številka 32 • leto KLU • cena 700 din___________________CeUe, 11. avgusta 1988
^ntfl tednik je glasilo občinskih organizacij szdl ceue. laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in 2alec
hnajarji so odkrili pri Mozirski koči nov raj za užitke posebne vrste, užitke, ki zahtevajo precej poguma in tudi znanja. Svoj
fiskrček pristavijo številni turisti in planinci, ki jim Savinjske Alpe tako nudijo dodatno ponudbo oz. veselje. Ugoden veter in
nletno stezo so najprej odkrili zmajarji iz Titovega Velenja, vse več pa je tudi zmajarjev iz ostalih slovenskih klubov. RTC
Golte jim namreč nudi brezplačno vožnjo z gondolo, pa tudi sicer imajo veliko posluha za tovrstno dejavnost v tem predelu
Savinjske doline. Dogovarjajo se, da bi skupaj kandidirali za evropsko prvenstvo zmajarjev, ki bo pri nas čez dve leti.
EDIMASNEC
Namesto mleka bomo pili Jabolčni sok
Arjl vasi ne mislijo več proizvajati z Izgubo
Kaj lahko se zgodi, da bo
ie v naslednjih dneh pri nas
začelo zmanjkovati mleka.
To je po svoje sicer čudno,
fe vemo, da je proizvodnja
mleka v Sloveniji takšna,
da pokriva vse potrebe
v naši republiki, prodajamo
pa ga lahko še celo v druge
republike.
Na račun odkupnih cen
i^leka v naši republiki, ki so
^sti zaradi stimulacij za ka-
kovost višje v poprečju za 15
^stotkov, je težko biti kon-
kajti pri odkupnih
cenah v ostalih repubhkah,
"e upoštevajo stimulacij za
'^Kovost. Ob vsem skupgj
potrošnja zaradi padca
standarda vse bolj upada.
Vezni ukrepi pa so naravna-
tako, da se mlekarnam
^rugih republikah bolj iz-
P'aca mleko uvažati, kakor
pa proizvajati doma (Mlekar-
® Aija vas pošilja v sosed-
Jjf^fef3ublike 40 odstotkov
Zapletov okrog mlečne
JJJ^odnje je še več. Naše
fg^^^ne niso upravičene za
kompenzacije za
Dm^ ■ proizvodnje, ki jo
Sv^ajo v druge republike,
(jg^^vrstno je tudi dejstvo,
vgij^^^r^e kompenzacije ne
hom ° ^^ pasterizirano in
<3emzirano mleko,
skratka za mleko, kakršno
v glavnem prihaja iz sloven-
skih mlekarn.
Je sploh še normalno, da
prejme kmet, denimo z vi-
šinskih predelov, za svoje
kakovostno mleko tudi po
690 dinaijev za liter, v trgovi-
ni pa lahko za približno takš-
no ceno potrošnik prav tako
kupi liter mleka. Nenormal-
no je tudi to, da so se odkup-
ne cene mleka pri kmetih ju-
lija povečale za okrog 34 od-
stotkov, mlekarne pa izdel-
kov niti približno niso smele
povečati za toliko. S cenov-
nimi razmeiji niso zadovolj-
ni ne kmetje ne mlekarne.
Ekonomska logika mle-
karn je torej jasna, pravi di-
rektor aijavaške mlekarne
Andrej Čulk: Preskrbo os-
novnih vrst mleka je treba
zmanjšati in jo nadomestiti
z drugimi izdelki. Trenutno
lahko to storijo na račun ste-
rilnega mleka, ki ima rok tra-
janja 60 dni, v Beogradu pa
so za to mleko dopustih po-
večanje cen. Ker pa v Aiji
vasi niti sluČ£uno ne namera-
v^o več ustvarjati izgube, so
se odločiU za celo vrsto dru-
gih izdelkov. Med drugimi
velja omeniti tudi proizvod-
njo jabolčnega soka v pure
pack embalaži. V sodelova-
nju z mestinjskim Vitalom
naj bi se proizvodnja sokov
prihodnje leto povzpela na
okrog pet milijonov litrov,
s tem, da bi paleto sadnih
sokov tudi razširili. Poizkus-
na proizvodnja že teče in pr-
ve litre sokov je že mogoče
najti na trgovinskih poUcah.
Tako kot tudi n^manj deset
STst drugih izdelkov: od koz-
jega sira in mleka do kavne-
ga jogurta. V Aiji vasi se na-
mreč natanko zavedajo, da
bo zvezna vlada še dolgo
bdela nad cenami mleka, ko
pa bo treba odgovarjati za
dobro gospodarjenje, bo le-
ta še najmanj kriva.
JANEZ VEDENIK
Kako Je Miran postal
tJober kmet
Novi tednik predstavlja sadjarja
- strokovnjaka. Stran 9.
Montana - predlog za stečaj
Vrsta vzrokov za ta ukrep. Stran 3.
Brez raz¥Olnlh programov ne bo šlo
Pred praznikom občine Šentjur. Stran 2.
Širitev odlagališča
Septembra bodo javno
razgrnili osnutek ureditve-
nega načrta za komunalno
odlagališče v Bukovžlaku.
Gre za posodobitev obstoje-
čega odlagališča in za nje-
govo razširitev, tako da bi
lahko v prihodnje nanj vo-
zili tudi odpadke iz sosed-
njih občin. Ureditveni načrt
pa vsebuje tudi ukrepe, ki
so potrebni za varovanje
okolia.
Pri regionalizaciji odlaga-
lišča so predvideli več mož-
nosti. Tako bi v primeru na-
daljnje uporabe deponije za
celjsko in šentjursko občino
obstoječa lokacija zadoščala
za 40 let, če pa bi naiyo odva-
žali odpadke tudi iz občin
Žalec, Laško, Slovenske Ko-
njice, in Šmaije, pa bi lokaci-
ja zadoščala za 24 let. Do leta
2020 bi v primeru, če bi spre-
jeli varianto za vseh šest ob-
čin, potrebovali več kot 3 mi-
lijone kubičnih metrov pro-
stornine. Deponija bo tudi
v prihodnje namenjena ko-
munalnim odpadkom, med-
tem ko naj bi za posebne od-
padke čimprej zgradili regi-
onalne objekte za predelavo
ah uničenje. Tako vsaj pred-
videva ureditveni načrt,
medtem pa postna jasno, da
bo treba problem enotno
urediti na republiški ravni.
V osnutku za javno razgr-
nitev so natančneje obdelani
tudi potrebni ukrepi za var-
stvo okolja. Tako so oprede-
ljene hidrološke rešitve in
odvsoanje izcednih vod, ki
jih je zaradi onesnaženosti
treba zajeti in očistiti in šele
nato speljati v potok. Določi-
li so tudi ukrepe za odplinje-
vanje, ukrepe ob posedanju,
hrupu, za odstranjevanje
smradu, protipožarno zašči-
to in ukrepe, če bi kljub te-
mu prišlo do požara na depo-
niji. Po opustitvi lokacije pa
so predvideli ustrezne var-
stvene ukrepe. V osnutku so
razgrnjene tudi krajinske
ureditvene rešitve in rekulti-
vacija deponije, ki je razde-
ljena v tri faze, ki pa jih mo-
rajo stalno opravljati.
TC
^^ Ohranitev proizvodnje
ukrepov, ki jih je na zadnji julijski seji sprejel
"""■anir	šentjurske delovne organizacije Tolo, želijo
^'t proizvodnjo in s tem zagotoviti preživetje nekaj več
V S
Sosp^jj^^J.^ni letu so v Tolu ves čas opozaijali na zaostrene pogoje
[■^kov	cenovna neskladja, nespoštovanje plačilnih
tie visoke prispevke. Tolo je ena od delovnih organizacij,
republiškega poprečja v svoji dejavnosti, zato so
Ne kiv^ program ukrepov. Iz tega programa je sprožil n^več
f^irii Vr^^^^^^P začasnega prenehanja proizvodnje v obratu na
jPotigj zaposluje 27 delavk. Začasni ukrep začne veljati
^letojj^ ''®'^' avgusta, v Tolu pa so poskrbeli za čimmaru
Prerazporeditevdelavk v šentjursko proizvodnjo. I. F.
Prireditve se kar vrstijo
Minuli vikend je bilo najbolj zanimivo,
veselo in prijazno v Ljubnem, kjer so izpe-
ljali tradicionalno prireditev Flosarski
bal, s katere je tudi prič^oča fotograflja
Edija Masneca in o kateri poročamo na 5.
strani.
Tudi ta teden bo prireditev veliko. Zvrsti-
le se bodo zabavne noči (Neptunova, ob
jezeru), Lučki dan in kot vrhunec še tradici-
onalni Hmeljarski praznik v Braslovčah, ka-
terega prireditve se pričenj^o že jutri.
O njih je za Novi tednik pripovedoval pred-
sednik Turističnega društva Braslovče An-
drej Korošec:
»Prva prireditev bo jutri dopoldne, ko se
bodo na strokovnem posvetu sestah hme-
ljarski tehnologi Slovenije, v soboto pa se
bo praznovanje nadaljevalo s športnimi in
kulturnimi prireditvami. Tako bo drugi
hmeljarski triatlon, odbojkarski turnir za
prehodni pokal našega praznika, odprU bo-
mo dve razstavi in sicer razstavo likovnih
del KUD Železničar France Prešeren iz Ce-
lja in razstavo Sipovih kmetijskih strojev,
zvečer pa bo tudi zabava.
Nedeljsko praznovale se bo dopoldne
pričelo s slavnostno sejo skupščine Poslov-
ne skupnosti za hmeljarstvo SRS, s podeli-
tvijo priznanj najboljšim hmeljarjem ter
imenovanjem novega starešine in spremlje-
valke.
Kinološko društvo Žalec bo v Braslovčah
prikazalo znanje in veščine svojih šolanih
psov.
Osrednja prireditev, povorka s prikazi
o hmeljaijenju nekoč in danes, se bo pričela
popoldne ob 15. uri skoz trg Braslovče na
prireditveni prostor. Tu bo svečana predaja
starešinstva, imenovanje nove spremljeval-
ke, koncert pihalnega orkestra iz nemškega
mesta Nandlstad, ki je središče hmeljarstva
v ZRN in kulturni program z družabnim
srečanjem.«
Prireditelji so se odločili, da letos vstopni-
ne ne bo.
TONE TAVČAR
2. stran - novi tednik
11. avgust 198»
Brez razvojnih programov ne bo šlo
šentjurska občina bo ^ostala na repu razbitih, če ne bo znanja In denarja
»\ občini, ki je konec lanskega de-
cembra štela nekaj manj kot 19 tisoč 200
prebivalcev, v lastnem gospodarstvu in
negospodarskih delovnih organizacijah
pa je zaposlenih le 3 tisoč 600 ljudi, nam
bodo za premik navzgor po lestvici raz-
vitosti pomagali le dobri razvojni pro-
grami, podprti z materialno osnovo, ki
bo omogočalo njihovo čimprejšnje izva-
janje«, razmišlja predsednik skupščine
občine Šentjur Vlado Gorjup pred letoš-
njim občinskim praznikom.
Sicer pa so v Šentjurju od lanskega 18.
avgusta vendarle marsikaj postorili. Po-
nosni so lahko na manjše pridobitve, ki
pa krajanom posameznih kr^evnih
skupnosti vseeno veliko pomenijo. Tako
je v tem letu asfaltiranih kar nek£y novih
kilometrov lokalnih cest, kr^ani so dobi-
li nekaj novih telefonskih priključkov in
v marsikatero domačijo, ki je bila doslej
brez vode, so napeljali vodovodne prik-
ljučke. Vendar pa v občini ob dok^ dobri
urejenosti lok^nih cest opozarjcgo na
zdaj že kočljivo stanje regionalnih in ma-
gistralnih.
Pri tem gre izpostaviti predvsem poso-
dabljarue Jezerskega klanca in ceste
maršala Tita, saj njuna usoda ostema še
naprej nedorečena. Letošnji 15. avgust je
tudi zadnji datum, ko ncO bi vojaki inže-
nirskih enot celjske garnizije začeU z de-
lom na novi trasi Jezerskega klanca. Tn-
ženirci so namreč med 22 projekti v Slo-
veniji uvrstili posodabljanje te ceste na
prvo mesto, zdaj pa že vse poletje čakcOo,
s£u zaradi pomanjkanja denarja ne more-
jo začeti z delom. Celjsko Cestno podjetje
in Zavarovalna skupnost Triglav se sku-
p^ z občino Šentjur trudita, da bi repu-
bliški skupnosti za ceste zagotovili kar
najugodnejša posojila, vendar denarja ni.
Ob tem pa ost^a grenak priokus, da kra-
jani s pomočjo krs^evnih samoprispev-
kov in prostovoljno zbranega denarja
urejajo svoje dovozne ceste - kljub temu,
da je Šentjur nerazvita občina - v repu-
bliki, ki sodi v vrh razvitosti v državi, pa
se ne neg de denar za posodobitev regi-
onalnih in magistralnih cest.
V šentjurskih delovnih organizacijah je
zaposlenih le 3 tisoč 600 občanov, prav
toliko pa jih združuje delo zunsu občine.
To je težava - glede na neurejeno in za
vsa področja niti ne dogovorjeno domi-
cilno zbiranje prispevkov - ki je v občini,
znotraj delovnih organizacij ne bodo sa-
mi rešili. Po srednjeročnih razvojnih do-
kumentih ncO bi zaposlovanje v občini
naraščalo po 2-odstotni stopnji, za letos
so v občinsko resolucijo zapisali 1-od-
stotno rast, podatki iz prvega polletja pa
kažejo, da so načrtovano rast uresničeva-
li le 0,3 odstotno, kar pomeni nekaj več
kot 10 novozaposlenih delavcev. Več gle-
de na obstoječe razmere v občini tudi ne
morejo zaposlovati, pri nadaljnjem načr-
tovanju pa bo treba upoštevati tudi pro-
^ame za prestrukturiranje gospodarstva
in temu prilagojeno kadrovsko usposob-
ljenost_IVANA FIDLER
V letu med dvema občinskima prazni-
koma je bilo v Šentjurju kar precej na-
ložb. Po podatkih iz letošnjega prvega
tromesečja so delali na 25 projektih - od
tega na 20 nedokončanih iz prejšnjih let
- skupno predračunsko vrednost pa
ocenjujejo na nekaj več kot 20 milijard
dinarjev.
Za skupni program tudi združeno delo
Večina toziJov podpisala sporazume o sofinanciranju programa samoprispevka
Združeno delo je v skupnem
programu mozirskega IV. sa-
moprispevka predvideno kot
sovlagatelj- Zato je komisija
za pripravo predloga progra-
mov IV. samoprispevka zdru-
ženemu delu predlagala, da
sprejme predlagane samou-
pravne sporazume za soflnan-
ciranje skupnega programa.
Večina tozdov je predlagane
sporazume že sprejela.
Z majsko odločitvijo o na-
daljnjem mozirskem samopri-
spevku so se občani vseh kra-
jevnih skupnosti, razen ene,
odločili tudi za financiranje
skupnega programa. Za skup-
ni program potreb na ravni ob-
čine bodo občani prispevali 20
odstotkov potrebnih sredstev.
V skupnem programu so ob-
jekti skupnega pomena tako za
občane kot za domače združe-
no delo. Potrebo po nekaterih
objektih ustvarja tudi združe-
no delo samo.
Številne objekte iz skupnega
programa, še zlasti tiste s po-
dročja komunalnega gospo-
darstva, bo združeno delo upo-
rabljalo neposredno. Po pro-
gramu prispeva združeno delo
predvidoma 21 odstotkov
vrednosti. Nujna so tudi vlaga-
nja v bodoče razvojne progra-
me za naložbe v Loga' ko doli-
no, sovlaganja v male sirarne,
sredstva za hitrejši razvoj obrti
in za investiranje v manj razvi-
ti krcoevni skupnosti Luče in
Solčavo. Tudi investicije v šol-
stvo, zdravstvo in otroško var-
stvo imajo velik, čeprav posre-
den pomen. Pri udeležbi zdru-
ženega dela, ki znaša 22 odstot-
kov vrednosti naložb, se upo-
števa bolj dohodkovni položaj
združenega dela, kot pa dejan-
ske potrebe.
Sredstvom združenega dela
se pridružujejo še sredstva, ki
so jih občani izglasovali za
skupni program IV. samopri-
spevka, sredstva samofmanci-
rcinja krajevnih skupnosti, pre-
nešena sredstva iz III. samo-
prispevka in drugi viri: sred-
stva investitorjev objektov
družbenih dejavnosti, vodnih
skupnosti. Cestne skupnosti
Slovenije, mozirskega sisa za
cestno in komunalno gospo-
darstvo, celjskega Cestnega
podjetja, Petrola in blagovnih
rezerv SRS, komisije sloven-
ske vlade za razvoj, še nekate-
rih drugih investitorjev ter do-
datna sredstva kr^evne skup-
nosti Nazarje.
Predvidene investicije s po-
dročja komunalne in gospo-
darske infrastrukture so čistil-
na naprava Mozirje-Loke, ko-
lektor v Nazarjah, mozirska av-
tobusna postna, ureditev pro-
meta v središču Nazarij, mejni
prehod Pavličevo sedlo, kole-
scirska steza in pešpot Mozir-
je-Nazarje, obnova vodovod-
nega omrežja na Ljubnem in
bencinska črpalka v Gornjem
gradu. Pri vlaganjih v gospo-
darske namene gre za soinve-
stiranje novih razvojnih usme-
ritev v turizmu, kmetijstvu in
obrti ter za subvencionireinje
projektov v m^ razvitih Lu-
čah in Solčavi. Na področju
družbenih dejavnosti je pred-
videna razširitev zdravstvene-
ga doma v Mozirju, prenova
v Lučah in nabava odelca ka-
mere za nazarsko zdravstveno
postcgo, izgradnja III. faze mo-
zirske osnovne šole, dogradi-
tev nazarske telovadnice, pro-
jektna dokumentacija za 5. os-
novno šolo, dve dodatni igral-
nici za otroško varstvo v Na-
zarjah in na Ljubnem, pridobi-
tev prostorov za glasbeni pouk
in za spominsko varstvo NOB.
BRANE JERANKO
Sanacije uspešne,
programi obetalo
Sanacijski programi v Vita-
lu in Hmezadu se uspešno
uresničujejo, razvojne strate-
gije, kljub še mnogim nereše-
nim sistemskim problemom,
dajejo možnosti za stabilnejše
gospodarjenje, večje vključe-
vanje v mednarodno delitev
dela in hitrejši razvoj občine.
To je bila ena od temeljnih
misli Milana Kneževiča, pred-
sednika RK za kmetijstvo, ki
je v petek obiskal Šmarje pri
Jelšah.
Gost se je najprej z občin-
skim vodstvom pogovarjal
o težavah šmarskega veterinar-
skega zavoda. Pred dnevi so
namreč dobili odločbo RK za
kmetijstvo, da morsko zaradi
neurejenega pravno-normativ-
nega statusa prenehati z de-
lom. Šmjirski izvršni svet se je
pritožil in zahteval, da se od-
ločba odloži za nsOmanj 90 dni.
Gre za to, da bi se šmarski ve-
terinarski zavod kot enota mo-
ral priključiti celjskemu.
V Šmarju pa bi raje imeli tozd,
ker bi tako bili bolj samostojni
in bi lažje organizirali delo. Mi-
lan Kneževič je menil, da vpra-
šanje tozd ali enota ni tako po-
membno kot neneheno pove-
čevanje kakovosti veterinar-
skih uslug v občini. Združitev
d^e možnosti za to, s^ bi po-
tem veterinarji, specialisti celj-
skega zavoda, morali delovati
tudi na šmarskem.
V Hmezadu je Milan Kneže-
vič ugodno ocenil njihove le-
tošnje dosežke: večjo uspeš-
nost farme jajc, racionalizacijo
trgovske mreže, zmanjšanje re-
žijskega dela, ob tem pa niso
zmanjšali fizičnega obsega
proizvodnje. Uspešno so sani-
rali lansko izgubo, v polletju
pa ustvarili 50 milijonov din
ostanka dohodka. Gost se je
zavzel za krepitev takšne raz-
vojne strategije in prizadeva-
nja za pocenitev proizvodnje,
ki jo želijo doseči s koncentra-
cijo kmetijskih zemljišč.
Milan Kneževič je obiskal še
Vital, kjer so prav tako imeli
izgubo, a sojo že uspešno sani-
rali. Ob polletju so ustvarili do-
hodkovni presežek, 38 milijo-
nov din. Predstavljena je bila
tudi nova pridobitev, naprava
za sokovni koncentrat, ki ga
bodo odslej izdelovali doma in
s tem občutno zmanjšali neka-
tere stroške prozvodnje. Milan
Kneževič je pohvalil takšno in-
vesticijsko politiko in menil,
da samo razvijanje lastnih
prozvodnih možnosti vodi
k večji produktivnosti, izvozu
in prispeva k razvoju občine.
