r» SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaré 964, D. 6. Bs. Aires VI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA ConcMión 2466 EL NUEVO PERIODICO M SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES 7 MARCA 1936 Štev. 120 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In xa celo leto $ arg. 6.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 U8A-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv», LIST IZHAJA OB SOBOTAH rasno St odkritje , "Nisem vedel, da živi v naši čilsko govoreči Ameriki SE-bEMDESET TISOČ HRVA-ki so bili izgnani ali pa 50 pobegnili iz Jugoslavije radi Poganjanj s strani beograjske vWe; neko pismo iz Buenos Ai-resa me obvešča o tem baš v tre "Itkih, ko obsojajo francoski ^niki na dosmrtno ječo __________________________ tn 'fvate, obdolžene nedovoljene tibe potnih listov, združevanja 1 zločinske svrhe, soudeležbe umoru kralja v Marselleu poskušanega ubojstva... Se-^uideset tisoč!... Tako vzklika, nad vse presečen, Alejandro Sux, pariški Sisnik buenosaireškega zelo ^širjenega dnevnika "Él Mun v svojem dopisu "Pravica službi politike", katerega je Cenjeni list objavil v sredo, t. m. , Razumemo, da se je Sux za-^il, ko je prejel takšno pis-Kako bi se ne? Koliko in ,'iko stotisočev hrvatskih ubež mora biti šele v evrop-^ državah, če jih je celih |too pobegnilo pred "beograj-^tn terorjem" nič bliže ko v ^noameriške dežele! gospod Sux živi v Parizu in ¡'!5tnu ni zamere, če je pismo, Ha omenja, prejel ter mu na-% Ne moremo pa razumeti, da se niso v uredništvu Anda" začudili, ko so čitali Sov dopis. Spraviti na svet-^r meni nič, tebi nič, takšno % trditev — to bi ne smela !lt; tako lahka stvar pri resnem N kakršen je "Mundo" vedli* bil in kakršen hoče biti. Saj !l to pomenilo, ko bi bila trdi-Cv resnična, da je približno drugi Hrvat v Južni Ame-politični ubežnik. ^ "Mundu" bi morali vedela živi ogromna večina vseh ^oameriških priseljencev hr-.^ske narodnosti v Argentini-' Kaj lahko bi se bili torej in- ,hirali o resničnosti one trdile. ¡ ugotovili bi, da ne živi v ¡¡H Ameriki praV,, gotovo ni-, ..^demdeset hrvatskih politič-.J1 Ubežnikov ali izgnancev — ijoli sedemdeset tisoč! ¿.udi bi bili brez posebnih te-J lahko ugotovili, da od leta ^ dalje, ko se je v Jugosla-v ! začel "režim močne roke'' Š|Qu'Žno Ameriko sploh ni pri-sej Vsega 70.000 hrvatskih iz-Ü J^cev, kaj šele hrvatskih po beguncev! je tu hrvatskih priseljen tj^l' ^si so prišli semkaj zaradi t^Jn zaslužka, ne pa zaradi s • k. tem nikakor nočemo zani-dejstva, da je v nekaterih i{rn°ameriških državah veliko tvuVat°v, ki so tu, v izseljeniš-it[' P°stali žrtve politike; pa ne > e bec ■ ■ ' ' ------- Italijani zagotavljajo, da so porazili abesinsko vojsko na severnem bojišču Na predloge Francije je Zveza narodov spet začela posredovati za mir ter sta baje Abesinija in Italija pripravljeni začeti pogajanja cv -ograj ske vlade, marveč ,e nekaterih profesionalnih 'Šiu Plačanih domobranskih ¿¡10 tQrjev, katerim se je posre S^vesti en del našega izselil Va v separatistični tabor. ^ najbrž ne bomo zgrešili, N,*»» rekli, da je tudi ono L>, ki :------j o •u v - — je gospoda Suxa ta-^0g2nemiril°» prišlo prav iz ^vV^*1. Profesionalnih hujs-^ev' • na sto načinov pri-k° javJ0' zavajali svetov-• e>1p mnenje v napačne sod Nu ^ e. Jugoslavije. V tem slu-Je manever posrečil: y bu 1 takšno gorostasno laž cnosaireški list potom pis- Italijani zagotavljajo v svojih vojnih poročilih, da so popolnoma porazili etiopske čete, ki so jih vodili rasi Mulugeta, Kassa, Seyum in Imru ter da je torej vojaška odpornost Abesinije na severni fronti popolnoma strta. Številna letala da bombardirajo bežeče čete. Prejšnji četrtek so začeli z ve liko ofenzivo v pokrajini Tem-bien. Ponoči so naskočili utrjeni hrib Amba Urok ter porazili ta mošnje čete, nakar so morali A-besinci izprazniti še Abbi Addi, ki je oddaljen samo pet kilometrov od prej imenovane posto jan ke. V petek, to je naslednjega dne, pa so Italijani zasedli Anv-ba Alaži, kjer so Etiopci leta 1896 porazili čete majorja Tose Hija ter tudi njega samega ubili. — Badoglijevo poročilo opisuje ofenzivo tako le: "Prvi krat x vojaški kolonijalni zgodovini so se uporabile istočasno mnoge velike edinice z impozantnimi masami motorizirane artilerije, malega in srednjega kalibra, ter hitri oklopni avtomobili, dočim so krožile nad bojiščem popolne eskadrilje avionov". Italijani trdijo, da so Abe-sinci pustili na bojišču "na tisoče" mrtvih in ranjenih, dočim so bile italijanske zgube "malenkostne". Ta trditev pa je gotovo pretirana in prikrojena za "domačo rabo", saj se da tudi iz besed maršala Badoglia razbrati, da se stvari na abesin-ske'm bojišču ne razvijajo tako zelo povoljno in s tako malimi žrtvami, kakor razlagajo v Rimu. Mussolini je namreč marša lu čestital k zmagi, pa mu je Badoglio tako odgovoril: "Pohvalna beseda Vaše Eks celence ¡je navdala s (ponosom vse vojake v Vzhodni Afriki, ki so pripravljeni, za kakršnokoli ceno in z orožjem v roki, ude j-stviti načrte vlade Vaše Eksce lence". Besede "za kakršnokoli ceno" ne morejo biti brez pome na v brzojavki vrhovnega vodje afriške ekspedicije in čudno je tudi, da ne govori o "naših" (t. j. o italijanskih) načrtih, marveč o načrtih Mussolinijeve fašistične vlade. Naj bo kakorkoli, dejstvo je-da v Addis Abebi odločno zani kaj o, da so bili tako strašno po raženi in razlagajo, da so Italijane samo izvabili v kraje, ki so zanje manj ugodni. Tudi tu * a ★ & ★ a HITLER PONUJA FRANCIJI ROKO Nemški državni vodja Hitler je sprejel v avdijenci zastopnika neke ga pariškega lista ter mu dejal, da je pripravljen ponuditi Franciji roko sprave. Njegova ponudba je iz zvala v svetu vse polno komentarjev in ugibanj. ma, poslanega v Pariz iz — Bue nos Airesa! Res nam je žal, da se je 'Mun du' pripetila takšna nerodnost. ji vojaški krogi ne pripisujejo italijanski zmagi odločilnega po mena, marveč pravijo, da je vse abesinsko ljudstvo tako zelo nasprotno evropskim osvojeval-cem, da se bo borilo proti Italijanom do zadnjega moža, tudi naredi še en poskus za poravnavo spora. Eden je vprašal v Lon don za svet, kaj naj stori, pa mu je min. predsednik tedaj naročil, naj v Zvezi narodov izjavi, da je Anglija pripravljena podpreti petrolejske sankcije; s t ■■ -"V- J*» g§¡¡ÉÍÍ f h - i mmm. f Slike z abesinskegft bojišča. če ne bo imelo več cesarja in vojskovodij. V ponedeljek se je sestal v Ženevi odbor osemnajstorice, ki je imel proučevati vprašanje razširjenja sankcij tudi na petrolej. Pa je nepričakovano prišla iz Ženeve vest, da se je Zveza narodov spet odločila pomirjevalno posredovati med Italijo in Abesinijo ter je tudi res poslala naslednjega dne v Rim in Addis Abebo poziv, naj bi obe prizadeti vladi pristali na pogajanja "v okviru načel Zveze narodov". Ta novi pomirjevalni predlog so spet sprožili Francozi, ki se nekam krčevito drže prejšnjih Lavalovih smernic. Kaj pa Anglija? Pozneje so novinarji izvedeli sledeče. Londonska vlada je bila sklenila podpreti petrolejske sankcije, vendar pa je naročila Edenu, naj počaka, da bo kdo drugi sprožil predlog v Ženevi. Eden se je v ponedeljek zjutraj sestal s francoskim zunanjim ministrom Flandinom, ki je takoj začel razlagati, da je proti razširjenju sankcij, dokler se ne tem naj bi se zabrisal slabi vtis ki ga bodo naredile na angleško javnost ponovne ponudbe Mu-ssoliniju. Tako se je zgodilo. Eden je dal navedeno izjavo, prevladali & * . & * so pa le Francozi s svojim predlogom in je angleški zastopnik dosegel le, da sta se osnovali dve komisiji, katerih prva proučuje učinke dosedanjih sankcij, druga pa pripravlja vse potrebno za izvedbo petrolejske zapore za slučaj, da bi tudi sedanja mirovna prizadevanja Zveze ostala brez uspeha. Tekom prihodnjega tedna bo morda padla odločitev, dasi tega nikakor ni mogoče zagotoviti. Negus je sicer že izjavil, da je pripravljen začeti pogajanja, "na podlagi načel Zveze naro dov", in tudi Mussolini baje ne bo odklonil. Ne bo odklonil, a tudi ne sprejel, marveč bo samo izrabil priliko za zopetno zavlačevanje petrolejskih sankcij — če se bosta Zveza in Anglija še nadalje pustili voditi za nos. v- * v * v + STALIN 0 VOJNI NEVARNOSTI Nekemu novinarju je vodja sovjetske Rusije dal zanimive izjave o sedanjem položaju v mednarodni po litiki in v Rusiji. Dejal je, da obstojata v svetu dve nevarni središči, iz katerih lahko od danes do jutri šine iskra, ki bo zanetila svetov no vojno: Japonska in Nemčija. — Odločno je izjavil, da bo Rusija segla po orožju, če bodo skušati Japonci zasesti zunanjo Mongolijo, ka kor imajo baje namen. Vojna nevar nost izhaja po Stalinovem mnenju iz kapitalizma samega, ki je v večnem boju za tržišča. Zanimive so tudi izjave o notranjem položaju v Rusiji. Stalin je rekel: "Komunizma nismo še uveljavili v Rusiji. Ni lahko uveljaviti ga. Sedanji sistem v Rusiji je socialističen: tovarne, zemlja, banke, železnice, rudniki itd. so skupna last vse ga naroda, dobrine pa niso med vse enako porazdeljenei in posameznik tudi ne prejme toliko, kolikor rabi (kakor bi moral prejeti po komunističnih načelih), marveč prejme toliko, kolikor zasluži, v skladu z množino in kakovostjo dela, ki ga izvrši". Francosko vodno letalo "Vaisseau čejo na suho. — Žrtev de Pariš", ki je padlo v morje, vle nesreča ni zahtevala. RAZNE VESTI Pet komunistov je bilo obsojenih na smrt v Nemčiji. Obdolženi so bili, da so napadli neko restavracijo v berlinskem okraju Neukoelln ter ubili lastnika in težko ranili tri člane fašističnih napadalnih oddelkov. Za novega češkoslovaškega zunanjega ministra je bil imenovan g. Kamilij Krofta, dolgoletni sodelavec sedanjega predsednika republike dr. Beneša. Zakon q nevtralnosti so v Združenih državah Sev. Amerike podaljšali še za eno leto. Predlog, da bi se ¿a-kon poostril, je bil zavrnjen, pač pa je predsednik Roosevelt v posebnem proglasu pozval državljane, naj bo njihovo zadržanje napram vojujo-čim se državam takšno, da ne bo padel nanje sum, da hočejo iz vojne kovati dobičke, kakor bi se zgodilo, če bi se pretirano povečal izvoz za vojno potrebnih predmetov v eno ali drugo izmed držav, ki se vojskujejo. Nov državni udar so baje pripravljali v Chileju. Oblasti so aretirale skupino oboroženih mož, med katerimi je bilo nekaj bivših oficirjev, ki so hoteli ugrabiti šefa chilske vojske ter se potem s pomočjo čet polastiti vladne hiše. Tako vsaj trdi policija. Samski davek so povišali v Italiji tako le: samci od 25 do 30 let bodo morali plačevati letno 115 lir davka; od 30 do 35 let 155 lir; od dovršenih 35 pa do 65 let pa 85 lir. Požar je uničil skoro popolnoma mesto Castro, eno izmed najstarejših v Chileju. Nemška vlada je sporočila v London, da je pripravljena skleniti z angleško vlado poseben dogovor gle de pomorskega oboroževanja. Argentinski mornariški minister je bil prisrčno sprejet v Riu de Janeiro, kamor je prišel zastopat pred sednika Justa povodom slavnosti v tamošnji pomorski akademiji. Listi ob tej priliki spet mnogo pišejo o argentinsko braziljskem bratstvu. Angleška, vlada je izdelala nov načrt za ojačenje i vojske, mornarico in pred vsem letalstva. To novo o-boroževanje bo požrlo, kakor računajo, svojih 300 milijonov funtov šterlingov. Nov zrakoplov "Zepelin L. Z. 129" so zgradili v Nemčiji. Y sredo so ga prvi krat preizkusili; prvi polet je potekel srečno in v najlepšem redu. Luís Companys, ki je bil pod prejšnjim španskim režimom obsojen v ječo radi zadnjega upora v Katalo niji, je bil sedaj spet izbran za pred sednika katalanske skupnosti. Japonski uporniki so se vdali oblastem in red je bil spet vzpostavljen v Tokiju in drugod. Izkazalo se je, da ministrski predsednik Okáda ni bil umorjen, marveč so vstaši po motoma usmrtili njegovega svaka. Vlado bo reorganiziral dosedanji zun. minister Hirota. V Ríu de Janeiro so aretirali Luisa Cariosa Prestosa, ki ga je policija iskala kot voditelja zadnje vstaje, o kateri trde, da je bila komunističnega značaja. Prestesovo skrivališče je policiji ovadil severnoameriški komunist Barron, ki se je potem skesal svojega dejanja ter izvršil samomor; vrgel se je s tretjega nadstropja tamošnje policijske palače. Otona Habsburškega je povabila tirolska deželna vlada, naj pride živet v gorato avstrijsko deželo, "da se mu bodo vlade sosednih držav privadile". Štiri italijanske vojne ujetnike 1 majo v Addis Abebi, pa se jim ne godi slabo. Uživajo veliko prostost in neki poročevalec celo zatrjuje, d¿ so postali nekakšni člani negušovo-ga spremstva. Stran 2 * NOVI LIST K r/S> _ Cš/AVAV* ARGENTINSKE VESTI Nedeljske volitve V glavnem mestu republike in v devet pokrajinah so se vršile preteklo nedeljo volitve za 82 poslancev, s katerimi se bo letos delno obnovil kongres; ponekod so voli i tudi krajevna zastopstva, v Cata-marki, Salti in Jujuyu pa so volil-ci imeli izbirati samo guvernerja, podguvernerja in pa krajevne, pokrajinske poslance. V glavnem mestu države so volitve potekle v najlepšem redu, ne pa tako v vseh drugih pokrajinah. — Glede Córdobe, Santa Fe, Entre Kíos, Tucumána itd. ni slišati iz opozicijskih vrst pomembnejših pritožb, nasprotno pa velja za buenos-aireško pokrajino ter na pr. za Salto. Kakor druge krati, se je tudi v nedeljo ponekod vmešala policija, ki je deloma "prepričevala" volilce, da morajo glasovati za vladajočo stranko, v nekaterih krajih pa je kar zastražila vse poti, ki so vodile na volišča in je opozocijskim volil-cem preprečila izvrševanje volilne pravice. V Arbolitos (okraj Gn-.il. Vidal), v buenosaireški pokrajini, je prišlo celo do krvavega spopada med policijo in radikali. Dva policijska uradnika in en radikalski voli lec so bili ubiti, dve osebi bili težko ranjeni, troje mož pa je zadobilo lažje poškodbe. Uvedena je bila pre iskava, ki naj ugotovi, kdo je izzval te obžalovanja vredne dogodke. V imenovani pokrajini je moralo biti res nekaj posebnega, če je volilni odbor v La Plati prejel nič manj ko 1.579 pritožb iz raznih krajev in če so konservativne pokraji-ske oblasti sklenile reorganizirati policijo v vsej pokrajini ter odsloviti iz službe vse one, ki so se tekom zadnje nedelje preveč kompromitirali. štetje glasov se je že pričelo in bo trajalo precej časa radi sistema, ki je tu v veljavi; kakor znano, se vse volilne žare izročijo po volitan volilnim odborom v glavnih mestih pokrajin, ki potem glasove štejejo, seveda ob navzočnosti zastopnikov strank. V glavnem mestu republike bodo menda zmagali radikali, kakor kaže dosedanje štetje, zagotovljeno pa i