Gozdarski vestnik Letnik 83, številka 3-4 Ljubljana, 2025 ISSN 0017-2723 Lesni odpadki in biomasa: Njihova raba v Sloveniji Oglasna deska in nadgradnja orodja za razvrščanje okroglega lesa: novosti MojGozdar Protipožarne preseke: zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranja GOZDNI RASTIŠČNI TIPI SLOVENIJE Dobovje in dobovo belogabrovje Gozdovi Sardinije: izkušnje in prakse gospodarjenja z gozdovi v sredozemskem prostoru ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Gozdarski vestnik, letnik 83 • številka 3-4 / Vol. 83 • No. 3-4 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo / Slovenian professional journal for forestry UVODNIK 066 Boris RANTAŠA, Aleš POLJANEC Strokovni izzivi in rešitve sodobnega gozdarstva in biogospodarstva IZVIRNI ZNANSTVENI 067 Matej NAGODE ČLANEK Lesni odpadki in biomasa: Njihova raba v Sloveniji Wood waste and waste biomass: Their use in Slovenia STROKOVNI ČLANEK 074 Špela ŠČAP, Matjaž DREMELJ, Matevž TRIPLAT Oglasna deska in nadgradnja orodja za razvrščanje okroglega lesa: novosti MojGozdar Bulletin board and upgrade of the quality assortments tool: news from MojGozdar STROKOVNI ČLANEK 080 Andreja NÈVE REPE, Jaša SARAŽIN, Marija KOLŠEK, Darko PRISTOVNIK, Boštjan KOŠIČEK, Matej KRAVANJA, Aleš POLJANEC Protipožarne preseke: zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranja IZVIRNI ZNANSTVENI 088 Andrej ROZMAN, Aleš POLJANEC, Valerija BABIJ, Matija KLOPČIČ, ČLANEK Igor DAKSKOBLER, Lado KUTNAR, Andrej BONČINA GOZDNI RASTIŠČNI TIPI SLOVENIJE Dobovje in dobovo belogabrovje STROKOVNI ČLANEK 098 Kristina SEVER, Andreja GREGORIČ, Gal FIDEJ, Katarina MULEC, Dušan ROŽENBERGAR Gozdovi Sardinije: izkušnje in prakse gospodarjenja z gozdovi v sredozemskem prostoru GOZDARSTVO V ČASU 105 Simon ZIDAR, Ana BRGLEZ, Marija KOLŠEK, Suzana ANDREJC, IN PROSTORU Nikica OGRIS Seminar in delavnica iz varstva gozdov – Črna na Koroškem 108 Tina DOLENC Teden gozdov 2025: Skrbimo za gozdove, povezujemo ljudi 112 Vasja LEBAN Sekcija alumnov gozdarstva Kluba alumnov Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete 113 Maša TENČIĆ, Uroš MAVRAR, Helena SMREKAR Udeležba na mednarodnem izobraževanju: »Načrtovanje izrednih ukrepov v primeru izbruhov bolezni rastlin za prednostne škodljive organizme« 115 Simon ZIDAR, Katja MRAK, Urša VILHAR »V gozdu kot v učilnici« – nov spletni priročnik za gozdno pedagogiko 117 Hana ŠTRAUS Delavnica Podnebne spremembe in obvladovanje tveganj pri gospodarjenju z gozdovi 118 Kolektiv Zavoda za gozdove Slovenije IN MEMORIAM - Anton Prelesnik (15. 11. 1934 – 18. 7. 2025) GozdVestn 83 (2025) 3-4 65 Uvodnik Strokovni izzivi in rešitve sodobnega gozdarstva in biogospodarstva V številki Gozdarskega vestnika, ki je pred vami, najdete pester nabor strokovnih in poljudnih člankov. Raba lesnih odpadkov in biomase v Sloveniji predstavlja pomemben vir in priložnost za krožno biogospodarstvo. Slovensko gozdarstvo je v fazi pospešene digitalizacije, o čemer pričajo pomembne javne investicije v obliki razvojnih projektov, ki potekajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost EU. V tokratni izdaji so predstavljene novosti v spletnem digitalnem orodju MojGozdar, zlasti Oglasna deska in Orodje za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po kako- vosti, ki poenostavljata in spodbujata dodajanje vrednosti v gozdno-lesni verigi. Preventivni protipožarni ukrepi so ključni element preprečevanja in omejevanja gozdnih požarov, strokovna razprava v tej številki se osredotoča na protipožarne preseke. Namesto klasične sredice nadaljujemo s serijo izvirnih znanstvenih člankov na temo gozdnih rastiščnih tipov. Avtorji so kot prvega opisali Dobovja in dobova belogabrovja, gozdni rastiščni tip, ki se sooča z negotovo prihodnostjo in predstavlja velik strokovni izziv pri gospodarjenju z gozdovi. Rubrika Gozdarstvo v času in prostoru tokrat ponuja pester pregled spomladanskega dogajanja. Objavljamo zanimivo reportažo iz letnega srečanja Prosilva Europe na Sardiniji, v kateri lahko izveste zanimive podrobnosti o gospodarjenju z gozdovi v mediteranskih razmerah. Slogan letošnjega tedna gozdov je bil »Skrbimo za goz- dove, povezujemo ljudi« - z vidika povezovanja gozdarske stroke je zanimivo tudi članstvo v Klubu alumnov gozdarstva, ki je podrobneje opisan v rubriki. V uredništvu nadaljujemo z aktivnostmi za obstoj in razvoj Gozdarskega vestnika. V preteklem obdobju smo dosegli nekatere uspehe, obstoj in izhajanje revije je v prihodnjih dveh letih zagotovljeno. K sodelovanju pri razvoju vabimo vas, spoštovane bralke in bralci, in sicer z izpolnitvijo ankete, ki jo najdete na povezavi: »https:// www.1ka.si/a/4a28ef33« ali z branjem spodnje QR kode na vaši pametni napravi. Boris RANTAŠA in dr. Aleš POLJANEC 66 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Izvirni znanstveni članek Lesni odpadki in biomasa: Njihova raba v Sloveniji Wood waste and waste biomass: Their use in Slovenia Matej NAGODE1 Izvleček: V Sloveniji imajo lesni odpadki in biomasa velik pomen in vlogo v krožnem gospodarstvu ter trajnostni rabi virov. Lesni odpadki so vsi deli drevesa ali že predelani leseni odpadki, ki jih v nekem procesu imetniki zavržemo kot neuporabne in najpogosteje izvirajo iz lesnopredelovalne industrije. V Sloveniji količina lesnih odpadkov manjša zaradi njihove uporabe za energetske namene in iznajdljive ponovne uporabe v lesnih obratih, medtem pa se veča količina odpadkov, ki niso leseni. Zakonodaja določa pogoje, kdaj odpadek preneha biti odpadek in postane surovina, kar omogoča trajnostno rabo in spodbuja kroženje surovin. Kljub temu pa sta opredelitev odpadkov in sprememba statusa prepuščena samemu procesu predelave in obdelave. Namen krožnega gospodarstva z lesenimi odpadki je tako spodbujanje ponovne uporabe in reciklaže in zmanjšuje vpliv na okolje. Hkrati pa se gozdarska in lesarska stroka trudita iznajti načine, kako bi predelava in zbiranje lahko postala še učinkovitejša. Ključne besede: leseni odpadki, zakonodaja, biomasa Abstract: In Slovenia, wood waste and biomass play a major role in the circular economy and sustainable use of resources. Wood waste is all parts of a tree or already processed wood waste that is discarded as unusable by the holders in a certain process and most often originates from the wood processing industry. In Slovenia, the amount of wood waste is decreasing due to its use for energy purposes and inventive reuse in woodworking plants, while the amount of non-wood waste is increasing. Legislation sets the conditions for when waste ceases to be waste and becomes a raw material, which enables sustainable use and promotes the circulation of raw materials. However, the definition of waste and the change of status are left to the processing and treat- ment process itself. The purpose of the circular economy with wood waste is thus to promote reuse and recycling and reduce the impact on the environment. At the same time, the forestry and woodworking professions are trying to find ways to make processing and collection even more efficient. Key words: wood waste, legislation, biomass 1 UVOD in je bil tudi prenesen v nacionalno zakonodajo z 1 INTRODUCTION Zakonom o varstvu okolja – Odpadek je snov ali V Sloveniji in Evropi je z leti postalo samoumevno, predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči da družba vestno ločuje odpadke glede na vrsto ali mora zavreči (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 materiala in njihovo rabo. Čeprav so nas množični – ZDU-1O). V Uredbi o odpadkih (Uradni list mediji in mlajše generacije, ki se že od malih nog RS, št. 77/22 in 113/23) je pojasnjen tudi pojem učijo ločevati, dobro podučili o ločevanju odpad- stranskega proizvoda, ki nastane pri proizvodnem kov, se družba žal ne zaveda njihovega pomena. procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja Gre za predmet ali snov, ki neposredno vpliva te snovi ali predmeta, če so izpolnjeni določeni na onesnaženost ali kakovost okolja, v katerem pogoji – o slednjih bomo govorili v poglavju 3. stanujemo, delamo ali se preprosto gibljemo. Vimpolšek in sod. (2014) so v svojem članku V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ena zapisali, da termin odpadek v vseh primerih izmed definicij odpadka definirana kot nekaj, kar opisuje predvsem dejanje imetnika odpadkov, se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zaradi česar je v času velike proizvodnje in potro- zavrže kot neuporabno (SAZU, 2024). Uradno šnje lahko zaznava odpadka zelo subjektivna. definicijo najdemo v Direktivi o odpadkih (75/442/ Tako nas odpadki obkrožajo kamorkoli gremo EGS), od katere se pojem odpadka ni spreminjal in kjerkoli se gibljemo, pa jih mogoče sploh ne 1 M. N., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. mn84171@student.uni-lj.si GozdVestn 83 (2025) 3-4 67 Nagode M.: Lesni odpadki in biomasa: Njihova raba v Sloveniji opazimo. Gospodarjenje z odpadki tako ni le preprečevanja njihovega nastajanja. Vloga načr- okoljski imperativ, temveč tudi priložnost za tov in programa bi bila povzeti stanje ravnanja z gospodarski razvoj in inovacije, saj bo celotne odpadki v vsaki državi članici EU. Za izpolnje- količine odpadkov čedalje več. vanje ciljev direktive je pristojna vsaka država Namen članka je, da bi spoznali nastajanje članica Evropske unije samostojno, v primeru lesnih odpadkov in zakonodajo, namenjen pa je mednarodne trgovine z odpadki pa velja Uredba predvsem študentom fakultete za gozdarstvo, ker o pošiljkah odpadkov (1013/2006/ES), ki določa so zakonodaja, njeni okviri in pravila temelj za pravila ravnanja pri uvozu, izvozu in tranzitu za delovanje in razumevanje sektorja, ki se ukvarja čezmejno pošiljanje odpadkov. s tovrstnimi odpadki. Gozdarji kot primarni člen Tako je v Sloveniji leta 2011 kot odgovor na predelovalne verige imamo pomembno vlogo in direktivo začela veljati Uredba o odpadkih, ki velja zelo vplivamo na vse faze lesnih odpadkov, slednji za vse odpadke, razen za slamo in druge naravne so lahko tudi vir dohodka in predstavljajo zaposlitev. nenevarne materiale, ki nastajajo v kmetijstvu V tem strokovnem prispevku bomo teoretično ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju, raziskali kroženje lesnih odpadkov in biomase, v gozdarstvu ali za pridobivanje energije iz tako spoznali zakonodajne okvire, nazadnje pa bomo nastale biomase s postopki in metodami, ki ne ško- razpravljali o statusu odpadka in njegovi opredelitvi. dujejo okolju ali ne ogrožajo človekovega zdravja. Definicijo lesnih odpadkov najdemo tudi v Uredbi 2 ZAKONODAJA IN DEFINICIJE o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in 2 LEGISLATION AND DEFINITIONS uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, Direktiva o odpadkih (2008/98/ES) določa pravni št. 99/13, 56/15, 56/18 in 44/22– ZVO-2), kjer okvir za ravnanje in obdelavo odpadkov v Evropski so opisani kot rastlinski odpadki, ki so biološko uniji. Njen glavni cilj je, da bi s politiko ravnanja razgradljivi in nastanejo pri proizvodnji rastlin z odpadki zmanjšali škodljive vplive nastajanja v kmetijstvu , gozdarstvu, vrtnarstvu ali pri ure- odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi in janju parkov ali vrtov. Opis odpadkov najdemo v okolje. Zato opisuje predvsem tehnike ravnanja, Uredbi o predelavi nenevarnih odpadkov (Uradni recikliranja in poskus opredelitve določenih list RS, št. 96/14 in 44/22 – ZVO-2), kjer jih izrazov v sektorju ravnanja z odpadki, kjer so bili pod pojmom biomasa razumemo kot biološke v preteklosti nedoločeni pojmi. Zakon o varstvu odpadke iz predpisa, ki ureja odpadke, rastlinske okolja je definicijo odpadka prevzel in uporabil odpadke iz kmetijstva in gozdarstva ter obratov takšno, kakor je bila določena v direktivi in od za predelavo lesa, celuloze, papirja, kartona, ter takrat naprej ni bila več spremenjena. Tako je še nekatere druge biorazgradljive odpadke, ki so direktiva (če se osredotočimo samo na status opredeljeni kot postranski proizvodi iz gradbene odpadkov) državam članicam dala smernice, industrije in gradbeni odpadki. ki opredelijo (1) kdaj so snovi ali predmeti, ki Predelavo nenevarnih odpadkov v trdna goriva nastanejo pri proizvodnem procesu, katerega in pogoje za njegovo uporabo v kurilnih napra- glavni namen ni proizvodnja takšnih snovi ali vah opredeljuje Uredba o predelavi nenevarnih predmetov, stranski proizvodi in ne odpadki in odpadkov v trdo biogorivo. Uredba ne velja za (2) kdaj določen odpadek preneha biti odpadek, predelavo odpadkov iz neonesnažene biomase v in sicer z določitvijo meril za prenehanje statusa trdo biogorivo - to so odpadna rastlinska tkiva odpadka, ki zagotavlja visoko raven varstva okolja (02 01 03), odpadki iz gozdarstva (02 01 07), lubje in koristi okolju ter gospodarstvu. in pluta (03 01 01), žagovina, oblanci, sekanci, Ko smo smernice direktive vnesli, vključili odrezki, les, delci plošč in furnir, ki niso navedeni v našo zakonodajo, so se morali uveljaviti novi pod 03 01 04 (03 01 05), lesena embalaža (15 01 načini gospodarjenja. Prav tako slednje določajo 03), les (17 02 01) in les, ki ni naveden pod 20 01 pristojnim nacionalnim organom, da morajo 37 (20 01 38) - če je njihova predelava v skladu pripraviti načrte ravnanja z odpadki in program s standardom SIST EN 14961-1  :2011 (SIST 68 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Nagode M.: Lesni odpadki in biomasa: Njihova raba v Sloveniji EN 14961-2:2011) – Standard o trdnih biogori- ostanek proizvodnje proizvaja kot sestavni del vih, specifikacijah biogoriv ter razredov. Lesene proizvodnega procesa in (4) ostanek proizvodnje odpadke, ki ne izpolnjujejo tega standarda, lahko izpolnjuje zahteve, določene za njegovo uporabo s obravnavamo kot nevarne odpadke. predpisi, ki urejajo proizvode, kemikalije, varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja, nadaljnja 2.1 Status odpadkov uporaba tega ostanka proizvodnje pa ne bo ško- 2.1 Waste status dljivo vplivala na okolje in zdravje ljudi. Ministrstvo za okolje in prostor (2022) navaja, da za določeno snov preneha veljati status odpadka, 3 VRSTE IN UPORABA LESNIH če je šla skozi postopek predelave ali reciklaže, ODPADKOV kjer: (1) je za takšno snov ali predmet določljiva 3 TYPES AND USES OF WOOD WASTE specifična namenska raba, (2) za tako snov ali Svet Evropske unije (2020) navaja, da bi za predmet obstajata trg in povpraševanje, (3) doseganje podnebne nevtralnosti Evropska unija snov ali predmet izpolnjuje tehnične zahteve za morala ločiti gospodarsko rast od rabe virov in določene namene in izpolnjuje zahteve obstoječe preiti na krožna sistema proizvodnje in porabe. zakonodaje in standarde, ki veljajo za proizvode in Pri tem je posebej poudarjen pomen akcijskega (4) uporaba snovi ali predmeta ne bo povzročila načrta krožnega gospodarstva, ki je ključni ele- splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ment Evropskega zelenega dogovora in določa ljudi. Pogoje so povzeli po Direktivi o odpadkih celovit okvir ukrepov za pospešitev prehoda na (2008/98/ES). Uredba o odpadkih (Uradni list „model regenerativne rasti“, hkrati pa bo zagotovil RS, št. 37/15, 69/15, 129/20, 44/22 – ZVO-2 in dolgoročno konkurenčnost EU (Osnutek sklepov 77/22) v 8. členu določa natančnejše in podrob- Sveta, 2020). Smisel krožnega gospodarstva in nejše pogoje za prenehanje statusa odpadka: (1) toka odpadkov znotraj gozdarske in lesnopre- odpadki prenehajo biti odpadki šele po končani delovalne industrije je v tem, da les in ostanki predelavi v proizvode, materiale ali snovi za niso enkratna surovina, temveč skozi različne prvotni ali drug namen ali v energijo, (2) ne glede procese ponovno vstopijo v proizvodni cikel – jih na določbo prejšnjega odstavka lahko določeni ponovno uporabimo. odpadki, ki so vključeni v enega od postopkov V Sloveniji večino odpadkov iz lesa sestavljajo predelave, vključno z recikliranjem, prenehajo biti žagovina, oblanci, odrezki, les in furnir, ki ne odpadki, če so v postopku predelave in ob njihovi vsebujejo nevarnih snovi (Program ravnanja z predaji drugemu imetniku izpolnjena merila za odpadki, 2022), in v celoti prihajajo iz lesnopre- prenehanje statusa odpadka, določena za tovrstne delovalne industrije. Leta 2019 je bil največji delež materiale s posebnim predpisom ali (3) če gre pri lesene embalaže med odpadki rezultat povečanega odpadkih iz drugega odstavka tega člena uredbe spletnega nakupovanja in kasneje zaradi časa pan- za odpadke, za katere so s predpisi, ki urejajo demije. V letu 2019 je bilo odpadkov, ki vsebujejo odpadno embalažo, izrabljena vozila, odpadno nevarne snovi, manj kot en odstotek celotne količine električno in elektronsko opremo in odpadne odpadnega in odsluženega lesa v Sloveniji. baterije ter akumulatorje, določeni okoljski cilji Z Uredbo o emisiji v zrak iz malih kurilnih recikliranja in predelave, se količina materialov, naprav (Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2) ki so prenehali biti odpadki, prišteva h količini in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih recikliranih in predelanih odpadkov. Za pridobitev naprav, plinskih turbin in nepremičnih motorjev statusa stranskega izvoda in ne odpadka mora snov (Uradni list RS, št. 17/18, 59/18, 44/22 – ZVO-2 zadostiti zahtevam, da je: (1) nadaljnja uporaba in 99/22) so določena biogoriva, ki jih lahko upo- ostanka proizvodnje zagotovljena in ne le mogoča, rabljamo v energetske namene. To so: (1) naravni (2) se ostanek proizvodnje lahko neposredno les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, lubje, storži), (2) briketi in peleti iz biomase, ki razen običajnih industrijskih postopkov, (3) se so razvrščeni po standardu SIST EN