46. številka
Ljubljana, v četrtek 26, februvarja
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan svef-er, izim i nedelj« in praznike, ter velja po poŠti prejetnan za a v ■ t r i j s k O-Og e r »k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 pld., za fetrf leta 4 tfld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 ftld. za četrt leta ."5 gld. 30 kr., za jeden mesec  L 10 kr. Za pošiljanje na dom ran it. a se po
10 kr. za meneč, po   O kr. za četrt leta. — Za tuje dežele ti.lik o več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po fi kr.. <"e se oznatnlo jedenkrat tiska, pa h kr., će so dvakrat m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fra n kovati.— Rokopisi so ne vraćajo.   Uredništvo in u pra v n išc vo je v Frana Koliuana hiši, „ Gledališka stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati uaročuiue, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljala, na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom so računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........-.15 gld. — kr.
,, pol leta........8   „   — ,,
„ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
VpraVtUMtVČ ,,8fov. Ntr roda*4.
Za^on
glede zgradbe lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik. Člen L
Vlada se pooblašča, da se udeleži pri naboru glavnice za gradnjo lokalne železnice z Ljubljanske postaje cesarjeviča Rudolfa železnice v Kamnik z nadaljno progo do tamošnje erarično tovarne za smodnik, da v ta namen od delniške družbe, ki se bode sestavila za to lokalno progo, vzame delnic za 200.000 gold. av. v. v notah.
Državna blagajnica pa se udeležuje s pogojem, da
a) Dežela kranjska zagotovi kot donesek k ome-njenej lokalnej železnici najmanje 50.000 gld.; dalje
b) da se ostali kapital za gradnjo, v znesku po državnem upraviteljstvu določenem, z izdavanjem prioritetnih in glavnih delnic družbe, ki se bode ustanovila, po bodočem koncesijo-narji tako zavaruje, da bodoči koncesijonar prevzame jamstvo, da se bode shajalo s kapitalom, ki ga za;gradnjo določi državno upra-viteljstvo.
Člen II.
Dividenda, ki pristoja delnicam, po čl. I. izdanim, dokler glavne delnice nemajo pravice do dividende, ne sme se nastaviti više, nego s petimi odstotki.
Glavne delnice, ki jih po členu I. prevzame država, morajo imeti jednake pravice, kakor druge glavne delnice delniške družbe, ki se bode ustanovila, in ne sme se jim po pravilih kratiti pravica glasovanja, ne v tem, da je glasovalna pravica omejena na maksimalno število glasov, niti posestnikom prioritetnih delnic nasproti.
Člen III.
Uplačevati na glavne delnice, ki jih po čl. I. prevzame država, se ima proti nekolekovanim po-trjilom počenši z 1. 1887 v dveh jednakih letnih vsotah, v obrokih, po državnem upraviteljstvu določenih.
Prva vsota ne uplača se nikakor prej, dokler se ni dovoljno dokazalo, da se je ostali kapital za gradbo že uplačal in porabil in dokler ni v Čl. I. omenjena lokalna železnica dodelana in javnemu prometu izročena.
Člen IV.
Lokalna železnica, omenjena v I. členu ima se graditi kot parni tramvay z normalnim tirom, dodelati in prometu izročiti se ima v dveh letih ra-Čunivši od tedaj, ko se podeli koncesija.
Člen V.
Ko bi država prevzela obrat v členu L omenjene lokalne železnice, bi se obratni stroški pavša-lovali tako, da bi za-nje državno upraviteljstvo določilo stanovite odstotke kosmatega dohodka. Člen VI.
Zakon ta je veljaven, ko se razglasi. Zvršitev tega zakona nalaga se Mojemu trgovinskemu in Mojemu finančnemu ministru.
V nagibih k temu zakonskemu načrtu poudarja se, da se že dolgo vrsto let dela za to železnico, ki je v gospodarskem pomenu nujna potrebna.
Že sedaj je ondot, koder se bode izpeljala nameravana proga, živahna obrtna delavnost, k Čemur pripomore zlasti Bistrice izdatna vodna moč. Domžale, Jarše, Mengeš in Kamnik so v obrtnem oziru I važni kraji.
V prvej vrsti omeniti je cesarske tovarne za smodnik v Kamniku, ki se bode zvezala z nameravano lokalno progo. S tem bode vojaškemu upraviteljstvu možno kadarkoli v najkrajšem času pošiljati smodnik v Ljubljano, od tam pa naprej.
V Domžalah in v Kamniku je 8 velikih tovarn za slamnike, ki se prodajejo po vsem cesarstvu. V Jaršah so umeteljni mlini, ki zmeljejo na leto 1500 ton žita, dalje precejšne cementne tovarne in tovarne za glinaste izdelke. V Kamniku vrhu tega kopelj, ki se po letu živahno obiskuje. V Bistriški dolini je mnogo žag, ki izdelajo nad 6000 ton lesa in desk.
Iz teh in še d ni/i h ozirov, ki se navajajo v nagibih, treba je, da se ti kraji z vežejo z Železnico in tako približajo velikim prometnim progam.
Nameravana železnica bode 22 kilometrov dolga. Od kolo ivora Rudolfove železnice zavila se bode na lastnej podstavi na Dunajsko cesto. Čez Savo posta vil se bode poseben most in potem bodo vozila ta železnica deloma po cesarskej cesti do Domžal, od ondot pa poleg Bistrice čez Preserje, Homec, Smarco v Kamnik. Iz Kamnika položil se bt de 1*4 kilometra dolg tir do tovarne za smodnik.
Stroški za vso progo od Ljubljane v Kamnik proračunjeni so s 680 000 gld. to je: 31.181 gld. na kilometer. Za vlačni tir v tovarno za smodnik je proračunjenih 85.000 gld. vkupe 771.000 gld. Ta kapital se bode dobil s tem, da država dti 200.000 gld. podpore, dežela kranjska 50.000 gld., interesenti 50.000 gld., da se posebe še nabere 50.000 gld., vkupe 350 000 gld. Za to vsoto izdale bi se glavne delnice al pari.
Za ostali kapital 421.000 gld. izdale bi se prioritetne delnice, katerih kurs bi bil najinenj 80°/0) torej v nominalnej vrednosti 520.000 gld. Vsa nominalna glavnica te lokalne železnice bi torej znašala 870.000 gld.
Državno upraviteljstvo ima pravico, da sme kadarkoli prevzeti to železnico in svobodno določiti tarife. Vender so si prosilci za koncesijo izprosili zagotovilo, da bi državno železnično upraviteljstvo obratnih stroškov ne zaračunjevalo više, nego s 45 °/0 kosmatega dohodka.
K tej železnici bode torej država pripomogla z 200.000 gld., ki se bodo izplačali v dveh letnih vsotah  po  100.000 gld.,  počenši  od   1887. 1., če
LISTEK.
Spomini na Poljsko.
(V slovstvenem zabavnem večeru čital Fr. Potočnik.) (Konec.)
O tej zadevi, o kateri sem Vam pripovedoval, da so namreč Rusi dve tri kroglje z leve obali poslali na desno obal, na avstrijsko ozemlje, zlasti pa, da so te kroglje bile namenjene avstrijskemu uradniku — to je meni — vnel se je v vseh poljskih časnikih ogromen ropot. Rotili so Avstrijo, naj maščuje rusko predrznost in ko bi človek časnikarskim tem hujskačem verjel, moral bi misliti, da se bode zdaj in zdaj zaradi moje osobe pričela avstrijsko-ruska vojna. Gotovo je, da je v isti čas ne le moje ime zaslulo po vseh poljskih krajih, kot ime mučenika za poljsko stvar in pozvan sem bil celo po predsedstvu naše vlade, naj poročam, kaj je v tej zadevi resnica in moja soproga, vznemirjena po časnikarskem ropotu, pripravljala se je že na pot, da bi mi kot junaška družica obvezovala rane, ali me
pa kot junaka z lavoriko na glavi v črno poljsko zemljo pokopala. K sreči dobila je še o pravem času pismo, da sem zdrav in čvrst do Tarnobazega dospel.
Ne bodem Vas, častiti gospodje, dalje mučil s čitanjem svojih potovanj, akoravno bi mogel popisati še več jako čudnih dogodeb. Lahko bi pripovedoval, kako je bilo, ko sem tri dni bival sredi poljskega ustaškoga tabora v \Vzawi, tik suhe meje mej Avstrijo in Rusijo in kako sem se ondu seznanil s poveljnikom taboru, ustaškim polkovnikom baronom Horachu-jem, z vsemi poveljniki, načelniki in starosti, sploh z vsemi dostojanstveniki iz rusko-poljskega ozemlja prepodene ustaške vlade Sando-mierske gubernije, poleg tega pa tudi z zalo in dra-žestno gospodičino Pustovojtovo, katera je bila, kakor znano, pobočnik generalu Langievviezu. Opisoval bi lahko, kako se je ravno Langievvicz pred mitnico v Uščie-Solni avstrijskemu husarskemu častniku Banfu-ju udal in kako so ga v spremstvu „žlahte" in druge inteligence kakor triumfatorja v Tarnov, pozneje v Krakovo v zapor odpeljali. A vse to in več druzih epizod, kako sem se v Mielici na glavnem trgu umival, kako sem v Baranovu pri zidovih
spal, kako je človeku pri srci, če na Poljskem 27 ur jesti ne dobi itd. za danes opustim, proseč Vas, da me spremite nazaj v Krakovo.
Par dni po prihodu v Krakovo, ko sem ravno obedoval, naznani mi služkinja dva gospoda, ki želita govoriti z menoj. Urno se podani iz jedilne v drugo sobo, odprem duri in pred menoj stojita mi dva popolnem neznana mlada gospoda, očividno boljšega stanu. Povabim ja, naj se usedeta in mi povesta, kaj bi rada. Brez odlašanja predstavita se mi kot ustaška uradnika ter mi hočeta pokazati dekrete in druge legitimacije, kar sem, seveda smijaje, odrekel. Po kratkem uvodu, iz katerega sem raz-videl, da sem pri ustaški vladi, akoravno nesem Poljak, na glasu, da imam za narod in njegov boj simpatije, pokaže mi jeden gospodov neke rastrovane in popisane pole, ki pa neso bile druzega, nego razpis ustaškega davka. V tem razpisu naložila je tajna vlada meni za pol leta 15 goldinarjev davka.
Gospodje! Za gotovo se je v isti čas pripovedovalo, da je celo nadvojvoda A . kot lastnik vele-posestvu v Švici, 5000 gld. ustaškega davka plačal Ni bilo takrat varno upirati se brezozirni tajni vladi.
bode dotlej železnica v Kamnik gotova in če se bode izkazalo, da se ves drugi kapital za zgradbo uplačal in porabil.
Druge določbe zastran te železnice navedene so že v načrtu zakona samem. Ker je čas za zgradbo določen na dve leti, računivši od dneva, ko se da koncesija, možno je, da bodo vsaj proti koncu 1887. 1. že parni trainvay-vozovi žvižgali proti prijaznemu Kamniku in divni Bistriški dolini
Iz državnega zbora.
Na Dunaj i, 25. februvarja. V današnji seji predložil je trgovinski minister več zakonskih načrtov o zgradbah novih železnic. Mej temi se tudi nahaja — post tot discri-mina rerum — železnica Ljubljana-Kamnik. Toda neka določba je v načrtu, katera ni ravno prijetna za kranjski deželni fond. Vlada namreč dovoljuje 200.000 gld. za zgradbo pod tem pogojem, da tudi dežela kranjska da 50.000 gld., kakor se bere v priloženem načrtu. Ker sploh pri vseh zgradbah pripomagajo dežele, se tudi kranjska ne bo mogla odtegniti, pa želeti bi bilo, da dobi za svoj donesek prioritetne delnice, katero v gotovem nosijo 5 °/„, ne pa tako zvanih „Stanmiaktien'*, ki so pri ob-restovanji na vrsti še le po pokritih prioritetnih.
Razprava o državnem proračunu začne se v prihodnji seji in bo že kakih 14 dni ali še dalje trajala, ker je pričakovati mnogo kandidatnih govorov, za predstoječe volitve. Potom se bode še nekaj manjih predlogov rešilo, od večjih pa le še zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam. Go- I tovo pa ne pride nobena taka stvar na dnevni red, j pri katerej večina ni popolnem jedina in gotova, tedaj tudi severna železnica le tedaj, če se vsi klubi večine zavežejo, za njo glasovati. In tako upa in želi večina in vlada, da se zborovanje konča še pred velikonočnimi prazniki in da je po praznikih k večjemu še slovesno zaključenje s prestolnim govorom.
Regulo vanje galiških rek se bo od- : ložilo, ker se upira Lichtensteinov klub in nikakor neče dovoliti v poslednji sesiji tako velikih svot za petnajst let naprej.
Moravski poslanci predložili bo načrt o spremembi volilnih mestnih skupin na Moravskem, pa vlada neće ničesar vedeti o tem zakonu in sploh o nobenem jodnacem, izvzemši že predloženega glede Dunajskih predmestij
Notranje dežele.
V Ljubljani 26. februvarja.
Poljaki neso nič kaj zadovoljni s predlogom grofa Coroiiinija, da bi posebno sodišče verifikovalo volitve poslancev drŽMvneg;* %b ra \jili listi se tolažijo, da ta predlog v tem zasedanji še ne postane zakon. Dozdaj so se v Galiciji pri volitvah že večkrat godile kake nerodnost), poljski uradniki so si prizadevali na vse načine, da kje ne zmagajo Rusini. Tako je tudi bilo mogoče, da Rusini skoro nobenega poslanca neso dobili, če tudi je blizu polovica gališkoga prebivalstva rusinske narodnosti. Sedaj se pa Poljaki boje, da bi veritikacijsko sodišče takih volitev ne zavrglo in tako morda pripomoglo Rusinom pridobiti primerno število zastopnikov v državnem zboru.
■Ir\ Hini- i  ban odpotoval je s sekcijskim načelnikom Vončino i i sekcijskim svetnikom Jurko-
vičem v Križ. Govori ae, da se hoče preložiti sedež || tamošnjega grškega škofa v Zagreb, Zagrebško učiteljišče pa v Križ, da je ban potoval zato tja, da se o tem dogovori in stori potrebne naredbe. Učiteljišče mislijo prestaviti iz Zagreba, da se učiteljski pripravniki preveč ne nalezejo Starčev cevskm politi ških idej, katere bi potem kot vzgojevatelji mladine širili po deželi. — Organ Starčevićevcev „Sloboda" izraža se proti Metodovi slavnosti v Velegradu, ker bi bila ta slavnost obrnena le proti Rusom. Za Hrvate, Cehe in Poljake ta slavnost po mnenji tega lista nema prav nobenega pomena. Od njegovih naukov imajo ti narodi ravno toliko, kakor Španjci. Na združenje vztočne in zapadne cerkve pa pri sedanjih razmerah še misliti ne treba. Za Rusijo ima ta slavnost drugačen pomen, kajti ruski narod dobil je civilizacijo od Cirila in Metoda. Zato se bodo pa Hrvati radi udeležili slavnosti Metodove v Rusiji, kajti tam bo imela velik naroden in kulturen pomen, v Velegradu pa nemnjo ničesar iskati. Mi obžalujemo tako pisavo tega hrvatskega lista ne le zaradi velikega pomena, ki ga je imelo delovanje Metodovo za vse Slovane, ampak tudi zato, ker bi pravoslavne Slovane utegnila utrditi v misli, da je J Velegradska slavnost res naperjena proti njim in tako škodovati solidarnosti slovanskej.
Vnanjc drž&Ve.
V ItunlJI prevladujejo vedno bolj nasprotniki Poljakov. Ne le da konservativni listi pri vsakej priložnosti črnijo Poljake, temveč tudi v vladnih kro- i gih vlada veliko nezaupanje proti njim Tako je ne-davno vlada  poslala Vilnenskega škofa v prognan- ; stvo in oficijozni listi hudo napadajo poljski živelj. j Posebno mnoge bode v oči Metodova slavnost v Ve- i legradu, kajti menijo, da bode obrnena proti pravo- j slavnemu slovanstvu, zlasti proti Rusiji.   Boje se, i da ne bi v Poljakih že bolje podnetila želje po ob- I novljenji nekdanje poljske države.  „Nord", ki velja za oficijozen list ruske vlade, prinesel je jako oster \ članek proti avstrijskemu katoliškemu panslavizmu, i katerega ima utrditi ta slavnost. In ravno kakor bi j klical avstrijsko vlado  proti  temu  panslavizmu na i pomoč, trdi, da je ta pansiavizem avstrijskim Nem cem in Madjaroin de nevarnejši  nego ruski državi. Res žalostne so razmere slovanstva, ako še strasti, ki izvirajo iz  različia veroizpovedanja more vsako vzajemnost in prijateljstvo mej   slovanskimi rodovi. Ko jo car obiskal Varšavo,  smo se nadejali, da se zboljšajo razmere mej Poljaki in Rusi, sedaj se pa kaže, da so naše nade bile  prazne,  ali se vsaj še ne bodo tako hitro uresničile. — V nemške šole v baltiških provizijah, katere vzdržuje vlada, mislijo upeljati poleg nemščine ruščino za učni jezik za nekatere predmete.
Francoski senat je zopet ustavil v budget . 305.000 frankov za ustanove dubovenskili semenišč, j katero je bila izbrisala zbornica poslancev.
V Parizu je bil v nedeljo mej narodni delavski Shod, katerega so bili sklicali aiaarlii«ti.   Na ta
I tabor je prišlo kakih 4000 delavcev in vsprejeli so ; resolucijo, v katerej protestujejo proti vsakej Vojnoj , politiki ter izražajo simpatije do delavcev vseh na-. rodnostij. Vodja došle angleške deputacije, član parlamenta. Burt, je izjavil, da se morajo rešiti mej-narodne diferencije s pravico, ne pa s silo. Dalje je govorilo še več anarhistov, naposled so se pa ' tepli, tako, da so jih več morah odstraniti.
V itniM cm deželnem zboru je sedaj posvetovanje o builgetu za bogočastje jako burno. Windthorst je posebno hudo prijemal vlado, zakaj
! ne sklene miru s cerkvijo in zakaj se še sedaj ni i nastavil škof za 1'oznansko. Minister bogočastja je pri tej priliki zopet izgovarjal se s poljskimi agitacijami, ki hote poljske pokrajine odlo&iti od Prusije in mlel je stare fraze, katere smo že tolikokrat slišali iz ust sovražnikov slovanstva. Vsa debata je kazala, da vlada Poljakom in katolikom sploh ni pripravljena nir- prijenjati.
V angioikej spodnjej zbornici je sedaj debata o Northcotovem grajalnem predlogu. Kako bode izpala, se sedaj še ne ve, ker ne vemo, kako bodo glasovali Irci in radikalci. Dozdaj se je sicer tudi midilo, da konservativci ne bodo skušali vreči vlade, ker sami v Bedanjem kritičnem položaji ne marajo prevzeti vladanja. Ta misel bila je pa kriva, to kaže izjava lorda Salisburv-ja na nekem shodu konservativcev, da konservativni vodje so pripravljeni prevzeti vlado, ako glasovanje o grajalnem predlogu za sedanjo vlado neugodno izpade.
Dopi
si.
■ z Pulta 25. februvarja. [Izv. dop.] Včeraj imelo je naše mesto visoka gosta: Njuni c. k. cesarski visokosti cesarjeviča Rudolfa in cesaričino Štefanijo. Nebo samo se je radovalo, kajti bil je najkrasnejši zimski dan, ki si ga le moremo misliti.
Ob 11. uri došel je dvorni vlak. Mnogobrojna množica pričakovala je visoka gosta, katera sta se takoj po dohodu prepeljala na parnik „Miramar", kjer je bil dejeuner. Ob 1. uri kratka vožnja na torpedo-čolnu po pristanišči. Potem ogledovanje raznih na tako imenovanem „Oljkinem otoku" (Oliven-Insel) nahajajočih se objektov, „štacije za lansiranje torpedov", slavnoznane arene, forta „ Musil" in družili znamenitostij. Ob 5. uri bil je diner v mornarski kazini, kamor je bilo povabljenih več dostojanstvenikov, vojaških in civilnih.
Zvečer je bila ra/.svitljava mesta in vojnega pristanišča. Dasiravno priprosta, ima razsvitljava pri nas radi raznih, letu nahajajočih se predmetov za vsakega — če je tudi videl bogate iluminacije velikih mest — nekaj posebnega, čarobnega. Temna noč in sijajno razsvitljena arena, ta velikanski spomenik stare stavbarske umetnosti, — to vam je pogled omamljajoč; človeka nehote obdaja nek svet strah. Če pa vržeš pogled svoj tja po gladkej morskoj vršini, po širnem pristanišči našem, odpre se ti diven, prekrasen prizor. Mnogobrojno bogato raz-svitljenih ladij, barkas, pontonov se pomika tja in sem, na vsem leži nekaj skrivnostnega, čarobnega. Čolniči s svojimi lucicami v veliki daljavi te nehote spominjaj.* naših pravljic o vilah in čarodejkah. Ravno tako si predstavlja ljudstvo naše njihov po-nočni ples po zelenih livadah. Mej vsem pa vele-častni glasovi avstrijske in belgijske himne, katere sta proizvajali dve isto tako po morji vozeči se godbi. Za gledalca stoječega na „Rivi" bil je prizor ta, kakor rečeno, omamljiv.
Mej poslopji bila so najkrasnejša: vojašnica za pehoto, mornarski kazino in mestna hiša. Tudi čitalnica naša storila je svojo dolžnost, transparenta z napisi „Živio" in „Slava14 dičila sta njeno stanovanje. Njuni cesarski visokosti gledali sta razsvit-ljavo raz krova parnika „Miramar". Proti 9. uri zvečer bil je odhod iz pristanišča.
Konečno nam je še spregovoriti o visokih gostih. Cesarjevič je že star znanec našega mesta in poseben ljubitelj mornarstva. Naša mornarica sme po vsej pravici smatrati Njega svojim posebnim pro-tektorjeni. Lahko je tedaj umevno, da se je takrat vsa pozornost obračalo do cesaričine. Komaj seje čakalo Njenega prihoda, vse je hrepenelo Njo videti. No, želja se je vsem spolnila, bila je prilika vsakemu, videti visoko gospo. Lahko pa tudi rečemo: Kolikor ljudem se je včeraj prikazala, toliko src si je pridobila. Priprosta, ali vender prekrasna vnanjost
Smehljaje in živo zatrjevaje, kako brezkrajno sem srečen in zadovoljen, da mi je prilika, pokazati svojo udanost narodu poljskemu, plačal sem ne 15, temveč 20 gld.
To, da sem dal več, nego mi je bilo predpisanega, bilo je takrat umestno, oportuniteta, kajti dan na dan čuli smo o nasilstvu in krvavih činih tajnih žandarjev, tajnih maščevalcev in rabljev silne tajne ustaške vlade, kar prav posebno naslednja epizoda osvetljuje.
Krakovo je veliko mesto, broječe sedaj 00.000 prebivalcev. Krakovo pa je tudi lepo in redno zidano mesto. Ali, kakor je to mesto po dnevi živahno, tako mirno je po noči. Poljak sploh ne ljubi po-nočnega življenja v kavarnah in gostilnah, temveč on je rad doma pri svoji rodbini, 8 katero pije svoj čaj. Kmalu po 8. uri zvečer so trgi in ulice že jako mirne, po 9. uri pa ne vidiš skoro žive duše.
Nekega dne zapozuil sem se v Gdbelnovi pisarni ter še le ob 0. uri, morebiti je bilo že 10 uro. vračal domov. Iz Grodske ulice šel sem čez velikanski veliki trg, s tega v sv. Ane ulice, iz slednjih pa se obrnem v ulice Jagelonske.
Na vsem potu nesem videl niti jednega človeka in moji koraki odmevali so po trgu v tiho noč, ko se obrnem v Jagelonske ulice, zagledam ravno nasproti kolegiju Jagelonskemu dva človeka in ko dnspcjcm bliže, vidim, da je jeden te dvojice mož v ustaški opravi, drugi pa ženska v črni gosposki obleki. Ženska stala je tako, da je bila z obrazom obrnjena na to stran, od koder sem jaz prihajal, mož pa je stal s hrbtom proti meni. Ta dva člo veka sta jako živo, ali vender le poluglasno šepetala. Že od daleč pa sem tudi zapazil na trotoaru desne strani — jaz korakal sem po trotoaru na levej strani — nekaj črnega. Mislil sem, da je kako bruno.
Ko pa bliže pridem, razločeval sem ter se prepričal, da ondtt leži Človek, ker sem ga mimogrede stokajo vzdiliniti čul.
Gospodje! vse moje življenje, ni prej ni poznej mi ni bilo tako strašno tesno pri srci, kakor one minute, ko sem moral po Jagelonskih ulicah. Interesantno je, da sam nesem vedel zakaj, a brez pravega uzroka obšla me je neznana groza in le to vem, da neseni imel druge želje,  nego ka-
kor hitro možno, dospeti v Golobske ulice, ker sem vedel, da ondu pred deželno blagajnice vojaki stražijo.
Prišedši prav blizu one dvojice, sem prav dobro zapazil, da je ženska hipoma umolknila in možkemu naglo z glavo proti meni mignila. Mož obrne se proti meni, a isti hip bil sem že par korakov dalje, še par korakov in bil sein v Golobskej ulici, kjer sem, prav blizu Jagelonskih ulic, stanoval. Akoravno je v meni vse vrelo in kipelo, sem vender doma vso nočno dogodbo zamolčal in čez dlje časa zaspal.
Drugo jutro na vse zgodaj prileti dekla vsa preplašena in trepetajoča z novico v sobo, da je bila pretekla noč strahovita, ker so tajni rablji štiri, po tajnej vladi na smrt obsojene izdajice, umorili. Prvega v hotelu pri Lewi-ji, na Kleparži; druzega na Piasku blizu kapucinov, tretjega v bo-taniškem vrtu, četrtega pa v Jagelonskih ulicah. „Na drobno vse to ve," pravi dekla, „pod nami stanujoč gospod". Jaz planem iz postelje, se urno oblečem in hitim k računskemu svetniku Tonhauserju, ki je pod menoj stanoval.   Ta mi pove naslednje:
ljubo, očarajoče obnašanje; redka prijaznost — katere lastnosti dičijo v obilej meri vso našo vladarsko hišo — so tudi Njej lastne.
Mnogobrojna množica, katera je povsod spremljala visoko gospodo, je burnimi vzklici kazala svoje navdušenje in svojo ljubav. Cesaričina Štefanija ima vse one lastnosti Habsburžanov, ki v prvem trenutku vnamejo srca; danes ni bilo druzega govora slišati, kamorkoli si prišel, kakor o Njej. Cesaričina je že itak tesno zvezo dinastije z avstrijskimi narodi, Še bolj utrdila. —
Viceadmiral Sterneck je danes zjutraj inšpici-Tal našo mornar co. C—t—č.
