Pnštrtma plačana v gotovini, Let® XIII., štev. 195 A Ljubljana, sobota 20. avgusta 1932 vena z uin opruvoištvoi UjuDijana, K_natljeva ultcji i. — Teletoo 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Seleu-burcova oL 3 — TeL 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Aleksandre« cesta 13. — Telefon *t 2455. Podružnica Celje: Kocemova ubca it 1 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana št 11841 Praga čislo 78.180. 10* ?4J Naročnina -naša mesečno Lha 25.— za inozemsko Din 40 — Uredništvo: LJubljana, Knafl)era »Lic« 5. Telefon ft. 3122 3123 3124 3125 ta 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoS 2582). Celie Kncm ril S T H 5t Rokopts-' se ne vračajo. — Oglasi po ta ti hi -chober umrl Zadela ga Je Uan - Njegova smrt je podaljšala življenje avstrijska viadi — Dramatična borba za en glas Dunaj, 19. avgusta, g. V Guttenbrunnu pri Badnu, kier se ie mudil na kratkem oddihu, je nocoj nenadoma umrl večkratni zvezni kancelar in zunanji minister dr. Jo-hann Schober, nekdaj najpopularnejši šef dunajske policije. Zedeia ga je srčna kap. Prepeljali so ga takoj v saiustorij, vendar pa je bila vsa pomoč brezuspešna in je kmalu izdihnil. Dosegel je starost 57 let. Vest o smrti voditelja meščanske opozi-c e v avstrijskem parlamentu se je kljub pozni uri bliskovito razširila po Dunaju in vzbudila splošno presenečenje, a tudi veliko obžalovanje, ker je Schober splošno veljal za »bodočega moža«. Mnogi so računan. da bo že v prihodnjih dneh postal naslednik dr. Dollfussa na položaju zveznega kancelarja. ker se je zlasti v opozicijskih krogih pričakovalo, da bo Dollfussova vlada padla pri drugem glasovanju o lozan-skem protokolu. Schobrova smrt je situacijo v hipu preobrnila. Kakor pred tedni smrt dr. Seipla, e sedaj tudi smrt dr. Sehobra momentano olajšala vladi položaj in jo v zadnjem hipu rešila nevarnosti, da ne dob: večine za ra-t f:!-:acij;. lozanskega protokola o mednarodnem posojilu Avstriji. Kakor znano, je bil protokol v parlamentu sprejet le z enim glasom večine. Ta izid je usoda omogočila s tem, da je dr. Seipel, k; se zaradi bolezni ni mogel udeleževati sej parlamenta, tik pred odtločilnim glasovanjem umrl, tako da je lahko glasoval že njegov namestnik. Po sprejemu v poslanski zbornici je prišel lozan.ski protokol še pred zvezni svet, ki nadomešča v Avstriji senat v katerem pa vlada nima večine. Zvezni svet je danes res odklonil ratifikacijo protokola, ki se mora po določbah ustave zato vrniti v parlament da še enkrat sklepa o njem. V parlamentu pa se je danes dopoldne situacija za vlado poslabšala. Posl. Win®l, ki je član opozicije in bi glasoval proti vladi, je že dalie časa bolan in ne prihaja k sejam, s čimer je opozicija prikrajšana za en glas. Win.zl pa je davi podal ostavko na svoj mandat, tako da bi na prihodnjo sejo parlamenta prišel že njegov namestnik, katerega glas bi strmoglavil lozanski protokol in ž njim vred vlado. Iz dosedaj še nepojasnjenega vzroka je Wirazl nocoj svojo ostavko preklical. Ob enem je opozicija s Schobro-vo smrtjo izgubila še en glas in vrh tega svojega najvplivnejšega predstavnika, tako da ima vlada sedaj zagotovljeno večino in si je vsaj za nekaj časa še podaljšala življenje. vzletu Vve Izjave drzsiega znanstvenika po srečnem pristan-i « Dosežena višina še nI točno ugotovljena — Kako je balon pristal gorovja ne dolin. Edina orijentaoijska opora so bila jezera in morja, ki so se lesketala v soncu. Ko sem spoznal, da se nahajamo nad globino Gardskega jezera, sem se odločil za pristanek. Obstojala je namreč nevarnost, da nas zanese zračni tok nad Jadransko morje, kjer bi bil pristanek vsekakor bolj težaven, če že ne nevaren.« Podrobnosti o pristanka Profesor Piccard se je spustil 15 km južno od utrdbe Peschiere v bližini zgodovinskega bojišča pri Solferinu. Prvotno je hotel pristati blizu neke osamljene kmečke hiše. Kmečki delavci, ki so bili na polju, se spočetka iz bojazni niso hoteli pri-bližati balonu. Še le na Piccardove klice so pristopili in prijeli za vrvi. Kljub temu pa se je balon zopet dvignil, dokler ni končno pristal na pobočju bližnjega hriba. Ker pa je bilo pobočje precej strmo, se je okrogia gondola zakotalila po njem navzdol. Po petih obratih se je ustavila v nekem grmovju. Tedaj so kmetje na Pic-cardov poziv pričvrstili balon z vrvmi pa bližnja drevesa. Oba letalca sta izstopila iz gondole. Piccardov balon sta opazili tudi dve italijanski letali. Letali sta se balonu približali in ga spremljali, doker ni pristal. Tedaj pa je eno izmed njih v naglici krenilo proti Desen.zanu, da alarmira tamkajšnjo vojaško posadko. Uro pozneje je prihitela Piccardu na pomoč četa vojakov z letalskimi častniki in tovornimi avtomobili. Pričeli so spravljati materijal, gondolo in balon na avtomobile. To delo je trajalo celih pet ur. Prof. Piccard se je nato odpeljal v spremstvu letalskih oficirjev v Desenzano, kjer mu je bil prirejen svečan sprejem. Ko je spravil na varno vse aparate, je takoj legel k počitku. Vso noč je spal trdno in je vstal šele danes dopoldne ob 10. Kako visoko je bil balon Curih, 19. avgusta, d. V znanstvenih krogih vlada največje zanimanje za vprašanje, kako višino je prav za prav dosegel Piccard. Aparati so zabeležili višino 16.500 in 16.700 metrov. Piccard sam misli, da je bil mnogo višje. Točno se bo dalo to ugotoviti šele po natančnem pregledu aparatov in po strokovni ugotovitvi, da so aparati tudi v višini funkcionirali brezhibno. Ni namreč izključeno, da so aparati za merjenje višine zaradi nepričakovane nizke temperature začasno odpovedali. Milan, 19. avgusta, d. Malo gornje italijansko mestece Desenzano je postalo preko noči po vsem svetu znano.. Odkar sc ;e - o. nastanil v mestu prof. Piccard s svojim spremljevalcem Cosynsom, je Desenzano cilj ne samo mnogih radovednežev. marveč tudi cBj zastopnikov svetovnega t:ska. V teku današnjega dne se je zbralo v mestu nad 150 novinarjev, ki zastopajo tisk vsega sveta. Pri-prosti hotel, \ ka!-,rem se je nastanil prof. Piccard, je ves dan oblegala večtisočglava množica, novinarji pa so neprestano na preži, da bi ujeh vsaj kako kratko izjavo »junaka zračnih višav«, kakor nazivajo prof. Piccarda. Kljub veliki utrujenosti je prof. Piccard. ki se zaveda, da gre velik del zaslug za to, da mu je bil omogočen drug:; polet v stratosfero. baš tisku, je še snoči takoj potem, ko je spravil na varno balon in aparate, sprejel novinarje in jim podal krajšo izjavo o svojem poletu. Med drugim je dejal: >0 znanstvenem uspehu svojega poleta v stratosfero, vam za enkrat ne morem podati tooneiših podatkov. Rečem iahko same toliko da je polet popolnoma uspel in da sem rešr mnogo problemov, ki so ostali po mojem prvem poletu še nerešeni. Ves čas poleta je vladalo idealno vreme. Aparati so funkcionirali i,zborno in napravil sem dragocena odkritja, ki jih bo mogoče točne;?e označit šele po končani proučitvi in po proračunanju raznih znanstvenih problemov. Do 10.000 m je bila o rij en taci j a zaradi jasnega vremena izborna. Dvigali smo se zelo naglo, tako da smo dosegli v krajšem času mnogo večjo višino, kakor pri prvem poletu. Že v par urah smo dosegli stratosfero in v štirih urah smo doseg!: maksimalno višino, ki pa je ne morem točno fiksirati, ker ne vem ali so zaradi mraza aparati še tudi v tej višini beležili točno ali ne. Vsekakor pa smo dosegli višino nad 17.000 m, torej mnogo več, kakor pri prvem poletu. Največje težave je povzročil silen mraz, ki se je občutil že v višini 8000 m in se je vedno bolj stopnjeval, tako da naju je postalo že strah, da bova zmrznila. Najnižrja temperatura izven gondole je znašala 55 stopenj, v gondoli sami pa smo zabeležili 36 stopenj pod ničlo. Nad 10.000 m je bila ori jen taci j a zelo težavna. Zemljo je začela prekrivati megla, tako da nisva videla ne Posrečen prekooceanski polet Ha!ifax, 19. avgusta. AA. Davi ob 5.45 so na tukajšnjrn letališču opazili Molli-sonovo letalo; Mollison je torej prvi letalec. ki je sam preletel Atlantski ocean od vzhooa na zapad. Mollisonova žena je slovita in drzna angleška letalka Jobnsonova. Poročila sta se ?e le pred meseci. Ko je Mollison včeraj startal in izginil v zraku, se je njegova žena onesvestila. New York, 19. avgusta g. Angleški letalec Mollison je danes ob 12.55 gladko pristal blizu Pennfielda, majhnega kraja južno od S. Johna v Novem Braunschvveigu. Za svoj polet preko Oceana je potreboval približno 30 ur. Mollison se namerava v kratkem po zračni poti vrniti v Evropo. Ponesrečeno italijansko vojaško letalo Pariz, 19. avgusta. AA. Havas javlja iz Pulja. da je neko italijansko bombno letalo pri spuščanju strmoglavilo v morje in da je pilot izgubil življenje. Francoski manevri v odgovor italijanskim Pariz, 19. avgusta d. Francoski tisk se še vedno obširno bavi z nedavnimi pomorskimi manevri italijanske vojne mornarice, ki so se vršili pod predpostavko napada na francoske vojaške transporte iz Afrike v Evropo. »Temps« doznava. da se bavi 6edaj vlada z načrtom velikih francoskih pomorskih manevrov, da bi na ta način zabrisala vtis, ki so ga napravili v FTamoijt italijanski manevri. Pri teh manevrih bo šlo pred vsem za to, da se dokaže, ali je francoska mornarica dovolj močna, Ia zavaruje francoske transporte 1* Severne Afrike alt tja. List obenem doznava, ia se bo po teidu teh manevrov odločilo, aH naj se francoska mornarica !n zračno brodovje v Sredozemskem morju pomnoži. Bržkone bo mornariški minister že na oktobrskem zasedanju zbornice stavil predlog za gradnjo modemih križark in vodnih letal. Smrt nemškega admirala Gottmgen, 19. avgusta. AA. Bivši nemški admiral Zenker je umrl ▼ 62. letu. NEMŠKA TAKTIKA V VPRAŠANJU RAZOROŽITVE Ozadje nemške zahteve po enakopravnosti v oboroževanju — Vzbujeno nezaupanje Anglije - Vesti o direktnih pogajanjih med Nem cijo in Francijo — Konferenca nemških diplomatov Pariz, 19. avgusta, r. že ob priliki sestanka svetovne razorožitvene konference je Nemčija, podpirana od Italije, zahtevala, naj se v smislu versajske mirovne pogodbe tudi države zmagovalke, ki so jo podpisale, razorožijo v enaki meri, kakor je to pogodba določila za Nemčijo. V teku nadaljnjih pogajanj je nemška delegacija povsem konkretno predlagala, naj se 8 odstavek versajske mirovne pogodbe, ki določa razorožitev Nemčije, enostavno črta. S tem bi bila Nemčija dosegla evojni uspeh. Prvič bi se ji priznala pravica oboroževanja, na drugi strani pa bi pomenilo to začetek revizije mirovnih pogodb, ker bi bilo s tem kršeno načelo nedotakljivosti mirovnih pogodb. Nemčija je za dosego tega cilja prišla celo z grožnjo, da bo izstopila iz Društva narodov. Italija je to njeno grožnjo takoj podprla. Ob takem položaju so se delegacije razšle z razorožitvene konference, prepuščajoč predsedništvu, da zadevo prouči do prihodnjega plenarnega sestanka konference, ki se bo vršil meseca septembra. To postopanje Nemčije je naravno naletelo na dokaj odločen odpor Francije, pa tudi v angleških krogih, ki so bili spočetka dokaj na strani Nemčije, so postali nezaupljivi. »Echo de Pariš« poroča, da je to vprašanje sedaj predmet vestnega prouče vanja v angleškem zunanjem in vojnem ministrstvu. Anglija pa še ni zavzela svo-jega stališča. Na eni strani želi Anglija, da bi se upoštevale upravičene želje in zahteve Nemčije, da bi se na ta način doseglo kar največje zbližanje, na drugi strani pa opozarja zlasti angleška admira liteta na nevarnost sprejetja nemškega stališča, ker bi se s tem ustvaril prece denčen primer, ki bi znal pozneje Angliji zelo škodovati, če bi se Nemčiji priznala enakopravnost v oboroževanju na kopnem, ni nobenega dvoma, da bi šla takoj dalje in bo zahtevala enake pravice tudi glede oboroževanja na morju. »Journal« izraža sum, da Amerika skrivaj podpira nemške težnje, hoteč na ta način izvajati pritisk ua Francijo in jo prisiliti h kompromisu glede Hoovrovega razorožitvenega predloga. V tej dvojni ofenzivi, pravi list dalje, Franciji ne bo preostajalo drugega, kakor da načne vprašanje kršitve razorožitvenih določb mirovne pogodbe s strani Nemčije. Ministrski predsednik Herriot ima v rokah spise in dokaze, ki zares niso samo prazne besede. (List namiguje tu očividno na ugotovitve angleške tajne službe, da pripravljajo Nemci napad na Poljsko. Op. ur.). Zadnje dni so se razširile v diplomatskih krogih govorice, da se pripravljajo direktna diplomatska pogajanja med Nemčijo in Francijo v vprašanju enakopravnosti Nemčije glede oboroževanja. Povod za te vesti je dala sklicana konferenca nemških diplo-matov, na kateri se bodo točno določile smernice bodoče nemške diplomatske akcije v skladu z novimi smernicami nemške zunanje politike. Iz nemških krogov ozna-čujejo te vesti sicer za preuranjene, vendar pa naglašajo, da Francija ne bi smela odklanjati tozadevnih pogajanj. V francoskih vladnih krogih to priznavajo, naglašajo pa. da bodo merodajna za Francijo v tem pogledu naslednja načela: 1. Nemčija mora pristati na to, da se vojaško organizirane in oborožene zasebne organizacije vračunajo v efektivno oboroženo silo Nem. čije; 2. Nemčija in Francija se v bodoče glede svojega efektivnega stanja na polju oborožitve podredita strogi mednarodni kontroli. Bližnja bodočnost bo pokazala ali je Nemčiji v resnici za to, da se doseže stvarna razorožitev, ali pa je njen cilj samo ro. vo oboroževalno tekmovanje s Francijo, ki živo spominja na revanžni duh ki se v zadnjem času vse bolj javno kaže baš v onih krogih, ki sedaj odločajo v Nemčiji. Mussolinijevo svetovno naziranje New York. 19 avgusta, d. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je dal zastopniku agencije »Newyork American« izjavo, v kateri pravi med drugim, da mu njegovo svetovno naziranje ne dopušča, da bi verjel v večen mir med narodi, vendar pa s tem noče reči, da ne bi storil vse, kar je v njegovi moči. da se svetovni mir ohrani Zato pa je neobhodno potrebna razorožitev. Italija si že leta in leta prizadeva, da bi izsilila splošno razorožitev, če pa se bo izkaza] o, da tega vprašanja ni mogoče povoljno rešiti, potem je nova vojna neizbežna jn t8 vojna bo pomenila pogin sedanje civilizacije. V nadaljnji izjavi se je Mussolini dotaknil položaja v Zedinjenih državah in naglasi], da Amerika ne potrebuje nobeneaa Mussolinija, marveč bo že sama našla sredstva in pota, da obvalada sedanjo gospodarsko krizo. Eno pa misli, da je nepobitna resnica, da se namreč bliža kapitalizem svojemu neslavnemu koncu prav tako. kakor reparacije in vojni dolgovi. S ro mislijo se bo morala tudi ameriška javnost polagoma 1 sprijazniti. Hitlerjevci se vendarle pripravljajo na kompromis Pogajanja mei centrumom in narodnimi socialisti se že vrše — Spremembe v vodstvu centruma — Značilni Hitlerjevi demantiji Berlin, 19. avgusta, d. Narodni socialisti j nadaljujejo po neuspelih pogajanjih za kancelarsko mesto z vso ostrostjo borbo proti državni vladi. Izjave kancelarja Papena glede dolgotrajnega obstoja njegove vlade smatrajo za smešne in poudarjajo, da je Papenova vlada povsem slična zadnji Briiningovi vladi. Zdi se pa, da so se narodni socialisti kljub svoji navidezni borbenosti vendarle že zelo unesli. Pri pogajanjih s centrumom se kažejo dokaj popustljive, dasiravno za enkrat še ni moči reči, kakšen bo končni uspeh teh pogajanj. V centrumu se pripravljajo velike izpre-membe kot posledica zbližan ja z narodnimi socialisti. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo prelat dr. Kaas odložil predsedstvo stranke. Dr. Kaas se mudi že več tednov v Italiji, vendar pa se govori, da njegovo bivanje v Italiji ni samo iz zdravstvenih razlogov. Predsedstvo centruma bi imel prevzeti dr. Briining, kar pa se zdi spričo sedanjih pogajanj z narodnimi socialisti dokaj neverjetno. V centrumu samem obstojajo velike razlike v presoji položaja in glede taktike stranke. Zato se pogajanja z narodnimi socialisti dokaj težavna. Adolf Hitler je v nekem intervjuvu še enkrat razpravljal o pogajanjih glede spremembe v vladi. Hitler je med drugim izjavil, da opombe glede Mussolinija niso bile nikoli izrečene v tej zvezi in so prišle v javnost popolnoma napačno. Da narodni socialisti niso zahtevali vse oblasti zase. je razvidno že iz dejstva, da niso nikoli zahtevali državnega brambnega ministrstva. Glede stališča proti sedanji vladi je Hitler naglasil, da ni nikoli obljubil, da jo bo toleriral ali podpiral v vseh okoliščinah, temveč se samo obvezal, da jo bo podpiral tako dolgo dokler bodo mogli narodni socialisti odobravati njeno notranjo in zunanjo politiko. Misel o pohodu na Berlin je Hitler zavrnil s pripombo, da je že itak v Berlinu. Pristavil je še, da ni važno vprašanje kdo bo korakal v Berlin, temveč vse bolj važno, kdo bo korakal iz Berlina. Njegovi napadalni oddelki so najbolj disciplinirani oddelki in zato se ni treba bati, da bi kadarkoli poskusili izvesti protizakonit pohod. Sklicanje parlamenta Berlin, 19. avgusta, d. Državni zbor je sklican k svoji prvi seji za 30. avgust, to je zadnji dan, ki ga določa zakon. Formalni otvoritveni seji bo bržkone predsedovala kot najstarejša članica komuni6tka Klara Zetkin. Usoda državnega zbora se bo bržkone naglo odločila, čim se bo vlada predstavila zbornici. Izid glasovanja je že skoro jasen, kajti Papenova vlada se labko opira le na 37 nemških nacionalcev in morda še na kakega poslanca ljudske stranke. Programatična izjava, ki jo namerava podati Papen pred državnim zborom, se bo nanašala predvsem na tako zvani konstruktivni obnovitveni program za preskrbo dela. Vprašanje finančne strani tega načrta je za enkrat še odprto, vendar pa se vrše tozadevno že živahna pogajanja z Narodno banko. Prvi predlog nezaupnice Berlin, 19. avgusta, s. Socialno demokratska državnozborska frakcija je sklenila, da bo takoj vložila nezaupnico proti Papenovi vladi. Poseben predlog zahteva, naj se razveljavijo s sklepom državnega zbora vse zasilne odredbe, ki jih je izdala Papenova vlada. Preference med državami britskega imperija Najvažnejši uspeh ottawske konference - Razmerje do-minionov do držav izven britskega imperija London, 19. avgusta, d. Pogajanja na ottawski konferenci se bližajo svojemu kou-ou. Z vseh strani si prizadevajo, da bi bila vsa še nerešena vprašanja rešena najkasneje do danes rvečer, da bi se mogla že jutri dopoldne vršiti svečana zaključna seja. Kot najvažnejši uspeh in 6klep ottavvske konference označujejo sporazum o odnoša-j:ih imperijskih do ne imperijski h držav. Po tem sporazumu bodo imele države britskega imperija pri sklepanju trgovinskih pogodb z neimperijskimi državami sicer svobodne roke, vendar pa so se vse vlade svečano obvezale, da ne bodo sklenile nobene p** godbe, ki bi bila v nasprotju z načelom preferenčnega sistema med Plenicami 'mperija. Sedaj obstoječe trgovinske pogodbe, ki niso v skladu s tem sklepom, se morajo v najkrajšem roku. ki je mogoč, odpovedati Sklep vsebuje tudi določbo, da se lahko posamezne tmperi iske države priključi io regionalnim pogodbam z izključno medse bojnimi preferencami, pri čemer so mišljene predvsem podunavske države. Ottawa, 19. avgusta. AA. Angleško-ka-nadski sporazum bo podpisan danes. Plenarna zaključna seja konference bo jutri ob 10. dopoldne. Tekom jutrišnjega dopoldneva bodo podpisani sporazumi med Anglijo in drugimi domini oni. Ottawa, 19. avgusta. A A. Visoki uradnik kanadske vlade je izjavil, da bo angleška vlada po sporazumu s Kanado preklicala svojo trgovinsko pogodbo s sovjetsko Rusijo. Obenem bo skušala angleška vlada že sedaj onemogočiti ruski dumping z upravnimi ukrepi. Besedilo pogodbe med Kanado in Anglijo sicer ne omenja Rusije izrecno. navaja pa neangleške države. Grška pogajanja z angleškimi upniki London, 19. avgusta. AA. Semkaj je prispel grški finančni minister. Sestal se bo z zastopniki lastnikov grških bonov Grška vlada bo skušala urediti vprašanje dozdaj odloženih ln bodočih plačil Smrt soproge poljskega predsednika ^ Varšava, 19. avgusta. AA. PAT poroča: Ga. Mihalina Moszicka, soproga predsednika poljske republike, ki je snoči umrla, v 60. letu starosti, je podlegla raku. Gospa Moszicka je akti vno ^ sodelovala > poljskem narodnem gibanju ter je zavzemala vodilno mesto v mnogih človekoljubnih akcijah. Njeno truplo se danes pre-pelj e iz Spale, letnega bivališča predsednika republike, v Varšavo. Katafalk bo postavljen v varšavskem dvorcu, kjer bo varšavskemu meščanstvu dovoljen pristop h katafalku. da pokojnici izkaže poslednjo čast. Pogreb se bo vršil v Varšavi. Zagonetka pariškega umorjenca Dunaj, 19. avgusta. AA »Extrab!att« pri-občuje podrobnosti o dozdevnem bourbon-skem princu Edtgarju, ki ga ie v Parizu umorila njegova prijateljica. Dunajska policija ima o rojem podatke od 14. septembra 1910. Hotelski agenti e so tedaj opozorili policijo na človeka, ki je živel razkošno, hodil v nočne tolkal e in se izdajal za člana habsburške rodlbine. Ko ga je hotela dunajska policija prijeti, da bi ugotovila njegovo identiteto, je odpotoval v Italijo. Policija ie bila tedaj trmeroja, da ne gre za bourbonskega princa. Sedaj je dunajska policija zahtevala od pariške prs-tnii odti-sek, da ugotovi kdo se skriva za dozdevnim bourbouskim princem Edgarjem. Visok muslimanski dostojanstvenik v Sarajevu Sarajevo, 19. avgusta, č. Danes popoldne je prispel z avtomobilom v Sarajevo delegat sirsko-palestinske komisije in zastopnik stalne komisije maloazijskih držav pri Društvu narodov Emir Sekib Arflan bej. V Sarajevu ga je sprejelo rkrog 2 tisoč muslimanov. V Begovi džamiji so opravili svečane molitve. Nato je Arflan bej odpotoval v spremstvu sarajevskega župana v okolico, kjer si je ogledal tipično muslimansko selo. Arflan bej pripravlja knjigo o svojem potovanju po Jugoslaviji. Iz srednješolske službe Beograd, 19. avgusta, p Z odlokom ministrstva prosvete so razrešeni državne službe: Marijan Sterle, suplent n. realne gimnazije v Ljubljani. Dora Vodnik, profesorica učiteljišča v Ljubljani. Jurij Pegan, suplent realne gimnazije v Celju, Martin Mavrič, suplent realne gimnazije v Ptuju, Franc Capuder, suplent realne gimnazije v Novem mestu in Marija Kovač, suplenti-nja realne gimnazije v Novem mestu. Turneja šahovskega mojstra Pirca Osijek, 19. avgusta n. šahovski mojster Vasja Pire je odigral simultanko s 34 člani osiješkega šahovskega kluba. Izgubil je devet partij, štiri je remiziral, 21 pa dobil. Pire je aanes odpotoval v Našice. Budimpeštanske senzacije Budimpešta, 19. avgusta, č. »May Nap« poroča, da so se dav* razširili glasovi, po katerih se je bivši prestolonaslednik Oton v pretekli noči vrnil v Budimpešto. List ugotavlja, da so te govorice brez podlage. Pri tem navaja zanimivo okoliščino, da se slične govorice širijo perijodično vsako leto tik pred madžarskim praznikom sv. Štefana. Prezadolžltev kmeta Zanimiva anketa v Kmetijski družbi — Kmetijski dolgovi znašajo v dravski banovini eno milijardo dinarjev Ljubljana, 19. avgusta- V Kmetijski družbi se je danes vršila zanimiva anketa o prezadolžitvi kmeta, ki je pokazala, da so nazirania v strokovnih krogih sicer različna, vendar pa je bilo v splošnem ugotovljeno, da obstojajo precejšni težkoče in da ie treba napraviti korake, da se omilijo težke posledice, ki so nastopile v zvezi s hudim padcem cen kmetijskih pridelkov. Anketa je bila sklicana v zvezi i pripravami za definitivno ureditev vpraša nia zaščite kmeta, odnosno z reformo obstoječega zakona za zaščito kmeta od 20 marca. ki bo zaradi svoje provizornostl prenehal veljati 20 oktobra. Poleg zastopnikov raznih zadružnih ustanov in drugih korpo-ncii sta se ankete udeležila tudi narodna poslanca g. Urek in Mravlje. Zborovanje je otvoril podpredsednik Kmetijske družbe g. Fran Trček. ki je podal tudi uvodni referat, iz katerega posnemamo naslednje: Kmetijstvo je tista panoga gospodarstva, ki že od nekdaj dcnaša najnižje dohodke. Vzroki so prav različni Dočim mnoge druge gospodarske panoge ob ugodni konjunkturi lahko plačujejo visoke obresti in celo odplačujejo investicijski in obratni kredit, kmetijstvo komaj prenese nizke obresti. Kmetiistvo donaša v najboljših ča-s h komaj 5 do 6 odstotkov, izjemoma 10 odstotkov letno, v slabih časih pa ne plača niti vsega dela, kaj šele rento za investirani kapital Kmet se lahko iznebi nekoliko dol-«ia šele kadar mu zraste gozd ali prinese nevesta večjo doto ali če propade valuta Zato se mnogi tolažijo z inflacijo Tržne cene kmetijskih pridelkov so v zadnjih treh letih nazadovale za eno tretjino do polovice in še več. Prav tako so nazadovale tudi cene kmetij samih . Dolgovi, ki ne dosegajo vrednosti polovice premoženja, naj se odplačajo šele v 10 do 15 letih, višji dolgovi pa v 15 do 25 letih. Najpotrebnejšim in šibkejšim naj se odpusti do ene četrtine dolga. Zaščita ne sme biti enostranska. Obrestna razlika zaradi tega ne sme biti v breme pridnih in varčnih, ki slučajno pomoči niso potrebni, niti v breme vlagateljev. Tudi upniki se ne smejo obremeniti. da denarni zavodi in trgovci ne bodo izgubili kredita. Le oni upniki, ki računajo oderuške obresti, se lahko direktno prikrajšajo. Sicer pa naj nosijo breme vsi sloji v obliki davkov, tako da bodo plačali levji del oni upniki, ki jih je kriza najmanj prizadela, odnosno eni, ki so imeli največ dobička od zadolženega kmetovalca. Zaščita rai bo le pogojna ali vsaj različna gb?de onih, ki so po svoji krivdi zabredli v dolgove. in onih, ki so brez krivde prezadol-ženi. Akcijo naj izpelje država v obliki konverzije. V posameznih konkretni! primerih pa naj rešujejo to vprašanje sodišča po zaslišanju prizadetih upnikov in dolžnikov. Zanimiva debata Po končanem referatu podpredsednika g. Trčka, se je razvila prav živa in zanimiva debata, ki je trajala tri ure. Kot prvi se je oglasil k besedi župnik g. Piber, ki se je zlasti pečal z vprašanjem možnosti prisilne poravnave za kmeta. Nato je v daljših izvajanjih orisal sedanji položaj kmeta narodni poslanec g. Urek, ki je najprej govoril o delu in prizadevanjih Narodne skupščine in o poteku akcije, ki je dovedla do sedanjega začasnega zakona o zaščiti kmeta. Ta zakon je bil izdelan v naglici, ker je bila pomoč nujna, zato ima tudi gotove hibe. Vlada je napravila potrebne korake, da se statistično dožene kako visoki so prav za prav kmetski dolgovi v naši državi, ker se brez takih podatkov ne da o stvari razpravljati. Po sedanjem zakonu o zaščiti kmeta so poleg drž. denarnih zavodov izvzete od določb glede moratorija posojilnice in hranilnice. Danes je mnenje drugačno; zato ie bil stavljen predlog, da se zakon razširi tudi na te denarne zavode. Nato ie narodni poslanec gosp. Urek v nekaterih značilnih primerih pokazal. kako težak je danes položaj kmeta in kako daleč gre nerentabilnost kmetijstva. Cene živini in vinu so silno padle, tako da izdaleka ne krijejo stroškov in tu-dl gozd ne daje nobenih dohodkov. Celo kmet, ki nima nobenih dolgov, ne more izhajati, kaj šele, če je zadolžen. Kmetov, ki so zadolženi zaradi lahkomiselnosti je dejansko prav malo. Silen padec cen ie povzročil, da je oni, ki je imel svoie premoženje v blagu, dejansko izgubil polovico, onemu, ki je imel premoženje v denarju, pa se je premoženje brez lastne zasluge dejansko podvojilo, ker se ie povečala kupna moč denaria. Vse to se je zgodilo seveda brez prizadevanja ene-ga ali drugega. Zato bi bilo pravično, da oni, ki se mu je premoženje podvojilo, prispeva nekaj onemu, ki je izgubil polovico. V pogledu razdolžitve gredo predlogi za tem da dolgove kmetov nrevzams novi ali žrebanje v drž. raz. loteriji V. razred. Dne 17. avgusta 1932 so bili Izžrebani naslednji dobitki: Din 3.000 št. 45.741. Din 2.000 št. 5.912, 22.784, 75.628. Din 1.000 št. 4.486, 5.928, 5.995, 13.026, 13.034, 13.045, 13.070, 13.084, 22.785, 22.786, 23.450, 23.467, 23.479. 31.116, 35.506, 35.532, 35.570, 37.045, 42.594, 45.727, 45.734, 45.744, 45.754. 52.224, 52.244, 52.264, 54.205, 54.248, 54.252, 54.290, 54.292, 58.306, 58.353, 58.382, 62.250, 62.261, 62.279, 65.348. 69.411, 69.496, 73.320, 73.333, 73.334, 73.364, 73.387, 80.243, 81.715, 81.734, 81.744, 84.489, 86.654, 88.265, 88.293, 93.036, 93.070, 98.632. Žrebanje se t>o vršilo vsak dan do 4. septembra ln bodo največji dobitki izžrebani šele b koncu žrebanja. Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da ima vsak Igralec priliko igrati do konca, to je na največje dobitke. Jjinilna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c. 19 obstoječi državni zavod, ki jih naj izplača v obliki bonov. S pravnega stališča je o vprašanju razdolžitve razmotrival dr. Janže Novak. Pokazal je, da je uvedba prisilne poravnave za kmeta iluzorna, če ne obsega vknjiženih dolgov. Ce pa se institucija prisilne poravnave razširi tudi na vkmjižene dolgove, potem se za bodoče uniči vsak kredit kmeta. Zivljenski standard kmeta, se je po vojni precej dvignil, potrošnja vasi se je povečala in trenotno ni več v skladu z dohodki. Ker pa je treba življenjski standard kmeta obdržati, zato je treba najti rešitev v zasiguramiu dohodkov. V svojih nadaljnjih izvajanjih ie dr. Janže Novak opozoril ra težko hibo zakona o zaščiti kmeta, ki jc izzval številne tožbe za vknjiženje dolgov. Te tožbe so zahtevale na taksah in odvetniških honorarjih težke milijone. Po njegovem mnenju bi bila rešitev v tem, da se hipoteke spremenijo v kurzivno plačilno sredstvo. Taki boni bi bili vsekakor dobro fundirani in ne bi povzročili inflacije (?). Vzporedno pa se morajo našemu kmetu ustvariti pogoji, da bo vsaj v bodoče lahko plačeval obresti in kapital. Važno pa je tudi vprašanje dot in izročnin za posestva, ki predstavljajo znaten del kmetskih dolgov. Te izročnine in dote je treba devalvirati, kajti danes vsa posestva niso toliko \redna, kolikor znršaio na njih vknjižene izročnine in dote. Prevzemniku kmetije, ki ima vknjižena taka bremena, naj se da možnost ugovarjati proti višini teh bremen, ki se naj znižajo v odstotkih zmanjšanja vrednosti posestva. Glavni tajnik Delavske zbornice v Ljubljani g. Filip Uratnik, se je predvsem peča' z vprašanjem cen. Ce se vzaue za podlago indeks cen kmetijskih proizvodov tedaj je bila ena predvojna krona pred let: vredna še 20 Din, danes pa je vredna le še 10 Din. Razliko, ki je nastala zaradi spremembe denarne vrednosti, ie trena popraviti Upniki naj vsaj toliko izgubijo, kolikor so brez lastnega truda pridobil: zaradi spremembe odnosno povišania denarne vrednosti. Ce se naj reši vpračanj& pomoči dolžnikom, tedaj ie treba na.prej staviti vprašanje, kije vzeti sredstva. Ce se mora onemu, ki ie brez lastne krivde prišel v težkoče pomagati, tedaj jo treba obremeniti onega, ki se je brez lastne zasluge okoristil Iz splošnih gospodarskih vidikov se je kot zastopnik Zbornice za TOI z vprašanjem zadolžitve pečal g. Josip Lenarčič, ki je zlasti poudarjal, da ni pričakovati, da bi morda industrija, trgovina ali obrt mogli prispevati k razdolžitvi, ker so danes vse gospodarske panoge v težki krizi in nihče nima razpoložljivega denarja. Ravnatelj OUZD dr. Bohinjec je poudarjal, da je treba problem razmerja med dolžniki in upniki zagrabiti v celoti. To razmerje je treba v celoti urediti in stabilizirati na pravični podlagi. Prisilna poravnava za kmeta pa bi bila zelo nevarna in neprimerna rešitev, ki kmeta ne bi rešila. S srališča potreb Prekmurja je nato obširno razpravljal g. Kuhar, ki je zlasti opozoril na hibe sedanjega začasnega zakona. Kot zastopnik Delavske zbornice je govoril tudi g. Žužek. ki je poudarjal potrebo ločitve kmetijskih dolgov od kmetijsko-trgovskih. Ravnatelj Zadružne zveze dr. Basaj je izrazil mnenje, da statistični materijal, k: ga sedaj zbirajo občine o zadolžitvi knritov, nikakor ne bo zanesljiv. Mnogi so napovedali več, nekateri pa tudi manj. Vprašanje je, alti res obstoja prezadolžitev kmeta. Kljub težkim naravnim pogojem za kmet-j-9tvo je Slovenija visoko zadolžena, pa vendar ni prezadolžena, ker je zelo napredna. V strojne in električne naprave je bilo mnogo investirano, toda te naprave omogočajo produkcijo z manjšimi stroški. Predlagana rešitev z boni v obliki plačilnih sredstev, bi brez dvoma prinesla inflacijo. Našo valuto smo gotovo previsoko stabilizirali. Usoda je varčevalca že enkrat tepla in če se ponovno zvame tistemu, kri varčuje, tedaj je to žeto nevarno za bodočo štedmjo. Napredek pa ni mogoč brez štednje. Naše kmetijstvo ie tako na tleh, ker je premalo napredovalo. Kako pa bo v bodoče z napredkom, če ne bo novega denarja. Vprašanje se tudi ne da rešiti z enotnim zakonom za vso državo, ker so potrebe različne, temveč le z okvirnim. Ce se b^eire zndol-ž-tve- odrv"'' "a zadruge, ho izgubil kmet, ker so člani zadrug njeni dolžniki. Dolžnikov pred zadrugami ni treba zaščititi, kajti zadruge so združbe kmetov, ki ne bodo gnale kmeta. Dr. Bohinjec je na izvajanja dr- Basaja ugotovil, da eo tudi mnoge zadruge, ki brez Drave potrebe preganjajo zadolženega kmeta. V imenu Zveze slovenskih hranilnic je govoril g. Pretnar, ki je opozoril, da reg»-lativne hranilnice zelo obzirno postopajo nasproti zadolženim kmetom. Množijo pa se primeri, da se kmetovalci sploh^ ne zmenijo več za plačevanje obresti, češ, saj pride razdolžitev. Po9ebno je poudaril, da je sedanji zakon spravil kmeta ob kredit, pri vlagatelju pa ie vzbudil nezauoanie. Govorili so še g. Zdolšek in dr. Novak, nakar je narodni poslanec s. Urek ugotovil, da tudi zadruge v številnih primerih odpovedujejo posojila celo takim kmetom, ki redno plačujejo obresti. Ugovarjal je tudi mnenju, da kmet ni prezadolžen- Dr. Basaj ie ponovno zavzel stališče, da je proti vsaki rešitvi, ki bi za bodoče tudi le ovirala štednjo. Govorili so še gg. Jamnik, Potočnik, Ažman, nakar je predsednik ankete g. Trček ob zaključku ugotovil, da ie razprava pokazala, da je bila zares potrebna. Komunistična centraia na Madžarskem Policija je razkrila moderno tajno tiskarno in aretirala več komunističnih voditeljev — Poslovanje izjemnega sodišča Napredek v odnosa jih med Anglijo in Irsko 1 Ottawa, 19. avgusta. AA. Podpredsednik izvršilnega odbora irske države in vodja irske delegacije na tukajšnji konferenci je izjavfl poročevalcu »Le Matina«, da bo irsko-angleški spor o agrarni odškodnini po vsej priliki predložen razsodišču, v katerem bodo po štirje člani vsake vlade. Sporazum o tem je dosegel z razgovori z Bald-winom in Thomasom. Budimpešta, 19. avgusta. A A. Korbiro javlja: Policija je v Budimu odkrila veliko tajno komunistično tiskarno, opremljeno s prav modernimi stroji. Obenem je oolieiia odkrila celo tajno komunistično organizacijo. ki jo je vodil zobni zdravnik Magyar. star 57 let. Pomočnik mu ie bil -asebni uradnik Tisza. sin nekega budimpeštanske-ga knjigarnarja. Aretirani so tudi uslužbenci tega komunističnega podjetja, in sicer zasebni uradnik Sebes ter trgovski pomočnik Pool. Ta dva sta po justifikaciii obsojenih komunistov Szalava in Fiirsta vodila sekretarske posle. Razen njih so aretirani še slikar FaV. ki je izdeloval slike in karikature za komunistične propagandne letake, potem trije delavci in ena pisarniška uradnica. Dunaj. 