Uredništvo:
Schilleijeva cesta Stev. S,
na dvorišča, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* * 1
Nefrankirani dopisi še ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravnlfitvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28*— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	t
Posamezna štev. stane 10 h.
Štev. 200. Telefonska številka 6sT~| Celje, v četrtek, dne 2. septembra 1909. I fr*»™' 48.8.7. | Leto 1.
Škofovski konsistoriji in Slovenci.
Konec.
In kako je na Koroškem ? Nekdaj smo imeli v Celovcu slovenske škofe, ki so vsaj tu pa tam storili kaj za tako lindo zatirane koroške Slovence. Danes sedi na škofovskem stolen v Celovcu trd Nemec, ki zavedno, sistematično in neizprosno mrvi in drobi to, kar so njegovi slovenski predniki za svoje sorojake ustanovili. Pod vlado sedanjega nemškega škofa je dobilo nemško klerikalno Jožefovo društvo veliko „posojilo" od slovenske družbe sv. Mohorja; pod njegovo vlado je od-palo koroško slovensko dubovništvo od naše šolske družbe sv. Č. in M. ter je ustanovilo svoje posebno koroško šolsko društvo, ki ni ustanovilo še nobene slovenske šole, ki pa je napravilo že veliko prepira in zdražbe v slovenskem taboru in ki nam obeta za bodočnost še hujših razporov. Ta nemški škof celovški ni še storil ni najmanjšega koraka, da bi se upeljala slovenščina v one ljudske šole na Koroškem, kjer bivajo sami Slovenci, čeprav bi bil moral to, ako bi bil Slovencem ne naklonjen, pa vsaj pravičen, že zdavnaj storiti.
O Kranjskem ne govorimo, pribijamo pa, da niso ne Škof ne njegova klerikalna stranka še nikdar poskusili zaprečiti ustanovitev kake nemške privatne ali javne šole; baš nasprotno, za časa klerikalne vlade se nemštvu na Kranjskem dobro godi. Dobili so s pomočjo klerikalne stranke čisto nemško gimnazijo v Ljubljani, ustanavljanja privatnih šol jim nikdo ne brani — najmanj pa škof.
In v Gorici? Znano je, da je bil mesto dr. Gregorčiča imenovan dr. Sedej za nadškofa samo zato, ker ni v narodnem obzirn tako odločen kakor Gregorčič. V Furlaniji je mnogo narodno mešanih občin; ena takih je n. pr. Ločnik pri Gorici. V prejšnjih časih je bila navada imenovati na taka mesta Slovence za župnike, ako so bili usposobljeni furlanske pridige. Pod „slovenskim" škofom Sedejem je prišel na to mesto zopet pristen Furlan. — Kako je sedaj s pridigami in drugimi božjimi službami za slovenske farane si lahko mislimo. Takih far je pa v Furlaniji več in drugim se ne godi nič bolje kakor Ločniku.
Pa to še ni vse.
V Gorici imamo (Slovenci in Italjani) nemško gimnazijo in nemško realko; za nemške otroke in za otroke onih slovenskih in furlanskih delavcev, ki so odvisni od nemških in državnih delodajnikov (med temi je najhujši germanizator državna železnica!!) vzdržuje nemški šulferajn dve nemški ljudski šoli. Toliko nemškega- blagoslova pa še ni dovolj za to nesrečno mesto. „Slovenski" nadškof dr. Sedej nabira med Slovenci in menda tudi Italjani svoje škofije denar, s katerim namerava poleg že obstoječih dveh državnih srednjih šol ustanoviti še posebno škofovsko katoliško gimnazijo
z nemškim učnim jezikom!
Tako postopa ta „slovenski" nadškof hujše kot šulferajn in Südmark, kajti ta nemška napadalna društva nabirajo denar za svoje ponemčevalnice med Nemci in odpadniki, slovenski nadškof pa nabira med slovenskim ljudstvom denar, s katerim mu bode ustanovil v Gorici katoliško ponemčeval-nico za njegove sinove. Za po-nemčevanje slovenskih deklet pa skrbe v obilni meri zavodi raznih šolskih sester, katere imajo sedaj že štiri zavode v Gorici in katere stoje z nadškofijskim konsistorijem v najpresrč-nejšem razmerju. Ugovarjalo se mi bode, da so to „francozki" ali kdo ve kakšni zavodi. Naj bode, gotovo je, da se dekleta na teh zavodih nauče dobro nemški, če hočejo tudi italjanski in nekaj francoski — le o slovenščini, ni nikjer ne duha ne sluha. In vendar nismo še slišali, da bi bil škofijski ordinarijat zahteval, naj se Slovenkam vsaj verstvo predava na teh privatnih šolah slovenski. Seveda, saj imamo v Gorici „slovenskega" nadškofa in z njega pomočjo se dajo mnogo komod-nejše in čisto nemoteno zidati stebri nemškega mostu do Adrije. Gorica je važna postojanka, zato država in cerkvena oblastva tekmujejo z nemškim "„šulferajnom, Südmarko, Gustav Adolf Vereinom in podobnimi nemškimi „obrambnimi" društvi v naglem zidanju nemškega mostu.
Dospeli smo na cilj vsenemških teženj in stremljenj — v Trst, ki mora postati nemški Hamburk na Adriji. Do nedavna smo imeli tu same domačine, Slovence, Hrvate ali Italiane za škofe. Sedaj je to drugače. Tržaški škof je Nemec dr. Nagi, ki se svojega nem-štva v polni meri zaveda in to svoje nemštvo tudi v vsem in povsod uveljavlja. Za to le par vzgledov. Pod prejšnjim škofom je bil za tistih par nemških vernikov g. Jakob Gomilšak, štajerski Slovenec (in celo pesnik znane slovenske pesmi „Slovenec sem") za nemškega pridigarja. Ko se v cerkvi še ni delalo politike, je bilo to čisto dobro. Pokojni Gomilšak je govoril izborno nemški in nikdar se ni nobeden njegovih poslušalcev spodtikal nad njegovo slovensko narodnostjo. Pod dr. Naglom je bilo to ko j drugače. Na Go-milšakovo mesto je poklical pristnega Nemca, ki je ne samo „nemški" pridigar, ampak tudi škofa desna roka in najuplivnejši svetovalec. Škof Nagi bi bil imenoval lahko kakega Slovenca ali Italjana na to mesto, toda v nemškem Hamburku na Adriji mora biti tudi v cerkvi pristno nemški pridigar.
Za ponemčevanje slovenskih in italjanskih otrok skrbi avstrijska vlada v obilni meri, ker vzdržuje nemško gimnazijo, nemško realko, štiri deške in dekliške šole; poleg tega imajo Nemci še privatno protestantsko ljudsko šolo. Za časa vlade nemškega škofa Nagla so se pa nastanile v via Be-zenghi nemške šolske sestre, katere vzdržujejo nemški dekliški licej, nemško tgovsko šolo za dekleta itd. Pouk se vrši izključivo nemški. Na zavodu
imajo sicer par slovenskih in hrvatskih šolskih sester, katere pa svoje narodnosti niti z besedico ne izdajo ter služijo le za vado slovenskim in hrvatskim kalinom, ki pošiljajo svoje hčerke v to novo ponemčevalnico. Verski učitelj na tem zavodu je iz Draž-dan ali iz Vratislave na Nemškem, menda zato. ker ni bilo v Trstu dovolj nemškega kateheta za to novo šolo šolskih sester. Škof Nagi in njegov nemški pridigar sta pa s to ponemčevalnico v najiskrenejšem prijateljstvu, da, njuna beseda je tem nemškim šolskim sestram merodajna. Tako se tudi v Trstu zida steber nemškega mostu in tudi tukaj vidimo v lepi slogi državna in cerkvena oblastva, Südmark, Schulverein in inozemske nemške šolske sestre!
To so dejstva! In tu se nam Nemci drznejo očitati, da je cerkev sredstvo za slavizacijo. de so škofje naklonjeni slovenskim šolskim zahtevam: To je ali nevednost ali pa nesramnost, ka-koršni ne najdeš para.
Svojo naklonjenost do Čehov je cerkev dokazala s tem, da je dunajski konsistorij naložil župniku v Poštorni na .Nižje Avstrijskem, naj češkemu šolskemu vodstvu izjavi, da mu za bodoče šolsko leto ne more dati kateheta na razpolaganje! — Čehi so v Poštorni domorodci in ne privandranci, toda Luegerjanci so si postavili nalogo, da morajo češki narod na Dunaju in na celem Nižje Avstrijskem do zadnjega zatreti in zato zapirajo sedaj češke privatne šole. Cerkev pa, to „sredstvo slavizacije" Lue-gerjance v tem početju podpira ter odreka češkim otrokom celo — k a -teh ete!