Iz Trata 26. februvarja. [Izv. dop.] Včeraj spremljevala je velika množica k pogrebu moža, kateri je bil izmej onih redkih značajev, kakoršnih se dan danes še malo nahaja glede narodne zavesti mej vsakovrstnimi pritiski višjega osobja. Ta značaj bil je Edvard Josip Vesel, ki je 22. t. m. umrl, nečak Koseškega, bivši načelnik delavcev v c. kr. colnini. Že njegov strijc utisnil mu je domorodstvo globoko v srce, katero ljubezen je gojil potem do zadnjega trenotka. Ko se je v burnih časih 1. 1868 osnovala Rojanska čitalnica, bil je on prvi, ki je pristopil v osnovalni odbor. Njegove dobro izobražene hčere bile so leta in leta gledališne diletant kinje, ter igrale pri vsakej veselici. Nehvaležnost je plačilo sveta, to je tudi ranjki skušal, ko je bil preganjan radi čitalnice od svojih predstojnikov. Toda neupogljiv je ostal, nikdar ni zatajil svoje narodnosti. Materijalno podpiral je vedno narodne stvari in nikdar se ni obotavljal poožiti svoj donesek na oltar domovine. Delavci, kateri so pod njegovo področje spadali, so ob volitvah lahko tudi za narod kaj storili; zatisnil je ranjki obe očesi, ako je kdo mesto v colnini po okolici hodil in agitoval.
Pogreb njegov je bil sijajen, kajti udeležila se ga je velikanska množica vseh stanov. Rakev bila je s krasnimi venci okinčana, katere so sorodniki na njo položili. Dragi bralec, zaman si pa iskal venca, kateri bi bilo podarilo kako narodno društvo v Trstu možu, ki bi moral vender prednost imeti pred drugimi, katerim pa vence polagamo že radi prijateljstva, a ta bi bil venec zaslužil radi narodnih zaslug.
Kako imponoval bi bil tak venec z narodnimi trakovi, ker je šel mrtvaški sprevod po prvih ulicah in po corsu. Politično društvo „Edinost" pozabilo je čisto na ubozega Vesela, morda zato, ker v svoji starosti ni več mogel svoje srčne želje materijalno spolnovati, ker mu neso dopuščale gmotne razmere. A kje so bili Tržaški Slovenci, kje je bilo prvaštvo naroda, da je prezrlo, temu možu izkazati čast, ako že ne radi njihovih zaslug, pa vsaj zaradi naroda, da pokaže Italijanom, kako se počasti tak, katerega so oni sovražili in ga hodili ovajat njegovemu vodji.
To je vsaj čudno — in pri pogrebu povpraševalo se je splošno: kaj ni nobeno društvo dalo kacega venca? — Tebi pa, blagi Jože, naj ti bo zemljica lahka! Blag :*pomin zapustil si mej nami, Tržaški okoličani posebno Rojanci ne bodo te pozabili !
flz J>ola pri Borovnici 24. februvarja. [Izv. dop.] Ker ste že zadnjič nekoliko o lovu iz-pregovorili, dovolite tudi meni, priprostomu kmetu
,,Sinoč obiskal me je kolega Luscikievviez, s katerim sva igrala pike. Smodk nama zmanjka in jaz pošljem ob */i lu- uri deklo v trafiko v Sv. Anski ulici. A že čez par minut pribeži brez smodk in strašno preplašena nazaj, in trepetajoč pripoveduje, da leži na trotoaru tik kolegija Jagelonskega umorjen mladenič, iz katerega je še topla kri lila. Poleg umorjenega pa je ležal listek s pečatom tajne vlade, da je bil izdajalec Žid Jakob Baum po obsodbi in na povelje tajne ustaške vlade umorjen."
Iz tega je razvidno, da sem jaz skoro isti trenotek korakal po Jagelonskih ulicah, ko se je umor vršil in da sem bil sam v največi nevarnosti, kajti tajni rablji, tajni žandarji neso bili nič bolj ozirni, kakor znana tajna poljska ustaška vlada
Čez teden dnij sem bil pred deželno sodnijo. Prisegel sem in povedal, kar sem vedel. Kakšen je bil izid te preiskave in vseh teh dogodkov, nesem nikdar zvedel. Mislim, da je vse to ravno tako tajno in čudovito ostalo, kakor je bil ves boj ustaških Poljakov proti Rusom tajen in čudovit. Še le poznejša zgodovina razkrila bode tančico, vse niti in vse tajnosti tega  ustanka in njegovih nagibov.
besedo, saj ima vsaka stvar dve strani, torej tudi lov. Lov ima svoje prijatelje in svoje nasprotnike, mej slednje prištevam se tudi jaz. To pa zaradi tega, ker živali nam kmetom več Škode store, nego so vredne. Lovec navadno niti ne misli, koliko škodo prizadeva divjačina kmetskemu posestniku, saj mu na to niti misliti ne treba, ker se opira na lovski zakon, ki je za kmeta popotnem napačno skovan. Rekel sem „ napačno", to pa zaradi tega, ker so to postavo naredili „prijatelji lova", ki neso občutili grenkosti kmetskega stanu in neso poznali teženj njegovih.
Vem, da bodo vsi lovski krogi  zagovarjali in iskreno zagovarjali svoje lovske pravice, ravno tako dobro pa tudi vem, da se nam vsem zlo, krivica godi. Ni li to krivica: domaČa kokoš sme se na sosedovi njivi ustreliti, jarebica pa ima popolno prostost, tudi če se jih tropa od 10—20-30 na tvojo njivo usede. Po obstoječih lovskih zakonih kmetsko posestnik ni več gospodar svojej  zemlji in se niti ne more škode varovati.   Prepogosto čuje se glas: Žalostno dan danes, ko človek ni več svoj gospodar. Uboga kmetska para nasadi zelje, fižol itd., a pride zajec in v jednej noči uniči  ves njegov  trud, kdo mu povrne škodo? In pridni sadjarji,  kaj pa ti? Trudili so se, nasadili lepe sadne vrte, storili, kar so mogli, da vzgoje drevesa, od katerih se nadejajo sadu. Toda v h ude j zimi pride zajec in uniči ves 5, 10—15 letni trud. Kdo bode v resnici ocenil sadno drevo, katero že 6-10 let na jed ne m mestu raste in že 2 do 3 leta rodi sad?
Nič boljše se ne godi gozdom. Kdo bi precenil škodo, ki nam jo prizadevajo srne? Postava dovoljuje, da se domača koza sme ustreliti v gozdu, a srna, ki je nekaka divja koza, zavarovana je po postavi, da gorje onemu, ki bi se predrznil preganjati ali uničiti to kmetovalcu jako škodljivo žival. Kmet mora pretrpeti vse, ako pa hoče imeti škodo povrnjeno, zameri se gospodu in zadene ga cela vrsta nadlog in sitnostij.
Da pa ne bode kdo rekel ali mislil, da si vse le izmišljujem, da pretiravam, navajam naj resničen dogodek. Pred sedmimi leti zasadil sem na travnik v bregu, nad tri orala velik, okolu 4000 macesnov. Ta travnik cenili so po stari tarifi v 4. vrsto, po novi tarifi pa za gozd 2. vrste. Mladi macesni uko-reninili so se jako dobro in v moje veselje rastli so prav lepo. Ko so pa začeli kazati se iz nad trave, vzbujali so toliko dopadajenje srn, da so se ob nežna i drevesca drgale, da so skoro vsa drevesca obelile j in popolnem uničile. V zadnjih treh letih uničile so mi vse, da sedaj nemam niti 40 zdravih macesnovih drevesc.