ISO 17225 GozdVestn 83 (2025) 3-4 69 Nagode M.: Lesni odpadki in biomasa: Njihova raba v Sloveniji ali drugih primerljivih standardih v kakovostni 3.1 Tokovi lesnih odpadkov razred in (3) lesni ostanki, ki nastajajo pri obdelavi 3.1 Wood waste flows in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva (barvan Neonesnažene lesne odpadke tako najpogosteje ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi uporabijo za pridobivanje toplotne energije, za lepljeni izdelki). Če je namen naprave proizvodnja proizvodnjo ivernih plošč in proizvodnjo papirja toplote za soproizvodnjo ali proizvodnjo električne ter celuloze, deloma tudi v procesu kompostiranja, ali mehanske energije in izvajanje tehnoloških kjer so imajo obliko žagovine. V programu ravnanja procesov, lahko kurimo tudi ostanke biomase z odpadki 2022 (2022) je bilo ugotovljeno, da je za rastlinskega izvora iz proizvodnje in obdelave proizvodnjo ivernih in vlaknenih plošč najpogo- celuloze, papirja in kartona ter proizvodnje živil steje v uporabi okrogli les (17 02 01), ki nastaja pri in pijač. Statistični urad RS (SURS) navaja, da je v gospodarjenju z gozdovi, odpadki iz gozdarstva (02 energetski bilanci Slovenije delež obnovljivih virov 01 07) in lesni ostanki – lubje (03 01 01), drobci, energije in odpadkov v končni porabi energentov odrezki, žagovina in sekanci (03 01 05). Odpadne dokaj konstanten; v letu 2022 je bil delež najmanjši iverne plošče, ki jih nato s pridobitvijo statusa po letu 2006 in je znašal 12 %. V skupni porabi odpadka štejemo med odpadno leseno embalažo obnovljivih virov energije in odpadkov ostaja velik (15 01 03) in nastajajo znotraj proizvodnega procesa, delež lesne biomase (63 %), vendar se zmanjšuje se vračajo na začetek tega procesa ali so namenjeni predvsem zaradi povečevanja geotermalne energije interno za pridobivanje energije. in toplote iz okolice ter sončne energije. Približno tretjina lesa, ki se predela v papir, so Zato tokovi lesnih odpadkov predstavljajo del ostanki iz žaganja (03 01 05), druga tretjina je les verige rabe lesa in njegovih stranskih proizvodov, drevesnih krošenj in veje, ostanek pa okrogli les, njihovo pravilno upravljanje in usmerjanje pa je ki nastaja pri vzdrževanju gozdov. Les, žaganje in pomembno za optimizacijo izrabe gozdnih virov oblance brez lubja uporabljajo tudi za proizvodnjo ter spodbujanje krožnega gospodarstva. lesno-cementnih zidakov. Z njihovo uporabo Graf 1: Količine lesnih odpadkov med letoma 2012 in 2019 (Program ravnanja z odpadki, 2022) Chart 1: Wood waste volumes between 2012 and 2019 (Waste Management Programme, 2022) 70 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Nagode M.: Lesni odpadki in biomasa: Njihova raba v Sloveniji zagotovimo želeno stopnjo poroznosti zidakov. izdelek in tudi interno za pridobivanje električne Večina tistih lesnih odpadkov, ki so v uporabi ter toplotne energije. kot gorivo, toplotno predelajo v podjetjih, v Komunalni odpadki (20 01 03) so opredeljeni katerih taki odpadki nastajajo (Program ravnanja kot mešani odpadki in ločeno zbrani odpadki, ki so z odpadki, 2022). sestavljeni iz bioloških odpadkov in lesa, vključno Odpadno lubje nastane ob beljenju lesnih sorti- s pohištvom, ter mešani odpadki in ločeno zbrani mentov in je vsestransko uporabno v farmacevtski odpadki iz drugih virov, kadar so po naravi in industriji v obliki izvlečkov, vrtnarski industriji, sestavi podobni odpadkom iz gospodinjstev kot okras ali pa v gradbeništvu kot material, ki (Program ravnanja z odpadki, 2022). Uredba o ima ob predhodni obdelavi in stiskanju izredno obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja dobre izolacijske sposobnosti. Lubje in pluta (03 komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17, 01 01) ter odpadno lubje in les (03 03 01) se kla- 60/18 in 44/22 – ZVO-2) opredeljuje kosovne sifikacijsko razlikujejo samo po izvoru nastanka odpadke kot komunalne s številko odpadka 20 odpadka. Tako prva nastaneta kot odpadek iz 03 07, vključno s pohištvom, ki zaradi svoje veli- obdelave in predelave lesa ter proizvodnje ivernih kosti, oblike ali teže niso primerni za odlaganje v plošč in kartona, druga pa kot odpadek iz proi- zabojnike ali vreče za druge komunalne odpadke. zvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona. Za povprečnega državljana se življenje komu- Oba sta za enako uporabo, odvisno, ali vsebujeta nalnega odpadka konča ob pozivu pristojne nevarne snovi ali ne. službe za zbiranje, ki jih kot kosovni odvoz Iverne plošče, furnir in les (03 01 05) so glavni odpelje v predelavo. Izvajalec javne službe mora produkti obratov, stranski proizvod in ostanki zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, obdelave. To so odrezki in izdelki, ki se v pro- da je za odpadke, ki jih je mogoče reciklirati, izvodnem procesu ponovno vračajo na začetek zagotovljeno recikliranje, za gorljive odpadke, procesa in jih uporabijo kot vhodno surovino za ki niso primerni za recikliranje, pa je zagoto- Graf 2: Deleži lesnih odpadkov med letoma 2012 in 2019 (Program ravnanja z odpadki, 2022) Chart 2: Wood waste shares between 2012 and 2019 (Waste Management Programme, 2022) GozdVestn 83 (2025) 3-4 71 Nagode M.: Lesni odpadki in biomasa: Njihova raba v Sloveniji vljena: (1) predelava v trdno gorivo v skladu 4 RAZPRAVA z Uredbo o predelavi nenevarnih odpadkov v 4 DISCUSSION trdno gorivo in njegovi uporabi (Uradni list RS, št. 96/14 in 44/22 – ZVO-2) in (2) sežig ali sosežig v Načelo specifične namenske rabe lesnih odpadkov skladu s predpisom, ki ureja sežigalnice odpadkov določa, da je treba lesne odpadke uporabiti na naj- in naprave za sosežig odpadkov (Uradni list RS, učinkovitejši in trajnosten način glede na njihove št.  8/16,  116/21  in  44/22  – ZVO-2). Vodovod lastnosti in kakovost. Tako za stranske proizvode iz Kanalizacija Snaga (2016) navaja, da gredo lesnopredelovalnih obratov v nekaterih primerih komunalni odpadki skozi mehansko ločevanje ni treba opredeljevati statusa odpadka, saj le-ta in iz centra odhajajo kot material za recikliranje ne obstaja, če imajo že ob svojem nastanku, v in ponovno uporabo. Česar ni mogoče pravilno odvisnosti od lastnosti proizvodnega procesa, ločiti, porabijo za pridobivanje energije in pove- določen koncept prihodnje uporabe. Podobno čuje samooskrbnost zbiralnega centra. Kosovnim velja tudi za odpadke, za katere obstajata trg in odpadkom je podobna lesena embalaža, ki je kot povpraševanje – odpadek je zgolj koncept upo- predmet vključena v izdelek tako, da je lahko le-ta rabe ali neuporabe nekega predmeta, ki ga tisti, v njej ali na njej zaščiten in varen. ki ga je naredil, ne izrabi. Glede na to, da za vse Embalaža ali lesen pakirni material (LPM) je različne vrste odpadkov lahko opredelimo načrt po navadi narejen iz manjvrednega lesa pionirskih prihodnje uporabe, njihova skupna masa pa se vrst listavcev ali iglavcev in je predvsem uporaben je zmanjševala, lahko predvidevamo, da akterji v mednarodnem prometu, kjer je hkrati s svojo v gospodarstvu zanje izkazujejo zanimanje in pozitivno vsestransko uporabnostjo tudi grožnja za jih uporabijo. Tako lahko nekaj kot odpadek vnos in širjenje rastlinam škodljivih organizmov, opredelimo zgolj zaradi dejanja imetnika in saj lahko več let kroži med državami in celinami. ne lastnosti snovi ali predmeta, zaradi česar je Količina embalaže je odvisna od aktivnosti uvoza njihova zakonodajna opredelitev ohlapna in v in izvoza dobrin. V Sloveniji jo največ uporabljamo ozkih okvirih tudi težko opredeljiva. za ladijski in cestni transport s tovornjaki. 5 VIRI Omeniti je treba tudi »drug pakirni material«, 5 REFERENCES ki je v uporabi v mednarodnem prometu za zaščito, pritrjevanje, podpiranje ali prevažanje Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. blaga in ne sodi v LPM, čeprav je njegova vloga (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=odpad- lahko enaka. To so zlasti: (1) izdelki iz papirja, ki&hs=1). (16.1.2024) (2) leseni proizvodi, tanjši od 6 mm, (3) darilne DIREKTIVA SVETA z dne 15. julija 1975 o odpadkih. 1975. (75/442/EGS) škatle za vino, cigare in drugo blago, izdelane Zakon o varstvu okolja. 2022. Uradni list RS, št. 44/22, iz lesa, (4) sodi za vino in žganje, (5) žagovina, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 23/24 skobljenci in lesna volna, (6) trajno pritrjeni leseni Uredba o odpadkih. 2022. Uradni list RS, št. 77/22 in sestavni deli na vozila ali zabojnike in (7) pakirni 113/23 material, ki je v celoti narejen iz predelanega lesa Vimpolšek A., Lerher T., Potrč I., Mikuljan M., Kutnar ali s pomočjo lepila, toplote ali pritiska, oziroma je A. 2014. Lesni odpadki in biomasa: Pravna ureditev obdelan v skladu z uradno odobrenimi postopki za v Sloveniji in Nemčiji 1. del – Gospodarjenje z uničevanje, odstranitev ali sterilizacijo škodljivih odpadnim lesom. Gradbeni vestnik, 2014, 63: 165-175 organizmov (ISPM-15). Mednarodni standard za DIREKTIVA 2008/98/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA fitosanitarne ukrepe (ISPM-15) določa področja IN SVETA z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv. 2008. (2008/98/ES) uporabe in zahteve, ki jih mora lesena embalaža Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in izpolnjevati kot pogoj za njeno uporabo. Če Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov. pogojev ne izpolnjuje, jo iz obtoka izključijo in 2006. (1013/2006/ES) uničijo v sežigalnici. 72 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Nagode M.: Lesni odpadki in biomasa: Njihova raba v Sloveniji Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in Uredbo o emisiji v zrak iz malih kurilnih naprav. 2015. uporabi komposta ali digestata. 2013. Uradni list RS, Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2 št.99/13, 56/15, 56/18 in 44/22 – ZVO-2 Uredbo o emisiji snovi v zrak iz srednjih kurilnih naprav, Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo plinskih turbin in nepremičnih motorjev. 2018. Uradni in njegovi uporabi. 2015. Uradni list RS, št.96/14 in list RS, št. 17/18, 59/18, 44/22 – ZVO-2 in 99/22 44/22 – ZVO-2 Slovenski standard SIST EN. Trdna biogoriva - Sklep komsije z dne 18. decembra 2014 o spremembi Specifikacije goriv in razredi. SIST EN ISO 17225- Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v 1:2014 skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta SISTAT. 2023. Poraba obnovljivih virov energije in in Sveta. 2014. (2014/955/ES) odpadkov. https://pxweb.stat.si/SiStatData/ pxweb/ Slovenski standard SIST EN. Trdna biogoriva - sl/Data/-/1822303S.px/. (10.4.2025) Specifikacije goriv in razredi - 2. del: Lesni peleti za Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi neindustrijsko uporabo. SIST EN ISO 14961-2:2011 zbiranja komunalnih odpadkov. 2017. Uradni list Odgovor MOP v zvezi s prenehanjem statusa odpadka. RS, št. 33/17, 60/18 in 44/22 – ZVO-2 2022. https://www.gov.si/novice/2022-01-31-odgo- Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig vor-mop-v-zvezi-s-prenehanjem-statusa-odpadka/. odpadkov. 2016. Uradni list RS, št. 8/16, 116/21 in (28.12.2024) 44/22 – ZVO-2 A new Circular Economy Action Plan For a cleaner Javno podjetje Vodovod in kanalizacija Snaga. Kosovni and more competitive Europe. 2020. https://www. odpadki. 2024. https://www.vokasnaga.si/locevan- consilium.europa.eu/media/47572/st_6766_2020_ je-odpadkov/kosovni-odpadki. (20.1.2025) init_en.pdf. (18.12.2024) ISPM 15. Pravila za lesen pakirni material v mednarodni Osnutek sklepov Sveta: Okrevanje naj bo krožno in trgovini. Mednarodni standard za fitosanitarne zeleno – odobritev. 2020. https://data.consilium. ukrepe. 2015. Sekretariat Mednarodne konvencije europa.eu/doc/document/ST-13852-2020-INIT/sl/ za varstvo rastlin. 19 str. pdf. (18.12.2024) GozdVestn 83 (2025) 3-4 73 Strokovni članek Oglasna deska in nadgradnja orodja za razvrščanje okroglega lesa: novosti MojGozdar Bulletin board and upgrade of the quality assortments tool: news from MojGozdar Špela ŠČAP1, Matjaž DREMELJ2, Matevž TRIPLAT3 Izvleček: MojGozdar je inovativen spletni sistem, zasnovan za podporo lastnikom gozdov pri gospodarjenju z gozdovi. Med njegovimi funkcijami izstopa napredno orodje za merjenje in razvrščanje okroglega lesa v kakovostne razrede, ki podaja znanje za pravilno krojenje in kakovostno razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov ter s tem omogoča povečanje dohodka od prodaje lesa. Orodje za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po kakovosti je koristen pripomoček za lastnike gozdov, upravljavce z gozdovi, trgovce z lesom in druge kupce pri prodaji lesa. Poleg tega prispevek predstavlja novost sistema MojGozdar, in sicer spletno orodje Oglasna deska, ki omogoča transparentno prodajo gozdnih lesnih sortimentov in tako uporabnikom omogoča dostop do širšega trga lesa. V prispevku predstavljena orodja MojGozdar lahko pomembno vplivajo na uspešen digitalni razvoj gozdarstva in celotne gozdno- -lesne panoge. Poleg tega orodji Oglasna deska in Orodje za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po kakovosti omogočata povečanje dohodka iz gozdarske dejavnosti, kar je pomembno predvsem za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja. Ključne besede: MojGozdar, trg lesa, spletno orodje, kakovost gozdnih lesnih sortimentov, razvrščanje okroglega lesa, spletna tržnica, spletna oglasna deska, lastniki gozdov Abstract: MojGozdar is an innovative online system designed to support forest owners in their forest management. Its features include an advanced tool for measuring and classification of quality assortment of roundwood, which provides the knowledge to correctly cut and classify forest wood assortments, thereby increasing the income from wood sales. The forest wood quality assortment tool is thus a useful tool for forest owners, forest managers, wood merchants and other buyers when selling wood. In addition, this paper introduces a novelty of the MojGozdar system, namely an online bulletin board that allows transpa- rent sale of forest wood products, thus giving users access to a wider wood market. The two MojGozdar tools presented in this paper can have a significant impact on the successful digital development of forestry and the forest-wood industry as a whole. In addition, the Bulletin Board and the Forest Wood Quality Assortment Tool allow for an increase in income from forestry activities, which is particularly important for the preservation and development of mountain farms and rural areas. Key words: MojGozdar, wood market, web tool, quality of forest wood assortments, classification of roundwood, online marketplace, online bulletin board, forest owners 1 UVOD Merjenje in razvrščanje gozdnih lesnih sor- 1 INTRODUCTION timentov (v nadaljevanju GLS) po dimenzijskih Spletni sistem MojGozdar je že od leta 2017 zahtevah in kakovosti je bistvenega pomena za pomemben povezovalni člen med slovenskimi zagotavljanje natančnega vrednotenja in opti- lastniki gozdov in iskalci gozdarskih storitev na eni malne prodaje lesa. Na kakovost lesa vplivajo strani ter ponudniki teh storitev na drugi (Saražin napake, ki zmanjšujejo uporabnost lesa pri in Triplat, 2022). Uporabnikom omogoča širok nadaljnji predelavi. Pri razvrščanju GLS po nabor možnosti od iskanja izvajalcev in navezave kakovosti upoštevamo kvarni vpliv napak, ki stika z njimi do digitalnega vodenja ključne jih je mogoče opredeliti in izmeriti na zunanji dokumentacije, povezane z izvedbo gozdarskih površini sortimentov (WCM, 2025). Za dolo- del (Triplat in sod., 2018). čanje kakovosti GLS je potrebno določeno 1 Š. Š., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. spela.scap@gozdis.si 2 Dr. M. D., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. matjaz.dremelj@gozdis.si 3 M. T., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija. matevz.triplat@gozdis.si 74 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Ščap Š., Dremelj M., Triplat M.: Oglasna deska in nadgradnja orodja za razvrščanje okroglega lesa: novosti MojGozdar znanje glede strukture lesa in tudi tehnologije imenovani ''stari'' JUS-i), podjetniške specifika- predelave. Vrednost posameznega GLS je vedno cije, avstrijske »uzance« (ŐHU) in drugo. V letu rezultat kakovosti lesa, zmožnosti tehnoloških 2022 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije procesov v lesni industriji ter trenutnega stanja opravili anketo, da bi pridobili aktualne podatke na trgu. Zato so se tudi pri trženju GLS uveljavili o dejanski uporabi meril pri razvrščanju GLS, ki standardi ali širše sprejeta pravila za merjenje in so predmet trgovanja iz zasebnih gozdov. Med razvrščanje GLS po kakovostnih razredih. Stan- sodelujočimi v anketi jih 28 % za razvrščanje dardi ali pravila so pomemben pripomoček za GLS po kakovosti uporablja Pravilnik o merjenju lastnika gozda oziroma prodajalca, da les lahko in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz objektivno ovrednoti glede kakovosti in ga tudi gozdov v lasti Republike Slovenije, 28 % anke- proda po ustrezni ceni (Zafran, 2023). tiranih uporablja več različnih sistemov, 25 % Orodje spletnega sistema MojGozdar, ime- podjetij uporablja svoja, lastna pravila, 10 % novan Sortimentacija, zasnovano za razvrščanje pa avstrijske »uzance« – ÖHU (Zafran, 2023). GLS v kakovostne razrede, odgovarja na izzive Smernice za merjenje in razvrščanje GLS, ki neenotnega ali pomanjkljivega strokovnega znanja jih uporablja orodje Sortimentacija, temeljijo o krojenju GLS predvsem med zasebnimi lastniki na Pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdnih gozdov. Orodje je bilo oblikovano leta 2020 v lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike okviru