Slev. 103. Posamezna številka stane 1 Din. v Limw, v loreK «ne 5. mala i§& Leto LL Naročnina za državo SHSi do preklic«) •) po poŠti meseino Din 1< b, dostavljen j ni dom meeečnj...... „ 18 za inozemstvo! ис?е<Јш» ....... Din 21 b Sobotna izdaja: bi r Jagoilavlji.....Din 20 f inozemstvu.......<0 ■b Cen« Inseratomras Enoaiolpna potitaa vrata mali oglaai po Din.l'— ia Dia.1'50, veliki oglati nad 46 mm v* I Ido po Din. 2—, poslana Iti po Djb. 3'—. Pli večjem пагобПп pupMfc ; labala vsak dan IwmwH neaedeljka in dneva po pra» nlkn ob 9. nri x)ntrai. M* Uredništvo jo t Kopitarjevi allai »tov. 8/Ш. Eoiopial ao no vračajo; aatranfclrana pisma ao м aprejemaje. Oredn. telet. itv. 50, nprava. štv. 328. Političen list za slovenski naroi Oprava jo t Kopitarjevi al. 8. — HaOun poštne hran. ЦвМјаааке it. 890 sa aaročatae ta št. 349 ca oglase, lagrob 30.011, sarajer. 7583, praško iadnnaj. 24.797. K ekspezeju finančnega ministra. Dasi se finančni minister dr. Stojadino-vîô zelo ugodno razlikuje od svojega prednika Kumanudija in nima pred seboj samo določnega načrta, kako doseči ravnotežje v državnem proračunu, se z njegovim finančnim ekspozejem, podanim časnikarjem 6. t. m., nikakor ne moremo zadovoljiti. Čeprav namreč vsebuje nekaj brez dvoma pravilnih smernic, ostaja še vedno veliko temnih točk, ki način našega državnega gospodarstva slejkoprej zavijajo v neprodirno meglo in ne obetajo ozdravljenja državnega gospodarstva, dokler se popolnoma ne razjasnijo. Gospod finančni minister nam obeta proračun za leto 1923/24, ne da bi zaenkrat še vedeli, koliko bo znašal naš običajni deficit; kajti da bo deficit, o tem kljub obeta-nemu štedenju in povišanju državnih taks ne dvomimo. In ravno to je velika napaka našega državnega gospodarstva, da pač vemo, koliko znašajo proračunani deficiti, (kajti profita dozdaj še noben finančni minister ni proračunal, ako ne bo gospod dr. Stojadinović prvi, kateremu bi se ta čudež posrečil) nikoli pa ne izvemo, koliko znaša dejanski deficit, kajti pomisliti moramo, da smo mi ena izmed onih maloštevilnih držav, ki po vojni nismo še nikoli videli nobenega državnega letnega računskega zaključka! Mi v resnici ne vemo, >ni ko pije ni ko plača«, o pametnem in reel-nem gospodarstvu pri nas ne more biti govora. Od kod se plača, to se končno že ugotovi, zakaj in kako pa se denar porabi, tega spričo štamparije v našem državnem računovodstvu ne bi največji finančni genij mogel dognati. Zato bi bilo treba našega finančnega ministra spomniti na določilo ustave, da se ima poleg proračuna za bodoče leto p'•odložiti računski zaključek za preteklo, vsaj v mejah možnosti, kajti radi priznamo, da se ne cla danes v eni noči popraviti, kar se je v teku nekaj let zagrešilo. Dr. Stojadinović je govoril o reparacijah, ki jih je Nemčija naši državi vplačevala deloma v blagu deloma v zlatu. Minister pravi sam, da so to bile >znatne količine«, kar pa je, kakor je obenem povdar-jal, »vse premalo za naše potrebe, ki so ve-iike.c To mi radi priznamo, toda ne moremo se strinjati s tem, da finančni minister ves naš deficit izvaja iz nedostatnosti nemških vojnoodškodninskih izplačil. On namreč smatra menda za največjo nesrečo našega državnega gospodarstva, da smo mi doslej morali iz lastnih sredstve obnavljati železnice, graditi ceste in druge zgradbe etc., s čemer da smo »dejansko financirali naše bivše sovražnike«, povzročili deficit v proračunu in s tem posredno zakrivili padec svoje valute. Vsa čast dr. Stojadinoviću, toda tega mi faktično ne razumemo, ta njegova izjava je za nas pravi abrakadabra. Minister vendar sam pravi, da smo dobili znatne količine tako v denarju kakor v blagu; ali potem nismo s temi količinami vsaj deloma obnavljali železnic in gradili cest? Ali so mar te količine kam drugam izginile, železnice pa smo morali z »lastnimi sredstvi« pripravljati? Človek bi skoraj dejal, da je tako, kajti na železnicah se res ne pozna, da bi se bile kaj popravljale niti z nemškimi niti z našimi sredstvi. Pači Saj smo vendar dobili iz Nemčije par sto lokomotiv, tračnic, osovin itd. Vsaj časopisi so o tem poročali. Kako je torej s to zadevo? Mi bi o tem izvedeli, ako bi imeli računske zaključke s potrebnimi dodatki in specifikacijami, toda ravno tega pogrešamo. Sicer smo lani, ko so se radikali in demokrati hudo prekljali, culi o nekem zakonskem načrtu glede reparacij, toda stvar se je samo zabliskala, potem pa jo je požrla temna noč. Pač pa smo culi o volovskih in drugih aferah, ki mečejo svoje vrste luč na način gospodarenja z rcparacijskimi vsotami. Sicer pa je stališče našega finančnega miristra v pogledu na reparacije tudi n a -čeloma napačno. Ne gre namreč izvajati naš deficit iz nedostatnosti nemških reparacij, kajti te reparacije so lako negotov faktor, ki je odvisen približno tako ka- kor letina fižola od lepega vremena, da noben resnični finančnik z njimi v državnem proračunu ne računa z rednim in neizbežnim dohodkom. Nemške reparacije še danes niso niti v celoti niti v odplačilnih obrokih fiksirane in se menjajo, izpreminjajo, povečujejo, zmanjšujejo, izostajajo itd., liak-šen je trenutni politični položaj Zato n. pr. angleški kancler zaklada svojega proračuna ne zida na njih kakor ga zida g. dr. Sto-jadinović, ki jih tako visoko ceni, da je mnenja, da bi morale ene pokrivati ves naš primanjkljaj, oziroma misliti, da bi mi z ozirom nanje sploh ne smeli naših železnic in cest obnavljati z lastnimi sredstvi. T o j e jako nezdravo načelo. Kaj bo z nemškimi reparacijami, tega danes niti Poincaré niti Bonar La\v ne vesta, mi pa na njih zidamo najvažnejše postavke našega proračuna. G. dr. Stojadinović bi moral vedeti, da nekatere države z reparacijami ne računajo niti v toliko, da bi jih smatrale z* kritje svojih dolgov, marveč lete pokrivajo s proficitom iz rednega svojega proračuna, smatrajoč nemška odplačila za izreden do- hodek, koI...or se pač faktično odplačujejo. Mi seveda ne stavljamo na našo od vojne hudo prizadeto državo tako visokih zahtev, pač pa mislimo, da bi naš finančni minister moral resno vzeti v preh-es, s čim bo on začel odplačevati medvojne dolgovo naše države. Kajti odplačevati jih bo treba, tega nas ne reši nobena sila na svetu! In če se ti dolgovi po medsebojnem dogovoru znižajo, se bodo znižale tudi пешЗке reparacije; in če se popolnrma izbrišejo, kar pa je čisto izključeno, bi se tudi reparacije izbrisale! Tukaj torej ni prav nobenega izhoda. Dokler mi ne bomo svojega proračuna uredili tako, da bomo obnovo državnega gospodarstva zidali izključno na lastnih dohodkih, ne pa na tem, kar bi imel dobiti od dolžnika, ki ali ni zmožen ali pa ni voljan redno plačevati, tako dolgo ne moremo govoriti o resnični sanaciji naših financ. Je pr, se druga točka v ekspozeju finančnega ministra, ki vzbuja tehtne pomisleke in resne skroi. o kateri pa bomo iz-pregovorili jutri. Raiprae o uradniškem vprašanju v vladi, POLITIČNO MRTVILO V BELGRADU — STROKOVNA KOMISIJA ZA REDUKCIJO URADNIŠTVA. Belgrad, 7. maja. (Izv.) Politično mrtvilo, ki je nastopilo tako.j po drugi seji narodne skupščine, traja dalje in ni upanja, da bi prišlo do živahnejšega gibanja pred prihodnjo sejo parlamenta, ki se bo vršila 14. maja ali mogoče še prej. Edino verifikacijski odbor prinaša nekaj življenja v to politično monotonost, deluje pridno in ima razpravljati le še o mandatih v desetih okrožjih. Demokrati so razprave nekaj zavlekli, pa so vsled blamaž^ ki so jih doživeli, postali bolj krotki. Ce bi bilo delo verifikacij-skega odbora nekako merilo za delo v parlamentu, kdaj bi prišlo do rešitve potrebnih zakonov. Vlada mnogo dela. Vsak dan so seje ministrskega sveta in pa ekonomsko-fi-nančnega odbora ministrov. Na teh sejah največ razpravljajo o uradniškem vprašanju. Ker so vsi zakoni, o katerih razpravlja ministrski svet samo načrti, se ne ve, kakšni bodo, posebno ker so ministri v tem pogledu rezervirani. Ve se le, da bo uradniški zakon zelo spremenjen. Odpadle bodo znane demokratske naredbe. Tako bo odpadla točka, ki govori o uradnikih, ki sodelujejo pri »protidržavni akciji« ali pri kaki »stranki s protidržavno smerjo«. Danes je imel ekonomsko-finančni odbor ministrov sejo, na kateri je tudi razpravljal o uradniškem vprašanju. Sporazumno so določili, na kak način se bo reduciralo uredništvo. Redukcijo bo izvršila strokovnjaška komisija, v kateri bodo poleg zastopnikov finančnega ministrstva tudi po en zastopnik ministrstva, v katerem se bodo reducirali uradniki, in po en strokovnjak. Ko bo ta komisija končala svoje delo, bo predložila ministrskemu svetu poročilo, na čigar podlagi se bo redukcija izvršila. O tem vprašanju se je načLljevala razprava tudi na seji ministrskega sveta, ki je trajala do 0. ure zvečer. DEMOKRATSKI PREDLOGI PROPADLI. — NEUSLIŠANE IN NEUTEMELJENE PRITOŽBE DR. Kl KOVCA IN DR. ŽERJAVA. Belgrad, 7. maja. (Izv.) Verifikacijski odbor je imel ilanes dopoldne in popoldne sejo. Na dopoldanski seji se jc največ razpravljalo o pritožbi dr. Kriz-mana proti nasiljem Radičevcev v va-radžinskem okrožju. Dr. Krizman je zahteval, da se skliče preiskovalna en kota ali pa razpišejo nove volitve. Poslanec W i 1 d e r je podpiral Krizmanov predlog in napadal Radićevo stranko kot protidržavno, kateri da je treba razveljaviti vse mandate. Proti temu je nastopil posl. dr. H o h n j e c in pobil predlog dr. Krizmana ter ostro napadel posl. Wilderja. Rekel je med drugim: Veliki pokret med hrvatskim narodom, ki je spojen z Radićevim imenom, je izraz velikega nezadovoljstva hrvatskega naroda z ureditvijo in upravo države. Centralizem je sklopil hrvatski narod v eno bojno falango. Centralisti in hegemoni-sti so pogazili vse hrvatske tradicije, zato ni čudno, da se je proti temu dvignila masa hrvatskega naroda. Srbi se lahko zahvalijo Svetozaru Pribičeviću in njegovemu nasilnemu centralizmu, da je porastel Stjepan Radié. Ako se dalje govori o nasilju, opozarja govornik demokratsko gospodo na neverjetna nasilja in zločine, ki jih je zakrivila organizacija, ki se skriva pod imenom Orjuna. Kako se morejo demokrati pritoževati proti nasiljem drugih strank, ko je znano, da so sami ust«ano\ili teroristično organizacijo z namenom, da bi diskreditirani demokratski stranki s terorjem ponovno pomagali do politične oblasti. Če je kje potrebna preiskovalna enketa, je gotovo na mestu proti Oi juni. Demokratska po- slanca Grisogono in Wildcr sta skušala braniti Orjuno ter sta zatajila njen de-mokratsko-strankarski značaj. Od vseh strank, ne samo od strani Jugoslovanskega kluba in Jugoslovanske muslimanske organizacije marveč največ od strani radikalov so padle ostre besede proti Orjuni. Navzoč je bil tudi notranji minister V u j i č i ć. Po daljši debati je bil predlog dr. Krizmana zavrnjen. Nato so bili verifirani mandati več okrožij. Popoldne se je seja nadaljevala. Razpravl jali so o pritožbi dr. K u k o v -ca glede volitev v volivnem okrožju Maribor-Celj e. Ta pritožba je izzvala veliko pomilovanje nad propalim demokratskim voditeljem. Kakor je bil dr. Kukovec sam predmet pomilovanja tako tudi njegovi predlogi, ako se upošteva, da se je dr. Kukovec pritožil ]>roti temu, ker je bil na listi SLS križ v slovenskih barvah, in dalje proti terorju političnih oblasti v Sloveniji proti njegovi osebi in stranki. V kratki debati, med katero je govoril dr. Hohnjec, je bila pritožba zavrnjena in vsi mandati volivnega okrožja Maribor - Celje verificirani. Nato se je pričela, razprava o volivnem okrožju Ljubljana-Novo-mesto. Proti volitvam v tem okrožju se je pritožil dr. Gregor Žerjav, ki ne more preboleti svojega poraza. V razpravi je poslanec dr. K u 1 o v e c po-vdarjal, da se pritožbe dr. Žerjava ne morejo vzeti v pretres, ker je verifikacijski odbor osvojil načelo, da so morejo proti volitvam pritožiti samo volivci do-tičnega okrožja. Ker pa io & to Dritožbo v zvezi načelno vprašanje, kako se ima tolmačiti § 80 volivnega zakona, je dr. Kulovec ugotovil, da je v tem pogledu voiivni zakon popolnoma jasen. Namen zakona je, da na eni strani ščiti politične siromake, t. j. stranke, ki niso dobile količnika, na drugi strani pa zabranjuje, da bi se v političnem življenju pojavilo preveč malih strank. Zato določa voiivni zakon, da se v okrožjih, kjer se voli 6 ali več poslancev in je dobila količnik samo ena stranka, prideli en mandat stranki, ki ni dobila količnika, a je izmed ostalih strank dobila največ glasov. To se je dogodilo v okrožju Ljubljana-Novomesto, kjer je samo SLS dobila količnik. Tako tolmačenje zakona so osvojili radikali, poselino poslanec Nastas P e -t r o v i 6, ki je bil član redakcijskega odbora, ki je izdelal voiivni zakon. Tudi demokratski poslacni dr. Kumanudi, P e r i ć in W i 1 d e r so morali priznati, da je zakon popolnoma jasen in da govori proti pritožbi, vendar so pa zahtevali. da je treba računati z ratio logis (smiselnostjo zakona). Verifikacijski odbor pa ni bil toga mišljenja in je odobril vse mandate volivnega okrožja Ljublja na-Novo mesto. Debata o tej stvari je trajala nad ono uro in tako jo dr. Žerjav končno propadel ter ne pride v parlament kljub vsem poskusom s strani njegovih prijateljev. STOJAN PÎÎ0TTC O P.^ŠITVT KRTZE. Belgrad, 7. maja. (Izv.) V današnjih '.»Novostih« je objavljen člane.: Stojana Pro-tića pod naslovom : »Poslednja kriza in demokratska stranka«. V prvem delu razlaga Protič neparlamentarni razvoj krize, ker je kralj dajal mandate z naprej odrejenim programom. Kralj je to storil v pni vrsti vsled slabih informacij s slrani začasnega predsednika narodne skupščine dr. Peleša, v drugi vrsti pa pod vtisom Svetozara Pri-bičeviča in njegovih prijateljev, katerih prizadevanje jo bilo izraženo v besedah Pri-bičevića, ki jili je govoril dr. Korošcu: »VI hočete avtonomijo, cla pustite vlado Srbom samo v Srbiji, a nas ostale Srbe iz drugih pokrajin podjarmite. Na to ne grem in naredil bom vstajo.*: Tako stališče zavzema Pribičevič in zahteva! je od krone v tem smislu, da ne sme drugemu poveriti mandata, ker bi se to protivilo ustavi, katero da je kralj pod prisego dolžan braniti. »Naravno in vedno,« pravi Protiô, «po odgovornih ministrih, kadar se ustava napada, kršf ali hoče nezakonitim potom spremeniti. Ali kralj nikjer, nikdar in tudi pri nas ne more braniti ustave proti ljudskemu razpoloženju in mišljenju o ustavi in proti tistim, ki žele ustavo spremeniti zakonitim potom.« Francoski odgovor na nemško nnto. Pariz, 7. maja. (Izv.) Francoska nota, s katero je francoska vlada odgovorila na nemško ponudbo, slove: Francoska in belgijska vlada ne moreta molče prezreti številnih opazk nemške vlade v nemški noti. Netočna je trditev, da se odredbe francoske in belgijske vlade ne skladajo z versajsko mirovno pogodbo, pač pa je Nemčija storila mnogo, kar je v protislovju z glavnimi točkami mirovne pogodbe. Mirovna pogodba natančno določa, kako se mora dolg plačevati. Nemška vlada pa ni samo organizirala pasivnega odpora, ampak tudi aktivno posega v odpor. Nemška vlada je organizirala pasivno rezistenco v Poruhrju. Mirovna pogodba določa, da Nemčija nima pravice smatrati sankcij za neprijateljska dejanja. Končno izjavljate francoska in belgijska vlada, da ne priznavata nikakega znižanja svojih zahtev in nemškega predloga glede plačila 30 miljard mark ne moreta vzeti rosno v pretres. Zato so nemški predlogi nesprejemljivi. Pariz, 7. maja. (Izv.) Odgovor francoske in belgijske vlade je bil izročen danes vsem zavezniškim vladam. Odgovor ugotavlja, d« je Nemčija sama organizirala pasivno rezi-stenco v Poruhrju, ki jo izvaja zlasti nemško uradništvo. Številni so tudi zločini sabotaže itd., vsled česar je bilo ogroženo tudi živlienie zavezniških vojakov. Dokler traja Stran 2. SLOVENEC; dne" 8. maja 1925Г. Ste*. T03. ta odpor, Francija in eBlgija ne bosta razpravljali o nemši ponudbi. Svota 30 miljard je nesprejemljiva, ker niti zdaleka ne pokriva škode, ki so jo naredile nemške armade na francoskih in belgijskih tleh. VBMŠKO JAVNO MNENJE O FRANCOSKI | NOTI. Berlin, 7. maja. (Izv.) Nota. katero je Fomcaré v imenu Francije in Belgije kot odgovor na nemške reparacijske predlogo dal nemški vladi izročiti, se od celokupnega nemškega časopisja označuje kot nestvarni propagandistični spis, s katerim da hoče francoska vlada vplivati na evropsko javno mnenje. Zahtevq Poincaréja, da mora Nemčija v Poruhrju opustiti pasi mi odpor, se označuje kot nesprejemljiva. Podaljšanje češko-romunske pogodbe. Praga, 7. maja. (Izv.) Ker defenzivna pogodba, sklenjena med Češkoslovaško in Romunijo dne 23. aprila 1921 leta, te dni ugasne in ker sta obe vladi izprevideli, da ie ta pogodba v interesu ohranitve miru, se je pogodba danes za nadaljnja tri leta podaljšala. ANGLEŠKA KRALJEVA DVOnCA V RIMU. Rim, 7. maja. (Izv.) Danes sta dospela fcemkaj angîrôki kralj in kraljica. CACHIN IZPUŠČEN. Pari«, 7. maja. (Izv.) »Maitn« poroča, da bodo komunist Cachin in njegovi tovariši ter nemški komunistični poslanec Hôl-lein skoro gotovo v kratkem izpuščeni iz zapora. Pariz, 7. maja. (Izv.) Cachina so danes Izpustili, Hčllein pa je še ostal v zaporu. SPOPADI S KOMUNISTI NA ŠPANSKEM. Barcelona, 7. maja. (Izv.) Poseben odbor za akcijo proti komunistom je priredil včeraj več zborovanj. Med zborovalci in komunisti je prišlo mestoma do hudih spopadov. Mnogo oseb je ranjenih. NAPAD NA VLAK. Peking, 7. maja. (Izv.) Nad 1000 ban-flrtov je napadlo vlak v Šantung. Popotnike eo popolnoma izropali. MEDNARODNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA. Turin, 7. maj. (Izv.) Včeraj se je tukaj llovesno otvorila mednarodna fotografska ta optična razstava. Slovensko zadružništvo v Julijski Benečiji. O tej zadevi, ki zadeva vprašanje življenja in smrti slovenskega in hrvatskega naroda v Italiji, smo prejeli dopis od starega primorskega zadrugarja, ki motri dogodke z največjo nepristranostjo in kojega mnenje je bilo za nas vedno najmerodaj-uejše. Naš odlični prijatelj nam piše: Položaj slovenskega in hrvatskega zadružništva v Julijski Benečiji je vsak dan težavnejši. Da bomo v narodno-jezikovnem oziru postali brezpravni, nam je bilo kmalu po okupaciji popolnoma jasno. Da pa bomo gospodarsko tako naglo propadali, nismo pričakovali. Če nas ne varajo vsa znamenja, se bo res delalo po metodi, da mora ravno naš gospodarski pogin privesti do smrti na-Se narodne individualnosti. Udariti je treba najprej po prostem ljudstvu na kmetih. Drugače si ne moremo razlagati najnovejše naredbe glede zamenjave denarja, da so se na temelju sporazuma u.ed Italijo in Jugoslavijo v St. Margheriti Jadranski banki in Ljubljanski kreditni banki v Trstu ponovno zamenjale krone v lire. Prvi se je plačala naravnost iz Rima vsa efektivna, škoda, ki jo je menda trpela pri prvi konverziji. Naše zadruge pa do izmenjave sploh niso prišle, dasi so minula štiri leta po prvi izmenjavi. To je velika naja gospodarska nesreča. Škoda, ki jo trpe radi tega zadruge, je ogromna. Enkrat so sç cenile zadruge po stanju vlog, sod a j je to ravno narobe, kar ee tiče namreč še nekonvertiranih kronskih vlog. Te so vložene na nizke obresti, od posojil pa morajo plačati zsdruge, če jih dobijo, ravno polovico več. Od vlog se računajo obresti v lirah в%, kakor glavnice, in od teh se mora dajati davkarijam 8% prihodarine, ki je podvržena zopet 5% do-kladi za invalide. Po stanju vlog opredeli zadružna centrala letne prispevke, tako da padajo udarci od vseh strani. Vloge so ne-razpoložljive, ne ve se sploh, kaj bo z njim.', stroški na te so pa stalni, vsako leto večji in morajo biti realizirani. Obrestne mere za posojila Reiffeieenovih zadrug se ne smejo po volji dvigati, ker razlika od obresti vlog ne sme biti večja od 1Уг%. Banke lahko delajo 7, obrestno mero, kakor se jim poljubi — in vzlic temu so bile bolj potrebne zamenjave kron, kot uboge zadruge! Ostanek teh je zato ogrožen. Dovedlo nas je žalibog do te nesreče to, ker se je od naše strani posvetilo bankam preveč pazljivosti, zadrugam pa premalo. Skrbelo se je najprej za kapitalizem, prezrli so se pa revnejši sloji. Kakor udarec z jasnega neba je vplivala na primorsko slovansko ljudstvo vest, da je dobila na ime druge konverzije Jadranska banka 13 milijonov lir, Ljubljanska kreditna banka pa 3 milijone. O propadajočih zadrugah se pa še razpravljalo ni. Žalostno dejstvo je to, da se iz izjav ekspertov pri sklepanju sporazuma v St. Margheriti, katere navaja dr. W. v »Edinosti«, nikjer ne opazi, da bi se bilo ob tej priliki o naših zadrugah sploh kaj govorilo. Menda niso bili poslani ti veščaki, ki so sinovi jugoslcvenskega naroda, na sporazumna dogovarjanja samo za to, da ščitijo koristi velikih bank. Tudi z ozirom n* narodni interes bi se bilo moralo ozirati tudi na zadružništvo. Zadruge delujejo izključno za Slovence in Hrvate v Italiji, dočim je Jandranska banka internacionalna. In vendar ima prednost! To je ravno napravilo skrajno neugoden utis na ljudstvo. To je v bilanci našega narodnega gospodarstva moralna zguba, ki je še morda hujša od materialne. Pričakovalo se je tudi, da bo Zadružna zveza v Trstu nastopila v tej zadevi odločneje. Ta se pa le brani s člankom v »Edinosti«, češ, dr. Wilfan je dokazal, da 16 milijonov lir pripada le bankam. To je drugo iznenadenje, katero je tudi prišlo do izraza na glavni skupščini Zadružne zveze v Trstu dne 19. t. m. Nekateri listi so sicer poročali, da je bilo vse v redu in zadovoljno. To bi pa bilo največje ubožno spričevalo za Jugoslovane v Italiji, če bi to odgovarjalo resnici. Vsakdo bi si moral v tem slučaju misliti, da ta narod tako važne gospodarske zadeve sploh ne razume. Tako daleč pa le še nismo. Goriška Zadružna zveza, zastopana po D. Doktoriču in poslancu Ščeku, je bila v tem oziru agilna in odločna. Složnega delovanja s Trstom pa je bilo premalo. Zato je najbrž tudi končni uspeh negativen. Kako se je pa držalo naše časopisje? Za zadruge so se odločno borile »Goriška Straža« in »Istra« v Trstu. »Edinost« je pisala vedno v prilog Jadranske banke. Istrska »Riječ« pa je sramežljivo sekundirala. In to je najbolj žalostno. Istrski kmet je radi nezamenjave denarja gospodarsko smrtno ranjen. In vendar ni našel zagovornika v službenem glasilu svojega politične- Umrl je mlad mož. Umrl je mlad prosvetni delavec, ki je s svojo bogato inicijativo stal v prvih vrstah naših prosvetnih organizacij, umrl je mlad mislec, ki je še na smrtni postelji tuhtal načrte nov razmah katoliške prosvete. V naši prosvetni organizaciji Je za-zevala široka vrzel, težka izguba je zadela Slov. kršč. soc. zvezo, naša izobraževalna društva, predvsem pa bodo Orli in Ljudski oder pogrešali veselega, neumornega, požrtvovalnega, nesebičnega člana in odbornika. Dore Masič je bil eden tistih značajev v naši prosvetni organizaciji, ki sovražijo nerge. Vsake naloge se je lotil z navdušenjem in humorjem, bil je naš najboljši aranžer slavnostnih izprovo-dov, požrtvovalen režieor, bogat na izrednih umetniških domialekin, izboren igralec šaljivec. S svojo vedro besedo je znal skriti svojo skrb in žalost, 8 svojim poštenim, odkritim značajem in duhovito besedo te je takoj osvojil Doreta se zlasti epominjajo »Jane-rl« od 17 tega z ljubeznijo in"hvaležnostjo. Malokdo je bil pri naših fantih tako priljubljen in poznan kakor on. У, dne- ga društva! Dobre so lepe besede, a še | boljša so lepa dela. Kaj bo za naprej, se pač ne da sklepati Četudi bi se zadrugam čim skoreje zamenile glavnice od 3. novembra 1918 ,se ne bi mogle same opomoči ker so med časom narastle obresti za eno petino. Tudi če bi se konvertirale glavnice z obrestmi, bi šlo težko, ker so imele zadruge preveliko škodo. Omeniti moram še, da se je tekom zadnjih treh let zopet oživilo, posebno v Istri, staro oderuštvo. -Take sadove donaša centralizem 1 "ТГгипапје politike. * Pred bojem za ustavo y Italiji. Sedanja italijanska ustava je ena najbolj liberalnih v Evropi in je bila vedno ponos italijanskega demokratizma. Zato se je polastilo vseh demokratičnih krogov veliko vznemirjenje, ko je fešistovska stranka imenovala poseben odbor strokovnjakov, kateremu je poverila nalogo, da prouči ustavo in izdela predloge za njeno preosnovo. Vznemirjenje je tem večje, ker je iz raznih izjav fašistov-skih veljakov in Mussolinija samega razvidno, da je fašizem demokratizmu in posebej parlamentarizmu načelno nasproten in da se hoče sam kot nov privilegiran razred, kot nova imperialistična aristrokracija trajno polastiti vse oblasti v državi. V to svrho in v tem pravcu hoče izpremeniti tudi ustavo. Umevne, da ta nevarnost, ki preti demokratičnim temeljem države, razburja vse količkaj demokratično namerjene duhove. In teh je le še večina v Italiji. Zato se je tudi Mussolini podvizal z izjavo, da fašizem noče narediti ustave, ampak jo upostaviti v njeni prvotni moči, katero je demagoštvo izpodkopalo. Kako si Mussolini to upostavo misli, ni povedal in njegova izjava ni posebno pomirila duhov. Ravno tako malo pomirjevalno je vplivala izjava gori omenjenega fašistovskega odbora za preosnovo ustave, da dela na svojo roko in ne po nalogu vlade. Saj je znano, da je danes najvišja instanca v Italiji veliki fašistovski cvet. Ako znamenja ne varajo, pa fašizmu nadaljna pot do njegovih celjev ne bo tako lahka in brez ovir, kakor mu je bila ob nastopu. Italija pofl ri Rasffa. • Mnssoîmi in liberalci. Vsled sklepov italijanske liberalne stranke na kongresu v Milanu je Mussolini od liberalcev zahteval točnih pojasnil. Izvršilni odbor liberalne stranke je nato poslal k Mussoliniju svoje člane. Razgovor je končal tako, da je Mussolini zahteval natančen izvleček iz razprav na liberalnem kongresu; potem bo odločil o stališču svoje vlade nasproti liberalcem. — Kakor znano, so se liberalci v svojih sklepih v Milanu izrekli za zvestobo svojemu demokratskemu programu in za ohranitev ustave in demokratskih ustanov — parlamenta, proti kateremu je pa fašietovska revolucionarna politika v prvi vrsti naperjena. • Mussolinijeva okrožnica prefektom. Povodom fašistovekih napadov na popolar-ske prireditve in cerkvene procesije, ki so se pripetili v zadnjem času po raznih krajih Italije, se je čutil Mussolini primoranega, da pozove fašiste na red. Izdal je na vse prefekte okrožnico, v kateri jih poziva, naj odločno poskrbe za to, da se ne bodo nikjer več motile verske manifestacije in da se bo duhovščini povsodi izkazovalo dolžno spoštovanje. Kakor se vidi, je versko prepričanje italijanskega ljudstva činitelj, s katerim mora zelo resno računati sam Mussolini. * Kemal-paša in Štefan Friedrich. Vodja mažarskih fašistov Štefan Friedrich se je vrnil s svojega potovanja v Angoro na Ogrsko. V Angori ga je večkrat sprejel Kemal - paša, ki je Frledrichu Izročil svojo sliko s svojim podpisom kot dar mažarske- vih prevrata so mu bili izročili v taboru v Rivi poveljstvo nad 2. bataljonom in mnogo je od doprinesel, da se je iz takratnega vrveža rešilo toliko fantov pogina. In med ujetništvom ni bilo sile, ki bi bila udušila na njegovih ustnicah smehljaj ter zasenčila njegovo vedro čelo. S svojim neprekosljivim humorjem je bil močna moralna opora svojim tovarišem, da jim ni klonila duša od obupa. Dore Masič je bil rojen 20. marca 1891. v Ljubljani, kjer ie dovršil gimnazijske študije. Kot abiturijent je na kamniškem abiturijentskem sestanku re-žiral in igral Finžgarjevo »Našo kri«. Juridične študije je absolviral v Gradcu, kjer je bil obenem duša izobraževalnemu društvu »Kres« in delaven član »Zarje«. Kal bolezni je nalezel v vojaški službi že kot prostovoljec pred vojno, v vojni jo bil nad 2 leti v bojni črti, udeležil se upora »Janezov« na italijanski fronti tik pred prevratom, prišel z njimi v ujetništvo, prehodil trnjevo pot »Jane-za«-ujetnika iz Peschiere do Niside ter se vrnil šele v februarju 1920. v domovino, kier je po položenih državnih izpitih stopil pri takratnem poverieništvu za uk in bogočastje v državno slnžbo, In ko je začel razvijati svoje moči v naffih organizacijah, ga je vrgla na po-steUo zavratna morilka ietikal Sredi cvetja in solnca je lani legel, letošnjo spomlad ga sredi cvetja in solnca kropimo. Nepopisna tragika mladega moža, ki je pravkar dozorel v močnega prosvetnega delavca naših vrst. Društveno organizatorno delo, predvsem pa zmisel za dramatično gibanje v naših društvih mu je bilo prirojeno; čez vse težkoče v svojem življenju se je pre-igral z nasmehom na ustnah, za vsako svojo žalost je imel tudi lek humorja in duhovito besede, vsako svojo skrb je po-bli s šalo. Vso svojo dolgo bolezen in še do zadnjega hipa je bodril svojo ženo, požrtvovalno sainaritanko in zvesto pričo svojih daljnih ciljev, starše, sorodnike in prijatelje s svojimi tolažilnimi, duhovitimi domisleki. Dore se je prišalil na oni svet; njegov račun ho lahak: »Veselite so v Gospodu!« ie bila njegova življenjska ma-ksima. Njegov vedri, živahni, podjetni duh je bil kvas našim društvom in naši družbi iVeselî se v Gospodu! Nam pa je ob tej krsti hudo pri srcu; umrl je mlad mož. Kropimo ga sredi pomladnega cvetja najlepših moških dni, in v naših vrstah je zazevala velika vrzel, v naših ercih je strašna bolest po izgubljenem prijatelju,,, iN. V, mu narodu. 10. maja bodo ob priliki izročitve te slike mestu Budimpešti velike nacionalistične slavnosti. Politične vesti. fc Novi državni elementi. Država je v veliki nevarnosti, ker je šla po izjavi g. Svetozarja Pribičeviča demokratska stranka med protidržavne elemente. G. Pribičevič grozi namreč z revolucijo, s »kuglicami« in topovi Tega še nobena druga opozicionalna stranka, ki jih štejejo demokratje med pro-tidržavni element, ni storila. Kaj vse stori »grenki kruh opozicije k G. Pribičevič ima pa tudi razloge za demokratsko revolucijo: Ni mogel ekovati rodikalno-demokratske koalicije in po njej zlezti zopet v vlado, da bi ščitil tam Srbe pred Hrvati in Slovenci v pokrajinah izven Srbije. Ta oznanjevaleo narodnega edinstva je takoj padel iz svoje vloge, kakor hitro je izgubil upanje na ministrski portfelj in ne govori več o troime-nem narodu jugoslovnnskem, ampak hujska srbski narod proti hrvatskemu in slovenskemu narodu, češ da hoče revizionistična opozicija potlačiti Srbe v pokrajinah izven Srbije. Iz tega je razvidno, kako so demokratje svoje fraze o narodnem edinstvu izrabljali le v svoje strankarske in velesrbske namene in kako potrebno je bilo, da so bili tepeni demokratje kot načelni propagatorji velesrbskega centralizma pod plaščem jugo-slovanstva. Mislimo pa, da bo konečno vsaka stranka tepena, ki oo nosila zastavo velesrbskega centralizma. Tudi radikalna stranka se bo morala v kratkem odločiti, ali hoče sporazum ali pa je proti sporazumu s Slovenci in Hrvati. Dosedaj še ni pokazala, da bi se bila odločila za sporazum, pa dolgo te odločitve ne bo mogla zavlačevati. + Mariborska oblast. Na uradnem papirju smo videli uradni pečat s tem napisom in spodaj podpis velikega podžupana g. dr. Vili ca Pfeiferja. Sicer nismo še nikjer čitali, da je stopila ta »Mariborska oblast« v življenje, niti kakšne funkcije ji gredo, ampak posluje in eksi-stira pa le. Kdo in kdaj jo je ožitvoril? Po čegavi odredbi t Ali se je upravna razdelitev Slovenije kar na tihem izpeljala, ali pa si je g. Pfeifer sam dovolil luksus lastnega urada »Mariborske oblasti«? Vsekako bo treba tu pojasnilaT + Radič o svojih izgledih v Srbiji. Radié je izjavil o tem predmetu sotrudniku »Zagreber Tagblatta« to-le: »Naša stvar stoji na jugu zelo dobro. K meni prihajajo pogosto kmetje iz Šumadije. Ti pravijo, da bi morali naši ljudje priti tudi k njim. Srbski kmetje so se čutili kot osvobojeni neke more, ko so zvedeli, da naša stranka nima ni? proti Srbom. Tudi v Macedoniji stoje razmere za nas ugodno. Probujao se tudi Bu-njevci, ki hočejo biti in ostati zopet Hrvati kar so bili tudi njihovi dedje.« Dnevne novice. — Intervencije dr. Korošca. Dr. Korošec je 25. aprila pismeno interveniral pri ministru ver radi takojšnjega izplačevanja novih draginjskih doklad slovenski duhovščini, saj onim, ki so predpisane prijave že predložili. — 1. maja se je priporočila ministrstvu pošte prošnja Gremija trgovcev za Ljubljansko okolico, ter 4. maja slična prošnja mariborske skupine »Zveze Indu-strijcev«, ki zahtevata popravilo telefonskih prog v celi Sloveniji. — 4. maja je dr. K interveniral pri finančnem ministrstvu v smislu resolucije občnega zbora »Društva fin. konceptnih uradnikov na Slovenskem od 16. aprila 1923 ter zahteval za te uradnike funkc. doklade, kakor jih imajo sodniki, služb, pragmatiko, povišanje drag. doklad za najmanj 150 % ter še nekoliko manj važnih sprememb. — Denuncijant, špijon in agent provo-katér obenem je postal »Slovenski Narod«, ki je last gospodov doktorjev Tavčarja, Tril-lerja, Voduška, Ravniharja in drugih takih visokointeligentnih gospodov. Danes si je izmislil, da se po deželi širijo od »neodgo vornih elementov« glasovi, da se pripravlja ustaja proti Srbom, katero bodo podpirali Italijani. Ti »neodgovorni elementi« po »Narodovem« zatrdilu nosijo »katoliško firmo«. Poživlja oblast, da temu napravi energično konec. Kdor to piše, je ali dospel do poslednje stopnje propalosti, tako da ne zasluži več niti imena človek, ali pa se nahajajo njegovi možgani v stanju rapidnega razkroja, ali pa oboje. Ali ne bi morebiti oblast bila tako dobra, da izsledi ta subjekt in ga spravi na varno, da ne bo človeški družbi delal napotje, kajti ozdravljiv itak ni. Kaj bi rekla rajna Jurčič in Tavčar, ko bi brala take izbruhe duševnega bankerotstva, ki Izhajajo pod firmo ljudi, kateri se smatrajo za njune naslednike? — Prehranjevanje pasivnih krajev. — Pri ministrstvu za soc. politiko je poslanec Š k n 1 j ostro protestiral proti načinu prehranjevanja pasivnih krajev. Enim pokrajinam se je namreč dovolilo do 400 vagonov koruze in gotove ugodnosti pri plačevanju. Sloveniji pa nezadostno število konize in takojšnje plačilo. Po daljši m ponovni razpravi se je minister za soc. politiko na odločen nastop poslanca vdal, da bo za najrevnejše občine v Sloveniji dovolil gotove Sftw. товс- (STrnn o. ugodnosti. Akcija se izvrši potom pokrajinske uprave. — Matura na škofijski gimnaziji v St. iVidu. Ministrstvo za prošveto je dovolilo, da se sme na škofijski gimnaziji v Št. Vidu — Zavod sv. Stanislava —- matura še daljo vršiti pred izpitnim odborom lastnega zavoda. — Zborna seja višjega šolskega svota za mesec maj se je vršila dne 4. t. m. pod predsedstvom dr. Stanka Bevka. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je poročal predsednik o važnejših ukrepih višjega šolskega sveta v preteklem mesecu, od katerih omenjamo: Šol. mladini je prepovedano nositi znake društev in organizacij razen znakov Ferijulnega savoza in Pomladka Rdečega križa. Istcîako ni zabranjena no-šnja svetinjic's svetimi podobami, če niso ohenem znak kakega društva, ki je šolski mladeži prepovedano. — Učencem srednjih in osnovnih šol je zabrnnjeno članstvo in vsakršno sodelovanje pri drr.lvih s kakršnokoli politično smerjo; nihče ne sme biti član »Orjune«. — Kakor na srednjih šolah se dovolijo tudi na meščanskih šolah po-navljalni izpiti iz dveh predmetov. — Uredilo se je vprašanje domačih pismenih nalog na osnovnih šolah z nerazdeljenim poukom. — Izdala so se navodila za postopek pri disciplinarnih preiskavah. — Pomožne učne osebe morajo napraviti usposoblje-hoetni izpit, če službujejo nad 3 leta. — Nato sta poročala nadzornika za srednje Šole b prošnjah za razpisane profesorske službe ha srednjih šolah in učiteljiščih v Sloveniji. Sestavili so se tropredlogi za imenovanja. Razpisanih jo bilo 54 učnih mest; za 21 služb ni bilo prosilcev ali pa so bili nezadostno usposobljeni, tako da so se mogli staviti le za 33 služb namestitveni predlogi. >— Poročevalca za osnovne šole sta poročala d bolezenskih dopustih osnovnošolskega učiteljstva. O pstopku pri reševanju prošenj ta dopuste se je vnela daljša debata, sklepanje pa preložilo na eno prihodnjih sej. — Za nadučiteljico na dekliški osnovni šoli na Jesenicah se je imenovala Ema Pibrov-Seva. — Potem se je izvedlo pet disciplinarnih slučajev osnovnošolskega učiteljstva, впа disciplinarna zadeva pa se jc zaradi nadaljnjih poizvedb odstavila z dnevnega sporeda. Končno so se sprejeli predlogi uprav-nogospodarskega poročevalca glede priziva neke občine proti izvršenemu prešolanju, glede preureditve okoliške šolske občine Ravne, sistemiziranja drugega katehetskega mesta v Murski Soboti in 13 upokojitev učnih oseb na osnovnih šolah. — Podpore za gledališča. V bodoči se-Toni bodo dobila gledališča sledeče podpore: Skoplje 1 milijon 200 tisoč dinarjev, Novi Sad 1 milijon, Sarajevo 750 tisoč, Split 600 tisoč, Maribor pa 500 tisoč. Proračuni gledališč v Zagrebu, Belgradu in v Ljubljani še niso rešeni. Zagreb zahteva 22 milijonov dinarjev, Belgrad pa 11 milijonov. — Dragocenosti črnogorskega kralja Ni-kite. Nedavno smo objavili, da so našli v Črni gori zakopanih nekaj zabojev z raznimi listami črnogorskega dvora. Dopisnik belgrajskih »Novosti« pa javlja sedaj še nekaj stvari, ki utegnejo prvo najdbo razviti v veliko afero. Ko so* namreč preiskovali, kdo da je dal te zaboje zakopali, sta izjavila dva bivša postrežnika, da sta jih onadva zakopala po nalogu in v pristotnosti bivšega dvornega maršala Komodanoviča in dvornega upravnika Gvozdenovića. Zaboje so zakopali že po ujedinjenju, kljub temu, da je bilo vse premoženje kralja Nikole proglašeno že prej za last črnogorskega naroda. Komodanović, ki je daj zaboje zakopati, je danes naš generalni konzul v Berlinu. On je molčal celih pet let, čeprav jo vedel, da so zaboji zakopani in kje. Zato sumjo, da je Romodanović v Belgradu nekomu zaupal svojo skrivnost in zato dobil svoje današnje službeno meslo. Dragocenosti pa bržkone ne bo nikdar več na spregled. — Kupčije. Belgrajska »Pravdas po-Toča: »Za časa volitev je vlada potrošila skoraj ves dispozicijski fond. Da pride vlada zopet do denarja, je sklenila, naj kupi poštna hranilnica novo zgradbo Zemaljske banke za svoje uradno poslopje za mnogo višjo ceno kakor je zgradba res vredna. Prebitek bi prepustila Zemaljska banka vladnemu fondu. — Veleizdajniška afera v Subofici. V Rubotici so nedavno zaprli dr. Graberja in nekega Nagy-ja vsled sumnje, da sla nia-žarska vohuna. Proti obema je govoril velik dokazilen maerijal in razni akti s podpisi dr. Graberja ni Nagv-ja. Iz Belgrada so nato poklicali znanega kriminalista dr. Reissa, da ugotovi pristnost podpisov. Vsled Izjave dr. Reissa, da so podpisi ponarejeni, je sodišče oba obtoženca izpustilo. — Slavonska krščanska ženska zveza opozarja vse svoje odseke in društva, dn odslej naprej pobijajo svoje dopise ne na naslov Poljanski nasip 10, pač pa naravnost glavni tniniei Zveze gospoj Ma-rnSki Vrtovčevl, Ljubljana, Miklošičeva e. 10./II. — Prlnnjrf-letntan obstoja proslavi VrhnÎMtï "rnl letos 1. julija v Grogarjevcm dolu. Premnogim j" gotovo v spominu lepo uspela Orlovska priredi I sv i/. 1. 1912., ku je manifestiral Orel iz cele Kranjske v pnietnem Grogarjevem dolu. Priprave ze Wosluvo IS le tnice so žo v teku. Prihodnje ili» začne pripravljalni odbor s pobiranjem losa, katerega so vrli Virjani velikodušno obljubili. Vsem domačinom se pripravljalni odbor priporoča za naklonjenost, okoličane pa že sedaj povabimo, da naj računajo nato, da bodo 1. julija gotovo ua Vrhniki. — Bog živil — Prostovoljno gasilno društvo v Domialsh proslavlja 8. junija blagoslovljenje nove motorne brizgalne s sledečim sporedom: Zjutraj ob devetih sprejem društev na kolodvoru, nato odhod h gasilnemu domu, kjer bo razstavljena nova motorna briz^plna, nato odhod k sv. maši, po maši pa blagoslovljenje brizgalnice, pohod društev skozi Domžale, nato obed po raznih gostilnah. Popoldne ob dveh vaja z novo brizgalno, ob Ireh pa pričetek vrtne veselice. Društva se naprošajo, da radi obeda javijo število članov, kateri se proslave udeleže. — Pončni izlet v Maribor priredi za svoje člane Sadjarsko in vrtnarsko društvo na binkoatni pondeljek. Odhod iz Ljubljane ob 6.24, povratek ob desetih zvečer ali poljubno. Članom, ki se pri-glase do 15. t m., bomo preskrbeli znižano vožnjo. Na sporedu jo: 1. ogled vrtnarskega vele-podjelja Džamonja&i. drug; 2. ogled vinarske in sadjarske šole; 3. ogled mesta in njegovih zanimivosti. IMglase je poslati pravočasno na Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, Resljcva cesta 24.-II. — TTdrnïenjo gledaliških igralcev v Ljubljani izjavlja tem potom da g. R a f a e 1 I ž a n c ni več član imenovane organizacije kakor ludi ue člau Nar. gledališča v Ljubljani. Odbor. — Gasilno '\'nštvo т Krnpi proslavi dne 1. julija 1923 svojo 30 letnico ter prosti bratska društva v okolici, da upoštevajo to pri svojih prereditvah. — Akcija okrožnih zdravnikov. Iz zdravniških krogov smo prejeli: Okrožni zdravniki v Sloveniji pet mesecev niso prejeli mesrčnih plač. Zatoraj se pozivajo da od 1. maja dalje ukinejo vsako uradno delovanje v zdravstvenih zadevali, ki spadajo v delokrog okrožnih zdravnikov, dokler se jim ne izpla-ïnjo vsi zaostali mesečni prejemki. — S puško nad očeta. Ivan Šetinc iz Zbilj pri Medvodah je po vsej okolici znan radi svoje surovosti. Nekoč je prišel pijan domov in pričel razmetavali. Ko ga je oče pozval na odgovor, ga je pretepel in mu grozil z vozno vngo. Oče mu je vago izpulil iz rok, sin pa je tekel po puško. Ker se je oče skril v skednju, je surovi sin oddal dva strela v vrata skednja. Na lice mesta sta prihiteli obtoženčevi sestri, katerih ena mu je hotela izpuliti puško, on pa je nameril puško proti njej, češ, da jo bo ubil. Zn to njegovo junaštvo ga je sodišče obsodilo na 3 mesce težko ječe. — Nesreča s samokresom. Franc Štritof lz Cajnarjev pri Si. Vidu je kupil od posestnikovega sina Josipa Medena samokres. Ko se je isti dan vračal domov je v gozdu trikrat uslrelil. Dne 29. aprila je kazal v gostilni Alojzija Žnideriiča na llru-ščah samokres 16 letni Karolini Znideršič. Samokres se mu je v roki sprožil in kroglja je zadela Karolino Znideršič v čeljust, kjer jt je obtičala. 2ni-deršičevo so pripeljali v deželno bolnico. — Tatvina in goljufija. Neki ogljar v starosti 35—40 let, srednje, močne postave, črnka-stega, okroglega obraza, črnih, pristriženih bric, črnih las, rjavih oči, s tetovirano podobo na levi roki, jo ukradel Mariji Koželj v Lukovici pri Mirni 6000 K denarja in srebrno žensko uro in ogoljufal posestnika Jožefa Mavsarja v Praprečnh pri f>t. Rupertu za 1000 K. — Ylonl P" Ogrinu na Laverci. Ponoči so neznani zlikovci vlomili v gostilno in v pisarno vinskega velctrgovca Ivana Ogrina na Laverci in mu odnesli denarja in drugega blaga v vrednosti 53S0 K — Tatvine no. železnici. Dne 5. t. m. so se na tovorni vlak, ki vozi ob pol 2. iz Laz proli Zalogu, prikradli v vlak trije moški. Med vožnjo so zmetali iz vlake tri bale raznega blaga za obleke. Ko so spremljevalci vlaka to opazili, eo boleli vlak usla-viti, lopovi pa so to preprečili s lem, da so z vlaka poskakali in metali kamenje v službujoče železniško osobje vlaka. — Dne 28. m. m. je bila z vagona pred papirnico v Vevčah ukradena plahta iz nepre-močljivegn platna, vredna 30.000 kron. — Sleparstvo z idolarjic. Te dni je nekdo v zagrebški banki zamenjal 1 dolar. Kasneje so v banki opazili, da je »dolart navaden gostilniški računski listek o:'.ir. dva taka listka zlepljeua skupaj. — Stanovanjska stiska v Uraden. V Gradcu je tačas gotovo 9000 strank brez stanovanja. Pre-možnm — Primano, Trnovo — Torrenova di Bisterza, Grahovo — Gracova Serravalle, Idrsko — Tdresca d'Isonzo, Vojsko — Vosehia, Bale — BattagHa della Ran-sizza, Kornnje — Camigna, Pela peč — Fu-sine in Valromnna, Lipalja vas — Laglesie San Leopoldo itd. p Mlekarna v Hrušici. Dne 22 aprila t, 1. se je vršil občni zbor mlekarne v Hrušici pri Podgradu. Mlekarna se po prizadevanju župnika Huša sijajno razvija in je imola lani 4 milijone lir promela. Vsak dan izvaža v Trst do 30 hI mleka! Podgrajski veterinar Bla^vich je imel nalog, da to lepo gospodarsko postojanko izvije slovenskim kmetom iz rok. T oda z drugarji — 600 po številu — so trdno stali na braniku in na občnem zboru izvolili stari odbor. Mlekarno v Hrušici kaže našim kmetom v Tstri pot do izboljšanja gospodarskega položaja: namesto na vinorejo, naj se opro na živinorejo in mlekarstvo. p Društvo pridelovalcev tobaka se je ustanovilo v Poreču. k Sklepi na zborovanja krsčansko socinlne strsnk« v Celovca. Na zborovanju koroške krščan-sko-socialne stranke dne 1. t. m. v Colovcu so sprejeli resolucijo, ki naglasa: Politika zvezne vlade se popolnoma odobrava in bo stranka vlado v njenem prizadevanju za rešitev države tudi v bodoče iz vseh moči podpirala. Stranka priznava potrebo, da vsi stanovi brez izjeme doprinesejo žrtve za državo, zahteva pa, se je treba izogniti ostrostim in trdotam, v kolikor niso neobhodno potrebne. Stranka zahteva, da se vlada takoj po uresničenju velikega posojila loU upravne preosnove, uvede produktivni način za podpiranje brezposelnih in uredi uradniške plače. Dalje zahteva stranka versko-nravno vzgojo mladine in ee zavaruje proti veri sovražni šolski politiki koroškega deželnega zbora. Armada naj se popolnoma očisti politične primesi, dotlej pa je obstoj organizacije lleimalschulz potreben. Stranka končno želi, da se za bodoče volitve sklene volivni sporazum vseh nemarksisličnih strank. š Nov napad Orjuncev. V nedeljo je imela Krščanska ženska zveza v Mariboru svojo prireditev na Gambrinovem vrtu. Ko se je proti večeru vračal g. p. Pavel Potočnik v spremstvu nekaterih udeležencev domov, ga je v Gledališki ulici obkolila cela akcijska četa Orjuncev. Začelo se jo pljuvanje, psovanje itd. Orjunci so nameravali p. Pavla tudi dejansko napasti, a so to preprečili naši možje. Zadnjič opozarjamo naše merodajno oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da se nasilja ustavijo ter orjunski napadalci primerno kaznujejo. š župnijski izpit so napravili gospodje: 1. f:i-rič Anion, kaplan pri Sv. Barbari pri Vurbcrgu, 2. Junak 1'eter, vikar v Celju. 