19. avgusta, č. Iz Budimpešte poročajo: Zaradi komunistov je prišlo danes v Budimpešti do nove senzacije. Policija je izsledila tajno komunistično tiskarno in je aretirala bivšega državnega tajnika ter vse-učiliškega profesorja dr. Josefa Magyara, svaka bivšega ministra Oskarja Jassyja, na- dalje dr. Ladislava Tiszo, sina enega izmed najbolj uglednih budimpeštanskih knjigarnarjev. 31 letnega knjigarnarja Aleksandra Poola, 251etnega slikarja Karla Faya in poleg teh še 10 drugih komunistov po večini intelektualcev in delavcev. Aleksander Pool ie prispel na Madžarsko po usmrtitvi komunista SzallaVa in ie nastopil kot njegov naslednik v komunistični organizaciji Policija sedaj preiskuje dokumente, da bi našla povod za to. da bi aretirane komuniste izročila prekemu sodu. Budimpešta. 19. avgusta- č. Izjemno sodišče se bo moralo v nedeljo sestati, ria sodi tri razbojnike, ki so danes popoldne okrog 15. ure v Ujpešti vdrli v neko lekarno, napadli lekarnarja in ga ustrelili. Policija ;e aretirala mizarskega pomočnika Ernesta Baranvja. ki je izpovedal, da je sodeloval pri atentatu v družbi s Franom HavFkom in Ludvikom Steinerjem. Baje je Havlik oddal smrtni strel na lekarnarja. Računajo, da bodo ostala dva zločinca še danas aretirali. 48 uf po zločinu se mora po zakonu pričeti proces pred prekim sodom. Dve viadi na Bolgarskem Pariški list o strahovladi makedonske revolucionarne organizacije — Službena vlada je brez moči, vsa oblast je v rokah makeaonstvujuščih Pariz, 19. avgusta r. >Liberte« objavlja pod naslovom >Službena in tajna vlada na P.otearskem in državljanska svoboda« daljši dopis iz Sofije, v katerem opozarja zlasti na otmieo treh občinskih odbornikov v Povrokovu. Ko so prišli ti občinski odborniki v Sofijo kot deputaoija svojih občanov, da bi intervenirali v neki zadevi pri resornem ministru, jh je sredi Sofije na ulici napadlo petnajst makedonstvujuščih ter jih odvedlo na neznan kraj. To se je zgodilo zaradi tega, ker so biili vsi trije izvoljeni brez privoljenja in proti volji makedonske revolucionarne organizacije. Ko se de za to otmico zvedelo v javnosti, kar je naravno kljub vladajočim razmeram izzvalo veliko senzacijo, je vlada čez oseim dni izdala komunike, v katerem samo pravi, da je ta afera po voljno rešena in da je Zanimiv apel na češkoslovaško javnost Politični klub >Omladi,narjev< je Izdal na češko javnost manifest, ki bo zanimal tudi našo širšo javnost. Manifest se g.lasi: Mi, jOmladinarji — devetdeseta i ki«, M smo že pred 40 leti vodili revolucionarno borbo proti habsburški monarhiji, ki smo takisto dali vse svoje sile za borbo za državno samostojnost našega naroda in ki smo priiprarviljeni nadaljevati z vso odločnostjo boj za utrditev svobode in neodvisnosti naše države, se čutimo upravičene, da pošljemo ta javni ajpel našemu narodu in vsem, ki imajo njegovo usodo v svojih ■rokah. Sedanja doba n,i nJČ manj važna, kakor časi, ko se je na mirovnih konferencah po voljni odločevalo o novih razmerah v Evropi. Iz gospodarske stiske, ki je zajela ves svet, iščejo izhoda med drugim tudi v gospodarskem zbližanju petih držav, ki so pred vojno bodisi docela, bodisi deloma pripadale Avstro-Ogrski im tvorile žnjo neke vrste gospodarsko enoto. K njim prištevajo tudi češkoslovaško republiko. Zagotavljajo nas, da ne bo zbližamje, ki ga nam na-svetuijejo naši zavezniki in ki ga tudi naši vladni činitelji ne odiklamjajo, ničesar sipremenilo na današnjih političnih odnoša-jih. Hočemo verjeti v to obvezno zagotovilo, vendar pa pozivamo narod, naj bo buden in pripravljen. Suiverenst, popolina samostojnost naše na§e bogate ta tenovit*» sloje in na naše človekoljubne oraranizacioe, da tudi v bodoče ostanejo zvesti narodni tradiciji ta z vsemi sredstvi starbe za to, da se omili sedaj vladajoča beda. Zahtevamo pravičnost t državni upravi, kakor zahtevamo tudi pošten osi v javnem življenju Narod nam bodi nad vse. politične stranke naj stoje ob strani. Poskrbimo, da se bomo vladali sami, ta sicer dobro. Naj naše politične borbe v damašnjih težkih časih ne povzročijo znova, da bi bili Nemci pri nas odločujoč čtaiteli. 1526. ta 1620. leito nnm bodita v pouk ta tudi v svarilo. eden izmed treh ujetih občinskih odbornikov že izpuščen na svobodo, osta.la dva pa bosta v kratkem. Komunike pa nikjer niti z besedico ne omenja pogojev, pod katerimi so biK občinski odborniki izpuščeni. Podpisati so morali namreč izjavo, da so bile volitve, v katerih so biii izvoljeni, nepravilne ter da se bodo v bodoče odrekli vsakemu političnemu delovanju. Te zahteve makedonstvujuščih je odobrila tudi vlada. >Liberte« končuje z ugotovitvijo, da tudi ta primer, kakor nešteto drugih dokazuje, da ima vlada samo navidez državno oblast,