mednarodnega projekta Erasmus+ z naslo- Slovenije (Ur. l. RS, št. 195/20) in na pravilih vom Network of knowledge for efficient private nemškega Sveta za gozdarstvo in lesno industrijo forest owners (Net4Forest) (Baša, 2021). V obdobju (Rahmenvereinbarung für den Rohholzhandel in 2022–2024 je potekala nadgradnja orodja, ki omo- Deutschland, ̋ RVR˝, 2015). Omenjeni standardi goča še več funkcionalnosti merjenja in razvrščanja opredeljujejo razvrščanje hlodovine v posame- GLS v kakovostne razrede. Glavni cilj orodja je zne kakovostne razrede in razvrščanje preostale uporabnikom pomagati pri natančnem krojenju oblovine, kar omogoča dosledno in objektivno in razvrščanju GLS po kakovosti in dimenzijskih vrednotenje GLS. zahtevah za tri drevesne vrste (smreka, jelka in Spletni sistem MojGozdar z orodjem Sorti- bukev) ter s tem vrednotenju lesa in prispevati k mentacija prispeva k profesionalizaciji razvrščanja izboljšanju učinkovitosti trgovanja. GLS in odpira nove priložnosti za učinkovitejše V Sloveniji trenutno formalno veljajo evropski izkoriščanje tržnega potenciala GLS v Sloveniji. standardi, ki določajo način merjenja dimenzij in napak lesa ter način razvrščanja po dimenzijah, ki 2 FUNKCIONALNOSTI ORODJA pa se v praksi praviloma ne uporabljajo. Evropski SORTIMENTACIJA GOZDNIH standardi sicer veljajo na celotnem območju EU, LESNIH SORTIMENTOV vendar tudi v drugih državah služijo predvsem kot 2 FUNCTIONALITIES OF THE osnova za pripravo nacionalnih pravil ali uzanc ONLINE TOOL FOR QUALITY ter se na takšen način približajo značilnostim CLASSIFICATION OF FOREST WOOD lastnega trga, ki ga definira ponudba GLS ter ASSORTMENTS lastnosti in tehnološke zmožnosti lesnoprede- Orodje uporabnikom pomaga razvrstiti izbrane lovalne industrije (Zafran, 2023). V Sloveniji pri GLS v kakovostne razrede bodisi z upoštevanjem trgovanju z GLS ni enotnega sistema razvrščanja slovenskega pravilnika o merjenju in razvrščanju in poimenovanja GLS. Za merjenje in razvrščanje GLS (Ur. l. RS, št. 195/20) bodisi z uporabo nem- GLS iz gozdov v lasti Republike Slovenije je velja- ških pravil RVR (2015), ki trenutno sodijo med ven Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih aktualnejše metode razvrščanja v srednjeevrop- lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike skem prostoru. Spletno orodje uporabnika vodi Slovenije (Uradni list RS, št. 195/2020). Za skozi sklop vprašanj o napakah in dimenzijah merjenje in razvrščanje GLS iz gozdov v zasebni sortimenta. V nadaljevanju navajamo in opisujemo lasti pa so v uporabi različni standardi (npr. tako ključne funkcionalnosti orodja. GozdVestn 83 (2025) 3-4 75 Ščap Š., Dremelj M., Triplat M.: Oglasna deska in nadgradnja orodja za razvrščanje okroglega lesa: novosti MojGozdar • Merjenje dimenzij in izračun volumna • Učno orodje z opisnim in slikovnim gradivom sortimenta o napakah lesa Orodje uporabnika usmerja pri natančnem Napake v GLS lahko bistveno zmanjšajo nje- merjenju dimenzij GLS in izračunu njegovega govo vrednost, saj vplivajo na strukturno volumna. Pri vnosu premera GLS orodje samo- celovitost in vizualno privlačnost. Orodje dejno upošteva debelino skorje specifično za vključuje strokovne opise s slikovnim gradi- posamezno drevesno vrsto na podlagi orien- vom napak in ponuja podrobna navodila za tacijskih vrednosti. prepoznavanje in merjenje različnih napak, • Razvrščanje po kakovosti glede na dreve- vključno z naslednjimi: sno vrsto – napake, ki vplivajo na obliko sortimenta: Orodje omogoča razvrščanje GLS v kakovostne koničnost, krivost, ovalnost, žlebatost, razrede za tri prevladujoče drevesne vrste v – napake, ki vplivajo na strukturo sor- lesni zalogi slovenskih gozdov, to so smreka, timenta: grčavost, zavitost, napake srca bukev in jelka. Hlodovino razvrsti v kakovostne (ekscentričnost srca, dvojno srce, razpoke, razrede od A do D. Če niso doseženi minimalni kolesivost), pogoji za uvrstitev sortimenta v kakovostni – napake, nastale zaradi zunanjih vplivov: razred D, je le-ta razvrščen v ostalo oblovino, razpoke, trohnoba, neprava črnjava (disko- ki vključuje industrijski les slabše kakovosti loriran les v srcu in na obodu), rovi ličink/ (npr. brusni les, les za celulozo in plošče, les hroščev, glivne okužbe, mehanske poškodbe. za drogove …) in les za kurjavo. Slika 1: Orodje Sortimentacija v spletnem sistemu MojGozdar (https://www.mojgozdar.si/trznica/sortimentacija/) Figure 1: Tool for quality classification of forest wood assortments in online information system MojGozdar (https:// www.mojgozdar.si/trznica/sortimentacija/) 76 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Ščap Š., Dremelj M., Triplat M.: Oglasna deska in nadgradnja orodja za razvrščanje okroglega lesa: novosti MojGozdar Značilnosti, ki jih upoštevamo pri določa- ki podpira uspešnejše in preglednejše trženje nju kakovosti hlodovine, vključujejo premer, GLS in lesnih goriv. Oglasna deska je orodje, dolžino, grčavost, obarvanost, značilnosti namenjeno lastnikom gozdov, trgovcem z lesom rasti, defekti, padec premera (koničnost) in in drugim kupcem GLS ter lesnih goriv, ki iščejo razmerje med beljavo in jedrovino ali sušino. sodoben način trženja z možnostjo predhodnega Na kakovost hlodovine iglavcev najbolj vpliva strokovno ustreznega krojenja GLS, ki predvsem grčavost, medtem ko pri listavcih poleg grča- negozdarskim strokovnjakom omogoča boljšo vosti na kakovost hlodovine vplivajo še krivost predstavitev prodajanega blaga. in napake srca (trohnoba, obarvanost – rdeče Oglasna deska MojGozdar omogoča prevzem srce pri bukvi, kolesivost, ekscentričnost …) podatkov iz orodja Sortimentacija, kar lastniku (WCM, 2025). gozda omogoča transparentno in strokovno • Podaja okvirne cene sortimentov na sloven- predstavitev kakovosti sortimenta. Z enostavnim skem trgu lesa povezovanjem prodajalca in kupca GLS ali lesnih Orodje na podlagi vnesenih podatkov o dimen- goriv to digitalno orodje omogoča hitrejšo in zijah in napakah sortimenta samodejno izra- učinkovitejšo prodajo. Prednost orodja je tudi, da čuna okvirno ceno, ki temelji na aktualnih pri vnosu podatkov orodje prodajalcu samodejno podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije o predlaga aktualne odkupne cene GLS iz zasebnih odkupnih cenah GLS na kamionski cesti iz gozdov na slovenskem trgu. Orodje povzema zasebnih gozdov. odkupne cene GLS iz raziskave Gozdarskega inštituta Slovenije, ki vsako četrtletje zbira cene 3 NOVO ORODJE OGLASNA DESKA iz zasebnih gozdov in jih objavlja na spletnem 3 NEW TOOL BULLETIN BOARD portalu WCM/InfoGozd (Cene GLS, 2017). Ta Poleg orodja Sortimentacija spletni sistem Moj- podatek prodajalcu lahko pomaga pri določitvi Gozdar ponuja tudi novo orodje Oglasna deska, cene prodajanega blaga. Oglasi o prodaji GLS Slika 2: Novost na spletnem informacijskem sistemu MojGozdar je orodje Oglasna deska, ki uporabnikom ponuja možnost sodobnega in preglednega trženja lesa Figure 2: A new feature in the online information system MojGozdar is the bulletin board, which offers users a modern and transparent way to market wood GozdVestn 83 (2025) 3-4 77 Ščap Š., Dremelj M., Triplat M.: Oglasna deska in nadgradnja orodja za razvrščanje okroglega lesa: novosti MojGozdar so za uporabnike brezplačni, pred uporabo je 5 ZAKLJUČEK potrebna le brezplačna registracija v spletni sistem 5 CONCLUSION MojGozdar. Uporaba Oglasne deske MojGozdar je prepro- Digitalizacija in nove informacijsko-komunika- sta in intuitivna. Prodajalci enostavno vnesejo cijske tehnologije pomembno vplivajo na razvoj, informacije o GLS ali lesnih gorivih, ki jih želijo učinkovitost in uspešnost razvoja gozdarstva pa prodati, vključno s količino, drevesno vrsto, tudi celotne gozdno-lesne panoge. Spletni sistem kakovostjo in ceno. Drugi način vnosa pa je MojGozdar ponuja vrsto digitalnih orodij, ki uvoz podatkov iz orodja za razvrščanje GLS po omogočajo boljše povezovanje členov gozdno- kakovosti, kjer uporabnik dobi seznam GLS, -lesne verige. Orodji Sortimentacija in Oglasna razvrščenih v kakovostne razrede, skladno s deska MojGozdar omogočata predvsem zasebnim Pravilnikom o merjenju in razvrščanju gozdnih lastnikom gozdov uspešen nastop na trgu lesa lesnih sortimentov iz gozdov v lasti RS. Poleg tega in povečanje prihodka od prodaje lesa. Orodje je mogoče vsem oglasom priložiti tudi slikovno Sortimentacija zagotavlja strokovno in standar- gradivo (Triplat in Ščap, 2025). dizirano razvrščanje GLS v kakovostne razrede in tako krepi verodostojne poslovne odnose med 4 KORISTI IN VPLIV ORODIJ prodajalcem in kupcem. Oglasna deska MojGoz- MOJGOZDAR NA GOZDNO- dar je namenjena lastnikom gozdov, gozdarskim LESNO VERIGO podjetjem ter drugim kupcem GLS, ki iščejo 4 BENEFITS AND IMPACT OF zanesljivo, inovativno in pregledno platformo MOJGOZDAR ONLINE TOOLS ON za prodajo ali nakup GLS. S pomočjo standardi- THE FOREST-WOOD VALUE CHAIN ziranih smernic za merjenje in razvrščanje GLS, natančnega orodja za merjenje napak in uporab- V prispevku predstavljeni orodji Sortimentacija niku prijaznega sistema za trženje GLS spletni in Oglasna deska MojGozdar prinašata številne sistem MojGozdar učinkovito odpravlja vrzeli v koristi za gozdarstvo in pomembno prispevata k znanju pri opravljanju gozdarske dejavnosti in širi profesionalizaciji in večji učinkovitosti celotne tržne priložnosti v gozdno-lesni verigi. Z razvojem gozdno-lesne verige: in posodobitvami digitalnih orodij MojGozdar • omogočata izboljšano preglednost trga lesa v na Gozdarskem inštitutu Slovenije stremimo k državi z uporabo enotnih pravil merjenja in povečanju konkurenčnosti gozdarskega sektorja meril razvrščanja GLS, z učinkovitejšim gospodarjenjem v zasebnih • spodbujata verodostojnih poslovnih odnosov gozdovih in razvoju podeželja, kar bi prispevalo med prodajalci in kupci lesa, k uresničevanju ciljev, določenih v nacionalnih • omogočata povečanje dohodka iz gozdarske in mednarodnih političnih ukrepih. dejavnosti, kar je pomembno predvsem za ohra- nitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja, 6 ZAHVALA • omogočata natančno določitev vrednosti lesa: 6 ACKNOWLEDGEMENT natančno krojenje lesa povečuje izkoristek potenciala slovenskih gozdov in povečuje Prispevek je nastal v okviru projekta FOREST4EU vrednost lesa, (FOREST4EU-European innovation partnership • prenos znanja: Sortimentacija MojGozdar network promoting operational group dedicated to z jasnimi in enotnimi merili za razvrščanje forestry and agroforestry), ki ga financira program in metodami za merjenje napak omogoča Obzorje Evropa (GA 101086216). uporabnikom hitro in enostavno učenje o napakah lesa, • omogočata napredno, enostavno digitalno poslovanje deležnikov gozdno-lesne verige. 78 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Ščap Š., Dremelj M., Triplat M.: Oglasna deska in nadgradnja orodja za razvrščanje okroglega lesa: novosti MojGozdar 7 VIRI Saražin J., Triplat M. 2022. MojGozdar.si zagotavlja sistem 7 REFERENCES potrebne skrbnosti in sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov. InfoGozd, 3, 1: 38–42., DOI 10.20315/ Baša M. 2021. Spletno orodje razvrščanja okroglega lesa. IG.2022.0010. InfoGozd: skrbno z gozdom, 2, 3: 31–35. Spletno orodje, 2022. “Razvrščanje okroglega lesa”. Spletni Cene GLS, 2017. Podatkovna zbirka “Cene gozdnih informacijski sistem WoodChainManager (WCM). lesnih sortimentov”. Spletni informacijski sistem https://wcm.gozdis.si/sl/orodja/sortimentacija/ (13. WoodChainManager. https://wcm.gozdis.si/sl/ 3. 2025). podatki/cene/podatki/2021100414342192/cene- Triplat M., Piškur M., Krajnc N. 2018. Spletni informacijski gozdnih-lesnih-sortimentov/ (10. 3. 2025). sistem MojGozdar.si. GozdVestn 76, 3: 141–151. Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sor- Triplat M., Ščap Š. 2025. Oglasna deska MojGozdar. timentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije. 2020. Kmetovalec, 93, 3. Uradni list RS, št. 195/20. https://www.uradni-list.si/ WCM 2025. Razvrščanje okroglega lesa: Priročnik za glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-3492/pravil- lastnike gozdov. Spletni sistem WoodChainManager nik-o-merjenju-in-razvrscanju-gozdnih-lesnih-sor- (WCM/InfoGozd). https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/ timentov-iz-gozdov-v-lasti-republike-slovenije (13. prirocnik-za-lastnike-gozdov/gozdno-lesni-proizvo- 3. 2025). di--predelava-in-prodaja-lesa/2021020216174425/ RVR, 2015. Rahmenvereinbarung für den Rohholzhandel (3. 3. 2025) in Deutschland (RVR). Berlin, Deutscher Zafran J. 2023, Merjenje in razvrščanje gozdnih lesnih Forstwirtschaftsrat: 64 str. https://rvr-deutschland. sortimentov v Sloveniji. InfoGozd: skrbno z gozdom. de/wp-content/uploads/2024/12/RVR_Gesamtdo- 3, 1: 9–15. DOI 10.20315/IG.2023.0002. kument_6._aktualisierte_Auflage_2024.12.16.pdf. (13. 2. 2025). GozdVestn 83 (2025) 3-4 79 Strokovni članek Protipožarne preseke: zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranja dr. Andreja NÈVE REPE1, dr. Jaša SARAŽIN2, Marija KOLŠEK1, Darko PRISTOVNIK1, Boštjan KOŠIČEK1, Matej KRAVANJA1, dr. Aleš POLJANEC1 1 UVOD Gozdni požari povzročajo veliko gospodarsko Osrednji element protipožarne infrastrukture škodo, zelo prizadenejo ekološke in socialne so protipožarne preseke (PP), ki so namensko funkcije gozda, kot so rast in donos gozda, erozija zasnovane za učinkovito izvajanje protipožarne tal, vpliv na hidrologijo tal, izguba habitatov in zaščite. PP so eden ključnih infrastrukturnih ele- drugo (Poljanec in sod., 2022, Babij in sod., 2024). mentov za zaščito gozdov pred gozdnimi požari, Slovenija sodi med požarno manj ogrožene države, saj omogočajo dostop in učinkovito posredova- vendar se število in površina požarov med leti nje intervencijskih služb. Kljub temu njihova zelo spreminjata, saj je pojavnost v veliki meri ureditev v slovenskem zakonodajnem okviru odvisna od vremenskih razmer v posameznem ostaja pomanjkljiva in neusklajena. V Sloveniji letu (Šturm in Podobnik, 2017, Komac, 2022). več pravnih aktov obravnava posamezne vidike S podnebnimi spremembami se povečujejo tve- umeščanja, gradnje, vzdrževanja in financiranja ganja za požare v naravnem okolju (Resolucija o PP, vendar brez enotne podlage, kar povzroča dolgoročni podnebni strategiji, 2021). Po ocenah pravno nedorečenost in težave pri izvedbi del. URSZR (Ocena ogroženosti RS, 2023) se bo število Kljub njihovi pomembni vlogi pa so v slovenskem in obseg požarov v prihodnosti povečalo, zlasti prostoru do določene mere neustrezno oprede- v topli polovici leta. Tveganja za požare bodo ljene z vidika zakonodaje, evidenc, kategorizacije najizrazitejša v submediteranskem in delno tudi in financiranja. alpskem delu Slovenije (Poljanec in sod., 2024). V sklopu projekta Wildfire CE je bila oktobra S preventivnimi ukrepi protipožarnega varstva 2024 organizirana regijska delavnica deležni- gozdov zmanjšujemo tveganje za nastanek požarov, kov s širšega, čezmejnega goriškega območja, predvsem pa omogočamo njihovo učinkovitejše odgovornih za upravljanje s požarno ogroženim in uspešnejše gašenje ter posledično omejujemo okoljem. Na delavnici so deležniki med drugim potencialno ekološko in gospodarsko škodo izpostavili potrebo po (1) podrobnejših evidencah, (Poljanec in sod., 2024). (2) posodobitvi minimalnih tehničnih zahtev Vedno večja tveganja za gozdne požare, ki jih protipožarnih prometnic v gozdovih jugoza- povzročajo podnebne spremembe, terjajo prila- hodne Slovenije in (3) umiku birokratskih ovir, goditev in nadgradnjo obstoječih sistemov varstva ki otežujejo vlaganja v omrežje intervencijskih gozdov pred požari. V Sloveniji med ključne prometnic (Saražin in sod., 2024). V ta namen tehnične ukrepe preventivnega varstva gozdov je Zavod za gozdove Slovenije, kot načrtovalec trenutno sodijo predvsem rešitve, povezane z in skrbnik evidence protipožarnih prometnic, zagotavljanjem primerne odprtosti gozdnega 16. aprila 2025 v Tomaju organiziral strokovni prostora, saj omogočajo hiter in varen dostop posvet Kategorizacija protipožarnih prometnic gasilskih in drugih intervencijskih vozil do lokacije strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije in požara (Saražin, 2017; 2023). Gozdarskega inštituta Slovenije. 1 Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Večna pot 2, 1000 Ljubljana 2 Gozdarski inštitut Slovenije (GIS), Večna pot 2, 1000 Ljubljana 80 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Nève Repe A., Saražin J., Kolšek M., Pristovnik D., Košiček B., Kravanja M., Poljanec A.: Protipožarne preseke: zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranja Prispevek predstavlja obstoječ sistem, izpo- gradnje in vzdrževanja gozdnih prometnic, drugi z stavlja glavne sistemske pomanjkljivosti ter pov- vidika preventivnih varstvenih del. Po drugi strani zema ključna spoznanja omenjenega strokovnega Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in posveta, namenjenega izboljšanju upravljanja in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 102/10 razvoja te vedno pomembnejše infrastrukture. in sprem.) PP posebej sploh ne omenja, in sicer ne kot gozdno infrastrukturo in ne kot varstveno 2 ZAKONODAJNI OKVIR: delo, čeprav so pomemben del gozdnega prostora RAZPRŠENA PODLAGA BREZ in imajo ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa JASNIH USMERITEV in varstva gozdov pred požari. Glede na Pravilnik o gozdnih prometnicah je Krovni dokument, ki določa protipožarno varstvo PP protipožarna gozdna cesta ali protipožarna v gozdovih in definira PP, je Zakon o gozdovih pot, ki odpira prostor, kjer je z gozdnogospo- (Uradni list RS, št. 30/93 in sprem.), ki določa darskim načrtom opredeljena prva ali druga obveznosti lastnikov gozdov in pristojnih insti- stopnja požarne ogroženosti gozdov. Protipožarna tucij glede varstva gozdov pred požari (npr. 3., gozdna cesta (protipožarna preseka I. kategorije) 3.a, 21.a in 29. člen). PP zakon obravnava hkrati je grajena in utrjena gozdna prometnica, ki odpira kot preventivno varstveno delo (3. čl.) in kot večji požarno ogrožen prostor, kjer delež gozda gozdarska investicijska dela glede na predpise, ki ali njegova ekonomska vrednost ne utemeljujeta urejajo graditev objektov (3.a člen), kar je vzrok izgradnje gozdne ceste ter je v situacijskem poteku za neenotno poimenovanje in obravnavanje PP prilagojena predvsem zahtevam protipožarnega v podzakonskih aktih. varstva. Glede na tehnične elemente, obliko projek- Od podzakonskih aktov sta za protipožarne tne dokumentacije in način gradnje ustreza gozdni preseke najpomembnejša Pravilnik o gozdnih cesti. Protipožarna pot (protipožarna preseka II. prometnicah (Uradni list RS, št. 4/09) in Pravilnik kategorije) je na pretežni dolžini grajena gozdna o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09 in prometnica. Namenjena je protipožarnemu var- sprem.), saj neposredno opredeljujeta in definirata stvu in prevozu s prilagojenimi vozili ter kmetijsko njihovo vlogo, umeščanje in tehnične lastnosti. mehanizacijo. Glede na tehnične pogoje gradnje, Pravilnika glede obravnave PP nista usklajena in obliko potrebne dokumentacije in način gradnje različno obravnavata PP: prvi z vidika načrtovanja, ustreza gozdni vlaki. Slika 1: Protipožarna preseka I. kategorije (levo, A. Nève Repe) omogoča vožnjo vsem gasilskim vozilom, medtem ko je protipožarna preseka II. kategorije (desno, J. Saražin) namenjena le lahkim terenskim vozilom GozdVestn 83 (2025) 3-4 81 Nève Repe A., Saražin J., Kolšek M., Pristovnik D., Košiček B., Kravanja M., Poljanec A.: Protipožarne preseke: zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranja Pravilnik o varstvu gozdov definira PP kot tacija zakonodaje tako znotraj delovnih področij intervencijske gozdne prometnice za potrebe ZGS kot med različnimi institucijami povzroča varovanja naravnega okolja pred požari. Delimo zamude, neusklajene postopke in pomanjkljivo jih na protipožarne gozdne ceste in protipožarne vzdrževanje obstoječe infrastrukture. poti. Glede na prevoznost za gasilska vozila za gašenje požarov v naravi protipožarne preseke 3 OBSTOJEČI SISTEM PP, razvrščamo v: KATEGORIZACIJA, UMEŠČANJE • protipožarne preseke prve kategorije, kamor PP V PROSTOR IN NJIHOVO spadajo protipožarne gozdne ceste in tiste pro- VZDRŽEVANJE tipožarne poti, ki omogočajo dostop gasilskim V evidenci Zavoda za gozdove Slovenije je bilo do vozilom za gašenje gozdnih požarov in gasil- konca maja 2025 zabeleženih 883 km PP, pri čemer skim cisternam za gašenje gozdnih požarov; jih 69 % PP sodi v prvo kategorijo. V zadnjem • protipožarne preseke druge kategorije, kamor desetletju je bilo na novo zgrajenih 90 km takih spadajo protipožarne poti, ki omogočajo dostop prometnic, vsako leto pa se v povprečju vzdržuje manjšim gasilskim vozilom za gašenje gozdnih prevoznost v povprečju na 211 km obstoječih požarov. odsekov. V zadnjih petdesetih letih so omrežje Pomembno je poudariti, da trenutno ni jasno protipožarnih prometnic umeščali v prostor določenega dokumenta, ki bi celovito urejal postopoma in z omejenimi sredstvi. Prednostno so vzdrževanje PP, čeprav je to ključni vidik njihove se odpirala najbolj izpostavljena območja Subme- dolgoročne funkcionalnosti. Neenotna interpre- diterana, kjer je bil hiter dostop do ključnih točk Slika 2: Omrežje PP v submediteranskem delu Slovenije 82 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Nève Repe A., Saražin J., Kolšek M., Pristovnik D., Košiček B., Kravanja M., Poljanec A.: Protipožarne preseke: zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranja pogostih požarov nujno potreben. Vzpostavitev torej na pobudo lastnika. Ta člen je pogosto v učinkovite protipožarne infrastrukture je bilo v uporabi pri razpisih Programa razvoja podeželja susubmediteranskem delu Slovenije, kjer je največ (PRP), kjer je gradnja prostovoljna in po navadi požarno ogroženih gozdov, vedno v ospredju pogojena s finančnimi spodbudami. prizadevanj gozdarske stroke (Prebevšek, 1994, V praksi pa so protipožarne preseke umeščene Kravanja, 2006). Tako je zdaj največ protipožarnih tudi kot obvezen varstveni ukrep, kot določa 29. prometnic na Kraškem GGO (712 km, 81 % vseh člen Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 PP), zlasti na Kraškem robu, vzdolž železniške in sprem.), kjer Zavod za gozdove Slovenije določi proge Divača–Koper ter na Goriškem Krasu. njihovo gradnjo kot del gozdnogojitvenega načrta. PP se načrtuje predvsem na območjih gozdov V takem primeru soglasje vseh lastnikov sicer ni z zelo veliko in veliko stopnjo požarne ogrože- zahtevano, saj gre za obveznost, vendar pa se tudi nosti (Pravilnik o varstvu..., 2009). Vendar pa sta ta postopek pogosto sooča z izzivi. Med najpogo- njihovo umeščanje in izvedba pogosto otežena stejšimi so upravni zapleti v primeru nasprotovanj zaradi številnih omejitev, kot so razdrobljeno lastnikov, posegi v varovana območja, zahtevni lastništvo, naravovarstveni režimi, arheološke naravovarstveni pogoji in pomanjkanje finančnih zahteve, vodovarstveni režimi in pomanjkanje ali tehničnih virov za izvedbo. Zato tudi umešča- finančnih sredstev. Ključna ovira je tudi zahteva o nje, kot je določeno v 29. členu, v praksi ni vedno overjenih soglasjih vseh lastnikov zemljišč, kadar učinkovito, hitro ali brez nasprotovanj. gradnja poteka v skladu z 21.a členom Zakona o PP označujejo namenske table, ki jih pogosto gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in sprem.), dopolnjujejo opozorilne protipožarne table, kar krepi prepoznavnost in ozaveščenost o njihovi funkciji. Ključni elementi takih prometnic so izogibališča, obračališča in vstopne ploščadi, ki morajo biti razporejeni tako, da omogočajo učinkovito in varno posredovanje v primeru požara. Glede na prevoznost za gasilska vozila, namenjena gašenju požarov v naravi, PP preseke delimo na prvo in drugo kategorijo, pri čemer prva kategorija omogoča dostop za vsa intervencijska vozila, druga pa je namenjena le za manjša vozila ali v podporne namene (PVG, 2009). Načrtovanje vzdrževanja in gradnje PP na podlagi GGN GGE in gozdnogojitvenih načrtov poteka v okviru letnih programov dela Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Pri zagotavljanju celotnega obsega načrtovanih potreb so pogosto omejitve, ki jih predstavljajo večinoma lastniške razmere in razpoložljiva proračunska sredstva za financiranje del, ki so vse do leta 2023 zadoščala le za približno tretjino vseh potreb. Kljub temu so z dobro lokalno koordinacijo in usklajeva- njem z deležniki doseženi pozitivni učinki tudi z omejitvami. Slika 3: PP so označeni z namenskimi tablami, ki jasno nakazujejo njihovo funkcijo. Pogosto so dodatno opre- mljeni z opozorilnimi protipožarnimi tablami, kar še povečuje prepoznavnost in ozaveščenost o njihovem pomenu (foto: A. Poljanec) GozdVestn 83 (2025) 3-4 83 Nève Repe A., Saražin J., Kolšek M., Pristovnik D., Košiček B., Kravanja M., Poljanec A.: Protipožarne preseke: zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranja 4 VIRI FINANCIRANJA sredstev, poročanje o prejemu sredstev, zbiranje PROTIPOŽARNIH PRESEK IN soglasij in odstopnih izjav za izplačila sredstev IZZIVI PRAKSE V POVEZAVI neposredno izvajalcu del ipd. Hkrati lahko pov- S TEM zroči izgubo socialnih transferjev za določene Ker gradnja in vzdrževanje PP glede na Zakon lastnike, čeprav gre za javni interes, in zato zmanj- o gozdovih spadata med preventivna varstvena šuje pripravljenost lastnikov za sodelovanje. Ena dela, so zanje namenjena sredstva iz proračuna izmed priporočenih sprememb je uvedba modela Republike Slovenije v vseh lastništvih (48. člen). To neposrednega financiranja izvajalcev. področje podrobneje ureja Pravilnik o financiranju Model predpostavlja, da je ukrep opredeljen in sofinanciranju vlaganj v gozdove (Uradni list kot delo v javnem interesu, kar bi ZGS omogo- RS, št. 71/04 in nasl.). čilo izvedbo del po postopku javnega naročanja. Do leta 2023 so bila to edina razpoložljiva Tako bi lahko izbrani izvajalec izvedel ukrepe sredstva za financiranje protipožarnega varstva protipožarnega varstva neodvisno od soglasja glede na določila Zakona o gozdovih. Zadoščala lastnikov gozdov. so le za tretjino potrebnih del in so bila predno- Vzdrževanje svetlega profila, vozne površine, stno usmerjena v vzdrževanje obstoječih PP. Da opreme za odvodnjavanje, prometne signalizacije bi bila zagotovljena večja realizacija potrebnih in drugih sestavin protipožarne infrastrukture del, so manjši del sredstev za namen gradnje bi ZGS izvedel na podlagi letnega programa in vzdrževanja PP presek na najbolj požarno vlaganj v gozdove in zagotovljenih sredstev. Dela ogroženem kraškem območju prispevale tudi bi potekala prek javnega naročila na obstoječih posamezne občine. objektih protipožarnega varstva ne glede na Poseben izziv financiranja del na PP iz pro- njihovo lastništvo. računa RS je način izplačevanja sredstev. Upra- V letu 2023, po požaru na Goriškem Krasu, vičenec do sredstev je namreč vsak posamezni so bila za gradnjo in vzdrževanje protipožarne lastnik gozda na trasi PP. Tak model terja veliko infrastrukture dodatno zagotovljena sredstva iz birokratskega dela: vročanje odločb, nakazila Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za Slika 4: Novozgrajene in vzdrževane PP ter izplačana sredstva za financiranje protipožarnih ukrepov po letih v obdobju 2014–2024 84 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Nève Repe A., Saražin J., Kolšek M., Pristovnik D., Košiček B., Kravanja M., Poljanec A.: Protipožarne preseke: zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranja obdobje 2014–2020 (v nadaljevanju: Uredba PRP; ter boljšo usklajenost in ažurnost evidenc. Na Uradni list RS, št. 39/23) z namenom sistematično terenu se včasih lahko pojavijo neskladnosti med in finančno podpreti ukrepe za zmanjšanje tveganj dejanskim stanjem in prikazanimi evidencami ter preprečevanje škode v gozdovih. Področje je (npr. neustrezno ali pomanjkljivo označene PP), urejeno z Uredbo PRP, ki PP obravnava bolj z kar povzroča zmedo in lahko upočasnjuje odziv vidika protipožarne infrastrukture kot z vidika v primeru požarov. preventivnega varstvenega dela. Sredstva PRP V okviru posodobitve evidenc PP in zaradi 2014–2020 so na voljo do sredine leta 2025, naprej zagotavljanja zanesljivejših in kakovostnejših pa bodo po enakem načinu namenjena sredstva podatkov o njihovi prevoznosti so bili oblikovani ?iz Strateškega načrta Skupne kmetijske politike predlogi za izboljšave na treh ključnih področjih: 2023–2027. opredelitvi minimalnih standardov prevoznosti, Uredba PRP je predpisala uporabo 21. a člena določanju prioritet vlaganj v omrežje in posodo- ZG, ki pobudo za preventivno varstveno delo bitvi sistema označevanja PP. Izdelava in vzdrževanje protipožarnih presek Obstoječa dvostopenjska kategorizacija, ki pripisuje lastniku gozda. Zato se protipožarne izhaja iz devetdesetih let, se je dobro uveljavila prometnice gradijo pretežno na območjih, kjer v praksi. Je enostavna, gasilci so nanjo navajeni, so za gradnjo zainteresirani lastniki gozdov, in prav tako je vključena v številne načrtovalske in manj tam, kjer so potrebe po odpiranju požarno operativne dokumente. ogroženih gozdov največje. Zaradi tehnološkega razvoja intervencijskih Drugi izziv Uredbe PRP je način financiranja. vozil se kaže potreba po natančnejši opredelitvi Investitor mora izvajalcu najprej poravnati račun tehničnih značilnosti znotraj posamezne katego- za opravljena dela, šele potem lahko poda zahte- rije. V ta namen je nastal predlog za dopolnitev vek za izplačilo sredstev. Največkrat niti lokalne obstoječega sistema kategorizacije z novimi teh- skupnosti nimajo dovolj sredstev za zalaganje ničnimi smernicami, ki bi upoštevale specifične tovrstnih stroškov. Zato je težko pričakovati, da zahteve sodobnih gasilskih in gozdarskih vozil ter bodo sredstva koristili manjši lastniki, ki pa imajo tako olajšale načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje pogosto v lasti gozdove, kjer so največje potrebe omrežja PP. novogradenj PP. Poleg tega morajo lastniki gozdov Tako naj bi prva kategorija, poleg vozil GCGP oziroma investitorji sami poravnati razliko med 1-3 in GVGP 1-2, po novem omogočale tudi priznano vrednostjo del glede na Uredbo PRP, če prevoznost za druga gasilska vozila (GVC 1–3, dejanski stroški izvedbe del presegajo priznano GVV 1–2, PV 1, VGV, GVM-1 s pogonom vrednost. na vsaj dve osi) in gozdarsko mehanizacijo (gozdarski kamioni, zgibniki, traktorji s priklo- 5 EVIDENCE IN PREVOZNOST: pniki, gradbena mehanizacija in mehanizacija POGOJ ZA UČINKOVITOST za strojno sečnjo), ki jih lahko uporabimo za INTERVENCIJ gašenje požarov v naravnem okolju. Takšne Zanesljive in redno posodobljene evidence PP so PP bi se približale standardom, ki so določeni nujne za hitro in učinkovito delovanje interven- za gozdne ceste. Bistveni elementi takšnega cijskih služb. ZGS ima vzpostavljeno atributno standarda vključujejo zadostno izravnanost, in grafično evidenco PP, ki je javno dostopna na nosilnost in stabilnost podlage ter dovolj širok pregledovalniku ZGS. Zaradi tekočega razvoja prometni profil za nemoten prehod vozil z aplikacije, prilagajanja novim grafičnim slojem in večjimi gabariti. Na prometnicah take kategorije postopnega vnosa atributnih podatkov evidenca je smiselno zagotoviti utrjeno vozno površino, ki včasih ne odraža popolne natančnosti in ažurnosti. omogoča poleg dostopa vozil z nekoliko slabšimi V letu 2026 je predviden prehod na posodobljene terenskimi lastnostmi tudi dvakrat do trikrat aplikacije in naprednejše grafične obdelave podat- višje povprečne hitrosti namenskih vozil in tako kov, kar bo omogočilo višjo stopnjo natančnosti pomembno skrajša odzivni čas v intervencijah. GozdVestn 83 (2025) 3-4 85 Nève Repe A., Saražin J., Kolšek M., Pristovnik D., Košiček B., Kravanja M., Poljanec A.: Protipožarne preseke: zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranja Drugi (nižji) predlagani standard prevoznosti 6 ZAKLJUČEK naj bi služil predvsem kot dopolnilna povezava Udeleženci so enotno izpostavili več ključnih na območjih z izrazitimi prostorskimi omeji- pomanjkljivosti trenutnega sistema PP in podali tvami. Take prometnice naj bi poleg osnovnega konkretne predloge za izboljšave. Posebej so namenskega vozila GVGP-1 omogočala dostop poudarili nujnost rednega vzdrževanja evidenc, tudi vozilom GVGP-2, ki so bistveno primer- izvedbe celovite inventure ter zagotavljanja ažur- nejša za večje požare. Hkrati bi tak tip PP lahko nih in dostopnih podatkov. Opozorili so tudi na uporabljala tudi številna druga gasilska vozila potrebo glede natančno določenih tehničnih (npr.: GVV 1–2, PV 1, VGV, GVM-1) in srednje zahtev, usklajenih navodil za prometno signali- velika gozdarska mehanizacija (npr.: srednje veliki zacijo ter spremembo obstoječih modelov finan- traktorji, manjše gozdarske prikolice, manjša ciranja. Udeleženci posveta so kot ključen izziv gradbena mehanizacija gozdarske mehaniza- prepoznali razdrobljeno lastništvo, zapletene cije (srednje veliki traktorji, manjše gozdarske postopke in kadrovske omejitve na terenu. Kljub prikolice, manjša gradbena mehanizacija), ki nekaterim pozitivnim vidikom, kot je dobra lahko pozitivno vplivajo na razplet intervencije organizacija protipožarnega varstva, so splošne (Saražin, 2023). PP druge kategorije umeščamo ocene stanja sistema PP pokazale potrebo po predvsem v predele, kjer vzpostavitev prometnic izboljšavah. V ta namen so predlagali ustanovitev prve kategorije ni mogoča ali smotrna, pri čemer delovne skupine, ki se bo ukvarjala z omenjenimi morajo biti odseki čim krajši. izzivi in predlagala rešitve. Strokovnjaki so predlagali tudi, da bi v okviru Protipožarne preseke so temeljna infrastruktura posebne delovne skupine prenovili tehnične smer- v boju proti gozdnim požarom. Njihova učinko- nice za umeščanje v prostor, gradnjo, označevanje vitost je mogoča le ob jasni zakonodaji, stabilnem in vzdrževanje PP. Prenova smernic bo potekal v financiranju in tehnični podpori na vseh ravneh okviru mešane delovne skupine. V smernicah je izvajanja. Za sistemsko izboljšanje so potrebni: treba natančno opredeliti dejavnike in določila, posodobitev zakonodajnega okvira, uskladitev ki pogojujejo uvrstitev v to kategorijo, kot so npr. tehničnih smernic, poenostavitev postopkov ozka vozišča, podhodi, strmi nakloni, manjša pridobivanja soglasij lastnikov zemljišč za gradnjo nosilnost konstrukcij, slepi kraki. in vzdrževanje PP ter izboljšanje evidenc. Na Poleg tehničnih smernic je v predlogu tudi tak način bo lažje zagotoviti ustrezen odziv ob oblikovanje prioritetnega sistema vlaganj in požarnih dogodkih v gozdnem prostoru. vzdrževanja protipožarnih prometnic. Le-to bi temeljilo na analizi več dejavnikov, med katerimi 7 ZAHVALA so ključni stopnja požarne ogroženosti, pomen prometnice za dostop do kritične infrastrukture, Za strokovni posvet o kategorizaciji PP so bila možnost nadzora gozdov in povezljivost naselij namenjena sredstva iz projekta Enabling cross- ter zagotavljanje alternativnih poti. -boundary assessment, communication and V predlogu je tudi nadgradnja obstoječega management of wildfire risks in Central Europe sistema označevanja. Standardizirane table za - Wildfire CE; CE0200934, ki ga sofinancira označevanje PP bi bilo smiselno dopolniti z doda- program Interreg Srednja Evropa. Na posvetu tnimi informacijami, ki bi na terenu zagotavljale so poleg soavtorjev prispevka sodelovali tudi ključne operativne informacije, npr. prisotnost Jože Mori, Helena Smrekar, Frenk Prelec, Zoran ožin, slepih krakov, omejitev glede višine, širine Zavrtanik, Svit Trkman z Zavoda za gozdove ali nosilnosti. Tovrstne oznake bi prispevale k Slovenije in Matjaž Dremelj, Gašper Ogrin z Goz- večji varnosti intervencijskih enot in boljšemu darskega inštituta Slovenije. Za njihov prispevek razporejanju opreme ter enot na terenu. pri reševanju izzivov, povezanih s protipožarnimi presekami, se jim najlepše zahvaljujemo. 