3. Milcolič Jurij, kaplan v Lučah, 4. Oslerc Franc, uradnik kn. 6k. pisarne, 5. Pirš Alojzij, kaplan v Gornjem Gradu, 6. Ranlaša Anion, kaplan v Selnici ob Dravi, 7. Jakob Sajovie, kaplan v Gornji Radgoni, 8. Vajda .lu-lijan, kaplan pri Sv. Križu lik Slatine. s Slavka pekovskih pomočnikov v Mariboru. Tudi mariborski pekovski pomočniki so stavili svojim delodajalcem zahlevo, da se jim pliče primerno zvišajo. Pogajanja se delno uspela, samo največje tvrdke kakor Scherbaum, Slrausgittl in lînbavs se š=: niso odločile. Pomočniki toh podjetij so stopili v stavko, pri drugih podjetjih se dela. Prekmurje. p Murska Sobota. Pri tukajšnji sodniji je bil obsojen na 3 dni zapora bivši okrajni demokratski kandidat Štefan Kiihar, iz Markišavec, ker je dan pred volitvami izdal letake »Tolvavija Benkota«, v katerih je pisal, da ni res, da bi on prestopil k radikalni stranki in da Benko pride pred sodnijo. G. Benko ga je radi tega tožil in Kiihar jo dobil kot nagrado 3 dni zapora. Dokazano pa je bilo, da je resnično, da se je on prodal, samo tega ni bolel povodati, za koliko denarja, ker ga je bilo sram in bi mu napravilo ogromno škodo in sramoto. V vsaki številki »Murske Krajine« jo bil napaden g. poslanec Klekl in strankin tajnik g. švi-karšic. Star pregovor pravi: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade«, fz tega se vidi, kako lepe in poštene kandidate je imela demokratska stranka. pr Murska Sobota. V farni cerkvi v Murski Soboti sta se jx>ročila g. Irgovec Štefan Šmodič z gdč. Liziko Faschinger istotam. Mlademu nam mnocrn sreče 1 1 Gospodarstvo. g Občni zbor Zadružne gosjiodarske banke d. d. v Ljubljaui. Predsednik uprav-nega sveta dr. Jakob Mohorič otvori občni zbor delničarjev dne 3. maja 1923 ob 11. uri dopoldne s jx>zdravom na vse navzoče ter, prečita sledeče jx>rocilo upravnegu sveta. Slavni občni zbor! Preden predlo/.imo svoje poslovno poročilo, smo dolžni spomniti se težke izgube, ki je zadela pred kratkim naš zavod: dne 27. marca 1923 je preminiti član našega nadzorovalnega sveta g. dr. Karo! V e r s t o v š e k. Kot v svojem javnem živ-ljeuju jo bil tudi v zadružništvu neumorno delaven, nesebičen, požrtvovalen. Z ljubeznijo je pospeševal interese našega zavoda, zlasti ustanovitev in napredek naše podruž-nice Maribor. Ohranimo mu hvaležen spomin. — Pri denarnih zavodih, ki so po svojem naravnem namenu v najožjih zvezah a pridobitnimi krogi, se zrcali razvoj gosjx* darskega življenja z vsemi ugodnimi in ne-razveseljivimi pojavi. — Tudi v preteklem; letu so so neprenehoma čutile neurejene povojne razmere, ki so se v marsikaterem oziru še celo poslabšale. K neMulnosli naše valute, povzročeni od inflacijo novčanic in' od znanih ponesrečenih eksperimentov naše finančne uprave na polju devizne politike, se je v minulem letu ]>ridružila druga kalamitela, t. j. trajna napetost denarnega!] trga. Če je še fluktuiranje mednarodne; vrednosti delalo Irgovskim in industriji skim krogom velike težave, jih je spravilo naraščajoče pomanjkanje likviditnih sredstev in omejitev kreditov v še hujšo zadrego. Zgodovina prošlosti nas uči, da sledi za vsako periodo konjunkture čas stagnacije, katerega preživijo le zdrava podjetja, medtem ko izgine vse, kar nima dovolj močnih temeljev. — Naše gospodarstvo se že nahaja v periodi po konjunkturi ter smo mnenja,: da bo ta proces marsikaj prispeval k ozdravljenju splošnega gospodarstva in izrinil iz njega vse, kar ni življenja zmožno inj ne bazira na solidni podlagi. — Razvoj našega zavoda je bil v prošlem letu v vsakem oziru zadovoljiv. — Podružnice. Našel podružnice so se že dobro vpeljale, delajo večinoma z lastnimi sredstvi in obetajo za bodočnost še boljše uspehe. — Lastna poslopja. Poslopje centrale v Ljubljani, ki obsega poleg modernih poslovnih prostorov tudi stanovanja skoro za vse ožertjeu« uradnike, je bilo v jeseni prošlega leta dovršeno. Od 2. decembra preteklega leta na-|)rej posluje centrala že v novih prostorih. — Za podružnico v Šibeniku smo zelo ugodno kupili hišo v sredini mesta. — Palača;, ki smo jo začeli v prošlem letu zidati v Ma^ riboru, je že pod streho in bo do jeseni t.' L zgotovljena. — Udeležbe pri p o d -j e t j i h. K našemu koncernu spadajo sledeča podjetja: 1. Tovarna klobukov »šešir« d. d. Škofja Loka. 2. Tovarna izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic in drug, d. d., Ljubljana. 3. Tovarna zaves »Štora« d. d., Št. Vid nad Ljubljano. 4. Zavod za inv prigniranje lesa, d. d., Ljubljana. 5. Prva ljubljanska konfekcijska tovarna »Odelo», družba z o. z., Ljubljana. 6. Tovarna ogledal in brušenega stekla »Kristal«, d. d., Maribor. 7. Tovarna pohištva in lesna industrie ja »Atlas« d. d., Novi Sad. 8. »Svetla« d. dv za žarnice, elektrotehniko in automaterijal, Ljubljana. 9. Termotehnički zavodi, d. d., Zagreb. — Razen tega smo udeleženi še prï sledečih tvrdkah: L Tovarna verig, d. d., Lesce. ?.. Rjilošna stavbena družba, Maribor. 3. Tovarna za dušik, Ruše. 4. Jugoslovanski Kremenetzky zavodi za žarulje î elektriku, d. d., Zagreb. — Vsa podjetja so dobro uspevalo. Tovarna zaves rStora^ je izplačala za prosi o leto 12 odst. dividendo, lovarna klobukov šeširc ludi 12 odst. dividendo, »Svetlas d. d. bo izplačala najmanj 10 odst. in tovarna izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic in drug, d. d. najmanj 12 odst. dividendo. Tovarna pohištva »Atlas' d. d. v Novem Sadu je po prezidavi v svrho povečanja začele šele s koncem leta s polnim obratovanjem in obeta najboljše uspehe. Bilance ostalih poJjetij niso še zaključene, bodo pa ugodne. Interesno skupnost s Sveopćo Zanatli jsko banko v Zagrebu homo v najkrajšem času preuredili. — V prvi polovici preteklega leta je imel naš zavod K 24,000.000 v drugi polovici K 48,000.000 popolnoma vplačane delniške glavnice. Vloge so narasle ha preko 400 milijonov kron. Rezervni zaklad znaša K 11,300.834.4* in se zviša z letošnjo dotacijo na kron 11,568.271.78 (redna rezerva K 405.503.74, azijska. K 11,162.768.01). Celokupni promet našega zavoda je znašal v prošlem letu 19 milijard kron. Čisli dobiček za proelo leto kron 5,348.747.35 in nam omogoča predlagali izplačilo 12 odstot. dividende. Dividenda se bo začela izplačevati dne 15. t. m. pri cenlrali v Ljubljani, pri njenih podružnicah in pri afilijaciji v Novem Sadu. Poročlo se odobri. Nalo se izvoli upravni svet za dobo treh let. Izvoljeni so vsi stari svetniki. Istotako v nadzorstveni svet. Samo namesto ufnrlega dr. Karla Ver-stovška pride ravnaleli dr. Jcrov-6 c k iz Maribora. 'MM'T'V^fl . рнпгп m lassait. g Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana. V nedeljo, dne в. maja t. L ne je vršil v tmnčnl dvorani nove palače XXIII. rodni лНсп! »bor delničarjev Ljnbljanske kreditne banko, ki se ca je udeležilo znatno število delničarjev, ki »o zastopali 118.620 dolnic tedaj nad polovico delniške glavnice. Občni rJ»or je otvoril predsednik banke dr. Kari Trii 1er, ki ee je v pozdravnem nagovoru predvsem spominjal v toplih besedah pokojnega predsednika zavoda dr. Ivana Tavčarja, kojega velike zaslnge za razvoj tn današnjo moč zavoda so neprecenljive in neveu I ji ve, nakar so navzoči na predsednikov poziv zaklicali spominu velikega pokojnika Slava. V nadaljevanju svojega nagovora je predsednik povdarjal, da se vrši občni zbor v novodograjenl lastni palači, ki odgovarja vsem zahtevam modernega bančnega poslopja. Načrti za poslopje so delo bivšega upravnega svetnika zavoda arhitekta K r a s n y -ia iz Prage, ki je vodil sknpno s svojim ne-ntrndljlvim zastopnikom stavbenikom No-vy-jem gradbo stavbe, za kar jima gre priznanje, pohvala in najtopleja zahvala, kot fcndl vsem pri stavbi zaposlenim tvrdknm, ki so, dasi postavljene pred marsikatero novo in težko nalogo, izvršile v svojo stroko spadajoča dela, v pojKilno zadovoi jnost, o čemur priča stavba. Nato je prešel predsednik na poročilo o poslovanju zavoda in ngotovil veliki napredek banke v vseh panogah v po-cpočilnem letu, pri tem pa povdarjal, da je banka prej ko slej varovala strogo glavno hrnično načelo likvidnosti, s« ри Izogibala strogo v vs«h panogah poslovanja vsake špekulacije na lastni račun. V veliki meri je pripisovati lep nspeh leta 1922 neutrndljive-ПМ1 ravnateljstvu kot tudi nradništvu, zn kar jim je izrekel zahvalo. Na predlog nadzorstva je bil nato na občnem zboru izrečen trpravoemn svetn absolutorij, istočasno pa № JO izrekla ravnateljstvu in nradnistvn «ahvala. Delničarjem predložena bilanca izkazuje sledeče postavke, poleg katerih navajamo napredek napram letn 1921. A k 11 v a : blagajna 53 miljonov (29 miljonov več), vato te 2 miljona (isto), menice in devize .189 rni-fcjonov (132 miljonov več), vrednostni papirji 85 miljonov (13 miljonov vef), predujm na papirje in blago 76 miljonov (21 miljonov več), razni dolžniki 1003 miljonov (184 miljonov več), realitet* 13 miljonov (9 miljonov vwe), konsorcijalni računi 35 miljonov (1 mi-ïjon več), razna dmga aktiva 76 miljonov (39 miljonov več). P a s i v a : delniška glavnica 80 miljonov (30 miljonov več), rezervni fondi 61 miljonov (20 miljonov več), pokojninski fond 6 miljonov (4 miljoni več), vlog« na knjižice 204 miljonov (37 miljonov več."» razni upniki 1038 miljonov (251 miljonov več), razne druge pasiva 126 miljonov (95 miljonov več). Izkazani čisti dobiček za poslovno leto 3922 znaša 16,963.883 kron 16 vin. v napram 13,209.959 K 29 v v letu 1921 Račun zgube in dohička Izkazuje kot celokupne prejomke znesek 110,232.845 K 12 v, od katerih odpade na donos obresti 81,673.595 K 76 v, na iznos bančnih poslov 27.790.769 K 56 v na iznos re-alitet 145.837 K 20 v in na prenos dobička iz teta 1921 622.642 K 60 v. Tem prejemkom nasproti stoje izdatki za obresti v znesku 58J 04.473 K 76 v, upravni stroški v zneskn 4Д28.286 K, plače in doklade v znesku 24,635.129 K 92 v in odpis inventarja v znesku 172.095 K 40 v. — Občni zbor je sprejel predloge upravnega sveta in določil iz čistega, dobička poleg statutarnih tantijem upravne-mn svetu in nadzorstvu 11,050.000 K za izplačilo 17 odstotne dividende, 2,500.000 K za dotacijo rezerv, 1,000-000 K za dotacijo pokojninskega fonda, 800.000 K za izplačilo bilančne nagrade uradništvn; ostanek 104.783 K 15 v se prenese na novi račun. — Izplačevanje 17 odstotne dividende za L 1922 v znesku 68 K za cel kupon št 22 delnic št. 1 — 125.000 in 34 K za polkupon št. 22 delnic najnovejše izdaje štev. 125.001 do 200.000 se vrši počenši b 7. majem t. 1. pri centrali banke v Ljubljani in podružnicah Brežice. Colje, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Split, Sarajevo, Trst in Gorica, nadalje pri Hrvateko-slav. zemaljski hipotekami banki v Zagrebu, Pri 2ivnostenski banki v Pragi in njeni podružnici na Dunaju. — Nadalje je sklenil občni zbor zvišanje delniške glavnice od 80 miljonov na 100 miljonov kron z izdajo 50 lisoč novih deluic po 400 K nominale pooblastil istočasuo upravni svet, da provede nadaljno zvišanje delniške glavnice od 100 miljonov kron na 37,500.000 Din polom zvišanja nominale delnic od 4011 K na 15(1 Din — Pri dopolnilnih volitvah v upravni svet sta bila podpredsednika .Tosip Spitalsky in Alo.'.^ij Vodnik ponovno izvoljena v upravni svet; na novo so bili izvoljeni ing. Milan L .nrčič, veleindustrijaiec iz Josipdola pri Ribnici, dr. Ivan Tavčar ml., odvetnik v Lji.Mjaui in Alojzij Тукаб, generalni ravnatelj bauke. V nadzorstvo so bili zopet iz-iol ',:!iii dosedanji člani dr. Peter Defrance-schi, Avgust Jenko, Evgen Legaf, Franc, Vit nar in Anton fikof. — Po občnem zboru se .ie vršil ogled nove bančno palače, katerega e je udeložilo tudi znatno število povabljenih gostov. g Združene papirni«*. Vevče. Goričane in Medvod« d. d. v Ljubljani so imele v soboto dne 5. maja t. 1. svoj IV. redni občni svoj, ki in u je predsedoval družb in predsednik g. dr. Ka ei Trii ier. Na obenem zboru se je sprejel od upravnega eveU. nredložeu racunaki zaključek" ter bflanca za leto 1922 in se je sklenilo izplačati na delnice L in IL emisije, ki so deležne dobička za minulo poslovno leto, 10 odstotno dividende t. j. 10 Din za vsako delnioo, katero se bo izplačevalo počenši od 7. maja 1.1. pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Poleg g. Vladimlrja Arka, veloindustrijaloa v Zagrebu tn g. Hugo Weinbergerja bančnega ravnatelja v Zagrebu, katerima je poslovna doba potekla, sta bila na novo izvoljena v upravni svet g. minister Ivan Hribar, pokrajinski namestnik n. r. v Cerkljah ln g. dr. Ivo Tavčar, odvetnik v Ljubljani, slednji namesto svojega očeta, blagopokojnega gospo da dr. Ivana Tavčarja, čigar nevenljivih zaslug za družbo se je predsednik spominjal ob otvoritvi občnega zbora s toplimi besedami. Z ozirom na večjo potrebščino drnžbinlb obratov na obratnem kapitalu, je občni zbor nadalje pooblastil upravni svet, da provede povišanje delniške glavnice do 25 miljonov dinarjev, ter da določi pooblaščen od občnega zbora čas in vse pogoje emisije 1n izposluje za prevedbo potrebno privoljenje pristojne vladne oblasti Po občnem zboru se je vršila seja upravnega sveta, pri kateri je bil podeljen obratnemn vodji g Antonu La pa.i-neitu naslov ravnatelja drnžbinlh obratov Goričane in Medvode. g Carinjenjr vsoroev blaga,' ki Jih prinašajo inozemski potniki seboj. Za blagovne vzorce, ki jih nosijo potniki s seboj ni potrebno posebno spričevalo o izvoru, (ia se jih zacarini na podlagi minimalne carinske tarife, marveč ee na podlagi odloka carinskega sveta z dne 26. aprila, št 24.448 carinijo taki vzorci po minimalni tarifi na podlagi priznanih legitimacij za trgovske potnike, ki eo po trgovskih pogodbah predpisane g Naš Isvos v januarju. V januarju t- 1. «e j« izvozilo iz naše države blaga v skupni vred nosti 329,547.207 Din, — (1. 1022 v januarju p» blaga v vrednosti 247,435.906 Din). g Kov devizni pravilnik za pobijanje špekn-laeije z devizami in valutami v Nemčiji je bil izdelan dne 2. t m. g Žetev v Argentrniji Sita se ceni za leto« na 13^500.000 met. stotov napram 18,200.000 met. stotov v lanskem letu g Zlata pariteta v mednarodnem poštnem prometu v Češkoslovaški je določena 1 zlat. frank — 7 čsi. kron (prej 1 zlat frank = 6 čsi. kron). g Znižanje brzojavnih pristojbin v Italiji. Poštno In brzojavno ministrstvo v Italiji bo s 1. junijem znižalo v notranjem prometu brzojavne pristojbine za 40 odstotkov. g Gospodarski položaj Zedinjeih ameriških dr-Sav. Zadnji čas se pojavlja nekaka inflacijska faza. Konec marca se je prodajala bombaževina ua termin nad 31 centov, sirova svila je bila dražja kakor kdaj prej v zadnjih treh letih. Baker je poskočil nn 17 centov, cena železu in jeklu je, dosegla tako višino, da gotovi kupci omejujejo nakup, ostali pa naročila odpoveduje«. Sirovi sladkor jo stal približno 5 in pol centa v velikem, a več kot 9 cent. na drobno. Istotako so poskočili drugi produkti. Danes je pa cena bombažu padla, n sladkor je dražji ko v mesecu marcu. Bakru ali kotlovini je ostala cena neizpremenjena. Vr-e to bi moglo privesti sitnarijo podobni oni 1.1920., ko je konsument protestiral proti cenam ter je odhajal s trga ne da bi bil kaj kupil in ko je, bil kesneje tvorniško primoran zmanjšati nakup sirovin 1er se omejiti polagoma na najpotrebnejše. Kupna moč dolarja, ki je padla v 1. 1920. na 40% proti 1. 1913. in ki je pozneje narasla na 72%, je. polagoma padala ter konec marca znašala 61%. Delavcev, knteri bi bili brez dela in jela ni, ampak delavskih moči še primanjkuje zlasti v izvestnih industrijskih podjetjih. Mezde niso majhne, a vendar vlada med delavskimi sloji splošna nezadovoljnost, ker je prevelika razlika med mezdami in živijeinskimi potrebami. Delniške družbe nimajo sicer več velikih povojnih dohodkov, ali kljub I- mu izkazujejo njih letna poročila še zmiraj znatne dividende. Vobče. pa obzorje ni povsem jasno in skriva nemara nevarnost skorajšnjega preobrata. BORZA. Ziirich, 7. 5. (Izv.) Devize: Pešta 0.1050, Berlin 0.0150, Italija 27.0, London 25.63, Newyork 554.0, Pariz 36.90, Praga 16.4250, Dunaj 0.0078, Sofija 4.20, Beograd 5.85, Varšava 1.15. — Valute: čsL K 0.007875 Zaïre h, 7. 5. (Izv.) Devize: Pešta 1.8250— 1.90, Berlin 0.26—0.2750, Italija 4.63—4.64, London 44П.0—44O.0, Newyork 93.50—94,50, Pariz 6.35 -6.40, Praga 2.8150—2.8250, Dunaj 0.132750— 0.133750, Ziirich 17.1250- 17.1750, Bukarešt 45.50 brez robe, Varšava 0.20—0.21, Amsterdam 37.0— 37.20. — Valute.: Lir 4.55—4.57, dolar 92.50-93.0, čsi. K 2.75-2.77, t. Lira 340.0—360.0. IJuMJanslce novice, lj Članom kat. akari. Starešinstva. Pogreb pokojnega tovariša Dore Masiča bo v sredo 9. t. m. ob pol 4. uri popoldne h hiše žalosti n» Sein št. 30 (dom žnpann g. Oražma). Udeležimo se po možnosti vsi. — Predsednik KASt Ij R1«v. KrW. Soc. zvena se. udeleži pogreba svojega odbornika Doretn Masiča r zastavo. Vsi odborniki in Hani S. K. & Z. se vabijo, da se pogreba udeleže. lj «Ljudski nderc. Vabim flane, da ho ndeleže pogreba našega člana režiserja Ik M a -šlča. — Predsednik. lj Sentpetwrska рглчтеГпл «IrnStv« udeleži jutrišnjega pogreba svojega člana Dore M a -S i č a « zastavo. Zbirališče pri g. Oražmu, Selo Stev. 30 ob treh popoldne lj Calderonova igra: Stanovitni kraljevič na odru Rokodelskega doma. Na vneboliod, dne 10. ^тдо ob oamih večer bo namerilo kat mlade-.. niško dmStvo na odru Rokodelskega doma, Ko-menekega ulica štev. 12, Calderonovo igro «Stanovitni kraljevič«. Igra je izmed najbolj znanih in najlepših umotvorov velikega španskega dramatika Calderona. Posebno cono ji daje vzvišena nravna vsebine. V slovenščino jo je prevel dr. Mihael Opeka. — Vstopnice se dobivajo danes in jutri v predprodnji (H. Ničmarr), na praznik 10. maja pa v Rokodelskem domu. lj Starešinski sestanek se bo vršil danes, torek R t m. ob pol 9. nri zvečer v srebrni dvorani hotela Tlninn. Pred sestankom bo ob 8. url zvežef fctotam «eja društvenega odbora. — Predsednik. f| Sentpetorsko prosvetno društva, Orli hi OrTire imajo skupno sejo nocoj po šmarnlcah v prostorih prosvete. Udeležba vseh odbornikov in odbomic vseh odborov obvezna lj »Ljubljana«. V Sredo, 9. t ТП. Ш5 bo pevske vaje. ker bo ob 8. zvečer važna odborov« seja. IJ Slovenska krščanska ženska zveza vabi svoje odbornice k seji ki se vrši danes ob 6. nri v posvetovalnici K. T. D. Radi važnosti seje »o tudi vabljene in zelo dobrodošle Slanice Zveze. Opozarjajo se vse odbornice, kakor tudi članice na to, da se v bodoče seje ne bodo naznanjale potom časopisov, ker se nepreklicno vrSe izvzemši prvega torka v meseca, veak torek- — Tajnica. lj Salerijauskf gojenci nadškofijskega konvikta v Zagrebu pridejo v sredo, pred praznikom Vnebohoda v Ljubljano. Zletniki bodo gostje Rakovnika ln mladinskega doma na Kodeljevem. V četrtek popoldne ob pol 3. bo na Kodeljevem blagoslovljeni е prostranega športnega igrišča; nato pa dvojim nogometna tekma med zagrebškim klnbom in med športniki z Rakovnika in Mladinskega doma. Darila za zmagovalce je preskrbela »Zveza krščanskih žena«. Koncert godbe pod vodstvom g. kapel ni ka Fr. Dolina rja. Vstopnina 1 Din. IJ Za pokojnega RadosWva Silvestra «e !r> brala sv. maš« rcdušnica v cerkvi sv. Petra v Ljubljani v sredo 9. t. m. ob 7. nri zjutraj. lj Кгекота prnstveta. Zveza uradnic hi trg. nastavljenk, ima jutri, v sredo, dne 9. t. m. svoje redno predavanje ob 8. zvečer. Predava g. vikar Vindišar. Ker bo to predavnnje zadnje v tej sezoni ste vse prav vljudno povabljene, da se pogovorimo še o drugih stvareh. — Predsednica. IJ Akcijski odbor državnih nameščencev, ïe-lezničarjev in upokojencev sklicuje zn torek dne 8. t m. ob 10. uri (7. uri zvečer) sejo akcijskega odbora, ki se vrši v prostorih Zveze jugoslovanskih železničarjev, Gradišče 7. Na sejo naj pošljejo svoje zastopnike vse organizacije, ki v akcijskem odboru že sodelujejo, pa tudi vse one, ki v akcijskem odboru doslej še nimajo svojega zastopnika. Povdarjamo važnost seje in obveznost udeležbe. — Akcijski odbor. lj 0. z. javnih nameščencev in vpokojencev ima nujno sejo širšega odbora v torek, 8. t m. ob 20. nri v restavraciji »pri Mraku«. Dnevni red : prispevki za akcijski odbor na občni zbor O. Z. 13. t m. — Predsedstvo. lj Trgovcem! V soboto dne 12, t. m. prispe v Ljubljano srbijanska pevska organizacija »Pevačka družina Stankovih. Glasbena Matica namerava prirediti slovesen sprejem, manjkajo ji pa denarna sredstva. Z ozirom na velik pomen tega obiska za okrepitev medsebojnih gospodarskih in trgovskih gstikov ter na tujski promet priporoča gremij vsem svojim članom, da prispevajo vsak po svoji moči za gorenji namen, odnosno da so velikodušno odzovejo gospem iz sprejemnega odbora ki se bodo v prihodnjih dneh predstavile posameznim s poverjeno nabiralno polo. — Gremij trgovcev v*Ljubljani. lj Poučni ogled vrta pri g. nadsv. Bukovcu na Gruberjevem nabrežju št. 14 priredi svojim članom Sadjarsko in vrtnarsko društvo v sredo, dne 9. i m. Zbirališče pri Karlovskem mostu ob petih popoldne. Dobrodošli tudi prijatelji in ljubitelji vrtnarstva, zlasti cvetlic. lj Radi simfoničnega koncerta, ki se vrši v ponedeljek zvečer, prelaga a k a d. so c. ped krožek svoj sestanek na torek ob osmi uri zvečer na običajnem kraju. Vspored isti. — Odbor. lj Zgradba Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Poroča se nam, da so podrobni načrti za novo zgradbo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani že izdelani. Palača se bo zgradila na južnem delu stavbišča od Miklošičevi cesti v nekoliko manjšem obsegu, kakor je bila prvotno zasnovnna. Zgradba bo še vedno zelo obsežna in ne bo dosti zaostajala za justično palačo brez kaznilnice. V palači bodo nastanjene pisarne okrožnega nrada in njegove ljubljanske poslovalnice, razni Specialni ambulatoriji, mala bolnišnica za izvenljubljansko Slane, Rentgenov zavod, kopališča, lastna lekarna itrL Na razpolago bo tudi dvorana za zbore m poljudna predavanja za člane Minuli petek se je -vršil komisijonelni ogled na licu mesta in ima okrožni urad že, stavbno dovoljenje. Z nadaljevanjem zgradbe se prične še ta mesec. Ij Strajk jo izbruhnil v modnem salonu g. Štefana Gornhoca na Dvornem trgu st. 3, kjer je firma svojim uslužbencem odtrgala 5 odstotkov od dosedanje plače. Radovedni smo, če se bodo tudi ceno oblekam znižale za 5 odstotkov. 4 m '"'■ -v&swj lj Nesreča. Z motocikljem so je vozil s svojim služabnikom neki častnik. Motocikelj je pa zavozil v brzojavni drog. Častnik Je padel in so nezavestnega odnesli v bolnico. Vojak se ni poškodoval. lj Beda. 53 lotni delavec. Anton Suhadolmk je bolan na pljučih in glasom zdravniškega izpričevala za vsako deJo nesposoben. Njegova žena Terezija je popolnoma sključena; le z muko more napraviti nekaj korakov za četrturno pot rabi dolge ure. Izključno je torej dn bi mogla revica hoditi za zaslužkom. Ta dva bednika imata enega otroka — dečka, ki hodi v ljudsko šolo. Delavec živt ■ svojo družino iz rok v usta in če roka omaga, ostanejo usta prazna. Tako tudi v tej družini sedita za mizo lakota in beda. Kdor bi morda mogel in hotel pomagati, najde rtrnžtoo v mestnih barakah pri klavnici vre-ta št в. lj Medbrf pvylMlMlM1 arafl bo v sredo dne d t m. radi ermženja za stranke zaprt Izjeme samo v nujnih slučajih. 4 Zelena jama. V nedeljski StevOM smo rftb Jsrvfti poročilo o nekem dogodku v Zeleni jamt, ki Je povzročil precej zanimanja pri radovednem svetu. Poroča se nam, da je bilo poročDo, ki smo ga mi prejeli telo pretirano in je naS tn-! formater naslikal goepo G. C. v napačni luči IJ Policijska kronika. Z Gline je pobegnili svojim staršem 15 letni Anton Trnmpuš, kateremu' ,}e bila svoj čas odrezana v členku desna noga. —' Akad. slikarju Antonu Buclku Je bfla v kavand «Emona« ukradena palica in siv klobuk G. Bn-«ik je oškodovan za 1000 K. Cerkveni vestnik. c Duhovniške vesti. Podeljen jo| Kurclipergov kanonikat pri ljubljanski stolnici dr. Tomažu K li n a r j u ,. župniku v Škofji Loki. — Umeščen je bil dne 1. majnika na župnijo Smlednik Franc Žu-i žek, jsktsedaj župnik na Kopanju. — Nameščen je bil za žup. uprav, na Rakitni Karol Zaje, kaplan v Cerknici. — Razpisana je z rokom do 15. majnika župnija Kopanj v šmarijski dekaniji. Prosveta. pr Konccrt »Glasbene matice« snoči Îe sijajno dokazili silo slovenskega duha. jajovč« v »Psalm« je ogromen in je mogočno učinkoval. Imeli smo več kot prav, če smo ga po študiju partiture že označili kot delo, ki bi mu v slovenski glasbi ne vedeli navesti enakovredne primere. Škoda, da ga, ne moremo nekaj kratov slišati, da bi pozajeli vso lepoto, ki je v tako nepričakovanem bogastvu z njo prenapolnjen. — Prav tako smo bili veseli ljubke Premrlove »Bo-ž i č n e s u i t e«, ki je pristen, nežen, mestoma kot nepokvarjena otroška duša dražesten plod naše njive, obdarjen z vsemi dobrimi znaki slovenske glasbe. Zlasti zadnji stavek »Sv. 3 Kralji« je očividno globoko v duše posegal. — Natančneje poročilo o tem važnem glasbenem dogodku še napišemo. K. pr Pevačka družina >Stankovič< is Beograda v Ljubljani. V soboto, dne 12. t. m. dospe v Ljubljano pevsko društvo »S t a n k o v i č« iz Beograda ter priredi tu še isti večer v dvorani hotela Union koncert s svojim mešanim zborom, na katerem bode izvajal izključno le srbske narodne pesmi v znameniti harmonizaciji nesmrtnega Mokranjca. >Stan-kovirc jo eno najstarejših in najboljših pevskih društev srbskega naroda ter stoji danes pod pokroviteljstvom Njega Veličanstva kralja Aleksandra L Mešani zbor, katerega vodi ravnatelj beograjske opere in srbski komponist Stanislav Biničld, šteje okolu 80 pevcev in pevk. Ljubljansko občinstvo ob veščamo o prihodu bratskega društva v Ljubljano ter isto najvljudneje vabimo, da v največjem številu poseli koncert »Stankoviča« ter s tem vrne bratskim pevcem vso ono ljubav, katero so oni v toliki meri izkazali ravno pred letom dni naši Glasbeni Matici, katera je baš 12. majnika koncertrirala prvokrat v naši prestolici v Beogradu. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Matični knjigarni. pr Občni zbor Narodne galerije se vrši v sredo, dne 9. maja ob 17. uri v dvorani mestnega magistrata. Vsi člani društva vabljeni Narorîfio gledišče. DRAMA. Torek, 8- maja, zaprto. Sreda. 9. maja: Shakespearejeva komedi.ia jKAR HOČETE«. — Red D. KE. — Izven. OPERA. Torek. S. maja: EVGENIJ ONJEGIN. -Red C. Sreda, 9. maja: Prva operna delavska predstava po znižanih cenah »ČAKOSTRE-LEC«. Začetek ob polosmih zvečer. — Izven. Dvoje gostovanj v naši drami Prošli mesec sta gostovala v našem dramskem gledališču g. Marija Vera iz Belgrada in gosp. Mihajlo Markovič iz Zagreba. Prva jo že v začetku sezone nastopila parkrat v naslovni vlogi Ibsenove igre Hedda Gabier, g. Markovič pa je igral Hasanago v Ogrizevičevi drami Hasanaginici. Marija Vera je igrala Heddo Gabier precej naturalistično. Ta lik je po Ibsenovi koncepciji samo polženska, ki ji sproži pištolo v zadnjem dejanju spoznanje, da med psiho, ki jo je podedovala po očetu gen-n-alu, in med materinstvom, ki je postalo delež po njeni usodi kot Tesmanova žena, ni mostu. Zato jc v bistvu Hedda Gabier nena-turna in odbija kljub težnji umreti v »lepoti« in videti edino ljubljenega Ejlerta Lfivborga ■•ovenčanega z listjem vinske trte«. Tudi simbol Lfivborgovega razmerja do gospe Elvsted — rokopis učenjaškega dela — je tak, da. je oči-tek nekaterih kritikov, da je ta Ibsenova drama papirnata, prccej utemeljen. Marija Vera je vtelesila glavno junakinjo popolnoma odgovarjajoče Ibsenovi koncepciji: polžensko, ki ji duša plamti v mrkem zublju preziranja in zaničevanja družbe, v knteri mora živeti, sadist ko, ki strelja za zabavo na svoje ča-stilcc m ki stisws pištolo v roke edinega, ki ga je morda po svoje ljubila in uničila. Take osebnosti ni mogoče igrati drugače, k.ikor jo je Marija Vera od afekliranega govora, ki sika izmed prednjih zob, do lenih kretenj, pod ka- terimi slutiš kačjo naturo. — Iz kroga naiih domačih moči naj omenim g. Skrbinška kot asesorja Bracka in pa g. Rogoza, ob katerem sam se oddahnil, ko je kot Lovborg prinesel na deske kos resnične tragike. G. Lipah je na ■tvojo režijo lahko ponosen. Drugi gost na našem odru, g. Marković, fe igral glavnega junaka — če smemo o junaku govoriti — v epično dolgovezni Hasana-ginici. Naj reče kdo kar hoče, dramatizacija ostane vedno dramatizacija in je vadno posnetek, ki vzorca ne more zatajiti, najsi bo epičen ali liričen. Tako je pri Hasanaginici pravzaprav dramatična samo zadnja scena zadnjega dejanja. Vse drugo je sama ekspozi-cija. Marković je bil pristen aga, neomejen gospodar v hiši, orientalsko na zunaj len in nedostopen, a s tem večjim notranjim čuv-stvom, ki se zlasti razplamti v scenah z otroki Visoko pesem materinstva in ljubezni nam je tolmačila ga. Rogozova kot Hasanaginica. Občudovali smo jo tembolj, ker smo jo bili vajeni doslej gledati le v vlogah bolj vesele vsebine. Plemeniti patos epike ji je pristojal ia se stopnjeval do zaključne scene, kjer umre v ljubezni. Ljubka je bila ga. Šaričeva kot Sultanija. Lirični trubadur Imoski kadi je oživel v g. Drenovcu, trdi, neizprosni brat Ha-sanaginice beg Pintorović т g. Skrbinšku. Igro je režiral g. Rogoz. Igrala se je v izvirnem besedilu, čemur ni oporekati, dasi stavim glavo, da 90 odstotkov publike ni razumel številnih tarčizmoT v tekstu. Vsi igralci in igralke so vzorno jugoslovanili, samo mali Meho in Ahmed sta bila še preveč Slovenca, česar jim pa ne zamerim. — Hasanaginica je učinkovala s svo$o pristnostjo, dasi nam Slovencem turški motivi r igri ne prijajo. Vendar je preko tega pomogla izvirna moč besede, Markov» 6eva kracija in slovenska skromnost, ki se je razgibala v navdušenj« ob zanosu naših južnih bratov, ki niso tako polžjekrvni kakor mL Kadar bo slovenski Markovič imel dovolj samozavesti, da bo šel t Belgrad ali Zagreb in bodo tam našo igro igrali srbo-hrvatski igralci v našem besedilu, takrat bo minila edina trpkost, ki jo je morda marsikdo občutil pri Hasanaginici. G. Markovič je gostoval tudi v vlogi mestnega poglavarja v Revizorju. Bil je pristni hrvatski tip takega malega boga ▼ malem gnezdu. V«ndar je bila zame stvar ponesrečena, da se je igralo v dveh jezikih ali po edinozveličavni današnji ideologiji v hrvatskem jeziku in slovenskem narečju. Če je g. Putjata kot Rus lahko govoril slovenski, bi bil lahko tudi g. goet svojo vlogo odigral slo- venski. Tako pa smo doživeli mešanico, da je mestni poglavar ponudil Hhstakovu »nov-čanice«, ld jih je ta vtaknil v žep kot »bankovce«. Za take eksperimente se lepo zahvaljujemo, vkljub temu, da se v naši operi poje že kar v treh jezikih. Toda tam vsaj muzika pomaga рггко vsega, v drami pa tega merodajni gospodje menda ne slišijo in ne vidijo. Sicer smo Slovenci potrpežljivi in bomo še mnogo let temu kihanju klicali: Bog pomagaj! Dr. L. R. Dijaški vestnik. d Akad. Mar. kongrcgacija in kongTegaeija ljubljanskih bogoelovcev priredite v četrtek, 10. t m. na praznik Krist. vnebohoda ob 17. uri v Škofijskem dvorcu (II. nadstr.) majniško akademijo s sledečim sporedom: 1. Pozdrav, dr. Fr. Ke. Lukman. 2. Zaupno, glej, k Tebi prihajamo. Franc Dolinar. (Zbor bogoelovcev.) 8. Liturgija in naša doba. 4. Pesem Marijinega trubadurja: Dr. Iv. Pregelj. (Deklamira Tine Debeljak.) 5. Naša prisega. Govori Mihael Jenko. 6. Ave Maria! Ant. Foerster. (Akad. oktet) 7. H Kristusu! Govori Viktor Korošec. 8. Ave Mariai Fr. Ferjančič. (Zbor bogoslov. in akad.) — Vabljeno vse katoliško izobraženstvo, zlasti člani kat. starešinstva, kat. akademskih društev in srednješolskih kongregacij. Orlovski vestnik. Sentpeterski Orel naznanja vsem svojim članom, kakor tudi osrednjim bratskim odsekom, da je nmrl njegov dolgoletni in marljivi član br. Dore Mašič. — Bratje se poživljajo, da se udeleže pogreba, ki se v rži dne 9. t. m. ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti štev. 80 na Selu pri Ljubljani k Sv. Križu. — Zbirališče za brate v krojih ob pol treh popoldne pri šentpeteraki prosveti — Dragemu bratu bodi ohranjen časten ta blag spomini Odsekom ljubljanskega orl. okrožja! Pogreb starešine šentpeterskega odseka brata Doreta Ma s i č a se vrši v sredo, 9. t. m. ob pol 4. url popoldne od hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. — Vabimo vse brate, da se pogreba udeleže v krojih v čim večjem številu. Zbirališče na Selu pred kar-meličansko cerkvijo ob četrt na 4. — Odbor ljubljanskega orl. okrožja. Sentpeterski Orel vabi vse člane, tako redne kot starešine na važen in nujen razgovor, kateri se vrši danes zvečer ob pol devetih v'prostorih šentpeterske prosvete. — Bog živi! — Predsednik. Dolgka srenja vabi na srenjsko akademijo, ki jo priredi na Vnebohod, dne 10. maja ob treh popoldne pri Sv. Jakobu ob Savi. Vsi prijatelji orlovstva vabljeni. Izpred sodišča. Obsojeni tatovi. Ker so ukradli x dvorišča pivovarne Union cinkasto pločevino, so bili pri deželnem sodišču obsojeni Jože in Fridrich Ferenčak ter Štefan Pajk vsak na dva meseea težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem; Vinko Tomšič na 4 mesece in Ivan Kastelie na 8 mesece težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. — Anton Podlo-gar, pristojen v Male Lipljane pri Grosupljem je ob priliki požara dne 3. decembra 1922, ko so gasilci znesli iz skladišča in poslopja predmete, to priliko izrabil, da si je nabral raznega blaga. Med drugim je izmaknil tudi kompletno obleko trgovca Demšarja in Klementu Gomilšku par čevljev. Sodišče mu je zato prisodilo 5 dni strogega zapora. — France Just'- ključavničar, rojen 4. oktobra 1892 v Ljubljani je jako spreten tat. Radi tatvine je bil že predkaznovan. V času od 24. junija do 23. avgusta 1922 je bil zaposlen v tovarni za klej. Tu je odnesel 12 sušilnih mrež in в kg kleja v skupni vred nosti 1560 K. Dne 4. oktobra 1922 je izpred trgovine Breznik ukradel kolo Alojzija Dečnika, ki je bilo vredno 4000 K. Meseca novembra 1922 si je prisvojil izpred pisarne dr. Ravniharjn kolo znamke >Puch<, vredno 3200 K; dne 16. oktobra 1322 le ukradel izpred gostilne Fister na Zaloški cesti kolo Jožeta Kmcteca vredno 4000 K. France Justin je nazadnje služboval pri drž. železnici Od tu je odnesel raznega orodja v skupni vrednosti 13.360 K. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Turistika in sport. Celovški Atletiksport-Clnb (K. A. C.) igra na praznik 10. t. m. v Ljubljani nogometno tekmo proti Iliriji. K. A. C. je bil do lansVe jeseni edini prvorazredni klub v Celovcu ter je kot tak tudi pred vojno edini zastopal Celovec v mednarodnih tekmah. Koroško reprezentančno moštvo, ki je doseglo v poslednjem času opetovane zmagovite rezultate proti reprezentantom Graza, Salzburške in Tirolske, je sestavljeno večinoma iz igralcev K. A. C. Ilirija je igrala z nJim pred vojno več tekem, med drugimi tudi eno v Celovcu z rezultatom 2:1. Od zadnjih uspehov K. A. C. je omeniti zlasti zmago 2:0 nad T u. SV. Mtlnchen v. 1860, ki je gostoval v Ljubljani o Vel. noči. — Predprodaja vstopnic se vrši od danes popoldne naprej v trg. J, Goreč, Dunajska cesta. Istotam se dobijo običajne proste karte. Znižane članske in dijaške karte se izdajajo edinole v pred prodaji. Nogometne tekme 6. t. m.: Tekma med Tllrijo in kombiniranim moštvom Akademikov in Herme-sa je končala s pričakovano zmago Ilirije, ki je nastopila z obema branilcema, stranskima krilcema in levim krilom iz rezerve. V komb. moštvu sta bila branilca in trije napadalci od LASK.a, ostale moči je postavil Hernie». Igra je bila živahna, docela otvorjena — Četudi e premočjo Ilirije — ter je nu-j dila boljši šport, kot ga žal nudijo sicer naše doma-! ie tekme. Début Lndota na mestu srednjega krilat! Ilirije je izpadel povoljuo, vsekakor pa se mora pri-| učiti točnejšega podajanja v forwnrd ln skrbeti za boljši pregled celo igre. V ostalem je ilirjnnsko moštvo pokazalo vnovič nekaj starih tehničnih napakJ Stranska krilca sta površno pokrivala ter nedoetat-! no podajala v napadalsko vrsto, dostikrat tudi nista; bila na svojem mestu, temveč čisto po nepotrebnem' v sredini igrišča. Fordward, zlasti center, desna zveza in desno krilo, je igral lepo kombinacijskd igro po tleh, slejkoprej pa manjka tej igri energična; poteza proti golu. Desno krilo je večkrat tudi pre» kasno podajalo v sredino. — Kombinirano moštvo! je bilo dobro in zelo težkih strelov. Med halfi sta ugajala stranska boljše od srednjega. Fordward jej bil slabejši del kombiniranega moštva. Prvenstvena tekma med Jadranom in Svobod^ je prinesla novo zmago Jadranu ter še bolj utrdil^ vodilno mesto med drugorazrednimi klubi. Jadra« ima mnogo izgleda, da doseže prvenstvo svoje skupine in s tem prestop v prvi razred. Svoboda je ^ poslednjem času precej napredovala. Ako bi pola-' gala večjo važnost ua kombinacijo, bi bila v prvem stvenih tekmah zelo opasen tekmec. Ilirija II je igrala trening-tekmo s šišenske» Pa no ni j o ter sigurno zmagala s 5:1. Junior j i Ilirije so razvili zopet mnogo tehničnega znanja« medtem ko je bila njihova igra taktično manj uspešna. Panonija, ki je nastopila prvič v javni tekmi, se je dobro držala, omejiti pa sc je morala večjidel na defenzivo. sbss mmassssssssssts №UDDHA< C~_ ............Г TRACE MARK I 1 1 > GUMENE PETE m GUMENE POTPLATE ceneje In trajni]« so kakor antene! Najbolj« varstvo prou vlagi i mraza ! Iščemo poslovodjo ta TRGOVINO z mešanim blagom v priklenem krajo na Štajerskem za TAKOJ lii za nastop s 1. junijem t. 1. — Ponudbe i navedbo pogojev je poslati pod šifro: «STALNO MESTO« na upravo lista. Lee trgovski lokal r prometni ulici ODDAM. — Naslov ▼ npravništvu lista pod številko 2755. LUDVIK DEKLEVA «ARIJA DEKLEVA roj. ROVŠEK POROČENA. JUBLJANA, V MESECU MAJU 1923. ŠIVALNI STROJ rabljen, a dobro ohranjen, je CENO NAPRODAJ. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod številko 2753. Enodružinska hiša t lepim ograjenim vrtom NAPRODAJ takoj v Rožni dolini 106 pri Marjaku. — Stanovanje prosto. 2756 3000 komadov kostanjevih drogov od 8.5 do 14 m dolžine PRODAM. — Dobava 6 tednov. — CENA NIZKA! — Ponudbe sc prosijo na POŠTNI PREDAL ŠT. 103 JLJUBLJANA. 2763 Brusne kamne fa KOSE, prave italijanske, neprescgljive v dobroti, modro GALICO, ralijsko ličje, morsko travo za modroce, v vsaki množini priporoča SEVER & KOMP., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 2761 PRODAM v sredini mesta parcelo ca 800m2 20 korakov od električne postaje, pripravno za zidanje vile, skladišča, obrtnih odnosno induslrijalnih naprav. — Cena truerna. - Naslov pove An. savod Drago Bcseljak in drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. Dolgi pletiini stroj STEV. 8, malo rabljen, PRODAM. Na-slov v upravi lista pod štev. 2754. »K0RANIT« zajamčeno pravi asbestni škrilj za kritje streh. KORANIT ae premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m' samo 12 kg, je neomejeno trpežen, je boljši kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha, ker ne potrebuje nikoli popravila. FRAN HOČEVAR ŽIROVNICA (Moste) Gorenjsko. ■■■■ипннввввгаЕаЕз Bodočnost! Industrijsko podjetje IŠČE POSLOVOD-KINJO za svojo podružnico proti udeležbi na dobičku. — Obširne ponudbe naj stavijo one gospodične, ki so agilne in spretne prodajalke, vešče korespondence in knjigovodstva. Zadovoljna prihodnost je zasigurana. Dopisi naj se pošljejo na upravo lista pod: «BODOČNOST 2744.. NAPRODAJ je več vagonov živega apna PRVE VRSTE iz belih vodnih kamnov, žganih z drvmi. Kakovost zajamčena. — Dobi se po dnevnih cenah pri IVANU URSlčU v ZG. STRANJAH št. 10. p. KAMNIK pMei $f> ijrfsfjai na prostovoljni DRA2BI 21. maja t. 1. ob 11. uri lil SA z velikim \KiU.4 in več postranskimi poslopji. V hiši jc dobro idoča trgovina in gostilna. - Hiša je primerna za vsakovrstno podjetje. Pojasnila daje: JAN. KOROŠEC na Bledu. Kdor plača 100.000 Din stanarine vnaprej, dobi stanovanje za daljšo dobo (po dogovoru) v Ljubljani. -Ponudbe pod »Stanovanje prosto 2766« no upravništvo »Slovenca«. Radi preselitve prodam dobro idoče KINO PODJETJE s koncesijo. Samo resni kupci naj svoje ponudbe pošljejo nn upravo »Slovenca« pod: »Resen kupec 2771«. Ponudbe je treba poslali do 16. maja 1923. PRODAM v Šiški skoraj pop. dograjeno tovarniško poslopje z obširno DELAVNICO, skladiščem in 13 velikimi sobami s pritiklinami, elktr. luft in moč sasigurana. — Naslov pove Anončnl zavod Drago Beseljak in drug, Liubliana. Sodna ulica 5. 2658 Trgovino :—: na prometnem kraju :—: J**" iščem v najem. — Cenjene ponudbe se prosi na upravništvo «Slovenca« pod Itev. 2668. (pripravno za trgovino) manjšo, enonadstropno, na prometnem kraju, najraje s trgovskim lokalom, KUPIM. Natančne ponudbe z najnižjo ceno prosim na upravo lista pod Stev. 2669. " M—^Ml,.1 Г . ... Odvetnik v Beogradu Uoža Ravnik se je preselil s svojo pisarno v Skopljansko ulico številko 3. Službo o r g a n i s t a s postranskim zaslužkom IŠČE mlajši gospod, vojaščine prost, z dobrimi spričevali in pisarniško prakso. — Cenjene ponudbe na upravo lista pod «Soliden«. dobi službo z 20. junijem cvent. tudi prej v sezonskem hotelu. — Pismene oferte s sliko, kakor tudi zahtevo plače javiti na upravo «Slovenca« pod H. T. C. 2670. . o k a 1 prepustim takoj, v Ljubljani, proti povrnitvi stroškov in proti zamenjavi stanovanja, pripraven tudi za pisarno. - Naslov pove ipravnlštvo «Slovenca« pod itev. 2690. Elegantno stanovanje v Mariboru (tri sobe, kuhinja, kopalnica, soba z a ,, , , . ., ,„ , ., , s'užkinjo; I. nadstropje) v sredini mesta, izvezban v vseh bančnih poslih, s triletno cE ZAMENJA z enakim v Ljubljani. -prakso, a odsluži sedaj vojaški rok, IŠČE Ponudbe pod: «PRESELITEV 2638« na SLUŽBO s 1. JUNIJEM pri banki ali priv. podjetju. Nekaj prakse ima tudi v lesni stroki. — Cenj. ponudbe pod šifro: «AMBICIJA« na upravo «Slovenca«. upravništvo «Slovenca«. KUPIM MANJŠI Ponndbe pod šifro «BARVAR št. 2721« na upravništvo «Slovenca«. 2758 Transportne vrče za mleko in potrebne aparate, dobro ! ohranjene, KUPI takoj novoustanovljena ! mlekarna. - Natančne ponudbe in ceno: ; KOS, Maribor, Kiavniška ulica 12. 2666 Veletrgovina v Ljubljani SPREJME zmožnega tudi knjigovodstva in drugih pisarniških del. Trajna služba. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevo plače na upravništvo «Slovenca« pod šifro: «TRAJNA SLUŽBA 2665«. enosiadstropni hiši v Rožni dolini ^ prodam. '•L V prvi je lepa trgovina, pisarna, skladišče, konjski hlev in druge pritikline. V tej hiši je sedaj tovarna. — V drugi je več stanovanj in poleg lep kos vrta. Cena zelo zmerna. — Natančnejša po-jasnila daje AVGUST ŠKOF, trgovec * usnjem, Ljubljana, Pred Igriščem 1. 2695 PRODAM vilo na Bledu obstoječo iz 5 sob, s kompletno opravo, vrtom, ter čolnom in veslom s servitutno pravico na vodo. — Hitra kupčija! — Naslov pove Anončni zavod Drago Bc-atliak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Sorodnikom, prijateljem in znanccm naznanjamo, da je Vsemogočni sklenil v Svoji modrosti poklicati k Sebi v boljšo bodočnost predragega moža, sina, brata in strica, gospoda Viktorja P. Masiča, koncaptnega praktlkanta pri pokr. upravi, oddelku za prosveto in vere, in rez. poročnika. Umrl je 7. t. m. ob 4. uri zjutraj v 32. letu svoje dobe po dolgi mukopolni bolezni, ki si jo je nakopal v vojaški službi, prejemši večkrat sv. popotnico. Pokopali ga bomo 9. t. m. ob pol 4 popoldne s Sela h. št. 30 na pokopališče pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo opravile v cerkvi sv, Petra. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. SELO, dné 7. maja 1923. Rodbini Mašičeva in Oražmova. Mesto vsakega drugega obvestila. -f; ,7» Ep »'.Tisjft* • ^f Službe obč. tajnika in or- Mofijcfo 'SCE mlad človek, vešč tjtflMoiCl vseh občinskih in vojaških poslov ter srbohrvaščine v govoru inj pisavi. Ima 3 letno prakso. Nastopi lahko 1. junija t. I. — Naslov pove upravništvo «Sjovenca« pod štev. 2769. Nov moderni priklopni voz za motorno kolo po ugodni ceni proda tvrdka KENDA, Ljubljana, Hiša s trgovino z mešanim blagom in trg. inventarjem jo radi selitve NAPRODAJ. Lokal in stanovanje takoj na razpolago. - Ponudbe se pošiljajo na upravništvo «Slovenca« pod «TRGOVINA V LJUBLJANI«. 2684 cga mupbtrota) ter bo vsled na novo urejene trgovine sa nadnije prodajala po znizaniti _Л1Ш.1НЈШ1 www n wff m џммтгт1тктж& ^ш^^тттшј1_ »PRI NIZKI CENI« IGN ŽARGI, Ljubljana, Sv. Petra c. 3 NUDI ccnj. odjemalcem veliko izbiro POTREBŠČIN za ŠIVILJE in KROJAČE. — DAMSKO, MOŠKO, OTROŠKO PERILO. — NAJNOVEJŠE BLUZE v ETAMINU. — POVRŠNE JOPICE, volnene in modne JUMPERJE. — NOGAVICE, ROKAVICE. MAJCE, kratke nogavice. — Svilene in pletene SAMOVEZNICE itd. po priznano najnižjih ccnah, — NA DEBELO in DROBNO! 2732 '■ки№вавдиидиан1зииииииаиавиизиии^ка(ивд» E a ■IUIHHIIIV!H"l"HiniltHHIIIUIMIHIIIIIIin^ I Modna manufakturna trgovina S I Janko Češnik j ! Stritarjeva ul. Ljubljana Lingerjeva ul. Žagarja za samico sprejmem takoj le z dobrimi spričevali; neoženjeni imajo prednost. Nastop takoj, stanovanje prosto. — Ljubljana, PRULE štev. 8. 2723 liitr«S .'w'»«Tt jf ij'XiZ.а^лпјУм • >■*•«>*( Šiška in okolica pozor! Cenj. občinstvu v Šiški in okolici vljudno naznanjam, da sem v SPODNJI ŠIŠKI, Celovška cesta 22 (gostilna pri »Zvezdi), vhod Planinska cesta, llllllllll lllllllllt OTVORIL TROOVINO nilllltll iiichhi s papirjem, šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, razglednicami, špecerijskim, kolonijalnim in galanterijskim blagom ter železnino. Zagotavljam cenj. občinstvu solidno in reelno postrežbo ter po možnosti najnižje cene, ter se priporočam za obilen obisk, z odličnim spoštovanjem Leopold Pevalek. №LI1 lil »irnci v vseli vcllhoslit) ln Mvmli ■Х-* Pri pismenem naročilu zadostuje navedba starosti. Največja izbira pri tvrdki DRAGO SCHWAB, manufaktura, moda, konfekcija, Ljubljana. Dvorni trg 3. Goveje imeso se bode prodajalo od 8. t. m. na LJUDSKI STOJNICI v Šolskem drevoredu za K 4'— pri kg ceneje kot doslej, ker se je cena pri kožah za toliko povišala. Ivan Zalcotritlc Telefon št. 379. mestni tesarski mojster Telefon St. 379. Hlapec, LJubljana, Dunajska cesta 4®. Vsakovrstna tesarska dela, kakor; moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnje, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje it f. Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov. Parna žaga. Tovarna furnirja. V bližini Ljubljane sprejmem takoj boljšega, zanesljivega, poštenega in pridnega HLAPCA. Plača mesečno 1500 K. Pi- j smcnc ponudbe na upravo «Slovenca« pod: «PRIDEN 2724«. Шођпе cefirie a srajce v najnovejših vzorcih priporoča S. S E. Sîtôbernè м Sprejmem takoj več prvovrstnih krojaških pomočnikov za veliko tn malo delo. Plačam po plačilni larifi za prvi razred! ŠTEFAN GOMBOC, modni salou, Ljubljana, Dvorni trg št. 3. 6 i Podpisana tvrdka vljudno naznanja, da je KUPILA in PREVZELA od gosp. FRAN MULEC in DRUG njihovo TV0RNICO KUVERT, Vožarski pot št. 1. Tvornico bodemo po potrebi razširili in nam je vsled zadostnega kapitala, kakor tudi popolne trgovske izobrazbe dana možnost, cenj. prejšnje kot nove odjemalcc zadovoljiti v vsakem oziru. Za cenjeno naklonjenost se vljudno priporoča »KUVERTA«, d. z o. z., konfekcijska tvorniea, LJUBLJANA, Vožarski pot štev. i. Ker jc Se potekel trimesečni rok od dneva vpisa razdružitve Slovenske eskomptne banke v Ljubljani vsled fuzije s Trgovsko banko d.d. v Ljubljani poživljamo 5 C - i I Priporoča svojo zalogo, novosti, pomladansko in letno sc-zijo, za ženske in moške obleke, etanin, markizet, krep-dešin, delen, saten, belo in barvasto perilo, bele in barvaste, bambažaste in platnene damast mizne garniture za 6 in 12 oseb, bele, barvaste mizne prte, salonske preproge, pliš, tapestri, jute, linoléum, kokos vseh velikosti, čipkaste posteljna pregrinjala, zastore, posteljne gobelin garniture itd. po nizki, zmerni ceni. .............................................................................................................................................................................................I vse delničarje Slovenske eskomptne banke, da predlože takoj svoje delnice pri blagajni Trgovske banko d. d. v Ljubljani v izmenjavo za delnice Trgovske banke d. d. v Ljubljani v zmislu §. 10 fuzijske pogodbe z dne 11. maja 1922, ki je bila odobrena na občnem zboru dne 20. maja 1922. lîsmenjeva se vrši œû 10. snsja «So 10.ШЂ. Delnice Slovenske eskomptne banke v Ljubljani se izmenjajo za delnice Trgovske banke d. d. v Ljubljani na ta način, da dobi vsak delničar Slovenske eskomptne bnnke za dVe svoji delnici s kuponom za leto 1922 in sledeča leta tri delnice Trgovske banke d. d. v Ljubljani s tozadevnimi kuponi in tulonom. da d. 39 Izdaja konzorcij >Slovenca«, иијгч-,-. .•'• ?:•'.,■: r&ù •■■' tr.ti*aw?iiWïfttttfathif*r.,,> I £ Odgovorni urednik: Mihael Moakerc v Liubliani, Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani