;
na Božakovem — v soboto, 26. 2. ob 19. uri;
na Grabrovcu — v soboto, 26. 2. ob 19. uri;
v Slanini, vasi — v soboto,
26. 2. ob 19. uri;
v Gradcu — v soboto, 26. 2. ob 19. uri;
v Podzemlju — v nedeljo,
27. 2. ob 9. uri;
v Drašičih — v nedeljo, 27. 2. ob 14. uri;
na Jugorju — v nedeljo, 27. 2. ob 14. uri;
na Lokvici — v torek, 1. 3. ob 19. uri;
na Suhorju — v sredo, 2. 3. ob 19. uri;
na Radovici — v nedeljo, 6. 3. ob 14. uri;
na Dobravicah — v nedeljo, 6. 3. ob 14. uri.
Na zborih bomo razpravljali o naslednjih vprašanjih: o uresničitvi lanskih nalog in predvidevanjih za leto 1966, o letošnji davčni politiki in o delu naših krajevnih skupnosti.
UDELEŽIMO SE ZBOROV VOLIVCEV, POMAGAJMO OBČINSKI SKUPŠČINI IN KRAJEVNIM SKUPNOSTIM S PREDLOGI IN POBUDAMI!
»Dajatve so previsoke...«
V nedeljo ni bilo čisto jasno, pod čigavo oblast pravzaprav spada vesoljno metliško mesto: tu je bil šef maškar poglavitni gad Kopaševič, pridrli so krvoločni hajduki s svojim srditim harambašo, pripeljal se je deželni glavar marke metliške in v spremstvu svojih sodelavcev je prisostvoval prihodu Krištofa Kolumba
tudi načelnik posvetne oblasti — predsednik občine. Tokrat so si vsi enako prizadevali: razvedriti številne goste in ugotoviti, koliko dohodka lahko taka prireditev pravzaprav prinese skupni blagajni... Na sliki: harambaša, predsednik občinske skupščine in deželni glavar. (Foto: T. Gošnik)
Izvozili so za 700.000 dolarjev blaga
Gospodarjenje je bilo na področju metliške občine v minulem letu precej uspešno — Nekaj podatkov o nekaterih najvidnejših uspehih lani in okvirnih načrtih za nadaljnjo gospodarsko rast v bodoče je prispeval Franc Vrviščar, predsednik občinske skupščine Metlika
— Lani so bile planirane proizvodne naloge dosežene, nekatere celo presežene- Na tuja tržišča smo izvozili na okoli 700.000 dolarjev blaga, večinoma na konvertibilno področje. Tudi bruto skladi v gospodarstvu so razveseljivi, saj so se povzpeli na 1 milijardo starih dinarjev, prav tako pa so precej narasli osebni dohodki. Narodni dohodek se je lani povečal za 87.000 din na prebivalca.
Ti uspehi pa niso le rezultat dobrega gospodarjenja, temveč organske rasti gospodarstva in dolgoletnega planiranja, investicijskega vlaganja in delitvenih odnosov. Ti uspehi so zahtevali veliko naporov naših delovnih ljudi in tudi odpovedovanja, ker so imeli vsa leta skladi prednost pred sredstvi za osebne dohodke.
Podatki nam kažejo, da proizvodne kapacitete dopu-
ščajo nadaljnje povečanje, bruto proizvodnje v družbenem sektorju gospodarstva za okoli 45 odstotkov, čeravno je tako povišanje povezano s 750 milijoni starih dinarjev obratnih sredstev in 300 milijoni investicijskih dinarjev za odpravo ozkih grl v proizvodnji, bomo iskali vse možnosti, da bi to povečanje dosegli.-
Pqyečujemo tudi izvoz za več kot 20 odstotkov s tem,
Šest milijonov dinarjev za krajevne skupnosti
Krajevne skupnosti s področja metliške občine bodo poslovale v skromnih, a lastnih prostorih — Na posvetu predsednikov KS v Metliki so razpravljali o letošnjih načrtih — Sestavljen bo prioritetni red najpotrebnejših del — Občinska skupščina bo zagotovila za te namene v letošnjem proračunu
okoli 6 milijonov dinarjev
da iščemo vse možnosti izvoza na zapad. Naši izdelki imajo na tujem trgu že velik ugled, povečati bi morali le še količine. Prav gotovo bodo izvozne naloge nekoliko vplivale na čisti dohodek gospodarskih organizacij izvoznikov, menimo pa, da bodo tudi skladi teh delovnih kolektivov porasli za okoli 25 odstotkov.
Ob vseh teh načrtihpa bo zaposlovanje novih ljudi le minimalno, čeravno je na našem območju okoli 600 žensk in prav toliko moških interesentov za zaposlitev. Kako rešiti vprašanje zaposlovanja občanov, ki jim nerodovitna in kamenita^metijska posestva ne dajejo zadovoljivega življenjskega standarda, bo ostalo še nadalje odprto vprašanje.
V metliški občini sta bila pred kratkim dva zbora kmečkih zavarovancev: eden je bil na Suhorju in drugi v Podzemlju, koder so se zbrali kmetje iz vseh bližnjih in daljnjih vasi.
Oba zbora so zavarovanci dobro obiskali, navzoči pa so bili tudi zastopniki Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje iz Novega mesta, direktor KZ Metlika Franc Jak-ljevič, sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Došen ter občinski tajnik Tine Molek.
O dajatvah za zdravstveno varstvo in socialno zavarovanje je bilo precej razprav, v katerih so kmetje poudarjali, da bodo precej večja plačila
Žensk je več kot moških
V Metliki je bilo letos Sli januarja 1.752 prebivalcev, od tega 968 žensk in 784 moških. Nežnega spola je torej precej več, zato so baje ženini v zadregi: »Kako izbrati, ko so pa vse brhke!« No, če kje, velja to prav gotovo za metliško mesto z okolico vred!
težko zmogli. Zdi se jim krivično, da imajo obrtniki, delavci in kmetje vsak svoje pravice in obveznosti do zdravstvenega varstva ter da bi morali razlike med temi kategorijami zavarovancev čimiolj izenačiti.
V skupščino komunalnega zavoda za socialno zavarovanje je bil v Podzemlju izvoljen Jože Kozjan iz Želebeja, na Suhorju pa Janko Pečarič iz čuril.
V bifeju imajo juke-box
Pred približno 10 dnevi so v metliški bife pri avtobusni postaji pripeljali povsem nov juke-box iz Zagreba. Veljal je 1,700.000 S din brez montaže, vendar se bo verjetno draga naložba obrestovala. Odkar imajo v lokalu glasbo po željah, je več ljudi in avtomat po ves dan. dela. Plošča Marš na Drini se tudi po 20 ali 30-krat na dan obrne, ker je trenutno najbolj popularna.
Zgodi pa se tudi to, da pride kmečki možak na 2 deci, ponudi natakarju 50 din n prosi: »Navij, Slake, da bo bolj veselo!« Uslužbenci bife: ja opažajo, da za juke-box niso navdušeni samo mladi.
13. februarja se je v Metliki sestalo vseh devet predsednikov krajevnih skupnosti s predstavniki občinske skupščine ter razpravljalo ° nekaterih organizacijskih vprašanjih, da bi -poslovanje lahko kar najhitreje steklo. Tako je bilo sklenjeno, d^ bodo krajevne skupnosti poslovale v sicer skromnih, toda lastnih prostorih, pogovo-
rili so se o potrebni administraciji in tajniških službah.
Nekatere krajevne skupnosti so že predložile programe del, druge pa bodo to naredile v najkrajšem času. Da bi potrebe lahko uskladili z možnostmi je bilo sklenjeno, da bodo sestavili prednostni red najpotrebnejših del, ki bodo lahko letos uresničena.
Tako v Gradcu želijo vodo-
KOMUNALNO PODJETJE METLIKA
razpisuje prosti delovni mesti
1. RAČUNOVODJE podjetja
2. FINANČNEGA KNJIGOVODJE (ali knjigovodkinje)
POGOJI:
Razen splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
pod 1. je potrebna strokovna izobrazba z najmanj dve leti službe na vodilnem delovnem mestu kot računovodja;
pod 2. je potrebna strokovna izobrazba s popolnim obvladanjem finančnega knjigovodstva. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe takoj.
vod, ureditev pokopališča in potov ter izboljšati javno razsvetljavo. Na Suhorju nameravajo urejati kar tri pokopališča: v Bušinji vasi, v Ravnacih in pri Jakobu, razen tega pa se bo krajevna skupnost zavzela za izboljšanje vaške požarne varnosti. Na Radovici imajo v načrtu urediti vaške hiše, mrtvašnico in vodovod; na Lokvici bodo popravili vaško hišo, uredili vaška pota in napeljali trofazni električni tok. Predvsem pa bodo zagotovili sredstva za dograditev gasilskih domov v Drašičih in Dobravicah.
Na posvetu so rešili tudi vprašanje zemljišč, ki so jih nekdaj uporabljale vaške skupnosti. To so gmajne, gozdovi, pašniki in površine za izkoriščanje kamna, peska itd. Sklenili so, da bodo krajevne skupnosti še nadalje razpolagale s temi zemljišči, razen z gozdovi, ki bodo prešli v last gozdnega gospodarstva.
Predstavniki občinske skupščine so povedali, da je v občinskem proračunu zagotovljenih za potrebe krajevnih skupnosti okoli 6 milijonov dinarjev. Vendar ne bodo vse krajevne skupnosti dobile enake vsote sredstev, pač pa jih bodo razdeljevali po potrebah in v določenem sorazmerju z lastnim deležem občanov, živečih v posamezni skupnosti.
IZBIRAM SI POKLIC
Razen poznavanja poklicev in sposobnosti za določen poklic je pomembno vprašanje tudi interes ali zanimanje, če nas nek poklic sploh ne zanima, se raje ne odločimo zanj, ker ne bomo mogli premagovati vseh težav, ki se pojavijo pri izučevanju poklica. Morda pa nas kakšen poklic ravno zato ne privlači, ker ga premalo poznamo? Kako pa ugotovimo svoja zanimanja? Veliko lahko opazimo že pri pouku v šoli. če se nekdo zelo veseli npr. ure fizike in pri fiziki tudi dosega uspehe, lahko sklepa na resničen interes 'do tega predmeta. Naj si izbere poklic, ki je v zvezi s fiziko (elektrika, mehanika, optika in podobno). Vendar moramo pomisliti na to, da nam n.pr. slovenščina ni všeč zato, ker mogoče tovariš učitelj ni preveč strog. To ni pravi interes. Svoje interese odkrivamo tudi pri vsakdanjih delih, ki se jih veselimo in jih zelo radi opravljamo — temu pravimo tudi »konjički«, če nekdo n.pr. zelo rad goji cvetice in sploh rastline, ali ne bi mogoče izbral poklic vrtnarja? Delo ga zanima, pozna ga, težav mu najbrže ne bi bilo težko premagovati. Nekateri pa ne morejo ugotoviti in opaziti svojih interesov. Naj se s kom posvetujejo.
Ko vse našteto premislimo, moramo še poizvedeti, kje se človek lahko izobražuje za željeni poklic, koliko časa traja šolanje, kakšna je možnost stanovanja v času šolanja, kakšni so stroški šolanja in možnost štipendije, če naletimo na nepremagljivo oviro, ne smemo obupati". N.pr.: nekdo zelo želi postati radio mehanik, a ni učnega mesta. Zakaj ne bi bil elektrome-hanik, ki je zelo podoben poklic? Ne smemo pa prezreti šolskega uspeha,
Vedeti moramo tudi, da je včasih ocena iz posameznega predmeta mogoče važnejša kot pa celotni učni uspeh.
Kako pa je z izbiro poklica pri dekletih. Največkrat so v težjem položaju kot fantje, ker še vedno prevladuje mišljenje o »moških« in »ženskih« poklicih. Ugotovljeno pa je bilo, da so ženske sposobne opravljati skoraj vse poklice, razen takih, ki zahte-vajo prevelike telesne napore (rudar, šofer kamiona itd.). Zato dekleta ne bi izbirale le poklice kot so trgovka, šivilja, učiteljica, kuharica, frizerka, medicinska sestra. Čisto nič slabega in čudnega ni več na svetu in tudi pri nas, če vidimo žensko kot gradbenega, strojnega, kmetijskega ali elek-tro tehnika, kot strugarko, novinarko, gradbeno inženirko in podobno. Vedeti moramo, da je nekaj poklicev primernejših za ženske, nekaj za moške, večina pa za oba spola.
In še to: ni »več« in »manj« vrednega poklica, kot prevladuje tako mišljenje še danes. Vrednost poklica oce--njujmo po tem, kako ga nekdo opravlja. Vsaki poklic je potreben in koristen, treba ga je le vestno opravljati! NEKAJ MISLI O  IZBIRI POKLICA:
B Visoko sposoben čevljar ima več pravice, da je domišljav, kakor pa neveden advokat ali nesposoben zdravnik.
H Kadar je za kakšen poklic veliko povpraševanje, je dobro misliti na zapuščene poklice!
M Nobenega poklica ni, ki bi bil brez neprijetnosti, nobenega brez koristi.
Prihodnjič se bomo pomenili o vrstah šol.
A. KOCE
DOLENJSKI LIST 4}
irneHiškifi^Fednik
PROGRAM DELA OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE
0 čem bodo razpravljali letos
?
Občinska skupščina Kočevje bo letos razpravljala še:
SZDL bo sprejela program
V ponedeljek, 28. februarja) bo ob 8-30 v dvorani občinskega komiteja plenarna seja občinskega odbora SZDL. Na njej bodo sprejeli program dela za prvo polletje, razpravljali bodo o predkongresni dejavnosti in imenovali komisije občinskega odbora SZDL
v prvem tromesečju: o poročilu sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, o gospodarjenju z gozdovi, o poročilu sveta za kulturo, o izdelavi samoupravnih aktov v delovnih organizacijah in prehodu na skrajšani delovni čas, o srednjeročnem programu gospodarskega in družbenega razvoja v občini ter o zaključnih računih proračuna in skladov;
v drugem tromesečju: o urbanističnem načrtu za vplivna območja Kočevja, o problemih sodstva in javnega tožilstva, o družbenem in zasebnem kmetijstvu, o šolstvu in
PREDSTAVNIKI KS ZAHTEVAJO:
SI NAJ BODO LEPŠE!
Letos bo Osilnico in okoliške kraje obiskala posebna komisija, ki bo opozarjala občane, kako naj izboljšajo zunanjo podobo naselij in še posebej hiš, dvorišč in vrtov. Ta obisk je združen z občinsko proslavo 25-let-nice vstaje, ki bo letos v Osilnici. Tudi predstavniki krajevnih skupnosti iz Drage in Moz-lja so izrazili željo, naj bi komisija v kratkem obiskala tudi njihovo območje. Po nekaterih vaseh so namreč še vedno ruševine hiš, podrte ograje, zanemarjena hišna pročelja in podobno. Vasi obiskuje vedno več tujcev, zato so ljudje, posebno pa še predstavniki Turističnih društev in krajevnih skupnosti uvideli, da je nujno potrebno njihove vasi čimbolj olepšati oziroma bolj skrbeti za zunanjo podobo naselij.
gradnji nove osemletke;
v tretjem tromesečju: o analizi realizacije planov delovnih organizacij, občinskega proračuna in skladov za prvo polletje, o trgovini, gostinstvu in turizmu, o izvajanju predpisov v zvezi z delitvijo čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarstvu in družbenih službah, o industriji, kmeti jsrtvu in obrti (s posebnim poudarkom na bodočem investiranju in zaposlovanju), o organizaciji in delu zdravstvene službe;
v četrtem   tromesečju: o
urbanizmu, o stanovanjski in komunalni izgradnji, o telesni vzgoji v občini, o poročilu komisije za vloge in pritožbe, o delu in organizaciji uprave občinske skupščine, o delavski univerzi in družbenem ter dopolnilnem izobraževanju odraslih.
Preteklo soboto jo bila v sejni dvorani občinske skupščine v Kočevju manjša slovesnost. Predsednik skupščine Drago Bencina je podelil 32 odlikovanj, s katerimi je predsednik Josip Broz-Tito ob 20-Ietnici osvoboditve odlikoval javne, politične, strokovne in fizične delavce, ki so s svojim delom prispevali k uveljavitvi ljudske revolucije, ustvarjanju socialističnega reda in k povečanju proizvodnje ter produktivnosti dela. Nagrajencem so čestitali tudi sekretar občinskega komiteja ZK Miro Hegler, predsednik občinskega odbora SZDL Stane Lavrič in tajnik občinske skupščine Drago Aupič. .(Foto: Prime)
Predvsem o pospeševanju kmetijstva!
Nekateri živinorejci so v sodelovanju s KGP Kočevje zaslužili tudi nad 9      200.000 starih dinarjev
Obrat za kmetijsko kooperacijo pri KGP Kočevje s področnimi okoliši v Strugah, Osilnici, Pari in Predgrađu je v zadnjih dveh letih dosegel lepe uspehe v pogodbenem sodelovanju z zasebniki. Veliko skrb posveča
SEJA SVETA ZA INDUSTRIJO IN OBRT V KOČEVJU
OBRT SE VEDNO ZAPOSTAVLJENA
Nekatere vrste obrti ne dobe vajencev — Industrija je pobrala najboljše obrtnike — Zakaj zasebni obrtniki ne dobe kredita?
Svet za industrijo, promet in obrt pri Občinski skupščini Kočevje je na zadnji seji razpravljal le o obrti. V občini število obrtnih delavnic sicer iz leta v leto narašča, položaj obrti pa še vedno ni zadovoljiv. Posebno je bilo poudarjeno, da obrt še vedno ne zavzema mesta, ki ji gre, saj je v primerjavi z industrijo še vedno zapostavljena. Osebni dohodki v obrti so še vedno nizki, saj delavec z enako kvalifikacijo zasluži v industriji precej več. Tak odnos do obrti je
V Livoldu je premalo strojev
Delovni kolektiv kmetijskega obrata KGP v Livoldu ugotavlja, da mu ne zadostuje razpoložljiva mehanizacija. Imajo pet traktorjev s priključki in deset kosilnic BCS. Po njihovem mnenju bi potrebovali še novo mehanizacijo, zlasti pa stroje za obračanje' in spravljanje sena. Tako bi; med drugim povečali delovno storilnost in sploh bolje gospodarili kot do zdaj.
imel za posledico, da je industrija pobrala iz obrti najboljše kadre, še danes pa je težko dobiti učence za nekatere vrste obrti. Nekatera industrijska podjetja (ITAS, INKOP) so se razvila iz obrtnih delavnic, nekatera pa so na vmesni stopnji med obrtjo In industrijo ( na primer Pletilstvo itd.).
Na sestanku je bilo poudarjeno predvsem, da ni prav, ker zasebni obrtniki ne morejo dobiti nikjer nobenih kreditov, da bi si lahko nabavili stroje, s katerimi bi hitreje in več naredili. Razen tega obrt ne more zasledovati razvoja industrije, čeprav bi morala biti nekak servis za njene vedno modernejše proizvode. Predlagali so, da bi ustanovili obrtniki morda svojo hranilnico in posojilnico ali pa da naj bi vprašanje kreditiranja rešila skupnost kako drugače.
Obrtniki so potožili tudi, da ni pravega združenja oziroma organa, ki bi jim pomagal z raznimi nasveti ali se zanimal za njihove probleme. Opozorili so, da večkrat težko dobijo material ali rezervne dele, ki jih proizvajajo domače tovarne, da
o uvozu iz inozemstva niti ne govore.
Med drugim je' bilo na seji sklenjeno, da bi proučili, kakšne so možnosti za šolanje vajencev v Kočevju; da je treba omogočiti zasebnim interesentom, da odpro mehanično delavnico v Kočevju; naj dobi prostore, kjer ima zdaj pisarno Pletilstvo, Pekari j a, ki bo v njih uredila slaščičarno; da naj Lesno industrijsko podjetje zagotovi Opremi zadostne količine lesnih surovin itd. O obrti bo na eni prihodnjih sej razpravljala tudi občinska skupščina.
obrat vzreji klavne in plemenske živine, proizvodnji mleka, odkupu pridelkov itd. Zasebnim kmetovalcem nudi strokovno pomoč, jim oddaja v rejo mlado živino, pod ugodnimi pogoji pa plemensko živino v zameno za mlado klavno živino. Nekateri rejci so pri takem sodelovanju zaslužili že tudi več kot 200.000 starih dinarjev. Vodstvo obrata meni, da bi mogli v sodelovanju z zasebnimi kmetovalci doseči še boljše uspehe, zlasti še ker ugotavljajo, da kmetijske površine zasebnikov niso najbolj smotrno izkoriščene.
Ob vsem tem se zdi prav, da bi v predkongresnih pogovorih obravnavali teze aktualnega razvoja kmetijstva in vasi skupaj % vodstvi krajevnih organizacij Socialistične zveze. Smoter takih pogo-
Ne tarnajte, de iz vaše občine nI dovoli člankov v  komunskem glasilu!
Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem
vorov naj bi bil v tem, da bi poslej zasebno kmetijstvo dajalo več pridelkov kot zdaj.
—v
Nova komisija: za prošnje in pritožbe
Pred kratkim sta se sestali kadrovska in volilna komisija občinskega odbora SZDL Kočevje ter pripravili predlog za člane komisije pri občinskem odboru SZDL. Odbor je imel doslej pet komisij (za kadrovsko organizacijska vprašanja, za družbene organizacije in društva, za idejno politično delo, za gospodarstvo, za komunalni sistem) po novem pa bo imel še eno: za prošnje in pritožbe.
Obe komisiji sta razpravljali o dosedanji kadrovski politiki v občini in bodočem kadrovanju, člani so menili, da ne bi v bodoče posameznikov preobremenje-vali s funkcijami in da bi bolj vključevali v družbeno delo strokovne delavce ter ljudi, ki imajo za določeno delo interes ali smisel. Tako bi bile družbene dolžnosti in funkcije bolj enakomerno porazdeljene.
Hvala za novi transformator!
Od 13. do 19. januarja so delavci ELEKTRO iz Kočevja v najhujšem mrazu priključili novi transformator na že obstoječe omrežje vasi Crni potok in Zajčje polje. Prebivalci se podjetju zahvaljujemo za njegovo skrb in trud. Električna luč, ki nam je dozdaj nemalokrat le brlela, nam bo odslej lepše svetila. Še posebno so hvaležni lastniki televizijskih sprejemnikov.
Vaščani
Kam gre denar od športne stave in LOTA?
Mnogo prijateljev športa in navijačev v Kočevju vneto sodeluje v športni stavi. Koliko jih igra in koliko denarja plačajo za listke šport, stave in lota ne vemo, pač pa lahko postrežemo z zneski, ki jih nakazuje direkcija loterije po pravilih igre za vzdrževanje športnih objektov v Kočevju. Lani so poslali za I. tromesečje 93.000 starih dinarjev, za II. tromesečje 84.300 starih dinarjev in za III. tromesečje 48.300 starih dinarjev, kar znese 226.300 dinarjev, brez četrtega tromesečja, la še ni obračunano,
Na zadnji seji upravnega odbora doma za telesno kulturo in športnih objektov so sklenili, da bo del teh sredstev porabljen za ureditev športnih igrišč v Osilnici ob Kolpi, kjer imajo marljivo športno društvo KOLPA, mimo tega pa bo tam letos osrednja proslava občinskega praznika s športnimi igrami in tekmovanji.
DROBNE IZ KOČEVJA
ES Pisali smo že v tej rubriki o stvareh, ki jih je bilo vredno pohvaliti, opozarjali pa smo tudi na napake in pomanjkljivosti, ki kaze naše mesto in bi jih morali čimprej odpraviti. Vse skupaj pa ni vedno zaleglo, saj
— oster ovinek na koncu vasi Morava na cesti proti Reki še zdaj ni primerno označen, KER ČAKAMO NA NESREČO;
— na cesti Kočevje—Ribnica šs ni prometnih znakov »živali na cesti«, čeprav so potrebni, KER ČAKAMO NA NESREČO;
— servisi še ne uslišijo moledovanja potrošnikov za razna popravila in usluge, čeprav moramo potem klicati šušmarje, bivše uslužbence omenjenih servisov;
— pobalini še vedno kličejo iz javne   telefonske   govorilnice na
Trgu svobode in vznemirjajo lastnike telefonov;
— so železni pokrovi na jaških pri izhodih v kino dvorane še vedno zviti, KER ČAKAMO NA NESREČO;
— se še vedno ne moremo zedi-niti za souporabo in upravljanje šeskovega doma;
— polomljene rolete oken na Samskem domu še vedno kaze po-aobo mesta;
— smeti iz avtobusov še vedno pometajo kar na cesto, od tu pa jih nihče ne pospravi, KER SE BOJIMO HIGIENE;
— še zdaj leži ob cesti v »Gaj« zadnja razbita betonska žaba kot spomenik pobalinskega junaštva V SRAMOTO NAM VSEM.
In še in še. Ali smo res tako površni in neprizadeti? Vsaj nerodno bi nam bilo lahko!
JVO PIRROVIČ
GRADOVI UMIMIO
Naš rojak in znani publicist Ivo Pirkovič nam je iz obsežnejšega dela o zgodovini leta 1941 na našo prošnjo izročil za tisk daljše poglavje GRADOVI UMIRAJO. Zanimiva preteklost naše pokrajine, zlasti pa pogled na konec fevdalizma na Dolenjskem, bo prav gotovo zanimala večino bralcev Dolenjskega lista. Seveda gre pri objavi samo za skico nekega obdobja naše novejše zgodovine, zato avtor dopušča možnosti, da so v njej tudi napake in pomanjkljivosti, na katere naj bi bralci opozorili uredništvo ali pisca samega (Ljubljana, Koceno-va 7). — Naročnikom in bralcem našega tednika priporočamo, da si podlistek izrezujejo in shranijo, saj jim bo kot celota dal lep pregled o zgodovini in usodi vseh večjih dolenjskih gradov.
V nacistični zaroti so se znašli predvsem tudi zadnji potomci tujega plemstva in gospodarji umirajočih fevdalnih posesti. Trdina pravi, da so se šteli v prevratnem letu 1848 domala še vsi graščaki novomeške okolice za Slovence. Toda v šestdesetih letih je nemška ustavo-verna stranka obrnila večino dolenjskih plemičev in graščakov, tudi take, ki so bili slovenske krvi, na odločno nemško pot. Ne gre samo za novo, prusovsko nemštvo, ki ga je »s krvjo in železom« skoval Otto Bismarck; ne samo za prva znamenja nemškega političnega in gospodarskega prodiranja na Vzhod, ampak so bili vzroki tudi doma.
Po izgubi tlačanov sredi prejšnjega stoletja so velikoposestniški graščaki v rastočih gospodarskih stiskah težko preživeli zadnjih sto
let po razpadajočih sivih gradovih; saj jih niso mogli vselej niti več. popravljati. Langerjevemu Prežeku pod Gorjanci so se že zdavnaj vdirali stropi in so se grajski gospodarji v strahu umikali v spodnje prostore. Klevevški Ulmi so plačevali brezposelni kmečki proletariat samo še po šest dinarjev na dan brez hrane, za kar si je dninar lahko kupil dvanajst žemelj. Trenzi so za silo prekrili svoj mogočni trdnjavski šrajbarski turn s štiridesetimi tisočaki, ki so jih bili iz-, tisnili od begunskih Judov vnaprej za triletno najemnino. Otoški grofic že štiri leta ni mogel več plačevati grajskega oskrbnika, ki si je moral po vojni vzeti del otoške zemlje pri gradu na levem bregu Krke. Grofica Flora Margheri di Commandona z otoškega Marofa se je morala s sinom odreči dedi-
ščini po sestri Albi na Starem gradu pod Trško goro, ker ni imela s čim popravili razpadajočega grajskega zidov j a. Mosconom na gradu v Pišecah so upniki grozili, da jim bodo prodali umetniške podobe prednikov, čudaški novomeški Sei-del, gospodar razpadajočega starega Erazmovega Lukenj skega ^gradu, elektrarne, trgovine v mestu, mlina na Krki in posestva je v oguljeni kmečki kamižoli jedel iz lončene sklede na kolenih in ves obupan sprejemal jobovske novice, ki so mu jih o gospodarskih nesrečah prinašali hlapci. Hirajoče životar-jenje so si gradovi ponekod podaljševali z bogatimi dotami, ki pa ne drže, po ljudski modrosti, dlje od ničvrednega jelševega plota.
Mokriški baron Friderik Gagern se je v svojem znamenitem romanu »Ljudstvo« motil, ko je ponavljal, da so krivi propadanju graščinskega gospodarstva samo nepošteni »oskrbniki in samogoltni advokati, čeprav je res, da so si prav valpti že od nekdaj nesramno rezali najboljše kose grajske pogače in si lahko hitro sami kupovali hirajoče gradove.
Staro plemstvo se je predolgo možilo in ženilo v svoji premajhni rodovni kasti in zato tudi krvno propadalo in izumiralo. Plemeniti
ZA PRISNE ROKE TIM MM KRBfl
O vlogi sindikata v gospodarskih organizacijah v ribniški občini odgovarja'na vprašanja predsednik občinskega sindikalnega sveta Lojze češarek.
— Kako gleda občinski sindikalni svet na odhajanje delovne sile iz naše občine?
Sindikalni svet je mnenja, da so pri odhajanju delovne sile na delo v tujino pozitivne in negativne strani, če odhajajo v tujino predvsem nekvalificirani delavci, je to v redu. Vendar se prav mnogi vračajo in odkrito priznavajo, če bi doma tako delali in štedili, bi tudi marsikaj imeli. To ne govori o lahkem zaslužku. Mislimo, da je tudi pri nas še za marsikaterega nekvalificiranega delavca delo na razpolago.
Nekaj drugega je, če odhajajo v tujino kvalificirani delavci, ki jih sami potrebujemo. Oni predstavljajo hrbtenico proizvodnje. Boljši zaslužki so v zadnjem času umirili odhajanje teh ljudi na tuje. Na delo v tujino pa odhajajo tudi matere, ki pustijo doma otroke, prepuščene same sebi. Občinski sindikalni svet meni, naj se materam ne daje več dovoljenj za delo v tujino, temveč naj imajo prednost pri zaposlitvi doma.
— Ali sindikalne podružnice v podjetjih pomagajo pri izobraževanju delavcev?
— Žal moram povedati, da ne nudijo dovolj pomoči ali pa sploh nič. Namesto, da bi one izbirale delavce, ki jih bolje poznajo, je to prepuščeno upravam podjetij. Delavci imajo velike možnosti, da dobijo kvalifikacije. Sindikalne podružnice tudi najbolje vedo, kakšne oblike izobraževanja si delavci najbolj želijo.
— Ali je zadovoljivo štipendiranje strokovnih kadrov v podjetjih?
. — Kljub temu, da je nekoliko padlo število štipendistov, lahko rečemo, da je zadovoljivo. Sedaj se štipendira predvsem v skladu s potrebami. Tu naj omenim, da štipendirajo podjetja predvsem ljudi iz svojega delovnega kolektiva, ki podjetje bolje po-znaijo in se po študiju lažje vključijo v kolektiv. Vendar ima to tudi negativno stran, ker se tako podjetja zapirajo pred drugimi, ki bi radi študirali stroke teh podjetij. Slednji mnogo težje pridejo do štipendij.
— Pravilna prehrana je eden izmed važnih pogojev za delovno storilnost in zdravje zaposlenih. Kako je z družbe-
no prehrano po podjetjih in koliko prispevajo podjetja za nižjo ceno toplih obrokov?
— Zdrava prehrana je zelo važna. Obrat družbene prehrane v Ribnici ne zadošča za podjetja in je tudi od njih preveč oddaljen. Z preureditvijo sedanje menze bomo dobili boljši obrat družbene prehrane v Ribnici. Tam se hranijo predvsem delavci iz INLES in Kovinskega podjetja. Nekatera podjetja, predvsem INLES, prispevajo za nižje cene toplih obrokov delavcem, nekatera podjetja pa ne. Zgledu INLES naj sledijo tudi drugi.
K. ORA2EM
KJE BOMO ZIDALI V NASLEDNJIH DVEH LETIH?
Letos oddaja zemljišč brez zastoji
Zasebniki bodo zidali letos in prihodnje leto od Struške ulice do Hrovače -Urbanistična dokumentacija za Ribnico in Sodražico bo letos gotova
O zazidalnem načrtu za del Ribnice bo v kratkem razpravljal svet za urbanizem in komunalne zadeve pri občinski skupščini. Po tem načrtu naj bi v prihodnjih dveh letih pozidali jugovzhodni del Ribnice. Od Struške ulice do Hrovače je predvidenih 30—50 lokacij za zasebne hiše, ob stolpičih pa predvideva načrt 38 vrstnih hišic. Razen tega so predvideni v
bližini sedanjih štirih 20-sta-novanjskih stolpičev še trije novi stolpiči. Zazidalni načrt je izdelal Agrobiro iz Ljubljane.
Občinski organi predvidevajo, da letos e bo zastojev pri oddaji zemljišč za individualno gradnjo, če bo več interesentov za iste zazidalne parcele, bo v začetku marca licitacija zanje.
Nadaljnjo skrb za izdelavo
Predlog iz Zamosteca
Med drugim so gasilci v Zamostecu pri Sodražici lani sklenili, da bodo napeljali elektriko tudi v gasilski dom. Marljivo društvo ima 36 aktivnih in precej podpornih članov. Edini požar, ki so ga imeli, je bil v gozdu, last KGP Kočevje, če ne bi bilo
KMETIJSKA
ZADRUGA
RIBNICA
razpisuje prosti mesti
2 živinorejcev
Nastop službe takoj. Pismene ponudbe dostavite na upravo zadruge.
zamostaških gasilcev, bi se lahko razširil in uničil velike površine. Prav bi bilo, da bj se jim KGP primerno denarno oddolžilo.
Na občnem zboru smo slišali zanimiv predlog, ki ga ne gre zametavati: del sredstev, ki jih plačujejo kmetje v gozdni sklad, naj bi se stekal v gasilsko blagajno za protipožarno varnost. Potem bi bila društva lahko bolje opremljena in pripravljena za gašenje požarov.
Na občni zbor je prišel tudi 90-letni France Klun. Tako vztrajnih in prizadevnih gasilcev je najbrž malo v Sloveniji.
Zamostaški gasilci so sklenili, da bodo do prihodnjega občnega zbora dogradili svoj dom. Prispevali bodo les in pomagali s prostovoljnim delom.
V Loškem potoku se še vedno precejšen del kmetovalcev ukvarja s prevozi. Iz gozdov vozijo les do žage ali ceste in mnogim pomeni to dodaten zaslužek, ker jim ga skopa zemlja ne nudi vdovolj. Medtem ko so imeli vozovi vselej navadna kolesa, pa potoški vozniki z njimi niso več zadovoljni. Skoro vsi so svoje vozove modernizirali ter jih opremili z gumijastimi kolesi, ker tako voz prenese večji tovor.
Nedavni zbori kmečkih zavarovancev v ribniški občini so pokazali, da se kmetje zelo zanimajo za zavarovanje. Seveda so med njimi različna gledanja. Kljub tarnanju nekaterih starejših gospodarjev, češ da ne bodo zmogli plačila, je večina kmetov menila, da je zdravstveno zavarovanje dobro in koristno. Zelja kmetov je, da se pred sprejetjem takega zakona skliče zbor kmetov, na katerem se jih vpraša za mnenje in predloge.
V Sodražici so razpravljali predvsem o osnovnem in razširjenem zavarovanju kmetov.
Kmetje so bili za to, da bi z referendumom odločili o razširjenem zavarovanju. Z dosedanjim načinom predpisovanja prispevkov je bila večina kmetov nezadovoljna. Menili so tudi, naj bi kmetijski zavarovanci iskali zdravniško pomoč le takrat, kadar je to res potrebno. Spraševali so se, zakaj je cena oskrbnega dneva v bolnišnici tako visoka in zakaj tudi tam ne iščejo skritih rezerv.
Na zborovanju v Loškem potoku je bila velika večina kmetov za to, da bi prispevek za zdravstveno' zavarovanje delno plačevali v let-
VVerneggi, Illaschitschi, Zetschkeri, "VVusethi,, Tauffereri, Semenitschi, Lambergi, Juritschi, Galli, Mate-schitschi, Tadiolauitschi, Grazeri, ogrski Borszi, vrhovski Dienersper-gi in drugi, ki so se v dolini gradov zvrstili na odru domače zgodovine, so drug za drugim izginjali brez sledov in spomina. Zadnji gracar-ski Paradeiser Lorenc Regulat je v začetku devetnajstega stoletja užival svojo grenko zemljiško rento v blaznici, ko sta imela tudi zmedeni grof Nikolaj iz mokriške veje Auer-spergov in zadnji Breckerfeld na Starem gradu svoje skrbnike. Že Pa so prežah na vabljivi plen obogateli meščani, ki so si, bolj iz domišljavega bahaštva kot potrebe, osvajali nedonosne gradove. Izpodrivali so zadnje ostanke fevdalnega Plemstva, ki se je, kolikor je bilo sposobno, s prikritim občutkom sramu in ponižanja, reševalo v meščanske poklice. Od vseh starih stanovskih privilegijev si je osiromašeni žlahtnik ohranjal samo še Pravico do treh, štirih in več krst-nib patronov, ko je župnik dovoljeval tlačanskim potomcem in meščanu samo po enega svetnika varuha.
Novim graščakom nežlahtne ^rvi je ponujal cesarski Dunaj za arage denarje tudi plemstvo; imeti so morali le vsaj skromno knjižno Polico. Vrhniški industrijec Lavren-c*c in neki štajerski lesni trgovec, *J sta želela postati barona, sta si V ?.^glici kupila knjižnico propadajočih Attemsov. Pol stoletja pozneje so našli pri Vrhničanu Goethe-jcva zbrana dela do osmega zvezda, od devetega dalje pa v štajer-*-evi zapuščini. Knjižnico z Attem-
sovimi ekslibrisi sta si bila namreč razmerila kar z metrom, si z njo okrasila gosposki dom in nikoli več segla na polico.
Izrabljajoč cenene bajtarske množice, so se nekateri gradovi, kot Klevevž ali Prežek, lotili pridelovanja žlahtnih vinskih sort, konjereje ža cesarsko vojsko, opekarstva kot na Draškovcu, ali celo nepremišljene industrije, kot bomo slišali o Pogancih.
V takšnih razmerah bi se marsikatero grajsko gospodarstvo zapisalo tudi vragu, ne samo nemškemu Kulturbundu, da bi se rešilo propada. Zlasti še, če ga je gnala v zaroto tudi germanska rasna zvestoba. Zato so že prve tedne po vpadu Nemcev nekateri izmed gra-ščakov zbujali našo pozornost, ko so z vsemi zvijačami in brezobzirnostjo netili proti opeharjenim Lahom boj za ugodnejše nove nemške meje po naši zemlji. To svojo bitko, ki so nam jo vsilili in spričo katere nismo mogli ostati ravnodušni, pa so drug za drugim zgubljali že prej kot Italijani in Nemci na daljnih bojiščih. Ze takrat namreč, ko so pred prodiraj očimi uporniki bežali iz svojih gorečih gradov in zaplenjenih posestev in se za vselej izgubljali v tujino. Niti mogočni armadi osvajalcev jih nista mogli rešiti. Tudi o tem je kronist dolžan poročati; dolžan celo dvakrat, kot o poglavju naše revolucije, pa tudi kot o dramatičnem koncu preživelih ostankov fevdalne preteklosti. Ne bo odveč, če sežem za boljše razumevanje povsod še v pozabljeno in zanimivo polpreteklost, saj bomo odkrivali pri tem tudi del naše neznane kulturne zgodovine.
KNEZI AUERSPERGI
Pod starim železarskim Dvorom, kjer se temnozelena Krka izvije iz tesnega objema nagnetenega dolenjskega gričevja in se v ostrem ovinku sproščena obrne preko bujnih travnikov in polj proti vzhodu, samevajo danes ostanki znamenitega renesančnega gradu Soteske. Pred vojno je stal še v vsej svoji slikoviti in oholi lepoti iz časov viteških turnirjev, ki jih je gospoda nekoč opazovala z bogatih arkadnih hodnikov nad prostornim grajskim dvoriščem.
Tisto poletje, ko so se na bližnji gozdni Frati zbirali prvi uporniki, je živel v soteškem gradu zadnji potomec še vedno mogočnih knezov in prinčev Auerspergov. V tem nizkem človeku v zatohli staromodni črni pelerini je tičal nevaren prikrit sovražnik domovine, ki ga obtožuje toliko grobov v Vavti vasi, Toplicah in drugod po svetu nekdanje soteske gospoščine.
Tisoč let bo že, kar so s švab-skega Ursperga, gore turov, prišli na Turjak v naših krajih prvi Auer-spergi s podobo pragoveda v zlatem grbu. Poleg Starega gradu je Turjak torej eden redkih primerov, da je dal gospodar ime gradu, ne narobe. Menda leta 1641 so dobili Auerspergi tudi Kočevje in pozneje (1. 1653) naslov državnih knezov, medtem ko je ostala turjaška veja vedno samo grofovska. Proti koncu 18. stoletja, leta 1791 ali morda 1792, postane njihova obsežna posest »vojvodina Kočevska«. Vojvodovi bratje in sestre so princi in princese z letnimi apanažami.
(Nadaljevanje sledi)
nem pavšalu na nosilca zavarovanja in delno po katastrskem dohodku. Na vseh zborih so se kmetje zavzemali še za uvedbo pokojninskega zavarovanja kmetov.
—r
V naslednjih 10 letih 300 novih stanovanj v Ribnici
12. februarja so na seji sveta za komunalne zadeve in urbanizem v Ribnici govorili o zazidalnem načrtu. Osnutek predvideva, da bo dobila Ribnica v 10 letih 300 stanovanj. Stanovanjski del Ribnice naj bi se širil v smeri proti opekarni in na prostoru med INLES in starim delom Ribnice. V osnutku zazidalnega načrta so tudi gradnje športnih objektov med Bistrico in Opekarniško cesto. Predvideno je tudi, da se bodo industrijski objekti INLES širili v smeri proti Hrovači. Zadnjo besedo o zazidalnem načrtu bodo izrekli občani Ribnice.
urbanistične dokumentacije za področje Ribnice in So-dražice je prevzelo novo Stanovanjsko podjetje, ki bo izvajalo tudi lokacijske postopke in nadzor nad gradnjo. Dokumentacija mora biti izdelana še letos.
Draga ima turistično društvo
Pred kratkim so prebivalci Drage in okolice ustanovni svoje Turistično društvo, ki zajema območje od Lazca do Trave. V Drago prihaja namreč vedno več tujcev, ki potrebujejo hrano in prenočišče. Turistično društvo si prizadeva tudi za lepšo podobo vasi v Dragarski dolini.
Člani iz Brež niso delavni
Krajevna skupnost v Jurje-vici bi lahko bolje delala, ko bi se sej njenega sveta udeleževali tudi člani iz Brežic, Teh pa na sejo že dvakrat ni bilo- Svet skupnosti se je odločil, da bo sklical sestanek občanov na območju skupnosti, kjer bo predlagano, naj Brezani izvolijo nove predstavnike v svet krajevne skupnosti, če bodo sedanji člani izboljšali odnos do sveta, tak sestanek ne bo potreben.
LjUDI
V Jurjevici lepo sodelujejo
Prebivalci Jurjevice, ki so v povojnih letih zgradili zadružni dom, niso mislih, da bo v njem prava tovarna s številnimi tkalnimi stroji. V obratu tekstilne tovarne Za-puže je zaposlenih precej domačink. V tem okolju, kjer živi kmečko prebivalstvo in nastaja delavski sloj, deluje krajevna skupnost, ki združuje vasi Jurjevica, Kot in Breze.
Tovarna in krajevna skupnost sta že doslej lepo sodelovali, še bolj pa bosta v prihodnje. Na nedavnem zboru občanov so pred kratkim razpravljali o načrtih za bodoče. Predlagali so, naj bi zem-
ljo bivše vaške skupnosti prevzela krajevna skupnost. Drug predlog je predvideval, naj bi bilo v Jurjevici sejmišče za odkup živine. Ker je živinoreja v teh krajih, precej razvita, "je ta predlog umesten. — Občani menijo, da bi morali predvsem dokončati regulacijo potoka Sa-jevec proti Jurjevškim mlakam, kajti voda se ob poplavah razliva in dela precejšnjo škodo.
Krajevna skupnost bo s pomočjo občanov in kolektiva tovarne svoj delovni načrt lahko ur»eničila.
—r
s REŠETO i
nmmmmmmmimii
PO VELIKEM METLIŠKEM PRAZ

»Raztegnite usta, mi slavfoo Pusta../'
S takimile transparenti so nas v nedeljo popoldne pozdravljali veseli Metličani, ki so zadnjih 10 ali 14 dni živeli in dihali samo še za Sv. Pusta — za svoje spoštovano visoko brumno gadje gnezdo, če kdaj, je Metlika letos spet zaživela kot en mož — in bila vsa na nogah, ko je šlo za ugled in čast mesta, za dostojen sprevod ob zgodovinskem prihodu Krištofa Kolumba in za hudomušno srečanje z grenkimi, resničnimi in šaljivimi dogodki našega vsakdanjega življenja.
V pisane zastave odeto je mesto pozdravilo številne goste, ki so v soboto in zlasti v nedeljo po kosilu obiskali z dobro propagando pripravljeno veselo prireditev. Poznavalci trdijo, da je bilo v nedeljo okoli 14. ure v Me tlaki najmanj 8.000 ljudi, zabeležili pa so tudi prihod nekaj več kot 900 osebnih avtomobilov. Prva pustna zastava (ali bandero v jeziku gadje zalege) nas je pozdravila že pri Badovincu na Luži; pri Mežnaršičevih ob vhodu v mesto so imeli na zastavi velikega prašička, pri Dularje-vih znamenje »pisarskega stanu«, pri Malešičih dvojni paragraf (kako tudi ne — pri hiši sta dva pravnika!), drugje spet medveda, pipo, na postaji LM pa prometni znak »SPLOŠNA NEVARNOST«. Pustno bandero z golobom miru je vihralo tudi z zvonika metliške farne cerkve ...
In če si srečal v veselem mestu-ta dan tudi domačega kužka s pisano pentljico za vratom, pač ni bilo treba več dvomiti, da je Metlika ta dan zares živela in dihala samo za pustni sprevod.
Ta se je razvil z gornjega trga mimo hotela BELA KRAJINA k vinski kleti z vso mogočnostjo in dostojnim slavjem. Domačini in gostje iz Ljubljane, Novega mesta, Trebnja, Karlovca, Črnomlja in sosednjih krajev so bili presenečeni nad zares velikopoteznim sporedom. Videli smo hajduške konjenike s strašnim harambašom na čelu, vztrajnega zastavonošo, muzdko na posebni ladjici, glavno gadje gnezdo s samim presvetlim Kopaševičem, slavnega Kolumba z lepo špansko kraljico (čast njunima krojačema! — kroji in druge obleke, vse je bilo prvovrstno!!) na še lepši veliki ladji, ki si je komaj utrla pot skozi ozke ulice do velikega »vinskega morja« pred Kletjo s črnino . . . Vmes seveda indijansko spremstvo, deželnega glavarja, poštni voz s proge Novo mesto—Karlovac, pa deželne brambovce, c. k. sod-nijo, ki »sodi samo za devize«, morske vile in povodnega moža (čestitke BETI za odlične tkanine!), snežno kraljico in Pomlad, troglavega zelenega zmaja (»spomenik taščam«, kot je pisalo na vozu), brušenje jezika kot priprave na reelekcijo, pa metliški pralni servis iz »Štakorske gase«, šolo, reševanje kulture, prvo metliško kozmično raketo, kmetijstvo in uvoz »mehanizacije« z duhovitimi, ostrimi napisi, pustne goste iz Drašičev in Bušinje vasi. veliki Cirkus in velikana, metliško raketo za izstrelitev prvega Gada na Luno in še marsikaj drugega.
»Zbrani bedaki različnih kategorij«, ki so prišli ta dan na pašo svoje radovednosti,
so se lahko zvečer vračali siti domov. Metlika je pokazala, da živi v njej toliko čuta za mestno solidarnost in pustno »stanovsko trdnost«, da ji nobena reforma ne more do živega. Narobe — če bo mesto tako nadaljevalo, bo postalo pustno slavje v Beli krajini tako privlačna mikavnost, da bodo ta dan navalili sem de-settisoči domačih in tujih gostov! Letošnji uspeh je potrdil naše lansko pričakovanje, da lahko z dobro organizacijo, s primerno propagando in
dutf* spored.
om Metlika tjjjjjjl pustni karne-al %, ^tno turistično je še nekaj spodrsljajev so
3Z5&*-1"- *
program brez dina^'^'ka, šibke go-stin^i^ee, nepotrebna kra^'i^tilci madežev« in ^y kiča ob ulicah, ki ^''S?16 nadomestiti oKus^^lJene stojnice z doi^r1^ in tekočimi dobavi Pa morda Se kaj), ^ & treba organi-
zatorjem karnevala, meščanom in vsem, ki imajo kakršnekoli zasluge za tako lep uspeh pustnega sprevoda v letu 1966, samo toplo čestitati!
To je prava pot za razvoj domačega turizma in Metlika je znova dokazala, da ima veliko, veliko zdravega smisla za dober humor in izvirne zamisli ce. To pa je dandanes toliko kot denar in najboljša reklama za obisk sosedov.
T. GOŠNIK
Takole je priplula »Santa Maria« na metliški »Partizanski trg«, številni fo-toreporterji in snemalci, med njimi tudi uradni »fotogadje«, niso zamudili niti giba milostljive kraljice Izabele, slavnega Krištofa Kolumba ali njunih
pomorščakov! (slika zgoraj) KMETJE  UVAJAJO  SODOBNO MEHANIZACIJO! Zares: opel-rekord, zadnji model taunusa in podobno, na njih pa napis:
Prišvercal tale sem traktor,
pojerbal star plug,
v kupčijah uživam,
gara naj pa drug! Namesto mladine, ki uživa v limuzinah, pa delajo na polju izčrpani starši! (slika v sredini). Množica, ki je iz mesta prihitela k vinski kleti, je prekrila vse pobočje. Na žalost ozvočenje ni seglo do vseh ušes — prihodnje leto bo treba pomisliti tudi na take tehnične izpopolnitve ali pa skrajšati govorni del programa. (Foto: M. Moškon)
Svetovni pop
»Iščem družabnika — ženske jo v poštev — za potovanje oK"' • — Podpis, 1. r. stanujoč Tamin^jv
Poznal sem ga in vedel sem, <U ^ je Tamintam, le tega nisem ved?, * odpravlja po svetu. Namreč On Jjj se srečala pod arkadami knjigal\, ga počil po plečetu: »Kaj berenK ^
»Jaz, kdo pa drug,« je nejev'oi! vrnil, najbrž že sit takih vpraš^
»Nihče mi ne verjame, pa nrdjw vseeno. Potovanje me veseli in če vsem popadajo glave z ramen v " jevanja. Morda že ta teden. VoI-'l,>L",' potovanje me veseli, kaj še P0'^' Ce je meni prav, bo menda tudi K*
Beseda mu je tekla, kot bi j° ^ z najboljšim šampanjcem iz ^a^j^; Ker pa vem, da On ne pije, p°P ' beseda mu je tekla kot...        j ^
»Vraga, kako se reče po an-?^ potnik?« je nenadoma vprašal.
»Traveller,« sem rekel.
»Jaz sem osamljeni popotnik" sten dostavil. ,^So
»Nič družabnikov, nič uspelTO pisnega oglasa?« ^
»Zanimali so se, kakšne na£f*jlW drugega nič. Nimam časa za raz^, da že ta teden odpotujem,« je ^ trdil.
»Misliš resno?«
»Kot še nikoli.«
to
»Za koliko časa?«
»Kolikor bom mogel. Morda deset, morda petnajst ali dvajset let.«
»Znaš jezike, imaš denar?«
»Tako, bi rekel, vsakega jezika malo. Esperanto. Denarja, denarja . . . Eh, pa kaj bi s tem, voljo imam!«
Poslovila sva se, ko se je januarsko sonce utapljalo nekje daleč za Kačjimi ridami. »Boš kaj pisal?«
Popoldne so ga videli, kako se je uril z ozkotračno filmsko kamero.
čez tri dni sem ga srečal sam.
»Še nič?« v
»Ja, veš« in dolgo besedičenje o tem, kako bi rad, pa . . .
»Misliš, da namerava res kam?« sem vprašal nekoga, ki ga je bolje poznal kot jaz.
»Nekoč ni imel denarja, da bi se iz Ljubljane popeljal v Novo mesto, pa je pred NAMO vprašal prometnega miličnika, kje je bližnica za na Dolenjsko. Vsi smo bili presenečeni, ker so ga res videli korakati ob avtomobilski cesti proti Novemu mestu. Fant je vražje trmast in — odpravil se bo tja, če tako pravi.«
Pa me kljub temu zanima, kaj bo s tem fantom! Jaz bi na njegovem mestu raje kupil majhen globus in — takole zvečer, ob prižganem transistorju — korakajoč s prsti po puščavi Gobi (na Kitajskem), brundal tisto o vitezu iz La-manče, njegovi Dulčinejj,, mlinih na veter in tako dalje. Ampak, prosim, tako bi napravil samo jaz.
SREČKO KOS
S T E GA ŽE Klj'tLl?
V TEJ ŠTEVILKI ZA 2000 NOVIH Dl^AD.

Hoftotfor
DRUŽABNI MOST
Ljubljana Letnik II. Št. 2
Februar-marec 1966 Cena 50 N. par - 50 S. din
cc
UJ
N UJ
CC <
a o
cc
00
9. — Miha kar ni mogel verjeti svojim očem. Cinč da je prišel k njemu na dom! Aša je radovedno pogledovala zdaj Miho, zdaj Činča. Končno ji je le uspelo zvabiti tega nezaupne-ga tiča s seboj! Miha si je medtem že opomogel od prvega presenečenja in stopil Činču naproti. Pes je s hitrim pogledom ocenil možnost umika, toda umaknil se ni. Morda ga je bilo sram pred Ašo, morda pa se je njegovo zaupanje v Miho že toliko utrdilo? Kdo bi vedel, kaj se je dogajalo v Činču, ko je Miha iztegnil roko in ga pobožal po glavi! Vsekakor je bil pripravljen, da takoj odgovori na najmanjšo sovražnost in se brani.
10. — Miha je v tem trenutku dokončno spoznal: to je oster, nevaren pes, ki se zanese na svojo moč in svoje zobe. Strahu ne pozna. Vsak drug pes bi pod prvim prijemom trznil, se prestopil, premaknil vsaj rep. činč pa ne. Stal je kakor ulit iz brona in čakal, kaj bo. Miha je odmaknil roko in stopil nekaj korakov nazaj, »činč!« je poklical, činč je dostojanstveno pomahal z repom in obotavljaje se prišel bliže. Prijateljstvo je bilo sklenjeno in opoldne so šli že skupaj na sprehod. Spredaj sta tekla Činč in Aša, za njima pa je stopal Miha in se zadovoljno smehljal. Spet ima enega prijatelja več!
11. — Činč se je vidno popravljal. Postal je lepo zalit in njegova dlaka je dobivala zamolkel lesk. Seveda je bil še mlad. »činč, saj še eno leto nisi star,« je ugotovil Miha, ko je nekega dne strokovnjaško ogledoval njegove ostre, bele zobe. »Pravi orjak boš, ko zrasteš!« Kadar je imel čas, sta se s Činčem učila. Miha si ne bi bil mogel želeti boljšega učenca. Kmalu je znal na povelje leči na tla, prinesti palico, preskočiti oviro, plavati do predmeta, ki ga je Miha vrgel v vodo, in ga rešiti ter še sto drugih velikih in majhnih umetnosti, ki jih mora znati dober športni pes. +
12. — Včasih je Čine r - Preležal v
kakšnem kotu. r^avo^J^« sprednje šape in nepremično jLj r. nra Najbrž je sanjaril. Kdo ve o g > kot otroci? Bil je BOflJIJkako uporabljati svojo "^^KSfcP« si je želel nevarnosti. V-JJ^tih. ?ranu in močnejšimi naspro^V'ffi« ^ j*ev,eua ve dno zmaga on, ČincteitK f»ju ^.dolgočasil v enoličnem, je 8* je bU najbolj razburljiv »%o-.** bo £ftko prestrašil sosedovo nS?*oK, sanje, ki se mladi«!/V " *ade uresničijo. So se Čii** resruco.
Kontrola bolnikov na daljavo
Znastveniki v ZDA proučujejo metodo, s katero bi bolnike lahko kontrolirali na daljavo. V ta namen eksperimentirajo z instrumenti, ki lahko merijo telesno temperaturo, utripanje srca, puls in dihanje, ne da bi se dotikali bolnikovega telesa. Te instrumente, znane pod nazivom »aparati za daljinsko biomedicinsko raziskovanje«, so izdelali za kontroliranje fizičnega stanja astronavtov med dolgotrajnimi vesoljskimi poleti, uporabni pa so tudi v bolnišnicah za stalno nadziranje težkih bolnikov.
Umetne žile
Zdravniki v bolnišnici Queen Elizabeth v Birming-hamu se ukvarjajo z novo vrsto umetnih žil, ki bi jih sčasoma nemara lahko uporabili kot zameno poškodovanih ali obolelih žil v nogah. Medicina že uporablja umetne žile, vendar za ta namen niso primerne, ker je tvari-na, iz katere so izdelane, premalo elastična. Nove žile bodo "narejene iz propilena in dovolj elastične. Pri mnogih boleznih nog bodo pomagale, da nogo ne bo treba amputirati.
V zatišju Vrbskega jezera na Koroškem si je izbral akademski kipar Othmar Jaindl svoj prostor na soncu. Na sliki je pogled na njegov dom, v katerem ima lepo urejen atelje. V njem snuje in v njem je zasnoval tudi osnutek skulpture, ki jo je leta 1964 ustvaril na III. mednarodnem simpoziju kiparjev v Kostanjevici. Zanimivo je, da ima kipar Jaindl tudi okrog svojega doma, ki si ga je naredil sam, prav tako lesene skulpture na prostem kot galerija Forme vive v Kostanjevici.
Za 5,5 N din v London
NA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
0 dnevnik VEČER Maribor pripravlja bralcem prijetno presenečenje. Za vsega 5,5 N din bodo v juliju lahko obiskali svetovno prvenstvo v nogometu v Angliji ali pa v začetku septembra svetovno prvenstvo v veslanju na Bledu.
Kakšen je pogoj!
® Večer bo izdajal v času svetovnega prvenstva v hokeju na ledu posebno prilogo
HOKEJSKI VEČER
v kateri bo poseben kupon. 11 takih kuponov je pogoj za udeležbo pri žrebanju desetih nagrad:
3 NAGRADE POTOVANJE NA SVETOVNO PRVENSTVO V LONDON,
7 NAGRAD OBISK SVETOVNEGA PRVENSTVA V VESLANJU NA BLEDU.
9 še opozorilo: prvi kupon bo v prvi številki hokejskega Večera, ki bo izšel dan pred pričetkom sve- M tovnega prvenstva, torej dne 2. marca. © ŠE NEKAJ: priloga bo izhajala ves čas prven- S stva do dne 14. marca na štirih polovičnih straneh S Večera in bo objavljala vse aktualne dogodke iz S skupin A, B in C. Poročali bodo posebni poročevalci. n © Ne pozabite: od 2. marca vsak dan hokejski 9 Večer s kuponom
© Večer s prilogo v prodaji v vseh trafikah!
riaagmiMamiiiiiHtMiiiiiHMiBiBUBtai
t SMEH STOLETIJ I
Ko so se izmučeni Prusi v bitki pri Kolinu I
I    na Češkem že umikali pred premočnimi Av- I
I    strijci, je prihajal kralj pred regiment in vzklik- I
g    nil: I
»Fantje, ali mislite večno živeti?«
i - Tedaj mu postreže starejši grenadir z na- | m    slednjo opazko:
»Poslušaj, Fric, mislim, da smo za trinajst I 1    pfenigov plače danes že dovolj storili.«
*
Pruskega kralja je v njegovi zadnji bolezni I I    zdravil hannoverski zdravnik Zimmermann.
»Ali ste že veliko ljudi spravili na oni svet?« I I    ga je vprašal kralj.
»Ne toliko kot vi in še slaven nisem postal, i i    kakor ste postali vi.«
Profesor in pesnik Ramler je bil silno sa-I mozavesten mož, čeprav ni imel posebnega i vzroka zato. Njegovi prijatelji, ki so pretirali vali njegove pesniške sposobnosti, so ga ime- § I novali »veliki Ramler«, kar je on rad slišal. I {§ Friederich II. je izvedel za to lastnost »velike- p I ga« moža in se razjezil. Ko je bila v parku ve- I I lika parada, je opazil med občinstvom samo- I I ljubnega pesnika. Prijezdil je k njemu in ga I I    vprašal: m
»Ali ste vi veliki Ramler?« 1
Vesel odlikovanja, ki ga je bil javno dele- I I    žen, je pesnik odgovoril:
»Kakor ukazujete, kraljevska milost.«
»Veliki norec ste,« se je zadri kralj, obrnil I I    konja in odjahal.
*
Nemški pesnik Friedrich Klopstock je bil |
I    znan po svojem svečanem in bombastičnem §
I    načinu govora. Mathias Claudius, ki je ljubil I
I domačo govorico, si ga je nekoč pošteno pri- I i voščil:
»Klopstock govori približno takole: »Ti, ki j
I    si manjši kot jaz in vseeno enak meni, pribli- I
i    žaj se mi in potegni z mene, ko se boš globo- I
I    ko priklonil, težo s prahom posute telečje ko- I
i   že.« Jaz pa bi rekel takole: »Johann, pridi in I sezuj mi škornje!««
tiffilillitHMillliliUitalliMM
— Kdo je pogledal, ali so na cevi prstni odtisi?
— Jaz. Pomagal mi je komisar Feron. Res nisva strokovnjaka, vendar veva dovolj, da lahko naj deva prstne odtise. Očitno je, da je Gobillardov morilec nosil rokavice. Kar se pa tiče las, sva odšla v mrtvašnico in jih primerjala z lasmi mrtveca.
Končal je z zadoščenjem.
— Bili so njegovi. Maigret se je pazil, da ni
izrekel nikakršnega mnenja. Nekaj časa so bili vsi tiho, potem je molk slednjič pretrgal sodnik.
— Ravnokar smo razpravljali o tem, kaj je zdaj primerno storiti. Vse kaže, vsaj na prvi pogled, kot da to odkritje potrjuje pričevanje Emila Chalusa.
Maigret še zmerom ni rekel nič.
— Ko bi orožja ne našli v bližini tistega mesta, bi bilo mogoče trditi, da bi se doktor težko znebil orožja, preden bi prišel telefonirat v Kavarno pri pošti. Kot inšpektor dovolj upravičeno poudarja ...
Chabiron je rajši povedal sam, kaj o. tem misli:
— Recimo, da bi se morilec po storjenem hudodelstvu resnično oddaljil, še preden je prišel Alain Vernoux, kot trdi ta. To je njegovo tretje hudodelstvo. V obeh prejšnjih primerih je orožje odnesel s seboj. Vendar ne samo, da nismo nič našli v Rabe-laisovi ulici in tudi ne v Ulici des Loges, ampak je tudi, kot vse kaže, pri vseh treh dejanjih udaril z isto svinčeno cevjo.
Maigret je razumel, vendar se mu je zdelo bolje, da naj ga pvisti govoriti.
— Morilec tokrat ni imel nobenega razloga za to, da bi vrgel orožje čez izd. Nihče ga ni zasledoval. Nihče ga ni videl, če pa vzamemo, da je ubijal doktor, se je ta neogibno moral znebiti tako obremenilnega predmeta, preden je ...
— Zakaj bi le sporočil oblastem?
— Ker je s tem sebe izključil. Mislil je, da nihče ne bo osumil njega, ki je na hudodelstvo opozoril.
Tudi to je bilo videti logično.
— To ni vse. Vam je to znano.
Te zadnje besede je izrekel nekoliko v zadregi, zakaj Maigret, čeprav ni bil njegov neposredni predstojnik, je bil vseeno gospod, ki ga človek ne napade naravnost.
— Le povejte, Feron. Policijski komisar je sprva
v zadregi stlačil cigareto v pepelniku. Chabot se je držal mračno in je pazil, da prijatelja ni pogledal. Samo
tožilec je včasih pogledal na zapestno uro, kot človek, ki mora opravljati tudi bolj prijetne reči.
Mali policijski komisar je zakašljal in se obrnil k Mai-gretu.
— Ko sem bil včeraj po telefonu vprašan, ali poznam neko gospodično Sabati...
Komisar je takoj razumel in se na vsem lepem zbal. V prsih ga je obšel neprijeten občutek in pipa je naenkrat imela slab okus.
— ... sem se seveda vprašal, ali je to v zvezi z zadevo. Na to svar pa sem se znova spomnil šele sredi popoldneva. Imel sem delo. Skoraj sem že poslal enega od svojih mož, potem sem si rekel, da jo bom obiskal kar tako mimogrede, ko bom šel na večerjo.
— Ste šli tja?
— Zvedel sem, da ste jo obiskali že pred menoj.
Feron je sklonil glavo, kot da mu je težko izreči obtožbo.
— Vam je povedala ona?
— Ne takoj. Sprva mi ni hotela odpreti vrat in moral sem se pošteno potruditi.
— Ste ji grozili?
— Povedal sem ji, da bi jo to opletanje utegnilo drago stati. Potem me je spustila v stanovanje. Opazil sem, da ima oko črno pod-pluto. Vprašal sem jo, kdo ji je to naredil. Več kot pol ure je ostala nema kot riba in me zaničljivo gledala. Potem sem sklenil, da jo odpeljem na policijsko stražnico, kjer laže dosežemo, da ljudje spregovorijo.
Maigret je začutil težo, ki mu je pritiskala na ramena, ne samo zaradi tega, kar se je zgodilo Luizi Sabati, ampak tudi zaradi komisarjevega staličča. čeprav se je obotavljal, čeprav se je na videz držal ponižno, je bil ta na dnu srca ponosen nad tem, kar je storil.
Bilo je jasno, da se je z veseljem lotil tega dekleta iz ljudstva, ki se ni moglo z^ ničemer braniti. Pri tem pa je gotovo sam izhajal iz nižjih slojev. Privoščil si je sebi enakega človeka. s
Skoraj vse besede, ki jih je zdaj izgovarjal z zmerom bolj samozavestnim glasom, je bilo težko poslušati.
— Ker je dejstvo, da več kot osem mesecev ne dela več, je po pravu ta ženska brez sredstev. Na to sem jo opozoril najprej. Ker pa redno sprejema moškega, se s tem uvršča med prostitutke. Razumela me je. Zbala se je. Dolgo se je otepala. Ne vem, kako se vam je to posrečilo, ampak nazadnje mi je priznala, da je vse povedala vam.
— Kaj vse?
I C»XJO<XX XXX X X> XX X X>006( XXXX X XXXXXXXX XX.XXXXXJOCXXXX XXXXXXXX XXXXXXXXXXX XX X XXXXXX «JOC«XXXXX xxxxxxxjo
— Saj si rekel ata, da 5e je treba trobento učiti sgo aj ...
— Teta Ana, kako velika pa je bila tista štorklja, ki je tebe prinesla?,

INŽ. JOŽE AJSTER: URBANISTIČNI RAZVOJ BREŽIC
KM SE BO SIRILO MESTO?
Brežice so se po zadnji vojni zelo hitro razvijale — Vsako leto bi morali zgraditi vsaj 65 stanovanj — Čez 30 let bo štelo mesto 10.000 prebivalcev
Brežiško mestno naselje leži na ozkem pomolu nad starim rokavom Save. V razvoju mestnega naselja zasledimo v glavnem tri faze: srednjeveško v okviru mestnega obzidja, razvoj zunaj obzidja do prve svetovne vojne in najnovejši razvoj po obeh vojnah.
Ob nastanku naselbine je bil samo obrambni stolp, ki je bil nato vključen v mestno obzidje in je tvoril njegov južni del. Mestno obzidje srečamo že v 14. stoletju in je na mnogih mestih vidno še danes. Brežice so bile kot srednjeveška naselbina ukle-njene v tesen okvir visokega obzidja z obrambnimi stolpi in obdane z visokim jarkom.
Glavna ulica je bila sprva verjetno edina ulica v mestu, ki je imelo dvoje vhodnih vrat in so jih leta 1750 podrli. Severna so bila pri sedanjem sodišču, južna pa pri gradu, ki je varoval prehod čez reko.
Ko se je mesto širilo zunaj obzidja tja do prve svetovne vojne, je bil nestrnjeno pozidan predel od gradu do mesta na Savi ter severno in vzhodno do današnjega Trga svobode. Večji razvoj je doživelo mesto med obema vojnama, zlasti po osvoboditvi 1945. Na jugovzhodni strani mesta je v nekdanjem gozdičku Hrastnica zrasla pomembna stanovanjska soseska eno-
družinskih hišic, dvojnih in večstanovanjskih objektov.
MEJE  UREDITVENEGA IN ŠIRŠEGA MESTNEGA OBMOČJA
Brežice so družbeno, kulturno, upravno in gospodarsko središče širšega vplivnega območja. Sedanjo urbano strukturo tvorita ureditveno območje in širše mestno območje.
V ureditveno območje vključujemo staro mestno jedro z mešanimi funkcijami (stanovanja, trgovina, usluge, uprava, administracija, kultura in prosveta), stanovanjsko sosesko Hrastinca, kompleks bolnišnice in športne objekte.
V širše mestno območje vključujemo komunalno servisno področje (bencinska črpalka, Prevoz, SAP, žaga), pol-kmečko naselje šentlenart — črne severno od starega dela mesta, industrijsko pod-dročje brežiške opekarne, obrate kmetijske zadruge in postajo, industrijsko servisno območje južno od železniške postaje (obrat IMV in Agro-servis), plantaže KGP v Vrbi-ni ter obrat KZ v Trnju, zdraviliško turistični kompleks čateških Toplic, turistično rekreacijsko področje spodnje Krke in njenega izliva od Krške vasi do Čateža ter urbano  naselje  Brežic,  to je
NOVO V BREŽICAH
■ Z VELIKO NAGLICO GRADI
»PIONIR« v novem naselju 12-sta-novanjski blok, v katerem bodo stanovanja m prodajo. Delavci so na gradbižću od šestih zjutraj do desetih zvečer Z gradnjo so pričeli konec lanskega leta. Investitor je bil občinski stanovanjski sklad, njegove obveznosti pa Je nato prevzela banka. Stanovanja so namenjena predvsem za potrebe družbenih služb.
■ V NEPOSREDNI BLIŽINI JE ZE POD STREHO 24-stanovanjski stolpič, ki ga je odkupila vojska za svoje pripadnike. »PIONIR« bo sezidal še ono prav tako zgradbo z enakim številom stanovanj. Gradbeno podjetje je hkrati investitor in bo gradilo stanovanja za trg
■ ODBOR KONFERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK je priporočil svetu za šolstvo, naj vsaj dvakrat na leto pošlje komisijo v šolske kuhinje in kuhinjo otroškega vrtca. Ta naj bi   ugotovila   kakovost posamez-
nih obrokov. Na brežiški osnovni šoli so otroci s kosili sicer zelo zadovoljni, pogosto pa se pritožujejo, da dodatek h kruhu pri malicah ni okusen
■ NA PREDVEČER DNEVA ŽENA bodo v Narodnem domu rezervirani kavarniški prostori za brežiške žene, ki se bodo zbrale tam po proslavi. Krajevna organizacija Soc::!'.i.stične zveze vabi tja vse tovarišice
■ ZA OTROŠKI KARNEVAL SE JE NAVDUŠILO veliko predšolskih in šolskih otrok, šola je omogočila sodelovanje tudi učencem in je popoldansko izmeno v torek oprostila pouka. Tako so imeli najmlajši dovolj časa za priprave na pustno rajanje.
■ V SOBOTO SO BILA NAPOL-NJENA VSA GOSTICŠA. Večina mest v Narodnem domu, v Čateških Toplicah in Mokricah je bila že vnaprej rezervi ranili. Zabave so povsod potekale v prijetnem karnevalskem vzdušju.
Obvestilo ObS Brežice
V zadnji številki »Dolenjskega lista« je na tretji strani objavljena vest »CESTA BREŽICE—DOBOVA BO ASFALTIRANA«. V tem obvestilu piše, da so zagotovljena sredstva iz republiškega sklada za asfaltiranje ceste III. reda Brežice — Dobova in za izgradnjo novega mostu na reki Krki v Cerkljah. Ker je podobna notica objavljena tudi v časopisu »Delo« dne 13. 2. 1966 Vas prosim, da v interesu pravilne informiranosti občanov objavite naslednje:
1. Občinski skupščini Brežice do danes ni znano, da je katerikoli republiški sklad ali organi odobril sredstva za te namene, o katerih piše v zadnji številki »Dol. lista«.
2. Res pa je, da je Skupščini občine Brežice dodeljeno 50,000.000 dinarjev iz sklada republike za saniranje škod, ki so nastopile pri poplavah v oktobru 1964 leta, in sicer: — za obnoyo dveh mostov na reki Sotli, katera sta bila oh tej priliki popolnoma
zrušena, in za popravilo mostu na reki Krki v Cerkljah. Prav tako je odobril isti sklad 18,000.000 dinarjev za saniranje poškodb, ki so nastopile na cesti Brežice -
Dobova ob poplavah v oktobru 1964 in v letu 1965.
3. Občinska skupščina je ta sredstva strogo namensko odredila: za mostove na reki Sotli 43,800.000 dinarjev, kar znaša 50 odst. od skupne investicijske vsote za oba mosta, drugih 50 odst. pa plača skupščina občine Zaprešič; 6,200.000 dinarjev je odrejenih za popravilo mostu v Cerkljah, h katerim bo še potrebna sredstva dodala občinska skupščina iz svojega proračuna. Vseh 18,000.000 dinarjev, ki so predvideni za saniranje poškodb po poplavah na cesti Brežice — Dobova, bo uporabljenih za popravilo spodnjega ustroja te ceste, ki je v zadnjem letu in pol bila trikrat močno poškodovana. Za občinsko skupščino Brežice: MILAN SEPETAVC
gradbeni okoliš. Vsa ta območja merijo skupaj 74,20 ha.
Bruto stanovanjska gostota od sedanjega ureditvenega območja je 36 oseb na hektar. Vzrok za relativno majhno gostoto je v tem, da so nekateri novi deli neekonomično pozidani. V sedanjem ureditvenem območju je še dosti prostih površin.
Brežice se bodo razvijale v okviru sedanjega ureditvenega območja, ki sprejme lahko okoli 6000 prebivalcev. Za nadaljnji razvoj bo treba vključiti stanovanjsko območje Šentlenart — Črne — Zakot in območje za komunalno servisno dejavnost. Vključno s tem področjem imajo Brežice možnost sprejeti 10.000 prebivalcev. Gostota stanovanjskega območja bo v tem primeru 140 oseb na hektar, kar je za tip mesta primerno. Nastanitvena gostota celotnega ureditvenega območja bi v tem primeru znašala 65 oseb na hektar.
V BODOČE TRI " STANOVANJSKE SOSESKE
Bodoče ureditveno območje mesta Brežice bo funkcionalni sklop treh stanovanjskih sosesk (Hrastinca, vzhodno od nje stanovanjska soseska II ter severozahodno od Hra-stince stanovanjska soseska I). Nadalje je v tem sklopu središčno področje starega mestnega dela, komunalno servisna cona in športno rekreacijski park na jugu. Na celotnem bodočem ureditvenem področju mesta je danes 106.000 kvadratnih metrov stavbnega fondr in odpade na preb valca mest". 23.2 m2 bruto etažnega stanovanja. Ta podatek nam pove, da je prostornost obstoječih stavb primerna.
Za planirani razvoj .mesta velikosti stanovanja 100 m2 bi Brežice bo v prihodnjih 30 letih potrebno zgraditi 196.000 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Pri povprečni morali v nadaljnjih 30 letih zgraditi 1960 stanovanj ali povprečno 65 stanovanj na leto.
O pripombah občanov pa posebni seji ObS
V prvih dneh marca se bo ponovno sestala občinska skupščina na posebni seji, na kateri bodo odbornikom razložili stanje občinskega proračuna. Na zborih volivcev, ki jih bodo vodili posamezni odborniki, bodo občani nato dajali pripombe k predlogu pro računa.
Tovarišica Gabričeva je na stojnicah brežiškega trga stalna prodajalka. Dobra vrtnarica je in prinaša naprodaj najbolj zgodnjo zelenjavo. Tudi semeci ima vedno veliko na zalogi in jih sama prideluje. (Foto: Teppcv)
Turistična nit skozi več občin
Občinska turistična zveza v Brežicah je ugotovila, da bo razvoj turizma mogoč le <»b najširšem sodelovanju vsega Posavja, pri čemer naj obvelja načelo, da se turizem ne sme zapreti v ozke meje krajev. Predstavniki turističnih organizacij v Brežicah, Krškem in Sevnici vedo, da je Posavje zaokrožena gospodarska celota in da se tudi v turističnem pogledu ne sme deliti. Do sodelovanja naj bi prišlo predvsem pri propagandi, izmenjavi izkušenj in ekonomskem poslovanju. Kaže, da je potrebna tudi povezava z obmejnimi občinami na Hrvaškem, predvsem pa z Zagrebom, ker bo to koristilo razvoju celotnega posavskega področja. S takim sodelovanjem bi se prav gotovo povečali tudi uspehi na področju tujskega turizma.
MAKS TOPLIŠEK
KAM IZ RAZDROBLJENOSTI?
KOVINSKA OBRT V ZAGATI
Občinski sindikalni svet v Brežicah je razpravljal o gospodarjenju kovinskih podjetij - Seje se je udeležil tudi predsednik odbora storitvenih dejavnosti pri republiškem sindikalnem svetu tov. Alojz Fortuna
Prve razprave o razdrobljenosti kovinske obrti v brežiški občini datirajo še z lanskih sej občinske skupščine. To je dalo pobudo za analizo omenjenih dejavnosti. Proučevanja se je ločila analitska služba pri občinski upravi. Za osnovo je vzela devetmesečno poslovanje v letu 1965. V tej analizi so obdelana tri obrtna podjetja: KOVINA na Bizeljskem, obrtno kovinsko podjetje v Dobovi in kovinski obrat brežiškega POSAVJA.
£ KOVINA na Bizeljskem obstaja komaj peto leto. Podjetje se je v tem času naglo razvijalo in se uveljavilo na tržišču predvsem z nizkimi cenami. Specializiralo se je za stavbno in strojno ključavničarstvo. Proizvodne zmogljivosti so omejene. Podjetje ima utesnjene delovne pro-Storej nove naložbe pa v sedanjih razmerah niso ravno umestne. Razen Lega v KOVINI tudi ni visokokvalificiranih ljudi, to pa je osnovni pogoj za večjo in zahtevnejšo proizvodnjo. Podjetje je že do zdaj sodelovalo z drugimi kovinskimi podjetji, kar je pokazalo do sedaj dobre rezultate. Takšno oz. razširjeno sodelovanje bo nujno tudi vnaprej.
$ Obrtno kovinsko podjetje v Dobovi je prav tako mlado in je bilo ustanovljeno leta 1959. Omejilo se je predvsem na jeklene konstrukcije za proizvodne hale in navezuje svojo proizvodnjo na večja industrijska podjetja. Delovna sila je tu v glavnem Kvalificirana in visoko kvalificirana. Nadaljnji razvoj omejuje neustrezna lega in premajhna zmogljivost sedanjega delovnega objekta. Po-čanje na tem mestu ni možno. Dobovsko kovinsko podjetje se je s solidnimi izdelki dobro uveljavilo na tržišču. Težave ima v glavnem zaradi stalnega pomanjkanja obratnih sredstev, ker posamezna dela trajajo po več mesecev. To bi lahko odpravili le s skrajšanjem proizvodnega cikla, kar pa v sedanjih pogojih ni mogoče.
© Kovinski obrat POSAVJE v Brežicah je ena izmed šestih enot podjetja in zrasel iz uslužnostne dejavnosti. Lani je namreč zzčel izdelovati separacijske konstrukcije, ki jih je tudi sam montiral. Nadaljnjo rast zavira sedanja organizacija podjetja, pa tudi neustrezno nagrajevanje, medtem ko proizvodna usmeritev ni slaba.
Brežice: najprej izobraževanje
Občinsko sindikalno vodstvo v Brežicah prireja zanimive razgovore o samoupravljanju in gospodarstvu - Koristno sodelovanje s predavatelji iz Ljubljane in domačimi strokovnjaki
V februarju in marcu se bodo v Brežicah izobraževali člani občinskega sindikalnega sveta, člani odbora sindikata družbenih dejavnosti in člani odbora sindikata storitvenih dejavnosti. V programu je pet razgovorov o gospodarstvu, samoupravljanju in nalogah političnih organizacij. Udeleženci naj bi ob tej priložnosti poglobili družbeno razgledanost, da bi laže zastavili delo, ki so jim ga delegati zaupali ob izvolitvi.
Prvi razgovor bo vodil član republiškega sind. sveta Slavko Bohanec 24. februarja. Obrazložil bo vlogo in delo družbeno političnih organizacij v občini in delovnih kolektivih.
Teden dnj kasneje bo na sporedu   razgovor   o samo-
upravnih odnosih v reformiranem gospodarstvu in ga bo vodil Mitja Švab. Tretjo temo o perspektivah družbenega razvoja pri nas bo podal Janez škerjanec, predavatelj na visoki šoli za politične vede v Ljubljani. — O odrazu go spodarske reforme v brežiški občini bo predaval Erih Slatner, ekonomist pri obč. skupščini Brežice. Zadnja tema razgovorov obsega vključevanje Jugoslavije v mednarodno delitev dola. Pripravil jo bo Rudi -Videtič iz gospodarske zbornice SRS v Ljubljani.
Občinski sindikalni svet pričakuje, da bodo slušatelji v te razgovore veliko posegali in z aktivnim sodelovanjem osvojili kar največ znanja o
družbenem in gospodarskem razvoju pri nas. Tako bodo lahko jasneje usmerjali sindikalne organizacije pri njihovem delu.
Marca na vrsti »ženska vprašanja«
V drugi polovici marca bo v Brežicah razširjena seja občinskega odbora SZDL o problemih otroškega varstva, o zaposlovanju žena, mladinskem prestopništvu, poklicnem usmerjanju in še nekaterih vprašanjih, ki jih je obravnavala zadnje mesece komisija za družbeno aktivnost žensk v Brežicah.
PAMETNA PREDLOGA: združitev in čvrsto poslovno sodelovanje
To so bile nekatere ugotovitve iz analize kovinskih podjetij. Ta nakazuje možnosti za združitev le-teh, kar bi omogočilo boljše gospodarjenje, modernizacijo proizvodnje, specializacijo, večiz-mensko delo, razvoj strokovnih služb ipd. V kolikor sedanji obrat IMV ne bo imel več nobenih perspektiv, bi imelo to združeno podjetje lahko center v tem obratu.
Druga možnost za napredek kovinske obrti je čvrsto poslovno sodelovanje, katerega skromne začetke je že opaziti, vendar ti stiki niso temeljili na trajnih odnosih. Morda bi se kovinskim podjetjem celo kazalo povezati s širšim interesnim območjem in se vključiti v program katerega izmed velikih podjetij, kot so to na primer Agrotehnika, Metalka in podobno.
Razprava na seji predsedstva ObSS in odbora storitvenih dejavnosti v Brežicah je minuli petek izzvenela v ugotovitev, da tako razdrobljena kovinska obrt v občini najbrž nima perspektive, saj je vrh vsega skoraj izključno odvisna od investicij, ki se po reformi omejujejo. Na seji so sprejeli priporočilo, naj bi občinska uprava dopolnila analizo s podatki iz zaključnih računov in dodala še značilnosti trga. Predvsem bi bila važno zvedeti, kakšna sta struktura in obseg sedanjih investicijskih del. Prisotni so nadalje menili, naj bi v program kovinske obrti sprejeli tudi Livarno iz Dobove.
Ko bodo napravljene vse te dopolnitve, bo moral zadevo pretresti še svet za gospodarstvo ter posredovati analizo delovnim organizacijam, ki bodo izrekle končno besedo. Tu ne gre za nikakršno vsiljevanje oz. vmešavanje v njihovo gospodarjenje, ampak izključno le za pomoč kolektivom, da bodo ob razpravah o nadaljnji usmeritvi proizvodnje imeli jasno pred očmi prednosti združitve, poslovnega sodelovanja oz. priključitve večjemu podjetju. Občinski sindikalni svet ima najboljši namen, da bi kovinsko obrt pravočasno usmeril na bolj ekonomične poti g°" spodarjenja«.       J. TEPPE*
14
DOLENJSKI LIST
Št. 8 (831)

Nezadovoljni potrošniki
Na Senovem prodajajo kruh v zgodnjih jutranjih urah saimo v trgovini z živili, na skrajnem gornjem koncu Senovega. Pred odhodom v službo morajo mnogi potrošniki daleč po kruh, ga odnesti domov in nato hiteti v službo. Marsikomu je ta Pot odveč, zato naj bi trgov sko podjetje PRESKRBA prodajalo kruh tudi v svojih prodajalnah na drugem koncu Senovega ali pa dovodio pekarni, da prodajo krulia sama uredi. Ker večina rudarjev pusti skoro vse svoje
zaslužke v poslovalnicah podjetja PRESKRBA, bi bilo prav, če bi to podjetje nekoliko bolj poskrbelo za svcje stalne odjemalce.
Razen tega skoraj vsak dan že pred deveto uro kruha zmanjka, kar je stalen po- • jav predvsem ob sobotah, ko kupujejo potrošniki kruh za dva dni. Povsod naj bi prodajala kruh le ena oseba, ne pa da kruh prijemajo vsi, ker imajo opravka z denarjem in drug:mi urnazammi predmeti. R.K.
Tudi v Krškem komunalne takse
Občinska skupščina v Krškem je sprejela na seji 27. Januarja med drugim tudi odlok o komunalnih taksah. Odlok določa, da bodo koristni-ki plačevali za uporabo parkirnih prostorov od 0,50 do 2 N din, vendar šele odtlej, ko bo organizirana parkirna služba s čuvanjem avtomobi-
lov. Odlok uvaja prispevek od 2 do 5 N din za uporabo m2 pločnikov pred poslovnimi prostori. To takso plačajo n. pr. gostišča, ki si urede v poletnih mesecih strežbo gostov na pločniku pred gostiščem.
Dosedanja turistična taksa, ki je bila od 0,60 do 0,80 N din na dan, je z novim odlokom povišana na 0,80 do 1,20 N din na dan.
V sredo, 16. februarja 1966, je naša skromna gorjanska vasica črneča vas dobila televizijski sprejemnik, ki ga je tamkajšnji šoli podaril kolektiv RTV iz Ljubljane.
Direkcija RTV je že v zgodnjih jutranjih urah poslala v črnečo vas svojega tehnika Marjana Mi rtiča, k j
na kar je spregovoril predsednik upravnega odbora RTV, znani novinar in šahiat Franček Brglez. Povedal je, da se je kolektiv RTV letaš odločil, da bo dal namesto novoletnih čfstitk eni izmed slovenskih šoi televizijski spreiemnik. V sodelovanju   z   republiškim sekretariatom
Črneča vas je dobila oki
je namestil anteno in opravil vse potrebno, tako da so opoldne televizor samo priključili.
Za Črnečo vas-je bil omenjenega dne majhen praznik, saj toliko ljudi iv enem dnevu še ni bilo v njeni šoli. Slovesnost je začel mladinski pevski zibor iz Kostanjevice, iti je pod vodstvom Jožeta Jankoviča zapel pesem »škrjanček poje ...« Nato je spregovorila učiteljica Fani Kušljan, ki je v pozdravnih besedah povedala:
»Z današnjim dnem ne bomo le slišali kaj se dogaja, ampak bomo tudi videli dogodke doma in po svetu!«
Pionirji osnovne šole v črneči vasi so potem izvedli več deklamacij,
SPK so izbrali šolo v črneči vas\ ker vedo, da dela v težk-h pogojih. Odmaknjeni gorjanski vasici je potrebno ckno v svet in 7daj ga bo imela. »
Slovesne izročitve so se od RTV udeležili še režiser Janez Drozg, dramaturg Jože Rode, znani slovenski prosvetni delavec Joie Zorn, urednica Boža Novak, tonski tehnik Franci Likar, osvetljač Franc štu-kelj, snemalca Drago Repe in Ištvan Gedei ter znanca in prijatelja pionirjev iz pionirskega TV studia Marjan in Tatjana. V imenu občinske skupščine je bil na slovesnosti predsednik inž. France Drcuan, z njim pa tudi predsednik občinskega odbora SZDL Peter Markovič, se-
kretar SZDL Andrej Kovačič. nac^;-nik oddelka za družbene službe Rudi Druškovič, predsednica sveta za šolstvo Rezi Pire. direktor zavoda za pedagoško službo Oto Mikulič, sekretarka občinskega odboaa RK Heda Mikolaveič in drugi. Tudi domačini so bili kar lepo zastopani, posebno še zvečer, ko so prebivalci črneče vasi do zadnjega kotička napolnili pro.torno učilnico in bili priča prvi oddaji, v kateri pa so že tudi sami nastopili, saj so poteK prireditve ves čas snemali.
Darilo, ki ga je s tem prejela šola v črneč; vasi, je viredno nad 300.000 starih dinarjev. Dejstvo, da pomeni to darilo okno v svet, da bo prijatelj, svetovalec in učitelj tega ljudstva, tega dejstva pa se ne da oceniti.
Tako je letošnje leto v prosve:-Ijevanju in kulturnem osveščanju za prebivalce Črneče vasi in drugih zaselkov v tem delu Gorjancev kar bogato, saj so se razen tega prav letos začele v Črneči vasi redne filmske predstave potujočega kiiia. redno pa deluje tudi ljudska knjižnica, ki jo je pred leti darovala Studijska knjižnica iz Novega mesta.
Koliko bo ostalo hišnim svetom?
Z odlokom, ki ga je sprejela ObS Krško na seji 27. januarja, bodo prenesene vse stanovanjske stavbe in vsa stanovanja v družbeni lasti v enoto za gospodarjenje in upravljanje s stanovanji pri Zavodu za komunalno dejavnost v Krškem. Hkrati s tem bodo prenesena k omenjeni ©noti tudi vsa sredstva hišnih svetov. Občinska skupščina je sprejela priporočilo, naj osta-
ne hišnim svetom 24 odst. sredstev, ki so jih imeli na računu 31. 12. 1965 in 24 odst. sredstev, ki bodo pridobljena z doplačilom revalorizirane najemnine za čas od 1. avgusta do koVica 1965. Preostalih 76 odst. teh sredstev zadrži enota pri Zavodu za komunalno dejavnost, porabiti pa jih sme samo v stavbah, v katerih se je ta denar zbral.
Ponovitev predavanja »Gorenjska v slikah in melodijah«
Delavska univerza Krško je Povabila »večnega popotnika« Staneta Tavčarja iz Kranja, da bi predaval o lepotah Gorenjske. O njej pravi avtor naslednje: »Zelja, spoznati tujino, me je vlekla v okrilje polarnih noči, spoznal sem utrip domala vse Evrope, pot me je peljala v tajinstven arabski svet, stal sem ob piramidah in se spoprijel s Peskom in puščavami Afrike. Ob tem sem pa še bolj vzljubil svojo ožjo domovino Gorenjsko in kot lastovka sem se spet in spet vračal v rodni kraj. Kot malokdo sem vzljubil svojo deželo in pred varni bom razgrnil Gorenjsko v najlepših barvah, preplete-no z najlepšimi melodijami.«
Predavanje bo danes, 24. februarja, ob 16. uri v prosvetnem domu v Podbočju in ob 19. uri v domu kulture v Kostanjevici; v petek, 25. februarja ob 17. uri v kino dvorani na Senovem, ob 19. uri Pa v domu Svobode v Krškem.
Na predavanju bodo obiskovalci lahko občudovali 380 lepih barvnih diapozitivov z Gorenjske.
S. S.
Na letošnji Prešernovi proslavi je spet sodeloval kvalitetni pionirski pevski zbor krške šole pod vodstvom prof. Jožeta Klepca. Domačini in gostje so priznali zboru nevsakdanjo ubranost in discipliniran nastop. (Foto: Tone Gošnik)
Z LETNE KONFERENCE ZVEZE MLADINE V KRŠKEM
Pričakujemo večjo zavzetost aktivov
Za vzgojo mladine odgovarja tudi Socialistična zveza — Nekateri večji kolektivi mladinske organizacije sploh ne poznajo — Namesto ugotavljanja slabih posledic je treba začeti delati!
Letna konferenca občinske mladinske organizacije v Krškem je pretekli teden kritično pregledala ■ dejavnost svojih aktivov. V poročilih so bile sicer opisane pomanjkljivosti, nihče pa ni znal predlagati tudi rešitev. Tako se je celotna razprava zožila predvsem na ugotavljanje posledic slabega dela.
Slabo je bilo organizirano celo sprejemanje novih članov v organizacijo, še manj pa so  se  aktivi  zavzeli za
DROBNE S SENOVEGA
• Krajevna organizacija SZDL Senovo se pripravlja na akcijo za povečanje članstva, predvsem v Dobrovi, ^eštanju in Malem Kamnu, kter je le 50 odst. volivcev članov SZDL. Imenovan bo tudi nov poverjenik za pobiranje članarine.
• Vaščani Malega Kamna Uživajo vodo, ki teče izpod dveh hlevov, zato se gnojnica 2družUje z vodo. Kdaj bodo začeli graditi vodovod in za-JetJe, še vedno ni določeno, ker baje ni sredstev. 2e izkopano zajetje se je zru^jlo, ne-*aj cevi čaka na ponoven začetek del. Kljub vsem teža-vam občinskega proračuna pa vaščani le še upajo na pomoč °bčinske skupnosti, kajti nePrijetno bi bilo, če bi pri-S1° do množične zastrupitve.
• Senovski potrošniki so »rez mleka, odkar je Kmetij-ska zadruga iz Brestanice uki-
nila dobavo. Medtem, ko je Senovo brez mleka pa ga kmetje v nekoliko bolj oddaljenih vaseh krmijo prašičem, ker ga ne morejo prodati.
Potrošniki v Brestanici in na Senovem menijo, da bi morali v trgovini AGROKOM-BINAT v Brestanici uvesti prodajo blaga na bloke, kjer bi bilo razvidno, koliko so plačah za kupljeno blago. Zakaj to zahtevajo, bodo povedali na prvih zborih volivcev.
% Cestne svetilke so skozi Senovo bolj na redko razmeščene, pa še od teh mnoge ne svetijo, čudno je, da nihče ne poskrbi za popravilo okvar, posebno pred trgovskimi lokali, ki so v temi. Cestna razsvetljava je na Senovem nasploh slaba, promet pa je vedno večji.
R.K.
povezavo mladine z okoljem, v katerem živi in dela. Nekaj prizadevanja smo opazili pri vključevanju mladine v samoupravne organe, kjer pre-dnjačita kostanjeviški LABOD in krška tiskarna, vendar tudi pri tej dejavnosti še naletimo na kolektive kot sta KOVINARSKA in AGRO-KOMBINAT, kjer mladinskih aktivov sploh nimajo, čeprav zaposlujejo precej mladih ljudi. Najbolj pereče je vključevanje mladih proizvajalcev, zaposlenih pri zasebnikih ali v gostinstvu. Tu morajo pomagati moralno in materialno vse družbene organizacije, sicer bo posledice nezaruimanja in nezaupanja čutiti tudi pozneje.
Premalo je organizirati plese,   zabave   in priložnostno
Sobenja vas čaka transformator
V Sobenji vasi imajo precej odprtih vprašanj in jih poskušajo rešiti vaščani sami. Radi bi si uredili vodovod. V ta namen so že zakopali vodovodne cevi, ki povezujejo Sobenjo vas z Žejnim. Tudi elektriko bodo izboljšali. Po pogodbi s krškim ELE-KTRO bodo dobili visečo transformatorsko postajo, ki bo povezovala kraj z Mrzlavo vasjo. Tako se bo električna napetost izboljšala tudi v Globočicah in na Žejnem. Drogovi so že pripravljeni, traso pa bo treba še zakoličiti. Prebivalstvo upa, da se mu bo želja že letos izpolnila. F. S.
sodelovanje na večjih prireditvah. Potrebno je tudi politično izobraževanje, ki pa ga mladinski aktivi ne morejo sami pripraviti. Socialistična zveza mora biti pobudnik takega dela. Občinski komite že uveljavlja ta način sodelovanja in pričakujemo, da bomo na prihodnji letni konferenci lahko slišali kaj več pohvalnega o delu mladinskih aktivov v krški občini.
PAVK
Sprejem plavalcev pri podpredsedniku
V ponedeljek, 14. februarja, sta sprejela delegacijo plavalnega kluba CELULOZAR podpredsednik občinske skupščine Tone Javorič in tajnik Cveto Bevk. Na sprejemu so govorili o financiranju športa. PK CELULOZAR je predlagal, da se skliče sestanek vseh predstavnikov športnih organizacij, občinske zveze za telesno kulturo, sveta za izobraževanje, tehnično in .telesno vzgojo in .zastopnikov občinske skupščine Krško. Skupno bi tako pripravili ključ delitve proračunskih sredstev za telesno vzgojo. Za potrebe vrhunskega športa je treba zagotoviti denar, hkrati pa naj se upošteva množičnost in kvaliteta športnih organizacij. Potrebe so trikrat večje kot Je dodeljenega denarja. Zaradi množičnosti in kvalitete plavalnega športa meni upravni odbor kluba, da je taka delitev potrebna-
v. n.
Rudarjem je skrajšani delavnik najbolj potreben
V rudniku Senovo se pripravljajo za prehod na 42-ur-ni delovni teden. Komisije v posameznih enotah zbirajo podatke in pripravljajo predloge, ki jih bodo posredovale glavni komisiji. Ta jih bo vskladila in jih dala v razpravo samoupravnim organom   in   članom kolektiva.
R. K.
Freske odpadajo
V stan kostanjeviški cerkvici na trgu je pred dnevi odpadel omet s freskami, ki so delo kosta-ajevškega rojaka Corjupa. Med dvema gotskima re-broma se je odločilo od podlage približno pol kvadratnega metra ©meta s Brcskaml in zgrmclo na tla. Sprememba temperature in nenadna odju-ga pred dnevi sta letos veliko bolj kot prejšnja leta pokazali, da bomo v nekaj letih, če ne bomo ničesar ukrenili, izgubili Gorjupovo umetnino. Notranjost cerkvice je vlažna, nabirajo se kapljice, ki zmrznejo in razjedajo slikarijo. Razen tega je omet precej razpokam Skratka to, kar je pred leti umetnostni zgodovinar dr. Štele predvideval, ko si je ogledoval notranjost cerkvice, se je v resnici zgodilo. Menil je namreč, ko si ja ogledoval Ee skoraj povsem odpadli napis avtorja fresk, da vlaga umetnini ne bo pri-zancsla, če je ne bomo pravočasno zaščitili.
P. BREŠČAK
KRŠKE NOVICE
Q KER JE POŠTNA PO-DKU2NICA na desnem bregu mesta odprta samo do 15. ure popoldne, so primorani prebivalci desnega brega v poznejšem času oddajati vse pošiljke v poslopju PTT podjetja na levem bregu. Prav bi bilo, da podjetje PTT prilagodi svoje poslovanje potrošnikom tudi na desnem bregu. Med prizadetimi so razen prebivalcev tudi gospodarske organizacije in splošne« družbene službe posebno ob petkih, ko delajo do 16. ure. # V LETOŠNJEM LETU BO Turistično društvo Krško priredilo devetdnevni avtobusni izlet v Francijo. Turisti bodo potovali po severni Italiji, francoski Ažurni obali in krenili proti Parizu. Iz Pariza se bodo vračali čez Švico, Tirolsko in Koroško domov. Cena izleta bo približno 650 novih dinarjev na osebo.
# FRANC BABIC, večkrat ni državni prvak v spedwayu, že okreva. Težka nesreča, ki se mu je lansko jesen pripe-
tila v Udinah, kjer si je zlomil obe nogi, ga je privezala skoraj za tri mesece na posteljo. 2e dalj časa pa je Babic na nogah in je prepričan, da bo kmalu popolnoma o-zdravel. Obljubil je, da bo po ozdravitvi pričel takoj vaditi. Želimo mu, da bi čimprej okreval in nas razveseljeval s svojimi zmagami in uspehi.
# ZADNJA, ŠESTA SKUPINA IZLETNIKOV si je 18.
februarja ogledala dunajsko drsalno revijo »Mavrica«. -Izlet v Celovec je odlično organiziralo Turistično društvo Krško.
• VEC GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ v Krškem se pripravlja za prehod na 42-urni delovni teden. Mnoge organizacije pa imajo premalo volje, da bi se tegaj lotile. Skrajšani delovni čas ne bo prišel sam po sebi! Morale bodo hitreje misliti na bodočnost in iskati rezerve, s katerimi bodo povečale proizvodnost dela.

Št-8 (831)
DOLENJSKI LISI IS
„Ne popuščati - če nekaj sklenemo!"
Premalo razgovorov s predstavniki samoupravnih organov, ki morajo izreči končno besedo — Ta naj ne bo samo potrditev predhodnih dogovorov z vodstvi — Obveščanje je v zadnjih letih močno napredovalo v vseh delovnih kolektivih — Odslej več skrbi izobraževanju
V 26 podružnicah združuje sindikalna organizacija sevni-ške občine 2888 članov. Delo podružnic je usmerjal občinski sindikalni svet. Predsednika tov. Draga Lupšina sem ^zaprosila za nekaj izjav o delu v preteklem mandatnem obdobju in uspešnosti dosedanjih delovnih oblik.
»Kakšnim vprašanjem se je predvsem posvečal občinski sindikalni svet in kako ji ti je reševal?«
»Obravnavali smo statut občine in statute delovnih organizacij, prispevke za šolstvo druge stopnje, socialno in zdravstveno zavarovanje, izobraževanje, higiensko, tehnično zaščito pri delu, obveščanje, reelekcijo, 42-urni delovni teden, volitve samoupravnih organov in še kopico drugih problemov.
Občinski sindikalni svet, ki je predvsem usmerjevalni organ, je v zadnjem letu vabil na seje predsedstva tudi predsednike sindikalnih podružnic. Pokazalo se je, da so taki neposredni stiki najbolj uspešni. Tako smo laže izmenjavali izkušnje, sprejemali stališča in se dogovarjali za skupne akcije. Imeli smo tudi več skupnih sestankov s predsedniki podružnic, s predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov, ker
smo prepričani, da je to dandanes nujno. V preteklosti smo glede tega veliko grešili, zlasti občinska skupščina. Naš svet meni, da se moramo v bodoče o vseh stvareh pogovoriti tudi s predstavniki samoupravnih organov, ne le z vodilnimi uslužbenci podjetij. Dosegli bomo večjo aktivnost samo-upravljalcev in se izognili očitkom, da morajo samoupravni organi le potrjevati vnaprej dogovorjena stališča.«
»Ali so bili sklepi skupnih sestankov ObSS z občinsko skupščino, samoupravnim or gani in predstavniki sindikalnih podružnic tudi uresničeni?«
»Ne vedno dovolj dosledno, čeprav je bil to skupen dogovor ali celo sklep občinske skupščine. Tu mislim predvsem na prispevek za drugostopenjsko šolstvo in dodatni prispevek skupščini za odplačilo posojila za novo sevniško šolo.
V bodoče pri takih stvareh ne smemo več popuščati, ker ustvarja to nezadovoljstvo pri tistih delovnih organizacijah, ki se zavedajo dolžnosti do potreb širše skupnosti. Pri takih odločitvah sindikalne podružnice često niso zavzele lastnega stališča ali pa so celo nasedle posamez-
V Loki potrebujejo gasilski avtomobil
1. februarja so se zbrali na redni letni občni zbor člani prostovoljnega gasilskega društva iz Loke. V razpravi po poročilih so prisotni najbolj naglašali potrebo po gasilskem avtomobilu v tem kraju. Avtomobil bi prišel prav pri gašenju požarov, v nujnih primerih pa bi z njim lahko prepeljali bolnika ali ponesrečenca do zdravstvene postaje. Temu predlogu se je pridružil še predsednik občinske gasilske zveze tov. Sinode j in menil, da se bo denar za nabavo avtomobila dalo dobiti.
Govorili so tudi o ustanovitvi mladinske desetine ga-
IZ TRŽIŠČA
13. februarja je bil zbor kmetijskih zavarovancev zelo dobro obiskan. Upravnik sev-niške lekarne tov. Žumer je pojasnjeval novi zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, nakar so kmetovalci živahno razpravljali. Podoben zbor je bil tudi na Telčah. Povsod kmetovalci že komaj čakajo novih zdravstvenih izkaznic.
L. U DOVČ:
Produktivnost v Metalni upada
V krmeljskem obratu METALNE ugotavljajo, da pro duktivnost upada- Sindikalna podružnica meni, da je to posledica nizkega nagrajevanja. Lansko celoletno povprečje izplačanih osebnih dohodkov je bilo komaj 480 N din. O vzrokih za skromne "osebne dohodke so že razpravljali in ugotovili, da je odvisno od izredno nizkih cen izdelkov. Material se je medtem podražjl za 28. odst. Podjetje izdelkov ni moglo podražiti, ker iima dolgoročne pogodbe.
Položaj v obratu bodo poskušali izboljšati še z nekaterimi ukrepi za racionalnejšo proizvodnjo in prihraniti več sredstev pri bolje organiziranem notranjem transportu
silcev, ki jo bo vodil dosedanji predsednik Hočevar. Do sedanji poveljnik Cule je bil izvoljen za novega predsednika društva. — V bodoče bosta še bolj sodelovali društvi iz Loke in Brega in si pomagali s prostovoljnim delom pri gradnji objektov.
S. Sk.
nikom, ki so nasprotovali takim izdatkom. Zdaj že jasneje uvidevajo, da občina izgublja vlogo nosilca financiranja družbenega standarda in družbenih služb, ampak ostaja le usmerjevalec takih vlaganj.«
»Kako ste zadovoljni z obveščanjem v delovnih organizacijah?«
»S podružnicami smo v preteklosti precej razpravljali o tem. Naleteli smo v glavnem na razumevanje tudi pri samoupravnih organih in tako dosegli, da imajo lastno glasilo v Lisci in Kopitarni. Svoj bilten je izdajala tudi KZ, a je s tem prenehala. V Metalni dobivajo delavci glasilo matičnega podjetja, kjer zvedo tudi za obratne novice. Zal pa opažamo, da v tistih podjetjih, kjer izdajajo lastna glasila, zanemarjajo kolektivne razgovore in se premalo pogovarjajo z delavci o uspehih, težavah in načrtih podjetja.«
»Kako daleč je napredovalo izobraževanje?«
»V letih 1964 in 1965 smo organizirali več seminarjev za upravljavce in več razgovorov o novih predpisih. Predelovali smo zakon o delovnih razmerjih, predpise o HTV, pripravo internih pravilnikov in statutov ipd. Vse te oblike smo skušali izpeljati v sodelovanju z delavsko univerzo, ki pa še ni povsod naletela na zadostno razumevanje. Za strokovno izobraževanje najbolje skrbijo tista podjetja, ki imajo urejene lastne izobraževalne centre, to so LISCA, JU-TRANJKA in METALNA. Drugod se bodo morale podružnice sindikata bolj zavzeti za dopolnilno izobraževanje članov, ki so hkrati tudi upravljavci.«
J. TEPPEY
Zanimive številke iz Sevnice
Na oddelku za statistiko občine Sevnica imajo zabeleženo, da je v občini 9 matičnih uradov: Sevnica s 4862 prebivalci, Šentjanž z 2719, Boštanj 2625, Tržišče z 2147, Loka s 1447, Studenec 1368, Zabukovje 1297, Blanca 1277 in Bučka s 725 prebivalci. Skupno je bilo konec leta 1964 18.267 prebivalcev, konec leta 1965 pa jih je bilo natanko 200 več.
V industrijskih krajih kot so Sevnica, Šentjanž. Boštanj in deloma /Tržišče prebivalstvo narašča, medtem ko je v izrazito kmetijskem predelu, na Bučki, vedno manj ljudi.
V občini je 5 popolnih osnovnih šol: Sevnica, Boštanj, Blanca, Šentjanž in Tržišče; Bučka, Studenec, Zabukovje in Loka so podružnične šole sevni-ške osemletke.  . S. Sk.
Veseli pustni dnevi v Sevnici
Pustno veselje se je v soboto začelo tudi v sevniških gostiščih- Lepaki so napovedovali zanimive maškerade in prijetno zabavo ob zvokih zahavnih ansamblov. Sevniča-ni so se odzvali v velikem številu in lokali so bili v soboto precej napolnjeni. Obiskovalci so odhajali domov zadovoljni, prav tako pa so bili zadovoljni prireditelji. Veselja je te dni dovolj tudi V okoliških krajih Posebno mladina se rada udeležuje pustnih prireditev.
PRED II. REPUBLIŠKO KONFERENCO MLADINE
Ali bo mladina poživila Sevnico?
Sevniška mladina bo morala pogledati tudi čez okvire svojega kluba _ Od
občinskega komiteja pričakujejo, da bo bolje povezoval aktive kot do sedaj — O tezah bodo razpravljali na sestankih aktivov
Sevniška mladina se marljivo pripravlja za republiško konferenco, ki bo 4. in 5. marca v Ljubljani. Zato so tudi ponatisnili »Teze«, ki so bile pred kratkim objavljene v Mladim.
O tezah so najprej razpravljali v aktivu mladih komunistov, kjer so zahtevali, naj mladina bolj sodeluje z družbeno političnimi organizacija-
Nov RTV servis v Sevnici
Ze nekaj let deluje v Sevnici podružnica trboveljskega RTV servisa. Ker pa se iz dneva v dan veča' število radijskih in televizijskih naročnikov, servis ni mogel več zadostiti željam strank. Pred kratkim je v Sevnici odprl zasebno servisno delavnico Miha Cernič, ki je v stroki res strokovnjak. Delavnico ima odprto od 7. do 16. ure, kar je ugodno kidi za zaposlene stranke- S. Sk.
Vsakdanji prizor pred KOPITARNO v Sevnici. Prekladanje takihle orjaških hlodov ni lahko, toda delavci so jim kljub temu kos. Na sliki so: Alojz Nikolič, Edvard Kovač, Miha Romih in Ernest Špan. (Foto: J. Teppev)
KRAJEVNE SKUPNOSTI V 1966
Neke vrste gradbeni odbori na vasi?
Podpredsednik občinske skupščine v Sevnici je minuli petek sklical vse predsednike krajevnih skupnosti, da bi se pogovorili o nalogah krajevne samouprave.
V sevniški občini dela 11 krajevnih skupnosti. Do sedaj so se ukvarjale skoraj izključno s komunalnimi problemi, kot je popravilo cest in vaških poti in so bile neke vrste gradbeni odbori na vasi.
Edinole mestna skupnost je sprejela v svoj program tudi skrb za otroško varstvo, preskrbo prebivalstva in še nekatere druge naloge.
Krajevne skupnosti so sicer sprejele svoje statute, v katerih je predvideno samostojno reševanje problematike z vseh področij družbenega in gospodarskega življenja v njihovih mejah. Prav o uresničevanju teh statutov so se v petek podrobneje pogovorili. Razpravljali so tudi o delovnih metodah in morebitni delitvi dela.
Sveti krajevnih skupnosti najbrž ne bodo mogli nositi vseh bremen  na svojih ra-
mah, zato ne bi bilo napačno, če bi jim pomagale skupine ljudi po interesnih področjih. Kulturo bi na primer lahko usmerjala grupa ljudi, ki so jim te stvari bližje, socialna in zdravstvena vprašanja bi pomagala reševati druga skupina in tretja spet komunalno problematiko. Svet bi ob taki pomoči ne zanemaril prav nobenega področja in bi povezoval kraje ekonomsko, kulturno in politično. Vsaka krajevna skupnost bi se predvsem morala prilagoditi navadam svoje okolice in opravljati tudi vzgojno vlogo v povezovanju skupnih interesov ljudi.
mi. Treba bo spremeniti tudi oblike dela: v Sevnici se izključno ukvarjajo s klubom, ki pa bi moral biti samo ena izmed oblik dela z mladino. Poživiti bi morali športno udejstvovanje in' organizirati kulturne prireditve. Ce bi zgradili športne objekte in prizadevneje sodelovali z drugimi organizacijami, bi lahko močno poživili športno, kulturno in splošno družabno dejavnost v občini. Na sestanku predsednikov mladinskih aktivov so prisotni zahtevali, naj komite bolj zavzeto povezuje aktive in pripravlja akcije v občini. Organizira naj posvetovanja o ka-
drovski politiki v podjetjih, o štipendiranju in o možnosti zaposlovanja mladih po končanem šolanju.
še ta mesec bo ideološka komisija organizirala posvetovanje z mentorji šolskih aktivov o polletnih učnih uspehih, v začetku prihodnjega meseca pa bodo pripravili seminar za sekretarje šolskih aktivov. Razpravljali so tudi o vlogi mladih pri uveljavljanju gospodarske reforme in o politično vzgojnem delu. še bolj konkretno pa bodo razpravljali o tezah na sestankih v svojih aktivih, ki jih nameravajo sklicati te dni.
— voč —
Kmetijski nasveti
Katera hranila potrebuje rastlina?
V prejšnjem sestavku smo ugotovili, da so rastlinska hranila nenadomestljiva. Dobre žetve ne da še tako veliko gnojenje z dušikom, če ne dodajamo fosforja in podobno. Katera pa so ta hranila?
če zažgemo suho rastlino, nam ostane pepel, ki je sestavljen iz oksidov tistih prvin — elementov, ki jih razstopljene v vodi vsrkajo rastline s pomočjo drobnih koreninic, šest izmed njih je najvažnejših: dušik, fosfor, kalij, kalcij, žveplo in magnezij. Ker je običajno zadnjih treh v zemlji dovolj, je rastlinam treba dodajati le prve tri. Tako smo prišli do glavnih treh skupin umetnih gnojil: DUŠIKOVIH, FOSFORNIH in KALIJEVIH. Ce hočemo imeti visoke pridelke, moramo z njimi gnojiti, čeprav trosimo še toliko hlevskega gnoja, ker ima le-ta teh snovi premalo in tudi prepočasi se iz njega s preperevanjem spreminjajo v tako obliko, da so dostopne rastlinam.
Pametno gnojiti ne pomeni trositi čimveč! Pomembnejše je poznati potrebe kmetijskih rastlin, sestavine zemlje in njene podlage ter lastnosti rastlin, ki so rastle prej na tej zemlji. Predvsem pa je treba poznati lastnosti in sestavo gnojil. Pedologija, to je veda, ki se s tem ukvarja, tudi teoretično potrjuje važno izkustvo prakse, da dajo prvi kilogrami gnojil najboljše rezultate, vsaka nadaljnja količina pa že slabše. Iz izkušenj kmetovalci vedo, da so v uporabi gnojil meje, ki so odvisne od cen gnojil in od cen pridelkov. '
V zadnjih 80 letih so se v Evropi pridelki povečali približno trikrat. Levji delež pri tem imajo umetna gnojila. Izkazalo pa se je, da je hlevski gnoj nenadomestljiv in da samo dobra kombinacija hlevskega gnojila in umetnih gnojil da visoke pridelke. Hlevski gnoj je bolj kot zaradi rastlinskih hranil pomemben zaradi tega, ker obogati zemljo z organsko snovjo, ki je hrana za drobnoživke, brez katerih ni življenja v zemlji. One predelajo vsa hranila v tako obliko, da so dostopna rastlini. Brez organskih gnojil zemlja ne bi bila rahla; zračna, topla in ne bi zadrževala vlage. Razen tega ne bi imela zaželjene drobnogrudi-časte sestave, kj je pogoj, da je rodovitna. Na te male grudice se lepijo umetna gnojila in hranila, ki se sproščajo ob razkrajanju gnoja ter čakajo, da jih rastlina posesa. Naravni gnoj se v zemlji počasi razkraja in predstavlja stalno rezervo za rastline. /
Tudi v pravilni pripravi gnojjj je potrebno precejšnje znanje, ker lahko veliko hranil zaradi nepravilne priprave iz njega izgubimo. Osnovno pravilo je, da mora zoreti na dobro stlačenemu kupu dva do štiri mesece in da ga podorjemo takoj, ko ga potrosimo na njivo. Razen hlevskega gnoja imamo še druga organska gnojila: gnojnica, kj je znano kalijevo gnojilo, kompost in zeleno gnojenje. Za zeleno gnojenje so najboljše rastline metuljnice (detelje), ki imajo v koreninah veliko dušika in z njim bogate zemljo.
Prihodnjič: o dušičnih gnojilih. „„»id
MARJAN LEGAN inž. agronomi!0
SIlvRiSKi VE5TMIK
POVEČALO SE JE ZANIMANJE ZA REJO KRAV
Brez odbire ne bo kvalitetnejše živine
se danes po dobri živini spoznamo rejce, ki so imeli nekdaj krave v rodovniku — V povprečju pa je viden padec kvalitete, medtem ko je število
živine naraslo
Nehvaležno delo je na novo uvajati rodovniško službo, ki smo jo kratkovidno opustili v veliko škodo živinoreji. Te posledice bodo dolgotrajnejše, ker rejci dobro vedo, da uspehi tega dete niso vidni takoj. Na Danskem se zavedajo, da se imajo v veliki meri zahvaliti selekciji v živinoreji, da ima-
VELIKI GABER, 6. februarja. Obiskovalci zbora so se živahno zanimali za posamez-ne izdatke občinske uprave. °Pozorili so na veliko škodo, *j nastaja zaradi slabe ceste Bič — veliki Gaber. Dobili so odgovor, da bo občina sto-*Ua kolikor bo v njeni mo-61. da pa mora krajevna ^kupnt)st narediti načrt dela. Pritoževali so se, da je trgoma slabo založena. Zdi se Jim tudi, da je premalo, če dobivajo. svež kruh le dvakrat na teden. Ko so se zavzemali za regulacijo Temenice, So dobili odgovor, da je doli-*ja Preozka in da ne bi pri-G°bili toliko površin, da bi
^Plačale veliko vloženega dela.
MOKRONOG, IO. februarja. K° so občani zaradi nedavne ^alezljive bolezni med šolski-mi otroci zahtevali rednejši Jregled   šolskih   otrok in ,nih, ki prvič stopajo v šolo, °t tudi izboljšano preventiv-0 dejavnost, ki bi bila ce-eJša kot zdravljenje, so do-|u odgovor, da sedanje šte-'l0 zdravstvenih delavcev te-? u ni kos. Na vprašanje, za-J ne dobijo denarja za poje h*0 St0lpa so zvedeli> da m denarja za te namene pre-
v- °- Uporabljajo ga pred-t      tam, kjer bi bila kul-nan   srarnota, če ne bi delali PreJ (freske na Mirni).
TREBELNO 6. februarja, i^poi so bili za to, da bi razi-    na  Trebelnem   še 5.
rajo    0snovne šole> ker mo' ko    otroci mnogo žrtvovati, se ^staJaJo zgodaj zjutraj in vozijo v šolo v Mokronog.
Tudi Kmetijska zadruga Trebnje je s pomočjo kmetijskega zavoda začela uvajati rodovniško službo in kontrolo proizvodnosti živine v okviru kooperacije v mlečni proizvodnji. Delo vodi agronom France Prešeren. Pravi, da pri svojem delu naleti /tudi na nezaupanje in nerazumevanje, čeprav razgledani kmetje vedo, da je to lahko njim samo v korist. V okolici Velikih Lašč s kontrolo in odbiro niso prenehali in danes imajo tam najlepšo sivko in veliko povpraševanje po nji.
S premijo, ki jo dobi zadruga- za mleko, pokriva stroške tako imenovane »B« kontrole, ki še ni pravi rodovnik in ^roške preverjanja količine mleka in tolšče ter plodnosti živali. Ob rednih obiskih kmetov in hlevov jim pomagajo tudi s strokovnimi nasveti. Vsi rejci so dobili navodila in obrazce za sistematično vodenje kontrole in hlevske knjige. Mleko plačujejo mlekarne po 28 din za odst. tolšče v litru mleka, če ta dosega vsaj 3,2 odstotka, drugače pa manj. Ce bi kdo hotel prihvati vodo, bi imel dvojno škodo, ker bi imel tolščobno stopnjo manj plačano, vode pa sploh ne. Ce nima kmet koope-racijske pogodbe z zadrugo, mu plačajo mleko 10 dinarjev manj. Ko bodo izdelane za prakso hitre in učinkovite metode ugotavljanja higiene mleka, bodo pri plačilu upoštevali tudi to.
2e se je povečalo zanimanje rejcev za rejo krav in proizvodnjo mleka. Mesečna količina odkupljenega mleka se je od junija podvojila. Mlekarna namerava začeti s
predelavo mleka v mlečne izdelke v šentrupertu, ker je prevoz sorazmerno drag. Ce bodo rejci krav z mlekom dovolj zaslužili, se ni bati za to važno hranilo in ne za teleta, ki jih potrebujejo zgrajena pitališča.
M. LEGAN
TREBANJSKE IVER!
■ V   NEDELJO.   20. FE-
BKUAKJA, je v Trebnjem gostoval ansambel Rudija Bar-dorferja, ki je zabaval poslušalce z domačimi vižami in s humorjem. Kljub temu, da so bile vstopnice precej drage, so bile razprodane uro pred predstavo.
B EDINA PRIREDITEV do pustnega torka je bil pustni večer v gostišču Grmada. Na zabavi je igral in zabaval goste Trio iz škofje Loke. Vstopnina z večerjo je bila 1.500 dinarjev. ^
BO TREBNJE POSTALO »ILATNA VAS«?
kopani sneg je razgalil
j trebanjske ceste in dvori-
'. šča, ki so pokazali žalost-
1 no podobo. Težki tovor-
1 njaki in vozovi puščajo v
1 razmočenem  blatu svoje
-J sledi in nanašajo blato na
1 asfaltno cestišče. Zdi se,
i kot da ni nikogar, ki bi
H mogel to preprečiti.
jI Ni časa, da bi se obto-
i zevali, ker je jasno, da
] občina ne bo iz proračuna
valoi sami. Drugače ne bo šlo.
Kmalu bodo začeli prihajati tuji turisti v Slovenijo. Lani jih je bilo več milijonov. Po avtomobilski cesti mnogi hitijo proti vzhodu in nekateri od njih se ustavijo, če ne več, vsaj za odmor tudi pri nas. Nimamo modernih restavracij in kopališč, imamo pa lahko pristno domačnost   v skromnej-
1 dajala denarja za nekaj, 1 za kar mora odslej skrbeti H' kraj sam preko krajevne jj skupnosti. Ta bo moral 1 skrbeti za njegovo zuna-1 njo podobo in prisiliti jj lastnike, da bodo uredili 1 okolico svojih hiš in go-1 spodarskih poslopij. Kapi munalno podjetje jim dela predračun stroškov, na g podlagi katerega bodo ■■ ugotovili, koliko denarja J morajo  prispevati prebi-
šem, a čistem in prijaznem kraju. Naj se čuje tudi beseda turističnega društva, ki naj vzgaja prebivalce! Tujci potujejo skozi deželo in imajo odprte oči in po tem kar vidijo, sodijo ljudi. Pa ne samo zaradi njih, tudi zaradi nas samih poskrbimo za lepši kraj. Ali imamo opravičilo za neurejenost in zapušče-nost? Ali so za to potrebni veliki denarji?
Tudi v šolah nagrajevati po delu
V petek, 18. februarja, je bil na pobudo občinskega odbora SZDL v Trebnjem zanimiv razgovor s prosvetnimi delavci in predstavniki organov samoupravljanja v šolah o vprašanjih prosvete, kulture in šolstva. Posvetovanja sta se udeležila tudi članica GO SZDL Slovenije Francka Strmole in Niko Lukež. Oba sta bila člana delovne skupine, ki je za kongres pripravila gradivo glavnega odbora Socialistične zveze o vprašanjih delovnih organizacij v šolstvu, zdravstvu in drugih družbenih službah.
Kot je znan«, več kot ena
tretjina vseh učencev ob prvem polletju v Sloveniji ni izdelala razreda. Tolikšnega »škarta« ne daje nobena naša tovarna. Ocene sicer še niso pravi znak uspeha, ven-

ce bi imeli učitelja za 5. razred, bi bilo po njihovem mnenju koristneje in ceneje.
MIGOLICA, 8. februarja. Vaščani s Cirnika bi radi zopet imeli plemenskega bika, kot ga je imel svoj čas kmet Grden. Predaleč je voditi krave na Migolico, kjer je osemenjevalna postaja. Kmetje se sprašujejo, kje bodo lahko v bodoče razžagali les, če ga TŠS na Mirni ne bo več razžagovala. Zavzemali so se tudi za to, da bi s samoprispevki uredili studenec na Migolici in na Selih.
VRHTREBNJE, 10. februarja. Na zboru so se prebivalci strinjali s tem, da bodo odslej redno plačevali stroške telefona, ker bi ga jim zara-
di zaostankov skoraj izklopili. Nespametno bi bilo zavreči to njihovo najhitrejšo zvezo s svetom zdaj, ko jo že imajo. Vaščani Grmade želijo, da bi imeli vaški vodovod, ker imajo težave v preskrbi s pitno vodo.
CESNJICE, 6. februarja. Že na preteklem zboru so prebivalci sklenili, da bodo prispevali za popravilo ceste Ceš-njice — Bogneča vas in ceste Roje — Statenberk — Ornu-ška vas. Ta čas je sklep že dobil veljavo občinskega odloka. Vsako gospodarstvo bo prispevalo 27 delovnih dni z 10 urnim delom Denarno nadomestilo za delovni dan je 3000 din ali 300 din za neopravljeno delovno uro.
Ob
sloJL   1 sPremembi na-Si„ .nam sporočite svoj iari m nov' naslov!
Srednjeveški "slikarji so slikali na sveže ometane stene. Po italijanski besedi »fresco« — svež, so dobile ime. Stoletja so se slikarji trudili naslikati tako, da bi trajno ohranili podobe. Barvam so pridajali vino, kis, lepljiv jajčni beljak in še celo vrsto drugih snovi. Na sliki vidimo na lepo ohranjeni freski v mircnski cerkvi takratni plug — leseno ralo, s katerim so v tistih časih obdelovali zemljo. (Foto: Bule, Mirna)
dar so neko merilo. Na razgovoru v Trebnjem so prosvetni delavci dejali, da v glavnem oni niso krivi za neuspeh. Prezaposlenost, slaba hrana, neprimerni prostori za učenje in napor pri vožnji v šolo so širši vzroki za ne-v uspeh šol na podeželju. Menili so,, da iz svojih praktičnih izkušenj lahko trdijo kljub nasprotnemu mnenju strokovnih organov, ki so pripravljali predmetnik in njegove sedanje male spremembe, da je prav preobsežen predmetnik pripomogel, da nimajo šolarji dovolj velikega osnovnega znanja. S kopičenjem predmetov zmanjka časa za utrjevanje. Smatrajo, da jim je bilo izrečeno nezaupanje, ko se niso priprav-ljalci sprememb učnega načrta predhodno obrnili na učitelje — praktike, kljub temu, da je to na večini drugih področij družbenega življenja postalo splošna praksa. Spremembe, ki se sestoje v glavnem iz tega, da bo v bodoče vključena prometna vzgoja v predmet spoznavanje narave in družbe, da bo skrčen likovni pouk in da bodo spremembe v predmetih: zgodovina, kemija in v tujih jezikih, se jim zde manj pomembne.
Ker ne vpliva samo šola na učenca, naj ga ona ne samo uči, temveč prevzame skrb nad njim. V šolskih svetih naj sodelujejo tisti ljudje, ki šolsko delo poznajo.
Družba se mora zanimati, kako se porabi denar, ki ga daje za šolstvo. Ker je nagrajevanje po delu postalo že splošno načelo, je potrebno tako nagrajevati tudi v šolstvu. Ker je v pedagoškem delu težje kot v go-gospodarstvu najti merila za vrednotenje dela, smo na tem' področju precej zaostali. Nekateri prosvetni delavci so za stara merila, po katerih bi predvsem število let opravljanja poklica imelo odločilno vlogo. Drugi se zavzemajo, da bi na podlagi testiranja učencev ocenili uspeh učitelja. S skladom za šolstvo bo potrebno napraviti pogodbe in se potruditi, da   bi    gospodarili    tudi z
majhnimi sredstvi, so ugotovili govorniki, ko so razpravljali o delitvi sredstev na posamezne šole. Potrebno bo bolj kot do sedaj iskati skupna stališča pri obravnavanju tako važnega vprašanja.
Prosvetni delavci bodo morali sami najti najboljši način, ki bo spodbudil posameznike in celoto, da bodo težili h kvalitetnejšemu delu, za katerega bodo lahko zahtevali odgovarjajoče osebne dohodke.
V soboto seja skupščine
V soboto, 26. februarja, bo ob 9. uri v sejni dvorani druga letošnja seja občinske skupščine. Odborniki bodo razpravljali o gibanju zaposlenosti in o osebnih dohodkih v občini, o srednjeročnem planu, o predlogu odloka o občinskem proračunu za letošnje leto, o obveznem fluo-rografiranju prebivalstva, o določitvi domicila Gubčeve brigade in o odloku za razglasitev gozdov s posebnim namenom.
Še so zaslužki pod 25.000 din
Pred dvema letoma si je sindikat veliko prizadeval, da bi imeli vsi zaposleni večji osebni dohodek od 25.000 din. Kljub temu, da je vrednost denarja od takrat padla za skoraj polovico, so še danes ljudje, ki se morajo zadovoljiti s tako nizkim zaslužkom. Od januarja do septembra je padlo njihovo število od 60 na 7 oseb, v oktobru je zopet naraslo na 25 in v novembru celo na 29. Ti so bili iz obrata »Iskra« Mokronog in »Kemoopreme«, kjer so zaradi premajhnih naročil za delo dobivali delavci le 80 odstotkov osebnih dohodkov, ter iz Čevljarskega podjetja Mokronog, kjer zaradi primitivne proizvodnje niso mogli delavcev bolje plačati. Stanje se je zadnje čase izboljšalo in v decembru je bilo samo še 6 ljudi s tako pičlim dohodkom.
ŠENTLOVRENC: radi bi imeli čakalnico
šentlovrenčani pravijo, da kraj prepočasi napreduje in da se v njem ničesar ne spreminja. Nimajo velikih želja, radi bi le manjše izboljšave. Tako si želijo imeti čakalnico, ki naj bi jo preuredili iz sedanjega stanovanja, stanovalec pa naj bi se preselil v zadružni dom, kjer je še stanovanjski prostor.
Na Mirni so pripravljeni prispevati za cesto svoj del
Z 61 proti 14 glasovom so r.a zboru občanov 10. februarja na Mirni prebivalci odločili, da prispevajo svoj delež za asfaltiranje ceste skozi Mirno s tem, da odpade plačevanje prispevka od mestnih zemljišč. Za asfaltiranje ceste potrebujejo blizu 45 milijonov dinarjev, del denarja bi dala mirenska podjetja. Predlog predvideva, da bi prispevali lastniki 10 dinarjev od mJ in 10.000 od posamezne družine. Tako bi pla-
čalo 78 družin okrog 20.000 din, 4 do 40.000 din, 9 do 50.000 din in 3 do 100.000 din. Posebna komisija bo točno določila prispevke posameznikom. Ugotoviti bo tudi morala, kakšno korist imajo zaselki Zapuže, Sotla in Fužina od asfaltirane ceste. Občani so na zboru izrazili željo, da. na j se uredijo in utrdijo tudi stranske ceste, ki sedaj kazijo pc jbo kraja- ^
TREBNJE: mladi strelci prihajajo v vodstvo
Na nedavnem tekmovanju za »zlato puščico«, ki se ga je udeležilo 19 dobrih strelcev, so mladinci pokazali, da bodo postali mojstri strelstva. Republiški sod-»k je ugotovil, da je bil najboljši na tekmovanju Stane Alojz s 487 krogi od 600 možnih. Drugi je bil Ivan Rugelj s prav toliko doseženimi krogi, vendar je imel prvi 9 strogih desetk. Naslednja mesta so si podelili: tretji Danilo Tanj-šek 482 krogov (Strel. druž. Treb., mladinec); Četrti Ferdo Beci 481 krogov (SD Treb., član); peti Vojko Mezgec 480 krogov (SD Treb., mlad.); šesta Minka Hercog 473 krogov; sedma Angela Krcvs 472;
osmi Ignac Sila 472; deveti Miran Radin 469; Miro Majerle 461 itd. Od pionirjev je edini nastopil Zdravko Godrnjavec, ki je dosegel 423 krogov.
Kljub temu, da so bile obveščene vse strelske družine v občini, se tekmovanja niso udeležile SD Mokronog, SD Veliki Gaber in SD Puščava pri Mokronogu. Marca bo tekmovanje za ligo strelcev, katerega se mora udeležiti iz vsake družine po 10 najboljših strelcev.
Ce bo razumevanje družbe za ta plemeniti šport, bodo lahko strelci sodelovali na vseh tekmovanjih in se bodo njihovi rezultati še izboljšali. PETER HERCOG
DOLENJSKI  LISI 17
Inž. France Prešeren: »Pa metni kmetje so se že lah ko prepričali, da je vode nje rodovnika in kontrola proizvodnosti v kooperaciji z zadrugo njim lahko samo v korist.«
jo letno povprečje vseh krav ^ko visoko, kot ga imajo Pfi nas krave — rekorderke. Uvedena premija za mleko krav, ki imajo urejeno rodovniško službo in kontrolo proizvodnosti, je omogočila organizatorjem mlečne proizvodnje, da so se lotili tega de*a. Namen je: na podlagi ugotovljenih sposobnosti krav 2 načrtnim pripustom in odbiro dobiti bnliip živali
ISKRA ŠENTJERNEJ MODERNIZIRA PROIZVODNJO
Z avtomatizacijo 4-krat večje serije
V šentjernejski ISKRI so ugotovili, da je domače tržišče premajhno — Z avtomatizacijo bodo povečali dosedanje serije za 4-krat in znižali cene izdelkov, delavcev pa ne bodo odpuščali — Storilnost se bo povečala za 60 odst., vrednost proizvodnje pa za 100 odst.
V zanimivem pomenku o avtomatizaciji v obratu uporov ISKRE v Šentjerneju sta sodelovala republiški poslanec in vodja obrata Ludvik Simonič in predsednik sindikalne podružnice Ivan Metelko. Naštela sta precej zanimivih novic, ki kažejo, da se tudi pri nas lotevamo proizvodnje s sodobnega zornega kota.
Stari gospodarski sistem ni spodbujal kolektivov k avtomatizaciji v proizvodnji. Dajatve je namreč odmerjal po dohodku, ki so ga kolektivi ustvarjali. Večji dohodek je torej pomenil, da bo moral prizadeti kolektiv odšteti večje dajatve. Zdaj odmerjajo dajatve od osebnih dohodkov in novi sistem zategadelj spodbuja k sodobnejši proizvodnji in k avtomatizaciji.
V šentjernejski ISKRI so ugotovili, da so s svojo proizvodnjo, če se bo razvijala še naprej tako kot doslej, domače tržišče prerasli, za tujega  pa  ostajajo  še vedno
premajhni. Preostane jim torej samo usmeritev proizvodnje v izvoz. Kupci na tujih tržiščih pa zahtevajo velike količine izdelkov in po cenah, ki veljajo na mednarodnem trgu.
Pri analizah cen izdelkov se je v šentjernejski ISKRI najprej zataknilo. Če to obrazložimo v prispodobi, bi lahko rekli tako: ena proizvodna enota jih stane 100 din, v njej pa je za okroglo 20 din vloženega dela. Če prodajo izdelek na tujem tržišču, je tam za 50 odst. cenejši in še vedno za 40 odst. pod svojo lastno ceno. Izvažali so že do zdaj, pri tem pa so pokrivali izgubo, ustvarjeno pri izvozu, s cenami, ki so jih dosegali na domačem tržišču.
Pred kolektiv sta se postavili dve nalogi: proizvodnjo modernizirati in povečati serije izdelkov, pri tem pa ne odpuščati delavcev. Zakaj so se odločili tako? S povečanjem norm v proizvodnji bi dosegli zelo malo, saj je delo
Konstruktor Tone Pctrič (na""levi) in mehanik Tone Šuštaršič izdelujeta v ISKRINEM obratu uporov v Šentjerneju stroj avtomat za spajkanje uporov. Tudi ta novi avtomat bo veliko pripomogel k izdelavi velikih serij in izdelke pocenil (Foto: Miloš Jakopec)
udeleženo v ceni izdelka samo z 20 odst. če povečajo proizvodnjo, morajo iskati kupca na tujih tržiščih, to pa pomeni, da bodo s tem, kar prodajo doma, teže pokrivati razliko v ceni oziroma izgubo, ki nastaja pri izvozu.
Avtomatizacija, za katero so se odločili, pa zahteva veliko proizvodnjo, ker majhna ne prenese takih stroškov. Rešitev se je ponudila sama od sebe: če serije izdelkov zelo povečajo, se režija porazdeli na večje količine, s tem pa bodo dosegli nižjo ceno.
V drugih panogah se navadno odločajo za uvoz sodobne strojne opreme. V šentjernejski ISKRI to ni bilo mogoče, ker tvrdke hkrati s stroji prodajajo tudi licence. Če kupiš stroj, moraš uvesti predpisani tehnološki postopek. Enega samega stroja torej ne moreš kupiti, pač pa lahko vzameš kvečjemu celotno strojno opremo. To bi bilo predrago. Odločili so se, da bodo svojo proizvodnjo sami avtomatizirali.
V zadnjih dveh letih so v šentjernejski ISKRI na tak način že avtomatizirali 35 odstotkov proizvodnje, do konca letošnjega leta pa bo proizvodnja 80-odstotno avtomatizirana. Pri tem se bodo serije izdelkov povečale za 4-krat, vrednost proizvodnje pa za 100 odstotkov. V šentjernejski ISKRI ob tem ne bodo ne letos in ne v bodoče odpustili niti enega delavca!
Velikega uspeha niso dosegli preko noči. Porabili so' precej časa za dokaj naporen študij, ko so iskali primerno rešitev. Toda zdaj je šentjernejski ISKRI zagotovljen vstop na tuja tržišča: cene njenih izdelkov bodo enake onim na mednarodnem tržišču. Pri tem lahko zaželimo samo to, da bi hvalevrednemu zgledu ISKRI-NEGA kolektiva iz Šentjerneja kmalu sledili tudi drugod.
MILOŠ JAKOPEC
Pustna noč nad mrtvim mestom
Spet se je prelomil Pust v Pepelni-co in spet so obsedeli Novomeščani za leto dni starejši na svojih »zavarovalnih policah za tretjo osebo«, z garancijskimi kartončki za hladilnike v rokah in neplačanim računom za popravilo televizorja v predalu ... Da, to je standard gospoda moja! Standard kislega obraza. Na prste leve noge pa lahko preštejemo, kolikokrat smo se letos od srca nasmejali: takrat, ko je gostoval Mikeln, ko je tovarišici M. V. B. padla pri selitvi na Mestne njive knjižna omara z drugega nadstropja čez balkon (no, tu smo se najprej prestrašili), ko so širhakelboji nastrelili mariborske KORALE z jajci... no — pa se konča sezona! V maškare so šli namreč samo trije in pol Novomeščani — četrti je imel obe nogavici enake barve, pa se ne ve, ali je bil maškara ali ne... *
Tako žalostno in resnično je tole naštevanje, da so domačini in tujci složno ugotovili: Novo mesto je mrtvo mesto. Ali vas ne zazebe pri srcu: M-R-T-V-O M-E-S-T-O? Skladovnica fri-židerjev, televizorjev in avtomobilov. Sami na smrt zdolgočaseni obrazi v mrtvem mestu plus šest profesionalnih pijancev.
Lani je bilo nekaj življenja na račun 600-letnice mesta, potem pa kot bi odrezal — menda ne mislimo zdaj spet 600 let počivati?
Ali morda lahko izbrskamo krivca za to mrtvilo?
Kje neki, saj so vsi delali (vsaj. tako so nam povedali, ko smo jih pobarali, zakaj vlečejo pla ..., oprostite: osebne dohodke!). Krivca torej ni, krivi smo vsi! Najenostavneje je reči (in spet je res!): od prebivalstva je odvisen značaj mesta! Kdo pa so prebivalci? Mi vsi! Točno! Nostra maxima culpa! še eno podvprašanje: zakaj pa vzdržujemo celo serijo ustanov, društev, zavodov, organizacij, klubov in zvez? Prav gotovo ne zato, da bi mislili na kulturno razvedrilo, saj imajo »svojega« dela dovolj! V mrtvem mestu je edina upravičena ustanova pogrebni zavod. Tega podpirajmo!
Včasih je bila v Novem mestu^pe-ščica neplačanih ljudi, ki so prirejali koncerte, plesne venčke, gledališke predstave, predavanja, brucovanja, elitne plese, folklorne nastope, razstave, novoletne jelke, maškarade ...
Danes imamo zavod za kulturno dejavnost, društvo prijateljev mladine, svet Svobod, turistično društvo, študentsko in srednješolsko mladinsko organizacijo, zvezo za telesno vzgojo, Partizan, tabornike, ferialce, ribiče, lovce in gasilce — pa imamo prstov^ leve noge preveč, če hočemo prešteti njihove prireditve ... Mislim prireditve, ne bobnanja po prsih tovarišev funkcionarjev!
še dobro, da smo krivi vsi, da imamo pač tak značaj ! Pazite, da se komu na sedalu ne pojavijo mrliške lise! Vsaj vsaka dva dni se malo pre-
Antikvariat p©i arkadami
Ni dolgo tega, kar so romale čestitke in pozdravi ob -novem letu na vse strani; z njimi smo se spomnili prijateljev m znancev. Razglednice in čestitke, ki smo jih kupovali, so ,bile prav najra-znovrstnejše, od tistih naj-banalnejšm, s sentimental-no-opolzkimi pruzori, pa do umetniških, kvalitetnih razglednic, fotografij krajev, navad, folklornih prizorov in gasparijevskih motivov. Slednje, kvalitetne stvari, smo poiskali v knjigarnah, one prve pa so največkrat polnile police v kioskih in trafikah, kot bi bile tako široko potrošno blago kot cigarete in vžigalice. Ali ljudje v resnici še niso tako estetsko vzgojeni, da še vedno posegajo po tako slabih izdelkih? Trgovina lahko na svoj način vzgaja kupca. Vzgaja ga s tem, da mu nudi dobre stvari.
Oglasili smo se v poslovni enoti Mladinske knjige v Novem mestu in od njenega novega vodje, tov. Franca Korača, izvedeli, da:
».. se trudimo, da bi na svoj način vzgajali okus kupcev. Nudimo jim dobre, umetniške razglednice in fotografije. Take, '-i "C ustrezajo in jih trgovski potniki največkrat nudijo, odklanjamo. Tega pri nas ne bo.« je zatrdil tov. Kovač, ko se je pogovor sukal o nenavadno slabem izboru razglednic, ki jih zasledimo v Novem mestu.
Zvedeli smo še, da domačini in tudi tujci, posebno v sezoni, kaj krepko posegajo po raznih spominkih, ki jih centrala Mladinske knjige v Ljubljani pošilja svojim poslovalnicam. Priložnostno (tako je bilo na primer ob proslavljanju 600-letnice Novega mesta) tudi imro-čijo izdelovalcem umetniških predmetov spominke, ki še posebej opozarjajo na Dolenjsko. Še majhna zanimivost: lončevina s šentjernejskega polja pride v Novo mesto iz Ljubljane! Seveda vse to ceno izdeUcov podraži.
Tov. Kovač nas je opozoril še na zanimivost v knjigarni, ki bo prav gotovo razveselila marsikaterega ljubitelja knjige. Odločili so se, da ustanove antikvariat. Te-dni že lahko opazimo nekaj knjig, ki so jih ljudje prinesli na ogled in jih je knjigarna odkupila. Prav gotovo je na Dolenjskem marsikje veliko knjig, ki so jih bralci že davno odložili ali pa ležijo zdaj v omarah, na podstrešjih, pa kljub temu za ljubitelja pomenijo dragocenost. Omogočajo mu, da si izpolni knjižne police s knjigami, ki jih danes ne ponatisku-iejo več. Prav gotovo leže še kje izdaje knjig slovenskih pisateljev iz prejšnjega stoletja ali pa še starejše stvari, ki so založene in so izgubile pot do bralca in ljubitelja. Antikvariat ie hvalevredna domi-
slica in v Novem mestu si ga še kako želimo!
Knjigarna nudi kupcu tudi nekaj originalnih slikarskih del Kralj. Gas vari. Pirnat, Mlakar (iz Žužemberka) in Jakac so imena, ki jih zasledimo na slikah. Pravijo, da bodo povabili k sodelovanju še več znanih slovenskih slikarjev. Lani je imela poslovalnica MK v Novem mestti milijon dinarjev prometa s slikami.
Pa še sprehod med knjigami
Prešeren je avtor, po katerem posegajo v teh dneh šole in tudi posamezniki. Gre za izdajo, ki obsega Prešernove pesmi in oris življenja in dela (Dr. Anton Slodnjak). Med domačimi avtorji je zlasti priljubljen Janez Trdina. Otroci so menda navdušeni nad Mehurčki (Oton Zupančič). Gričarji like Vašte so priljubljena knjiga, sodeč po tem, da jo Hud je Še vedno kupujejo.
Ta teden gre najboli v prodajo Ženski paviljon fPearl S. Buck). prodali so že več kot trideset izvodov, in Popolna ženska (I. P Hartlerj). Omenimo še Zgodovino človeštva, knjigo, ki je doživela vrsto mdrobnih ocen v več slovenskih časopisih.
Morda bi bilo kaj zanimivo, če bi si kdaj podrobneje ogledal' številke ki kažejo promet s knjigami domačih, sodobnih pisateljev. Morda bi se ob tem naučili kaj grenkena (pb)
Spomeniki NOB bledijo
13. februarja je imela orga- Predsednik Drago Strniša je nizacija Zveze borcev v Do- poročal o delu organizacije lenjskih Toplicah občni zbor.   in odbora (ta je imel med
Pepca Jerele, delavka ISKRE v Šentjerneju, pri avtomatu za izdelavo uporov. Stroj je že v redni proizvodnji, naredi pa 4-krat več pri 10-krat manjšem številu delavcev. Stroj je izdelan po zamisli konstruktorjev ISKRINEGA obrata iz Šentjerneja (Foto: M. Jakopec)
drugim šest sej) in povedal, da šteje organizacija že 398 članov. V razpravi se je oglasilo več članov. Ogorčeni so bili, ker so spomeniki NOB tako zanemarjeni. Napisi na njih so že obledeli in se slabo vidijo. Zlasti je to opaziti na Rogu, kamor prihaja čedalje več obiskovalcev iz drugih krajev. Menili so, da bi bil skrajni čas popraviti ceste, urediti vodovod, priskrbeti šoli boljše prostore in podobno, to pa zato, ker imajo Dolenjske Toplice čedalje več obiskovalcev, ki vse pomanjkljivosti vidijo. Borci so se zaskrbljeni vprašali, kaj vodi mladino na delo na tuje. Jože Plaveč iz Novega^ mesta jim je odgovoril, da gredo mladi ljudje v tujino predvsem zato, da bi na lahek način prišli do avtomobilov. Janez Grašič pa je priporočil, naj borci posvetijo večjo skrb mladini, predvsem njeni vzgoji, ker mladina živi v kraju, znanem kot zibelka partizanstva. Na koncu so se domenili, da bodo marljiveje zapisovali dogodke iz NOB in tako prispevali dragoceno gradivo za zgodovino polpretekle dobe.
DRAGO GREGORč
SKUPŠČINA ZVEZE BORCEV NOV — LEVI BREG
Tudi borci želijo cenejše stanovanje
V petek, 18. februarja, je v sindikalni dvorani v Novem mestu dajal svoj ^drugi letni obračun krajevni odbor ZB NOV — levi breg. Najprej je govoril o lanskoletni dejavnosti predsednik Štefan Seničar, potem pa so razpravljali o združitvi borčevskih organizacij, o stanovanjih, priznavalninah in še posebej o razvijanju borbenih tradicij med mladino.
Lani je 5 članov tega dela Novega mesta dobilo stanovanja, letos pa imajo zbrane spet nove predloge. Vendar so zborovalci menili, da je treba graditi cenejša sta-
novanja, ker mnogi borci ne bodo zmogli sedanjih ekonomskih stanarin. Zbor je izrekel pohvalo občinski skupščini, ki si prizadeva pri reševanju perečih borčevskih vprašanj, predvsem stanovanjskega in kmečkega vprašanja.
Govorili so še o spomeni-
kih, napisih, obeležjih, pogrebih članov, zdravljenju in urejanju priznavalnin, kar vse čaka novi odbor, ki so ga i2' volili na zboru. Program za letošnje delo je sestavljen v duhu sklepov V. kongresa ZB NOV, ki je bil pred nedavnim v Sarajevu.
MARJAN TRATA**
NOVOMEŠKA KOMUNA
I3i DOLENJSKI LISI
Št. 8 (831)
Kaj pc jernejski kmetje
Na seji zadružnega sveta 19. februarja v Šentjerneju so bili člani z delom v preteklem letu še kar zadovoljni, uspehi pa bi bili lahko boljši, če bi imeli boljše pogoje. Vsi so bili ..mnenja, da je letošnji plan malce previsok in da bo treba pošteno prijeti, če ga bodo hoteli doseči. Ali bo zadruga mogla zagotoviti svojim kooperantom vse orodje in pripomočke, od katerih je kooperant najbolj odvisen? Tu gre predvsem za umetna gnojila in močna krmila. Seveda bi mo-
rali kooperanti vsaj približno vedeti, koliko krmil bodo porabili v tem letu. Šele potem bi zadruga lahko sklenila pogodbo s tovarno močnih krmil. Zgodilo se je že, da so iz tovarne pripeljali pokvarjena krmila, škodo pa je morala zaradi pomanjkljive pogodbe plačati zadruga.
Precej kritike smo slišali na račun strokovnega kadra in vodstva zadruge. Kmetje žele, da bi od časa do časa prišel tudi kdo iz uprave mednje — saj ga ne bodo
nagnali delati, pač pa bi jim lahko dal kakšen nasvet. Zadruga bi čez zimo morala pripraviti tudi predavanja o sodobnem kmetovanju.
Ker je velik del Šentjernej skega okoliša v ravnini, bi morali kmetovalcem dati možnost za nakup poljedelj-skih strojev. Vsaj vsaka večja vas naj bi imela svoj traktor. Tako bi si kmetijstvo lahko opomoglo in marsikatera dobra kmetija, ki danes zaradi pomanjkanja delovne sile propada, bi spet zažive-
Pred 8. marcem v novomeški občini
Kot vsako leto bodo tudi letos v novomeški občini posvetili    posebno pozornost
proslavam v čast 8. marca. Krajevne organizacije Socialistične zveze na vasi se ve-
V SOBOTO: o ureditvenem načrtu Bs slina in veš drugih zadev
Na 24. skupni seji obeh zborov občinske skupščine v Novem mestu bodo obravnavali predlog ureditvenega načrta za mestni predel Bršlin — Novo mesto in sprejeli odlok, s katerim bo potrjen ureditveni načrt samega Brslina. Odborniki bodo nadalje poslušali poročilo o uvajanju 42"-urnega delovnega ledna, razpravljali o financiranju nove     ljubljanske bolniš-
nice, odločali o dodelitvi gozdov v gospodarjenje, razpisu nadomestnih volitev v zbor delovnih skupnosti in podobnem. Na dnevnem redu so še premoženjsko pravne zadeve, volitve, razrešitve in imenovanja.
Ureditveni načrt Bršlina bo razstavljen v dvorani kulturnega doma in si ga bodo od: borniki lahko pred sejo podrobneje ogledali.
»N0V0TEKS< 10u II. in 12.
Delavski svet v novomeški tovarni »Novoteks« že šest let izdaja glasilo. Te dni smo dobili 10., 11. in 12. številko, s katero tovarniško glasilo zaključuje svoj šesti letnik (1965). V dvojni številki, 10. in 11., beremo: stalno poročilo z zasedanj samoupravnih organov, o nesrečah pri delu in na poti na delo v oktobru in novembru 1965, bolezenskih izostankih v lanskem oktobru in novembru, razvoju tkalstva in prispevek v nadaljevanjih »Priprave za Upor«, ki ga piše Jože Udovč. Druge prispevke so napisali: Danilo Kovačič, Mirko Jakša
in J. U. Dvanajsta številka prinaša razen že omenjenega rednega prispevka »Z zasedanj delavskega sveta« še zapise: Ob dnevu JLA, Začasni sklep o dolžini letnega dopusta, Nesreče pri delu in na poti na delo v decembru v letu 1965, Bolezenski izostanki v decembru 1965, Ali poznaš podjetje?, Priprave na upor, Naša kronika in Kri rešuje življenja. — Tudi prispevke za to številko so napisali pretežno isti avtorji.
Iz glasila veje pestro življenje med tekstilci v »Novo-teksu«, enem največjih podjetij na Dolenjskem.
Novomeška kronika
činoma že pripravljajo na tradicionalne prireditve, pretežno s kulturnimi in zabavnimi sporedi.
Nekoliko drugače kot v preteklih letih bo v samem Novem mestu. Tu bodo imeli v soboto, 5. marca ob 19 30, prireditev s kulturnim programom, ki i;u bodo izvajali člani DPD Svoboda Dušan Jereb. Iz znanega repertoarja, ki so ga občani predstavili ob 20. obletnici društva, bodo izbrali nekaj boljših točk ter jih strnili v krajši program.
Predsedniki petih mestnih krajevnih organizacij Socialistične zveze so se dogovorili, da bodo na to svečano prire-, ditev v čast 8. marca — dneva žena — povabili matere in vdove padlih partizanov s posebnimi vabili in zanje rezervirali prostor. Za vse druge bo prireditev brez posebnih vabil.
Po končani svečani prireditvi v Novem mestu bodo posamezne krajevne organizacije v mestu priredile za svoje člane tradicionalne zabave na običajnih mestih.
Škodljivci v topliških sadovnjakih
Po sadovnjakih v Dolenjskih Toplicf1 je začel sadni voluhar uničevati drevje. Sadjarjem povzroča ta škodljivec hude skrbi. Menijo, da je potrebno voluharja organizirano uničevati in ga iztrebiti, skrb za to pa naj bi prevzela kmetijska zadruga. Posamezni gospodarji nimajo potrebnih sredstev za uničevanje, pa tudi poučeni niso 6 načinu iztrebljanja tega škodljivca.
Brzoturnir za marec
V torek, 1. marca, bo v šahovski sobi v Novem mestu ob 19.30 redni mesečni brzoturnir za marec, šahisti, udeležite se ga v čim večjem številu!
■ PEDAGOŠKO   DRUŠTVO je
**• februarja organiziralo v prodorih osnovne šole predavanje dr. Francu Pedička »O svobodi in ^goji« Okoli 70 prosvetnih delavce z vseh novomeških šol in tudi *f šmihelske osemletke se je preganja udeležilo. Ob tej priložno-52 je tekel razgovor že o liku so-^bnega prosvetnega delavca in nJegovih nalogah.
■ KER SO BILI OTROCI letos Prikrajšan; za organizirano pustno r?janje, ki ga je navadno pripravilo Društvo prijateljev mladine, je varstvena ustanova osnovne šole *^atje Rupena priredila veselo Pustno popoldne vsaj za svoje varovance.   Tovarišice vzgojitelji-
so same okrasile učilnico in vo-~Ue zabavo, ki je trajala od lfi. do 18. ure.
■ V PONEDELJEK ZVEČER je
L Domu kulture gostoval zagrebšk: V*rkus Djinela s svojim artističnim J" zabavnim programom. Za priselitev je bilo precej zanimanja, ^ je bilo razprodanih okoli »5 ^totkov vstopnic po 400 , 300 in nift dln' s Predvajanim progra-om pa občinstvo ni bilo preveč dovoljno.
•.MEDTEM KO V NEKATERIH
not kih lokalih n- Pr- v Trdi-tanem nramu visijo napisi »Kvarno^6 prePovedano«, se kvartopirci iger eno zbiraJo drugod, koder ni vna, srečo ne BledaJ° Postra-Ved kavarni Metropol lahko še dar °P*»zujenio kvartanje, ven-U ,racunov ne poravnavajo >pro-
■ *«r denarja ni nikdar videti na
la. Od zadruge ne moremo pričakovati kaj prida strojnih uslug, saj bo ves strojni park, ki ga- ima zadruga na Draškovcu, potrebovala sama za obdelavo zadružnih zemljišč.
Lani so sicer obljubili en traktor tudi zasebnikom, vendar je ostalo samo pri obljubi. Z razprodajo raznih strojev, kjer je menda imel glavno besedo Agroservis, kmetje niso bili zadovoljni, ker so večino teh strojev in naprav odprodali izven našega območja.
Letos bodo vpeljali kontrolo molznosti, ki bo pokazala, koliko je sploh dobrih krav v okolici Šentjerneja. Prijavljenih je okrog 3600 krav, od katerih nameravajo namolsti 120.000 litrov mleka za odkup. Kar zadeva svinje-rejo so bili mnenja, da bo treba spremeniti pasmo. Zdajšnji svinjski rod je tako izrojen, da se boje množičnih poginov svinj, ki niso več odporne proti raznim boleznim. — Zadruga skrbi tudi za čimdoslednejšo rejo rodovniške živine.
Razprava bi bila prav gotovo še bolj živahna in učinkovita, če bi bil navzoč kdo iz uprave Kmetijske zadruge Novo mesto, ki bi lahko odgovarjal na mnoga vprašanja. Samo trdna povezava med kmetom in zadrugo lahko zagotovi uspehe našega kmetijstva! MIKLIC
Vse do nedelje ni kazalo, da bomo v Šentjerneju kaj pustovali. Nekaj članov pustnega odbora je rotiralo, nekateri pa so bili že lani upokojeni... V soboto pa so obesili plakat, ki je privabil na šentjernejski trg precej ljudi. Na sliki: pustni poročni obred. (Foto: Polde Miklič)
Vseh še ne zanima, kaj (naj) dela mladina

Občinski komite Zveze mladine v Novem mestu je sklical 18. februaxja posvet s predstavniki tistih organizacij, ki v svoje delo vključujejo tudi mladino. Pogovorili naj bi se predvsem o dosedanjem delu z mladimi in oblikah, ki jih bo treba uvesti v življenje poslej'.
Pogovor je tekel o uspešnih in neuspešnih oblikah ter metodah dela z mladimi, pojasnjevali so vzroke za slabo dejavnost mladine, razen tega pa je tekla beseda o sodelovanju tako imenovanih interesnih organizacij z občinskim komitejem ZMS.
Uvodoma so ugotovili, da so pretežno vse organizacije, v katerih je delala tudi mladina, zatajile, se pravi, da mladine niso wiale dovolj pritegniti. Navedli so, da so zastarele delovne metode, prostorna stiska in premajhna pozornost mladim pri delu najčešće ustvarjali pregrade med mlajšimi in starejšimi. Treba je dodata, da se je problematika kopičila, nihče pa je ni reševal. Najbolj pogostni izgovori so se nanašali na
finančne težave. Govora je bilo o nekaterih društvih, ki da premalo skrbijo za smotrno izkoriščanje prostorov. Na posvetu so večkrat poudarili, kako potrebni bi bili družbeni centri v kraju, ki imajo več dejavnosti oziroma več društev. V takih centrih bi bilo seveda dovolj prostora tudi za mlade.
Ob razglabljanju vseh teh vprašanj se ponujajo različne rešitve za nadaljnje delo Zveze mladine kot množične organizacije mladih. ZMS naj bi se prihodnje torej več ne pojavljala kot organizator akcijskega dela (n. pr. dramska uprizoritev pod okriljem tega ali onega mladinskega akti va), temveč naj bi usmerjala interese mladih v delo na -tistih področjih, do katerih čuti mladina največje nagnjenje. Se pravi, da bi bila ZMS le bolj usklajevale« interesov in pobudnik za nove delovne oblike kot pa izvajalec teh. Seveda bo tak način vplival tudi na to, da bo delo mladine vrednoteno
z merili, ki ne ločujejo dela starejših in mlajših. Občinski komite ZMS se bo torej zavzemal za stališča interesnih organizacij, se z njimi dogovoril za skupno delo, spoznal njihovo problematiko in prispeval svoje pri izvajanju skupnih načrtov. Na podlagi vsega tega bo narejena analiza, ki naj postavi kažipote za delo na področjih, kjer mladina ni v manjšini.
Tu in tam se sliši, da ima mladina premalo časa, drugje spet, da ga ima preveč, dejstvo pa je, da prosti čas mladih ni pravilno izrabljen. Nekateri gredo mimo te ugotovitve z zaprtimi očmi in jim je kaj malo mar, kako živi mladina. Od teh tudi ni moči pričakovati kakšne pomembne rešitve. Zato se bo morala organizacija ZMS predvsem nasloniti na tiste družbene dejavnike — predvsem interesne organizacije, v katerih bodo mladi ljudje lahko našli svoje zatočišče in prostor za dejavnost, ki jih najbolj veseli.
mizi. Za podmladek na tem področju ne bo treba skrbeti, saj so mlajši že začeli pridno posnemati starejše . . .
■ RAGOV LOG JE 2E štirinajst dni poln zvončkov in podleska. Odkar je postal ta naravni park javno sprehajališče, se še ni zgodilo, da bi v tem letnem času lahko videli toliko spomladanskega cvetja.
■ JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA pred hotelom Kandija ne bo dolgo vzdržala takega prometa. Nemalokrat se v majhni kabini gnele tudi po (i ali več mladih ljudi, vpijejo vsevprek in vrtijo telefonske številke kar za šalo. Večkrat se je že zgodilo, da se je naveličal čakanja pred tako zasedeno govorilnico odrasel človek, ki bi si rad s telefonskim pogovorom prihranil pot.
■ ZELO DOBRO JE BILA ZALOŽENA tržnica v ponedeljek dopoldne. Jajca so bila tokrat občutno cenejša, saj jih je bilo v prodaji dovolj po 50 din. Regrat je veljal 80 din merica, radič 80 din, motovileč 100 din, jabolka 270 din kg, mleko 140 din liter, krompir 130 din, špinača na merice 90 din, korenina hrena 50 do 70 din ter šopki teloha in resja 30 din. Precej prometa je imel Bosanec, ki je prodajal suhe slive po 560 din kg, medtem ko za dobro založene stojnice s pleteninami zunimanje upada.
■GIBANJE   PREBIVALSTVA —
rodila je: Milena Ovniček z Mestnih njiv, blok 7 -- Roberta.
KOMUNISTI IZ GARNIZIJE SODELUJEJO V REFORMI
Komunisti iz enote polkovnika Ivana Slapnika na svojih rednih sestankih kritično razpravljajo o svoji vlogi v gospodarski reformi. Ugotovili so, da jim manjka vztrajnosti v prizadevanjih za izboljšanje položaja na vseh področjih njihovega udejstvo-vanja. Nekateri posamezniki se ne znajo v polni meri vključiti v dogajanje. Sklenili so povečati odgovornost za izboljšanje dela. Izkušnje, ki
Pero Marović v novomeški gimnaziji
Pero Marović, predsednik komisije za mednarodne zveze CK SKH, je predaval pripadnikom naše garnizije »O najnovejših dogodkih v razvoju vojne v Južnem Vietnamu«. Tovariš Marović je govoril o mnogih zanimivih podrobnostih agresivne politike ZDA v jugovzhodni Aziji.
A. K.
so jih prinesli prvi meseci reforme, bodo tudi v vojaških kolektivih pomagali kot orientacija za večjo zavzetost vsakega komunista v bodoče.
A. KORDIĆ
Tečaj RK za podmladek
Krajevni odbor RK v Dol. Toplicah bo marca priredil tečaj za podmladek RK. Ta mesec bodo organizirali tudi krvodajalsko akcijo in sklicali občni zbor.
Društva z levega brega Krke — Soteska, Dren je ter Gor. in Dol. Polje se bodo vključ la v društvo RK v Gor. Straži, ker jim je tako bolj na roko. D. G.
ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dolenjski list na svoj naslov!
Komisija za medsebojna delovna razmerja
KOMUNALNEGA PODJETJA NOVO MESTO
razpisuje
prosta delovna mesta:
1. za 2 KVALIFICIRANA ZIDARJA
2. za 3 DELAVCE
(delo v kamnolomu), za določen čas. Prijave dostavite na naslov v roku 15 dni.
AVTOMOTO DRUŠTVO NOVO MESTO
proda  NA JAVNI DRAŽBI motorna vozila:
1. osebni avtomobil Fiat 1400
2. osebni avtomobil Fiat 750
3. motorno kolo Tomos Puch 175 cem
Dražba bo 25. februarja 1966 ob 14. uri na Ragovski cesti. Prednost do nakupa imajo interesenti državnega sektorja, uro kasneje pa kupci iz privatnega sektorja.
Informacije se dobe v pisarni AMD na Ragovski cesti.
&t-8 (831)
DOLENJSKI LIST
»Pionir« uspešen v Celju in Mariboru
Zadnji štirinajst dni je Pionir nastopil v okviru republiške lige na obeh štajerskih kegljiščih. V soboto je nastopil v Mariboru s Triglavom (Kranj). Ker so imeli tekmovalci Pionirja zamudo zaradi avtomobila, so tekmovalci Triglava tekmovanje sami pričeli. Pri Pionirju sta najprej odigrala po 200 lučajev Zidanek, ki je dosegel dober rezultat (834) in Ro-dič (709). V drugem paru sta šla na steao Krušič in Mrzlak; dosegla sta zelo dobre rezultate: Krušič 847, Mrzlak 831.
V tretjem paru sta pri Pionirju dobro igrala Legiša (814) in Hren (849 kegljev). V zadnjem paru je dosegel tekmovalec Triglava Am-brožič najboljši rezultat 890 kegljev. To Je Triglavu zadoščalo za amago. Pri Pionirju sta bila na koncu solidna Bornih z 810 in Barbič z 803 keglji. Ekipno Je Triglav dosegel 6677 kegljev. Pionir pa Je s 6557 keglji dosegel tretji rezultat med 8 ekipami.
Na nedeljskem nastopu v Celju so bili doseženi precej boljši rezultati   kot v Mariboru, pred-
vsem zardi boljšega kegljišča. Nasprotnik Pioinirja je bil tudi v tem nastopu republiški prvak Triglav. V prvem nastopu je Pionir prišel celo v vodstvo, saj je Rodič dosegel dober rezultat 841, Zidanek pa 805. Tudi drugi par je bil boljši od Kranjčanov. Odlična rezultata Legiše (850) in Hrena (855) sta povečala vodstvo Pionirja na 91 kegljev.
Vendar so glavni igralci Triglava nastopili šele na koncu. Tako sta v tretjem paru Martelanc z 886 in Turk z 904 keglji po vedla. Pri Pionirju je Romih dosegel 845, Barbič pa 804 keglje. Tudi v zadnjem paru so Kranjčani krepko potegnili. Kordež je dosegel 876, Ambrožič pa .najboljši rezultat: 923 kegljev. Tekmovalca Pionirja sta lovila samo rezultat Slovenija cest — 6689 in Kranjske gore — 6677 kegljev. To se Jima je tudi posrečilo; pri tem je bil boljši Krušič 856, Mrzlak pa je dosegel 838 kegljev. Ekipa Pionirja Je dosegla 6698 kegljev, Triglav pa 6854. Tako je Pionir tudi v Celju trenutno na tretjem mestu. V Ce-
lju je ekipa dosegla povpreček 833,5; kar šest tekmovalcev je preseglo 838 kegljev.
Ekipi Pionirja želimo, da uspešno pripravi ekipo na zadnja srečanja, kjer ima možnost (posebno pri Slovanu), da se dobro uvrsti, (en)
PIONIR trenutno vodi
Po zadnjih nastopih Je ekipa Pionirja trenutno na naslednjih mestih po posameznih kegljiščih: v Kranju smo četrti, na Jesenicah peti, v Mariboru in Ceju pa šesti med dvanajstimi ekipami. — Vrstni red po slabih točkah: Triglav 6, Jesenice 9, Branik 10, Konstruktor 18, Gradiš 20, Fužinar 20, PIONIR 21, Ljubjana-Center 23, Brest 25, Lokomotiva Maribor 28, Kranjska gora 30, Slovenija ceste 30, Celje 49, Slovan 53, Rudar 56, Koper 71.
Zadnje štiri ekipe imajo že vseh Seat nastopov ter so v zadnjem kolu proste. Pionir ima lepe možnosti, da se uvrsti na državno prvenstvo, 6e obdrži  sedmo mesto.
(EN)
Vodi tekmovalec PIONIRJA Horvat
Pretekli teden se je pričelo XIV. prvenstvo Dolenjske v kegljanju za posameznike v disciplini trikrat 200 lučajev. Tekmujejo na kegljišču SSD Pionir. Prijavilo se je 14 tekmovalcev. Pogrešamo kegljače iz Črnomlja, ki so redno sodelovali na prvenstvu, letos pa se iz neznanih vzrokov niso prijavili. Kljub temu tekmovanje ni okrnjeno, saj sodelujejo najboljši kegljačd iz novomeškega področja. V finalni del tekmovanja se je uvrstilo osem tekmovalcev, ki so presegli normo 750 podrtih kegljev. Vsi so člani ekipe Pionirja in sodelujejo v prvi slovenski ligi.
Kegljanje je treba poživiti
Da bi razširili športno kegljanje na Dolenjskem, Je kegljaski trener pri občinski zvezi za telesno kulturp Novo mesto priredil več predavanj s filmom evropskega kegljaškega prvenstva v Budimpešti. Predavanja so bila v Bršlinu za kegljaška kluba Pionir in Železničar, v Brežicah, Šentjerneju in za novoustanovljeni klub pri tovarni zdravil KRKA v Novem mestu.
Film nazorno prikazuje pravilno in kvalitetno športno kegljanje ženskih tekmovalk, kjer nastopajo mlade predstavnice iz CSSR. V ženski konkurenci je prikazan nov jugoslovanski rekord tekmovalke Erski s 470 podrtimi keglji. Pri moških tekmovalcih lahko v filmu vidimo, kako so postavili odlične rezultate znani tekmovalci Miller, Bayer, Herold in drugi. Zal film ne prikazuje rekorderja Strzaja in Mlakarja, ki sta na tekmovanju dosegla nov evropski in svetovni rekord. V filmu lahko vidimo težaven način kegljanja tekmovalca Smoljanoviča, ki je dosegel sedmo mesto.
Predavanj se je udeležilo nad 250 kegljačev, ki so se pohvalno izrazili o kvaliteti filma in predavanj. Zveza pripravlja še več predavanj o atletiki, smučanju in drugih športnih panogah z lepimi kvalitetnimi filmi. Ogled filmov je brezplačen in ga priporočamo vsem šolam. Prav bi bilo, da šole same izrazijo želje za predavanja o športu pri novomeški Zvezi za telesno kulturo. R. R.
Semiški smučarji na Vimolu
Lovska koča na Vimolu veliko pomeni za Semič in okolico, o čemer so se prepričali tudi semiški smučarji. V zimskih počitnicah je TVD Partizan organiziralo na Bidercugu smučarski tečaj, na katerem se je zbralo 9 udeležencev, predvsem mladincev. Smučarski tereni so jim zelo ugajali. Vadili so slalom in smuk, najbolj pri srcu pa so jim bili skoki. Sklenili so, da bodo poslej še prirejali podobna zimovanja. Hvaležni so semiškemu lovskemu društvu Smuk za veliko razumevanje.
S. P.
s> Po prvem kolu vodi » velikim naskokom in odličnim rezultatom 864 kegljev S. Hrovat. Drugi rezultati: Krušič 833, Hren in Mrzlak 829, Zajdnek 813, Barbič 803, Rodič 767 in Romih 765. Drugo kolo igrajo ta teden.
Draga Šercer -četrta v republiki
V soboto, 20., in nedeljo, 21. februarja, je bilo v Kočevju na šti-risteznem kegljišču v Gaju republiško prvenstvo v kegljanju za posameznice v disciplini 2x100 lučajev. Tekmovanja se je udeležilo 46 tekmovalk, od katerih bo 12 najboljših nastopilo na državnem prvenstvu. Med njimi bo tudi domačinka Draga Sercer, ki se je v močni konkurenci uvrstila na četrto mesto.
Rezultati: 1 .Cvetka Cadež (Trig. Kranj) 814 podrtih kegljev; 2. Zlatka Mibelič (Trig, Kranj) 797; Dragica Ajster (Branik Maribor) 795; 4. Draga Sercer (Kočevje) 790; 5. Vera Kokolj (Branik Mar.) 779; 6. Bosiljka Stražnik (Trig. Kranj) 778 itd.
Tekmovanje je odlično organ;zi-ralo domače društvo.
FRANCE BRUS
Močno zanimanje za šolanje, le sredstev ni!
Republiški center za dopisno šolanje kadrov v telesni vzgoji je pred kratkim razposlal v krški občini prijavnice za vpis v to šolo. Prijavljeni se bodo šolali eno leto, ob nedeljah pa se bodo v Ljubljani na seminarjih posvečali problemom, ki se bodo pojavljali pri študiju. Kandidati bodo vmes opravljali izpite iz posameznih predmetov. Ob koncu šole bodo prejeli diplomo za kvalificiranega trenerju ali učitelja ali prednjaka ali organizatorja rekreacije.
V krški občini je zanimanje za to šolo izredno. Za študij se je odločilo in prijavilo precej kandidatov, med njimi štirje za plavanje   dva za organizatorja rekrea-
cije, eden za namizni tenis itd. Težave so se pojavile pri financiranju. Občinska zveza za telesno kulturo je pripravljena prispevati sredstva le za dva kandidata, drugi kand;dati pa so primorani prositi za pomoč svoje telesnovzgoj-ne organizacije. Vpisnina je precejšnja in znaša 25.000 starih dinarjev. Precej telesnovzgojnih organizacij, ki ob preskopo odmerjenih finančnih sredstvih životarijo, nc bo moglo dati podpore svojim članom — kandidatom za dopisno šolo. Tako bomo-, žal, izgubili še tisti kader, ki bi ga sicer lahko usposobili in je pripravljen, da se tudi sam strokovno izpopolnjuje. Ne bi bilo prav, da bi spričo vsega tega izgubili iz športnih vrst še tiste redke delavce, ki so se kot kandidati za dopisno šolo odločili, da se izpopolnijo,   v. n.
Zimska liga
V nadaljevanju zimske keglja-ške lige Novega mesta so odigrali šesto kolo, ki ni prineslo bistvenih sprememb na lestvici tekmovalcev. V skupim A vodita Pionir in Železničar z desetimi točkami, v skupini B pa Toplice in Lskra tudi z desetimi točkami. Presenečenje kola Je zmaga Iskre iz Šentjerneja nad doslej še ne-premaganim Pionirjem z rezultatom 205:275! — Drugi rezultati: Iskra : Krka 288:291, Elektro : Bolnišnica 267:207, Luknja : Stari devet 398:268, 2elezničar : Vseh devet 350 : 337.
Vojaki trenirajo tudi jiu-jitsu
Pravilno pasti na tla je prava skrivnost, ki se jo morajo naučiti tisti, ki se žele podrobno seznaniti z mehko umetnostjo. Kako gre to od rok vojakom iz kasarne Milana Majcna, vidimo na sliki, ki jo je posnel zastavnik Milenko Radenkovič
PRED VSTOPOM V NOVO SEZONO
Najboljši atleti v lanskem letu
Katica Močnik edina Novomeščanka z novim rekordom
Na lestvici vnajboljših atletov Slovenije lani smo lahko po dolgem času spet zasledili nekaj novomeških imen. Vsi so mladi in bodo gotovo z rednim delom uspehe še izboljšali. Po letu 1961, ko so v Novem mestu prenehali delati nekateri atleti — nekaj jih je prestopilo v druge klube, nismo več srečavali .novomeških atletov med najboljšimi v Slove:ii_ ji. Zato lahko imenujemo leto 1961 vrh uspehov novomeške atle tike. Posebej je stopila v ospredje skrb za podmladek. Po nekajletnem prizadevanju trenerjev so se prvi uspehi pokazal lani. Načrtno je bilo delo v pretekli in letošnji zimi in trije trenerji imajo vedno več opravila. Čedalje več je mladine, ki redno vadi, tako da je telovadnica že pretesna. Poka zala se je potreba po večji telovadnici v Novem mestu oziroma manjši športni dvorani, v kateri bi razen atletike vadili vse športne panoge.
Poglejmo rezultate najboljših novomeškh atletov v letu 1965 (v oklepaju so novomeški rekordi):
Moški: 60 m: Miro Berger 7,4 (Skufca 7,2 — 1954); 100 m: Stanko Jarc 11,6 (Zaletel 11,1 — 1960); 200 m: Janez Penca 25,0 (Maznik 23,5 — 1959); 400 m: Ludvik Mar-kovic 56,3 (Istenič 52,5 — 1964); 800 m: Matija Vidmar 2:13,8 (Doki 2:0,63 — 1955); 1000 m: Boris Vovk    2:52,7    (Tratar   2:49,0 —
1957) ; 1500 m: Matija Vidmar 4:39,8 (Derganc 4:08,6 — 1959); 3000 m: Ivan Pezdirc 9:52,6 (Der gane 8:52:8 — 1959); 4 krat 60 m: Verček, Slak, Malic, Suhi 30,0; 4 krat 100: Sljakovec, Gutman, Pavlin, Jarc 46,9 (Novo mesto 46,2 — 1956); višina: Janez Penca 1,85 m (Potrč 1,89 m — 1961); daljina: Anton Majzelj 6,09 m (Zaletel 6,73 m — 1960); palica: Bojan Malic 2.70 (Bavdek 3,10 m — 1959); troskok: Anton Majzelj 12,23 m (Jovan 13,42 m — 1960); krogla 5 kg: Igor Knoll 14,18 m (Potrč  14,95  m —  1956); krogla
6 kg: -        (Potrč 14,56 m — 1958):
disk 1,5 kg: Janez Usenik 39.55 m (Potrč 39,87 m — 1958); disk 2 kg: Igor Penko 39,76 m (Penkc 43,54 m — 1960); kopje 600 gr: Branko Suhy 50,05 m; kopje 800 gr: Slavko Pavlic 60,20 m (Spi-lar 68,52 m — 1961); kladivo 5 kg: Janez Usenik 37.35 m (—); kla divo 7,25 kg: . . .(Dolinšek 24,45 metra — 1964).
Ženske: 60 m: Danica Močnik R,6 (Svetličič 8,0 — 1954); 100 m: Danica Močnik 14,1 (Hude 13,3 — 1959); 200 m Katica Močnik 29,9 (Hude 28,2 — 1958); 400 m: Katica Močnik 62,5 (Hude 63,3 — 1959); 600 m: Katica Močnik 1: 42,2 (Hude 1:40,6 — 1959); 800 m: Joža Rogelj 2:36,8 (Hude 2:20,7 —
1958) ; 4 krat 60 m: Košir, Barbo, Luzar, Močnik 34,6 (Novo mesto 33,7 — 1959); 4 krat 100 m: Vidic, Huč, Radoš, Rabič 57,3 (Novo mesto 50,5 — 1961); višina: Jelka Hude 1,38 (Gantar 1,46 — 1958); daljina: Jelka Hude 4,59 m (Hu-
de 4,89 m — 1960); krogla 3 kg: Katja Novak 11,29 m (Kotnik 13,02 m — 1958); krogla 4. kg: Anica Savoren 9,29 m (Kotnik 11,27 m — 1960); disk 1 kg: (—) (Kotnik 31,89 m — 1959); kopje 600 gr: Marija Knez 27,41 m (Vidmar 36,07 — 1959).
Če primerjamo lanskoletne rezultate naših atietov z rekordi, bomo ugotovili, d* je samo mlada atletinja Katica Močnik izbolj-
šala novomeški rekord na 400 m. Sestri Močnik imata največ mož nosti, da tudi letos izboljšata nekaj novomeških rekordov. Pri moških je najbližji novomeškemu rekordu pri skoku v višino Jtnez Penca.
Objavljeni rezultati naj bodo spodbuda za vse novomeške atlete, ki naj v lelošnji atletski sezoni izboljšajo čimveč rekordov!
JOŽE GLONAR
Mimo rednega učnega programa se vojaki v kasarni Milana Majcna v novomeški garniziji ukvarjajo tudi s kulturnimi, športnimi in tehničnimi dejavnostmi, ki si jih lahko izberejo po svojih nagnjenjih in imajo skupno ime »svobodna udejstvovanja«.
Čedalje večje zanimanje kažejo vojaki za judo sekcijo, ki jo vodi razvodnik Miodrag Stojiljković. Stojiljković Je bil pred prihodom v armado trener v judo klubu v Nišu. Zdaj je tudi v naši kasarni vzbudil zanimanje za to vrsto »mehke« umetnosti s področja viteških športov. Fantom je pokazal že celo vrsto padcev, metov, prijemov in drugih trikov. Major Slavko Bavčar je poskrbel tudi za posebne »kimono« obleke, ki jih Je posodila novomeška postaja milice.
Po dveh mesecih dela se je sekcija predstavila vojakom s prireditvijo, kjer so med drugim pokazali tudi, kako se napadeni lahko ubrani treh sovražnikov. Po tej atraktivni predstavi je marsikdo spoznal, da sta hitrost in učinkovitost važnejša od fizične moči, da jiu-jitsu maksimalno izkorišča sicer nepomembne fizične spodobnosti človeka in ustvarja pri njem psiho-fizično ravnotežje.
Ko smo razvodnika Stojiljkovi-ča vprašali, kateri so najboljši posamezniki v njegovi skupini, je rekel:
»Težko bi bilo najti najboljšega, saj vsi trenirajo z veliko ljubeznijo in željo, da kar najbolje spoznajo skrivnosti tega športa. Lahko pa rečem, da so s prizadevnostjo in obvladanjem gibov do zdaj najbolj napredovali vojaki: Milan Nikolić, Boško BeoCanin, Dušan Petrov, Marin Pedak, Slobodan Milic in Savo Djurič. To bo vsakemu koristilo v vojski in še pozneje.«
AMED KORDIC
Dejavnost TVD začasno
okrnjena
Ob zadovoljivi udeležbi mladine smo predzadnjo nedeljo reševali obstoj TVD na Velikih Poljanah. Občnega zbora TVD Partizan sta se med drugim udeležila tudi predstavnika občinskega odbora Lev.stek in Kržanova ter predsednik krajevne skupnosti in občinski odbornik Skulj. V razpravi so nekateri predlagali, naj bi TVD spričo težav razpustili in obdržali le športne sekcije. Predlagali so tudi, naj bi v prihodnje na Velikih Poljanah bili samo odbojkarska in košarkarska sekcija, ki bi ju vodil tehnični odbor. V razpravi so zmagali tisti, ki so bili M okrnjeno dejavnost društva. Druga skupina, ki ji je bilo več za obstoj društva, pa je na odločitev, naj bi bila dejavnost TVD okrnjena, pristala le pogojno m menila, da bo treba društvo naposled le postaviti na trdnejše noge. V ta namen so tudi izvolili tehnični odbor petih (samih mladih) članov, predstavnik krajevne skupnosti pa je obljubil vso pomoč. Prepričani smo, da bo TVD dejavnost v mladih rokah bolj zaživela. V. P-
Vrhpoljansko igrišče
Pred koncem novomeškega šahovskega
Do konca novomeškega šahovskega prvenstva je ostalo še eno kolo. Ker je več odloženih in ne-odigranih partij, je stanje na tabeli nejasno in prvak še ni znan. Na turnirju se presenečenja vrste kar naprej. Mojstrski kandidat Sunjič je s porazom v desetem kolu proti Jenku sam sebi močno ogrozil prvo mesto. Jenko je kot črni v obrambi dveh konj prisilil Sunjiča k predaji že po 20. potezi, ker je Sunjič v otvoritvi napravil težko napako, po kateri ni imel več pametne rešitve Zanimiv je bil tudi dvoboj obeh mojstrskih kandidatov Sunjiča in Penka. Po ne ravno najbolje igrani partiji s strani obeh nasprotnikov je zmagal Sunjič kot beli, ker je Penko prekoračil čas. Ostali igrajo več ali manj po pričakovanju, razen dobre uvrstitve in igre Isteniča, ki si je s 7 in pol točkami in z vsemi odigranimi partijami zagotovil zelo dobro uvrstitev, še vedno ne gre Hro-vatiču. Ima samo točko in pol in mora osvojiti vsaj še eno točko, da ne bo izgubil druge kategorije. Pripomniti pa je, da je Hrovatič preobremenjen z rednim delom, zaradi česar nima časa za resnejše ukvarjanje in studiranje šaha, tako da ga je treba pohva-
prvenstva
liti, da se turnirja sploh udeležuje.
Sporar je edini kandidat za'prvo kategorijo in ima celo možnost, v kolikor bi v vseh partijah zmagal (zaradi bolezni ima neodigrane še tri partije), da osvoji prvo mesto. To bi bilo naravnost senzacionalno, saj je ško-rar mladinec in je pravzaprav šele letos osvojil drugo kategorijo, na turnirju pa igrata kar dva mojstrska kandidata.
Pred zadnjim kolom je stanje na tabeli sledeče: vodi Istenič s 7 in pol točkami in z vsemi odigranimi partijami; na drugem mestu je Penko s 7 točkami, na tretjem mestu je Sunjič s 6 in p«1 točkami in z dvema neodigranima partijama, na četrtem mestu je Bjelanovič s 6 točkami, kar mu verjetno zagotavlja solidno uvrstitev in tudi predstavlja delno presenečenje, peto in šesto mesto Pa si delita Sporar in Jenko s 5 hi pol točkami, vendar ima Sporar še tri odložene partije in tako dalje.
JEK
J. Kolman — mladinski prvak
Končano je mladinsko šahovsko prvenstvo Sevnice, na katerem je nastopalo 18 tekmovalcev. Zmagovalec Jože Kolman je dosegel 16,5 točke, drugoplasirani Lado Kelna-rič 14, Ljubo Pctančič 13,5, slede pa jim F. Valanl in Požun z 12 točkami; L. Pompe 11,5; P. Ivan-čič 9,15; Primožič, Mlakar 9; U. Prost-nik 8; GorišVk 7; Ore.škovič, Maurinc 6,5; Koprivnik 6; F. Poseg 4; Plazar 3; Bočič 2,5; Dercn-
da 1 točko.
Turnir je trajal od 22. januarja do 6. februarja. Prvih pet zrna' govalcev je'dobilo diplome, medtem ko je Jože Kolman prejel tudi praktično nagrado.
Mladinski klub Sevnica, ki Je turnir organiziral, pripravlja več medsebojnih srečanj z drugi' mi aktivi in nekaj simultank 5 člsni SK »Milan Majcen« iz Sevnice.
"žii   DOLENJSKI LISI
Št. 8 (831)
I © JEM BODITE PSEHIDIEJŠI!
3 velike nesreče z ognjem v zadnjem času, ki so povzročile milijonske škode in nemalo skrbi prizadetim oškodovancem, so lahko nazorno opozorilo, da je treba pri kurjenju in ravnanju z ognjem veliko več previdnosti — Novomeško občinsko sodišče je pred nedavnim obravnavalo naslednje Primere in vse povzročitelje ognja, nastalega iz malomarnosti, kaznovalo.
Kljub neštetim opozorilom, naj ljudje ne uporabljajo raznovrstnih eksplozivov in naj zlasti starši varujejo otrobe pred uporabo razstrelilnih Predmetov, se nesreče zaradi Nepazljivosti in malomarnosti vsako leto ponavljajo in poučujejo.
Otroci se pogosto igrajo s starim strelivom, z raznimi eksplozivi, orožjem in s podobnim. Ni bilo malo eksplo-2iJ, pri katerih so bili otroci hudo ali lažje ranjeni. Pri vžigu  razstrelilnih  snovi so
Jugoslovanska loterija
POROČILO 0 žrebanju srečk 7. kola Jugoslovanske loterije, ki je bilo dne 17. rebr. um
Srečke s so zadele
končnicami Ndin
:w 20
.190 80
2?14:» 620
43880 800
55240 400
"J2880 600
51 8
8881 200
41781 600
64991 800
70O71 400
154991 4.000
362581 50.000
82 6
132 40
09902 600
483.S2 400
78042 1000
»3182 406
r        3 4
59643 404
34 6
54 8
02524 m)
81634 Joe
90254 MUi
302404 6 000
15 6
18465 600
48645 400
62755 800
90835 400
124875 30.000
202865 4.000
6 4
60476 604
69856 604
$1028 404
365916 10.004
57 6
37 10
00647 800
14667         . 600
18 6
28 8
988 100
'»«838 600
, :i,il08 600
(K}2858 20.000
09 6
39 8 I
''«429 1.000 V
68889 2.000
?J55089 100.000
se v letu 1965 hudo ranili trije, lažje pa 4 otroci. Pri igri z orožjem je bil težko ranjen 14-letni dijak. Otroci velikokrat streljajo z zračnimi puškami in v objestnosti in nepazljivosti marsikoga poškodujejo. Tako je bil z zračno puško pred kratkim poškodovan 15-letni učenec osnovne šole, ki so mu morali zaradi rane na očesu amputirati oko.
Tudi odrasli se često poškodujejo zaradi malomarnosti. Ob eksploziji bencina, ko tega goriva niso znali pravilno uporabiti, sta se poškodovala dva otroka in eden starejših. Elektrika je ubila 18-letnega dijaka, ko sta s prija-
teljem hotela z električno napetostjo lovitr ribe v potoku. Hudo škodo je povzročil tudi posestnik iz Mokrega polja, ko je pri sekanju pretrgal električno žico, da je padla na javno pot. Mimo je tedaj pripeljal voznik z dvema konjema in konja je elektrika ubila. Nestrokovno ravnanje z zažigalnimi kapicami je povzročilo eksplozijo, ki je 52-letnemu delavcu odtrgala tri prste na desni roki in ga ranila po vsem telesu.
Naštevali pa bi — žal — še in še.
Se ob vsem tem ne bi raje zamislili in vprašali, čemu je še vedno toliko malomarnosti in nepazljivosti?
ll!llll!IUIIIIIIIHi!llll!l!lllliU!lllllllllHlli!ll!^
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE j
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski g
postaji: Branko Turk, delavec iz Bršlina; Jože Cirnski, član g
kolektiva ZTP  sekcija za vleko Novo mesto; Ana Majetič, g
gospodinja iz Iglenka; Karlo Majetič, član kolektiva komu- =
nalnega podjetja Novo mesto;    Slavko Nagelj, Slavko Papež g
|     in  Ivan Kastelic, člani kolektiva IMV Novo mesto;  Anica p
g    Brulc, delavka iz Hrusice;  Marija Kastelic, gospodinja iz g
g    Hrušice;   Francka   Bele,   gospodinja  z  Dolnje  Težke  vode; g
g     Staiie Kastalic, delavec iz Velikega Orehka; Ladislav Kovačič, g
S     duhovnik iz Stopič;  Franc Zupančič,  klepar s Plemberka; g
■s     Alojz Oklešcn, delavec z Vrduna; Janez Judež in Pavel Turk, g
s     člana kolektiva' Pionir Novo mesto; Amalija Božič, gospodinja g
S     iz Stopič; Miha Brulc, posestnik iz Stopič; Jože Pire, dela- 9
£    vec z Malega Orehka; Francka Boltes, gospodinja iz Crmoš- S
.£    njic;  Ana  Bartolj, delavka z Gornje Težke vode;  Tončka H
=     ftuštaršič, delavka z Velikega Orehka;  Anton  Ilar, delavec ■
g     z Dolnje Težke vode; Franc Hribar, delavec z Dolnje Težke g
1     vode; Antela Može, delavka iz Stopič; Marija Turk, gospo- I
g    dinja z /Verduna;   Ivanka  Mikulan. članica kolektiva Krka 9
g     Novo mesto; Milena Kozoglav, govpodinjn s Sentjošta; Ma- J
H     rija Kafol, gospodinja z Verduna;  Marija Kralj, gospodinja p
m     z Zajčjega vrha; Alojz Mura. posestnik z Velikega Orehka; =
E     Jože Judež, posestnik z Velikega Orehka:   Kranc Turk, član g
g    kolektiva Opremales Novo mesto:  Kranc Može, posestnik iz g
§§ Stopič; Jinez Sašek, upokojenec z Dolža; Jože š-tšek, zidar g g    z Zajčjega vrha.
.....MMMMinpMN^^
KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE
proda po sklepu delavskega sveta dne 4. marca lOfifi ob 8. uri
NA JAVN! DRAŽBI
odvisna osnovna sredstva
NA SEDEŽIH OBRATOV AVTOPARK:
1 TERENSKO VOZIIX3 GAZ v voznem stanju 1 VOZILO KOMBI ZASTAVA IKK) v voznem stanju MOTORNE ŽAGE JO-BU:
1 kom. NA GOZDNEM OBRATU KOČEVJE
2 kom. NA GOZDNEM OBRATU PODPRESKA
1 kom. NA GOZDNEM OBRATU VELIKE LAŠČE 1 kom. NA GOZDNEM OBRATU RIBNICA
Vse prodaji namenjeno prodamo prvenstveno podjetjem, v kolikor teh ni, eno uro kasneje tudi drugim interesentom. Pred licitacijo je treba položiti 10 % kavcijo od izklicne cene.
Fički so nrišli iz mode
Ob koncu lanskega leta je bilo v metliški občini registriranih že 140 osebnih avtomobilov, 93 motornih koles, 21 tovornjakov m 6 kombijev. Razen teh vozi po cestah še 260 mopedov. Zanimivo je, da so med osebnimi avtomobili kar tri vozila alfa romeo, 12 je taunusov M-12( 1 taunus M-17, približno 9 rekordov zadnjega tipa ter 15 volks-wagnov. V Metliki so fički že povsem iz mode, saj jih je večina lastnikov že prodala in si nabavila večje avtomobile iz uvoza.
Zlatenica v Celju se širi
Na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice leži trenutno okrog 70 bolnikov, obolelih za nalezljivo zlatenico (hepatitisom). V glavnem so v celjski bolnišnici zabeležili 256 primerov te bolezni, če bo šlo tako naprej, bo letos še več primerov kot lani, ko jih je imela celjska bolnišnica 683. To je bila doslej največja številka. , (Iz VEČERA)
■ MORO SESTAVLJA NOVO VLADO LEVEGA CENTRA — Kaže, da so pogovori Alda Mora o sestavi nove vlade levega centra v Italiji uspešni Pričakujejo, da bo že ta teden objavil seznam novih ministrov in program vlade. Vladna kriza se vleče že tri mesece.
POTROŠNIKI!
V I. nadstropju trgovine
NOVOTEHNA v Novem mestu
GLAVNI TRG 11
je odprt nov oddelek, v katerem vam je na voljo bogata izbira izdelkov
kombinata »JUGOPLASTIKA«
TU LAHKO DOBITE:
— žensko, moško in otroško konfekcijo
— žensko, moško in otroško zimsko ter poletno obutev
GALANTERIJSKE IZDELKE:
kovčke, potovalne torbe, šolske in ženske torbice, denarnice, igračke za vodo itd.
GOSPODINJSKE IZDELKE:
razne skodelice, servise za črno in belo kavo, škatle za hladilnike, lijake, čaše, žlice za sadne sokove, ščipalke za perilo, otroške igračke iz PVC paste in številne druge praktične izdelke.
OBIŠČITE NOVI ODDELEK v novomeški trgovini NOVOTEHNE, tudi če ne nameravate že zdaj kaj kupiti — velika izbira najnovejših izdelkov kombinata »JUGOPLASTIKE«
vas bo vsekakor zanimala!
NESREČE ZARADI NEPREVIDNOSTI IN MALOMARNOSTI
SPLOZlJA IN ELEKTRIKA
Tudi zračna puška je nevarna
O Priletna ženska iz okolice Straže je neko nedeljo zakurila pod brzoparilnim kotlom, zraven katerega so ležali suhi leseni odpadki ter šla k maši. Medtem ko je nič hudega sluteč odšla zdoma, pa so se trske zraven kotla vžgale in nastal je velik požar. Zgorelo je otrešje hiše in škode je bilo za okoli 1,300.000 din. Razen tega, da je bilo pri hiši že toliko škode s povzročenim ognjem, jo je moralo kaznovati še sodišče, ker je bil ogenj povzročen iz malomarnosti.
9 V Dolenjem Mokrem polju je imela neka gospodinja navade zakuriti z bencinom, da je prej zagorelo. Nekega dne se je s 4 majhnimi otroki utrujena vrnila z njive, rada bi čimprej skuhala lačni družini toplo jed, zato
je kot po navadi v štedilnik Ylila iz steklenice nekaj bencina.
Ker je bilo med pepelom še nekaj žerjavice, je naenkrat močno zagorelo. Steklenica z bencinom ji je od strahu padla z rok. Na obupen krik žene je z dvorišča pritekel v kuhinjo mož, hkrati pa je iz sobe pritekla 2-letna hčerka. Gospodar je takoj zagrabil na tleh ležečo steklenico bencina in jo vrgel na dvorišče, vseeno pa sta se on in hčerka hudo opekla.
0 V neki hiši na Vrhu pri Pahi sta se mož in žena posvetovala, kje bi bilo najprimerneje odlagati pepel. Mož je nato k leseni strehi s slamo kritega hleva pritrdil leseni zaboj in žena je vselej tja nosila pepel. Nekega dne je   zjutraj   gospodinja spet
stresla v zaboj ček pepel in ker je bila v njem še tleča žerjavica, je proti večeru nenadoma nastal ogenj, ki se je razširil na slamnato streho ter vsa druga gospodarska poslopja, škode je bilo za 1.167.000 starih dinarjev, ogrožene pa so bile tudi domačije bližnjih sosedov.
Posebna šola Šmihel pri Novem mestu
razpisuje mesto
DIREKTORJA
Pogoji: srednja, višja ali visoka izobrazba z najmanj pet let prakse z duševno prizadeto mladino. Razpis velja do 18. aprila 1966.
Pri tu vladajočih socialnih razmerah utegnejo ti Poslednji sicer imeti nekoliko prav. V okolišu morebiti kakih sto gospodarstev sta le dve ročni mlatil« nici. Vsa druga gospodarstva, tudi večja, uporabljajo CePce. In zato dneve in tedne na Brezovcu odmeva Pokanje tega starinskega orodja. Kaj bi počela ta grmada bajtarjev in dninarjev, ako bi prodrla mla-tilnica tudi v te kraje? Med mlačvo se vsaj najedo kruha in napijejo vina.
, Cepec, ki je drugod simbol zaostalosti, je v teh krajih simbol aktivnosti kmečkega gospodarstva.
šiman je imel kravo, ki je bila jalova. Gonil jo Je že k vsem bikom od Mokronoga do škocijana, r°da krava je ostala jalova, kakor je bila. Potem jo Je začel goniti na sejme po bližnji in daljni okolici, 5° da povsod brez uspeha. Nikjer ni našel kupca. *p°nec avgusta je bil semenj v škocijanu. šiman se Je zmerom tolažil:
»če je nikjer ne prodam, jo bom v škocijanu.« In tako je krava res dočakala škocijanski semenj. Lepega jutra sva se s šimanom napotila s kravo a sejem,  če hočeš  spoznati  dolenjsko ljudstvo, jj}°raš na njegove božje poti in na njegove sejme, pj^ D.°žji poti sem že bil, zato nisem hotel zamuditi y nožnosti in sem šel na ta veliki sejem, da"    . an Je S11^ kravo na otvezi, jaz pa sem jo za-, J Priganjal s palico. Mnogo truda me to ni veljalo, jer Je krava že bila vajena sejmov in" trdih cest in hčera^a š*man Je vzel s seboj svojo mlajšo
d0rf °' dvanajstletno deklico. Pri šimanu so namreč čevT napravm sklep, da bo deklica dobila nove sla ffu^6 se P°sreči kravo spraviti v denar. Zato je nj im^^ca D°sa z nami; bosa zato, ker čevljev sploh
p0je?°Ja Po dve uri dolgi globači Lakencev v rosnem nem jutru je bila zame pravi užitek. Razmeroma
lepo, zložno cesto ves čas spremlja voda Lakenca, ki žene mline in žage in napaja loge in travnike. Kar je ravninskega polja, je mastno in rodovitno. Vsako toliko prideš mimo mogočne obcestne domačije, kjer se takoj opazi, da je tu nekaj bogastva doma. Sicer pa tudi na tej poti zadevaš na zaostalost kmečkega gospodarstva; nikjer nisem videl niti ene vodne naprave, ki bi kmetijam, raztresenim nad globačo, gonila domače stroje, kakor je tega po Koroškem ob takih vodah vse polno. Povsod so odmevali le cepci.
Užitek pa sem imel le jaz; šiman je vso pot zamišljeno molčal, govoril je le takrat, če sem ga kaj
il-^Z 00 MOKRONOGA ^ DO PKJANE Q0RE
vprašal. Mučile so ga druge, gospodarske skrbi: če bo spravil kravo v denar, kako bo kupil drugo kravo in koliko mu bo ostalo čistega. Deklica je imela tudi svoje skrbi, če bo res dobila čevlje.
Do škocijana so ob cesti tri gostilne. Ze pri prvi, pri Dolinšku v Spodnjem Lakencu je na visokem kolu pred hišo visel očiščen koštrun. Iz hiše je dišalo po parjeni drobovini.
»Ajmoht bo,« je dejal šiman na moje vprašanje, kaj ta razstava pomeni.
Pri činkoletu, uro hoda dalje, sta pred hišo visela koštrun in prašič. Tu ne bo le ajmohta, temveč tudi pečenka. Pri Peršetu na Zburah je bilo kakor pri činkoletu. Nazaj grede torej ne bomo stradali.
Že pri Dolinšku so se nekateri sej mar j i, ki jih je bila polna vsa dolga pot, zanimali za kravo.
»Šiman, ali je breja?« so ga spraševali.
šiman se je najprej počohal za kosmatim tilnikom, pogledal po strani name in mirno rekel: „ »Breja, seveda ...« . \
»Kdaj pa si jo gnal?«
»Pred tremi meseci sem jo gnal, potem pa se ni več pojala.«
Sejmar je šel okrog krave, jo potipal pod Vebri, nato pa neverno zmajal z glavo in se umaknil z lokavim nasmehom na obrazu.
šiman je takoj udaril po njem:
»Tako je, kakor sem ti rekel, krava je bila pri biku ...« .
Pri činkoletu ga je drugi sejmar vprašal, koliko kravo ceni.
»Tri jurje in pol,« je odgovoril šiman.
Sejmar ni več spraševal in se je takoj odstranil.
»Slabo kaže, oče,« sem ogovoril šimna, ker že pol ure nisva spregovorila besedice.
šiman pa se mi je nasmehnil:
»čakajte, da prideva v škocijan, tam kupcev kar mrgoli.«
Proti dolini Radulje, kamor se Lakenc izteka, se prične dolina širiti. Desno in levo se začenjajo razprostirati lepa polja. Nad vasjo Zbure se prikažejo razvaline gradu istega imena, čudim se, da je mogla propasti graščina sredi tako lepe ravnice. Razvalina še ni videti stara. Tu postane šiman naenkrat zgovorne j ši. v
»Tam proti šmarjeti stoji grad Klevevž. Zbure so bile last klevevškega gradu. Vse polje, ki je pripadalo Zburam, je prišlo pod agrarno reformo. Tu so se kmetje dobro odrezali. Poglejte, kakšno polje ...«
Poznalo se mu je, da ga ob pogledu na to polje kar skelijo oči. Kako bi ga tudi ne ob spominu na njegove krtine okrog domače bojte. Potem se je jpvJt zatopil v svoje sejmarske skrbi.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
siiBniMiimtii
Tedenski koledar
Petek, 25. februarja — Saša
Sobota, 26. februarja — Andrej
Nedelja, 27. februarja — Gabrijel
Ponedeljek, 28. febr. — Roman
Torek, 1. marca — Albin
Sreda, 2. marca — Rados
Četrtek, 3. marca — Milena
ČESTITKE
Dragemu sinu in bratu Ivanu Zoranu iz Novega mesta in njegovi ženi Tilki želijo vso srečo na novi življenjski poti mama, ata, sestra Anica, brata Franci in Jože.
Jožefi šepie iz Trebnjega 43 želita za njen praznik vse najlepše, največ pa zdravja Anica in Jože. *
Matiji Južnič iz Fare 23 pri Kočevju za praznovanje vse najlepše družina  Južnič  iz  Novega mesta.
Ivanu Zoranu, novinarju Dolenjskega lista, ter njegovi ženi Tilki želimo na novi življenjski poti vso srečo, zdravje in kar največ zadovoljstva — kolegi iz uredništva in uslužbenci uprave lista.
Vsem, ki so našega nepozabnega očeta
FRANCA SUŠINA
spremili  na  njegovi zadnji poti, poklonili  vence  ter ustno izrekli sožalje,  se  najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala družini čer-nelčevi, ki nam je v tem težkem trenutku prišla na pomoč, in tovarišu Ferenčaku za izrečene besedi- pri odprtem grobu. Žalujoča žena Neža, hčerka Marija, sinovi Milan. Stanko, Ivan. Dednja vas, 6. februarja 1966.
Ob bridki izgubi naše zlate mamice, stare mamice
MARIJE PAJEK
iz Škrjanč pri Mirni
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so darovali vence in cvetje in ki so jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči mož Jože,s sin Tone z družino, hčerke: Anica I družino, Pepca s sinom Jožkom, Marija in Milka.
Namesto venca na grob pokojnemu Rajku Grimšiču iz Novega mesta je Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto poklonilo 200 Ndin Zvezi slepih Novo mesto.
Iskreno se zahvaljujemo!
PREKLICI
Franc Mišinaš iz Trebnjega ob-žilujem, kar sem govoril žaljivega o Pavlu Kmetu v gostilni Zore v Starem trgu 28. januarja 1960.
Franc Ogrinc iz Crmošnjic, p. Stopiče, preklicujem, kar sem govoril 0 Francu Glihi iz Crmošnjic, p. Stopiče, da je kriv za zaplembo lesa.
ČE ŽELITE
odgovor ali naslov iz malih oglasov, priložite vašemu vprašanju dopisnico ali znamko za 30 din.
UPRAVA LISTA
Fani Mohar iz Birčne vasi 49, p. Novo mesto, opozarjam, da prepovedujem vso vožnjo po travniku na Uršnih selih. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Jože Poglajen, Potočna vas 1, Novo mesto, opozarjam, da prepovedujem vsako hojo in vožnjo čez moj vrt. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodnij-sko preganjal.
MALI OGLASI
CENIK: vsak oglas do 10 besed — 9 novih din, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar Za naslov v upravi lista: pribitek 1 novi dinar. — Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih in pod. objavah 20 odst popusta.
GOSPODINJSKO pomočnico išče štiričlanska družina, moderno stanovanje in gospodinjstvo — lastna soba, dobra plača. Ing. Jenčič, Ljubljana, Črtomirova 17.
14 METROV suhih bukovih drv prodam. Naslov v upravi lista (156-66).
ŠTEDILNIK za vzidat prodam. Žabja vas 22, Novo mesto.
ENOSOBNO STANOVANJE v Mariboru zamenjam za enakovredno v Novem mestu. Slavko šušler-šič. Slovenska ulica 28, Maribor.
NAD HRASTNIKOM ugodno prodam hribovsko posestvo 9 ha, s hišo in gospodarskim poslopjem. Vse informacije daje Jože Moškon, Mali Kamen, p. Senovo.
DOBRO OHRANJENO spalnico iz orehovega furnirja prodam. Informacije pri Barbič, mizar, Novo mesto.
MOTORNO KOLO »Java« 175 prodam. Anton Mrhar, Padersiivv.i St. 7, Novo mesto.
PRODAM KLAVIRSKO HARMONIKO »Melodija«, radio »Tesla« in električni gramofon. Jeras, Arto, Studenec.
PRODAM VSELJrVO HIŠO pri Kočevju Naslov v upravi lista. I 111-66)
PRODAM SPALNICO. Ogled vsak dan. Slakova 4, Novo mesto.
HI.šO Z VRTOM, primerno tudi za obrt, vseljivo, na Dolenjskem, ugodno prodam. Ponudbe pod »Krmelj«.
PRODAM MOTORNO ŽAGO »Stihi Contra«, popolnoma novo. Naslov v upravi lista. (148-68).
ENOSTANOVANJSKO IU SO, povojna gradnja, z gospodarskim poslopjem, 25 a zemlje, vrt in sadovnjak ob cesti 2 km od Sko-cjana, prodam za 8 milijonov starih dinarjev. — Ivan Zabkar, Škocjan pri Novem mestu.
SPREJMEMO strojnega ključavničarja. Nudimo samsko stanovanje. Elektromehanika, Ljubljana, Vodnikova 84
GOSPODINJSKO POMOČNICO, tu di začetnico, sprejmem. — Ana Par.gerc, Bled, Ribenska 7.
NUJNO 1SCEM gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista (139-66)
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (pleg univerze).
NAPROŠAM DEKLE, ka Je našlo punčko modre barve na pustova-nju v Metliki pred hotelom, da jo pošlje moji hčerki Stanki proti nagradi 50 Ndin. Stanka Zivič, Ljubljana, Prijateljeva 14.
PRODAM MOTORNO KOSILNICO Fahr in gumi voz. Franc Širne, Irca vas 50. Novo mesto.
OD KRONOVEGA do Novega mesta sem izgubil avtomobilski katalog ŠKODA 1000 MB. Najditelja prosim, da ga vrne na upravo lista.
PRODAM ROČNO motorno žago znamke »Jabuka«. Interesenti naj se zglase na naslov Martin Fab jančič, Brestanica 120.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 25. FEBRUARJA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače vi-že — domači ansambli. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti —- Vet. Janez Marinšrk: Pravilno shranjevanje živil v hladilniku. 12.40 Slovenske narodne in ponarodeie v priredbi Vlada Goloba. 14.35 Poje zbor »Gusla« iz Bolgarije. 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.20 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana. 18.45 Kulturne diagonale. 20.00 Iz arhiva operetnih melodij. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 36. FEBRUARJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 četrt ure z ansamblom Mirka šouca. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Alojz Srebotn.jak: Kraška suita. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Albin Stritar: Vplivi obdelovanja tal* na pedološke procese v tleh. 12.40 Kvintet Avsenik in trio Vitala Ahačiča. 14.05 Z jugoslovanskimi pevci v italijanskih operah. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi ju-
goslovanskih narodov. 17.05 Gremo v kino. 18.20 Iz naših relejnih postaj — studio Maribor. 20.00 Sobotni koncert lahke glasb«;. 20.30 Spoznavajmo svet in domo vino. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA,     27. FEBRUARJA:
6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariš; . . . Drago Kumer: Mladost v taborišču. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Ansamb'1 Milana Vitka in trio Jožeta Krežcta. 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Znamenite arije — slavni pevci 17.30 Radijska igra — Aleksandei Marodič: Ministrant. 20.00 Glasba ne pozna meja.
PONEDELJEK.    28. FEBRUARJA:
8.05 Glasbena .matineja. 9.10 Otroška igra s petjem. 10.15 -Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jožica Urbas: Uspehi postaje za preskušanje kakovosti prašičev. 12.40 Ruske narodne pesmi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 V svetu
PRODAM DOBRO vprežno kravo, brejo v 9. mesecu. Ludvik Ko-ščec, Črnomelj, Ul. 21. oktobra 19.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter in žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo. zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMELJ NIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158.
KilVO
Brežice: 25. in *6. 2. poljski film »Zasledovanje vohuna«. 27. in 28. 2. ameriški barvni film »Ona in njeni možje«.
Črnomelj: 25. in 27. 2. ameriški barvni film »Kapetan Ogenj«. 1. in 2. 3. italijansko-francoski film »Zaupnik žensk«.
Kočevje »Jadran«: 25. do 27. 2. ameriški barvni film »Upornik brez razloga«. 28. 3. in 1.3. italijanski barvni film »Bele sence«. 2. in 3. 3. italijanski film »Takšne ženske«.
Kostanjevica: 27. 2. angleški barvni   film   »Valček toreadorja«.
Mokronog: 26. in 27. 2. ameriški film  »Povratek v mesto Pevton«.
Metlika: 26. in 27. 2. ameriški film »Ljubimo se« in ameriški film »Ana Karenina«.
Novo mesto »Krka«: 25. do 28. 2. . jugoslovansko-nemški barvni film »Slovo velikega poglavarja« (VVinnetou III.) 1. do 3. 3. nemški barvni film »Ljubezen na križišču« .
Ribnica: 26. in 2T. 2. ameriški film »Ptiči«.
Sevnica: 26. in 2(1. 2. ameriški film »Na divji zahod«.
Sodražica: 26. in 27. 2. meksi-kanski barvni film »Nevihta nad Meksiko«.
Šentjernej: 26. in 27. 2. franco-sko-italijanski barvni film »Trije mušketirji« II. del.
Trebnje: 26. in 27. 2. ameriški barvni film »V vrtincu«.
POTUJOČI KINO NOVO MESTO
predvaja ameriški barvni VV film »Gusar« v naslednjih krajih:
26. 2. na Dvoru ob 19. uri,
27. 2. na  Malem Slatniku ob 19.
27. 2. na Malem Sltaniku Ob 19. uri, _
28. 2. v Beli cerkvi ob 19. uri,
1. 3. v   šmarjeških   Toplicah ob 19. uri, in 2. 3. na  Lrsnili selih ob 19. uri.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Fanika Jakše iz Dolnje Stare vasi — Jožkota, Francka Cimermančič iz Jurne vasi
— Jožico, Marija Avguštin iz Bu-šinje vasi — Martina, Frančiška Malerič iz Podloga — Sonjo, Frančiška Mat kovic iz Črnomlja — Veroniko, Ana Lokar iz Birčne vasi
— Staneta, Marija Starešinič iz Vidin — Jožkota, Neža Ruparčič iz Straže -- Vinka, Pavla Ferbe-žar iz Potočne vasi — Mojco, Marija Kavšek iz šmihela — Matejo, Sonja Germek iz Krškega — Ksenijo, Ljubica šneler iz Črnomlja — Tanjo, Marija Barbo iz Srednjega Gričevja — Antona, Marija Kremesec iz Rosalnic — Jožeta, Ana Redek iz Mačkovca — Janeza,  Ivanka  Sečki  iz Sevnice
— Romana, Djurdjica Kordič iz Črnomlja — Gordano, Darinka Gole iz Crmošnjic — dečka, Marija Pečarič iz Drašičev — dečka, Marija Zaje iz Straže — deklico, Alojzija Brulc iz Gabrja — deklico, Ivanka Uršič iz Prečne — dečka. Angela Križičnik iz Kostanjevice  — dečka,
OBVESTILO
FRIZERSKI SALON Adam, Novo mesto, ima od 1. marca dalje Non-stop od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Cenjenim strankam se priporočamo.
SUPERAVTOMATICNI
PRALNI STROJI
vseh znamk ZADNJI MODELI! Nudimo garancijo, uredimo vse izvozne listine.
Plačilo v vseh valutah. Devizni račun pri Banca commerciale, Trieste, 10650/0
PEROTTI EXPORT, VIA CARPISON 20, TRIESTE
KINO TREBNJE
predvaja težko pričakovani SVETOVNO ZNANI AMERIŠKI BARVNI FILM
V VRTINCU
Predstave bodo v soboto, 26. 2. 1966, ob 19. uri in v
nedeljo, 27. 2. 1966, ob 14. in 18. uri.
Predstava traja približno 4 ure.
Med predstavo bo kratek odmor. — Cene vstopnic
so dvojne. — Ugodne zveze z vlakom iz Mirne in
Mirne peči.
Na obisk  vljudno vabi
UPRAVA KINA
TOVARIŠI XII. SNOUB !
Stalni odbor XII. SNOUB vabi nekdanje pripadnike te brigade, da se udeleže zborovanja, ki bo v nedeljo, 27. februarja, ob 9. uri v Domu JLA v Novem mestu. Pogovarjali se bomo o najvažnejših vprašanjih borcev »dvanajste« in o zgodovini te brigade. Stalni odbor XII. brigade
IHIIIlilttllMMI

opernih melodij. 18.20 »Signali«. 18.45 Narava in človek — Dr. Anton Svetina: Lovsko gospodarstvo. 20.00 Skupni program JRT — studio Ljubljana.
TOREK, 1. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 S »štirimi grobijani« na odru ljubljanske opere. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jana Pintar: Ocenjevanje in potrošnja vina. 12.40 Ansambel Frenka Jankoviča in trio Avgusta Stanka. 14.35 Pet minut za novo pesmico. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 Koncert zbora primorskih študentov »Vinko Vodopivec«. 20.20 Radijska igra — Jovanka Jorgače-vič: Primer Mihael Zazmerom.
SREDA, 2. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Kako pojo mladi pevci po svetu. 10.15 Pianistka Zlata Feller iz Sarajeva. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti!  12.30 Kmetijski nasvet;
— Inž. Josip Butinar: Problemi šolanja agronomov na prvi stopnji. 12.40 Slovenske narodne pojeta Ueana Bratuž in Jože černe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 18.15 Iz fonoteke radia Koper. 19.05 Glasbene razglednice.  20.00 Skupni  program JRT
— Studio Ljubljana.
ČETRTEK. 3. MARCA: 8 0", Glasbena matineja. 9.25 Bremenski mestni' godci. 9.40 Stari in novi znanci. 10.15 Z našimi pevci v ita-
lijanskih operah. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Erik Eiselt: Mlečnost in krmljenje krav po otelitvi. 12.40 Na kmečki peči. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Chopin na baletnem odru. 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jerikovni pogovori 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
RADIO RPf^'CF
ČETRTEK,   21. FEBRUARJA:
19.00—19.30 — Mladinska oddaja.
NEDELJA, 27. FEBRUARJA:
10.20 — Poročila — Notranjepolitična rubrika — Naš razgovor z delegatom, ki nas bo zastopal na republiškem kongresu SZDL — Problematika predšolskega varstva v Brežicah — Iz novinarjeve belež-nice — Za naše kmetovalce: Gnojenje sadnega drevja — Poslušate posnetke ansambla Bratov Lopati-Cev in Fante na vasi — Magnetofonski zapis: Problematika osnovne šole Pišece — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored nai iii kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in'pozdravljajo
TOREK, 1. MARCA: 18.00 — Ne smemo pozabiti — Novo v knjižnici — Od torka do torka v Brežiškem kinu — Športni pregled — Obvestila — Glasbena oddaja: Za ljubitelje opernih arij.
ZA 70 DIN POŠTENJA
fotnsga
11. februarja se je na avtobusu, ki vozi iz Doblič v Črnomelj, pripetil dogodek, ki je marsikoga zbodel v oči. Vstopila je ženska in se vsedla na prvi sedež, medtem ko je sprevodnik pri zadnjih vratih spuščal v avtobus šolarje. Ko je pobiral voznino, je prišel do ženske, vprašal, če še kdo nima voznega listka in ker se nihče ni oglasil je šel dalje. 2enska na prvem sedežu se je naredila gluho in je gledala skozi okiio. Ljudje so to opažih in med seboj načeli pogovor o nepošteni potnici. Marsikdo ve povedati, da hodi ta ženska večkrat v Črnomelj in da je na isti način že večkrat potovala zastonj.
Ce bi bila v stiski za denar, ji ljudje ne bi toliko zamerili ker pa se po eni strani hvali s svojo imovino, po drugi pa noče plačati niti voznine 70 dinarjev do Črnomlja, imajo ljudje o njej slabo mnenje.
NESREČE
Konj, voznik in voz
18. II. v Krki popoldne je Stane Košiček iz Zafare pri Žužemberku peljal na vozu hrastovo hlodovino v Stražo. V Gaber j ah pri Soteski je srečal kolono vojaških vozil Ko mu je nasproti pripeljal tovornjak, ki ni imel pritrjene cerade, se je konj splašil in skočil s ceste po 5 m globokem nasipu proti Krki. V vodo je zdrsnil še voz, v Krko pa je potegnilo tudi voznika. V globoki vodi je konj utonil; voznik pa je splaval na breg. Vojaki so takoj priskočili na pomoč in izvlekli iz Krke voz s hlodovino in konja. Košiček je oškodovan za 3200 novih dinarjev.
Kombi je pripeljal z dvorišča IMV
K prometni nesreči, ki se je pripetila 9. februarja na Zagrebški cesti v Novem mestu, ko sta trčila tovornjak z voznikom Janezom Koras ih kombi, in ga je vozil Peter Fišer iz Zagreba, dodajamo, da je pred nesrečo Fišer pripeljal 7. dvorišča IMV, Janez Korasa pa po gla%Tii cesti ia Go.tne vasi.
Zaslepljen je vozil po jarku
Alojz Raus iz Koračić se je 21. februarja zjutraj peljal z osebnim
avtom nemške registracije iz Ljubljane proti Novemu mestu. Pri Poljanah mu je nasproti pripeljal avtomobil, ne da bi zasenčil luči. Zaslepljeni Raus je zapeljal čea desni robnik v jarek, koder je vozil več metrov. Vozilo je naposled zaneslo na levo stran ceste, kjer se je zaletelo v skalnati usek. Na srečo voznik in sopotnica nista bila ranjena, medtem ko cenijo škodo na vozilu na 3000 novih dinarjev.
Brez dovoljenja čez kup gramoza
Mirko Gornik iz Zapuž pri Šentjerneju je z motorjem v Malem Slatniku zapeljal na kup gramoza ob cesti in se prevrnil. Voznik je vozil brez vozniškega dovoljenja. Na motorju cenijo škodo na 100 novih dinarjev.
Zabava z nesrečnim koncem
13. februarja so imeli v Peršetovi gostilni v Zburah predpustno zabavo. Po zabavi sta se proti Mo-krongu odpeljala Slavko Juvančič na motorju in Alojz Fišter na mopedu, vsak s svojim sopotnikom. Med pichit»vtt,»juai v Spodnjem Lakencu sta se voznika trc:in. Juvančič se je ranil po glavi in rokah, drugim pa ni bilo nič. škodo cenijo na 80 novih dinarjev.
Komisija za nabavo in odtujitev osnovnih sredstev pri
CESTNEM PODJETJU V NOVEM MESTU
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo osnovnih
sredstev:
1. FIAT ZASTAVA CAMPAGNOLA, ni v voznem stanju, izklicna cena 250.000 starih dinarjev.
2. OSEBNI AVTOMOBIL MERCEDES D-170 v voznem stanju, izklicna cena 1,000.000 starih dinarjev.
3. TOVORNI AVTOMOBIL TAM PIONIR, ni v voznem stanju, izklicna cena 500.000 starih dinarjev.
4. POLTOVORNI AVTOMOBIL DKW KURIR, v voznem stanju, izklicna cena 250.000 starih dinarjev.
5. PARNI VALJAR D. D JAKOVI C, 2. kom., brezhibna, izklicna cena 2,000.000 starih dinarjev.
6. 'PISALNI  STROJ OLIMPIA, pokvarjen, izklicna
cena 15.000 starih dinarjev.
7. STANOVANJSKA HIŠA V MOZLJU št. 1 z gospodarskim poslopjem, izklicna cena 500.000 starih dinarjev.
Licitacija bo 7. 3. 1966 v prostorih Stranskih obratov Cestnega podjetja v Novem mestu, v Bučni vasi, in sicer: za gospodarske organizacije ob 9. uri, za zasebnike pa ob 11. uri.
Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v višini 10 % izklicne cene. Ogled predmetov od 1. do 7. marca je mogoč vsak dan od 6. do 14. ure v Stranskih obratih Cestnega podjetja v Bučni vasi. Potrebne informacije dobite po telefonu Novo mesto 21-571.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brt-žice. Črnomelj, Kočevje. Krško. Metlika, Novo mesto. Ribnica, -Sevnica !n Trebnie
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni m odgovorni urednik) Ria Bačer Miloš Jakopec, Marjan Le-gan Marjan Moškon. Jože Prime Jožico reppev in Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številko 50 pai starih dinarjev - Letna naročnina 20 n dinarjev (2000 s« rih dlnariev) polletna 10 n dinarjev '1000 starih dinarjev)! plarl.nva jp vnaprej — Za inozemstvo 37 50 n dinarjev (3750 starih dinarjev) oz 3 ameriške dolarje — Tekoči ra-iun pn pedr SDK v Novem mestu 521-8-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE Novo mesto, Glavni trg i ~ Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 - Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA- Časopisno podjetje DELO v Ljubljani
150