32 METEOROLOŠKA POSTAJA ŠKOFJA LOKA Meteorological station Škofja Loka Mateja Nadbath eteorološka postaja Škofja Loka je v istoimenski obč ini. Poleg omenjene sta v obč ini še padavinska postaja Bukovšč ica in postaja Suha, ki je samodejna hidrološka postaja vendar poleg vodostaja reke in temperature vode meri tudi višino padavin. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Škofja Loka (vir: Atlas okolja 1 ) Figure 1. Geographical location of meteorological station Škofja Loka (from: Atlas okolja 1 ) Postaja je na nadmorski višini 367 m. Postavljena je v strnjenem naselju. Dežemer je na opazovalč evem vrtu. V okolici opazovalnega prostora so gredice, posamezna sadna drevesa in stanovanjske hiše. Opazovalni prostor je na tem mestu od leta 2007, pred tem je bil približno 300 m južneje, na travniku pred hidroelektrarno. Od leta 1924 do konca marca 1941 je bila postaja na gradu, v takratnem uršulinskem samostanu, od leta 1907 do 1924 je bila na Mestnem trgu, pred letom 1907 pa na dvorišč u šole za deč ke, kjer so jo postavili ob zač etku delovanja. V Škofji Loki so z meteorološkimi meritvami zač eli novembra 1895, v uradnih evidencah podatke s postaje najdemo pod imenom Bischoflack. Prvi opazovalec je bil naduč itelj Franc Papa. Leta 1907 je opazovanja prevzela Marija Papa Schindler, leta 1924 pa so z opazovanji nadaljevale sestre uršulinskega samostana: Salezija Kalan, Angela Bahovec in Doloroza Lavrenč ič . Avgusta 1947, ko so spet stekle meteorološke meritve, so bili opazovalci: Ivan Homan, Ivan Bertoncelj in Janko Prevc. Od marca 1986 opazovanja vrši Janez Rakovec, ki je še danes meteorološki opazovalec. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011, orthophoto from 2011 M Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 33 Na postaji Škofja Loka smo merili temperaturo zraka, višino padavin in snežne odeje ter opazovali osnovne vremenske pojave od novembra 1895 do konca leta 1924. V obdobju januar 1925–marec 1941 smo na postaji merili le višino padavin in opazovali vremenske pojave. Od sredine avgusta 1947 naprej je postaja Škofja Loka klasič na padavinska postaja na kateri merimo višino padavin in snežne odeje ter opazujemo osnovne vremenske pojave. V Škofji Loki pade na leto 1673 mm padavin, to je letno referenč no 2 povpreč je. Letno povpreč je padavin v obdobju 1971–2000 je nižje, 1625 mm, še nižje pa v obdobju 1981–2010, 1569 mm. Višina padavin v posameznem letu lahko bistveno odstopa od povpreč ija. Leto 2014 je že bilo takšno, padlo je namreč največ padavin doslej, kar 2268 mm ali 136 % referenč nega povpreč ja. Pred tem je bilo najbolj namoč eno leto 1965, z 2184 mm padavin. V celotnem nizu opazovanj, 112 letnih vrednosti, smo v Škofji Loki č ez 2000 mm padavin v enem letu namerili vsega skupaj le v petih letih, poleg že omenjenih dveh še v letih 1901 (2050 mm), 1960 (2116 mm) in 2010 (2011 mm). Do sedaj je bilo v Škofji Loki najbolj suho leto 1921, padlo je 845 mm padavin (slika 2 in preglednica 1). Manj kot 1000 mm padavin smo v Škofji Loki namerili le še leta 1938, 918 mm. Brez podatkov pred letom 1961 bi bilo najbolj sušno leto 2003 s 1127 mm padavin. 0 400 800 1200 1600 2000 2400 1896 1900 1904 1908 1912 1916 1920 1924 1928 1932 1936 1940 1944 1948 1952 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 padavine (mm) . Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1896–2014 ter referenč no povpreč je (zelena č rta) v Škofji Loki Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1896–2014 and mean reference value (green line) in Škofja Loka Najbolj namoč en letni č as 3 v Škofji Loki je ponavadi jesen, referenč no povpreč je je 484 mm, jesensko povpreč je obdobja 1971–2000 je 507 mm in 503 mm obdobja 1981–2010 (sliki 3 in 4). Pozimi pade obič ajno najmanj padavin, 339 mm je zimsko referenč no povpreč je, 316 mm je povpreč je 1971–2000 in 312 mm obdobja 1981–2010. V obdobju 1981–2010 so se povpreč ja padavin letnih č asov v primerjavi z referenč nimi znižala v treh letnih č asih, jesensko povpreč je je izjema, saj je naraslo. 2 Referenč no obdobje je 1961–1990, referenč no povpreč je je izrač unano iz podatkov tega obdobja. V č lanku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Mete- orological data used in the article are measured. 3 Meteorološki letni č asi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 34 369 383 403 369 343 413 447 446 431 410 490 473 484 507 503 313 349 339 316 312 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 1900–1930 1951–1980 1961–1990 1971–2000 1981–2010 padavine (mm) . pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter 0 100 200 300 400 500 600 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter padavine (mm) . 1900–1930 1951–1980 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2014/15 Slika 3. Povpreč na višina padavin po obdobjih in po letnih č asih v Škofji Loki Figure 3. Mean precipitation per periods and seasons in Škofja Loka Slika 4. Povpreč na višina padavin po letnih č asih in po obdobjih v Škofji Loki; zima 2014/15 Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods in Škofja Loka; winter 2014/15 0 40 80 120 160 200 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) . 1900–1930 1951–1980 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2015 Slika 5. Meseč na povpreč na višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2015 v Škofji Loki Figure 5. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2015 in Škofja Loka Od mesecev v letu je v Škofji Loki najbolj namoč en november, referenč no povpreč je je 185 mm, novembrsko povpreč je obdobja 1971–2000 je 182 mm in 1981–2010, 171 mm (slika 5). V zadnjem tridesetletnem obdobju je novembrsko povpreč je še vedno najvišje, vendar oktobrsko povpreč je zaostaja le za 2 mm, septembrsko pa za 8 mm. Najmanj padavin pade v prvih dveh mesecih leta, januarsko referenč no povpreč je je 109, februarsko pa 103 mm; v obdobju 1971–2000 je povpreč je prvega meseca 95, drugega pa 89 mm, v obdobju 1981–2010 sta se povpreč ji še znižali, januarsko je 84, februarsko pa 86 mm. Meseč na povpreč ja padavin obdobja 1981–2010 so v primerjavi z referenč nimi nižja v več ini mesecev leta: januarja, februarja, marca, aprila, maja, junija, julija in novembra; povpreč ja so višja septembra, oktobra in decembra, avgustovsko pa je enako referenč nemu (slika 5). Aprila 2015 smo v Škofji Loki izmerili 36 mm padavin, kar je 26 % referenč nega povpreč ja ali osmi najmanj namoč en april od razpoložljivih podatkov obdobja 1896–2015 (113 aprilskih vrednosti; slike 5, 6 in 7). Najbolj sušen april je bil leta 2007, ko smo v celem mesecu izmerili le 2 mm padavin (sliki 6 in 8). Manj kot letošnjih 36 mm smo namerili v aprilih 1896 (22 mm), 1939 (16 mm), 1940 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 (13 mm), 1955 (12 mm), 1982 in 1995 (35 mm) ter 2011 (28 mm). Najvišja aprilska višina padavin v obravnavanem obdobju je bila izmerjena leta 1922, 292 mm. 0 40 80 120 160 200 240 280 1896 1903 1910 1917 1924 1931 1938 1945 1952 1959 1966 1973 1980 1987 1994 2001 2008 2015 padavine (mm) . Slika 6. Aprilska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1896–2015 ter referenč no povpreč je (zelena č rta) v Škofji Loki Figure 6. Precipitation in April (columns) and five-year moving average (curve) in 1896–2015 and mean reference value (green line) in Škofja Loka 47 45 38 36 36 36 36 30 29 15 14 27 19 19 18 16 20 17 20 16 16 10 15 14 9 7 6 61 47 28 54 17 0 10 20 30 40 50 60 70 Bilje Novo mesto Šmartno pri Sl.Gradcu Ljubljana Bežigrad Cerklje Bukovšč ica Suha Škofja Loka Brnik Celje Kredarica Portorož Maribor Murska Sobota Rateč e Lisca padavine (mm) . Slika 7. Dnevna 4 najvišja (temni del palice) in meseč na višina padavin aprila 2015 na izbranih postajah in Škofji Loki (postaje iz obč ine Škofja Loka so označ ene drugač e) Figure 7. Daily 4 maximum and monthly precipitation in April 2015 on chosen stations and Škofja Loka Dnevna najvišja višina padavin je bila v Škofji Loki izmerjena 19. septembra 2007, kar 218 mm (slika 9). Pred tem je bil dnevni rekord izmerjen 27. septembra 1926, 196 mm. Ob obeh deževnih dogodkih so bile v Sloveniji poplave. Najvišji dnevni izmerek aprilskih padavin smo izmerili 25. aprila 1979 ob 7. uri zjutraj, 111 mm; 20 mm pa je najvišja dnevna vrednost letošnjega aprila, izmerjena 19. dne. 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sonč evem č asu, v poletnem č asu je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36 292 521 0 100 200 300 400 500 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) . 127 79 92 73 113 218 100 115 102 92 78 111 0 40 80 120 160 200 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) . Slika 8. Meseč na najvišja in najnižja višina padavin v obdobju november 1895–april 2015 v Škofji Loki Figure 8. Maximum and minimum monthly precipitation in November 1895–April 2015 in Škofja Loka Slika 9. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju november 1895–april 2015 v Škofji Loki Figure 9. Maximum daily precipitation per month in November 1895–April 2015 in Škofja Loka 0 20 40 60 80 100 120 140 160 1896 1900 1904 1908 1912 1916 1920 1924 1928 1932 1936 1940 1944 1948 1952 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 število dni / snežna odeja (cm) . . Slika 10. Letno število dni s snežno odejo 5 (krivulja) in referenč no povpreč je (zelena č rta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v Škofji Loki v obdobju 1896–2014 Figure 10. Annual snow cover duration 5 (line) and mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in Škofja Loka in 1896–2014 Snežna odeja je v Škofji Loki vsako leto; v obdobju 1896–2014 je snežna odeja ležala najmanj tri in največ 118 dni na leto (preglednica 1). Referenč no povpreč je je 72 dni s snegom na leto, to povpreč je je v obdobju 1971–2000 60 dni, in v obdobju 1981–2010 pa 55 dni. Leta 2014 je bilo s snežno odejo 25 dni (slika 10). April 2015 je minil brez snežne odeje. Prvi sneg lahko v Škofji Loki prič akujejo novembra; v 56 novembrih od 98 je snežna odeja obležala vsaj en dan, v zadnjih štirih letih pa je novembra ni bilo. V obdobju november 1895–april 2015 smo v 10 letih od 97 snežno odejo zabeležili že oktobra. Najpogosteje je zadnja snežna odeja zabeležena marca, kar v 81 letih od 97, v 39 letih od 97 je bila še aprila in štirikrat maja, v letih: 1897, 1957, 1969 in 1985. V povpreč ju je najdebelejša snežna odeja februarja, referenč no februarsko povpreč je je 34 cm, januarsko povpreč je je 33 cm, marč no 26 in decembrsko 22 cm. V obdobju 1981–2010 se je povpreč je 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 37 najvišje debeline snežne odeje znižalo, še vedno je najvišje povpreč je februarja, 28 cm, januarsko je za 4 cm nižje od februarskega; marč no povpreč je je 19 cm, decembrsko pa 17 cm. Več kot meter debelo snežno odejo smo v Škofji Loki do sedaj namerili v 25 dneh: pet dni je tako debela snežna odeja ležala marca 1909, tri dni januarja 1910, 13 dni februarja 1952, tri dni februarja 1969 in en dan januarja 1987. 158 cm debela snežna odeja je do sedaj najvišja kar smo jo izmerili v Škofji Loki, zabeležena je bila 15. februarja 1952 (slika 10 in preglednica 1). April 2015 je v Škofji Loki minil brez snežne odeje, kar se je v obdobju november 1895–april 2015 zgodilo še 58-krat, v 39 letih pa smo jo aprila zabeležili. Ta je najdlje obležala 5 dni, leta 1996. Najdebelejša aprilska snežna odeja je v obravnavanem obdobju merila 25 cm, izmerjena je bila 27. ap- rila 1907 in 1. aprila 1919. Največ svežega aprilskega snega 6 je zapadlo 18. dne v mesecu leta 1991, 23 cm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, meseč ne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Škofji Loki v obdobju november 1895–april 2015 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Škofja Loka November 1895–April 2015 največ maximum leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 2268 2014 845 1921 pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) 718 1975 157 1940 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 721 1948 158 1935 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 905 1926 160 1908 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 815 1909//10 63 1974/75 meseč na višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 521 nov. 2000 0 jan. 1916, 1964 in 1989, nov. 1924 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 218 19. sept. 2007 — — najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) 158 15. feb. 1952 2 26. nov. 1989 višina sveže snežne odeje (cm) fresh snow depth (cm) 75 15. feb. 1952 — — letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 118 1965 3 1989 SUMMARY In Škofja Loka is a precipitation station. It is located on elevation of 367 m. Precipitation station was established in November 1895. Ever since precipitation and meteorological phenomena have been measured and observed with minor gaps. In the period 1895–1924 also air temperature, total snow cover and fresh snow cover were measured; snow cover and fresh snow cover have been measured also from August 1947 on. Janez Rakovec has been meteorological observer since March 1986. 6 Sveža snežna odeja ali novozapadli sneg je sneg, ki je zapadel v 24-ih urah, merjen je zjutraj ob 7.uri; višina je pripisana dnevu meritve. Fresh snow depth is amount of snow fallen in the 24 hours, measured at 7 o’clock in the morning. It is assigned to the day of measurement.