Leto VII, štev. 212 Ljubljana, sreda 15. septembra 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din i Uhaja ob 4. »iatnj. Stane mesečno Din »5—; ca icmitTo Din 40r— Mobmaa. OgUai po talita. Uredništvo 1 HublJana, Knafiova ulica »ter. j/L Telefon iter. 7«, ponoči tud» »ter. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OprarnStvas LJubljana, Prsteno t* ulica it. U- — Telefon it. s& lueratnl oddelek 1 Ijubljana, FTeftcr-nora ulica b. - TeJefcm h. 49» Podružnici: Maribor, BurmU ulica it. 1. — Celle. AJftaandroTa Račun pn poitaem ček, zavoda t Ljufr-Jana št 11.84» - Praha čialo 7*. 180. Wica,Nr. 105.441. LJubljana, 14. septembra. Združitev muslimanskega parlamentarnega kluba z demokratskim v skupno (Demokratsko zajednico* se mora vsekako beležiti v naši politični zgodovini kot lep korak naprej. Stvar se je že dolgo pripravljala in upati je, da se do kraja izvrši. Sicer ostaneta stranki za enkrat še posebej organizirani, vendar se tak prehodni stadij ne da dolgo držati in mora slediti odločitev glede popolne fuzije. S tem se bližamo likvidaciji ene od dveh verskih strank v Jugoslaviji. Nastala je, ker so se muslimani bali krščanske revanže za pretekle krivice in ker so smatrali, da je agrarna reforma naperjena proti njihovi veri. Dolgo pa se ta namišljena opasnost in iz nje izvirajoča izolacija muslimanskega elementa v Bosni ni dala braniti. Muslimanom v verskem pogledu nihče noče nič hudega. In tudi, če jim bo država ob času morala ukiniti zaostali privilegij mnogoženstva, ne bo mogel noben pameten musliman smatrati, da se bo to zgodilo iz verskih razlogov proti njim. Tudi borba za in proti begom se pozablja, rane se celijo, in muslimani morajo uvideti, da kmet v Jugoslaviji ni mogel ostati v fevdalni odvisnosti, da pa osvoboditev ni mogla biti izvedena brez žrtev, ki so žalibog med muslimani prizadele tudi reveže. Poznavajoč muslimane kot zdrav element v Bosni, želimo, da bi čimprej razvili svoje državotvorne sposobnosti v polni meri. Bosna potrebuje miru in dela, ki more ta centralni del naše domovine razviti do silne višine. Ko opazujemo te prve lastavice v sestrski Bosni, nam je grenka kaplja v radost, če istočasno opazujemo, da so Slovenci še vedno v veliki meri organizirani čisto konfesijonalno. V državi popolne enakopravnosti, kjer ni nobena stranka osnovana na protiverskih načelih. se mase od strani katoliške duhovščine politično organizirajo s stališča veroizpovedi! To je kakor spomin na preteklost. In vendar vidi vsakdo, kako se versko življenje in udejstvova-nje vedno bolj izločuje od državnih poslov v nasprotju z onimi žalostnimi časi. ko je moral deželo zapustiti, kdor je bil druge vere nego deželni knez. Vsakomur se oddeljuje delokrog m se mu zagotavlja svobodni razvoj. Pri nas sili nazaj v srednji vek, kdor hoče politične stranke organizirati po konfesijah. Posledica tega načela je opozicija velikega dela Slovencev proti lastni državi in proti ideji narodnega ediftstva. S tem pa je podan končni razlog za parlamentarno nemoč poslancev iz Slovenije in to je vezano z jako težkimi posledicami za naše gospodarstvo. Kdo sili v to cepljenje? Tu se strinjajo politične želje rimske kurije z go-spodstva željso politikujočo duhovščino. Ali so muslimani od jutri ali pojutrišnjem. ko bodo zlikvidirali vso svojo stranko v prid obči jugoslovenski stranki, v verskem pogledu kaj izgubili? Ali je s tem njihova vera v Bosni ogrožena? Niti najbolj zagrizen muslimanski verski fanatik tega ne more trditi. Nasprotno, s tem korakom je večja stranka še bolj angažirana za obrambo verske svobode in to morajo vse tekmujoče stranke upoštevati. Mi smo prepričani: ako bi n. pr. katoliška duhovščina izven cerkve strogo razlikovala vero od politike ter pripadala raznim državotvornim strankam, bi se še mnogo bolj pazilo v vseh teh strankah, da se ne zadene verski čut in stanovski interes duhovščine. Kar so končno uvideli v Bosni, tega še ne vidijo v Sloveniji, ker tuja sila iz Rima žal še ne dovoljuje. Zategadelj gre boj naprej, topot na škodo duhovščine in z izidom, ki je za vsakega nedvomen, kdor pozna moč države in narodne ideje. Bližnja združitev muslimanov z demokrati pa je tudi sicer razveseljiv dogodek: Ojačila bo tiste elemente, ki so sposobni in hočejo sodelovati pri duševni pripravi in postopnem organiziranju velike državne nacijonalne stranke, ki bo iz sedanjih državotvornih strank združila najboljše elemente. G. Uzunovič potuje na Bled in ni mu baš lahko izbirati kaj bo pripravljal. Na eno stran ga zove nekakšna namišljena partijska disciplina, kakor da bi ohranitev radikalske stranke v svoji petrifici-rani obliki brez prememb, ki izhajajo že iz samega razvoja Srbije v Jugoslavijo, hila nekaka verska dogma. Na drugo stran pa ga kliče zavest da po starih potih ne poide več daleč, da je treba pač trdnosti v načelih a elastičnosti za reorganizacijo, ko gre v prehodni dobi za to, da se Jugoslavija iz kaosa koalicij reši v dobo mirne in ravne linije. Arbitražna pogodba z Avstrijo parafirana Žmrva, 14. septembra. vf. Arbitražna po godba x Avstrijo je parafirana in priprav* ljena za odobritev obeh vlad. Minister Ninčič }e danes konferiral z madžarskim zun. ministrom Valkom ter sta oba držav« nika ugotovila zboljšanj« odnoiajor med občana državama. Nenaden prihod min. predsednika Uzunoviča na Bled Radi Pašičevega povratka v aktivno politiko. — Sestanek Pašiča in Trilkoviča v Dubrovniku. — Pogajanja s iamilijo Radič. Pred političnim preokretom? Beograd, 14 septembra n. S povrat-kom Njkole Pašiča Lz Francije, ki se je danes pripeljal v Trst in takoj na- Obsedno stanje v Trstu dalje val vožnjo s parnikom »Kumano-vo« v Dalmacijo, se pripravljajo važni notranjepolitični dogodki. Pašiču se je peljal nasproti predsednik Narodne skupščine Trifkovič, ki je že par dni v Dalmaciji in ki Pašiča spremi v Cav-tat G. Pašič ostane par dni v Cavtatu pri svoji rodbini, potem pa se povrne v Beograd. Sestanek Trifkoviča in Pašiča tolmačijo politični krogi kot značilen pojav, ker je v zvezi s položajem v radikalni stranki in z novo kombinacijo, ki se pojavlja na obzorju. Zlasti je treba naglašati, da so g. Trifkoviča zadnje čase večkrat imenovali v kombinaciji s pašičevci kot naslednika Ni-kole Uzunoviča. V političnih krogih je nenaden odhod min. predsednika Uzunoviča iz Beograda zbudil naravnost senzacijo, tem bolj, ker je njegova pot zelo tafinstve-na. Kot zelo značilno se komentira, da se pelje Uzunovič na Bled baš v tre-notku, ko se Pašič vrača v državo. Iz vsega tega se vidi, da je treba za prihodnje tedne računati z važnimi dogodki v našem notranjepolitičnem življenju, zlasti pa v radikalni stranki. V zvezi s temi pojavi je tudi nenaden prihod dr. Spaha iz Bosne, ki je prišel danes z avtomobilom v Beograd in takoj imel sejo z načelniki ožje opozicije, Davidovičem, Korošcem in Joco Jovanovičem. Beograd, 14 septembra r. Nikola Uzunovič je z jutranjim vlakom v spremstvu državnega podtajnika An-drije Petroviča odpotoval na Bled. Odnesla sta s seboj precejšnje število ukazov. Zagreb, 14. septembra n. Min. predsednik Uzunovič je dospel ob 17.30 popoldne iz Beograda z brzim vlakom na svoji vožnji na Bled. Na kolodvoru je imel dolg razgovor z generaloma Uzuo Mirkovičem in Radovanovičem. Novinarjem je izjavil, da se pelje na Bled, ker že dolgo ni bil v avdijenci in je Prve posledice nove parlamentarne grupacije Akcija bosanskih radikalov za sporazum med Pašičem in Ra-dičem. — Nikič kot kamen spodtike. — Nervoznost med načelniki tkzv. ožje opozicije. Beograd, 14 septembra, p. Dopoldne in popoldne so imeli načelniki ožje opozicije se]o, o kateri so Izdali zvečer sledeči ko- zato potrebno, da se zopet enkrat javi pri kralju. G. Uzunovič je dodal, da njegovo potovanje na Bled ni v zvezi s kakim novim vzrokom. Vlada dela in sestavlja sedaj novi proračun, kar po menja veliko odgovornost. Mnogo dela je tudi s pripravami za zasedanje Narodne skupščine, ki ie sklicana za 4 oktobra, ne samo formalno zaradi po-seta češkoslovaških parlamentarcev, ampak bo zbornica poslovala do 20. oktobra, ko se začne novo zasedanje. Bled, 14. septembra d. Min. predsednik Nikola Uzunovič je dospel ob pol 11. zvečer na Bled ter se nastanil v Parkhotelu. Z min. predsednikom je državni podtajnik v min. predsedstvu Andra Petrovič. Beograd, 14 septembra p. Dubrov-niški sestanek spravljajo poučeni krogi v zvezo z novo kombinacijo. Ta kombinacija z Markom Trifkovičem naj bi bila le začasna, Trifkovič naj pripravi tla za povratek Pašiča na čelo vlade. Živahna so pogajanja z radi-čevci in posebno z rodbino Stjepana Radiča. ki jo zastopa Pavle Radič. Ra-dičevci le žele, da si za vsako ceno ohranijo pozicijo Ln da ostanejo tudi v novi kombinaciji, Radičeva familija pa pritiska, da bi v novi kabinet vstopil tudi St. Radič Položaj vlade g. Uzunoviča je zelo omajan. Da je g. Uzunovič tako nenadoma odpotoval na Bled, ima vsekakor svoj poseben vzrok. Nihče ni vedel, da se bo predsednik vlade odpeljal na Bled. Eden ministrov, ki je bil še snoči pri min. predsedniku, je izjavil vašemu dopisniku, da je zvedel to vest šele davL V vladnih krogih so danes trdili, da nese g. Uzunovič s seboj ukaz za zasedbo Izpraznjenega mesta . ministra pravde. Za to mesto je najresnejši kandidat dr. Srškič, poleg nJega se navaja ime podpredsednika skupščine dr. Dušana Subotlča. V kombinaciji je nadalje tudi prometni minister dr. Vasa Jovanovič. Beograd, 14. septembra, n. Osnovanje demokratske zajednice Je povzročilo zlasti v vrstah bosanskih radikalov veliko vznemirjenje. Računali so s tem, da dobe polagoma muslimane v svojo stranko. Radikali se tudi boje, da bi, ako bi se vladna koalicija razširila z vstopom demokratske zajednice in bi bil med novimi ministri tudi dr. Spaho, izgubili še svoje zadnje pozicije v Bosni hi Hercegovini. V zvezi s tem se pojavlja v političnih krosih živahno gibanje nekaterih uglednih bosanskih radikalov za zbližanje s takozvano Pašičevo okolico. Njihova namera Je, da bi omogočHi spravo med Pašičem in Radlče>m mi tako preprečili vstop demokratske zajednice v vlado. Zanimivo je, da so začeli bosanski radikali vplivati na ministra dr. Nikiča, naj prostovoljno odstopi Ln da se tako izloči kamen sipodtike za ureditev razmerja med radikali in radl-čevci. Fo mnenju bosanskih radikalov bi potem Radič s svojimi poslanci lojalno podpiral Uzunovičevo vlado. Ako bi hotel Ste-pan Radič na vsak način v vlado, bi se našel izhbd v tem, da bi Uzunovičeva vlada odstopila, novi kabinet pa bi potem sestavila Pašič in Radič. munlke: Na svoji današnji seji so načelniki opozicljonataiti strank proučavali splošni položaj In ugotovili, da postajajo težke razmere vsak dan hujše. Vlada je v Narodni skupščini ln v javnosti podala mnogo obljub, Id Jih pa nI Izvršila. Vlada nI storila ničesar, da bi omilila gospodarsko krizo, ki tako zelo tišči naš narod. Na pobijanje korupcije nikakor ne misli, ampak pušča celo, že ugotovljene krivce brez odgovornosti, tako da se korupcija še nadalje širi ln iz-podkopava temelje itak slabemu narodnemu gospodarstvu In državnim financam ta škoduje ugledu državnih oblastev. Brezzakoni-tost pristranskega uradništva se nadaljuje v veliki mer:, občinske samouprave pa se brezobzirno gazijo. Vlada se izogiba odgovornosti pred Narodno skupščino In odlaga njen sestanek do zadnjega trenotka. Načelniki opozicljonalntti strank smatrajo, da zahtevajo hude razmere v državi, da se takoj sestane Narodna skupščina, da stori potrebne korake v omiljenje gospodarske krize ter da odstrani korupcijo hi brez zakonitost. Zahteva po podaljšanju delovnega časa v rudnikih odklonjena Beograd, 14 septembra, p. Prometni minister dr. Vasa Jovanovič je zvečer izjavil vašesnu dopisniku, da je prejel od lastnikov premogovnikov pismen odgovor, v katerem iziavljajo, da sprejmejo njegov predlog po znižanju premogovnih cen za državne železnice za 15%. S tem je spor poravnan. Minister je naglašal, da to znižanje cen ne bo vplivalo na prejemke rudarjev, to je da se doklade ne bodo znižale. Kar se tiče podaljšanja delovnega časa, smatra minister, da to po zakonu ni mogoče. V Beograd Je dospe! poslanec dr. Pivko, ki je v resortnih ministrstvih interveniral, da se z vladine strani stori vse, da ne bo delavstvo nosilo stroške doseženega kompromisa. Zlasti je poudarjal nezakonitost zahteve o podaljšanju delovnega časa. Rudarski delegati iz Slovenije so danes, posetili ministre dr. Krajača, dr. Nikiča, dr. Jovanoviča in Simonoviča ter so jim obširno razložili svoje stališče. Delegacija je med drugim opozorila ministre na neprtlike, ki se delajo delavcem, ki se hočejo izseliti na Francosko in v Belgijo. Izseljeniški odsek ministrstva za socijalno politiko se je postavil na stališče, da se oženjenlm delavcem d* srn« dovoliti Izselitev v inozemstvo. Delavci zahtevajo, da se dovoli Izseljevanje tudi oženjenlm, ako pri nas ne dobe zaslužka. Dolžnost vlade je, da najde poti ta način, da se zaščitijo interesi delavcev. Vsi ministri so izjavili, da bodo po svojih močeh upoštevali želje delavcev. Pašič v Trstu Trst, 14. septembra, o. Danes ob 1425 je dospel semkaj iz Francije bivši ministr* ski predsednik Nikola Pašič v spremstvu soproge, hčere Dore in sina Rada. ter svo jega osebnega tajnika Sokoloviča. Rodbina g. Pašiča je odpotovala ob 16. s parnikom «Kumanovo» v Dubrovnik oziroma Cavtat. Pred podpisom prijateljske pogodbe s Poljsko Zkneva, 14. septembra, r. Po včerajšnjem sestanku dr. Ninčiča s poljskim zunanjim ministrom Zaleskim se doznava, da se te dni vrši ponoven sestanek, na katerem bo podpisana prijateljska pogodba med Polj« sko in Jugoslavijo. Radicevci z nožem nad demokrate Split, 14 septembra, n. Kako velika je n- dičevska haranga proti samostojnim demokratom, se vidi iz tega, da je danes napadel neki radifevski kočijaž z nožem voditelja samostojnih demokratov v Splitu dr Bulata in ga težko ranil. Krvavi boji med fašisti in karabinijerji. — Italijanske oblasti preprečujejo poročilo o dogodkih. Sušak, 14 septembra n. V Trstu je bilo danes proglašeno obsedno stanje. Zvečer je prišlo do spopada med faši, stl, pristaši bivšega generalnega tajnika Farinaccija In karabinjerji. Izgredi so se ponovili. Baje sta bila ubita dva fašista. Farinaccijevi pristaši so skušali Izvesti represalije zaradi atentata na Mussolinija. Trst, 14. septembra o. Danes ponoči je prišlo do spopadov med fašistov-skimi skvadristi in karabinjerji, ki so stražili prostore liberalnega društva »Fllarmonica«. Dva fašista in en kara-binier so bili težko ranjeni. Radi premoči črnih srajc so se karabinjerji umaknili, nakar so skvadristi zasedli prostore društva »Filarmonica«. Tekom dneva je fašistovska stranka prenesla v društvo svoje urade. Davi je en fašist podlegel dobljenim ranam. Ostala dva ranjenca se v bolnici borita s smrtjo. Na pritisk skvadristov so bili .. . (Tukaj so italijanske oblasti prekinile telefonsko zvezo. Op. ur.) Rakek, 14. septembra, d. Oblastva so pro glasila v Trsiu izjemno stanje radi incident tov, ki so se pripetili. Po mestu krožijo vo> jaške patrulje. K se javne predstave so prepovedane. Ob 8. zvečer so se morali vsi javni lokali zapreti. Fašistovsko glasilo «Popolo di Trieste» in vPiccolo della Sc= ra» sta bila zaplenjena, ker sta poročala o dogodkih. Zbiranje ljudi na ulicah je strogo prepovedano. Mesto je v žalnih za* stavah, ki so bile izvešene na fašistovski pritisk. Trgovine so bile že popoldne za* prte. Od fašistov je eden umrl, dva pa se borita v bolnišnici s smrtjo. Vse \-fjašt\-o je v stalni pripravljenosti. Stanje /a no* peto. Po mestu krožijo vesti, da so fašisti iz maščevanja ubiti tri orožnike. Ukrepi proti nasprotnikom fašizma Podrobnosti o atentatorju na Mussolinija. — Smrtna kazen za vse nasprotnike italijanskega fašizma. — Poostrena kontrola italijanskih emigrantov. Rim, 14 septembra s. »Messaggero« objavlja o atentatorju na Mussolinija še nastopne podrobnosti: Atentator je £e od svoje mladosti pristaš anarhistov. Njegov oJe je bij znan anarhist. Nekega dne je atentator pobegnil iz Italije, ker je v spopadu obstrehl vojaka fašlstovske narodne milice. Pobegnil Je v jadrnici, ki je izvažala iz Italije v Francijo marmor Pred približno 14 dnevi je na do sedaj nepojasnjen način brez potnega lista prišel iz Francije v svoj rojstni kraj. Obe bombi je imel skriti v neki Jami V Rim Je prišel dne 2. septembra ter je na mestu proučeval, kje bi bilo najbolje Izvršiti atentat Najprej ga je hotel Izvršiti v ozki ulici, kasneje pa se je odločil za Porto Pio. V Rimu Je stanoval v hotelu tretje vrste. Do seduj je bilo aretiranih približno 300 oseb, med njimi vsa obitelj atentatorja. Večerni Usti se nadalje bavijo z uvedbo smrtne kazni v Italiji. »Tribuna« zahteva, naj se smrtna kazen določi tudi za one, ki hočejo odcepiti od Italije posamezne dele države. Poleg tega zahteva stroge kazni za sodjalistično propagando, zlasti pa za one, ki hočejo gotove razrede prebivalstva podvreči diktaturi enega samega razreda ali bi skušali zrušiti sedanji gospodarski red. Notranji minister je sklical podrejene komisije za pregled delovanja italijanskih beguncev v inozemstvu, zlasti v Franciji, da bo mogel odrediti nadaljnje zaplembe premoženja nasprotnikov sedanjega režima. Francija odklanja represalije proti italijanskim emigrantom V razgovoru z italijanskim drž. podtajnikom Grandijem je Bri-and odklonil zahtevo po preganjanju italijanskih emigrantov in protiiašistovskega tiska. — Poostrena polemika med francoskimi in italijanskimi listi. — Mussolinijeve grožnje. Pariz, 14. septembra, o. Dopisnik cMati-na> poroča iz Ženeve, da je Briand glede na govor, ki ga je imel Mussolini po atentatu z balkona palače Chigi, izjavil italijanskemu državnemu pod tajniku Grandiju sledeče: cFrancija nudi gostoljubnost 800.000 Italijanom. Nikakor pa se ne more zahtevati od nje, da bi poznala politično naziranje slehernega Italijana, naseljenega na francoskem ozemlju, ter mu zabranjevala odhod v Italijo. Koliko političnih deliktov so že izvršili Italijani v Franciji In v Švici 1 In vendar nihče nI pripisoval odgovornosti za te deliite italijanski vladi in italijanskemu narodu. Ako bi italijanska policija doprinesla dokaze, da so bili ti atentati zamišljeni ter pripravljeni v Franciji, bodo naše oblasti brezpogojno ukrenile vse potrebno, da se krivci izže-nejo in po potrebi 5e strožje kaznujejo.) Spor, ki je ob priliki atentata na Mussolinija nastal med italijanskim in francoskim časopisjem, se je poostril. Sedaj nastopa tudi francosko časopisje desnice za to, da se striktno odklonijo italijanske zahteve Grandi je v svojem včerajšnjem razgovoru z Briandom zahteval, da bi se Italiji dovolila gotova kontrola nad italijanskimi izšel jene i v Franciji ter vpliv na antifašistovske liste, ki izhajajo v 1'arizu. Kakor javljajo listi, je bil Grandi uajbrže po osebnih navodilih MuasoIInija zelo nepopustljiv. Razgovor je bil precej buren. Kakor poroča Sauervvein v cMatiuiu, je Briand odklonil vse zahteve Grandija. Sauervvein piše dalje, da ne obstoja potreben stik med Mussolinijem in francosko vlado. Sam Briand si najbrže želi razgovor z Mussolini-jem, ki bi se ua tak način lahko iz prvega vira prepričal o pravih čustvih Francije ter položil račun o svojih pretnjah proti Franciji, ki jih izraža ob vsaki priliki in ki bodo onemogočile zaželjeno zbližanje med Francijo iu Italijo. Pariz, 14. septembra (bri.) Poincarč je imel danes z italijanskim poslanikom Avezz..-nom dolg razgovor o zadnjem atentatu ua Mussolinija. Navzlic dobri volji ne bo francoska vlada odredila ukrepov, ki jih je zahteval Grandi v Ženevi v svojem razgovoru s francoskim zunanjim ministrom Briandom. N'ew Vork, 14. septembra (brž.) Ameriško časopisje ostro obsoja protiirancosko propagando laških listov in izjave Mussolinija, ki napadajo italijanske emigrante v Franciji. Registriranje locarnskih pogodb pri Društvu narodov Včeraj so locarnske pogodbe tudi iormalno stopile v veljavo. Važni razgovori med Briandom in Stresemannom. — Turčija ne vstopi v Društvo narodov. Ženeva, 14. septembra, s. Pri locarnskih pogodbah udeležene države Nemčija, Anglija, Francija, Italija, Belgija, Češkoslovaška ia Poljska so danes dopoldne v generalnem tajništvu Društva narodov deponirale ratifika-cijske listine o teh pogodbah. S tem so locarnske pogodbe koučnoveljavno stopile v veljavo. Z ozirom na to bo glasom pogodbe takoj sestavljen spravni odbor za konflikte med Nemčijo in Francijo pod predsedstvom nevtralne osebnosti. Ženeva. 14. septembra (brž.) K um umski delegat Mitilineu je izjavil, da je pripravljena Rum unija skleniti z vsemi državami pogodbo o vzajemni nevtralnosti. Prva komisija je enoglasno odobrila načrt o načinu izvolitve nestalnih sedežev. Z ozirom na dogovore Italije in Anglije glede Abesinije so prejeli tozadevno abesinski delegati pomirjevalna zagotovila. Ženeva, 14. septembra, s. Švicarska brzojavna agentura javlja, da sta v svojem razgovoru Grandi in Chamberlain razpravljala o celi vrsti zanimivih izvenevropskih problemih. Kakor se govori, se ni načelo samo abe-sinsko vprašanje, temveč ee je zelo podrobno razpravljalo tudi o tangerekem problemu. Pri tem se je ugotovilo gotovo soglasje mel angleškim in italijanskim stališčem. Ženeva, 14. septembra (brž.) Nemški zu-iiauji minister Stresemann je dvakrat konferiral z Briandom. Rezultati konference niso bili objavljeni. V razgovoru z novinarji je izjavil francoski ministrski predsednik Briand, da se bodo pri sedanjih razgovorih z dr. Stresemannom mogla najpripravneja proučiti «redstva, ki naj omogočijo plodovito sodelovanje med Francijo in Nemčijo v duhu locarnskih pogodb. Briand upa, da se bo v kratkem sklenila dolgoročna trgovinska pogodba med obema državama. Tretja komisija društva narodov je spro-jela predlog, da se nadaljuje nadzorstvo privatnih tovarn orožja, dokler se ne sestane razorožitvena konferenca, ki ee bo vršila bržkone tekom osmega zasedanja Društva narodov meseca septembra prihodnjega leta. London, 14 septembra, s. Javljajo iz Carigrada: Oficijelna poročila izAngo-re demantirajo vest o prizadevanju Turčije za vstop v Društvo narodov. Bivanje butare-Skega turškega poslanika in bernsksga turškega upravnika poslov v Ženevi Je bilo privatno. Kdor oglašuje, ta napreduje! Odziv pri volitvah za Zbornico Volilno gibanje postaja vedno živahnejše. Volilna komisija je do včeraj prejela okrog 5000 glasovnic. Zaupniki stanovskih organizacij iz vseh krajev poročajo v razveseljivi solidarnosti, ki se brez ozira na strankarsko pripadnost uveljavlja v vseh treh skupinah. Tudi v četrtih kategorijah, kjer so se počutili povsem varne, konzumarjem huda prede. V industrijski skupini je predlog posebnega odbora, da se brišejo v znak protesta proti razdiralnemu delu SLS, vsi klerikalni kandidati, napravil velik utis ter ga industrijci pozdravljajo tembolj, ker je v spremenjeni listi postavljena kandidatura enega najzaslužnejših borcev za interese industrije g. Jakoba Zadravca. Ogorčenje proti konzumarjem narašča in klerikalni agitatorji zaman uporabljajo vsa sredstva terorizma in sleparstva, da bi trgovce in obrtnike izneverili stanovski dolžnosti. Tudi špekulacija, da bodo nemški trgovci in obrtniki sklenjeno glasovali za klerikalce, se ni obnesla. Še pravočasno so spoznali, da so jim konzumarji dali kandidatska mesta samo v onih kategorijah, kjer so se že v naprej odrekli uspehu. Stanovsko zavedni trgovci, obrtniki, industrijalci, vsi še krepko na delo. Podučujte svoje tovariše, bodite jim z nasveti pri roki in vsak v svojem kraju si naj postavi častni cilj, da bo ogromna večina stanovskih tovarišev združena kot močna fronta za svojo stanovsko listo. Naprednjaki, napredne organizacije, pomagajte pri agitaciji, podpirajte naše trgovce in obrtnike, da bo polom konzumarstva popoln! Koliko so škodovali klerikalni konzumi slovenskim trgovcem in obrtnikom Trgovci in obrtniki, vrzite konzumarsko gospodo do zadnjega čez prag zbornice! Pozvani od raznih strani, da naj pojasnimo kot bivši dolgoletni člani »Trgovskega in obrtniškega društva® mlajšim trgovcem in obrtnikom, ki niso bili toliko prizadeti od konzumarskih škodljivcev trgovstva in obrtništva, kako smo se borili proti konzumom. Vas prosimo, gospod urednik, da daste prostora v Vašem cenj. listu sledečim vrsticam: Po parletnem jadikovanju v «Slov. Narodu* raznih trgovcev in gostilničarjev, zlasti z dežele, so se sestali na poziv blagopokojnega predsednika narodno napredne stranke g. dr. Ivana Tavčarja v Narodnem domu najuglednejši trgovci in obrtniki ljubljanski in podeželski, med katerimi imenujemo le nekatere, kakor: Bonač, Cesar, Dolenc, Druškovič, Elsbacher, Engelsberger, Jelačin (star.!), Kavčič, Kolenc, Kramar, Krisper, Ogorelec, Mejač, Mihel-čič. Koračin, Mflller, Perdan, Ravhekar, Rohrmann, Sajovic, Skaberne, Smole, Svetlč, Souvan, Šarabon, Terček, Ter-dina, Urbane itd. Ustanovili so obrambno "Trgovsko In obrtno društvo® ter volili za predsednika rajnkega g. Iv. Terdino, vele-tržca na Starem trgu v Ljubljani, za podpredsednika g. V. Rohrmanna. za tajnika g. Ivana Mejača in blagajnika g. Ivana Bonača. Gospod dr. Ivan Tavčar se nam je pa ponudil za brezplačnega pravnega zastopnika. Po žalibog prehitro umrlem gospodom predsednikom Fr. Terdino je društvo nekaj let pozneje izvolilo za predsednika g. V. Rohrmanna. V vsem času našega obrambnega društva in pravcatega trgovskega in obrtniškega trpljenja vložili smo 961 utemeljenih pritožb proti konzu- marskim zlorabam na razna okrajna glavarstva in deželno vlado, ki smo jih prej obravnavali v nebrojnih sejah, deloma z uspehom, deloma pa tudi ne, kakor je bil referent pri okrajnem glavarstvu upravičeni pritožbi naklonjen ali pa ne. Kaznovani so bili razni konzumi, nekateri prav občutno. Nekatere pritožbe pa sploh niso bile — navzlic urgenci — rešene, ker deželni predsednik baron Schwarz ni bil nam trgovcem, marveč klerikalnim konzumom naklonjen. To pa vsled znanih zvez s klerikalnimi vodji. Največ posla nam je povzročal konzum v Srednji vasi, kjer je kraljeval takozvani lonije v srednji Kitajski pripravljajo na obrambo, oziroma na odhod. Angleži pošiljajo v Kitajsko svoje bojne ladje, tudi ostale velesile zbirajo 9voje pomorske sile za vsak slučaj, da zaščitijo svoje podanike. Podoba je tedaj, da se na Kitajskem pripravlja nov naval gibanja proti tujcem, v prvi vrsti proti Angležem. Velika Britanija je nameravala sprva skupno akcijo velesil, toda ostale velesile, osobito Japonska, so ta načrt odklonile. Vsak dan pa lahko novi presenetljivi dogodki ustvarijo popolnoma novo situacijo. Razprava o izenačenju davkov le humbug Beograd, 14. septembra, p. Odbor za iz« enačenje neposrednih davkov je danes raz« pravljal o čl. 103. Prva točka je bila rezer« virana. V drugi točki je bil rezerviran tret« ji odstavek, ki govori o davku na splošne dohodke pri podjetjih, trgovinah in obrtih, sprejeta pa je bila četrta točka, o obrestih in rentah. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli skoro vsi člani odbora. Ker se nanaša ta člen zlasti tudi na polje« delce, so proti njemu tudi kmetski poslan« ci radikalne stranke. Pavle Radič pa je v imenu HSS naravnost navdušeno zagovar« jal vladni načrt. O zakonskem načrtu o izenačenju nepo« srednih davkov se mora reči, da so rezer« virani vsi važni členi in da pridejo v raz« pravo v vladna kluba. Srbijanski kmetski poslanci se odločno protivijo temu zako« nu. Splošno mnenje je, da zakon v sedanji obliki ne bo mogel skozi radikalski klub. Načrt pač razpravljajo, ker je vlada pre« vzela nase to obveznost, vidi se pa, da ga vladne stranke resno ne mislijo dovršiti. Gospodarstvo v državnih podjetjih Neskončna saslišaTanja ▼ anketnem odboru. Beograd, 14. septembra, r. Anketni odbor je tekom dopoldne nadaljeval s proučevanjem afere v Adamovu. Prečitana so bila pismena poročila odvetnika dr. Tartaglie in g. Ranko-viča. Tekom nadaljne debate je posL Timott-jevič stavil predlog, da se zaslišijo poal. dr. Kumanudi, dr. Kojič in dr. Velizar Jankovlfi. Predlog je bil sprejet. Razen tega bodo pregledane knjige Slavenske banke, v kolikor se tičejo tekočih računov gg. Rada Pašiča m pokojnega Milina odnosno njegove soproge. Istotako bo končno zaslišan tudi načelnik strojnega oddelka v ministrstvu saobračaja inž. Miša Pavlovič. Obenem se je dopoldne sestal planum finančnega odbora ter je nadalje ugotavljal velike nepravilnosti pri upravljanju državnih posestev. V debati sta dane« bili posest v-t Belje in Topolovac. Poslanec SDS JuraJ Demetrovič je zahteval od referenta in general, direktorja drž. posestev pojasnila, kdo vrši ekonomsko kontrolo nad latifundi. Direktor je odvrnil, da je v direkciji nameščenih sedem pravnikov, a noben strokovnjak, in <1a zatorej ekonomska kontrola vobče ne obstoja! Direkcija je nekoč skušala to stvar organizirati, a so se njeni nameni izjalovili in so se državna posestva nadalje vodila brez kontrole. Ker se podatki o nepravilnostih gospodarstva lahko črpajo samo na licu mesta, se člani finančnega odbora podajo 25. ali '27. t. m. v Belje, nakar bodo po vrsti pregledali še ekonomijo Topolovac, tovarno svile v Pančevu in tvornico tkanin v Novem Sadu. Zanimivo je bilo sporočilo državnega pod-tajnika Neudorferja, ki je danes poveial, da ga je te dni posetila deputacija v imenu 4000 seljakov z zahtevo, da se njim izroči v zakup posestvo Belje. Ta 6eljaška skupina ponuja 40 milijonov dinarjev letne zakupnine, poleg tega pa še 4 milijone dinarjev za tsmošnjo tvornico sladkorja. Celokupno torej za Belje 44 milijonov dinarjev. A doslej je Belje bilo za državo pasivno. Jutri dopoldne se pred plenarno sejo finančnega odbora vrši seja sekcije, ki bo proučevala gospodarstvo v ostalih državnih zavodih, med drugim tudi v sladkorni tovarni na Čukarici pri Beogradu, ter v tobačnih tovarnah v Nišu, Travniku in v Ljubljani. Zmagovalec pri Skageraku v Splitu Split, 14. septembra, n. Danes je dospsl semkaj na svoji jahti vrhovni poveljnik angleškega vojnega brodovja admiral Beatly, znani zmagovalec v doslej največji pomorski bitki, pri Skageraku, pred 10 leti. Admiral potuje s soprogo in sinovi in nekaterimi angleškimi aristokrati. Jutri poseti admiral Beatty tudi Trogir. Konflikt v Rdečem križu Zagreb, 4. septembra, n. Ker je naročila centrala Rdečega križa v Beogradu zagreb« ški sekciji, naj ji takoj pošlje zbrane pri« spevke za poplavljence, ker bo sicer po» segla po prisilnih korakih, je imela zagreb. ška sekcija Rdečega križa danes svojo sejo. Sklenila je, da se denar, nabran v zagreb« ški oblasti, razdeli med poplavljence v tej oblasti in da se denar ne pošlje v Beo* grad. Ameriško delavstvo bo pomagalo ▼ boju proti fašizmu Pariz, 1\ septembra, r. Organ italijati. skih emigrantov antifašistov, ki žive v Pa. rizu: »Corriere degli Italiani*, prinaša na> slednji brzojav iz Newyorka: «Na prvem antifašistovskem kongresu je govoril \Vil« liam Green, predsednik ameriške federacije dela. Njegov govor so prisotni Italijani po« zdravili z burnim aplavzom, posebno pa, ko je ob zaključku povdaril: Obljubljam vam pomoč vseh ameriških delavcev v vašem prizadevanju, da v svoji domovini vržete fašistovski režim!* Preskrhite mladini potrebna učila! I z krogov staršev smo prejeli: Začetkom letošnjega šolskega leta se je Bopet pokazala velika mizerija, M vlada pri nas glede šolskih knjig. Predvsem je trd)a grajati odlok ministrstva prosvete, po katerem določbo na srednjih šolah šolske knjige za posuuiezne predmete učiteljski zbori šele s pričetikom novega šolskega leta. Vsi ti predlogi postanejo iluzoričinl, ker se storijo v času, ko si mora Učenec že nabaviti nove šolske knjige. Tudi jih ministrstvo prosvete nikdar temeljito ne preštudira, temveč jih pusti ležati po več mesecev ali pa sploh nerešene. Kako živahno je bilo svoj čas vrvenje med dijaštvom ob koncu šolskega leta, ko Je trgovalo s starimi knjigami ln ko je že vsak učenec junija meseca vedel, katera učila so predpisana za novo šolsko leto in za posamezne razrede. Edino pametno bi bilo, da bi predloge učiteljskih zborov glede šolskih knjig in drugih učil odobrili prosvetni Inšpektorji, ki bi se morali itak držati predpisa, da se smejo uporabljati v uciie svrhe na drž. šolah samo od prosvetnega saveta, odnosno ministrstva prosvete aprobirane knjige. Se večie težkoče pa se pojavljajo za učence, ker nekaterih učnih knjig, ki jih predpisuje u^na uprava, sploh ni mogoče dobiti. Saj so že več let popolnoma razprodane ali pa se samo obetajo, a še niso izšle. V matematiki n. pr. je popolnoma pošla Matkova aritmetika za IV. in V. razred iii za VI.—'VIII. razr. Tudi Poljanče-vega Prirodopisja živalstva, Botanike ta Mineralogije že več let ni mogoče dobiti. Za srbohrvaščino je ponekod predpisana knjiga Florschfltz in Gram. hrvatskega jezika, a je ni. In tako bi našteli še več slič-nih slučajev. Ne vemo, zakaj imamo zalogo Šolskih knjig in prosvetno upravo, ako ne znata priskrbeti temeljnih sredstev za uspešni pouk. Učencem se jemlje vsled teh nedostatkov možnost ta veselje do učenja, z diktiranjem v šoli sc trati na neekonomičen nepedagoški način dragoceni čas, a tudi učiteljem ne more biti vseeno, ali ima učila sredstva na razpolago ali ne. Ministrstvo prosvete ta prosvetnim oddelkom bi pr poročali, da se raje ukvarjajo z učnimi načrtu in z učnimi pripomoiad, kakor pa da ubijajo naše šolstvo in naše učiteljstvo s kompliciranimi administrativnimi posli in s tako nepotreSraim larmaKzmam. vzhodnega pa Gariaatzy ... m-ed n jimi se razprostirajo tri široke ravnine: Lyublyan» ska, Savinskaya in Dravskaya... Na marsikaterih gradovih je zgodovina vpisana v slike in spomenike; nekateri so pa razrušeni, kot n. pr. grad «des oomtes de Tselski® ... Mesto Lyublyana je gospodarsko in kul« turno središče Slovenije, v nje stavbah in muzejih se skrivajo zgodovinski spomini... o tem mestu govori narodna pesem... v njej so živeli slavni možje, kakor Frany Prešern, prvi pesnik. Iz Lyublyane si z železnico v eni uri pod Triglavom, tam je lepo Blejsko jezero, malo naprej pa Produktiva d. d.«. Država je bila oškodovana za ogromne vsote denarja. Tvrdka je last Madžarov. Preiskava je bila sedaj zaključena in Je ugotovila, da so se vršile manipulacije predvsem z davkom na poslovni promet ln s trgovino z devizami. Tvrdka se bavi v prvi vrsti z izvozom žita in drugih predmetov, večinoma po vodi na Madžarsko. Promet je ogromen ta je posredovala pri kupčijah predvsem budimpeštanska Prometna banka. Preiskava pri Produktivi in onih novosadskih bankah, ki so bile v poslovnih stikih s tvrdko, je trajala ves pretekli teden. Do-gnano je, da je vknjižila tvrdka v svoje knjige napačne podatke o prometu in plačala zlasti 1 1923/24 samo par tisoč dinarjev davka, dočim je znašal čisti dobiček faktično 35 do 40 milijonov. Računa se, da je država oškodovana samo na davkih za 4 do 5 milijonov dinarjev. Pokazalo se je dalje, da tvrdka nI nikdar izdala CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS CIRKUS -ŽS2- Ncvostl (PLESI BA.JAZZO) PRIDE V KINO cDVOR*. Prvič v Ljubljani! delnic, še manj pa vplačala delniško glavnico. Velik del deviz za blago, izvoženo na Madžarsko preko pristanišča Brajle, sploh ni prihajal v našo državo. Preiskovalna komisija se je te dni vrnila v Beograd, kjer je takoj pregledala tudi knjige beograjske podružnice W;ener Bank-Vereina, v kolikor se tičejo Produktive, da se more natančno ugotoviti poslovanje omenjene tvrd-ke. Skrivnostno truplo Maribor, 14. septembra Danes se je raznesla po mestu vest, da so v Lajterspergu našli truplo neznanega moškega, ki je bil pred dnevi umorjen. Naš poročevalec je odšel takoj na orožniško postajo, da se prepriča o resničnosti govoric. Izkazalo se ie, da so bile utemeljene. V bližini Sv Marjete ob Pesnici, malo dalje od železniškega predora, stoji na travniku popolnoma na samem poljedelski skedenj, last mariborskega veletrgovca Scherbauma ki je napolnjen s slamo ter senom. V ta skedenj je hodil vsako noč spat 191etni delavec Plajnšek. V sredo, dne 8. t. m. je pozabil v stavbi svojo suknjo. Ko jo je šel iskat naslednjega dne in brskal s krampom po senu, je nenadoma naletel na trd predmet. Tik pred vrati skednja je ležalo moško truplo, obrnjeno z glavo navzdol. Bilo je poldrug meter globoko zakopano v seno, čevlji pod glavo, pri glavi ena suknja, druga poleg trupla Truplo je bilo že tako rpočno razjedeno, da ni bilo mogoče dognati več identitete. Moški je bil star okoli 30 let, jako močne in čokate postave. Prsni koš je bi! pod vratom *p?nit do reber, na desni strani prsnega koša je tik Kulturni nregl Gledališki repertoarji Ljubljanska opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Sreda 15.: «Povratek». «Gianni Schicchi«. B. llatzejeva glasbeua drama , ki spada med najboljše komične opere svetovne literature zadnjega desetletja. Naslovno ulogo poje Janko. Ostala zasedba je: Lauretta - Ribičeva, Nella — Poličeva, Ciesca — Ramškova, Žita Potučkova, Rinuccio — Kovač, Simon — Zupan, Betto — Šubelj, Gherardo — Mohorič, Marko — Sekula, Spineloccio — Perko. Obe deli dirigira kapelnik Neffat. re-žira gosp. Kralj, tGianna Schicchija» pa g. Balatka. Predstava se vr5I za abonente roda B. Začetek ob pol 8. zvečer. Gostovanja v naši operi. Med razstavo »Ljubljane v jeseni* je priredila naša operna uprava več predstav in povabila tudi troje gostov. Baritonist g. P i c h 1 e r, ki smo mu Ie v minuli sezoni priznali kvalitete dobre- "tne ga mkidega pevca, je nastopil zopet v partiji grofa Lune (Verdijev »Trubadur^) v pevskem in igralskem oziru prav simpatično. Ima zelo ugoden glasovni materijal, dobro šolo, junaško zunanjost in uglajen nastop Žel je mnogo priznanja. Tenorist g. R i j a-v e c je nastopil v partiji Hoffmanna odličuo v vsakem pogledu. Glasovno je mestom:i imponiral; zlasti vizionarne točke je podajal umetniško. Operetni pevec g. Majhenič si je v ulogi Zsupana (Kalmanova >Grofica Marica«) pripel in priigral hitro vse simpatije naše publike. Mladi pevec ima prijeten, mehak glas. živahno uglajeno igro, mnogo temperamenta in pristnega humorja. Zato je žel prav izredno mnogo priznanja. Za našo opereto bi bil prav dobra pridobitev. ^ »Nageljžki«. Prejeli smo: Ciril Pregelj, učitelj v Celju, je izdal pod naslovom »Nagel jčkk dve novi pesmarici, prvo za srednjo, drugo za višjo stopnjo srednjih šol. Kakor je lani sprejelo učiteljstvo z velikim odobravanjem Pregljeve troglasne mladinske zbore, tako, in menda še bolj bo zadovoljno z novima dvema pesmaricama, ki sta produkt dolgoletnega zbiranja in preizkušavanja v šoli. Zbirki nudita posebno veliko število narodnih pesmi, ki jih topot prvič srečamo v šolskih pesmaricah in ki se pojo le tu in tam na Slovenskem. Potom teh pesmaric ei gotovo utro pot med vse plasti naroda. Pes- marici vsebujeti okrog 120 pesmi, ki so glede dinamike najvestnejše opremljene. Tisk in papir sta prvovrstna, cena zbirkama pa je kljub temu razmeroma nizka. Srednja stopnja velja 20, višja pa 26 Din. Naročila je poslati na naslov Ciril Pregelj, učitelj. Celje, Ipavčeva, 12. Repertoar Narodnega gledališča v Beogradu: Coppelia, Carmen (s tenoristom Iliči-čem), Aidn, Manon (z Rijavcem), Labodje jezero, Uroševa svatba, Gjido, Kamela skozi uho šivanke. Peg, V zatišju.^ Spored zagreb- I ške opere in drame: Hovanščina (s Križajem in Šimencem pod dirigentom Baranovičem), ! Pan Twardowski, Madame Butterflv, Stekel j pes (Ahmed Muradbegovi«), Polnoč" (Kulun-džič). Opereta v Zagrebu: Orlov in Terezina. Gledališki list začne v letošnji sezoni izdajati gledališka uprava v Sarajevu. Podjetja te vrste se pri nas doslej niso posebno obnesla. Maverbeerjeva opera : Afričanka< postane prosta" tantijem dne 31. dec. 1926. Koncert Saše Popova v Ljubljani V letošnji sezoni bo v Ljubljani koncertiral violinski virtuoz šaša Popov, ki je lani s svojim koncertnim nastopom v dramskem gledališču vzbudil največje zanimanje in priznanje. Marija Jeritza zopet na dunajskem opernem odru. Pevka Marija Jeritza je nastopila prošle dni v Puccinijevi . Meseca oktobra odpotuje zopet v Ameriko, kjer bo pela v newyor-5ki GROFICA ORLOV o P0 o r> o J es o Kusko - francoski veiefilm Grofica GRUTC < Film, ki bo v t snil vsakomui traien spomin pride nepreklicno jutri. jgittnf Sino Matica > Uh O o so t—1 os! o O A01H0 V3H0HD < Iz Ljubljane —u Čujmo! Poroča se nam: Umetnostno razstavo obeh Magoličev ie obiskalo do nedelje 12 t. m. 509 obiskovalcev, med njimi 103 dijaki. Ker sta razposlala razstavljalca pred otvoritvijo razstave 1500 vabil na oseb_ ne naslove naše inteligence, se ie odzvalo vabilom komaj 20% povabljencev, kajti večina obiskovalcev so bili tujci. Prodanih je bilo doslej samo 14 slik. dasi se izražajo obiskovalci o razstavljenih slikah brez izjeme pohvalno. Žal, da ie danes naša inteligenca tako slabo situirana! Neki naš popularen umetnik - slikar se je izrazil o razstavi: »Če bi Magoliča razstavila svoje slike pred dvema, tremi leti, razprodala bi vse. Danes pa oni, ki smatrajo umetnine za duševno potrebo, nimajo sredstev.« Mago-lič je vsak dan v razstavi, da vodi obiskovalce po nji. Tudi zabeležu.ie si obiskovalce imenoma. Razstava bo odprta še do torka 21. t. m zvečer. Komur je na užitku lepih umetnin, naj ne zamudi obiska, kajti pri teh žalostnih razmerah najbrže Magoliča ne besta več razstavljala. —u Umrli v LJubljani. Zadnje dneve so bili javi jeni sledeči smrtni slučaji: Ana Triller, zasebnica. 73 let. — Marija Burgar, užitka-rica, 81 let. — Janez Črnivec, občinski trbog, 61 let. — Alojzij Kobal, delavec, 54 let. — Anton Vrečar, delavec, 30 let. _ Helena Štampfl, posestnikova žena, 30 let. — Stanislav Stepič, dninar, 32 let. — Srečko Andlovic, sin mizarja, 5 let. — Ivan Šuštar-šič. bivši posestnik, 65 let. — Terezija Belec, mestna uboga, 68 let. — Ela Jakopič, hči delavca, 6 let. — Sestra Bernarda Korošec. redovnica, 40 let. — Anastazija Sta-ckelberg, zasebnica, 73 let. — Marija Hri-baT, bivša kuharica, 75 let— Ivan Otnahen, žel. kurjač, 43 let. — Marija Legan, hči posestnika, 13 let. — Mihael Klemenčič, žel. kurjač, 45 let. — Marija Juvančič, posestnikova žena, 30 let. — Franc Vidovič, sin delavca, 1 in pol leta. — Ivan Veber, konje-derec, 47 let. — Marija Zaje, žena hišarja, 48 let. — Aleksandra Kremžar, hči delovodje. 7 mesecev. — Ivana Černe, žena delav- ca, 46 let. — Josip Vatovec, priprav, tin. kontrole, 34 let. — Mira Simonič, dijakinja, 14 let. — Anton Kotnik, zasebnik, 86 let. — Brigita Souvan, zasebnica, 48 let. — Marija Mudrovčič, žena stavbenika, 35 let. — Fra-nja Potočnik, zasebnica, 69 let. — Franc Rozman, posestnik, 52 let. — Franc Vrečar, stavec, 45 let. — Drago Oblak, telefonski mojster, 30 let. —u Društvo »Treznost« v Ljubljani obnavlja svoje redne sestanke. Prvi sestanek bo danes ob 6-30 popoldne v klavirski sobi moškega učiteljišča v Ljubljani. Predava brat dr. Mikič: »Prekmurje in alkoholizem v Prekmurju«. Druga točka: Slučajnosti. —u Vldovlčev klub v LJubljani sporoča svojim članom, da bo klubov občni zbor v soboto 18. t. m. ob 8. zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne. Sestanek 11. t. m. odpade. Klubov odbor ima svojo sejo v petek 17. t. m. ob 8. zvečer v pisarni tov. tajnika. — Klub sporoča vsem interesentom dopisne šole, da je rok vpisovanja podaljšan samo še do 15. t. m., nakar se vpisovanje zaključi. Vse informacije daje tajnik kluba c. Vladimir Kravos, Ljubljana, Narodni dom. Za pismene odgovore je priložiti znamke. —u Crlstolov zavod v Ljubljani vpisuje le še do konca septembra v dnevne ln večerne tečaje, šolsko leto se prične 1. oktobra. 1260 —u Policijski drobiž. V Ljubljani so se predslnočnjem zopet pretepali. V raznih gostilnah in na ulicah so se sprijeli vinski bratci in hoteli drug drugemu vsiliti lastno mnenje enostavno s pestmi. — Izvršenih le bilo dalje več malih tatvin, 1 goljufija, naznanjenih je bilo več oseb radi kaljenja nočnega miru in 1 radi prestopka obrtnega reda. Radi neprevidne vožnje s kolesom se je pripetila ena nezgoda, 10 oseb pa je imelo opravka na stražnicah vsled cestnih policijskih predpisov. —u Aretovana vlačugarica. Včeraj zgodaj zjutraj je bila aretovana policijski oblasti in sodišču že znana vlačugarica Katarina Izlakar. Zenščini pošteno delo nikakor ne prija. Vlačila se ie v poletnih mesecih najraje po deželi In se pečala vedno z nepoštenimi posli. Pred dnevi pa io je zaneslo v Ljubljano in mož postave jo je iztrgal močno pijano iz vesele družbe moških. —u Neroden kolesar. Ko je šla v ponedeljek zjutraj malo pred 8. uro Helena Beli-čeva po Sv. Petra cesti mimo Pollakove tovarne, je privozil za njo okrog 201eten kolesar. V diru ni dal z zvoncem nikakega svarilnega znamenja. Kolesar je v Bellčevo zavozil z vso silo in jo podrl na da. Gospa je dobila pri padcu močne poškodbe po vsem telesu ter so jo prepeljali z rešilnim vezom v bolnico, dočim se je neprevidni kolesar brzo pobral in izginil proti Zaloški cesti. —u Tatovom pride vse prav. Delavec Anton Bernik, stanujoč v opekarni »Emoni« na Viču, je prijavil, da mu je uzmovič odnesel 13. t. m. iz skupne stanovanjske sobe 100 dinarjev vredno amerikansko rudokopno svetilko. —u Tepen musliman. Zidarski delavec, musliman Meho Topčagič, stanujoč v Glin-ški ulici, je v ponedeljek pozabil, da mu je njegov prorok prepovedal častiti boga Baccha in uživati rujno kapljico. V neki gostilni v Trnovem se je božje kapljice tako nasrkal, da je domov grede okrog ene ponoči omagal in se vlegel v Švabičevi ulici na tla. Na tleh ležečega sta dobila dva huda Trnovčana in ga pričela meninič tebinič z vso silo obdelavati s pestmi in čevlji. Vsega razbitega je rešil ubogega Meha iz njunih krempljev šele neki pasant in ga odvedel na stražnico, kjer so mu izprali kožne udrtine. Huda ponočnjaka pa bosta izprana seveda na sodišču. lz Maribora —a Zopet odličen Lužičan v Mariboru. Te dni prispe v Maribor zet vodje lužlških Srbov g. Marka Smolerja, vodja mlade generacije najmanjšega slovanskega naroda g. dr. Herman Šlec, tajnik politične stranke lužiških Srbov, tajnik njihovega Sokolske-ga Saveza ter Saveza prosvetnih društev. Dr. Šlec bo študiral naše razmere in bo imel ob tej priliki vrsto predavani z diapozitivi, hčerka g. Smolerja, ki biva še v Rogaški Slatini, pa bo pri tem pela lužiške narodne pesmi. Sedaj predava g. dr. Šlec v Tyršovem domu v Pragi, nakar prispe v Maribor in ostane delj časa v Jugoslaviji. Prepričam smo, da se bo zlasti naše Sokol-stvo pobrigalo za časten sprejem odličnega gosta in se polnoštevilno udeležilo njegovih predavanj. Kakor slišimo, prevzame organizacijo in propagando dr. Šlecevih predavanj mariborska Jugoslov. Matica. a— Prosta stanovanja razpisuje za ta teden stanovanjsko sodišče v sledečih ulicah: 1.) Frankopanova ulica 10, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Gustav Jamnik. 2.) Stritarjeva ulica 18, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Alojzij Božič. 3.) Pobrežka cesta 4, na dvorišču, 1 soba. kuhinja in pritikline od stranke Franjo Kristl 4.) Koroška cesta 18, na dvorišču, 1 soba s premakljivim štedilnikom od stranke Ivane Gal 5.) Židovska ulica 12, na dvorišču, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Lešnik. 6.) Vetrinjska ulica 12, na dvorišču, 1 soba s štedilnikom od stranke Mihael Sterrilka. 7.) Krčevina, Aleksandrova cesta 203, 1 soba s premakljivim štedilnikom, last prejšnje stranke Flie-ger oziroma Župevc. Prošnje je vložiti najkasneje do 15. septembra dopoldne. —a Esperanto. Danes dne 15. septembra se bo vršil ob 18. uri na državni trgovski akademiji sestanek učiteljstva, ki se zanima za svetovni pomožni jezik. Ker je esperanto uprav za učiteljske vrste prevažen po-kret, je zanimanje zanj precejšnje. —a Strokovno društvo učiteljev obrtno-nadaljevalnih šol za mariborsko oblast v Mariboru sklicuje za nedeljo dne 26. septembra ob 10. uri na deški meščanski šoli v Mariboru svoj prvi redni občni zbor. Spored: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. O društvenih nalogah in smernicah, poroča g. V. Grčar. 3. Izvolitev ožjega in širšega odbora ter nadzorstva. 4. Odločitev o stavljenih predlogih. Predloge za občni zbor je izročiti najkasneje osem dni pred zborom pismeno predsedniku. Predlogom, ki se iz-roče šele na občnem zboru, mora večina priznati nujnost, da se obravnavajo. — Predsednik priprav, odbora: V. Grčar. —a Mariborski Sokol vabi svoje članstvo, da se udeleži številno meloplastičnega večera gdč. Janačkove iz Prage, ki je hčerka znanega sokolskega delavca dr. Janačka iz Zagreba m tudi sama agilna delavka na polju jugoslovensko - češkoslovaškega sodelovanja. Ples se bo vršil v gledališču v soboto 18. t. m. ob 20. uri. —a Mariborski gledališki abonma. Lanskim abonenfom so prostori rezervirani do četrtka 16. t. m. Priglasi za nove abonente pa se sprejemajo do četrtka 23. t. m. Abonma se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi pri vpisu. — Kuponi se ukinejo, nato pa se uvedejo bloki (za 30 predstav) tudi za uradnike (po znižanih cenah in na obroke). Abonma je neprenosljiv na drugo osebo. Med sezono neodpovedljfv. —a Sokol! Redne vaje članov se bode vršile odslej vsak ponedeljek, sredo in petek od 20.30 naprej v telovadnici državne realke. Iz Celja —e Izlet jugoslovensklh pravnikov V Celje. Celje ie sprejelo udeležence II. pravniškega kongresa v Ljubljani lepo in zelo prisrčno. Že ob zgodnjih jutranjih urah so za-plapolale po mestu prve državne in narodne zastave, ob prihodu gostov pa je bilo !e malo hiš, ki niso smatrale za potrebno, da dajo splošnemu prazničnemu razpoloženju tudi zunanjega izraza. Dolg vlak, samo z boljšimi vozovi, je prisopihal z več kakor polurno zamudo po 10. uri na celjsko postajo, kjer je bila že pripravljena straža, da prevzame prtljago, ki je ostala v vagonih, v svoje varstvo, feletnfki so odšli najprej v Celjski dom, kjer je pozdravil v zne-šenih in izbranih besedah polno dvorano, nad 400 izletnikov in domače občinstvo, celjski župan g. dr. Juro Hrašovec. Po-vdarjal je med drugim, da mesto Celje sicer nima raznih višjih kulturnih institucij in istega blagostanja kakor Ljubljana, da pa se odlikuje po svoji naravni krasoti in po solidnem ter delavnem prebivaltsvu. Naj bi dragi gostje širom naše ljubljene domovine odnesli iz njega najboljše vtise. Zeli, da bi delo in sklepi ljubljanskega kongresa obrodili obilo sadu. Saj je ravno pravnik tisti, ki mora biti bistrega uma, svetlega značaja in čistih rok in ki je najbolj poklican, da pobija v naši državi korupcijo ter deluje na to, da bo ujedinjenju, ki ga nam je priborila naša hrabra vojska, sledilo v resnici tudi naše notranje ujedinjenje. Med živahnimi vzkliki ln odobravanji so se vsule po teh besedah z galerije v dvorano cvetlice, ki so jih gostje pobirali v spomin. Za prisrčen sprejem in pozdrave se je zahvalil v imenu pravnikov bivši minister g. Pero Markovič. poudarjajoč, da so udeleženci II. kongresa porabili lepo priliko, da spoznajo tudi slovenske kraje naše domovine. Nato so krenili gostje v raznih skupinah v mesto, da si ogledajo njegove zanimivosti. Izlet na Stari grad je moral radi pičlega časa odpasti, pač pa je šla ena skupina na Reiterjev vrh, od koder si je ogledala lego mesta in celjske okolice. V mestnem parku se je vrši! ob veliki udeležbi od 9.30 do 11. dopoldne koncert, nakar so odšli pravniki s svojimi družinami v razne hotele in restavracije, kier so bili pogoščeni po mestni občini. Le prehitro je minil vsem čas; bilo se je treba ločiti in odriniti naprej proti Mariboru. Prijateljska je bila ločitev in še ko je bil vlak že daleč izven r>ostaje, se je slišalo ob polnih oknih prisrčno vzklikanje in videlo mahanje z robci. Vsi gostje so zatrjevali ob slovesu, da ohranijo lepo mesto ob Savinji in njegovo prebivalstvo v najlepšem spominu. —e »Narodni Dnevnik« je prevzel pri volitvah v Trgovsko in obrtno zbornico tudi vlogo lažnjivega kljukca. V svoji zadnji številki trdi, da v Celju SDS nima niti deset trgovcev za seboj. Šteje jih gotovo po svojih naročnikih, ki so v Celju bele vrane Čast in slava pa tudi poročevalcu, ki je tako naiven, da misli s tako debelimi lažrr vlcviti za svojo listo še kakega kalina. Stanovsko zavedni trgovci pa bodo preskrbeli tudi v Celju, da ga bo po volitvah še glava bolela! —e Plenarna seja celjskega občinskega sveta bo v petek dne 17. t. m. ob 17.30. N;-dnevnem redu so poročila iz raznih odsekov ter slučajnosti. e— Krajevni odbor Narodne obrane v Cilju. V soboto, dne 11 t. m. se je vršil ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma sestanek celjskih narodnjakov in narodnia-kinj, na katerem se je izvolil krajevni oi-bor Narodne obrane za Celje ter delegat za zborovanje centralne organizacije v Beo gradu. —e Mestna klavnica. V pretečenem tednu so zaklali v mestni klavnici v Celju 23 velov, 23 krav, 10 telic, 65 telet in 42 ovc Uvoženo je bilo: 288 kg govedine. 1321 kc teletine in 183 kg svinjine. —e Pisarna 39. pešpolka v Celju razp suje za danes dne 15 septembra v svoji pisarni v Celju ustmeno iavno licitacijo zj nabavo hrane bolnikom začasne vojne bolnice v Celju in sicer meso in raznovrstna živila. Iz Trbovelj t— Vedno nove skrbi. Komaj so se rm darji rešili težkih skrbi radi ustavitvi obrt tovanja TPD, že so jih pričele mučiti hd» ve, nič manj trpljenja polne. Sporazum med prometnim ministrstvom in TPD dovolj u« je namreč, da TPD lahko nanovo uredi delovno razmerje do rudarjev Pri tem se misli na povečanje delovnega časa in na zmanjšanje plač. Če je že sedaj po re» dukcijah osobja in plač položaj obupen, bi bil po izvedbi novega delovnega razmer« js naravnost neznosen. Vsi zato z nestrp« nostjo pričakujejo prihoda rudarske depu« tacije iz Beograda. Takoj po njenem priho« du se obetajo večji sestanki, da se pripra« vi delavstvo na bodoče podobne atake, ka« kor ie bila 3. t. m. t— Sove določbe za trgovce. Trgovska zadruga v Laškem je sklenila za trbovelj« sko občino nove določbe glede zapiranja in odpiranja trgovin. Čas, med katerim se sme prodajati, je določen sledeče: Za Tr» hovlje in Hrastnik ob plačilnih sobotah, t. j. vsako drugo soboto od 7. do 12. do* poldn-: in od 1 do 7 ' -čer. Ob drugih delavnih dneh od pol ."> lo 12. dopoldne in od 1 do 6. zvečer. Oh nedeljah in praz« n-kih od 7. zjutraj do 11 dopoldne. Ves dan ostanejo trgovine zaptte: na Novo leto, velikonočno nedeljo, velikonočni pon» deljek, binkoštno nedeljo in pondeljek, Sv. Rešnje telo, Božič in Sv Štefan kakor tu« di na državni praznik dne 1. decembra. t— Stavbno gibanje v Trbovljah. G. Pav« lenč, mizarski mojster si gradi enonad« stropno hišo, ki jo prizida k svoji delav» niči, g. Rženičnik v Petelinovi vasi istotako enonadstropno hišo, g. Puškar na Vodah pa si postavlja brivski salon. t— Volilni boj za zbornico. Klerikalni zaupnik v Hrastniku opozarja v <*SIoven» cu», kam naj gredo volilci iz Čeč. Sv. Mar« ka in Sv. Katarine povprašat za glasovni« ce. ker jim ne dostavlja pismonoša pošte direktno Svetujemo mu, naj si volitev v obrtno in trgovsko zbornico ne žene pre« več k srcu, da ne bo imel po 22. septem« bru preveč velikega mačka. Njegovi sim« patizerji v občini se dajo namreč našteti na prste obeh rok t— Rotč za vpogled v izkaze o predpisu dohodninskega in rentnega davka za leto 1926 pri davčnem uradu v Laškem poteče z današnjim dnem. Ml onstran Mc Kakor vrag križa... Kakor vrag križa, se bojijo Italijani slo« venskih krajevnih imen. Tako so opazili v Cerknem, kjer strahu« je par črnosrajčnikov vso okolico, da nosi Gospodarski dom še vedno slovenski napis in da imajo celo ognjegasci slovenski napis »Cerkno® na čeladah in kar je še najhujše, da nosi celo maslo, ki ga izdeluje ondotna Mlekarska zadruga, na modelu slovenski na« pis «Cerkno» Ker so se bali, da bi njih očem ne škodoval napis na Gospodarskem domu in da bi čelade istotako ne bile tr. pežne s slovenskim napisom, posebej še, da b' slovensko maslo bolje teknilo, so pokli« cah zastopnike društev in jim dali ferman, raj ta domača sramota izgine, prikaže pa naj se edino zveličavna laščina na tem ma« siu In to samo radi tega, da bo omenjenih par gospodov mirno spalo in da bodo lah« ko rekli, da so kaj storili. Drugo, kar jih bode v oči, so društva. To je nekaj takega — v Italiji po vaseh ni društvenega gibanja — da so prepričani, da mora biti nekaj nevarnega za tem. Ni čuda terej, da posvečajo vso skrb društvom in nikoli ni dovolj paznosti v tem oziru. Da so v Ajdovščini razpustili društvo, je zna« no. Da fašisti izzivajo, to morda ni znano. Pri tem se ne sramujejo niti veleoriginal« ntga in junaškega dejanja — nastavljanja nog V Tolminu se je hotelo vpisati v edi« no "Rokodelsko in bralno društvo« kar 30 fašistov. Gotovo jih k temu dejanju ni gna« Ia gola ljubezen do slovenskega društva, ampak so imeli drugačne namene Da po Tolminu splošno radi delajo hišno preiska« vo, je znano Iščejo bombe, ki jih ni Čedadska podprefektura prepoveduje slo« venske veselice, ako nimajo na sporedu tu« di po eno italijansko igro patrijotične vse« bine Lahko bi vedeli, da se patrijotizem ne vceplja v jeziku, ki ga ljudstvo ne raz« ume. Obvarujte svojemu ljubljencu dehteče svilnate lase otroške, katere tako radi božamo in poljubljamo! Negujte jih vednoNz Elida-Shampoonom, ki temeljito očisti in je popolnoma neškodljiv. Prekrasen sijaj in čarobni prirodni vali so zanesljivi uspeh vsakokratnega umivanja i brezsodni JUG O SLA VENSKO D. D. GEORB 3CH1CHT, OS1JEK. Oddelek »Elida«. Pošljite ml brezplaCno originalni zavojček ELIDA-SHAMPOO um Ime:.......,, ............................ Prilepite prosim, Izpolnjeni odrejen zadaj u dopisnico. S H A M P O O Ukinjene šole Italijanske oblasti imajo navado, da nas obdarujejo vsako jesen s kakim posebnim darom ljubeznivosti na šolskem polju Letos so nam vzeli slovenščino na nižjih razredih slovenskega tehničnega zavoda v Vidmu in na najvišjih razredih slovenske« ga učiteljišča v Tolminu. Na teh dveh za« vodih je od oktobra dalje učni jezik itali« janščina, slovenščina pa se poučuje kot predmet. Odlok je spisan tako, da bi lahko kdo mislil, da se v višjih razredih tehničnega zavoda še vedno poučuje v slovenščini, enako tudi v nižjih razredih tolminskega učiteljišča. Temu pa ni tako, zakaj teh raz redov sploh ni več, ker so jih ukinili že preje. Letos je izginilo še tisto, kar je ostalo. V brošuri »Novim podložnikom v Ita« liji», ki se ie izdala takoj po zasedbi Pri« morja, so pisali: «Kaj bode pod laško vlado s slovenski« mi šolami in slovenskim jezikom? — Slo« venske šole s slovenskim jezikom bodo proste Najboljši dokaz vam je odlok la« ške vlade, da se otvori v Tolminu učitelji« šče za slovenske gojence in gojenke*. To je bilo takrat. Danes pa je najboljši dokaz, da v Italiji slovenske šole niso proste, ta, da so uki« rili zadnji okrneli ostanek učiteljišča V tistem hipu in v dobi, ko priznavajo evropski narodi celo divjim narodom svo» jih kolonij pravico do šole, se tlačijo v kul turni Italiji vitalne pravice odlomka ene« ga naroda, ki po številu ni močan, a je po svoji izobrazbi in zavednosti med prvimi. Slovenci v Julijski Krajini pa ne bodo klonili. Samozavest naroda bo čuvala ob domačem ognjišču to, kar mu hoče vzeti ulica predstaviti Istro kolikor mogoče v dobrem italijanskem svitu. V Pazinu so našteli 8777 Italijanov, 8249 Srbohrva v in 1026 Slovencev. p— V puljskem okraju je bilo po itali« janskem ljudskem štetju 1921. prebivalstva 83.787, Italijanov 65.074, Srbohrvatov samo 15.102, Slovencev 771. V Puli je bilo 41.125 Italijanov, samo 5155 Srbohrvatov, SI« vencev 265. Od 15.102 Srbohrvatov jih «go« vori tudi italijansko* 13.532 in od 771 Slo« vencev 673 p— Fašistovska šola. Šolski skrbnik za Julijsko Krajino je razposlal na šolska nad zorstva navodila, kako se mora voditi So« lo. da bo delovala popolnoma v duhu fa» šizma. Skrbnik zahteva red, strogost, di« sciplino, otroci 9e morajo zavedati veliči« ne nove Italije, vzgojeni morajo biti tako, da bo mogla italijanska domovina vedno na nje računati. Treba posebno društev »Balilla® in »Piccole Italiane® povsodi. Deč kom se mora razlagati svetovno vojno in obiskujejo naj vojaška pokopališča in ro« majo naj na ogromno vojaško pokopališče v Redipulji (Sredi polja) pod Krasom Za« upna mesta morajo zavzemati le italijan« ski učitelji. Vsi otroci morajo posečati šo» lo; kdor bi še protivil, ga tnora zadeti kazen. Fašisti morajo biti vsi učitelji, ži« veti imajo in se obnašati vzorno v šoli in izven šole. Mislijo naj si, da so kakor vo« jaki v jarku in če bodo vršili svojo dolž« nost, zmagajo v korist domovini, kakor so zmagali vojaki . Prava ofenziva na slo« venske otroke. p— Požar. V Godoviču je zgorelo obsež« no poslopje vdove Zagoda. Ko se je ogenj razvil in so ljudje gasili se je začulo iz poslopja kričanje petletnega dečka Frana Vidmarja. Orožnik Barassutti je skočil v ogenj, da bi rešil dečka ali ni uspel, mar« več je dobil težlie poškodbe in so ga od« dali v bolnico. Deček je zgorel. p— Istrsko življenje. V »Jstarski Riječi« čitamo v dopisu iz Premanture: Dela ni. Zemlja je jalova. Morje je jalovo. Preman« turci so bili nekoč navajeni na dobro. Ar« zenal je bil najplodnejša njiva in najboga« tejše morje. Žetev je prilično dobra. Pri« delka pa je komaj za pol leta. Sena je bi« lo malo zbog suše Zato gonijo živino na sejem v Vodnjan. »Nikdar se še ni doga« jalo, ali dogaja se sedaj, da se dobijo hi« še, v katerih se kruh ne mesi, v katerih se ne pije kava že več let, v katerih v seda« njem času jedo zjutraj, opoldne in zvečer same sraokve Pa tudi smokve so letos sla« bo obrodile.® Moški ribarijo. Ali ribe so zbežale že v vojnem času pred dinamitom. Ribiči se trudijo celo noč in se zjutraj vra« čajo domov praznili rok. Velika izbera dež* nih plaščev, iopi-cev, pelerin ravnokar došla Jos. Roiina LJubljana, Aleksandrova c. 3. Izjava Podpisana preklicujem vse žaljive bese« de, katere sem govorila zoper Antona Gavtrožo iz Obrij. 1259 MARIJA LU2AR, Sneberje. Častna izjava Podpisani A. Vogel s tem prekličujem in obžalujem vse žaljive besede, izgovor« jene v gostilni Hel. Meden v Begunjah glede osebe g. Frana Rihtarja. prokurista banke «Slavije» v Ljubljani. V Ljubljani, 13. IX. 1926. 1258 A. VOGEL Gospodarstvo Zaključno poročilo Zagrebškega velesejma Po podatkih zagrebške velesejmske uprave, je število razstavljalcev na zadnjem Zagrebškem velesejmu znašalo 857; od tega 522 (61 odstotkov) tuzemskih in 336 (39 odstotkov) inozemskih. Med tuzemekimi razstavljale! je bilo najmočneje zastopano gospodarstvo Hrvatske in Slavonije 8 Sremom (385), potem Slovenije (55), Srbije (42), Bosne in Hercegovine (16), Dalmacije (14) in Vojvodine (10). Od tujih držav sta razstavljali v lastnih paviljonih Francija (100) in Češkoslovaška (25), dočim sta Poljska (10) in Švica (18) organizirali lastni skupini. Potem eo bile zastopane: Nemčija (60). Avstrija (46), Italija (20), Zedinjene države (14), Anglija (13), Madžarska (16) in po nekoliko razstavlialcih Nizozemska. Belgija, Švedska. Norveška, Danska. Španija in Rum unija. Kakor pravi poročilo, je bil moralen uspeh velesejma enak materijalnemu. Ta materi-jalni uspeh velesejma ie po tem poročilu prvi vidni znak, da splošna gospodarska kriza ponehava in da ie gospodarstvo na poti ozdravljenja. Kot tak znak je v prvi vrsti omeniti pojav, da se je na dobri finančni pod lagi mnogo trgovalo z dobrimi potrebnimi ia cenenimi predmeti, dočim je za luksuzne predmete bilo manjše zanimanje. Najbolje so odrezale nasledne stroke: tekstilna, usnjarska, lesna, strojna, kovinska, pločevinska, papirna, grafična, stavbna, kemijska ter industrija alkoholnih pijač. Od inozemskih razstavljalcev so zabeležile posebno dober uspeh tvomice strojev za obdelovanje kož. lesa. tekstilij, kovin ter za industrijski pogon in tvornice lokomotiv za ozkotirne železnice. Poset velesejma je bil spričo lepega vremena ves čas odličen. Tudi znatno število inozemcev je posetilo velesejem. Og posameznih strok je bila po številu razstavljalcev najmočneje zastopana tekstilna industrija, in sicer s 128 tvrdkami (94 domačih in 34 inozemskih), potem stroji in pločevina 113 (62 in 51). papir in grafika 91 (43 in 48). motorna vozila in potrebščine 85 (28 in 57) in drugo. Razstavljale! so bili, kakor pravi poročilo, v splošnem popolnoma zadovoljni tako glele direktnega kakor propagandnega uspeha. Slednji ima na veleseimih važno in za mnoge stroke glavno ulogo. Hmelj ska poročila Zatec (ČSR), 14. septembra. Zelo živahno. Cene do 4300 Kč za 50 kg (okrog 145 Din za 1 kg). Tržna poročila Novosadska Masovna borza (14. t. m.1 Pšenica: baška. 75—76 kg, 1 vag. 252.50; baška, 1 vagon 255: baška, kanal, 10 vagonov 262.50; baška, Tisa, 10 vagonov 205. T u r š č i c a: baška. 5 vagonov 155. Tendenca mirna. Živinski sejem ▼ Mariboru (14. t. m.). Do-gon 12 bikov, 9 konj. 190 volov, 464 krav, 6 telet, skupno 661 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli biki 8—8.50. voli debeli 7—7.50, plemenski biki 4—6.50, biki za klanje 5.50—6. krave za klanje 6 do 6.50. plemenske krave 5—5.50. krave za klobasa rje 3.50—4.50, molzne in breje krave 4.50—5.50. mlada živina 5—8, teleta 10 Din Prodanih je bilo 382 komadov; od teh za izvoz v Avstrijo 85. v Italijo 16. Govedina je I bila po 9—18. teletina 10—19. svinjina 10.50 i do 27 Din kg. Kupčija je bila precej živahna. Dunajski goveji aejem (13. t. m.). Dogon 2994 komadov; od tega iz Jugoslavije 1012 glav. Voli so se podražili zn 5 do 10 grošev, a biki so se pocenili za 10 do 15 grošev, ena- p— V pazinskem okraju je bilo po itali« iznskem ljudskem štetju 1921 prebivalstva 50.852. Italijanov 21.049. Srbohrvatov 28.487, Slovencev 1213 Od 28.487 Srbohr« vatcrv je navedenih 21.659, ki govorijo tu« d; italijansko, od Slovencev pa 1210. Za »govorijo tudi italijansko* zadošča par na« vadnih besed in stavkov. Vidi namen. Vremensko porodilo .uallan. 14 seoiemrva 192' '■/iS n; Oaioni m iOb.t- Kra Čas Baroni. Temoei, ;ei »iage v »/o Smei vetra m brzina v m Ubiai I0S 0- 10 Vrsta padavine o jpazovairii • •ntr So ure ooazovanja l. 765-/ (60 91 N 1 10 38.0 Ljubljan? .1 8. 7661 16-0 86 N 2 10 (dvorecl l 14. 769-1 19 0 62 NW 1 8 l 21 769 9 16-0 81 NW 1 8 Maribor . . 8. 769-5 14-0 94 NW 1 10 34.0 Zagreb . . . 8. 7?96 lf-0 72 ENE 1 10 20.0 Beograd . . 4 8. /68 0 IM-0 76 N\V 2 b 3.0 Sarajevo . ; 4 8. 767-8 17-0 93 mirno 9 1.0 ^koplje . . : H. 7660 23-0 Tirno 0 Dubrovnik j , J 764-2 250 41 M i 5 Praga .... 7 768-1 12-0 - SW 3 5 ko so bile krave cenejše za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli 1.15—1.90 (izjemno do 2.06), biki 1—1.35, krave 1—1.35, slaba živina 0.60—1 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (13. t. m.). Na ameriških borzah so bili sicer koncem minulega tedna za 2 centa višji tečaji, vendar to ni vplivalo na dunajsko tržišče, ker so bili tudi z budimpeštanske borze javljeni nespremenjeni tečaji. Madžarska rž se je podražila za pol šilinga; druge cene nespremenjene. Notirajo vključno blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih: p š e n i c a: domača 37.25—38.25; rž: 25.25—27.75; j eč m e n: I. 34—38; t u r S č i-ca: 24.50—25.50; oves: domači 24^-24.50. Solnce vzhaja ob SMfi zahaia ob 18-l.S 'i... ?haia ob 12 39 jahata ob 2M)5 Dunajska vremenska napoved sa sredo: Večinoma jasno, topleje. Trfašba vremenska napoved za sredo: Mirni vzhodni severovzhodni vetrovi* nebo spremenljivo, temperatura od 1B do 24 stopinj, morje lahko razburkano. = Za zboljšanje naše trgovinske bilance. Minuli teden se je vršila konferenca ministrskega sveta, ki je bila posvečena gospodarski krizi, to je poročilu ministra za trgovino in industrijo dr. Krajača o tem vprašanju. Minister je povdarjal potrebo, da bi se izvr šilo varčevanje po vzgledu Francije, Italije in Belgije, da bi se namreč preprečila luk-suz ter poset naših ljudi v inozemskih letoviščih in da bi se p od vrele vse mere, ki bi omogočile zboljšanje naše trgovinske bilance. Uvoz luksuznih predmetov v našo državo se namerava preprečiti na razne načine. Ministrovo poročilo se je opiralo na ugotovitve v ekonomskem komiteju ministrov. Sklenilo se je za enkrat, da se bo od vseh naših zastopnikov v inozemstvu zahtevalo, naj pošljejo vse uredbe in zakone, ki obstoje v teh državah za zboljšanje gospodarskega položaja, za pobijanje luksuza in podobno. = Za ponovno uvedbo prisilne poravna ve. Nedavno je minister za trgovino in industrijo dr. Krajač izjavil, da se bo znova uvedla prisilna poravnava. Za ponovno uvedbo zadevnega zakona so z redkimi izjemami vsi gospodarski krogi v državi. Vobče se čuje, da nam številni konkurzi, ki so posledica odprave zakona o prisilni poravnavi, jemljejo kredit v inozamstvu. Zakon o prisil ni poravnavi naj se čim prej zopet uvede. Sestavi pa naj se tako, da bo onemogočal vsako zlorabo. = Znižanje diskonta v Norveški. Iz Osla poročajo, da je Norveška banka znižala 13. t. m. obrestno mero od 5.5 na 5 odstotkov. = Kavcija za vapone. Iz Beograda poročajo: Nekaj gospodarskih korporacij je pred kratkim poslalo na prometno ministrstvo spomenico, v kateri zahtevajo, da se način polaganja kavcije za vagone spremeni. Po-vdarja se, da je sedanja praksa neugodna. Gospodarske korporacije predlagajo, naj se velikim trgovinskim in industrijskim podjetjem dovoli, da v bodoče namesto kavcije v gotovini polagajo železnici kavcijo v obliki garantnega pisma kakšne ugledne domače banke. = Padec dohodkov iz taks. V prvem četrtletju novega proračunskega leta je pobrala naša država na taksah 274.5 milijona Din proti predvidenemu znesku 279.8 milijona Din. Dohodki iz taks so torej za 5.3 milijona dinarjev manjši, kakor so predvideni v proračunu. = Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer talne licitacije: 21. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih skretnic, tračnih vijakov in drugega drobnega materijala za gornji ustroj; 22. t. m pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave tolčenega in jamskega gramoza ter glede dobave 8800 kg modre galice; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave peska za lokomotive ter glode dobave telegrafskega materijala (3000 kg plavega kamna, 50.000 komadov papirnih trakov. 300 kg ealmijaka v prahu. 80 kg barve indigo); pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materijala za gornji ustroj; 23. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave tračnic in pripadajočih delov; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 700 kg orodnega jekla ter glede dobave 300 ton strojnega peska (Schlackensand); pri in-tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 10.000 kg bele pšenične moke tipa <0g> in 10.000 kg tipa <2>; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 200 delovnih halj; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave križišč, izogibališč. tračnih žebljev in drugega drobnega materiiala za gornji ustroj: 24. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave svetlopisnega papirja, 50 rol piše o Reki me.i drugim: Reka je zbirališče za italijansko prodiranje v države vzhodne Evrope. Nemogoče je, da se promet Reke dvigne na predvojno stopnjo. Reki je treba osigurati živi je nje tudi z dvignjenjem njene industrije, ki propada. V Kvarnerski ladjedelnici (prej Da-nubius) je delalo pred vojno 3000 delavcev, danes pa jih dela samo 600. V tvornici 1or-pedov je bilo pred vojno 1500 delavcev, sedaj jih ni niti 500. Podobno je z drugimi podjetji. Računa se, da je padlo delo v reških obratih za 60 odstot. napram predvojnemu času. Omenjeni list zahteva popolno davčno oprostitev reške industrije, ki bi na (a oačin mogla uspešno konkurirati industriji v bližnjih državah, ker je poleg tega tudi delovna sila v Italiji cenena. Podobno pišejo tu.li drugi italijanski listi. Iz vsega tega jadikova-nja sledi: Italija je svoječasno zahtevala Reko zase zato, da bi škodovala Jugoslaviji, kateri edino pripada Reka po svoji naravni legi, ter da bi jo uporabila za svoje prodiranje na Balkan, živeti pa bi jo pustila na naš račun, kajti brez Jugosla rije, svojega naravnega zaledja, Reka ne more prosperirati. = Koliko denarja pride na osebo v posameznih državah. Na dolarje preračunano pridejo naslednji zneski novčanic (z uvaževa-njem žirovnih obveznosti emisijskih zav>?ov) in kovanega denarja na eno osebo: v Angliji 65.9, v Švici 53.5, v Franciji 36.8, v Švedski 28.4, v Nemčiji 22.3, v Avstriji 22, v Češkoslovaški 17.8, v Jugoslaviji 8.9, v Poljski 2.9; brez kovanega denarja v Španiji 87.5, v Madžarski 10.3. v Rumuniji 8 dolarjev. Borze 14. septembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge pouudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 76—77.50, Vojna škoda 308—310, zastavni fn komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 193—196. Ljubljanska kreditna 165 do 170. Merkantilna k)—92 (92), Praštediona 865-«868. Slavenska 49—0. Kreditni zavod 165—175, Strojne 112—115, Vevče 108—0. Stavbna 55—65. šešir 103—0. — Blago: En zaključek: turščica, fco vagon nakladalna postaja. 1 vagon po 157.50. Povpraševalo se je po hrastovih drveh, hrastovih hlodih in lanenem semenu. Ponudbe običajne. ZAGREB. Zasebni papirji nespremenjeni. Slavenska se je zopet vrnila na tečaj 50. Vojna škoda, promptna je bila zaključena po 310. Za investicijsko je bil čvrst denar na 77. — D i n a r se je v Curihu dvignil na 9.1425, dočim sta Pariz in Italija nazadovala. Tendenca na zagrebškem deviznem tržišču je nespremenjena. Tečaji niso zabeležili večjih sprememb. Dunaj je malo poskočil, a Pariz in Italija sta popustila v razmerju njune mednarodne oslabitve. Skupni devizni promet 4.5 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 797—801. Berlin izplačilo 1344.28_1348.28. Budimpešta 0.0788 -0.0792, Italiia izplačilo 201.4—202.6. London izplačilo 274.2—275.4. New York ček 56.292-56 502, Pariz izplačilo 163—165. Praga izplačilo 167.3-168.3. Švica izplačilo 1092.25-1096.25; valute: dolar 55.75—56.05. avstrijski šilingi 798—802; efekti: bančni: Eskomptna 100—101. Poljo 14—15. Kreditna Zagreb 101 do 102, Jugo 92—93. Obrtna 55—56, Praštediona 865—867.5. Slavenska 50—51. Ljubljanska kreditna 165—170; industrijski: Gut mann 230-285. Isis 52—53. Slaveks 115—120 Slavonija 31—31.5. Trbovlje 340-345. Vevče 105—115: državni- investicijsko 77—78. agrarne 42.5—44. Vojna škoda, promptna 303 do 309, za september 0—310, za oktober 312 do 313, kasa 308.5—309.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 796—798. Berlin 1346—1348. Budimpešta 0.0795 do 0.0796. Bukarešta 27.25—27.50. Italija 203 do 205. London 274.65—274.75. New York 56 do 56.47. Pariz 159.5—160. Praga 167.7 do 167.75. Švica 1094.5—1095. CURIH. Beograd 9.1425. Berlin 123.225, New York 517.50. London 25.12. Pariz 14.70. Milan 18.50. Pra;?a 15.33. Bukarešta 2.60. So-fija 3.75. Dunaj 73.0375. TRST Devize: Beograd 4950—50.25. Dunaj 385—415. Pracra 82.75-83.25. Pariz 80 do 81. London 185.25—136. New York 27.85 do 28.05, Curih 538—545. Budimpešta 0.03S5 do 0.0405. Bukarešta 13—14: valute: dinarji 49—50, dolarji 27.70—28. 20 zlatih frankov 106—110. zlata lira 536.56. DUNAJ. Devize: Beograd 12.51—12.55 Berlin 168.55—169.05. Budimpešta 99.09 do 99 39. Bukarešta 3.5625—3.5825. London 34 38 do 34.48. Milan 25.85 -25.45. New York 707.65—710.15. Pari« 20.10- 20.20. Praga 20.9650—21.0450, Sofiifl 5.12—5.16. Varšava 78.25-78.75. Curih 136.75-137.25; valu-. e: dinarji 12.48—12.54. dolarji 704.50 do 708.50. Deviza Beocrad n.-i ostalih borzah: v Praga 59.625. v Berlinu 7.422. v Londonu (popoldne) 274. v Yorku (13. t. m. po borzi) 1.77. Tifus narašča Izpregovorili smo o tifuznih obolenjih v Hannoverju, ki so zavzela tak obseg, da epidemije ni mogoče omejiti. Število bolnikov narašča od ure do ure. Bolezen je dobila tako nevarno lice, da ogroža že celo deželo in zdravniki se s strahom vprašujejo, kaj bo, če se ne zgodi čudež in stvar naenkrat ne preneha sama od sebe. Od ure do ure se javljajo novi bolniki, smrtnih žrtev je vedno več. In ker traja tifus tri tedne, preden se razvije do popolnosti, obstoji bojazen, da je bolezen, glede svojega obsega, šele v začetku in da bodo posledice epidemije nedogledne. Število inficiranih je torej nedvomno veliko in naval bolezni je šeL treba pričakovati. Zdravniških veščakov pa že sedaj primanjkuje in prav tako je tudi število bolničark zelo nedostatno. Iz Hannoverja so telefonirali v Berlin in prosili vlado, naj ministrstvo delegira več vseučiliških profesorjev v Han-nover, da se ugotovi izvor nesrečne epidemije. Nemške univerze se sedaj posvetujejo, kaj na store. Gre predvsem za pomoč bakterijologov, ki naj bi preiskali vse vode in skušali določiti, kaj je pravzaprav vzrok, da ni mogoče bolezni niti malo omejiti. Domače oblasti store vse, da bi ustavile širjenje bolezni. Prebivalstvu so na razpolago cepilne postaje, kjer se lahko da vsakdo cepiti proti tifusu. Šele s sodelovanjem najboljših nemških zdravniških veščakov je upati, da se posreči ugotoviti izvor in ognjišče bolezni ter ji zadati smrtni udarec. Vsa Nemčija stoji pod tegobnim vplivom te epidemične bolezni, ki na tako zagoneten način uničuje življenje svojih nesrečnih žrtev. Kako so med avstrijskim plemstvom rekrutirali diplomate Bivši avstrijski poslanec grof A. Sternberg je pravkar izdal knjigo zanimivih spominov in pikantnih storij iz proslule avstrijske diplomacije. Knjigi je dal posrečen naslov: «Papeži, cesarji, kralji ln židje» — (kakor je včasi Roda-Roda znal rafinirano zapisati: modi, ki vlada v Ne\v-Yorku: v flanelast ohrapen khaki z nenavadno širokimi hlačami. Dolgo gleda ubožni par, potem pa se obrne na bližnjega stražnika. »Aoh, please. policeman, evo yam petdeset frankov. Dajte lih onima nesrečnikoma, da si kupita kosilo.« Stražnik se začudi, pomisli, nato pozdravi, vzame denar in stopi k starcu in njegovi ženi: »Nate, očka in mamka, gospod vama je dal za dobro kosilce. Pojdita z menoj, vaju popeljem v restavracijo ... Deložirana italijanska kolonija v Newyorku Kakor v mnogih velikih mestih, stanujejo v Newyorku prebivalci tujih narodnosti kompaktno v svojih četrtih. Italijani so izvolili za bivališče poseben kvart, ki leži med ulicami Carmine, Blecker in Dougal. Ta četrt nosi ime «Mala Italija* in v njej živi nad 5000 Italijanov, ki so pred kratkim bih obveščeni, da se morajo v dveh tednih izseliti drugam. Italijanska naselbina v Newyorku je že dokaj stara in sega njen postanek 30 let nazaj. Pred tem časom so kupili nekateri imoviti Italijani skupino hiš, katere so dajali v podnajem. Newyork pa hoče ostati na višku modernizma tudi v stavbnem pogledu in neprestano izpreminja svoje lice. Arhitekti so nedavno sklenili, da je treba prebiti baš italijansko četrt, v kateri hočejo imeti prostor za 6. avenijo. Tako je prišlo do sklepa, da se morajo Italijani izseliti, kar je izzvalo med italijanskimi emigranti razumljivo razburjenje. Ogorčenost je tem večja, ker vlada tudi v Newyorku velika stanovanjska kriza in je le težko najti kotiček, kamor se človek stisne s svojo družino. Italijani so skušali napeti v„e sile, da bi se deložacija ne izvršila in so skušali celo demonstrirati. Priredili so obhod z ženami in otroki. Demonstracija te njihove nevolje pa je imela ta uspeh, da so jim inerodajni činitelji podaljšali rok za izselitev za celih 15 dni. Po tem času pa si lahko kupijo šotore, da bodo taborili izven mesta. Fernando Coriez, prvi Evropejec, ki je stopil na mehikanska tla (1519). Nedavno se je španska vlada obrnila na mehikansko, da dovoli prevoz njegovega trupla v Sevillo. Mehikanci pa so prošnjo odbili. X Živ otrok mrtve matere. V Mienu na Francoskem je izvršil zdravnik pred krat« kim zanimivo operacijo. Neka žena, ki je bila tik pred porodom, se je morala pod« vreči kirurškemu nožu, tekom operacije pa jc. na zdravniški mizi umrla. Operater je bil tako srčen in vztrajen, da ni izgubil poguma ter ni hotel popustiti, marveč je mrtvo mater operiral še naprej in čez pol ure spravil na svet otroka ter ga iz neza« vesti zbudil k življenju z umetnim diha« njem. Zdaj se dete v zdravniški oskrbi raz« vija čisto normalno. X Veliko kokainsko afero so te dni raz« krili v Berliu.r, kjer je kokainizem in mor« finizem zadnja leta strahovito razpasen. Kakor v drugih kokainsko«tihotapskih kom panijah, je tudi v berlinsko afero vpletena cela vrsta odličnejših osebnosti, katerim je načeloval bivši lekarnar Hahn. V nje« govi hiši je bilo skladišče strupov in glav« no shajališče tihotapcev, ki so beli otrov in morfij raznašali širom Nemčije in po« j sebno tudi na Dunaj. Policija je polovila že lepo število tihotapcev, med katerimi so bili najagilnejši nekateri bivši caristič« ni častniki. Če rad bi jel in nimaš ;eka, vzemi svet, ki Ti ga dam: Na svetu ni ga boljš'ga leka, kot je naš slavni Edina izdelovalnica E.JEBAS in OBOO, Ljubljana-Moste, N& splošno željo še danes No lepem plauem Mm V glavni vlogi naša ljubljenka Ly@ Mara. Izven programa MATICA ZURNAL 11. Šahovski turnir, kolesarska dirka itd. Pripravlja sc velefilm junaštva, sijaja in razkošja: . ROF1CA ORLOV«. Včeraj, šnje predv.:' .nje, par scen iz tega vele« fiima, je izzvalo splošno presenečenje in občudovanje. Danes predstave ob 4.. pol 6.. pol 8. m 9. ELITNI KINO MATICA Najudobnejši kino v Ljubljani Telefon 124. □□DuauuuDmDUL-LjuUDDDGaaji—L Porotne obravnave Ljubljana, 14. septembra. Roparski napad Danes dopoldne se jc zagovarjal pred porotniki komaj 191etni delavec Lojze Bekš iz Žirovskega vrha Mirno in brezčut« no ie sedel na zatožni klopi. Bledo lice je tajiio vsako čustvo, ki se j>oraja v notra« njosti. Obtožen je bil radi hudodelstva ro« pa. Fant je v domači občini na najslabšem glasu iu je bil že enkrat v preiskavi radi hudodelstva ropa, a je bil takrat vsled pomanjkanja dokazov izpuščen. Na Žirovskein vrhu životari 7oletni Lo» vrenc Kavčič, ki je bil svoj čas tudi Bek« šev varuh. Ker starček ne more več delati, je svoje posestvo prodal za 25 000 Din. Za to je zvedel njegov nekdanji varovanec in ga kmalu nato posetil. Ko je videl, da je sam, se je čez pol ure vrnil maskiran in s sekiro v rokah Kavčič je sedel ravno pri ognjišču. Bekš je dvignil sekiro nad njegovo glavo in zavpil: «Denar, če ne boš hinl« Zahteval je, naj mu pokaže listnico. Kavčič mu je odgovoril, da ima denarnico v sobi, nakar je šel Bekš za njim. Tam pa mu je pomolil starček pod nos prazno list« nico. Zlikovec jo je pogledal in vrgel ob tla. nakar je izginil. Lojze Bekš se je zagovarjal, da ga je ti« sti dan premagalo hrepenenje po cigare« tah in je hotel od starca samo 10 Din za svalčice. Porotniki pa mladeniču niso ver« jeli in so potrdili vprašanje o krivdi, na« kar je bil Jože Bekš radi hudodelstva ro« pa obsojen na tri leta ječe, upoštevaje pri tem izredno milost, mladost in zanemar« jeno vzgojo obtoženca. Požig v zmedenosti Dne 8. julija 1919. je zagorel v Slavini žalosten kres — mlin Jože Medveda. Čez dober mesec potem je spet šla po ondotni okoliei oii ust do ust novica, da je nekdo poskušal zažgati mlin Mihe Sevška v Rad; goncih. Ljudje v Slavinski okolici so jeli ugibati, kdo je požigalec, a mlinarji so se bali in čakali, kdaj sfrfota rdeči petelin tudi nad njihovim mlinom. Ostalo je pa vse nepo« jasnjeno, tudi slučaji požiga se niso več ponavljali. Stvar je bila že skoro pozab« Ijena, ko so letos kar naenkrat jeli šepe« tati ljudje, da je s požarom v zvezi Micka Kovačeva, zdaj delavka v Litiji Odmev teh šepetajočih besed je pa eulo tudi tenko« čutno uho postave in Kovačeva je bila are« tirana Prvotno je priznala, da je res za« žgala, češ da jo je k temu pregovoril njen brat Lojze, ki je vedel, da bo enkrat go» spodar domačega mlina, pa se je želel iz« nebiti konkurence. Pozneje pa je izpreme« nila svoj zagovor. Dejala je, da se je orož« nika prestrašila, ker ji je zažugal, da jo mora aretirati, če mu dejanja ne prizna; v resnici pa, da je nedolžna in se ne zaveda, da bi bila to storila. Tudi pred poroto se je tako zagovarjala in pravila, da je bila baš tiste čase zelo bolna, da je imela vročino, pozneje še špan sko in da ve o stvari le toliko, kolikor je zvedela od drugih domačih, če je res kaj storila, je napravila v bolezni in duševni zmedenosti, ker se ničesar ne spominja. Zagovornik dr. Fran Lokar je v stvarnih besedah pojasnil položaj nesrečnega dekle« ta, ki ji je v otroških letih umrla mati in je morala sama gospodinjiti celi družini. Ko se je zločin zgodil, je bila Micka šele 151etni otrok, je pa še danes precej dušev« uo zaostala. Bila je res bolna in tudi drugi ljudje so jo tedaj videli pol živo tavati okoli. Senat je stavi! porotnikom glavno vpra« šanje o krivdi ili dodatno, ah je Micka sto« rila dejanje v duševni zmedenosti. Porot« niki so glavno vprašanje z S glasovi zani« kali in Micka Kovačeva se jim je solznih oči zahvalila in veselo odhitela sestri v ubjem. * Danes bosta dve tajui razpravi proti Antonu Renku in Dominiku Brvar radi hu« dodelstva oskrumbe. Maribor, 14. septembra. Ljubavni umor pri Rušah Danes ie »tal pred porotniki* tovarniški delavec, jjletni Anton Lipnik iz Bistrice pri Rušah. Drž. pravdništvo ga je obtožilo radi umora Antona Sagadina, tovarniškega delavca iz Bistrice, s katerim jc delal sku« paj v tovarni za dušik v Rušah. Bila sta nad tri leta dobra prijatelja in znanca. V Lipnikovo notranjost pa se je nekega dne vsilila zavist, ki mu jc trovala sreč. Zavidal jc svojemu tovarišu, da zasluži več kot on. Koično jc poželcl še Sagadinovo ženo. V nedeljo, dne 26. julija je sedel Franc Sagadin s svojo ženo Jožefo in bletno hčerko Julčko v Postlovi gostilni v Ložni« ci Ko se je zvečer odpravljal domov, je prišel Lipnik, postal pred Sagadinovo mi« zo nakar ga je Sagadin povabil, naj sede. Bogve, kaj je že krožilo po Lipnikovi gla« vi. Rekel je: ®Pa ja ne boš ajfral, če se« dem poleg tvoje žene.« Sagadin mu je od« govoril: «Kaj bom ajfral,« pa so se vsedli, pili in bili dobre volje. Ponoči so šli še v gostilno Gaubeja, kjer je bila muzika s plesom. Spili so par litrov vina in plesali. Lipnik je silil Sagadinovo ženo in jo konč« no tudi zvabil, da je šla z njim plesat. Vr» tela sta se kar sama v veži. Lipnik je začel Sagadinovo ženo poljubljati. Ker se je ta jezila, ji je odgovarjal: ič. Zabloda Sledila je razprava proti Jožefu Zemlja, riču, kmečkemu fantu iz Ptujske okolice, ki je bil obtožen hudodelstva posilstva. Dne 5. avgusta je bil Zemljarič z večjo družbo na sejmu v Ptuju in je močno po« pival. Na potu domov je oskrunil neko še ne 14ietno deklico. Zemljarič je bil obsojen na 18 mesecev ječe. Pričakoval je očividno veliko hujšo kazen, ker je bil z izidom razprave izredno zadovoljen. Njegov branitelj jc bil dr. Av« gust Reisman. Maksim Gorki: Delo Blizu Kazanja je velika tovorna ladja z blagom iz Perzije zavozila na pečino in dobila težke poškodbe na dnu. Skupina nosačev, namenjenih, da ladjo ruztovorijo, me je vzela seboj. Bilo je v septembru, močan veter je vel s kopnega, na sivi reki so jezno poskakovali valovi, veter jih je razbijal kakor besen in mrzel dež je padal na reko. Delavci, približno petdeset mož so se v mračnem razpoloženju namestili na krovu praznega tovornega čolna, zaviti v plahte in jadra. Majhen parnik je sopihajoč vlekel čoln in bruhal snope rdečih isker v dež. Bilo je proti večeru. Svinčeno težko, n '.ro nebo se je temno spuščalo na reko. Delavci so mrmrali in psovali, kleli na dež, na veter, na celo življenje, leno so se vlačili po krovu semintja in iskali zaščite pred mrazom in mokroto. Proti polnoči smo prišli do kraja nesreče. Našo ladjo so tesno zavozili ob ponesvčeno. Naš preddelavec, star možak. zvit pes s kozavim obrazom in ostrii>; i <;kom, z očmi in nosom kakor iastr■■'). je strgal čepico, mokro, da je kar K upalo od nje, raz golo črepinjo in zakričal z visokim, ženskim glasom: »Molit, fantje!« V temi so se na krovu čolna ljudje stisnili v črn kup in godrnjali kakor medvedje. Preddelavec je bil z molitvijo prvi gotov in je vpil nato: »Svetilke sem! Tako, fantje, zdaj pokažite, kaj se pravi delati! Kakor se spodobi, mladeniči! V imenu božjem — dajmo!« In okorni, leni. premočeni ljudje so pokazali tedaj, kaj se reče delati. Kakor da se spuščajo v borbo, tako so se vrgli na krov in v skladišča napol potopljene ladje — z glasnim krikom, rjovenjem in marsikatero šalo. Kakor da so s puhom napolnjene blazine, s toliko lahkoto so skozi zrak mimo mene letele vreče, polne riža, zavoji rozin, kož, ovčjih run. Korenjaške postave so divjale mimo mene in se z glasnim vikom in krikom in sočnimi psovkami vzpodbadale med seboj. Kar verjeti ni bilo mogoče, da prav tisti okorni, mračni ljudje, ki so pravkar tako malodušno jadikovali o življenju, zdaj tako veselo, lahko in ročno delajo. Dež je postal močnejši in bolj mrzel; veter je narastel, trgal je srajce in jih ljudem vihal čez glave in razgaljal ži-vote. V mokri temi, pri medlem svitu šestih svetilk so črne postave besnele druga mimo druge; votlo so tolkle nji-10ve noge na tramove v krovih obeh Delali so tako, kakor da so se vsi bili dela izstradali, kakor da so že od davnaj vsi stremeli za užitkom, poldrug cent težke vreče metati iz roke v roko in vihrati s težkimi svežnji na grbi. Kakor igraje se so delali, z veselo otroško udanostjo, z onim pijanim veseljem nad delom, ki ga po sladkosti prekaša samo — objem žene. Velik, brkat mož v dolgem površni-ku — bil je pač lastnik blaga ali njegov pooblaščenec — je naenkrat zaklical nervozno: cLjudje — za eno vedro dam! Vi zlodji, za dva dam! Samo krepkeje po-primite!« Od vseh strani obenem so rjuli močni glasovi iz teme: »Tri vedra!« »Naj bo, tri torej! Potem pa tudi delajte strumno: In vihar dela je divjal še besne je: Tudi jaz sem se oprijel, vlačil sem vreče, jih metal, norel nazaj in jemal druge; in zdelo se mi je. kakor da se jaz sam in vse okoli mene vrtinči v surovem plesu, kakor da bi mogli ti ljudje mesece in leta delati tako strašno in tako veselo, ne da bi se utrudili, ne da bi varovali svoje moči, kakor da bi bil tudi kos. cerkvene stolpe in mina-rete po mestu zagrabiti 'tako in iih od- te i vleči, kamor bi hoteli To noč sem preživel v nekem radostnem opoju, kakršnega še nikoli nisem užil in v moji duši je žarela želja, da bi vse življenje prebil v takem polblaznem zamaknenju ustvarjanja. Ob stenah ladje so plesali valovi, dež je tolkel ob krov, veter je tulil čez reko, v sivi sopari iutranjega mraka so mrzlično, ne-utrudljivo divjali polnagi, premočeni ljudje semintja, kričali, se smejali in bili ponosni na svojo moč in na svoje delo. In potem je veter naenkrat raztrgal ma so črnih oblakov in na svetli modri pegi neba je rožnato pomežiknil solnčni žarek — z enodušnim krikom so ga pozdravile te vesele živali in otresle mokro grivo po svojih ljubih obrazih. Najraje bi bil te dvonožne živali objel poljubljal, ki so tako modro in brli > bile pri delu, ki so se delu udale s ta" n zabljenjem samega sebe. In polnagi ljudje so delali do dveh popoldne, dokler niso preložili vsega bN-ga, brez odpočitka. med nalivajočim dežjem in ostrim vetrom in s pobožnost-jo sem spoznal sredi njih. kako bogato je človeštvo na čudovitih močeh. Potem so vsi zlezli na parnik in se tam potopili v globok sen — kakor pijani. Ko smo spet dospeli v Kazanj, so se usuli na peščeni breg kakor potok sivega blata in so šli v krčmo, da — spijo svoja tri vedra vodke. Tam je Baškin pristopil k meni. me ogledal in dejal: »Kaj so vendar napravili s teboj?« Ves vzhičeci sem mu poročal o našem delu. Poslušal me je, vzdihnil in potem rekel s prezirom: »Saj si norec! Ne, še hujše — idiot si!« Napis' na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo st citati tudi ponoči. En primer: Sokol Mladinski odsek sokolskega društva v Mariboru javlja, da pričnejo vsi oddelki s redno telovadbo v sredo, dne 15. septembra po tem - le redu: moška deca 6_14 let pondeljek in petek od 17.—18.30 v realki, vad. Stanko Lapajne; ženska deca 6—14 let sreda ln sobota od 15.—1650 na Zrinjskem trgu, vad. Ivanka Sketova; moški naraščaj 14—10 let torek in četrtek od 18.30—20 v realki, vad. Janko Dekleva; moški naraščaj 16—18 let v pondeljek in petek od 18.30—20. v realki, vad. Franjo Mačus; moški naraščaj 14 do 18 let torek in četrtek od 20_22. v realki, vad. Rajko Zotter; ženski naraščaj 14—16 let torek in četrtek od 17.—18.30 v realki, vad. Janko Dekleva; ženski naraščaj 16—18 let sreda in sobota od 17,—18.30 v realki, vad. Franjo Mačus; ženski naraščaj 14—18 let sreda in sobota od 18.30—20. v realki, vad. Franjo Mačus. K zadnjemu oddelku se sprejemajo telovadke, ki so čez dan zaposlene v uradih in drugih obratih in radi tega ne morejo zahajati k drugim oddelkom. Telovadci in telovadke naj se javijo samo v oni oddelek, ki odgovarja njihovi starosti, razen onih dijakov in dijakinj, ki obiskujejo 5. realko ali gimnazijo ali I. letnik učiteljišča, oziroma trgovske akademije, ki smejo vstopiti v višja oddelka 16—lSletnih, četudi niso še izpolniti 16. leto. Zapisovanje se vrši ob navedenih urah pri vaditeljih oddelkov na letnem telovadišču v Ljudskem vrtu, kjer se vrši v slučaju lepega vremena telovadba. _ Mladinski odsek. Dopisi MENGEŠ. 29. preteklega meseca je priredij Sokol mladinsko igro »TrajuKico«. Igrali so jo sami naraščajniki in naraščaj-nice z velikim veseljem. Obisk je bil naravnost rekorden. Mladi igralci so se zelo potrudili tako, da so bili vsi posetniki prav zadovoljni, Ie odmori so bili predolgi. Temu se bo sedaj odpomoglo, ker se bo ves oder preuredil in nabavila garnitura novih kulis. Zatorej napredni Mengšani, ne od-slavljajte onih bratov in sester, ki pobirajo te dni prispevke za ta dela, temveč darujte po svojih močeh, da si bomo uredili dostojen kulturni hram. Sokol pa naj gre le po tej poti naprej ln naj še večkrat vpri-zori mladinske igre sebi v moralno oporo, mladim pa v veliko veselje. Tamburaškl zbor Edinosti prav pridno vežba. Parkrat so že pokazali svojo izurjenost in so vedno želi pohvalo. Le tako naprej. Volitve v Zbornico za trgovino, industrijo in obrt so oživele politično delovanje pri nas. Posebno dva znana gospoda, eden, ki spada pred altar, drugi pa v klobučarsko delavnico, sta zbrusila precej podplatov in pet, da sta nabirala glasovnice za g. Ogrina. Pri tem poslu sta se mnogokrat prav osmešila In tudi Slišala sta nekaj poštenih. Za danes dovolj! BOH. BISTRICA. Dne 8. septembra smo praznovali otvoritev sok. doma v Bohinju. Ker do sedaj nismo imeli lastne dvorane, smo morali životariti po tujih In neprikladnih lokalih, kar je zelo oviralo razvoj društva, dokler nismo končno vendar prišli do svojega zavetišča. Čeravno Je dom po zunanji obliki bolj skromen ln primitiven, je na znotraj za tukajšnje potrebe dovolj prostoren in bo predvsem izborno služIl našim telovadcem in naraščaju za njihovo vzgojo. Zato pa bohinjska mladina in fantje, pridružite se sokolskemu delu ln vzgoji ter pridno zahajajte pod svoj novi krov. Telovadbi je prisostvovalo tudi mnogo domačinov zastoojkarjev, vračajočih se od Iita-nij, ki so s ceste zadovoljno sledili telovadnim točkam. Dopoldansko otvoritev Je zaključil br. Obersnel s svojim lepim govorom, za kar se mu toplo zahvaljujemo. Da Je nastop tako uspel, gre zahvala vsem društvom, ki so sodelovala. K lepemu gmotnemu uspehu pa so pripomogle vse cenjene dame, ki so podarile slaščice, posebno pa gospe v paviljonih, za kar jim iskrena zahvala. Dalje hvala vsem ostalim, ki so sodelovali, ter jeseniškemu Sokolu, ki je pridno sviral. V kratkem bo pričel obratovati v tej dvorani vsako soboto in nedeljo kino, na kar it sedaj opozarjamo javnost SV. MARJETA PRI RIM. TOPLICAH. Naša osnovna šola je priredila v nedeljo dne 12. septembra v dvorani hotela »Nova pošta« v Rimskih toplicah gledališko igro »Snegulčico in škratje«, ki je nadvse pričakovanje dobro uspela in to po zaslugi gdč. Pukmeistrove, ki je večji del počitnic žrtvovala za priprave igre Bodi ji izrečena najlepša zahvala! Prav srčna hvala tudi slikarju umetniku g. Seebacherju iz Celia za slikanje kulis in progovnemu mojstru g Dvvoraku, ki je imel veliko truda z vzpostavitvijo odra in z napravo raznih drugih priprav za igro. Končno hvala vsem ostalim, ki so na katerikoli način pripomogli k tako dobremu izidu Na od mnogih strani izraženo željo se bo igra »Snegulčl-ca« ponovila v nedeljo dne "19. t. m. ob 15 uri. Vabijo se vsi prijatelji šolske mladine, posebno iz Laškega in Zidanega mosta, da nas isti dan posetijo v Rimskih toplicah SLOVENJGRADEC. Nabori, ki so se vršili pred tedni v Slovenjgradcu, so zopet pokazali eno tistih žalostnih slik, ki imajo korenine v nekdanji Avstriji in delajo Slovencem sramoto tako napram bratom Srbom, kakor tudi napram inozemstvu. Dasi gostilničarji v mestu ob nabornih dneh niso smeli točiti opojnih pijač, vendar se sramotno tuljenje In nedostojno vedenje k naborom prihajajočih kmetsklh mladeničev ni moglo popolnoma preprečiti, ker so nekateri izmed njih prihajali iz bližnjih vasi na vse zgodaj pijani v mesto. Zganite se vendar že enkrat vi, ki organizirate kmet-sko in delavsko mladino v Izobraževalnih ln orlovskih društvih, ter Jo Izobrazulte k lepemu, dostojnemu in treznemu vedenju !n jo navajajte k plemenitim dejanjem Zave-dite se, da rodi hujskanje proti gotovim Stanovom in političnim nasprotnikom surovost, ki v prijanosti ne pozna mej in se ne ustavi alti pred lastnim somtšljeclkon. Na- bori v Slovenjgradcu so končali s smrtjo zidarskega pomočnika Antona Rojca. Kot močan mladenič izredno lepe postave je bil član in menda celo načelnik orlovskega društva v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Podlegel je smrtonosni rani, ki mu jo je v prepiru zadal z nožem Jurij Pižeta, krojaški pomočnik ln član tukajšnjega orlov skega društva. S tem, da Je po žalostnem dogodku odvetnik dr. Bratkovič odložil mesto predsednika slovenjgraških Orlov, dogodek ni izbrisan, niti sramota omilje' na. Nasprotno! Ta dogodek naj bi gospoda predsednika opomnil, da je treba na mesto političnega sovraštva in poleg te lesne moči gojiti med članstvom v prvi vrsti srčno kulturo in ljubezen do bližnjega, domovine, Slovanstva in človečanstva, po zgledu onih nacionalističnih društev, proti katerim je bilo kot protiutež roko v roki z nemškutarji ustanovljeno tukajšnje orlovsko društvo s predsednikom dr. Brat-kovičem. ST. PAVEL PRI PREBOLDU. V bližin! Št Pavla je mala vasica z imenom Ladko-va vas. V tej vasi se Je ob priliki blagoslovitve novega gas. doma vršila dne 8. septembra vrtna veselica. Na vrtu je stala tudi okrašena brizgalna. Toda Cujte! Ta brizgalna nosi po osmih letih narodnega edinstva napis- »Freiw. Feuerwehr, Lacken dorf«. Cas b! že bil, da bi se tudi vaščanl te vasice zavedali svoje narodnosti ter zamenjali ta nemški napis s primernim slovenskim. NEDELJJŠČE. V Medjimurju je začela polagoma ugašati Radičeva oziroma Nikl-čeva zvezda. Dne 8. t. m. je g. dr. Mrzljak na sestanku SDS v Nedeljišču v poldrugo-urnem govoru razložil številnim prisotnim razdiralno politiko RR sporazuma. Krivde, ki je radi sporazuma v Medjimurju nastala, ni zvraial na bivšega radičevskega, sedaj Nikičevega poslanca Znldariča, temveč na Stipico samega, čeprav je Znidarič v Nedeljišču in okolici povzročil narodu mnogo škode. S tujim blagom si zida na Fazarnici (63 oralov zemljišča) gospodarsko poslopje. A kljub temu se mu tla že močno pogrezajo in izgublja dan za dnem več svojih pristašev Tempora mutantur... Veliki plakati naznanjo v Nedeljišču, da se bo vršil v nedeljo, dne 19. t. m. »Velik orlovski shod«, ki se ga bodo udeležili Orli Iz vse Slovenije. Zanimanje za shod ie prav majhno, čeprav ie g. župnik obljubil, da bo stavil svoj vrt na razpolago za telovadne nastope. Vederemo! Šport Naša reprezentanca proti Rum uniji V soboto bo naša nogometna reprezen« tanca v Zagrebu igrala trening tekmo pro« ti dunajskemu Slovanu. Reprezentanca bo najbrže sestavljena sledeče: Sifliš«Vrban« čič, RemecsMarjanovič, Premeri, Kunst« Urbanke, Agič, Leinert, Cindrič, Giller. V tej postavi manjka Beograjčan Ivkovič, ki igra v soboto v Bukarešti. On pride na vsak način v poštev za borbo proti ru« munski reprezentanci. Tudi Cindričev na« stop še ni gotov. Ako Cindrič ne bi nasto« pil, namerava savezni kapetan v soboto preiskusiti na trening tekmi proti Slovanu zvezo Ilirije Omana, ki je pri zadnjih tek« mah pokazal prav izborno formo Ako od« govarja ta vest, ki smo jo posneli iz za« grebškega «Jutarnjega Lista» resnici, mo« ramo odločitev saveznega kapetana le po« zdraviti, ker se nahajajo tudi med sloven« skimi igrači nekaj talentov, ki bi lahko prišli v poštev. Dosedaj se savezni kape« tani žalibog niso preveč brigali za sloven« ske nogometaše. Mladinski pokalni hazena turnir Danes ob 17. uri se srečata na igrišču Atene kot prvi par Primorje in Ilirija. Z ozirom na znano rivaliteto obeh klubov obeta njuno srečanje oster in napet boj. Že prejšnje tekme so privabile mnogo gle« dalccv, ker so bile moči skoro izenačene. Letos pa sc obeta še mnogo močnejša kon kurenca že z ozirom na dejstvo, da nasto« pijo pri obeh družinah igralke, ki so že opetovano nastopile v I. družini. Poleg te« ga bodo nudile mladinske tekme pregled našega naraščaja, ki bo v najbližji bodoč« nosti zastopal barve Ljubljane v medmest« nih tekmah. Naša publika, ki zna ceniti dober šport, se bo gotovo v velikem šte« -vilu odzvala in s tem pripomogla klubom tudi do gmotnega uspeha. Tilden v Daviš cupu poražen! V soboto sta biji odigrani še poslednji dve igri za letošnjo posest Davisovega po« kala. ki pa sevda končnega rezultata nista mogli izpremeniti. Johnston (Amerika) je nastopil proti Borotri (Francija) in zmagal po trdem boju 8 : 6, 6 : 4, 9 : 7. Francoz ni bil v običajni formi, in je tekom igre napravil 27 double«faultov, dočim jih je Johnston zagrešil samo 3. Ze s tem je mo« ral igfo izgubiti. Mnogo bolje se je držal njegov rojak Lacoste proti ameriškemu šampijonu in svetovnemu prvaku Tildenu. V krasni igri je Lacoste zmagal 4 : 6, 6 : 2, 8 : 6. 8 : 6 in tako rešil edino, a tembolj častno točko za Francijo 'Končni rezultat je torej 4 : 1 za Zedinjene države. Meddržavne tekme naše nogometne reprezentance. Za letos so dolečene tri meddržavne tekme naše nogometne repre« zentance, in sicer 3. oktobra proti Rumu« niji, 28. oktobra proti Češkoslovaški ter na še nedoločen dan proti Avstriji. Službeno iz LNP*a. Danes, v sredo, ob 20 seja p. o., ob 20.45 seja u. o. v Narod« ni kavarni. — Tajništvo. ASK Primorje (Hazena sekcija). Da« nes mladinska tekma s SK Ilirija. Sledeče igralke naj bodo na igrišču TKD Atene najkasneje ob 16.45: Kaiser. Podboj II, Va« tovac, Sajovic, K I in II, Modic II, Jerina. Načelnik. SK. Jadran. V sredo 15. t. m. ob 20. uri seja upr. odbora pri Mraku. Prosim, da se te seje brezpogojno vsi novoizvoljeni gg odborniki, kot gg. prejšnjega odbora, ki predajo klubske stvari, udeleže. — Pred sednik. Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi 211 Rajko Turk, carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova 9 nasproti glavne carinarnice. Vse informacije brezplačno! Iščemo 66ci rabljeno lokomobilo pa v dobrem stanju, od 26 do 34 m2 kurilne ploskve, z najmanj 7 atm. pogonskega pritiska. — More biti tudi lokomobllni kotel brat stroja Ponudbe s pobližjim opisom (sistem, leto gndnje itd) na: Prvo dalmatinsko trgovačko društvo, Dubrovnik II. Tovarniško poslopje za manjši obrat, svetlo se išče v najem Ponudbe z navedbo okala in najemnine na: A. Lcmpret, Ljubljana, Dunajska cesta 22. 6609 a stroj, mojstra, teh. uradnika ali kaj podobnega išče absolvent stroj delovodske šole, vojaščint prost, s 5 letno rudniško prakso kot namestnik delovodje. Vešč je v strojnih rudniških napravah (pri parnih kotlih, parnih strojih, kompresoriih, ventilatorjih, elektr. napravah, parn h in elektr. sesalk?h itd.) Dober strojni risar in sposoben z? teh. administrativne rosle. Službo nastopi takoj. Ponudbe na upravo .Jutra* ped: »Energičen in trezen" 6597-a IH potrebuje Hotel CENTRAL v Sarajevu. -Bi Izvežbai e in dostojne moči naj pošljejo ponudbe s priloženimi spričevali in fotograf o na upravo hotela ' -530 a L. Hikuš ~ LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno I Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic Stari dežniki sa nanovo oreobiecsin. Zidarski polir se sprejme takoj. Naslov in reference poslati na oglasni oddelek Jutra" pod: 6584 »Trezen in samostojen" juta Cementnih 6 65 a ureč za napolnitev po 50 kg, celih, dobro ohranjenih kupim večjo množino. Ponudbe z vzorcem in navedbo cene na: Janko Krek, Ljubljana Uošnlakooa nllca St. 4. Ob/, ava. Podpisana zadruga objavlja, da g. Pettič Ivan. bivši poslovodja ,Lede" ni več pri njej v službi. Imenovani m uvravičen več zadrugo v kakršnemkoli pogledu zastopati, ter ne prizna zadruga nikakih njegovih sklepov in obvez. „LEDAU domača tvornica domskega perila in vezenin. r. z. z o. z. Ljubljana. 6S94 100 hI belega in rdečega izborna kvaliteta, letnik 1925 ima na prodaj po ugodni ceni. Jože Petan posestnik in trgovec, Sromlje 22/24. i iiir (Webmeister event. Gehifle) dobi mesto v večjem mestu v Bački. Prednost imajo mladi, neoženjeni ljudje. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra" pod ,(Tkalski mojster" 6498 Kari Belič naznanja v svojem kot v imenu svojih sinov Viktorja, Adolfa in Josipa ter sorodnikov žalostno vest, da je njih soproga, mati in stara mati, gospa Helena Belič soproga strojevodje * p. dne 13. t m. po kratki mučni bolezni previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnlce se vrši dne IS. t. m. ob 6 uri pop. iz mrtvašnice dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — Maša zadušnica bo brana v farni cerkvi pri Sv. Petru. Ljubljana, 15. sept 1926. Žalujoči ostali. Tužnim in potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin, oče in stric, gospod Franc Urbanec finančni računski svetnik po daljši bolezni, previden z zakramenti za umirajoče, v torek 14. septembra izdihnil svojo blago dušo. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 16. septembra ob pol 4. uri pop. iz mrtvašnice drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Dragega nam pokojnika priporočamo v blag spomin. V LJUBLJANI, dne 14. septembra 1926. Žalujoči sorodniki. Zahvala Oi Cn <£> Ob bridki izgubi iskreno ljubljene soproge, mame, stare mame in tašče, gospe neti Zahotnik izrekamo tem potom iskreno zahvalo za izkazano sočutje in sožalje, dalje čč. duhovščini ter vsem prijateljem in znancem, ki so rajnko spremili k večnemu počitku. Žalujoči ostali. 1 graščinsko sseleposesfoo ♦ | proda po zelo ugodni ceni | večjo množino j brzojavnih drogou ! Cenjene ponudbe z navedbo cene je poslati t na podružnico „Jutra" v Celju pod šifro: | „Brzojavni drog 30.000" 66^: Opr. št. 27182/24 ad 12. Razglas. Gospod ministei socijalne politike v Belgradu 'je s svojim odlokom z dne 29. julija 1926 O broj 167/IV znižat počenši s 1. avgustom 1926 prispevek za delavske zbornice, določen z odlokom z dne 12. avgusta 1924 S broj 49/IV, od 0.5% na O^Vo zavarovane mezde, ki služi za podlago pri odmeri prispevkov za bolniško zavarovanje. Prispevek za delavske zbornice se predpisuje samo za one osebe, ki so uvrščene v VI. do vštevši XVIII. mezdni razred. Prispevek za delavske zbornice znaša v mezdnem razredu: VI. Vit V tU IX X. XI- XII. X'U. XIV. XV. XVI XVII. XVIII 0-10 o-12 o-l -t u-17 0 2t 0-25 0"3u 0*36 0"43 0 52 Oot 0/2 08-> Din na teden. Prispevek za delavske zbornice je dolžan plačevati delodajalec, ki ga pa sme v celoti odtegniti od nameščen-čevega zaslužka. Ob priliki znižanja prispevkov za delavske zbornice je izdal Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nove tablice prispevkov, ki si jih delodajalci morejo naba viti pri podpisanem uradu po Din 1*— (en dinar) komad Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubliani dne 26. septembra 1926 6562 a Ravnatelj: dr. Bohinjec s. r. Naša nad vse ljubljena hčerka in sestrica ELICA nas je danes v nežni mladosti 3 let za vedno zapustila in se po kratki, mukepolni bolezni preselila med nebeške krilatce. Pogreb nepozabne miljenke se vrši v četrtek, 16. t. m. iz Stare poti št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. septembra 1926. Janko in Jožica Krek, stariši Janezek, bratec. 6612 AUTO <014 znamke Austro Fiat, 4 sedežni, motor v dobrem stanju, kojega se lahko prenaredi v tovorni voz se za 12.000 Din takoj proda. istotam Austro Fiat 6 sedežni se tudi ugodno proda. — Naslov pod „Austro Fiat" na upravo „Jutra" v Mariboru. Razglas. V konkurzno maso Franca in Antonije CuČek v Strnišču spadajoče barake in druge premičnine se prodajo iz proste roke brez dražbe potom razprodaje po predloženih ponudbah v pisarni konkurznega upravitelja dr. V. Kukovca v Mariboru. Predmeti se naj zaradi točne določitve istosti ogledajo na licu mesta, ponudbe pa stavijo takoj ustno ali pismeno konkurznemu upravitelju v Mariboru, ki bode sporazumno s konkurznim komisarjem o sprejetju ponudb odločil. Za sedaj se prodajo barake: Kttg 7, KWM 2, Kr 32/7, Kr 32/8, Kr 100/15, Kr 100/11, Ku Pi 1, letno kopališče, remiza za desinfektor Kr 100/11, KWM 2, B 2, Kr 100/1, Kr 100/2, Kr 100/4, Kr 100/6, Kr 100/7, Kr 20/5, Kr 32/5, Kr 20/4, Kr 20/3, Kr 32/4, Kr 20/2, Kr 20/1, kegljišče pri W/4 v Boleslavi in razno blago in sicer: okrog 800 m tračnic ozkotirne železnice 60/7 na železni b pragih mont., 9 velikih svetilk .Olzo", 2 desinfektorja, razni štedilniki in peči, razno pohištvo, 5 hydrantov, okrog 20 000 opeke, kompletna stranišča, staro železo, 1 žična mreža za ograjo (2 m visoka), 1 železni valjar, razni stari električni materijal, 1 bencin motor 12 HP, razni stari vodovodni materijal, 5 decimalnih tehtnic, razne deske in trami otvu. usrodno prodam. Ponudbe na po§tni predal 5. Maribor 24242 Avto znamke «Fiat». v dobrem stanju, naprodaj Vprašanja na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro iD od 7 do 6 ure. 26123 Lecons et cours de convers. francaise Učenko sprejmem v manufakturno trgovino v Ljubljani. B*-flektira se le na take, ki so dovršile vsaj 2 meščanski šoli ter so poštenih staršev. Ponudb* pod Šifro • Milil! akt »r« 60» na ogL oddelek Jutra«. 26190 Krojaškega pomočnika srrtjme A. Kovač. Zgornja " ' 52. 2820S Pletilje dobro izurjen* »pfejm* tx-■vina Franjo Akiin, Sp. ška. 26202 S iščejo Prodajalka meiane stroke, t dobrimi spričevali, išče mesta. Cenj. ponudbe ca naslov: Kri .ta Pire, p. Straža 48, Dolenjske. 26188 Absolventinia trg. tečaja t nekaj prakse, o&otna sloveaskaga. srbo- hrvatskega. italijanskega in 1 slona francoskega ter nemškega jezika, išče mesto na oglasni oddelek Jutra« pod .Kontoristinja 54». 26184 Kuharico z dobrimi ln dolgimi spričevali iščem za tokoj na deželo. El*ktT. hi» in vodovod v hiši. Predstaviti se «Ceho;lavija>, Sodna ul. £t. S. 26204 Učenca i, špecerijsko trgovino, s rriieerno Selško Izobrazbo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 26306 Brivskega pomočnika od 18—20 let starega, ki roa striči aa babi, sprejme Viktor PetrovSii. brivec r Radovljici. Stanovanj* la peril* v kfiS in 230 Din tedenske. 2SS0J Čevljar, vajenca sprejmem. Naslov v eglas-im oddelku Jutra«. 26206 Učenko ■r-ejmem v modne trgovino MaaU- V »glasnem »id*Jk» 26251 Solicitatorka steno-etrojepiska s Šestletno prakso, išče mesta. Dopise prosi na naslov: .Vrt Krvtanthema«. p. Ormož. 26217 Knjigovodja bilandst ter kalkulant — sedaj zaposlen v velikem industrijskem podjetja, zmožen samostojnega pisarniškega vodstva, želi preme-niti mesto. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra« p*d .Zanesljiv«. 26187 Trgovski potnik avto vozač, išče mesto za mesoe oktober. Ponudb* na oglasni oddelek Jutra« pod .Avto 81». 26181 Spalnica radi selitve ugodno naprodaj. Ogleda se od 10,—12. dopoldne na Sv Petra c. št 58,TI. 26043 Skelet dobro ohranjen brek voz. železen Štedilnik, železno peč in repi6trir. blagrajno prodam v Sp. šiški, Celovška cesta 80. 26027 1 par Mme. Arseniev. prof. du : Cercle francaU Nouvelle m£tbode. raride. facile : Rensieguement: Villa Had-ji Mine. Gorupo^a ulica štev. 16. — tou> les joure de 3V—4^? -n de 7 -8 p. m. 26122 Klavir in sploino glasbeno teorijo poučuje gospodična začetnike — tudi na domu Več v kolodvorski ulici štev 23, pritličje. 25879 Kostanjevlno (taninski les) vsako množino kupujem po najvišjih dnev- . nih cenah in akreditivnemu ] plačilu za takojšnjo dobavo j Le resne ponudbe na oglas- 1 ni oddelek .Jutra« pod šifro 1 .Kostanjevina 17» 26163 Belo vino cca. 60 hI taradi pomanjkanja posode prodam. Naslov: Alojzij Korošec. Sveča — pošta Ptujska gora. žel. postaja PoHčane. 26241 Modistka Slinka Horvat se priporoča za vsa v modistovsko stroko spadajoča dela Dalmatinova ulica 10m — od novembra naprej: Jurčičev trg št 2 (sedaj lekarna Baho-vec). 25908 Otroški voziček dobro ohranjen prodam. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra« 26248 «Vlnobister» je novoizumljeni aparat, ki mehaničnim potom bistri in čisti vino. ter mu odvzame vse nečiste in nezdrave snovi. .Vinobister« pritrdite na vinski sod in vsako tudi najslabše vino teče iz soda kristalno čisto, ker aparat vse nečiste kali zbira in od vina odBtranja. Razpošilja se franko po 400 Din od izumitelja V. Simonič. me-haničarja v Ptuju. Znesek je poslati naprej. 25903 Trieder Brehms Ticrlebea in 300 vezanih knjig proda dijak. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra, pod .Dijak 260. 26164 Šivalni stroj popolnoma nov, ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra«. 16218 Pisalni stroj boljši, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro «Siroj». 26155 Električni motor 3 HP. 110 volt. kupim — Ponudbe pod < Motor* na oglasni oddelek .Jutra«. 26155 Gostiln, opravo to je: mize. stole, točilno mizo. steklenice in vsakovrstno posodo kupi Jasip 9erec, Maribor. Aleksandrova cesta 86. 26082 Mladenič v-estransko naobražen. 29 let star, išč« mesta tki a-diščaika, inkasatorja ali poslovodje v kakem manj-S*m obratu, si ar* v veletrgovini ali kiMi, pr*din in plavam takoj Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod 444 Prazno sobo baim vhodom, ne v najem, »mo od gospodarja. išče mirna in solidna gospodična — Ponudbe na oglasni oddelek «nco Resa* — aeaseaiMe dopis« ped .Srečen dom 8S» aa ogiasai oddelek Jutra«. 261S3 Trije mladenič! v Franciji želijo dopisovati s 3 mladenkami v starosti od 18—23 let, v c vrbo le-Litve ia kater* ietlje potovati v kratke« r Francijo L* resne ponudbe > sliko na oglasni oddelek Jutra« pod .Matevt, A v. guat is Luka«. Kraškega ovčarja 2 leti starega. U ie izvan-redno dober čuvaj, prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelka Jnora*. Psičko lepo. oddan brerpiačno. — Naslov v oglasnem oddelka Jutra«. Izqut>i}£tuy Prstan sem zguba od Starega trga de Rimske eeete. — Polten aadditeU naj ga odda * oglasnem oddelku Jutra*. 26216 Zastopstva ta Ljubljano ali Slovenijo spreim* vpeljan trgovec. _ uea) ponudb* pod tnačko •Uspeh 85* na oglasni oddelek Jutra«. 25:35 Gledališka loža Za andailkJ tbooement C OBem oeebc, U bi vrela polovico, tretjine, event. četrtiao lol* S, TL reda. Kaslov t oglasnem oddelku Ju«a>. 86192 Kompletna jedilnica po telo agodai oeni naprodaj. — Ittotaa ** odda zračna soba Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 26205 V loži eno mesto oddam gospodu po tnižani ■ndmSU eeni ta čat gled. setoae Naslov v oglasnem oddelka Jutra«. 26230 Rejenčka d*bre oskrbo, »arf.v t oglasnem oddelka Jutra«. 26222 Lepo, vitko postavo povzroči samo trebušni pas, izdelan v ateljeju steinrkov A. HUTTER, Dunajska e O/ll. Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni Kako se jih ubranite tzvestt z knjige: Dr. Josip Tlčmpi Cena s poštnino vred Din 19-50 Marodils na knjigarno Tiskovne zadruge v Vabllaol. Prodaja kleti. Proda se iz proste roke vinska klet stoječa na parceli štev. 53 pašnik vi. št. 17 d. o. Zavrče, s cementom obokana, 12 m dolga in široka, z 11 velikimi praznimi sodi v skupni cenilni vrednosti 32.922-10 Din. Predmet naj se ogleda na licu mesta. Kupne ponudbe se stavljajo upravitelju kon-kurzne mase Franca Cučeka dr. Vekoslavu Kukovcu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 19. 6591 a Dr. Vekoslav Kukovec kot konkurzni upravitelj. jLj-j ni; rrr i n 11 O Novo otvorjeno! Novo otvopjenol KONFEKCIJO upeljala je tvrdka Anton MACUN, Maribor, Gosposka ulica 10. Moderne obleke in raglrtie u gospode in dečke po vseh cenah. Specialne štajerske hlačke za dečke in poklicne oblekel — Ježne piašče itd. Velika izbira vsakovrstnega štofa za obleke in površnike za gospode Dam tudi napravit po meril 6580 Flauš In pfli v vseh barvah in cenah za oiašče, baržun. perje in puh odeje, koče ter bogata zaloga vsakovrstnega tnanufak blaga Dam tudi na obroko brez povišanja cot Solidna positeiba 1 Zahtevajte vzorce ! Zmerne cene I inniini umu u m um»m i m i u 1I.1JUI Urejaj« Fraac Pno, M* ji u Koosorcij cjstn* A