ROBERT GORJANC
Protiustavno čiščenje zraica
Prosim, da v skladu z zakonom
objavite v zvezi s člankom »Pro-
tiustavno čiščenje zraka« v NT,
z dne 4. avgusta na strani 1, na-
slednje:
Pisec članka sploh ne pove, kaj
bi utegnilo biti sporno in zak^
naj bi se društvo za varstvo oko-
lja zateklo po pomoč k ustavne-
mu sodišču. Piscu bi moralo biti
znano, če o zadevi piše, da veljav-
ni planski dokumenti občine Ce-
lje govore o tehnološki prenovi
EMO frit, adaptacijah in novo-
gradnjah. V sanacijskem načrtu
za EMO in v družbenem dogovo-
ru o varstvu okolja občine Celje
1-98&-1990 je v tej zvezi zapisano,
da bo EMO postavil novo tovar-
no frit. Ker se je EMO odločil le
za čiščenje dimnih plinov po se-
danji zastareli tehnologiji proiz-
vodnje frit, je torej jasno, da spre-
minja načrte. S tem pa se spremi-
njajo tudi občinski plani. V dru-
štvu so zato predlagali, da hkrati
steče tudi postopek za spremem-
bo sanacijskega načrta, družbe-
nega dogovora, predvsem pa
srednjeročnega in dolgoročnega
plana občine.
Povsem nano»/^o pa se por^a
vprašanje odlaganja posebnih
odpadkov. Tega problema
v EMO doslej niso poznali, pre-
prosto zategadelj, ker spuščajo
škodljive pline v zrak. Skladišče-
nje posebnih odpadkov, čeprav
le za 10 let, pa je spet taka spre-
memba, ki zahteva ustrezen po-
stopek, torej tudi spremembo
občinskih planskih dokumen-
tov. Takšne spremembe seveda
niso same sebi namen. Postopek
namreč predvsem zagotavlja
vpliv javnosti na drugačne odlo-
čitve, sprejeti dokument pa je za-
vezujoč. V primeru EMO je to še
posebej pomembno, sig so v zve-
zi s friti objavili že vrsto rešitev,
nobene pa niso uresničili.
V tem grmu torej tiči zajec.
V dnj.VvVU so prepričani, da je
potre I in .»r -pmeniti planske do-
kumente iLvTŠnem svetu pa
menijo, da ne. Tako bo torej
ustavno sodišče tisto, ki naj po-
ve, če so spremembe, ki jih je
predlagal EMO, res v skladu s se-
danjimi veljavnimi dokumenti
v celjski občini. Tako predlaga-
telj celo zatrjuje v uvodnem delu
osnutka odloka.
Res pa je, daje SO Celje spreje-
la sklep o javni razpravi o celoviti
sanaciji EMO. Sedanji postopek
takega sklepa ne spoštuje. Seve-
da pa bo, čeprav bodo spreme-
njeni tudi planski dokumenti,
ostalo vprašanje, koliko je smi-
selno, da EMO namešča čistilno
napravo, ki prinaša nov problem,
posebne odpadke, na staro teh-
nologijo. O tem je zagotovo treba
zagotoviti strokovno mnenje, če-
prav je precej takšnih, ki menijo,
daje to izključno odločitev EMO.
To bi veljalo, če bi bila tudi odgo-
vornost za ukrepe izključno
v EMO. Kot je znano, pa ni tako
in širša družbena skupnost že le-
ta in leta pomaga EMU, da bi ga
sanirala.
Ostane pa še poglavitna pri-
pomba: EMO z vsemi dosedanji-
mi načrti, vključno s tem, o kate-
rem govorimo, ne hodi po poti
dejanske preobrazbe, kar je
v celjskih dokumentih nesporno
in jasno zapisano kot poglavitna
usmeritev za celotno gospodar-
stvo.
Podpredsednik društva:
PETER KAVALAR
P. K. bi kot novinar moral ve-
deti, da je sestavek Protiustavno
čiščenje zraka le poročilo z dela
zasedanja izvršnega sveta. Torej
je v njem med ostalim povzeto
natančno tisto, kar je P. K. na seji
vedel povedati. Ker pa ne poz-
nam zgolj predpisov, načrtov,
odlokov in sklepa Skupščine ob-
čine Celje o javni razpravi o celo-
viti sanaciji EMO (ki gaje predla-
galo Društvo za varstvo okolja),
temveč tudi realne možnosti
EMO in vse občine, me vse bolj
skrbi taktika Društva, ko obsto-
ječim pogojem v veljavnih doku-
mentih predlagajo takšne, ki jih
bo še teže izpolniti. Je potemta-
kem moč pričakovati, da bomo
v Celju v bližnji prihodnosti ime-
li denar za celovito sanacijo
EMO? Bojim se, da ne, in da bo
Društvo še desetletja kopalo po
papirjih, hodilo po sodiščih in ci-
tiralo zakone in sklepe. Celjani
pa bomo vdihovali strupe in
prah; namesto, da bi se odkašlja-
li, bomo le izkašljevali. Predstav-
nik Gaberij je na izvršnem svetu
glasno vzkliknil: »Dajte nam zra-
ka, ne razprav!« Ga nismo prav
vsi slišali?
BRANE PIANO
Izziv ali bluf kralja Huselna
Prah ob i^avi jordanskega suverena, kralja Husein^ 4
se Jordanija odpoveduje upravi zasedenih ozemlj'^
Zahodnem bregu Jordana, se še ni polegel. Nasproti
vedno več ga je, kar je tudi razumljivo - gre namreč ?
potezo, ki je v gordijskem vozlu bližnjevzhodnih sii^
sprožila nova valovanja. Predvsem pa je v tem hipu r^
prla več vprašaru, kakor pa dala odgovorov.
Že ob prvem presenečerjju (kar je patetična kralj^
javna izjava vsekakor bila za vse) ni manjkalo ugi^
o motivih in namerah tega pretkanega politika.
v nasprotju s sedanjo odločitvijo sije Husein leta priz^^^
val za tako imenovano »jordansko opcijo«, torej načrt, n^
katerem n^j bi dobili Palestinci na zasedenih ozeni^
državo, ki bi bila v konfederaciji z Jordanijo. Nekateri
krogi v Izraelu (zlasti znotraj laburistične stranke) so (5
pobudo podpirali, laburisti so načrt celo uvrstili v svojj
platformo pred jesenskimi volitvami. Močna izraelska dej.
niča pa, kot vedno, tudi zdaj trdi, da lahko Palestinci n,
Zahodnem bregu žive le pod Izraelom. Torej tako imerto.
vana »izraelska opcija«.
K^ pa je s tretjo različico, »palestinsko opcijo*^ ^
katero seje zd^ domnevno zavzel kralj-Husein ? Ali lahko
v tem trenutku samostojna palestinska država, ki kljui
odločitvi Združenih narodov iz leta 1948 ni nikoli zaživek,
zdaj postane stvarnost? Prej se zdi, da bo v Jordanu dot^
preteklo še precej vode, čeprav je po drugi strani tudi rej,
da brez samostojne palestinske države nikoli ne bo roi/^
na Bližnjem Vzhodu.
Kot je slišati iz palestinskih krogov, v (neenotni) PaJ^
stinski osvobodilni organizaciji (PLO) po Huseinoven
nastopu razmišljajo o treh možnostih. Ena je razglasitev
neodvisne države, druga ustanovitev vlade v izgnanst\ii
in tretja začasna uprava zasedenih ozemelj pod okriljen
OZN. Huseinova odločitev je bila uradno pozdravljena koi
priznanje PLO, daje edini legitimni predstavnik Palestin-
cev, vključno s tistimi na Zahodnem bregu. O konkretnih
političnih korakih pa se bo odločil palestinski nacionaJiu
svet (parlament v izgnanstvu) na skor^}šnjem izrednea
zasedanju.
Toda očitno je, da jordanski vladar ni le »blagoslovil,
PLO (navsezadnje je v zvezi s to organizacijo le ponovil
deklaracijo z arabskega vrha vAmanu leta 1974), temvečji
je natovoril tudi težko breme odgovornosti. Prav zate
trdijo nekateri, da bi pokazal, da brez njega ureditev sta-
tusa zasedenih ozemelj oziroma palestinskega vprašanj
sploh ni mogoča. PLO bi po dokončnem umiku Jordanije
z Zahodnega brega med drugim morala zagotoviti plaie
tamkcošnjim 20.000 učiteljem in uslužbencem in vpeljati
novo zakonodajo. Preden pa bi do tega sploh prišlo, bi bik
treba za to »mini Palestino« dobiti soglasje Izraela in ZDA
ki ga v tem trenutku prav gotovo ni.
Na drugi strani pa Izraelu niti »izraelska opcija« n«
prinaša nič dobrega. Že zaradi razsežnosti palestinskegi
nezadovoljstva, na katere je opozoril upor, ki tr^a že od
lanskega decembra. Pa tudi zavoljo dejstva, da bi ob seda-
nji stopnji rasti prebivalstva v »velikem Izraelu« ob pre-
lomu tisočletja živelo več Arabcev kakor Židov.
Torej navsezadnje le »jordanska opcija«? Spomnimo se,
po resoluciji OZN o ustanovitvi dveh držav, židovske in
palestinske leta 1948 in vojni, kije sledila, sije Jordaniji
prisvojila Zahodni breg, (z izgovorom, da ga rešuje pred
Izraelom). Toda ozemlje so v tako imenovani šestdnevni
vojni leta 1967 zasedle izraelske sile. Jordanija je nato kot
administrator Zahodnega brega postala nekakšen »tam-
pon« med Izraelom in PLO. Ali lahko Izrael in PLO (pi
ZDA in drugi) zdaj shc^ajo brez tega tampona? To je izzi\\
ki ga je obema stranema zastavil Husein. Tudi tisti, ki
verjamejo, da je končni domet tega manevra »mini Pale-
stina« kot kompromisna rešitev palestinskega vprašan^
sodijo, da bi bilo popolno pretrganje vezi Jordaniji
z Zahodnim bregom v tem trenutku precej boleče.
Napetost, ki jo je povzročil kralj Husein, vzbuja občutek,
da palestinsko-izraelski status quo ni več možen. Ublažil-
ali pa še povečali pa jo bodo skoreušnji politični dogodki-^
med njimi izredni kongres palestinskega nacionalnef
sveta, volitve v Izraelu (tudi tiste v ZDA) in ne nazadnje
posredno tudi morebitni konec iraško-iranske vojne.
V nekaj vrstah
Konec iraško-iranske vojne za korak bliže: Po dvet
tednih novih spopadov med Irakom in Iranom, ki so sko-
raj postavili pod vpraš^ sklep Teherana, da sprejme reso-
lucijo OZN o prenehanju vojne med državama, je le prižl®
do pozitivnih premikov. Najprej se je Irak odrekel ternu.
da bi prekinitev sovražnosti pogojeval s predhodnin^
neposrednimi pogajanji med obema stranema (češ, da s«
utegne Teheran le pretvarjati), nato pa je iranska delega-
cija v OZN sporočila, da generalni sekretar OZN Perez
Cuellar »lahko začne z uresničevanjem načrta resolucij^
598«. Iranski predsednik Ali Hamnei pa je izjavil, da ^
Iran pripravljen začeti neposredna pogajanja z Irako^
o prekinitvi osemletne vojne. Sile OZN za nadzor prernin
so nared, pogajalce pa po osmih letih zagrizene vojne ča^
težaško delo, zlasti, ko bo prišlo na vrsto vprašanje krivo
za vojno in vojne odškodnine.
Zbliževanje med Korejama pred olimpiado: Do pren^':
kov prihaja tudi v kriznem žarišču sveta, starem že skora
štiri desetletja - korejskem polotoku. Potem ko je
nedavnim južnokorejski predsednik Ro Tae Vu ponu''
F^ongjangu navezavo političnih in gospodarskih stiko^'
sta se obe strani zdgj dogovorili o sestanku med parlam^l^
tarnimi predstavniki. Srečanje naj bi bilo 15. avgusta, Pj"^.
na dan napovedanega demonstrativnega pohoda južnok
rejskih študentov na demilitarizirano cono. Seul si sev^^^
trenutno najbolj želi uspešno izvedbo olimpiade, ki j^^.
državo tudi izjemnega prestižnega pomena. Toda ob n®
ponudbi Fjongjangu, naj se udeleži olimpiade in sprejf^^
organizacijo nek^ ohmpijskih disciplin, je lahko sestan^
parlamentarcev tudi uvod v drugačne odnose med
vama.
\J

novi tednik - stran 3
flUontana -- predlog za stečaj
^oHl: nekrha Izguba, neplačane obresti, prenizke cene
I vrini svet skupščine obči-
7alef K prejšnji teden spre-
" oredlo? sklepa za uvedbo
postopka v delov-
rganizaciji Montana in
"'1, predlog posredoval Te-
tinemu sodišču v Celju. Na
■"^Ijparski konferenci so po-
ili. da je bilo breme pre-
klosti prehudo in da kljub
J hfo zastavljenemu sanacij-
keijiu programu in obetav-
sti Montanine proizvodnje
"Le rešitve kot stečaj ni.
potekel je namreč rok. ko
, bi delovna organizacija
"pomočjo družbenopolitične
^upnosti pokrila izgubo ter
'plačala vse obveznosti, to pa
bi bil predpogoj za kakr-
^rikoli nadaljnji razvoj delov-
ne organizacije in uresničeva-
nje razvojne plati sanacijskega
programa (ki sicer še ni bila
fisto dorečena). Nepokrite je
namreč še 300 milijonov din
izgube, preveliko je tudi bre-
me obresti za kratkoročne kre-
dite. Z upniki je bil sicer dose-
žen dogovor za odpis lansko-
letnih obresti, vendar pa DO
Salonit Anhovo, kot glavni up-
nik, ne pristaja na konverzijo
kratkoročnih kreditov v dolgo-
rofne. Kot so poudarili na iz-
\Tšnem svetu pa je bila DO Sa-
lonit kljub visokim obrestim
pripravljena prevzeti kredit
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje, s čimer bi pokrili
manjkajočih 300 milijonov,
vendar pa kredita celjska ban-
ka ni odobrila, ker ni dobila
zahtevane garancije Ljubljan-
ske banke iz Nove Gorice. Ta
garancije ni dala zato, ker takš-
no poslovanje menda za njih ni
običajno. V žalskem izvršnem
svetu so Ljubljanski banki
Splošni banki Celje v zvezi
z njeno vlogo pri sanaciji Mon-
tane izrekli kritično oceno. Če-
tudi banka ni imela pripomb
na sanacijski program po na-
vedbah izvršnega sveta v na-
sprotju s svojo dosedanjo poli-
tiko Montani ni odobrila 30 od-
stotkov nepovratnih sredstev
za pokrivanje izgube, hkrati pa
ni odstopila od pogoja garanci-
je, čeprav le ta očitno ni običa-
jen pri vseh bankah v okviru
sistema Ljubljanske banke.
A četudi bi izgubo pokrih je
vprašanje, kako bi Montano
s sedanjimi dolgovi in kredit-
no odvisnostjo reševali dolgo-
ročno. Res, da je njena osnov-
na proizvodnja ob ugodnejših
oziroma »realnejših« cenah
obetavnejša, sploh pa je obe-
tavnejši tisti del proizvodnje
mineralov in sestavin, ki celo
v evropskem prostoru pred-
stavlja redkost, vendar pa za-
deve glede tega niso bile na-
tančno opredeljene. Zaenkrat
so namreč v Montani naredili
najnujnejše; zmanjšali število
zaposlenih z 68 na 42, si izborili
nekatere višje cene in iskali fi-
nančno rešitev, ki je ni. Tudi
cena, ki jo doseglo s tufom
(osnovno polnilo za cement) ne
obeta bodočnosti, saj Salonit
Anhovo ne pristaja na ceno, ki
bi omogočala pokritje izgub m
plačilo obresti. To, da je trbo-
veljska cementarna na novo
ceno pristala, dčye slutiti, da
vidi Salonit Anhovo pri vsej
stvari tudi svoje interese, ki bi
Jih kot glavni upnik verjetno
v stečajnem postopku najlažje
uveljavljala.
V Žalcu bodo tudi sprožili
postopek za ugotavljanje od-
govornosti prejšnje poslovod-
ne ekipe Montane. Kot so po-
vedali člani začasnega kolek-
tivnega poslodnega organa-
(tem je izvršni svet izrekel poh-
valo) je delovna organizacija
v preteklosti bistveno zaostaja-
la na tržnimi cenami svojih
proizvodov, kar n^j bi bil glav-
ni vzrok za nastale težave.
Na izvršnem svetu so sproži-
li tudi aktivnosti za prezapo-
slovanje 42 delavcev, kolikor
jih je danes še zaposlenih
v Montani.
RADO PANTELIČ
jjiKo Kač, predsednik PO LB Splošne banke Celje: »Do
'^loga, da se v primeru Montane sodeluje s kreditom za
Lkritje izgube je prišlo zaradi več vzrokov. Banka ima
natančno opredeljeno, da sodeluje pri saniranju izgube z nepo-
vratnimi sredstvi samo preko kreditno sposobnega prevzem-
nika. V primeru Montane sta to delovni organizaciji Salonit in
Strojna, ki pa nista naša ustanovitelja. Montana je sicer naš
ustanovitelj a pri nas kreditov ni imela. Sodelovanje pa je, kot
vemo, možno z znižanjem obrestne mere oziroma z vTačilom
obresti. S tem je pojasnjen vzrok, zakaj s kreditom za pokrivanje
ttgube, povsem normalno pa je tudi, da se zahteva garancija
poslovne banke, katere soustanovitelj je delovna organizacija, ki
,0 kreditiramo. Res je banka odbila dati garancijo, vendar je
naša banka bila pripravljena dati kredit tudi DO Strojna. Drugo,
Montanin sanacijski program predvideva le pokritje izgube,
raz\'ojni del pa ni obdelan.
In še nek£y. Pri nas prepogosto mislimo, da stečaj pomeni
neuspeh. Dejstvo pa je, da bi vsaki tako visoki izgubi moral
slediti stečaj, kar tudi ni tako hudo, če se lahko poišče pravega
interesenta s pravim programom. Glavni problem je, da stečajni
postopek pri nas predolgo traja, namesto, da bi bil zaključen
hitro, s tem pa bi omogočili rojstvo nove firme. Stališče do vsega
skupaj smo imeli na Izvršilnem odboru banke in tudi nekorek-
ten očitek, da nismo ravnali v skladu s poslovno politiko, bomo
komentirali na Izvršilnem odboru.«
Gams iz Sipa
v tovarni kmetijskih stro-
jev SIP Šempeter bodo sep-
tembra pričeli redno proiz-
vodnjo dvoosnega kosilnika
z nazivom Gams 22, novega
izdelka, ki je plod nekajletne-
ga raziskovalnega dela.
Stroj je namenjen predvsem
za košnjo in pripravo krme na
kmetijah, ki imajo travnate po-
vršine na strminah in kjer obi-
čajni traktor ne zmore več za-
nesljivo opraviti tega dela. Ni-
čelna serija je že pri kupcih in
ker se je Gams 22 tudi skozi
vse prejšnje preizkuse izkazal
za učinkovito napravo, ni no-
bene ovire za pričetek redne
proizvodnje.
Ker z obič^nimi kmetijski-
mi stroji ni možno opravljati
del na površinah z več kot 25
odstotnim nagibom, so se v Si-
pu že pred leti odločili razširiti
svoj proizvodni program tudi
s stroji, ki bi omogočali varno
in tudi intenzivnejše izkorišča-
nje površin vse do 65 odstotne-
ga nagiba in več. Po lastni ideji
in zasnovi so razvili dvoosni
kosilnik, ki naj bi občutno olaj-
šal delo v strminah, poleg tega
pa prihranil tudi čas, saj ima
s svojimi priključki velik de-
lovni učinek.
Razen v kmetijstvu je kosil-
nik primeren tudi za dela v ko-
munali, predvsem za košnjo
raznih brežin ob cestah, in za
dela v vodnih gospodarstvih
pri košnji kanalov, torej pov-
sod tam, kjer je treba kositi
v nagibih. V Sipu proučujejo
tudi uporabnost kosilnikov
v vinogradih, kjer bi jih razen
za košnjo lahko uporabljali tu-
di za druge namene (zaščita vi-
nograda, gnojenje, spravilo
grozdja...).
V projekt so v Sipu vključili
tudi Kmetijski inštitut Slove-
nije, Višjo agronomsko šolo
Maribor, Fakulteto za strojni-
štvo Ljubljana, Tehniško fa-
kulteto Maribor in Inštitut za
kmetijsko tehniko iz Švice. Tri
leta traiaiočo nalogo je podprla
tudi Repubhška raziskovalna
skupnost, s kreditom za pospe-
šitev uvajanja novosti za proiz-
vodnjo pa je zadevo podprla
tudi Ljubljanska banka-Sploš-
na banka Celje.	j^p
Pogon kosilnika je izve-
den na vsa štiri kolesa, ima
pa vgrajeno tudi diferenci-
alno zaporo, kar omogoča
zanesljivo vodenje stroja na
strminah. Zavorni sistem je
hidravličen, dvokrožen in
deluje na vsa štiri kolesa.