majo že večino v tucumanski pokrajini. O končnem izidu teh volitev, ki so izzvale precejšnjo pozornost ar gentinske javnosti zato, ker so se po dolgih letih udeležili volilnega boja spet tudi radikali, ibomo še poročali. Odbor za yerbo Minister za poljedelstvo je imenoval poseben Odbor za regulacijo proizvodnje yerbe "mate" ter njene trgovine. V odboru imajo svoje zastopnike poljedelsko ministrstvo, Banco de la Nación, lastniki plan tžž, lastniki mlinov, uvozniki ter konsumenti. Član odbora je tudi guverner pokrajine Misiones, kjer ima Argentinija svoje največje nasade yerbe. Izid ¡mednarodnega avtomobilskega dirkanja Veliko mednarodno avtomobilsko dirkanje za nagrado dona V. F. Gre ga se je zaključilo v soboto popoldne v La Plati. Zmagal je dirkač Raul Riganti, ki je prevozil že znano pot v približno 89 urad in 47 minutah z avtom Terraplane. Zaslužil je s to dirko svojih 40 do 50 tisoč pesov. Občinske finance Končnj obračun mestne občine buenosaireške za leto 1935 izkazuje okroglih 110 milijonov dohodkov ia 108 milijonov izdatkov, tako da znaša prebitek svoja 2 milijona pesov. Za snago Občinska uprava glavnega mesta je kupila v Severni Ameriki dvajset novih strojev za čiščenje ulic. Te dni so bili razstavljeni na Plaza Mayo, kjer so si jih radovedni meščani lahko ogledali. So izmed najbolj modernih, saj pometajo pobirajo smeti in prah ter močijo cesto o-benem. Vsak stroj je stal 35.900 pesov. Nov bančni škandal Preiskovalni sodnik je dal aretirati upravitelja zavoda Banco Ar gentino de Fomento, nekega L. F Pagoleja. Banka je bila zašla julija lanskega leta v težave in likvidacija je bila poverjena Osrednji banki, katera je imenovala posebnega likvidatorja. Pri pregledovanju knjig in proučevanju poslov je li kvidator ugotovil, da se posli niso vršili v redu. Železniška nesreča Na postaji Cobo je osebni vlak južne železnice zavozil v tovornega Med potniki je nastala razumljiva panika, vendar pa posledice trčenja niso bile tako hude kakor so sprva menili, ko se je bil razširil glas, da je na desetine mrtvih. Izkazalo se je pozneje, da je bilo samo sedem oseb lažje ranjenih. Šola se je pričela V ponedeljek se je na vseh osnovnih šolah v Buenos Airesu spet začel redni šolski pouk, pa so se spet pojavili na ulicah beli in demokratični "guardapolvos". Denar je ponarejal V Cruz del Eje je policija aretirala nekega Ivana Marjanoviča, ki je spretno ponarejal bankovce po 5 in 10 pesov. Zaplenili so mu orodje, s katerim je opravljal ta nedovoljeni posel, in večje število ponarejenih bankovcev ter ga odvedli v cór-dobske zapore. Odmevi zadnje zidarske stavke Na pet mesecev ječe so bili obsojeni Abraham Schklubsky, Nikola Davič, Vuk Vugdragovič, Anton Saad, Sabas Larda in S. F. Paporri-no, ki so tekom zadnje splošne stavke dne 7. januarja napadli in poško dovali nekoliko tramvajev in omni-busov na križišču ulic Giribone In Jorge Newbery. Požar V tekstilni tovarni delniške družbe Grafa v Villi Devoto je prejšnji teden izbruhnil požar, ki je uničil veliko zalogo bombaža v enem izmed skladišč. Škodo cenijo na 200.000 pe sov Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 de Mayo 149—50 PODRUŽNICE V JUŽNI AMERIKI: BUENOS AIRES CHILE BRASIL PARAGUAY Mercado de Abasto SANTIAGO Rio Santos C. pres. Franco Corrientes 3223 VALPARAISO SAO PAULO ASUNCION HRANILNICA: Komu boste zaupali svoje prihranke? Banco Germánico Vam nudi popolno varnost ln primerne obrestll DENARNE POŠILJKE: Potom katere banke boste poslali de nar svojim domačim? Banco Germánico sprejema vso odgovornost, da bo Vaš nalog najtočneje, najhitreje 1 najvarneje izvršen. VOZNE KARTE: Kje boste kupili ladijsko vozno karto? Banco Germánico Je predstvnlca vBeh parobrodnih družb in Vam more nuditi bodisi vozovnice bodisi pozlvnlce po najugodnejših pogojih. IZSELJENSKA POŠTA: Kam naj Vam pašiljajo pošto, 6e nima te stalnega bivališča? Banco Germánico raspolaga s posebnim oddelkom za izseljensko poŠto, ki Vam jo hrani ali brezplačno poSllja na Vaš najnovejši naslov. i Našo uradne ure: od Sy2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12y2. SIGURNOST! BRZINAI USLUŽNOST! POVERJENJE Dva rojaka napadena V nedeljo okrog 1. in pol zjutraj se je vračal domov, po ulici Mercedes, jugoslovanski izseljenec Štefan Kastelic, star 34 let. Ko se je nahajal pred hišo štev. 3650, so ga nepričakovano napadli trije neznanci, začeli biti po njem, ga ranili v levo oko, mu vzeli denarnico s IG pesi ter nato urno pobegnili. Podobna se je dogodila v srede zjutraj jugoslovanskemu izseljencu Josipu Žerku, staremu 32 let. Stopal je po ulici Tres de Febrero, ko sta ga naskočila dva neznanca ter zahtevala, naj jima izroči denar. — Ker tega ni hotel zlepa storiti, ga napadli s pestmi in mu končno odnesli 5 pesov, jih je imel pri sa-bi, obenem pa tudi "cédulo" in potni list. • Dobrodelni teden Za dan 14. t. m. je napovedan prihod buenosaireškega nadškofa San-tiaga Copello, ki je bil, kakor znano imenovan za kardinala. Da se tega cerkvenega dostojanstvenika čim lepše sprejme, se je izvolil odbor, ki bo sprejem organiziral. Priglasilo se je že 20 narodnosti, med njimi tudi Slovenci, ki se ga udeležijo z zastavami. Zbirališče bo na ulici Sta. Fé in Plaza San Martin, od koder bo po odhodu kardinala in njegovega spremstva krenil sprevod po ulicah Santa Fé, Libertad, Plaza Lavaüe in Diagonal Norte na Plaza Mayo. Želeti bi bilo, da bi se obhoda u-deležilo čim več naših ljudi. Ob tej priliki se bode razdelilo med najpotrebnejše živila in obleka, katera v ta namen nabira pododbor KSubcomite de Beneficiencia, Palacio Episcopal) na Plaza Mayo. Poslovalo bode tudi več javnih jedilnic v katerih bo pogoščenih več tisoč ljudi, med temi samo v Bs. Airesu čez 9 tisoč in v San Isidru, kardina-lovem rojstnem mestu čez 1500 o-seb. če bi hotel kdo naših ljudi kaj darovati v ta dobrodelni namen, naj to izroči označenemu pododboru, ali pa svojemu župnemu uradu.--Ob enem se sproča, res potrebnim Slovencem, da javijo temu pododboru svoj naslov, da zamorejo dobiti kako podporo. Zima v Severni Ameriki. Na sliki vidimo zamrznjen slap reke Niagare, ki 'nu li krasen prizor. * ti * ti * ti Trgovinski dogovor s Francijo Te dni je argentinska vlada sklenila s francosko trgovinski dogovor ki določa, da bo smela Argentinija uvoziti tekom prve polovice tek. leta v Francijo 50.000 kvintalov hrušk in jabolk. V kompenzacijo bo argen tinska vlada dala uvoznikom, v višini odgovarjajoče protivrednosti, predhodna valutna dovoljenja za u-voz raznega blaga iz Francije. Družabna zabava Jutri, v nedeljo, popoldne priredi Tabor v svojih prostorih, ul. Paz Soldán 4924, družabno zabavo, na katero so vabljeni člani in prijatelji društva. Začetek ob 5. popoldnt. Odbor. Za Tiskovni sklad Za Tiskovni sklad "Novega lista" so darovali: G. Ivan štraus $ 2.—; Gospodarsko in podporno društvo Slovencev v Villi Devoto $ 5.—, G. Andrej Le-ban $ 3.