{■ETO ZVIL, ITK?« 173 UUBLIKKlf POREDELJEKff 19. IOVBMBK1 1998 Gobii 101» Izdala m tlsica Casopdsno-za&o&nlAlco podjetje Slovenski — direktor: Hudi Jauhuba. — Glavni to odgovorni uredn£3c: Sergej VožnleJt- — Za tisk odgovarja Franc FleveL — Uredniitvo: LjuDijana, TomSič^ra ulica števil to 3. telefon štev. 23-522 * o 23-*3« -Uprav«: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. l/n, telefon štev. 23-522 do. 23-5». oelasni oddelek: Ljubljana, Titova cesta St. 7, telefon St. 21-896, ljubljanske naročnike 20-463, z.a zunanje 21-832. — Postni predal jg. _ Tekoči rač. 60-KB 6 2-367. — Mesečna naročnina 200 din. GENERALNI SEKRETAR OZN MG HRMMIRSKJOELD JE ODPOTOVIL V MEW TOKK Razgovori v Kairu končani HranmaiskjSld je obljubil, da bodo pri očiščevanju Sueškega prekopa rodelovtii m— Po vrnitvi v New York bo poročal Generalni skupščini o razgovorih, ki jih je imel z egiptovskimi voditelji — Britanske in francoske okupatorske sile kršijo določbe mednarodnega prava RIM, 18. nov. (Reuter.) Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjoid in egiptovski zunanji minister Favzi sta danes popoldne prispela v Rim na poti v New Tork. Na rimskem letališču so ju sprejeli egiptovski veleposlanik v Italiji Mohamed Hamdi Naiba in predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva. pri obnavljanju normalnih iiv- ta nailoga poverjena mednarod-Ijenjskih pogojev v Port Saidu nemu organizmu. Na ostala in na področju prekopa.« . vprašanja, ki so mu jih posta- * vili novinarji pred njegovim od- Kairo, 18. nov. (Tanjug.) Pred pdhodom iz Kaira je generalni sekretar OZN Hammarskjold izjavil, da bo Generalni skupščini predložil poročilo o razgovorih, ki jiih je imel v Kairu. Dvakrat »e je sestal s predsednikom egiptovske' republike Naserjem in nekajkrat z zunanjim ministrom Favzijem. Hammarskjold je imel tudi kratek sestanek s pomočnikom poveljnika sil OZN in šefom komiteja egiptovske armade za zvezo s silami Združenih narodov. Izvedelo se je, da so go-vorili predvsem o vprašanju umika britansko-francosko-izra-elskih sil s področja prekopa in Sinaja ter o preciziranju dolžnosti, ki naj bi jih imele sile Združenih narodov. V Kairu menijo, da bi vsako zavlačevanje prisotnosti agresorskih čet in izvajanja resolucije OZN poslabšalo ?-e itak nevaren položaj. Po drugi strani pa to onemogoča egiptovski vladi začetek izvajanja že predvidenih ukrepov za usposobitev prekopa za normalno plovbo. Glede slednjega, je bil po izjavi uradnega predstavnika generalnega sekretarja OZN v načelu dosežen sporazum, da bodo ZN sodelovali pri čiščenju Sueškega prekopa in »pomagali V razgovoru z novinarji j« generalni sekretar Dag Hammarskjold pred odhodom iz Kaira dejal, d.a je OZN »zainteresirana dn pripravljena pomagati pri očiščevanju im uspo-sotolj-anju Sueškega prekopa za normalno plovbo.« Dejal je. da bo takoj po vrnitvi v New York ukrenil vse potrebno, da bi bila SKLEP 0 KITAJSKI NEVELJAVEN Neve Tork, 18. nov. (Reuter). Indijska delegacija v OZN je sinoči predložila splošnemu komiteju predlog resolucije, s katero zahteva preklic' sklepa Generalne skupščine, da bi se o vprašanju sprejema' DR Kitajske v OZN ne razpravljalo na letošnjem zasedanj-u skupščine. Indijska resolucija poudarja, da je sklep Generalne skupščine brez učinka, ker je bil sprejet z navadno im ne dvotretjinsko večino, kakor zahteva Usta-nov- kar ne predstavlja dvotretjinske večine, ki je potrebna, da bi bil sklep veljaven. Pričakujejo, da bo Generalna skupščina razpravljala o indijski zahtevi glede sprejema DR Kitajske v OZN na eni od prihodnjih sej v tem tednu. hodom, pa generalni sekretar OZN ni hotel odgovoriti. Iz Ismailije poročajo, da je poveljnik službe za prvo pomoč v Ismailiji Salem el Kadi obtožil britanske in francoske čete v Port Saidu, ker so streljale na sanitetni avto In pri. tem ubile šefa službe prve pomoči v Port Saidu Mustafo Salerna, nekoga drugega pa ranile. Egiptovsko ministrstvo za zdravstvo pa je protestiralo pri mednarodnem Rdečem 'križu in Svetovni zdravstveni organizacij i, ker francoski dn britanski okupatorji ,v Port Saidu onemogočajo nudenje sanitetne pomoči žrtvam vojne. Egiptovsko ministrstvo poudarja, da to pomeni kršitev pravil mednarodnega vojnega prava. UKINITEV PRISILNIH UKREPOV BUDIMPEŠTA, 18. nov. Kakor poroča budimpeštanski radio, je večino, Ka>Kor zanieva uitdui/v- , na listina OZN. Znano je, da je “ madžarski minister za kmetijstvo s&upšči.na na zadnji seji azgla sevala ameriško resolucijo s 47 glasovi 'proti 24 in 8 vzdržanih, ■ ■■ ls*ez opravičila Eden trdi, da je britansko-irancoski napad omejii spopad na Srednjem vzhodu D o n d o n, 18. nov (Reuter). — Premier Eden je v govoru konservativni mladini izjavil, da se britanska vlada ae bo opravičevala zaradi britansko-francoske intervencije v Egiptu. »Kakorkoli drastičen in nepopularen je bil ta ukrep, je vendarle omejil spopad, ga ugasnil In nudil svetu možnost iskanja rešitve na osnovi stvarnosti,« je dejal Eden in dodal, da je glavni cilj Vel ke Britanije in Fran. cije »zaustaviti sovražnosti in preprečiti njihovo širjenje«^ — dosežen. »Naši dve sili nista mogli storit: več.« je dejal britanski premier, s čimer je zavrnil nekatere zahteve, ki se slišijo V Veliki Britaniji, da bi bilo treba nadaljevati vojaške operacije vse,' dokler ne bi bili zagotovljeni trije ključni položaji na Sueškem prekopu. Eden je dejal, da britanska vlada ra- zume te argumente, ne more jih pa sprejeti. Dodal je, da na Srednjem Vzhodu ni »obstojala samo neposredna in grozeča nevarnost izbruha arabsko—izraelskega spopada, temveč v skrajni liniji za naše interese in m r veliko večja nevarnost — vojaška krepitev Egipta*. Imre Degei v sinočnjem govoru po radiu dejal, da bo vlada posvetila veliko pozornost razvoju kmetijstva in zagotovitvi pogojev za neoviran razvoj kmetijske proizvodnje. Dejal je, da vlada obsoja nepravilno agrarno politiko Rakosijeve in Gerojeve klike, ki je ovirala razvoj kmetijstva in s tem napravila veliko škodo tudi oskrbovanju industrijskega delavstva in mestnega prebivalstva. Degei je napovedal, da bo vlada nudila materialno pomoč tudi individualnim kmetom kakor zadrugam. Kmetom bo prepustila, da se svobodno odločijo, če bodo pridelovali individualno ali pa stopili v zadrugo. Vendar pa to ne pomeni, da vlada v bodoče ne bo zainteresirana na razvoju kmetijskih zadrug. Vlada bo prav tako omogočila vsakemu kmetu in zadrugi, da prideluje to kar želi in svobodno razpolaga s svo- jimi pridelki. Nadalje bo omogočila kupo-prodajo zemlje, hkrati pa ne bo dovoljevala, da bi .se ustanavljala gospodarstva, ki bi temeljila na eksploataciji. Degei je nato poudaril, da je vlada že preklicala zakon o odkupu, zagotovila svobodno prodajo poljskih pridelkov in ukinila nasilno organiziranje kmetijskih zadrug. Ob zaključku je dejal, da je vlada vse to ukrenila zato, ker upa, da bodo kmetje brez prisilnih ukrepov zagotovili povečanje pridelka In nemoteno oskrbovanje države s prehrano. Deportacij ni bilo Budimpešta, 18. nov. Časopis »Nepakara«, glasilo madžarskih svobodnih sindikatov, je objavil članek, v katerem pravi, da so vesti o »množičnih aretacijah in deportacijah izven Madžarske«, ki so se razširile zadnje dni, po-popolnoma neresnične, in da so le provokacija, s katero se skuša ustvariti nezaupanje do vlade. Neuspeli vladne politike Mendes-France je ponovno obsodil britansko-francosko akcijo v Suezu in ostro kritiziral Molletovo politiko v filziru — Zrac)ni1na dr monstrante v bližini Orana — Mollet skusa rešiti, kar se se da TED AVIV, 18. nov. (AFP). Predstavnik izraelske armade je izjavil, da je 30 kilometrov vzhodno od Sueza na Sinajske m polotoku prišlo do spopada med izraelsko in egiptovsko patruljo. Pri tem spopadu je padlo' 5 egiptovskih vojakov, medtem ko Izraelci niso imeli izgub. To je bil prvi incident po ustavitvi ognja na Sinajskem polotoku. (Na sliki: izraelski vojaki na Sinajskem polotoku.) V PHR1ZU, LONDONU IN WASH1NGT0NU PROUČUJEJO SOVJETSKI PREDLOG Prvi odmevi na Zahodu Francoska vlada vztraja na predh odnem sestanku treh zahodnih sil — V vseh treh zahodnih prestolnicah uvrščajo sovjetski predlog med propagandne poteze PARIZ, 18. nov. (Tanjug.) — Uradni francoski predstavniki bodo, kakor kaže, odklonili sovjetski predlog za konferenco petih sil o razorožitvi. Ocenjujejo ga kot »navadno propagandno potezo«. Predsednik vlade Guy Mollet je že davi prejel popolno besedilo sovjetskega predloga in začel posvetovanja s svojimi sodelavci. Poudarjajo, da ima francoska vlada nekaj »važnih in Potrebno je vlado narodne enotnosti Sovjetska vojaška delegacija pri Titu Brioni, 18. nov. (Tanjug.) Vr-lovni poveljnik oboroženih sil PDRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je danes ob 11.30 v prisotnosti državnega sekretarja ta narodno obrambo armadnega generala Ivana Gošnjaka sprejel člane delegacije sovjetske armade pod vodstvom generalnega polkovnika Vladimira Komarova. Hommarskjolda vabijo na Ciper Nikozija, 18. aiov. (AFP). Sa- laminski nadškof jev imenu ciprske ■pravoslavne cerkve poslal S en era In emu s ek r e ta r j u OZN Hamma-rskjoldu povabilo, naj obišče Ciper, ha bi osebno epcčznai politični položaj na tem otoku. Britanske oblasti na Cipru so objiav.ile ukaz, s katerim je gr-Ski mladini v starosti od 12 do 26 let odrejena hišna policijska ura. Ta ukrep je posledica številnih napadov članov organizacije EOKA na britanske voja- PARIZ 18. nov. (Tanjug)- Voditelj radikalne stranke Mendes-France je ponovno obsodil britansko-francosko akcijo v Suezu in pozval vlado, naj čimproj reši problem Alzira. Naša vlada nima nobenega vzroka čuditi se, da je skupno z . e-liko Britanijo ostala v veliki manjšini v Združenih narodih — je dejal Mendes-France in opozoril, da »vojaška intervencija proti Egiptu tri mesece po nacionalizaciji prekopa ni >™e-la nobenega političnega ali vojaškega izgleda na uspen. Nasprotno, izzčala je nezadovoljstvo proti nam na vsem svetu«. Največji del svojega govora, ki ga je imel Mendes-France sinoči v Bordeauxu za aktiviste radikalne stranke, je posvetil problemu Alžira. Dejal je, da se je položaj v Severni Afriki dramatično poslabšal in da je skrajni čas, za konkretne ukre-oe s katerimi bi pridobili zaupanje lokalnega prebivalstva. Sedanja vladna akcija ne koristi niti temu ciilj.u niti miru v Afriki in v svetu. Člani desničarskih strank ^-In aktivisti vladne socialistične stranke so nekajkrat skušali motiti njegov govor. Nad 5ul> ljudi je vdrlo v dvorano in napadlo Mendes-Francea s so krilnimi bombami jn petardami. Policija je naglo vzpostavila red, toda nobeden od izzivačev ni bil niti aretiran niti kaznovan. Posebni odposlanec premiera di in lokalna garnizija vojske so stopili v akcijo proti nekaj tisočem osebam, ki so se udeležile pogreba. Udeleženci so na to akcijo -odgovorili s streljanjem. Zato so poslali na pomoč eskadrilo vojaških, letal, ki naj bi ščitila umik francoskih vojakov. V uradnem sporočilu je rečeno, da je sedaj vzpostavljen red in mir, ni' pa podatkov o človeških žrtvah. Zaradi neuspeha vladne poli-v vsej Severni Afriki je predsednik vlade Guy Mollet sklical za torek izredno sejo vlade. Menijo, da namerava »drastično preorientirati« svojo alžirsko politiko in »storiti vse«, da bi se stvari čimpreje uredile in vzpostavil mir v Alžiru. vendar pa pariški politični krogi, posebno predstavniki radikalne stranke, menijo, da sedanja vlada ne uživa več nobene avtoritete v Severni Afriki in da bodo vsi ukrepi služili le za olajšanje težkega položaja, v katerem je francoska delegacija v OZN pred začetkom debate o alžirskem vprašanju. Atene, 18. nov. (Tanjug). Iz grške radikalne stranke sta te dni izstopila dva poslanca, tako da ima v parlamentu sedaj samo 161 sedežev proti 135, xi jih imajo opozicijski dn neodvisni poslanci. Poslanec Karlses, ki je včeraj izstopil iz stranke, je navedel, da je v sedanjih pogojih nujno sestaviti vlado narodne enotnosti, v kateri bi sodelovali tud; predstavniki ostalih strank. Enako mnenje ie izrazil bivši finančni minister Eftaksias, ki je izstopil iz stranke pred dnevi. resnih pripomb« na sovjetski predlog. Menijo pa, da je osnovno to, da se Francija želj pred vsakim mednarodnim sestankom s sovjetskimi predstavniki najprej e posvetovati na posebnem sestanku šefov vlad treh zahodnih sil. V Parizu 'se resno boje, da bi se predstavniki ZDA in ZSSR lahko sporazumeli o raznih svetovnih problemih, ne upoštevajoč »življenjske interese Francije«. Francija vztraja na predhodnem sestanku šefov zahodnih sil zaradi obnovitve »zahodne solidarnosti in enotnosti«, predvsem tudi zaradi tega, ker ameriška vlada ni hotela podpreti britan-sko-francoske akcije v Egiptu. Mollet je ponudil Eisenhovverju, da bi z Edenom prišla na tak sestanek v 'Washington, toda vsi dosedanji ameriški odgovori so bili negativni. V pariških političnih krogih menijo, da ni resnih izgledov za konferenco, kakršno predlaga Sovjetska zveza. Sovjetski predlog so razen komunistov ugodno sprejeli samo še Mendes-Fran-ceovi radikali. Današnji »Monde« opozarja, da tike Ločitev socialistov od KP Nenni je dejal, da je to cena za združitev s socialnimi demokrati — Poudaril je, da so se komunisti sami izolirali s stališčem, ki so ga zavzeli do dogodkov na Madžarskem 'RIM, 18. nov. (Tanjug.) Ob koncu zasedanja CK socialistične stranke je Nenni izjavil, da morajo socialisti likvidirati zvezo s KP Italije. Dodal je, da je to cena, ki jo morajo socialisti plačati za združitev k socialnimi demokrati, medtem ko morajo PARIŠKA IDILA J C ■ -- a. x . s Britanske oblasti preiskuje- • Guya Molleta v Tu-msu, ve.e-, „ » ____:: Vi « — , r-___a«, ~ i« rfnnfiS . stari del mesta Nikozije, kjer e središče nedavnih grških na-■adov na britansko vojsko in olicijo. V zadnjih 20 mesecih o grški -rodoljubi -s Giptra UDiii 7 Britancev samo v zadnjih Lveh -tednih pa je padlo 20 bri-aasfcih vojakov. VREME Stanje »remen« 18. novembra. Od :rcr. prodira preko Karpatov ne-oliko hladnejši zrak, ki bo le delno plival na naše vzhodne predele. V redozemljti se je pričelo ustvarjati odročje nizkega zračnega pritiska, a tudi nad osialo južno in zahodno vropo pritisk še pada. Napoved vrem-ia za ponedeljek: uho v vzhodni Sloveniji pretežno blačno, v zahodni Sloveniji ‘prva e delno oblačno vreme. \ kotlinah amegleno ali nizka oblačnost. Jutra-je temperature med —( in ri 1, v 'rimorju okoli fa, uajvišja dnevna emperatura + 4. t Primorju do 13 tecita) G poslanik Seydoux se je danes vrnil v Pariz in izjavil novinarjem, da »velike razlike med obema deželama še nadalje preprečujejo pomiritev krize v medsebojnih odnosih«. Tunis in Francija sta umaknili svoje diplomatske predstavnike^ tajcoj po ugrabitvi in aretaciji alžirskih voditeljev, kar je izzvalo naglo poslabšanje odnosov- V Alžiru pa se nadaljujejo hudi boji Francosko letalstvo je sinoči obstreljevalo mesto Sari Denis, nekaj kilometrov od Orana, s čemer je skušalo razbiti velike demonstracije prebivalstva ob pogrebu nekega upornika. Močni policijski od-re- HONGKONG — Dav! Je na obisk etiopsk! cesar Halle sel-lasie s svojim spremstvom. Tu K& le sprejel britanski guverner. Jutri bo etiopski cesar nadaljeval not v Toki«, J J V.1 m i- jMAJEMSEUe rociAU STIČNA STRANKA socialni demokrati prenehati s podporo politike centra in štiri-strankarske koalicije. Glede odnosov do komunistov je Nenni dejal, da ti ne bodo več ' v okviru pakta o enotnosti akcije hiti v okviru pakta o posvetovanjih, ki je bil nedavno podpisan, temveč le v okviru sindikalne enotnosti in razredne solidarnosti. Nenni meni, da so se komunisti sami izolirali v sedanjem položaju, ko so brez pridržka podpirali sovjetsko intervencijo na Madžarskem in niso hoteli procesa proti Stalinu razumeti kot proces proti sistemu. Nenni je dejal, da na področju zunanje politike socialisti za osnovo svoje zveze s socialnimi demokrati ne postavljajo zahteve za izstop Italije iz Atlantskega pakta. Po Nennijevem govoru je CK socialistične stranke izglasoval resolucijo, v kateri ocenjuje zunanji in notranji položaj. V resoluciji je rečeno, da v deželah vzhodne Evr-one vlada kriza, ki jo je izzvalo nepriznavanje enakopravnosti socialističnih narodov in njihove neodvisnosti ter napake, ki so bile napravljene v gospodarstvu. ■ Glede notranje politike resolucija navaja, da vlada sistematično zavlačuje izvajanje aocialnih In političnih ukrepov, ki jih zahteva večina prebivalstva. Poleg tega se je ob dogodkih na Madžarskem v Italiji začela akcija,-ki naj bi privedla do novih volitev in absolutne zmage krščanskih demokratov, kar bi pomenilo vzpostavitev klerikalnega režima. Delavsko gibanje mora z vsemi silami razbiti to akcijo, tej akciji pa bo najbolje nasprotovalo združenje vseh socialistov. Za združitev socialistične stranke s socialno demokratsko postavlja stranka tri točke: socialistična demokracija, globoke gospodarske in družbene reforme, popuščanje napetosti dn odprava vojnih blokov za ohranitev miru med narodi. Socialistična enotnost na tej osnovi predstavlja najboljšo alternativo proti zmagi krščanskih demokratov na volitvah. Ob zaključku resolucije je rečeno, da 'bo 32. kongres partije, sovjetski predlog predstavlja delno popuščanje v omejenem sprejemu nadzorovanja iz zraka in meni, da zaradi tega popuščanja, kakor tudi zaradi stališča p nadzorovanju zmanjšanja oborožitve in oboroženih sil na obeh straneh, predstavlja nekaj, kar zasluži rešijo proučevanje. Iz Londona pa poročajo, da še ni znano stališče britanske vlade do sovjetskih predlogov, vendar pa uradni vladni predstavniki izjavljajo, da se bo britanska vlada posvetovala s svojimi zavezniki o sovjetskih predlogih. Prvi odmevi iz poluradnih virov, ki bi lahko bili nekaka napoved vladnega stališča, uvrščajo sovjetsko iniciativo v kategorijo »propagande« in naporov sovjetske vlade, da bi »odvrnila pozornost z dogodkov v vzhodni Evropi«. V Washingtonu proučujejo sovjetski predlog v Beli hiši in v zunanjem ministrstvu. Predsednik Eisenhower je o tem predlogu razpravljal z zunanjim ministrom Dullesom, katerega je obiskal v bolnišnici. Funkcionarji zunanjega ministrstva pa menijo, da je v sovjetskem predlogu več oviir, ki so nesprejemljive za Zahod. Tudi tu ocenjujejo predlog kot propagandni korak. Iz Delhija pa poročajo, da so uradni indijski krogi ugodno sprejeli sovjetski predlog in pričakujejo, da bodo o njem razpravljali tudi v parlamentu, ki bo jutri začel razpravo o zunanji politiki. Pakistanski protest proti kašmirski ustavi New Tor k, 18. nov. (AFP). Pakistanska delegacija v OZN je sinoči poslala pismo predsedniku Varnostnega sveta, v katerem protestira proti sklepu kašmirske ustavodajne skupščine, iki je proglasila Kašmir in Džamo za sestavni del Indije. Ta sklep je v kašmirsiki ustavi, ki jo je 'včeraj sprejela skupščina v Srinagaru. Opozicijski poslanci so iz protesta bojkotirali sejo skupščine. Ustava bi morala stopiti v veljavo 26- januarja prihodnjega leta. V pakistanskem pismu Varnostnemu svetu je rečeno, da ta sklep krši resolucijo Varnostne- ceno, ds bo 32. Kongres panijcj , . . , _ w ki b; v februarju, dal ideološko k’ 'kl.dol°ca'na_3 se VP*»- , , J sanje bodočnosti Kasmira reši in programsko vsebino o zdru- Dlebii3c:itfvm fcl h, m„ra, žitvi socialistov. NEW TORK — Vsa dosedanja pogajanja za. prenehanje stavke sg.oeo 'pristaniških delavcev v vzhodnoamerišklh pristaniščih, so doživela neuspeh in se stavka nadaljuje. Jutri, bodo Iz solidarnosti stopili v 21-urno stavko tudi vsi pristaniški delavci v ameriških tihomorskih pristaniščih. s plebiscitom, ki bi moral biti pod pokroviteljstvom OZN. Pismo zahteva od predsednika Varnostnega sveta, naj poeova Indijo, da se vzdriti vsakih akoij v zveri s sklepom kašmirsk« skupščine. Pakistanska vlada p« st je pridržala pravico ponovno sprožiti kašmirsko vprašanje jf .V&moetnem svetu- *■ r S str. ! 8L0TENS1D POSOCE? 1LEO / 8t. rrs - m. novembra uh Maks Menard-Karo Zrasel je v proletarski družini. Že t rani mladosti je izgubil očeta. Sam je hotel poctati več, ielel si je izobrazbe, hotel je v loie. Trdo si je moral služiti kruh, da je lahko študiral. Končal je sr od njo Solo in ni Se dobro odložil knjig, ko ga je ' zavest poklicala drugam. Priključil se je borcem Štajerskega bataljona na Pugledu, star komaj 18 let. Tam je tudi dobil partizansko ime Karo, ki je postalo znano pri vseh naših borcih. Vedno nasmejan je s .svojo puško prepotoval slovensko zemljo po dolgem in počez, bredel ln plaval preko Save ob vsakem času. Kolikokrat so ga zasačili Nemci ob bodečih žicah In minskih poljih, ki bi naj delile slivensko zemljo, toda z »enstračenosijo in iznajdljivostjo sc je Karo vedno rešil. Bil je eden prvih kurirjev med Do- I Ljudska tehnika za vzgojo . ’ , v Izjava Franca Ltskoika, predsednika Ljudsko tehnike Jugoslavije sodelavcu Tanjuga t lenjsko in Ljubljano in vse ste;, ee po naših gozdovih so mu bile znane. Ta trda borba je naredila Is otroka moža. Klesali so ga napori in nevarnosti, klesal ga je pogled na gorečo domačo hišo, ki so jo zažgali okupatorji, klesalo ga je trpljenje matere in treh sestra, klesala ga je naša mogočna in težka osvobodilna vojna. Klesalo pa ga je tudi to. da jq bil skoraj edini od Urha, nepozabnega kraja trpljenja naših ljudi, ki je jasno vedel, kje je njegovo mesto- Zato tudi zanj ni bilo preprek, niso ga zavrle pogoste zasede, niti nova minska polja, niti zaledenela Sava. Svoje naloge je vedno častno opravil. V svobodi se je lotil ustvarjalnega dela s pravo zavestjo prvoborca, z vsem svojim znanjem in izkušnjami, z zavestjo komunista in oficirja Ljudske milice. Strog do opravljanja nalog in dober tovariš, vedno pripravljen vsakemu pomagati in svetovati, je vzgajal mlade ljudi, ki so mu bili podrejeni, za dobre čuvarje reda. Ko je šel v soboto s svojimi tovariši, starimi partizanskimi borci, na lov. je . bil veder in vesel kot vedno in v razvedrilo vsem. Nesrečen slučaj pa je povzročil strel iz njegove puške, ki mu je prebil tik ob srcu prsi, ki jih je na paradah krasila vrsta odlikovanj in »Partizanska spomenica 1941«. Samo krik po prijatelju, par trzljajev srca in mrjjor Ljudske milice Maks Me-nard-Karo je obležal mrtev na tistih poljih, kjer mu sovražne krogle niso mogle do živega. Spomin nanj pa ne bo zbledel pri vseh tistih, ki smo ga poznali! Lado Mazovec Beograd, 18. nov. Glede na jubilejno konferenco Zveze za tehnično vzgojo Jugoslavije .(Ljudske tehnike), ki • bo sredi decembra, je predsednik Ljudske tehnike Jugoslavije Franc Leskošek v razgovoru s sodelavcem Tanjuga na kratko govoril o delovni bilanci te organizacije za zadnjih 10 let, s posebnim poudarkom na njen doprinos k vzgoji mladih tehničnih kadrov v industriji, gradbeništvu in kmetijstvu. Franc Leskošek je poudaril, da je Ljudska tehnika v zadnjih 10 letih neprestano delala za vzgojo kadrov za razne veje teh--nike in za tehnično vzgojo sploh. To pa predvsem glede na praktične potrebe naše izgradnje, ter je v tem dosegla pomembne uspehe. V tem času je Ljudska tehnika vzgojila 390.000 raznih tehnikov, kar je po besedah tov. Leskoška komaj majhen del nalog, ki so še pred to ' organizacijo. Danes ima Ljudska tehnika okrog 2500 organizacij s skupno 286.147 članov (217 organizacij ria vasi, .258 v šolah, 432 društev Ljudske tehnike in 1688 strokov-, nih organizacij posameznih zvez). Od skupnega ‘števila tehnično šolanih oseb je 100.000 šoferjev Umrl je Dobriča Milutinovič Beograd, 18. nov. Davi je umrl doyen beograjske Drame Dobriča Milutinovič. Z njegovo smrtjo j« jugoslovanska gledališka umetnost in kultura izgubila enega izmed največjih dramskih umetnikov Jugoslavije. Odrejen je državni pogreb, ki bo danes ob 3. popoldne na beograjskem novem pokopališču. avtomobilov, motorjev in traktorjev, 14.518 je jadralnih letalcev in motornih pilotov ter 26.130 padalcev. Ljudska tehnike razpolaga z naslednjimi sredstvi: z 232 laboratoriji, 644 delavnicami, 958 motornimi vozili, 141 radijskimi postajami, 134 jadrnicami na vodi, 428 letali in jadralnimi letali, 1328 padali in 70 letališči. Med pomembnimi akcijami je bilo 2646 raznih razstav, 280 vaj izvenarmadnega značaja, 2583 tekmovanj, 985 akcij ha vasi, 46.285 predavanj in kinematografskih predstav, 404.499 poletov z jadralnimi letali, 449.497 poletov z letali in 49.134 padalskih skokov. »čeprav so to aarpo približni podatki,« Je dejal Franc Leskošek, »je nedvomno dejstvo, da si je Ljudska tehnika pridobila pomembne Izkušnje in določeno tradicijo, tako pri vzgoji kadrov, kakor tudi na drugih delovnih področjih, kar ji omogoča, da se bo v bodoče lahko lotila še odgovornejših nalog.« Člani Ljudske tehnike se bavijo tildi z lokalno elektrifikacijo ter Sodelujejo pri reševanju mnogih tehničnih problemov, s čimer pomagajo zlasti prebivalstvu v naših vaseh. Znano je, da n. pr. od skupaj 27.871 naselij v naši državi še 18.426 nima električnega toka, čeprav imajo nekatera zelo ugodne naravne pogoj« za elektrifikacijo. Ljudska tehnika je tako rekoč poklicana, da bo iniciator in' organizator take dejavnosti. » Tudi v podjetjih Ljudske tehnika pomaga pri povečevanju delovne storilnosti, usposabljajoč nove kadre na delavskih tečajih. Kar zadeva kmetijstvo, delo Ljudske tehnike kljub nekaterim uspehom še zaostaja za dejanskimi potrebami. Nedvomno je, da je v tem oziru, storila največ Avtomobilsko - motociklistična sveža Jugoslavije. -Ta zveza dela predvsem za vzgojo traktoristov. Skupaj z Glavno zadružno zvezo, Kmetijsko zbornico ;ter tudi v samostojni režiji je zveza organizirala v zadnjih 10' letih traktorske tečaje za okrog 5000 traktoristov. Zveza je tudi pripravljena, da bi ob ustrezni materialni pomoči začela s stalno-vzgojo traktoristov, vendar . pri vsem tem manjka predvsem materia-nih sredstev. * V bodoče moramo i storiti precej več, da bi s skupnim sodelovanjem z vsemi zainteresiranimi organi zagotovili ne (samo stalno vzgojo traktoristov, i kar je popolnoma realno in možno, temveč tudi dati svoj doprinos k čuvanju in vzdrževanju kmetijske mehanizacije ter k uporabi sodobnih agrotehničnih ukrepov ir kmetijstvu. . j • Pri nas vse možnosti še niso Izkoriščene zaradi slabe pomoči in nezadostnega sodelovanja ter nerešene materialno. finančne problematike. V interesu reševanja aktualnih problemov v naši industriji, gradbeništvu in kmetijstvu je treba podpreti vsako, tudi . najmanjšo pobudo za reševanje omenjenih problemov, najti organizacijske oblike ter v . mejah možnosti dati na razpola-: go ustrezajoča materialna sredstva. Razumljivo je, da si bo Ljudska tehnika z vsemi močmi prizadevala, da ,bo v skladu z aktualno problematiko v našem gospodarstvu razvila svoje delo do največje mere. Nekatere sklepe bo v tem smislu sprejela tudi na jubilejni konferenci Ljudske tehnike. Prvi korak v kooperacijo so zastavila nekatera mariborska podjetja ko vinske industrije Ob delni preusmeritvi naše Industrije na proizvodnjo predmetov za široko potrošnjo, je več mariborskih podjetij — upoštevajoč želje trga — pričelo intenzivno osvajati! proizvodnjo raznih strojev za gpspodinjstva. V drugem letu te -j pri nas povsem nove proizvodnje — je da4_ la mariborska »Hi.dromontaža* v prodajo okoli 2008 hladilnikov in pričela serijsko izdelovati pralne stroje. Hkrati s hladilniki znamke »Himo« so se poja_ vili hladilniki znamke »TOBI«, ki jih izdeluje Tovarna okovja v Bistrici pri Mariboru. Na zadnji gospodarski razstavi pa se je pojavil še tretji proizvajalec gospodinjskih aparatov — Industrija kovinskih izdelkov Maribor. Ustanovljeno je združenje za filozofijo in sociologijo Ustanovnega občnega zbora, ki ga je sklical iniciativni odbor in je bil" v Novem-Sadu,- se je udeležilo okrog 100 jugoslovanskih' filozofov in sociologov. V živahni razpravi so govorniki poudarili potrebo, da se osnuie združenje im da tudi z organizacijske strani pomoč stremljenjem, da se s stališča zgodovinskega materializma, tolmačijo filozofske osnove ter socialne izpremembe jugoslov. stvarnosti. Našteta .ie bila cela vrsta problemov. ki kličejo po obdelavi in ne dopuščajo odlašanja. -Novoustanovljeno združenje bo olajšalo in okrepilo delo dosedanjih filozofskih društev v nekaterih ljudskih republikah. medtem ko sociologi sploh niso ianeijii svcje organizacije- Medtem ko so prvi dan zborovali udele-žencj v plenumu, so naslednjega dne zborovali posebej filozofi in sociologi. Oboji Zanimanje za višjo komercialno šolo V Srbiji sta začeli z delom dve višji komercialni šoli, in sicer v Beogradu in Nišu. Sola je namenjena vzgoji visokokvalificiranega komercialnega kadra, ki ga primanjkuje. Obstoječe šole: šola trgovskih vajencev, trgovske šole za visoko- Znatno povsšnnje dohodkov v kmetijskih zadrugah V Glavni zadružni zvezi FLRJ računajo, da bodo kmetijske zadruge dosegle letos znatno boljše uspehe kakor lani. To pričakovanje temelji na šestmesečnih obračunih dela v 2250 zadrugah v Srbiji, Hrvatski, Sloveniji ter v Bosni in Hercegovini. Nekaj nad 970 zadrug v Srbiji • je n. pr. imelo v prvih 6 mesecih letos dohodkov nad 8 milijard. 1032 zadrug v Hrvatski 17 milijard, skupni dohodki samo 232 zadrug v Bosni in Hercegovini,, o katerih so na razpolago podatki, pa so znašali v polovici leta nad 8 milijarde dinarjev. Kolikšno je povečanje zadružnih dohodkov, najbolje kažejo podatki, da je Imelo lani celo leto 2299 splošnih kmetijskih zadrug v Srbiji 11 milijard in 826 milijonov dinarjev. 1416 zadrug v Hrvatski pa 13 milijard in 53 milijonov dohodkov. Za poslovanje kmetijskih zadrug v prvi polovici leta je značilna velika udeležba pri odkupu ln trgovini sploh. Odkup kmetijskih pridelkov, pri katerem sodeluje večina zadrug v državi, je zlasti rentabilna panoga zadružnega poslovanja. Zato pričakujejo, da bodo zadruge ob pomoči zadružnih zvez, trgovinskih in drugih organizacij zaključile odkup in celotno poslovanje v letošnjem letu z znatnim dobičkom, s katerim bodo povečale svoje sklade in mogle v bodoče več izdati za napredek kmetijske proizvodnje. kvalificirane delavce, srednj« ekonomske šole in ekonomske fakultete po svojem sestavu in učnem programu niso mogle dati trgovinski mreži v Srbiji potrebnega komercialnega kadra. Prvi dve vrsti šol sta dajali kvalificirane in visokokvalificirane delavce v trgovini-, srednja ekonomska šola kadre za vse_ go-, spodarske panoge, ek on o m ska fakulteta, pa preveč splošno ekonomsko izobražen visokokvalificiran kader,., ki ni sposoben uspešno opravljati komercialnega poslovanja po konča-' nih študijah. Ta praznina bo izpopolnjena z so se podrobno pogovorili o organizacijskih oblikah bodočega dela, najbolj perečih vprašanjih, o publiciranju znanstvenih izsledkov itd. Na končnem skupnem zasedanju je bilo sklenjeno, da se osnuje Jugoslovansko združenje za filozofijo in sociologijo, ki naj združi Jugoslovansko filozofsko društvo in Jugoslovansko sociološko društvo. Sedež društva bo v Beogradu, kjer bo v kratkem - začela tudi izhajati •revija, ki bo prinašala razprave filozofske in sociološke vsebine. Izhajala bo trikrat ali štirikrat na leto. Med glavnimi nalogami bodočega združenja je skrb za pospeševanje proučevanj na'področju filozofije in sociologije, prizadevanje in omogočanje sodelovanja na teh področjih in populariziranje obeh disciplin. Združenj« bo podprlo vsa prizadevanja, da bo dobil pouk filozofije ono mesto im število ur v srednješolskem predmetniku, ki mu pripada po njegovi idejni važnosti. Prav tako' je zbor predlagal, naj- se ustanovijo stolice za sociologijo na vseh fakultetah. Društvo bo tudi pospeševalo objavljanje domačih filozofskih in znanstvenih Člani združenja bodo lahko vsi državljani FLRJ, ki imajo državljanske pravice ‘ ter' se strokovno in aktivno bavijo s filozofijo ali s sociologijo ozir. drugi znanstven; in javni delavci. ki s svojim delom prispe, vajo k napredku filozofije in sociologije. Kot so sporočili udeležencem člani iniciativnega odbora, so v teku priprave za ustanovitev Jugoslovanskega središča za socialna proučevanja- Za predsednika združenja je bil izvoljen profesor pravno-eko-nomske fakultete v Ljubljani dr- Jože Goričar, za podpredsednika pa docent filozofske fakultete beograjske univerze Vuk Pavčevič in profesor pravne fakultete v Beogradu dr. Radomir Lukič. V smislu pravil je prvi obenem predsednik Jugoslovanskega filozofskega društva im drugi predsednik Jugoslovanskega sociološkega društva. Člani upravnega odbora so še drugi ugledni javni in znanstveni delavci, medtem ko je prevzel vodstvo revitje docent beograjske univerze dr. Veljko Korač. Notranja organizacija republiških sekcij združenja je prepu- dei ter prevodov tujih avtorjev.ščena sekcijam. c Pojasnila k razdeljevanja inozemske Na vprašanje nekaterih osn. rganizacij Rdečega križa in raznih posameznikov, kako je z dvema višjima šolama. V to šolo se bodo lahko vpisali absolventi gimnazij in srednjih ekonomskih šol, kakor tud; kvalificirani delavci v trgovini in gostinstvu, ki imajo najmanj 6 let delovne dobe-Zanimanje za to šolo je veliko in se je prijavilo samo v Beogradu 250 slušateljev, čeprav je njihovo število omejeno. na 80. Posebno zanimanje za to šolo, ki ima sto-pnjo fakultete, vlada med trgovskimi delavci. Za študij se je prijavilo 130 trgovskih delavcev, oz. polovica vseh, ki so se prijavili za 'to šolo. Z ustanovitvijo teh šol bomo v prihodnjih letih prišli do potrebnega kadra komercialistov v trgovini, ki sedaj precej trpi zaradi nestrokovnega osebja, razen tega pa pomeni to tudi pomembno spremembo v sistemu šolanja v Srbiji. Prvič s« namreč daje možnost, da delavci dosežejo pod določenimi pogoji kvalifikacijo, za katero se je sedaj zahtevala srednješolska izobrazba. IS Najnovejše vesti in dogodki 0 v »Slovenskem poročevalcu I« komercialnima 1 delitvijo živil, darilom naroda Združenih držav Amerike, obveščamo javnost, da prihajajo najavljene količine žival postopno in s precejšnjo zamudo. Namesto moke smo prejeli oktobra nekaj vagonov pšenice in koruze, kar sme morali dati prej v mlin. Novembra je zopet prispel le del pšenične moke. Negodovanje pr: posameznikih je nastalo zaradi tega, ker so v nekaterih okrajih že razdelili doslej dospelo pomoč, nekateri okraji pa še čakajo na ostala živila, da bi tako zmanjšali manipulacijske stroške. Priporočamo vsem okrajnm in občinskim odborom, ki še niso razdelili dospelih živil za »plošno pomoč, da to štore. Na podlagi naknadnih razgovorov z darovalcem je sklenjeno. da damo pretežni del že prejetih količin ž’vll šolskim mlečnim kuhinjam, kjer dobivajo otroci toplo malico. Zato so količine, namenjene socialno ogroženim, precej manjše od prvotno objavljenih kolHEn. Netočne informacije naj ne zavajajo prizadetih. Točna navodila dobivajo samo odbori. RK. Razdeljevanje pomoči od^ glavnega odbora Rdečega križa* Slovenije do posameznikov io Solsk h mlečnih kuhinj pa urejajo koordinacijski odbori za razdeljevanje inozemske potno.* či, ki morajo biti pri vseh odborih Rdečega križa. V teh koordinacijskih odborih so zastopniki oblasti: sveta za socialno varstvo, sveta za prosveto, sveta za gospodarstvo, tajništva za finance, tajništva za notranje zadeve, zastopn kl Socialistične zveze - delovnega ljudstva in zastopniki družbenih organizacij; Zveze borcev, Zveze vojaških vojnih . invalidov, Zveze ženskih društev. Društva prijateljev mladine, Društva upokojencev ln lahko še-drugi, ki pomagajo pri tem delu. Člani koordinacijskih odborov za radeljevanje inozemske pomoči pri okrajnih odborih RK so odgovorni za pravilno vskla-daščenje ln odpremo živil do občinskih odborov Rdečega križa. Občinski koordinacijski odbori in koordinacijski odbor' pri osnovnih organizacijah RK pa so poleg prejšnjega odgovorni še za pravilno presojo socialno ogroženih. ClanI teh koordinacijskih odborov morajo primerjalno ugotoviti, kdo Je socialno ogrožen, ker niso social-cialno ogrožen, ker n'«o socialno ogroženi vsi bolni na jetiki ali vsi upokojenci ali • vsi vojni invalidi itd. Glavni odbor RK SlovonlJ* Tri tovarne v enem okraju, ki so vložile veliko naporov 'n tudi sredstev za isto vrsto, proizvodov. Očitno zato, ker je te vrste proizvodnja za vse tri proizvajalce zaradi svoje kon-jukturnosti zelo vabljiva. Res je, da so vsa tri podjetja dosegla pri osvajanju novih ' izdelkov uspehe, k: pa šo v veliki meri odvisni od tega, kako so sl posamezna podjetja uspela zagotoviti dobavo sestavnih delov od vrste svojih dobaviteljev. To je reševalo vsako podjetje na svoj način, kakor so tudi tekla brez sodelovanja vsa ostala prizadevanja za novo proizvodnjo. Tak način dela je nujno spremljala nesmotrna konkurenca in dokaj, visoki proizvodni stroški, zaradi česar ta razcepljenost tudi z narodnostno-gospodar-ekega vidika ne prenese kritike. ' Združeni napori teh tovarn na podlagi solidne kooperacije v proizvodnji, bi nedvomno kmalu pokazali večje uspehe v pogledu kakovosti, boljšega izkoriščanja zmogljivosti in cenejše proizvodnje. V industrijsko razvitih državah je kooperacija močno uveljavljena or-ganzacljska oblika proizvodnje, medtem ko smo pri nas na tem področju storili še bore malo, čeprav marsikatero podjetje občuti potrebo za večjim sodelovanjem s podjetji, od katerih je odvisna njegova redna proizvodnja. Na prvem skupnem posvetovanju mariborskih podjetij kovinske industrije, ki proizvajajo za široko potrošnjo, sklicanem na pobudo okrajnega LO Maribor, je bilo doseženo soglasje -vseh navzočih, da so v kooperaciji proizvodnje termo-električnih aparatov še velike možnosti za osvajanje novih izdelkov, za njihovo kakovost in uveljavljanje. V načelu so se . izjavili za kooperacijo, ki bi temeljila na medsebojni pogodbi, po kateri bi usmerjali proizvodnjo tako, kot b: jo nakazovale koristi združbe. Predloge bi posamezna'podjetja predložila v pretres skupnemu kon. strukcijskemu biroju, ki bi izdeloval načrte za določene proizvode, ki bi prišli v poštev za kooperacijo. Mimo tega pa bi seveda vsako podjetje, član združenja, Še nemoteno nadaljevalo svojo standardno proizvodnjo. Kooperacija bi veljala le za določene skupne proizvode, pri katerih bi sodelovalo s proizvodnjo sestavnih delov več članov združenja. Za to kooperacijo so mišljeni predvsem ter-moelektrični aparati, k: se stalno izpopolnjujejo in pri katerih se bo, kakor kaže, znatno razširil tudi sprtima. Ti novi, izpopolnjeni aparati, bi nosili tudi ncvo ime združbe. Jasno je. da ni mogoče takoj Koroški pevci v Celju Celje, 18. nov. Po gostovanju v Ravnah in v Šoštanju, so člani združenega pevskega zbora koroških Slovencev iz Avstrije nocoj- prispeli v Celje. Kmalu po 18. uri jih je pred .-Narodnim domom sprejela velika-množica domačino-v, med njimi tudi veliko zastopnikov oblasti, političnih ofeatpzaoH in zla«fci še prosvetnega društva Svobode. Tu je bil tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Andrej Svetek. Goste iz Koroške je v imenu domače Svobode pozdravil prof. Anton Aškerc. Za prijazen sprejem pa'se je nato zahvalil predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu dar. Franc Zwitter. • . Ob 20. uri je bil v veliki, dvo-. rani Narodnega doma koncert SO-članskega združenega Pevskega zbora koroških Slovencev. Velika dvorana je bi.a pretepen a, da bi mogla sprejeti vse, ki'so 'hoteli prisluhniti lepi koroški pesmi. Tudi tu ata bila zbor in njegov dirigent' Zdravko Hartman deležna prisrčnega navdušenja. M. B. Za izboljšanje PTT v severni Sloveniji .Maribor, 18. nov. — Danes Je bil občni zbor sindikalna podružnice Okrajne pošte Mari bor I, katerega so se udeležili poštni uslužbenci iz Maribora, Slovenjega Gradca, Dravograda, Crne na Koroškem ln drugib krajev severne Slovenije. V kakovostnem pogledu Je prekosil Vse dosedanje, ker sta živahna razprava in pester program s sodelovanjem poštne godbe na pibalgt pevskega zbora in skupine malih harmonikarjev poživila stereotipnost dosedanjih občnih zborov v mariborskem okraju. Letos so temeljito preuredili poštj Slovenska Bistrica Ib Kapla- Razen tega so pri 25 poštah prebelili prostore, uredili razsvetljavo an oprar/ill vrsto manjših del. Na telegrafu okrajne pošte so posebno pozornoaš posvečali storilnosti, ekspeditiv-nosti ln kakovosti dela. Odlične telegrafistke so štirikrat tekmovale z ostalimi telegrafi Slovenije. Tako so. telegrafistke pb Dnevu republike osvojil« v tekmovanju s telegrafom v Ljubljani prvo. drugo in četrto mesto ter tudi kolektivno zmagal«. Na. teh in nekaterih drugih tekmovanjih je zasedla prva mesita Milica Lauferjeva. Tekmovanje se je razvilo tudi prj prodaji prečk Jugoslovanske loterije ter so »e najbolj izkazale poit« Crna, Slovenska Bistrica, Mežica ;n Poljčane. Med dostavljavci pošte pa zavzema vedno prvo mesto Ernest Centrih. Okrog 90 članov sodeluje r KUD »Pošta*, k! združuje pev-sk; zbor, godbo na pihala, dramsko sekcijo in male harmonikarje. Z združitvijo okrajnih poSt Slovenj Gradec in Maribor se je število uslužbencev na podeželju povečalo, saj živita in delata dve tretjin; članov na podeželju. Za letni oddih v PTT počitniških domovih se je letos prijavilo nad 70 uslužbencev in delavcev z družinskimi 'člani, katerim uprave počitniških domov niso mogle v celoti ugoditi. Zato so v Mariboru z veseljem pozdravili vest o nakupu hiše za počitniški dom v Strunjanu. Stanovanjski problem poštnih uslužbencev Je zelo kritičen. ssM je samo pri Okrajni pošti (brez okoliških pošt) 27 prosilcev za stanovanja. Mariborski! PTT kolektivi so letos dobili od delavskega sveta podietja in ustvarjenega dobička 5.5 "milijonov din za gradnjo stanovanj v Mariboru- Na. posvetovanju predstavnikov DSU, sindikatov in uorav vseh treh poštnih, kolektivov so se odločili za nakup stanovanjske hiše Tj 'n' l-i m r7 -■ *"v -- t t t ^4 ——»4 s preureditvijo pridobili sed°m družinskih stanovanj. M. K. Tajniik podružnice Cilka Gam- cer je poudarila, da je Okrajna pošta letos plan prometa prekoračila za 6 odstotkov. Vzporedno z uslugami so tudi plan dohodkov prekoračili za 5 odstotkov. Posebno pozornost so skupno z vodstvom podjetja posvetili vzgoii pripravnikov. za katere so oktobra ustanovili večerni seminar za PTT službo. Nekaj pripravnikov so poslali na višji-PTT tečaj v Zagreb in na nižji manipulativni tečaj v Ljubljano. Starejši uslužbenci si . izpopolnjujejo strokovno znanje na krožkih s študijem novih pravilnikov in druge 'strokovne literature. Podjetje za PTT promet v Ljubljani je letos odobrilo kredite za investicije in opremilo več pošt c novo sodobno opremo • • prenehati s sedanjim načinom proizvodnje, ki nujno zahteva svoj iztek, kakor je tudi jasno, da ne more biti koristna sedanja razcepljenost v proizvodnji istih predmetov, kp se na primer bavijo s proizvodnjo dvo-kilogramskih pralnih strojev hkrati v treh mariborskih podjetjih. Odveč' b; bilo nakazovati prednost osvajanja novih -izdelkov v bodočem konstrukcijskem biroju združbe, ki bo zmanjšal delo treh podjetij na eno tehnično dokumentacijo, eno vrsto orodja in enotno kontrolo nad proizvodnjo. V takih pogojih bo mogoče dati Izdelkom končno tudi kakovosten znak in si zagotov:t; tržišča do_ ma in v tujini. Mariborska pod-' jetja, ki imajo v proizvodnji gospodinjskih termoelektričnih aparatov že največ tradicije (Hidromontaža edina v državi izdeluje agregate za hladilnike), bodo s takšno kooperacijo samo pridobila na ugledu. Z izvolitvijo iniciativnega odbora, kj bo določil posebno komisijo, da pregleda sedanjo proizvodnjo podjetij, ki žele delati v kooperaciji in. priprave predloga proizvodnega združbe, so predstavniki podjetij »Hidromontaže«, »TOBI«. »IKI«, Mariborske livarne in »El^-ktrokovne« zastavili prvi korak h kooperaciji, ki bo nedvomno koristna tako za proizvajalce kot za potrošnike, če se njeno delo ne bo oddaljilo od cilja — boljše izkoriščanje zmogljivosti in cenejša proizvodnja. To kooperacijo kovinsk h podjetij je s simpatijo poz.dravilo tudi Društvo inženirjev in tehnikov, zato pričakujemo, da primerteh podieMj ne bo ostal osamljen, amr?’- mu bodo sledila še podje^* drugih strok. (JP) GATT razpravlja o ameriških plana , kmetijskih presežkih. — Iz Že- neve se je izvedelo, da so razpravljali na plenarni seji XI. zasedanja GATT o p.asiranju ameriških kmetijskih presežkov. Razpravljali so zaradi velikih presežkov, katerih proda« ja povzroča veliko zaskrbljenost. Delegati so se odločil), da bodo o tem razpravljali tudi na prihodnjem zasedanj-u. Italijanski uvoz olivnega olja. — Italija je v prvih osmih mesecih tega leta uvozila 21.431 fop jedilnega olivnega olja v •primerjavi z 11.000 tonam! v istem času lanskega leta. Izvoz je znašal 4.735 ton v primerjavi s 5.714 tonami lani. Ciklus predavanj o jedrski tehniki v elektrogospodarstvu V avgustu leta 1955 je bila v Ženevi mednarodna konferenca o miroljubni uporabi atomske energije. S tem bi bil potrjen pričetek obdobja jedrske tehnike, ki bo vodilo k le še obsežnejši uporabi električne energije. Po grobih ocenah se predvideva, da bo potreba po energiji narasla od leta 1955 do konca tega stolet.ia na šest do desetkratno vrednost, kar velja tudi za nas. Posamezne’ države si bodo torej morale, ob pom s n 'kan ju zadostnih .dosedanjih energijskih izvorov, .prej ali slej izboljšati go-spodarski položaj ž izgradnjo elektrarn, ki izkoriščajo jedrsko energijo. (Trenutno največja atomska- eleiktra.rna na svetu je sla letos delno v pogon z' močjo 92 MW in sicer v Calder Hallu, Britanija. Končno zmogljivost te elektrarne predvidevajo s 180 MW, kar predstavlja približno mod treh naših dravskih elektrarn). . Države, ki se glede na energijsko gospodarstvo zaenkrat še ne nahajajo v težkem položaju seveda lahko počakajo z izgradnjo lestnih atomskih central in !*„s tem izognejo njihovim neizbežnim začetnim težavam. Nikakor pa tudi te ne ‘smejo opustiti raziskovalnih del, ki ustrezajo gospodarskemu potencialu diržave, in šolanju kadra, ki se bo na lastnih poskusnih reaktorjih usposablja! za prakso, in znanost. Tako bo na razpolago potrebno. osobje in .to po stopnji -znanja kot po številu. Zaradi publikacije izsledkov jedrske tehnike predvsem v »meri izgradnje reaktorja, z* atomske elektrarne in uporabi radioaktivnih izoitopov v tehniki pa prireja Elektrotehniško društvo LRS v Ljubljani za svoje’ članstvo in druge'' interesente ciklus predavanj o jedrski tehniki. Predavan;a Cpronljaoa z diapozitivi sc vrše tedensko ob sredah zvečer r času od sredine novembra 1956 do konca januarja 1957 v »Domu elektrogospodarstva«. Uvodno predavanje tovariša Da;ka Jamnika je imelo naslov »Jedrska struktura in jedrske reakcije«. »Fizikalne osnove reak- . torja« bo tolmačil profesor dr. Anton Peterlin. O »Tehnični izvedbi reaktorja« bo seznanjal poslušalce tovariš Rudolf Kladnik, »Reaktorje za moč« pa bo opisal ing. Milan Osredkar. »Elektronika pri reaktorju« je Halje naslov predavanju, ki ga je pripravil ing. Anton Železnikar, »Avtomatiko pri reaktorju« bo obravnaval dr. ing. Aleš Strojnik. O »Uporabi izotopov v tehniki« bo poročal tovariš Rajko Korbar. Avtor poslednjih treh predavanj etnenjenega ciklusa pa' je profesor ing. Ernest Pehani, ki bo podal »Ekonomsko analizo reaktorja«, »Elektrogospodarsko malizo in potrebe po reaktorski energije, v Jugoslaviji« ter »Elektrotehniški del jedrske centrale«. A. S. NA SONCU. OB DEŽJU /A/ VETRU VEDNOŠČ/Tt IN NEGUJE VAŠO KOŽO NEVA famst Nekaj misli o sredstvih za domači film Razumljivo Je, da o problemu materialne osnove naše filmske produkcije razmišljajo" vsi forumi, ki imajo direkten kontakt x domačim filmom. Tako sta združenje film-kSh producentov in združenje filmskih delavcev te lani izdelala in predložila pristojnim državnim forumom predlog o formiranju posebnega sklada za financiranje filmske proizvodnje, ki bi ga naj upravljal posebni upravni odbor, katerega bi naj imenoval zvezni izvršni svet. Predlagali so v glavnem sledete: ceno kinematografskih vstopnic 'bi progresivno povišali za 5 10 dinarjev jpn znesek bi se še pred obračunom najemnine stekal v predlagani fond; vsak film, ki ga naši distributerji', uvozijo iz Inozemstva, bi moral d oprtna Sati prav tako v ta fond in sicer na ta način, da bi za vsak meter uvoženega tujega filma uvoznik plačal 300 dinarjev ('izvzeti tu bili le tisti tuji filmi, 'ki jih distribucije dobijo v zameno za naše domače filme); dotacije s strani družbe odnosno posameznih organizacij, ustanov, pod-ie-tij itd. Vsefcakor zei-o z-anijniv predlog, ki sili k treznemu raz-jni&ljanju, kajti predlagatelji so ugotovili, da bi od realizacije tega načrta imela korist celokupna fSsnska proizvodnja v državi. Predlagali so tudi načrt o razdeljevanju fonda, ki se ravna po osnovnem principu stimulacije umetniških teženj {•n prizadevanj naših fllmslcih produkcij, 'kakor tud; posebne podpore kratkemu filmu, ki je zadnja leta popolnoma zanemarjen. Druga, tudi zelo konkretna Im koristna pobuda, pa je prišla s strani nekaterih naših fil-msitiih distribucij. »Vesna film« iz Ljubljane in »Kinem-a« iz Sarajeva sta sklenili dogovor, da bosta skupno podpiral! in pomagali z denarnimi sredstvi pri snemanju kvalitetnih domačih filmov- Prve oblike tega sodelovanja s produkcijami so se pokazale že pri snemanju nekaterih filmov, trenutno Pa sta omenjeni distribuciji podprli * svojimi sredstvi snemanje prvega jugoslovanskega barvnega celovečernega filma »Pop Cira in pop Spira«. Poleg drugega želita distribuciji s tem svojim sodelovanjem odvrniti naše produkcije od sklepanja koprodukcij, ki so po dosedanjih izlnustvfa. slabo vplivale na umetniško raven takšnih filmov (da ne govorimo o materialni plati večin« dosedanjih koprodukcij). Zelo važno vprašanje, ki ga bodo moral« razmisliti taks naše produkcije kot filmski delavci, je znižanj« proizvodnih stroškov ob snemanju pasameanih filmov. To ni problem, let bd ga odpiral! samo pri nas, temveč o njem temeljito razmišljajo P® vsem svetu. Skoraj neverjetno se je slišalo le‘tos na festivalu v Pulju, ko so nam povedali, da je najboljši jugolovanski film 1. 1966 »Veliki in mali« stal samo 18 milijonov dinarjev. To dejstvo postavljat v posebno aktualno liuč sicer v>«oke *tirofke za proizvodnjo mnogih drugih domačih filmov, o katerih bo treba kdaj izpregovoritl'posebej. Skušal sem nekoliko opoeoriti na nekatere probleme financi- ranj* našega domačega film*. Seveda je pa to področje tako obširen kompleks, da je nemogoč« v enem ' samem sestavku obravnavati celotno problema-i tiko materialnega vprašanja na-' še filmske proizvodnje. K njej se bomo morali še večkrat vrniti. Vitko Musek V ateljeju družbe MGM so te s brali med snemanjem ELIZABETH TAVLOR, FEKNANDO LA MAS -in VVILLIAM POIVELL. LEP USPEH »ISKRE« V KRANJU Kmalu po osvoboditvi je tovarna »Iskra« iz Kranja zastavila proizvodnjo kinoprojektorjev, ki so biU nujno potrebni, če smo hoteli vzpostaviti ze obstoječo mrežo ‘kinematografov v normalno stanje in če smo jo hoteli predvsem razširiti. Večina kinematografov je imela tedaj že deloma zastarele, deloma pa močno izrabljene kinoprojektorje, ki so naglo uničevali filmske kopije. Posebno vprašanje, ki ga takorekoč ni bilo mogoče rešiti v tistem času, so bili tudi nadomestni deli za projektorje najrazličnejših tipov kinoprojektorjev. ki so bili montirani v kabinah kinematografov. Zalo je bila proizvodnja kinoprojektorja za normalni trak tedaj izreden uspeh. Njemu se je kmalu pridružil še drugi, namreč produkcija kinoprojektorjev za filme na ozkem (16 mm) filmskem traku. Ti prenosni kinoprojektorji so omogočili predvajanje filmov v krajih, kjer ni stalnih kinematografov,^ kakor tudi vedno večjo uporabo filma v šolah, društvih in organizacijah. Nekako v tem času — pred tremi leti — pa je filmska tehnika prinesla nove filmske sisteme na širokem platnu (tvide sereen, Vista Vision, ki nem a-skop, panoramsko platno itd.). Filmske produkcije so naglo začele snemati filme po teh novih sistemih. Razumljivo, da je bilo za njih vedno večje zanimanje tudi pri nas. Tovarna »Iskra« se je lotila tudi tega problema in najpreje izdelala kinoprojektor za predvajanje filmov po sistemu panoramskega platna in kinemaskopa z magnetnim zvočnim zapisom. Že lani so na takšnem projektorju predvajali kinemaskopske filme na festivalu v Pulju in v kinu »Vič« v Ljub-Ijani. Kinemashopski sistem pa - ne pozna samo mag-netnega zvočnega zapisa, ki ga reproducira skozi štiri zvočne kanale, temveč je uvedla tudi svetlobni zapis zvoka, predvsem pa stereofonsko reprodukcijo trika-nalskega zvočnega zapisa s pomočjo takoimenovanega Perspecta integratorja. Pred nekaj tedni je »Iskra« osvojila produkcijo takšnega kinoprojektorja, ki skratka lahko predvaja vse dosedaj poznane stare in nove sisteme filmske slike in zvočnega zapisa. Le sistem Cinerame, ki je zelo kompliciran in v katerem so doslej posneli le tri filme, je ostal izven zmogljivosti novih kinoprojektorjev tovarne »Iskra«. Prva nova kinoprojektorja je tovarna »Iskra« montirala v kinematografu »Storžič« v Kranju, kmalu ju bo postavila tudi v kinu »Vič« v Ljubljani in v kulturnem domu v Trbovljah (najmodernejši kinematograf v Jugoslaviji), v Beogradu, Zagrebu in nekaterih drugih mestih. Hkrati pa montirajo v Ljubljani, Novem mestu in ponekod drugod ie kinoprojektorje za predvajanje kine-maskopskih filmov s svetlobni m zapisom zvoka. Tako po zaslugi in podjetnosti »Iskre« prihaja kinemaskop tudi k nam. Tovarni »Iskra« pa moramo vsekakor k uspehu čestitati! m Naši Pred nekaj dnevi Je »Till Eulenspiegel« doživel svojo pariško premiero, z njo vred pa ogromen uspeh. Film je režiral GERARD PHILIP E z Jorisom Ivensom. Ge rard Philipe je v filmu odigral tudi naslovno vlogo, na naši sliki pa vam predstavljamo tudi NICO-LK BERGER, ki Je pdigrala vlogo Tillove deklice Nele. VELIKO O '•to se nagiba h kraju. Za marsikoga bo zelo zanimivo izvedeti, kateri jugoslovanski celovečerni in kratki filmi »o *i v tem letu utrli pot v tujino in kje jih predvajajo. Takšen pregled bi 'kazalo sicer narediti za vsa dosedanja leta, ker doslej ni nihče- o Izvozu jugoslovanskih filmov pisal. Toda povzeti sedaj izvoz prejšnjih let bi bilo sorazmerno komplicirano in obširno delo. Torej poglejmo, kam so naši filmi šli letos po avetu! »Avala film« je poslala film« »Bila sem močnejša« v Romunijo in na Češkoslovaško, »Ciganko« v Bolgarijo, »Rdeči cvet« na Poljsko, »Čudežni meč« r Bolgarijo in Sovjetsko zvezo, »Krvava pot« (koprodukcija) v Bolgarijo, Vzhodno Nemčijo in na Češkoslovaško, »Nevihto« v Vzhodnb Nemčijo in na Kitajsko, »Občinsko dete« v Bolgarijo, »Pesem s kumbare« na Češkoslovaško, Kitajsko >n v Sovjetsko zvezo, »Zasledovanje« na Češkoslovaško, v Vzhodno Nemčijo, Sovjetsko zvezo in . na Kitajsko. Izmed kratkih filmov »o kupili filme »Beograd — borec in graditelj« Kitajska, »Borba s strmino* Madžarska, »Dela Tome Rosandiča« Sovjetska zveza, »Džerdap« *in »Kri svobode« Češkoslovaška in Sovjetska zveš«, -»Obedsfca bara« Sovjetska zveza, lutkovni film »Pionir in dvojka« Kitajska, »Revija narodnih plesov« Sovjetska zveza, »Svetan Mokranjac« Sovjetska zveza in »Dežela vstaje« - Madžarska. »Jadran film« je prodal izmed igranih filmov »Bakonja fra Brne« r Bolgarijo in Vzhodno Nemčijo, V nevihti« na Češkoslovaško, »Sinji galeb« prav tako na Češko, »Dekle in hrast« v ZDA in Sovjetsko zvezo, »Koncert« v Sovjetsko zvezo in Madžarsko in »Jubilej gospoda . Uda« ha Češko in v Romunijo. Izmed kratkih filmov pa »o prodali »Modre tišine« v Sovjetsko zvezo, »Sen male balerine« v Francijo, Francosko unijo in francoske kolonije. Zahodno Nemčijo, »Rab« v Avstrijo in Zahodno Nemčijo, »Cme vode« v Francijo ih Sovjetsko zvezo in »Osamljeno otočje« v Francijo. »Slavij* film«, fci enem* za sedaj samo kratke filme, j« prodala »Ob tovarišu tovariš« v Sovjetsko zvezo, »Prijatelj, prijatelj!« na Ceiško čin »Nikolla Tesla« v Sovjetsko zvezo. »Triglav film« . je plasiral »Dalmatinsko svatbo« (koprodukcij*) v ZDA, »Kekca« na Kitajsko, »Vesno« v Avstrijo, Vzhodno Nemčijo ih Sovjetsko zvezo. Od kratkih filmov pa »Ples čarovnic« na Kitajsko in v Sovjetsko zvezo, »Pomlad v Beli krajini« na Češko. »Zima mora umreti« v Sovjetsko zve- I T J E Vteikdo pozna Sergeja Eisen-»teina. Ni več treba omenjati njegove »Križarke Potemkin«, »Generalne linije« in »Ivana Groznega«. Večina ljubiteljev filma dobro ve tudi za njegovo ned ekon čano delo pod naslovom »Que viva Mexico« (Naj živi Mehika). In prav to slednje delo, ki ga je Eisenstein snema.l pred petindvajsetimi 1 e.ti skupaj s Tis sejem in Gri gori jem Aleksandrovim v Mehiki, je verjetno v Eisensteinovem fium-ikem opusu naj pomembnejše. Decembra 1930 so pr.išl.i Eisenstein. Tisse in Aleksandrov na povabilo Upiona Sincladra, toi je bi'l poleg drugega tudi neodvisni filmski producent, v Mehiko in začeli snemati film. za katerega je napisal Eisenstein scenarij po svoji 'lastni zamisli. Pri snemanju so sodelovali nekateri poznejši mehiški filmski ustvarjalci. predvsem pa Em.lio Fer-nandez in Gabriel Figueiroa, najbolj znani imeni mehiškega filma. Kdorkoli je imel priložnost videti odlomke iz Eisensteinovega filma »Que viva Mexico«, ne bo težko našel korenin in virov, iz katerih sta zajemala vizueilno podobo svojih poznejših mehiških filmov ta dva filmska umetnika, ki sta * svojim delom utrla mehiškemu filmu pot v sve.t in mu pridobila številna priznanja. Znano je, da je Eisenstezm 'moral na vsem lepem- prenehati s snemanjem in da so ga poklicali nazaj v Sovjetsko zvezo. Zelo koristno bi bilo, ko bi njegova tedanja sodelavca Tisse in Aleksandr.ov, ki sta še živa, pojasnila vzroke, ki so pretrgali delo na tako impozantnem filmskem načrtu. Po Eisensteinovem odhodu v Sovjetsko zvezo se je Izgubil tudi negativ filma, ki ga je, kakor zatrjujejo nekateri, bilo 75.000 m, a drugi pravijo, da samo 51.000 m. Dolgo ni nihče vedel, kakšna usoda je zadela negativ tega velikega umetniškega della. Leta 1933 je Sol Eesser hčkije našel delček negativa in ga zmontiral v film, ki nosi naslov _»Thunder over Mexico«. Ta film smo imeli priložnost videti v kinotečni predstavi tudi pri nas v Ljubljani. Okdili leta 1940 se je na vsem lepem pojavil drugi del Eisensteinovega materiala, ki ga je zmontirala Marie Seton pod. naslovom »Time dn the Sun«. To je pa tudi vse, kar smo vedeli o Eisensteinovem materialu. Nekateri so vedeli povedati, da ga je pustil ob povratku v domovino v Hamburgu, toda našli niso nič. Letos pa se je Aleksandrov mudil v Mehiiiki in ZDA ter obvestil javnost, da je v ‘Muzeju, modernih umetnosti v New Yotrku našel 75.000 m negativ* filma »Que viva Mexioo«. To ja brez dvoma eno največjih odkritij našega časa. Sedaj obstoji upanje, da bodo celotnemu filmu le dali tisto podobo, kakor si jo je o njem ustvaril pred snemanjem in ob spoznavanju Mehike Eisenstein. Dve - vprašanji ata nejasni. Kje je bil negativ vse doslej din kako je moglo priti v izjavah ljudi, ki so spremljali Eisensteina po Mehiki in z njim' sodelovati, do takšne razlike, v mnenju o metraii posnetega materiala. Tudi to uganko so razvozlj ali. Predvsem so ugotovil č, da si je 75.000 m Eisensteinovega negativa za film »Que viva Mexieo« prilastila .Marie Seton, ki je iz njega zmontirala že omenjeni 1600 m dolgi film in napisala poteg tega o Eisensteinu precej subjektivno zasnovano študijo- ” P.red teti je predala ta negativ newyorškemu muzeju modernih umetno-sti. Ugotovili »o pa tudi, da je Eisenstein ukazal večino materiala iz varnostnih razlo- Obletnica, Iti je ne kaž »DOLINA MIRU« T BEOGRADU Ljubljanska kinematografska podjetja in z njimi vsa slovenska reproduktivna kinematografija so 16. novembra slavila pomembno obletnico. Ta dan je poteklo šestdeset let od prtfe kinematografske predstave v Ljubljani in, kolikor je bilo doslej mogoče ugotoviti, 'tudi v Sloveniji. »Slovenski narod« je 11- Parizu prva javna predstava »Lumierovega kinematografa«, pa je že Ljubljana videla v salonu hotela »Pri Maliču« (na vogalu današnje Cankarjeve in Titove ceste) prvefil-, ki so jih posneli na sve-V programu prvega gostovanja potujočega kinematografa v Ljubljani so predvajali v zgodovini filma dobro me tu //OlUVCUOOil »r v«, i w - J c. JtAhl U J ’' ~ novembra 1896 objavil to-le poznane prve Lumičrove fil- vest:" »Predstave s kinemato grafom bodo od ponedeljka dne 16. do nedelje dne 22. v salonu hotela »Pri Maliču«. Kinematograf je narejen po principih kinetoskopa ali znatno zboljšan. Mesto malih posamičnih figur s-e vidijo celi prizori skoro v naravni velikosti, na stotine ljudi se premika kakor v življenju. Podobe so plastične, podobe krajev ali arhitektohičnih del so perspektivično izborne. Vse, kar se godi v življenju in naravi, promet po ulicah itd., vse giblje prav kakor v Naravi. To niso za efekt narejene podobe, vse je fotografično vzeto iz življenja. Kinematograf prinaša serijo osmih podob, ki predstavljalo: 1. Življenje na pariških ulicah; ijenje na parisK-ui uucurt, in sv.eta« leta 1898 pod na- 2. Pri pikniku zabavajoča se sjouom „2(-ue suke« materna- -J -I . *> Dvonivniihoa e n l»«*nr_ .. .. _ k « ■ družba; 3. Prepirajoča se kvar topirca; 4. V perilnici; 5. Ope harjeni cunjar; 6. V plavalni ci in končno: Brzovlak se pri- tik in fizik dr. Šubic. Ko človek prebira zapiske o prvih kinematografskih pred- bi 7 rt KUTlbflU. LJf »uiv — ' , pelje na postajo, katera slika stavah, posebno pa še Gorke FRANCE ŠTIGLIC, JOHN KITZMILLER, EVELINE WOHLFEILER, ln TOGO ŠTIGLIC so se vrnili iz uspešne turneje s filmom »Dolin* miru« Po Jugoslaviji. Takole navdušen« ln prisrčno so malo »LotU« pozdravili Beograjčani. Obenem p* lahko labeleMmo le dva uspeha novega slovenskega filma: v Mariboru so morali podaljša« predvajanje filma, v Ljubljani pa 1« »Dolina miru« najbolj obiskan film v letošnjem letu. V 14 dneh ai *a Je ogledalo več kot 40.000 ljudi. Imel Je torej nad 10.000 obiskovalcev več, kakor doslej najuspešnejši letošnji fiim. je najinteresantnejša. Kakor v vseh drugih mestih obnni ta interesantni • aparat tudi v Ljubljani brez dvoma veliko zanimanje. Predstave bodo vsak dan od 5 do 8 ure zvečer.« Niti enajst mesecev ni minilo od tistega decembrskega večera (1895), ko je bila v ga duhovita in bista opazovanj a (opisal nam je- skoraj vse prve Lumierove filme, ki jih je videl), se nehote spominja tistih pionirskih dni, ko je človeku vendarle končno uspelo ujeti gibanje in ga reproducirati Pot do, te zmage človekovega duha ni bila lahka in kratka. Od prazgodovin- V TUJINI zo, ki j« kupil* tudi »Mojstrm Plečnika«. UFUS je prodal »ESalon dr. M.« v Beigijo, Luksemburg, Mehiko. Zahodno Nemčijo in Švico, »Ona dva« na Kitajsko in ▼ Sovjetsko zvezo, od kratkih filmov pa »Na obronkih Magliča« in »V srcu Kosmeta« v Sovjetsko zve-zo. »Zagreb film« je prodal barvni risani film »Rdeča kapica« v Bolgarijo, a »Zora film« iz Za-gt-eba »Gradnjo ceste« na Poljsko, »Ribolov na Jadranu« n* Češko, ki je kupila tudi »Flit-vičika jeeera« in risani Ulm »Veseli doživljaji.« Zal, nemogoče je podati celokupen pregled izvoze jugoslovanskih filmov v tujino, kajti podjetja, kakor »Bosna film«, »Studio film«, »Vardar film«, »Lovčen film« in »Vaba« ni** objavili rezultatov sv-ojega izvoza. Iz gornjih podakov pa vidimo, da ai jugoslovanski film la. počasi utira pot v svet. V poročilu nismo omenili filmov, • katerih se šele pogajajo ali p* so jih že različne države kupile, * še niso prišli tam v promet v kinematografski mreži. Znano je namreč, da so nekajkrat tuji distributerji kakšna naše filme kupili, pa jih potem niso predali kinematografski mreži. O nekaterih naših filmih prihajajo iz dežel, ki so jih kupite, zelo veseli glasovi. Tako so na Madžarskem in na Poljskem z veseljem sprejeli »Vesno«, na Kitajskem so navdušeni nad »Krvavo potjo« in »Trenutki odločitve« in prav tako ja žel veliko navdušenje na Kitajskem »Kekec«. gov posneti dvakrat. Tako se je verjetno izgubilo v Hamburgu tisiuih 51.000 m negativa, medtem ko je na srečo bogatejši materiali ohranjen. Takšna je bila torej pot. kt jo je prehodil v petindvajsetih leitih negativ enega največjih ■ filmov -č šestdesettetni zgodovini sedme umetnosti- Vsakogar, ki ceni filmsko umetnost, veseli:, da so ta material vendarle našli. Skoda je le, da je mojster, ki je film usvapjal, mrtev, kajti samo on bi nvu s svojo mojstrsko montažo lahko dal tisto podobo, ki jo je zasnoval v svoji ustvartjialnd fantaziji. CHARLES CHAPLIN se mudi že nekaj časa v Parizu, kjer montira svoj novi film »Kralj v New Vorku«. Ko so ga srečali na pariških ulicah in so novinarji hoteli izvedeti od njega kakšne podrobnosti o filmu, je dejal: »Zelo cenim novinarje .. • toda ne med delom . .. jaz pa sem tu po poslu.« Toda vkljub temu mu niso dali miru in so začeli zasledovati njegov avto, kjer je sedela z njim njegova žena Oona. Ko ga je v Bulonjskem gozdu ustavila leteča policija, ker je prehitro vozil, so se nagrmadili novinarji zopet okoli njega. Ko jim ni mogel več zbežati, se je nasmehnil in jih povabil v restavracijo •Pri teh bratih«. V prijetnem kramljanju j« povedal, da ima namero posneti novo verzijo svojega »Cirkusa«, kakor tudi željo, da bi nekaj svojih kratkih skečev povezal v nekakšen omnibus. Med povpraševanjem se je izdal, da je že končal glasbo za no' vo verzijo »Cirkusa«, me, a največjo senzacijo je tud i za Ljubljano pomenil film o prihodu vlaka na Ipon-ski kolodvor,' o katerem je zelo zanimivo pisal leta 1896 pisatelj Maksim Gorki: »Včeraj sem bil v Cesarstvu senc. Če bi vedeli kako je tam čud- , no Na platnu se prikaže vlak. Švigne kakor strela naravnost proti vam — pazite! Zdi se, da bo zdaj zdaj zdrvel v temo, kjer sedite in vas zmlel v raztrgano vrečo kože, polno zmečkanega mesa in zdrobljenih kosti, da bo razdejal, spremenil v trske in prah to dvorano in hišo. kjer je toliko vina, Sena, glasbe in razvrata . . .« Nam Slovencem pa je kinematograf prav lepo razložil v prvi številki »Doma sveta« leta 1898 pod na- TIM HOVEY je eden od najbolj priljubljenih hollywood*klh filmskih-otrok. Desetletni deček Je pravkar odigral glavno vlogo v filmu »Toy Tiger«, v katerem je nastopil tudi Jeff chandler. skih risb, ki jih je z ogljem risal v svoji jami pračlovek in že poskušal ujeti z risbo gibanje, je bila skozi ves zgodovinski razvoj človeka in znanosti ta želja vedno prisotna. Po nekaterih poizkusih, ki so naznanjali in predvsem odpirali pot v novi svet, je to uspelo 1895 bratoma Lumiere. Ko smo lani v Cannesu odkrivali pred festivalsko palačo spominsko ploščo ob šestdesetletnici pomembnega izuma, človek skoraj ni mogel verjeti, da si je film v tako kratkem obdobju utrl pot med ljudi in pri dobil tolikšen vpliv. Statistični podatki za zadnja leta, pravijo, da gleda filme povprečno 12 milijard gledalcev na leto. Kakšen silen razvoj, a če temu dodamo še zvok, barvo, tretjo dimenzijo, nore sisteme, predvsem naj-nopejit dinamični izrez — potem smemo res govoriti o popolnem. zmagoslavju filmske umetnosti. Da, filmske umetnosti. Prvotne zgolj tehnične, fotografske se.izacije se je kmalu polastila človekova ustvarjalnost in ji vlila življenje. duh umetniškega ustvarjanja in iskanja. Razumljivo, da je po filmu kmalu posegla tudi dobičkaželjnost in z njo zvezana podjetnost posameznikov, ki so si — posebno, ko se je težišče filmskega ustvarjanja prestavilo v Ameriko — vztrajno prizadevali, da dobijo film v svoje roke in iz njega naredijo »zabavo«, ki jo bodo -lahko producirali po vseh principih industrije in prodajali po načelih trgovine. In prav v današnjem času, ko se po eni strani čudimo .izrednemu razvoju filma 'v šestdesetih letih, smo tudi priče zagrizenega. boja, ki naj odloči ali je film res samo industrijski produkt ali pa kulturna potreba ljudi. Vedno bolj pa zmaguje misel, da je filmkul- turna dobrina, ki naj. človeka dviga, oplemeniti in mu nudi kvalitetno razvedrilo in zabavo i *fc. 7 SLOVENSKI POROČEVALEC / ST. tn — ».novembra im ^Planinski vestnika št. 11 Namesto uvoda je za 11 številko »Planinskega vestnika«, ki je Izšel te dni, uvrstilo uredništvo nekaj besed posebnega priznanja nekdanji Soški podružnici SPD v Tolminu, katere ustanovitev pred GO leti je letos prosla-yilo sedanje PD Tolmin, ki se je V zadnjem času prizadevneje posvetilo svojim ožjim tolminskim goram. O ožjem okolišu je treba govoriti za to, ker deluje na področju nekdanje soške podružnice kar 8 posebnih društev od Gorice do Bovca in Idrije. Društvo v Tolminu šteje že vsakega osmega prebivalca med svoje člane in si je za prvo nalogo privzelo ureditev in povečanje postojanke na planini Razor, ki je bila vključena v slovensko rlaninsko transverzalo in jo je e letos prečkalo skoraj tisoč planincev. V ostalem pa je uredništvo tokrat tudi precej vsebine posvetilo planinskemu svetu in delovanju v primorskih krajih. Take sestavke so prispevali: P. A. O-garev: O lepotah naših gora; Hinko Uršič: Soška podružnica SPD (18S6-1S2S) in Zorko Jelinčič: Planinski klub »Krpelj«. Med o-stalim gradivom navajamo še tele članke: Ante Mahkota: Kje Je vrh, kam drži pot; Lojze Spanger: Nekaj spominov na mladinske izlete; Vinko Božič: Na svobodnih grebenih itd. Mnogo drobnega branja Je zbranega še v ostalih rubrikah z društvenimi novicami, med paberki iz planinske literature in drobci med razgledom po svetu. Na področju mesta Tolmin, z nad 1600 prebivalci, deluje TVD Partizan (251 članov), ki je navezalo tesne stike z JLA, s katero so igrali tekme v košarki in odbojki. Ob razvitju društvenega prapora so priredili telovadno akademijo, ki so jo pokazali tudi v Logu pod Mangartom, Bovcu in Mostu na Soči. V društvu gojijo razen tega še smučanje, plavanje in nogomet. Na pobudo društvene uprave so v Tolminu ustanovili še svet za telesno vzgojo pri občinskem ljudskem odboru, ki je z razumevanjem podprl prošnjo za razširitev telovadišča. -jp -....O. ..................... DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LRS sporoča, da Ja nenadoma tragično prenlmll tovoril Maks Menard-Karo major Ljudske milice nosilec Spomenice 1941, odlikovan z Redom za hrabrost Redom za zasluge za narod !ll. stop.. Redom bratstva In edinstva II. stop. In Redom dela III. stop. Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 19. novembra 1954, ob 15.30 na Zalah, izpred Jožetove mrliške veže. KNJIGOVODJO sprejme takoj Komunalno podjetje Gor. Radgona 8546-A ’ Namizne baterijske svetilke v novi, Izpopolnjeni Izvedbi, po zelo ugodni ceni — dobite pri TOVARNI »ZMAJ« Ljubljana Močno nas Je prizadela vest o tragični smrti komandanta LM «— 0L0 — Ljubljana, tovariša Maksa Menarda-Kara majorja LM — nosilca Spomenice in drugih višjih odlikovanj Nikdar ne bomo pozabili dobrega starešine, odličnega tovariša in prijatelja. Slava mu! OFICIRJI, PODOFICIRJI, MILIČNIKI LJUBLJANSKEGA OKRAJA m je VOZNI RED EKPRESNE AVTOBUSNE PROGE POTNIKA SLOVENIJA LJUBLJANA-ZAGREB Zaradi velikega števila potnikov na progi Ljubljana—Zagreb, PUTNIK SLOVENIJA povečal število voženj na tej progi: Avtobus odhaja: 4 IZ LJUBLJANE ob 5. In 18. 'j IZ NOVEGA MESTA ob 6.45 In 17.45 j PRIK023 V ZAGREB ob 8.30 in 19.30. : Avtobus odhaja: j IZ ZAGREBA ob 5. in 16. : IS NOVEGA MESTA ob 6.45 in 17.45 • : PRIHOD V LJUBLJANO ob 8.30 in 19.30. : Proga obratuje samo ob delavnikih: ; Cena v eno smer 790 dinarjev. * Iz Ljubljane odhaja avtobus izpred Nebotičnika, * Iz Zagreba pa izza hotela Esplanade. * Vozovnice lahko kupite v predprodaji: ? — v Ljubljani pri PUTNIKU SLOVENIJA na Titovi cesta 12, ? — v Zagrebu pri PUTNIKU v Praški ulici št. 5. ? Avtobusi so udobni — turistični in ogrevani. 4 Stojišča ne sprejemamo. • ,..,..i ........ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je nenadoma umrl naš ljubljeni sin, brat, stric in svak MAKS MENARD-KARO major LM Pogreb dragega in nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 19. novembra 1956, ob 15.30 z. 2al, iz Jožefove mrliške veže na pokopališče Žale. Žalujoči: mama Frančiška; sestre Francka, Tilka in Milka z družinami ter ostalo sorodstvo. ■ . - • - .. m Hi HI Fo dolgi In mučni bolezni nas je .za vedno zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat, stric in svak PRINC KOKALJ pekovski mojster Pogreb nepozabnega in dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 19. novembra 1956, ob 16. uri izpred hiše žalosti, Polje št. 158 na pokopališče v Polju. Žalujoči: žena Ana, sinova Franci ln Janko, hčerke Majdi, Marjeti in Anica z možem ter ostalo sorodstvo. V neizmerni boli sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri mož, skrbni - očka, ljubljeni edini sin in brat dr. IVO UMNIK Na njegovi zadnji poti ga spremimo v torek, 20. novembra 1956, ob 15. uri iz Andrejeve mrliške veže na Zalah. • Žalujoči: žena Elca, sin Mitja, hčerka Ksenija, sestri Majda in Lojzka ter ostalo sorodstvo. mama, Ljubljana, 18. novembra 1956. Dobriča čosič Sedem dni v Budimpešti (Se nadaljujeje) Čakajo r* mašo kardinala Mindszentij«,. Sovjetske čete so zapustile Budimpešto. Toda delegacije iz *.«a,'«njosti Madžarske prihajajo noč in dan v ^*r-lament z vedno novimi zahtevami. Kam si krenila Madžarska? Polnoč. V osrčju tega ogromnega, nepomirj enega in strašnega mesta grmijo tankovske granate. Zdaj ne vem, iz katerih tankov. Mučim se, ko čakam na jutro. Toda ta hotel je zoprno akustičen. Kot .irazna konser.na škatla. Na levi strani amatersko tipka na pisalni stroj do pol štirih zjutraj novinar, ki piše svoje današnje poročilo in je prepričan, da bo jutri izšlo na prvi strani njegovega časopisa. Rac. b; mu nekako povedal, naj se odreče tej utvari, ker bo ta čast pripadla njeg vemu kolegu iz Egipta. Prav sem imel, ker se je ob štirih zjutraj, torej 31. oktobra, ko je diktiral po telefonu, strahovito jezil na redakcijo v Rimu, ki mu ni hotela' sprejeti več kot deset stavkov iz Budimpešte. Desno od moje sobe pa so prepevali madžarske, nato pa francoske in angleške pesmi in razbili samo tri kozarce. V svojem kratkem snu sem videl nekakšne roke, ki so bile tako dolge, bele in brez laktov, da jim nisem videi konca skozi okno. Revolverski streli prav pred hotelom so ubili te roke in zapustili očem samo mrežasto senco zavese na stropu. Toda danes pride jugoslovansko letalo z zdravili, ki jih ra-, njencem Budimpešte pošilja ta vsesplošno usmiljeni Rdeči križ Dvomim, da bi se Lahko prebili do letališča. Ne obupujem zaradi tega. Življenje mi vendarle ni v nevarnosti, sicer pa je znano, da človek ne pogine tako lahko in preprosto. In negacija te nemodrosti :e prav tako banalna. Grem skozi Budimpešto. Moški in ženske iščejo kruha, oni pa jim ponujajo časopise in letake. Danes ne more nihče trditi, da v Budimpešti ni svobode tiska. In govora jn združevanja. In nošenja orožja brez taks in dovolilnic, toda z madžarsko trobojnico okrog rokava. Po izložbah in zidovih so nalepljeni plakati: »Zaznamujte komunistične hiše z belimi križi. Zidovske pa s črnimi. Mi že vemo, kaj bomo storili z njimi-« Okrog parlamenta tanki in strojnice na istih položajih kot pred nekaj dnevi, ko sem z njegovih hodnikov odnesel patrone strojničnih nabojev. Tanki zanesljivo varujejo tiste, od katerih pričakujejo, da bodo pomirili Madžarsko in začrtali smer njene nove plovbe. V socializem? Ni važno, da jaz to želim. Ko bi bile na oficirskih in vojaških kapah zvezde, bi glede na orožje in uniforme podvomil, da so sovjetski vojaki odšli iz Budimpešte. Toda gotovo so odšli, ker nas na vsakem vogalu prestrezajo skupine civilistov s-puškami, nas legitimirajo in na ir kažejo smer vožnje. To so orga ni narodni.- straže, organi revolucionarnih komitejev, • ki b morali uvestj red in mir. Neka ko smo prišli do -letališča, okrps katerega je videti skupinice so vjetskih tankov in kamionov. Na tem civilnem letališču vla da vojno vzdušje: restavracij-ne dela, pristajajo pa samo letala z oznakami Rdečega križa Romunsko, poljsko in glej, tair je jugoslovansko letalo. Približa se rtii Raša Lazarevič sode^rvec »Borbe«: »Vtisi, intervju, kar koli.. • pravi. Z vsem se Strinjam in se to-Lažim: od tega trenutka se začenja moje resnično budimpe štansko trpljenje in vstopim v letalo. S tem moram utihniti o tem* Sporočamo žalostno vest, da je v soboto tragično preminil tovariš MAKS MENARD-KARO major Ljudske milice, nosilec Spomenice 1941, član ZK Slovenije Ljubljana,. 18. novembra 1956. Okrajni komite ZKS in okrajni odbor SZDL Ljubljana mm Sporočamo, da Je tragično preminil tovariš h Maks Menard-Karo major Lfc — Komandant LM ljubljanskega okraja, nosilec Spomenice, odlikovan z Redom zasluge za narod II. stopnje, z Redom bratstva in edinstva li. stopnje, z Redom za hrabrost in z Redom dela lit. stopnje. Pogreb laslužnega in požrtvovalnega tovariša bo v ponedeljek, 19. novembra 1956, ob 15.30 z 2ai, iz Jožetove mrliške vežice na pokopališče žaie. Ljubljana, 18. novembra 1956. TAJNIŠTVO ZA NOTRANJE ZADEVE 0L0 - LJUBLJANA mm 'mrj? Nenadoma nas je zapusti! naš dobri sodelavec, tovariš Maks Menard-Karo major LM nosilec Spomenice in drugih visokih odlikovanj Pogreb nepozabnega tovariša in borca bo v ponedeljek, 19. novembra 1956, ob 15.30 z Žal, iz Jožefove mrliško vežice na pokopališče Zale. Ljubljana, 18. novembra 1956. USLUŽBENCI TNZ - 0L0 LJUBLJANA Madžarske v teh dneh, čeprav je videti, da še niso umolknili vsi topovi v Budimpešti in po jesenskih poljanah Madžarske, nad katerimi sonce vzhaja in nahaja v novembrskih meglah ' L':'/’ ' zmeraj krvavo. Ne morem več pričati s spominom. V moji zavesti je ostalo nekaj neizpolnjenih listov. Razumem jih simbolično. Vedno bodo beli in prazni, zakaj to, kar se je zgodilo Stanovanjski bloki k Budimpo«** od 31. oktobra do danes, ni jo-stalo spomin mojega zvezka. Toda Madžarska v tej jeseni mora postati spomin tega stoletja. Da se ne bi njena drama ponovila. Zaradi socializma, ki mora biti povsod tisto, kar je: svoboda in človečnost. V tem imenu sem tudi pričal o doživetju svojih »Sedem dni v Budimpešti«, čeprav je bilo osem dni. Ce bi se to doživetje redigiralo, to ne bi bilo več doživetje in so zato ti zapiski bili neredigirani zapiski. Se nikoli doslej -nisem tiskal besedila z večjo človeško, komunistično in pisateljsko odgovornostjo kot v teh zapiskih iz Budimpešte. Najbrž ne bom nikoli več imel priložnosti za ‘ takšno odgovornost. Ce pa .sem grešil in žalil nisem tega delal, ker bi mi manjkalo vesti, zakaj moja resnica o Madžarski od 23. do 31. okt. in moja doživetja teh dni niso niti edina ■•-esnica niti edino doživetje. 5ele zgodovina bo utegnila in morala izreči dokončno in pra« vično besedo. Konee ST. 378 — 19. NOVEMBRA 1956 / SLOVENSKI POROČEVALEC / ctx. 8 \.Wt M & & )tfv MIMI ' I l 181. Knool.jo Je bil zdaj edini mož v hiši in Je moral preskrbeti hrane zase in še za pet drugih. Zato je tisto jutro po zabavi poklical Boberčka k sebi in mu rekel: »Včeraj si se na lovu dobro izkazal. Ce hočeš, te bom vsak dan jemal s seboj na lov.« Dal mu je tudi lovski nož. Boberček je bil ponosen, da sme skrbeti za hrano zase in za Lučko. 182. Eskimi se prebili Tečino Sasa na lovu. Zapadel Je nov, suh sneg. Vsako jutro je Lučka videla, kako odhajajo možje — med njimi Boberček in Knooljo — na svojih kratkih, širokih smučeh nekam daleč v pokrajino. Zmeraj je na skrivnem trepetala, da se bodo nekega dne izgubili v deželi, kjer ni bilo nobenih cest in kažipotov. 183. V teku zime se je priselilo še nekaj eskimskih družin. Zgradili so sl svoje snežene koče in Lučka je spoznala mnogo eskimskih dečkov in deklic. Ko se je igrala z njimi, jo je nenadoma prevzelo domotožje po očetu, materi in še prav posebno po malem Tomu. Nekega večera jo je našel Boberček vso v solzah. OtlttPlISKIH IGER Y ODG®lt t4A3VEČqiH BORB NA3BOp5iH ATLETOV SVELA tF IV Obe olimpijski prireditvi po drugi svetovni vojni — leta 1948 v Londonu in leta 1952 v Helsinkih — sta nam (in bralcem prav .•Otovo tudi) kolikor toliko šc v spominu. Po številu udeležencev st,i obe znatno presegali vse prejšnje olimpiade, saj se je obeh ■idelržilo skoraj že jo.oon aktivnih športnikov. Zaradi stiske spro--Voroni bi se glede obeh omejili le na nekaj najsplošnejših ugotovitev, tembolj, ker bomo v nadaljevanju tako posvetili nekaj več besed jugoslovanskemu deležu na vseh dosedanjih olimpijskih manifestacijah. London .ie tri leta po vojni : igič dal streho olimpijskim g! isnikom. Značilno (predvsem atlete) je bilo tedaj, da so ..n več uspehov želi pač tisti iz ;:nv, ki jih vojna ni prizadela : -posredno; splošni napredek ; dolgem 12-letnem premoru na poitnih terenih pa je bil sko-neznaten. Malo boljše je bilo ed plavalci, ki so popravili pre-svetovnih rekordov. Na no- - •metnem turnirju ni bilo juž-»ameriških enajstoric, tako da naslov olimpijskega prvaka • 'raj malo izgubil na vredno-Igre so v celoti kazale tudi razne druge vrzeli, vse to pač -d vplivom izrednih povojnih ':mer. zanimanje zanje pa je o velikansko kakor še nikoli r ■.» p rej. >tiri leta nato je prišla do Ča-olimpijskega organizatorja slednjič tudi mala Finska, državica z visokega severa, ki ji je Šport že precej poprej pripomogel do svetovnega slovesa. Uspeh te olimpiade je bil neprimerno večji — posebno s športnimi merili. pa tudi organizacijski. Tu so se zvrstila številna večidel nova :mena. ki so bolj ali manj v ospredju ali pa vsaj še zmerom nepozabljena tudi dandanes. Cere za olimpijske lovore so krep- - o poskočile in na vrhove so se rovzpenjali res samo najboljši zmed najboljših. . . Jugoslovani Štejemo doslej 429 OLIMPIJCEV Najboljše bo, če začnemo pre-: .ed o jugoslovanskem deležu na dosedanjih olimpijskih igrah kar - suhimi številkami, in sicer v takile razpredelnici: V Amsterdam smo potovali že z več skušnjami in trdnejšo zavestjo. Na atletskih stezah še nismo mogli opraviti mnogo. Skromno smo se plasirali v maratonu in deseteroboju, pač pa smo v telovadbi zlezli navzgor, saj nam je kot ekipi med enajstimi pripadlo 3. mesto, razen tega pa smo prejeli še tri kolajne za posameznike. Naši prvi olimpijci v floretu in sablji niso prišli do finalov. Tudi s kolesarji si nismo nič opomogli; kot ekipa smo prišli na 13. mesto med petnajstimi, na$ najboljši posameznik pa je bil Solar, ki je zasedel med 63 vozači 37. mesto. Tudi petčlanska rokob.orska ekipa je morala finalne nastope spremljati samo še med gledalci. V Los Angelesu je zastopal Jugoslavijo samo Narančič (kolikor je v spominu, si je potovanje do Kalifornije omogočil z lastno iznajdljivostjo), ki mu je tam pri metanju diska ostalo predzadnje mesto med 18 tekmeci. Leta 1936 je v Berlin poslala Jugoslavija do tedaj najmočnejše zastopstvo — 94 aktivnih športnikov. ki so nastopili v 10 panogah. V atletiki jih je moralo mnogo odstopiti že v predtekmovanjih. Maratonec Sporn je bil 42. med 55 tekači, v krogli pa Kovačevič enajsti. V ozadju sta ostali tucii dve naši atletinji. V telovadbi smo to pot nazadovali. Kot ekipa smo bili med moškimi na šestem mestu (med 34), med ženskami pa četrti. Tudi s kajaki nam ni Šlo posebno dobro, kar velja tudi za sabljaško ekipo. V plavanju se je bilo treba prav tako zadovoljiti s skromnejšim izkupičkom. Vilfan je zmagal v svoji skupini, v polfinalu pa je prišel peti na 100 m prosto, na 100 m hrbtno pa je bil v izbiri tretji in v polfinalu šesti. V skokih z deske in stolpa se je mladi in mnogo obetajoči Ziherl zrinil na 10. oziroma 20. mesto med 24 oziroma 26 tekmovalci. V waterpolu smo se znesli nad Malto, potem pa tesno in teže izgubili proti Angliji In Madžarski. Med veslači se je prebila do finala samo ekipa dvojke s krmarjem, ki pa je v finalu zasedla zadnje mesto. Na kolesih to pot nismo bili samo za število. Med 130 dirkači je bil najboljši Prosenik na 13. mestu, za tri mesta slabši pa Slovenec Gartner. Tudi v rokoborbi smo zabeležili dva skromnejša plasmaja. DVAKRAT — PO OSVOBODITVI Londonska olimpiada, na kateri smo bili zastopani enako močno kakor na zadnji pred vojno, je bila na atletskih stezah nekoliko uspešnejša. Predvsem je treba omeniti Gubijana, ki nam je z drugim mestom v kladivu (54,27 m) prinesel eno od obeh olimpijskih kolajn. Ostali so se dobro držali do zadnjih odločitev, v finalih pa jim je manjkalo tistega najvažnejšega — končnega udarca. Tako smo s Segedinom, Vujačičem in še nekaterimi ostali y . zadnjih vrstah. V telovadbi smo šli po enaki poti še malo občutneje. Jugoslovanska vrsta je med 15 udeleženci zasedla 10. mesto, ženska pa 7. med enajstimi. Tudi posamezniki se niso mogli plasirati više kot v drugo Hretjtho množice kandidatov. Drugo srebrno kolajno so si priborili nogometaši, ki so zasedli drugo mesto po porazu s Švedsko. Kakor je bilo že rečeno, je bila konkurenca na tem turnirju manj zahtevna, saj smo imeli najnevarnejše nasprotnike v Angležih — amaterjih. V Anvers 1920 Pariz 19-24 Amsterdam 1923 Los Angeles 1932 Berlin 1936 London 1948 Helsinki 1952 Melbourne 1953 g 5 13 37 39 1 94 95 100 41 15 0 25 42 30 24 19 44 . 55 1 119 137 153 55 V celoti smo v dobrih 30 letih (brez Melbourna) zbrali skromna olimpijska odličja, ki štejejo do 1. 1,952 — skupno 13 kosov, in sicer 4 zlate. 6 srebrnih in 3 bronast e kolajne. (V skupnem pregledu vseh) olimpijskih udeležencev od 1. 1895 dalje zavzemamo 23. mesto (med 55), — prva pa 50 ZDA z bilanco 445 -4-339 -j-278 ali vsega 1052 kolajnami, kar je vsekakor vrtovglava vrzel v primeri z nami in še mnogo slabšimi. V naši zlati olimpijski knjigi so vpisana imena: Leon Štukelj (petkrat). Primožič, Derganc in Gubi jan (po enkrat) ter kot ekipa (Jugoslavija oziroma Gu-fs ) tudi petkrat. Prvič smo Jugoslovani oprtali olimpijsko prtljago leta 1920, ko sno v belgijski Anvers poslali 13 nogometašev. Krstni nastop srt.o prestali k2kor šolarji. Ker nam je žreb namenil hude učitelje — poznejše olimpijske prvake Cehe — smo izgubili, da se je . kar kadilo. 7:0 — to je bil naš prvi olimpijski rezultat in dolgo se nam je še otepal, preden smo lahko in tudi drugi pozabili nsnj. Sicer pa drugače tudi ni moglo biti. V Parizu smo nastopili z nekoliko številnejšo ekipo, največ pa smo si tudi tam obetali od nogometašev. Zal nam je tudi drugi nastop prinesel precejšnje razočaranje. saj so nam tam dali enako lekcijo — in to spet s 7:0. Med atleti smo imeli v NaranČi-ču s kroglo in Ferkoviču v deseteroboju najmočnejša zastopnika na 12. oziroma 18. mestu. Slovenec Perpar je bil v teku na 200 m izločen v predtekih. V telovadbi smo zastavili nekoliko krepkeje. V mnogoboju je bil' Štukelj prvi, kot ekipa pa smo med devetimi drugimi zasedli 4. mesto. Plavalci (sami obmorci) so morali vsa boljša mesta prepustiti drucim že v izločilnih tekmah. (Štafeta 4x209 m je plavala tedaj 12:02.4). Tudi kolesarji se ni so mogli odeti s slavo. Kot ekipa smo zasedli 10. mesto med šestnajstimi, najboljša posar.ipz-jvkn — med njimi tudi Slovenec K--matin — sta se plasirala na 3' n 36. mesto trn** 21UT0TEHNK Pcduzeče za komisionu trgovinu motornim vozillma 1 Strojevima PRODA NA JAVNI LICITACIJI v Beogradu na čukarici, Obrenovački brun 2 (garaže) naslednja motorna vozila po spodaj navedenih začetnih cenah: POTNIŠKE IN TERENSKE AVTOMOBILE: BUICK, osebni, (1 kom.), cena 1,555.110 din; FORD, osebni. (4 kom.) cena od 824.208.— do 1,011.696 din: FORD MERCURT, osebni, (4 kom.), cena od 1,205.460 do 3.265.900 din; PONTIAC, osebni, (1 kom.), cena 1,643.022 din; HUDSON, osebni, (2 kom.), cena 1,380.285 din komad: STUEEBACKER, osebni, (7 kom.), od 916.440 do 1.665.000 din; OPEL-OLIMPVA, osebni, (1 kom.), cena 364.224 din; SKODA 1101, osebni, (6 kom.), cena po 347.928 din komad; BtJSSING, tovorni 3 tone (1 kom.),- cena 405.636 din; CHEVROLET, tovorni 3 tone, (1 kom.), cena 1,598.400 din; DODGE, tovorni 3 tone, (1 kom.), cena 880.908 din; PIONIR, tovorni 3 tone, (16 kom.), cena od 559.608 do 1.119.216 din; AUSTIN, tovorni 5 ton, (2 kom.), cena od 672.000 do 840.000 din. Za vsa navedena vozila bo licitacija dne 22., 23. in 24. novembra 1956, ob 8. uri. TERENSKE IN POLTOVORNE AVTOMOBILE, AVTOBUSE IN DVIGALA: JEEP, terenski, (23 kom.), cena po komadu 501.446 din; AUSTIN, poltovorni, (1 kom.), cena 1,387.900 din: SKODA-V A GON, poltovorni, (4 kom.), cena po komadu 363.980 din; DODGE, -poltovorni, (5 kom.), cena od 397.085 de 626.170 din; DODGE, avtobus, (1 kom.), cena 2,155.620 din; CHEVROLET, avtobus, (1 kom.), cena 2.753.987 din; BUSSING. avtobus, ((1 kom.), cena 4,360.000 din; A E C, avtobus, (2 kom.), cena od 3,300.008 do 3.815.000 din: CHEVROLET, dvigalo. (1 kom.), cena 722.484 din. Za vsa navedena vozila bo licitacija dne 26., 27. Ib 28. novembra 1956, ob 8. uri. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo državne ustanove, gospodarske, zadružne in družbene organizacije. Pred pričetkom licitacije so interesenti dolžni predložiti pismeno pooblastilo za kupovanje vozil, potrjeno od Narodne banke o • oložljivih denarnih — 'stvib in barirani ček. Kupljena vozila se plačajo z virmanom. Vse informacije v zvezi z licitacijo dobite v: upravi podjetja »AUTOTEHNA« Zagreb. Kralova 16, telefon 33-680 in v Predstavništvu istega podjetja. Beograd, Strahiniča bana 72 a, telefon 20-153. Pregled vozil bo v Beogradu na Cukaricl. ObrenovaSki di urn 2. garaže, dne 20. in 21. XI. 1956 od 8. do 14. aro in ob času licitacije. plavalnih disciplinah sta dva najmočnejša Jugoslovana Stipetič in Cerer ostala na progi — šele v finalih. Kolesarji so odstopili vsi do zadnjega. ^Vaterpolska ekipa se je držala do četrtfinala' po remiju z Italijo in je morala po porazu z Madžari pustiti prostor drugim. Tudi veslači so se poslovili od čolnov že v izbirnih tekmovanj ih. Zadnja olimpiada Je bila za Jugoslovan« že precej uspešnejša. V atletiki smo imeli najboljše moči v Mihaliču. Dimi tri j e viču, Milako-vu, Dangublču, Gubijanu in Radosavljeviču, pa tudi Kotluškova je opravičila svoj odhod med športno elito sveta; V nogometu smo v močnejši konkurenci kakor v Londonu še enkrat odnesli srebrno kolajno. Dogodek olimpiade sta bili prav gotoVo obe tekmi s Sovjetsko zvezo, 8>d katerih smo eno Igrali neodločeno (5:5), v drugi pa zmagali (8:1), kar je odjeknilo v tistih časih še prav posebno po vsem svetu. Ni poti do finala smo Izločili še Nemce, nato pa so nas ustavili Madžari, ki so zmagali 2:0 in tako sedli na olimpijski nogometni prestol. Enako uspešno smo prestali olimpijsko skušnjo, tudi z našim waterpolskim moštvom, s katerim smo prav tako osvojili drugo mesto ln srebrno kolajno. Največji uspeh s finske olimpiade pa nam je prinesla četvorica splitskih veslačev, ki so s četvercem brez kr mar J a zasedli prvo mesto in se vrnili z zlatim odličjem. V telovadbi nismo imeli skoraj nobene vloge, saj smo z moško ekipo med 28 vrstami prišli komaj na 19. mesto, pa tudi ženska vrsta med IS drugimi ni mogla doseči več kakor 11. mesto. Najboljša telovadca smo imeli v Furlanu ln Rozmanovi. V vseh ostalih panogah smo bili bolj ali manj za pašo drugim, čeprav so si olimpijski udeleženci kljub temu pridobili delež izkušenj za naprej. Medtem se Je zasukalo še eno olimpijsko štiriletje, v katerem se je mnogo, mnogo spremenilo. Vse pa kaže tako, da bodo letošnje olimpijske igre velika prekretni-ca, ne samo po športno-tehničnl ravni' temveč hkrati tudi glede nekaterih načelnih problemov, ki napovedujejo nevarno krizo, kakršno bo treba prej ali slej reševati z odločilnejšimi ukrepi, ne pa samo s papirnatimi sklepi okostenelih funkcionarjev Mednarodnega olimpijskega odbora. S te,m pa ni rečeno, da Coubertinova ideja, naj olimpizem pomaga podpreti mir in ustvarjati sožitje med narodi, ne bi mogla živeti daljel • Ameriški atlet Courtney Je pretekel v slabem vremenu ln na blatni stezi pol milje v času 1:50.8, kar ga uvršča med najresnejše favorite za zlato kolajno v teku na 800 m. Na sestanku olimpijskega odbora leta 1958, ki bo verjetno v Tokiu, bodo še odločali o prizorišču olimpijskih iger leta 1964. Brazilec Da Silva, olimpijski zmegovalec v troskoku iz Helsinkov, Je mnenja, da najbolj kaže njegovemu najnevarnejšemu tekmecu Japoncu Kogakeju, da bo postal olimpijski prvak v tej disciplini. MALI OGLASI SPREJMEMO dva mlajša delavca, vojaščine prosta, izučena v kovinski stroki (ključavničar - kovač). ki imata veselje za poklic kurjača pri visokotlačnem loko-mobilnem parnemu kotlu z avtomatskim kurjenjem. Prednost imajo kovinarji z najmanj 6 me-rsečno prakso pri kurjenju parnih kotlov 'Nastop takoj, plača po dogovoru. Bombažna tkalnica, Vižmarje. 24760 PREKLICUJEM za neresnično, kar sem govorila pred Grahle Ano, zaradi njenega moža in Marije Lazar ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Koritnik Elica, Savna peč 2, Hrastnik. 24607-11 Preduzeče »TIT 0« V0G0SČA pri Sarajevu T«l«fori: 27-57. t«tex: 04-128 poziva m potrofnlko na sklepan]a pogodb, ki bo de 10. docembra 1956, m naslednjo proizvode: Valjaste spojke: debeline 0,5 mm. Urine 9 ln 12 nun, sekane na delilno 25 mm ali v krogu, potrebne ea vsa podjetja lesne Industrije in mizarske delavnice. Okove: sa vso vrste embalaže. Gradbeno mizarstvo tn ključavničarstvo: vseh oblik, dlmenrij tn količin. Lesno embalažo: sa vse potrebe pakiranja v državi In ma lsvoa. Zamaške: sa steklenice sa pivo In drnce pijače. Eksplozlvo FTV - 3: sa površinska miniranja bre* predhodnega vrtanja lukenj (kopaste obliko) In s predhodnim vrtanjem (cilindrične oblike) rasnih dimenzij. Eksplozlvo je posebno močno in primerno so kamnolome. Trdo gorivo: selo praktično sa vse Izletnike, planince, športnike, potnike In druge, sa kuhanje in segrevanje hrane. PrlCaku|emo VaSa vpraSanja In naročila, na katera Vam takoj neobvezno poJljemo ponudbe. Zahtevajte spiske naših presežkov vseh vrst. Vse lnformoci|e dafe prodajni oddelek, telefon Sara|evo 27-37, lokal 432 in 452. DIlEVVi! VEST KOLEDAR Ponedeljek, 19. novembra: Liza. XXX Na današnji dan leta 1917 Je umrl v političnem pregnanstvu v Fulkavi pisatelj Fran Maselj-Podlimbarski. Fotoklnoamaterska Zveza Slovenije prireja v spodnjih prostorih Moderne galerije svojo VI. MEDNARODNO RAZSTAVO UMETNIŠKE FOTOGRAFIJE Razstava bo odprta od 3. novembra do vključno 2. decembra t. 1. Na razstavi boste videli črno-bele, barvne fotografije, barvne diapozitive ln barvne stereo diapozitive. Diapozitivi se predvajajo ob 17. in 18'. uri. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. ure. Izkoristite 25% popust na železnici. .V ČETRTEK, 22. NOVEMBRA oh 20.30 se bo pričel nov začetniški družabni plesni tečaj tudi za starejše interesente(-ke) v CENTRALNI PLESNI SOLI — Petkov-škovo nabrežje 35. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. in pred začetkom tečaja. Poučuje mojster Jenko. REZERVNI OFICIRJI terena Tabor — Stari Vodmat, imajo občni zbor v torek, dne 20. 11. 1956 ob 19.30 url v stekleni dvorani na Taboru. Udeležite se ga vsii »FLEX« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEX« kjer kupuješ miio! »TEINT BELL« je edinstveno kozmetično sredstvo. Predno greš na ples, v gledališče, ali v družbo, ,si napravi kozmetično masko •TEINT BELL«. Nova številka telefona 52 Medvode Bokal France, slikar - pleskar, Verje 20. GLFDALISCA DRAMA LJUBLJANA Ponedeljek, 19.' nov., ob 20: Shakespeare: Henrik IV. (drugi del). Abonma s. (Falstaff ■ Pavle Kovič.) Torek, 20. nov: zaprto. Sreda, 21. nov., ob 20: Moliere: Sola za može. Izsiljena ženitev. Abonma C. Četrtek, 22. nov., ob 20: Miller: Spomin na dva ponedeljka. Pogled z mostu. Abonma B. Petek, 23. nov., ob 15.30: Mollčre: Sola za može. Izsiljena ženitev. Abonma Petek II. popoldanski. Ob 20: Miller: Spomin na dva ponedeljka. Pogled z mostu. — Abonma T. Sobota, 24. nov., ob 20: Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. (Jacinta Nedeljka Kacinova k. g.) Nedelja, 25. nov., ob 15: Moličre: šola za može. Izsiljena ženitev. Izven ln za podeželje. Ob 20: Miller: Spomin na dva ponedeljka. Pogled z mostu. Izven in za podeželje. OPERA Ponedeljek. 19. nov.: zaprto. Torek, 20. nov., ob 19.30: Švara: KLEOPATRA. Abonma red G. Sreda, 21. nov., ob 19.30: Puccini: TOSCA. Abonma red F. Četrtek, 22. nov., ob 19.30: Čajkovski: LABODJE JEZERO. Balet. Abonma red E. Petek, 23. nov., ob 15: Wolf-Fer-rari: ŠTIRJE GROBIJANI. Zaključena predstava za I. Gimnazijo Kranj. Sobota, 24. nov., ob 19.30: Puccini: TOSCA. Abonma red A. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 20. nov., ob 15.30: Camus: Pravični ljudje. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Remec, Magda. Abonma LMS I. Sreda, 21. nov., ob 20.30: A. Camus, Pravični ljudje. Abonma TSS II. Četrtek. 22. nov., ob 20: I. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. (Jacinta- Mira Sardočeva.) Petek, 23. nov., ob 20: Remec, Magda. Abonma Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 24. nov., ob 20: I. Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Izven. (Jacinta — Mira Sardočeva). Nedelja, 25. nov., ob 15: Remec: Magda. Izven. Popoldanska predstava. Ob 20: Camus: Pravični ljudje. Izven. MESTNO GL.EDALISCE CELJE Ponedeljek. 19. nov. ob 20: Cehov: Stare ruske šale. - Gostovanje v Slov. Konjicah. Torek, 20. nov., ob 15.30: Richard Nash: Vremenar. — III. sred- nješolski abonma. Četrtek. 22. nov., ob 19.38: Jerzl Lutoivski: Dežurna služba. — Gostovanje v Vojniku. Petek. 23. nov., ob 20: Cehov: Stare ruske šale. — Gostovanje v Laškem. __ Sobota. 24. nov., ob 20: Richard Nash: Vremenar. — Izven. Nedelja. 25. nov., ob 16. in 20: Cehov: Stare ruske šale. — Gosto- SPORED ZA PONEDELJEK »UNION«: francoski barvasti film »LUKREZ1A BORGIA«. Tednik: F. N. 46. Predstavi ob 15 in 17. Zadnji dve predstavi odpadeta zaradi modne revije. »KOMUNA«: premiera poljskega filma »PREGANJANJE«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. »SLOGA« češki film »VEST«. Tednik. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. Ob 10. je matineja istega filma. V gl. vlogi: Miloš Nedbal in Marija Vašova. »VIC«: amer. barvasti film »NOCOJ BOMO PELI«. Predstava ob 16. 18 in 20. V glavni vlogi: David Wayne in Anna Bancrott. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kino Sloga pa od 9 dalje. »SOCA«: amer. film »OB VELIKI LOČNICI«. Predstave ob 16., 18. In 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM Kotnikova 8: Predvaja za mladino jugoslovanski film »DOKUMENTI CASA«. Predstave vsak dan ob 10 in 15. Rezervacije za šole V dopoldanskih urah na telefon 32-454. Vstopnina 10 din. »SISKA«: francoski film »MOJA MALA NOROST«. V glavni vlogi: Jean Bretonniere in Gene-vieve Kervine. Predstave ob 16, 18. in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje Na sporedu samo še danes in jutri. »TRIGLAV«: francoski film »MOJA MALA NOROST«. V glavni vlogi: Jean Bretonniere in Ge-nevieve Kervine. Predstave ob 16, 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. __ DOM »JLA«: franc, fiim »LEPO BREZ POSTELJE«, ob 17 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. »LITOSTROJ«: amer. film »LEPO SE OBNAŠAJ«. F. N. Št. 40, ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Kamnik »Dom«: angl. barv. film »MIRNI ČLOVEK«. Bled: angl. barvasti film »VLA- KI ODHAJAJO«, Ob 20. Novo mesto »Krka«: franc. barv. film »RDEČE IN CRNO« II. del. Kranj »Storžič«: ameriški film »STALAG 17«. ob 16. 18 m 20. Jesenice »Radio«: amer. ti Irri »UPOR NA LADJI CAIN«, ob 18 in 20. Jesenice »Plavž«: Zaprto. RHD10 SPORED ZA PONEDELJEK Poročila ob: 5.C5, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—7.00 Pester glasbeni spored, 7.20—7.25 Naš jedilnik, 11.00 Glasbena medigra, 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Lojze Krakar: Goriški slavček, 11.35 Pri- redbe slovenskih narodnih pesmi za glas in klavir pojejo Zdenka Goljevšček, Božo Grošelj in Anton Prus, spremljata Maša Bohinec in Barjan Vodopivec, 12.00 Opoldanski koncertni spored — Matija Bravničar: Divertissements za klavir in godalni orkester — Edvard Grieg: Sigurd JorsaJar, suita, 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Ferčej: Letošnji pregledi plemenske živine, 12.40 Igra ansambel domačih napevov in plesov, pojeta Ida in Boža, 13.15 Melodije za razvedrilo — izvajajo Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Boiana Adamiča, orkester Pau! \Veston, orkester Mitch Miller, Norrie Paramor, orkester Alexan-der, Plesni orkester Radia Beograd p. v. Vojislava Simiča, orkester Marimba, orkester Albert Lasry, solisti: Sonja Hočevar, Doris Day, Jean Gablon, Guy Mitchell, Olga Nikolič, Jairne Montes, Charles Trenet, . Jelka Cvetežar in Stane Mancini, 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Ivo Zor: Corpus delicti, Kodak Retina II. a, 14.35 Želeli ste — poslušajte! 15.40 Utrinki iz literature: Dve drobni mojstrovini francoske klasike, 16.00 V svetu opernih melodij (odlomki iz oper »Aida«, »Rigoletto« in »Glumači«), 17.10 Zabavna in plesna glasba (izvajajo sekstet Jack Dieval z orkestrom pariške televizijske družbe, orkester Walter Fenske, Kurt Wege, Tony Pastor In Ljubljanski plesni sekstet s solistko Zlato Gašperšič), 13.00 Družinski pogovori — Helena Puhar: Dajmo otroku kmalu papir, svinčnik in barvice, 18.10 Janko Gregorc: »Koroški rej« venček koroških narodnih pesmi (izvaja ženski pevski zbor in salonski orkester iz Nove Gorice p. v. Cirila Siliča), 18.30 Radijska univerza — Zdravko Petkovšek: Kratkoročna vremenska napoved, 18.45 Klavirske skladbe Jurija Gregorca^ —■ igra pianist Marijan Lipovšek, 20.00 Mladinska oddaja, 20.20 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, solist Ladislav Palfi klavir, dirigent Witold Ho-wicki (Varšava) — Josef Haydn: Simfonija v D-duru »Londonska«, Tadeusz Baird: Colas Breugnon, suita v starem slogu, Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Es-duru K. Szymanowski— Atelberg: Nokturno in Tarantela, 22.15 Domači , ansambli v plesnem ritmu (sodelujejo Plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Maria Rijavca, Plesni orkester Radia Zagreb p. v. Milenka Prohaske, Ljubljanska combo. instrumentalni oktet Janeza Gregorca, trio Nečak in Ljubljanski plesni sekstet poje Nino Robič), 22.55—23.00 Poročila. 22.15—23.00 UKV program: Nočni komorni koncert — W. A. Mozart: Trio op. 14 št. 2 v Es-duru, Ludivig van Beethoven: Sonata za violino in klavir op. 24 (Pomladna), 23.00—24.09 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). KONCERTI LJUBLJANSKI godalni KVARTET koncertira nocoj v Filharmoniji za beli abonma. Na sporedu dela Carpentra, Beethovna in Čajkovskega. Nekaj vstopnic je še v prodaji. Začetek točno ob 20.15. Koncertna direkcija vljudno prosi abonente, da pri blagajni plačajo drugi obrok abonmaja. K MARIBOR Ponedeljek, 19. novembra. Dežurna lekarna: »Tabor«, Trg revolucije 3. Narodno gledališče: zaprto. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 8.00—8.05 Domače vesti, 8.05—8.15 Objave in reklame, 8.15—9.00 Slovenske narodne pesmi pojo naši ansambli, 11.00—-14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 17.00—17.10 Domača poročila, 17.10—17.20 Objave in reklame, 17.20—17.30 Niels Gade: Akvareli, suita, 17.30—17.40 Mi ln vi o športu, 17.40—18.00 Plesne napeve izvajata trio Tipel in trio Horvat, 18.00—23.90 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO PTUJ: češki barvni film »Jan Hus«. ----.»M SPLIT — JESENSKI PBTKK T L CONSKI LIGI Z. JUBILEJNO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V NAlflZNEM TENISU P O DVA NASLOVA za Terana in Plutovo VČERAJ SE JE KONČALO TEKMOVANJE ZA TOČKE TUDI V I. CONSKI LIGI, KJER SLOVENSKA UDELEŽENCA V JESENSKEM DELU NISTA IMELA KAJ GOVORITI ------------- TODA VENDAR: ME2> NJIMA SAMIMA PA „JE VČERAJ LJUBLJANA DOBILA DVE »ZLATA VREDNI« TOČKI, KI JI BOSTA LAJŠALI POČITEK DO SPOMLADI --------- RIJEKA IN ŠIBENIK STA OBDRŽALA SVOJI ČASTNI MESTI Hnajsto in zadnje kolo v prvi conski ligi je Ro včeraj tudi T arhiv. Pravzaprav ga nismo pričakovali kdo ve kako nestrpno, kajti vse, kar je prineslo vseli dosedanjih deset, je šlo bolj ali manj mimo nas ali vsaj zelo malo v naš prid. Tako je prišlo, da sta edina dva slovenska — in po naključju celo ljubljanska — zastopnika v tem metežu v spod.nji polovici tabele in si tcrej s pravim koncem jesenskega dela tekmovanja nismo delali prav nobenih Iluzij. Že nekaj tednov smo živeli le še od upanja na prihodnjo pomlad. Toda prav to enajsto kolo je imelo za oba slovenska in ljubljanska pastorka — in oba njuna tabora — svoj poseben čar. Žreb 21. novembra igrala z Izbrano enajstorico Škotske v Glasgowu-in 28. novembra z državnim moštvom Anglije v Londonu. Nogometna enajstorica Lokomotive iz Zagreba je v Banja Luki premagala r domači Borac z 2:1 Nogometno moštvo Zenice je v Sarajevu v tekmi za jugoslovanski pokal premagalo sarajevskega Željeznicarja 3:1 (0:0). VARAŽDINSKO-CEL JSKA-M AR IB ORSK A NOGOMETNA LIGA LESTVICA SpMt n 9 1 1 37:14 19 Rijeka 11 7 3 1 27: 8 17 Šibenik 11 6 3 2 27:14 15 Trešnjevka H 6 2 3 28:18 14 Metalac 11 5 4 2 21:14 14 U ljani k li 4 3 4 21:18 11 Odred 11 2 4 5 11:15 8 Jadran U 3 2 6 16:26 8 Turbina H 3 2 6 io:24 8 Tekstilac 11 3 1 7 17:29 7 Ljubljana 11 2 2 7 13:28 6 Grafičar 11 2 1 8 11:33 S TURBINA : RIJEKA 0:1 (0:0) METALAC : TEEŠNJEVKA 1:3 (1:1) ULJANIK : ŠIBENIK 1:1 (1:1) JADRAN : SPLIT 0:1 (0:0) TEKSTILAC : GKAFlCAR 4:0 (2:0) LJUBLJANA : ODRED 2:0 (2:0) Je hotel, da sta se prav v tem poslovilnem kolu sestala sama med seboj in sta tako — kakor da bi ne imela (tudi nista mogla) reči kaj posebnega giede obračuna ostalih — odigrala svojo consko tekmo samo za 'lastni prestiž. Potrebna sta ga bila oba enako, čeprav je Slo Odredu zadnje čase nekaj bolje, medtem ko je Ljubljana doma in drugod dobivala večidel minuse. Ta nedelja pa je rnagradila zadnjeplasirane železničarje, ki so si po vsej - nrvak v lesem mž» Hkrati s tekmami I. conske lige so se včeraj zaprla vrata tudi na igriščih . mariborsko-varaždinsko-celjs-ke lige. Zadnje kolo žal ni bilo odigrano do zadnjega, vendar pa zaostale tekme (nekaj obračuna je treba napraviti še iz prejšbjih časov) niti ne bodo mogle spremeniti položaja nasploh. Tu mislimo predvsem na vodečo enajstorico Branika, ki je včeraj v napeto pričakovanem mariborskem »derbvju« do tal obdelala svojega krajevnega nasprotnika z nič manj kot 6:0. S to zmago si je Branik še bolj utrdil najboljše mesto med vsemi dvanajstimi kandidati in tako potrdil, da je nekaj vendarle prinesel s seboj iz lanske lige. Ce bodo tekmovalni sistemi ostali tudi v pri-hodnie taki, kakšni so doslej, si je Branik s tem plasmajem že nakopal nekaj kupa. s katerega bi se utegnil spet pognati v naslednje višje ali medrepubliško konkurenco. Seveda je spričo raznih predlogov in in pobud za reorganizacijo tega tekmovanja - težko govoriti o tem, kje bo letos osorej branila barve ta najboljša enajstorica iz našega obdravskega mesta, O ostalih kandidatih pa drugič kaj! , *" pravici to zmago zaslužili in si z njo pomagali z najslabšega mesta v tabeli, hkrati pa prav toliko naravnali moralo, da bodo lahko — čeprav imajo Odredovci konec koncev dve točki več — približno enako razpoloženi pričakali reprizo tega tekmovanja spomladi. Ljubljanski »derfcy« ni bil slabo obiskan, kar je dokaz, da bi Ljubljančani le radi gledali nogometne tekme. Korda na včera.tznjo niso prišli prepričani, da bo ta tekma tudi dobra, zdi pa se. da so bili z nienim potekom vendarle zadovoljni. Predvsem privrženci LiubMnne- teh pa so bili veseli tudi Otlredovci. ki se pač niso mogli navduševati nad svojimi igralci. Toda tudi obratno bi bilo dobrodošlo! Ljubljana. IS. nov Nismo se zmotili. ko'smo dejali, tla bosta poslednji razpoložljivi ločki. za kateri sla se r-Teplac ljubljanska _ tekmeca Odreti in Ljubljano, ostali (loma. Tona spričo tako slabctra nogometa, kakršnega prikazujejo zlasti železni-čn rii," je bilo tvegano reči. da bodo le-ii brez večjih težav obračunali irAircla. za las z boljši m sosedom. Dve več ko dragoceni točki, po kateri se dobršen del tabora iz Bežigrada Branik : Maribor 6:0 (4:0) Maribor, 18. nov. Za to srečanje krajevnih tekmecev je bilo veliko zanimanje, saj se je zbralo na stadionu nad 2800 gledalcev. Tekma pa je kmalu izgubila skoraj vsak čar, ker je Branik že po dobrih 20 minutah vodil 4:0. Igralci Maribora so imeli nato nekoliko več od igre, razen zadnjih deset minut, ko je Branik spet zagospodaril in dal še dva gola. Maribor je bil v sredini igrišča bolj ali manj enakovreden nasprotnik, pred vrati pa so bili Klančišar, Medved, Hočevar in Ber- napadalci zelo nespretni, saj niso. pinc so zadovoljivo opravili nalogo, znali izkoristiti niti kazenskega p niso vsš toka poceni je sia zaslu- rainan poželjivo oziral Ženo ostali zares doma. Da. kar je res, je res! Enajstorica Ljubljane je zaključila^ sezono zelo lep«', ne glede na njen še zmeraj nič kaj razveseljiv plasma. Morda je njena današnja igra znanilec nove pomladi in da bodo igralci v prihodnji sezoni nadoknadili vsaj iisto, kar so letos tako poceni zaigrali. Kdo bi si mislil, da bodo že mladinci obeli moštev v predtekmi nakazali neprijetne slutnje (Ljubljana — Odred 3:1) svojim starejšim tovarišem, tembolj, ker so se korajžno^ in podjetno lotili posla. Menda bo držalo. da se je domače moštvo bolje znašlo na težkem blatnem igrišču kakor njegov sosed, ki je zaman poskušal zrahljati strnjeno in močno obrambno vrsto Ljubljane. Morda bi se dogodki drugače zasukali, če ne bi bil Odred tip nesrečnem avtogolu dobrega Klunčišarja (prvega je dal Maruša) povišal rezultat tla 2:0 že v prvcin polčasu. Časa za izravnavo te razlike je .bilo še dovolj, toda tako izdatna prednost je igralce Ljubljane Še bolj opogumila, ki so se borili zelo srčno, pa tudi po tehničnem znanju so bili boljši od nasprotnika. Špiritu s agens napadalne pe torke je bil vsekakor Kompoš, ki je pametno delil žoge medtem ko je mladi Blaznik spravljal vratarja Babnika v kočljive situacije. Nasploh se je kolesje te lokomotive kar dobro sukalo, razen Haclerja. ki se je v dvoboju z ostrim branilcem Medvedom navadno raje ognil. Po dobrih pripravah so na državnem prvenstvu v dviganju uteži dosegli tekmovalci ŽTAK Ljubljane izredno lepe uspehe. Novi prvaki Jugoslavije: ban- tam: Svetislavski (Sar) 212,5 kg (v potegu 90 kg — nov državni rekord); peresno lahka: Maleč (Sar) 267 kg (nov drž. rekord); lahka: Točik (N. S.) 287.5 kg, drugo plasirani Jamšek (L j) je v potegu dosegel nov državni rekord — 87.5 kg; srednja: Rozman (Lj) 330 kg (izenačen drž. rekord), poltežka: Colarič (Lj) 347.5 kg (nov jugoslovanski rekord); srednje težka: Šara (N. S.) 359 kg (v potegu nov drž. rekord — 115 kg); težka: Dolenc (Lj) 312.3 kg. ostali pa nadaljujejo pot prejšnjih nedelj. Napadalci si nikakor ne znajo priboriti ugodnih položajev za izvedbo zaključnega strela in spet je bil Klančišar tisti, ki je skušal po vsej sili prevzeti vlogo strelca, med drugim tudi zato, da bi popravil inii-čen vtis. ko j s poslal usnje v lastno mrežo. Toda vsa prizadevanja so se razblinjala ob tako homogeni -enajsterici, ki ji gre tokrat vse priznanje strela, ki ga je izvedel »mimo« Vidic. Igra je bila živahna, k čemur so največ prispevali horbeni igralci Maribora, ki niso zaslužili tako visokega poraza. Gole so dali: Dugandžija 3, Vitek 2 ter Gluk 1. Pri Mariboru so se odlikovali predvsem mladi igralci Frangež. Ferš in Tolič ter preizkušeni Vidic, pri Braniku pa Dugandžija in Cučko. V predtekmi za prvenstvo sred- dnim dogodkom na IgriSču pa so prispevali še tekmeci iz .Čakovca, ki so se vedli zelo nedisciplinirano « in neprestano ugovarjali neobjektivnemu sodniku Frangežu iz Maribora. Edina zadetka v tej igri sth dosegla Zvorc' za Slogo, za domače pa Ogrinc. Najboljši igralec pa je bil to pot domači vratar Ocepek, ki je branil »kakor velik« pred 500 nezadovoljnimi gledalci. Sloga je po tekmi napovedala protest zaradi gola, ki ga je razveljavil glavni sodnik po posredovanju stranskega. M. L. JEDINSTVO RUDAR 2:1 SOBOTA : MLADOST 4:2 ZAGORAC : KLADIV AR 1:0 (!) (Tekma Tekstilac - Sl ob od a ni bila odigrana) Kranj, 18. nor. Tukaj j« bilo včeraj in danes odigrano X. jubilejno republiško prvenstvo posameznikov in dvojic v namiznem tenisu. Nastopilo je okoli 150 tekmovalcev iz Maribora, Raven, Kočevja, Jesenic, Ljubljane, Kopra, Golnika, Podbrezij in Kranja. Najuspešnejši so bili vnovič Kranjčani, ki so v desetih disciplinah pobrali sedem prvih mest in tako dokazali, da pri -njih še vedno igrajo najboljši namizni tenis v republiki. V kategoriji moških A *o Kili boji do četrtfinala brez večjih presenečenj. Le Kocjan je s težavo pofazil Česna. V polfinalu je Kerin gladko odpravil Kocjana s 3:0, toda tudi slednji je v finalu moral položiti orožje pred odličnim Teranom. Leta ie bil prvi tudi pri mladincih in je bil v tej kategoriji za razred boj-ši od vseh nasprotnikov. Podobno veselje kot Teran si je privoščila tudi Plutova, ki je zma- fala pri članicah in mladinkah. Lah-o rečemo, da so mlajši na tem prvenstvu krepko posegli v boj za najvišja mesta in pokazali velik napredek, zlasti Teran in Plutova. REZULTATI: . Bloški A — polfinale: Kern : Kocjan 3:0, Teran : Štrumbelj 3:0, finale: Teran : Kern 3:0. Bloški B — polfinale: Pirc : Vidmar 2:0, Štern : Oblak 2:1, finale: Pirc : Štern 2:0. 2enske — polfinale: 'Plut : Trampuž v 3:1, Pogačar : Teran 3:0, finale: Pint : Pogačar 3:0. Mladinci — polfinale: Zezlina : Kostanjšek 2:1, Teran : Pirc 2:0, finale: Teran : Zezlina 2:0. Mladinke — polfinale: Plut : Isti-nič 2:0, Vavče : Jernejčič 2:0, finale: Plut : Vavče 2:0. Pari — moški: polfinale:. Kern — Tomažič : Štrumbelj — Jeran 2:1, Tigerman — Podobnik : Zeziina — Teran 2:0, finale: Kern — Tomažič : Tigcrman — Pod-obnik 2:0. Zenske — polfinale: Trampuž — Pogačar JI; Mravlje — Janc 2:1, Erat — Pogačar I : Plut — Teran 0:2, finale: Plut — Teran : Trampuž — Pogačar II 2:1. Mladinci — polfinale: Teran — Zozlina : Jambrek — Bratuž 2:0, Kostanjšek — Mrgole : Godina — Pirc 2:0, finale: Teran — Zezlina : Kostanjšek — Mrgole 2:0. Mladinke — polfinale: Plut — Jernejčič : Mohor — Slokan 2:0, Knap — Vencelj : Lampret — Drinovec 2:0, finale: Plut — Jernejčič : Knap -— Vencelj 2:0. Mešani pari — polfinale: Trampuž — Kern : Teran — Hlebš 2:0, Plut — Teran : Pogačar — Tigerman 2:1, finale: Trampuž — Kern : Plut — Teran 2:0. SKUPSC1NA NTZS V Kranju je bila prcdsiuočn jim tudi VI. skupščina Namiznoteniške zveze Slovenije. Razen delegatov posameznih klubov sta prisostvovala sestanku tudi zastopnik NTZJ Štajner in delegat SZS Knol. Pregledali so delo zadnjih dveh let in ugotovili, da se je slovenski namizni tenis razvil tako v množičnosti, pa tudi v kakovosti. Iz skrbno pripravljenega poročila sekretarja Rebolja je bilo razvidno, da deluje sedaj v LRS -44 klubov in sekcij s 1134 registrirnimi člani. Z ustanovitvijo podzvez se je aktivnost še povečala. Namizni teni« tare predvsem pomanjkanje strokovnega kodra. Sekretar Rebolj je zaradi študija dal ostavko, v znak priznanja za njegovo dolgoletno delo pa so ga nagradili. J—k. V CELJU*. SPET NAMIZNI TENIS Namiznoteniška sekcija pri celjskem Olimpu je te dni znova začela z delom. Kot uvod v sistematično delo je osemčlanska ekipa minulo nedeljo gostovala v Ravnah na Koroškem, kjer je odigrala prijateljski dvoboj . z mladimi, a nadarjenimi igralci Fužinarja. Celjani so zmagali v treh dvobojih, skupaj 13n — vendar so imeli domačini veliko prednost v mladem kadru. Razen tega je namiznoteniška sekcija Olimpa znova uvedla redne treninge v telovadnici gabrskega Partizana, pod njenim okriljem pa je bila ustanovljena tudi celjska namiznoteniška liga, v kateri sodeluje 15 sindikalnih In. športnih ekip. Za poživitev dela je zlasti važna ustanovitev lige. saj bo pripomogla do rednih m eds eboj n: h d vobo j e v. Propozi -cije za ligaško tekmovanje so dovolj široke in zagotavljajo čim Številnejšo udeležbo, na drugi strani pa tudi solidno kvaliteto, saj bodo v ligi razen sindikalnih moštev sodelovale tudi ekipa športnih klubov. M. R. -*—*■ Kupujte ugankgrski list »Kaj veš — kaj znaš!« PRVENSTVO SLOVENIJE V SABLJANJU ŠPELAK0VA, MEZG0L1TS IN LUBEJ SO OSVOJILI NASLOVE REPUBLIŠKIH PRVAKOV V L RAZREDU Ljubljana 18. nov. Na sab-ljaskem prvenstvu najboljših tekmovalcev iz Slovenije (prvi razred) se je po enodnevnih srditih bojih 33 borilcev razvrstilo takole: V ženskem floretu je zmagala Spelakova po baražu pred Avšči-Cevo (obe Part.), ZanošKarjevo, OtiSevo, Provčevo in Kalžičevo (vse Odred). Zlasti visoko Je presenetila KalčlSeva z zmago nad Avšičevo, ki je bila zaradi tega poraza ob prvo mesto. V floretu je med moškimi zase- Dobro dela dobra polovica bro sodil Damjani iz Zagreba. Pred približno 4000 gledalci }e do- „jih gQi -|e osvojilo prvo mesto .. ---7.-1 7, -7 U. moštvo Elektrostroja. ki Je pre- magalo Kovinarja 1:0. Proletarec : Sloga 1:1 (0:0) Zagorje. 18. nov. Domače moštvo je bilo za zadnjo tekmo v jesenskem delu tekmovanja slabo sestavljeno. Zagorjani so tako kot celota 'zaigrali izredno slabo, ču- V prijateljski nogometni tekmi zveznih ligašev je Partizan v Skoplju pred 8000 gledalci porazil domačega Vardarja z 2:0. V London je prispela nogometna enajstorica Jugoslavije, ki bo Na plenuma okrajne zveze za telesno vzgojo Partizan Ljubljana je zaradi malomarnega poslovanja nekaterih društev z večmesečno zamudo poročal o uspehih in spodrsljajih posameznih enot predsednik OZ Jože PAVLIČIČ. Zborovalci so se dalje pomenili še in razpravljali o kranjsko- gorskih sklepih in njih izvedbi, o društvenih prireditvah in programu dela ter gospodarskih skrbeh osnovnih enot. ŠTEVILKE, ŠTEVILXE . •. 11.000 pripadniki. Vse občina Imajo V Ljubljani (10) in predvsem v oko- na svojem območju najmanj po eno lici (44) dela (po nepopolnih podat- partizansko društvo, največ telovad-kih)* pod okriljem okrajne zreže 54 cev in. telovadk (59%) pa je v Ljub-telesnovzgojnih društev Partizan z ljani. Razmerje med moškimi in žen- BI ALI NE PISMO iz ŠVICE Švicarji so presenetili svetovno športno javnost. Iz protesta zaradi dogodkov na Madžarskem so sklenili odpovedati udeležbo na igrah v Melbournu. Cez nekaj dni so to odločitev preklicali in prijavili za Melbourne okrnjeno moštvo. Spet nekaj dni pozneje so znova uradno sporočili, da v Avstraliji ne bodo nastopili. Tokrat je bil vzrok pomanjkanje primernega letala, ki bi švicarska olimpijska odprava z njim odpotovala na peti kontinent. To so nedvomno dogodki, ki jih nihče ni pričakoval. Zato tud! ni presenetljivo, da smo bivanje v Švici izkoristili za delno pojasnitev teh dejstev. Zvedeli smo marsikaj in moramo poudariti, da smo bili potem še bolj presenečeni. V • Melbourne bi torej naj šli vsi, razen telovadcev.»Toda tudi pri telovadcih so bili proti nastopu--ie funkcionarji, od_ celotne^ reprezentance Do včeraj se Je ▼ Melbournu zbralo nekaj nad 3800 športnikov ' iz 58 držav. Prireditelji računajo z okrog 5000 udeleženci iz 70 držav. Najboljši košarkarji, ki so zbrani na olimpiadi, bodo začeli svoja tekmovanja v treh skupinah, in sicer v a: ZDA, Filipini, Taj lan d in Japonska v b: pa le prvak Stalder. Le-ta je izjavil, SZ fFranCija, Kanada in Singa- g Večini podatkov se imamo zahvaliti kolegom iz redakcije naj- večjega švicarskega športnega lista »Športa« iz Ziiricha. Nekaj mnenj pa smo pobrali tudi na cesti. Kako je torej bilo s to rečjo? Dogodki na Madžarskem, so zelo razburili švicarsko javnost. Javno mnenie — pač zrcalna slika tiska in radia — je bilo na mah zelo nenaklonjeno kakršnim koli stikom z vzhodnoevropskimi športniki. To mnenje ie bilo posebno Vse zveze z Izjemo telovadne so glasovale za nastop tamkaj. Da bodo bralci boi j e razumeli do-jjodke. je treba vključiti majhen in-termezzo. Gre za razčlenitev športnega življenja v Švici. V glavnem delujeta dve organizaciji — telovadna in športna — ločene po posameznih panogah. Geslo telovadcev je množičnosi, športne zveze pa predvsem skrbijo za vrhitnsjce tekmovalce. Tako vsaj pravijo. Obenem pa je slišati marsikaterega švicarskega tla zaradi svetovnonazorskega pogle da ne more odpotovati v Melbourne. V redu, so dejale ostale zveze in zagovarjale stališče, da bo Švica nastopila v Melbournu pač brez telovadcev. Toda stvar ni bila tako preprosta. Tudi nekateri atleti so člani telovadne atletske federacije in so s tem avtomatično izpadli iz moštva. Zanimivo jc, da je Švica od atletov največ upov dajala štafeti 4 X 400 m. Ta štafeta ne bi mogla startati v Melbournu, ker sta jo sestavljala po dva »telovadna« in »nogometna« atleta. Celotna afera je prav gotovo katastrofa za švicarski šport. V vsakem klubu, v vsakem mestu, v vsaki zve zi so mnenja deljena. Eni so za so pur; v c: Urugvaj Bolgarija, Koreja in Formoza in v d: Cile, Brazilija in Avstralija. , Ameriški atlet ‘J. Davi* Je izboljšal svetovni * rekord na 110 yardov z zaprekami s časom 13.3. Funkcionarji švicarskega olimpijskega odbora v Melbournu so zahtevali od vlade' ZDA, naj da na voljo letala, da bi se švicarska reprezentanca še pravočasno pripeljala iz Zilricha v Melbourne. Zahtevo utemeljujejo s tem. da je OZN angažirala švicarsko prevozno sredstvo za prevoz čet V Egipt. Predsednik Mednarodnega o-limpijskega odbora Avery Brun-dage je izjavil, da na zasedanju delovanje, drugi proti. Seveda stvar odbora od 19. do 21. t. m. ne bole v nasTojju^na olimpijskih igrali. cio razpravljali o amaterizmu, izrazito v nemški Švici, medtem športnika, ki- trdi, da se telovadna ko v ostalih krajih te države raz- organizacija močno približuje profe- _ J _ : U M „ Dncl 1 t_______ C.« notn.an TO ČviPtirCITP položenje ni bilo tako napeto. Pod vplivom takega razvoja dogodkov je švicarski olimpijski komite sklical izredno sejo in sklenil, da ne pošlje moštva v Melbourne. Pozneje so prišli do besede še aktivni šoortniki, ki pa so seveda mislili drugače. Večina je bila mnenja, da zaradi poLitike ne sionalizmu. Gre namreč za švicarske vrhunske orodne telovadce^ (seveda člane te organizacije). ki^ baje za r-s-stope (predvsem ekshibicije) prejemajo tudi denarne nagrade. Tudi sicer živijo vrhunski telovadci pristno življenje vrhunskih športnikov. ^ saj so na primer v malokateri državi in malokateri športni panogi aktivni trening to vali. Približno enako so mislili tudi funkcionarji, ki naj bi spremljali švicarsko ekipo na drugo poloblo. Pod pritiskom teh ljudi se je švicarski olimpijski komite znova sestal. Tokrat je bil izid glasovanja drugačen kot prvič. vejši je status švicarskih^ atletov. V tej deželi sta dve atletski federaciji — prva je vključena v telovadno organizacijo, druga pa živi v simbiozi z nogometaši. Poseben koordinacijski odbor ureja vprašanja reprezentance, državnih prvenstev' ipd. Odsotnost z Melbourna povzroča tudi odsotnost -na vseh tisiih prireditvah, ki bi se jih udeleževala SZ — to pa so vsa evropska in svetovna prvenstva. V bi«tvu gre torej za vprašanje popolne izolacije švicarskega športa, vsaj z mednarodnih prvenstvenih tekmovanj. Nenavadno razpoloženje v Švici je šlo celo tako daleč, da je ziiriški nogometni klub Grasshoppcrs moral odpovedati povratno tekmo za pokal evropskih nogometnih prvakov s Slovanom iz Bratislave. Te tekme si. Grasshoppcrs ni upal prirediti, ker so mu nekateri kar javno po Časopisju) grozili ž demonstracijami, praznimi tribunami in koncem vseh simpatij zanje. In pri tem ne smemo pozabiti, da smo v letu 1956 in še v Švici povrhu. Evgen Bergant. temveč o televiziji in drugih problemih v zvezi s snemanjem olimpijskih Iger. Ameriški in sovjetski funkcionarji, ki spremljajo svoje ekipe, so se sporazumeli, da bodo v naslednjih dveh letih izvedli dve medsebojni srečanji SZ in ZDA v Moskvi oziroma nekje v Ameriki. Predsednik Mednarodne plavalne agencije Argentinec Negri je odločnega mnenja, da se bodo na plavalnih tekmovanjih v Melbournu najbolj uveljavili plavalci Japonske, Avstralije in ZDA. 17-letna holandska plavalka Corrie Schimmel je izboljšala svetovni rekord v plavanju na 400 m prosto na 4:58. Prejšnji rekord je branila znana Holandka Hvegerjeva.s časom 5:00.1. skami je v prid prvih (51:49); pionirjev je 52%, mladincev 29%, cicibanov 7%, ostalega članstva pa 18%. V društvih je torej izredno veliko mladine, kar jc samo v prid organizaciji. Med vsemi društvi jih dela dob,ro samo 24 (45%), zadovoljivo pa 13, medtem ko jih dela slabo vsega 16 (od teh pa je 10 povsem nedelavnih). Samo 28 društev skrbi za redno vadbo skoati vse leto, medtem ko se pojavlja 15 enot le občasno. PREMALO STROKOVNEGA KADRA Večji razvoj društev zadržuje premalo vadbenih prostorov (samo 22 enot ima lastne telovadnice in samo 27 lastna telovadišča), še večje skrbi pa imajo društva z vodniki. Za zdaj jih je le še 2S4, vsa društva pa bi jih potrebovala Še najmanj 300! Zveza bi potrebovala za obiske v društvih" tur di najmanj dva stalna inštruktorja. Sploh velja reči, da je premalo delavnih voditeljev, predvsem mlajših, ki bi hkrati še učinkoviteje prijeli za delo v svetih za telesno vzgojo (vzdrževanje objektov, sodelovanje z ^ct^limi organizacijami itd,). KORAK NAPREJ -Prejšnjemu napredku okrajne zveze Ljubljana so predvsem pomagali dobro zasnovani koraki po kranjskogorskem zboru. Zdruštva se pri rednem delu ravnajo po teh sklepih, žal pa pri tem ponekod pozabljajo na druge, n. pr. administrativne naloge. Malomarno in neodgovorno poslovanje društev na tem področju — ogledala dejavnosti — je na plenumu obsodil Stane Flegar. Načelnik tov. Borko je zelo obširno in kritično spregovoril o društvenih tekmovanjih in nastopih, o zletih, o napakah, o načrtih za leto 1957, o odnosih s športno organizacijo, o skupnem izrabljanju objektov in skupnih prireditvah. Gospodarsko poročilo je spet en sam klic po denarju; zveza je dobila od okrajnega ljudskega odbora 4 milijone, društva pa po pravici prosijo za najmanj 4 milijone 800.000 dinarjev! V razpravo so koristno posegli telesno vzgojni delavci z Borovnice, Šmartnega pri Litiji, Rakeka, Sp. Šiške (2), Šentvida, Medvod, voditelji zveze in predsednik okrajnega sveta za telesno vzgojo Niko Kavčič ter drugi. del prvo mesto lanskoletni prvaJj In državni reprezentant Mezgoli-tis (O) pred Simonitijem (Part.), Celestino (Br), Zajcem (Part.) in drugimi. V sablji Je zmagal Lubej (Br) po baražu pred Mezgolitisem (0) In Brčičem (O). Pravo presenečenje je pripravil na tem prvenstvu Lubej, ki doslej s sabljo ni dosegel večjih uspehov. To pot mu je njegova borbenost prinesla prvi tak uspeh. J. B. t JUGOSLOVANSKI POKAL V MALEM ROKOMETU Odred v polfinalu ODRED : ZAGREB 21:19 Na betonskem Igrišču ob Čufar. Jevi cesti v Ljubljani je bila včeraj dopoldne četrtfinalna tekma v malem rokometu med domačim Odredom in odlično ekipo Zagreba. v kateri je nastopilo več di* iavnlh reprezentantov. Odred je ob pomoči zvestih privržencev te igre zaigral odlično in premagal nevarnega tekmeca z najtesnejšim izidom. Igra se je končala v rednem času neodločeno 17:17 (12:ll)i v podaljšku pa je domače moštvo obrnilo rezultat sebi v prid. Ekipa Odreda se je proti pričakovanjem utrla pot do polfinala v tej konkurenci. Rokometni igralci Splita so se z zmago nad ustrezno ekipo Bosne iz Sarajeva plasirali v polfinale tekmovanja za jugoslovanski pokal v malem rokometu. Rezultat tekme je 15:11 (5:5). V isti konkurenci je Crv. zvezda v Novem Sadu premagala Zeljez-ničarja z rezultatom 18:17, beograjski Zeljezničar pa je v Skop-liuslavil zmago nad Rabotničkim 20:14 (10:8). LOKOMOTIVA : RUDAR ! 10:2 (7:0) Trbovlje, 18. nov. V tekmi Z3 jugoslovanski pokal v malem rokometu za ženske je ekipa zagrebške Lokomotive danes vi so- ko premagala Rudarja, in sicer 10:2 (7:0). Do odm-ora so gostje po mili volji preigravale domače na-sprotnice in jim zabile sedem golov. V drugi polovici igre so Zagrebčanke vid.no popustile, tako da je ta del igre potekal pravzaprav enakovredno. Za domačo ekino je bila dvakrat uspešna Za-gorčeva. Zagrebška Lokomotiva se je s to zmago plasirala v polfinale turnirja. Jeseničani začel! na ledu Jesenice, 18. nov. Domači hokejisti na ledu so sinoči odprli letošnjo tekmovalno sezono. Prvega nasprotnika so si dobili iz Zahodne Nemčije, in sicer moštvo Landsberga, ki je pokazalo, da je mnogo boljše od domačinov. Slednjim manjka pač prave vigrano«ti in tudi Še kondicije. Sobotni dvoboj se je po prav zanimivem poteku končal neodločeno 7:7 (3:3, 2:2, 2:2). danes pa so gostje po zmerom očitnejši premoči zmagali s 7:4 (1:2, 3:2. 3:0). Prvi dan sta sodila Cesar iz Ljubljane in nemški sodni.k Miller, danes pa Pogačnik iz Ljubljane in že omenjeni gost. OPACIC PETKOVIČ Olga se ni zanimala za njegov atelje in za njegove zasebne opravke. Edini problem je bila. Matilda, ki s-e je od prvega dne držala sovražno proti Olgi. Otto je uporabil vso svojo spretnost, dokler ni pregovoril Matilde, da se je vedla strplj ivo. Vse stvari, za katere Olga ni smela vedeti, je pospravil v Matildiino sobo. Svoje tajno delovanje je prilagodil novi situaciji. Zahvaljujoč okoliščini, da je bila Olga zaposlena v gledališču, je imel dovolj časa, da se je lahko posvetil tisti sili, ki je zgrabila njegovo življenje v svoje roke. Zakon je prinesel precej sprememb v njegovo osebno življenje, .toda njegovi živci so brli izvežbani tudi za to. Vsaka njegova kretnja in vsaka njegova beseda je bila videti iskrena in prepričljiva, tako da Olga ni mogla niti slutiti skrivnosti, ki se skriva pod masko slikarja :— begunca. Čim več je delal, tem bolj ga je privlačila nevarna iigra dvoličnega življenja. Kadarkoli je razmišljal o svojem življenju, je našel opravičilo, da je pač takšen njegov značaj. 31. Matilda se je nahajala v Subotici na obisku pri sinu, ki je nenadoma zbolel. Olga je telefonirala iz gledališča, da je pred polnočjo ne bo domov. Otto je bil sam v stanovanju in pričakoval Matildino vrnitev. Nekdo je zazvonil. Otto je predpostavljal, da je prišla Matilda. Ko je odprl vrata, je od presenečenja napravil korak nazaj. — Glej ga, glej! Po tako dolgem času! Človek je imel porogljiv izraz v obrazu. — Najbolje bi bilo, da prineseš ruma. Utrujen sem kot pes. Otto ga je pazljivo pogledal. — Spremenil si se — je rekel. — Shujšal si in nekam potemnel, kakor da ne spiš dovolj. Človek je radovedno ogledoval pohištvo. — Spremenil? — je odgovoril malomarno z ravnodušnim glasom. — Morda, ali ne toliko, kakor ti. Kako s>i sedaj čisto drugačen! Ko sem te nedavno srečal na ulici, te prvi hip nisem niti spoznal. Brada se ti je dobro obnesla. Obrvi, brčice, črni lasje, a ukrivil se ti je tudi nos, da, povsem dirug človek! Samo oči te izdajajo. Rothmullerja je nekaj zbodlo pri srcu. Osorno mu je odvrnil: — Čemu si tako zajedljiv? Vedi, da nisem razpoložen za tak pogovor. Človek se je čudno nasmehnil. — Globoko si padel, Boris! Rothmuller je vzkipel. — Zapomni si, kar sem ti rekel! Zadosti s tem! Gubairev se je smejal še naprej. — Po naravi sem lahkomiseln — je dejal — morda tudi malo površen. Toda brez šale, ugajaš mi, kakršen si sedaj. Ze zdavnaj si moral spremeniti svoj gobec in cirkuški profil Boris Neškina. Sedaj si vsaj podoben človeku, dobil si trebuh in to je znamenje solidne varnosti. — Lepo je v tvojem stanovanju, Otto — je nadaljeval Gubarev, tipajoč stole, omaro in gledajoč slike na zidu. — Prvorazreden umetnik! Tudi atelje imaš? Sijajno, kakor v Lotrvru. Opažam, da?je tistile portret izredno uspel falzifikat. Nečista vest resničnega umetnika! Gubarev je gledal v portret, ki je visel na zidu v predsobi in je predstavljal mladega študenta umetnosti Ottoja Rothmullerja v času njegovih dunajskih študijev. Portret mladeniča z bujnimi črnimi lasmi in bujno brado. V desnem oglu je bilo napisano: avtoportret, Dunaj 1926. — Dunaj, 1926 — je rekel cinično Gubarev. — Izredno ganljivo! Malo ožadoščen izraz — to ti pristoji. Samo čisto majhna nesmotrnost, kar se pa vedno dogaja velikim umetnikom — papir je preveč bel, fnažen, brez sledov časa, kakor da smo 1926: bili damskega leta. Svetujem ti, da vzameš prašek za bolhe in ga posiplješ po portretu, nakar bo dobil papir diskretno rumeno barvo oziroma odgovarjajoča leta starostu Ali si videl, dragi moj, ničesar ne gre brez pravih prijateljev, kadar se človek znajde v nepriliki. Gubarev se je pomaknil nekoliko na desno. — Tukaj pa vsa čast! Moritz Rothmuller, brezdvoma tvoj oče. Seveda, popolnoma sta si podobna, izrazita ruska fiziognomija. Družinski spomin, priznam, da je to moja slaba stran, ali sem kritičen po naravi. Svetoval bi ti, seveda če dovoliš, da to sliko čimprej vržeš v ogenj. Nimam namena žaliti spomin na tvojega očeta, toda pokojnik je sumljiv v religioznem pogledu. Za dobre Žide se kaj takega ne spodobi! Iz pozlačenega okvirja na zidu je gledal starec z gostimi, sivimi brki, v dolgem staromodnem plašču, z roko naslonjeno na mizo, na kateri je ležala biblija v usnjeni vezavi. Rothmuller je zijal v Gubareva, buljil v njegove malomarne 'kretnje, poslušal njegov .porogljivi monolog. Ta ničvrednež, je mislil pri sebi, čuteč nepremagljivo željo, da bi ga zdrobil. Gubarev je bil namreč eden izmed dveh, katerima je bila znana zgodovina Ottoja Rothmullerja, avstrijskega emigranta in slikarja. Druga oseba je bila gospa Penin, skrivnostna lastnica kozmetičnega salona v Knez Mihajlovi ulici.