Da bi dobil vsaj nekoliko odškodnine, obrnil sem se do „gospoda", ki je tudi prijatelj lova, in zahteval odškodovanje. Z lepega se ni dalo ničesar doseči, pozval sem torej cenilce, da določijo škodo. Glej čuda, našli so samo 191 drevesc, uničenih po srnah, druga drevesca pa so kar izginila, kam? tega ne vem ne jaz, ne cenilci. Pomislite: Nad 3 orala z macesni obsajenega gozda nesem sedem let niti kosil, niti se je na njom živina pasla, a vso škodo cenili so na 38 gld. 20 kr. Pa še tega naš »gospod prijatelj lova" plačati neče. Usiljuje se nam vprašanje: Nas davkoplačevalce stane pogozdovanje, „inspektorat" in drugo mnogo denarja, posestniki gozdov kaznujejo se zbog tega in onega strogo, postopa se ostro proti njim, na drugi strani pa uživa divjačina in prijatelji lova popolno svobodo V Struna, preveč napeta, poči. Nezadovoljnost mej kmetskimi posestniki je v tej zadevi velika, kajti veliko škode smo doživeli preteklo zimo. Sicer pa tudi povemo, da se je tudi kmet računiti navadil, da se nanj mogotci, in taki, ki bi radi mogotci bili, premalo ozirajo, akoravno kmet vzdržuje vse državno poslopje, vse stanove. Torej nekoliko več ozirnosti za kmeta, na katerega se je pri sklepanji obstoječih lovskih zakonov veliko premalo gledalo.
Priprost kmet.
Domače stvari.
— (Presvitli cesar) podaril je občini Grizinjani v Istri 300 gld. za zgradbo ubožne hiše, ki je o božiči 1883 pogorela.
— („G-regorčiče v večer".) Kakor se zdaj kaže, bode slavnost, ki jo prirejajo „Udje Slovstvenega zabavnega večera" na čast Simonu Gregorčiču, še sijajuejša, nego so si jo mislili v početku nje osnovatelji, kajti tudi čestita duhovščina se oglaša od vseh strani naše domovine. Tako pridejo na slavnost nekateri duhovniki celo z Dolenjega Štajar-
skega" ; a da se bodo slavnosti udeležili duhovni k iz Ljubljanske bližine, tega nam še m treba pos«*be poudarjati. Vsa ta oglašanja torej najjasnejše kažejo, kako jako čestijo Gregorčičevi častitelji svojega tovariša — duhovnika, kar mi 8 posebnim zadovoljstvom beležimo. — Ako bi se še kdo zunanjih domoljubov mislil udeležiti banketa, naznanjamo mu, naj se oglasi pri g. Antonu Trstenjaku, načelniku odbora za ^Gregorčičev večerJ in naj pridene 1 gl. 50 kr. za kovert.
—- (Zahvala vladike Strossmaverja.) Tukajšnjemu glavnemu zastopu banke „Slavije" poslal je vladika Strossmaver za Častitko k njegovej sedemdesetletnici naslednje zahvalno pismo:
,,Slavnemu glavnemu zastopu ,.Slavije*1
v Ljubljani
izrekam svojo najtoplejšo zahvalo za srčna voščila k mojej sedemdesetletnici iu želim iz vsega srca, da bi poštena in nesebična banka „Slavija" našla pri vseh Slovanih te države najboljega in največjega odziva in da bi tako s svojim delovanjem širila slovanske interese in medsebojno poznanstvo Slovanov.
Slavnega glavnega zastopa
udani sluga J. J. Strossmaver 1. r.,
vladiku."
— (Gosp. Gajšek,) konzistorijalni svetnik in župnik na Dobrni, imenovan je dekanom.
— (Potno predavanje) o „živinoreji" in „mlekarstvu" bode imel v Postojini tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedeljo 1. dan marca popoludne ob l/a4. uri v šolskem poslopji.
— (Umrla) je včeraj v Sežani gospa Ana Trnovec roj. Mankoč soproga tamošnjega okrajnega sodnika g. Mat. Trnovea. Pogreb bode jutri popoludne ob 2. uri v Sežani. Blag jej spomin!
— (Nova žandarska postaja) prične 8 1. dnem marca v Kropi.
— (Umor.) 20. t. m. dobili so v hiši blizu železnične postaje Sct. Mihael pri Ljubnem v Gore-njej Štajerske} soprogo železniškega delavca in triletnega sinka umorjena. Dva laška delavea ulomila sta s silo v hišo, v katerej je žena stanovala s svojima sinoma, 3 in 7 let starima. Jeden sesekal je nesrečno ženo s sekiro, drugi je pa 3 letnega otroka z grozno razmesaril. Mej tem strašanskim početjem porabil je 7 letni deček priliko ter jo popihal skozi okno pritlične hiše na prosto klicat ljudi na pomoč. Čez jedno uro došla je žandarmerija od sv. Mihaela in našla jednega morilca poleg umorjene žene spečega. Marljivi žandarji so še isti dan zasačili in zaprli tudi njegovega pomagača. Občno se sumi, da je živinski zlodejec zvršil na truplu umorjene žene tudi nenravni čin. Že drugi dan izročili so morilca, katerih imeni še nesta znani, okrožnemu sodišču v Ljubnem.
— (Razpisano) je mesto načelnika pomožnih uradov pri c. kr. okrožni sodniji v Celji. Prošnje do 7. marca t. 1. Znanje slovenščine treba dokazati.
— (R azpisano) je mesto učitelja za francoski in angleški jez'k na c. kr. viši državni realki v Mariboru. Prošnje do 31. marca t. 1.
Telegram »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 25. februvarja. Cesarica se je opoludnc odpeljala v Amsterdam.
Dubrovnik 26 februvarja. Cesarjeviča Rudolfa in Štefanijo pozdravili so na Lacromi najudaniši namestnik Jovanovie, okrajni glavar in občinski vodja. Vreme krasno. Zvečer sijajna razsvetljava. Veliko hiš s transparenti okrašenih. V pristaniščih in na hribih zažigali so se v pozno noč bengalični ognji in spuščale rakete. Velika množina ljudstva po ulicah.
Bruselj 25. februvarja. Danes je zopet 3000 delavcev v premogovih jamah: Nocre-ham, Wasmes, Paturages in Quaregnon delo ustavilo. Število delavcev, ki so delo ustavili, znaša že 9000.
Pariz 25. februvarja. Na Quai d' Orsay je neki Balthasar trgovinskega ministra Ron-viera dvakrat močno s pestjo udaril. Ronvier sunil je napadovalca dvakrat z nogo, da je na tla pal. Napadovalca so zaprli. Balthasar je z lioiivierom nekoliko v rodu in ga je že dolgo nadlegoval, naj mu da službo in denarja.
Poziv slovenskim pisateljem!
Odbor Matice Slovenske obrača se do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim prej, tem bolje tudi letos poslali kaj primernih doneskov za letošnji Letopis.
Kakor lani, vzprejemali se bodo tudi letos v Letopis samo izvirni znanstveni in znan-stveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vender je želeti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo obče znanim književnim potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne za-■ nimljivosti prijajo večini Matičinih družabnikov.
Rokopisi naj se pošiljajo do konca aprila t. 1. predsedstvu Matice Slovenske v Ljubljani.
Po pravilih določena nagrada v Letopis vzpre-jetim spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana.
V Ljubljani 25. februvarja 1885.
Za odbor „Matice Slovenske":
Prvosednik: Odbornik: Grasselli. Mam.
Kazne vesti.
* (Dr. Ivan K. Miiller f.) Zadnjo soboto umrl je v Tfebiči na Češkem doktor modroslovja in češki pisatelj Ivan K. Miiller v G2. letu svoje dobe.
* (Jabolčnik na Francoskem.) Nihče ne bi verjel, da vinorodna Francoska prideluje in popije toliko jabolčnika. 18*3. leta natolkli so po Francoskem iz jabolk 23,492.26S hI., t. j. za 14 milijonov hI. jabolčnika več nego ls82. leta. Preteklo leto so ga pridelali le 11,907.17 7, tedaj za 11,5X5.001 hI. menj nego prejšnje leto, a vender 755.593 hI. več, nego znaša povprečna množina minulih 10 let.
* (Ćetvorčki.) V vasi S6venyhaza pol ure od Sebenv St. Miklos-a v Ogerskej povila je dne 22. t. m. soproga dninarja Josipa Nac-a štiri žive otroke, tri deklice in jeduega dečka. Četvorčki so krepki in popolnem dobro razviti. Jedna dekliea je nekaj ur po porodu umrla. Mati z ostalimi tremi otroci se dobro p čuti. Le revščina tare z otroci oblagodarjene stariše.
* (Z a udar obešen.) 23. t. m ob polu sedmih zjutraj obesil je rabelj Kozarek na dvorišči hon-vedske vojašnice v Pešti žandarskega korporala Štefana Lakatosa, ker je 30. avgusta 1884 svojega predstojnika žandarskega vodjo Frana Treitnerja ustrelil. Obsojenec korakal je pogumno pod vislice in ondu stoječ poslovil se od honvedskih vojakov, rekoč: „Z Bogom, prijatelji, učite se iz moje ža lostne usode I" Duhovnik Kontra brzojavil je prejšnji dan cesarju in prosil za pomiloščenje. Prošnja bila je pa brezvspešna. Žalostno delo, katero je gledalo okolu 200 osob, največ častnikov in dopisnikov, zaključil je protestantovski župnik Kontra z jednim „očenašemu in z ogovorom, ki je bil namenjen osobito vojakom, duhovito slikajoč grozen kontrast mej ravno navstalo sramotno in junaško smrtjo na bojišči.
* (Rop ar s k umor.) V Reichenbergu zasačili in zaprli so 22. t. m. dopoludne nekega tujca, kateri je dal postreščeku nalo^, naj mu preskrbi nekaj denarja na hranilno knjižico, glasečo se na „Ivana Ludovika Lufta-a iz Eibav-a". Ker je bil pa prejšnji dan v soboto zjutraj zasobnik Luft v Eibav-u pri Litavi na Saksonskem umorjen in oropan, zaslišali in izpraševali so prav natančno zaprtega tujca. Po daljnem tajenji udal se je in naposled priznal, da je Lufta umoril in oropal. Priro-pani denar našel se je deloma pri zlodejci, deloma pri vratarji na postaji v Litavi, kjer je zločinec svoje reči in denar shranil. Morilec se zove Ernest Gustav Grullicht je doma iz Lbbava, 38 let star, kamnotolkač in oče štirim otrokom. Lufta ubil je s teškim kladivom po glavi in mu potem prerezal še vrat. Slednje bi bil lahko opustil, kakor je sam pri zaslišanji izjavil, ker so že silni uda ni prouzročili smrt nesrečnej žrtvi.
* (Nesreča na železnici pri Hanavu.) 2. marca t. 1. obravnavala se bode pred sodnijo v Hanavu zatožba proti brzojavnemu uradniku Gut-berlet-u, pravemu prouzročitelju strašanske nesreče na postaji Hanavskej 14. novembra 1884, kjer je 22 osob zgubilo svoje življenje in veliko jih bilo ranjenih. Zatožba navaja, da je Gutberlet vsled za-nemarjenja svojih službenih dolžnostij zakrivil grozno nezgodo. Sodišče povabilo je k obravnavi 30 prič in izvedencev
* (Viharji in sneženi zameti v Škot-skej in Irske j.) Po noči od sobote na nedeljo divjali so po Škotskem in Irskem strašanski viharji, katere so spremljali silni sneženi zameti, in napravili po suhem in mokrem veliko škode. Žalibože, ponesrečilo se je tudi mnogo ljudij. Tako potopila se je na obrežji irske grofije VVaterfordske avstrijska barka ..Venus B." na potu iz Liverpoola v Rio-Janeiro. 50 mož našlo je hladno gomilo v penečih morskih valovih.
* f Redka oporoka.) Pred kratkim v Bostonu umrši milijonar Jurij Gardner volil je svojej
soprogi letno rento, katera naj v čistem zlatu znači vsakoletno njeno težo. Žalujoča soproga tega čudaka telita sedaj 97 funtov in dobi torej letos 81.000 gld. (1000 cekinov ssa 698 funtov). Se ve da bo treba udovi skrbeti, da ne bode shujšala, ker se dohodki ravnajo po njeni teži. V dan smrti čudnega moža praznovali bodo vsako leto spomin po ranjkem in ob jednem tehtali žalujočo udovo.
Zahvala.
Gospa Ana Jan esc h in gospod Janez Janesch mlajši izročila sta povodom smrti gospoda Janeza J a-nesch-a starejšega, ker se neso, kakor ob'ćajno, svece delile, magistrata svoto '200 gld. za u estne uboge.
Za ta blagodušni d.-ir i/.reku magistrat v imenu mestnih revežev najtoplejšo zaliv.ilo.
2s^Eestii.I na.»gristra.t "v Xj5-o.1olia.3aJ.,
v 24. dan svečana 1885.
Za župana: V o urina.
(Nnjeetiejše zdravilo.) Dunaj. Vaše blagorodje ! Priznavajoč, da sem prav prejel postane švicarske pile lekarnarja Brandt-a, izrekam vam za vašo prijaznost mojo presrfino zahvalo s pristavkom, da so vspehi tega popularnoga zdravilnega sredstva daleč presegli vsa pričakovanja. Moja nesrečna sestra, katera že 17 let trpi za božjastjo, zaradi te strašne bolezni mora vedno le doma ostajati ter vsled tega se jej pogosto zap ra, kar prouzročuje, da jej je neprestmo 8labov. Vaše švicarske pile so pa to zlo popolnem odpravile. Če tudi te švicarske pile (dobo se v škatlji-cata po 70 kr. v lekarnah) več slednji dan ne rabi, vendar je to zlo, katero smo bc tako dolgo zastonj prizadevali odpraviti, sedaj na lahek način brez vseh neprijetnostj odpravljeno ter so je v tem obziru njeno zdravje popolnem zholjšalo. »e jedenkrat vsprejmite mojo presrčno zahvalo. Vašemu hlagorod u hvaležno udaui F. Reinisch, železniški uradnik, II., Klosterneubnrgergasse Nr. 1. Pazi na to, da ima vsaka škatljica na zavitku bel križ na rudečein polji in podpis K. Brandt-a. (68 — 1)
Tujci:
25. februvarja.