86 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Nève Repe A., Saražin J., Kolšek M., Pristovnik D., Košiček B., Kravanja M., Poljanec A.: Protipožarne preseke: zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranja 8 VIRI Saražin J., Ogrin G., Seifert Barba A. 2024. Gostitev dveh mednarodnih dogodkov v Ajdovščini za požarno Babij, V., Kutnar, L., Marinšek, A., Kermavnar, J., 2024. odpornejšo srednjo Evropo. InfoGozd – Skrbno z Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na gozdom, 5 (11): 16-25. DOI: 10.20315/10.20315/ Goriškem Krasu. Gozdarski vestnik , 82(1), 3–23. IG.2024.0054 Komac, B., 2022. Veliki gozdni požari v Sloveniji. Saražin J., Ogrin, G., Seifert Barba A., 2024. Gostitev Geografski vestnik, 94(2), 21–43. dveh mednarodnih dogodkov v Ajdovščini za Kravanja, M., 2006. Protipožarne gozdne prometnice požarno odpornejšo srednjo Evropo. Gozdarski kot ukrep aktivnega varstva pred požari v naravnem inštitut Slovenije, elektronski vir: https://wcm.gozdis. okolju : diplomsko delo - univerzitetni študij. 66 str. si/sl/novice/2024111512371592/gostitev-dveh- Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi požarov v mednarodnih-dogodkov-v-ajdovscini-za-pozarno- naravnem okolju in na prostem (verzija 3.0, september odpornejso-srednjo-evropo/ 2023). Uprava RS za zaščito in reševanje, Ministrstvo Saražin J. 2022. Predlog metodologije za določanje gozdov za obrambo. Pridobljeno s: https://www.gov.si/zbirke/ odprtih s primarnimi prometnicami. JGS, Gozdarski dokumenti/ inštitut Slovenije https://dirros.openscience.si/ Poljanec, A., Rantaša, B., Saražin, J., Gasparič, B., Dokument.php?id=23680&lang=slv Kravanja, M., Kolšek, M., Košiček, B., 2022. Vloga Saražin J. 2023. Dostopnost slovenskih gozdov za potrebe javne gozdarske službe pri obvladovanju požara gašenja gozdnih požarov. UJMA, 37: 240-248 https:// Goriški Kras in posledice požara za gozdne ekosisteme. ojs-gr.zrc-sazu.si/ujma/article/view/9316 Gozdarski vestnik, 80(6/7), 227–239. Saražin J., Ogrin G. 2024. Kazalnik – primarna odprtost Poljanec, A., Kravanja, M., Nève Repe, A., Kolšek, M., slovenskih gozdov 2023. InfoGozd – Skrbno z gozdom, 2024. Obvladovanje gozdnih požarov in sanacija 5 (12): 25-28. DOI: 10.20315/10.20315/IG.2024.0059 v požaru poškodovanih gozdov v Sloveniji. Ujma: https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2024121311053583/ revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi kazalnik-%E2%80%93-primarna-odprtost- nesrečami. 38, 336-349. slovenskih-gozdov-2023/ Pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v Šturm, T., Podobnikar, T., 2017. A probability model for gozdove (Uradni list RS, št. 38/04, 52/10, 83/12 in long-term forest fire occurrence in the Karst forest 93/15). management area of Slovenia.  The international Pravilnik o gozdnih prometnicah (Uradni list RS, št. journal of wildland fire, 26(5), 399–412. 4/99 in 110/07). Uredba o izvajanju podukrepa »Podpora za preprečevanje Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in škode v gozdovih zaradi gozdnih požarov ter naravnih upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, št. 73/16 in nesreč in katastrofičnih dogodkov« iz Programa 46/22). razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 (Uradni Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09, list RS, št. 72/15, 94/15, 96/17, 14/20 in 161/21). 31/16 in 22/20). Wildfire CE. 2024. Spletna stran projekta Wildfire CE. Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije https://www.interreg-central.eu/projects/wildfire-ce/ do leta 2050. Uradni list RS, št. 121/21. https://www. Zakon o gozdovih – ZG (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99, uradni-list.si. 67/02, 110/07, 106/10, 3/13 – ZFU, 17/14, 75/17 in 61/17 – GZ). GozdVestn 83 (2025) 3-4 87 GOZDNI RASTIŠČNI TIPI SLOVENIJE Dobovja in dobova belogabrovja Andrej ROZMAN1, Aleš POLJANEC2, Valerija BABIJ2, Matija KLOPČIČ1, Igor DAKSKOBLER3, Lado KUTNAR4, Andrej BONČINA1 Izvirni znanstveni članek 1 SPLOŠEN OPIS regulacij vodotokov in drugih večjih posegov v Dobovja in zlasti dobova belogabrovja (GRT prostor. Dodatna grožnja so invazivne tujerodne 531) so po navadi dvoplastni sestoji, v katerih vrste, ki se uspešno širijo v sestojnih vrzelih in je dob (Quercus robur) v zgornjem drevesnem otežujejo naravno pomlajevanje domorodnih sloju, v spodnjem pa največkrat prevladuje beli vrst (Dakskobler idr., 2013; Bončina in idr., 2021; gaber (Carpinus betulus). Slednji je pogostejši na Kermavnar in Kutnar, 2024b.). rastiščih z nižjo podtalnico, medtem ko je delež 2 METODE DELA doba večji na območjih z višjo podtalnico, kjer se pogosto pojavlja tudi črna jelša (Alnus glutinosa) Prispevek je dopolnjena različica opisanega GRT (Marinček in Čarni, 2000; Bončina idr., 2021). iz knjige Bončina idr., 2021. Metode dela so pod- Rastišča omenjenih gozdov so praviloma robno opisane v monografiji o gozdnih rastiščnih ravninska, razvila so se na rečnih terasah, kjer tipih (Bončina idr. (2021)) in preglednem članku prevladujejo obrečna tla. Le-ta so lahko evtrična Rozmana idr., (2025), zato jih v tem prispevku ali distrična, srednje do zelo globoka z različno ne navajamo podrobneje. Za floristične analize stopnjo oglejenosti in humoznosti. Skupna zna- smo uporabili 96 fitocenoloških popisov. Pregled čilnost sestojev sta srednja do velika rodovitnost rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti tal in stalni ali občasni vpliv visoke podtalnice temelji na podlagi podatkov o gozdnih odsekih oziroma periodično poplavljanje, kar ustvarja in stalnih vzorčnih ploskvah (ZGS, 2018). V specifične hidrološke razmere. Po poseku narav- analizo smo vključili odseke, v katerih je GRT nih sestojev doba se pogosto razraste drugotno 531 zavzemal vsaj 50 % površine; v analizo je bilo črnolejševje, kar pomeni izgubo značilne vrstne tako vključenih 1070 stalnih vzorčnih ploskev. sestave in sestojne zgradbe. Ohranjeni sestoji GRT 531 imajo visoko gospodarsko vrednost 3 SINTAKSONOMSKA OZNAKA (Dakskobler idr. 2013). Pseudostellario-Carpinetum betuli Accetto, 1973 Ti gozdovi so izpostavljeni številnim dejavni- združba belega gabra in evropske gomoljčice kom ogrožanja (Smolej in Hager, 1995; Kermavnar in Kutnar, 2024a). Med najpomembnejšimi so Pseudostellario-Quercetum roboris Accetto, 1973 sušenje doba ter ozkolistnega in velikega jesena združba doba in evropske gomoljčice (Fraxinus angustifolia, F. excelsior), kar je posledica Piceo abietis-Quercetum roboris (M. Wraber, 1969) glivičnih bolezni in napadov škodljivcev. Poleg tega Marinček, 1994 na vitalnost sestojev negativno vplivajo podnebne združba doba in navadne smreke spremembe, zlasti poletne suše in segrevanje Lonicero caprifolii-Quercetum roboris (Rauš 1979) ozračja, znižanje nivoja podtalnice, onesnaženost Marinček, 1994 voda ter spremembe hidrološkega režima zaradi združba doba in navadnega kovačnika 1 Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Večna pot 83, 1000 Ljubljana, Slovenija, 2 Zavod za gozdove Slovenije. Večna pot 2, 1001 Ljubljana, Slovenija, 3 Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin. Brunov drevored 13, 5220 Tolmin, 4 Gozdarski inštitut Slovenije. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 88 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije Dobovje in dobovo belogabrovje Slika 1: Razširjenost GRT 531 – dobovje in dobovo belogabrovje v Sloveniji. Kjer ni podatkov o prisotnosti GRT v odseku, je prisotnost prikazana s centroidom kvadranta. Roža nebesnih leg prikazuje prevladujoče lege in nagibe terena 4 RAZŠIRJENOST 5 EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI Dobovja in dobova belogabrovja obsegajo 14.863 Gozdovi GRT 531 se pojavljajo v nižinskem in ha, kar je 1,26 % gozdne površine Slovenije. gričevnatem pasu na ravnih in malo nagnjenih Sklenjeni sestoji so predvsem v predpanonskem površinah, najpogosteje od 150 do 350 m n. v. fitogeografskem območju, v preostalih fragmen- V sestojih ni površinske skalovitosti. Povprečne tarno na manjših površinah in redko: Ljubljanska letne temperature so od 10 do 13 °C, skupna letna kotlina, Planinsko polje, Vipavska dolina, ob rekah količina padavin pa od 800 do 1500 mm. Večinoma Lahinja, Savinja, Mislinja (slika 1) (Marinček gre za sestoje z zmerno spremenjenostjo drevesne idr., 2002, 2003, 2006; Čarni idr., 2008; Bončina sestave, zmanjšan je predvsem delež doba, belega idr., 2021). gabra, velikega jesena in poljskega bresta, več pa je smreke, črne jelše, gradna, robinije in rdečega bora (sliki 1 in 2, preglednica 1). GozdVestn 83 (2025) 3-4 89 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije Dobovje in dobovo belogabrovje Slika 2: Ekološke razmere v GRT. Podatki so povzeti iz fitocenoloških popisov (modra) in iz karte razširjenosti GRT v odsekih (vijolična) V sestojih je značilna velika zastrtost zeliščne 20 x 20 m velikih popisnih ploskvah po navadi plasti, ki večinoma zastira več kot 50 % površine. najdemo od 25 do 40 različnih rastlinskih vrst, Drevesna plast zastira od 80 do 90 %, grmovna kar fitocenoze GRT 531 uvršča med srednje povprečno okrog 15 %, manjše pa je zastiranje bogate (slika 3) (Bončina in idr., 2021; Rozman mahov, ki redko preseže 5 % talne površine. Na in idr., 2025). Slika 3: Sestojne razmere na popisanih vegetacijskih ploskvah in njihova vrstna pestrost 90 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije Dobovje in dobovo belogabrovje Fitocenoze GRT 531 spadajo med bolj vlažna so nadpovprečno založena z dušičnimi spojinami rastišča v primerjavi s preostalimi GRT v Sloveniji. (slika 4) (Bončina in idr., 2021; Rozman in idr., Glede reakcije tal so to šibko kisla rastišča, ki pa 2025). Slika 4: Ekogram vseh GRT v Sloveniji s poudarjenim položajem GRT 531 6 FLORISTIČNA SESTAVA prevladujejo beli gaber, dob, črna jelša, leska in Floristična analiza GRT 531 temelji na 116 obja- maklen, v zeliščni plasti pa podlesna vetrnica, vljenih fitocenoloških popisih. Skupno je bilo podborka, migalični šaš, mnogocvetni salomonov zabeleženih 300 rastlinskih vrst, od tega 280 vrst pečat, mladje doba, navadna rumenka, volčja višjih rastlin ter 20 vrst mahov in jetrenjakov. V jagoda, regačica, navadni pljučnik idr. (slika 5) drevesni plasti je bilo evidentiranih 31 vrst, v (Accetto, 1974, 1975, 1995; Kutnar, 2006; Javornik, grmovni 48 vrst, v zeliščni 254 vrst, mahovna plast 2013, Košir idr., 2013; Dakskobler, 2016). pa je obsegala 20 vrst. V zgornjih dveh plasteh GozdVestn 83 (2025) 3-4 91 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije Dobovje in dobovo belogabrovje Drevesna in grmovna plast Zeliščna in mahovna plast Slika 5: Oblak besed za vrste v drevesni in grmovni plasti (levo) in za vrste zeliščne in mahovne plasti (desno) v GRT 531 prikazuje vrste z največjo stalnostjo na fitocenoloških popisih. Velikost in odtenek pisave odražata pogostnost pojavljanja posameznih vrst 7 SESTOJNE IN RASTNE ZNAČILNOSTI TER PRODUKCIJSKI POTENCIAL Preglednica 1: Značilnosti gozdnih sestojev GRT 531 Zgradba Enomerne in raznomerne sestojne zgradbe, pogosti dvoslojni sestoji (indeks raznomernosti IR = 0,401) Lesna zaloga (m3 ha-1) 291 Temeljnica (m2 ha-1) 27,2 Število dreves (ha-1) 478 Volumenski prirastek (m3 ha-1 leto-1) 7,8 Debelinska struktura (N/ha) 10–19 cm (226), 20–29 cm (132), 30–39 cm (63), 40–49 cm (35), 50 cm in več (22) dob (33,5), beli gaber (12,5), smreka (11,0), črna jelša (8,8), graden (6,8), rdeči bor (5,5), robinija (4,6), veliki jesen (2,7), Drevesna sestava (%) bukev (2,6), ozkolistni jesen (1,9), zeleni bor (1,6), maklen (1,0), topoli (1,0), poljski brest (0,9), lipovec in lipa (0,8), rdeči hrast (0,6), breza (0,5), češnja (0,5), gorski javor (0,5), cer (0,3) dob (55), veliki jesen (10), poljski brest (7), beli gaber (5), črna Naravna drevesna sestava (%) jelša (5), ozkolistni jesen (5), gorski javor (3), maklen (3), bukev (2), češnja (1), lipa in lipovec (1), rdeči bor (1), topoli (1), vrbe (1) Zmerno spremenjena, ponekod ohranjena drevesna sestava Ohranjenost naravne drevesne sestave (Robičev indeks IN = 58), povečan delež smreke, prisotne tujerodne vrste. Rastiščni indeks SI (m) dob (33), smreka (24), beli gaber (32) Produkcijska sposobnost rastišča (m3 ha-1 leto-1) dob (8,4), smreka (6,7), beli gaber (9,5), skupaj (9,0) Posebnosti Veliko debelega drevja s prsnim premerom ≥ 75 cm. 92 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije Dobovje in dobovo belogabrovje Slika 6: Krakovski gozd, april (foto: A. Rozman) Slika 7: Krakovski gozd, julij (foto: A. Rozman) GozdVestn 83 (2025) 3-4 93 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije Dobovje in dobovo belogabrovje 8 ZNAČILNOSTI UPRAVLJANJA IN tam, kjer ga ni v naravnem podmladku), maklen, MINULA RABA čremso, črno jelšo in plemenite listavce (lipovec, Dobovja in dobova belogabrovja uspevajo v niži- češnja), s čimer prispevamo k pestrosti in odpor- nah, zato so bili človekovi vplivi stalni in veliki. nosti gozdnih sestojev. Med nujnimi ukrepi sta Predvsem njihove bolj sušne oblike so bile pogosto pogosta individualna ali kolektivna zaščita mladja spremenjene v njive in travišča. Veliko dobovij in obžetev, ki jo opravljamo toliko časa, da drevje in dobovih belogabrovij je nastalo s sajenjem na preraste zeliščno plast (visoke steblike, invazivne kmetijskih površinah ali po golosekih. Na povr- tujerodne vrste rastlin, grmovje idr.). Zaradi bujne šinah, kjer so posekali dobove sestoje, so nastala vegetacije je praviloma nujna intenzivna nega drugotna črnojelševja. Na stanje in razvoj teh mladovij. Z nego pospešujemo predvsem dob in gozdov so zelo vplivali posegi v vodni režim, kot odstranjujemo invazivne tujerodne vrste rastlin. so uravnavanje strug, gradnja nasipov, jezov in Z redčenji začnemo zgodaj in naj bodo večjih hidroelektrarn. Deloma so vzrok za uničenje ali jakosti, da zagotovimo razvoj močnih krošenj in vsaj korenite spremembe nekdanjih dobrav tudi večjo stabilnost, pri tem pa ohranjamo polnilni preobsežne sečnje z izsekavanjem doba. Smreko sloj. V dobovih sestojih je gostota izbrancev v in rdeči bor so vnašali s sajenjem, ki se je kasneje primerjavi z bukovimi ali smrekovimi sestoji širilo z naravnim pomlajevanjem. Zaradi vplivov znatno manjša (Diaci, 2006). Zaradi varstva so različnih dejavnikov je vitalnost drevja (doba) pomembni redni pregledi in sprotno odstranje- slaba, tako da se dobova drevesa zelo sušijo in vanje oslabelih ter manj vitalnih dreves, s čimer tudi propadajo, naravno pomlajevanje doba pa je zmanjšujemo tveganja za pojav škodljivcev in nezadostno (Smolej in Hager, 1995; Čater, 2015; bolezni. V preteklosti so nekatere degradirane Bončina idr., 2021; Kermavnar in Kutnar, 2024a). sestoje z direktno premeno spremenili v sestoje Prevladujoča gojitvena sistema sta skupinsko zelenega bora, kar se je izkazalo kot neprimerno. postopno in zastorno gospodarjenje v kombinaciji Glede na izkušnje s Hrvaške je primernejša pre- z robnimi sečnjami (GGN Brežice, 2025; GGN mena s setvijo doba (Klepac, 1986) Maribor, 2023; GGN Murska Sobota, 2023). Nevarnosti: posegi v vodni režim in dinamiko Okvirne proizvodne dobe so za različne drevesne poplav, izsuševanje in regulacija, gradnja rečnih vrste različne; pogosto so od 120 do 160 let. Za pregrad, drobljenje že v osnovi majhnih povr- uspešno pomladitev doba so priporočene krajše šin, širjenje invazivnih tujerodnih drevesnih in pomladitvene dobe (okoli 5 do 10 let) (Kadunc, grmovnih vrst (npr. robinija, rdeči hrast, ameriški 2010; Kadunc in idr., 2013). Naravna obnova javor ali negundovec, japonska medvejka), ki ima prednost pred obnovo s sajenjem ali setvijo. ovirajo naravno pomlajevanje, ter žuželk, bolezni Površine za naravno pomlajevanje so praviloma (hrastova čipkarka, pepelasta plesen), glodavcev, velike do treh hektarov. Odločitev o začetku onesnaževala in hranila kmetijskega izvora, v naravne obnove naj bo pogojena s semenskim primeru velikih gostot tudi divjad (predvsem letom. Nasemenitev doba je najuspešnejša pod srnjad in divji prašič) (Smolej in Hager, 1995; rahlo presvetljenim sklepom krošenj odraslih Čater, 2015; Bončina idr., 2021; Kermavnar in dreves. Matični sestoj posekamo v treh korakih: s Kutnar, 2024a). pripravljalno, nasemenilno in končno sečnjo. Čas med nasemenilno in končno sečnjo je praviloma od dveh do šestih let (Diaci, 2006). Pogosto je treba naravni podmladek spopolniti s sajenjem sadik ali semena doba, na bolj sušnih rastiščih tudi gradna. V kasnejših letih poleg doba in gradna lahko s sajenjem v manjših količinah vnašamo še beli gaber (sajenje belega gabra je priporočljiva 94 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije Dobovje in dobovo belogabrovje Slika 8: Murska šuma, april (foto: A. Rozman) Slika 9: Kranjsko polje, Pšenična polica, maj (foto: V. Babij) GozdVestn 83 (2025) 3-4 95 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije Dobovje in dobovo belogabrovje 9 NARAVOVARSTVENI POMEN Preglednica 2: Naravne vrednote GRT 5311 Natura 2000 območja 91F0 Drava, Mura, Krakovski gozd, Dobrava - Jovsi, Boreci, Obrež, Ličenca pri Poljčanah, Rački ribniki Primeri ohranjene gozdne združbe Krakovski gozd, Dobrava, Cigonca Gozdni rezervati Ginjevec, Kozlarjev gozd, Mokerc, Cigonca - Spodnji log, Babji Ložič, Koračica, Murska šuma, Krakovski pragozd primerki vezov in dobov izjemnih velikosti ob Muri, Naravne vrednote v Prekmurju in v Cigonci, v Krakovskem gozdu najdebelejši dobi (Cvelbarjev hrast v Malencah pri Kostanjevici na Krki med najdebelejšimi v Sloveniji) Fritillaria meleagris, Galanthus nivalis, Helleborus Habitat zavarovanih rastlinskih vrst atrorubens, H. dumetorum, H. odorus, Iris pseudacorus, Leucojum aestivum, L. vernum, Lilium martagon, Orchis palustris, Ruscus aculeatus Carex acutiformis, Gagea spathacea, Omphalodes scorpioides, Pseudostellaria europaea, Pulmonaria dacica, Ranunculus Vrste z rdečega seznama gortanii, Viola uliginosa. Na odprtih, spremenjenih rastiščih ob gozdnih vlakah pojavljanje vrste Natura 2000 Eleocharis carniolica. srednji detel (Dendrocopus medius), črna štorklja Habitat ptic (Ciconia nigra), golob duplar (Columba oenas), sova kozača (Strix uralensis), belorepec (Haliaeetus albicilla). Drugo Idealna mrestišča več vrst dvoživk. 10 KLJUČNI VIRI Čater, M., 2015. A 20-year overview of Quercus robur L. mortality and crown conditions in Slovenia. Fo- Accetto, M., 1974. Združbi gabra in evropske gomoljčice rests 6, 581-593. https://doi.org/10.3390/f6030581. ter doba in evropske gomoljčice v Krakovskem gozdu. Dakskobler, I., 2016. Phytosociological analysis of Gozdarski vestnik 2, 10: 357–369. riverine forests in the Vipava and Reka Valleys Accetto, M., 1975. Naravna obnova in razvoj doba in (southwestern Slovenia). Folia biologica et geologica belega gabra v pragozdnem rezervatu “Krakovo”. 57 (1): 5–61. Gozdarski vestnik 33, 2: 49–96. Dakskobler, I., Kutnar, L., Šilc, U., 2013. Poplavni, Accetto, M., 1995. Pseudostellario-Quercetum roboris močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji. Gozdovi vrb, leucojetosum aestivi subass. nova v Krakovskem jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega gozdu. Biološki vestnik 40, 3–4: 59–69. jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokih. Bončina A., Rozman A., Dakskobler I., Klopčič M., Babij Silva Slovenica in Zveza gozdarskih društev Slovenije, V., Poljanec A. 2021. Gozdni rastiščni tipi Slovenije: Ljubljana, 127 str. vegetacijske, sestojne in upravljavske značilnosti. Diaci, J., 2006. Gojenje gozdov: pragozdovi, sestoji, zvrsti, Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne načrtovanje, izbrana poglavja. UL, BF, Oddelek za vire in Zavod za gozdove Slovenije gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Čarni, A., Košir, P., Marinček, L., Marinšek, A., Šilc, Javornik, J., 2013. Fitocenološka analiza logov ob Dravi U., Zelnik, I., 2008. Komentar k vegetacijski karti v subpanonskem fitogeografskem območju Slovenije. gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 50.000 – list Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška Murska Sobota. Pomurska akademsko znanstvena fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne unija – PAZU, Murska Sobota, 64 str. vire, Ljubljana, 50 str. 96 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler I., Kutnar L., Bončina A.: Gozdni rastiščni tipi Slovenije Dobovje in dobovo belogabrovje Kadunc, A., 2010. Kakovost, vrednostne značilnosti in Marinček, L., Čarni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, produkcijska sposobnost sestojev doba in gradna v U., Zelnik, I., 2003: Komentar k vegetacijski karti Sloveniji. Gozdarski vestnik 68, 4: 217–240 gozdnih združb Slovenije v merilu 1: 50.000 – List Kadunc, A., Poljanec, A., Dakskobler, I., Rozman, A., Novo mesto. Založba ZRC, ZRC SAZU, 103 s. Bončina, A., 2013. Ugotavljanje proizvodne sposob- Marinček, L., Čarni, A., Košir, P., Marinšek, A., Šilc, U., nosti gozdnih rastišč v Sloveniji. Poročilo o realizaciji Zelnik, I., 2006. Komentar k vegetacijski karti gozdnih projekta. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo združb Slovenije v merilu 1: 50.000 – List Ljubljana. in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 42 str. ZRC, ZRC SAZU, 131 str. Kermavnar, J., Kutnar, L., 2024a. Three decades of un- GGN Murska Sobota, 2023. Gozdnogospodarski načrt derstory vegetation change in Quercus-dominated gozdnogospodarskega območja Murska Sobota forests as a result of increasing canopy mortality 2021–2030, Zavod za gozdove Slovenije 2023; and global change symptoms. Journal of Vegetation https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ Science 35, e13317. https://doi.org/10.1111/jvs.13317. gozdnogospodarski-in-lovsko-upravljavski-nacrti- Kermavnar, J., Kutnar, L., 2024b. Habitat degradation obmocij-2021-2030/ facilitates the invasion of neophytes: A resurvey GGN Maribor, 2023. Gozdnogospodarski načrt study based on permanent vegetation plots in oak gozdnogospodarskega območja Maribor 2021–2030, forests in Slovenia (Europe). Plants 13, 962. https:// Zavod za gozdove Slovenije 2023; https://www.gov. doi.org/10.3390/plants13070962. si/zbirke/projekti-in-programi/gozdnogospodarski- Klepac, D., (ur.). 1986. Hrast lužnjak (Quercus robur L.) in-lovsko-upravljavski-nacrti-obmocij-2021-2030/ u Hrvatskoj. Hrvatska akademija znanosti i umjet- GGN Brežice, 2023. Gozdnogospodarski načrt nosti, Centar za znanstveni rad ; Zagreb, Hrvatske gozdnogospodarskega območja Brežice 2021–2030, šume: 547 s. Zavod za gozdove Slovenije 2023; https://www.gov. Košir, P., Čarni, A., Marinšek, A., Šilc, U., 2013. Flo- si/zbirke/projekti-in-programi/gozdnogospodarski- odplain forest communities along the Mura River in-lovsko-upravljavski-nacrti-obmocij-2021-2030/ NE Slovenia). Acta Botanica Croatica 72, 1: 71–95. Rozman A., Poljanec A., Babij V., Klopčič M., Dakskobler Kutnar, L.,2006. Plant diversity of selected Quercus I., Kutnar L., Bončina A. 2025. Gozdni rastiščni tipi robur L. and Quercus petraea (Matt.) Liebl. forests in Slovenije: primerjalni pregled ekoloških, vegetacijskih, Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 79: 37–52. rastiščnih, sestojnih in upravljavskih značilnosti. Marinček, L., Čarni, A., 2000. Die Unterverbände der Gozdarski vestnik, 83, 1: 3–19. Hainbuchenwälder des Verbandes Erythronio-Car- Smolej, I., Hager, H., 1995. Oak decline in Slovenia: pinion betuli (Horvat 1938) Marinček in Wllnöfer, Endbericht über die Arbeiten 1994. Ljubljana, Wien: Mucina et Grass 1993. Scopolia 45: 1–20. Gozdarski inštitut Slovenije, Institut für Waldökologie, Marinček, L., & Čarni, A. 2002. Komentar k vegetacijski 213 str. karti gozdnih združb Slovenije v merilu 1:400.000. Založba ZRC, Ljubljana, 79 s. GozdVestn 83 (2025) 3-4 97 Strokovni članek Gozdovi Sardinije: izkušnje in prakse gospodarjenja z gozdovi v sredozemskem prostoru Kristina SEVER, Andreja GREGORIČ, Gal FIDEJ, Katarina MULEC, Dušan ROŽENBERGAR Pro Silva Slovenija 1 UVOD nevarnosti gozdnih požarov. Mediteranski prostor V začetku maja 2025 je na Sardiniji potekalo letno se segreva bistveno hitreje kot Zemlja v povprečju, srečanje evropskega združenja Pro Silva, ki se kar skupaj s hitrimi družbenimi spremembami, zavzema za sonaravno gospodarjenje z gozdovi. kot je staranje prebivalstva na podeželju — nekoč Osrednja tema letošnjega srečanja so bili izzivi ključnega za upravljanje gozdov — prinaša svo- sonaravnega gospodarjenja v sredozemskem jevrstne izzive, iz katerih se lahko učimo tudi prostoru, ki je zaradi podnebnih sprememb še slovenski gozdarji. Na srečanju smo spoznali posebej ranljiv. Sardinija, s svojimi raznolikimi različne primere, kako lahko sonaravno gospo- gozdovi, bogato kulturno dediščino in dolgo darjenje z gozdovi, ki posnema naravne procese, tradicijo skupnostne rabe gozdov, je bila idealna prispeva k večji odpornosti gozdov in blaginji lokacija za srečanje, učenje in izmenjavo mnenj lokalnih skupnosti. udeležencev iz več kot 20 evropskih držav. Prepletenost človekovih dejavnosti in gozda Sredozemski gozdovi so danes izpostavljeni je na Sardiniji veliko večja kot v Sloveniji, zato številnim izzivom: pogostim in intenzivnim smo se v slovenski ekipi pogosto spraševali, kaj sušam, vse daljšim vročinskim valovom ter večji sploh so naravni procesi. Ločnica med gozdom Slika 1: Člani združenja Pro Silva Slovenija, ki so se udeležili letnega srečanja evropskega združenja Pro Silva 98 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Sever K., Gregorič A., Fidej G., Mulec K., Roženbergar D.: Gozdovi Sardinije: izkušnje in prakse gospodarjenja z gozdovi v sredozemskem prostoru in človekovim prostorom je tam precej zabrisana 2 GOSPODARJENJE S HRASTOM oziroma skorajda neobstoječa. PLUTOVCEM Prvo popoldne srečanja je bilo namenjeno Gozdovi hrasta plutovca (Quercus suber) so na letnemu zboru članic Pro Silve in pregledu Sardiniji tesno povezani z identiteto lokalnih aktivnosti. Predstavili so novo strategijo Pro Silve skupnosti in imajo pomembno gospodarsko Evropa do leta 2030. Eden ključnih ciljev je, da bo vrednost. Pluta, ki jo pridobivajo brez sečnje do leta 2050 sonaravno gospodarjenje po načelih dreves, omogoča trajnostno rabo gozdov in nji- Pro Silve prepoznano kot uspešen gospodarski, hovo dolgoročno ohranjanje. V Senegheju smo socialni in okoljski pristop ter sprejeto kot pre- spoznali model skupnostnega gospodarjenja (usi vladujoč model gospodarjenja z gozdovi. Pro civici), kjer lokalna skupnost aktivno sodeluje pri Silva postaja vse bolj zaželen sogovornik na ravni načrtovanju in izvajanju ukrepov. To vključuje evropskih institucij in v državah, kjer ta pristop pridobivanje plute, varovanje biotske raznovr- še ni splošno uveljavljen. A prav zaradi okoljskih, stnosti in zmanjševanje požarne ogroženosti. ekonomskih in družbenih dejavnikov se povsod Gospodarjenje zahteva skrbno načrtovanje, odstra- krepi potreba po upravljanju gozdov v skladu z njevanje podrasti, redne obhode ter selektivno naravnimi procesi. odstranjevanje bolnih ali poškodovanih dreves. Pomemben del srečanja je bil namenjen teren- Ti gozdovi so pomembni tudi za ohranjanje vrst, skim ogledom primerov dobrih praks in izzivov vezanih na odprte ali polodprte habitate. Z ukrepi pri gospodarjenju. Obiskali smo sestoje hrasta povečujejo strukturno raznolikost, kar povečuje plutovca in črnike s panjevskim gospodarjenjem ekološko stabilnost in odpornost. Cena plute zelo v Senegheju, regionalni gozd Montes ter staro- niha glede na leto in kakovost. Pluto pridobivajo rasli gozd črnike. Dogodek je izpostavil pomen vsakih približno 12 let, donos v tem času pa znaša sodelovanja med raziskovalci, upravljavci, lastniki okoli 10.000 € na hektar. Večina plute ostane na gozdov in lokalnimi skupnostmi. otoku — najboljša za vinske zamaške, ostalo za izolacijo in druge izdelke. Izvozijo manj kot 15 %. Slika 2: Sestoj hrasta plutovca (Quercus suber - foto: G. Fidej) GozdVestn 83 (2025) 3-4 99 Sever K., Gregorič A., Fidej G., Mulec K., Roženbergar D.: Gozdovi Sardinije: izkušnje in prakse gospodarjenja z gozdovi v sredozemskem prostoru Gozdovi hrasta plutovca v Cadennaghe omogoča ohranjanje heterogenosti mikrorastišč. Na nekaterih območjih izvajajo premene v visoki Cilji gospodarjenja v teh gozdovih so usmerjeni v gozd, ki omogoča večjo stabilnost tal, odpornost pridelavo kakovostne plute in ohranjanje biotske na sušo, boljšo kakovost lesa in manjšo požarno raznovrstnosti. V mladih sestojih redčijo do 25 ogroženost. Pomembno je, da so prehodi postopni % temeljnice, v odraslih do 20 %, da spodbudijo in prilagojeni lokalnim razmeram. rast vitalnih dreves. Odstranjujejo manj perspek- Zaradi tradicionalnega znanja ima tudi v teh tivne osebke, spodbujajo naravno in vegetativno gozdovih lokalna skupnost pomembno vlogo. pomlajevanje, ohranjajo habitatna in semenska Njihovo sodelovanje pri oblikovanju načrtov drevesa ter ustrezno količino ostankov odmrlih premene in pri izvajanju ukrepov je ključno za dreves. Število izbrancev za pridobivanje plute dolgoročno uspešnost teh procesov. znaša 150–300/ha – to so zdrava drevesa, iz kate- rih pridobivajo pluto. Priporočena sklenjenost Skupnostni gozdovi črnike v Seneghe krošenj je 60–80 %, plutovec naj bi predstavljal vsaj 60 % drevesne sestave. Ukrepi potekajo v Gozd lokalne skupnosti Isterridorzu, predstavlja rotaciji 7–15 let. osrednji del gozdnega območja, ki vključuje tudi sosednje zasebne gozdove, zanj pa je bil pred 3 PANJEVSKO GOSPODARJENJE S kratkim sprejet prvi gozdnogospodarski načrt, ČRNIKO pripravljen v sodelovanju z Univerzo Sassari. Upravljanje z gozdom trenutno poteka prek Panjevsko gospodarjenje s hrastom črniko (Quer- občinske uprave, saj samostojni upravljavski cus ilex) ima na Sardiniji dolgo tradicijo. V prete- organ še ni bil ustanovljen, čeprav zakonodaja klosti je takšen način omogočal pridobivanje oglja to omogoča in spodbuja. Z gozdom so do 60. in kurjave, kar je bilo ključno za preživetje lokalnih let prejšnjega stoletja tradicionalno panjevsko skupnosti. Danes se uporablja v manjšem obsegu gospodarili za pridobivanje oglja. Nato pa se je — verjamejo, da ustrezno panjevsko gospodar- v 80. letih znova pojavilo zanimanje lokalnega jenje prispeva k ohranjanju biotske pestrosti, saj prebivalstva za pridobivanje drv. Gozdarska Slika 3: Srednji gozd črnike (foto: G. Fidej) 100 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Sever K., Gregorič A., Fidej G., Mulec K., Roženbergar D.: Gozdovi Sardinije: izkušnje in prakse gospodarjenja z gozdovi v sredozemskem prostoru služba je dovoljevala omejene sečnje v starih rezidence poglavarjev, svetišča ali skupnostna sestojih, da bi uskladila potrebe prebivalcev z zbirališča, kar odraža kompleksno in hierarhično ohranjanjem pokrovnosti gozda. Ker občina ni družbo Nuragov. strokovni gozdnogospodarski subjekt, je kakovost Ohranjanje nuragov v sklopu sodobnega gospo- upravljanja omejena. Panjevsko gospodarjenje, darjenja z gozdovi ima večplastno vrednost. Poleg ki pokriva tretjino površine območja, še vedno ohranjanja kulturne dediščine nudijo priložnost ostaja osrednji del veljavnega načrta. za razvoj sonaravnega turizma in ozaveščanje širše javnosti o pomenu varovanja naravne in kulturne 4 SVETIŠČA NURAGI krajine. Na srečanju je bilo izpostavljeno, da je potrebno v načrtovanje gospodarjenja z gozdovi Sardinija je dom ene najizrazitejših in najbolj vključiti tudi vidik varovanja teh struktur, saj se skrivnostnih starodavnih kultur v Evropi – nura- jih večina nahaja v gozdnem prostoru. ške civilizacije. Posebnost letnega srečanja, je bil obisk svetišča nuragi v arheološkem parku Santa Cristina. Nuragi so mogočni megalitski kamniti 5 GOSPODARJENJE Z GOZDOVI stolpi iz bronaste dobe, ki jih ne najdemo nikjer ČRNIKE V REGIONALNEM drugje na svetu. Pogosto se nahajajo na gozdnih GOZDU MONTES območjih, kar ponazarja dolgotrajno povezavo Črnika (Quercus ilex) predstavlja enega ključnih med človekom in gozdovi. Zgrajeni so bili med gozdnih tipov na Sardiniji in v sredozemskem letoma 1900 in 730 pr. n. št., danes pa je po prostoru nasploh. V regionalnem gozdu Montes otoku raztresenih več kot 7.000 vidnih struktur. smo si ogledali primere uporabe načel sonaravnega Značilen nuragi je stožčast stolp, zgrajen iz gospodarjenja v teh sestojih. velikih zaobljenih kamnov, brez veziva. Pogosto Glavni cilji gospodarjenja v tem gozdu so so dosegali osupljive višine - tudi več kot 20 povečanje strukturne raznolikosti, vzpostavitev metrov. Točen namen nuragov ostaja predmet stabilnih in odpornih sestojev, izboljšanje kako- razprav. Lahko so služili kot vojaške utrdbe, vosti dreves, povečanje količine ostankov odmrlih Slika 4: Ostanki svetišča nuragi Santa Cristina v katerem so častili vodo (foto: G. Fidej) GozdVestn 83 (2025) 3-4 101 Sever K., Gregorič A., Fidej G., Mulec K., Roženbergar D.: Gozdovi Sardinije: izkušnje in prakse gospodarjenja z gozdovi v sredozemskem prostoru dreves ter spodbujanje naravnega pomlajevanja. dreves. Gozd so v preteklosti izkoriščali pred- Pri tem se uporablja načelo energetske ekvivalence, vsem za namene paše in delno tudi oglarjenja. ki omogoča usmerjeno oblikovanje sestojnih Paša v gozdu je bila zelo velik del tamkajšnje struktur, primerljivih z naravnimi gozdovi. kulture. Na območju, ki smo si ga ogledali je 6 Gojitveni ukrepi so zasnovani tako, da podpi- družin paslo več tisoč ovc, koz, krav in prašičev. rajo razvoj habitatnih dreves in povečujejo količino Danes je paša v gozdu še vedno prisotna, vendar ostankov odmrlih dreves. S tem se izboljšujejo v veliko manjšem obsegu. Kljub temu smo imeli razmere za preživetje številnih saproksilnih vrst priložnost srečati nekaj ogromnih prašičev, oslov, ter vrst, vezanih na starejše razvojne faze gozda. konjev in ovc. Običajno v požarno ogroženih gozdovih večja količina ostankov odmrlih dreves ni zaželena, 7 ZAKLJUČEK saj povečuje požarno ogroženost. Tudi tu je je posebna pozornost namenjena zmanjševanju Srečanje na Sardiniji je potrdilo, da sonaravno požarne ogroženosti z oblikovanjem heterogene gospodarjenje predstavlja ključno orodje za strukture gozda in z vzpostavljanjem prostorskih prilagajanje sredozemskih gozdov na podnebne prekinitev v gorljivi biomasi. spremembe. Hkrati pa je jasno pokazalo, da »premik« k bolj sonaravnemu upravljanju ni 6 STARORASLI GOZD ČRNIKE NA enostaven – prinaša številne izzive in odpira OBMOČJU MONTES pomembna vprašanja. Med glavnimi temami, o katerih smo razpravljali ob terenskih ogledih, je Starorasli gozd črnike obsega približno 1000 ha bila tudi problematika odmrle lesne biomase. Ta in je že desetletja prepuščen naravnim procesom, ima ključno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti, brez neposrednega človekovega poseganja, z a lahko v tako sušnih območjih pomeni dodatno izjemo paše. V njem najdemo ogromna in stara tveganje – predvsem kot gorivo v primeru goz- drevesa