—. Darovalcem iskrena hvala I POROKA Poročil se je naš rojak Mirko Kogoj iz Podgore pri Gorici z gdč. A-nico Jeram iz Bukovega pri Cerknem. Mlademu paru naše iskrene Čestitke! ti * lir * ^r * ROJAKI!! PRI 2IVCU t znani restavraciji, najboljše postreženi. bost« ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lepi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene in na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 508i KAKO KOPITAR SODI Tukajšnja "Pravda", ki je približno mesec dni iz nepojasnjenih vzrokov mirno spala, se je prejšnji teden spet obudila k svojemu nerednemu življenju. V -člančiču "Bijedno advokatisanje Novog Lista" se je njen urednik razhudil zavoljo našega uvodnika pod naslovom "Roki v roki z Domobranom". Ni sicer poskušal ovreči niti ene same izmed naših ugotovitev (in seveda tudi ni bil toliko možat, da bi bil priznal: Nisem koristil, škodil sem naši stvari!), marveč se je skušal izmuzniti na drugačen način. Piše: "Novi list" ima nesrečo, da mora vedno braniti stvari, ki bi jih malokdo hotel braniti. To dela — ' — ker drugega izhoda nima. Živeti je treba. Kriza je težko pritisnila, število čitateljev je vsak dan manjše.. itd. In očita "Novemu listu", da je za denar poskušal "na sve mo-guče načine da brani i odbrani svo-ga mandatora". Kopitar pač po lastnem Virevlju sodi. In tako si tudi urednik "Pravde" domišlja, da morajo biti vsi li sti njegovemu podobni: da hvalijo •in grajajo, napadajo in zagovarja-io samo za denar: danes tega, jutri onega. Podtikanje o "parah" zelo smešno zveni v stolpcih "Pravde". Saj je javna skrivnost, da bi njen urednik nikoli ne napadal pretvez-nega našega "mandatora", marveč bi ga povzdigoval v deveta nebesa, ko bi z njegove strani bilo kaj — cvenka. Dejstvo, da ga napada, je zgovoren dokaz, da cvenka — ni! Ko bi bil urednik "Pravde" pazlji vo prečital ono, kar smo napisali, bi bil ugotovil, da nisn^o branili nobene osebe, marveč samo ono "našo stvar", o kateri on sam z velik;m navdušenjem piše in kateri z veliko neresnostjo škoduje. In bi bil tudi ugotovil, da smo se mi obregnili ob "Pravdino" pisanje samo zaradi tega, ker se js "Pravda" sklicevala na "Iseljenu Jugoslaviju" in na "cjelokupnu ju-goslovensku emigraciju u ovoj ze mlji" — med katero spadajo anti tudi vsi tisti jugoslovanski priseljenci. ki ne slišijo na isto ime in isti priimek kakor urednik "Pravde" ti * ti ★ ti Švedski kralj Gustav z zanimanjem prisostvuje tennisu G.P.D.S. - VILLA DEVOTO Ul Simbrón 5148 VABI vse člane in članice ter rojake in prijatelje dobre zabave na TRGATEV ki se bo vršila v nedeljo, dne 22. marca t. 1. popoldne, na društvenem zemljišču. Dobrodošel nam je vsak, ki se hoče po domače poveseliti na prostem. Za pijačo in prigrizek bo dobro preskrbljeno ODBOR. — Teh pa je 149.999, če je res, P šteje naša skupnost v Južni Ame^ ki 150.000 duš — kakor trdi "Pr»? da", ki mora to že vedeti kot "únit; y más antiguo (čemu, amigo, če J — único?!) periódico yugoeslaf' en la América del Sud", za kakršnega se proglaša. Teh 149.999 duš urednika "Praj de" ni pooblastilo, da pisari v ni'' hovem imenu. Ker je med temi d« Niami tudi naša — zato smo se og»' sili. TOVARNA MOZAIKOV TEOUNDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja Koncesijonar portlandskega cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA Añasco 2763 BS. AIRES U. T. 59-1925 Postaja Paternal Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila In preuzedbe v s e h v r sit Velika iz bera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires ZLATI ČASI V HOLLYWOOD1, Hollywoodske filmske družbe * poznajo krize, marveč delajo ogro* ne kupčije. Tako poročajo severn"; ameriški listi, da znašajo tedens^ •lohodki Metro-Goldwyn-Meyer dr"! be poldrug milijon dolanjev že n9' dva meseca ali okrog $ 300,000 v* ko kdaj prej v zgodovini. Več ko P" lovico te vsote pride iz Evrope United Artists, ki izdela polovic manj filmov ko prej omenjena dr»*. Ha, inkasira na teden okrog 400,0"1 dol. v Ameriki in okrog pol mili)0 na v Angliji, da ne govorimo o & hodkih iz drugih evropskih dežel,. Na drugi strani imajo film^' družbe tudi velike izdatke. Charl'r Chaplin je na primer potrošil svoj novi film "Modera Times" '700,000 brez svoje plače. Delal Jj na njem dve leti. Če bi računali govo plačo po dol. 10,000 na tedejj kar je normalno, bi samo to znes1 nad dva milijona. . Da so filmski pisatelji In 'glav® igralci kraljevsko plačani, je tu" ?,nano. Pisatelja romana "Hurrfc* ne" sta prejela za avtorske pravi£; za filmiranje 60,000 dol. Sidnej Kingsley pa je za svojo igro dding on Dead End" dobil 250,0U dol samo za filmiranje iste. _ Med najbolje plačanimi igralci J sigurno Al Jolson, ki je zadnjih 'et zaslužil povprečno nad pol "V Mjona na leto. Leta 1929 je v se°, mih dnevih zaslužil 23,000 dol. 'sto leto je on na borzi izgubil 6 dem milijonov. <¡ Šestletna Shirley Temple zasl" nad 4000 dol. na teden. SSSHSiSISHHSSSSi Krojačnico Obiščite L. U Š A J fcÜ Vira Tu boste v vsakem ozira najbolje postreženi • GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal SVOJI K SVOJIM! Slov. babica Bivša prva šefinja v praški P^fe? nišnici ter s prakso v bolnici Juan ^ nández, se priporoča vsem Slove"*,)«' Sprejema penzionistke iz mesta ."\e¿iyl žele v popolno oskrbo. — Cene ¡e/ nizke, postrežba prvovrstna. — SPr-u f* od 7. do 21., ob nedeljah in prazni^1.¡e do 20. — Vprašajte za informé preden greste drugam FILOMENA BENEŠ-BILKOVA LIMA 1217 U. T. Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS aires ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE PROVRSTNA POSTERE2BA IN ZMERNE CENE. NOVI LIST 8 SLOVENCI DOMA IN DRUGOD Razprava o državnem proračunu Poročali smo že, da je prišlo v "M-gani * skupščini, tekom razprav c-"davnem proračunu, mestoma do 'e¿o burnih prizorov, ker je opozicija sidenila delati obstrukcijo ter °&emogočati razprave s hruščem in lrusčem. Poročila so naznanjala, da so se Dili opozicijski poslanci v to svrho oborožili s trobili, pokrvača «ttl in zvonci ter so uprizarjali hude ^ncerte, ki našemu parlamentarizmu ne morejo delati baš časti. Prejšnji teden pa je opozicija, ra zemljeradnikov, zapustila skup ^ino ter izjavila, da se sej ne ude-'eži več, ker da je vlada privedla skupščinsko dvorano dva detektiva, to sta se pomešala med stenografe. Nadaljnje razprave o državnem Poračunu so se vršile brez udelež- ..ČU. tok ga je usmrtil Ljuuijana ima svojo radijsko od-uajno postajo, títuüio, Kjer se vrže ^reuavanja in Koncerti, se nahaja v i-ijuuijam, ouuajna centrala pa je v1 uuiu¿aí¡tu% iu v tej ouuajm postaji se je pripetila ¿o. jan. smrtna iicsitca, «.acere žrtev je poscai -iciiii inoncer xvan rovse iz uonr ivaKor ouicanjo, je tuüi ta ctau zvečer od sestin priKiopil postajo s acucujem v J-ijuOijani, Ker se ob ses tih prične ouaajanje. Opazil pa je, ua nexaj pri aparatin ni v redu, zato stopil v oaueieK visoKe napetosti ter tu skusai ugotoviti napako. Po nesreči pa je prišel v stik z napei javo visoKe napetosti lu,uuu voitov. V hipu se je rovse zgrudil na tia. rnsicočui so mu na pomoč, prišel ¿uravniK dr. Kremzar ter dal Pov--setu injekcijo, toda vse je bilo zaman. Povse je bil mrtev. | VESTI S PRIMORSKEGA ^n brž odobren v celoti, nakar se le začela podrobna razprava o po-8a&ieznih členih. Verjetno je, da bo vlada mogla Predložiti proračun senatu že do 15. m. ter da bo budžet pod streho že pred 1. aprila, ko se začne nova "Pravna doba 1936|1937. S tem se bo vlada g. Stojadinovi-^ rešila velike skrbi ter se bo mo ^a posvetiti izvajanju svojega progama, kot ga je ministski predsednik že obrazložil v svojih govorih. Vlada bo najbrž zahtevala od paramenta, da se podaljša lani podel leha ji polnomoč za razglasitev no-v'h političnih zakonov o volitvah, 0.tisku ter o shodih in udruženjih. Propadanje Trsta Tudi Trst občuti sankcije, ki jih izvajajo članice Zveze narodov. Od 18. novembra lanskega leta dalje stalno pada transitni promet, od katerega je Trst vedno živel. Danes se tržaške luke poslužujeta samo Í3 Avstrija in Madžarska, mnogo večji promet s Cfeškoslovaško pa je odpadel, ker se ta država poslušuje sedaj Sušaka, posebno odkar je stopil v veljavo novi češkoslovaško-jugo-slovanski pristaniški tarif. izreden dogodek Nekaj izredno nenavadnega se je primerilo posestniku Janezu Ovnu . (.po domače: Matjaževemu) od Sv. Je velikega dela opozicije in so po- Križa pr¡ Litiji_ zdaj je star 60 ler> seveda mirn° in J'e bil Prora" I a ko se je pričela svetovna vojna, je moral tako na fronto v Srbijo Pri Sandžaku je bil v prvih vrstah ter je bil eden izmed prvih ranjen cev. Dobil je kroglo v glavo, obupo vali so nad njim, a mu vendar rešili življenje. Krogla pa je ostal; nekje v glavi, ker je niso mogli najti. Seveda je bil oproščen nadaljne ga vojskovanja, odšel je domov in s kroglo v glavi živel in delal dalje Potem čez leta je začutil bolečine v vratu in si teh bolečin ni mogel pojasniti. Na kroglo pa je sploh po zabil, češ, morda se je svinec že raz topil in ni krogle nikjer več. Se daj pa je Oven začutil hude boleči ne v nogi. Mislil je, da gre za rev-matizem, saj je že v letih. Toda bolečine niso popustile, pogosto je zarjul ocl bolečin. Po nasvetu neke ženice je dajal na boleče mesto la-nenovo seme, a ni pomagalo. Lepega dne pa začuti, da ima na podplatu oteklino, trdo majhno bulo. To oteklino je z roko raztrgal in z močnim curkom krvi je skočila iz podplata krogla, tista krogla, ki jo je pred 21 leti dobil na srbski fronti v glavo. Seveda je postal Oven s to zgodbo še bolj popularna oseba in stai" no nosi s sabo v papir zavito kroglo in z njo v roki znova obuja in pripoveduje spomine o času, ko je stal na fronti in dobil v glavo ta svinec, ki mu je zdaj skoz podplat zdrknil v roko. Vsekakor nenavaden Iprimer potovanja tujega telesa skozi človeško telo. * Položaj slovenskih odvetnikov Tudi med odvetniki je huda bor L za življenski obstanek, število Svetnikov letno narašča in so se Svetniki naselili po vojni tudi v rajih pri okrajnih sodiščih, kjer ni ¡1o poprej odvetnika. So kraji, ki ""ajo kar 4 ali 5 odvetnikov. Po ®°datkih Odvetniške zbornice je bi-0 na koncu leta 1935 vpisanih v '^enik 249 odvetnikov. Velika Ljubka s 85 tisoč prebivalci šteje 83 Svetnikov, tako da pride po 1 odvet '"k na 1000 in nekaj več prebival v Mariboru posluje 41 odvetni-°v, v Celju 24, kar je razmeroma 1'eliko, dočim v Novem mestu, ki je udi sedež okrožnega sodišča, le 9. tuj kot sedež okrajnega sodišča, teje tudi 9 odvetnikov. Lani so u-4 odvetniki tako v Ljubljani dr. Henrik Turna in dr. Dragot. Treo, Mariboru dr. Karel Koderman i i V Jurski Soboti dr. Slavko Vesnik. Razne vesti z Goriškega Železne prstane, v zameno za zlate, ki so bili darovani za "patrijo", so v Gorici razdelili s posebno ceremonijo, ki se je vršila v fašistični dvorani, kjer ima črna organizacija tudi svoj sedež. Nadškof Mar-gotti, ki se je tudi udeležil te ceremonije, je imel patrijotičen govor in je železne prstane blagoslovil. Don Giuseppe Drecogna, vikar na goriški Piazzuti, je fašističnemu taj niku poslal lep kelih, ki ga je rabil pri 'svoji novi n^aši. V posebnem pismu je obrazložil, da pošilja ta dar domovini, kateri želi čim prejšnjo in popolnejšo zmago. Dosedanji goriški kvestor Penne-tta je bil premeščen v notranje ministrstvo, na njegovo mesto pa je bil imenovan za načelnika goriške policije dr. Cocco, ki je prej služil v Rimu. Petdeset srebrnih dinarjev, zlat prstan in srebrno medaljo je izročil fašističnemu tajništvu za afriško vojno Karel Petean, sluga na go riškem knezoškofijskem ordinariatu, ki je jugoslovanski državljan, a živi že 38 let v Gorici. V pospremnem pismu pravi, da je to "njegov majhen, toda prisrčen doprinos Italiji v njeni pravični borbi zoper ženevsko organizacijo." Tako poroča tržaški Piccolo. Fašistični listi so poročali, da sta bila prva ranjenca z Goriškega v Abesiniji Valerij Bregant in Franc Medoet, doma iz Sv. Lovrenca pri Moši v Furlaniji, oba fašista. Nesreča V Tolminu je električni tok ubil nekega Stanislava Goi\jo, doma iz Podtolmina, ko je hotel odrezati de belo žico električne napeljave, ka tero je rabil v bogve kakšne namene. Splezal je na drog v izolacijsko napravo, radi dežja pa je bilo vse tako prepojeno z vodo, da izolacija ni več izdala. Fant je dobil v telo il.OOO voltov in našli so ga popolnoma zogljenelega.. FOTO "DOCK S UD" arujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah mARKO RADALJ j. Specialist V modernem slikanju. J^ttdo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po naj-1 novejšem kroju, iz na]- | boljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 1235 (blizu Constitüciona. U. T. 23—1696 ZOBNA KLINIKA "MEDRANO" Ravnatelj: Dr. A. MONASTIRSKY Corrientes 3973 (Podzem. žel. — U. T. 62-5223 Postaja: Medrano) krojacnica P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, Billlnghurst 271 dpt. (višina ulice Cangallo 3500) tornim čolnom v Jugoslavijo, nakar je nadaljeval: Vojaštvo je poslalo še bolj demo-ralizirano po dveh samomorih v našem polku. Ustrelila sta se dva vojaka; eden doma iz Padove, drugi iz Bolonje. Da preprečijo dezertiranje, smo imeli "apello" trikrat na dan.^Konč no so nas stlačili na vlak in so nas odpeljali v Neapelj. Tu smo se vkrcali na tovorni par nik "Cesarea". Po vkrcanju so ugotovili, da sta zopet izginila dva vojaka. Parnik je imel iz surovega lesa zbite postelje v treh nadstropjih. Postelje so namestili po vseh prostorih in celo na krovu. Na parniku nas je bilo okrog 6000 mož in je vladala na njem silna gneča. Srečen je bil, kdor se je lahko preril k oknu, ker smo trpeli grozno od velike vročine. Drugače je vožnja potekala mirno. Nihče nas ni nadlegoval. Dobili smo dovolj hrane in vode, dnevno dvakrat tudi vino. — Nihče pa ni vedel točno, kam se 'pravzaprav peljemo. Edino to nam ,je bilo jasno, da gremo v Afriko. Po treh dneh vožnje smo prišli do Sueškega prekopa in ga nato pasi-rali. Vročina je bila vedno hujša in je dosegala 45 st. C. Iz Rdečega morja smo prišli v Indijski ocean in že smo zagledali v daljavi somalsko obrežje. Tedaj pa se je ladja ustavila. Stali smo na mestu kake štiri ure. Nato se ladja obrnila in na naše veliko začudenje krenila na pot, odkoder smo prišli Vsem je odleglo in začelo se je ugibanje, kam nas sedaj peljejo. Ko smo ugotovili, da gremo zopet Sredozemsko morje in je tudi E-ritreia za nami, je zavladalo veliko veselje. Spet smo začeli delati načrte za beg in upali smo, da nas v najslabšem slučaju peljejo v Libijo na egiptsko mejo, kjer bi prebežali na egiptsko-angleško stran. Po dvaj setdnevni vožnji so nas izkrcali \7 Tripolisu. Z begom ni bilo nič, ker smo stali v Tripolisu, kjer smo preživeli pod šotori 34 dni. Ob prihodu Tripolis, baš ko smo se izkrcava-li, je eden izmed vojakov padel na tla in kmalu nato izdihnil. Solnčari-ca! Po dobrem mesecu bivanja v T/ri polisu, kjer smo hodili po taborišču le v kopalnih hlačkah, čevljih in 3 klobukom na glavi, so nas zopet vkr cali na ladjo in sicer sedaj na "Leonardo da Vinci". Tudi tokrat nam niso nič povedali, kam nas bodo peljali. Zopet ugibanje: domov? v E-ritrejo? v Somalijo? Ko smo zagledali Palermo, smo šele spoznali, da nas vozijo v Italijo. Izkrcali smo se Bari, kamor smo prispeli 12. novembra. Zopet sem bil premeščen, sedaj k diviziji "Gran Sasso" v A-quili, ki je bila baš tedaj mobilizirana. Izprosil sem si dopust in ga izrabil temeljito, kot vidite. Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 000 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 Istrski vodovodi Za pokritje stroškov za istrski vo dovod, ki ga grade že celo večnos je istrski pokrajinski direktorij do ločil doprinos, da nekoliko razbre meni občine, ki nimajo sredstev Gradili bodo vodovod dalje, kakor pravijo, do leta 1938. Pogozdovanje Višave okoli Doberdoba in Grma do so začeli v zadnjem času pogoz dovati. Zasajajo smreke in borovce. Dezerterjevo pripovedovanje "Istra" je objavila zanimivo poro čilo nekega našega fanta, ki je pri-bežal v Jugoslavijo iz Italije, kjer so ga bili mobilizirali ter odpeljali proti Afriki, pa se je po srečnem naključj u rešil' abesinskega pekla Pripovedoval je, kako je med vo jaštvom, pa tudi med podoficirji in častniki, zavladalo nezadovoljstvo ko so jih začeli oblačiti v kolonial ne vojaške obleke ter jih pripravi jali za pot v Afriko, in kako so iz Ancone, kjer se je sprva nahajal pobegnili nekateri dezerterji z mo- Krojač izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago Iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanja MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271 Miguel mañano uomez, novi kubansKi predsednik, z ženo in hčerkama Serafino in Gracielo * ti * ti * predstavlja najyečjo bolnico na morju in bo lahko prevažala več bolnikov in ranjencev, kakor so to mogle do sedaj vse štiri ladje, ki so bile v to svrho v prometu. Nova ladja ima 754 postelj ter je opremljena z najmodernejšimi operacijskimi dvoranami in vsemi potrebnimi napravami, ki jih imajo moderne bolnišnice. Italiji bo ladja prišla z>i lo prav, ker je v zadnjem času število ranjencev zelo naraslo in ni bilo dovolj prevoznih sredstev, da o-pravijo to težko nalogo. ti * "ti *ti * ti" Iz Córdobe Podmornike za Siam V Trstu in Tržiču gradijo enajst podmornic za Siam. Pred nedavnim so splovili dve izmed teh podmornic Denar pošiljajo domov Številni so slučaji, ko so vojaki iz Afrike poslali svoj skromni zaslužek domov. Zlasti oni, ki so v prvih linijah in ki ne morejo niti tistih par liric, ki jih tedensko dobe, zapraviti. Zavedajo se namreč, da so njih starši v velikih potrebah in po leg tega tudi, da jih sami ob najmanjši bitki ne bodo mogli več nikoli uporabiti. Iz Temenice na Krasu Kakor znano, so v zadnjem času zbirali po vsej Italiji poleg zlata in srebra ter drugih kovin tudi staro železo. Na Krasu so fašisti, ki so bili angažirani za to akcijo, pokazali, pri zbiranju teh tako zvanih prostovoljnih prispevkov, še posebno vnemo in so ljudem pobrali skoraj vse železne predmete, tako železne ograje, stare lonce in drugo šaro, vmes pa tudi prav potrebne reči. V Temenici na Krasu je nastalo zaradi takega postopanja veliko nezadovoljstvo. Ljudje so se zglašali na občini ¡n protestirali. S početka so jih mirili, ko pa so postali protesti prepogosti in so dobili že značaj demonstracij, so poklicali iz Opatje-ga sela karabinerje, ki so seveda takoj intervenirali in na lepem prijeli tri vaščane: Marijo in Josipa Špacala ter Draga Trampuža in jih ovadili sodišču v Gorici, češ da so izvršili prestopek proti zakonu o zaščiti države in javne varnosti. Društvene vesti D. K. D. "Iskra" v Córdobi vabi vse člane in članice na svoj drugi redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 22. marca t. 1., v društvenih prostorih, ulica Humberto I. štev. 511. Začetek točno ob 4. popoldne. Dnevni red: 1. Nagovor tov. predsednika. 2. Poročilo tajnika, blagajnika, knjižničarja, gospodarja, revizorjev in načelnikov odsekov. 3. Volitev novega odbora. 4. Razno. Člane prosimo, naj pridejo na občni zbor točno. 1 Odbor. Lloydov parnik za prevažanje ranjencev Uprava paroplovne družbe "Tržaški Lloyd" je dala italijanski vla di na razpolago svojo najmodernejšo ladjo, ki bo služila za prevoz bolnih italijanskih vojakov iz Vzhodne Afrike v Italijo. Ladja "Gradišča" je prevzelo vrhovno vojno poveljstvo od tržaškega "Lloyda". — Ta © KROJACNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) Iz Ville Devoto Gospodarsko in podporno društvo Slovencev v Villi Devoto priredi 22. t. m. vinsko trgatev na svojem zemljišču, ul. Simbron 5248. V maju pa bo društvo z večjo prireditvijo proslavilo prvo obletnico svoje usta novitve. Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Praqi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) 8182 NAJLEPŠI POMLADNI PRAZNIKI, VELIKA NOČ se praznujejo letos 12. aprila POMAGAJTE SVOJIM DOMAČIM v stari domovini, da bodo imeli vesele praznike ter ljubezniv spomin na Vas. Prej ko napravite VELIKONOČNO DENARNO POŠILJKO se morate vsekakor posvetovati z nami, ker našim klijentom in prijateljem NUDIMO POSEBNE UGODNOSTI da lahko vsi pomagajo svojim družinam v Evropi. Banco Holandés UNIDO SLOVENSKI ODDELEK Cangallo 360 med tem ko zidamo lastno poslopje na vogalu 25 de MAYO in BME. MITRE PRODAJA LADIJSKIH VOZNIH LISTKOV ZA VSE DRUŽBE PO RESNIČNO ZNiŽANIH CENAH 0053000200000100000001020223532348230100020002000202232353235323535348480148532353535353482348484823482353235323532353235323482353234848485348485348485648480100000100020253230002020201000205015353482353234823484848235323 flttraa * NOVI LIST ZA POUK IN ZABAVO Mehikanski menoniti Iz Mehike poročajo: Prospevajoča kolonija menonitov, j verske sekte, čije prvi člani so se priselili v Ameriko pred 150 leti, njihovi potomci pa so se pozneje preselili v Kanado, je v procesu razsula, ker je vlada zaprla meno-nitom njihove lastne šole, menoniti pa nočejo pošiljati svojih otrok v mehiške šole, češ, da je to proti njihovim verskim predpisom. Mehiš ka vlada je njihove šole zaprla zato, ker so menoniti trnasto odklanjali sprejem španščine, zemljepisja in zgodovine med svoje učne predmete. Menoniti so se pred trinajstimi leti iz enakega razloga izselili iz Kanade. Tamošnje oblasti so namreč zahtevale, da se mora poučevati tudi angleščino v menonitskih šolah, to da trmasti čudaki so izjavili, da to nasprotuje njihovim verskim predpisom ter se rajši izselili v Mehiko. Menoniti govore v pretežni večini nemško. Tako so vsled svoje nepo-pustljivosti zaman trdo garali dolga leta v Kanadi. V Mehiki so se naselili ti ljudje v dolini Bustillos med gorovjem Sierra Madre v državi Chihuahua, kras nem kraju z izredno klimo, toda zapuščenem in neobdelanem, ki so ga z velikim trudom, trdim delom in sprva tudi trpljenjem naposled spre menili v pravi kmečki raj in zdaj ko so s trdim delom svojih rok napravili iz divjine plodne kmetije, pa zopet zapuščajo svojo novo domovino samo zato, ker trmasto vztrajajo, da se njihovi otroci ne smejo učiti nobenega drugega jezika razen njihovega, ne zgodovine niti zemljepisja. Sicer ne gredo radi, pustiti za seboj trinajst let trdega dela ni lahko, vendar izjavljajo, da se bodo izselili do poslednjega moža in o-troka, ako ne bo mehiška vlada držala rok proč od njihovih šol. Menoniti so svojevrstna verska sekta, ki je izšla iz anabaptistov (t. j. sekte, ki je razlagala, da je krš-čenje otrok neveljavno ter da je treba kristjana še en krat krstiti, ko doraste); njen ustanovitelj je bil Menno, ki je živel v 16. stoletju. Iz Nemčije so se menoniti razkropili po raznih državah in po vojni jih je mnogo prišlo iz Rusije na pr tudi v paraguayski Chaco. Sveto pismo razlagajo po svoje ta ko, da jim po njihovem ne dovoljuje voziti avtomobila, barvati hiš in sploh nobene ničemurnosti. Puder za obraz, lepotičenje sploh, svilene nogavice, godbeni inštrumenti, ples ne zabave, kvarte, vse to so v njihovih očeh hudičeve iznajdbe in se jim docela odrekajo. Tudi voliti ne marajo niti kandidirati v kak javni urad. Njihovi poročni obredi so stro go verskega značaja in civilno poročno dovoljenje odklanjajo, vsled česar so njihovi zakoni po mehiških postavah neveljavni in njihovi otroci — nezakonski. Razporoka pri ma-nonitih ni dovoljena pod nobenim pogojem. Njihov način življenja ni komunističen, dasi žive skupaj, izolirani po svoji veri od ostalega sveta. Eden lahko lastuje tisoč akrov zemlje, drugi pa nič, vendar skrbe sami za svoje revne in brezposelne iz skupnega sklada. Njihovo gospodarstvo je torej individualistično, samo kadar imajo opravka z vlado, nastopajo kolektivno. Nekateri med njimi so tekom let postali prav premožni. Vseh teh mehikanskih menonitov je okrog sedem tisoč. BOLJŠEVIŠKI ŠAH Boljševiki so dosledno po svojem' programu spremenili tudi "kraljevsko igro" v pravo bojno igro. Na kraljevo mesto so postavili anteno, simbol radia, kraljica figurira kot letalo. Tekač je postal tank, konj (vitez) pa — podmornica. — Samo kmetje so ostali preprosti vojaki. Boljševiki tudi ne poznajo črnobe-le šahovnice, temveč belo-rdečo. Ženski kotiček Migliaji za hišne gospodinje Jajčni konjak. Prekuhaj 1|2 litra mastnega mleka z veliko zrezano ši-bico vanilje, pokrij in pusti, da stoji 10 minut. Medtem mešaj 6 rumenjakov in 1|4 kg sladkorja, da se peni. Zavri iznova mleko, ki si ga prej precedila, in vročega vlivaj v tankih curkih k rumenjakom. Zato treba pomoči druge osebe, ker moramo neprestano rumenjake s šibi-co stepati. Dalje dodaj takoj 1|2 litra konjaka ter stepaj naprej, da je tekočina skoraj popolnoma ohlajena, nakar nalij ¡jajčni konjak steklenico, ga zamaši in naj počiva 8 dni na hladu. Namesto samega Da bo otrok pravilno rastel Človek ¡je visok ali nizek po rasti, najčešče pa srednje vzrasel; kakor vse telesne in nekatere duševne last nosti, se pač podeduje tudi višina telesa. Vsaj normalno. Majhni roditelji imajo majhne, veliki pa velike potomce; toda zgodi se, da korači ob majhni mamici sin dolgin, čeprav mu je oče le srednje rasti. Morda mu je bil ded ali babica velikanka, ki se ponavlja v vnukih na presenečenje vsega sorodstva. Zgodi se pa tudi, da imajo veliki starši jedva srednje ali izjemoma celo nizko vzrasle otroke. Vsak človek je pač potomec cele vrste prednikov po duši, značaju in telesnosti. Gotovo je, da ni človeka, ki je rad nizke rasti, da je nasprotno mar sikdo nesrečen, ker je majhen, in da je dobro, proporcionalno vzrasla, vi soka postava bila, je in bo predmet ugodja in želja večine človeštva. — Otrokovi rasti je treba že od prve mladosti posvečati vso brigo. Sicer ni mogoče, da bi zmerom dosegli deca majhnih roditeljev visoko postavo, toda včasih se pa le posreči, da se popravi otrok glede višine telesa, ki je največ odvisna od dolžine nog. Glava in trup sta pri večini Ljudi enako dolga. Gre torej za dolžino kosti stegen in goleni. Ker obstojajo kosti največ iz vapna in fosfatov, je bistveno važno, da dobivajo majhni otroci čim več vapna in fosfatov v prehrani. Ako jih celo pogrešajo, so otroške kosti nerazvite, slabe in včasih krive. Zato je treba dajati otrokom čim več sirove in kuhane zelenjave, svežega sadja, mleka, sirovega masla in sira ter sploh hranil, ki obsezajo vapno hi fosfate. Vrh tega naj se otroci obsevajo s solncem, pozimi pa z umetnim obsevanjem. Otroci naj čim dalje možno spe, malo stojé, a sede in poležavajo. Težko delo ali pretirano gojenje športa rasti telesa ni godno. ker se razvijajo pač bolj mišico nego kosti. Uspešnejši so izprehodi po čistem zraku. Koristna je tudi nepretirana telovadba. Sicer pa se morda mati vselej posvetuje z drav-nikom, ki natančno pregleda otroka, ga trajno nadzira in po dognanjih svojega preučevanja odredi kar pospešuje rast in zdravje. MALI OGLASI KO RABITE ODVETNIKA za kakršnekoli pravne nasvete, obrnite se na pisarno M. D. Hočevar, Traductora publica nacional, Calle Tucumán 586, Buenos Aires, U. T. 31-3168, ker se boste s tem zavarovali pred izrabljanjem ter ne boste padli v napačne roke. — Istotam se PREVAJAJO IN DOBAVLJAJO DOKU-ME.1TI KDOR ŽELI sp:> nati samega sebe, svoje hibe in spo-obnosti, svoj značaj, svoje doboče in p eteklo življenje, naj •e obrne na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter poslati v pismu en peso na naslovi GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, Bs Aires. — Pišete lahko v svojem materin skem ali pa v kakem drugem jeziku. NAZNANILO. Sporočam, da sem se preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) — U. T. 54, Darvln, 3588. PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope dospejo 8. H. Monarch 10. Alcantara in Mte. Sarmiento 11. Florida 14. Cte. Biancamano Proti Evropi odplovejo 13, Alcantara in Cap Norte 15. Florida 17. Cte. Biancamano. konjaka uporabljaš lahko tudi 1|8 litra konjaka in 1|8 litra 96 o|o finega špirita, ali 1|8 litra špirita ter 1|4 litra konjaka. V zadnjem primeru je jajčni konjak zelo močan. Pozlačene in posrebrene okvirje osnažiš na sledeči način: Zmešaj beljak s petimi Ulekamf kuhinjske soli. Nam&ži to zmes enakomerno z mehkim čopičem na okvir. Ko se posuši, okrtači s ščetko NAROČITE SE NA "Novi list" MODAS "WILMA" Nudimo cenj odjemal-kam veliko lzbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PHINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 **************************** •f* * + i Zobozdravnika * * Dra. Dora Samojlovich d« * Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 U. T. 59 La. Paternal 17»! i***************************' P. A. de Alarcón: KAPETAN STRUP PRVI DEL Telesne rane "Mama", je dejala pogumna mladenka, "na dva koraka, na drugi strani ceste, živi doktor Sánchez... Naj stopi Rosa do njega ter naj ga pokliče! V enem trenutku opravi in nevarnosti ni nobene" Tedaj je počil prav v bližini strel, in temu je čez nekaj časa in v večji daljavi, sledilo še četvero ali Sestero drugih. Potem je pa spet zavladala globoka tišina. "Jaz ne pojdem!", je začela godrnjati dekla. "To, kar se je sedaj slišalo, so bili tudi streli in gosp^ ter gospodična pač ne bosta hoteli, da me ustrele, ko grem preko ces te!" "Pojdi no! Saj na cesti ni nič več!", je odvrnila mladenka, ki je spet pogledala skozi okno. "Stopi proč od okna, Angustias!", je zavpila mati, ko jo je zapazila. "Prvi strel", je nadaljevala Angustias, "in na katerega so odgovorile čete izpred Puerta del Sol, je moral sprožiti iz podstrešne sobe hiše štev. 19 zelo grd človek, ki ga vidim, kako spet baše puško... Zato letijo torej krogle sedaj zelo visoko in človek ni v nevarnosti, če gre čez cesto. Nasprotno pa bi bila ena največjih sramot, da bi pustile umreti tega nesrečneža samo za to, da se izognemo mali nadlegi!" "Jaz pojdem po zdravnika!", je dejala mati, ki je bila pravkar na svoj način obvezala razbito kapeta-novo nogo. '"Tega pa nikar!", je zavpila hčerka ter vstopila v spalnico. "Kaj bi si ljudje mislili o meni? Jaz pojdem, ki sem bolj mlada in hitreje stopam! Ti si že dovolj prestala na tem svetu zavoljo preblaženih vojn!" "Vkljub vsemu, ti ne pojdeš!", je z zapovedujočim glasom odvrnila mati. "In jaz tudi ne!", je dodala dekla. "Mama, pusti me, da grem! Pri spominu na očeta te rotim! Nimam srca, da bi gledala, kako bo izkrvavel ta pogumni mož, ko ga vendar lahko rešimo! Glej, kako malo mu pomaga tvoja obveza!... Kri curlja že izpod blazine..." "Angustias!" "Mama!... Pusti me! Jaz sem prav tako Aragonka, kakor je bil moj o-če Aragonec, dasi sem so rodila v tem navihanem Madridu! Poleg te ga ni nikjer zapisano, da ne smemo ženske imeti prav toliko sramu in poguma kakor moški". Tako je dejala zala mladenka; nje na mati si še ni bila opomogla od osuplosti, pospremljane od neprostovoljnega odobravanja, ki so ga v njej izzvale tako vzhičene besede, ko je Angustias že neustrašeno stopala preko ulice de Preciados. V. STREL "Glejte, gospa! Glejte, kako po; gumno stopa!", je vzkliknila Galici-janka, ploskala z rokami in občudo vala skozi omrežje našo junakinjo... Toda, joj!, prav v tistem hipu je zelo blizu počil strel; in ko je u-boga vdova, ki se je bila tudi približala oknu, zapazila, da se je hčerka ustavila ter začela otipati krilo, je pretresljivo zavpila ter padla na ko lena, na pol brez zavesti. "Niso je zadeli! Niso je zadeli!" je začela med tem kričati dekla. — "Pravkar je vstopila v hišo onstran ceste! Potolažite se, gospa!..." Gospa pa je ni slišala. Bleda, kakor smrt, se je borila proti onemoglosti, dokler ni našla lastni žalosti toliko moči, da je kakor blazna pla nilá pokonci ter tekla na ulico.... sredi katere se je srečala z neustrašno Angustias, ki se je že vračala z zdravnikom. Mati in hči sta se vzhičeno objeli in poljubili prav nad potokom krvi, ki jo je bil prelil kapetan; končno sta vstopili v hišo in v prvem hipu ni nihče opazil, da je bilo mladenkino krilo preluknjano od zavratne krogle, katero je bil izstre lil proti njej oni mož iz podstrešnega okna, ko jo je videl iti črez cesto... Galicijanka je bila prva, ki je to ne samo zapazila, marveč tudi brezsrčno razglasila: "Zadeli so jo! Zadeli so jo!", je začela vpiti v svojem maldonedskem narečju. "Prav sem storila, da nisem šla iz hiše! "Lepe luknjače bi bile naredile krogle v mojih treh kikljah!" Predstavljajmo si, kakšen stran se je spet polotil uboge matere, dokler je ni Angustias prepričala, da ni ranjena! Dovolj je, da veste, kakor bomo pozneje videli, da nesrečni Guipuzcoanki od onega strašnega dne dalje ni bilo več namenjeno, da bi eno samo uro uživala neskaljeno zdravje... In stopimo sedaj do izonegavljenega kapetana, da vidimo, kaj misli o njegovih ranan marljivi in izkušeni doktor Sán chez! VI DIAGNOZA IN PROGNOZA Imenovani zdravnik je užival zavidanja vreden sloves, katerega je spet upravičil s hitrim in posrečenim prvim zdravljenjem našega ju-naka, kateremu je z domačimi zdravili ustavil krvavenje iz ran ter mu zlomljeno nogo naravnal in stisnil med deščice, dasi ni imel drugih po močnikov nego one tri ženske. V razlaganju svoje znanosti pa se ni posebno odlikoval, ker je dobri mož rad govoril več, nego se človeku spo dobi, ako noče biti smešen. Obrazložil je, na vsak način, da kapetan ne bo umrl, "če se bo prebudil, preden preteče 24 ur, iz one globoke nezavesti", ki je znak močnega pretresa možganov, povzroče- LEPA VELIKANOČ BO VAŠE DRUŽINE v Ce ji pošljete denar po naši banki i Naj živi Vaša obitelj v kateremkoli kraju Jugoslavije ali Italije, prejela bo denar, nakazan potom naših poštnih pošiljk. Nakazana svota se izroči prejemniku v gotovini, brez vsakih odbitkov, Vam pa pošljemo povratno pobotnico, na kateri je označen tudi dan izplačila. JUGOSLOVANSKI ODDELEK Banke Boston Vam je na razpolago. Posetite nas od 9. do 18. ure (ob sobotah od 8.30 do 11.) ! Naši jugoslovanski uradniki Vam vljudno postrežejo ter Vam dajo vsa potrebna pojasnila. THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) Córdoba 1223 (Rosario) ^ ZAUPANJE.. VLJUDNOST.. VARNOST.. HITROST nega od poškodbe, katero mu je prizadejala krogla na čelu, "vprav tam kjer je rana, ki je posledica naših nesrečnih meščanskih razprtij in pa dejstva, da se je v te razprtije vmešal"; dodal je takoj, kot nekakšno razlago, da bo kapetan neizogibno umrl, če prej imenovano možganstco pretresenje ne preneha tekom določenega roka, kar bo pač "znak, da je bil udarec krogle premočan"; d<2-jal je končno, da si do naslednjega popoldneva pridržuje pravico prog-noze, ali bo ono pretresenje možgan prenehalo ali ne pred pretekom 24 ur. Povedal je te velike resnice ter zelo in celo preveč priporočil (ker je pač poznal Evine hčerke), da ra njencu, ko pride spet k zavesti, ne smejo dovoliti, da bi govoril ter da mu tudi ne smejo ničesar govoriti, četudi bi se jim zdelo, da je nujno potrebno, da ga vprašajo to in ono; dal je ustmena navodila ter pisane recepte za vse slučaje in zaplet-ijaje, ki bi utegnili nastopiti; oblju bil je, da se vrne naslednjega dne, tudi če bodo še streljali, ker je prav tako mož, kakor je dober zdravnik in nedolžen govornik; nato je odšel domov, za slučaj, da bi ga spet kam klicali v podobni zadevi. Pred odhodom pa je še priporočil vznemirjeni vdovi, naj gre zgodaj spat, ker da ji žila ne utriplje redno in ker je prav lahko mogoče, da bo imela nekoliko mrzlice, ko nastopi noč... (ki je bila že nastopila). VII PRIČAKOVANJE Bilo je okrog treh zjutraj in plemenita gospa je še vedno bdela ob vzglavju svojega bolnega gosta, da' si se je v resnici počutila zelo slabo; ni hotela poslušati prošenj nd' utrudljive Angustias, katera nj samo bdela, marveč sploh vso noč ni' ti sedla ni. Pokonci in nepremična kakor kip je stala mladenka ob vznožju okrva vljene postelje, oči vprte v beli v ostre poteze nabrani obraz om*' ga pogumnega borca, katerega j® bila tekom popoldneva tako zelo občudovala, pa je na ta način in z vid* nim razburjenjem čakala, da se ne" srečni mož prebudi iz globoke nezavesti, ki je utegnila končati s sim" tjo. 1 Presrečna Galicijanka je bila ona> ki je smrčala, če je bilo treba s1111'' čati, v najboljšem naslanjaču soba' ne, s praznim čelom pogreznjen in1 med kolena, ker ji ni prišlo na misel, da je imel oni naslanjač nas!" njilo, kakor nalašč ustvarjeno za da se nanj skloni glava. Tekom onega dolgega bdenja mati in hči na razne načine bp&2°' vali in ugibali, kdo mora biti kaps tan, kakšen mora biti njegov značaj' kakšne njehove ideje in kakšna nJa gova čuvstvft. Z onim pretiranim rom opazovanja, ki žensk ne zaPusi' niti v najhujših in najbolj svečani prilikah, sta zapazili, da je njeg°vJ srajca zelo fina, njegova ura dra' (Nadaljevanje). IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.