Pri Mloun: Luraschi iz Trsta. — Spitzer z Dunaja.
— Schollmayer iz Šneperka.
Pji  ti*lfft: MUlIer z Dunaja. — Hobza iz Gradca.
— Murko, Nadrag, Schillerberger iz Celovca. — Lowcnberg z Dunaja.
Pri avstrijskem »•••w«rji j Dr. Gross iz Ljubljano.
Meteorologično poročilo.
I 9 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v mm.
25. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	742^8 mm. 741-40 mm. 741-20 mm.	— 3 6" C 63" 0 10" 0	brezv. al. jz. al. za h.	megla jas. jas.	0 00 mm.
Št. 3046.
Razpis službe!
(10.1-2)
			kr.
84	i»	—	n
107	n	35	n
99	n	30	n
867	n	—	f»
306	9	10	n
124		25	n
9	1»	79 V,	n
6	n	81	»
60		50	n
128	■	5)	
174	n	20	_
107	n	4')	n
98	n	50	fi n
94	n	15	D
104	n	—	n
i is	n	75	n
123	•	—	»
112	n	60	_
105		75	n
178	m	—	n
19	n	25	»
107	n	75	
21(>	n	—	
Srednja temperatura 1-2°, za 0 61 nad normalom.
ZD-u-z^ajslsa borza
dne 26. februvarja t. I.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta......... .
Srebrna renta ..........
Zlata renta ...........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcijo.........
London...... .   .       . .
Napol. ........ . .
C kr cekini        ... ....
Nemške marko    . . ...
4°/0 državne srečke iz I 18'>4 250 gld Državne srečke iz l  I86l 100 gld
4°/0 avatr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata reuta 6' „    .   . . .
p n j»      1 /o     •    • •
„     papirna renta 5°/0       . ... 5'/0 štajerske zemljišč  odvez ohlig Dunava reg srečke 5°/o *dd Zemlj obč avstr 4'/i0/0 zlati zast listi Prior oblig Elizabetine zapad železnice Pnor oblig Ferdinandove sov železnice
Kreditne Breeke.....100 gld
Rudolfu ve srečke.....10 „
Akcije anglo-uv8tr  banke .       120 „ Trammway-društ velj  170 gld a v. . .
Naznanilo.
Pri parnem malinu ob cesti ležeč (100—2)
prostor
za 3 ali 4 parcele po 200 □0 se iz proste roke proda. — Natančneje se izve v Kravjej dolini št. 9.
Prava mrzeilsta aalerta
je najgotovejše, najhitrejše in najcenejše sredstvo za ci-stenje in zboljšanje vina in jamči se za najbolj*!
»s|M-li: dobiva se pri (30—14)
A. IIA l€ ■ JI A \ \-u.
■v I_iJTj."tolja.3S.lT Tecvčjetrje-v-a. palaca.
Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo
i ml je takoj pekočim) in bolečine vsem ranam in bulam, zabranjuje divje meso, izvleče vsaka u lesa brez razmehčalnega sredstva in brez rezanja skoraj brez bolečin. V kratkem čaBU ozdravi prsnega raku, krvava nlesa, zastarane poškodbe na nogah, zanohtnice, ozebljine, prisadne rane, razpokane roke itd. Hitro pomaga prt kašlju, dnšivneniu kaplju, difreritidi, trganju, bolečinah v križi, reumatizmu v členkih. Dobiva se škatljica po 30 kr. pri lekarnarji J. Mwobodi, v Ljubljani, na Preširnovem tr^u. (715—16)
Pri mestnem magistratu Ljubljanskem izpraznjena je služba
prvega magistratnega svetnika
z letno plačo 1600 gld. in s pravico do dveh v pokojnino *števnih 10% petletnic.
Prosilcem za to službeno mesto je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti za više upravno službovanje, o dosedanjem poslovanji in pa o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika vložiti
do 32. marca t. I. pri podpisanem magistratu, in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstoječe gospodske.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 17. dan februvarja 1885.
Župan: Grasselli.
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8», 609 atranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
T"u.:n.a3s našega, časa.
Roman.   Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2<>4 atranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Dubrovskl.
Povest.   Spina!  A. S. Puškin,  poslovenil J. P. — Ml. 8% 122 atranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Časnikarstvo in naši časniki.
Spisal * * *   Stat nominis um lira.   Ml. 8", 19 pol. Cona 70 kr., po pošti 75 kr.
rMi\\ znižano ceno
ae morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
Z. zvezek, ki obsega : Stenografa, spisal dr. Ribič.
— Ži-votopisje, spisal Rajč Hož. — Prešern, Prešerln ali Preširen, spiBal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Voinjak. — Čega va bode, novelira, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
XX. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spissd J. Jurčič.   Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, fran^ coski spisal Viktor Ctierbuliez, poslovenil Davorin Hostntk. Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Revih-e, poslovenil Davorin Ilostnik. — Cerkev in država v Ameriki, fmneoski spisal E. Laboulatje, poslovenil Davorin Ilostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj so priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
Ii Trsta, v Kovi-Jork naravsost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo rodno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Paruik „Teutonlau, odhod okolu 15. dne marca 1885. Eajuta za potnike -oo golti. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (20—28)
0". TEEKI7ILE,
generalnega pasažnega agenta, Via delt' Arsenale Nr. 13, Toatro Comunale, v Trstu. Zaradi  vožnje blaga obrne  naj ae na F.milimio «1* Ani. l'oglny«-ii, generalnega agenta v Trstu.
iffner^
MFEREN-SME
Ti
II!
ne smel bi manjkati v nobenej bolnl-Hke| lu otro£jej sobi; on je desin-fekcijsko t-redstvo veličastnega pristnega duba po gozdu in je posebno priporočati pri otročjih boleznih, za v aobah otročnio in pri epidemijah. — Ker ima Bittnerjev coniferni sprit v sebi kot zdravilno znano balzainično-smolnato in eterično-oljnato snovi vedno zelene smreko v koncentro-vani obliki, ga vsi zdravniki priporočajo pri iih c'-1 lili in vratnih boleznih. Itltluer-Jev coniferni sprit se dobiva samo pri
Ij^tf^ilj Ju|. Bittner-ji, lekarji v llcichcnau, Bp.iT.
--—J !u y fjpoduj navedenej zalogi.
£1
mM
W
JUnUSBITTUER
ApoitKltrmRcichtnau %
...        . --.j------- , «-J
Cena steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani razprsilni aparat 1 gld. 80 kr. (706—12) Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. TrnkOOzy-Jl, lekarji.
Pi'ic + on o a trm z varstveno znamko I Pari lolcll OCUIIU tontovani razprsilni aparat ima ulito firmo: „Bittner, Keichenau, N.-Oe.-"
l/datelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
892323