hrasta črnike in večje količine odmrlih dnih požarov. Slika 5: Predstavitev gospodarjenja sestojev črnike v regionalnem gozdu Montes (foto: G. Fidej) 102 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Sever K., Gregorič A., Fidej G., Mulec K., Roženbergar D.: Gozdovi Sardinije: izkušnje in prakse gospodarjenja z gozdovi v sredozemskem prostoru Veliko pozornosti smo namenili tudi vprašanju, zagotovimo trajnostno prihodnost sredozemskih kaj sploh pomeni naraven gozd v sredozemskem gozdov in prispevamo k večji odpornosti teh kontekstu. Ker se je gozd na teh območjih skozi dragocenih ekosistemov. tisočletja razvijal v soodvisnosti s človekom in Sodobni izzivi zahtevajo inovativne pristope njegovimi skupnostmi, je težko določiti enotno – in sonaravno gospodarjenje je ena izmed ciljno stanje, h kateremu bi lahko stremeli s najbolj obetavnih poti. Gozdarski strokovnjaki sonaravnim gospodarjenjem. Zato je poznavanje iz Sardinije so nam s svojimi primeri pokazali, zgodovine rabe prostora in človekovega vpliva da so spremembe mogoče – če gradimo na ključno – ta vpliv je namreč pogosto še izrazitejši znanju, izkušnjah in aktivnem vključevanju kot v gozdovih Slovenije. vseh deležnikov. Kljub izzivom primeri iz Sardinije dokazujejo, da je mogoče uspešno povezati gospodarske, eko- loške in kulturne cilje. Pri tem se moramo včasih učiti tudi iz lastnih napak in prilagajati ukrepe na podlagi novih spoznanj. Ključno podporo pri tem nudi mednarodno združenje Pro Silva, ki lahko s svojim znanjem, izkušnjami in predlogi pomaga kolegom na Sardiniji pri soočanju s prihodnjimi izzivi. Na srečanju smo znova poudarili pomen vklju- čevanja lokalnih skupnosti, prilagajanja ukrepov lokalnim ekološkim in družbenim razmeram ter sledenja dolgoročni viziji gospodarjenja z gozdovi. Le z usklajenim in sodelovalnim pristopom lahko Slika 6: Stara drevesa črnike v staroraslem gozdu Montes (foto: G. Fidej) GozdVestn 83 (2025) 3-4 103 Sever K., Gregorič A., Fidej G., Mulec K., Roženbergar D.: Gozdovi Sardinije: izkušnje in prakse gospodarjenja z gozdovi v sredozemskem prostoru Slika 7: Ostanki bivališč pastirjev na območju staroraslega gozda Montes (foto: A. Gregorič) 104 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Gozdarstvo v času in prostoru Seminar in delavnica iz varstva gozdov – Črna na Koroškem Petnajsti seminar in delavnica iz varstva gozdov in vitalnih slovenskih gozdov, še posebej v luči je 7. maja 2025 potekal v Črni na Koroškem. Gre številnih naravnih ujm, ki so v preteklosti prizadele za pomemben strokovni dogodek, ki povezuje tudi območje Črne. Njihove spodbudne besede raziskovalce, strokovnjake in praktike s področja so izpostavile pomen sodelovanja in znanja pri gozdarstva z namenom izmenjave najnovejših nadaljnjem varovanju gozdov. znanj in izkušenj ter prenosa znanstvenih dognanj Osrednji del dogodka je ponudil niz stro- s področja varstva gozdov v prakso. Seminar sta kovnih predstavitev, ki so naslovile aktualne tudi letos uspešno soorganizirala Gozdarski inšti- izzive na področju varstva gozdov v Sloveniji tut Slovenije (GIS) in Zavod za gozdove Slovenije in širše. Suzana Andrejc (ZGS) je predstavila (ZGS) v okviru Javne gozdarske službe, udeležilo Gozdno gospodarsko območje Slovenj Gradec pa se ga je kar 107 udeležencev iz ključnih goz- in problematiko varstva gozdov s poudarkom darskih organizacij. na nedavnih naravnih ujmah, ki so jim sledile še Uvodoma so udeležence pozdravili mag. gradacije podlubnikov. Predstavniki Krajevne Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koro- enote Črna (ZGS) so predstavili problematiko škem, dr. Nike Krajnc, direktorica GIS, dr. Aleš prizadetih gozdov zaradi onesnaženosti ozračja v Poljanec, pomočnik direktorja ZGS za strokovne okolici Žerjava in Črne na Koroškem ter uspešno zadeve, ter Branislav Gradišnik, vodja območne zaraščanje območja skozi čas. V nadaljevanju je enote Slovenj Gradec ZGS. Vsi so poudarili Marija Kolšek (ZGS) predstavila nove omejitve pomen tovrstnih srečanj za prihodnost zdravih in rešitve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev Slika 1: 15. seminar in delavnica iz varstva gozdov sta tokrat prvič gostovala v GGO Slovenj Gradec (foto: S. Zidar) GozdVestn 83 (2025) 3-4 105 Gozdarstvo v času in prostoru v gozdovih, predvsem uporabo repelenta TRICO organizmov v gozdarstvu ter poudaril naloge in za zaščito pred objedanjem divjadi. V vabljenem pomen tovrstne zgodnje zaznave karantenskih predavanju je hrvaški kolega prof. dr. Danko škodljivih organizmov v naših gozdovih. Diminić (Fakulteta za gozdarstvo in tehnologijo Terenski del seminarja je udeležencem omo- lesa, Univerza v Zagrebu) govoril o glivi Hyme- gočil vpogled v obsežne površine poškodovanih noscyphus fraxineus in kompleksu drugih gliv, gozdov na območju Koprivne, ki so jih prizadeli povezanih z odmiranjem ozkolistnega jesena vetrolomi in gradacije podlubnikov. Predstavljeni na Hrvaškem. Združbe gliv, prisotne na dnišču so bili primeri uspešne obnove, tudi z uporabo debla in v krošnjah, se razlikujejo in mestoma umetne obnove, ter konkretni ukrepi, potrebni za gliva H. fraxineus ni več glavni patogen dejavnik. ponovno vzpostavitev stabilnih gozdnih sestojev Z udeleženci dogodka smo sprejeli sklep, da je v prihodnje. propadanja velikega in ozkolistnega jesena postala Seminar in delavnica sta tudi letos potrdila kompleksna bolezen, kar zahteva spremembo svojo pomembno vlogo pri povezovanju znan- evidentiranja vzroka poseka, tj. prej jesenov stvenih raziskav in terenskega dela. Prinesla sta ožig, zdaj pa kompleksna bolezen. Dr. Maarten nova znanja, izmenjavo izkušenj in vpogled v de Groot (GIS) je predstavil škodljive organizme aktualne izzive, s katerimi se soočajo slovenski na navadni robiniji, predvsem v luči prihajajo- gozdovi. V času podnebnih sprememb so takšna čih spremenjenih podnebnih razmer. Dr. Tine srečanja ključna za oblikovanje trajnostnih rešitev Hauptman (GIS) je govoril o načinih ravnanja s za varovanje zdravja naših gozdov. sečnimi ostankih v drugih evropskih državah na Vse predstavitve z dogodka lahko najdete na osnovi rezultatov vprašalnika, ki so pokazali pester povezavi: https://www.zdravgozd.si/dogodki. spekter ravnanj s sečnimi ostanki v 18 državah, aspx?iddogodek=29 vključenih v raziskavo. V zadnji predstavitvi je Primož Pajk (UVHVVR) predstavil večletne Simon ZIDAR, dr. Ana BRGLEZ, programe preiskav za ugotavljanje navzočnosti in Marija KOLŠEK, Suzana ANDREJC, morebitne razširjenosti karantenskih škodljivih dr. Nikica OGRIS Slika 2: Udeleženci 15. seminarja in delavnice iz varstva gozdov (foto: S. Zidar) 106 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 3: Suzana Andrejc je predstavila GGO Slovenj Slika 4: Predstavitev po plinu prizadetih gozdov v oko- Gradec in varstvene izzive, s katerimi se soočajo gozdovi lici Žerjava in Črne na Koroškem ter njihovo uspešno tega območja (foto: S. Zidar) zaraščanje (foto: S. Zidar) Slika 5: Terenski del delavnice iz varstva gozdov na območju Koprivne (foto: S. Zidar) GozdVestn 83 (2025) 3-4 107 Gozdarstvo v času in prostoru Teden gozdov 2025: Skrbimo za gozdove, povezujemo ljudi V Tednu gozdov, ki je letos potekal med 24. in način, ki gozd ohranja kot naravni ekosistem z vso 31. majem pod geslom Skrbimo za gozdove, pestrostjo njegovih življenjskih oblik in odnosov. povezujemo ljudi, je pozornost še posebej Prednost se daje naravni obnovi in negi, pospešuje usmerjena v promocijo slovenskih gozdov vrstno in strukturno pestrost gozdov ter domače in gozdarstva. Z izbrano temo je želel Zavod drevesne vrste. Temelji na ohranjanju gozdnega za gozdove Slovenije poudariti pomen sona- ekosistema in povečevanju pestrosti avtohtonih ravnega in skrbnega upravljanja z gozdovi za rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanju razvoj odpornih in pestrih gozdov ter povezo- biotskega ravnovesja. Tudi ohranjanje gozdov in vanja ljudi, različnih narodov prek evropskih vseh njegovih funkcij – ekoloških, gospodarskih pešpoti. Otvoritveni dogodek je potekal na in socialnih – je mogoče doseči le z vzdrževanjem Mašunu, ravno na dan, ko je evropska pešpot zdravih gozdov in njihove biotske raznovrstnosti. E6 praznovala 50 let. Letos mineva tudi 150 Zbrane je na slovesnosti na Mašunu nagovoril let od začetka povezovanja gozdarjev v goz- tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor darska društva. Danev in ob tem izpostavil vse večji pomen, Teden gozdov je vsakoletna akcija, ki tradicio- ki ga gozdovi predstavljajo za ljudi, lastnike in nalno poteka v zadnjem tednu maja, ko gozdarske obiskovalce gozdov. »Gozdovi niso le naravni institucije po vsej Sloveniji organizirajo številne ekosistem, temveč vse bolj tudi prostor, ki povezuje prireditve. Z letošnjo temo se izpostavlja sona- ljudi in naravo. Le s sodelovanjem in povezovan- ravno gospodarjenje z gozdovi. To je usmerjeno v jem med deležniki lahko odgovorno upravljamo z spoštovanje narave in gozda ter zagotavljanje vseh našim največjim naravnim bogastvom in gozdove materialnih in nematerialnih dobrin iz gozda na ohranimo za prihodnje generacije.« Slika 1: Po otvoritvenem dogodku na Mašunu so si udeleženci lahko ogledali tudi razstavo velikih zveri in se z gozdarjem odpravili na voden sprehod po Mašunski učni gozdni poti 108 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Gozdarstvo v času in prostoru Letošnji poudarek je bil tudi na pešpoteh, ki Teden gozdov je bil tudi v znamenju 150-letnice učijo, da so najlepša in najbolj trajnostna tista od nastanka prvega gozdarskega društva, to je potovanja, ki nas povezujejo z naravo in ljudmi. Kranjsko-primorskega, ki je bilo ustanovljeno v Evropska pešpot E6 je simbol te povezave. Je Postojni 4. julija 1875. Ta datum štejemo kot zače- ena od 12 evropskih pešpoti, ki skupno merijo tek neprekinjenega delovanja gozdarskih društev več kot 70.000 kilometrov in povezujejo sedem na Slovenskem, ki so združila interese gozdarjev. držav. Slovenski del E6 je bil osnovan na pobudo V sklopu tedna gozdov je sicer ZGS organi- gozdarjev 24. maja 1975 na Mašunu s ciljem ziral več kot 50 dogodkov po vsej Sloveniji – od povezovanja ljudi, spoštovanja narave, kulturne različnih razstav, izobraževanj, srečanj, vodenj dediščine in vsega tistega, kar ob poti srečamo, in predstavitev, ki so bili namenjeni različnim vidimo in spoznamo. Slovenski del poti poteka generacijam. od Radelj ob Dravi do Strunjana, skupno je dolg 355 kilometrov in na poti prečka 25 slovenskih Tina DOLENC občin, ki bodo ob tem jubileju podpisale svečano Zavod za gozdove Slovenije listino. Zaključna slovesnost ob jubileju E6 bo Foto: arhiv ZGS 27. septembra v Radljah ob Dravi. Slika 2: Prvi so svečano listino ob jubileju E6 podpisali Zavod za gozdove Slovenije, Komisija za evropske pešpoti ter občine Ilirska Bistrica, Pivka in Loška dolina GozdVestn 83 (2025) 3-4 109 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 3: Veliko planincev in tudi invalidov planincev se je z Mašuna podalo na pohod do Sviščakov Slika 4: V Tednu gozdov so potekale številne delavnice in dogodki za otroke 110 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 5: Za promocijo gozdov in gozdarstva prinesemo del gozda tudi v nakupovalna središča Slika 6: Delo ZGS smo predstavili na različnih festivalih in javnih prireditvah GozdVestn 83 (2025) 3-4 111 Gozdarstvo v času in prostoru Sekcija alumnov gozdarstva Kluba alumnov Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne izobraževanja v akademiji Fakultete za računal- vire od leta 2021 deluje sekcija alumnov gozdar- ništvo in informatiko, brezplačen dostop do e-baz stva znotraj kluba alumnov Biotehniške fakultete. v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice in Klub je del širše mreže klubov alumnov Univerze druge. Članstvo omogoča tudi mreženje alumnov v Ljubljani, ki se je oblikovala z željo po ohranjanju različnih smeri in stopenj ter ponuja priložnost vezi med diplomantkami, diplomanti, magistrami, za profesionalni in osebnostni razvoj. Člani kluba magistri, doktoricami in doktorji, obujanju spo- alumnov prejemajo sporočila o dogodkih in aktiv- minov ter možnosti izmenjave izkušenj, znanj in nostih na področju, zaposlitvenih možnostih in drugih informacij. Vsaka fakulteta in akademija druga zanimiva obvestila. ima vsaj en klub alumnov, ki lahko združuje Sekcija alumnov gozdarstva Biotehniške fakul- več klubov ali sekcij znotraj posamezne članice tete je vključena tudi v program Alumni za štu- Univerze. V letu 2025 deluje na 26-ih članicah dente, kjer alumni gozdarstva za en dan postanejo Univerze v Ljubljani več kot 63 klubov in sekcij mentorji študentom in jim omogočijo vpogled v ter skupaj povezuje že več kot 17.000 članov. svoje delo, delovno okolje in vsakodnevne delovne Na Biotehniški fakulteti delujoči klub sestavlja aktivnosti. S tem dobijo študenti priložnost, da devet sekcij. se spoznajo s specifikami delovnih mest v praksi, Največja prednost članstva v sekciji alumnov delodajalcem pa, da spoznajo potencialno delovno gozdarstva je povezovanje in ohranjanje stikov s silo prihodnosti. kolegi in prijatelji iz študijskih let ter pletenje novih Članstvo v klubu alumnov je brezplačno, vezi z drugimi kolegi. Dodatno si s članstvom postopek registracije v klub pa trajala le nekaj pridobite tudi več kot 30 ugodnosti, kot npr. 40% minut. Za registracijo obiščite spletno stran popust na letno članarino v Centralni tehnični https://alumniul.online ali poskenirajte spodnjo knjižnici Univerze v Ljubljani, 20% popust na QR kodo. Spletna stran je kjer lahko neposre- vstopnico za ogled Tehniškega muzeja Slovenije dno kontaktirate strokovnjake različnih strok v Bistri pri Vrhniki, popusti na računalniška in mentorje iz prakse, pregledate prosta delovna mesta ter brskate po ugodnostih in popustih, ki so vam na voljo. Prijazno vabljeni vsi gozdarji k včlanitvi v Mreža klubov alumnov - alumniUL sekcijo alumnov gozdarstva Biotehniške fakultete Klub alumnov gozdarstva in sodelujte pri oblikovanju medgeneracijske skupnosti alumnov gozdarstva največje slovenske Gozdarji, ostanimo povezani! univerze. Za ostale informacije pišite na e-naslov vasja.leban@bf.uni-lj.si. Med študijem si postal član gozdarske družine. Včlani se v asist. dr. Vasja LEBAN, Klub alumnov gozdarstva, da Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, nadaljujemo začeto pot. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire https://alumniul.online 112 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Gozdarstvo v času in prostoru Udeležba na mednarodnem izobraževanju: »Načrtovanje izrednih ukrepov v primeru izbruhov bolezni rastlin za prednostne škodljive organizme« Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v okviru Splošni cilji programa usposabljanja BTSF za javnega pooblastila izvaja določene strokovne načrtovanje izrednih ukrepov ob izbruhih bolezni naloge zdravstvenega varstva rastlin na področju rastlin za prednostne škodljive organizme so: gozdarstva, ki jih določa Zakon o zdravstvenem • zagotovitev skupnega razumevanja trenutnega varstvu rastlin. Tako so naloge ZGS po Programu stanja ustreznih pristopov za obravnavanje strokovnih nalog s področja zdravstvenega varstva izbruhov prednostnih škodljivih organizmov rastlin priprava in izvajanje programov preiskav za na ozemlju EU, karantenske škodljive organizme ter poročanje o • opredelitev orodij, postopkov in reakcijskih izvedenih zdravstvenih pregledih, kar je podlaga ukrepov (splošnih in posebnih), za pridobitev denarnih sredstev po pogodbi med • primerjava ključnih elementov načrtov ukre- ZGS in UVHVVR (Uprava za varno hrano, vete- pov ob nepredvidljivih dogodkih in drugih rinarstvo in varstvo rastlin). Na ZGS fitosanitarne elementov pripravljenosti, ki so jih pripravile preglede izvajamo fitopregledniki (sodelavci z zadevne države članice, opravljenim izpitom za izvajalce ukrepov varstva • krepitev zmogljivosti na nacionalni ravni za rastlin). Trije izmed njih smo se udeležili enega načrtovanje in izvajanje ukrepov ob nepred- izmed izobraževanj Načrtovanje izrednih ukrepov vidljivih dogodkih v zvezi z zdravjem rastlin, v primeru izbruhov bolezni rastlin za prednostne • razvoj posebnih znanj in spretnosti z usposa- škodljive organizme, ki je potekalo od 8. do 11. bljanjem, simulacijo ter izmenjavo izkušenj in aprila letos v Kataniji v Italiji. najboljših praks, Ta izobraževanja financira Evropska komisija • zagotavljanje učinkovitega razširjanja novih v okviru BTSF (Better Training for Safer Food - spretnosti, znanja in najboljših praks v državah Boljše usposabljanje za varnejšo hrano - https:// članicah. better-training-for-safer-food.ec.europa.eu/tra- Usposabljanje obravnava naslednje teme: ining/). BTSF je pobuda Evropske komisije za • Uvod v načrte izrednih ukrepov ob izbruhih usposabljanje, namenjena izboljšanju poznavanja bolezni rastlin na ozemlju EU za prednostne in izvajanja pravil EU, ki zajemajo varnost hrane, škodljive organizme. rastlin, živali in načelo »Eno zdravje« (angl. »One • Pravni okvir EU za načrtovanje ravnanja v Health«). Glavni cilji BTSF so: nepredvidljivih razmerah. • ohranjanje visoke ravni varstva potrošnikov • Načrtovanje ukrepov ob nepredvidljivih in varnosti hrane, rastlin, živali in pristopa dogodkih: vloge in odgovornosti, hierarhija »Eno zdravje«, poveljevanja. • spodbujanje usklajenega pristopa k delovanju • Simulacijska vaja in druge dejavnosti v zvezi sistemov nadzora Unije in nacionalnih siste- s pripravljenostjo. mov nadzora, • Akcijski načrti za prednostne škodljive orga- • ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za nizme. vse nosilce živilske dejavnosti, • krepitev trgovine z varno hrano, živalmi in rastlinami ter njihovimi proizvodi, • zagotavljanje pravične trgovine s tretjimi drža- vami, zlasti z državami v razvoju. GozdVestn 83 (2025) 3-4 113 Gozdarstvo v času in prostoru Tečaj poteka tako, da se predstavitve izme- delovnih skupinah smo razreševali razne proble- njujejo z interaktivnimi razpravami, delovnimi matične situacije, ki se lahko pojavijo ob izbruhu skupinami in praktičnimi vajami. prednostnih škodljivih organizmov, tako gozdnih Tečaj usposabljanja je v glavnem namenjen kot negozdnih. Pri simulacijski vaji smo načrto- uradnemu osebju držav članic EU in (poten- vali ukrepe ob izbruhu plodove muhe Bactrocera cialnih) držav kandidatk za EU, ki sodeluje pri dorsalis, na izobraževanju pridobljeno znanje pa bi razvoju in izvajanju načrtov ukrepov ob nepred- lahko uporabili tudi ob izbruhu drugih škodljivih vidljivih dogodkih glede prednostnih škodljivih organizmov. organizmov. Dogodka v Kataniji se je udeležilo 30 ude- Maša TENČIĆ, Uroš MAVRAR, ležencev iz 13 držav. Izobraževanje je vodilo Helena SMREKAR pet strokovnjakov iz petih držav. Med vajami v Zavod za gozdove Slovenije Better Training for Safer Food Initiative Plant Disease Outbreaks and Contingency Planning Session 5 – Catania, Italy - 8th-11th April 2025 Food safety 114 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Gozdarstvo v času in prostoru »V gozdu kot v učilnici« – nov spletni priročnik za gozdno pedagogiko Gozdna pedagogika je uveljavljen pristop okoljske Sodelavci Gozdarskega inštituta Slovenije vzgoje in izobraževanja, ki otrokom omogoča smo ob upoštevanju vsebinskih želja vzgojiteljev izkustveno učenje skozi igro in raziskovanje v in učiteljev pripravili poglavje »Gozdarstvo« z naravi, kar krepi njihove kognitivne sposobnosti, vsebinami s področja gozdarstva in ekologije. ustvarjalnost in koncentracijo. Tak način pouče- Hrvaški projektni partnerji so poglavje dopol- vanja obenem spodbuja socialne veščine, samo- nili z informacijami o hrvaških gozdovih, kar zavest ter pozitivno vpliva na telesno in duševno predstavlja dodano vrednost priročnika. Znanja, zdravje otrok. Otroci med drugim spoznavajo predstavljena v tem poglavju, se lahko s pomočjo vloge gozda kot ekosistema, delo gozdarjev in metod in pristopov gozdne pedagogike, ki so pomen trajnostnega upravljanja z gozdovi, kar predstavljeni v tretjem poglavju priročnika, pre- jih usmerja k odgovornemu odnosu do narave nesejo v konkretne dejavnosti za otroke v gozdu. in razumevanju pomena gozdov pri ohranjanju Zadnje poglavje ponuja tudi nekaj praktičnih okolja in biotske raznovrstnosti. primerov in izvirnih idej dejavnosti v naravi, ki V okviru štirinajstmesečnega Erasmus+ pro- so jih oblikovali v projektu sodelujoči vrtci in šole. jekta »V gozdu kot v učilnici« smo se pod vod- Prvi vtisi »iz gozda« o spletnem priročniku, ki stvom Modelne šume Istra povezali Gozdarski so jih podali projektni partnerji in udeleženci zakl- inštitut Slovenije ter hrvaški partnerji: Pučko jučne konference projekta v Pazinu na Hrvaškem, otvoreno učilište »Dr. Ante Starčević« Gospić, so bili zelo pozitivni. Vzgojiteljice in učiteljice so Otroški vrtec »Olga Ban« Pazin in Osnovna šola zasnovo, vsebino in izgled spletnega priročnika »Vazmoslav Gržalja« Buzet. Namen projekta je bil pohvalile in ga prepoznale kot dobro orodje za spodbuditi in okrepiti uporabo gozdne pedagogike njihovo snovanje dejavnosti gozdne pedagogike. kot inovativnega pristopa pri učenju in vzgoji Želimo si, da bo spletni priročnik postal uporaben v šolah in vrtcih, hkrati pa prenesti slovenske pripomoček za učitelje, vzgojitelje, gozdne peda- primere dobrih praks hrvaškim partnerjem prek goge, starše in vse, ki učite v in o gozdu. različnih seminarjev, delavnic in srečanj na temo gozdne pedagogike. Spletni priročnik je prosto dostopen v sloven- Kot glavni rezultat projekta je nastal spletni ščini na povezavi: https://dirros.openscience.si/ priročnik za izobraževanje iz gozdne pedagogike Dokument.php?id=31900&lang=slv in v hrvaščini »V gozdu kot v učilnici«, ki zajema tri ključna na povezavi: https://dirros.openscience.si/Doku- področja: 1) gozdarstvo, 2) pedagogiko in vse- ment.php?id=32232&lang=slv. življenjsko učenje ter 3) gozdno pedagogiko. Se vidimo v gozdu! Priročnik ponuja zgoščeno, a pregledno zbirko informacij, namenjeno predvsem vzgojiteljem, Simon ZIDAR, Katja MRAK, učiteljem in gozdnim pedagogom kot pomoč dr. Urša VILHAR pri snovanju aktivnosti v okviru gozdne peda- Gozdarski inštitut Slovenije gogike. Posamezna poglavja so razdeljena na tematske sklope, v katerih so osnovne vsebine posameznega področja predstavljene na kratek in razumljiv način, ponujamo pa tudi predloge za nadaljnje branje. GozdVestn 83 (2025) 3-4 115 Gozdarstvo v času in prostoru 116 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Gozdarstvo v času in prostoru Delavnica Podnebne spremembe in obvladovanje tveganj pri gospodarjenju z gozdovi V okviru projekta CRP V4-2211 Obvladovanje procese v gozdu, izzivom, ki jih prinašajo podnebne tveganj pri gospodarjenju z gozdovi zaradi klimat- spremembe in pristopom za obvladovanje teh. skih sprememb, ki ga koordinira prof. dr. Andrej V drugem delu so sledile interaktivne delavnice Bončina z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive v manjših skupinah, v katerih so udeleženci raz- gozdne vire BF UL, je bila 23. aprila 2025 organi- pravljali o konkretnih strategijah in smernicah za zirana strokovna delavnica na temo prilagajanja prilagajanje gozdarskih praks, izmenjali izkušnje in na podnebne spremembe. Namen delavnice je iskali možnosti za bolj usklajeno delovanja različnih bila predstavitev dosedanjih rezultatov projekta institucij. V tretjem delu je sledil terenski ogled in ključnih strategij za prilagajanje gospodarjenja območja, ki je bilo v preteklosti prizadeto zaradi z gozdovi podnebnim spremembam. Delavnica je vetroloma, udeleženci pa so si ogledali izvedene potekala v Centru Triglavskega narodnega parka ob sanacijske ukrepe in obnovo s sadnjo odpornejših Bohinjskem jezeru in je združila osrednje deležnike drevesnih vrst. s področja gozdarstva in varstva narave. Udeležili Dogodek je poudaril pomen medinstitucio- so se je predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, nalnega sodelovanja, dolgoročnega načrtovanja gozdarstvo in prehrano RS, Zavoda RS za varstvo in učinkovitega prenosa znanja iz raziskovalnega narave, Zavoda za gozdove Slovenije, Slovenskih okolja v prakso. državnih gozdov (SiDG) ter Biotehniške fakultete. Delavnica je bila razdeljena na tri vsebinske Hana ŠTRAUS sklope. Prvi del je bil namenjen predavanjem o pod- Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, nebnih spremembah, njihovim vplivom na glavne Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Slika 1: Ogled sanacije prizadetega območja (foto: H. Štraus) GozdVestn 83 (2025) 3-4 117 Gozdarstvo v času in prostoru IN MEMORIAM Anton Prelesnik (15. 11. 1934 – 18. 7. 2025) V 91. letu starosti se je 18. 7. 2025 poslovil Anton podiplomski študij in postal specialist na podro- Prelesnik, upokojeni gozdarski inženir delujoč čju gojenja gozdov. na območju ZGS OE Kočevje. V svojem poklicnem ustvarjanju se je odlikoval kot gojitelj, kot mentor mladini in kot eden prvih, »Rog je zame prvi in zadnji. Od nekdaj. Najprej ki je spoznal, da je gozd veliko več kot le les. Bil zaradi gozda. je med prvimi v Sloveniji pri snovanju gozdnih Ta mogočnost. Pestrost. Na Rogu vedno kaj najdeš. učnih poti (trasiranje Roške pešpoti), po njem Njegova zgodovina je pestra in zanimiva.«, je o se imenuje naravna znamenitost Prelesnikova Rogu, roških gozdovih govoril Tone. koliševka. Zavedal se je in vseskozi vlagal v prenos svojega znanja številnim ekskurzijam, Anton Prelesnik, univ. dipl. inž. gozd, je bil strokovnim skupinam, šolski mladini, občan- starosta kočevskih gozdarjev. Že leta 1949 je kot kam in občanom… Vseskozi ga je zanimala petnajstletni fant pomagal gozdarjem pri izmeri zgodovina gozdarstva in splošna zgodovina gozdov v Rogu. Vse naslednje poletne počitnice Kočevskega, ki nam jo je Tone vedno znova je z gozdarji preživljal v roških gozdovih. Po odstiral, tudi odkrival. Ob pomoči profesorja študiju gozdarstva je bil eden prvih povojnih dr. Franca Gašperšiča je že leta 1986 pripravil diplomiranih inženirjev na Kočevskem (29. 6. kratko monografijo o delu dr. Leopolda Hufnagla 1959) in kasneje eden redkih, ki je dokončal in tako osvetlil pomen njegovega dela za gozd in Slika 1: Anton Prelesnik (foto: arhiv RTVSLO - Skrivnosti kočevskega gozda) 118 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Gozdarstvo v času in prostoru ljudi na Kočevskem in širše. Izginule kočevarske vasi je s pomočjo literature in še živečih ljudi predstavljal z maketami, ki so odstirale pretekle, po večini pozabljene in izgubljene podrobnosti iz življenja in dela takrat in tam živečih ljudi. Neutrudno, do zadnjih dni življenja, je iz pozabe izbrskal marsikatero zanimivost o gozdu in gozdarstvu. Največ časa je posvečal studencem kot viru življenja na skopi kraški zemlji, gozdnim kočam, žagam in oglarjenju. Svoje bogato znanje je razdajal skozi knjige, predavanja in televizijske oddaje. Vseskozi se je aktivno ukvarjal s športom, predvsem s smučarskim tekom. Njegovo predano delo je bilo širše prepoznano; leta 2005 je bil imenovan za častnega občana občine Kočevje zaradi ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter bogatega in dolgoletnega dela, s katerim je pomembno prispeval k pro- mociji Kočevske v Sloveniji in svetu. Leta 2011 je prejel častno Valvazorjevo priznanje za ureditev žagarske zbirke na Trubarjevi domačiji; bil je tudi Slika 2: Anton Prelesnik (foto: arhiv ZGS OE Kočevje) prejemnik Bloudkove plakete za delo z mladimi. Anton Prelesnik je bil in ostaja glasnik koče- vskih gozdov, gozdarstva in gozdarjev, ki z nadaljevanjem načrtovanega, trajnostno in mnogonamensko usmerjenega razvoja gozdov sooblikujemo sedanjo in prihodnjo gozdno krajino na Kočevskem. Tone, počivajte v miru. Kolektiv Zavoda za gozdove Slovenije GozdVestn 83 (2025) 3-4 119 Gozdarstvo v času in prostoru Kobiljanska šuma, april (A. Rozman) Gozdarski vestnik, LETNIK 83 • LETO 2025 • ŠTEVILKA 3-4 Gozdarski vestnik, VOLUME 83 • YEAR 2025 • NUMBER 3-4 ISSN 0017-2723 / ISSN 2536-264X UDK630* 1/9 Gozdarski vestnik je na Ministrstvu za kulturo vpisan v razvid medijev pod zap. št. 610. Glavni urednik/Editor in chief: dr. Aleš Poljanec Urednik/Editor: Boris Rantaša; Spletni urednik/Online editor: Vasja Leban Uredniški odbor/Editorial board dr. Vasja Leban, izr. prof. dr. Matija Klopčič, doc. dr. Andrej Rozman, Gregor Meterc, mag. Alenka Korenjak, dr. Nike Krajnc, doc. dr. Primož Simončič, dr. Maja Peteh, dr. Valerija Babij, mag. Janez Zafran, Matija Špacapan, prof. dr. Mirjana Zavodja, izr. prof. dr. Admir Avdagić, dr. Nenad Potočić Fotografija na naslovnici / Dokumentacijska obdelava/lndexing and classifcation Front cover photography: dr. Maja Peteh Lado KUTNAR Uredništvo in uprava/Editors address ZGDS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel.: +386 (0)51 402 365 E-mail: gozdarski.vestnik@gmail.com Spletna stran: http://zgds.si/gozdarski-vestnik/ TRR NLB d.d. 02053-0018822261 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Letno izide 10 številk/10 issues per year Posamezna številka 7,70 EUR. Letna naročnina: fizične osebe 33,38 €, za dijake in študente 20,86 €, pravne osebe 91,80 €. Gozdarski vestnik je referiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah/ Abstract from the journal are comprised in the international bibliographic databases: CAB Abstract, TREECD, AGRIS, AGRICOLA, EBSCO, DOAJ Mnenja avtorjev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stališč založnika niti uredniškega odbora/Opinions expressed by authors do not necessarily reflect the policy of the publisher nor the editorial board Oblikovanje in prelom: Urša Rezelj s.p., Gigi's design Tisk: Euroraster d.o.o. Ljubljana 120 GozdVestn 83 (2025) 3-4 Gozdarski vestnik Letnik 82, številka 6 Ljubljana, 2024 Gozd darski vestnik a Le rs Goz Ljubljana, 2024 tn ISSN 0017-2723 ik 82, k številk i a 7 -8 vestnik a 4-5 ISSN 0017-2723 Lju tnik 82, številk bl Le jana, 2024 Dolgoletn 3 o spreml SSN 0017-272 k ja I a n k j o e v os vnega v t i Program Intenzi g z o ra zd ka Sl n o i v h e s n e ij s e t onitoringa gozdov v , o m s j ih p oudark Sloveniji (2004–2024) om čja na ozon rna obmo u Mi R esa Spremljanje izbranih ezultati dva bitatna drev et Ha lastnosti tal na s j p s r e e t m l lj n a e nj g a a f enološ ploskvah intenzivnega f k a ih z d e monitoringa (IM) pl os r k e v v ah s i n n a t n gozdnih ekosistemov m e o z n iv it n o e r g in a ek g o a s i g st o e z m dn o i v h v avne motnje na S ar lo N veniji naliza Spremljanje pritalne Bovškem – a motenj vegetacije gozdov Letna in sezo vpliva naravnih vo v Sloveniji kaže na d n e sk b a e lin vzrokov za njiho d s r k e a v e ra in pojavljanje zmanjševanje števila s s n t a ploskvah rastlinskih vrst int mo e n n i z t i o v r n in e g g nacija gozdov a a v Sa Sloven vzorci: iji po zaporednih Vremenski omih v letu Pogled na dvajsetletni Popis povzro v na biomasa vetrol ntenziven monitoring p č o it š e k l o je i d p b lo d s r k e v v a j 00 Odmrla les 2023 na Polovniku v i gozdnih ekosistemov h a i n n a t rji za Naturo 20 gozdnogospodarsk m en o z n iv it n o e r g in a enoti Bovec ek g Gozda o a dica: s i g st o e z m dn Sre o i v h v Sloveniji akroskopske Gozdni požar na Potoški M Os in mikroskopske utos ri in sanacija v požaru p t l o d dov s r k e v v a e h s na go značilnosti lesa int poškodovanih goz m en o z n iv it n o e r g in a g a gozdn e ih k i po požaru na o sis Dve let S t l e o m ve o n v ij i goriškem Krasu v v za d d v n e j h ih d esetletj ca: ih Sredi Makroskopske Sred M ic a a k : ros n mikroskopske k i o in p s m ke ik ros značilnosti lesa kop zn sk a e č ilnosti lesa ivke v Sloveniji Obnova in vzdrževanje Dvož virov ci gozdnih vodnih stvo za ma LIFE, Ministr ZVEZA v okviru progra hajajočo ZVEZA o Evropska unija ino in iz nje iz iji sofinanciraj je. Zato za vseb ti. nja Evropske uni emata odgovornos GOZDARSKIH GOZDARSKIH Z 000011) v Sloven VEZA (LIFE17 IPE/SI/ odraža nujno mne omisija ne prevz DRUŠTEV . Ta vsebina ne e ter Evropska k DRUŠTEV GOZDA anje Nature 2000 RSKIH upravlj rni samo avtorji rukturo in okolj tniSk Z LOVENIJE V DR E U ZA a to vsebino so odgovo odnebje, infrast ka agencija za p G Š V T E 2 SLOVENIJE V 0 24_ ki 3 vropska izvajals 30 ij E x G G 23 O 5m zdarski veSsLm OV N ZD _ E A s R te I S v JE K 7- I 8 H _ ovitek_01.indd D 1 tnik Go RUŠ z TEV da PROJEKT F UvLAesR SLOVE r 024 NIJE L G etn GoV 2024_33z0x235mdm_stev 6_oZavViteEk_Z0A1 .indrd 1 s Ljubljana, 2 ik s 82, k šte o Letnik 83, številka 1-2 Ljubljan4a.11,. 220204 216 vilk i a 1 čini 5:55:01 0 ve Novi na s SžKnIHe ga gospodarstva v pohištveni industriji t ZkDArR n GO ik EZA PodporaD bRoUŠljT zEeVl ZV eni in podnebno odporni jadransko-jonski regiji :28 14.9.2024 21:13 ISSN RSKIH 00 OZDA 2, številka 9 1 G 7-2 SLOVENIJE 723 Lju bljan DRUŠTEVLetnik 8 a, ISSN 0017-2723 2024 SLOVENIJE 1.12.202 SSN 0017-2723 4 I 19:26:08 1.indd 1 Gozdni rastiščni tipi Slovenije: primerjalni janje mestnih pregled ekoloških, Pregle Upravl h d r o a d st m o i Sloveniji vegetacijskih, v r a (Q n u ja e rc gozdov v u v s E spp ) rastiščnih, sestojnih in vro . pi in pri n ka v as upravljavskih značilnosti Ocena zaloge oglji 40. Gozdar trajnostnega s načrtu d ki n š e t v u ij gospodarjenja z Vpliv mesta i: d 50 sk l i e t u g č o n z i d h n p i ovi h gozd shranjevanja na o u t r i b in an 2 e 5 lastnosti lesnega oglja g l a e t g ozdarstva icbam »Boičojtee hIPnAič nAi DRION zaradi velike raznolikosti dejavnosti, povezanih z gozdom, razvija močno v Sl elavnO o D ven o proait ih in briketov lesnega iji uktreapdi ivc igj ozdn v pohištva in s pohištvom povezanih izdelkov. Kljub temu pa posamezne oglja za žar egije kažmeočjizh«o dnje j ike v pristopih in razvoju, kar vodi v različne uporabe lokalnega lesa, odpadkov Sred hudourniških ob iz proizvzdoarsokeramz l M ic a Go a a k : n dnje jien odpadkov po uporabi izdelkov. MSP-ji (mikro, mala in srednje velika podjetja), Sočasna sečnja in rosko in p s m ke ineš tniteu tgu Sloveni lede na svojo velikost in kapacitete soočajo s podobnimi izzivi pri prehodu na bolj zelen helikoptersko spravilo ik r s oskop zn sk a e č iln in trajnosltaevni cpar ios top v proizvodnji, da bi lahko sledili strategijam in smernicam EU, hkrati pa so lesa z Ljubljanskega osti les De a tudi gpoostprodšanrijkein j uv se bolje ozaveščeni o vidikih krožnosti gospodarstva in trajnosti pri nakupu Grajskega griča z gozdovi na lesnih izdelkov h območjih Izobraževanje o hudourniški v Jelendolu urejanju hudourniških Sredica: območij v gozdnem ske Makroskop ČAS PROJEKTA prostoru in mikroskopske 1. 9. 2024 - 31. 8. 2027 esa značilnosti l SKUPNI PRORAČUN 1.440.167,75 EUR ZVEZA GOZDARSKIH ZV DR E U ZA G Š V T E 2 V 0 24_330x235 S m L N Z m OV GO D _ E A s R te I S v JE K 10 IH ov itek_tisk.indd 1 DRUŠTEV ZVEZA SLO ZVEZA VENIJE GOZDARSKIH GOZDARSKIH ZVEZA UŠTEV DRUŠTEV GOZDARSKIH DR SLOVENIJE LOVE IJE ZVEZA DRUŠTEV S 9:54:47N RSKIH 15.12.2024 1 GOZDA SLOVENIJE DRUŠTEV SLOVENIJE GV 2025_330x235mm_stev 1_ovitek_01.indd 1 21.5.2025 16:18:12 29.1.2025 18:45:10 Gozdarski vestnik se razvija skupaj z gozdarstvom. Poskrbimo, da bo Gozdarski vestnik ostal zvest tradiciji, hkrati pa sledil sodobnemu času. Želimo izvedeti vaše mnenje – spoštovane bralke in bralci, vabljeni k izpolnitvi spletne ankete, ki jo najdete na povezavi: »https://www.1ka.si/a/4a28ef33« ali z branjem spodnje QR kode na vaši pametni napravi. ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE