NOVI TEDNIK
NA TRUBARJEVI
PROTI DRUGAČNIM
Stran 4
TOMAŽ TOMŠIČ:
PORTUGALSKI DNEVNIK
Stran 22
PRVI KUPON ZA
100 KMEČKIH ŽENSK
Stran 29
ŠT. 5 - LETO 58 - CELJE, 30.1.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
OB PLJUČA
PO POMOTI?
Stran 11
ZADEVA
KAMENIH
SPET
NA ZAČETEK?
Stran 26
2
DOGODKI
UVODNIK
Karte na
mizo
»Luža krvi, prekrita z rjavkasto
skorjo in rojem mesarskih muh, je v
skoraj izsušeni potočni strugi nez-
nosno smrdela, le streljaj stran pa
se je igrala gruča otrok. Kako naj
zaupamo, da bo res boljše, ko pa so
spomini na pretekla leta preveč ži-
vi?«seje preteklo sredo vprašala ena
bližnjih sosed šentjurske klavnice,
kjer naj bi že s koncem marca zače-
li z zakolom prašičev na sodobni
klavni liniji.
»Zdajle je res videti kot idilično jezerce, a pridite ta-
krat, ko bo gladina prekrita z rumenkasto brozgo! Ob
deponij sadre je življenje že zdaj človeka nevredno, kako
bi šele bilo s filtrirnim obratom, z nenehnim prahom,«
so nam že lani - enako je tudi letos - govorili ljudje na
Proseniškem, ki nasprotujejo načrtovanemu prehodu iz
mokrega na suh način odlaganja sadre iz celjske Cinkar-
ne.
Kot da so se ljudje ob teh dveh ranah v okolju v šentjur-
ski občini prebudili. Občinskemu vodstvu, ki vidi kot eno
glavnih primerjalnih prednosti in razvojnih možnosti Šent-
jurja prav v neokrnjeni naravi, ne verjamejo. Ljudje v
bližini klavnice in na Proseniškem neokrnjene narave
zagotovo nimajo. Leta se ni govorilo ne o deponiji sadre
ne o klavnici, čeprav ljudem ne ob eni ne ob drugi ni bilo
vselej lahko živeti. Zato ne preseneča, da so danes polni
nezaupanja in ne verjamejo načrtom, ki bi v obeh pri-
merih po zaključku del pomenili izboljšanje bivalnih raz-
mer v okolici.
Je nezaupanje prebudilo civilno iniciativo, so ljudje z
organiziranjem v ekološko društvo pripravljeni prevzeti
pobudo v svoje roke? Ce je tako, se bo v naslednjih tednih
in mesecih v Šentjurju razvil strpen dialog, v katerem
bodo ljudje znali prisluhniti eden drugemu in presoditi,
kaj pomenijo načrti za sanacijo klavnice ter sanacijo in
rekultivacijo deponije sadre. A le, če se bo igralo z odpr-
timi kartami, če bodo vse na mizi... Če pa se bodo aduti
skrivali v rokavih, če bodo prevladali ozki osebni intere-
si in bodo delilci kart prihajali iz takšnih ali drugačnih
lobijev, bo razplet v škodo večine. Dejstvo je, da bo Cin-
karna Za Travnikom, če ne na suh pa še naprej na mo-
ker način odlagala sadro, območje klavnice pa je uvršče-
no v industrijsko cono.
IVANA STAMEJČIČ
KRATKE-SLADKE
Dobrodelnež
brez kluba
Jure Cekuta, znani celjski
slikar, dobrodelnež, kandidat
za predsednika republike na
zadnjih volitvah..., ni več član
Lions kluba Celje. Čeprav ne-
rad, nam je to novico potrdil
predsednik kluba mag. Dušan
Hus. Iz kluba so ga izključili,
ker je večkrat zapored zelo
ostro in »navdahnjen s hlaplj-
vimi substancami« očital čla-
nom kluba, da ga niso podpr-
li na predsedniških volitvah.
mA
Po lojtrci gor
pa dol
»Kolegi« iz lokalnega časo-
pisa so ga spet pobiksali, kar
pa jim, glede na njihovo kro-
nično slabo obveščenost in
skromno poznavanje gospo-
darske scene niti ne bi smeli
vzeti za prehudo zlo. Na vrh
lestvice, v kateri namečejo
skupaj fotografije znanih in
manj znanih Celjanov, so
uvrstili predsednika uprave
CMC Vojka Stermeckega.
Podjetje je prejšnji teden res
dobilo okoljski certifikat in
objavilo, da je lani dobro po-
slovalo, vendar gospod Ster-
mecki, vsaj po naših infor-
macijah iz dobro obveščenih
virov, v CMC ni več na vrhu
lestvice.
Luknje brez
dna
Pri sprejemanju letošnjih
proračunov so nekateri žu-
pani opazili veliko luknjo. V
njihovo opravičilo naj takoj
dodamo, da gre večina za no-
voizvoljene župane, ki v pred-
volilni bitki pri rezanju (be-
ri zadolževanju) občinske
malhe niso sodelovali. Bodo
pa imeli težave, ko bodo te
luknje krpali.
m4
Igre brez
kruha
Glede na številne priredi-
tve, ki jih pripravljajo orga-
nizatorji v mesecu kulture,
bi lahko natolcevali, da se
vračamo v čas kruha in iger.
Vendar moramo glede na pla-
če v nekaterih panogah reči,
da bo tokrat več iger kot kru-
ha.
Kmečke
socialne stiske
Dimovski in Vrisk za ohranjanje delovnih mest na kmetijah - Prehodno
obdobje za izvajanje zakona
Med delovnim obiskom v
Žalcu se je minister za de-
lo, družino in socialne za-
deve Vlado Dimovski minu-
li petek sestal s predsedni-
kom Kmetijsko-gozdarske
zbornice Slovenije Petrom
Vriskom, nekatere dogovo-
re pa so predstavili na no-
vinarski konferenci.
Dimovski in Vrisk sta se
pogovarjala o težavah sloven-
skih kmetov, predvsem so-
cialni problematiki na kme-
tijah, ohranjanju delovnih
mest na podeželju ter izva-
janju zakona o varnosti in
zdravja pri delu za kmete.
Med drugim bosta predlaga-
la ustanovitev ekonomsko-
socialnega sveta v kmetijstvu,
ki naj bi dolgoročneje reše-
val status slovenskih kmetov
in v katerem bi pri reševanju
težav sodeloval tudi sindikat
kmetov.
Kot je na novinarski kon-
ferenci povedal minister Di-
movski, so se z zbornico do-
govorili za stalno sodelova-
nje pri reševanju »kmečkih«
težav. Nekatera vprašanja bo
možno rešiti na hiter način,
za druga pa bo treba poiska-
ti dolgoročne rešitve. »Vsi sku-
paj se bomo morali pripra-
viti še pred vstopom v EU,«
je poudaril Dimovski. Za
ohranjanje delovnih mest na
kmetijah bi bil po Vriskovi
oceni zadosten že minimal-
ni finančni vložek ministrs-
tva za delo.
Glede izvajanja zakona o
varstvu in zdravja pri delu
za kmete je Vrisk menil, da
kmetje potrebujejo prehod-
no obdobje, saj bi jih takojš-
nje izvajanje zakona finanč-
no uničilo. Predlog zborni-
ce, da se izvajanje tega za-
kona preloži za leto dni, je
bil sprejet že lani, letošnji
predlog o ponovni enolet-
ni preložitvi izvedbe zako-
na pa je bil zavrnjen. Zbor-
nica je zato že usposobila
35 kmetijskih svetovalcev.
ki bodo kmetom svetovali
pri izvajanju zakona, mini-
strstvo za delo pa je zago-
tovilo, da v primeru nespo-
štovanja zakona ne bo pre-
več strogo ukrepalo, je po-
jasnil Vrisk.
Vrisk se je zavzel tudi za
dvig kmečkih pokojnin, ki
kmetom ne zagotavljajo var-
ne starosti, ter za uvedbo jav-
nih del na kmetijah. Pri bo-
lezni in nezgodah na kmeti-
jah namreč nastaja veliko so-
cialnih stisk, saj ni nadome-
stila za izpadlo delovno si
lo. Predlagal je tudi, da s(
kmetom, ki kmetujejo na hii
bovških kmetijah, zmanjša
jo prispevki za invalidsko ii
pokojninsko ter zdravstvene
zavarovanje, vendar je zaen
krat ostal še brez zagotovil
da se bo to v resnici zgodilo
Vseeno pa je Vrisk prepričan
da petkovi dogovori pome
nijo bistven premik za izbolf
šanje socialnega stanja v kme
tijstvu.
U. SELIŠNIli
Na novinarski konferenci je žalski župan Lojze Posedel omenil, da bo zaradi hmeljarstva tudi v tej občini i
veliko stisk na socialnem področju.
Za boljšo diagnostiko
V posodabljanje rentgen-
ske opreme je celjska bol-
nišnica lani vložila kar 400
milijonov tolarjev lastnih
sredstev. Naložba je bila več
kot potrebna, saj so zasta-
rele in iztrošene aparature
že resno ogrožale normal-
no delo.
Aparature so zamenjevali
postopno. Novembra lani so
v prvem nadstropju bolnišni-
ce namestili tri nove aparatu-
re: dva rentgenska aparata za
slikanje skeleta in za pljučno
diagnostiko ter digitalni rent-
genski aparat za splošno in in-
terventno radiologijo. Proti
koncu decembra pa so dali v
uporabo tudi nov računalniš-
ki tomograf (CT). Ta je v prit-
ličju bolnišnice, v neposred-
ni bližini centralne rentgen-
ske službe. Kot je prejšnji te-
den ob predstavitvi novih apa-
ratur poudaril predstojnik
rentgenološke službe Ivan Pi-
sanec, so s tem zamenjali do-
bro tretjino zastarele opreme
in bistveno izboljšali kakovost
rentgenološke diagnostike v
bolnišnici.
MBP, foto: GK
Ob zamenjavi rentgenskih aparatur so v bolnišnici uredili tudi prostore, kjer so nameščene.
Tretji BSi
ni potrjen
Preiskave, ki so jih opra
vili v laboratoriju v tuji
ni, so pokazale, da gove
do iz Šaleške doline ni obo-
lelo za boleznijo BSE.
Tkiva obolele živali so v
začetku minulega tedna po
slali na dodatno analizo v re
ferenčni laboratorij v tujino,
kjer pa so zavrgli sum na ta-
ko imenovano bolezen no-
rih krav. Obolelo žival so z
napotnico veterinarske posta-
je Šoštanj, kjer so jo že pred
tem zdravili, pripeljali na za-
kol v sili v Celjske mesnine.
Na kmetiji, kjer je bil ugo-
tovljen sum na BSE, je velja-
la velja zapora premika vseh
živali, vsi potrebni preven-
tivni ukrepi so bili izvedeni
tudi v klavnici, republiška ve
terinarska uprava pa je za-
gotavljala, da je bilo poskrb-
ljeno za varstvo potrošnikov.
Če bi analize v tujini potrdi;
le sum na prisotnost BSE, bi
bil to tretji primer norih kraV
v Sloveniji. Tudi prvo norf
kravo so odkrili na CeljskeiH'
in sicer v Tiroseku pri Gof;
njem Gradu na Rihterjevi
kmetiji.	US
Št. 5 - 30. januar 2003
DOGODKI
3
Turisti in
schengensica meja
Ob Sotli skupno slovensko-hrvaško turistično območje - Desinič povabljen,
Šmarčani in Kozjani ne
v okviru slovensko-hr-
vaškega sporazuma o ob-
mejnem prometu in sodelo-
vanju bo v Obsotelju usta-
novljeno skupno turistično
območje. Tako so se odlo-
čili na petkovem sestanku
sedmih županov v Humu
na Sutli, kjer so sklenili, da
bo podpis pisma o nameri
27. februarja.
Gre za možnost iz spora-
zuma, da lahko dve ali več ob-
čin z obeh strani meje usta-
novi turistično območje, ki
ga bodo lahko turisti iz držav,
od koder za Slovenijo in Hr-
vaško ne potrebujejo vstop-
nega vizuma, prečkali s po-
sebno turistično dovolilnico.
Tako na slovenski kot hrvaš-
ki strani bodočega turističnega
območja so številne zanimi-
ve izletniške točke, vinske ce-
ste, turistične kmetije... V Ku-
mrovcu, kjer sta lepo urejeni
skansen ter Titova rojstna hi-
ša, se celo pripravljajo na
gradnjo enega največjih sre-
dišč za golf v Evropi, grad Ve-
liki Tabor (v tesni povezavi z
Veroniko Desiniško) pa je spo-
menik pod zaščito organiza-
cije UNESCO.
Na slovenski strani Obso-
telja so v snovanje meddržav-
nega turističnega območja
vključene občine Podčetrtek,
Rogaška Slatina, Rogatec in
Bistrica ob Sotli, občini
Šmarje pri Jelšah in Kozje pa
niso povabljeni. V šmarski
občinski stavbi so nam po-
vedali, da so z omenjenimi
načrti seznanjeni, povabila
pa niso prejeli. V obmejnem
območju je uradno le pol
ozemlja šmarske občine, na
primer turistično Tinsko, ba-
ročna bisera Sv. Rok in Slad-
ka Gora pa ne. V občini Koz-
je, kjer je sedež Kozjanske-
ga parka (ki sega v sodelujo-
či občini Bistrica ob Sotli in
Podčetrtek), v snovanje ob-
močja prav tako niso vklju-
čeni.
Na Hrvaškem bodo v skup-
nem turističnem območju ob-
čine Kumrovec, Hum na Sut-
li in Zagorska sela, v petek
pa so sklenili, da povabijo še
občino Desinič, čeprav je le
delno obmejna občina. Sicer
pa je do uradne razglasitve
skupnega turističnega ob-
močja še dolga pot. Podpis
pisma o nameri je namreč le
osnova za pripravo progra-
ma vzpostavitve in delovanja,
čemur bo sledilo pripravlja-
nje obširne vloge za ustano-
vitev turističnega območja.
To bodo morali poslati slo-
vensko-hrvaški Podkomisi-
ji za turistična območja, v
njej pa bo med drugim ana-
liza območja, predlog obse-
ga območja in ponudbe,
predlog za informacijsko
središče znotraj območja,
trase turističnih poti, mesta
za prehajanje državne me-
je, lokacije za postavitve in-
formativnih tabel ter mne-
nje civilne družbe k predla-
ganem območju.
Delovno ime skupnega ob-
močja je »Sotla - dolina izvi-
rov zdravja«. Pobuda za nje-
no ustanovitev izhaja iz Pod-
komisije za turizem, ki de-
luje v okviru stalne mešane
komisije za obmejni promet
in sodelovanje.
BRANE JERANKO
Celjani na svetovnem kongresu
Te dni je v Dunblaneu na
Škotskem 10. kongres Sve-
tovne organizacije turistič-
nih vodnikov (WFTGA). Pr-
vič na njem sodeluje tudi
delegacija Društva turistič-
nih vodnikov Slovenije-
sekcija Celje, ki je članica
omenjene organizacije od
leta 2001.
Kongresa se udeležuje
okoli 500 delegatov iz 50 dr-
žav vsega sveta. Zaradi za-
nimanja velikih svetovnih tu-
rističnih agencij in novinar-
jev, ki pokrivajo turistično
področje ima tudi značaj
večje turistične borze. Na-
men kongresa je turistična
promocija njenih članic,
predstavitev strokovnih tem
na področju turističnega vo-
denja, vzpostavitev sodelo-
vanja med nacionalnimi
združenji in promocija po-
klica turistični vodnik. V
sklopu kongresa so pripravili
okoli 30 predavanj, učnih de-
lavnic in praktičnega vode-
nja na terenu.
Na kongresu so predstav-
niki iz Slovenije multime-
dijsko predstavili Celje, Sa-
vinjsko turistično regijo in
Zdravilišče Laško. Udele-
žence so seznanili s progra-
mom izobraževanja lokal-
nih turističnih vodnikov v
Celju in predstavili kandi-
daturo mesta za organiza-
cijo svetovnega kongresa le-
ta 2007. Podpisali so listi-
no o sodelovanju turistič-
nih vodnikov Celja in me-
sta Edinburgh.
Našo delegacijo vodi pred-
sednik celjske sekcije DTVS
Milan Rajtmajer, ki je na
kongresu predaval o zdravs-
tveni problematiki na poto-
vanjih.
MR
Hišni aparati za celo Jugoslavijo
Podjetje Hišni aparati v Nazarjah, ki je že deseto leto
v lasti Bosch Siemens Hausgerate, je od začetka leta
zastopnik celotnega nemškega koncema za trge bivše
Jugoslavije.
To je zaenkrat tudi edini primer znotraj Bosch Siemen-
sa, da neko podjetje zastopa male in velike gospodinjske
aparate. Sicer je nazarsko podjetje po oceni lastnikov med
najbolj perspektivnimi, saj imajo največ prijavljenih ino-
vacij, na zaposlenega delavca izdelajo največ izdelkov, us-
pešno pa so izpeljali tudi več projektov. Lani so začeli uva-
jati sistem dvajsetih ključev, v slabem letu pa so delavci
predlagali več kot tisoč uporabnih predlogov za izboljša-
nje proizvodnje. Tudi za letos so si v Hišnih aparatih zadali
visoke cilje, predvsem pa se bodo borili, da bi v Nazarjah
začeli izdelovati termične aparate.
US
Mala
plinska
elektrarna
v sredo bodo na odlaga-
lišču odpadkov v Bukovž-
•aku namenu predali malo
plinsko elektrarno.
S tem bo zaključena sko-
raj 234, milijonov tolarjev
vredna lani začeta naložba
podjetja Javne naprave, za ka-
mero je 50 milijonov tolarjev
nepovratnih sredstev prispe-
valo ministrstvo za okolje,
delno pa so jo sofinancirali
'z taks za obremenjevanje
okolja. V mali plinski elek-
trarni, ki je prva te vrste v
Celju, bodo proizvajali 625
l^ilovatov električne energi-
je ter 766 kilovatov toplotne
energije, kar zadošča za ogre-
vanje 25 hiš. Naprava izko-
rišča za delo pline, ki nasta-
)ajo ob razgradnji odloženih
Odpadkov.	BS
ZA IN PROTI
Soljenje
cest
Ko temperature padejo pod ničlo in delno očiščene ce-
ste in pločniki zmrznejo, se zdi sol edina rešitev. Solje-
nje predvidevajo odloki, ki urejajo zimsko službo, od-
kar smo za čiščenje javnih površin pred domovi in loka-
li odgovorni sami, jo komunalci v 50 kilogramskih vre-
čah celo brezplačno delijo. Hkrati pa naravovarstveniki
vse glasneje opozarjajo na škodljivost soljenja, v neka-
terih državah je celo prepovedano. Kako je pri nas? Kak-
šni so argumenti za na eni strani, na drugi pa, zakaj bi
sol morala izginiti z naših cest?
Vinko Grešnik, direktor
celjskega podjetja za
vzdrževanje in obnovo cest
V našem podjetju, ki skr-
bi za ceste od meje s Hrvaš-
ko in Tepanja do Trojan ter
od Vrhovega do Hude luknje,
letno porabimo največ 4 do
6 tisoč ton navadne soli (na-
trijev klorid) ter do največ
40 tisoč litrov raztopine kal-
cijevega ali magnezijevega
klorida, količina pa je odvi-
sna od zime.
Navadna sol učinkuje pri
temperaturah do - 7 stopinj,
CaCl pa tudi, ko je hladne-
je, vse do - 20 stopinj Cel-
zija. Soljenje je na naših ce-
stah nujno zaradi nihanja
temperatur, ki se ponoči
spustijo krepko pod ničlo,
čez dan pa se zaradi otopli-
tev cestišče spet zgladi in bi
se ob vnovični zmrzali ceste ne glede na to, ali so posipa-
ne s peskom, spremenile v drsalnice (nevarnost tako ime-
novane snežne deske). Peskanje cest zadošča v skandi-
navskih deželah, kjer so stalne nizke temperature in ni
vmesnih otoplitev. Izbor soli je odvisen od vremena; med-
tem, ko pri temperaturah malo pod ničlo in po dežju za
preprečevanje poledice uporabljamo mešanico obeh so-
li, pride za soljenje v času sneženja v poštev le navadna
sol. Ko so ceste že splužene in na vozišču ostaja le malo
snežne brozge, pa je spet uporabna mešanica obeh soli.
Glavne ceste v času poledice zgolj solimo, na lokalnih
cestah ter klancih pa uporabljamo mešanico soli in pe-
ska. Na en del soli dodamo 3 do 5 delov peska, da »gume
bolj primejo«.
Dr. Marinka Vovk,
predsednica SEG -
Stranke ekoloških gibanj
Vnos soli pomeni tako kot
težke kovine, dušikove spo-
jine in organske snovi novo
snov v sistemu prsti. V vodni
raztopini v močnih koncen-
tracijah pronica skozi zgor-
nji del prstenega pokrova v
notranjost in povzroči spre-
membo delovanja sistema pr-
sti, kar pomeni degradacijo
prsti. Viški koncentracij so-
li vplivajo na delovanje or-
gano-mineralnih komplek-
sov, kjer se humus ne more
normalno razvijati. Ker vital-
ni del prstenega sistema za-
siči sol, se notranji procesi v
prsti ustavijo ali upočasnijo.
Zlasti območja neposredno
ob cestah, ki so preobreme-
njena že zaradi stalnega one-
snaževanja s prašnimi delci, težkimi kovinami in ozonom,
prizadenejo še previsoke koncetracije soli. S tem se vegeta-
cija še bolj vrstno zmanjša in upravičeno lahko pričakuje-
mo nastajanje obcestnih puščav. Slane prsti nastajajo v ob-
močjih z izredno visokim izhlapevanjem, pri čemer izhlapi
tudi podtalna voda, ki je bogata z različnimi solmi in le-te
ob hlapenju ostanejo na površini prstenega pokrova. Povi-
šane koncentracije soli zmanjšujejo rodovitnost in v naj-
slabših primerih se prsti tako spremenijo, da niso več rodo-
vitne. Pretirani posegi lahko povzročijo širjenje slanih prsti
izven območij s puščavsko klimo. Z naraščanjem onesna-
^ženosti okolja se povečujejo površine s slanimi prstmi po-
vsod po svetu, s tem izgubljamo pomembne ekosisteme.
Št. 5 - 30. januar 2003
4
DOGODKI
V službi otrok
Na vprašanje, od kod lju-
bezen do šole, se Judita Kež-
man Počkaj, nova državna se-
kretarka za vrtce in osnovno
šolstvo pri ministrstvu za
šolstvo, znanost in šport, le
nasmehne. Spomin se vrne
k učiteljici prvega razreda v
I. OŠ v Celju. »Še vedno se je
spominjam do vsake naj-
manjše podrobnosti, prav
njej pa se lahko zahvalim tu-
di za spoznanje o tem, česa v
razredu ni dobro početi.« Naj-
bolj boleča izkušnja je bila,
ko ji je, takrat še tovarišica,
v revijo Ciciban z rdečim flo-
mastrom napisala veliko en-
ko. »Ni me skrbelo, ker sem
dobila »šus«, saj v pivem raz-
redu sploh nisem vedela, kaj
je to. Neizmerno žalostna pa
sem bila, ker je tovarišica z
rdečo barvo počečkala mo-
jega čisto novega Cicibana...«
Tudi ta izkušnja je priponio-
gla, da je danes zagreta ža-
govornica opisnega ocenje-
vanja. >>Otroci v prvem raz-
redu osnovne šole še ne mo-
rejo razumeti pravega pome-
na ocen.i.«
Da bi lahko delala kjer-
koli drugje kot v šolstvu, ni
nikoli razmišljala. »Moja po-
klicna pot je bila jasna že
od nekdaj. V
drugem raz-
redu, ko smo
imeli bolj
milo učite-
ljico in so bi-
li sošolci po-
gosto nemir-
ni, se je kar
nekajkrat
zgodilo, da
sem vstala in
jih vprašala,
ali bo mir...«
Še nekaj po-
dobnih izku-
šenj in de-
janj je kar
kmalu pripeljalo do spozna-
nja: »Zdi se mi, da sem šolo
prinesla s seboj na svet...«
Po končani gimnaziji je
študij nadaljevala na peda-
goški fakulteti v Ljubljani
(študirala je kemijo in gos-
podinjstvo) in potem še na
filozofski fakulteti, kjer je
diplomirala iz pedagogike.
Že kot študentka je začela
delati v IIL OŠ v Celju, kjer
se je v obdobju dvanajstih
let preizkusila v vseh mogo-
čih vlogah - od učiteljice v
podaljšanjem bivanju, do te-
ga, da je poučevala gospo-
dinjstvo, angleščino, delala
kot pedagoginja in nazadnje
kot ravnateljica.
Največ o šoli se je nauči-
la med delom v oddelku po-
daljšanega bivanja. To ji je
nudilo pravo možnost spoz-
navanja otrok; prav tako kot
pouk gospodinjstva, ki ga je,
da ne bi izgubila stika z učen-
ci, poučevala tudi v letih, ko
je bila ravnateljica. »Otro-
ke je mogoče spoznati prav
pri predmetih, kakršno je
gospodinjstvo, saj pri tem ni-
smo bili obremenjeni z av-
toriteto ocen. Gospodinjs-
tvo je predmet, pri katerem
se je mogoče naučiti veliko
praktičnih znanj. To je pred-
met življenja, prepleten z na-
ravoslovjem, in mislim, da
bi se lahko v šolah danes bolj
zavedali pomena tovrstnih
znanj.«
Leta 1994 se je zaposlila
na celjski enoti zavoda za
šolstvo. Leto in pol je dela-
la kot svetovalka, potem pa
je postala predstojnica za-
voda, ki ga je vodila v ob-
dobju, ko so se v slovenskem
šolskem sistemu dogajale
pomembne prelomnice.
Globoko verjame v devet-
letko in zgodnejšega všola-
nja ne vidi kot problem. »-
Za šestletnike je pripravljen
povsem nov program, ki je
prilagojeh njihovim intelek-
tualnim sposobnostim. Po
sedanjih izkušnjah v devet-
letki ni večjih težav, če do
kakšne pride - te so bolj na
ravni manjših, vsakdanjih te-
žav, pa jih, skupaj z učitelji
in starši, rešujemo sproti.«
Zavrača očitek, da je slo-
venska šola danes naravna-
na preveč storilnostno. »Vsi
novi programi so pripravlje-
ni tako, da od učencev zah-
tevajo doseg minimalnih
standardov znanja - ki pa je
še vedno primerljiv z zna-
njem, ki ga od učencev zah-
tevajo v deželah EU.« Učite-
lji imajo po njenem mnenju
veliko avtonomije; čeprav se
včasih zdi, da
je ne znajo
(ali ne želi-
jo?) izkoristi-
ti. »Pri naših
učiteljih ni
problem v
strokovnosti,
vidim pa ga v
profesional-
nosti. Učitelji
so strokovno
dobro pod-
kovani, pogo-
sto pa jim pri-
manjkuje
znanj s po-
dročja didak-
tike, pedagogike, razvojne
psihologije... Ko bodo dobi-
li več tovrstnih znanj, bo šo-
la postala bolj profesional-
na, izboljšala se bo komuni-
kacija, in to ne le v razredu,
temveč tudi med odraslimi.
Ne le komunikacija z otro-
ki, zelo pomembna je na-
mreč tudi komunikacija
odraslega z odraslimi.«
Čeprav je skoraj vsak tre-
nutek vsakega dneva posve-
čen šoli ali razmišljanju o njej,
tu in tam najde kakšno mi-
nuto za druge stvari. »Zelo ra-
da izdelujem ročna dela in
kvačkam, to mi je v resnično
veselje - pa četudi to počnem
le pol ure na dan. Najbolj
umirjene trenutke ji v okoli-
ci Žalca, kjer z družino živi,
prinašajo sprehodi ob Savi-
nji. »Najlepše je, ko se lahko
ob reki sprehodim skupaj z
ljubljenim človekom. Brzice
odplavijo toliko težav...«
In ker v Ljubljani ni Savi-
nje, se ni bati, da bi za vedno
pobegnila. Se pa bo v prestol-
nico vozila vsak dan. Pred-
vsem zato, da bi (ponovno) z
drugega položaja, z drugač-
nega zornega kota, še naprej
uresničevala cilj, ki je vodilo
njenega življenja in dela. Na-
rediti nekaj dobrega za šolo.
Zasnovati (in uresničiti) šo-
lo, ki bo v službi otrok.
ALMA M. SEDLAR
Judita Kežman Počkaj
Ksenofobična
stolpnica
Za prizadete je Golovec dovolj, menijo stanovalci stolpnice na Trubarjevi v
Celju, ki nasprotujejo širitvi centra za varstvo otrok z drugačnimi potrebami
Ko smo lani pisali o nas-
protovanju stanovalcev Tru-
barjeve 55 b spremembi za-
zidalnega načrta, ki bi omo-
gočila razširitev dnevnega
centra za usposabljanje in
varstvo Dobrna, se je zdelo,
da ne gre za primer nestrp-
nosti do otrok z drugačnimi
potrebami. Dobili smo vtis,
da ne gre za tipično sloven-
sko ksenofobijo in strah pred
drugačnostjo, marveč, da je
odprtih vprašanj več.
Takrat je bilo še nejasno last-
ništvo prostorov, v katerih je
bil poprej vrtec, še pred njim
pa skupna blokovska pralni-
ca. Razumljivo se je zdelo tu-
di nasprotovanje stanovalcev,
da bi objekt dnevnega centra
nadzidali in tako pridobili do-
datne potrebne prostore. Le
stalno opozarjanje stanoval-
cev, da živijo v okolju, kjer do
stolpnice ni mogoč dostop in-
tervencijskih vozil, se je zdel
bolj za lase privlečen.
Zaradi vsega naštetega se je
zdelo povsem sprejemljivo, da
je predlog spremembe zazidal-
nega načrta na mestnem svetu
»padel« oziroma, da so svetni-
ki od Zavoda za planiranje in
izgradnjo (ZPI) zahtevali nove
strokovne podlage, v katerih naj
predvidijo gradnjo prizidka na
bližnje otroško igrišče, saj bi
gradnja v višino odvzela stano-
valcem nižjih nadstropij stolp-
nice svetlobo in razgled.
V ponedeljek se je zaključi-
la javna razprava o predlogu
sprememb in dopolnitev za-
zidalnega načrta Otok 1. Jav-
na obravnava sprememb, ki jo
je pretekli teden pripravil ZPI,
pa je vendarle pokazala, da ima
nasprotovanje stanovalcev
stolpnice v Trubarjevi globje
korenine. Vse razprave so te-
kle v smer, ki je pokazala izra-
zito nestrpnost stanovalcev do
dejavnosti dnevnega centra in
s tem do drugačnih otrok. So-
du pa je izbila dno pripomba
ene od stanovalk, ki je rekla.
da imamo za defektne otroke
že Golovec in ni nobene po-
trebe, da bi imeli v Celju še en
tak center.
Maske so
padle
Izrazito ksenofobična izja-
va je razkrila pravo ozadje nas-
protovanj stanovalcev. Direk-
torica Zavoda za usposablja-
nje in varstvo Dobrna, Irena
Artank, je v telefonskem po-
govoru povedala, da je bilo
spoznanje o takšni vrsti nestrp-
nosti boleče, saj so si delavci
zavoda vseskozi prizadevali za
dobre odnose v okolju, za so-
žitje, ki je pomemben terapevt-
ski del obravnave otrok z dru-
gačnimi potrebami. »Še ved-
no mislim, da vsi stanovalci
ne mislijo tako in da je takšno
le stališče tistih, ki so kot pred-
stavniki stanovalcev prišli na
javno obravnavo. Razumem
tudi, da želijo s svojim nas-
protovanjem stanovalci izsiliti
kaj zase oziroma za stolpni-
co, v kateri živijo. Tudi sama
si prizadevam, da bi maksimal-
no upoštevali njihove pripom-
be glede dostopa intervencij-
skih vozil. Izgovor, da jim s
prizidkom jemljemo življenj-
ski prostor in zelenico, ki so-
di k stolpnici, pa je iz trte iz-
vit. Zelenica in otroško igriš-
če sodita k parceli, na kateri
stoji dnevni center in to je za-
zidalno območje,« je poveda-
la Artankova.
»Lep del igrišča bo ostal tu-
di po izgradnji prizidka in ve-
seli bomo, če ga bodo okoliš-
ki prebivalci uporabljali. Prav
tako smo pripravljeni stano-
valcem stolpnice ponuditi v
uporabo prostore naše fizio-
terapije, ki so v popoldanskem
času prazni in v katerih je ve-
liko naprav, ki bi bile na ta na-
čin bolje izrabljene,« dodaja.
Artankova je prepričana, da
gre za majhno skupino ljudi
iz bloka, ki na ta način izraža-
jo svojo ksenofobijo, saj z dru-
gimi okoliškimi stanovalci ni-
majo prav nikakršnih težav. »-
Stanovalci stolpnice želijo na
tak, docela neprimeren način,
posredno uveljaviti svoje zah-
teve in interese, ki jih poprej
niso mogli,« je zaključila Ar-
tankova.
In kaj sedaj?
Miran Polutnik s celjske-
ga ZPI je pojasnil postopek.
Po javni razgrnitvi predloga
sprememb zberejo pripombe
prizadetih, na njihovi osnovi
osnutek dopolnijo in takšne-
ga ponudi župan v presojo in
potrditev mestnemu svetu. Sta-
novalcem, ki dogradnji dnev-
nega centra nasprotujejo, mo-
rajo torej v 15-ih dneh pisne
pripombe preko svoje mest-
ne četrti posredovati predla-
gatelju sprememb, ki jih bo
posredoval županu, ta pa jih
bo dal v presojo mestnemu sve-
tu. Če bo vse po sreči, bo os-
nutek sprememb zazidalnega
načrta mestni svet lahko obrav-
naval na marčevski seji. Ta
utegne biti zanimiva tudi za-
to, ker je med najbolj odloč-
nimi nasprotniki širitve dnev-
nega centra tudi Janez Lam-
pret, lastnik stanovanja v stolp-
nici na Trubarjevi 55 b, edini
mestni svetnik, ki je po zad-
njih volitvah v svet prišel po
preferenčnih glasovih, ugledea
član celjske NSi. Ta strogo za-
govarja krščanske vrednote,
med katerimi pa kakršne koli
oblike ksenofobije ni zasledi-
ti. Se bo stranka distancirala
od stališč svojega uglednega
člana, se sprašujemo ob novi-
ci, da prav na to temo mestni
odbor NSi jutri dopoldan skli-
cuje novinarsko konferenco.
Na njej bodo pojasnili svoje
stališče do reševanja prostor-
skih stisk centra za varstvo hu-
do prizadetih otrok.
Ker je osnutek predloga
sprememb zazidalnega načr-
ta, ki bo zdaj že drugič prišel
v klopi celjskega mestnega sve
ta, upošteval prvotne pripom-
be stanovalcev stolpnice, bi se
vse moralo izteči mirno. Upo-
števan je namreč 8-metrski od-
mik prizidka od stolpnice, kai
omogoča dostop gospodar-
skim in interventnim vozilom.
To, da bodo stanovalci, ki ži-
vijo le streljaj od mestnega par-
ka, ostali brez zelenice pa tu-
di ne bi smelo biti odločilno.
Bremena dejstva, da je bila
stolpnica zidana še pred novi-
mi protipotresnimi predpisi in
dejstva, da je kakovost biva-
nja v njej stvar lastnikov, pa^
ne bi smeli prenesti na nič krive
otroke s posebnimi potreba-
mi. Kar po slačenju vseh dej-
stev najbolj bije v oči, je pa^
dejstvo, da skupini stanoval-
cev bližina otrok s posebniini
potrebami ni po godu, da se
bojijo drugačnosti in da so ■
ksenofobični. Drugega izrazi
za njihovo nasprotovanje pa^
ni mogoče najti.
BRANKO STAMEIČI^
Foto: GREGOR KATIČ
Irena Artank je zaradi dogodkov med javno obravnavo osnutka predla
ga sprememb zazidalnega načrta Otok 1. ki bi omogočil gradnjo prizid
ka dnevnemu varstvenemu centru za otroke s posebnimi potrebami na
Trubarjevi ulici v Celju, ogorčena, a ponuja roko sprave in prosi za
mirno in ustvarjalno sožitje.
Prizidek bi v paviljonski obliki segel na tole zelenico ob bloku na Trubarjevi 55 b, lep del igrišča in zelenice
pa bi še naprej ostal za potrebe otrok iz centra in tudi za stanovalce.
Št. 5 - 30. januar 2003
AKTUALNO
5
Pujsi niso dobrodošli!
Mesarstvo Šentjur na črno ureja specializiran obrat za zakol prašičev - »Brez papirjev zato, ker smo lovili vreme...«
Kaj bo posodobitev in ureditev
obstoječe klavnice v specializiran
obrat za zakol prašičev pomeni-
la za življenje v okolici? Kakšni
bodo vplivi na okolje, koliko se
bosta povečala hrup in smrad? Ka-
ko bodo - glede na to, da Šentjur
nima čistilne naprave - reševali
vprašanje odpadnih klavniških
voda, je bilo le nekaj vprašanj kra-
janov, ki so prejšnjo sredo zve-
čer do zadnjega kotička napol-
nili občinsko dvorano v Šentjur-
ju. Je ljudi upravičeno strah?
V Mesarstvu Šentjur, ki je zadnje
mesece v 67-odstotni lasti Farm
Ihan, so se okoli novega leta lotili
posodabljanja in preurejanja obsto-
ječe klavnice. Celotna naložba v
klavno in predelovalno linijo je oce-
njena na blizu 800 milijonov to-
larjev, v podjetju, ki mu je še lani
grozil stečaj, potem pa so po uspe-
I li prisilni poravnavi vajeti v roke
prevzeli v Farmah Ihan, je danes
[zaposlenih 120 ljudi. Že konec
marca, če bo šlo vse po načrtu, naj
bi začeli z delom na sodobni klav-
ni liniji za prašiče. Sledi še poso-
dobitev predelave mesa in podjet-
je s tehnologijo vrhunskega nemš-
kega proizvajalca, naj bi postalo
evropsko primerljiv klavno-prede-
lovalni obrat.
Pujsi iz ifse
Slovenije
Ljudi, ki živijo v soseščini klavni-
ce, skrbi, kako bo povečanje klav-
niških zmogljivosti vplivalo na oko-
lje. Tudi zato so sredi prejšnjega ted-
na z zborom krajanov prehiteli vods-
tvo Mesarstva, ki je skupaj z večin-
skim lastnikom ter vodstvi šentjur-
ske občine in upravne enote želelo
na novinarski konferenci, zatem pa
še na zborih krajanov predstaviti po-
sodabljanje klavnice v specializiran
obrat za zakol prašičev. Ne samo
šentjurskih in okoliških; pač pa let-
no do 150 tisoč prašičev iz farm v
Ihanu, Kočevju in Krškem ter obrt-
ne kooperacije iz Prekmurja.
A kot je jasno zdaj, ljudje nad pra-
šiči, ki se jih brani vsa Slovenija, v
Šentjurju pa naj bi jih .od pomladi
množično klali, niso navdušeni. Ne-
nazadnje ne gre za prvo množično
srečanje Šentjurčanov s prašiči... Kot
je povedal upokojeni zdravnik Ivan
Moser, so jih prvič zavrnili v sedem-
desetih letih, ko je država v Šentjur-
ju nameravala zgraditi farmo za 60
tisoč prašičev. »Zato, ker smo izra-
čunali, da bi v sušnem obdobju farm-
ske odpadne vode ža nekajkrat pre-
segle vodostaj Voglajne.«
Klavnica je takrat že desetletje sta-
la v Šentjurju, zgrajena pa je bila za
zakol živali z območja šentjurske
in šmarske občine. V bližini je na-
selje stanovanjskih hiš, le streljaj
stran osnovna šola; vse v Šentjurju,
je bilo slišati, pa je blizu, od klavni-
ce oddaljeno le nekaj sto metrov zrač-
ne linije. Zdaj, po štirih desetletjih,
je zaradi preureditve prvič zaprta
za nekaj dlje časa in ljudi skrbi, ka-
ko bo, ko bodo z zakolom spet za-
čeli. Zmogljivosti naj bi povečali do
150 tisoč prašičev letno; to pomeni
600 do 800 dnevno ali 120 na uro...
Bodo ob klavnici zgrajeni hlevi? Kam
bodo odlagali odpadke in ostanke,
ki niso za predelavo? Bo smrad le
zaradi več živih pujsov, ki jih bo tre-
ba pripeljati do klavnice, ali bodo
zaudarjali tudi njihovi ostanki? In
hrup ter prometna varnost, saj ce-
sta - čeprav tudi šolska pot - nima
niti enega urejenega prehoda za peš-
ce ali semaforja?
Brez papirjev ne
bo klanja
Načelnica Upravne enote Šent-
jur mag, Andreja Stopar, ki je bi-
la pred letom '95 na tem območju
veterinarska inšpektorica, razmere
v klavnici dobro pozna. Tudi zato
je ljudem lahko zatrdila, da je vse,
kar je bilo zadnja leta v klavnici
narejenega na novo, podprto z do-
voljenji.
In tudi zdaj, ko želijo v Mesars^
tvu klavnico posodobiti - del kot
rekonstrukcijo, del kot nadomest-
no gradnjo - bosta potrebni grad-
beni dovoljenji. Slednje tudi za
manjši prizidek, v katerem bodo
pred zakolom omamili živali in
poskrbeli za njihovo humanejšo
smrt in z gradnjo katerega so v Me-
sarstvu pohiteli brez dovoljenja.
»Na črno, čeprav smo vložih pri-
glasitev del,« priznava tudi direk-
tor Mesarstva Emil Štukelj, saj so
z gradbenimi deli želeli prehiteti
zimo. A morda je prav to eden glav-
nih razlogov za nezaupanje Šent-
jurčanov. »Kakšen vpliv sploh ima-
mo ljudje, kdo nam bo zagotovil,
da bo klavnica tudi potem, ko bo
začela obratovati, spoštovala pred-
pise. Da ne bo nekontrolirano po-
večevala zmogljivosti in s tem
obremenjevala okolja,« se je vpra-
šala Zdenka Vrečko.
Vpliv krajanov, kolikor ga sploh
lahko imajo, bodo po besedah
predsednika Sveta KS Šeritjur-me-
sto Florjana Cveta Erjavca sku-
šali uveljaviti s pomočjo občine.
Občinski svetniki so dan po zboru
krajanov za spremljanje rekon-
strukcije klavnice zadolžili podžu-
pana Draga Arzenška in imeno-
vali posebno skupino, v kateri bo
tudi upokojeni veterinar Jože Šti-
glic, ki razmere v klavnici dobro
pozna, bil pa je tudi član bivše vo-
dilne ekipe v podjetju. V občini
bodo poskrbeli tudi za neodvisno
presojo Poročila o vplivih na oko-
lje. Kot je videti, pa je tisto, kar
Šentjurčani zdaj najbolj potrebu-
jejo, čimveč sprotnih in jasnih in-
formacij, saj slednje najbolj učin-
kovito utišajo govorice.
Čistilna naprava
nujna kot noži
Osrednji problem, ki ostaja, je ure-
ditev čistilne naprave. Šentjur je ni-
ma in kot kaže, jo po najbolj opti-
malni možnosti lahko zgradi šele v
kakšnih desetih letih.
Treba bo sprejeti odločitev, ali naj
Mesarstvo oziroma Farme Ihan so-
financirata centralno čistilno napra-
vo ali morda gradita svojo. Dotlej,
zagotavlja direktor Mesarstva Štu-
kelj, pa bodo klavniške odpadne vo-
de, pomešane s krvjo, hranili v vo-
dotesnih zbiralnikih in jih odvažali
na čistilno napravo v Ihan, poma-
gali pa si bodo tudi z obstoječo klav-
niško čistilno napravo.
Je torej bojazen Šentjurčanov, da
se bodo močno poslabšale njihove
bivalne razmere, upravičena. Štu-
kelj meni, da ne: »Vse kar želimo
narediti, je zastavljeno tako, da bo-
do obremenitve za okolje manjše
kot so bile doslej. Delali bomo do-
sledno po zakonu in uporabili so-
dobno tehnologijo. Res, da se bo šte-
vilo zaklanih prašičev povečalo, a v
Šentjur jih bomo dovažali z največ
štirimi vlačilci dnevno, ne pa tako
kot prej, ko je bilo v času služnost-
nega klanja za kmete pred klavnico
v enem dopoldnevu parkiranih tu-
di po 40 do 50 prikolic z živalmi.
Naše poslovanje želimo, skladno z
okoljevarstvenimi predpisi in zah-
tevami posodobiti in tudi raciona-
lizirati. Za primer, samo za vodo se
je v preteklosti mesečno plačevalo
tudi po poldrugi milijon tolarjev,
zato da je potem nenadzorovano iz-
tekala v potok. Temu želimo nare-
diti konec, saj gre nenazadnje za sa-
nacijo klavnice.«
Dan odprtih vrat
za ljudi
Takoj, ko bodo imeli v Mesarstvu
za sanacijo in posodobitev klavni-
ce izdelano Poročilo o vplivih na
okolje, ga bodo predstavili na novi-
narski konferenci, zatem pa - pred-
vidoma so sredine februarja - pri-
pravili dan odprtih vrat, da si bodo
ljudje na lastne oči ogledali, kak-
šno podobo dobiva klavnica.
Tisto, kar v Mesarstvu po bese-
dah direktorja Štuklja trenutno naj-
bolj potrebujejo, pa je mir. »Zave-
damo se, da želijo biti ljudje obveš-
čeni in prav zato jim želimo dati
čimbolj jasne in verodostojne infor-
macije, pri čemer pa je jalovo kakr-
šnokoli prepričevanje že vnaprej v
nasprotno prepričanih,« pravi Štu-
kelj in dodaja, da v Šentjurju ne gre
prezreti, da klavnica v območju in-
dustrijske cone stoji že štiri deset-
letja. »Ne gre za nekaj novega, kar
jim želimo vsiliti. Vsekakor pa gre
za sanacijo obstoječih razmer.«
IVANA STAMEJČIČ
Foto: ALEKS ŠTERN
»Kako bomo živeli z novo klavnico?« so na zbom krajanov spraševali ljudje.
»Ne gre za novo klavnico, vsekakor pa gre za sanacijo obstoječih razmer,« zatrjuje
direktor Mesarstva Šentjur Emil Štukelj.
V novozgrajenem prizidku bodo prašiče pred zakolom omamili z ogljikovim
dioksidom, lov za cvilečimi pujsi z električnimi kleščami je preteklost.
Št. 5 - 30. januar 2003
6
GOSPODARSTVO
Besni delavci pred
direktorjevimi vrati
v Ingradu VNG še vedno brez plač - Uprava podjetja vložila predlog za uvedbo prisilne poravnave
Do predsednika uprave
Ingrada VNG Sama Štante-
ta je bilo v torek še težje priti
kot običajno. Prebijati se je
bilo treba med besnimi de-
lavci skupnih služb, ki so
zasedli velik del hodnika in
še nekaj pisarn. Izvedeli so
namreč, da s 70 tisočaki
akontacije na novembrsko
plačo, ki naj bi jo dobili ta
dan, ne bo nič. Pa tudi si-
cer jim je prekipelo, saj že
od oktobra lani niso dobili
normalnih plač, obljubam
vodstva, da bo zares nare-
dilo vse, da bi podjetje iz-
vleklo iz krize, pa tako ali
tako ne verjamejo več.
»Zares smo norci, ker že
toliko časa delamo zastonj.
Zakaj niso že v jeseni proda-
li Glazije, da bi vsaj redno
dobili plače? Za vsem stoji
Vegrad, ki nas suče okoli pr-
sta kakor se mu zahoče...«
Takšne in podobne pripom-
be je bilo slišati iz ust veči-
noma ženskega dela kolek-
tiva, odgovori in pojasnila Sa-
ma Štanteta pa so kar neka-
ko obviseli v zraku. K slabe-
mu razpoloženju in je naj-
brž pripomoglo še dejstvo,
da je vodstvo minuli petek
na celjsko okrožno sodišče
poslalo predlog za uvedbo pri-
silne poravnave. To namreč
med drugim tudi pomeni, da
bo s poravnavo, če bo sploh
sprejeta, okrog 90 zaposle-
nih, od tega tretjina iz skup-
nih služb, izgubilo službo.
»Lahko bi se odločili tudi
za stečaj, vendar želimo na
vsak način ohraniti čim več
delovnih mest in obdržati ime
podjetja. Dobro ime in do-
bri delavci sta namreč edi-
no, kar v tem podjetju še kaj
velja,« je po srečanju z de-
lavci vidno utrujen povedal
Samo Štante in poudaril, da
bi morali Ingrad VNG »oči-
stiti« že v začetku leta 2000,
saj je že takrat izpolnjeval vse
pogoje za prisilno poravna-
vo. Tako pa so se dolgovi še
povečevali in danes ima pod-
jetje že za okrog 2,6 milijar-
de tolarjev obveznosti, skup-
na tekoča izguba zadnjih ne-
kaj let pa se je povzpela na
600 milijonov. Največji up-
niki so podjetja Trimo iz
Trebnjega ter Elektrosignal in
Ceste-mostovi iz Celja.
Tri milijarde bi
bile dovolj
In kako bodo v Ingradu
VNG sploh lahko izvedli po-
ravnavo, saj bo treba ob po-
plačilu upnikov zagotavljati
denar tudi za tekoče poslo-
vanje? Trenutno namreč ni-
majo skoraj nič dela, tako da
je kar 60 odstotkov gradbe-
nih delavcev na zimskem do-
pustu ali koristi viške ur, po-
leg tega je transakcijski ra-
čun podjetja že nekaj časa
blokiran, blokada pa znaša
okrog 100 milijonov tolarjev.
Samo Štante vidi začetek re-
šitve v prodaji nedokončanega
poslovno-stanovanjskega ob-
jekta na Glaziji velenjskemu
Vegradu. Poleg 200 milijo-
nov tolarjev, ki jih bodo do-
bili za zemljišče in nekaj go-
lih sten, bodo zaslužili še
okrog 500 milijonov tolarjev
za dokončanje objekta. Ve-
grad se je namreč v pogodbi
zavezal, da bo vsa gradbena
dela na objektu oddal Ingra-
du VNG. »Nekateri v podjet-
ju nam očitajo, ker smo Gla-
zijo prodali prav Vegradu in
mislijo, da zadaj stojijo kak-
šni čudni posli, vendar mo-
ram poudariti, da smo nji-
hovo ponudbo sprejeli zato,
ker je bila najbolj ugodna,«
pojasnjuje Štante. Jutri bi na
račun podjetja moral priti pr-
vi del kupnine, okrog 30 mi-
lijonov tolarjev, da bodo de-
lavcem lahko izplačali no-
vembrsko akontacijo. S preo-
stankom kupnine pa naj bi
jim poplačali večji del zao-
stalih plač.
Poleg Glazije, kjer bi lah-
ko že prav kmalu začelo de-
lati najmanj 25 gradbenih de-
lavcev, se Ingradu VNG v krat-
kem obeta še en posel, pri
^ katerem bi lahko zaposlili še
35 ljudi. Ko bo steklo delo
na gradbiščih, bo več dela tu-
di za režijske delavce, napo-
veduje Štante in priznava, da
imajo pri pridobivanju po|
slov zelo veliko težav, saj
zaradi čakanja na prisilno poj
ravnavo nezaupanje investii
torjev do podjetja precej vej
liko. Povrhu vsega pa zaradj
blokiranega računa ne moi
rejo sodelovati tudi na jav
nih razpisih. Štante ocenju
je, da bi podjetje ob zmanj-
šanem številu zaposlenih lah-
ko preživelo, če bi na leto do-
bilo za tri milijarde tolarjev
poslov. JANJA INTIHAE
Foto: GREGOR KATIČ
Pred kratkim je Vegrad po
nudil, da bi od Ingrada, k
trenutno nima dela, prevj
zel nekaj deset gradbeni||
delavcev. Od šestdesetih lju-
di jih je na pogovor prišlJ
17, med njimi pa so le trijJ
izrazili interes, da bi z Ve
lenjčani sklenili pogodbo d
delu. Ostalim sta ljubša ča-
kanje na delo in kasneje
najbrž še zavod za zaposlo-
vanje.	■
Samo Štante, predsednik uprave In-
grada VNG in direktor Ingrad Kon-
cerma: »Res je, da ima Vegrad dolo-
čen vpliv na naše podjetje, nikakor
pa ne drži, da ga obvladuje.«
Trd boj celjskih cestarjev
Avtocestni program spet zvišal prihodke podjetja Ceste-mostovi - Polovica
dobička za delničarje
v celjskem podjetju Ce-
ste-mostovi (CMC), kjer so
konec minulega tedna pre-
jeli listino o pridobitvi okolj-
skega certifikata, so lansko
poslovno leto zaključili z
nekaj več kot 8 milijarda-
mi tolarjev prihodkov. Z re-
zultati so sicer zadovoljni,
vendar so se po besedah čla-
na uprave Marjana Vengu-
sta morali zanje trdo bori-
ti. Domača in tuja konku-
rence sta namreč vse huj-
ši.
Večinoma so delali na ob-
močju celjske regije, kjer so
sanirali avtocestni viadukt Vr-
hole in most čez Savinjo v
Celju, opravili delno rekon-
strukcijo ceste v Zagradu, us-
posobili severno vezno cesto
v Celju, sodelovali pri pre-
novi Trga Celjskih knezov,
gradili avtocestni odsek Vran-
sko-Trojane, preplastili avto-
cesto med Arjo vasjo in Slo-
venskimi Konjicami ter opra-
vili rekonstrukcijo dveh ki-
lometrov ceste med Zrečami
in Roglo. Zunaj regije so sa-
nirali most čez Muro, ki po-
vezuje Petanjce in Tišino, ter
pridobili pomemben posel
pri izgradnji 600 metrov dol-
gega viadukta Bivje med An-
karanom in Klancem. Preiz-
kusili so se tudi v visokih grad-
njah in dokončali blok na Lavi
ter dom starejših občanov v
Vojniku.
Za letos v CMC računajo
na podobne prihodke kot la-
ni, zaslužiti pa jih namera-
vajo z gradnjo podvoza na
Mariborski cesti v Celju, kjer
bodo letos dokončali tudi
športni park pod Golovcem.
Spomladi bodo začeli gradi-
ti priključek na avtocesto na
Lopati, čaka pa jih prenova
še dveh kilometrov ceste na
Roglo, rekonstrukcija križiš-
ča v Podplatu in preplastitev
avtoceste med Arjo vasjo in
Celjem.
Ob osmih milijardah pri-
hodkov od prodaje, kar je za
13 odstotkov več kot so na-
črtovali, bodo v CMC imeli
okrog 140 milijonov tolarjev
čistega dobička. To sicer ni
veliko, pravi član uprave Ivan
Steble, vendar jim ob letni
amortizaciji, ki znaša od 400
do 500 milijonov tolarjev, os-
tane zadosti denarja za raz-
voj. Pa tudi delničarji, ki jim
običajno razdelijo polovico
dobička, so z 10-odstotnim
donosom na tržno vrednost
delnice, zadovoljni.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Certifikat ISO 14001 je članu uprave CMC Marjanu Vengustu (desno)
podelil predsednik GZS Jožko Čuk.
Kadrovski
pretresi v
CMC
Kot smo neuradno izve-
deli v začetku tedna, je nad-
zorni svet celjskega podjet-
ja Ceste-mostovi zahteval od-
stop predsednika uprave in
generalnega direktorja Voj-
ka Stermeckega.
Vojko Stermecki je vode-
nje CMC prevzel aprila leta
2001, ko se je upokojil dol-
goletni predsednik uprave
Andrej Kamenšek. Stermec-
ki, sicer Kamenškov zet, je
bil pred prevzemom vodil-
ne funkcije direktor poslov-
ne enote avtocest, Kamenšek
pa je kljub odhodu še naprej
ohranil vezi s podjetjem, saj
je bil izbran za predsednik;
nadzornega sveta.
Kakšni so razlogi za odsta
vitev Stermeckega, ki ga mi
nuli teden ni bilo videti n(
na novinarski konferenci n(
na podelitvi certifikata (urad
ni razlog so bile zdravstveni
težave), nam ni uspelo izve
deti. Po neuradnih informa
cijah naj bi ga zamenjal člai
uprave Aleksander Kerstein
ki je v podjetju zadolžen z;
področje kamnoloma in as
falta. Dokončna odločite'
nadzornega sveta naj bi bili
znana v prihodnjih dneh.
JI, Foto: G\
Vojko Stermecki
Aleksander Kerstein
Nagrade za izjemne
Gospodarska zbornica Slovenije bo jutri podelila tradicionalne nagrade za izjem-
ne gospodarske in podjetniške dosežke.
Kot je že v navadi, bo med nagrajenci - njihova imena še skrbno varujejo - šest velikih
in srednjih podjetij ter tri mala podjetja. Območna gospodarska zbornica Celje letos po
dolgem Času ni predlagala svojih kandidatov. Kot je pojasnil direktor Jožef Pušnik,
imajo v Ljubljani kar precejšnje število kandidatov še iz prejšnjih let, poleg tega pa pri
zborničnih nagradah velja tudi nenapisano pravilo, da se nagrajenci izbirajo iz različnih
branž. So pa v celjski zbornici podprli predlog za nagrado, ki ga je posebni komisiji
GZS poslal klub menedžerjev iz Žalca. Pušnik sicer ni želel povedati, za katero podjetje
gre, po naših podatkih pa je kandidat za nagrado žalski Juteks.	IJ
Št. 5 - 30. januar 2003
GOSPODARSTVO
7
Bodo Tuheljske
toplice »ušlefc
Počivalšku?
V Termah Olimia se spet potegujejo za toplice v hrvaškem Zagorju
Družba Atomske toplice
e je kot edini ponudnik pri-
avila na razpis za nakup
uristično rekreacijskega
lentra Mihanovič Tuhelj-
ke toplice v stečaju. Koli-
[0 denarja so ponudili, di-
ektor Zdravko Počivalšek
le želi razkriti, slišati pa
B, da so v obnovo hrvaš-
uh toplic pripravljeni vlo-
iti 7 milijonov evrov. Ste-
ajni senat trgovskega so-
lika v Zagrebu je sicer slo-
vensko ponudbo zavrnil,
ler zdravilišče ob prijavi na
azpis ni plačalo jamstva,
endar to še ne pomeni, da
e zgodba že zaključena.
Stečajni upravitelj hrvaš-
tega turističnega centra je na-
nreč napovedal, da bodo
djub zavrnitvi nadaljevali po-
lovore z Atomskimi toplica-
ni, lahko pa se zgodi, da se
lodo odločili še za en raz-
lis. Zdravko Počivalšek po-
jsnjuje, da nakup Tuheljskih
aplic zanje sicer ni »življenj-
kega pomena«, je pa res, da
h vstop v zagorski turizem
bnima že dlje časa. Jamstva
lipo pisanju hrvaških časopi-
iov naj bi znašalo štiri mili-
one kun) niso plačali pre-
)rosto zato, ker so se na raz-
)is prijavili v zadnjem tre-
nutku. Zagotovo bi ga plača-
li, če bi bila njihova ponud-
ba sprejeta, oziroma če bi jih
k temu pozvalo sodišče.
Tuheljske toplice si ogle-
dujete že nekaj časa, ven-
dar je potem, ko ste napo-
vedali gradnjo apartmajev
na drugi strani reke Sotle,
kazalo, da ste spremenili
strategijo prodora na hrvaš-
ko stran. Zakaj ste si zdaj
premislili?
Za Tuheljske toplice se res
zanimamo že dlje časa. Pred
dvema letoma smo naredili
celo analizo, kakšne so mož-
nosti za ureditev tega turistič-
nega središča pred vrati Za-
greba, vendar smo takrat vse
skupaj opustili, ker prepro-
sto nismo mogli priti zraven.
Konec minulega leta pa so
nam hrvaški poslovni part-
nerji predlagali, naj se prija-
vimo na zadnji razpis stečaj-
nega sveta. Po temeljitem
premisleku smo iz predala
povlekli stare načrte, jih pri-
redili zahtevam razpisa in do-
kumente v drugi polovici de-
cembra tudi poslali.
Bi nakup in prenova Tu-
heljskih toplic zavrla raz-
voj Term Olimia?
Nikakor ne. Srednjeročni
načrt, ki ga je sprejel nadzor-
ni svet podjetja, bomo zago-
tovo v celoti uresničili. To po-
meni, da bomo že letos v par-
ku Aqualuna povečali vodne
površine še z enim bazenom,
v naslednjih letih pa temelji-
to prenovili in razširili bazen-
ski kompleks Termalija ob ho-
telih, zgradili nov hotel višje
kategorije s 300 posteljami in
na hrvaški strani Sotle posta-
vili apartmajsko naselje.
Od kod vam denar za po-
krivanje vseh teh naložb in
zraven še nakup hrvaške-
ga turističnega centra?
Za naložbe doma, ki smo
jih ocenili na blizu tri mili-
jarde tolarjev, bomo denar za-
gotovili iz lastnih virov in s
pomočjo posojil. Za nakup
Tuheljskih toplic, če jih bo-
mo seveda dobili, pa se bo-
mo morali dokapitalizirati.
Z vsem potrebnimi aktivnost-
mi smo že začeli.
Je dokapitalizacija po-
vezana tudi z odločitvijo
Slovenskega razvojnega
sklada, da proda delež, ki
ga ima v vašem zdraviliš-
ču? Ste morda že našli kup-
ca, ki bi odkupil ta delež
in nato podjetje še doka-
pitaliziral ter s tem postal
pomemben lastnik zdravi-
lišča?
Dokapitalizacija zaradi na-
kupa Tuheljskih toplic in od-
ločitev sklada, da se umak-
ne iz zdravilišča Atomske to-
plice, nista povezani. Gre za
popolnoma ločeni zgodbi.
Sklad, ki je nekaj več kot 10-
odstotni lastnik zdravilišča,
se je pač odločil svoj delež
prodati. Ali mu bo to tudi us-
pelo, je vprašanje, saj zelo
dobro poslujemo in smo za-
to vse prej kot poceni.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Zdravko Počivalšek
Pet proti desetim
Odgovora Urada za varstvo konkurence o koncentraciji Pivovarne Laško in Uniona
pred drugo polovico marca ne bo - Novo merjenje moči na zaslišanju
Napetost pred končno od-
ločitvijo Urada za varstvo
fonkurence o tem, ali bo
iovolil koncentracijo laške
ljubljanske pivovarne, se
^dnje dni spet stopnjuje.
[Vendar tudi po zaslišanju
predstavnikov obeh največ-
|ih lastnikov Uniona ni nič
^Ij jasno, na katero stran
P® bo prevesila tehtnica v
skoraj dve leti trajajoči vojni
slovenski trg piva. Di-
fektor urada Andrej Plahut-
molči, svoj dokončni
Odgovor, ali smejo Laščani
prevzeti Union, pa bo, kot
® povedal že nekajkrat do-
klej. sporočil šele konec mar-
ta.
Sicer pa od uradne pred-
stavitve študij za in proti kon-
centraciji slovenske pivovar-
industrije, ki se je udele-
'•'o pet predstavnikov Pivo-
'^•"ne Laško in deset koncer-
I Interbrew, nihče niti ni pri-
I -skoval, da bi lahko usodno
J^Plivala na odločitev urada.
|f Omeni namreč samo del obi-
' ^inega postopka, ki bo na
koncu z vsemi ostalimi ugo-
tovitvami pripeljal do odgo-
vora.
V Laškem so tudi po zasli-
šanju pred Plahutnikovim
uradom prepričani, da ni
prav nobenih ekonomskih
razlogov, da ne bi dobili do-
voljenja za prevzem ljubljan-
ske pivovarne. »S strokovno
in obširno analizo, ki jo je
že pred nekaj meseci pripra-
vil in na uradu tudi predsta-
vil ekonomist Velimir Bole,
je Pivovarna Laško podkre-
pila dejstva, da je namerava-
na koncentracija obeh pivo-
varn v skladu s pravili kon-
kurence. Združeni pivovar-
ni nikakor ne bi mogli zlo-
rabiti svojega položaja na slo-
venskem trgu pijač in dvig-
niti cen, saj bi se to poznalo
pri manjši prodaji. Zato so
očitki konkurence o izkoriš-
čanju monopola in omejeva-
nju vstopa konkurentov na
slovenski trg piva neuteme-
ljeni in neresni,« je povedal
pomočnik direktorja Pivovar-
ne Laško Roško Šrot.
Urad za varstvo konku-
rence lahko izda odločbo na
tri načine. Lahko izda so-
glasje, prepove koncentra-
cijo ali pa koncentracijo do-
voli pod določenimi pogo-
ji. To pomeni, da podjetju
naloži bodisi odprodajo ne-
katerih poslovnih funkcij
ali pa reorganizacijo po-
slovnih procesov.
Laščani na zaslišanju niso
predstavili celotne študije, saj
vsebuje tudi del s tajnimi po-
datki, ki bi jih po njihovem
prepričanju konkurenca lah-
ko izrabila. Zato bodo ta del
predstavili posebej. Je pa Ve-
limir Bole, ki velja za vodil-
nega makroekonomista v Slo-
veniji, svojo analizo podkre-
pil tudi z nekaterimi prime-
ri iz tujine, ki pa po mnenju
Interbrewa - ta je študijo o
trgu piva naročil pri ekono-
mistih Boštjanu Antončiču,
Petru Grilcu in Klemnu Po-
dobniku, ne vzdržijo. Zato
želijo Belgijci prepričati urad,
da bi združeni pivovarni Laš-
ko in Union bistveno omeji-
li konkurenco. Raziskava, ki
so jo med pivci piva naredili
»njihovi« ekonomisti, je po-
kazala, da so zelo navezani
na eno znamko piva (laško
ali union) in da bi jo večina
zamenjala za novo le v pri-
meru, če bi se pivo podraži-
lo za polovico. Torej bi zdru-
žena pivovarna lahko izko-
riščala monopol.
JANJA INTIHAR
Žalostni borzniki
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je doživela v
drugi polovici prejšnjega leta pravi polet delnic. Takih
rasti tečajev še nismo videli. Indeks SBI20 je v slabih
štirih mesecih pridobil skoraj 23 odstotkov na vrednosti
(kar je več kot v celem letu 2001), do konca meseca okto-
bra pa že več kot 50 odstotkov. Glavni razlogi za takšno
gibanje so bili znani: spori glede lastništva v pivovarski
industriji, prevzem Leka, številne špekulacije glede pri-
hodnjih prevzemov in pozitivna pričakovanja vlagate-
ljev.
Pa pojdimo v realnost. Nov teden je naokoli, na ljubljan-
ski borzi pa je trgovanje še vedno dokaj povprečno, če ne
žalostno. Vzdušje je zadnje dni bolj negativno, saj tečaji
delnic drsijo navzdol. Iz spodnje tabele je razvidno, da je
tedenski promet pri večini (štajerskih) delnic dokaj boren,
z redkimi izjemami delnic Pivovarne Laško in seveda Gore-
nja.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 22. do 28. 1. 2003
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od 22. do 28. 1. 2003
Namig delničarjem
Gorenja in Juteicsa
Gorenje spada že med »zrela« slovenska podjetja. Objava
dobička za leto 2002, slednji bo znašal okrog 3,8 milijard
SIT (na delnico torej 311 SIT), ni bistveno vplivala na že
tako visoko ceno delnice, ki je po naših ocenah za približno
200 SIT previsoka. V prihodnjih letih naj bi se rast Gorenja
upočasnila in bodo zato zelo pomembna dogajanja na pro-
dajnih trgih Gorenjevih izdelkov, gibanje tečaja evra ter do-
mača inflacija.
Tudi delnice Juteksa počasi, a vztrajno rastejo. Podjetje
velja za izrazitega izvoznika v tekstilno-kemijski industriji,
saj kar 90 odstotkov proizvodnje proda na tuje trge, pred-
vsem v Evropo, Rusijo in Avstralijo. Po začetnih slabih na-
povedih naj bi podjetje ponovno doseglo zelo dobre stop-
nje rasti ter napovedalo čisti dobiček v višini 1,5 milijarde
SIT. V zadnjem času se je njegova tržna cena še dodatno
dvignila predvsem na račun objave Svetovne družbe za in-
vesticijska vlaganja (SMF) o prodaji njihovega deleža del-
nic v Juteksu.
Konec leta 2001 so številni borzni analitiki ocenjevali, da
so slovenska podjetja podcenjena. Vprašanje pa je, če to
velja še danes. V naši borzni hiši ocenjujemo, da je na dolgi
rok vlaganje v slovenske delnice smotrno, vendar pa ne za-
nemarjamo naložbenih možnosti v tujini. Več o tem pa na-
slednjič.
MATEJA ŠOBER,
borzna posrednica
Št. 5 - 30. januar 2003
8
INTERVJU
»Zlorabljeni
otroci
povedolff
Zdenka Jan, kriminalistka v skupini za mladoletniško
prestopništvo pri celjski policiji
»Za razliko od večine policistk,
ki pravijo, da so si to vedno žele-
le postati, sem sama v ta poklic
zašla bolj po naključju - zdaj pa
to delo opravljam z velikim vese-
ljem,« odkritosrčno priznava
Zdenka Jan, kriminalistka v sku-
pini za mladoletniško prestopniš-
tvo pri Uradu kriminalistične po-
licije Celje.
»Po zaključeni srednji šoli sem na-
meravala študirati, vendar sem imela
obveznosti do štipenditorja, ki so
se kasneje izkazale kot neobvezu-
joče za oba. Zaradi dolgotrajnega
dogovarjanja sem zamudila vpis in
bila sem prisiljena iskati službo.
Zgolj po naključju sem izvedela, da
izpolnjujem formalne pogoje za to,
da postanem policistka. Nameravala
sem ostati le eno leto. potem pa na-
daljevati s študijem. Vendar se je,
ko sem enkrat že bila med policisti,
vse spremenilo. Spoznala sem raz-
lična dela, nenehno so prihajali no-
vi izzivi... Zdaj že dolgo niti ne po-
mislim več, da bi si želela početi
karkoli drugega...«
Med policiste, tedaj še milični-
ke, je prišla leta 1979. Dve leti je
delala na policijski postaji v Slo-
venskih Konjicah, potem pa je prišla
v Celje, kjer dela še danes. »Skoraj
ni dela, ki ga na policiji ne bi oprav-
ljala; še najmanj časa sem bila po-
licistka na splošni postaji, se na-
smehne mati dveh sinov, ki je sre-
di devetdesetih na povabilo kole-
gice Tatjane Mušič pristala na de-
lovnem področju, za katerega lah-
ko mirno zapišemo, da ji je pisano
na kožo. Od leta 1994 je njeno de-
lo posvečeno otrokom in mladost-
nikom, ki so žrtve zlorab.
V spominu ima prav vsakega otro-
ka ali žensko, s katerimi se je v vseh
teh letih pogovarjala. Pa tudi sto-
rilce in njihove zgodbe. Za razliko
od večine predstavnikov »organov
pregona«, pa tudi drugih strokov-
njakov, je namreč prepričana, da
tudi storilci potrebujejo strokov-
no pomoč. »Vendar ne vem, kje naj
jo dobijo; če je pogosto ne dobijo
niti žrtve zlorabe...« razmišlja pri-
jetna, pozitivne energije polna žen-
ska. Izraz na njenem obrazu, odte-
nek v glasu, vsaka gesta, ki jo nare-
di, pričajo o tem, da svoje delo
opravlja z velikim veseljem. In
predvsem, da se prav vsaka od šte-
vilnih zgodb, ki jih kot krimina-
listka skupine za mladoletniško pre-
stopništvo sliši skoraj vsak dan, vti-
sne nekam globoko. Prav to je iz-
vir, iz katerega Zdenka Jan črpa
moč, s pomočjo katere lahko po-
maga.
Kakšne naloge opravlja vaša
skupina?
Skupino sestavljamo trije krim-
nalisti, ki obravnavamo kazniva de-
janja na območju celjske policij-
ske uprave. Gre za dejanja, ki so
storjena otrokom in mladoletni-
kom, ter za kazniva dejanja, ki jih
otroci in mladoletniki storijo. Pri
preiskovanju kaznivih dejanj z
manjšimi posledicami nudimo stro-
kovno pomoč policistom, hujša kaz-
niva dejanja, kot so spolne zlorabe
in grdo ravnanje z otroki, pa obrav-
navamo sami.
Obravnavamo tudi primere na-
silja v družini, še posebej, kadar
so vpleteni otroci. Kadar so storil-
ci kaznivih dejanj otroci ali mla-
dostniki sami, gre najpogosteje za
nasilje med vrstniki, za izsiljeva-
nje, obravnavali pa smo tudi že huj-
ša kazniva dejanja, kot so ropi in
povzročitev hujših telesnih poš-
kodb.
Je zlorabe mogoče ovrednotiti
v smislu, da je ena hujša od dru-
ge?
Vsaka zloraba je huda. Najhujše
posledice zagotovo pusti spolna zlo-
raba, sledita ji fizična in psihična.
Žal se pogosto zgodi, da se med sa-
bo prepletajo in v marsikateri dru-
žini prihaja do vseh treh oblik.
Kdo je tisti, ki vas najpogoste-
je obvesti o zlorabi otroka ali mla-
dostnika?
Zelo različno je, vendar, kadar
gre za zlorabo otroka, to skoraj ni-
koli ni sam otrok. Po zakonu so
vse organizacije z javnimi poobla-
stili dolžne naznaniti vsak sum kaz-
nivega dejanja, za katerega izvedo
pri svojem delu. Če so imeli glede
prijave policiji pred leti posamez-
niki nekaj zadržkov, se je v zad-
njem času v tem smislu veliko spre-
menilo. Ko, na primer, zdravnica
med pregledom otroka opazi pa-
saste poškodbe, nas bo takoj po-
klicala in o tem obvestila. Enako
se zgodi, če k zdravniku prihaja
otrok s pogostimi zlomi ali nena-
vadnimi poškodbami. Prav tako do-
bro sodelujemo s šolskimi sveto-
valnimi delavci, ki pogosto pokli-
čejo nas ali center za socialno delo
in povedo, da so pri določenem otro-
ku opazili poškodbe, ki kažejo na
grdo ravnanje z otrokom ali na ve-
denjske spremembe, ki bi lahko bi-
le posledica psihičnega ali spolne-
ga nasilja.
Najbolj občutljivo je področje
spolnih zlorab; še posebej, kadar
gre za zlorabo v družini...
Če je tisti, ki zlorablja, kdo iz
širše družine ali soseščine, bo ma-
mica, ko bo ugotovila, to prijavi-
la. Če zlorablja oče ali očim, pa je
že težje. Kadar gre za zlorabo v ož-
ji družini, zanjo pogosto izvemo
zelo pozno, pogosto takrat, ko so
žrtve že odrasle in nemalokrat se
zgodi, da kazenski pregon za kaz-
nivo dejanje že zastara. V zadnjih
letih se je nekajkrat zgodilo, da so
žrtve zlorab, ki so sedaj stare 17,
18 let, povedale, da jih je kot de-
klice spolno zlorabil nekdo iz dru-
žine; pa naj je bil to oče, stari oče
ali očim...
Eden od zakoreninjenih stereo-
tipov je, da otroci o zlorabah ne
spregovorijo, ker jih je strah, da
jim ne bi verjeli.
To je deloma celo res. Zlorab-
ljeni otrok na nek način sporoča,
da se mu nekaj hudega dogaja, vpra-
šanje je, če njegova okolica to pre-
pozna. Otrok ves čas išče osebo, ki
bi ji lahko zaupal, vendar je v hudi
stiski, saj se mu postavljajo vpra-
šanja, ali mu bodo verjeli, ali ni za
to, kar se mu dogaja, tudi sam kriv.
Oseba, ki zlorablja, otroku zavest-
no daje občutek sokrivde, saj mu
govori: »To je najina skrivnost.« Po-
gosto ga tudi nagrajuje in s tem otro-
ka še bolj zmede.
Ko pa za sum o spolni zlorabi iz-
vemo in imamo že dovolj podat-
kov, ki kažejo, da je otrok res žrtev
spolne zlorabe, se pa ne spomnim
primera, da mi otrok ne bi pove-
dal, da je bil zlorabljen. Najmanj-
ša deklica, ki je povedala, je bila
stara tri leta. Rekla je, da je »stricu
iz luleka pritekla bela župca«...
Kako rešujete probleme v pri-
merih, ko otroka zlorablja eden
od partnerjev, drugi pa se posta-
vi na partnerjevo stran?
Ko se za zlorabo izve, ima otrok
pogosto občutke krivde, vendar vča-
sih nima zadostne podpore pri ma-
mi. Po svoje je to razumljivo; ma-
me so namreč pogosto izgubljene
in morda za zlorabo res niso vede-
le. Tudi, če so, je lahko to zanje
hudo breme. Tudi same trpijo in
zato otroku še toliko težje poma-
gajo. Zato je nujno, da takemu otro-
ku pomagajo strokovnjaki.
Kdo je tisti, ki naj bi otroku v
takšnem primeru pomagal?
Staršem vedno svetujemo, da
otroka peljejo na pedopsihiatrijo,
kjer se z njimi ukvarjajo psihiatri
in drugi strokovnjaki. Sicer pa so
za pomoč družini zadolženi centri
za socialno delo. Če razmere do-
ma otroku ne omogočajo normal-
nega razvoja, mu najdejo nado-
mestno družino ali stanovanjsko
skupino... Včasih gre otrok v kriz-
ni center, medtem pa se stvari re-
šujejo, pogosto pa na pomoč pri-
skočijo razne nevladne organiza-
cije. Če se mama odloči in se po-
stavi na stran otroka, pa je vse ski
paj zagotovo veliko lažje.
Kje, menite, je vzrok, za pogosj
nost spolnih zlorab otrok v drn
žini?	I
Nekaj časa sem mislila, da jei
družinah, kjer prihaja do spolni
zlorab, nekakšen vzorec, potem p
sem kar kmalu spoznala, da prav
la ni. Gre za bolno osebnost? ^
vem... Podobno je pri fizičnem m
silju. Razlogov za nasilje ni. Edii
razlog za nasilje je v samem nasi
nežu.
Pri vašem delu je zelo pomen
bno, da v primerih, ko gre za sp«*
no ali fizično nasilje, zavanijeti
čimveč materialnih dokazov. Ka
ko lahko žrtev pri tem pripome
re?
Če gre za spolno zlorabo ali zle
rabo otrok, ki se še dogaja v časi
ko zanjo izvemo, sta obvezna zdrai
niški oziroma ginekološki pregle(
Če gre za fizično nasilje, pridob
mo zdravniška spričevala in poška
be fotografiramo. Ko je prisoten sun
da je šlo za posilstvo, peljemo n
zdravniški pregled tudi osumljei
ca in tako zavarujemo biološke sl<
di. Skratka, naredimo vse, da pr
dobimo čim več materialnih doki
zov, kar je naša osnovna naloga.
Odrasla žrtev nasilja ali zlorat
lahko pri tem pripomore tako, d
čimveč dokazov zaščiti sama in d
si, predvsem ko gre za fizično n.
silje, kolikor je le mogoče zapon
ni potek oziroma vsaj približne d>
tume dogodkov, ko se je nasilje d(
gajalo.
V skoraj desetletju dela v ski
pini kriminalistov ste sliša
ogromno grozljivih zgodb. Kak
jih doživljate kot ženska?
Po naravi sem zelo občutljiva i
prva stvar, ki so mi jo povedali k
legi z dolgoletnimi izkušnjami,
bila, da gre za delo, do katere^
moraš imeti profesionalni odno
sicer tega ne zmoreš. Kljub dolgi
letnim izkušnjam pa se me prav vs
ka zgodba posebej dotakne.
Žrtve tudi vedo, da me lahko
vsakem trenutku pokličejo. Najbc
srečna sem, ko tisti, ki smo jim »p<
magali«, čez mesece ali leta poki
čejo in povedo, da so, na prim^
maturirali, si ustvarili družine. C
so našli potrebno moč in zaživi
drugače. Predvsem brez strahu.
ALMA M. SEDU^
Foto: GREGOR KATl
Št. 5 - 30. januar 2003
MNENJA
9
KOMENTIRAMO
Predsednikove počitnice
](Tnalu po izvolitvi je Janez
jfjiovšek za nekaj časa od-
iz javnosti. Menda je z
ladnim letalom odletel v
irneriko na temeljiti zdrav-
fski pregled, saj novi pred-
^dnik ne sme pred javnost-
j vzbujati vtisa, da jez njim
jfiko kaj narobe. Hipotetič-
0 pa je mogoče, da muzdrav-
> zares nagaja, ker o njem
jipo vrnitvi iz Amerike izre-
gl ničesar, čeprav smo pred
\astopom njegove nove funk-
fe to predvsem zaradi nje-
^ve vidne zunanje spre-
\0nbe upravičeno pričako-
Hili-
]anez Drnovšek seje v jav-
\psti bolj resno spet pojavil
ele prejšnji teden, ko je od-
na svetovni gospodarski
mm vDavos. Letos je odšel
u bela pobočja smučarske-
a paradiža že trinajstič po
TSti.
Glede Davosa se je Dmov-
ek z nekdanjim predsedni-
kom Milanom Kučanom pra-
masno dogovoril sebi v prid
'ako, da mu je preprosto po-
sedal, da gre za gospodarsko
\Tečanje prve lige svetovne
diplomacije in financ in da
se njemu kot premieru tako
srečanje veliko bolj pritiče kot
predsedniku države. Kučan
se v njegovo utemeljevanje ni-
koli ni preveč poglabljal in
pravzaprav si niti ni želel,
da bi se šel v Davos smučat
in rokovat s predsednikom
uprave Siemensa, če bi ga bil
slučajno srečal v dvigalu ali
na hodniku kake konferenč-
ne dvorane.
Letos je šel torej v idilični
Davos spet Janez Drnovšek,
tokrat kot predsednik drža-
ve, s čimer je porušil lastno
sodbo o tem, kdo sodi na ta-
ko ugledno srečanje. Po vseh
pravilih, ki jih je sam spre-
jel in zanje nosi sam tudi
vso odgovornost, bi moral le-
tos odpotovati v Švico Tone
Rop. Morda bi moral novi
premier Drnovšku kar sam
odločno in naravnost pove-
dati, da mu nova državniš-
ka funkcija ni samo prine-
sla mnoge nove naloge, ob-
veznosti in potovanja, am-
pak da mu je nekaj od vsa-
kega tudi vzela. Recimo po-
tovanje v Davos.
Janez Drnovšek je torej že
takoj na začetku svojega pred-
sedniškega mandata dal ja-
sno vedeti, da seje v njegovi
dolgoletni premierski funk-
ciji nekaterih stvari tako na-
vezal, da se jim nikakor ne
bo odpovedal, pa četudi jih
ni v ustavnem opisu njego-
vih del in nalog. Velik kos
zunanjepolitične pogače prav
gotovo ne bo izpustil iz rok.
Ker se sodeč po izjavah, od-
govorih, pogovorih in pred-
vsem fotografijah Drnovšek
veliko bolje počuti v družbi
tujih diplomatov in finanč-
nikov kakor pa v sproščenih
klepetih s preprostimi kmeč-
kimi ljudmi, se tako imeno-
vanih pasjih procesij ne bo
udeleževal, pa čeprav ima
psa celo sam, prav tako ga
ne bo na otvoritvah gasilskih
domov, čeravno tudi njemu
lahko pogori kakšna nepre-
mičnina.
Davkoplačevalcem ni vsee-
no, kako država opravlja z
njihovim denarjem, ga ple-
meniti in pametno obrača,
ali samo uspešno zapravlja
in se celo zadolžuje? Kdo je
Janeza Drnovška povabil v
Davos? Je bilo vabilo urad-
no in od kje je prišlo ter kdo
ga je podpisal? Je šel morda
Drnovšek v ta mondeni leto-
viški kraj povsem zasebno,
na lastno željo in pobudo in
na lastne stroške? Ali je za
Slovenijo zares tako zelo po-
membno, da se mora Drnov-
šek v tem kraju vsako leto
znova udeleževati bolj ali
manj naključnih srečanj s po-
membnimi ljudmi iz sveta
politike in gospodarstva.
Kljub vse glasnejšim nas-
protnim mnenjem je Svetov-
ni gospodarski forum v Da-
vosu zelo resno srečanje lju-
di, ki naj bi predstavljali in
zastopali države, ki tako ali
drugače oznanjajo svetovno
blaginjo. Zato se preprostemu
človeku zdi, da naš predstav-
nik hodi tja zgolj zaradi bliš-
ča, razkošja in varnosti. Le-
tošnje udeležence je iz zraka
menda varovalo nič manj kot
33 lovskih letal. Pod takim
jeklenim dežnikom pa bi se
verjetno vsak dobro počutil,
sploh ker nanj pada zlati dež.
BOJAN GROM
PREJELI
SMO
Za vseje
denar^ le za
klinike ga ni
I Na predvečer nedavnega
tivojnega referenduma so na
^ prikazali posnetek z on-
kološke klinike. Razmere so
Kvzdržne in nikakor niso pri-
merne za državo Slovenijo,
W rine v Evropo. V eni sobi
ležijo štirje bolniki, ki imajo
tno mizo za dva in eno stra-
[nišče za osem bolnikov. Pred
psom sem gledal na televizi-
ji dvoboj med bodočim direk-
torjem zapora v Kopru in di-
rektorico klinike za rakom
obolelih otrok, Biserke Me-
fm. Na tleh je ležalo več kot
pet bolnikov. Bodoči direk-
tor najmodernejšega zapora
^ Kopru z razgledom na mor-
je je dejal, da bo zgrajen po
l'i3jnovejših evropskih stan-
idardih. V njem bodo sobe za
l^iajveč dva zapornika, z vse-
N pritiklinami. Direktorica
^edenova pa je predstavila
(obupne razmere na otroškem
Pddelku onkološke klinike,
j^i so na afriški, ne na evrop-
ski ravni. Pred leti se je na tem
Ptroškem oddelku pokvaril
i^^len od treh gastroskopov in
se je čakalna doba še po-
daljšala. Čeprav prihajajo na
^'•kanje z gastroskopom otro-
bi iz cele Slovenije, ni bilo de-
'^arja za nabavo novega, če-
iPfav stane le tri milijone to-
!'arjev. V hipu je bilo zbrane-
dovolj denarja, ki so ga na-
azali posamezniki, ne pa ob-
''^st. Nastane vprašanje, od
^^od dobiti denar za izgrad-
pediatrične klinike in on-
kološke klinike. Če bi name-
delček denarja, ki je pred-
^ 'den za nabavo vladinega le-
--
tala, Drnovškovega mercede-
sa, od vseh referendumov in
še od česa, bi bili obe kliniki
zgrajeni v najkrajšem času.
Tako bo pa minilo še precej
časa, preden se bo izgradnja
uresničila. Tik pred Novim
letom smo dobili davkopla-
čevalci javno čestitko, da bo-
do na Brdu pri Kranju zgradi-
li novo, evropsko rezidenco,
ki bo stala dve milijardi do-
larjev. To je začetna cena. O
zaključni pa davkoplačeval-
ci itak ne bomo obveščeni. Ko-
liko nas bo stal vstop v Nato,
pa končne cene še nismo za-
sledili, govori se le o določe-
nem odstotku družbenega
proizvoda. Da o profesional-
ni vojski ne govorimo. Če bi
te številke lahko objavili, bi
morda odšteli le 20 odstot-
kov, pa bi bili obe kliniki zgra-
jeni v rekordnem času. Pred-
lagam, da si predstavniki vla-
de in poslanci Državnega zbo-
ra ogledajo onkološko klini-
ko in otroški oddelek. Mor-
da bi se pa potem le potrudili
in namenili nekaj več sred-
stev za izgradnjo klinik.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Javno
vprašanje
mojemu
županu
Spoštovani gospod Bojan
Šrot, najprej vam čestitam k
ponovni izvolitvi za župana
MO Celje, saj sem tudi sam
vaš volivec. Moram pa vas
spomniti, da niste izpolnili
vseh obljub in načrtov, ki ste
jih dali v prejšnjem manda-
tu. V oddaji TV Celje mese-
ca aprila 2002 sem vam po-
stavil tri vprašanja, med dru-
gim: prehod za pešce pri go-
stišču Medved ter ureditev
krajevnih cest v Škofji vasi.
Glede prehoda pri gostiš-
ču Medved ste obljubili mno-
go več, kot sem spraševal. Re-
kli ste, da bo do decembra
2002 zgrajen pločnik od
Šmarjete do Škofje vasi ter s
tem urejen tudi prehod za peš-
ce pri trgovini in gostišču
Medved. Sedaj ste bili ponov-
no izvoljeni, pa nas krajane
zanima, kdaj bo omenjena za-
deva res realizirana. Kar se
tiče drugega vprašanja glede
krajevnih cest, skušajo vaše
službe mene in vse prizade-
te prepeljati žejne preko vod.
Dejstvo pa je, da nista niti KS
niti občina, vse od leta 1976,
v krajevne ceste v Škofji vasi
vložili niti dinarja, še manj
pozneje tolarja. Tu mislim
predvsem ceste okoli Radia
Fantasy, od bivše TVO v na-
selje ter na cesto Vinter, kot
jo imenujejo vaše službe. Zad-
nja je v takšnem stanju, da
vsak misli, da smo bili bom-
bardirani, ko se pripelje od
hiše 52b do 52g. Naj vas
spomnim g. župan, da je tu-
di Škofja vas del MO Celje,
in da smo tudi mi davkopla-
čevalci, ki samo dajemo, od
MO Celje pa ne dobimo ni-
česar povrnjenega.
In še en »ocvirek« iz delo-
vanja vaših služb, kjer desni-
ca ne ve, kaj dela levica.
Mojemu sosedu na hišni
številki 52i so »pametni« stro-
kovnjaki vaših služb predpi-
sali triprekatno greznico na
praznjenje, vsi ostali pa smo
že leta dolgo priključeni na
javno kanalizacijo, ki smo jo
zgradili s samoprispevkom.
Da je »oslarija« še večja, so-
sed za porabljeno vodo pla-
čuje tudi kanalščino.
Toliko za danes in veliko
uspehov v novem mandatu
vam želim.
JOŽE JURC,
Škofja vas
POZOR, HUD PES
iViuzej
Pred leti sem bil na obi-
sku pri nekem prijatelju v Sr-
biji. Skupaj sva služila v JLA
in nekako sva si bila že v ti-
stem času edina, da nama in-
štitucija, ki sva ji služila, ni-
kakor ne more seči v srce,
da sva oba nekoliko nesproš-
čena v odnosih. Občasno se
nama je zazdelo, da odnosi
znotraj inštitucije niso rav-
no filantropični, za kar sva
se nekako oba zavzemala. Se
bova po vojski srečala, sva
se dogovorila in tako sem šel
tja v nedrja Raške.
Iz Beograda sva se peljala
proti Nišu, po čudoviti avto-
cesti, zaradi katere je bojda
padel tudi naš Kavčič. Želj-
ko mi je pripovedoval, da je
bilo nemalo težav pri izgrad-
nji, saj nekaterim ni bilo
všeč, da bi se ljudje udobno
vozili proti Otomaniji. Vpra-
šal sem, zakaj. Ker ljudje iz-
gubljajo posel, je rekel. Ker
je to glavna pot za turške ga-
starbajterje proti Otomaniji.
Turki zmeraj potujejo v ka-
ravanah in ko začne nekdo
prehitevati, prehitevajo vsi,
ne glede na prihajajoči pro-
met. In, sem rekel. Potem se
razmažejo, naše pogrebne
službe pa jih v kosih dosta-
vijo v naš Carigrad, kar je lep
denar. A, tako, sem rekel, po-
stalo mi je jasno. Avtocesto
so postavili vsemu navkljub,
časi se spreminjajo in s ča-
som tudi prostor. Ljudje bo-
do morali preživeti drugače.
Tudi naša Savinjska dolina
zdaj premore avtocesto. Zgod-
ba o dolini hmelja počasi iz-
zveneva. Žulji moje stare ma-
me, dninarke, ki je na poljih
pustila tretjino svojega življe-
nja, da je preživljala mojo ma-
mo, ki je potem rodila mene,
da sem ušpičil podobno s svo-
jim naraščajem, je pozablje-
na. Prav tako kot zgodbe ti-
sočev iz teh krajev, ki so za-
bijali tiste neskončne dolge
preklorede. Pravzaprav se ne
spominjam, da bi nam kadar-
koli, kdorkoli v šoli govoril
o hmelju, hmeljarstvu, o na-
vadah hmeljarjev in posledič-
no pivovarjev. Tam na dalj-
nem Irskem vrabci premore-
jo ceste (podobno kot mi vin-
ske), na katerih predstavlja-
jo svojo pivovarsko tradicijo.
Vam povem, dober biznis! Na
podlagi tega, kar sem zapisal,
sem potem premišljeval, da
bi bilo pametno, ko bi se tudi
mi lotili podobnega podviga,
a ne zato, da bi posnemali Ir-
ce, kure jih gleda, pač pa za-
to, ker je to preprosto naša
identiteta. Zato sem pred ča-
som dal pobudo za hmeljar-
sko-pivovarniški muzej, ob
katerem bi bila tudi degusta-
cijska pivnica, kakršnih ima-
jo na Bavarskem ogromno.
Tam bi potem Jožica proda-
jala vrčke, Lojzka podstavke,
Fani preste, Viktor številne
spominke, ki bi jih izdelali v
Sloveniji, in podobne zade-
ve. Pa so me vprašali pamet-
nejši, kje bi to bilo. V Celju,
sem odgovoril. Hja, kaj bodo
pa rekli v Žalcu, pa v Laškem,
pa kaj vem, kje še. In sem re-
kel, da lahko naredimo to vsi
skupaj. Pa so rekli hja, ti si
en bumber. Pa sem rekel, bo
že držalo, bom pozabil na sta-
ro mamo, saj je res patetič-
no, bom pozabil na hmelj,
bom tudi mižal, ko se bom
peljal mimo neskončnih žič-
nic hmelja, tam od Vranske-
ga do Vojnika (še tam pri Bi-
strici ob Sotli sem eno videl
in to trezen), bom mižal, ko
se bom peljal skozi Laško in
skozi Žalec, kjer je tista veli-
ka Hmezadova stolpnica zgolj
fatamorgana. Bom mižal in
premišljeval raje o Bušmanih,
Zulujih, tudi o Ostrogotih. In
sem za spravo rekel, gremo
na en laški pir, da pozabimo
na te idealistične kozlarije. In
smo šli. Ko sem bil malo pi-
jan, sem jim rekel, a veste,
da je senator Kato na koncu
vsakega govora v rimskem se-
natu rekel: »Sicer sem pa mne-
nja, da je potrebno nekaj na-
rediti v zvezi s hmeljarsko-pi-
vovarniškim muzejem tam v
Noriku!« To trmo sem pode-
doval po stari mami, ki je mu-
tirala ob neskončnih preklo-
redih.
MOHOR HUDEJ
Št. 5 - 30. januar 2003
10
pEPORTAZA
Pred Mladinskim centrom Celje se je že zjutraj zbrala množica nastopajočih in tistih, ki so jih bodrili.
Kandidatke so v prvem krogu pred žirijo nastopale v petericah.
Novo sanjsko ozvezdje
Prva avdicija za novi Popstars projekt je bila v Celju - Množica prijavljenih, a le devetnajst izbranih
Veliko poklicanih, a malo izbranih.
Po lanskem izrednem uspehu in pri-
ljubljenosti avdicij ter oddaje Popstars
na Kanalu A so se avdicije začele zno-
va in prva postojanka te odmevne me-
dijske karavane je bila minuli petek
v Celju. Pred žirijo je nastopilo 130
deklet, ki bi rade postale zvezde, a le
devetnajstim je uspel nadaljnji pohod
proti novemu ozvezdju, ki bo kmalu
zasijalo na slovenskem medijskem
nebu.
Organizator letos išče tri dekleta, ki
bodo sestavljala novo Popstars glasbe-
no skupino. Lani se je na avdicijah ši-
rom po Sloveniji preizkusilo več kot
šeststo deklet in fantov, če sodimo po
celjskem odzivu na avdicijo, pa bo ta
številka letos še višja, le da so zdaj v
igri samo dekleta. Sanje so se torej za-
čele v Celju, v prostorih Mladinskega
centra Celje.
Mladi upi v veiiici
gneči
že pred deveto je bila na prizorišču
avdicije velika gneča. Dekleta so se pri-
javljala za nastop, z njimi so bili prija-
telji, sošolci, ki so jih spodbujali. Kmalu
po deseti je bila tričlanska žirija že na
svojem mestu, v dvorano je vstopilo pr-
vih šestdeset oštevilčenih kandidatk, po-
tem še sedemdeset. Vsaka kandidatka
si je morala izbrati eno izmed šestih
predpisanih pesmi, domačih in svetov-
nih uspešnic, večina pa si je izbrala pe-
sem z naslovom Angel skupine Tabu.
Dekleta so pred žirijo nastopala v pete-
ricah, sledilo je izločanje in povabilo v
drugi krog. Veselje in razočaranje, a pro-
stor v tej igri je le za nadarjene, po-
gumne, samozavestne. Zaradi hude tre-
me so se marsikatere sanje razpočile
kot milni mehurček.
Prvi krog je bil zaključen, sledil je
drugi, popoldanski. Triintrideset izbra-
nih deklet je ponovno stopilo pred ži-
rijo, tokrat so kandidatke pele pesmi,
ki so si jih same izbrale. Žirija je imela
tokrat še težje delo: izbrati najboljše
med dobrimi. In nato še končna odlo-
čitev. V nadaljnji del izbora je žirija
povabila le devetnajst srečnih deklet,
ki jih zdaj čakajo nove preizkušnje v
Ljubljani. Tam se bo v naslednjem de-
janju izbora preizkušalo okoli stopet-
deset kandidatk, finalistk z vseh lokal-
nih avdicij. Selekcija bo huda, kajti v
polfinale se bo uspelo uvrstiti le tride-
setim najbolj nadarjenim. To bo še ve-
selja, smeha, razočaranj in solz! Vso
to dogajanje, od regijskih izborov do
velikega finala bomo Slovenci lahko vi-
deli v televizijskih oddajah Popstars na
Kanalu A, vsako sredo od 5. marca da-
lje.
Prijazna žirija
žirija je imela težko in odgovorno
nalogo. Letos je bila pri odločanju da-
leč najpomembnejša glasovna sposob-
nost posamezne kandidatke in takšnih
z odličnim glasom je bilo na celjski av-
diciji kar nekaj. Seveda pa glas ni bil
vse, izbrano dekle je moralo biti do-
volj samozavestno, v gibanju privlač-
no in očesu kamere dopadljivo. Ker je
bil glas najpomembnejši, je v žiriji imela
odločilno besedo Darinka Kladnik -
Dada, odlična slovenska jazz pevka. Ro-
bert Lebar (menedžer skupine Eleva-
tors. Sester in Magnifica) je bil tisti član
žirije, ki je ocenjeval samozavest in is-
kal karizmatičnost posameznih kandi-
datk, znana plesalka, koreografinja in
TV-voditeljica Barbra Drnač pa je opa-
zovala, kako se dekleta med nastopom
gibljejo, kako se tovrstno izražajo.
Za letošnjo žirijo lahko rečemo, da
je bila simpatična, prijazna, priljudna,
topla v besedah spodbujanja. Vsi trije
člani so se še kako dobro zavedali, ka-
ko težko breme nosijo kandidatke, ki
so morale peti brez instrumentalne
spremljave, v luči žarometov in nepre-
stano na očeh kamer in kamermanov.
Ja, pot k zvezdam ni lahka.
MARJELA AGREŽ
Foto: ALEKS ŠTERN,
Arhiv Popstars
Popstars žirija, ki je bila nad nekaterimi nastopi celjskih kandidatk zel
navdušena, je odločala v postavi: Darinka Kladnik-Dada, Robert Lebi
in Barbra Drnač.
Celjanka Haidi Korošec ponovno vstopa v medijski prostor, tokrat
kot zrela ženska in odlična pevka. Popstars je zanjo pravi izziv.
Kamermani so bili dekletom ves čas za petami.
Napetost v dvorani je bila v drugem krogu izbora še večja.
Št. 5 - 30. januar 2003
AKTUALNO
11
^b pljuča po pomoti?
Osman Lutolli toži tri bolnišnice, ker so mu domnevno brez potrebe odstranili del pljuč - Rakavo obolenje ni bilo
potrjeno - Vsi zavračajo odgovornost
»Ko so mi povedali, da
jinam rakavo obolenje
pljuč in da so mi brez ope-
racije dnevi šteti, se mi je
svet sesul. Prepričan sem
bil, da operacije ne bom pre-
živel. Poslovil sem se od že-
ne in otrok, od življenja. Po
težki operaciji, pri kateri so
mi odstranili del pljuč in me
za vedno spremenili v in-
valida, so mi povedali, da
nimam raka. Zahtevna ope-
racija in vse trpljenje je bi-
lo nepotrebno. Nekdo mo-
ra za to odgovarjati.«
Sedaj 48-letni poklicni
voznik iz Celja Osman Lu-
tolli se je odločil za tožbo pro-
ti bolnišnicam v Topolšici,
Celju in Mariboru ter zava-
irovalnicama Triglav in Ma-
ribor. Njegov odvetnik Igor
Inkret je skušal doseči do-
govor v korist svojega varo-
vanca, a so vse vpletene stra-
ni zavrnile odgovornost. O
zahtevku, težkem nekaj več
kot 30 milijonov tolarjev, bo
moralo odločiti sodišče.
Od pljučnice
do raka
Avgusta leta 1996 je Osman
Lutolli zbolel za pljučnico.
Zdravili so ga v Bolnišnici
Topolšica. V času zdravlje:
nja so mu naredili tudi bron-
hoskopijo, odščipljen vzorec
pljučnega tkiva pa so poslali
na pregled na patomorfološ-
ki oddelek celjske bolnišni-
ce. Tu so v enem izmed de-
setih drobcev odvzetega tki-
va našli rakave celice in po-
stavili diagnozo »nediferen-
cirani makrocelularni karci-
nom«. Rak na pljučih, torej.
Resno, smrtno nevarno obo-
lenje. Zaradi tega izvida so
bolnika takoj poklicali nazaj
. v Topolšico in ga napotili na
odstranitev dela pljuč na od-
delek za torakalno kirurgijo
mariborske bolnišnice.
»Dobil sem vabilo za ope-
racijo. Šel sem v Maribor, dan
pred napovedano operacijo
pa sem jo odklonil, ker ni-
sem vedel, kakšne bodo nje-
ne posledice; da bom zaradi
nje preživel, mi pa tudi niso
zagotovili. Odšel sem do-
mov, a so me ponovno pova-
bili. Rekli so, da bom brez
operacije umrl v treh mese-
cih. To me je prepričalo.«
Operirali so ga 28. septem-
bra 1996. Odstranili so mu
desni spodnji pljučni reženj.
Nobenih
znalcov
tumorja
Kot so zapisali v maribor-
ski bolnišnici, med operaci-
jo niso našli ne povečanih
bezgavk ne tumorja (makro-
skopsko - torej na pogled in
otip). »Iz mene so brez po-
trebe naredili invalida. Da
imam zaradi te operacije 40-
odstotno telesno okvaro, je
potrdila tudi invalidska ko-
misija v Celju. Pravice do in-
validnine mi ni priznala, češ,
da je invalidnost posledica bo-
lezni. Katere bolezni pa? Ra-
ka očitno nisem imel. Izgu-
bil sem tretjino pljuč, trpel
hude bolečine zaradi opera-
cije, da o duševnem pretre-
su, ki sem ga doživel, ne go-
vorim. Nekdo je za vse hu-
do, ki se mi je zgodilo, od-
govoren. Hočem odškodni-
no za bolečine in za invalid-
nost.«
Tako je prišlo do tožbe za-
radi domnevno nepotrebne
operacije. Lutolli je prepri-
čan, da je prav ta operacija
kriva za njegovo siceršnje po-
slabšanje zdravja: »Psihično
sem uničen, poslabšala se mi
je sladkorna bolezen, zvišal
krvni pritisk. Zaradi teh te-
žav je ogrožena moje delo.
Poklicni vozniki moramo bi-
ti zdravi. Rad sem delal, rad
sem bil med ljudmi. Tudi to
so mi vzeli.« Zaposlen je v
podjetju Javne naprave Ce-
lje, kjer vozi specialno vozi-
lo. Ima izpite za B,C,E in D
kategorijo. Zaradi kopice
zdravstvenih težav je vedno
več v bolniškem staležu.
Sreča ali
nesreča?
Nikakršnega dvoma ni, da
je Osman Lutolli veliko pre-
trpel. Ali mu zaradi telesnih
in duševnih bolečin pripada
odškodnina, bo razsodilo so-
dišče. Če je bila narejena na-
paka, če so mu del pljuč od-
stranili po pomoti, je izid ja-
sen. Vpletene bolnišnice in
zavarovalnice zavračajo vsa-
kršno odgovornost (odvetnik
Igor Inkret to označuje za
običajno prakso bolnišnic).
Iz bolnišnice Topolšica so
ga napotili na operacijo, ker
je pregled vzorca tkiva po-
kazal rakavo obolenje. V ma-
riborski bolnišnici so mu,
prav tako na osnovi tega iz-
vida, odstranili del pljuč.
Oboji so ravnali v skladu z
veljavno doktrino, poudarja-
jo. Je torej lahko sporen iz-
vid iz celjske bolnišnice, kjer
so ugotovili rakave celice?
»Vzorec tkiva so odvzeli v
bolnišnici Topolšica. Anali-
za vzorca, ki je bila oprav-
ljena v tednu dni, je pokaza-
la, da je v njem rakavo tki-
vo. Ker še ni minilo 10 let od
opravljene analize, vzorec
tkiva še vedno hranimo. Ko
je bila vložena tožba, smo po-
slali vzorec na pregled v poob-
laščeno inštitucijo. Ponovni
pregled je potrdil prisotnost
rakavih celic. O pravilnosti
patohistološke diagnoze to-
rej ni nobenega dvoma, prav
tako pa je izključena vsaka
možnost zamenjave vzorca.
Tudi to smo preverili,« zatr-
juje vodja pravne službe v
Splošni bolnišnici Celje
Damjana Medved Arbeiter.
Kaj se je torej zgodilo? Ena
izmed (po oceni zdravnikov
verjetnih) možnosti je, da so
odkrili rakavo obolenje pljuč
na samem začetku in da so
že z odvzemom tkiva za prei-
skavo odstranili večino raka-
vih celic. To bi pomenilo, da
je imel Osman Lutolli prav-
zaprav srečo. Srečo, da so mu
rakavo obolenje pljuč odkrili
tako zgodaj in preprečili naj-
hujše.
A to je po tolikem trplje-
nju in jasno napisanem hi-
stološkem izvidu v maribor-
ski bolnišnici, da so bezgav-
ke brez maligne rašče in da
tudi v odstranjenem delu
pljuč ni znakov rakavega obo-
lenja (»Resekcijski rob je brez
infiltratov neoplastične raš-
če. Vsi odvzeti fragmenti
pljučnega parenhima in bron-
hialne sluznice ter ostenja so
brez znakov kake maligne
rašče. Na enem mestu je najti
bolj zgoščen pljučni paren-
him s številnimi makrofagi
v alveolarnih prostorih. V
pregledanem gre le za kro-
nične nespecifične vnetne
spremembe«), prizadetemu
težko verjeti. Vsekakor ga po
vseh mukah nihče ne bo pre-
pričal, da je imel srečo: »Živ-
ljenje so mi uničili,« pravi.
Kaj pa, če ima prav?
MILENA B. POKLIČ
Osman Lutolli: »Življenje so mi uničili. Hočem odškodnino za bolečine
in za invalidnost.«
Je bila zahtevna operacija, med katero so bolniku odstranili pljučni reženj, nujna ali povsem nepotrebna?
So mu z njo rešili življenje, ali so zdravega človeka spremenili v invalida?
Št. 5 - 30. januar 2003
12
Več socialniK
stanovanj?
Nepremičnine Celje prodajajo okoli tisoč neprofitnih
stanovanj
Nepremičnine Celje lah-
ko letno iz sredstev, ki jih
za to namenja Mestna ob-
čina Celje, kupijo le okoli
15 stanovanj. Ker so na li-
sti upravičencev še vedno
203 čakajoči, želijo s pro-
dajo neprofitnih stanovanj
pridobiti dovolj denarja, da
bi listo hitreje krajšali.
Direktor Nepremičnin
Slavko A. Sotlar ocenjuje,
da bi s prodajo stanovanj lah-
ko letno pridobili še okoli sto
milijonov tolarjev, ki bi jih
namenili odkupu stanovanj
na prostem trgu, ta stanova-
nja pa namenili upravičen-
cem s tako imenovane social-
ne liste. Nepremičnine od-
dajajo trenutno 2.275 nepro-
fitnih stanovanj, ki jih bo po
novem mogoče odkupiti. Res,
da ne vseh, kajti v prodajo
bodo dali le stanovanja v ti-
stih blokih, kjer niso večin-
ski lastniki stavb. Teh stano-
vanj pa naj bi bilo okoli ti-
soč.
Stanovanja, ki jih bo mo-
goče kupiti, bodo odprodali
po tržnih cenah, kar pome-
ni, da bodo kvadratni meter
ponudili po ceni od sto do
dvesto tisoč tolarjev, pač od-
visno od lokacije in starosti
objekta, v katerem je stano-
vanje, ki ga bo mogoče ku-
piti. Še vedno velja za naj-
bolj elitno lokacijo v Celju
območje Otoka, kjer cene do-
segajo dvesto tisočakov na
kvadratni meter.
»Kakšnega posebnega na-
vala sicer ne pričakujemo,
smo pa prepričani, da bo za
mnogo sedanjih najemnikov
to privlačna možnost, da
pridejo do lastnine stano-
vanja, v katerem živijo,« je
povedal Sotlar, ki je tudi
prepričan, da postaja nepre-
mičninski trg z dograjeva-
njem avtoceste proti Ljub-
ljani tudi v Celju vse bolj
privlačen. »Čeprav je raz-
meroma preprosto prodati
le tista stanovanja, katerih
kupnina na presega pet mi-
lijonov tolarjev,« je povedal
Sotlar.
Stanovanja bodo lahko po
tržnih cenah, tudi zato, od-
kupili zgolj sedanji najem-
niki.
Subvencijo najemnine
prejema v Mestni občini Ce-
lje 208 najemnikov social-
nih stanovanj, ki prejema-
jo od najmanj 1.944 do naj-
več 7.481 tolarjev subven-
cije.
Ker so v dveh letih rešili
stanovanjske težave le 48
upravičencev s (pre)dolge li-
ste čakajočih na socialna sta-
novanja, si v Nepremičninah
obetajo, da bodo s prodajo
neprofitnih stanovanj le us-
peli pridobiti toliko denar-
ja, da bi vsako leto lahko pri-
skrbeli dom vsaj 30 novim
upravičencem.
BRST
Pridelek štorskih in posameznih okoliških vinogradnikov so v Prožinski vasi ocenili in ugotovili precejšni
nihanja.
Pokušina štorskega vina
Društvo vinogradnikov
Polič iz občine Štore je pri-
pravilo prejšnji teden poku-
šino vzorcev vin zadnjega
letnika. Pripravili so jo v so-
delovanju s celjsko kmetij-
sko svetovalno službo, pri
čemer so se povabilu odzva-
li nekateri vinogradniki iz
vojniške občine.
Številnim vinogradnikom,
ki so se zbrali na pokušini v
Prožinski vasi, je strokovnjak
mag. Tone Vodovnik pred-
stavil celovito oceno letnika
2002 na območju domače vi-
norodne dežele. Ocenjeval-
ci so pričakovali boljšo ka-
kovost, pri čemer so med po-
sameznimi vzorci precejšnja
nihanja, predvsem zaradi
vremenskih pogojev.
Vinogradniki so prinesli v
Prožinsko vas šestdeset vzor-
cev vin, ki so jih oštevilčili.
Tako so navzoči med poiz-
kušanjem pokomentirali
vzorce brez zadržkov, pri tem
pa izvedeli za imena nekaj
najboljših. Tudi mag. Vodov-
nik je na koncu povedal, d
je nad pridelkom tukajšnji
vinogradnikov prijetno prt
senečen.	|
Vinogradniško društvo'
Štorah ima šestdeset članoj
ki imajo vinograde v domaj
občini ter drugod. V štorsl;
občini jih je največ v Prožili
ski vasi ter na Pečovju, na-
prizadevnejši pa segajo n
društvenih ocenjevanjih '
Šmarju pri Jelšah in Šentju
ju celo po najvišjih priznanji!
BRANE JERANKI
Novi kanali za Celje?
Pogajanja s skladom ISPA za sofinanciranje gradnje
dveh kanalov v zaključni fazi
s ponovljenim razpisom
za izbiro izvajalca, ki gra-
di celjsko čistilno napravo,
so investitorji - evropski
sklad ISPA, ministrstvo za
okolje in prostor in Mest-
na občina Celje - bistveno
znižali ceno gradnje, zato
vseh odobrenih sredstev ne
bodo porabili.
Vse to je omogočilo nov
krog pogajanj z Brusljem, da
bi projekt gradnje čistilne na-
prave nadgradili še z gradnjo
dveh kanalizacijskih zbiral-
nikov. Prvega bi gradili čez
Lopato proti Šmartnemu v
Rožni dolini, drugega proti
Štoram, zgradili pa bi tudi
potrebni zadrževalni zbiral-
nik. Vlogo za ta projekt prav
v teh dneh tehtajo v Bruslju,
na sedežu sklada ISPA in pr-
ve informacije o naklonjeno-
sti projektu so v ministrstvu
za okolje že dobili. »Čeprav
gre prej za izjemo kot za pra-
vilo pri poslovanju tega
evropskega strukturnega
sklada, kaže dobro,« je po-
vedal Marko Cvikl, direktor
podjetja VO-KA, ki vodi naj-
večjo naložbo v Celju.
Celje poskuša na ta način
obdržati že odobrena evrop-
ska sredstva, gre za približno
3 milijone evrov, ki bi jih s
svojim deležem v višini 40 od-
stotkov te vsote morala ople-
menititi še država in občina.
Če bo načrt potrjen, se nam
torej že letos obetajo pomem-
bne naložbe v dogradnjo ob-
činskega kanalizacijskega si-
stema. Doslej je do bodoče
čistilne naprave podjetju VO-
KA uspelo pripeljati dobrih
70 odstotkov celjskih kanali-
zacijskih odplak, če bi zgra-
dili še oba načrtovana voda,
bi imelo urejeno kanalizaci-
jo s čiščenjem v čistilni na-
pravi zagotovljenih 76 odstot-
kov vseh gospodinjstev v ob-
čini.	BRST
Prvič dan odprtih vrat
Poslovno-komercialna šola Celje je minuli petek odprla vrata osnovnošolcem, za
kar se je odločila letos prvič.
Šolo so učencem, pa tudi njihovim staršem, predstavili s filmi, stripi in zgibankami,
prav tako pa so ob tej priložnosti pripravili številne spremljajoče prireditve, kot so razsta-
ve, predstavitve učnih ur, učnega podjetja, knjižnice, šolskega radia in časopisa, organizi-
rali so iskanje zaklada na šoli ter delavnico To sem jaz. Ogledali so si lahko nekatere
specializirane učilnice, internet otoček, fitnes center...
Hkrati so organizirali tudi predstavitev za svetovalne delavce osnovnih šol in svetovalce
službe za poklicno orientacijo pri Zavodu RS za zaposlovanje Celje.
S.B., foto: AŠ
Noben človek ni škart!
»če bi se znali čutiti, bi
bilo življenje lepše,« je mne-
nje patra Karla Gržana, ki
vodi na Razborju pod Lisco
edino dekliško komuno v
Sloveniji. V celjskem Narod-
nem domu se je minuli če-
trtkov večer z njim pogovar-
jal mag. Anton Šepetavc.
Enourni pogovor brez sko-
pih statističnih podatkov in
nizanja golih dejstev je zajel
probleme, kot so samomo-
rilnost, odvisnost od mamil
in probleme slovenskega šol-
skega sistema na nekoliko
drugačen način. Sodobna
družba mora imeti za mlade
bolj odprte oči, predvsem pa
srce, je menil Gržan. »Člo-
veka v stiski moramo začu-
titi, ne pa zaznati kot prob-
lem in ga označiti kot nepri-
lagodljivega našemu okolju,«
je povedal. »Najtežje je iti
mimo stiske, ker pač ljudje
za to najdemo vzrok. Da zbe-
žimo. Stiska te, če jo pustiš
za sabo, vedno spremlja.«
Gržan, ki že leta pomaga
mladim ljudem, ki so zašli
na stranpoti, vidi v njih ne-
ponovljive in enkratne oseb-
nosti. »Logično je, da so ne-
koč vsakemu izmed nas en-
krat pomagali. In pride čai
ko to, kar smo nekoč dob
li, podamo naprej,« men
Gržan vidi problem sodol
nega šolskega sistema v ten
da ne zna zaznati posame;
nikov, za katerimi se skr
vajo edinstvene zgodbe ži^
Ijenja: »Verjamem, da b
prišel čas, ko se bosta spri
hajala učenec in učitelj i
ljudje ne bodo vedeli, kat
ri je učenec in kateri učitel
ker se bosta oba učila od žr
Ijenja. Učila se bosta dri
ob drugem,« je le ena izme
njegovih globokih misli. S
cer pa je o teh problemih p
sal že v svojih, kot jih sai
poimenuje, pogovorni
knjižicah, ki so izšle v zhi
ki Razpotja življenja.
SIMONA ŠOLIN!
Foto: GREGOR KATl
Št. 5 - 30. januar 2003
13
Luc za boljše življenje
Skoraj 300 milijonov tolarjev za Varstveno-delovni center Žalec - V ustanavljanju tudi regijski VDC
v petek je na široko od-
prl vrata nov Varstveno-de-
lovni center Žalec, ki so ga
začeli graditi septembra
2001.
Gre za eno najpomembnej-
ših naložb, na katero so v
Žalcu in širši okolici čakali
skoraj 10 let. Vrednost nalož-
be ocenjujejo na skoraj 300
milijonov tolarjev, ki jih je
poleg žalske občine prispe-
valo ministrstvo za delo, dru-
žino in socialne zadeve. Ob-
jekt je zasnovan v štirih nad-
stropjih. V pritličju in prvem
nadstropju so prostori za 35
varovancev varstveno-delov-
nega centra, v katerih so mi-
zarska in šiviljska delavnica,
pralnica z likalnico, trgovi-
na, prostori za fizioterapijo,
bolniška soba in uprava VDC-
ja. Poleg tega sta urejena dva
prostora za dnevno varstvo
duševno prizadetih, ki niso
sposobni sodelovati v delov-
nem procesu. V drugem nad-
stropju in mansardi je 14 gar-
sonjer in enosobnih stanovanj
v velikosti od 32 do 52 kva-
dratnih metrov. Žalski cen-
ter bo poleg vodenja, vars-
tva in zaposlovanja pod po-
sebnimi pogoji omogočal
udejstvovanje odraslih s po-
sebnimi potrebami na vseh
področjih, tudi v športu in
kuhuri.
Petkovega odprtja se je med
drugimi udeležil tudi resor-
ni minister dr. Vlado Dimov-
ski, ki je povedal, da je v Slo-
veniji 37 VDC-jev na 93 lo-
kacijah. Mrežo nameravajo
širiti, saj zaenkrat še ne mo-
rejo zadostiti vsem potrebam
in željam. To je eden izmed
razlogov, da so morali člani
Medobčinskega društva So-
žitje s predsednikom Ribar-
dom Kopušarjem potrkati na
mnogo vrat, preden se je pri-
čela gradnja novega centra.
Med odprtjem so številni go-
vorniki poudarjali, da VDC
ni samo nova hiša oziroma
zgradba, temveč prostor, v ka-
terem se bodo družili enaki
z enakimi, ki bodo imeli za-
gotovljeno boljše življenje.
Stene žalskega VDC-ja že
krasijo številne umetnine, ki
so jih centru podarili slikar-
ji iz različnih krajev, med nji-
mi tudi akademski slikar Ru-
di Španzel, ki je simbolično,
s sliko z lestencem, prižgal
luč za nečaka Rudija.
Z novimi prostori bo žal-
ski VDC zapustil okrilje celj-
skega Centra za varstvo in delo
Golovec, saj Žalčani skupaj
z varstveno-delovnima cetro-
ma v Velenju in Mozirju us-
tanavljajo regijski zavod. Za
ustanovitev so v vseh obči-
nah sprejeli potrebne doku-
mente ter predlagali kadre,
vršilca dolžnosti direktorja
pa bo imenovala vlada. Se-
dež regijskega VDC-ja bo
predvidoma v Velenju, vsi tri-
je centri pa bodo tako finanč-
no kot organizacijsko popol-
noma samostojni.
U. SELIŠNIK
Foto: T TAVČAR
Kulturni program so poleg varovancev žalskega centra pripravili učenci II. Osnovne šole (na sliki),
zabukovški godbeniki in vrbenski harmonikarji.
Zvončkovih 90 let
Tone Pikelj iz Jeronima
nad Vranskim, menda so ga
včasih klicali kar Zvonček,
je te dni praznoval 90 let. S
tem se uvršča med najsta-
rejše krajane Vranskega.
Tone, ki se je rodil na
manjši kmetiji v Jeronimu in
bil eden izmed šestih otrok,
ni imel prav lahkega življe-
nja, saj je moral že kmalu
služiti kot pastir in hlapec.
Pri rosnih dvajsetih si je na-
šel sopotnico Ivanko, se z njo
poročil in v neposredni bli-
žini doma postavil novo hi-
šo. Skupaj sta živela kar 65
let, pred šestimi leti pa je ov-
dovel.
Danes preživlja dni z dru-
žino svojega najmlajšega si-
na Marjana, ki je ostal doma
v Jeronimu. Še vedno rad po-
pazi na pet prapravnukov,
ima pa tudi 32 pravnukov in
18 vnukov. Tone je bil 41 let
zaposlen kot gozdar pri GG
Nazarje. Mnogi ga poznajo
po tem, da je znal iz lesa iz-
delati marsikaj, predvsem to-
Porišča za cepine, motike, se-
l^ire, izdeloval je celo kuhal-
nice in pletel koše. Morda bo
spomladi, ko bo bolj toplo,
spet odšel v svojo delavnico
iied les, s katerim je tako te-
sno povezan že vse življenje.
Seveda se h gozdu podajo tudi
lovci. Tone je bil dolga leta
^lan Lovske družine Nazar-
je in se je rad podal na jago.
^ kakšne večje trofeje ni ni-
l^oli dobil, če mu gre verjeti,
Saj se ve, kako je z lovci. To,
da se rad pošali, smo spoz-
fiali tudi ob našem obisku,
se mu je jezik po kakšnih
^veh uricah pošteno razve-
zal in je ob vseh svojih šestih
otrocih, kolikor sta jih ime-
la v zakonu z ženo Ivanko,
postajal vse bolj zgovoren.
Ker so otroci Ivanka, Mari-
ja, Anton in Joško ostali na
Vranskem ali v neposredni
bližini, Marjan je doma, hči
Betka živi v Laškem, so se za
očetov jubilej zbrali večkrat.
Enkrat le v domačem krogu,
drugič zato, ker so Toneta obi-
skali lovci, pa predstavniki
Karitasa in Rdečega križa...,
v prvi vrsti pa vedno zato, da
bi očetu zaželeli še mnogo
zdravih let.
MOJCA MAROT
Ena izkaznica za več knjižnic
V Medobčinski matični
knjižnici Žalec, ki od lan-
skega aprila deluje kot sa-
mostojna ustanova, so po-
skrbeli za precej izboljšav,
različne aktivnosti napove-
dujejo tudi za letos.
Ustanoviteljice knjižnice so
vse spodnjesavinjske občine.
Knjižničarsko mrežo sestav-
lja 9 izposojevališč, in sicer
4 v žalski občini, 5 izposoje-
vališč v občinskih središčih
pa ima status občinske knjiž-
nice. V mrežo spadata še iz-
posojevališči s premičnimi
zbirkami Ponikva in Galici-
ja. Lani je vrata odprla poso-
dobljena knjižnica na Vran-
skem, prenove načrtujejo še
v Preboldu, Braslovčah, Ta-
boru in na Polzeli. S člansko
izkaznico, ki dokazuje, da je
bralec včlanjen v katerokoli
enoto znotraj žalske knjižnič-
ne mreže, si lahko gradivo
izposoja v vseh enotah.
Knjižnica v Žalcu je lani
prešla na izposojo v sistemu
Cobiss, uporabnikom je omo-
gočila podaljševanje izposoje
knjižničnega gradiva preko
Interneta, na voljo pa so jim
tudi 3 računalniška mesta.
Število teh nameravajo še po-
večati, z uporabo mediacen-
tra posodobiti čitalnico, več-
jo pozornost bodo namenili
izobraževanju v tretjem živ-
ljenjskem obdobju, pred-
vsem pa skrbeli za nakup
strokovne in leposlovne lite-
rature. Številke o obisku
knjižnice so zelo zgovorne.
Med drugim so si uporabni-
ki izposodili več kot 228 ti-
soč enot gradiva, v knjižnici
so zabeležili več kot 31 tisoč
obiskov. Na novo so kupili
skoraj 5 tisoč enot knjižne-
ga gradiva, včlanili 216 bral-
cev in pripravili več priredi-
tev. Zelo odmevne so tudi
knjižne čajanke, ki jih v pro-
storih Mladinske knjige Ža-
lec enkrat mesečno priprav-
ljajo žalske knjižničarke.
T TAVČAR
V žalski knjižnici so uvedli vrsto novosti.
Od leve proti desni stojijo otroci Anton, Joško, Betka, Marjan in Anka, spredaj hčerka Marija in
slavljenec Tone s pravnukinjo Tjašo v naročju.
NA KRATKO
Krvodajalci na Polzeli
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je s pomočjo
polzelskega RK-ja pripravila krvodajalsko akcijo za Zavod za
transfuzijo krvi Ljubljana. Letošnje prve krvodajalske akcije
v Spodnji Savinjski dolini se je udeležilo 149 krvodajalcev,
od tega jih je več kot polovica prišlo iz polzelske tovarne
nogavic. Tudi tokrat je bil med krvodajalci Marjan Žagar iz
Ločice ob Savinji, ki je kri daroval stoprvič. Lani je v 11
krvodajalskih akcijah RK-ja Žalec kri darovalo 1.920 daro-
valcev. Med njimi je večina kri darovala že večkrat, na akcije
prihaja tudi veliko novincev, ki se jih še posebej razveselijo.
Sožitje kultur in religij
Ravnateljica Osnovne šole Vransko-Tabor Valerija Pukl,
ki poučuje družbo in etiko, je pripravila srečanje s Kindo
Al-Monsour, ki je učencem predstavila sožitje dveh kultur
in religij. Kinda je bila rojena v Siriji, očetu Sirijcu in mami
Slovenki, sedaj pa že več kot 10 let živi v mamini državi.
Kot študentka gradbeništva je spoznala moža Roberta Kranjca,
s katerim pričakujeta drugega otroka. Kinda je vranskim
učencem spregovorila o življenju v Siriji, ki se v mnogočem
razlikuje od opisov v knjigah, posebej je poudarjala pomen
družine, povezanosti in pristnih prijateljskih vezi. Pogovo-
ru se je pridružil Ali Khandary, doma iz Sudana, ki že 21 let
živi v Taboru.	TT
Št. 5 - 30. januar 2003
14
Bodo letos ustavili
Macesnikov plaz?
Po dobrih desetih letih končno idejni načrt sanacije - Za načrtovana dela
370 milijonov tolarjev
Lani so javnost večkrat
razburjala dogajanja na
Macesnikovem plazu, kjer
se trije lastniki zemljišč ni-
so strinjali s predvideno sa-
nacijo plazu, ki že nekaj let
ogroža Solčavo.
Med najbolj spornimi (se-
veda po mnenju domačinov)
predvidenimi sanacijskimi
deli je bila gradnja kraka B,
ki naj bi »ujel« večino povr-
šinskih voda. Ta krak zaradi
nasprotovanj Roka Krivca,
po domače Spodnjega Ušov-
nika, ni bil končan. Po sod-
ni odločbi bi morali na Ušov-
nikovi domačiji porušiti si-
los in del gospodarskega po-
slopja, vendar so se lani de-
cembra predstavniki mini-
strstva za okolje, prostor in
energijo s Krivcem dogovo-
rili, da bo dovolil izvedbo do-
polnjene variante. Tako naj
bi krak B, ki bi speljal povr-
šinsko vodo s plazu, zgradili
med silosom in gospodar-
skim objektom, s tem da bi
oba objekta okrepili, pod ce-
sto zgradili oporni zid in po-
stavili še nadomestni objekt
za shranjevanje strojev. Že
proti koncu lanskega leta naj
bi s Krivcem podpisaU tudi
ustrezno pogodbo, vendar pa
se po pojasnilih ministrstva
z njim še dogovarjajo. »Do-
govor se nanaša le na dolo-
čen tehnični detajl izvedbe
del, ki bi bil potreben, ker
smo ugotovili, da je silos čr-
na gradnja in je ni mogoče
nadomeščati, kot je bilo pr-
votno določeno,« je v imenu
ministrstva pojasnila Mate-
ja Gornik.
Sicer so interventna dela
na Macesnikovem plazu, do-
ločena s sklepom Okrožne-
ga sodišča v Celju, v zaključ-
ni fazi. Zaradi neustreznih
vremenskih razmer gradbe-
nih del pozimi ni bilo mo-
goče izvajati, so pa popravi-
li alarmni sistem. Takoj, ko
bodo vremenske razmere do-
puščale, bodo pričeli z grad-
njo obodnega površinskega
odvodnjavanja na kraku B.
Tako naj bi letos, poleg do-
končanja navedenih del, po-
skrbeli za vzdrževanje že iz-
vedenih interventnih ukre-
pov, izvedli tudi nekatera nuj-
na dela za preprečitev širje-
nja plazu, izdelali lokacijski
načrt za vplivno območje pla-
zu Macesnik, ki vsebuje vse
zakonsko določene strokov-
ne podlage, in idejni načrt sa-
nacije. V ministrstvu ocenju-
jejo, da bodo za načrtovana
dela potrebovali 370 milijo-
nov tolarjev.
U. SELIŠNIK
Z OBČINSKIH SVETOV
Dražji vrtec
PREBOLD - Svetniki so se na zadnji seji odločili za U
odstotno podražitev cen ekonomskih programov v vrtcu
Kljub višjim cenam bo preboldski vrtec še naprej posloval §
težavami, zaradi nizkih osebnih dohodkov zaposlenih pa
so težave tudi v občinskem proračunu. V Preboldu je na-
mreč kar 60 odstotkov staršev uvrščeno v spodnja dva pla-'
čilna razreda, kar pomeni, da poravnajo do petino ekonomske'
cene vrtčevskih programov, razliko do polne cene pa pokri-
vajo iz občinskega proračuna.	US
Minus iz
lanskega
leta
v Občini Tabor so zara-
di nove sestave občinske-
ga sveta in tudi novega žu-
pana Vilka Jazbinška
ubrali malce drugačno pot
pri sprejemanju proraču-
na za letošnje leto.
Na ponedeljkovi seji so
se namreč samo okvirno sez-
nanili s pripravo in izhodiš-
či v proračunu, ki ga bodo
prvič podrobneje obravna-
vali v posameznih odborih
prihodnji teden. V občin-
skem svetu ga bodo obrav-
navali na izredni seji sredi
februarja ter drugič konec
februarja, dokončno pa naj
bi ga, glede na terminski
plan, sprejeli 24. marca. »V
občini se srečujemo s kar
precejšnjim problemom,
ker moramo v novo prora-
čunsko obdobje prenesti tu-
di lani začete projekte. Gre
predvsem za projekte v cest-
ni infrastrukturi in gradnjo
upravno-občinske zgradbe.
V bistvu ni ostalo veliko
>prostega< denarja za nove
projekte, ki bi si jih zami-
slili v tem letu,« je omenil
župan Vilko Jazbinšek.
Na ponedeljkovi seji pa
v Taboru niso izvolili po-
džupani, kot so predvide-
vali z dnevnim redom. »V
bistvu predloga nisem že-
lel dati na glasovanje. Na
mestu podžupana občine po-
trebujemo strokovnjaka, za-
to ne pristajam na politič-
no podelitev tega naslova.
Zato bo Tabor brez podžu-
pana tako dolgo, dokler ne
bomo uskladili skupnega
interesa občine,« pravi žu-
pan Jazbinšek, ki se je od-
ločil za nepoklicno oprav-
ljanje funkcije.
US
Z zabave na poroico
Zlatoporočencema Mariji
in Jožetu Vinderju iz Veli-
ke Pirešice so sinovi Sreč-
ko, Janko in Dori z druži-
nami pripravili imenitno
slavje, ki sicer ni trajalo cel
teden kot nekoč poroka, bilo
pa je prav tako veselo in pri-
srčno.
Jožef se je rodil v Gotov-
Ijah pri Žalcu leta 1929 v
družini s šestimi otroki. Po-
memben mejnik je bila vo-
jaška služba pri mornarici,
po vrnitvi se je zaposlil v KZ
Gotovlje, nadaljeval v žal-
skem Juteksu, svojo delov-
no pot pa leta 1988 zaklju-
čil v Minervi. Marija se je
rodila leto kasneje kot prva
v družini s štirimi otroki pri
Sv. Štefanu. Kasneje se je dru-
žina preselila v Veliko Pire-
šico, kjer so kupili hišo, ki
pa je še pred selitvijo pogo-
rela. Njeni starši so nov dom
zgradili z veliko truda in
odrekanja.
Marija in Jožef sta se spoz-
nala na domači zabavi. Na
poroko sta se pripeljala s ko-
lesoma, potem pa slavila te-
den dni. Ko je njihov dom
postal pretesen, sta prevze-
la Razborškovo kmetijo, na
kateri sta živela ostarela za-
konca brez otrok. Kljub tr-
demu delu Vinderjevima ni
zmanjkalo dobre volje, ki
še vedno povezuje družino.
Cerkveni obred je na Perno-
vem opravil župnik Janko
Cigala, civilnega v Savino-
vi hiši v Žalcu pa Franc Žu-
ža. Številnim čestitkam so
svoje dodali tudi predstav-
niki KS in RK Galicija, ki
so ju obiskali dan pred slav-
jem.	TT
Zlatoporočenca Vinder
Sanke za pogumne
Med najbolj obiskanimi
planinskimi vrhovi v Spod-
nji Savinjski dolini je za-
gotovo Hom, kjer so planin-
ci PD Zabukovica zgradili
Dragov planinski dom.
Pred domom je bil tudi
štart zanimive nedeljske san-
kaške tekme, ki se je je ude-
ležilo 30 tekmovalcev. San-
kači so morali prevoziti, na
nekaterih mestih pa tudi pre-
teči 5-kilometrsko progo. Pr-
vič so sankanje s Homa do
Šešč pripravili leta 1999, za-
radi pomanjkanja snega pa
kasneje tekem niso mogli or-
ganizirati. Tekmovalci so se
pomerili v večih kategorijah.
Med ženskami je bila najhi-
trejša Darinka Piki, v kate-
goriji do 25 let je zmagal Ci-
ril Marcel, ki je bil z dobri-
mi 9 minutami najhitrejši tu-
di v absolutni konkurenci. Pri
članih do 45 let je slavil Jani
Kuder, med veterani pa je zma-
gal Ivan Pinter. Najboljšim
sta pokale razdelila dva žu-
pana, žalski Lojze Posedel in
preboldski Vinko Debelak, ki
sta organizatorjem in tekmo-
valcem izrekla vse priznanje.
Prvim za dobro organizaci-
jo tekme, drugim pa za po-
gum, da so se spustili po zah-
tevni progi s Homa.
DN
Godbeniki po naicijučju
Minulo soboto so člani Vaške godbe iz Hramš pripravili prvi samostojni koncert, k
so ga v dvorani zadružnega doma v Galiciji popestrili številni gosti.
Vaška godba iz Hramš je nastala lani avgusta povsem po naključju. Vaški fantje so me(
prekrivanjem strehe pri Marčičevih ugotovili, da se v Hramšah nič ne dogaja, zato s(
soglasno sklenili, da bodo ustanovili »pleh muziko«. Mladi godbeniki so se občinstvu ž*
večkrat predstavili, imajo tudi nekaj lastnih skladb, izkupiček s prvega samostojnega kon
certa pa bodo namenili za nakup uniform in glasbil.	TI
NAKRATICG
Kulturno v mesecu kulture
v Zgornji Savinjski dolini bodo mesec kuhure obeležili
s številnimi prireditvami, uvodno predstavo pa bodo v so-
boto zvečer uprizorili gornjegrajski gledališčniki, ki bo
do na oder postavili Zadrečke zdrahe. Osrednja medob-
činska proslava bo na predvečer kulturnega praznika v Na
zarjah, poleg bogatega kulturnega programa pa bodo po
delili tudi priznanja za dosežke na področju kulture. Pro
slavi pripravljajo tudi v Lučah in Mozirju, na koncertih pa
bodo predstavili učenci Glasbene šole Nazarje in Glasbe
ne delavnice Osminka Mozirje. Poleg gornjegrajskih gle
dališčnikov bodo na odre stopili gledališčniki z Lepe Nji
ve, ki bodo uprizorili predstavo Podnajemnik, Rečičan
pa Županovo Micko. Na Rečici bodo člani turističnega
društva v sodelovanju z osnovno šolo pripravili tudi raz
stavo del dr. Jožefa Muhoviča. (US)
Novo staro vodstvo
v soboto so z volilnimi občnimi zbori pričela gasilska
društva, ki delujejo v Gasilski zvezi Prebold. Kot prvi so se
zbrali člani PGD Lovrenc, kjer je za gasilci pestra in vse-
stranska aktivnost, še posebej pa so ponosni na svoje gasil-
ke. Gasilci so med drugim nakupili precej opreme za osebo
zaščito ter pridobivali dokumentacijo za dograditev doma,
izvedli pa so tudi več aktivnosti, ki posegajo na področja
športa, kulture ali turizma. Vodenje društva so tudi v na
slednjem mandatu zaupali predsedniku Borisu Kupcu m
poveljniku Marku Natku. (DN)
Taborniško srečanje
Konec tedna so v Gornjem Gradu taborniki iz rodu XI.
SNOUB iz Maribora pripravili dvodnevno zimsko orienta-
cijsko tekmovanje. Udeležilo se ga je 17 ekip, od tega naj-
več gozdovnikov, torej srednješolcev, ki so v petek zvečer
reševali teroretične naloge, v soboto pa se pomerili še na
progi. V teoretičnem delu so v gornjegrajski šoli preverjali
znanje topografije in na karte vrisovali kontrolne točke (KT).
V praktičnem delu tekmovanja so se pomerili v L-signaliza-
ciji, na karti so morali locirati KT, hoditi po 15 km dolgi,
vrisani poti, priti na KT pod kotom in še marsikaj drugega.
Predvsem pa je tekmovanje v Gornjem Gradu, kjer imajo
Mariborčani tudi svoj tabor, pomenilo prijetno dvodnevno
taborniško druženje. (UK)
Št. 5 - 30. januar 2003
15
Za Travnikom nič novega
Tudi novo vodstvo KS Blagovna bo podpiralo krajane, zlasti ljudi, ki živijo neposredno ob deponiji.
Predsednik Sveta KS Bla-
govna Edi Peperko je zavr-
nil namigovanja, da bo kra-
jevna skupnost nehala pod-
pirati ljudi, ki živijo v ne-
posredni bližini deponije Za
Travnikom. To naj bi jim ja-
sno povedali tudi na delnem
zboru krajanov prejšnjo
sredo. Del krajanov Prose-
niškega je namreč na pod-
lagi omenjenih namigo-
vanj preprečil ustanovitev
Ekološkega društva Šent-
jur.
Kljub vsemu temu je ne-
kaj negodovanja povzročil
tudi sredin »delni« zbor kra-
janov, saj so bili nanj po-
vabljeni zgolj krajani, žive-
či na hišnih naslovih od Pro-
seniško 1 do 7a. »Mi res ne
živimo v neposredni bliži-
ni deponije, ne vidimo je s
hišnih oken, a bivalne raz-
mere so se poslabšale tudi
za nas,« je prepričana Mar-
ta Slakan, ki dodaja, da po-
časi dobiva občutek, kot da
na Proseniškem živita dve
kategoriji krajanov. Eni so
obveščeni o dogajanju, dru-
gim naj bi informacije pri-
krivali. »Deponija se tiče
nas vseh! Kdo pravi, da je
solata z mojega vrta zdra-
va? Če bi prodajali našo hi-
šo, bi samo zato, ker stoji
na Proseniškem, zanjo do-
bili manj kot kje drugje.
Kupca bi prav malo zanima-
lo, da imamo višjo hišno
številko, ne od 1 do 7a,« še
dodaja Slakanova, ki je pre-
pričana, da bi morali biti
vsi enako obravnavani in tu-
di zato zahteva sklic zbora
vseh krajanov.
Pat pozicija
ostaja
»Na delnem zboru kraja-
nov smo želeli ugotoviti, ali
so se dogovori s Cinkarno Ce-
lje glede prehoda na suh na-
čin odlaganja sadre kaj pre-
maknili,« pojasnjuje Peper-
ko in dodaja, da so se pred-
stavniki cinkarne z ljudmi la-
ni res pogovarjali, nihče od
njih, vključno s krajevno
skupnostjo, pa nima pisne
ponudbe. »Dokler nimamo
cinkarninega stališča do na-
ših zahtev črno na belem, lju-
dem pravzaprav nimamo kaj
povedati,« še doda Peperko
in poudarja, da se sicer zav-
zema za čimbolj javno in od-
prto delo v organih krajevne
skupnosti.
Okoliški krajani zvečine
zahtevajo odkup svojih ne-
premičnin, KS Blagovna pa
že iz preteklega mandata pri-
čakuje, da bo Cinkarna Ce-
lje financirala posodobitev
ceste od Proseniškega do Bu-
• kovžlaka ter gradnjo vrtca
kot prizidek k podružnični
osnovni šoli ter ureditev zu-
nanjega igrišča in igral za
malčke. »Brez večinskega
soglasja okoliških krajanov
se ne bomo ne v KS ne ka-
sneje v Občini Šentjur od-
ločali o ničemer,« pravi Pe-
perko.
Cinkarne Celje odkup ne-
premičnin v neposredni bli-
žini deponije ne zanima, so
pa pred meseci sofinacirali
odkup stanovanjske hiše in
tako dobili soseda, ki se de-
ponije ne boji in nima po-
mislekov živeti v njeni bliži-
ni. »Čeprav pravne osnove za
odškodnine v fazi sprejema-
nja zazidalnega načrta ni, smo
se v Cinkarni pred pridobi-
tvijo uporabnega dovoljenja
pripravljeni obvezati za iz-
plačilo upravičenih odškod-
nin tudi na daljše časovno ob-
dobje, na osnovi meritev med
poskusnim obratovanjem no-
vega obrata za filtriranje sa-
dre in suhega odlaganja sa-
dre,« pojasnjuje pomočnik di-
rektorja Cinkarne Celje Da-
ni Podpečan, Ob tem doda-
ja, da tako kot že nekajkrat v
preteklih letih, še vedno pred-
lagajo, da se čimprej ustanovi
stalna mešana komisija, v ka-
teri bi bili predstavniki ne-
posrednih mejašev, KS Bla-
govne, Občine Šentjur in Cin-
karne Celje. »Doslej zanima-
nja za takšno komisijo, ki bi
sproti reševala odprta vpra-
šanja, se dogovarjala in vsem
ljudem dajala jasne odgovo-
re, ni bilo,« poudarja Podpe-
čan.
Ekologi
ostajajo v
ustanavljanju
Po neuspelem poskusu us-
tanovitve Ekološkega društva
Šentjur so se v petek zvečer
v razširjeni sestavi znova sre-
čali člani iniciativnega odbo-
ra za ustanovitev društva.
Po besedah Marte Slakan
se je sestanka razširjenega ini-
ciativnega odbora udeležilo
kar precej okoljevarstveni-
kov, ki so si bili enotni, da
mora biti ustanovni zbor
društva sklican najkasneje v
štirinajstih dneh. Tokrat ne
na Proseniškem, pač pa v Šent-
jurju, saj želijo v nastajajo-
čem okoljevarstvenem druš-
tvu tudi tako poudariti, da ne
bodo društvo, ki bi svojo de-
javnost vezalo zgolj na prob-
lematiko cinkarniške depo-
nije sadre Za Travnikom in
načrtovanega prehoda iz mo-
krega na suh način odlaga-
nja sadre na tem območju.
IVANA STAMEJČIČ
V Cinkarni Celje bi radi Za Travnikom prešli iz mokrega na suh način odlaganja sadre.
Zlatorogci na snegu
v Smučarskem klubu Zlatorog Laško so za najmlajše pripravili tečaj prvih korakov na
snegu, v času zimskih počitnic pa bodo malčki smučarsko znanje nabirali in utrjevali še na
Rogli. Malčki so se med petdnevnim tečajem, ki so ga zaključili s kratko veleslalomsko
tekmo, ravno toliko privadili smučkam, da so zdaj pripravljeni za nadaljevanje smučarske
šole na Rogli. Smučarski tečaj v Laškem so pripravili na hribu v Debru, v bližnji Izbirini
trgovini pa so malčkom vsak dan po zaključku tečaja postregli s toplim čajem.
IS, Foto: M. MEDVEŠEK
Trije za enega
v Šentjurju so v četrtek uradno dobili tri nepoklicne podžupane; z več kot potrebno
Večino glasov so občinski svetniki imenovali za podžupane^Jožeta Artnaka (razvoj
gospodarskih dejavnosti in infrastrukture), Jožeta Koržeta (usklajevanje dela v kra-
jevnih skupnostih) in Draga Arzenška (ekologija, podeželje ter kmetijstvo).
Vsi trije prihajajo iz strank nove šentjurske koalicije; iz LDS, SDS in NSi, ki so skupaj
Podprle župansko kandidaturo Štefana Tisla. Ker so se župan in vsi trije podžupani odločili,
Ja bodo funkcije opravljali nepoklicno, je v imenu ZLSD Florjan Cveto Erjavec predlagal,
da se namesto treh nepoklicnih imenuje eden, a zato poklicni podžupan, ki bi bil vselej
dosegljiv občanom. Župan Tisel zagotavlja, da bo s podžupani uskladil urnik tako, da bo tudi
med tednom v dopoldanskem času eden od njih vselej dosegljiv v občinski upravi. IS
V Šentjurju za dve lekarni
Konec tedna se je iztekel
rok, v katerem so v Šentjurju
zbirali ponudbe za prevzem
lekarne v novem Diagnostič-
nem centru s specialistični-
mi ambulantami. Za prevzem
se poteguje JZ Celjske lekar-
ne, ki že zdaj gospodari z edi-
no šentjursko lekarno, ter far-
macevta Romana Pusser iz
Šentjurja in Nikola Mašič iz
Rogaške Slatine. Odločitev,
koga bodo izbrali, bo znana
prihodnji teden.
V oddelku za družbene de-
javnosti občine Šentjur so za
zadnjo sejo občinskega sveta
pripravili dodatno obrazloži-
tev h gradivu za določitev po-
gojev in izvajanja javne službe
lekarniške dejavnosti. Svetni-
ki so namreč konec leta po hi-
trem postopku sprejeli sWep o
določitvi teh pogojev, čeprav
je Marko Diaci (SMS) opozar-
jal, da bi morali področje ure-
diti z odlokom. V Šentjurju so
že dlje časa iskali možnosti za
širitev lekarne, saj je nanjo ve-
zanih kar 19.600 ljudi iz občin
Šentjur in Dobje. V Sloveniji
je na lekarno v povprečju ve-
zanih sedem tisoč, zbornica pa
izda soglasje za odprtje lekar-
ne že, če je nanjo vezanih pet
tisoč prebivalcev.
Zanimanje za ureditev no-
ve lekarne je v nastajajočem
Diagnostičnem centru v Šent-
jurju pokazal zasebni investi-
tor, v občini pa so takoj po spre-
jemu sklepa o določitvi pogo-
jev objavili tudi javni razpis
za izvajanje javne službe le-
karniške dejavnosti. Po pregle-
du prispelih ponudb za prev-
zem lekarne so zdaj pozvali
vse tri ponudnike, naj do za-
četka prihodnjega tedna svo-
je ponudbe dopolnijo z doka-
zili (zadošča predpogodba) o
najemu prostorov, zatem pa bo-
do zaključili izbor.
IS
Iz roda v rod na Prevorju
Na Prevorju se je v soboto
zbralo okoli petdeset učite-
ljev podružničnih osnovnih
šol iz vse Slovenije. Občni
zbor Društva učiteljev po-
družničnih osnovnih šol so
združili s prireditvijo Majh-
no je lepo - iz roda v rod, na
kateri so se uvodoma pred-
stavili učenci domače po-
družnične osnovne šole. Sle-
dile so delavnice in predsta-
vitve, med njimi tudi astro-
nomije kot izbirnega pred-
meta v devetletki z ogledom
prevorske zvezdoglednice.
Srečanje so učitelji zaključili
pozno popoldne z obiskom
in ogledom Ipavčeve hiše v
Šentjurju.
iS, Foto: MATEJ NOVAK
Št. 5 - 30. januar 2003
16
Aljoša Kovačič^
neulovljiv in izviren
Šmarčan gre na Berlinale - Od ministranta do rockerja in filmskega tihotapca ljudi
v začetku februarja bo
uradna premiera novega
slovenskega filmskega us-
peha, Kozoletovega filma
Rezervni deli. Film, ki pri-
poveduje o tihotapljenju
ilegalnih prebežnikov, je po-
vabljen na berlinski film-
ski festival kot prvi iz sa-
mostojne Slovenije. Novica
iz začetka januarja je slo-
vensko filmsko javnost
osupnila, saj gre za nov ve-
liki prodor male slovenske
kinematografije.
Osrednja lika filma, dho-
tapca prebežnikov od hrvaš-
ke do italijanske meje, sta Pe-
ter Musevski (igralec novo-
goriškega gledališča) ter 24-
letni Aljoša Kovačič iz oko-
lice Šmarja pri Jelšah. Kova-
čič, ki je absolvent ljubljan-
ske Akademije za gledališče,
radio, film in televizijo, je
bil na avdicijah za filmske
vloge dolgo obsojen na po-
raze. Za razliko od sošolcev,
ki so dobivali glavne ali stran-
ske vloge. Kot štipendist celj-
skega Slovenskega ljudskega
gledališča se je lani le znašel
na gledaliških deskah ter igral
dve manjši stranski vlogi.
Toda nekateri večni pora-
ženci dočakajo svoj veliki
dan. »Nekega dolgočasnega
dne me je punca spodbudila
naj grem na avdicijo za film-
sko vlogo, da bo morebiti ne-
kaj žepnine za na morje. Ko
sem prišel v tisti prostor, sem
takoj začutil erupcijo pozi-
tivne energije.« Na koncu sta
z režiserjem Damjanom Ko-
zoletom ugotovila celo, da
sta oba rojena 1. junija, ob
približno isti uri, da je obe-
ma očetoma ime Ivan ter da
so vsi trije glavni igralci dvojč-
ki. Musevski, Kovačič ter Ce-
ljanka Aleksandra Balma-
zovič, ki je igrala glavno vlo-
go že v Javšnikovi Zadnji ve-
čerji. Vsi trije so posebej ome-
njeni na spletni strani 53. Ber-
linskega filmskega festivala,
ki bo med 6. in 16. februar-
jem. V bitki za zlatega med-
veda .med 19 filmi.
Snemanje je bilo lansko
pomlad, predvsem v Kozo-
letovem domačem Krškem,
skoraj mesec dni v Ljublja-
ni, nekaj dni na gradu Socerb
ter v Kozini. Rodili so se Re-
zervni deli, film o prebežni-
kih, ki končajo na italijan-
ski strani kot rezervni deli.
Tam, kjer stane ena ledvica
15 tisoč evrov.
Cesta kot
nevesta
Tudi Aljoša Kovačič, nov
slovenski in mednarodni
filmski obraz, je iz krajev ob
hrvaški meji, kjer se poraja-
jo podobne zgodbe. »Poču-
tim se kot Šmarčan, odraš-
čal sem v Kristan Vrhu, stal-
no prebivališče imam v Gr-
ličah pri Mestinju, trenutno
živim med Ljubljano in Ma-
riborom.« Kovačičevi so naj-
prej dolgo živeli v Kristan Vr-
hu, kjer je Aljoševa mama
učiteljica. Nekaj časa je uči-
la tudi njega.
V	kraju je bil celo mini-
strant, ki je sanjal, da bo ne-
koč pilot. Začelo se z Aljo-
ševimi zmaji, ki so frčaU po
vasi, nadaljevalo z modelar-
skim krožkom. V osmem raz-
redu je začel razmišljati dru-
gače, saj je igral v otroškem
filmu Generalka (režiserja
Igorja Šmida), kjer je dobil
glavno vlogo. »Tako sem vzlju-
bil način življenja in dela med
snemanjem filma, filmsko
evforijo.«
Nato so se Kovačičevi pre-
selili v svoj dom v Šmarje pri
Jelšah, od koder se je štiri leta
vozil v Celje, kjer je obisko-
val gimnazijo Center. Vsta-
jal je ob petih zjutraj ter od-
hajal na zgodnji vlak. Spo-
minjajo se ga kot nekonven-
cionalnega dijaka, izstopal je
tako po obnašanju kot zuna-
njem izgledu. Nastopal je na
vseh pomembnejših gimna-
zijskih prireditvah, za šolsko
glasilo pisal pesmi v sloven-
skem in angleškem jeziku,
obiskoval celjske knjižnice
ter Kljub. Veliko se je družil
s kitaro, ves gimnazijski čas
je imel svoje rockovske glas-
bene skupine, iz katerih sta
izšla dva uveljavljena sloven-
ska glasbenika.
V	srednji šoli se je dokonč-
no odločil, da je edina pot,
ki vodi naprej, pot na AGRFT.
»Sprejemni izpiti niso bili iz-
črpni, ampak izčrpajoči. Ven-
dar sem imel vsako kapljico
potu, ki je prišla iz mene,
rad,« se spominja hudega
preizkusnega kamna bodočih
igralcev. O študentskem živ-
ljenju v ljubljanski Rožni do-
lini govori, da ni del tega me-
sta ampak drug svet. Tudi tam
je bil nekonvencionalen, med
ljudmi, ki so se znašli v nje-
govi študentski sobici, je bil
pri njem za tri dni celo eden
od najbolj znanih gladovno
stavkajočih Slovencev. V
Rožni dolini je bil do zadnje
jeseni, zdaj pripravlja še di-
plomsko nalogo iz dramske
igre. »Nekoč bom napisal sce-
narij o tem kaj vse se ti lah-
ko zgodi v petih letih življe-
nja v Rožni dolini.«
Trenutno je brez stalnega
doma. »V bistvu se počutim
nomad ter ugotavljam, da je
cesta moja nevesta.« Tako je
živel v zadnjem obdobju v Izo-
li, kamor ga je vezala močna
čustvena vez, zaradi snema-
nja je prebil dva čudovita me-
seca v hotelih v Krškem in
Ljubljani, pri odličnih prija-
teljih v Bistrici ob Sotli si je
od vsega odpočil, od sredine
januarja se pripravlja v Ma-
riboru na snemanje novega
filma...
Vmes skoči seveda v Grli-
če pri Mestinju, kjer je v zad-
njem času dom Kovačičevih.
Tam ga težko pričakujejo ma-
ma in oče, ki je kovinostru-
garski obrtnik v Šmarju pri
Jelšah, brat, ki je študent me-
nedžmenta ter drugi doma-
či. Starši, ki jih kot vsakogar
skrbi, da se ne bi sin predal
slastem boemskega življenja.
značilnim.za igralski svet. »-
Kljub temu me je vsa druži-
na bodrila v času, ko sem iz-
gubljal upanje, ki ga najbrž
prav zaradi tega nisem niko-
li izgubil. Upanje je zdaj za-
vedanje.«
Načrti? »Želim citirati mo-
jega najljubšega profesorja na
AGRTF, dr. Marka Marina,
ki mi je dal za mojo nadalj-
njo življenjsko pot, kot jo je
zaslutil, napotek: Si kot spi-
rueta, neulovljiv. Brez ob-
stanka si, prehajaš iz ene v
drugo obliko. Takšen, izvi-
ren, ostani. Svoje poti ne poz-
naš, ampak jo čutiš ter skozi
kalejdoskopski teleskop ja-
sno vidiš svoj cilj.«
BRANE JERANKO
»V bistvu se počutim nomad ter ugotavljam, da je cesta moja nevesta.«
Aljoša Kovačič na dolgi poti, ki ga vodi na Berlinale.
Aljoša Kovačič in Celjanka Aleksandra Balmazovič v filmu Rezervni
deli. Dva od treh glavnih igralcev.
NA
KRATKO
Denar za ^
vonarsko I
cesto in šolo'
Med glavnimi nalozba-J
mi v Občini Podčetrtek bo-:
sta letos ureditev 1,5 ki-f
lometra znamenite vonar-'
ske ceste v vrednosti 28j
milijonov tolarjev občin-|
skega denarja ter prekrit-J
je strehe na osnovni šoli!
in vrtcu v Podčetrtku v.
vrednosti 40 milijonov to-
larjev. Deset milijonov to-
larjev nameravajo name^
niti za posodobitev občin^
ske knjižnice.
Osnutek proračuna bodo
predvidoma obravnavali na
prvi letošnji seji, ki bo v prvi]
polovici februarja, ko bo;
do imenovali člane posa^
meznih odborov in komi^
sij, župan Marjan Drofenik
pa bo za podžupana pred^
lagal Milana Feldina iz KS
Pristava, sicer predstavni-
ka DeSUS-a.
Marinškovi
večeri
v gradu Podsreda priprav-^
Ijajo 3. Marinškove večere,>
katerih avtor je rojak Mar-^
jan Marinšek. Na prvi pri--
reditvi 2. februarja se bo na'
gradu Podsreda predstavil
gledališki igralec Iztok Mla-
kar, 7. februarja pa bo v is-
tih prostorih pogovor s Pi-
kino ambasadorko in zna-
no slovensko dramsko umet-
nico Štefko Drolc, ki ga bo
vodil Marjan Marinšek. Za
prvo prireditev so vstopni-
ce v predprodaji v Kozjan-
skem parku, za drugo pa bo
vstop prost.
TV
Kraljica iz Virštanja
Osma vinska kraljica je Simona Štravs iz Virštanja
v petek je bilo v Raden-
cih že osmo kronanje slo-
venske vinske kraljice.
Komisija, ki jo je vodil di-
rektor Pomurskega sejma
Janez Erjavec, se je odlo-
čila, da bo vinska kralji-
ca za leto 2003 Simona
Štraus iz Virštanja pri Pod-
četrtku.
Komisija Pomurskega sej-
ma je vinsko kraljico izbra-
la med številnimi kandidat-
kami iz vseh vinorodnih de-
žel in vseh vinorodnih oko-
lij. Po pravilniku so se na na-
tečaj lahko prijavila neporo-
čena dekleta, stara od 18 do
24 let. Na posebnem testira-
nju prijavljenih kandidatk, ki
je bilo odločilno za izbor slo-
venske vinske kraljice, je mo-
rala izbrana kraljica pokazati
največ znanja iz poznavanja
vinogradništva, vinarstva in
trženja ter znanja tujih jezi-
kov.
Na kronanju so se zbrali
številni ljubitelji vina iz vse
Slovenije. Med njimi tudi slo-
venski vitezi vin, poznavalci
vin in številni predstavniki
sponzorjev, ki podpirajo iz-
bor slovenske vinske kralji-
ce. Simona Štraus je nasle-
dila Tjašo Koroša iz Jeruza-
lemsko-Ormoških goric. No-
va vinska kraljica je poveda-
la, da bo skušala enako za-
stopati vinogradnike iz vseh
predelov Slovenije. »Zave-
dam se naloge, ki mi je zau-
pana, zato jo bom vestno iz-
polnjevala, da ne bi razoča-
rala vseh, ki so mi zaupali
enoletni mandat slovenske
vinske kraljice,« je povedala
Štrausova. Novi slovenski vin-
ski kraljici so s posebnim
šampanjcem Radgonske zlate
penine nazdravile tudi sloven-
ske vinske kraljice iz prete-
klih let.
LUDVIK KRAMBERGER
Novo vinsko kraljico Simono Štraus sta okronala direktor Pomurske
ga sejma Janez Erjavec ter direktor Nove kreditne banke Maribor Čr
Mesarič.
Št. 5 - 30. januar 2003
17
skromne, a
iremišljene
naložbe
v občini Vitanje, kjer so
> zaradi sporov, povezanih
lokacijo čistilne naprave,
zadnjem letu ustavile vse
ečje predvidene naložbe,
ačenjajo z novim župa-
om in občinskim svetom
a novo.
Da bi se izognili zapletom,
ameravajo najprej oblikovati
olgoročni načrt naložb v ob-
ini, sprejeti spremembo dol-
pročnega prostorskega pla-
a občine in nadaljevati s spre-
ninjanjem ureditvenega na-
rta za center Vitanja. Katere
id številnih potreb in želja bo-
lo uresničili še letos, bodo za-
Ttali v občinskem proraču-
lu. Občinski svet je prejšnji
eden spregovoril šele o nje-
;ovih izhodiščih.
V proračunu, ki ga ocenju-
ejo na 270 milijonov tolar-
jev, bo za naložbe ostalo le
malo denarja. Svetniki so se
dogovorili, da bodo najprej
eagotovili denar za nakup
strateško pomembnih zem-
ljišč. Kaj in kdaj bodo na njih
gradili, je odvisno tako od
dolgoročnega načrta naložb
|cot od denarja. Pričakujejo,
jja bodo del sredstev prido-
bili tudi od države. Vsaj ne-
kaj obetov že imajo. Mini-
strstvo za promet in zveze jim
jeza letos že obljubilo rekon-
strukcijo ceste Socka-Vitanje
t izgradnjo treh mostov, mi-
nistrstvo za kulturo je v svo-
jle načrte vključilo obnovo ba-
ročnih oltarjev v vitanjski
cerkvi, že spomladi se jim
bbeta popolna obnova ben-
cinskega servisa. Pri ostalih
predvidenih naložbah bodo
hiorali seči tudi v občinsko
blagajno.
Da bi vsaj nekoliko pove-
dali sredstva, s katerimi bo-
rio letos razpolagali, so se do-
pvorili, da bodo ponovili
azpis za prodajo objekta na
Grajskem trgu 31. Stavba, pri-
Tierna predvsem za ureditev
stanovanj, pa tudi za poslov-
ne prostore, je v občinski la-
sti. Dva dosedanja razpisa ni-
pta bila uspešna, zato so se
Močili, da znižajo ceno s 5,5
lia 4 milijone tolarjev. Če bo
Jtiorebitni kupec ponudil hi-
tro sanacijo objekta, so se pri-
pravljeni pogajati o še nižji
odkupni ceni.
MBP
Konec dvomov
o gimnaziji
Bodoče dijake konjiške gimnazije čaka 64 učnih mest - Letos še v prostorih
osnovne šole, prihodnje leto v novi stavbi
V razpisu ministrstva za
šolstvo za vpis v srednje šole
v šolskem letu 2003/04 bo-
sta tudi dva oddelka progra-
ma splošne gimnazije v Slo-
venskih Konjicah. Dileme,
ali gimnazija v Slovenskih
Konjicah bo ali ne, torej ni
več, razrešili pa so tudi ve-
lik del odprtih vprašanj.
Prejšnji teden je z delom
prenehal iniciativni odbor, ki
se je preoblikoval v gradbe-
ni odbor za novo gimnazijo.
Predsednik ostaja isti - mag.
Franc Šelih, direktor SIC Slo-
venske Konjice, v okviru ka-
terega bo delovala bodoča
gimnazija. Gradbeni odbor
je sprejel odločitev, da bo bo-
doča gimnazija nad Športno
dvorano v Slovenskih Konji-
cah, kjer je na razpolago 9
tisoč kvadratnih metrov ve-
lika zelenica. Tu bodo juni-
ja začeli in do prihodnjega
šolskega leta zaključili z iz-
gradnjo novega objekta v ve-
likosti 60x25 metrov. Do ta-
krat, bo gimnazijski pouk v
Osnovni šoli Pod goro: »Po-
godbo s šolo smo že skleni-
li, zanjo pa smo se odločili,
ker je to najsodobnejša šola
na Konjiškem, v njeni nepo-
sredni bližini pa je tudi šport-
na dvorana, ki bo bodočim
gimnazijcem med drugim
omogočila vključitev v šol-
sko košarkarsko ligo,« pojas-
njuje mag. Šelih. Kljub večji
zahtevnosti pri organizaciji
pouka, bodo imeli gimnazij-
ci pouk dopoldne, saj jim le
na ta način lahko omogočijo
vključevanje v številne obšol-
ske dejavnosti.
Vsaj dva
oddelka
Da je uspeh gimnazije v
največji meri odvisen od ka-
kovosti izobraževanja, se
mag. Šelih zaveda: »S 1. sep-
tembrom bomo redno zapo-
slili štiri učitelje, nosilce ma-
turitetnih predmetov. Pred-
nost bodo imeli učitelji, ki
že poučujejo na 4-letnih šo-
lah in imajo izkušnje z ma-
turo. Ostale predmete bodo
učili naši učitelji, ki so v Sred-
nji strokovni šoli Zreče že do-
kazali, da znajo učiti, nekaj
učiteljev pa bo verjetno pri-
hajalo v Slovenske Konjice
iz velenjske gimnazije.«
Zanimanje za delo v bodoči
gimnaziji je precejšnje, ka-
že pa tudi, da ne bo težav z
vpisom ustreznega števila di-
jakov. »Vpisati moramo dva
oddelka. Zavedamo se, da bo
sprva težko, saj program še
ni uveljavljen in bodo prvi
objektivni podatki o njegovi
uspešnosti na voljo šele čez
štiri leta, ko se bodo lahko
dijaki primerjali z dijaki dru-
gih šol na maturi. To bomo
poskušali premostiti z dodat-
no ponudbo, kot je na pri-
mer urejena šolska prehra-
na, športne in druge obšol-
ske dejavnosti. Dijakom bo-
do zagotovili kar največ mož-
nosti - tudi če jih bo na pri-
mer le nekaj želelo pridobi-
ti osnovno znanje latinščine.
jim bomo to omogočili,« za-
gotavlja mag. Šelih, prepri-
čan, da bodo sicer tako dija-
ki kot njihovi starši sami pre-
poznali prednosti gimnazije
v bližini varnega doma.
Srednja strokovna šola v
Zrečah ima letos 16 oddel-
kov, v katerih se za poklice
v gostinstvu, turizmu in
strojništvu izobražuje 320
dijakov. Prihodnje leto bo na
račun dveh novih gimnazij-
skih oddelkov v Slovenskih
Konjicah oddelek manj v
Zrečah. Ker se vpis v šolo v
Zrečah tudi sicer zmanjšu-
je, je gimnazijski program
rešitev za obstoj te šole, edi-
ne srednje na območju ko-
njiške upravne enote.
Če bo šlo vse po načrtih,
tudi velika naložba v novo-
gradnjo (ocenjujejo jo na 500
milijonov tolarjev) ne bi sme-
la biti vprašljiva. Bivša šol-
ska ministrica je Konjičanom
ustno zagotovila, da bo mi-
nistrstvo prispevalo (naj-
manj) 40 odstotkov potreb-
nega denarja, še ta teden pri-
čakujejo potrditev tudi od no-
vega ministra. V načrtih mi-
nistrstva je sofinanciranje ko-
njiške gimnazije šele v času
po letu 2005: »Prvotno je bi-
lo predvideno v letu 2004, a
nič hudega. Če denar zago-
tovo bo, je mogoče s krediti
in dogovori z izvajalci spe-
ljati zamik pri plačilu,« je op-
timističen mag. Franc Šelih.
MILENA B. POKLIČ
Mag. Franc Šelih
Razvpita šola na prodaj
šola v Črešnjicah nad Frankolovim, ki je prazna že
lekaj let, je na prodaj. Njen lastnik. Občina Vojnik, je
namreč v uradnem listu objavil javni razpis za prodajo
šole, za katero išče novega lastnika že vrsto let.
, Za stare šolske gradnje sicer ni posebnega zanimanja, v
Črešnjicah pa se je pojavilo kar nekaj bolj ali manj zani-
tiivih kupcev. Tako je šolo šolsko ministrstvo nameravalo
spremeniti v center šolskih in obšolskih dejavnosti, neka
l^rajanka je želela urediti ustanovo za starejše občane, na-
jodmevnejša pa je bila ponudba družbe jezuitov.
Ta je želela ustanoviti v opuščeni šoli dom duhovnosti,
^eniur je nasprotoval del krajanov, ki se ni strinjal tudi z
'Morebitno Karitasovo varno hišo ter z nekaterimi podjet-
•^iškimi zamislimi. Za zgradbo, ki meri dobrih štiristo
'kvadratnih metrov, so se javili posamezni interesenti iz
Podjetniških krogov tudi v zadnjem času. Občina Vojnik
fo prodaja za šest milijonov tolarjev.	BJ
Koiračnica novih podjetnikov
Podjetniški krožek v Os-
novni šoli Vojnik deluje že
drugo šolsko leto. Lani so
v krožku pripravili podjet-
niška načrta za pripravo
šolskega glasila in šolske-
ga plesa, letos bodo poskr-
beli za načrt organizacije
družabnega večera za učen-
ce šole.
»Pri tem imajo v mislih do-
bro glasbo, hrano, kakšnega
gosta ter še kaj, vsega pa vam
ne povemo, saj je zaenkrat
še poslovna skrivnost,« pra-
vi mentorica krožka Simo-
na Žnidar. »Krožek predstav-
lja dodatno obliko dela pri
poklicnem usmerjanju, pred-
vsem pa skuša otrokom prib-
ližati posamezne elemente
podjetniškega razmišljanja.«
Gre za projekt radgonske-
ga podjetja Sun, ki priprav-
lja za učence in mentorje pri-
ročnik ter obenem skrbi za
izobraževanje mentorjev. V
tem šolskem letu obiskuje
vojniški krožek 17 podjetniš-
ko radovednih sedmošolcev
in osmošolcev.
Program obsega 30 ur de-
la po priročniku ter 5 ur za
dokončanje podjetniškega
načrta. Poleg tega pripravlja
krožek mini poslovni načrt
ter predstavitev ideje za re-
gijski forum, ki bo maja. Zanj
pripravljajo še turistični ko-
tiček, s predstavitvijo obči-
ne in podjetniške ideje.
BJ
Bodoči podjetniki? V vojniškem podjetniškem krožku je zbranih sedemnajst poslovno radovednih učencev.
m. NA
MIRATICO
5. iculturni
teden
Od ponedeljka, 3. februar-
ja, do sobote, 8. februarja,
se bodo v Mladinskem cen-
tru Dravinjske doline vrstile
prireditve 5. kulturnega
tedna Kluba študentov Dra-
vinjske doline. Pričele se bo-
do z razstavo del Nike
Dime, okroglo mizo o pri-
ložnostih in aktivnostih po
svoji meri ter gledališkim
večerom, v katerem bo na-
stopilo Amatersko gledališ-
če iz Bohinjske Bistrice. V
torek bo literarni, v sredo
zabavni in v četrtek film-
ski večer, v petek pa bodo
najprej predstavih pesniš-
ko zbirko kluba študentov,
nato pa bo jazz performans
- na temo slovenske ljud-
ske pesmi bo nastopila Alek-
sandra Tehovnik z gosti.
Kulturni teden bodo zaklju-
čili v soboto s koncertom.
(MBP)
Za eicoiošice
otoice
v Vitanju se zavzemajo
za bolj urejeno, ločeno zbi-
ranje odpadkov. Najugod-
nejšo rešitev za ureditev
ekoloških otokov bodo poi-
skali skupaj s konjiškim
Komunalnim podjetjem,
ki skrbi za odvoz odpad-
kov tudi iz vitanjske obči-
ne. (MBP)
Razstava
voščilnic v
knjižnici
Vojnik
Božično - novoletne voš-
čilnice 2003, ki so bile na-
grajene na natečaju Novega
tednika in Radia Celje pod
pokroviteljstvom Občine
Vojnik, bodo tudi tokrat raz-
stavljene v knjižnici v Voj-
niku. Vodja knjižnice Mari-
ja Senica je povedala, da vlada
med ljudmi za ogled voščil-
nic veliko zanimanje, mno-
gi pa so prav z ogledom do-
bili navdih za izdelovanje
voščilnic in tudi sodelova-
nje na natečaju. Otvoritev
razstave bo v četrtek, 30. ja-
nuarja, nagrajeni in nekaj ne-
nagrajenih primerkov pa bo
na ogled v času odprtja knjiž-
nice vse do 28. februarja.
(TV)
Za pesniško
zbirko
Klub študentov Dravinj-
ske doline bo tudi letos v
mesecu kulture izdal pe-
sniško zbirko svojih članov.
Zbirko bodo predstavili na
odru v MG Patriot v petek,
7. februarja, na osrednjem
večeru tradicionalnega kul-
turnega tedna KŠDD. Pesmi
še lahko pošljete na naslov:
KŠDD, Mestni trg 7, 3210
Slovenske Konjice, s pripi-
som Za pesniško zbirko
KŠDD, ali na e-mail: ksdd-
@siol.net (MBP)
Št. 5 - 30. januar 2003
Zapeljiva Kolumbija
Znamenita Cartagena pod zaščito Unesca in koralni otoki Rosario
Po naporni noči, v kateri
sem se s Švicarjem in štiri-
mi brhkimi kolumbijskimi
dekleti zabaval v klubu Mr,
Babilla (Krokodilček) v se-
verni Bogoti, sem se prebu-
dil v sončno, precej hladno
jutro. Santa Fe de Bogota,
kot je uradno ime glavne-
mu mestu Republike Ko-
lumbije, leži na nadmorski
višini, ki je nekaj metrov
nižja od našega domačega
orjaka Triglava. Tempera-
ture juter so zato, kljub te-
mu, da je Kolumbija trop-
ska dežela, blizu ničle, čez
dan pa se dvignejo tudi do
20 oziroma 25 stopinj Cel-
zija.
Ko sem pogledal svoj žep-
ni koledar, sem ugotovil, da
sem skoraj polovico dvome-
sečnega potovanja preživel v
tem šestmilijonskem mestu.
Zato sem v nahrbtnik zme-
tal stvari ter se iz Candelari-
je, starega in dobro očuva-
nega mestnega središča, od-
pravil v center (E1 centro),
ki vsaj po višini stavb spo-
minja na severnoameriška
mesta. Tukaj lahko najdem
vse kolumbijske letalske
družbe (za Lufthanso je
Avianca druga najstarejša le-
talska družba) in pozdravim
svoj ne preveč stabilen želo-
dec. Zaradi zaščite pred ne-
ljubimi dogodki, ki me lah-
ko čakajo na kolumbijskih
cestah, tako v obliki lukenj,
prometnih nesreč, ropov in
gverilcev, je za premagova-
nje daljših razdalj bolj var-
no in relativno poceni leteti.
Seveda z letalom, da ne bo
pomote, saj smo vendar v de-
želi koke.
Iz Bogote v
Cartageno
Ob svojem prvem potova-
nju po Kolumbiji sem se sez-
nanil predvsem z območjem,
ki leži južno od Bogote. Po
logičnem ključu tokrat preo-
stane sever. Karibi. Imam štiri
možnosti: polet za Santa Mar-
to, Barranquillo, Cartageno
ali turistični raj za bogate
Kolumbijce - otok San An-
dres, ki leži bliže obali Ni-
karagve kot Kolumbije. Od-
ločitev ni bila preveč težka,
izbral sem ključ izločitve.
San Andres odpade, ker so
cene previsoke za moj popot-
niški žep. Barranqilla je mi-
lijonsko, industrijsko in pri-
staniško mesto, kar zveni pre-
cej nezanimivo. Santa Mar-
ta ni bila na moji top listi,
saj sem od popotniške prija-
teljice iz Avstralije slišal pre-
cej nenavadno zgodbo, da je
bila pri jutranjem nakupu
sadja in zelenjave na tržnici
nič hudega sluteč priča umo-
ru. Preostane torej Cartage-
na, mesto z bogato in burno
zgodovino, ki je doseglo svoj
nagel vzpon iz razcvet kot pri-
stanišče, kjer so Španci ko-
pičili in skladiščili dragoce-
nosti in zlato, ki so ga naro-
pali in izkopali na južnoame-
riški celini in ki je kasneje
potovalo v Evropo.
Polet je v primerjavi z dvaj-
seturno vožnjo avtobusa do
Cartegene več kot udoben, va-
ren in kratek. Še pred sonč-
nim zahodom istega dne za-
diham karibski zrak, ki je ve-
liko vlažnejši in toplejši. V
pičli uri in pol spremenim
nadmorsko višino za skoraj
tri tisoč metrov, noči posta-
nejo za približno dvajset sto-
pinj bolj vroče.
Unescovo
mesto
Kolonialna Cartagena, ki
jo še danes obdaja skoraj ne-
dotaknjeno obzidje, velja za
eno najlepših mest v Kolum-
biji. Ko se sprehajam po tla-
kovanih ulicah starega dela
mesta, še vedno čutim veli-
čino in bogastvo zgodovine,
ki je dala pečat temu mestu
ob karibski obali Kolumbi-
je. Mesto je Unesco leta 1985
vpisal na seznam svetovne kul-
turne dediščine in ga tako zaš-
čitil pred morebitnimi uni-
čujočimi posegi, ki so priza-
deli in ponekod povsem iz-
brisali bogato zgodovino šte-
vilnih drugih mest na konti-
nentu.
Cartageno je na začetku
šestnajstega stoletja ustano-
vil španski raziskovalec Pe-
dro de Heredia. Zaradi stra-
teške lokacije mesta in na-
ravnega pristanišča je posta-
la dragulj španskega kraljes-
tva. Ko se je glas Cartagene
raznesel naokoli, so jo zače-
li oblegati pirati in drugi bo-
gastva željni napadalci. Za-
radi strahu pred morebitno
izgubo je španski kralj Fer-
dinand odredil izgradnjo
obrambnega zidu in mogoč-
nega gradu San Filipe, kate-
rega gradnja je tekla preko
200 let in je v ekvivalentu zla-
ta odtehtala približno 250 ton
te drage kovine. V toku šest-
najstega stoletja je mesto več-
krat napadel in ropal Fran-
cis Drake, čeprav mu Carta-
gene nikoli ni uspelo zavze-
ti. Slednje je leta 1742 uspe-
lo Angležu Edvvardu Verno-
nu, ki je mesto v svojih ro-
kah obdržal za dobo treh me-
secev. Čeprav je bila njegova
flota ladjevja številčnejša in
število vojakov veliko večje,
ni uspel mesta zadržati pod
svojo oblastjo.
Rasno je karibska obala
Kolumbije precej pestra in
raznolika. Podobo mestom
in vasem ob obali dajejo črn-
ci in mulati, ki so potomci
afriških sužnjev. Mesto je bilo
v svoji zgodovini eno izmed
največjih pretovarjališč suž-
njev v španskem kraljestvu.
Španski kralj je leta 1542 na
zahtevo katoliške cerkve pre-
povedal zasužnjevati Indijan-
ce, nadomestili so jih črni
sužnji iz zahodne afriške oba-
le. Več sto tisoč so jih nalo-
žili na tumberose ali plava-
joče krste, kot so imenovali
te ladje, in jih vozili v Carta-
geno. Mnogi so pomrli že
med vožnjo, kljub temu pa
so na trgu sužnjev (Plaza de
los Coches) vsak mesec izro-
čili lastnikom po tisoč suž-
njev. Črne sužnje so uporab-
ljali tudi pri desetletja traja-
joči gradnji cartagenskih
utrdb, večina je morala de-
lati na plantažah ali v rudni-
kih v notranjosti.
Skupina koralnih otokov
Islas del Rosario se nahaja v
Karibskem morju v neposred-
ni bližini mesta Cartagena.
Otoki so manjši, vendar je nji-
hov živalski in rastlinski svet
zelo pester, predvsem v pod-
vodnem svetu koralnih gre-
benov. Skupaj s skupino oto-
kov San Bernardo, ki ležijo
bolj proti jugozahodu, so le-
ta 1977 ustanovili nacional-
ni park in s tem skušali oto-
ke zaščititi pred nadaljnjimi
uničujočimi posegi človeka.
Veliko koralnih grebenov je
zaradi različnih razlogov že
poškodovanih in uničenih, ve-
lik delež pri tem je prispeval
tudi človek, ki je pri ribolo-
vu uporabljal dinamit in raz-
streljeval podvodno bogastvo.
MARKO LOZINŠEK
Bogat podvodni svet na otokih Rosario.
Št. 5 - 30. januar 2003
KULTURA
19
Blagor za (pravo)
komedijo!
Zakuhana Juhica in satirična farsa - vrhunci na vidiku
Dnevi komedije v Sloven-
Kem ljudskem gledališču
;elje so se začeli. Letos že
vanajstič po vrsti. V tem
asu so se iz prireditve, ka-
ere namen je bil razgibati
3Spano ponovoletno Celje,
azvili v gledališki festival
i tekmovalnim dogajanjem
ib koncih tednov, spremlje-
valnimi predstavami ob ne-
leljah (letos tudi v četrtek,
13. februarja), podeljeva-
ijem nagrad za žlahtne do-
ležke in z zakulisnim do-
»ajanjem.
Začelo se je z Juhico iz Mo-
ega teatra z oceno občins-
iva 4,64, ki jo bodo ostale
predstave, iz poklicnih gle-
dališč, težko presegle. Letos
je organizator naložil žiriji,
ki jo sestavljajo Sandi Krošl,
Marijan Pušavec in Slavko
Deržek, še dodatno ocenje-
vanje: ocenjevanje predsta-
ve v celoti namreč, kar je bi-
la doslej naloga občinstva,
predsednik žirije, igralec
Sandi Krošl, je z delom žiri-
je zadovoljen, saj pravi, da
dela usklajeno in enotno. O
rezultatih ne govori.
Pri ostri politični satiri Za
narodov blagor je bilo občins-
tvo manj radodarno. Vendar
so bili z oceno 3,78 Celjani
vseeno zadovoljni.
Miha Nemec, mladi član
celjskega ansambla, se je is-
kreno razveselil naslova ko-
medijant večera, ki mu ga je
prisodilo občinstvo za juri-
sta Frana Kadivca. »Kadivec
je zelo hecen lik,« je po po-
delitvi pripovedoval Miha
Nemec. »Večina od nas ga no-
si v sebi. Ljubosumnež je na-
mreč. To vlogo rad igram, če-
prav se mi je Cankar, kot ve-
čini mladih, v srednji šoli pre-
cej priskutil. Šele kasneje, na
akademiji in v gledališču sem
odkril, da ga je mogoče bra-
ti in razumeti tudi drugače,
kot ga predstavljajo v šoli.«
Dneve komedije je odpr-
la in jim zaželela veliko us-
pehov ministrica za kultu-
ro Andreja Rihter, Med dru-
gim je dejala, da ministrs-
tvo prepoznava pomem-
bnost komedije v obliki fi-
nančne podpore nagradi za
žlahtno komedijsko pero.
Ta konec tedna se občins-
tvu obetata dve zelo dobri
predstavi. Sen kresne noči
Williama Shakespearja gle-
dališča iz Nove Gorice in Če-
trta sestra, Janusza Glovvac-
kiga iz SNG Drama. V sprem-
ljevalnem programu, ki so ga
minulo nedeljo napolnile
Kurbe iz Šentjakobskega gle-
dališča, bo to nedeljo gosto-
val Cankarjev dom s kome-
dijo Spet skupaj.
MATEJA PODJED
Foto: SHERPA
Za nagrado je Miha Nemec prejel knjigo o delu in življenju znamenitega
režiserja Mileta Koruna, ki je prav v teh dneh začel z vajami v celjskem
gledališču za Molierovega Tartuffa. V njej Mihe Nemca ne bo, ker po
dogovoru z domačim gledališčem gostuje v novogoriškem gledališču.
Mihajlo Lišanin v galeriji na gradu s kopijo kipca grškega športnika
Zakladnica
na gradu
Obiskovalce Starega gra-
du nad Celjem pritegne tu-
di Galerija likovnih del mla-
dih, saj jo je po besedah
vodje galerije Mihajla Liša-
nina lani obiskalo 15 tisoč
ljudi.
V galeriji je na ogled zbir-
ka z naslovom Dokumenti.
Ta postavlja na ogled izbra-
ne eksponate, ki predstavljajo
osemletno izhajanje revije Li-
kovni svet, kar pomeni osem
let mednarodnih razpisov na
različne teme. Letos je bila z
razpisom, ki je že zaključen,
razpisana tema tihožitja.
Kot poudarja vodja galeri-
je in urednik ter ustanovitelj
revije Likovni svet, Mihajlo
Lišanin, je razstava na gradu
rezultat njegovega desetlet-
nega dela na področju likov-
ne kulture mladih in odra-
shh.
V vsej množici dokumen-
tov so tu še priznanja tujih
inštitucij, tujih veleposlani-
štev, poslovilna pisma vele-
poslanikov, ki so odhajali iz
Slovenije, vabila tujih vele-
poslaništev na proslave na-
cionalnih praznikov ter do-
pisi tujih umetniških šol, mu-
zejev, galerij in akademij v
zadnjih treh letih. »Vendar je
to samo izbor vsega, samo del-
ček,« pripoveduje obiskoval-
cem Mihajlo Lišanin in po-
kaže na (označen) prazen
prostor na steni, ki »čaka na
slovensko priznanje galeriji«.
6. februarja bosta velepo-
slanik Ruske federacije Vja-
česlav Dolgov in veleposla-
nik Jugoslavije Ivo Viskovič
odprla razstavo, ki bo sestav-
ljena iz dveh delov: ilustra-
cij Prešernove poezije učen-
cev umetniške šole Rostock
iz Novosibirska v Sibiriji in
del na prosto temo učencev
Osnovne šole Vladislava Rib-
nikarja iz Beograda v Srbiji.
Razstavo bo pomagala posta-
viti mentorica iz Rostocka
Irina Kravčinina.
Obiskovalcu padejo v oči
zanimivi eksponati, ki so da-
rila različnih držav, spomin-
ki županov tistih mest, kate-
rih otroci so bili nagrajenci
razpisov Likovnega sveta. Med
njimi je tudi kopija koledar-
ja Majev, darilo župana me-
sta Mexico City in tudi zlati
ključ mesta Villa Constitution
iz Argentine, ki ga je Mihajlo
Lišanin prejel kot častni gost
tega mesta. Med dokumenti
je razstavljena tudi spomin-
ska medalja ministrstva za
kulturo ruske federacije, in si-
cer za širjenje kulture med dr-
žavami in še veliko drugih do-
kumentov, ki pričajo o dejav-
nosti te galerije.
MATEJA PODJED
Foto: AŠ
Gledališče v
fotografiji
Galerija sodobne umet-
nosti bo tudi letos pospre-
mila in popestrila dogaja-
nje v mestu ob Dnevih ko-
medije, podobno kot lani,
ko so v času komedije od-
prli razstavo kostumo-
grafke Vlaste Hegedušič.
Letos bodo galerijski pro-
stor napolnili z deli znane-
ga celjskega fotografa Vik-
torja Berka, ki je vrsto let
spremljal delo ansambla
SLG. Razstavo bodo odprli
v sredo, 5. februarja, na og-
led pa bo dober mesec dni.
Viktor Berk je vse do kon-
ca osemdesetih let sistema-
tično in s posebnim občut-
kom za vizualno specifiko
Vsake predstave fotografsko
upodabljal dejanja, igro in
odrsko prizorišče. Poseben
interes je kazal za portret-
no obravnavo odrskih likov.
Njegov fotografski opus za-
jema kompleksno galerijo
Celjskega igralstva. S foto-
grafskim objektivom je zaz-
fiamoval zgodovino dela
Celjskega gledališča ter
igralcev, ki so vse od pet-
desetih do konca osemde-
setih let ustvarjali gledališ-
'^o atmosfero v Celju.
Avtorica razstave je višja
l^ustodinja mag. Alenka
^omjan.
MP
Družno za kulturni praznik
Očitki nekaterih, da so
celjski kulturniki med se-
boj premalo povezani, da
prireditve niso koordinira-
ne in da je delo posamez-
nih kulturnih ustanov pre-
malo zaznavno, ne držijo
več.
Dobro pripravljeni za
skupni nastop in ponudbo so
programe in projekte direk-
torji zavodov in ustanov mi-
nuli torek najprej predstavi-
li županu Mestne občine Ce-
lje Bojanu Šrotu in nato, da
bi z njimi seznanili še jav-
nost, tudi na novinarski kon-
ferenci, ki so jo sklicali pri
Zavodu za kulturne priredi-
tve Celje.
Kot je skupni nastop in
predstavitev povzela mag.
Alenka Domjan, direktori-
ca ZKP Celje, velja poudari-
ti, da so se nekateri skupni pro-
jekti izkazali za odmevne že
v preteklosti. Res pa je veči-
noma vsaka posamezna kul-
turna ustanova po svoje opre-
deljevala in promovirala svoj
program. Tako ni prišlo do
večjih združevanj projektov,
medtem ko je zdaj mogoče
govoriti o novi viziji, »ki lah-
ko Celju in institucijam po-
nudi več v skupnem strokov-
nem in organizacijskem kon-
ceptu«, meni Domjanova.
Tako bo tudi morebitnih
podvajanj prireditev manj,
so se strinjali ostali sogo-
vorniki, čeprav že nekaj let
teče koordinacija med celj-
skimi kulturnimi instituci-
jami. Do podvajanj prihaja
le s »padalskimi« kulturni-
mi prireditvami, tistimi, ki
niso pravočasno prijavlje-
ne, medtem ko se nekatere
prireditve, ki imajo druga-
čen žanr, med seboj lahko
pokrivajo.
Družno bodo celjski kul-
turniki, in to bo že drugi
projekt (po izdaji skupnega
promocijskega koledarja),
nastopili na proslavi za slo-
venski kulturni praznik, 6.
februarja. Ta bo združena s
projektom postavitve pre-
gledne razstave del celjske-
ga fotografa Viktorja Berka,
pri kateri sodelujejo gleda-
lišče, knjižnica in galerija so-
dobne umetnosti.
MP
Celjski pevci v Izoli
Mešani komorni zbor iz
Celja pod vodstvom mag.
Dragice Žvar je gostoval v
Izoli pri italijanski skupno-
sti, kjer je bilo minulo so-
boto in nedeljo 15. srečanje
treh pevskih zborov, ki go-
jijo prijateljske vezi.
Mešani pevski zbor itali-
janske skupnosti Haliaetum
Izola, moški pevski zbor Fol-
tej Hartman iz Pliberka in
mešani komorni zbor iz Ce-
lja se vsako leto srečajo v
enem izmed mest treh držav.
Tako vsaka tri leta en zbor
prevzame vlogo gostitelja.
Gre za izjemno zanimivo sre-
čanje različnih pevskih zbo-
rov, ki se med sabo razliku-
jejo po izboru programa,
petju, temperamentu, izva-
janju narodnih pesmi in se-
veda po različni jezikovni
pripadnosti.
Po skupnem koncertu sle-
di izmenjava izkušenj, not-
nega gradiva in seveda pev-
sko druženje, saj ravno ta-
krat sproščeno zapete pe-
smi pridejo do pravega izra-
za.
Vsekakor je ta oblika pri-
jateljevanja ena izmed red-
kih v slovenskem prostoru,
pevci pa jo imajo namen go-
jiti tudi v prihodnje. V letu
2003 bodo organizatorji sre-
čanja pevci celjskega meša-
nega komornega zbora, ki le-
tos praznuje 20. obletnico de-
lovanja.	MP
Št. 5 - 30. januar 2003
20
FOTOREPORTAZA
Psi, ici radi tečejo
Po treh letih spet državno prvenstvo pasjih vpreg v Logarski dolini
Minuli konec tedna je
bele poljane v Logarski do-
lini napolnil lajež psov, ki
so se s svojimi gospodarji
udeležili državnega pr-
venstva pasjih vpreg.
Letos je bila to edina to-
vrstna tekma v Sloveniji, or-
ganizatorji, Klub vlečnih
psov Slovenije, pa so jo v
Logarski dolini zaradi po-
manjkanja snega pripravili
po triletnem premoru. »Tek-
movalci tekmujejo s sanmi,
v katere so vpreženi dva, šti-
rje ali šest psov ter v solo
disciplini ski joring, kjer
pes vleče tekača na smučeh.
Vsak tekmovalec lahko si-
cer nastopi v večih katego-
rijah, za tekmovanje pa ve-
ljajo pravila evropske zve-
ze Esdra, ki natančno pred-
pisujejo opremo in ravna-
nje s psi. Z vzrejo psov se
večina lastnikov ukvarja
dolga leta, udeležujemo pa
se tudi se tekem v tujini,«
je pojasnil Primož Urank
iz slovenskega kluba vleč-
nih psov. Primož izhaja iz
Ljubnega ob Savinji, že ne-
kaj let pa živi v Ljubljani.
»Sam treniram na ljubljan-
skem Barju. V začetku sep-
tembra privežem pse na po-
sebej prirejen voziček, s ka-
terim sem se še pred dnevi
vozil po Barju. Na snegu
sem letos treniral le štiri-
krat.«
V letih od zadnje tekme v
Logarski dolini se je marsi-
kaj spremenilo, predvsem
pa so se spremenili glavni
tekmovalci. Če so takrat sa-
ni vlekli haskiji, so bili le-
tos v večino sani vpreženi
mešanci z lovskimi psi, ki
so bistveno hitrejši od ha-
skijev. Psi v »dvojki« so tek-
movali na 2 kilometra, za
ostale kategorije pa so po
progah za tek na smučeh pri-
pravili 8,5-kilometrsko
preizkušnjo. Gre predvsem
za hitrostno tekmovanje, in
sicer se seštejejo rezultati
dveh voženj v dveh dnevih.
Slovenski tekmovalci se na
svetovnih in evropskih pr-
venstvih uvrščajo okrog 15.
mesta.
»Gre predvsem za stil živ-
ljenja, v katerem ljubezni
do psov in rekreacije pri-
mešaš še nekoliko tekmo-
valnosti. Da bi nekdo z de-
narjem kupil štiri boljše pse
in se vozil, preprosto ne gre.
Vedeti in poznati je treba kar
precej podrobnosti, od teh-
nike vožnje in ravnanja s psi
do tega, kako namazati sa-
ni. Tudi pri teh vožnjah je,
podobno kot v drugih šport-
nih panogah, veliko podrob-
nosti,« je pripovedoval Pri-
mož. »Tekmovalci se veči-
noma poznamo med sabo,
menjamo pse, hkrati pa smo
nenehni konkurenti. Lahko
zatrdim, da s psi lepo rav-
namo, prisiliti pa jih itak
ne moremo. Večinoma gre
za pse, ki niso hudi, torej
niso čuvaji. So prijazni do
ljudi in samo čakajo, kdaj
bodo lahko tekli.«
US, Foto: GREGOR KATIČ
Št. 5 - 30. januar 2003
POTOREPORTAZA
21
Na Rogli, pri gostišču
Mašinžaga, je bilo minu-
lo soboto prav posebej ži-
vahno, saj smo podjetje
M.A.S. - Multimedijske
Agencijske Storitve iz Mur-
ske Sobote ter Novi tednik
in Radio Celje pripravili
Si.mobilove zimske rado-
sti.
Atraktivni animacijski
program je trajal med 11. in
15. uro. Otroci so lahko
preizkušali različne oblike
sank, lopatk, krožnikov in
si prislužili sladko nagrado.
Nekoliko starejši so se od-
zvali povabilu na flirtanje.
Pri nekaterih je bilo opazi-
ti, da je njihova ljubezen še
sveža, pri drugih pa ravno
nasprotno. Najbolj so pre-
senetili štirje fantje, ki so
se odločili za medsebojno
poljubljanje in z oceno 9454
zmagali. Prislužili so si na-
grado Si.mobila in vrčke
Novega tednika in Radia Ce-
lje.
Zelo zanimiva je bila tudi
igra, ko si je eden izmed tek-
movalcev nadel zatemnjena
smučarska očala, drugi pa ga
je usmerjal, kako mora vo-
ziti (hoditi) veleslalom. Pri
tej igri so morali tekmoval-
ci še posebej paziti, da niso
podrli snežaka.
Glavno nagrado - Si.mo-
bilov telefon - si je prislužil
zmagovalec talent showa.
Nekateri so plesali polko s
smučarskimi čevlji, drugi so
pripovedovali vice, nekate-
ri pa so se odločili tudi za
petje.
Na Rogli bo znova živah-
no 8. februarja ter 2. marca,
ko bodo spet Si.mobilove
zimske radosti.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GK, AS
Št. 5 - 30. januar 2003
22
ŠPORT
DNEVNIK KAPETANA SLOVENIJE TOMAŽA TOMŠIČA S SP V ROKOMETU
Ženino icritiico
težico sprejmem
Sreda 22.1.
Po zmagi nad Švedsko je bu-
jenje šele ob 9. uri. Že prej
sem na zajtrku, pa tudi nekaj
soigralcev. Vzdušje je precej
drugačno od prejšnjega jutra,
ko smo premlevali poraz z
Danci. Po kavici gledamo po-
snetek tekme Slovenija - Dan-
ska. Med analizo se smejimo
našim neumnostim, ki smo
jih počeli. Po popoldanskem
treningu nam predvajajo še po-
snetek obračuna s Švedi. Kak-
šna razlika! Teče 4. dan pr-
venstva. Za predjed pri večerji
spet zelena solata s tuno, ko-
ruzo, korenčkom, paradižni-
kom, za glavno jed kot pri ko-
silu riba... Takoj se odpravi-
mo na pico v lokal Časa mia.
Pice so male, a okusne. Beno
in Brumen naročita še eno in
s Sokolovom in Simonovi-
čem še malo »piknemo«. Gre-
mo v našo bazo Netcaffe. Ima-
jo štiri računalnike, pol ure
brskanja po Internetu stane en
euro. Na strani Celja Pivovar-
ne Laško zaželijo veliko sre-
če peterici igralcev iz kluba
ter Pungiju in Dušku, ki izha-
jata iz celjske rokometne šo-
le. Napišemo sporočilo, da je
tudi Zoran Lubej Celjan, pred-
stavnik celjske rokometne šo-
le.
Četrteic 23.1.
Spet se zbudim pred zvo-
nenjem hotelskega telefona.
Pred kosilom proučujemo
dvoboj Švedov in Egipčanov.
Že ob 13.30 gremo proti dvo-
rani. Proti Egiptu sprva delu-
je vse, kot smo se dogovorili.
Ob odmoru je vse O.K. Nare-
dili smo veliko napak, pa vo-
dimo za gol - super. V nada-
ljevanju je slabše, a roko na
srce, nemška sodnika nam ni-
sta naklonjena. In pride zad-
nji »penal« za izenačenje. Si-
monovič naredi pirueto, gol-
man pa obrani strel. Nič, gre-
mo naprej! Prvi zastavljeni cilj
je seveda dosežen - dve točki
s treh tekem. Premagati bo-
mo morali Brazilce. Simke-
ta nihče ne obsoja. V Netcaf-
feju gledamo prenos tekme
Portugalska - Islandija. Sodi-
ta Darko in Janko, prisotni pa
soglašamo: porazno. A nič za-
to. Dobila bosta visoko oce-
no, zmagajo pa Islandci. Volk
je sit in koza cela. Tako je to
v rokometu.
Petei€24.1.
Danes nimamo tekme, za-
to čas bujenja ni opredeljen.
S sedmimi soigralci gremo,
jasno, na kavo. Privoščimo
si Storia del caffe, kjer ima-
jo vsaj deset vrst kave, veli-
ko izbiro čajev... Čvekamo
dve uri o vsem mogočem, po-
litiki, gospodarstvu, zgodo-
vini, a le o rokometu ne. Vre-
me je vsak dan lepše, kot da
je pomlad. Ko pa pridemo na
trening v dvorano - prava zi-
ma!
Sobota 25.1.
Tokrat nisem spal celo noč.
Že ob 9. uri smo na trenin-
gu. V hotelu Niko sporoči po-
stavo za Brazilijo. Ni me v
njej. Malce mi je čudno. Pa
vendar, najbrž bo odločilna
tekma z Alžirijo. Razmiš-
ljam, da moram takrat biti
pri močeh. Prvenstvo je lah-
ko še dolgo za nas. Na veli-
kih tekmovanjih smo pravi-
loma dobro odigrali uvodni
tekmi, potem pa padli. Po ko-
silu in kavici se skušam raz-
vedriti na sprehodu. Po se-
stanku in dogovoru se odpra-
vimo na prizorišče. Tekma
je živčna in polna napak, bis-
tveno pa je, da je zmaga na-
ša. Štejejo točke in trije goli
razlike so čisto dovolj. Osta-
nemo v dvorani in opazuje-
mo prvi polčas med Dansko
in Egiptom. Danci gredo »kot
naviti«, mislim, da so prvi fa-
voriti za naslov prvakov. Po
večerji gremo na pijačo, saj
je vzdušje spet boljše. Ob pol-
noči smo v posteljah.
Nedelja 26.1.
Zaslišim zvonenje telefo-
na. Ura je pol devet. To je
prva noč, ki sem jo dobro
prespal. Na dopoldanskem
treningu vadimo napad proti
obrambi 3-3 in presingu.
Nič posebnega. Tako globo-
ko igrajo ambicioznejše slo-
venske ekipe proti nam ali
Prulam, če hočejo iztržiti kaj
več. Tekma z Alžirci je šele
ob 20.00, zato premlevamo
in že kalkuliramo: kaj se bo
zgodilo, če Švedi premaga-
jo Dance, koga bomo dobili
iz sosednje skupine, če zma-
gajo Hrvatje... Vidim selek-
torja, kako se sprehaja pred
hotelom in »ubija« živčnost.
Pokličem v Ribnico in stari
mami zaželim vse najboljše
za 81. rojstni dan. Nečaki-
nja praznuje 17. rojstni dan.
Vprašam jo, kaj si želi za da-
rilo. Pravi, da le zmago. V
nedeljo zvečer je gneča na
cesti, a poUcista na motor-
jih urno vodita naš avtobus.
Vse je super, spet zmagamo.
Vse se odvija po načrtu, saj
zmagajo tudi Švedi. V sku-
pini C Argentina doživi po-
raz in tako dobimo v dru-
gem kolu Francoze in Ma-
džare. Zaradi velike zmage
nad Švedsko nosimo s seboj
dve točki! Telefonske čestit-
ke kar dežujejo. Prijetno je,
ko občutiš, da ljudje v do-
movini »dihajo« z nami. Ta-
ko kot vedno pokličem že-
no Karmen. Ponavadi klepe-
tava 5 do 10 minut. Deležen
sem komplimentov, pa tudi
kritik, ki jih težko sprej-
mem. A jih naposled vselej
vzamem za dobronamerne.
Selektor nam je obljubil
ples, a se nekako umirimo
in pridemo pravočasno v so-
be, uro po polnoči.
Ponedeijeic
27.1.
Na zajtrk gredo le tisti,
ki hočejo. Ob 11.30 se pre-
selimo v Espinho, ki pa je
oddaljen le 20 kilometrov.
Izvemo, da so tu bivali Šve-
di in Alžirci. Hotel je ob
morju in ima štiri zvezdi-
ce. Kavo pijemo v kratkih
rokavih na plaži, na soncu
je vsaj 20 stopinj Celzija.
Tudi hrana je boljša. Res
škoda, da nismo že prej sta-
novali tu. Očitno se nihče
od odgovornih ni resneje
pozanimal. Spoznamo dvo-
rano. Lepa je, velika, okoli
igrišča je 200-metrska atlet-
ska steza. Pred večerjo
imam dve uri časa. S tukajš-
njima vodnicama iščemo
portovec za selektorja. V ce-
lem Espinhu nimajo letni-
ka 48. Nato kupim pol mlaj-
šega. Naj se počuti toliko
star kot je vino, v imenu
moštva voščim selektorju za
55. rojstni dan. Niko nas
povabi na pršut in vino tin-
to. Ob 23.00 sem že v piža-
mi. Počivam. Jutri imamo
zgoščen urnik.
Toreic 28.1.
Treniramo že ob 9.30. Zor-
mana vidno muči utrujenost.
Kot kapetan odidem do se-
lektorja in mu priznam, da
smo izčrpani. Skliče ožji ko-
legij igralcev. Odloči se, da^-
popoldne trening odpade. V'
hotel prispejo tekmeci. Za
Madžare se pozanimam pri
Andreju Goliču, za Franco-
ze pri Istvanu Pasztorju.
Sprehod je aktiven, opravi-
mo raztegovanje. Razmišlja-^
mo o Francozih, ki so super i
ekipa, a nihče ni nepremag-
ljiv. Računamo lahko tudi na
Švede: generacija, ki je os-
vojila vse, razen zlate olim-'
pijske kolajne, »visi« glede
nastopa na 01. Zato »mora«
premagati Francoze. Bomo
videli. Občutki me zapušča-.
jo.
Tomaž Tomšič
Skakalnica kluba Vizore
Skoki v Novi Cericvi
Nova Cerkev: V nedeljo se je tekmovanja v smučarskih
skokih za Pokal občine Vojnik udeležilo 45 tekmovalcev iz
desetih slovenskih klubov, ki so se pomerili na 35-metrski
skakalnici. Veliki pokal občine za najdaljši skok dneva je s
34,5 metri prejel Branko Kamenik. V posameznih kategori-
jah so zmagali tudi Tomaž Žižek (Velenje), Janez Debelak,
Sašo Tadič (Ljubno) in med veterani Srečko Škoberne (Vrh
nad Laškim).
Negotovo do
zadnjega kroga
Pred zaključkom prvega dela sezone v 1. A SKL -
Ručigaj spet s Tovornikom in Cizejem
Najboljša slovenska ko-
šarkarska moštva se po de-
setdnevni prekinitvi zara-
di nastopa reprezentance
vračajo k prvenstvenim tek-
mam. Prva slovenska liga
bo prinesla še veliko raz-
burljivosti. Zelo je negoto-
vo, katera moštva se bodo
ob koncu prvega dela uvr-
stile v ligo za prvaka in ka-
tere v ligo za obstanek.
Do konca je še sedem kro-
gov, v ligi za prvaka pa so za-
nesljivo že Slovan, Koper in
Helios, medtem ko je za
preostali dve mesti realno še
vedno šest kandidatov, med
katerimi so tudi vse štiri eki-
pe s Celjskega. Prav to pa bo
še posebna draž. Na spore-
du bo namreč še kar nekaj
neposrednih dvobojev teh
ekip, lokalnih derbijev torej,
ki bodo odločali o uvrstitvah
za nadaljevanje sezone. Po iz-
kušnjah iz preteklih let bo za
5. mesto potrebnih 11 zmag,
najbrž pa bodo odločala med-
sebojna srečanja (pri desetih
zmagah) oziroma razlika v
danih in prejetih koših v teh
tekmah. Kako bodo ekipe
prišle do željenega števila
zmag, si lahko izračunati sa-
mi. Vsakršne napovedi v tej
sila izenačeni ligi so nehva-
ležne. V oklepaju so razmer-
ja zmag in porazov, nato pa
razpored tekem. Domača sre-
čanja so označena s pošev-
nim tiskom.
Elektra Šoštanj (7-6): He-
lios, Kraški zidar. Birokrat,
Alpos, Koper, Hopsi, Rogla.
Rogla (7-7): Birokrat, Al-
pos, Koper, Hopsi, Slovan,
Elektra.
Hopsi (7-7): Alpos, Koper,
Rogla, Slovan, Elektra, Tri-
glav.
Kraški zidar (6-7): Slovan,
Elektra, Triglav, Zagorje, He-
lios, Birokrat.
Alpos Kemoplast (5-8):
Hopsi, Rogla, Slovan, Elek-
tra, THglav, Zagorje, Helios.
Birokrat (5-8): Rogla, Slo-
van, Elektra, Triglav, Zagor-
je, Helios, Kraški zidar.
Elektra, Alpos in Birokrat
imajo do konca tekmo več
od preostalih treh ekip, za-
radi neparnega števila klu-
bov v ligi. Šentjurčani in Be-
žigrajčani imajo srečanje
več v svoji dvorani kot Šo-
štanjčani. Rogla bo doma
gostila vse tri lokalne tek-
mece, Elektro, Hopse in Ke-
moplast, glede na razpored
pa najtežje delo čaka Pol-
zelane, ki so se v minulem
tednu okrepili s povratni-
kom Blažem Ručigajem.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIČ
Blaž Ručigaj (v sredini) spet v polzelskem dresu, s trenerjem in
kapetanom Tovornikom.
Št. 5 - 30. januar 2003
ŠPORT
23
Sarajevo
gostoljubno
izven igrišča
Merkur ni več prvak mednarodne lige - Prioriteta sloven-
skemu pokalu konec tedna - Alenka Potočnik osvojila
občinstvo
Celjske košarkarice so na
drugem zaključnem turnir-
ju mednarodne regionalne
lige pristale na tretjem me-
stu, za Šibenikom in no-
vim prvakom Željezničar-
jem. Četrti je bil Gospič, ki
se je najbolje odrezal v red-
nem delu lige Trocal, a je
klonil v polfinalu proti Ši-
beniku.
Celjanke so v boju za fina-
le morale priznati premoč go-
stiteljicam.
Marko brani
Sarajevo
Ta domislica je nastala ta-
koj po finalni tekmi. Sloven-
ski sodnik Marko Vučko-
vič je bil obakrat med troji-
co, ki je sodila tekmi Sara-
jevčankam. Očitno je bil nji-
hov šesti igralec, kar pa mu
nid niso tako hudo zameri-
le Celjanke kot pa Šibenčan-
ke, ki so v boju za naslov pr-
vakinj igrale odlično, a so
morale parket zapuščati
sklonjenih glav, nekatere s
solzami v očeh. Marta Čaki-
č, Ana Lelas (obe po 21 točk).
Korana Zanze (16) in Boža-
na Erceg (14) so rešetale do-
mači koš. Četverica gostite-
ljic je ostala pri štirih oseb-
nih napakah, Dalmatinke pa
so zgodaj, povsem neupra-
vičeno in ob silnih protestih,
zaradi pete osebne napake
izgubile najboljšo strelko
turnirja Korano Zanze, z
dekliškim priimkom Lon-
gin. Igralke Željezničarja so
bile na krilih nogometnih
navijačev boljše v finišu, biv-
ši igralki Merkurja Mirni
Deak (25 točk) so dobro asi-
stirale Slavica Pretreger in
Mensura Hadžič, pa tudi
Mirna Paunovič, ki se je vr-
nila v Sarajevo in je bila od-
ločilni jeziček na tehtnici za
podvig na obeh srečanjih.
Poraja se vprašanje: bo igrala
v bosanskem prvenstvu? Če
ne bo, je zaključni turnir re-
gularen?
Željini navijači so kma-
lu dali vedeti, kateri so na-
menjene njihove simpatije.
Ko je bila zamenjana celj-
ska kapetanka, so začeli:
»Očemo Potočnik, očemo
Potočnik!« Tekmo pa je po-
balinsko zaključil trener
Željezničarja Elmedin Oma-
nič. 46 stotink pred zvokom
sirene je zahteval še minu-
to odmora.
Trener Šibenika Stipe Bra-
lič je zavrnil pogovor: »Raje
ne, povedal bi marsikaj!« Z
njim se je strinjal strateg Mer-
kurja Dragomir Bukvič: »-
Ne morem se znebiti občut-
ka, da je bilo vse pripravlje-
no tako, da zmaga ostane v
Sarajevu.« Svojo ekipo je ta-
kole ocenil: »V polfinalu smo
imeli slaba obdobja. Sodni-
ki so moje igralke hitro na-
polnili z osebnimi napaka-
mi, na drugi strani ob nepra-
vilnem zaustavljanju naših ak-
cij niso kaznovali tekmic. Ni-
smo zmogli razviti prave
igre.«
V petek je minilo 16 let,
odkar je umrl Asim Ferha-
tovič - Hase, legendarni
Sarajevčan, ki je igral v
dresu jugoslovanske no-
gometne reprezentance.
Časopisi so mu namenili
precej prostora. V BIH pa
je vladala velika vročica
med iskalci sreče. V igri
Bingo je bil glavni dobitek
vreden 2,2 milijona kon-
vertibilnih mark (približ-
no 1,1 milijona evrov), na
precejšnje ogorčenje pa
znova ni bil izžreban.
Zlahka z
Gospičem
v boju za tretje mesto so
Celjanke ponovile zgodbo
iz prejšnjega dne. Proti Že-
Ijezničarju so povedle z
18:8, za 10 točk pa so zgo-
daj vodile tudi proti Gospi-
ču. A proti Hrvaticam so ob
kakovostnem sojenju zna-
le zadržati nalet tekmic in
v tretji četrtini imele pred-
nost 13 točk. Peterka Tem-
nik, Ramšak, Čonkova,
Markovič in Perlič je po-
vsem nadigrala Gospičan-
ke, pri katerih je bila zelo
razpoložena hitra branilka
Anda Radoš - Jelavič. 22-
letna Hrvatica se je omoži-
la tik pred turnirjem, že ne-
kaj časa pa je na listi želja
Merkurja. Trener Bukvič je
bil veliko bolj zadovoljen
kot v petek, še posebej za-
radi dejstva, ker je njegova
ekipa uspešno zaigrala brez
najboljše igralke Daliborke
Jocič. Njena poškodba glež-
nja še ni zaceljena, konec
tega tedna pa je pred Celjan-
kami prvi višek sezone.
Končno
pokalne
zmagovalke?
Predsednik upravnega od-
bora lige Trocal Franci Ram-
šak je s prireditelji in s svo-
jim štabom poskrbel, da je bi-
la splošna organizacija na vi-
soki ravni. Za spodrsljaj pri
slavnostni otvoritvi (manjkala
je le celjska ekipa) se je v go-
voru, preden je uradno zaklju-
čil turnir, opravičil. Obenem
je najavil odločitev predsed-
nika kluba Marka Zidanška,
da Celje kandidira za gostite-
lja naslednjega turnirja. Eden
od organizacijskih preizkusov
pa sledi že konec tega tedna.
V dvorani Gimnazije Center
se bo odločalo o pokalnem
prvaku. Tekmice Celjank bo-
do Mariborčanke, nasprotnice
Ježičank pa Sežanke. Vse ra-
zen nedeljskega dvoboja Mer-
kur - Ježica bi bila vrhunska
senzacija. Med finalnim obra-
čunom bo degustacija vin,
igrala bo godba na pihala iz
Slovenskih Konjic, odkoder
so tudi nove mladinske držav-
ne prvakinje, ki bodo pose-
bej predstavljene.
DEAN ŠUSTER
Foto: SEBASTIJAN
KOPUŠAR
Najboljša strelka Merkurja s skupno 24 točkami je bila Lucija
Čonkova.
Vse štiri ekipe pod fotografijo legendarnega, žal že preminulega, Mirze Delibašiča,
Na banketu z leve najboljša igralka turnirja Mirna Deak, uradno »naj-
bolj šarmantna« Alenka Potočnik, desno pa tekmica iz domače vrste.
PANORAMA
MALI NOGOMET
1.SL
11. krog: Dobovec - Napoli
IP 14:4 (6:0); Brečko (5, 26,
30, 35), Svetelšek (6, 40),
Stres (11, 29), Poredski (12,
16), Dobovičnik (32), Koser-
nik (34), Vrečko (40). Vrst-
ni red: Beton 30, Litija 29,
Dobovec 20, Puntar 18, Kix
16, Metropol 14, Napoli, Sev-
nica 10, Tomaž 9, T. Grafis 3.
KOŠARKA
maimmi » - 'i-.	^j-j/it-.iummrmm
TROCAL LIGA
Zaključni turnir, polfina-
le: Merkur - Željezničar 61:70
(44:51,34:33,18:8); Jocič 12,
Tratsiak 10, Čonkova 9, Tem-
nik, Markovič 8, Ramšak 6,
Potočnik, Perlič 3.
Tekma za 3. mesto: Mer-
kur - Gospič 65:52 (50:37,
33:30, 18:12); Čonkova 15,
Temnik 14, Tratsiak 12, Ram-
šak 9, Markovič, Perlič 5, Po-
točnik 3, Erkič 2. Vrstni red:
1. Željezničar, 2. Šibenik, 3.
Merkur, 4. Gospič.
ODBOJKA _
1. DOL
13. krog: SIP Šempeter -
Svit 3:1, Šoštanj Topolšica -
Bled 0:3. Vrstni red: Salo-
nit 36, Fužinar 28, Calcit 26,
Svit 23, Bled, Stavbar 20, Šo-
štanj Topolšica 14, Šempe-
ter, Pomurje 11, Triglav 8.
VATERPOLO
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK 31.1.
MALI NOGOMET
1. SL, 12. krog, Litija: Svea
Lesna - Dobovec.
1.DL
8. krog: Posejdon - Triglav
1:26 (0:6, 0:7, 1:4, 0:9); Štu-
hec. Vrstni red: Triglav 16,
Branik 12, Olimpija 10, Ko-
per 6, Kokra, Posejdon 2.
——■■II miinii I	-t • Ht-^^t -1
SOBOTA 1. 2.
KOŠARKA
Goodyear liga, 16. krog,
Split: Split - Pivovarna Laš-
ko.
1. SKL - moški, 16. krog,
Šentjur: Alpos Kemoplast -
Savinjski Hopsi (19), Ljub-
ljana: Birokrat - Rogla, Dom-
žale: Helios - Elektra.
Pokal Slovenije - ženske,
polfinale, Celje: Merkur - Ma-
ribor (16), Ježica - Sežana
(19).
ODBOJKA
1. DL, 14. krog. Bled: Mer-
kur Lip Bled - SIP Šempeter,
Maribor: Stavbar IGM - Šo-
štanj Topolšica.
VATERPOLO
1. DL, 10. krog, Celje: Po-
sejdon - Koper (20).
- NEDEUAI. 2. ^
KOŠARKA
Pokal Slovenije - ženske,
Celje: finale (16.30).
foREK 4. 2.
KOŠARKA
Pokal Uleb, osmina fina-
la, prva tekma. Laško: Pivo-
varna Laško - Krka (20).
Št. 5 - 30. januar 2003
24
ŠPORT
Nogometaši na obali
Publikum in Rudar v Istri, Era na Pagu - Šnofl spet v rumeno-modrem dresu - Združitev Ere in Rudarja?
Priprave slovenskih no-
gometnih klubov so že v
polnem teku. Vsi prvoliga-
ši s Celjskega so se podali
na hrvaško obalo, kjer so
precej boljše razmere za
vadbo. Prvo reprezentanč-
no preizkušnjo sta opravi-
la Publikumovca Robert Ko-
ren in Aleksander Šeliga.
Najbolj odmevna nogo-
metna novica prihaja iz ta-
borov šaleških nogometnih
klubov. Strokovna komisija
Ere in Rudarja namreč preu-
čuje možnosti za skupno na-
stopanje v prvi ligi v nasled-
nji sezoni.
Prva prava
oicrepitev
že po koncu jesenskega dela
prvenstva je bilo jasno, da bo
CMC Publikum težko zadržal
vse igralce na Skalni kleti. Za-
pustili so jo Almir Sulejma-
novič (belgijski Genk), Sa-
mo Vidovič in Andrej Jožef
(avstrijski SAK). Verjetno je
izgubljen tudi Domen Berš-
njak, ki z ekipo ne trenira več.
Mnogi klubi snubijo Sebast-
jana Gobca, ki dogovora z ru-
skim Rostelmašem ni sklenil.
Namesto na priprave v Poreč
pa se je kapetan odpravil v Špa-
nijo, kjer se trenutno nahaja
eden od ukrajinskih prvoli-
gašev. Vrzeli po odhodih so
zapolnjene z mladimi, obe-
tavnimi nogometaši Plazni-
kom. Robnikom, Kelharjem
in Urbančem, ter že uveljav-
ljenim branilcem Matejem
Šnoflom. 25-letni Maribor-
čan je v jesenskem delu DP
igral za Koper, prej tudi za
Olimpijo in Maribor.
»Že dlje časa je bil na sez-
namu želja našega kluba. Za-
radi prekinitve sodelovanja s
Koprom in neuspelimi pogo-
vori z Mariborom Pivovarno
Laško smo ga uspeli privabi-
ti. Je univerzalen igralec, na
mestu branilca pa bo kvali-
tetna zamenjava Sulejmano-
viču,« je prestop pojasnil teh-
nični vodja Ambrož Krajnc.
Celjani so že opravili prvi,
kondicijski del priprav. Z
njim je bil zelo zadovoljen
trener Marijan Pušnik: »Vse
se odvija po načrtih. Fantje do-
bro delajo in so zelo dobro
pripravljeni. Zaradi napornih
treningov so nekateri zelo
utrujeni, vendar jih bodo v na-
daljnjih pripravah bolj bole-
le glave kot noge.« Ob morju
so namreč treningi namenje-
ni predvsem tehniki, taktiki
in koordinaciji. Ne bo manj-
kalo niti meditacijskih trenin-
gov, pogovorov o pravilni pre-
hrani in zdravstveni oskrbi.
Celjani so se v prvi tekmi po-
merili s korejskimi Pohang
Steelersi in se razšli brez go-
lov, danes pa bodo igrali še s
hrvaškim prvoligašem Za-
drom.
V nadaljevanju
še boljši
o možnostih združitve Ere
z velenjskim Rudarjem bo več
znanega konec februarja.
»Strokovna komisija preučuje
vse možnosti. O tej pobudi
smo že dlje časa razmišljali.
Potrebno je čim bolje izkori-
stiti potenciale, ki jih ima naša
regija. Denarja za dva prvoli-
gaša ni dovolj, s skupno eki-
po bi lažje konkurirali sloven-
skemu vrhu,« je presenetlji-
vo vest najprej pojasnil direk-
tor Ere Šmartno Jože Krajnc.
»Njegova« ekipa bo enoteden-
ske priprave opravila v No-
valji. Strokovno vodstvo klu-
ba je z do sedaj opravljenim
delom zelo zadovoljno. No-
gometaši so trenirali v telo-
vadnici, Velenju in šmarški
okolici. Na Pagu bodo poiz-
kušali dobro izkoristiti vre-
menske pogoje za tehnični del
priprav. Že pred odhodom na
morje so se Šmarčani dvakrat
pomerili z Železničarjem. V
Mariboru so enkrat izgubili
in enkrat zmagali.
Šmartno ob Paki so zapu-
stili Duško Karanovič, Sa-
mir Balagič in Toni Usnik,
s katerimi je vodstvo kluba
prekinilo sodelovanje. Trener
Borut Jarc je v Šmartno pri-
peljal bivša varovanca s Pre-
valj, Mateja Miljatoviča in
Marka Gobca, vrnil se je Ve-
lenjčan Borut Arlič, nova
okrepitev je tudi Brazilec
Amaral. »Ohranili smo okost-
je ekipe in priključili omenje-
ne novince. Z njimi smo za-
polnili primanjkljaj, ki smo
ga imeli. Z novo ekipo smo
se sposobni uvrstiti še višje na
lestvici,« je dejal Krajnc. Vče-
raj so Šmarčani odigrali pri-
jateljsko srečanje z domačim
drugoligašem, jutri pa se bo-
do na Pagu pomerili še s tam-
kajšnjim nižjeligašem.
Manj denarja
in odhodi
Moštvo Rudarja si je šele
po prihodu novega trenerja
Francija Oblaka in nekaj od-
mevnimi zmagami zagotovilo
6. mesto pred zimskim od-
morom. »Trdo moramo tre-
nirati, če želimo zadržati se-
danji položaj. Uprava je
zmanjšala proračun, zato no-
vincev nimamo, zapustil nas
je napadalec Borut Arlič. Klub
je prekinil pogodbe še z Al-
mirjem Suljičem in Seadom
Jahičem ter tremi posojeni-
mi igralci. Zaradi mladosti
ekipe bi bila uvrstitev od 6.
do 8. mesta zelo dobra, a tu-
di z 10. mestom ne bi bilo
nič narobe,« pravi Franci Ob-
lak. Moštvo je še vedno v pr-
vi fazi priprav, v kateri je pou-
darek predvsem na »fiziki«.
Od petka do torka je Rudar
vadil v Medulinu, pridruži-
lo se mu je še nekaj mladin-
cev in Elmedin Koljič, no-
gometaš Dravinje, ki je na
preizkušnji.
»Zaenkrat imamo na raz-
polago 25 nogometašev, do
začetka lige bodo trije odpad-
li. Še enkrat bomo potovali
v Medulin, vendar bo takrat
poudarek na delu z žogo.
Zadnjih deset dni pred 2. mar-
cem, ko bo naš nasprotnik
Primorje, bomo namenili
taktičnemu uigravanju in pri-
pravi na nasprotnika,« razlaga
strateg Rudarja. O največjih
pomanjkljivostih noče govo-
riti. »Kot trener o tem ne bi
preveč razglabljal, jasno pa
je, da smo >tanki< predvsem
na mestu rezervnega vratar-
ja, zato upam, da se Janko
Šribar, ki svoje delo zelo do-
bro opravlja, ne bo poško-
doval. V obrambi smo dokaj
čvrsti, prav tako na sredini,
vendar se že pojavlja mož-
nost odhoda Rusmina Dedi-
ča v tujino. Po nekaterih oce-
nah je bil najboljši desni boč-
ni v ligi. Tudi v napadu bi lah-
ko imeli težave, saj je Alen
Mujanovič edini, ki ima do-
volj izkušenj, zato bi si želel
še enega kakovostnega napa-
dalca, ki bi s svojimi izkuš-
njami ekipo vlekel za sabo
in jo v težkih trenutkih do-
datno motiviral. Predvsem
Amel Mujakovič, Mirnes
Ibrahimovič in Aleš Šmon bi
lahko zelo napredovaU. Za
mesto drugega napadalca se
bosta borila Sprečakovič in
Zager. Slednji, ki ima sicer
dovolj talenta, bo moral do-
jeti, da uspeh zagotavlja sa-
mo trdo delo.«
Medtem ko so v nedeljo ru-
darji odigrali prvo tekmo z
Zagrebom in z golom Muja-
noviča zmagali z 1:0, je v Ša-
leški dolini veliko govora o
možnosti združitve Ere in Ru-
darja že v naslednji sezoni.
To bi vsekakor pripomoglo
k dvigu kakovosti nogometa
v dolini, vendarle pa bo čas
pokazal, ali smo pri nas že
sposobni premostiti lokalpa-
triotske probleme, ki se bo-
do zagotovo pojavili.
PETRA ŠAFRAN
MITJA GAVRILOSKI
Foto: GREGOR KATIČ
TRIARTES
Spomladi še dva derbija med Šmarčani in Velenjčani, potem pa nikoli več?
Sulejmanovič (v sredini) že uspešno igra v Belgiji, Beršnjak (levo) in Gobec pa še tehtata ponudbe.
NA KRATKO
Petra začela odlično
Moskva: Celjska judoistka Petra Nareks je na prvem tur-
nirju za svetovni pokal zmagala v kategoriji do 52 kg. Na-
reksova je premagala Finko Sundbergovo, Turkmenistanko
Kajevo, Francozinjo Nichilovo in Belgijko Kaelmanovo, v
finalni borbi pa še Nemko Inbrianievo. Druga članica San-
kakuja Urška Žolnir je bila v kategoriji do 73 kg deveta.
Gol državnemu prvaku
Celje: Po uspešnih igrah v zadnjih tekmah je bilo od vater-
polistov celjskega Posejdona pričakovati večji odpor proti
državnim prvakom iz Kranja. Vendar so Triglavani v bazenu
Golovca igrali zelo resno in porazili domačine kar s 26:1.
Edini zadetek za Celjane je dosegel Štuhec. (JK)
Začetek dvoranske sezone
Celje: Atletsko društvo Kladivar Cetis je pripravilo otvo-
ritveni dvoranski miting, na katerem je sodelovalo več kot
sto tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Domačinka Mari-
na Tomič je že v uvodni tekmi pokazala dobro formo in
zmagala v teku na 60 metrov z ovirami, tretja pa je bila na
isti razdalji brez ovir. Z drugim mestom v skoku v daljavo
se je izkazala Velenjčanka Nina Kokot. (JK)
V končnici napolnile mrežo
Celje: Hokejistke Celja nadaljujejo z nastopi v državni
ligi. V nedeljo so premagale Triglav iz Kranja s 4:0. Vse do
58. minute pa so vodile le z zadetkom Sanje Vickovič. Končno
zmago so v zadnjih dveh minutah s tremi zadetki potrdile
Dijana Posavec, Sergeja Zimšek in Mojca Duh. (JK)
Po pričakovanju
Slovenj Gradec: Vil. krogu 1. državne lige v kegljanju za
ženske je Miroteks prepričljivo premagal domače Gradnje
Igem z 7:1. Najboljša posameznica je bila Biserka Petak, ki
je podrla 557 kegljev. (JK)
Celjski
študenti
Piancavallo: Univerziade
v Italiji so se udeležili tudi
trije celjski drsalci short trac-
ka Polona Peunik, Anja Ko-
lar in Borut Miglič. Najbolj-
ši slovenski rezultat v tem tek-
movanju je s 13. mestom do-
segla Peunikova na 1500 me-
trov.
Polona Peunik
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Dramlje vabi v soboto, 8. februarja,
na tradicionalni 22. pohod Dramlje-Straža-Slemene-Špita-
lič-Grušce-Uršula-Dramlje. Zbor udeležencev pohoda bo
pred osnovno šolo Dramlje od 7.30 do 8.30. Dodatne infor-
macije na tel. 03 579 81 38, 041 652 169.
Planinska sekcija Društva upokojencev Dolgo polje
vabi 6. februarja planince na deveti spominski pohod po
poteh XIV. divizije od Sedlarjevega do Prevorja. Odhod av-
tobusa ob 7.30 z nove avtobusne postaje.
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 2. februarja na
15. pohod na Ramšakov vrh. Odhod ob 7.30 z osebnimi
avtomobili z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave
do 31. I. na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Št. 5 - 30. januar 2003
PISMA BRALCEV
25
pomagajmo
pticam
Zima je, ljudje smo siti in
na toplem, kaj pa uboge ži-
^rali v naravi? Ogrožene so
vse živali, najbolj pa drob-
ne ptice.
V domu upokojencev v
Šmarju pri Jelšah skrbimo za
ptice, saj imamo tri krmil-
nice. Ptice se pozimi zadržu-
jejo blizu naselij. Ponudimo
jim ptičjo hrano in ne kru-
ha, ker jim le-ta škoduje. Za-
radi strupov in raznih zaščit-
nih sredstev je ptic vse manj.
Le malokdo se zaveda, kako
so ptice koristne. V mestih
bi lahko v mestnih parkih na-
mestili krmilnice in skrbeli
za pdce, v vrtcih in šolah pa
bi morali otroke vzgajati v
humanosti do živali. Za naš
trud nam bodo ptice hvalež-
ne, ko nam bodo spomladi
lepo pele in pridno uničeva-
le škodljivce.
HILDA LOKOVŠEK,
DU Šmarje pri Jelšah
Vojniški
čebelarji v
letu 2002
čebelarji vojniške druži-
ne so že opravili obračun svo-
jega dela za leto 2002, ki je
bilo, kot je na občnem zbo-
ru poročal predsednik dr.
Ivan Bindas, že drugič zapo-
vrstjo medeno, saj so pride-
lali nadpovprečno količino
čebeljih proizvodov, pred-
vsem medu.
Kot je razvidno iz poroči-
la tajnika g. Milana Operč-
kala, šteje vojniška čebelar-
ska družina 85 čebelarjev, ki
so večinoma vključeni tudi
v slovensko čebelarsko zve-
zo. Vojniški čebelarji čebe-
larijo s 1300 čebelarskimi
družinami.
Veliko naporov je druži-
na vložila v zdravljenje če-
beljih družin, ki so v zad-
njem času izpostavljene raz-
nim boleznim in tudi ško-
dljivim posledicam nepra-
vilnih posegov v okolje. V
ta namen je družina orga-
nizirala tri predavanja, tu-
di posebno predavanje o
varstvu čebel, ki ga je ime-
la veterinarka ing. Alenka
Jurič. Za zatiranje varoje so
pretežno uporabljali sreds-
tvo Hemovar, nekateri pa so
poizkušali tudi druga zdra-
vila, predvsem oksalno ki-
slino, ki pa se je pokazala
kot zelo agresivno zdravi-
lo, saj so bili nekateri če-
belarji, zaradi neustreznih
odmerkov, ob matice. Ne-
kateri so poizkušali tudi dru-
ge alternativne načine zdrav-
ljenja proti varoji, ki v pri-
delkih ne pušča ostankov
sredstev zdravljenja. Kljub
dolgoletnim prizadevanjem
in izkušnjam pa še vedno ni-
mamo učinkovitega, poce-
ni, neškodljivega in za upo-
rabo enostavnega sredstva
za zatiranje tega čebeljega
zajedavca. Dokler takšnega
ne dobimo, bomo še naprej
samo preizkušali.
Posamezniki ter družina
kot celota so prispevali sreds-
tva za izgradnjo čebelarske-
ga centra Slovenije v Luko-
vici. Ponosni smo na ta velik
in lep center, z njim se bo-
mo slovenski čebelarji posta-
vili pred svetovnimi čebelarji
na kongresu Apimondije, ki
ga v letu 2003 organizira Slo-
venija.
Smo tudi mentorji v mno-
gih čebelarskih krožkih na na-
ših osnovnih šolah. Z lastnim
vzgledom vzgajamo za goje-
nje medovitih rastlin, saj smo
zasadili nekaj lip pri Lov-
skem domu Vojnik, to je v
bližini našega bodočega če-
belnjaka. Za izgradnjo tega
čebelnjaka je odbor do sedaj
pripravil vsa potrebna dovo-
ljenja in je tik pred podpi-
som pogodbe. Čebelnjak bo-
mo gradili v lastni režiji in s
prostovoljnim delom.
Za seznanjanje javnosti z
našim delom smo posamez-
ni čebelarji v letu 2002 or-
ganizirali čebelarsko pro-
dajne razstave. Ob prazni-
ku občine Vojnik je takšno
razstavo organiziral Milan
Operčkal, v Šmartnem v
Rožni dolini je uspešno raz-
stavljal Stanislav Lipičnik,
ob občinskem prazniku v Vi-
tanju pa Franjo Marošek.
Razstave so bile tudi skro-
men poizkus trženja čebe-
ljih pridelkov.
FRANJO MAROŠEK
PmVALE
Darila s
pomočjo
dobrotnikov
že tradicionalno novolet-
no srečanje v krajevni skup-
nosti Trnovlje pri Celju je
tudi tokrat potekalo v kul-
turnem domu KUD »Zarja«
Trnovlje-Celje in sicer
21.12.2002 ob 15. uri. Izred-
no pester kulturni ter zabav-
ni program so pričeli učen-
ci OŠ Ljubečna s pevsko-ple-
sno priredbo skladb glasbe-
ne skupine Bepop, za igri-
co so poskrbeli kar najm-
lajši člani društva, ki so pod
budnim očesom režiserke
Alenke Ratej na oder posta-
vili ter premierno uprizo-
rili igrico Mojca Pokrajcu-
Ija, Božička pa je odigral
prav tako član društva Ciril
Jagrič.
Obdarjenih je bilo 120
otrok v starosti od prvega do
osmega leta. Zahvaliti se mo-
ramo našim dobrotnikom -
donatorjem, ki so prispevali
svoja sredstva za nakup
skromnih daril. Pri obdari-
tvi otrok so s svojimi pris-
pevki sodelovali: Sinteza li-
ning d.o.o.. Knjigovodski ser-
vis Simona Podpečan s.p., Al-
ba d.o.o.., Felix d.o.o.. Av-
to Goleč s.p.. Pekarstvo Ger-
šak s.p., Farfallina - Stvarnik
Breda s.p.. Mik d.o.o.. Kap-
lja d.o.o., Bimex d.o.o., KO-
GA Čretnik Brane d.o.o., VPC
d.o.o.. Avto Ahtik d.o.o.. Av-
to Gorjak s.p., Dikplast
d.o.o.. Bife Puncer s.p.. Star
d.o.o., Kuh d.o.o., Ariplast
s.p., Inox s.p., Bial d.o.o..
Kozmetični salon Marta Za-
gožen s.p., Isar d.o.o.. Šiviljs-
tvo Josephine Collection s.p..
Instalacije Razgoršek d.o.o..
Slada d.o.o., dr. stomatolo-
gije Zavodnik Irena, Mizars-
tvo Kregar Stanko s.p., Fegy
Fegeš Andrej s.p.. Knjigovod-
ski servis Kroflič Aleksandra
s.p., T&Q Graf d.o.o.. Ban-
ka Celje d.d., KS Trnovlje pri
Celju, Pavlič d.o.o.., CT -Tra-
de d.o.o., KEA - Kukovič s.p.
Brez vas, spoštovani dona-
torji, prireditve ne bi bilo.
KUD »Zarja«
Trnovlje - Celje
Odbor za prireditve
Življenje je
lahko
pravljica
To sem spoznala, ko sem
v Celju obiskala Pravljično
deželo. Moji otroci so že odra-
sli, zato sem se na obisk te
dežele odpravila sama, ko
sem slišala toliko govoriti o
njej. Fascinantno!
Že sama ideja je navdušu-
joča, kaj šele izvedba. Po vseh
teh letih sem končno spet naš-
la tisto otroško radost, tisto
igrivost, na katero sem že
zdavnaj pozabila.
Našla sem svet poln miru,
prijaznosti in nesebičnega
prijateljstva, obenem pa sem
postala majhna punčka z ve-
likimi očmi, polnimi rado-
vednosti in želje po plesu,
glasbi in svetu sanj, ki jih v
mojem življenju že dolgo ni
več.
V medijih sem odkrila, da
je za vse to zaslužna Vladi-
mira Skale, kateri bi se rada
iskreno zahvalila za otroštvo,
ki mi ga je povrnila, za vso
radost, ki sem jo začutila,
predvsem pa za mir, s kate-
rim me je navdala njena ne-
pozabna Pravljična dežela.
Prepričana sem, da nisem
edina, ki ceni vse te lepote,
na katere smo lahko pono-
sni in zaradi katerih smo lah-
ko veseli, da jih imamo v Ce-
lju.	VIDA VREČEK,
Celje
nODRI TELEFON
Ponarejene
nalepke
Naš bralec Franc iz Celja
med svojimi sprehodi po
mestu opaža, da vse več vo-
zil parkira na parkiriščih,
rezerviranih za invalide. Pri
tem ugotavlja, da ima vse
več voznikov za vetrobran-
skim steklom zataknjene
tako imenovane invalidske
nalepke oziroma kartonč-
ke, ki pa so očitno ponare-
jeni.
Mestni stražniki, ki jih je
na to opozoril, nimajo pra-
vice, da bi ugotavljali vero-
dostojnost nalepk. Policija se
s tem noče ukvarjati, ker, po
bralčevem mnenju, mirujo-
čemu prometu ne namenja
prav nikakršne pozornosti.
Podžupana Marka Zidanška
zato bralec sprašuje, kaj je
sploh mogoče ukreniti. Zdaj
se namreč dogaja, da iznaj-
dljiveži fotokopirajo nalep-
ke in brez stroškov brezvest-
no parkirajo na invalidskih
parkirnih mestih.
Marko Zidanšek odgovar-
ja: »V Mestni občini Celje smo
seznanjeni s problematiko
>ponarejenih< znakov za inva-
lide, ki si jih nekateri zaradi
lažjega parkiranja zatikajo za
vetrobranska stekla. Osebam,
ki so upravičene do parkira-
nja na takšnih mestih, izda-
ja izkaznice in znake uprav-
na enota. Vsakdo, ki parkira
na takšnih mestih, mora za-
to imeti pri sebi tudi izkaz-
nico, s katero dokazuje, da
je upravičen do takšnega par-
kiranja. Nadzor nad mirujo-
čim prometom v Celju izva-
jajo komunalni nadzorniki.
Ker pa se največkrat zgodi,
da osebe, ki je parkirana na
mestu, določenem za invali-
de, ni v avtu ali v njegovi bli-
žini, ne morajo preverjati ali
ima pri sebi tudi izkaznico.
Ker je teh kršiteljev vedno
več, preučujemo možnost,
kako kar najbolj optimalno
zagotoviti nadzor nad njimi.
O tem, kako bo nadzor pote-
kal, pa bomo javnost obve-
stili.« (BS)
Počitniški dom
v Baski
Andrej iz Celja želi pre-
ko Modrega telefona najti
stik z odgovornimi v druž-
bi Celea, ki upravlja s po-
čitniškim domom v Baški.
Dva razreda osnovnošol-
skih otrok bi namreč rada
letovala v tem domu, pa ne
morejo ugotoviti, ali letova-
nje v Baški sploh bo ali ne.
Zanima ga tudi, kaj se tre-
nutno dogaja s celjskim po-
čitniškim domom.
Odgovarja Danica Dober-
šek, v.d. direktorice družbe
Celea: »V prvi polovici fe-
bruarja bomo vsem šolam,
vrtcem in medijem posredo-
vali informacije o terminih
in cenah letovanj v Baški za
letošnje poletje. Tako termini
kot cene bodo približno ena-
ke kot so bile lani, razlika v
primerjavi z lanskim letom
pa je, da nam je uspelo pri-
dobiti vsa potrebna dovolje-
nja, kar pomeni, da dom ne
bo več deloval na črno. Res
je, da še ne vemo, kako bo z
letovanjem zdravstveno ogro-
ženih otrok, katerih letova-
nja je doslej v največji meri
financiral Zavod za zdravs-
tveno zavarovanje Slovenije.
Petletna koncesijska pogod-
ba z zavodom je lani pote-
kla, letos pa se bo Mestna ob-
čina Celje ponovno prijavila
na razpis in po dosedanjih po-
govorih sodeč ni nobenega
razloga, da pogodbe ne bi us-
peli ponovno skleniti. Rezul-
tati razpisa naj bi bili znani
v začetku marca in takrat bo-
mo javnost o tem tudi obve-
stili.
V Celjskem domu v Baški
trenutno potekajo priprave na
poletno sezono. Nekoliko bo-
mo skušali dvigniti dosedanji
standard, do načrtovanih grad-
benih del na objektu pa še ni
prišlo, ker so se lokalne obla-
sti v Baški nekoliko prenagli-
le in obljubljale tisto, česar gle-
de na obstoječi zazidalni na-
črt ni bilo mogoče narediti.
Zato smo začeli s spremembo
idejnega projekta, imamo pa
že vsa potrebna dovoljenja in
zagotovila lokalnih oblasti, da
bomo z gradbenimi deli (ru-
šitvijo sedanjega objekta in
gradnjo novega) pričeli takoj,
ko bodo v Občini Baška spre-
menili zazidalni načrt. S po-
stopkom za spremembo sled-
njega so že pričeli, gradbena
dela na Celjskem domu v Baš-
ki pa se bodo predvidoma pri-
čela v prihodnjem letu.«(AMS)
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Urška Selišnik. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Št. 5 - 30. januar 2003
26
KRONIKA
Zadeva Kamenik
spet na začetek?
Osupljiv predlog predsednice senata - Vnovič bi pomenilo že petič
Predsednica senata,
okrožna sodnica Ingrid Le-
šnik, je na včerajšnjem so-
jenju v zadevi Tekačevo pre-
senetila s svojo izjavo, ki
bi lahko pomenila, da se bo
doslej najdaljši proces v slo-
venski sodni praksi nada-
ljeval na točki, kjer se je
pred petimi leti začel..Ob-
tožnico bi v tem primeru to-
žilec bral že petič.
Na okrožnem sodišču v Ce-
Iju se je včeraj nadaljevala
glavna obravnava zoper 30-
letnega Kristijana Kamenika.
Obtožnica iz leta 1997 ga bre-
meni štirikratnega umora, ki
se je v Tekačevem zgodil 4.
marca istega leta. Predsednica
senata, okrožna sodnica In-
grid Lešnik, je na samem za-
četku včerajšnjega sojenja
presenetila s svojo odločitvi-
jo: predsedniku okrožnega
sodišča bo predlagala izloči-
tev senata v tej zadevi, kar bi
lahko pomenilo, da se bo
sodni proces, doslej najdalj-
ši v slovenski sodni praksi,
vrnil na sam začetek. Glav-
na obravnava v zadevi Teka-
čevo se je prvič začela 20. ja-
nuarja 1998, potem je bilo v
naslednjih letih sojenje tri-
krat vrnjeno na sam začetek,
tokratni predlog Lešnikove
pa bi lahko pomenil, da se
bo glavna obravnava začela
že petič, torej spet z branjem
obtožnice.
Kaj je narekovalo takšno
odločitev predsednice sena-
ta? Gre za ustavno odločbo iz
leta 2002, ki opozarja na kr-
šitve kazenskega postopka v
primerih, ko je sodni senat
seznanjen z listinami, pridob-
ljenimi v predkazenskem po-
stopku. Ustavno sodišče se pri
tem sklicuje tudi na 23. člen
ustave, ki govori o pravici ob-
dolženca do poštenega soje-
nja. Predsednica senata Lešni-
kova je včeraj poudarila, da v
sodnem spisu v zadevi Teka-
čevo takšne listine obstajajo,
torej je senat z njimi sezna-
njen. Najbolj svež primer tak-
šne sodne prakse in posledič-
ne razveljavitve sodbe okrož-
nega sodišča je prav razvpiti
proces na murskosoboškem
sodišču v zadevi Makoter. Da
bi se takšnemu razpletu izog-
nila, se je sodnica Lešnikova
odločila za predlog o samoiz-
ločitvi, seveda pa je zdaj pre-
soja in odločitev na predsed-
niku sodišča.
Predlog o izločitvi je pre-
senetil tako tožilstvo kot
obrambo. Marjetica Nosan,
zagovornica obdolženega
Kristijana Kamenika, tega
predloga sodnice Lešnikove
ne odobrava, zato se bo na
predsednika sodišča obrni-
la s pisno vlogo. »Naj se za-
deva čimprej konča, sploh
pa menim, da v sodnem spi-
su ni nič takšnega, kar bi bi-
lo lahko sporno ali ovira za
nadaljevanje glavne obrav-
nave,« je včeraj izjavila zu-
naj sodne dvorane. Pritrdil
ji je tudi varovanec Kristi-
jan Kamenik (ki se po petih
letih tega sojenja zdaj zago-
varja s prostosti), rekoč: »Te-
ga predloga sodnice ne odo-
bravam, moja edina želja je,
da se vse skupaj že enkrat
konča.«
Predsednica senata je na
včerajšnji glavni obravnavi še
povedala, da bodo forenzič-
ni strokovnjaki nemškega
zveznega inštituta iz Wies-
badna svoje delo končali še-
le v februarju, torej bo na nji-
hovo mnenje treba še poča-
kati. Gre za še eno raziskavo
o tem, ali so sledi, najdene
na kjaju zločina, enake od-
tisom in karakteristikam
športnih copat, ki so jih kri-
minalisti Kristijanu Kameni-
ku zasegli med hišno preiska-
vo aprila 1997. Glede na na-
vedena nova dejstva je bila
glavna obravnava včeraj pre-
kinjena in preložena na ne-
določen čas.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Vse se je začelo znova
Enourni zagovor obtoženega, ki je v priporu že enajst mesecev
Bliža se obletnica smrti
25-letnega Velenjčana Mat-
jaža Volka, ki so ga 19.
marca lani našli ustreljene-
ga v Ljubljani. Domnevni
morilec, po podatkih poli-
cije gre za Nenada Mirovi-
ča, je še vedno na prosto-
sti. Trenutno sodijo 24-let-
nemu Gregorju Britovšku iz
Topolščice, ki naj bi Miro-
viča napeljeval k umoru.
Ob tem mu očitajo še kaz-
nivo dejanje goljufije.
Britovšek je moral v pone-
deljek pred petčlanskim se-
natom ponoviti svoj zagovor,
saj se je sojenje zaradi sod-
nikove izločitve začelo zno-
va. Po odločbi ustavnega so-
dišča bi bila s sodnikovim
vpogledom v določene poli-
cijske ugotovitve kršena pra-
vica obdolženca zaradi mož-
ne pristranskosti. S predsed-
nikom senata se je zamenja-
la tudi njegova sestava, od-
slej mu predseduje Miran
Jazbinšek.
V prvem sojenju so zasli-
šali približno petnajst prič,
med njimi poleg obdolžen-
čevih tudi znance in prijate-
lje Matjaža Volka. Pričal je
tudi njegov oče, ki je v pone-
deljek ponovno stopil pred
senat. To bodo morali stori-
ti vsi, ki so že v prvem soje-
nju govorili o umorjenem in
njegovih odnosih z obdol-
žencem.
Sicer pa se je ponedeljko-
va obravnava zavlekla do poz-
nega popoldneva. Zaslišali so
nekaj ključnih prič, med dru-
gim sestro domnevnega sto-
rilca Nenada Miroviča in tak-
sista, ki naj bi slednjega ter
dva Matjaževa prijatelja usod-
nega 19. marca iz Ljubljane
pripeljal v Gelje.
Britovšek še vedno vztraja
pri svoji trditvi, da nikogar
ni napeljeval k umoru. Pištolo
je resda izročil domnevnemu
morilcu, vendar z namenom
ustrahovanja zaradi neporav-
nanih računov, nikakor pa ne
zato, da bi ga ubil. »Streljati
s to pištolo ni mogel, ker je
bila pokvarjena,« so njegove
besede, ki so ostale enake tudi
v ponovnem sojenju. »Če bi
se počutil krivega, bi se že
zdavnaj izmaknil in se na po-
ziv policije ne bi oglasil sam,«
je še dodal v ponedeljek. Ali
je bila pištola res pokvarje-
na, bo po vsej verjetnosti mo-
ral pojasniti izvedenec bali-
stične stroke, ki se bo moral
zglasiti na eno od naslednjih
obravnav, ko bodo pričali tudi
ljubljanski kriminalisti. La-
ni namreč balistični strokov-
njak ni pričal, ker so sojenje
prej prekinili.
Britovšek, ki je bil, preden
so ga priprli, slačifant, je v po-
nedeljek v sodni dvorani po-
vedal, da je v priporu že več
mesecev in da zaradi tega na
svojem telesu že čuti posle-
dice. »Včasih sem imel popol-
no postavo, danes je nimam
več,« je dejal. Obravnava se
bo nadaljevala 24. februarja.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: ALMA MARUŠKA
SEDLAR
Matjaž Volk. Njegov morilec je še
vedno na prostosti.
I KOMENTIRAMO
Po Kristijanu
še iUiiiica
Vznemirjenje in ogorče-
nje zaradi odločitve Višje-
ga sodišča v Celju, da zara-
di proceduralnih napak pr-
vostopenjskega sodišča iz-
pustijo na prostost Kristija-
na Kamenika, se še ne bo
niti dobro poleglo, ko bo na-
še očitno povsem neučinko-
vito in odvisno pravosodje
vrglo v javnost novo kost za
glodanje. In če je bila Ka-
menikova kost svinjska, bo
šlo tokrat za govejo.
Junija letos bodo namreč
morali iz pripora izpustiti
Milico Makoter, ki je bila
zaradi različnih zelo hudih
kaznivih dejanj na mursko-
soboškem sodišču obsoje-
na na 30 let zapora, kar je
edinstven ženski rekord tudi
v mednarodnih okvirjih.
Sodbo prve stopnje je ka-
sneje potrdilo tudi Višje so-
dišče v Mariboru. Na začet-
ku poletja bo preteklo dve
leti od vložitve obtožnice
zoper to zapeljivo črnola-
sko s Cvena pri Ljutomeru,
ki naj bi dala umoriti mo-
ža, raketirati hišo sorodni-
ka, načrtovala naj bi celo
umor svojega sina. Bila je
sposobna ženska, ki se je vo-
zila v lastnem helikopterju
in pri tem celo uživala, za
mamljivo pogodbo pa se je
brez vedenja moža znala tu-
di razuzdano sprostiti v
družbi marsikaterega zna-
nega slovenskega direktor-
ja.
Od junija 2001 do letos
se je na njenem primeru
marsikaj zgodilo tako na
področju policijskega de-
la, tožilstva in sodišča. Do-
kler je niso, že bistveno
manj poželjivo in čedno,
pa zato čedalje bolj pozab-
ljeno s strani nekdanjih po-
membnih prijateljev, obso-
dili na najvišjo možno za-
porno kazen, enako tudi
njeno združbo kriminalcev,
ki jih je za visoka plačila v
devizah izkoriščala za uma-
zane posle. V dolgem sod-
nem procesu je imela kar
nekaj odvetnikov, ki so se
zaman prizadevali za nje-
no oprostitev, dokler se kot
ženska dobrega spomina ni
spomnila prebrisanega,
vendar sposobnega odvet-
nika Petra Čeferina iz Gro-
suplja in ga pooblastila, da
proti ustreznemu plačilu
prevzame vse njene prav-
ne posle.
Peter Čeferin se je takoj
lotil dela in vložil pritožbo
na Vrhovno sodišče Repub-
like Slovenije. Udeležil se
je javne seje oziroma raz-
prave in dosegel neverjeten
uspeh, saj je Vrhovno sodiš-
če s sklepom razveljavilo
sodbe vseh instančnih so-
dišč in sklenilo, da se raz-
vpita zadeva, ki je popol-
noma obnorela Prleke in tu-
di lep del naše skrbne prav-
ne države, vrne na začetek
v ponovno sojenje. Ob tem
ostaja vsaj tolažba, da si
ljudje ne znajo prav pred-
stavljati, koliko je državo
doslej vse skupaj stalo, saj
ima pri takih sodnih proce-
sih vsak svojo ceno, od iz-
vedencev do prič, ki tako
uveljavljajo stroške, tudi če
jih nimajo. In še en tak fi-
nančni zalogaj, le nekajkrat
višji, nas spet čaka. Milico
Makoter pa prostost, čeprav
je pripor edina sankcija, ki
jo je Vrhovno sodišče v zvezi
z njo potrdilo. Toda kot že
rečeno, bo junija preteklo
dve leti od trenutka, ko so
vložili obtožnico, kaj več pa
jim očhno ni uspelo. Za ta-
ke primere pa zakon dolo-
ča prostost.
Pa obstaja vsaj teoretič-
na možnost, da Milica Ma-
koter ostane za rešetkami,
saj je do junija vendarle še
dobre štiri mesece? Možnost
obstaja, ampak je zares sa-
mo teoretično izvedljiva, saj
gre za zapleteno, torej te-
žavno sojenje, prepleteno i
mnogimi sodnimi izveden-
ci in pričami. Dokaz za tc
je navsezadnje tudi sklep Vr
hovnega sodišča, ki je v tre
nutku razvrednotil vsa do
sedanja skoraj dvoletna pri
zadevanja, da bi žensko na
posled že pravnomočno ob
sodili.
Tako pa obstaja možnost
da nam bo Milica Makote
čez nekaj časa poslala raz
glednico s kakšnega ekso
tičnega kraja na drugi stra
ni zemlje. Poleg nje pa b(
podpisan Kristijan Kame
nik.
BOJAN GRON
CVETKE
•	Očitno so tatovi svojo de-
javnost izpopolnili do potan-
kosti. Minuli teden je nebo-
digatreba iz kioska v Šentjurju
odnesel za skoraj trideset ti-
sočakov erotičnih revij. Čti-
va in dela z reproduktivnim
organom bo imel več kot do-
volj.
•	Skrajni čas je, da vozniki
začnejo svoja vozila zaklepa-
ti. Zadnji dnevi so dokazali,
da Murphyjevi zakoni res de-
lujejo. Če boste v množici vo-
zil pustili svoje za hip odkle-
njeno, imate skoraj stoodstoi
no možnost, da bodo vlom
li ravno vam. In vam odnes
pol milijona tolarjev, ki ji
zaradi razprodaj tovorite s si
bo.
• Na celjski policiji so sp(
uvedli nov oddelek. Tokr<'
za bakreno kriminaliteto. Ti
di zdaj bodo policisti upon
bili prikrite metode in ukn
pe dela, ki so se že pokaza
za učinkovite. Preoblekli j
bodo v bakrene odtočne o
vi in čakali na tatove.
Št. 5 - 30. januar 2003
KRONIKA
27
MINI
KRIMIČI
Privlačen
baker
s poslovne zgradbe podjet-
ja lnterexpo v Tovarniški uli-
ci v Celju je v noči na četrtek
izginilo okrog trideset metrov
bakrenih žlebov, škoda zna-
§a okoli petdeset tisočakov.
Baker je bil zanimiv tudi za
trojico, ki naj bi noč zatem
kradla bakrene odtočne cevi
na Mariborski cesti v Celju.
Nepazljivost pri tatinskem de-
lu jih je veliko stala, saj je ro-
pot prebudil bližnjo občan-
ko, ki je o njihovem početju
obvestila policijo. Policisti so
nekaj trenutkov kasneje v bli-
žini zalotili tri mladeniče z
bakreno cevjo in nekaj bakre-
nimi ploščami, ki naj bi jih
ukradli že prej. Enega so pri-
jeli, dva pa sta jo ucvrla. V
isti noči so bakreno pločevi-
no ukradli tudi z nadstreška
poslovnega objekta nekdanje-
ga Maxi kluba v Tovarniški
ulici v Celju. Ali gre za iste
osebe, bo pokazala krimina-
listična preiskava.
Vlamljali in
odnašali
Konjiški policisti so imeli
v zadnjih dneh kar nekaj de-
la. Preiskujejo vlom v nedo-
grajeno stanovanjsko hišo v
Spodnjih Prelogah, last A.
H., iz katere je vlomilec od-
nesel več gospodinjskih apa-
ratov in električno orodje v
vrednosti skoraj milijon to-
larjev. Vlom se je zgodil ko-
lec tedna, ko so vlomili tudi
I v prostore Kluba ljubiteljev
igre na igralne avtomate na
Trubarjevem nabrežju v Laš-
kem. Vlomilci so povzročili
okrog tristo tisoč tolarjev ško-
de, odnesli pa so registrsko
blagajno in avdio opremo.
Naivni mladec
Mladoletnik iz Prebolda je
pred dnevi spoznal, da znanci
nimajo vedno poštenih name-
nov. V četrtek ponoči je k se-
bi na dom povabil dva znan-
ca, ki sta od njega zahtevala
denar, nato pa ga pretepla in
porezala z nožem. Izročil ji-
ma je nekaj več kot dva tisoč
tolarjev, primer pa je že v ro-
kah kriminalistov.
GORELO
JE
Gorelo zaradi
dimnika
v petek, 24. januarja, so og-
njeni zublji zajeli starejšo sta-
novanjsko hišo v Spodnjem
Doliču 21 in povzročili za več
kot pet milijonov tolarjev ško-
de. Ogenj naj bi najprej zajel
ostrešje, kljub hitremu posre-
dovanju gasilcev pa je objekt
pogorel. Domnevajo, da je
Vzrok za požar razpoka v do-
trajanem dimniku.
Dva dni prej je požar pov-
zročil za milijon tolarjev ško-
de tudi v Zalogu pri Šempetru,
l^jer je zagorelo v ostrešju zi-
danice, last Š. T. Ogenj so po-
^sili okoliški gasilci, kot ka-
že pa je tudi v tem primem vzrok
2a požar dotrajan dimnik.
112? Na pomoč!
Ko o življenju odločajo sekunde in prava presoja - Dnevno tudi do 180 klicev
Delo je zahtevno in stre-
sno. Pritisk na človeka, ki
mora v kritičnem trenutku
presoditi pravilno in s tem
rešiti tuje življenje, je ve-
lik. Nikoli ne vedo, kakšen
bo naslednji klic, kdo in kje
bo potreboval pomoč. Vedo
pa, da bodo morali reagira-
ti hitro in pravilno. Vsaka
napaka se namreč grdo
maščuje.
»Najbolj mi je ostala v
spominu poplava iz leta
1998. Zaradi ogromnega šte-
vila ljudi, ki jim je voda za-
livala hiše, več kot dvanajst
ur nismo spustili slušalk iz
rok,« je dejal vodja Regijske-
ga centra za obveščanje (Re-
CO) Celje Dejan Žele. Vod-
ja organizira delo v regij-
skem centru, kjer so poleg
njega zaposleni še njegov na-
mestnik in devet operativcev,
ki sprejemajo klice. »Tak člo-
vek ne sme biti panik, biti
mora zanesljiv. Predstavljaj-
te si človeka, ki bi ga zgra-
bila panika, ko bi slišal na
drugi strani klic osebe, ki ji
gori hiša,« je še dodal. »Po-
membna sta podatka, od kod
kliče oseba, ki potrebuje po-
moč, in kaj se je zgodilo. Če
je potrebno, aktiviramo ga-
silce. Če je kdo poškodovan,
klic vežemo v njemu najb-
ližjo reševalno postajo. Po-
membne so sekunde, zato ča-
sa za paniko ni,« je razlagal
Žele, ko smo skupaj v cen-
tru čakali na naslednji klic.
Toda ponedeljkovo jutro je
na srečo ostalo mirno.
Ljudje poleg številke 112
poznajo še številko policije
113. Tja iz regijskega centra
napotijo vse tiste klicatelje,
ki so udeleženi v prometni ne-
sreči brez poškodovanih. Če
je kdo poškodovan, klic ve-
žejo v reševalno postajo. Re-
CO pa posreduje pri ostalih
naravnih in drugih nesrečah.
»Lani smo posredovali največ-
krat zaradi požarov, nesreč v
prometu in nesreč z nevarno
snovjo. Dosti je bilo tudi najdb
nevarnih eksplozivnih snovi,
zato moramo ob posameznih
primerih obvestid več služb,
kar zahteva od delavca tudi
hitrost,« je poudaril Žele.
Polnili bi
mobiračun
Delovni čas ekipe, v kateri
dežurata dva operativca, traja
dvanajst ur, dnevno sprejme-
jo od 150 do 180 klicev. Prib-
ližno tretjina ljudi resnično po-
trebuje pomoč. »Največ klicev
je med sedmo in deveto ter med
dvanajsto in štirinajsto uro. To
so klici otrok, ki so takrat do-
ma in zavrtijo številko za ša-
lo. Pustijo, da pozvoni, nato
odložijo,« nam je povedal
Franci Naraks, ki sprejema
klice. Kar nekaj težav imajo
tudi s klici, ko ljudje želijo in-
formacije o voznem redu vla-
kov in ostalem. Ljudi namreč
nemalokrat zmede njihovo
ime. Regijski center za obveš-
čanje. Vendar za obveščanje o
naravnih in drugih nesrečah.
»Lani smo imeli primer, ko
je moški iz okolice Braslovč
klical, da gori gospodarski ob-
jekt. Na kraj sta odšli dve ga-
silski enoti, vendar o požaru
ne duha ne sluha,« je nadalje-
val Naraks. Ker se jim na ra-
čunalniškem zaslonu izpiše te-
lefonska številka klicatelja (tu-
di tista, ki jo slednji blokira),
so moškega izsledili. Primer
je prevzela tudi policija. Več-
krat jih pokliče tudi stari zna-
nec^ ki pravi, da potrebuje po-
moč, kasneje pa se izkaže, da
potrebuje le pozornost kakšne
medicinske sestre... »Takšne
klice moramo prevezati naprej,
ker sami ne moremo odločati
o tem, kdo dejansko potrebu-
je pomoč in kdo ne. Res pa je,
da bi nekdo lahko ravno v ti-
stem času, ko so gasilci ali re-
ševalci odšli na kraj požara,
zaradi lažnega klica resnično
potreboval pomoč,«nam je še
povedal Naraks.
»Včasih se kdo tudi prito-
ži, da operativec svojega de-
la ni opravil dobro. Vse kli-
ce in pogovore snemamo, za-
to v takšnih primerih lahko
predložimo dokaz. Vendar
morajo poslušanje teh pogo-
vorov odobriti na ministrs-
tvu, kar pomeni kar nekaj dni
čakanja. Osebno pa je čaka-
nje dodaten pritisk na ope-
rativca, čeprav do zdaj ni bi-
lo nobenih napak. Vedeti mo-
ramo, da so ljudje na drugi
strani telefonske slušalke
prav tako pod velikim stre-
som in šokom,« je razlagal
vodja ReCO-ja Dejan Žele, ki
je povedal tudi, da se zgodi,
da ljudje pokličejo nazaj in
se zahvalijo za hitro posre-
dovanje. Tako je storila tudi
neka Celjanka. Pred časom
so reševalci zaradi hitrega po-
sredovanja obeh služb rešili
moževo življenje.
ReCO pokriva 32 občin z
813 naselji in 25Z000 pre-
bivalci na 2.387 kvadratnih
kilometrih. Na območju
njegovega delovanja je dva-
najst gasilskih zvez s 146
gasilskimi društvi, od tega
je pet gasilskih enot širše-
ga regijskega pomena. Cen-
ter je povezan tudi s šesti-
mi reševalnimi postajami
(Celje, Laško, Velenje, Mo-
zirje, Slovenske Konjice in
Šmarje pri Jelšah).
Naraks po izkušnjah ve, da
je najtežje v primeru, ko ljud-
je kličejo zaradi smrti svo-
jih najbližjih in ne vedo, kaj
storiti: »V tistem trenutku se
nehote postaviš v njihovo vlo-
go. Kljub temu, da ljudi oseb-
no ne poznaš, ti je hudo. Ta-
krat ne moreš mimo čustev.«
Kot v filmu?
Ne. »Na zahodu je druga-
čen sistem dela. V isti stavbi,
kjer sprejemajo klice na šte-
vilki 911, so tudi policisti, ga-
silci in reševalci. Svoje ekipe
lahko pošljejo na teren, med-
tem ko so pri nas terenske eki-
pe dislocirane,« je razlagal Že-
le. V Celju ima telefonska cen-
trala trideset vhodno-izhod-
nih kanalov in tri dispečerske
terminale. Eden za dva ope-
raterja ReCO-ja in po eden za
gasilca in zdravstvenega de-
lavca. Kljub dobremu sode-
lovanju z vsemi službami na
centru zaenkrat ne morejo za-
posliti slednjih dveh.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Leta 1991 so v ReCO-ju imeli še staro 40-števiIčno poljsko
telefonsko centralo, njihova številka je bila 985. V vojni za
samostojno Slovenijo je center posredoval pomembne in-
formacije za takratno teritorialno obrambo ter obvestila za
prebivalstvo. Preko njih je do krajevnih skupnosti poteka-
la tudi mobilizacija pripadnikov teritorialne obrambe. Leta
1997 so ukinili številko 985 in jo zamenjali z 112, kar je
povzročilo nekaj težav, pa tudi način dela se je spremenil.
Od takrat so v centru pristojni tudi za aktiviranje gasilcev
in reševalcev. Leto kasneje je center odigral pomembno vlo-
go pri katastrofalnih poplavah, kljub temu, da jim je voda
skorajda zalila kletne prostore, kjer so imeli speljano na-
pajanje in vso telefonijo. Izjemno vlogo so imeli njihovi
delavci pri reševanju poškodovanih otrok v nesreči v Pod-
logu v Savinjski dolini leta 1999 ter pri velikem požaru v
Galvani podjetja Gorenje v Velenju pred tremi leti. Z letoš-
njim letom ReCO ne spada več pod urad za obrambne zade-
ve, ampak neposredno pod upravo za zaščito in reševanje,
ki je organ v sestavi ministrstva za obrambo.
Vodja regijskega centra za obveščanje o naravnih in drugih nesrečah
Dejan Žele. Najbolj mu je v spominu ostala poplava leta 1998.
»Vsakega operativca moramo, preden lahko sam spre-
jema klice, uvajati šest mesecev. Ravno tako se mora
usposabljati na Centru za zaščito in reševanje na Igu pri
Ljubljani, temu pa sledi še dodatno tritedensko usposab-
ljanje, kjer spozna dodatno delo,« je dodal Žele. Zanimi-
vo je, da v celjskem regijskem centru klicev ne sprejema
nobena ženska: »Ne gre za neenakopravnost,« je pove-
dal Žele z rahlim nasmeškom na obrazu. »Za ženske, ki
imajo majhne otroke, je nočno dežurstvo zakonsko pre-
povedano. Razen, če se za to same odločijo.«
Franci Naraks: »112, regijski center za obveščanje, prosim?«« Na desni Beno Božiček
Št. 5 - 30. januar 2003
28
Edini neznani
priimeic
Damjan Kozole o filmu Rezervni deli in bližnjem berlinskem festivalu
Na filmska platna je pri-
peljal Magnifica in rušil
Stereotipe o umetnikih. V
Porno filmu so se umetni-
ki šli komercialiste in iz-
gubljali nedolžnost; ta
kombinacija je v kino pri-
tegnila 60.000 obiskoval-
cev. Z Rezervnimi deli je,
še pred predvajanjem fil-
ma doma, požel uspeh v
tujini: uvrstil se je v tek-
movalni program berlin-
skega filmskega festivala.
Damjan Kozole.
Že v Porno filmu je bila
glavna junakinja ruska be-
gunka. Ste tedaj začeli raz-
mišljati o tematiki?
Da, ideja je nastajala med
snemanjem Porno filma in
Rezervni deli so na nek na-
čin njegovo logično nadalje-
vanje. Tedaj sem se tudi od-
ločil, da se prestavim iz ko-
medije v dramo.
Je bil ta žanrski prestop
težak?
Pravzaprav ne. Zdi se mi,
da imam občutek za kome-
dijo. Hotel pa sem poizku-
siti nekaj novega, iskal sem
nov izziv. Kot režiser sem se
sedaj kdaj pa kdaj moral za-
drževati, da nisem delal hu-
morja iz situacij, ki v sebi
zares nimajo ničesar smešne-
ga. Vendar pa sem obenem
skušal ohraniti nekaj humor-
ja in veliko čustev. Film je
drama, ki skuša zlesti pod
kožo človeškim usodam. Je
dinamičen, tudi poln atrak-
tivnih dirkaških scen, skrat-
ka, trudil sem se narediti, ne
glede na težko temo, spošt-
ljiv in gledljiv film.
Film vam je uspelo na-
rediti zelo hitro. Ponavadi
od zamisli do izvedbe mi-
ne veliko časa; to je na splo-
šno težavno pri tematikah,
kot je tale, ki »nehajo« biti
aktualne?
Še sam se čudim, da smo
film naredili tako hitro. Sce-
narij je šel neverjetno glad-
ko skozi Filmski sklad. Tudi
producent, Danijel Hočevar,
je zelo pohitel s pripravami.
Imel sem najboljše možne
sodelavce. Zadnje kadre smo
posneli v začetku junija, v sre-
dini novembra pa je bila pr-
va kopija že prikazana ber-
linskemu pred-selektorju. To
je dokaz, da je možno film v
normalnem obdobju konča-
ti tudi pri nas - če ga le FS
tudi normalno financira.
Vendar to ne pomeni, da
smo divjali. Leta 2000, ko
sem zbiral podatke in pisal
scenarij, je bilo na poti sko-
zi Slovenijo zajetih 36.000
ilegalcev, kar pomeni, da jih
šlo mimo vsaj 150.000. Le-
tos in lani je ta promet sicer
upadel, se pa tihotapi še vedno
na veliko. Vendar pa aktual-
nost ni in ne sme biti edini
razlog za pristop k tej temi.
Hotel sem narediti metaforo
o tem, da ima vsak človek pra-
vico do dostojnega življenja,
da vsakega od nas čaka tiši-
na, mraz in hlad - da vsake-
ga od nas čaka zemlja. In po-
vedati, kako krhko je življe-
nje.
Sicer pa tale tematika ni-
koli zares ne neha biti aktual-
na. Migracije trajajo, odkar
traja človeštvo.
Ekipa sodelavcev je med-
narodna...?
Nisem hotel, da ilegalce
igrajo slovenski igralci, zna-
ni obrazi. Ne bi bilo verodo-
stojno. Zato so štirje igralci
iz Makedonije. Ampak tudi
ostali sodelavci niso sami
Slovenci. Radislav Jovanov
- Gonzo, ki je do sedaj reži-
ral le videospote, je bil ka-
merman. Vzel sem ga zato,
ker dela odlične atmosfere,
jaz pa sem hotel za film po-
sebno atmosfero, drugačno
sliko, kot je v navadi pri nas:
bolj umazano, kontrastno.
Andrija Zafranovič, ki je
film montiral, ima dolgolet-
ne izkušnje - montiral je pre-
ko 70 filmov, tudi Kusturiči-
ne, in mi je bil v izredno opo-
ro pri montaži. Posneli smo
namreč več materiala, kot ga
je na koncu v filmu, in zato
je posel montaže dobil tudi
dramaturško vlogo. IgorLeo-
nardi, ki je delal glasbo, je
znan glasbenik; igral je pri
Miladoyka Yoaneed in Beg-
nagradn, v filmsko glasbo je
dodal kanček eksotičnega pri-
diha; toliko, da se naveže na
dežele, iz katerih prihajajo
ilegalci. Sploh sem imel sre-
čo, da sem sodeloval s sami-
mi zanimivimi ljudmi.
Ste pričakovali Berlin?
Kako se počutite, ko tekmu-
jete s Soderberghom, Yi-
moujem, Parkerjem...?
Seveda smo bili veseli. Am-
pak v bistvu se nisem zave-
dal, kaj se dogaja, dokler ni
bil tekmovalni program ob-
javljen na Internetu in sem
pogledal vsa ta imena - in je
bil edini priimek, za katere-
ga še nisem slišal, Kozole.
Predvsem si želim pustiti do-
ber vtis, zainteresirati ljudi.
Več si za zdaj ne upam priča-
kovati.
PETER ZUPANC
Damjan Kozole
Puščava in maiomeščanstvo
Abbas Kiarostami je v zadnjih le-
tih postal ljubljenec zahodnega -
sploh festivalskega in kritiškega -
občestva. Začelo se je leta 1988 s
filmom Kje je hiša mojega prijate-
lja?, nadvse očitno pa postalo s pal-
mo v Canessu za Okus češnje ter ve-
liko nagrado žirije v Benetkah za Ve-
ter nas bo odnesel s seboj, ki gostu-
je v Art kinu. Režiser, ki veliko vlo-
go namenja »neprikazanemu« ali
»neomenjenemu«, ima zaščitni znak:
vožnja po makadamu se pojavi v vseh
njegovih filmih.
Veter nas bo odnesel s seboj: Av-
to se približuje odročni iranski va-
si. V njem sedijo trije moški in se
dogovarjajo, kako bodo vaščanom
lagali, da v vasi iščejo zaklad. Ko
prispejo tja, nihče od vaščanov ne
ve, po kaj so zares prišli...
V ciklusu Evropa zdaj! se predstavlja Lukas Moodysson. Pokaži mi ljubezen
(Fucking Amal) je njegov prvi celovečerec, zanj ga je doletela nagrada občinstva
v Berlinu leta 1999, pa posebna nagrada žirije v Karlovyh Varyh istega leta. Pokaži
mi ljubezen je še dokaj preprost film: te-
melji na najstniških holivudskih roman-
cah, le da eno podrobnost obrne. Romanca
se odvija med dvema puncama. In mla-
dostniki so res mladostniki, maiomeš-
čanstvo pa res maiomeščanstvo. Po Po-
kaži mi ljubezen je Lukas šel vrtat v konflikt
hipijade in zagovornikov Abbe ter nare-
dil Skupnost. (Spet maiomeščanstvo!)
Njegov zadnji film je Ljilja 4 ever, ki je
letošnji švedski kandidat za nominacijo
za Oskarja - o ubežnici iz Rusije in njeni
usodi v malem mestu.
Pokaži mi ljubezen: Amal je najdol-
gočasnejši kraj na svetu. Agnes se je tja
ravnokar preselila in se med domačimi
pravili glede tega, kaj je in in kaj out,
sploh ne znajde. Za nameček se zalju-
bi... v sošolko.
Sestre
magdalenke
Režiser Peter Mullan je
dobil beneškega leva s fil-
mom, ki meče kamne na
cerkev. Cerkev je takoj vr-
nila z očitkom, da Mullan
prikazuje napačno sliko, da
preveč polarizira. Če bi de-
jali, da naj prvi kamen vr-
že tisti, ki je brez gr^ha, bi
se oba morala vzdržati.
Mullan res preveč polari-
zira. Vse njegove gojenke so
razžaljene, podcenjene, iz-
koriščene in dobre. Še tista,
ki se zdi malce zlobna, je
opravičena z vsem, kar seji
je dogajalo poprej; zares ji je
nemogoče zameriti. Mullan
celo izrablja katoliški vred-
nostni sistem za ohranjanje
simpatij na strani
gojenk; kadar le
more, jih pokaže v
bližini sladkega,
angelskega otro-
čička brez matere
- po možnosti je
mati ena od njih,
če pa ne, punce po-
kažejo, da imajo tega otro-
čička rade. Nune tega seve-
da niso sposobne. Vse po vr-
sti so grde in slabe - in poh-
lepne. Dvomimo lahko o
Mullanovi resnicoljubnosti^
kajti resničnost stežka ustre-
za takšnemu zloščenemu
efektu. Mullan manipulira.
Tako kot cerkev.
Ampak v tem primeru to
morda niti ni pomembno.
Samostani magdalenk so za-
res obstajali in splošne raz-
mere v njih so vsaj do neke
mere ustrezale temu, kar
pokaže film. In cerkev ima
greh na vesti, ker se ni do-
volj menila za to, kaj se do-
gaja v odročnih predelih po-
sameznih držav: ker se ni
dovolj brigala za ekonom-
ske podrobnosti delovanja
teh samostanov. Kako so se
preživljali? Tako, da so
vztrajali na neke vrste mo-
dernem suženjstvu. Fraza,
s katero smo končali prvi
odstavek, je le izgovor, za
katerim se kakšna religioz-
na ustanova lahko skriva
- po potrebi. Jasno je, či-
gav »greh« je tu-
kaj večji, jasno je,
I da mora biti obe-
lodanjen in ja-
sno je, daje Mul-
lanov kamen še
premajhen, da bi
naredil pravo
škodo tam, kjer bi
bilo nujno.
Povsem filmsko: režiser
pokaže izreden občutek za
igralsko zasedbo (že v pr-
vem prizoru so tu neverjet-
no izrazni, od življenja ob-
delani obrazi)... ima dober
občutek za vrstni red poda-
janja podatkov - film bi bil
mnogo manj vpliven brez
tiste letnice na koncu - let-
nice, ki pove, kdaj je bil zad-
nji samostan magdalenk
zaprt... in premore malo
manj originalne ustvarjal-
ne vizije. Najbolj mu lah-
ko očitamo pomanjkanje
moči pri odločitvi, kakšen
film snema. Čisti doku-
mentarec ali čisto fikcijo.
PETER ZUPANC
Piše: PETER ZUPANC
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (20. 1. do 26. 1.]
Št. 5 - 30. januar 2003
NASVETI
29
ZDRAVNIK SVETU JE
Nevaren streptokok B
Vprašanje: bralko zani-
ma, kaj je streptokok B, ka-
ko se z njim okužimo, kak-
šne so posledice in ali se lah-
ko in na kakšen način oku-
žijo novorojenčki.
Streptokoki so bakterije
ali mikrobi v širšem pome-
nu besede. Najdemo jih pri
ljudeh in živalih, predvsem
pri konjih, prašičih in kra-
vah. Najpogosteje se naseli-
jo v sluznicah ust, nosu ali
grla, lahko pridejo tudi v ko-
žo, srce ah mišice. Strepto-
koki so okrogle bakterije, ve-
liki so le kakšen mikron in
vsebujejo veliko polisahari-
dov in M-proteinov, zaradi
različnih reakcij se delijo v
različne skupine.
Skupina A se širi s člove-
ka na človeka s kapljično in-
fekcijo. Povzroča vnetje gr-
la, škrlatinko, revmatično
vročico, poporodno vroči-
co, pljučnico, vnetja ran...
Znaki obolenja se pojavijo
v času od 1 do 3 dni. Zboli-
jo lahko vsi, zlasti tisti z sla-
bo odpornostjo: ljudje z ra-
kastimi boleznimi, tisti, ki
jemljejo kortikosteroide,
ljudje z okvaro ledvic, slad-
korni bolniki... Bolezen pre-
prečimo s higieno in z izo-
lacijo obolelih.
Skupina streptokokov B pa
je skupina bakterij, ki pov-
zročajo življenjsko nevarne
bolezni novorojenčkov. Lah-
ko povzročijo tudi obolenje
pri nosečnicah in starejših,
ki imajo tudi druge bolezni.
Veliko ljudi je nosilcev teh
bakterij, vendar ponavadi ne
zbolijo. Bakterija postane ne-
varna, lahko tudi usodna, ko
pride do padca odpornosti.
Najbolj pogosto se prenese
na otroka med porodom s
krvjo nosečnice. Večino teh
infekcij lahko preprečijo, če
nosečnico, za katero se ve,
da je nosilka klic, zdravijo z
antibiotiki.
Najbolj pogosta komplika-
cija ali obolenje, ki jo oziro-
ma ga povzročajo streptokoki
B, je sepsa ali zastrupitev kr-
vi. Pri novorojenčkih se po-
javi v prvem tednu življenja,
lahko pa se pojavi tudi kot
pozna komplikacija, pogosto
v lažji obliki. To se lahko zgo-
di tudi v 2, do 3. tednu aH
celo v poznejših mesecih živ-
ljenja. Pri odraslih bakterija
ne povzroča resnih težav, lah-
ko pa povzroči vnetje sečil
in kože, pa tudi pljučnico pri
imunsko oslabelih.
Do 30 odstotkov nosečnic
je nosilk te bakterije, vendar
ne zbolijo in tudi nimajo te-
žav. To pomeni, da nosijo bak-
terije, ki zanje niso škodljive,
v svojem telesu. Zakaj posta-
nejo nevarne pri prenosu na
dojenčka, ni jasno. Diagnoza
bolezni se postavlja na osnovi
izolacije bakterije iz krvi.
Vprašanja, povezana z va-
šimi zdravstvenimi težava-
mi, pošljite na Novi tednik,
Prešernova 19,3000 Celje, za
rubriko Zdravnik svetuje.
Posledice so usodne, umre
približno 5 do 15 odstotkov
dojenčkov, ki so okuženi.
Otroci, ki preživijo, imajo
pogosto okvaro vida ali slu-
ha. Pogost je tudi zastoj v
mentalnem razvoju. Bolezen
se zdravi z antibiotikom, bolj-
ša je seveda preventiva. Ta-
ko je pomembno preventiv-
no zdravljenje inficiranih že-
na med nosečnostjo. Preven-
tivno dajanje antibiotika pred
porodom pa ni pokazalo po-
zitivnih rezultatov.
Okuženost s streptokoki se
lahko ugotovi v 35. tednu v
sekretu vagine ali debelega
črevesa. Vendar kljub diag-
nostiki in zdravljenju neka-
teri novorojenčki še vedno
zbolijo in umrejo zaradi te
nevarne bakterije. Upanje za
rešitev problema sta maksi-
malna higiena in cepivo, ki
je na pohodu.
Piše: prim. dr.
JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
TAtBO
Telovadba
stoletja
Sabina Muhič, trenerka tae-boja, bivša vice prvaki-
nja v taekwondoju, predstavlja nekaj osnovnih vaj »te-
lovadbe stoletja«.
III. vaja: dvig noge
slika 3a
-	desno nogo damo nazaj
-	razkorak je v širini ra-
men
-	peta ni nikoli na tleh
-	rahlo skrčimo desno no-
go
-	roke stegnemo v zrak
-	trebuh je napet
-	paziti moramo, da bo le-
va noga sicer tudi rahlo
pokrčena, taka tudi os-
tala in da miruje
slika 3b
-	desno nogo dvignemo do
pasu
-	istočasno spustimo roke
do kolena
-	trebušne mišice so ob
tem napete
-	leva noga miruje, nikoli
ne sme biti popolnoma
iztegnjena (sicer boste
izgubili ravnotežje)
Foto: MN
Komunikacija in spol
Eno izmed vse bolj obsež-
nih in pomembnih področij,
kjer se lomijo kopja med spo-
loma, predstavlja komunika-
cija (verbalne in neverbalne
narave). Koliko prepirov in
nasprotovanj, nesporazu-
mov in bolečine, nepotrebne-
ga gorja in solz se rodi iz ko-
munikacijskih konfliktov
med spoloma. Moški in žen-
ske govorijo dva povsem nas-
protna, nerazumljiva in
neuskladljiva jezika.
Skupina ameriških psiho-
logov, sociologov, zdravni-
kov in lingvistov pod vods-
tvom dr. Deborah Tannen je
z raziskavami na prostovolj-
cih ugotovila, da sta si govo-
rici duše nežnejšega in moč-
nejšega spola diametralno
nasprotni. Moški govorijo o
bistvih, dogodkih in dejstvih.
V svojih izjavah so kratki, na-
čelni, jasni in jedrnati. Žen-
ske pa se raje skoncentrirajo
na pojave, občutke, zapaža-
nja, vtise in odnose. Moški
so direktni, ciljani in konkret-
ni, ženske pa se posredno raje
osredotočijo na razlago, pred-
videvanje in opisovanje. Pri
tem prihaja do neizbežnih
pomot in nesporazumov. Za-
to psihologi priporočajo moš-
kim in ženskam, naj bodo v
medsebojnem pogovoru
čimbolj konkretni, prepro-
sti, neposredni, jasni in ra-
zumljivi. Sleherno ovinkar-
jenje in leporečenje lahko vo-
di v nesporazum. Sogovorni-
ku poskušajte postreči s čim-
bolj sprejemljivimi in zanes-
ljivimi dejstvi in argumenti.
Pa še nekaj si velja zapom-
niti: poslušanje je bistvo ko-
munikacije. Zato je narava
dala človeku dve ušesi in sa-
mo ena usta. Verjetno ste že
doživeli stres in razočaranje
ob klepeta vem človeku, ki vas
je zasul s plazom besed, obe-
nem pa vam sploh ni pustil
odpreti ust in zajeti sape, ka-
kor tudi veselje ob nekom,
ki vas je zavzeto poslušal in
spremljal vaše pripovedova-
nje ter vam dal odkrito čuti-
ti, da ga vaše pripovedova-
nje navdušuje, veseli in za-
nima.
Med počitnicami šola
smučanja na Rogli
Smučarski klub Gozdnik Žalec bo tudi letos v času šol-
skih počitnic organiziral na Rogli tečaj smučanja za šolske
in predšolske otroke. Avtobusi bodo odpeljali iz Žalca ob
7.30 in iz Celja ob 7.45 uri, povratek pa bo okoli 14.30 ure.
Cena tečaja je 26.000 tolarjev, vanjo pa je vključeno stro-
kovno vodstvo, prevozi z žičnicami, avtobusni prevozi ter
sendvič in sok. Prijave za tečaj, ki bo trajal od ponedeljka,
17. do petka, 21. februarja, sprejemajo v Galeriji Mozaik v
Celju ter v prostorih kluba v Žalcu.
Kdo bo potoval
na morje?
Danes objavljamo prvi ku-
pon za sodelovanje v žreba-
nju za 31. izlet 100 kmečkih
žensk na morje, ki bo v pe-
tek in soboto, 11. in 12. apri-
la, na slovensko obalo.
Objavili bomo štiri kupone,
ki jih bo treba nalepiti na do-
pisnico in poslati v naše ured-
ništvo. Za vse kandidatke, ki
bodo morda zgrešila enega iz-
med štirih kuponov, bo objav-
ljen še rezervni kupon, z njim
pa bo možno nadomestiti eno
izmed manjkajočih številk.
Vsaka kandidatka mora na-
tančno odgovoriti na zastav-
ljena vprašanja, kar bo pogoj
za sodelovanje na javnem žre-
banju. Kandidirajo lahko sa-
mo tiste kmečke ženske, ki v
naši akciji še niso sodelovale.
Tudi letos bomo ob vsakem
kuponu objavili mini kviz, iz
prispelih pravilnih odgovorov
pa bomo izžrebali eno potni-
co. Tako bomo že pred javnim
žrebanjem dobili pet potnic,
ostalih 95 pa na žrebanju.
Kaj vse si bodo srečne potni-
ce ogledale letos, vam bomo
sporočili v naslednjih številkah
Novega tednika, ko bomo ob-
javili tudi ekipo, ki bo na izle-
tu skrbela za dobro razpolože-
nje. Kupone, nalepljene na do-
pisnico, bo treba vrniti do 6.
marca, javno žrebanje pa bo 7
ali 8. marca. V Novem tedni-
ku bomo 13. marca objavili
srečne potnice, ki bodo svojo
udeležbo morale potrditi s vpla-
čilom minimalnega zneska do
3. aprila.	T V
Kviz št. 1
Kje je bila končna postaja jubilejnega, 30. izleta 100
kmečkih žensk na morje?
a)	Hotel Lucija v Portorožu
b)	Hotel Belvedere nad Izolo
c)	Hotel Štorman v Celju
Pravilni odgovor obkrožite ali napišite na dopisnico s
svojim točnim naslovom in pošljite na naslov: Novi ted-
nik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom: Izlet kmečkih
žensk, najkasneje do ponedeljka, 3. februarja 2003.
Št. 5 - 30. januar 2003
30
NASVETI
V vaši omari iViariene,
Grace ali Ali
Spomladanski modni trendi v vzdušjih, ki so jih v petdesetih, šestdesetih in
sedemdesetih letih obeležile znane filmske zvezde
»Kaj, ničesar nisi kupila
na razprodajah? Pa takooo
se splača...« me je oni dan,
kot da sem kakšen neze-
meljski stvor, zgroženo mo-
trila znanka. Žal, res me mi-
sel na histerično drenjanje
v zatohlih trgovinah ni ni-
koli posebej privlačila, letos
pa sem jo naravnost zaso-
vražila.
Ker je naš petošolec že dru-
gič to zimo »založil« rokavice
in je bilo treba torej kupiti nove
že tretjič... in, ker je bilo tretji
dan razprodaj v prestolnici ne-
mogoče kupiti nepremočljive
otroške rokavice, saj jih je
zmanjkalo...
Hu, dovolj je imam! Zime,
namreč!
Sploh pa; pomlad se že skri-
va za zasneženim hribom in
- veselite se! Z njo prihaja tu-
di nova moda za toplejše dni,
ki bo tokrat vse prej kot me-
lanholična. Med prvimi ve-
lja omeniti smernico, ki gra-
di na preverjeni družbeni sen-
zibilnosti z vračanjem v no-
stalgično preteklost.
»Vintage« se imenuje, gre
pa za oblačila, ki so bila ne-
koč že nošena ali vsaj delu-
jejo, kot bi bila. Nekateri jih
odkrijejo na boljših trgih,
drugi potegnejo iz (pra)ba-
bičine skrinje, tretji pa po za-
soljeni ceni kupijo v butič-
nih prodajalnah. Tukaj torej
ni dobesedno govora o reku
»čez sedem let vse prav pri-
de«, kajti gre za res zelo, ze-
lo stara oblačilna vzdušja.
Vsaj iz sedemdesetih, šestde-
setih ali petdesetih let prejš-
njega stoletja, vendar v po-
sodobljeni verziji.
In, kot je danes vodilo vseh
smernic televizija oziroma
virtualni mediji, je bil nekoč
film. Zato ne preseneča, da
so se trendi letošnje mode poi-
stovetili z oblačili nekaterih
filmskih zvezd, jih posodo-
bili, med sabo prepletli in us-
tvarili povsem nove, všečne
modne zgodbe. Takšne, ki
bodo, vsaj nekatere med nji-
mi, zagotovo všeč tudi vam.
Garcon ali
mošid videz
nemšicega
piavega
angela
Letos bodo dominirali
oprijeti, nepodloženi, krat-
ki krilni kostimi, a se žen-
ske ljubljenke - hlače - še ved-
no ne dajo. Lahko bodo ek-
stremno oprijete, znova z vi-
sokim pasom, včasih razšir-
jene v hlačno krilo ali podalj-
šane v široke hlače-hlamu-
drače, s kakršnimi je sredi
prejšnjega stoletja svet obno-
rela plavolasa filmska igral-
ka in šansonjerka Marlene
Dietrich. Da bo njen videz kar
se da avtentičen, jim je mo-
da dodala po moško ukro-
jen suknjič, belo srajco in
kravato.
Neo-lookz
izrazito
ffeminilno
modno noto
Diorjeva v pasu stisnjena
in nato v zvon razširjena kri-
la so bila domislica petdese-
tih let, ki pa se je potegnila
tudi v šestdeseta. Le kdo se
ne spomni prelepe Grace
Kelly, kasneje monaške prin-
cese, oblečene v takšno ljub-
ko krilce, dopolnjeno s spo-
dobno srajčno bluzo?
Ljubezenska
zgodba po
hipijevsko
v sedemdesetih je blestel
film Ljubezenska zgodba z
Ali McGraw in njenimi hi-
pijevskimi oblačili. Tudi le-
tošnja moda jih ima rada! Tu-
nike z dokvačkanimi čipka-
stimi rokavi, bordurami, folk
motivi, svilenimi malhami...
Pripravila:
VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Minuli teden so v Centru Inters-
par posvetili našim najmlajšim.
Vsak dan so pripravili kakšno lut-
kovno igrico ali predstavo, nato
pa so otroci sproščali svojo do-
mišljijo v ustvarjalnih delavnicah.
Tokrat se je zvrstilo kar sedem raz-
ličnih predstav, marca pa lahko
pričakujemo že tradicionalno
modno revijo, na kateri bodo pred-
stavili ponudbo celotnega centra.
Mali nadebudneži so z zanimanjem spremljali dogajanje na
odru, nekateri kar iz nakupo-valnih vozičkov.
Št. 5 - 30. januar 2003
NASVETI
31
KAJ BI DANES KUHALI
Pikantne
slane pogače
Za pikantne slane poga-
te vzamemo za osnovo kva-
leno ali listnato testo, na
esto pa položimo nadev.
»Jadev je lahko mleto meso
ili dušena zelenjava, obi-
čajno ne smejo manjkati sir
in razne začimbe. Pogača
nora biti pikantna, ne pa
tako izrazitega okusa, da
[)i ob njej zbledel okus vin-
;ke kapljice.
Pogača s
sirovim
nadevom
Za nizko pogačo s preme-
rom 30 cm potrebujemo za
testo: 250 g moke, 1 jajce, 1
žličko soli, 1 žlico kisle sme-
tane, 125 g masla ali mar-
garine.
Za nadev potrebujemo: 50
^ nastrganega ementalca, 50
g nastrganega grojerja, 4 jaj-
ca, 1/8 litra kisle smetane,
1/4 žličke soli, poper.
V skledo damo moko, jaj-
ce, smetano in sol. Premeša-
mo in damo na koščke nare-
zano maslo ali margarino. Na
hitro zgnetemo sestavine v
gladko testo, ki ga postavi-
mo za najmanj eno uro v hla-
dilnik.
Sestavine za nadev zmeša-
mo. Testo razvaljamo, z njim
obložimo nizek model ali
pekač. Robove testa povleče-
mo kvišku. Na testo damo si-
rov nadev. Pogačo pečemo
pri 225 stopinjah 30 minut.
Ponudimo še vročo.
Pogača z
mletim mesom
Za 6 oseb potrebujemo:
250 g moke, pol vrečke su-
hega kvasa, 1/4 žličke slad-
korja. 1/8 litra mleka, sol, 1
rumenjak, 50 g masla ali
margarine. Za nadev: 500 g
mlete govedine, 1 čebulo, 2
stroka česna, 2 jajci, 2 žlici
drobtin, peteršilj. sol, poper,
maščobo za pekač, 1 rume-
njak, 1 žlico olupljenih in
razpolovljenih mandljev.
Kvas razmešamo v mleku,
da se raztopi. Dodamo slad-
kor. V skledo presejemo mo-
ko, dodamo raztopljeni
kvas, rumenjak in mehko
maslo ali margarino. Soli-
mo. Z ročnim mešalcem gne-
temo sestavine, da dobimo
gladko in prožno testo, ki se
loči od sten sklede. Testo po-
krijemo, skledo postavimo
na toplo. Testo naj vzhaja to-
liko časa, da se podvoji. Med-
tem pripravimo nadev. Mle-
to meso zmešamo z drobno
sesekljano čebulo in če-
snom, z jajci, drobtinami in
s sesekljanim peteršiljem.
Solimo in popramo. Namaš-
^eno nepregorno posodo ali
tortni model s premerom 26
cm obložimo s kvašenim te-
stom. Nekaj testa prihrani-
mo. Rob testa v modelu ob-
ložimo za 2 cm debelo klo-
baso iz testa. Na sredino da-
mo nadev iz mletega mesa.
Preostalo testo razvaljamo,
narežemo ga na trakove, s
katerimi prikrijemo pogačo
v obliki žarkov, ki izhajajo
iz sredine. Rumenjak razme-
šamo z malo mleka, s to me-
šanico premažemo testo na
vrhu pogače. Potresemo z
mandlji. Pogačo damo v
hladno pečico. Pečico vklju-
čimo na 225 stopinj in pe-
čemo 50 minut.
Pogača s
prekajeno ribo
Za 6 oseb potrebujemo: 150
g moke, 100 g masla ali mar-
garine, 1 jajce, pol žličke so-
li, maščobo za pekač. Za na-
dev: 750 g prekajene ribe,
200 g sladke smetane, 4 ru-
menjake. 1 žličko gorčice, po-
per.
Moko zamesimo z mehko
maščobo, soljo in rumenja-
kom v krhko testo. S testom
obložimo namaščen tortni
model s premerom 24 cm.
Ob robu povlečemo testo
navzgor, da nastane 3 cm vi-
sok rob iz testa. Testo na dnu
večkrat prebodemo z vilica-
mi, Model s testom damo v
hladilnik. Pripravimo na-
dev. Ribam izločimo kosti,
meso pa razdelimo na ne
premajhne koščke. Z ribo
potresemo testo v modelu.
Smetano razmešamo z rume-
njaki in gorčico. Popramo
in prelijemo čez ribo. Mo-
del damo v hladno pečico.
Vključimo pečico na 175 sto-
pinj. Pogačo pečemo eno
uro. Ponudimo jo z radičem
v solad.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Pikantne pogače polnimo z najrazličnejšimi na-
devi. Recepte lahko spreminjamo kakor nam ljubo,
okus pogače bo vedno drugačen in nov.
-Namesto mletega mesa lahko vzamemo pečeni-
ce, ki jih nadrobimo na testo.
-Mleto meso lahko začinimo na več načinov, na
primer z dišavami, sesekljanimi zelišči.
-Vse vrste zelenjave moramo najprej na hitro zdu-
šiti in nato tudi odcediti, da se testo ne navlaži. Za
oblogo uporabimo čebulo, bučke, gobe, blitvo, ohrovt
ali sladko zelje.
-Najhitreje je pripravljena pogača s kislim zeljem.
Zelje samo odcedimo in narežemo, položimo ga na
podlago iz drobtin in popečenih režnjev slanine ali
gnjati.
-Nadev lahko obložimo z rezinami paradižnika,
gnjati, sira ali pa potresemo na pogačo sesekljana
orehova jedrca.
Št. 5 - 30. januar 2003
32
ZAAVTOMOBILISTE
Novi audi, rolis
phantom in mali aston
Nekaj smo že pisali o de-
troitskem avtomobilskem
salonu, vendar je bilo no-
vosti toliko, da jih ni bilo
mogoče obdelati naenkrat.
Detroit oziroma ameriški
avtomobilski trg je seveda
pomemben tudi za evropske
avtomobilske hiše, ki se
tam trudijo z vsemi štirimi
ali petimi.
Audi je na ogled postavil
študijo z dolgim imenom pi-
kes peak quattro. Ta vozilo
bi bilo mogoče uvrstiti med
športne večnamenske avto-
mobile. V dolžino ga je za
povsem spodobnih 503 cen-
timetre in pri Audiju so pre-
pričani, da bi bilo mogoče
zgolj v ZDA prodati do 50 ti-
soč vozil. Opremljen je z zrač-
nim vzmetenjem, v desnem
vzvratnem ogledalu pa je na-
meščena mini kamera, tako
da ima voznik pregled nad
dogajanjem tudi na tej stra-
ni avtomobila. V notranjosti
lahko potniki sedijo v treh
vrstah, pri čemer naj bi bilo
prostora za štiri odrasle in
dva otroka, vsem sedežem pa
ukazuje elektrika. Tudi prt-
ljažnik je lahko velik, saj ob
podrti zadnji sedežni klopi
naraste na 1.950 litrov. Jasno
je, da je zraven stalni štiri-
kolesni pogon oziroma quat-
tro, za vse drugo pa skrbi mo-
tor, ki poganja tudi audija RS
6 z dvojnim turbinskim pol-
nilnikom in ima 500 KM.
Kdaj bo ta avtomobil tudi v
resnici zapeljal na ceste, se-
veda še ni jasno.
Salonsko, vendar že dru-
go premiero je doživel tudi
novi rolls royce phantom. Za
slovito tovarno, ki je sedaj v
rokah nemškega BMW, ime
ni novo, saj so pred desetlet-
ji že izdelovali phantome, je
pa sedaj to prvo novo vozi-
lo, ki je nastalo pod taktirko
germanske avtomobilske to-
varne. To je seveda povsem
klasična štirivratna limuzina
z zelo čistimi linijami, skup-
no dolžino 538 centimetrov,
višino 165 centimetrov. V dol-
žino je phantoma za šest cen-
timetrov več kot pred časom
predstavljenega Mercedeso-
vega maybacha 62. Notra-
njost je lahko narejena v slo-
gu lounge ali theater in ra-
zumljivo je, da pri Rolls Roy-
ceu izpolnijo tako rekoč vsa-
ko željo kupca. Armatura je
narejena v nekoliko konser-
vativnem slogu, vendar teme-
ljito premišljena, z logično
nameščenimi instrumenti,
vendar pa hkrati z vsem udob-
jem za voznika in seveda za
potnike. Phantom je zajeten
kos avtomobila, saj tehta
2.485 kilogramov. Za pogon
skrbi bencinski dvanajstvalj-
nik z gibno prostornino 6,7-
litra, vendar brez turbinske-
ga polnilnika in z neposred-
nim vbrizgavanjem goriva.
Zmore 460 KM in 720 Nm
navora pri 3.500 vrtljajih v
minuti, vendar kar 75 odstot-
kov navora ponuja že vse od
1.000 vrtljajev naprej. Končna
hitrost je 240 km/h, do 100
km/h pospeši v hitrih 5,9 se-
kunde, medtem ko naj bi bi-
la povprečna poraba 16 litrov
na sto prevoženih kilometrov.
V letu dni naj bi naredili vse-
ga 1.000 phantomov, ki jih
bodo v osnovni verziji ponu-
jali za 351 tisoč evrov, kar
bo nedvomno razredčilo kup-
ce. Sicer pa res, da bo imela
tovarna v Nemčiji, ki je naj-
pomembnejši evropski trg,
samo dva centra, kjer si bo
mogoče omisliti novega roll-
sa...
Angleški Aston Martin si
je ameriško avtomobilsko
prestolnico izbral tudi za
predstavitev novega in malega
aston martina AMV8 vanta-
ge. Baby aston martin bo v
dolžino meril 440 centime-
trov, ker je kupe, bo visok
vsega 120 centimetrov. Pred-
nji del je narejen v tipičnem
Astonovem slogu, v notranjo-
sti bo veliko usnja in drugih
žlahtnih materialov, v vsakem
primeru pa bo dovolj prosto-
ra ponujal le dvema potni-
koma. Pri pogonu se bo poz-
nalo, da bo to najmanjši as-
ton. Motor je oziroma bo V8
z gibno prostornino 4,3-litra
in s 360 KM. Gre za motor,
ki poganja tudi nekatere ja-
guarje. Ta povezava ni pre-
senetljiva, saj sta tako Jaguar
kot Aston Martin v rokah For-
da. V tovarni pravijo, da naj
bi bila najvišja hitrost 280.
km/h, do 100 km/h pa bo
avto pospešil v petih sekun-
dah. Vse kaže, da naj bi se-
rijska izdelava stekla leta
2005.
Audi pikes peak quattro
Rolls royce phantom
Aston martin AMV8 vantage
Prenovili partnerja
Peugeot partner spada med vozila z dvojnim znača-
jem, saj je lahko povsem običajen dostavnik (pick up),
lahko pa je tudi osebno vozilo za prevoz potnikov. Ta
dvojnost se je v zadnjih letih na trgu dobro prijela, tako
dobro, da je partner sedaj nekoliko prenovljen.
Ponujajo dve izvedenki, in sicer furgon in kombi, nova
notranjost pa med drugim dokazuje, da hoče biti partner
bolj po volji onih, ki v zadku ne prevažajo tovorov, pač pa
tudi osebno prtljago.
Motorji so še naprej štirje, in sicer dva bencinska z gibni-
ma prostorninama 1,4 in 1,6-litra (75 in 119 KM) ter dva
dizla (1,9 s 70 KM in 2,0 HDl, ki razvije 90 KM). Serijsko je
partner furgon opremljen le z eno zračno varnostno blazi-
no, servovolanskim ojačevalnikom, enimi stranskimi dr-
snimi vrati ipd. Sicer pa drži, da je pri furgonu v zadku
obilje prostora (3000 litrov), medtem ko je kombi malen-
kost skromnejši (2800 litrov). V Sloveniji naj bi letos pro-
dali približno 250 prenovljenih partnerjev, ki so že na voljo
za najmanj 2,5 in največ 3,1 milijona tolarjev.
Peugeot partner
BMW760i
Najprestižnejša sedmica je 760i
Konec leta 2001 je nemški BMW na cesto pripeljal povsem novo sedmico, sedaj pa se
postavlja tudi z najprestižnejšo izvedenko tega avtomobila. To je 760i, kar med drugim
pomeni, da se v nosu vrti in prenaša moč na zadnji kolesni par novi bencinski dvanajstvalj-
nik. Ta pri gibni prostornini 5.972 kubičnih centimetrov razvije 445 KM pri 6.000 vrtljajih
v minuti in ima 442 Nm navora že pri 3.950 vrtljajih v minuti. Po tovarniških podatkih
doseže ta najmočnejša sedmica največjo hitrost 250 km/h (kar je tovarniško omejeno),
medtem ko do 100 km/h pospeši v 5,5 sekunde, do 200 km/h pa potrebuje 17 sekund.
Zraven je dodan povsem na novo razviti šeststopenjski samodejni menjalnik. Komur je
502 centimetra dolžine nove sedmice premalo, si lahko omisli L izvedenko, ki je za 13
centimetrov daljša. V osnovni različici stane 760i nekaj manj kot 32 milijonov tolarjev.
Lamborghini in njegovi načrti
Nekdaj italijanski Lamborghini je že nekaj časa v rokah koncema Volksvvagen oziroma
Audi. Vse kaže, da mu to lastniško in siceršnje zavetje kar ugaja, saj naj bi v prihodnjih
letih na trg poslal najprej novega malega lamborghinija po imenu gallardo, nekaj kasneje
pa se bo predstavil tudi z vozilom, ki bo mešanica terenskega in športnega avtomobila. Za
sedaj je vozilo znano le pod oznako LM 002, imelo bo stalni štirikolesni pogon in prostor
za štiri potnike.
Pred
pomladjo
novi accord
Pred časom je japonska
Honda, ki ji v zadnjih le-
tih ni šlo posebej dobro (te-
žave s cenami, skromna
ponudba modelov, skrom-
ni zaslužki trgovcev ipd.),
že predstavila novo hon-
do accord. To je avto sred-
njega razreda, nekdaj sko-
raj izjemno uspešen tudi
na slovenskem trgu.
Novi accord se bo k nam
pripeljal v začetku marca, ko
bo stekla tudi prodaja. Ponu-
dili bodo dve karoserijski iz-
vedenki, in sicer klasično li-
muzino in tourerja, kot se ime-
nuje karavanska različica. Za
začetek bo avto na voljo sa-
mo z dvema bencinskima mo-
torjema (2,0 in 2,4-litra). Kot
pravijo pri AC Mobil, ki skr-
bi za Hondo pri nas, naj bi
letos prodali do 120 accor-
dov, skupaj pa več kot 500
hond. To bo zmerno ambi-
ciozen načrt, pravijo, saj so
lani prodali 360 avtomobilov,
nekaj pa so jih tudi izvozili,
pretežno na Hrvaško. Sicer pa
upajo, da se bodo v prihod-
nje dobavni roki nekoliko
skrajšali (sedaj se raztegnejo
tudi na štiri mesece) in da bo-
do cene nekaj ugodnejše.
Drastične
kazni v
Franciji
v Franciji so z novim le-
tom začele veljati veliko strož-
je in dražje kazni za promet-
ne prekrške. Najbolj drastič-
no so se povečale kazni pri
prometnih nesrečah s smrt-
nim izidom. Krivec bi lahko
dobil celo do pet let zapora
in moral plačati do 75 tisoč
evrov kazni. Kazen se podvo-
ji v primeru, ko v krvi pov-
zročitelja prometne nesreče
najdejo v^ kot 0,5 promila
alkohola ali če se je promet-
na nesreča zgodila zaradi pre-
velike hitrosti ipd. Si lahko
obetajo drugačno obnašanje
na cestah?
PSA gre na
Slovaško
Francoske avtomobilske hi-
še se v zadnjem času precej
navdušujejo nad evropskim
Vzhodom. Tako je francoski
koncem PSA, ki združuje Ci-
troen in Peugeot, sporočil, da
bo v slovaškem mestu Trna-
va zgradil tovarno. To je že
druga velika naložba koncer-
na na tem območju, saj sku-
paj s Toyoto gradi tovarno v
ne tako oddaljenem češkem
Kolinu. Kot načrtujejo, naj bi
proizvodnja v Trnavi stekla
leta 2006, v tovarni bo dela-
lo 3.500 delavcev. Letna proi-
zvodnja naj bi dosegla števil-
ko 300 tisoč vozil, ni pa še
znano, kateri avto naj bi tam
nastajal, ve se le to, da bodo
za njegovo gradnjo uporabili
osnovo 1. Sicer pa je investi-
cija v slovaško tovarno vred-
na vsaj 700 milijonov evrov.
Pri PSA pravijo, da bodo tu-
di tako okrepili svojo prisot-
nost na vzhodno in srednjee-
vropskih trgih, kjer je bil nji-
hov tržni delež 12,7-odstoten.
Št. 5 - 30. januar 2003
lilAVTOMOBILISTE
33
Prihajata 730 in 740d
Pred časom smo že pisa-
li o dveh novih motorjih, ki
jih nemški BMVV namenja
svojemu največjemu avto-
mobilu, torej novi sedmici.
Gre za izvedenki 730 in
740d, ki sta sedaj na voljo
tudi slovenskim kupcem.
Oba dizelska motorja sta bi-
la tudi že prej na voljo v nek-
danji sedmici, za novo iz-
vedenko so ju, kot se spo-
dobi, prenovili.
Tako ima sedaj dizelski
šestvaljnik za 100 kubičnih
centimetrov večjo gibno pro-
stornino (2.993), tudi navor
je večji, saj ga je po novem
za 500 Nm v območju med
2.000 in 2.750 vrtljaji, mo-
či je za 218 KM, kar je znova
več. Kaj je novega? Za vbrizg
goriva skrbi skupni vod dru-
ge generacije, povsem nova
in zmogljivejša je elektroni-
ka, nove so ogrevalne sveč-
ke, spremenili so oljni sistem
mazanja, blok motorja je
lažji (s prejšnjih 222 na se-
danjih 214 kg). V skladu s tem
so se spremenile tudi zmog-
ljivosti BMW 730d. Tako je
sedaj najvišja hitrost 235 km/
h, do 100 km/h avto pospeši
v točno osmih sekundah in
povprečna poraba je po to-
varniških trditvah 8,5 litra di-
zelskega goriva.
Seveda po tej strani in si-
cer ponuja več 740d. To je
osemvaljnik z gibno prostor-
nino 4,0-litre in prav tako
drugo generacijo vbrizgava-
nja goriva po skupnem vodu
ter po štirimi ventili na valj.
Po novem je moči za skoraj
šest odstotkov več (245 KM),
povečal se je tudi motorni na-
vor, saj ga je sedaj 600 Nm.
Nove so ogrevalne svečice,
spremenili so bate in ojnice,
vpetje motorja je novo ipd.
Logično je, da so tudi zmog-
ljivosti tega agregata drugač-
ne. Najvišja hitrost je elek-
tronsko omejena na 250 km/
h, pospešek do 100 km/h je
7,4 sekunde, povprečna po-
raba naj bi bila po tovarniš-
kih podatkih 9,7 litra gori-
va.
Uradni predstavnik BMW
pri nas, ljubljansko podjet-
je Avto Aktiv, meni, da se
jim bo v prihodnjem letu
posrečilo prodati od 25 do
30 vozil serije 7, v tej šte-
vilki pa sta zajeta tudi mo-
dela 730 in 740d. Sicer pa
so letos prodali vsega sku-
paj 460 vozil tovarne BMW,
kar je precej manj kot so
računali.
BMVV serije 7
AudiAS
Podaljšana verzija A8
Novi audi A8 se po slovenskih cestah še ni začel niti dobro voziti, pa tovarna že napove-
duje karoserijsko daljšo različico tega vozila. Ta bo v dolžino merila 518 centimetrov,
poleg tega bo za 13 centimaterov daljša tudi medosna razdalja. Najprej naj bi bil avto na
voljo v ZDA, in sicer v prvi polovici tega leta, kasneje pa tudi na evropskih trgih.
C3 na pregled
Tudi francoski Citroen ima nekaj težav s svojimi avtomobili, saj bo treba izredno pregledati C3,
avto, ki ga je na trge poslal pred manj kot letom dni. Gre za vozila, izdelana med 15. septembrom
lani in 15. januarjem letos, opremljena s protiblokimim zavomim sistemom ABS in brez elektro-
nike za nadzor zdrsavanja pogonskih koles. Kot vse kaže, lahko ta zavomi sistem slabo tesni in
vanj pride voda. Pri Citroenu Slovenija je bilo prodanih 97 takšnih C3, njihovi lastniki pa bodo v
prihodnjih dneh dobili vabilo, kjer jim bodo natančno napisali, kdaj in na katerem servisu naj se
oglasijo. Seveda bodo morebitno napako brezplačno odpravili.
Jaguarju (na sliki model X) ne cvetijo rože.
Spremenjeni načrti Jaguarja
Britanskemu Jaguarju, ki je v rokah ameriškega Forda, v zadnjem
Času ne cvetijo rože. Morda je tudi to pripomoglo k nekaterim spreme-
njenim načrtom. Tako so računali, da naj bi se karavanska izvedenka
jaguarja X na cestah pojavila že prihodnje leto, sedaj pa iz tovarne priha-
ja obvestilo, da naj bi se to zgodilo šele leta 2004.
Taksa za
razgradnjo
avtomobilov
v skladu z evropsko težnjo po čistem okolju in zahte-
vami, da je treba poskrbeti za ekološko razgradnjo od-
služenih avtomobilov, tudi Slovenija uvaja določene spre-
membe na tem področju. Kot kaže, bosta to problemati-
ko urejali dve uredbi in za povrh še en pravilnik. Evrop-
ska unija bo leta 2007 naredila pomemben oziroma od-
ločen rez na tem področju, to leta pa je pomembno tudi
za Slovenijo.
Država bo izbranim podjetjem podelila koncesijo za zbi-
ranje in neškodljivo predelavo rabljenih vozil. Denar za to
delo bo ali naj bi prišel iz treh virov. Nekaj bo prispevala
država, deloma izdelovalci avtomobilov, vsaj nekaj pa tudi
lastniki vozil. Prav zaradi tega predvidevajo posebno takso,
in sicer 10 tolarjev za kilogram vozila, kar pomeni, da bi
bilo treba ob registraciji oziroma nakupu vozila s težo do
1000 kilogramov plačati 10 tisoč tolarjev ekološke takse.
Sicer pa drži, da bo lastnik rabljenega vozila, ki bo šlo v
razgradnjo, dobil posebno potrdilo, s katerim bo na uprav-
ni enoti to vozilo odjavil. Če tega ne bo storil ali pa če ga bo
pustil kjerkoli drugje, se bo štelo, da ga še ima in s tem bodo
povezani vsi nadaljnji stroški. Skratka, s temi predpisi bi
radi preprečili nekontrolirano odlaganje rabljene avtomo-
bilske pločevine, saj ta zelo obremenjuje okolje.
Št. 5 - 30. januar 2003
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 5 - 30. januar 2003
Hali oglasi - informacije
35
Št. 5 - 30. januar 2003
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 5 - 30. januar 2003
INFORMACIJE
37
Št. 5 - 30. januar 2003
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 5 - 30. januar 2003
VODNIK
39
Št. 5 - 30. januar 2003
40
ZANIMIVOSTI
Zakulisje v komediji
Poljub komedijanta Romana Končarja glumaču Borutu Alujeviču
Kvartet Akord je dal otvo-
ritvi celjskega festivala ko-
medij s svojim živahnim na-
stopom pravo noto. Vsebi-
no mu bodo dajali ansamb-
li s svojimi predstavami vse
do 16. februarja, ko se bo z
razglasitvijo žlahtnih na-
grad razlegala tudi kakšna
»žleht« beseda o izboru.
A to bo že malo čez. Po-
dobno se bo tistega večera
imenovala tudi zaključna
predstava izven tekmovalnega
izbora, ko bo v Celju gosto-
vala skupina iz Celovca s ko-
medijo Čisto čezz.
Vmes bo še veliko prosto-
ra za komedijo, ki je bila vr-
sto let potisnjena v kot, zdaj
se njeno veličanstvo tudi po
zaslugi Dnevov komedije v
Celju vrača v velikem slogu.
To so kmalu po prvih začet-
kih in poskusih v Celju - dati
komediji mesto, ki ji gre -
zaznala poklicna slovenska
gledališča. Predvsem so se
kot gobe po dežju pojavile
gledališke skupine, društva,
zasebna gledališča, ki s po-
klicno igralsko zasedbo ko-
lobarijo po slovenskih odrih
in navdušujejo občinstvo. V
poklicnih gledališčih pravi-
jo takim predstavam »kasa
štikl« in veseli so, če imajo
na repertoarju vsaj eno tako
predstavo. Gledalcem ni po-
trebno kaj veliko misliti, na
odru se odvijajo dogodki, ki
so smešni, če se le ne pripe-
tijo nam. In potem zastor pa-
de, aplavz ne poneha. Na-
smejano občinstvo odide do-
mov, glumači drugam, posta-
vit oder za drugo predstavo.
Komedijančice
Juhica iz Mojega teatra v
Ljubljani je že prvi večer pre-
grela občinstvo, saj je zakon-
ski trikotnik, še posebej, če
v njem nastopajo bivša žena
in nova, kajpak mlajša ženič-
ka, vselej priljubljena tema
komediografov in občinstva.
Roman Končar z Majo
Končar (s svojo bivšo), mlaj-
šo Nino Ivanič in mlado že-
no (njegovo zdajšnjo), ki stoji
za vsem tem, direktorico Mo-
jega teatra Andrejo Pliber-
šek, v imenu vseh treh žensk
ni mogel skriti velike sreče
in veselja ob laskavi (visoki)
oceni občinstva, ki je bilo zelo
radodarno (4,64). Upravni-
ka gledališča Boruta Aluje-
viča, ki vodi večerni ceremo-
nial ob razglasitvi naslova ve-
černemu komedijantu ali ko-
medijantki, je (nepričakova-
no) poljubil na čelo.
Alujevič je ta akt komen-
tiral z besedami, češ, da to
najbrž pomeni, da želi biti
Končar naslednji upravnik
gledališča. A se mu najbrž ne
bi splačalo. Roman Končar
bo moral še naprej kuhati ju-
hico drugod po Sloveniji. V
Celju jo bodo že drugi.
Nismo pa Končarja upali
vprašati (ne bi bilo vljudno),
ali je zgodba iz juhice povsem
ali delno podobna zgodbi iz
njegovega zakonskega in gle-
dališkega življenja.
Da je zamisli za komedije
dovolj na vsakem koraku in
v vsaki, še tako prozorni in
neokusni juhici, je dala ve-
deti v svojem slavnostnem go-
voru Dnevom komedije na
pot ministrica za kulturo,
Andreja Rihter. Ker ministrs-
tvo za kulturo z Dnevi kome-
dije želi še posebej spodbu-
jati pisce k pisanju komedij,
jim je tudi namignila z zgod
bo, ki gre takole:«...imaiB
glavnega junaka, ki je direl
tor, pa je hotel biti župan..
ne, ne, pa je hotel biti igra
lec... ah, ne, katerega žen
je javno izjavila...« »Ne, p
saj ne smem,« je zaključil
Andreja Rihter. »Pisci, vi p
lahko... Mislim, da tukaj n(
kaj imamo!?« Po tišini v dve
rani je sledil dolg aplav2
Dnevi komedije so se tako lal
ko tudi uradno začeli!
MATEJA PODJEl
Foto: GREGOR KATI^
SHERP
Andreja Rihter Borutu Alujeviču:« Tem za komedije pa v Celju res ne manjka, a ne?«
Župan Bojan Šrot soprogi: »Nocojšnjo penečo juhico bom kar jaz srknil za oba...«
Komedija je bila dolgo potisnjena v kot...
Pandorina skrinjica: »Vroče...hladno...mlačno...! Glasuj
preudarno!«
Št. 5 - 30. januar 2003