Prestav je šest naprej in tri
nazaj, na kolesih pa so gu-
me, ki se izredno dobro
oprijemajo tal in varujejo
travno rušo pred poškodba-
mi. Motor je dvovaljni,
zračno hlajen, štiritaktni
diesel z močjo 16 kW (22 KS),
kosilnik pa je težak 950 ki-
logramov. Kosa, ki je se-
stavni del stroja ima 195 cm
delovne širine, kosilni gre-
ben pa je izveden z dvojno
koso, da pri košnji ne pride
do zamašitve grebena in
vozniku na strminah (in tu-
di drugod) zato ni treba za-
puščati vozila.
Med
najboljšimi
tudi Aero
V prejšnji številki smo
P^ri objavi »300 največjih
DO« v Sloveniji v letu
|987 pomotoma izpustili
Aero, ki je bila na 26.
'"estu. Aeru, ki je tudi si-
cer (ne le po dohodku)
•^ed uspešnejšimi delov-
'iirni organizacijami naše-
ga območja, se zato opra-
vičujemo.
Nov Ifoncentrator za Vital
v mestinjskem Vitalu so bo-
gatejši za novo gospodarsko
pridobitev. Včeraj so preiz-
kusno vključili v proizvodnjo
napravo za izdelavo sokovne-
ga koncentrata. Naložba sodi
v sklop sanacijskega progra-
ma, zanjo pa so se odločili
v začetku leta 1987, potem, ko
so ugotovili, da jim nabava
koncentrata pri drugih proiz-
vajalcih soka povzroča preve-
like stroške, predvsem tran-
sportne.
Novi koncentrator bo omo-
gočil hitrejše sprejemanje sa-
dja, prešanje in izdelavo de-
pektiliziranega soka. V Vitalu
menijo, da bo proizvodnja so-
ka s sprotnim zagotavljanjem
koncentrata, postala ekonom-
sko učinkovitejša, s^ se bo
predelava ribeza, višenj, bezga
in grozdja podaljšala za 60 dni,
to pa naj bi pripomoglo tudi
k boljšim izvoznim rezultatom.
Napravo so izdelah v sozdu
Jedinstvo iz Zagreba, znanem
tovrstnem proizv^alcu, ki ve-
liko izvaža na vzhod, v glav-
nem pa v Sovjetsko zvezo in na
Poljsko. Vrednost naložbe je
bila 350 milijonov din, za grad-
bena in instalacijska dela je
poskrbel Gokop iz Rogaške
Slatine, stala pa so 120 milijo-
nov din. V Vitalu pravijo, da so
veliko prihranili, ker so pogod-
bo sklenili že leta 1987 - cena
te naprave je danes 8 do 10 krat
večja.
R.G.
Uveljavljanje Gorenja Glin v tujini
10, prihodnje leto 20 milijonov dolarjev Izvoza
y j^^^linu, Gorenjevi Lesni industriji
p^ll^.^rjah, so v letošnjem prvem
Host^-P^®segli lansko produktiv-
fanl ®bseg izvoza, s prestrukturi-
jf^?^ proizvodnje in novimi pro-
»e u ' 'Računajo na še večje poslov-
y v prihodnjem letu.
šestih mesecih tega leta so
t^ov hi" razžagali 37 tisoč kubičnih me-
tner>it	in izdelali 47 tisoč ople-
kvaJJ^^^ih ivernih plošč, 1,3 milijona
Pa ip^p^^h metrov jih je bilo, ob tem
ra^lj^ «0 tisoč oken, 70 tisoč kosov
Sit	pohištva in 1200 vrtnih hi-
deiijp^ ^"^enimo najzanimivejše iz-
ffesp 1	^^ dvanajst odstotkov
''^'iko t	storilnost in prav za
pr^i^^.^ obseg proizvodnje. Na tuje
H za okoli 4,5 milijona dolar-
Pol 1 ^ ^^^ 2 drugimi besedami,
^	so izvozili toliko, kot lani
letu.
Večjo proizvodnjo in konvertibilni
izvoz omogočata še posebej učinkovi-
to uresničevanje programa prestruk-
turiranja proizvodnje in sestave izvo-
za. V tej največji delovni organizaciji
občine Mozirje so v zadnjem času ob-
čutno povečali fmalizacijo žaganega
lesa iglavcev ter oplemenitenih iver-
nih plošč, na najzahtevnejše tuje trge
pa prodajo vse več izdelkov višje stop-
nje predelave.
Letos bodo za naložbe porabili oko-
li 7 milijard dinarjev, s tem pa naj bi
zagotovili večji izkoristek lesa, uva-
janje novih programov in kar najhi-
trejše in učinkovito prilagajanje pro-
izvodnje potrebam tujih trgov.
Letos bo nazarska Lesna industrija
prodala na tuje petino vse proizvod-
nje, z izvozom pa bodo iztržili že okrog
10 milijonov dolarjev. Tako bodo lan-
ski izkupiček od izvoza podvojili. Ob
povečanem izvozu pohištva, eni od
programskih novosti zadnjega obdob-
ja, se na tujih trgih uspešno uveljavlja-
jo tudi z najnovejšima programoma
- strešnimi okni in vrtnimi hišicami.
Največ izdelkov prodajo v Zvezno re-
publiko Nemčijo, Italijo in Francijo.
Prvo pošiljko pohištva pa so že poslali
tudi v Združene države Amerike.
Cilj 1250 članskega kolektiva Gore-
nja Glin je, da prodajo na tuje blizu
polovice vse proizvodnje. Zato v pri-
hodnjem letu že načrtujejo izvoz v viši-
ni 20 milijonov dolaijev, izvozni opti-
mum delovne organizacije pa je, upo-
števaje uv^anje novih programov in
kar največji izkoristek vseh danosti in
zaposlitvenih možnosti, okoli 30 mili-
jonov dolaijev.
OKNO ¥ JUGOSLAVIJO
Piie: VLADO ŠLAMBERGER
Obračuni med borci - zgled
mladim?
Vroče poletje (še ob Bohinjskem jezeru se je ozračje
segrelo na 30 stopinj) je pregrelo tudi politični oder
v Jugoslaviji. Že desetletje in več nismo bili priče takšnim
vročekrvnim razpravam, lahko bi rekli celo prepirom. Kot
bi nihče ne hotel iti na (ne)zaslužen dopust. V središču
pozornosti so še zmeraj vojvodinski, srbski in kosovski
voditelji.
Najbolj je na udaru predsednik zveznega odbora ZZB
NOVJ Petar Matic, za katerega srbski borci celo zahtevajo,
da mora odstopiti, da ni vreden, da bi vodil jugoslovansko
(in s tem posredno tudi srbsko) borčevsko organizacijo.
Matiču očitajo, da zagovarja avtonomijo Vojvodine na
škodo močne republike Srbije, daje marsikaj očital pred-
sedniku predsedstva ZK Srbije Slobodanu Miloševiču (to
je seveda v SR Srbiji, kjer predsednik partijske organiza-
cije dobiva enodušno in plebiscitarno podporo članstva
v osnovnih organizacijah ZK, hud greh), in to neupravi-
čeno. Razplet »afere Matic«, tudi tako jo lahko zd^ imenu-
jemo, bo moral počakati do jeseni. Za zdaj so se izrekli le
kosovski borci, ki niso bili za to, da Matic odstopi, dokler
ne bo posebna delovna skupina (ustanovil jo je CK ZKJ,
vodi jo Vinko Hafner) ugotovila, kdo je v tej aferi kriv in
kdo ni. Povzročitelji afere (romarji s Kosova v Novi Sad)
pa tudi še naprej vztrajajo pri svojem, da Matic ne zasluži
presedniškega mesta.
Razprtije med borci dajo misliti, saj niso od danes. Samo
da se zdaj nekdanji borci prepirajo drugače, kot so se
včasih. Namesto spominov, v katerih je n^večkrat vsak
povzdigoval predvsem sebe, dnevnikov (po spominu),
v katerih je bilo veliko omalovaževanja drugih, odjgovorov
nanje in polemik ob njih so zdaj narodni heroji, kot je
Petar Matic, obkladani s takimi vzdevki, za kakršne so bili
mnogi tik po vojni po kratkem postopku postavljeni pred
puške.
Ob vsem tem skrbi predvsem to, da nikomur ni več mar,
kaj si mladi rod - na njem je naša prihodnost, zmeraj
trdimo - misli o ljudeh, ki so nam pred 43 leti priborili
svobodo. So bili že takrat tako pokvaijeni, kot jih posku-
šajo zdaj prikazovati ali kot sami prikazujejo soborce? Ali
tudi narodni heroji ne morejo biti več zgled mladim, ali pa
so v letih svobode res pozabili na tiste revolucionarne
ideje, za katere so mnogi žrtvovali svoja življenja? Vseka-
kor bodo primeri, kot so Matic in podobni, zaslužili
podrobno (zgodovinsko strokovno in politično) analizo.
Jugoslovani nič več
drugorazredni državljani
Pustimo vročo temo, v katero so nas potisnil drugi, in
poglejmo rajši bolj zabavno novico. Če se bo jeseni ZIS le
odločil, bomo tudi Jugoslovani lahko nemoteno kupovali
v brezcarinskih prod^alnah, ki rastejo pri nas kot gobe po
dežju (skor^ večjih bo že, kot je letos pravih gob v gozdo-
vihX Tako naj bi državljani SFRJ postali enakovredni
tujcem ali zdomcem (v večini brezcarinskih trgovin
v državi - to ne velja za tiste na mejnih prehodih s^ za zd^
še velja, da mora imeti kupec v duty free shopu ali tuj
potni list ali veljavno delovno vizo za delo v tujini.
Odpadlo naj bi prosjačenje tujcev, n^ navadnemu jugo-
slovanskemu državljanu za njegove devize tujci ali zdomci
kaj kupijo v brezcarinski prodajalni. Sistem ncy bi bil
poslej tak, da bi za nakup veljala le deviza, podobno kot
v ČSSR, na Poljskem, v SZ in drugih vzhodnoevropskih
državah kupca v brezcarinskih prod^alnah ne sprašujejo,
ali ima pravico kupovati v njih ali ne, ampak samo - ali
ima devize (ali posebne bone).
Seveda naj bi za Jugoslovane veljale omejitve, in sicer bi
lahko za devize kupili (liter žgane pijače (petkrat cenejše
od tiste v navadnih prod^alnah), 200 cigaret, kavo in
druge malenkosti, še zmer^ pa bi veljale omejitve za
tehniško blago, sicer bi bila država preveč oškodovana pri
davku. Nasprotniki te sprostitve pravijo, da nihče ne more
zagotoviti, da nekateri ne bodo na veliko nabavljali blaga
v brezcarinskih prodcgalnah, predvsem pa, daje v Jugosla-
viji za zd^j dinar še zmeraj edino uradno plačilno sredstvo.
Zagovorniki predloga pa zagotavljajo, da bi se v duty free
shopih, ki jih je zdcO v Jugoslaviji že več kot 500, promet
povečal za n^manj 30 odstotkov, devize se ne bi toliko
odlivale v tujino. Po računih poznavalcev im^o brezcarin-
ske prodajalne v Jugoslaviji zdaj prometa okrog pet mili-
jonov mark (dem) na dan.
Renault buri duhove
»Gosposko n^ gre svet k vragu«, pravi nemški prego-
vor. Vprašanje je, če ga v kosovski občini Uroševac (Feri-
z^) poznajo, res pa je, da se po njem ravne^o. Občinska
skupščina ima že dva meseca v garaži lep, bel, nov renault
21, kupljen v Ljubljani, za občinske funkcionarje. Stal je
25 milijonov dinaijev, zdgj bi bilo treba odšteti še 16
milijonov dinaijev za pristojbine, vendar denaija ni. Kako
prazna blag^ana je v Uroševcu, n^bolje pove podatek, da
občinsko sodišče nima denaija niti za poštne znamke.
Tako se zadeve pred sodiščem vlečejo še dlje. Pomanjka-
nje denarja onemogoča tudi hitrejše sojerye, čeravno je
prišel na pomoč sodnik iz Kragujevca. Sodišče namreč
nima denaija, da bi plačalo prevajalca za albanščino, na
prevod pa čaka 600 spisov. Ob vsem tem je treba še pove-
dati, da zaposleni v skupščini občine Uroševac dobivEgo
plače z veliko zamudo, otroške dodatke jim izplačujejo
s trimesečno zakasnitvijo, enako nadomestila za topli
obrok.
Pomembno je le, da se bo župan vozil z beUm renaultom
21. Zak^ ne bi bili marg razviti bolj gosposki (za naš
denar) kot so razviti?
4. stran - novi tednik
11. avgust 198»
»Črni konj« za družbo
ŽIčka kartuzlja - zrcalo negativnega odnosa družbe do
kulturne dediščine
Žička kartuzija obstaja ±e
od leta 1160. Morala bi pome-
niti vir pričujoče zgodovine
v sedanjosti in prihodnosti,
vendar počasi, a vztr^no pro-
pada. Za njeno sanacijo je od-
govoren celjski Zavod za var-
stvo naravne in kulturne de-
diščine, svoj delež pa imata
tudi Skupščina občine Slo-
venske Konjice in Kulturna
skupnost Slovenske Konjice.
Konjiški mladinci so vsem
trem podelili negativno ozna-
ko »črnega konja« - za neodgo-
vornost do kulturnih znameni-
tosti, ki bi lahko bile sicer v po-
nos kr^a. Mladincem, ki so
skušali z delovno akcijo oživeti
propadajoči samostan prvič le-
ta l980 in spet čez štiri leta. je
celjski Zavod za varstvo narav-
ne in kulturne dediščine dal
zagotovilo, da bo začel z obno-
vo. To se ni uresničilo. Tudi
Kulturna skupnost Slovenske
Konjice si je v programu med
drugim zastavila sanacijo sa-
mostana. Vse kaže da to ne bo
mogoče izvesti do leta 1990. Pa
vendar prejemniki -črnega ko-
nja« niso edini odgovorni.
Iskarye odgovornosti za propa-
danje zgodovinsko pomemb-
nih objektov nas zapelje v širše
okvire. Dejstvo je, da denarja
potrebnega za varstvo naravne
in kulturne dediščine primanj-
kuje in družba je tista, ki daje
premalo v ta namen. Spreme-
niti pa bi morali tudi sam od-
nos do preteklosti in njene pri-
čujoče zgodovinske vrednote
v sedanjosti in prihodnosti na-
roda. ki išče in se zaveda svojih
korenin.
Sprašujemo se, kje so vzroki
za zapuščenost Žičke kartuzi-
je, ki tako kot mnogi drugi pro-
padajoči zgodovinsko po-
membni objekti, izraža negati-
ven odnos do kulturne dedišči-
ne. »Obstaja velik razkorak
med obstoječimi potrebami in
dejanskimi sredstvi. To je
ključni problem,« pravi prof.
Anka Aškerc - ravnateljica
celjskega Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine.
»Naši načrti so, da bi iz sred-
stev kulture zbrali toliko de-
narja, da bi zaustavili propada-
nje Žičke kartuzije. Prizadeva-
mo si, da bi pritegnili še druge
investitorje, gostince in kultur-
ne delavce. Že leta so limitira-
na sredstva za skupno in sploš-
no porabo m pri nas ostajamo
pri zelo nizkih sredstvih. Sama
ne pristajam na to. da v tej
družbi ne bi mogli izdvajati
več denana v ta namen,- je po-
udarila prof. Aškerčeva.
Delo Zavoda za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine je
pogojeno s financiranjem Kul-
turne skupnosti občine in Kul-
turne skupnosti Slovenije. De-
la izv^ajo, vendar v okviru raz-
položljivih sredstev. Na glav-
nih objektih Žičke kartuzije
jim je uspelo zaustaviti propa-
danje. Delo so usmerili v po-
pravila streh in statično sana-
cijo. zato da se ne bi porušilo
še to, kar danes stoji. IzvjycOo
dela. ki so nujna, da se propad
zaustavi. Letos jim je uspelo
končati leseno strešno kon-
strukcijo na delu gospodarske-
ga poslopja, namenili so se ob-
noviti tudi streho obrambnega
stolpa. Vendar potrebnega de-
narja ni.
Prof. Anka Aškerc je dejala:
»Pri vrsti spomenikov, zelo po-
membnih za našo preteklost
nismo uspeli zaustaviti propa-
danja. Vrsta stvari bo izginila
pred našimi očmi in zato kot
družba zaslužimo velikega »čr-
nega konja« zaradi odnosa do
kulturne dediščine.«
KSENIJA LEKIČ
V	okviru prireditev Kona.ško ^jia.sbeno poUtje 88
v Kristalni dvorani Zdravilišča v Koga.ški Slatini '
katerem bo nastopil Zdravili.^ki orkester	"-I
Jutri bo v kristalni dvorani Zdravilišča koncert udelo,
mednarodne poletne violinske šole.	^
V	soboto. 13. m v torek. 16 avgusta pa pripravljajo v Kn
dvorani večere jugoslovanske folklore. V soboto bo v
folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane, v torek p^ ^
predstavila domača folklorna skupina Minerali. • ^
Vse prireditve v Kristalni dvorani se bodo pričele oh
devetih zvečer.
Na vrtu Delavskega kluba na Kardeljevem trgu v Titji
Velenju bo jutri zvečer znani govornik in fotograf Jak^ j
pokazal najnovejše diapozitive sveta med vrhovi z naslovol'
pod Triglavom.	■
V	soboto. 13. avgusta pa bo na vrtu Delavskega doriia^jj
pantomime, na katerem se bosta predstavila pantonij,!
Andres Valdes in Jana Kovač.	^
Obe prireditvi se bosta pričeli ob 20. uri.
Na igrišču pri Domu kulture v Ločah pri Poljčatiah
v soboto, 13. avgusta zabavna prireditev, ki jo pripravljajo«
prosvetnega društva Marjan Rap. Prireditev, ki nosi nJ
Poletna noč z Marjano Deržaj in ansamblom Oliver Twist ^
pričela ob 20. uri.	^
V	laškem dvorcu je odprta razstava slikovnega materiab
eksponatov na temo Laško skozi stoletja. Razstavo sta pn,
vila Muzejska zbirka Laško in Zavod za varstvo naravni
kulturne dediščine Celje, na ogled pa bo vsak dan od 9. do n
od 17. do 19. ure do konca meseca.
Na velenjskem gradu je odprta razstava likovnih del aka^
skega slikarja Nebojše Jankoviča iz Sarajeva. Razstavljena d
si lahko ogledate do konca avgusta.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava likovni^
kiparskih del Erike Marije Bajuk. Razstavo si lahko ogledate
27. avgusta.
Folklorna skupina »Bohori< iz Kozjega.
IVirtviio, ki ga ni
Folklorna skupina »Bohor«
iz Kozjega ima pravzaprav
dve imeni, kajti kadar zaba-
vajo goste Atomskih toplic, se
imenujejo Kozjanska folklor-
na skupina »Atomske topli-
ce« iz Kozjega.
V Kozjem se sicer v okviru
domačega kulturnega društva
odvija razmeroma živahno živ-
ljenje, sai imajo poleg folklori-
stov tudi moški pevski zbor,
knjižnico, dramsko sekcijo in
kino sekcijo.
Kozjanski folkloristi plešejo
največ domače kozjanske in
štcOerske plese, pa gorenjske,
belokranjske in boscmske iz
Glamoča. Enkrat mesečno na-
stopijo pogodbeno v hotelu
Atomske toplice, potem na
različnih proslavah, vsako leto,
že petič zapored pa so nastopili
tudi kot predstavniki šmarske-
ga sindikata na sindikalnem
srečanju na Hrvaškem. Sode-
lujejo s folkloristi s Senovega
in so skupaj z njimi nastopili
v Makedoniji, za seboj pa ima-
jo tudi nastop na ljubljanski
televiziji. Letos so dobili ob-
činsko priznarye srebrni sindi-
kalni znak.
V šestih letih kar plešejo, so
nastopili okrog sedemdeset-
krat. Skupino sestavlja 26 ple-
salcev iz petih krajevnih skup-
nosti: iz Kozjega, Lesičnega,
Virštanja, Podčetrtka in iz
Buč. Pomagajo jim podjetje
Metka iz Kolega, zdravilišče
Atomske toplice in tudi kra-
jevna skupnost. Želijo si pove-
čati število članov, na šolah
pridobiti folklorni podmladek,
svoj plesni program pa oboga-
titi s prekmurskimi plesi in do-
mačim izročilom.
Kot so povedah folkloristi, je
v Kozjem, po mnenju mladih,
preveč mrtvila. Čeprav pravyo
mnogi mladi, da se nimajo
kam »dati«, poti do veselih fol-
kloristov vseeno ne najdejo.
BRANE JERANKO
Motivi
z Ljubnega
Na Ljubnem je v času Flo-
sarskega bala razstavljala
amaterska slikarka Pepca
Platovšek. Razstavljenih je
bilo štirideset oljnih del - re-
alističnih upodobitev na te-
mo Ljubno z Zgornjo Savinj-
sko dolino. Osnovni motiv
so predstavljale rože in po-
krajina. Razstava je bila zelo
dobro obiskana in je pome-
nila za slikarko, ki ustvaija
šele dobrih osem let, vzpod-
budo za nadaljnje delo, saj je
bila to šele njena prva samo-
stojna razstava. Pepca Pla-
tovšek je eno delo poklonila
OŠ-Ljubno, sicer pa je njena
posebnost, da noče prodati
nobene od svojih stvaritev,
ker je narge preveč nave-
zana.
Vzporedno z 28. flosar-
skim balom na Ljubnem je
bila tako postavljena tudi 28.
slikarska razstava.
KSENIJA LEKIČ
Liher cantionum oarniolioarum
Rokopisna knjiga krajnskih pesmi Iz Kalobja
štiri leta je že, odkar je Jan-
ko Cerkvenik iz Kalobja le
našel Kalobške rokopise, ki
jih je dve leti intenzivno
iskal. Gre za knjigo predvsem
cerkvenih pesmi z molitvami
in katekizmom, ki jih je v slo-
venskem jeziku zapisal nekdo
sredi 17. stoletja, kasneje pa
jo šele sredi 19. stoletja prvi
omeiga Matija Majar, ki tudi
pravi, da je bil spis n^den
v Kalobju, štajerski hribov-
ski župniji južno od Šent-
jurja.
Kr^jiga v pergamentnih plat-
nicah, napisana z drobno ena-
komerno pisavo, z modrim in
rdečim črnilom, s pribhžno 330
pesmimi, prevodi in izvirniki,
je - kot kaže - kasneje prišla
v roke kar številnim znanim
Slovencem, ki so tu in tam
o ryej tudi kaj zapisali. Tako so
tudi v Kalobju za ta stari roko-
pis vedeli, nikomur pa se ni
sarxjalo, kje je. Potem pa se je
Janko Cerkvenik, sedaj tajnik
kalobške krajevne skupnosti,
pred šestimi leti odločil, da po-
tegne tančico skrivnosti z zgo-
dovine Kalobja. V celjskem
Pokrajinskem muzeju so mu
svetovali pot na škofijski ordi-
nariat v Maribor, odtod so ga
napotili v cerkveni arhiv
v Gradcu, v sosedr^i Avstriji,
kamor naj bi bih rokopisi med
vojno odšli, v Gradcu pa so mu
končno lahko povedali, da je
knjiga Kalobških rokopisov
v mariborski univerzitetni
knjižnici... »Mogoče smo bili
pri isk^u rokopisov precej
nevedni, s^ smo se prvič zače-
li ukvaijati z našo zgodovino in
nismo znali potrkati na prava
vrata. Mogoče bi lahko bilo
iskanje tudi enostavnejše, s^
imajo na slovenski Akademiji
znanosti in umetnosti seznam
tovrstnih rokopisov,« pravi da-
nes Janko.
V mariborski knjižnici so
jim bili pripravljeni pomagati.
Original so razstavili na Kalob-
ju, potem pa so ga prefotokopi-
rali in je še danes na ogled.
Poleg kalobških rokopisov pa
so jim v mariborski knjižnici
poiskali tudi nek^ drobcev iz
zgodovine Kalobja. »Med nji-
mi je na primer zgodba o grad-
nji zvonika na cerkvi, ki ga te
dni v Kalobju prenavljajo. Cer-
kev so gradili v 18. stoletju, de-
lavci pa so postavljali zvonik
na nedeljo. Sredi dela jih je
zmotil naliv in v zvonik je treš-
čila strela. Seveda so ljudje po-
tem govorili, da je to zato, ker
niso spoštovali gospodovega
dneva,« pravi Janko. V pisanih
virih pa je Kalobje omerueno
tudi kot kraj skozi katerega so
jezdili celjski grol^e na svojo
izletniško točko - grad na Pla-
nini. Več o kalobški zgodovini
pa namerava Janko odkriti na
zimo, ko bo več časa, da bo
brskal še po dokumentih arhi-
va v Ljubljani.
INES DRAME
Fotokopija kalobških roko-
pisov je na ogled v Kalobju.
Njihov avtor še vedno ni
znan, verjetno pa gre za več
ljudi. Dr. Lino Legiša, ki je
rokopise podrobno obdelal, se
zavzema za to, da je bil pisec
po vsej verjetnosti duhovnik,
morda Matija Kastelic, mor-
da pa Mihael Zagajšek, žup-
nik iz ponkovske fare, ki je
rokopis verjetno zapustil An-
tonu Martinu Slomšku, ta pa
ga je potem posojal zdaj te-
mu, zdaj onemu in njegova
nadaljna pot ni jasna.
Radi bi spravili
kuituro pod streho
Pri kulturno umetniškem
društvu France Prešeren-
Vojnik, kjer so z veliko tru-
da, vneme in volje urejali
kulturni dom, so zdaj pred
novo nalogo, ki bo pomeni-
la korak v boljše pogoje de-
la. Od skupščine občine Ce-
lje so dobili v oskrbo zapuš-
čeno zgradbo, ki jo zdaj ure-
jajo v dvorano za vaje.
Zasluga za tako zastavlje-
no akcijo gre tudi Kulturni
skupnosti Celje, ki je dru-
štvu namenila nekoliko več
denaija iz amortizacije in ta-
ko so pohiteU z obnovo
zgradbe tik ob kulturnem
domu. V novem objektu bo-
do uredili vadbene prostore
za posamezne sekcije, tako
za zbor kot za dramsko sku-
pino, ponovno pa bo lahko
zaživel likovni salon. Načrti,
po katerih izvžO^jo dela, so
uskl^eni z Zavodom za spo-
meniško varstvo. Doslej so
porušili vmesne zidove, na
zidove položili betonsko
ploščo, tako da bo mogoče
kdcO pozneje tudi na pod-
strešju urediti prostore, in
prizidali kurilnico. Z vajami
naj bi v novih prostorih zače-
li čez leto dni.
Za načrtovana rekonstruk-
cijska dela so že porabili ves
zato namenjen denar, nek^
več kot 16,6 milijonov dinar-
jev. Treba je posebej izposta-
viti, da člani društva, kot je
že v njihovi navadi, niso stali
križem rok, o čemer pričajo
številne udarniške ure,
ovrednotene na 2 milijona
dinaijev. Treba bo pohiteti,
da bodo objekt zaprli in za-
varovah pred zimo, vendar
znaša najnižji predračun za
izdelavo stavbnega pohištva
5 milijonov dinaijev. Zato so
se vojniški ljubitelji ponov-
no obmih na Kulturno skup-
nost Celje za pomoč, saj bi
radi začeta dela čimprej kon-
čali, kar edino lahko poceni
gradnjo.
MATEJA PODJED
Nada
Kiaič
Iz Zagreba je priseloi
lostno sporočilo, da so.
trn. pokopali univ. pn
dr. Nado Klaič, redi
profesorico na katedrii
hrvaško zgodovino. Zui
je hrvaško zgodovJnopi
je izgubilo težko nadi
mestljivo predstavnic
kritične smeri v pogled
na vprašarija hrvaii
sredr\jeveške zgodovin
Po oceni iz vrst sodobn
slovenskih zgodovin^n
je dr. Klaičeva »imela t
liko energije, znanja, iji
bežni do preteklosti las
nega naroda in pogum
da je nadaljevala tas
kjer so njeni predhodni
ostah nedorečeni^.
Njen kritični pretn
dosedanjega in novei
gradiva, ali njeno - kake
je sama dejala - »življenj
z zgodovinskimi viri*,,
je dalo, da je kategoričn
ovrgla dosedanje čro
ocene o pomenu Celjski
knezov in jim določila di
stojnejšo vlogo v okvin
humanizma na Slov&
skem. Eden od rezultata
njenih raziskav je knjif
Zadnji knezi Celjski vdf
želih Sv. krone, kijeizši
1982.	kot posebna izd$
Celjskega zbornika. Kn?
ga, ki sojo pozdravili tui
čehoslovaški zgodovin^!
ji (Československy ča^
pis historicky, P!'^
1983,	št. 4), Je bila spre^
kot »delo, kije v prvi vr^
vezano na hrvaške dežeH
pod ogrsko krono. S*
Štefana, a Je pomeitib^
zgodovinski vir tudi ^
slovenske dežele.* .
Preteklo leto (1987) f
uredništvu CelJskeP
zbornika obljubila
članak o djelatnosti C^
skih u Slavoniji*, nare^
val Ji ga Je pretres dok^
mentov, ki so Jih - ^^
nam je pisala - »u kojl^
opčine Koprvnica
bilo Ulrik II. ih Katf
na.* Žal se je prikrao'
neozdravljiva bolezen .
z njo smrt, ki nas Je P^}
krajšala za avtoričini
lo... ostajamo pa doi^
ohraniti ugledno ^^^
stvenico - lavreata ^ ^
turne skupnosti naše^'
čine - v častnem in ^
nem spominu. ^ri
GUSTAV GROBEl^J
h avgust 1988
novi tednik - stran 5
ctari, dobri Fiosarsici bai
flosar Franc CIrel Ima 85 lel
^jKo katera prireditev
. ^la te dni v javnih obči-
jf. tolikokrat omenjena kot
"ttf i,	28. Flosarski
1 Čeprav si je flosarski
i?eiiarU glavne prireditve
cako leto podoben, druga-
1,0 bi v bistvu težko bil, je
Ureditev vedno znova pa-
L za o^i-
j\|a štiridnevnem balu so
onudili veliko število prire-
Lgv. Začel se je s tradici-
nnalnim tekmovanjem para-
olegikov v namiznem tenisu,
nadaljeval s slikarsko razsta-
z ljubenskimi motivi,
športnimi tekmovanji,
[j^idsko in drugo glasbo in
Vstopom šolanih psov. Pr-
viije bil predstavljen pozab-
Ijenivahtar.
Osrednja prireditev, v ne-
deljo popoldan, se je začela
s pisano povorko društev in
priložnostnih mladih flosar-
L, Na Savinji so še pred
splavitvijo flosa - v ta namen
50 morali za prireditev na-
praviti na reki jez - demon-
strirali novo dobo mladi ka-
jakaši. Edi Ji^evec, pionir
ksgakaštva, je prišel na
osrednjo prireditev z obveza-
no roko: davek z napete do-
poldanske prijateljske tek-
me med ribiči in kžOakaši. Po
dolgih letih so na Savinji
znova plovila, plovila našega
tasa. Bodo nekoč obujali za-
namci spomine na plovila
naše dobe?
Na prireditveni prostor se
je pripeljal splav. Krst zele-
nega splavaija. Mladi v Iju-
benskih nošah so na vse viže
razigrani. Po tradicionalnih
flosarskih običajih so turi-
stični delavci podelili števil-
na prizn^a za najurejenejše
domove in cvetlice. Letos so
upoštevali tudi skladnost
okolja. Podelili so tudi do-
bronamerne črne pike. Na
odru je spregovorila tudi
gostja iz Piilja, ki dopustuje
na Ljjubnem že 25 let in ima
med LJubenci veliko prijate-j
Ijev. Ljubence in ostale je
pozdravila tudi v lepi slo-
venščini.
N^starejši flosar je letos
85-letni Franc Cirej, ki je bil
na flosu prvič leta 1914. Cire-
jev vnuk pa je vodil današnji
program. Franc Cirej je bil
s flosom najdlje do Pančeva,
Kupinova... vseh kr^evnih
imen se niti ne spomni več.
Na Ljubnem živi okrog 10
mož, ki so nekoč splavarili.
Splavarih so le, ko je bila na
Savinji visoka voda, spomla-
di in po dežju. Prva postaja
je bila v Celju. Na Savi je
moral imeti flos zaradi pro-
metne varnosti luč. Tam je
bil že velik kot »nogometno
igrišče«, se spominja Maks
Juvan. Krmarje moral vede-
ti tudi ponoči za vsak mlin,
most. Pred prvo vojno so
splavarili celo v Romunijo.
Od Radeč naprej so bih flo-
saiji praviloma »ledig«. Ne-
katere, svojim ženam manj
zveste, so v Slavonskem bro-
du čakale tudi »prijateljice«,'
ki so ljubile le za denar.
Splavaijenje so spodrinila
druga, sodobna prevozna
sredstva. V Celju so na čast
splava^u postavili spome-
nik. Živ spomenik pa im^jo
splavarji v zavesti Ljuben-
cev. Za pripravo flosarskih
prireditev se potrudijo sko-
raj vsi krajani. Štirje dnevi
bala, na katerih pokažejo ve-
čino svoje celoletne ustvar-
jalnosti, so rezultat skrbnih
priprav.
BRANE JERANKO
Hot Neptuna na
letnem kopališču
Plavalni klub Klima Neptun
Celje organizira v petek, 12. 8.,
prvo Noč Neptuna. Nastopila
bosta ansambla Bazar in Celj-
ski instrumentidni kvintet, na-
stopila pa bo še Goga Stefano- ■
vič s svojo plesno skupino. Iz-
med obiskovalcev bodo izbrah
miss Noči Neptuna.
GB
Najstarejši ljubenski flosar
85-letni Franc Cirej je začel
splavariti leta 1914.
Kmečifi turizem na Kozjansicem
Pri Jakopinovih se Jim Izplača
. Na turistično kmetijo Jako-
pinovih, v Olimju, ki se uk-
varjajo le z izletniškim kmeč-
kim turizmom, prihajajo iz-
letniki na kmečke jedi ne le iz
kozjanskih zdravinšč, ampak
celo iz Dobrne. Turistična
^etija je pod olimskim gra-
dom, tik ob cesti. Pri Jakopi-
novih se turisti, ki iščejo mir,
"e odlašajo.
^ Francu Jakopinu sta
; Cmu n^i^ega razgovora pol-
^ le dve omizji in tako ima
dovoli časa, da se pogovarja
® njegovi turistični dejavnosti,
P^tudi o kmečkem turizmu na
poganskem; »Šmarska obči-
^ je okrog leta 1972 organizi-
ra izlet na škofjeloško ob-
da si ogledamo kmečki
Jl^zem. Pogoji zar\j so bih tu-
^^ Kozjanskem, v neposred-
^ Dužmi so se razvijale Atom-
toplice in je bilo to skor^
^.^ba. V staro lekarno
. so prih^ali tudi gost-
Rogaške Slatine. Doma
: "amo tudi hektar in dv^set
, ada, pridelovali smo tu-
bi ^ Namenih smo se, da
ODn P''odali doma. N^večja
plic	Atomske to-
lali^ ° pomagali, poši-
goste, prirejali so veče-
zaključene družbe, pikni-
lik^ Gostov imamo ve-
"^moV^^ pridelano tudi pro-
turistični kmet spo-
svoie uspešne
^ODir, kmetije. Čeprav Ja-
Ureiav prostore niso ravno
kakšni poklicni arhitek-
ti, je čutiti domačnost in rusti-
kalnost, ki jo gostje vehkih ho-
telov iščejo zaman, pa če je
osebje še tako prijazno. Prerw-
čišč Jakopinovi nim£(jo. »Če
kdo pride nenaročeno, ponudi-
mo domače salame, sir, potem
kruh in pa pijačo. Kdor žeh ku-
ro ah kuhana jedila, se mora
prej naročiti, mogoče tudi
dove žgance ah kurjo obaro ali
nekaj takega.« Na Jakopinovi
kmetiji delajo Franc Jakopin,
soproga, sin in starši. »Kdor
pač je na razpolago, če gost pri-
de, da ga postreže. Žena Fran-
ca Jakopina je zaposlena
v podčetrteški osnovni šoli.
H Jakopinovim prih^ajo
predvsem tujci, organizirani
gostje, z avtobusi. »Prihajajo iz
Rogaške Slatine ah pa iz zdra-
vilišča Atomske toplice in pa
gostje, ki prihajajo na ogled
stare lekarne in se spotoma
ustavijo na kakšen narezek ah
pijačo. Dobijo lahko tudi kosi-
lo, po predhodnem dogovoru.«
Franc Jakopina meni, da se
kmečki turizem na tem po-
dročju slabo razvija in pravi,
da je na Kozjanskem le še ena
turistična kmetija. »Zlasti Ro-
gaška Slatina ima veliko go-
stov in jih vehko vodijo po
Koganskem. Ti bi vehko kori-
stili, če bi se jim ponudilo.«
Turistična kmetija Jakopi-
novih šteje 11 hektarov: travni-
ke, njive, nekaj pašnikov, vino-
grade in malo gozda. Imajo
krave molznice, bikce, ple-
menske teUce, vsega skupaj 24
govedi in konja. Včasih so za
trg vzredih letno po 600 praši-
čev, danes pa jih vzrejajo le še
za potrebe svojega kmečkega
turizma. Kmetija je seveda me-
hanizirana.
Mimo hiše poteka tudi »Sta-
jersko-Zagorska planinska
krožna pot«. Pri Jakopinovih
sta žiga Ohmja in Rudnice. »Ti
gostje se oglaš^o v velikem
številu, to so skromnejši ljudje
in si prinašajo hrano s seboj.
Naročajo pa pijačo in nekateri
tudi kmečke jedi. So pa v redu
in jih je precej.«
Franc Jakopina pravi, da
ima velike turistične načrte,
a ne ve kako bi jih udejanil.
Meni, da je kreditirarge kmeč-
kega turizma slabo. Sami Ja-
kopinovi pa, kot pravi Franc,
nimajo sredstev za šiijerye. Po-
leg nove hiše, ki so jo zgradiU
s potresnim kreditom, je še ryi-
hova stara, velika nadstropna
dvestopetdesetletna hiša. V hi-
ši, ki je sedaj prazna, je bila
gostilna kar 150 let. »To bi se
dalo lepo urediti v kmečkem
stilu.«
V Olimju so imeli še eno turi-
stično kmetijo, na kateri pa so
dejavnost opustili. Na Kozjan-
skem bi potrebovali več turi-
stičnih kmetij, ki so perspekti-
ve tega področja. Pri Jakopi-
novih se jim izplača.
BRANE JERANKO
Na Kozjanskem, na kmetij-
sko turističnem področju ima
turizem na kmetiji, izletniški
in stacionarni, velike narav-
ne razvojne možnosti: bližina
zdravilišč, Olimje in nešteti
kulturnozgodovinski spome-
niki, nesojena vinska cesta,
planinski izleti, jezera. Hrva-
ško Zagorje in bližina »beton-
skega« Zagreba. Turizem na
kmetiji je na celotnem Koz-
janskem še v povojih in
v šmarski občini sta le dve
turistični kmetiji.
Franc Jakopin se ukvarja
z izletniškim kmečkim tu-
rizmom.
'"Dravek
tiijj^^^spevku o »Premalo zna-
Pri to je Rotovnikovi jami
smo posredovali
to('pačijo, ki ni popolnoma
Od i^f ^'^formacijo smo dobih
^ turi "^^t^vne službe Centra
t>rop.p®tično in ekonomsko
^bofjjp^do pri Gospodarski
^iietr' ^^ovenije. Jama meri
'^ov m ne leži med Šošta-
SveA ."^^tovim Velenjem,
<0 8p ^ pri Skornem. Za napa-
°Pravičujemo.
Flos, flos, flos...
Razigrani flosarji so ples seveda nadaljevali v reki.
PLANINSKI
KOTIČEK"
Mladi planinci
društev PO PIT
v Tamarju
v Tamarju so se zbrali naj-
bolj marljivi mladi planinci
poštarskih planinskih dru-
štev iz Celja, Laškega in Gor-
nje Radgone. Povzpeh so se na
Vršič, Sleme in Kotovo sedlo
in si ogledah ozebnik pod mo-
gočnim ostenjem Jalovca ter
planiško vehkanko. Prosti čas
so porabili za rcizlična športna
tekmovanja, zvečer pa so se
zbrah ob tabornem ognju. Ta-
ko so poštarska planinska dru-
štva poskrbela za vzgojo mla-
dih članov in jim hkrati poka-
zala enega najlepših delov na-
še domovine.
D. K.
Jubilejni pohod na
Triglav
Planinska sekcija Izletnika
Celje organizira jubilejni po-
hod na Triglav. Odhod bo 20.
8. ob 5. uri z avtobusne postaje
Celje. Udeleženci lahko izbira-
jo med dvema različicama
vzpona na Kredarico - preko
Vrat ali preko Velega polja.
Drugi dan izleta se bodo udele-
ženci povzpeh na vrh Triglava,
nakar se bodo vrnili v dolino
Vrat in od tam nazaj v Celje.
Prijave zbirko v taxi pisarni
na avtobusni postaji v Celju,
organizator pa opozarja, da je
tura visokogorska in je zato
potrebna popolna planinska
oprema.
GB
Komisija za delovna razmerja
KOTO TOZD INDE Vransko
v skladu z 9. členom Pravilnika o delovnih
razmerjih objavlja
prosta dela in naloge
za razna dela v obratu usnjarne
v svoje vrste želimo pritegniti predvsem mlajše so-
delavce, ki so pripravljeni z nadaljnjim usposablja-
njem v rekonstruiranem obratu usnjarne pripomoči
pri proizvodnji raznih vrst usnja, po katerih smo
znani doma in v tujini.
Izbrani kandidati bodo zaposleni za nedoločen čas,
z 2 mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave pošljite v roku 8 dni po objavi na
naslov: KOTO TOZD INDE Vransko z oznako komisi-
ja za delovna razmerja.
6. stran - novi tednik
11. avgust 198»
Z namakalnim sistemom rešulejo hmelj
v kmetijski zadrugi Savinjska doli-
na skrbijo za hmeljišča v žalski obči-
ni in sicer v devetih temeljnih eno-
tah. Obdelujejo 726 hmeljišč, na kate-
rih pridelajo okoli 1296 ton hmelja,
kar pomeni v slovenskem merilu
tretjino slovenskega hmelja in 25 do
28 odstotkov hmelja v Jugoslaviji.
Letos pričakujejo strokovnjaki in
kmetje normalno letino, kar skrgja ni
kazalo, ker je bil mesec julij preveč
sušen, bilo je premalo padavin in viso-
ka vročina, kar vse skupaj vpliva zelo
neugodno na rast hmelja.
Da bi hmelj normalno rastel, so se
poslužili namakalnih naprav, ki so jih
namestili že lani, letos pa jih pridno
izkoriščajo. Na 726 hektarih so vgradili
250 namakalnih cevi in z zadružniki
organizirali namakalne skupnosti, ki
so letos dobro delovale in so na izrazi-
to sušnih področjih omogočile nor-
malno rast hmelja. Tako se je nama-
kalni sistem obnesel in bodo v dveh
letih stroški zanj povrnjeni.
V kmetijski zadrugi so kljub teža-
vam zaščitili hmelj pred rdečim paj-
kom in ušem in pričakujejo letos takš-
no kvaliteto hmelja, da se bodo z njim
lahko pojavili na tujih tržiščih.
Obiranje hmelja v Savinjski dolini
se še ni pričelo, je pa tik pred zdajci.
Začeli bodo s sedemnajstim avgu-
stom, končali pa od 10. do 15. sep-
tembra.	Z. S.
Zaradi suše v Savinjski dolini že več dni noč in dan zalivajo hmelj. Zalivajo
več kot tisoč hektarjev na katerih bi bil sicer pridelek znatno manjši. Zaliva-
nje seveda ne more nadomestiti blagodejnega in obilnega dežja, lahko le omili
posledice dolgotrajne suše. Nov namakalni sistem so odprli šele pred kratkim,
pa se je že izkazalo, kako zelo je bila ta velika naložba upravičena.
T.TAVČAR
Javna tribuna
o kmetijstvu
v Slovenskih Konjicah
pripravljajo v ponedeljek,
15. avgusta ob 9. uri v tam-
kajšnjem kulturnem do-
mu javno tribuno o pro-
blematiki kmetijstva in
ustanovitvi podružnice
Slovenske kmečke zveze.
Organizator javne tribu-
ne je svet za kmetijska
vprašanja pri občinski kon-
ferenci socialistične zveze,
seveda pa se k aktivnostim
priključujejo tudi člani ak-
tiva mladih zadružnikov.
MP
Trgovanje z zlatim zrnjem
Pšenica s polj v konjiški
občini je požeta, pridelka
pa je manj kot so pričako-
vali pri Kmetijski zadrugi
Slovenske Konjice.
Vzroki, da so kmetje pose-
jali in oddali manj pešnice,
so trije, pravi upravnik Te-
meljne zadružne organizaci-
je pri Kmetijski zadrugi Slo-
venske Konjice Franjo Te-
pe j. Kot prvega navaja dej-
stvo, da so lani posejali manj
pšenice predvsem zaradi
mokre jeseni, in da so neka-
teri kmetje sejah vse tja do 6.
januarja. Setev se je torej
močno zavlekla. Drugi vzrok
tiči v bistvenem razkoraku
med ceno pšenice in krmil.
Pšenica je pri zdajšnji ceni
krmil sorazmerno poceni
»krmilo« in kmetje je tudi
zato raje več obdržijo doma.
In še tretji razlog: kmetje vi-
dijo preveliko razliko tudi
med ceno pšenice in ceno iz-
delkov iz pšenice. Vse sku-
paj pa jih zato vodi v prera-
čunljivost, ki jo je gledano
z njihovimi očmi, čisto lahko
razumeti.
Pri Kmetijski zadrugi Slo-
venske Konjice so imeli
s kmeti sklenjenih pogodb
za sejanje 80 hektarjev pšeni-
ce, pričakovali so 200 ton
pšenice, doslej pa soje odku-
pili le 55 ton. Za primeijavo
še podatek, da so pred štiri-
mi leti kmetje zasejali pšeni-
co na 100 hektarjih in je od-
dali 120 ton. Ted£y seje repu-
bliško zasnovana akcija o se-
janju pšenice na slovenskih
kmetijah šele dobro začela,
zd^ usiha. V bodoče menda
ne bodo več podpisovcdi spo-
razumov o setvi pšenice, saj
n^ bi postala pšenica tržna
kultura. Pohtični pritiski in
celo razrezi,, koliko hektaijev
pšenice morajo zasejati v ka-
teri občini, so dosegh slabe
rezultate. Kruh pa je vse
dražji.
MATEJA PODJED
Najboljši orači s Celjskega v Radečah
16. tekmovanje oračev celj-
ske regije, ki so ga organizi-
rali pri Zavodu za živinore-
jo in veterinarstvo Celje
v sodelovanju s Kmetijsko
zadrugo Laško in Občinsko
konferenco ZSMS Laško je
bilo minulo soboto na pose-
stvu Kmetijskega gospo-
darstva Slovenska vas na
Hotemežu pri Radečah.
Izbirnega tekmovanja seje
udeležilo deset ekip mladih
zadružnikov, med njimi tudi
ena ženska ekipa. Tekmoval-
ci so se od dopoldneva pa
vse do poznih popoldansldh
ur merih v spretnostni vožnji
s traktorjem, oranju in zna-
nju iz kmetijske mehaniza-
cije.
Najuspešnejša je bila eki-
pa iz Aktiva mladih zadruž-
nikov pri KZ Šoštanj, moška
članska ek^a iz KZ Savinj-
ska dohne Žalec in kot edina
ženska ekipa iz KZ Šoštanj.
Med posamezniki pa Franci
Rotnik iz Šoštanja, Mateja
Lesjak prav tako iz Šoštanja,
tretji pa je bil Vinko Zupane
iz Žalca.
Pri Zavodu za živinorejo in
veterinarstvo Celje so nam
povedah, da so z letošnjimi
rezultati zadovoljni, vzpod-
budno pa je tudi to, da so se
po nekaterih občinah odloči-
h izvesti občinska tekmova-
nja. Ob tem pa velja omeniti,
da iz občin Mozirje, Šentjur-
ja pri Celju in Šm^a pri Jel-
šah niso poslali niti ene eki-
pe na regijsko tekmovanje.
Ncuboljši iz regijskih tek-
movanj se bodo 3. septem-
bra srečali na repubhškem
tekmovanju oračev v Breži-
cah.
VLADO MAROT
Odkup pšenice bo kmalu
zaključen
V Merxovih silosih v Tmovljah je doslej vskladiš-
čenih 6 tisoč 200 ton letošnjega pridelka pšenice,
odkup pa počasi zaključujejo, saj je žetev skorajda
vsepovsod že končana.
Po pogodbenih obveznostih, sklenjenih s kmeti-
kooperanti z našega in dolenjskega območja, so doslej
v Merxovi Mlinsko predelovalni industriji odkupili
nekaj več kot tisoč 500 ton zrnja, iz družbenega sek-
torja pa so oddali nekaj manj kot 3 tisoč 700 ton pše-
nice. Prišteti je treba še nekaj več kot tisoč ton pšenice
iz sosednje Hrvaške, vojvodinske pšenice pa v Celje še
niso začeli dovažati.
I.F.
Tekmovanje v košnji na Homu
Planinsko društvo Zabukovica vabi na tradicionalno
tekmovanje žensk v košnji na Homu v nedeljo 14. avgusta
ob 15. uri.
Prireditev bo pod planinsko postojanko na Homu. Ce bo
slabo vreme bo prireditev 28. avgusta. Zbor ekip bo ob 14.
uri. Ekipo sestavljajo dve ženski in trije moški: ena izmed
članic ekipe kosi, en član in ena članica grabita, dva člana pa
trosita. Podrobnejši potek tekmovanja in ocenjevanja bo
obrazložil pred tekmovanjem Ivan Pintar.
T. T.
DELAVSKI SVET
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1.	vodje računovodsko-finančne
službe
2.	vodje tehnično vzdrževalne
službe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske
politike v občini Žalec izpolnjevati še naslednje po-
goje:
-	da imajo končano višje šolsko izobrazbo, pod
1 ekonomsko-komercialne, pod 2 strojne smeri ali
z delom pridobljeno znanje;
-	da imajo najmanj 4 leta ustreznih delovnih izku-
šenj;
-	da so družbeno-politično aktivni.
Za navedena dela in naloge bosta kandidata izbrana
za dobo 4 let. Ob prijavi naj kandidati priložijo doku-
mente o izpolnjevanju razpisanih pogojev.
Prijave naj kandidati pošljejo v 15. dneh na zgornji
naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30. dneh.
Kadrovska komisija
DELOVNE SKUPNOSTI
UPRAVNIH ORGANOV OBČINE
CELJE
I.	razpisuje
dela in naloge (v občinskem inšpektoratu)
-	inšpektorja parnih kotlov
(delavec s posebnimi pooblastili),
ki bo opravljal nadzor za osem občin celjskega oji
močja.
Pogoji: - visoka strokovna izobrazba strojne smerj
-	5 let delovnih izkušenj
-	opravljen strokovni izpit.
II.	objavlja
dela in naloge (v sekretariatu za notranje zadeve)
-	Člana izpitne komisije za voznike
motornih vozil
Pogoji: - višja strokovna izobrazba prometne, pray
ne ali upravne smeri,
-	3 leta delovnih izkušenj,
-	voznik motornih vozil: A, B, C, D in E kategorije
-	opravljen izpit za voznika inštruktorja,
-	eno leto neprekinjene vožnje v avtošoli,
-	poskusno delo 3 mesece.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite n
naslov: Delovna skupnost UO občine Celje, Trg svc
bode 9, v 8. dneh od objave razpisa. O izbiri bom
kandidate obvestili v 30. dneh po zaključku razpisa
SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA
»MARŠALA TITA«
63000 CELJE,
Pot na Lavo 22
RAZPISUJE
izobraževanje ob delu za naslednje usmeritve in pro
grame:
I.	lE kovinsko-predelovalna
usmeritev
1.	Skrajšani program: obdelava kovin in upravljanji
strojev.
Izobraževanje traja 1 leto.
Pogoj: nedokončana osnovna šola.
2.	Srednji program IV. stopnja: oblikovalec kovir
monter in upravljalec energetskih naprav, vzdrževa
lec strojev.
Izobraževanje traja 2 leti.
Pogoj: dokončana osnovna šola.
3.	Srednji program: obratni strojni tehnik-tehnolog
Izobraževanje traja 2 leti.
Pogoj: poklic kovinske stroke in eno leto delovniti
izkušenj.
Razpis pod točko I. velja tudi za dislocirano enoto pr
DELAVSKI UNIVERZI ŽALEC.
II.	lE elektrotehniška usmeritev
1. Srednji program: a) elektrotehnik energetik V
stopnja
b) elektrotehnik elektronik V. stopnja
izobraževanje traja pod a in b 2 leti.
Pogoj: poklic iz elektrotehnične usmeritve in eno
leto delovnih izkušenj.
III.	lE kemijska usmeritev
1.	Skrajšan program: pripravljalec kemikalij i"
upravljalec kemijskih naprav. Izobraževanje traja
1 leto.
Pogoj: nedokončana osnovna šola.
2.	Srednji program IV. stopnja: kemijski proces-
ničar.
Izobraževanje traja 2 leti.
Pogoj: dokončana osnovna šola.
3.	Srednji program: kemijski tehnik V. stopnja. Izo-
braževanje traja 2 leti.
Pogoj: dokončana IV. stopnja kenlijske usmeritve.
IV.	lE gradbena usmeritev
1.	Srednji program: delovodja v gradbeništvu. Iz"'
braževanje traja eno leto in pol.
Pogoj: poklic iz gradbene stroke in 5 let delovnimi
izkušenj, od tega 2 leti vodenja skupine.
2.	Srednji program: gradbeni tehnik. Izobraževanji
traja 2 leti.
Pogoj: poklic iz gradbene stroke IV. stopnje in nai'
manj 1 leto delovnih izkušenj v gradbeništvu.
Prijave na obrazcu 1,20 DZS z dokumenti (zadnj®
spričevalo, diploma, rojstni list in potrdilo o zaposU'
tvi in delovnih izkušnjah) sprejemamo v tajništ^''
Srednje tehniške šole maršala Tita Celje, Pot
Lavo 22, III. nadstropje, soba D-10, ali v tajništ\J
redne šole. Informativni sestanek bo 2. 9.1988 ob
uri. J
_>
11. avgust 1988
novi tednik - stran 7
NOČNE
CVETKE
« Ob številnih reklamnih
sporočilih za nove vrste pohi-
štva je vse bolj v modi pre-
urejanje stanovanj. To sta
skušala prejšnji torek doka-
zati tudi Rudi L. m Marjan J.,
ki sta v Kraigherjevi 7 v Novi
vasi obiskala Branka V. Naj-
prej so se nek^ sporekli - ne
vemo, če v zvezi z Brankovim
pohištvom - nato pa še stepli.
Marjana so miličniki pridrža-
li do iztreznitve, skupco z Ru-
dijem pa bosta v kratkem
obiskala sodnika. Razložiti
mu bosta morala, zakaj sta
z razbijanjem Brankovega
pohištva in vpitjem skušala
dokazati svoj rafmiran okus
za interierje.
• V Zvodnem 15 se je v četr-
tek ob 21.15 mladoletni S. S.
sporekel z očetom in bratom,
potem pa kot nadebuden
kmetovalec vzel v roke koso
in jima z njo malo požugal.
Oče je prosil miličnike za po-
sredovanje, S. S. pa je tudi
organe varnosti skušal poko-
siti. Ker so biU mihčniki pre-
pričani, da S. S. tovrstne koš-
nje še ne obvlada povsem, so
mu koso odvzeli, ga pridržali
do iztreznitve in prijavili sod-
niku za prekške. Sodnik mu
bo razložil, čemu je kosa
v resnici namenjena.
• Spreji vse bolj prodirajo
v naše življenje, nekaterim pa
že pršijo tudi v oči. V soboto
ob 2. uri ponoči sta se v Di-
skoteki Jagoda fizično pome-
rila Tomaž Č. in Leon B. Ker
je Leon dvoboj izgubljal, je
uporabil priročni sprej s sol-
zilcem, Tomaž pa se je ob
kvalitetni robi iz tujine kar
razjokal. Oba bosta odšla
k sodniku za prekrške, ki si
bo od blizu ogledal tudi sol-
zilni razpršilec.
B. P.
Pivo pogrelo vojalce
Zadnjega dne v juliju je
okoli sedme ure zvečer pri-
šlo v pivnico Koper osem
mladih vojakov iz kasarne
Jožeta Meniha-Rajka v Ce-
lju, ki so si ob enem prvih
izhodov v mesto, saj so
v Celje prišli na služenje vo-
jaškega roka letos junija,
zaželeli piva.
V pivnici so se ob pivu in
poslušanju glasbe zadržali
do devete zvečer, medtem pa
med njimi, osebjem pivnice
in ostalimi gosti ni prišlo do
nikakršnih konfliktov. Ne-
kaj minut pred deveto so že-
leh naročiti še eno »rundo«
piva, vendar jim osebje zara-
di zapiranja lokala in vinje-
nosti vojakov ni hotelo
ustreči. To je vojake tako
razjezilo, da so pričeli kršiti
javni red in mir in razbili de
vet vrčkov za pivo in dva pe-
pelnika, ter tako povzročili
za 31.900 dinarjev škode.
Strežno osebje je zaprosilo
za posredovanje Postajo mi-
lice v Celju, vojaki pa so
medtem lokal zapustili ter se
napotili v bife Pod velbom.
Tudi tam so zahtevali alko-
holne pijače, ki pa jih zaradi
vinjenosti niso dobili. Inter-
vencijska skupina celjske
Postaje mihce jih je medtem
našla, ugotovila njihovo
identiteto ter jih napotila
v kasarno.
Vodstvo kasarne bo proti
vojakom ustrezno ukrepalo,
celjski miličniki pa jih bodo
zaradi kršitve javnega reda
in miru prijavili sodniku za
prekrške.
Usodno nočno plavanje
v bazenu celjskega letnega kopališča so prejšnjo sredo
ob 6. uri našli mrtvega Jožeta Kita, starega 25 let, iz
Pečovnika 1% pri Celju, dotedaj zaposlenega kot natakarja
v Merxovi restavraciji v Novi vasi. Kita so prejšnji dan
okoli polnoči nazadnje videli v hotelu Merx, precej je tudi
pil, nato pa sije verjetno zaželel nočnega plavanja. Čeprav je
bil povprečen plavalec, je zaradi vinjenosti omagal pod
vodo.
Zažigalna Honda
v četrtek je ob 13.30 v kletnih prostorih stanovanjskega
bloka na Stanetovi ulici v Titovem Velenju izbruhnil
požar, ki je povzročil za 25 milijonov dinarjev škode.
Preiskovalci so ugotovili, da je občan Zoran Valentinčič
shranil svoj motor Honda v prostorih toplotne postaje, ki je
v kleti bloka. Zaradi vročine je prišlo do povečanega priti-
ska v rezervoapu motornega kolesa, zato je pokrdv odtrgalo,
bencin pa se je razlil po akumulatorju in električni nape-
ljavi. Ogenj je uničil izolacijo na stropu, precej pa je poško-
dovana tudi električna omarica.
V štajerski
Rinlci omahnil
alpinist
v nedeljo ob 11.30 se je
hudo telesno poškodoval
alpinist Franc Čanžek,
star 41 let, iz Zabukovice,
član Alpinističnega odse-
ka Celje.
Čanžek je plezal v Štajer-
ski Rinki v Kamniško Sa-
vinjskih alpah v smeri Mo-
dec-Režek, Ko je preplezal
že četrtino dolžine vrvi, pri-
bližno 200 metrov, se mu je
odtrgala skala in omahnil
je 15 metrov v globino.
Sam je nato splezal še do
srednjega sidrišča.
Drugi alpinist, ki je prav
tako samostojno plezal isto
smer, je takoj izstopil in ob-
vestil Postajo milice v Mo-
zirju. V akcijo reševanja so
se vključili gorski reševalci
in helikopter letalske enote
milice ter Čanžeka hitro in
uspešno spravili v celjsko
bolnišnico.
Komisija za delovna razmerja
OSNOVNE ŠOLE SLAVKO
ŠLANDER, PREBOLD
razpisuje prosta dela in naloge
-	učitelja tehnične vzgoje
za določen čas
-	učitelja razrednega pouka
za določen čas
Začetek dela 1. 9. 1988
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 8. dneh po objavi razpisa na gornji naslov.
PROMETNE NESRECE
Padel in podlegel
poškodbam
Ob 20.50 se je huda nesreča
prejšnji četrtek pripetila tudi
na Partizanski cesti v Rogaški
Slatini. Voznik kolesa z motor-
jem. 39 letni Avgust Kužner iz
Sečovega, ki je vozil iz Rogaške
Slatine proti Cerovcu, je pri zak-
ljučku stare ceste zapeljal na rob-
nik in tako nesrečno padel, daje
na kraju nezgode poškodbam
podlegel.
Čelno trčenje na
hitri cesti
v petek ob 16.35 je prišlo do
prometne nezgode na hitri cesti
zunaj naselja Dramlje. Iz Celja
proti Tepanju je vozil voznik
osebnega avtomobila Mazda,
Slobodan Bradara, star 26 let, iz
Fojnice, na začasnem delu v Av-
striji. Ko je pripeljal do viadukta
Žepina, je pričel preko polne črte
prehitevati kolono vozil. Takrat
je nasproti pripeljala z vozilom
126 P Marija Omerza, stara 43 let,
iz Sevnice, ki je kljub umikanju
z Bradaro čelno trčila. Bradari se
je izogibala tudi nasproti vozeča
Zivana Ibraimov, ki je s pred-
njim delom vozila zadela odboj-
no ograjo. Pri nezgodi se je hudo
poškodovala voznica Marija
Omerzo, Slobodan Bradara pa la
že. Škode na vozilih je za 6 milijo-
nov 500 tisoč dinarjev.
Z alkoholom ob
pločnik
v petek ob 19.30 se je zgodila
prometna nesreča na Titovem
trgu v Celju. Valter Regula, star
21 let, iz Celja, je zaradi vožnje
pod vplivom alkohola v bližini
križišča na Titovem trgu v smeri
Cankarjeve ulice s kolesom z mo-
torjem zadel ob rob pločnika ter
padel po vozišču in se huje po-
škodoval.
Brez luči čez cesto
v Vrbnem pri Šentjurju je
v petek ob 21. uri na magistralni
cesti zaradi izsiljevanja predno-
sti in vožnje brez luči prišlo do
hude prometne nezgode. Iz Celja
proti Šentjurju je vozil osebni av-
to Cimos BX Aleksander Janša,
star 29 let, iz Večjega brda. Ko je
pripeljal v Vrbno, se je srečal
z nasproti vozečim vozilom, ta-
koj zatem pa zadel v traktor s pri-
klopnikom, ki je brez prižganih
luči prečkal magistralno cesto.
Voznik kmetijskega traktorja, 49
letni Ivan Mlinarič iz Vrbnega, je
bil v nesreči huje telesno poško-
dovan, kljub temu, da je Janša
skušal trčenje z zaviranjem pre-
prečiti. Škode je za 10 milijonov
in 500 tisoč dinarjev.
Pretirana hitrost
terjala življenje
Minuli četrtek je ob 13.20 iz
Mozirja proti Šentnipertu vozil
osebni avto 29 letni Vinko SIo-
kan iz Šibenika pri Šentjurju.
V kraju Preserje ga je zaradi pre-
velike hitrosti v ostrem desnem
zavoju zaneslo, tako da je bočno
trčil v nasproti vozeči tovorni av-
to. V nesreči je bil Slokan huje
poškodovan, poškodbam pa je
na kraju nezgode podlegel sopot-
nik, 16 letni Robert Goijanc iz
Ponkvice v občini Šmarje.
Na Celjskem gradu ob
petkih in sobotah igra
Duo Premium, ki ga po-
osebljata Igor Korošec in
Marko Bezgovšek. Njuno
muziciranje, ki ga večino-
ma sestavljajo evergree-
ni, je delno podprla tudi
Pivovarna Union • Raz-
na srečanja in tekmova-
nja izvajalcev narodnoza-
bavne glasbe se še kar na-
daljujejo. To nedeljo bo
na Graški gori nad Tito-
vim Velenjem tradici-
onalno srečanje narodno-
zabavnih ansamblov. Le-
tos bo že dopoldne v Tito-
vem Velenju predtekmo-
vanje, popoldne pa bo na
Graški gori nastopilo 15
najboljših izvajalcev
• Prihodnjo nedeljo pa
bo podobno srečanje
v Zibiki. Ansambli se lah-
ko prijavijo do 17. tega
meseca na zibiško kultur-
no društvo ali pa po tele-
fonu 823-151 • Jokers
^and, »švicarski* ansam-
bel, kije le ena od frakcij
razpadlih celjskih Joker-
Jev, je avgusta zamenjal
devizno »gažo* za doma-
dinarje. Ves avgust bo
namreč zabaval turiste
^ Crikvenici. Ta konec
tedna se bo res težko od-
jptiti, kje se boste zabava-
li, saj je razen že omenje-
nih prireditev še več dru-
Sih tovrstnih zabav. Jutri
no na bazenu v Celju
Neptunova noč, v soboto
bo v Titovem Velenju
Noč ob jezeru, tu so še
"meljarski praznik
^ Braslovčah, Lučki dan
^ Lučah in še in še. •
Osvežitev
ob jazzu
v Klubu kulturnih delavcev Ivan Can-
kar je bil minuli petek ponovno prijeten
večer. Tokrat je nastopil trio Toneta Jan-
še, ki ga celjsko občinstvo že pozna, saj to
ni bil njegov prvi nastop v Celju. Sam
pravi, da je pri nas prijetna jazzovska pu-
blika, ki vedno znova preseneti in zaradi
tega se rad vrača.
Janša še vedno velja za enega boljših, če
ne celo neoboljšega na svojem področju,
kar lahko trdimo tudi za njegove spremlje-
valce, ki jih skrbno izbira. Najpogosteje
igra v spremstvu Ratka Divjaka-tolkala, ve-
liko pa tudi nastopa z dixiland orkestrom.
Je klasičen jazzovski glasbenik, ki redko
zaide v eksperimentiranje. Zaradi tega ve-
mo, k^ bomo slišali in da bo to, kar bomo
slišali, vrhunsko izvedeno.
E.E.
Damjanln samostojni koncert
Privlačen nastop v klubu kulturnih delavcev
Klub kulturnih delavcev
Ivan Cankar v Celju se vse
bolj uveljavlja kot prizoriš-
če glasbenega dogajanja
v teh poletnih dneh. Jutri se
bo tu predstavila tudi Dam-
jana Penič, spremljala pa jo
bo skupina Dragana Gajiča.
Damjana Penič se je, ta-
krat še Golavšek, uveljavila
kot pevka skupine Kladivo,
konj in voda, s katero je pos-
nela tudi veliko ploščo. Po
razpadu te skupine se je tudi
sama nekako umaknila iz
javnega glasbenega življe-
nja, še vedno pa je živela
z glasbo. Zato seje tudi odlo-
čila za študij petja pri Nadi
Žgur v Ljubljani. Sama pra-
vi, da ji ta študij vehko d^e
in da je v zadnjem letu precej
napredovala. To je potrdila
tudi z nastopom skupine
učencev Nade Žgur pred
meseci v dvorani Narodnega
doma v Celju. Nastop v klu-
bu kulturnih delavcev pa bo
njen doslej največji samo-
stojni koncert. Predstavila
se bo s skladbami iz njenega
študijskega programa, ki ji
tudi najbolj ustrezcOo.
Omeniti je treba tudi sku-
pino Dragana Ggjiča, ki bo
spremljala Damjano Penič
in z instrumentalnimi vložki
poskrbela za čimbolj prijet-
no vzdušje v petek zvečer.
Dragan Gajič že nekaj časa
sodeluje z Nado Žgur in nje-
nimi učenci, tako da dobro
pozna vse izvajalce. Člani
njegove skupine so vsi priz-
nani glasbeniki in zaenkrat,
zaradi dopustov, ne vemo
koga bo še pripeljal v Celje.
Vsekakor pa bodo odUčni
posamezniki.
F. P.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	MALI BOGOVI - MARTIN KRPAN	(7)
2.	ALPHABET ST - PRINCE	(5)
3.	TVOJA-CAFE	(6)
4.	ŠTO TO BJEŠE LJUBAV - OLIVER DRAGOJEVIČ	(4)
5.	I SAW HIM STANDING THERE - TIFFANV	(3)
6.	ONE MORE TRY - GEORGE MICHAEL	(9)
7.	EVERY DAY IS LIKE SUNDAV - MORRISEV	(3)
8.	SING THE BEATLES - RADIORAMA	(6)
9.	FANTASV BOYS - NEW BACCARA	(10)
10. IM NIN' ALU - OFRA HAZA	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	NASVIDENJE - MIHA DOVŽAN	(6)
2.	SAVINJCANI - CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(4)
3.	PESEM ZATE - ZRELO KLASJE	(5)
4.	SOLČAVSKE-PLANINE - MIRO KLINC	(9)
5.	SINKO MOJ, ZASPI - RŽ	(3)
6.	MICKA VSTANI - DOBRI ZNANCI	(8)
7.	VESELI GODCI - SREDENŠEK	(3)
8.	PRIMORCI SMO VESELI UUDJE - OTTAVlO BRAJKO	(2)
9.	T'K SI FLITNA - RUPAR	(7)
10. NE POZABI DOMOVINE - FANTJE Z VSEH VETROV , (9)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
Izvajalec_
lestvica domačih melodij_
izvajalec__
ime in priimek_
naslov_!_
Nagrajenca: OlgaZavašnik, Drešinja vas 12d, Petrovče
Vanja Slapnik, Varpolje 46, Rečica ob Savinji
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje.
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v
prodajalni MELODIJA v Celju.
8. stran - novi tednik
Obnovljena šola in nova trgovina
ŠenUurčanI bodo občinski praznik praznovali na Blagovni
v krajevni skupnosti Blagovna,
kjer bodo letos Šentjurčani prazno-
vali svoj občinski praznik 18. avgust,
ugotavljajo, da bo potrebno nameniti
še veliko denarja in truda za komu-
nalno ureditev naselij. V upravljanju
krajevne skupnosti je kar 28 kilome-
trov lokalnih cest, ki so zvečine še
makadamske, njihovo vzdrževanje
zahteva veliko truda.
V minulem letu so v kr^evni skup-
nosti asfaltirali cestni odsek Proseni-
ško-Bukovžlak, ki povezuje šentjur-
sko in celjsko občino, uredih ter poso-
dobili cestne povezave Brezje-Ogo-
revc za povezavo s celjsko krajevno
skupnostjo Štore in nekaj manj kot
kilometer cestišča v naselju Jezero.
Krajani Blagovne so v tem času prido-
bili 30 novih telefonskih priključkov,
z denaijem iz krajevnega samopri-
spevka, prostovoljnimi prispevki in
namenskim prispevkom občinske ko-
munalne skupnosti pa so uredili vodo-
vod Repno-Zlateče.
Krajani so njgbolj ponosni na no-
vozgrajeni prizidek podružnične os-
novne šole na Proseniškem, kjer so
v obnovljenih prostorih stare šole
uredili tudi vrtec za predšolske otro-
ke, in zasebno trgovino z mešanim
blagom, ki sta jo v začetku leta odpr-
la zakonca Hrastnik.
V krajevni skupnosti Blagovna so
eno n^aktivnejših društev gasilci iz
Lokarij, ki so letos kot edini v občini
dobili tudi specialno terensko vozilo
Unimog. Sicer pa so se v šentjurski
občini praznovanja svojega občinske-
ga praznika lotih veliko bolj varčno in
na nekohko drugačen način kot prejš-
nja leta. Doslej je namreč v občini ve-
ljalo, da tista kr^evna skupnost, ki
pripravlja osrednjo slovesnost ob ob-
činskem prazniku, že vse leto dobiva
tudi nekoliko višje denarne prispevke
za ureditev krajevne infrastrukture, ob
občinskem prazniku pa so pripravili
tudi otvoritve pomembnejših pridobi-
tev. Letos tega ni, s^ denaija v občini
vse bolj primanjkuje, kr^evne skup-
nosti pa naj bi se razvijale skladno
s svojimi sprejetimi razvojnimi pro-
grami.	i^ana FIDLER
Osrednja slovesnost ob občinskem
prazniku »18. avgustu« pripravljajo
Šentjurčani v nedeljo, 21. avgusta
pred osnovno šolo na Proseniškem.
Krajani Blagovne bodo istočasno
proslavili tudi svoj krajevni praznik,
ki ga sicer slavijo prvo nedeljo v sep-
tembru, delegati zborov občinske
skupščine in predstavniki družbeno-
političnih organizacij v občini pa bo-
do na slovesni seji podelili najzasluž-
nejšim občanom in organizacijam tu-
di plakete in priznanja 18. avgust.
Oživljanje grajskega dvorišča
že pred celjskim občinskim praznikom je občinska komunalno cestna skupnost delno preno-
vila dvorišče mestnega gradu. Obtem, ko stara zgradba zaradi pomanjkanja denarja vse nestrp-
neje čaka na lepšo podobo in življenje, ki naj bi se vanjo vselilo, bo očitno okohca dosti prej
urejena. Prihodnje leto načrtujejo dokončanje prenove dvorišča, ki bo imelo dvonamensko
funkcijo; kot parkirišče in prostor za različne prireditve. V ta namen bodo na dvorišču mestnega
gradu izdelali tudi sestavljiv oder.
BP
Erika
Potočan
Natakarica Erika Potočan
v gostišču Slovan na Vran-
skem vedno za šankom hiti.
Tako tudi mora, s£0 je gostov
vedno na pretek. Večino jih
že pozna, s^ je nekaj kar
stalnih, še več pa je tistih, ki
prih^^o z avtobusi in želijo
na hitro kaj spiti.
Na takšen način dela se je
Erika navadila že zgod^. Ko
je iz Razvanja pri Mariboru,
odkoder je doma, prišla na
Vransko, ni mishla, da bo tu
ostala. Zd^ ima že tu domo-
vinsko pravico, s^ je na
Vranskem že polnih šestin-
štirideset let, od tega kar pet-
indvajset let v Slovanu.
»Služila sem petim gospo-
daijem in takrat smo delali
od šeste ure zjutr^ do en^-
ste zvečer, pa tudi sobote in
nedelje. Ko smo začele nata-
karice delati v turnusu po
osem ur, je postal naš poklic
nekohko lažji. Tudi en dan
v tednu imamo prosto, tako
da imamo občutek, da smo
izenačene z drugimi poklici.
Vseeno pa je še vedno hudo
stati ves delovni čas na no-
gah, držati prijazen obraz, se
prilagajati gostu. Če je ta ne-
sramen, je hudo, a skušamno
potrpeti kolikor moremo.
Odnos gosta do gostinskega
osebja še vedno ni tak kot bi
moral biti.«
Erika ve tudi povedati, da
se zdaj manj pije kot se je
včasih, da pa kultura pi^a še
ni na takšni ravni kot bi mo-
rala biti. Tudi o družabnosti
ve Erika povedati marsikaj.
»Ljudje so bih včasih bolj
dobre volje, družabnost je
bila večja, čeprav stalni go-
sti, ki so prihajaU v Slovan
na pomenke, niso pih do
onemoglosti. Družabno so
pih in družabno so se pogo-
vaijali.«
Zd^ gostje v Slovanu se-
gsgo n^več po njihovih do-
mačih jedeh kot so pečenice
z zeljem, fiŽol z zeljem, ^do-
vi žganci in mleko. Zraven
jim ponudijo zaščitena vina
ter pivo.
»Mislim, da za tradicijo na-
še hrane vedo vsi gostje, ki
se pri nas ustavijo, če pa ne
vedo, jim znamo hrano tudi
ponuditi.
Kako se temu streže nata-
karica Erika, ki je v Slovanu
na Vranskem že polnih pet-
indvajset let, prav dobro ve,
jo je pa to tudi utrudilo. Ra-
da bi že izpregla, rada bi se
spočila, kar pa njen poklic
ne dopušča. Njena velika od-
hka je že v tem, da je vztraja-
la toliko časa in da njen na-
smešek ne zgleda narejen.
ZDENKA STOPAR
Voda za zdravje
KonJIčanI se bodo kmalu odžejali
Dela na centralnem vodo-
vodu Polene-Slovenske Ko-
njice gredo h koncu in že
konec meseca ali prve dni
septembra se bodo krajani
lahko odžejali z neoporečno
vodo iz novega vodovoda.
Voda iz žičkega vodovoda
je bila namreč že vrsto let,
zlasti po hudih nahvih, kalna
in neuporabna. V sušnih me-
secih pa imajo v nekaterih
kreOih občine že takšne teža-
ve, da mor£yo vodo dovažati
gasilci.
V novo z^etje na Polenah
bo priteklo 30 sekundnih h-
trov vode, kar bo zadoščalo
za potrebe kraja, so ugotovih
strokovnjaki. Dela sta izvžOa-
la in jih končujeta konjiški
Ingrad in Kongrad z denar-
jem iz samoprispevka. Ko-
munalne skupnosti. Območ-
ne vodne skupnosti Drava in
uporabnikov. Naložba je ve-
ljala 450 milijonov dinaijev.
Ko so strokovnjaki Geolo-
škega zavoda iz Ljubljane
pred tremi leti prvič in nato
še nekajkrat zavrtaU več kot
200 metrov pod zemljo, so bi-
li krajani Polen nejevoljni,
pa tudi glasni in so na poseb-
nem zboru krajanov postavi-
h zahteve, ki so jih pri iz-
gradnji vodovoda v celoti
upoštevali, pravi predsednik
izvršnega sveta Stane Ko-
kelj. Krpani so zahtevali, da
ostane voda tudi njim, da je
potrebno zagotoviti biološki
minimum potoka Polenšči-
ce, kakor tudi, da je potreb-
no popraviti poškodovano
cesto in igrišče. Po izgradnji
vodovoda bodo v Polenah
reguUrali še potok, ki zd^
zajeda cesto. Z deh pa bodo
začeh septembra. O tem pa
se bodo še prej pogovorili na
zboru kr^anov, da ne bi po-
novno prišlo do težav. Regu-
lacija Polenščice pa je tudi
sicer sestavni del ureditve
kTcy 3
. MATEJA PODJED
TV pretvornik na Kalobju?
Na pobudo občanov šent-
jurske občine so na Kalobju
ustanovili poseben gradbeni
odbor, ki bo skrbel za zbira-
nje dokumentacije in gradnjo
televizijskega pretvornika.
Kalobje leži na nekaj več kot
600 metrov nadmorske višine,
strokovnjaki pa so to naselje
ocenili kot izredno primemo
sprejemniško in oddajniško
točko.
Pobudo občanov o ^adnji
televizijskega pretvornika, ki
bi širšemu delu šentjurske ob-
čine omogočal spremljanje pe-
tih ali šestih televizijskih spo-
redov, so podprli tudi v izvrš-
nem svetu skupščine občine in
prav zdaj člani gradbenega od-
bora zbirajo potrebno doku-
mentacijo za gradnjo. Televi-
zijski pretvornik n^ bi na Ka-
lobju začeli graditi predvido-
ma prihodnjo pomlad, dotlej
pa naj bi že zgradih kr^evno
mrliško vežico, ki jo prav zdaj
urejalo.
Sicer pa so na Kalobju v zad-
njih nek^ letih zgradih vse po-
membnejše objekte, lani pa so
dokončno asfaltirah tudi 4 ki-
lometre ceste od Jezerskega
klanca do naselja. Kalobčani
imajo zdaj že nekaj let zasebno
trgovino z mešanim blagom,
svoj poštni in krajevni urad.
štirirazredno podružnično os-
novno šolo z velikim, lepo ure-
jenim športnim igriščem ter
gasilski dom. Nekaj več kot
750 krajanov je zadovoljnih tu-
di s krajevno gostilno, prav
zdaj pa pomagajo pri obnavlja-
i\ju zvonika na Marijini cerkvi.
I. FIDLER
V Taboru težko
čakajo na telefone
Medtem ko v krajevni skup-
nosti Tabor v Savinjski doli-
ni z vso vnemo gradijo prizi-
dek k domu krajanov, pa se
pripravljajo tudi na to, da bi
dobili čim več telefonskih
priključkov.
Skupcy s krajevnimi skup-
nostmi Gomilsko, Tmava in
Braslovče mor^o namreč
v teh dneh združiti 360 milijo-
nov dinaijev za neikup telefon-
ske Centrale. To je med drugim
na slavnostni seji skupščine
krajevne skupnosti in družbe-
nopohtičnih organizacij ob
praznovanju krajevnega praz-
nika poudaril predsednik
skupščine krajevne skupnosti-
,Janko Drča.
Krpani naj bi za posamezni
priključek prispevali 1,3 mili-
jona dinaijev, celjski PTT pa je
veUkodušno obljubil, da bo fi-
nanciral drugi del (enega iz-
med štirih) pri izgradnji telefo-
r^e. V Taboru naj bi tako dobi-
h 115 telefonskih številk, seve-
da pa bodo morali za to tudi
udarniško delati.
V teh dneh celjska Obnova
pospešeno gradi prizidek
k večnamenskemu domu v ka-
terem bodo imeli svoje prosto-
re mladi športniki in člani raz-
ličnih društev. Računajo, da
bo dom letos pod streho. Del
denaija za to naložbo so pri-
spevali tudi kulturna telesno-
kultuma skupnost žalske obči-
ne, organizacije združenega
dela, obrtniki in seveda krajani
s samoprispevkom in prosto-
voljnim delom. Za prvo fazo
izgradrvje so tako namenih do-
brih 140 milijonov dincujev.
Letošnje praznovanje kra-
jevnega praznika v Taboru je
minilo tudi v znamenju 85 let-
nice gasilskega društva iz Oj-
striške vasi, ki so namenu pre-
dali novo avtocistemo v vred-
nosti 30 milijonov dinaijev.
JANEZ VEDENIK
Krave v dolino,
turisti na planino
Turistični delavci Rogle so
pripravili minulo nedeljo tra-
dicionalni Pašni piknik, ki oz-
načuje gonjo živine s paše na-
zaj v dolino.
Turisti so bili zadovoljni
s ponudbo hrane, saj so pripra-
vili gostinci domače pohorske
jedi. Lakota je nagnala ljudi
v vrsto, da bi dobili svoj kos
pečenice, jagr\jetine ali srnine-
ga golaža. Tisti z večjimi želod-
ci pa so kupih še domače slaš-
čice. Ker pa že stara latinska
modrost pravi, da potrebuje
narod kruha in iger, so organi-
zirali Pohorci vesele igre, kjer
so morali tekmovalci metati vi-
le v seno, prenašati kmetijske
pridelke, pojesti dobrote iz do-
bro obložene mize in slaloini-
rati po travi. Zmagala je ekip^
z Resnika, pred ekipami Lošk^
gore in Vitanja, častno četrto
mesto pa je zasedla ekip^
športnikov, ki se pripravljaj"
naRogh.
Priznanja ob prazniku KS
Tabor so prejeli Martina Zu-
pančič, Stanko Kovče, Jože
Matko, Milko Ocepek, Janez
Miklavc, Alojz Topovšek, Jo-
že Ribič, Adi Laznik, Zlatka
Poznič, Marica Drolc in Peter
Lukman.
Obnovljena Manufaktura
Trgovsko podjetje Moda je obnovilo svojo prod^alno
Manufaktura na Cankarjevi ulici v Celju. Zunanjost in
notranje prostore prod^alne so kompletno obnovili v treh
tednih po načrtih arhitekta J.Hartmana. Direktor Mode,
Ciril Zavolovšek, nam je povedal, da so z izvedbo obnove
zadovoljni, vsa sredstva v višini 120 milijonov dinaijev pa so
zagotovili iz lastne akumulacije. V prenovljeni trgovini vam
spet nudijo izbrano metrsko blago.
GB
novi tednik - stran 9
sinjim nebom
I« teden se je na laškem gradu
"giemalna ekipa RTV Ljubljana,
gja nov televizijski film z naslo-
^ sinjim nebom. Režijsko palico
jglcah Dušan Prebil, scenarij je
jjl(ob Jant, med igralsko zasedbo
,javljajo imena kot so Matija Bari,
jjarti. Andrej Žigon, Boštjan
Jelka Cvetežar, Simona Pihler
L precej pa je tudi statistov iz
liine.
injim nebom bo film o filmu, za-
komično, odkrival pa n^ bi za-
lastajanja filma. Zato v njem na-
režiseiji, producenti, tajnice, ma-
amermani, in pravzaprav je med
nogoče prištevati (delno) le Mati-
ki je v otroških letih igral Kekca,
I je producent v Munchnu. Na
i vidite vedro razpoloženo igral-
10, ki snema enega izmed zaključ-
orov na laškem gradu. Televizijci
I dni že odpravili na snemanje
ih kadrov na Brnik in nato še
ano. Predvidoma septembra pa
)v slovenski film, v katerem po
1 prejme na Puljskem festivalu
no edini nastopajoči konj, videli
E\jskih zaslonih.
N. G., Foto: E. Masnec
aio Prosvetni dom
I društvo na Ljubnem ima obsežne
edstvi samoprispevka in mozirske
Hipnosti obnavljajo svoj Prosvetni
je bila v zelo slabem stanju, zato je
javnost izgubljala polet. Zaradi tega
ibnem odločili za popolno prenovo
I doma. Pričakujejo, da bodo v mary
u dni prenovljeno dvorano že odprli,
iii prenovi dvorane bodo z deli nada-
flijo pridobiti še prostore za knjižni-
dejavnosti.	BJ
Kako je Miran postal dober kmet
Preti tiesetiml leti ga nihče nI Jemal resno, tianes pa Je satijar - strokovnjak
Najprej naletiš na visoko
ogr^o, ki ščiti jablane pred
divjadjo, potem te oblaja
domači pes, mimo nekda-
njih svinjakov pa pot pripe-
lje do idilične hišice, v kate-
ri je nekoč živel upravnik
pajske pristave in ki s svo-
jo majhnostjo nič ne kaže
na mogočnost posestva.
V njej zdaj živi Miran Pre-
zelj z ženo Ireno. Ustvarjal-
nost, želja po nečem novem
je bila kriva, da je pred de-
setimi leti zapustil Celje in
dobro obrt in se podal tja
gor na Rakovo stezo.
O kmetijstvu ni imel poj-
ma, vendar pa je bil izziv ta-
ko močan, da se je odločil in
kupil zapuščeno kmetijo.
Nihče ni veijel, da misli res-
no, Miran pa se je zaljubil
v to, da je vse kar na kmetiji
počneš, pravzaprav živo.
Najprej so liile sanje
Miran se je pred približno
pol stoletja rodil na Hudinji.
Končal je srednjo tehniško
šolo in postal delavec, kot je
bil že njegov oče. Pred dv^-
setimi leti so ga začela zani-
mati tiskana vezja in postal
je obrtnik. Zaradi izziva, pra-
vi, ker ga je to res zanimalo,
pa čeprav tudi to ni bil nje-
gov poklic. Ko je menil, daje
dosegel vse, kar se ob naših
predpisih v obrtništvu da
doseči, je njegova nemirna,
ustvarjalna žihca že iskala
nekaj novega. Na Rakovi ste-
zi pri Frankolovem so že dol-
go prod^ali 25 hektarov veli-
ko posestvo. Miran je vse do-
bro pretehtal in se odločil,
kljub pomenljivim pogle-
dom, ki so govorili, da s tem
fantom ni vse čisto v redu.
Celo leto so trajali pogovori
okoli nakupa in vse skupaj je
preživljal kot pravo osebno
dramo. »Enkrat sem bil nav-
dušen, s^ je to tako lep koš-
ček zemlje, da sem mislil, da
ga moram imeti, drugič spet
sem bil razočaran. Kot m^-
hen otrok, ki se veseli nove
igrače...« pravi Miran. Svojo
igračo je dobil. Varyo je vlo-
žil vse kar je imel in še več.
Prebral je na kupe knjig, si
obrusil pete trkajoč na ta in
ona vrata, dela je bilo na prej
zapuščeni kmetiji, ki npr. 25
let ni bila niti pognojena, kar
preveč.
O jeleniti, ki jih ni
smel imeti
Mislil je začeti z ovcami, pa
je na ljubljanski fakulteti,
kjer je iskal knjige o ovčjere-
ji, trčil v profesoija Valentin-
čiča. »Fant, če se želiš ukvar-
jati z ovcami, bi bilo pa tole
morda še bolj zanimivo,« mu
je dejal profesor in Miran se
je domov vrnil s knjižico
o gojenju jelenov lopatičar-
jev. V Nemčiji, kjer je bilo
takrat že veliko farm teh jele-
nov - največja na Bavar-
skem jih je imela pribhžno
sto - so namreč zračunali, da
d^ejo lopatičaiji na hektar
pribhžno tisoč mark več do-
hodka kot ovce. Na Mirano-
vem posestvu bi jih lahko
imeli 150, vse skupaj bi fi-
nanciralo ljubljansko podjet-
je Gruda, z Brionov bi dobili
50 košut, iz Avstrije, Iger se
je z lopatičaiji ukvarjal ta-
krat še živeči avstrijski pre-
stolonaslednik, pa tri pleme-
njake. To bi bila prva jelenja
farma pri nas, pa je ni bilo...
»Ko so ljudje izvedeli kaj ka-
nim, se je tako vsem zmeša-
lo. Mnogi so bili proti, češ, da
to ni primerno za naše raz-
mere, da bom zaprl naravno
pot divjačini, da ne smem
ograje postaviti... »pripove-
duje Miran. Vse skupžO je
padlo v vodo, Miran pa še
danes meni, da je bila ideja
silno zanimiva.
Miran Prezelj, sadjar, si je
za svoje uspehe, za smelost,
vztrajnost in dosledno
usmerjenostjo v nekaj no-
vega, sodobnejšega, letos
prislužil najvišjo celjsko
nagrado »Slavka Šlandra«.
Njegov nasad je eden naj-
večjih in najlepših sadov-
njakov na Štajerskem, po
pridelku pa se uvršča med
največje zasebne proizva-
jalce namiznega sadja
v Sloveniji.
O ovcaii, l€l jiii
niiiče ni iiotel
icupovati
Ko ni dobil potrebnih do-
voljenj za jelene, je s Koroši-
ce pripeljal ovce. 42 brejih
volnenih ljubljenk je imel,
kmalu bi nastala čreda sto-
tih, pa tudi to ni šlo. Miran je
prerešetal ves telefonski
imenik Slovenije, pa nobena
klavnica ni hotela odkupiti
njegovih ovac. V Škofli Loki
bi bili vzeli meso, vse ostalo
pa naj Miran spravi kamor
hoče. Poleg tega pa so se po-
javili čudni, nepojas^eni po-
gini v njegovi čredi in moral
je opustiti misel, da bi ga zju-
traj zbudilo blejanje okoli
hiše...
O zavidanja
vrednem sadovnjaku
No, potem se je pa odločil
za sadovnjak. Vse razmere
od vremenskih, višinskih, do
analize zemlje in figuracije
terena so govorile za tako od-
ločitev, pa tudi strokovnjaki
so nov Miranov poskus pod-
prli. Prišli so z žalskega In-
štituta za hmeljarstvo in pi-
vovarstvo, pa z mariborske-
ga kmetijskega zavoda, po
Sloveniji pa seje takrat klati-
la tudi repubhška sadjarska
komisija, ki je želela z ob-
ljubljenimi krediti spodbu-
diti sadjaije, da bi sadili še
kaj drugega kot zlati delišes
in jonatan, ki gaje bilo takrat
med vsemi jabolki, pridela-
nimi v Sloveniji, več kot po-
lovica. Svetovali so mu glo-
ster, mellrosse, mutchu, ida-
red, jonagold, zaradi opraše-
vanja pa še nekaj dreves zla-
tega delišesa. »»Predpisali«
pa so mu tudi hektar višenj,
ki pa se mu ne izplačajo in
jih namerava zd^j posekati
in nadomestiti z jablanami.
Na osmih hektarih Miran
pridela vsako leto 60 do 80
ton najkakovostnejših ja-
bolk. Nominalno bi lahko
njegov sadovnjak dal 300 ton
jabolk, pa ga vedno k^ ušpi-
či vreme...
O zbirališču
strokovnjakov
Miran vsa ta leta uspešno
sodeluje s strokovnjaki. Vsa-
kemu se veijetno zdi, da je
sadovnjak na Rakovi stezi
tudi košček njegovega zna-
nja. Eden od njih je prišel ob
štirih 2jutraj, ko je Miran
škropil, drugi je prišel k Mi-
ranu naravnost s strokovne-
ga posveta v tujini. Pred tre-
mi leti so mu svetovali inte-
gralno zaščito nasada. V vre-
menski hišici ima zato elek-
tronsko napravo, ki beleži
temperaturo in čas vlažnosti
listov. Ko preračuna srednjo
temperaturo, se po Millsovih
tabelah odloči za škropljenje
ali pa ga opusti. Včasih se
namreč bolj splača pustiti
nasad nepoškropljen, saj je
pričakovana škoda manjša
kot pa bi jo naredila škropi-
va. Njegovo sadje pa je zato
tudi bolj zdravo. Po tujih
zgledih pa Miran ni želel de-
lati, zaupal je našim strokov-
njakom. iMorda je bila moja
prednost v tem, da nisem ni-
česar vedel prej in nisem
mogel reči, če je bilo vsesko-
zi tako dobro, zakaj zdag dru-
gače...«, pravi Miran.
O kakovosti, ki je
pri nas nitiče ne
plača
Dela je v tako velikem sa-
dovnjaku precej. Dreves je
približno 12 tisoč, vsako no-
vo vejo pa je treba privezati
v vodoravno lego, vsako dre-
vo mora biti podprto s količ-
kom, potreben je zimski rez-
,drobljenje vej, mulčenje,
gnojenje, škropljenje, zaščita
s pesticidi. Vse to opravita
Miran in Irena sama, ko pa
se tam proti koncu septem-
bra začne obiranje, priskoči-
jo na pomoč sosedje. Mira-
nova jabolka so zaradi kar
znanstvenega načina sadjar-
jenja izjemno kakovostna.
V prvo kakovost pa pri nas
žal uvrščajo tudi jabolka, ki
imajo kvadratni centimeter
poškodb in celo nekgj črvi-
vih se lahko znajde vmes. Na
zahodu pa priznavajo tudi
ekstra kakovost in cena je ta-
ko 20 odstotkov višja. »Pri
nas tega ni. Vendar pa se bo-
mo morali tudi pri nas čim-
prej odločiti za kakovost in
jo tudi plačati«, meni Miran.
O kmečki zvezi Miran ni-
ma ravno blestečega mne-
nja. »Pri nas so bile takšne
politične in družbene raz-
mere, da je bila njena usta-
novitev pravzaprav nujna
posledica. Nekoč bo prav
gotovo odigrala svojo vlo-
go, za zdaj pa z njenim pro-
gramom nisem zadovoljen.
Kmete poziva k bojkotu,
kmetijske zadruge k izstopu
iz sozdov, k agrarni reformi,
razprodaji družbenih zem-
ljišč. Tu pa je še toliko dru-
gih bolj pomembnih proble-
mov, ki bi jih morali rešiti
tudi na podlagi strokovno-
sti. Primer za to je lahko
obrestna mera, ki je danes
za reprodukcijski material
230 odstotna, kar je za kme-
ta odločno preveč. Zakaj se
takšnih stvari ne lotijo?« se
sprašuje.
Kaj še bo
Miran sam išče nove sorte,
vendar kakšne posebne re-
volucije v našem sadjarstvu
za zdgj še ni na obzorju. »V
Angliji razvijajo nekaj, kar
bo čez kakšnih 10 let hit v sa-
djarstvu. Ne bo več drevesa,
samo nekakšen kol obložen
z jabolki,« pravi Miran, ki bi
si želel novo linijo, vendar pa
bi zato moral spremeniti ce-
loten nasad, saj bi bilo mož-
no gostejše sajenje in boljši
izkoristek zemlje. Tega se
veijetno ne bo lotil, pa saj
mu tudi tako ostaja dovolj
zamisli in ustvaijalne energi-
je. K^ bo, če mu jo zmanjka
za sa^arstvo, če ne bo več
izziva novotarij, pa ne ve. Te-
ga ga je pravzaprav strah.
Kot, da se po malem boji
lastnega nemira, ki ga vsake
toliko časa zvabi v k^ no-
vega ...
INES DRAME
Foto: EDI MASNEC
Najhujši sovražnik Miranovega sadovnjaka je toča, ki
tudi letos ni prizanesla jabolkom.
V vremenski hišici ima Miran posebno elektronsko napravo, ki beleži temperaturo in čai
vlažnosti listov. Na osnovi rezultatov se Miran odloči ali bo škropil ali ne.
Podčetrticom so tudi gamsi
"om Petanom, predsed-
'Sse družine, sva se po-
® Podčetrteškem lov-
podčetrteških lov-
wnost zaščiteni gamsi,
o lovnem turizmu,
''^ad, o dejavnosti dru-
w»ovem lepem lovskem
[Jo predstavite vašo
ttino?
^ska družina deluje na
en Revnih skupnosti,
I^^Virštanja. Obsega po-
lektaijev, od tega 3400
j^S ostalo pa je zazida-
A 'ovišču imamo pretež-
^rav je bilo na področ-
jlJJega lovišča veliko z^-
tega danes ni več.
lovimo srroad. V lo-
■ J® tudi kolonija
ta divjad zaščite-
U i Pojavlja tudi jelen.
^»vahen turistični
<iouV®turizmom?
Ij^jceno število stalnih
■	Itnp,'^ tujine, predvsem
ih ti tudi ponudbe
Cj^-. Te goste smo
Siso
■	Se J pri nas pravi
^i^imo republiških
v^^ oddEoamo 20 od-
^Urj^^^ega odstrela za
jjini?®'" lovnega turiz-
po veljavnem
i Ji. Devize moramo
oddati v enem, dveh dneh po konča-
nem obračunu in dobimo protivred-
nost v dinaijih. Prav bi bilo, če bi bil
del deviz namergen za nabavo raz-
nih lovskih pripomočkov, za nas tu-
di ni nobenih posebnih popustov.
Prav bi bilo, da bi se del deviznih
sredstev vračal družmi za nabavo
streliva in podobnega.
Koliko skrbi namenjate divjadi?
Imamo lovišča za nizko divjad:
predvsem za fazane in zajce. To so
krmišča, ki jih začnemo zalagati je-
seni in so založena vso zimo. Založe-
na so predvsem z žitaricami in po-
dobnim. Imamo tudi krmišča za
divjad: tu dajemo krmo in grmičev-
je, ki ga jeseni posušimo in d^emo
na primerna mesta. Poleg tega ima-
mo tudi krmne njive. Ena je v bhži-
ni, na Mali Rudnici in jo živah zelo
obiskujejo, od divjih prašičev pozi-
mi, do smjadi in vse mogoče divja-
di. Načrtujemo še več krmnih njiv,
vendar je težje s pridobitvijo pri-
mernih zemljišč.
Ste z aktivnostjo članstva zado-
voljni?
Del članov je izredno aktiven.
Imamo seveda del starejših članov,
ki se v gojitvenih delih ne morejo
vključiti kot se lahko mlajši. Lahko
rečem, da smo ena od družin, ki
posluje zadovoljivo, članstvo je de-
lovno. Ne bom rekel, da smo n^-
slabša družina. Smo družina, ki iz-
polryuje vse smernice, ki nam jih
nalaga celjska Zveza lovskih družin,
pa tudi komisija za lovstvo pri obči-
ni Šmaije. Večjih odstoparvj od na-
log ni.
Kako izkoriščate vaš lovski
dom?
Za naše različne sestanke, posve-
te. Priredimo tudi kcikšno priredi-
tev. Pri lovskem domu imamo tudi
strelišče na glinaste golobe in tudi
na krogelne naboje z malokaliber-
sko puško. To je s strani lovcev.
Dom koristijo tudi ostali. Atomske
toplice in tudi družbenopolitične
organizacije. Dom je praktično od-
prt za vse in ga, čeprav smo ga gra-
diU pretežno lovci, ne zapiramo.
Dom stoji v Imenski gorci. Od tam
se vidi naše celotno lovišče. Tudi
tuji gosti, ki prih^^o k nam vsako
leto, se ne morejo načuditi izredne-
mu razgledu z lovskega doma.
BRANE JERANKO
Martin Petan, predsednik lovske
družine.
10. stran - novi tednik
11. avgust 198»
Uspešni tudi
najmlajši plavalci
Na državnem prven-
stvu v plavanju za mlajše
pionirje (do 12 let) ki je
bilo 30. in 31. julija, so na-
stopili tudi celjski plaval
ci in plavalke.
Najbolje se je uvrstil
Goran J urak, ki je zasedel
na 50 m prosto prvo me-
sto. Pri pionirjih do 14 let
pa je Matjaž Košir osvojil
na 100 m kravi srebro in
na 200 m kravi bron.
N.G.
Jurak in Vračun
kar nizata uspehe
Grega Jurak in Jure Vra-
čun sta na balkanskem pr-
venstvu v plavanju, ki je bi-
lo minuli vikend v Obre-
novcu, zopet potrdila, da so-
dita v vrh mnogo obetajo-
čih mladih plavalcev.
Grega Jurak je v Obrenov-
cu osvojil pet zlatih (200 m
kravi, 400 m kravi, 4x100 m
kravi, 4x200 m kravi in
4x100 m mešano) in tri srebr-
ne (200 m mešano, 400 m me-
šano in 1500 m kravi) meda-
lje. Jure Vračun pa je osvojil
tri zlate medalje (100 in
200 m prsno in 4x100 m me-
šano). Na prvenstvu sta na-
stopili tudi tekmovalki iz Ti-
tovega Velenja. Mijočeva je
bila dvakrat tretja (na 200 in
400 m kravi), Rednakova pa
je bila med boljšimi, vendar
svojega nastopa ni ovenčala
z medaljo.
J.KUZMA
ingrad Kiadivar
pred novo sezono
Nogometaši Ingrad Kladi-
varja se pripravljajo za novo
nogometno sezono, ki se prič-
ne koncem tega meseca. Tudi
letos bodo nastopili v repu-
bliški ligi, v kateri so z našega
območja še nogometaši El-
kroja iz Mozirja, Rudarja iz
Titovega Velenja in Partizana
iz Žalca.
Celjski nogometaši so s pri-
pravami pričeli 25. julija na
Skalni kleti. Trener Janko Ku-
der pa letos nima tako močne
ekipe kot koncem lanskega le-
ta. Na prvem treningu se mu
niso javili Dejan Bauman in
Stanko Bevc, ki sta okrepila
Maribor, Jani Žilnik, ki je od-
šel k ljubljanskem Slovanu in
Mirsad Mujanovič, ki igra za
Izolo.
Kot novinci pa so okrepili
celjske vrste Mitja Marinček,
ki se vrača nazaj v svoj matični
klub Elkroj, Slobodan Tepič iz
Kovinarja ter mladi Majcen iz
Šmarja in mladinca Baneglav
in Deželak iz celjskih mladin-
skih vrst. Torej bolj skromne
okrepitve, če upoštevamo, da
je bila trojka, ki je odšla v eki-
pe medrepubliške lige, nosilec
igre celjskega moštva. Dobro-
došel pa je Mitja Marinček, iz-
raziti »gol« igralec, ki ga celj-
sko moštvo še kako potrebuje.
Tehnični vodja pete selekci-
je pri Ingrad Kladivaiju Jože
Janežič nam je po drugi tre-
ning tekmi dejal: »Priprave so
se pričele po programu. Seve-
da še nismo v pravi formi. To-
da rezultata proti Elkroju 2:1
in Steklarju 1:1 ter i^a dajejo
možnosti, da bomo uigrali mo-
štvo za pričetek prvenstva.«
Tehnični vodja kluba Mar-
jan Golaš pa takole razmišlja:
»Nič ne moremo napovedati.
Zaradi odhoda številnih igral-
cev v klube medrepubliške li-
ge, je vse odprto. Šele prve tek-
me bodo pokazale koliko je
kdo močan. Presenetijo lahko
tudi moštva, ki so lani še sode-
lovala v medconski - območni
nogometni ligi.« J. KUZMA
Upokojenci
tekmovali
v Žalcu je bilo regijsko
tekmovanje društev upo-
kojencev Slovenije v ša-
hu in balinanju. Tekmo-
vanja so se udeležile eki-
pe Celja, Slovenskih Ko-
njic in Žalca. To vsakolet-
no športno srečanje upo-
kojencev je bilo obenem
tudi izbirno tekmovanje
za republiško prvenstvo,
ki bo v Ljubljani. Prvaka
v obeh panogah pa si bo-
sta zagotovila udeležbo
na tem tekmovanju.
^ Rezultati - balinanje: 1.
Žalec, 2. Slov. Konjice;
šah 1. Žalec, 2. Slov. Ko-
njice, 3. Celie.
Gostitelji, društvo upo-
kojencev Žalec, so se tudi
tokrat pokazali kot uspeš-
ni organizatorji in s tem
potrdili, da sodijo med
najaktivnejše v regiji.
L. KORBER
Kakovostnega tekmovanja paraplegikov v namiznem tenisu so se udeležili tudi trij^
državni reprezentanti.
Foto: EDO EINSFIELER
Celjani z dobrimi rezultati
Tekmovanje paraplegikov v namiznem tenisu
Na Ljubnem ob Savinji je
bilo tekmov£^e paraplegi-
kov v namiznem tenisu.
Tekmovanja, ki je bilo ena
od prireditev Flosarskega
bala, so se udeležili para-
plegiki iz štirih slovenskih
regij. Sedmo tekmovanje
paraplegikov sta pripravila
Turistično društvo in kra-
jevna skupnost Ljubno.
Tekmovalci iz pomurske,
celjske, ljubljanske in mari-
borske regije so se pomerili
kot posamezniki in ekipno.
Med paraplegiki posamezni-
ki so se najboljše uvrstili Iz-
tok Kilibarda (Ljubljana),
Matjaž Antlej (Celje) in Bo-
jan Ciman (Murska Sobota).
Med tetraplegiki je zmagal
Slavko Dunaj (Murska Sobo-
ta), za njim pa sta se uvrstila
kar dva Celjana, Marko Tro-
gar in Mladen Fabjan. Ekipe
so nastopile po regijah, tako
kot so paraplegiki tudi orga-
nizirani. Ekipno so se naj-
boljše uvrstili Pomurci, nato
Celjani, Ljubljančani in Ma-
riborčani.
Tekmovanje ima v svojem
koledarju prireditev tudi
Zveza paraplegikov. Letoš-
nje tekmovanje je bilo šport-
no zelo kakovostno in so se
ga udeležili tudi trije državni
reprezentanti.
BRANE JERANKO
Šentjur v znamenju športa
Z množičnimi športnimi pri-
reditvami, ki se bodo ob praz-
niku šentjurske občine 18. av-
gustu vrstile skoraj 14 dni, so
v Športnem parku Šentjur za-
čeli že v torek, 9. avgusta.
V torek zvečer se je začel med-
narodni košarkarski turnir,
na katerem so poleg košar-
karjev Vojvodine, Merxa in
šetjurskega Tajfuna nastopili
še gostje iz poljskega košar-
karskega kluba Pogon.
Jutri, v petek 12. avgusta pri-
pravljajo Šentjurčani kolesar-
sko tekmo z vzponom na Rif-
nik ter odprti hitropotezni ša-
hovski turnir posameznikov,
v soboto pa bo v športnem par-
ku turnir v malem nogometu
in odprto prvenstvo Šentjurja
v kegljanju na štiristeznem
kegljišču v Motelu Merx. V ne-
deljo se začenjajo tekmovanja
na Slivniškem jeziku, najprej
se bodo pomerili deskarji na
vodi, kasneje pa pripravljajo še
tekmovanja v ribolovu in mla-
dinski ekološki tabor, ki ga bo-
do vodili ribiči ribiške družine
Voglajna. Poleg tega priprav-
ljajo v Šentjurju še šahovsko
simultanko z republiškim pr-
vakom, v športnem parku pa
nastop službenih psov mihce
in celjskega kinološkega dru-
štva ter območni turnir v te-
nisu.
V okviru športnih prireditev
ob občinskem prazniku pa bo-
do Šentjurčani tudi letos pri-
pravili tradicionalno tekmova-
nje v streljanju na glinaste go-
lobe, tek prijateljstva ter med-
občinsko tekmovanje gasil-
skih enot. V času prazničnih
prireditev bodo poskrbeli tudi
za zabavo, v soboto 13. avgusta
pripravljajo tudi letos Kozjan-
sko noč na vrtu Merxovega
Motela, najbrž še bolj živahno
pa bo nocoj, v četrtek 11. avgu-
sta v šentjurskem Športnem
parku. V okviru mednarodne-
ga košarkarskega turnirja pri-
pravljajo tudi veliki srečolov,
košarkarsko tekmovanje bo
povezoval in komentiral repor-
ter Janez Gašperli, kot gostje
pa se bodo v Šentjurju pred-
stavili tudi nekateri potniki na
letošnjo Olimpiado v Seul.
IVANA FIDLER
NA KRATKO
Savinjslcl koiesarsici
maraton
v nedeljo se bodo na 70 kilo-
metrov dolgo progo podali vsi
ljubitelji kolesarstva. Start bo
pri Nami v Žalcu ob 8. uri, cilj pa
do 12. ure na istem mestu.
Proga bo kolesarje vodila iz
Žalca do Titovega Velenja, Mo-
zirja, Nazarij in nazaj proti Polze-
li, Šempetru do Žalca. Maratona
se lahko udeležijo vsi kolesarji,
ki so dopolnili 15 let. Za varnost
na proti bodo skrbeli redarji iz
kolesarskega kluba Žalec, ki so
tudi organizatorji. Za morebitne
okvare koles bo skrbela kolesar-
ska popravljalnica, seveda pa bo
na voljo tudi zdravniška pomoč.
Vsak udeleženec bo dobil spo-
minsko medaljo. Lani seje mara-
tona udeležilo 800 kolesarjev, or-
ganizatorji pa letos pričakujejo
še večjo udeležbo.
V	Aeru Iclubu Celje
12 novih pilotov
Konec prejšnjega meseca je
bilo v letališču v Levcu zelo ži-
vahno, saj je dvanajst bodočih
pilotov že samostojno letelo.
S šolanjem so začeli v začetku
novembra, ko jih je bilo okrog 40.
V	teoretičnem delu so se tečajni-
ki iz Celja, Štor, Polzele, Titove-
ga Velenja, Petrovč in Trbovelj
seznanili s teorijo letenja, z ja-
dralnimi letali, aerodinamiko,
meteorologijo, navigacijo, s pa-
dali in gradnjo letal. Po teoretič-
nem delu jih je polovica uspešno
opravila izpit.
S prvim julyem se je začel
praktični del tečaja. Pogoje zanj
je imelo dvan^st tečajnikov, ki
so zdaj že piloti. Tako bo v Levcu
letelo okrog 50 motorih in preko
70 jadralnih pilotov.
PETRA ROTER
Maraton Treh src
čez štirinajst dni se bo pričel
8. kolesarski maraton Treh src.
V soboto, 20. avgusta, se bodo na
startnih mestih v Murski Soboti,
Radencih in Lendavi zbrali ob 8.
uri kolesarji, ki se bodo udeležili
velikega maratona, za manj
vzdržljive, pa bo start ob 9. uri
v Radencih, proga pa bo dolga
30 km. Udeleženci maratona bo-
do imeli tudi prost vstop za se-
jem v Gornji Radgoni.
N.G.
OrugL hmeljarsici
triatlon
Drugi hmeljarski 'triatlon (že-
leznih) bo v soboto 13. avgusta
v Braslovčah, s startom ob 13.
uri. Cilj bo odprt do 18,30, pri
osnovni šoli Braslovče. Dolžina
osnovnih disciplin bo; plavanje
1500 m, kolesarjenje 60 km in tek
13,5 km. Tekmovanje pripravlja
društvo Triatlet Celje.
T. T.
Šahisti na
Fiosarslcem balu
šahovski klub Rečica ob Sa-
vinji je ob Flosarskem balu
v Ljubnem priredil v soboto hi-
tropotezni šahovski turnir, kjer
je nastopilo 50 šahistov. Zmagal
je Milan Gorišek iz Titovega Ve-
lenja pred Stanetom Skokom iz
Šempetra in mojstrskim kandi-
datom Miljkom Kurtičem iz Ba-
nja Luke.
J. G.
Trimsi(o plavanje
v Preboldu
v okviru programa letnih ak-
tivnosti v bazenu Prebold bo ko-
misija za šport in rekreacijo v KS
Prebold pripravila v nedeljo 14.
t. m. priljubljeno trimsko pla-
vanje.
T. T.
Steidar presenetil
Nedeljsko popoldne je na
Skalni kleti prineslo novo sre-
čanje, v katerem so nogometaši
Steklarja z dopadljivo igro pre-
senetili Celjane in igrali 1:1
(0:1). Prvi so v vodstvo prišli
gostje preko Petraka v 34. minu-
ti, izenačil pa je Zukič v 79. minu-
ti. Sodil je z napakami DjaferoviS
iz Celja, ki je dopustil nekoliko
nevarno igro.
Pokal NZ Slovenije
Včeraj se je pričelo tekmova-
nje za pokal nogometne zveze
Slovenije. V skupini, kjer nasto-
pajo nogometaši Ingrad Kladi-
varja, so še Partizan Žalec, Stol
Kamnik, Papimičar iz Radeč in
Proletarec iz Zagorja. Celjani bo-
do odigrali z vsako od teh ekip
po dve srečanji. Najboljši se uvr-
styo v naslednje kolo. Samo tek-
movanje bo koristilo vsem eki-
pam tudi za dopolnilne priprave
za prvenstvo.
j.kuzma
/avgust 1988
novi tednik - stran 11
12. stran - novi tednik
11. avgust 198»
atfgust 1988
novi tednik-stran 13
14. stran - novi tednik
11. avgust 198»
/AVGUST 1988
novi tednik - stran 15
16. stran - novi tednik
11. avgust 198»
Tekmovali v kmečkih veščinah
Gornja vas v krajevni skupnosti Prebold je bila letos prireditelj že desete tradicionalne
povojne etnografske prireditve kmečkih iger. Tradicija v tem kraju sega že šestinpetdeset
let naz^, ko je takratno društvo kmečkih fantov in deklet pripravilo shčno tekmovanje.
Tekmovalni troboj je vseboval košnjo, sestavljanje voza in postavljanje hmeljevk. Prizadev-
nemu gasilskemu društvu, ki je organizator tega srečanja kmečkih aktivov in hortikultur-
nih društev, je uspelo privabiti ekipe širše celjske regije, pa tudi številne gledalce in s tem
tekmovanjem ohraniti tradicijo kmečkih opravil za kasnejše rodove.
Na sliki ekipa iz Trnovelj pri sestavljanju voza.	L. KORBER
Na gradu
zgoraj brez
Na celjskem starem gradu je do nedav-
nega vladalo mrtvilo, ki ga je po akciji
»Iščemo dobrega gospodarja« prekinil
M. Babic.
Veliko je bilo že napisanega o sami otvori-
tvi, o prejšnjih prireditvah, pa vseeno ne
bo odveč, če podamo nekaj informacij za
v naprej.
Dnevno to turistično točko mesta Celje
obišče 400, na prireditvah pa 2000 obisko-
valcev, kar vsekakor kaže, da je med naši-
mi meščani, zlasti tistimi, ki nimajo dvo-
mesečnih dopustov, dovolj zanimanja za
zabave in kulturne prireditve, ki jih orga-
nizira M.Babič.
V mesecu septembru bo na gradu na-
stopila Vita Mavrič, AGROPOP, z Veče-
rom in pivovarno Union, ob tej priliki
bodo na grad vozile kočije, kar bo vseka-
kor prijetna novost, 16., 17., 18. 9. si bo
moč ogledati igro Veronika Deseniška
v režiji Tona Partljiča in verjetno še kaj.
Preteklo soboto pa je bila zabavna pri-
reditev, na kateri je igrala skupina RO-
MEO, ter glavna atrakcija večera, izbor za
MISS TOPLES celjskega gradu. V kon-
kurenci se je občinstvu pokazalo šest tek-
movalk. Zmagala je Milja Mirkovič iz No-
vega Sada, s čimer si je pridobila izlet
v Benetke.
E.E.
Misš toples celjskega gradu, Milja Mim
iz Novega Sada.	1
Požarna varnost po včerajšnje
Starejši Ljubenci se še
spominjajo Poklerjevega
Franceta, nekakšnega tr-
škega originala. Kot invali-
da ga je občina zaposlila za
»vahtarja«. Poklerjev Fran-
ce je imel do druge ure zju-
traj na skrbi požarno var-
nost Ljubnega.
Požarov je bilo takrat
mnogo več kot dandanašnji.
Kot novost letošnjega Flo-
sarskega bala so ljubenski
gasilci v živo obudili spomin
na tega starega vahtaija.
V tej vlogi je nastopil Maks
Juvan starejši, ki se pravega
vahtaija še osebno spominja.
Nočna dežurna služba Po-
klerjevega Franceta je trajala
do druge zjutraj.
Vsako uro je glasno ozna-
njal: Ura je devet odbila, po-
tem deset in tako naprej. Če
je opazil požarno nevarnost
je udaril plat zvona. Ko pa je
na kakšni lojtri opazil kakš-
nega vasovalca, tega ni sto-
ril, saj je za to dobil »šnops«,
ki ga je rad srknil. Vahtaiju
so Ljubenci naročih, dajih je
tudi prebujal. Budilko je
imela kom^ vsaka tretja hi-
ša in France je prebujal tiste,
ki so šli po opravkih.
BJ
Maks Juvan, nekdanji flo-
sar, je zaigral ljubenskega
»vahtarja«.
Poletni foto utrip
MDIMASMii
Vroia Iivbex0n
Partizanske domačije
Piše MUenko Strašek
a
Pomagal si je, ker je tako
hotel. Vlaga, ki jo je v mrzlih
nočeh vpijalo sebi prepušče-
no telesce kajžarjevega otro-
ka, je butnila prvič na dan
z vso silo, ko je ekserciral
v starojugoslovanski vojski.
Revma ga je zvila in stisnila
k tlom, spustih pa ga vendar-
le niso. Za okorno vojaško
vednost kraljevske vojske je
bil še vedno pomemben
adut, hrana za topove. Nek^
pa se je kljub temu izcimilo
iz tega: v vojaški bolnišnici,
zvit od trganja v kosteh, je
sprejel pomoč prijateljev in
počasi ukrotil gomazečo voj-
sko črk - naučil seje pisati in
čitati. Svet je zablestel v novi
zarji...
Vrnil seje, da bi bil hlapec,
ker je bil z rojstvom določen
zanj. Enainštiridesetega leta
je hlepčeval pri Solčavskem
Robniku.
Zdaj ali nikoh. Hlapčev-
stvo z vratu. Po hribovju, ki
je od nekdaj pomenilo svo-
bodo, so begali prvi partiza-
ni. Jaka je prenekatei ega
poznal, se srečeval z njim, tu
in tam kaj pomagal in ni ga
začudilo, ko je junija triinšti-
ridesetega Robnik zaskrblje-
no, tako mimogrede, dejal:
»Jaka, iščejo te. Nemci!«
Robniku so čez čas odkap-
Ijah vsi trije hlapci, n^starej-
ši Gabri, Mirko in oni drugi
in seveda Jaka. Hlapci so bih
vsega siti.
Nmprej so se zabili nekje
pri Šentjakobu na koroški
strani, kot da se ne mislijo
nikoli več izkopati, v skriva-
lišče. Trajalo je nekaj časa.
s kurirjem so odšli na neko
planino blizu Črne, kjer sta
jih sprejela noč, poznejši ku-
rir četrte operativne cone, in
pa Bole. Poštah so kurirji.
Jaka je svet poznal, ta svet
med Logarsko dohno. Gor-
njim gradom in še malo na-
prej, poznal je Robnike, Ro-
bane, Vršnike, Matke, Kle-
menške, nič mu ni bilo tuje.
Nosil je pošto na Moravško,
spremljal terence, s predrz-
no spretnostjo koračil čez
Savo na Dolenjsko... V za-
četku sta bila dva, potem le
še Jaka. V torbi je prenašal
pisma za glavni štab, sreče-
val prijazno, toda vojaško
strogo lice Franca Rozmana-
Staneta, spil kozarec vina,
mleka, kar je pač bilo, po-
hrustal zagozdo kruha in se
vrnil nazaj na Solčavsko,
h koroškim in štajerskim
partizanom. Štirinajst dni
tja, štirinajst nazaj.
Jakova pripoved se trma-
sto vriva vame v temini Ro-
banovega kota. Prinesel sem
jo s seboj. Je bil Jaka v kotu,
ga je zanesla kurirska pot tu-
di tjakaj? Skor^ gotovo, re-
če mati Suhodolnikova, Ro-
banova, fantje so mezli v hi-
šo kot mraz, a kdo bi se
spomnil teh imen,
obrazov...
In tako seje z Jakom doga-
jalo vse leto štiriinštiridese-
to. V torbi je prenašal angle-
ški denar, spremljal na Do-
lenjsko novince, varoval ru-
ske vojake in spravljal na
varno v glavni štab angleške
in ameriške padalce. Mesec
za mesecem. Štirinajst dni
tja, štirinajst dni nazaj. Do
nemške ofenzive istega leta,
ko se na Dolenjsko ni več
vrnil. Zgrabila ga je revma in
ga spomnila sirotnega življe-
nja v Lenartu. Skrival se je
doma, v slami, za streho.
z bratom Jožetom in dvema
čevljarjema četrte operativ-
ne cone. Vse tri so Nemci
našh, njega ne. V Gornjem
gradu so jih ustrelih.
Vrag je imel mlade, bole-
zen je razs^ala svoj peklen-
ski ples. Čez dan so ga oče na
hrbtu prenesli »v peči«,
v goščo pri Lenartu, ko se je
naredila noč, spet nazaj, do-
kler niso prišh partizani
z zdravnikom, ga namazah
z žganjem in ga vsaj za silo
rešili muk.
Zgodaj spomladi zadnje le-
to vojne se je preselil v bun-
ker v Podvolovljeku. Bole-
zen ni dala miru, s pomladjo
vred pa je odjenjala tudi voj-
na. Iz bunkerja se je Jaka
presehl v gozdove, sekal les
po planinah, dokler je šlo.
Slo pa je do petinšestdesete-
ga, ko sta ga izdala revma in
srce. Pot trda in sirotna, vlaž-
na kot sam hudič, v nevar-
nost zapredena, se je konča-
la, a je vendarle bila drugač-
na, ne takšna, kakršno je ho-
tel stari, neusmiljeni svet,
mačeha hlapcem in kravar-
jem, prezirancem... Hlap-
čevstvo je odvrgel, četudi za
oderuško ceno.
Kakorkoli že, sirotno živ-
ljenje ni imelo kaj dosti lu-
kenj, da bi kajžaiji lahko
skoznje vdrh v boljši
vojna pa je poznala naltlj
ja, zaradi katerih so se stv
obrnile na glavo. Zal
takšnega naključja je kf
Jaka, revmatičen sicer, j
živel. Angleška odeja, ki jo
nosil privezano na nahJ
nik, je prestregla nemš!^
strelke. Zaradi tega, za
tiste sreče, ki se mu je <
darle enkrat nasmehnila,
vsa usta, je pet novincev
prepeljal čez Savo. Zaradi
sreče je po njegovi zaslj
osem ubežnih Rusinj iz tal
rišča prišlo v Metliko,
najdljivost in pogum pa *
pec sreče in srčnosti so
pomogli k temu, da sta s
paj z Jakom srečno prisP*
v Methko tudi partizanS"
duhovnika Lampret
Šmon.
In sem se spomnil za ^
jo: Dol nad Novo
Ugovšku cigaretni dim
pluča. Hrope in kašlja. ^ j
Jaka ne stoka. Rožice mi^^,
cer ne cveto, gorja pa
di ni. Jezi ga, ker mU l^jj,
vragsigavedi zakaj, P. ^
Trdno jo je opasal z je^'.
vezjo. Bo zdaj miri
kaj se dogaja v zidovjU' ^ .
gleda in s skrbjo objai^^
dovje svoje hiše. Skll':' ,,
Zvit od revme. Življenji
pozna počitka.
Jakob Ugovšek