Mi od katoliške cerkve in od škofov ne zahtevamo naklonjenosti pač pa pravičnosti. Toda tudi pravičnosti ne bomo od njih dočakali, ker stoje vsi brez izjeme vedoma ali nevedoma v službi vsenemštva, ki ima svoj sedež v Berolinu in ki dela za pruskega kralja. To je bilo treba končno povedati ne samo Nemcem, ki drzno lažejo o cerkvi kot sredstvu slavizacije in o naklonjenosti škofovskoh oblasti Slovanom, ampak tudi onim Slovencem, ki stoje pod klerikalnim uplivom. Vse to je laž, cerkev nam je istotako sovražna in krivična kakor vlada in njeni škofje so njeni verni sluge ter pokorno izvršujejo povelja, ki jih via Dunaj dobivajo iz Berolina. Kdor kaj druzega trdi, ge dejsUa postavljajo na laž. To smo dokazali.
Politična kronika.
Posi. Stapinjski o položaju. Posi. Stapinjski je dejal, da včerajšnje posvetovanje Glombinjskega s predsed-ništvom Slovanske jednote ni prineslo nikake premene v političnem položaju. Odpoved katoliškega shoda in zaprtje čeških šol pred začetkom spravnih pogajanj je tako vplivala na razpoloženje, da je čisto lahko mogoče, da se Čehi Bienerthovih konferenc niti ne udeleže.
Stapinjski si bode sicer prizadeval omogočiti delovanje češkega deželnega zbora in parlamenta, prepričan je pa, da se bode cela «pravna akcija končno vendarle razbila. Odnošaji med Nemci in Slovani so preveč zastrupljeni, da bi moglo priti do sporazumljenja. Stapinjski je prepričan, da bode poslanska zbornica razpuščena. „Bližamo se novim volitvam, zato so vsa naša spravna pogajanja samo potrata časa.
z Posi. Sylvester pravi, da je dela-zmožnost parlamenta odvisna od tega, ali bode zborovanje češkega deželnega zbora omogočeno. Pred vsem gre le za to, da se omogoči konstituiranje češkega deželnega zbora in da se dajo Nemcem one garancije, katere brezpogojno zahtevajo Daljške konference bi ne bile umestne, ker po navadi ne vodijo do sprave in tudi v sedanji razburjeni dobi ne obetajo ugodnega uspeha.
z Češki deželni zbor. Vlada je vprašala predsedstvo dež. zbora, ali bi bilo dobro sklicati dež. zbor v drugi polovici septembra na šesttedensko zborovanje. Predsedstvo to namero z veseljem pozdravlja. Dež. maršal princ Lobkovic pride jutri v Prago, da stopi v pogajanja z voditelji strank glede nameravanega zasedanja.
z Šolski štrajk čeških otrok. Včeraj se je začel šolski pouk v Poštorni. Nemški otroci so se zbrali v šolski sobi, češki pa, katerim je bila šola zaprta, v občinski hiši. Posi. Šilinger in TomàSek sta otroke ogovorila ter jim priporočila, naj si današnji dan zapomnijo. Glavarstvu sta poslanca izjavila, da ako vlada ne ugodi češkim zahtevam in ne prizna češkemu rekurzn odgodne moči do končne rešitve, se začne v petek (jutri) šolski štrajk.
z Ogrsko. Na katoliškem shodu v Szegedinu so se ogrski klerikalci razcepili v zmerne in radikalnobojevite klerikalce. Vodja zmernih je grof Janos Zichy, od katerega so odpadli vsi škofje in duhovniki ter se pridružili Rakov-szkému, vodji radikalnobojevitih klerikalcev.
z Vsenemška moč na Ogrskem.
Madžarska šolska družba je vložila na naučno ministerstvo prošnjo, v kateri zahteva, naj se ne dovoli Nemcem iz rajha, da bi si ustanovili privatno nemško ljudsko šolo v Budimpešti, ker bi se s to šolo, kakor so Vsenemci sami očito priznali, mogočno pospeševalo vsenemške težnje na Ogrskem. Ta šola ni še dovoljena in vendar so jo Nemci proti volji ogrske vlade in brez njenega dovoljenja že lansko leto odprli. Ogrska vlada, ki s tako barbarsko brezobzirnostjo zapira privatne šole svojih slovaških, srbskih in ru-munskih državljanov in zapira nje ustanovitelje, si ne drzne nastopiti proti tej privatni šoli Nemcev iz raj ha, ki so jo proti njeni volji in brez njenega dovoljenja odprli; vse to pa samo zato, ker je državni tajnik nemškega vnanjega ministerstva Schoen lansko leto v nemškem parlamentu to zahteval. To dejstvo nam živo
slika: 1. da se ne samo na Danajn, ampak indi v Budimpešti brezpogojno pokore poveljem iz Berolina, 2. da stoji berolinsko vnanje ministerstvvo v najtesnejši zvezi z Vsenemci in vsenem-škimi stremljenji.
_ i
Dnevna hroniha.
v Klerikalci na Hrvaškem. „Jatro", organ Pijevega drnštva v Zagrebu, ki bi imelo v Hrvatih pospeševati Mahni-čev klerikalizem, jé prenehalo izhäjÄti. Slab znak za „raztegnenje" slovenskega klei-ikaiižma na HrvaŠkem.
v Nemško in avstr. planinsko društvo, ki ima letos svoj občni zbor na Dnhajn, priredi v drugi polovici septembra večji zlet v Bosno. Hercegovino in Dalmacijo.
v Madžarizacija protestantskih cerkvenih občin na Hrvaškem. „Magyar-orsz?g" poroča, da je dala madžarska vlada skleniti na protestantskem cerkvenem shodu v Baji, da se 12 hrvat. protest, cerkvenih občin v Slavoniji pritegne baranjsko-bačvanskemu cerkvenemu distriktu. Na ta način bi se podvrglo sčasoma vse protestante na Hrvaškem ogrski deželni protestantski cerkvi. Hrvaški listi proti temu novemu poskusu madžarizacije odločno protestirajo.
v Razpis štipendij. Na c. in kr. veliki šoli zaiivinozdravništvo na Dunaju ima se podeliti devet državnih štipendi-jev v letnem znesku po šeststo (600) kron, ki so namenjeni za civilne slušatelje štiriletnega tečaja na veliki šoli za živinozdravništvo, in katere podeljuje ckr. ministerstvo za uk in bogo-častje sporazumno s ckr. poljedelskim ministerstvom, in sicer dva s 1. oktobrom 1909 in sedem s 1. januvarjem 1910. Prosilci Za te štipendije naj vlože svoje primerno opremljene prošnje pri rektoratu c. in kr. visoke šole za živi-nozdravništvo na Dunaju najpozneje do 30. oktobra t. 1.
Vojne priprave na daljnem Vzhodu.
Ako se sme verjeti zasebnim vestem, ki prihajajo v Petrograd, je Mandžurija uprav prenapolnjena z vojaštvom. Kitajci stalno povečujejo sVoje posadke blizu meje. V Telni so dospeli 3 polki pešcev in 6. stotnija poljskega topništva. V Mukdenu je bilo že pretekli mesec 22 tisoč mož, a še se pričakuje Ì9 eskadrönov konjenice in pa jedno baterijo gorskih topničarjev. Ruski listi energično zahtevajo öd vlade primernih varnostnih odredb za ruske pokrajine na dalnjem Vzhodu.
v Železniška zveza z Dalmacijo, ki
je leta 1907 služila klerikalcem na Slovenskem kot izgovor za izdajstvo pri nagodbi z Ogrsko, se najbrž ne bode nikoli uresničite. Svoj čas smo Že priobčili mnenje člana splitske trgovsko-obrtne zbornice, g. Iliča. kateri se je ob priliki prve seje drž. železniškega sveta letos na Dunaju prepričal, da je gradnja železniške zveze š Kranjskega preko Karlova v Dalmacijo za sedaj pa tudi za kasneje neizvedljiva. Dalmatinsko „Naše jedinstvo" se je sicer v interesu vlade in njih pristašev potrudilo to vest za lahkoverne ljudi preklicati, a jeden dalmatinski poslanec je km ali na to pisal zagrebškemu „Obzoru", da ne bode poprej prometne zveze po suhem iz Kranjske v Dalmacijo, dokler ne bode zrakoplov prevažal ljudi iz Št. Petra v Zader, če ne bode tr^balo tudi za tò — dovoljenja Madžarov. Tako razpadaj^ obljube in uspehi klerikalcev na Slovenskem v prazen — nič.
v Zopet Gjorgje. Srbski socialistov-ski list „Zvono" poroča, da je srbski kraljevič Gjorgje svojega francozkega šoferja tako zdelal, da je baje sedaj na smrtni postelji. Govori se več kaj o tej zadevi, a bo morda pretirano, kakor je bita znana Kolakovičeva zadeva.
v Povoden v Krašiču ha Hrvaškem. V nedeljo ponoči so vsled silnih nalivov izstopili vsi potoki krog Krašiča, Žumberka in Kostanjevca ter razdrli ceste, mostove in spravili v nevarnost razna poslopja. Dve osebi ste utonili. Škode je 40.000 K.
v Bosanska trgovska zbornica se bode sestala 14. septembra ob 11. uri predpoldan.
v Dr. Miladinovič, ki je bil tožen radi veleizdaje, ker je baje v Avstriji in Srbiji nabavljal dobrovoljce za Srbijo, je popolnoma oproščen.
v Zeppelina ni hotela videti pri
Göttingenu na Nemškem neka ženska. Pravili so ji, da se ropotanje motorov sliši že pol ure daleč ih da krog zrakoplova zrak kar žvižga. Slučajno je ravno tisto jutro, ko bi bil imel priti Zeppelin, neki kmet vejal žito na stroju. Ko je starka zaslišala ropot, sé je še bolj zagreznila v posteljo med blazine. Reva se je strahu potila. Ker je dolgo Časa ropotalo, si ni upala na svetlo, češ, Zeppelin ,e nad hjeno hišo. Domači so jo spravili iz postelje. Tem je pravila, dà na svojjo stai ost neče gledati grešnih, brezVernih ljudij, ki bi radi letali pod nebom kakor solnce in mesec. Ta napredna moderna ženska bi pač morala dobiti od papeža „rožo čednosti".
v Stanko Vrafc. „Matica Hrvatska" in „Matica Slovenska" izdata letos skupno knjigo' „Stanko Vraz iz peresa prof. dr. Drechslerja. Radi bi tej knjigi med drugim dodali tudi sledeče slike: 1. izvirno fotografijo St. Vraza; 2. sliko Ljubice Bantily,ki jo je 1839 v Gradcu slikal Wachtel; 3. sliko pesnikove po-sestrime Dragojle Štandnarove: 4. sliko Hildegarde Cucijeve, roj. Karvančideve, ki ji je Vraz zlagal sonote. Ako ima kdo katero izmed navedenih slik, naj jo pošlje „Matici Hrvatski", da se posname; izvirnik se lastniku potem z zahvalo vrne.
v Na naslov slovenskih trgovcev. „Edinost" objavlja sledeče: „Mi toliko pišemo in govorimo o osvoboditvi Slovencev od tujega kapitala na gospodarskem polju, vendar moramo z žalostjo ugotoviti, da je v nas samih premalo prave samozavesti in vse premalo smisla in preveč brezbrižnosti. Moj znanec je ponujal nekemn slovenskemu trgovcu v Gorici, ki živi edino od slovenskih odjemalcev, blago po konkurenčnih cenah. Trgovec je pač priznal dobroto blaga in ugodne cene, vendar je moiega znanca zavrnil, rekoč, da se poslužuje že dvajset let pri laški tvrdki in da je ne mara opustiti... Mož ni umel, ali ni hotel umeti, da na ta način pač nikoli ne pridemo do toli pov-darjane potrebe po samoosvojitvi na gospodarskem polju, ki je glavni predpogoj narodne samoodločbe. Nisem črno-gledec, a moram reči, da jena Slovenskem še vse polno trgovcev s takimi nazori in tako narodno brezbrižnostjo. Mnogo jih je, ki se jim dozdeva, da so storili bogvekaj za narod, ako so razobesili slovensko tablo, ako postavljajo v izložbo par škatljic C.-M. užigalic in če semintja posetijo kako slovensko prireditev. Od takega slovenskega trgovca imamo bore malo, ker se slovenski ddnar, ki ga puščajo slovenski odjemalci v njegovih trgovini, steka v roke naših narodnih sovražnikov, in ker s tem tak trgovec naravnost onemogoča vspevanje slovenskih oziroma slovanskih tvrdk. Zato naj bi se -slovenski odjemalci postavili na stališče, da bodo podpirali samo take slovenske trgovce, ki kupujejo svoje blago pri slovanskih tvrdkah in tovarnah. Umeje se pà, da velja to le za blago, katero je tttdi res možno naročati v slovanskih tovarnah.
Koliko krasnih slovenskih podjetij bi lahko stopilo v življenje in se razvijalo, ko bi ta podjetja vsaj približno lahko računala na oddajanje svojih proizvodov predvsem slovenskim trgovcem!" Mislimo, da se to bolj tika štajerskih „slovenskih" trgovcev kakor drugih. Kaj?
Dopisi.
v Poročilo o delovanju odseka „Prosvete za siovenje-bistri&ki in konjički okraj".
Dne 26. avg. t. 1. se je vršil v hotelu „Avstrija" v Slov. Bistrici II. redni občni zbor odseka „Prosvete" za slo-venjbistriški in konjiški okraj. Predsednik gozd. tehnik Viktor Starovašnik otvori občni zbor, pozdravi navzoče goste, med katerimi je bilo učiteljstvo posebno mnogoštevilno zastopano. Nato poda razvoj in poročilo o delovanju odseka.
Tajnik med. Jurečko referira o notranjem razvoju Prosvetinega odseka. Ustanovil se je 4. avg. I. 1. Imel je v začetku samo 7 članov, ki so se shajali vsak teden, akoravno so bili po 2 do 3 ure oddaljeni. Za prispevke v knjigah in v denarju se je naprosilo razne rodoljube in posojilnice slovenj-bistriškega in konjiškega okraja. Posojilnica se ni odzvala nobena, rodoljuba dva.
Največ prispevkov se je dobilo z nabiralno polo jn z osebno agitacijo.
Naposled je imel odsek toliko pripomočkov, da se je lahko mislilo na rištanovitev knjižnice na Črešnjevcu. Ta knjižnica se je ustanovila s pomočjo g. učjtelja Hribernika dne 3. jan. 1909. Odsek je sodeloval pri slavnostni otvoritvi hotela „Avstrije". Nadalje so se delali izleti v narodno izpostavljene kraje. Tudi je prevzel odsek v svoje oskrbovanje knjižMco na Spod. Poljskavi in naprosil tamošnjo gdč. učiteljico Westèr, da prevzame knjižničarstvo omenjene knjižnice, kar je požrtvovalna gospica z veseljem sprejela.
Od novega leta do počitnic je delo večinoma spalo, radi odsotnosti večine članov.
Za letošnje počitnice si je odsek stavil sledečo nalogo: ustanovitev knjižnice v Poljčanah, po možnosti tudi v Konjicah, prireditev srednješolskega sestanka, sodelovanje pri veselici „Naš dan" v Slov. Bistrici in prireditev zborovanja za slovensko vseučilišče. Za poljčansko knjižnico se je že nabralo nekaj prispevkov v denarju in knjigah. Slovenjbistriška javna ljudska knjižnica je darovala duplikate knjig, za kar se ji izreka najprisrčnejša zahvala.
Srednješolski sestanek se je vrš''l prod občnim zborom s sledečimi referati: gozd. teh. V. Starovašnik o počitniškem delu srednješolcev. Med. Jurečko o organizaciji, jur. Pučnik o dijaškem gibanju. Nato je sledila živahna debata.
Knjižničar filoz. Mlakar poda knjižničarsko poročilo. Odsek razpolaga z 260 knjigami, ima 2 knjižnici, na Črešnjevcu in na Spodnji Polskavi. Črešnjevska knjižnica ima 140 knjig, je dobro obiskovana, vodi je zelo vzorno tamošnji g. ačitelj Hribernik, za kar se mu izreka najiskrenejša zahvala. Knjižnica na Sp. Poljskavi ima okoli 90 knjig in je bila slabo obiskana; sklene se prirediti javno predavanje da bi se knjižnica oživela. Vodi jo gdč. Wester, za kar se ji odbor najiskrenejše zahvaljuje. Nato poroča blagajnik med. Jurečko o blagajniškem stanju odseka. Odsek je imel v preteklem letu 279 K 41 v dohodkov in 258 K 50 v stroškov. Prebitek prejšnjega leta torej 5J0 K 91 v. Za bodočo knjižnico t Poljčanah se je že nabralo okrog 50 kron z nabiralno polo. —
Po kratki debati sledi predavanje tov. fil. L. Mlakarja: „Nekaj misli o izobrazbi naroda." Predavanje jè vzbudilo veliko zanimanje, katero je bilo izraženo v daljši debati.
Nato zaključi predsednik gozd. teh. Starovašnik občni zbor, se zahvali za lepo udeležbo in želi, da bi se rodoljubi v bodoče bolj spominjali našega odseka in ga podpirali.
Štajerske novice.
a Anonimno pismo v zadevi pisave „Narodnega Dnevnika" o Wosch-naggovi aferi. Kakor smo pojasnili že meseca julija in v včerajšnji številki „Narodnega Dnevnika" s posebnim ozirom na zadevno notico v „Slovenskem Narodu" se je uprizorila zoper naš list iz prozornih namenov, istemu škodovati, očividno od strani sovražnikov istega, bodisi klerikalnih ali nemških, spletka, da se je navidezno v našem imenu pozvalo poslanca Woschnagga, naj naroči in plača več izvodov našega lista, če hoče, da o njegovi aferi ne bodemo pisali. Mariborska „Straža", katera je z anonimnim dopisnikom očividno v tesni dotiki, hoče sedaj nekoliko dvoumno notico „Slovenskega Naroda" znova zoper nas izkoristiti. Da ne bode kedo mislil, da imamo vzrok, komu kaj prikriti, objavimo anonimno pismo, ki se nahaja v naših rokah in se glasi:
Euer Wolgeboren!
Nachdem ich es für alle Fälle vermeiden will, dass mein Name im Zusammenhange mit der Angelegenheit, die diese Zèilen veranlasste, jemals genannt werde, möchte ich auch Ihnen gegenüber ungenannt bleiben. Ich versichere Sie, dass auch auf gegnerischer Seite von diesem Schreiben und von
dem in diesem Schreiben niedergelegten Plane niemand Kenntnis besitzt.
Sie wünschet!, dass die von der Narodna stranka wegeh Ihres nationalen Gesinnungswèchsels auf Sie gerichteten Angrife aufhören. Ist es Ihnen eröstlich darum zu tnU, woran ich nicht zweifeln kann, so abonnieren Sie sofort etliche hundert Exemplare des Narodni dnevnik auf ein oder mehrere Jahre und Sie haben die Schlacht gewonnen. Auf anderem Wege Werden Sie gar nichts erreichen!"
Poslanec Woschnagg, ki je gotovo ìzprevidel, da se gre za mistifikacijo, je pismo izročil odvetniku dr. Mayèrju in ta nam. Načelstvo Narodne založbe je takoj po podrobnem preiskovanju zadeve spoznalo, da se gre za hudobno sumničenje lastništva „Narodnega dnevnika" in je poslalo gospodu Hansu Woschnaggu sledeče pojasnilo:
„V Celju dne 14. julija 1909. Vaše blagorodje! Po g. dr. Mayer j a smo zvedeli, da je Vaše blagorodje sprejelo dne 9. t. m. od istega dne datirano anonimno pismo iz Celja, v katerem se Vas poživlja, da naj naročite par sto izvodov „Narodnega Dnevnika" ako hočete doseči, da se napadi v časopisju Narodne stranke zoper Vas ustavijo.
Mi Vam kot lastništvo „Narodnega dnevnika" in „Narodnega lista" tem potom izjavljamo, da nista niti „Narodna založba" niti izvrševalni odbor Narodne stranke z omenjenim pismom v nikaki zvezi in da se je to pismo pisalo brez našega vedenja.
Z odličnim spoštovanjem „Narodna založba", r. z. z o. z. Dr. Janko Sernec predsednik načelstva. Dr. Ernest Kalan član načelstva." Anonimno pismo je bilo v Celju na pošto dano glasom poštnega pečata dne 9. julija, naše pismo je datirano od 14. julija 1909. Dotični dopisi so pri nas na razpolago, anonimno v izvirniku, od našega pa kopija.
Po tem naj vsakdo sodi klerikalne obrekovalce.
a Kar Celjan, to neotesane«. Ta dokaz nam podaje zopet zadnja številka „Deutsche Wacht", ki smeši dr. V. Kukovcai, češ, da je daroval po c. kr. avskultantu dr. Fürstbauerju za nemško hišo riajdmno za izgubljene dragocenosti v znesku 20 K. Stvar je značilna za nemškega celjskega akademika dr. Fürstbauerja in za mestni urad sam. Soproga dr. Kukovca je preteklo nedeljo pozabila na klopi v mestnem vrtu v Celju ročno torbico. V nji je bilo nekaj denarja in drogih vrednostij in vizitka, z imenom lastnice. Avskultant dr. Fürstbauer, ki je to baje našel, ni imel toliko takta, da bi stvari vrnil lastnici, ampak je zanesel vse na mestni urad, da mu ta izposluje — najdnino, torej plačilo za poStènega najditelja. Tudi celjska policija lastnici kljub brezdvomni jasnosti, čegave so stvari, istih ni vrnila, dokler ni prišel dr. Kukovec sam po njih vprašat. Dr. Fürstbauer je dobil brez obotavljanja še višjo najdnino nego mu je šla. Če je pa smatral akademiku primernim, da najdnino izroči za nemško hišo, in smešiti plačnika, da je bil njegov denar v ta namen porabljen, tedaj je pa dr. Fürstbauer dokazal, da Celjana niti doktorat ne obvaruje pred neotesanostjo.
a „Narodni Dnevnik" ln prof. Stürgkh. '„Straža" je pobrala nek citat iz „Nar. Dnevn." in pravi, da si ne upamo zapisati krepke besede o grofu Stürgkhu. Ljubi mariborski prijatelji, mi smo o grofu Stürgkhu pač že bolje informirali našo javnost in drugače naslikali njegovo delovanje ko „Straža"
Mi smo tudi že izrekli svoj čas mnenje, zakaj so se klerikalci le omejili na pnhel govor Koroščev proti Stiirgkha v drž. zboru in zakaj niso kot večina slovenske državnozborske delegacije začeli obstrukcije proti proračunu njegovega ministerstva ? Sicer pa Stiirgkh ni nič boljši ko Marchet; in Beckovo vlado z Marchetom vred so naši klerikalci vneto zagovarjali in podpirali!
a Pirstlnger nima potrebnih študij ! Zvedeli smo, da gosp. Pirstinger, katerega namerava sedaj štaj. deželni odbor nastaviti za potovalnega učitelja na slovenskem Spodnjem Štajerskem, nima študij, ki bi bile potrebne za kmet. potovalnega učitelja, marveč je dovršil le mariborsko vinarsko in sadjarsko šolo. Potemtakem bi prišel Pirstinger na mesto potovalnega učitelja le po protekciji raznih nemških gospodov pri štaj. deželnem odboru, proti čemur ponovno najodločnejše protestiramo.
a Vsi štajerski vinogradi okuženi. Štaj. namestnija je naznanila nižjeavstr., da se smatrajo sedaj vsi štaj. vinogradi za okužene po trtni uši. Ysled tega nameravajo sedaj zopet uvesti prost promet med štajerskimi in nižjeavstr. okuženimi vinskimi kraji.
a Slovenec - profesor esperanta. Stavbni tehnik Št. Tomič v Waldbachu pri Vorauu je napravil v Ženevi izpit iz esperantskega jezika in je dobil diplomo.
a Ptujski okr. zastop namerava izvršiti razna popravila na okr. cestah proti Polenšaku in Sv. Jurju ob Šč., da se da ljudem v teh krajih, katere je toča hudo obiskala, nekaj zaslužka' a Pomotoma smo poročali, da se je naselil v Slovenjemgradcu dr. Schelesnikar, zdravnik iz Gradca. Danes pripominjamo, da se omenjeni gospod piše dr. Ž e 1 e z n i k a r in da je vrl Slovenec.
z XII. poročilo Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu dne 1. septembra 1909 o rasti in kupčiji hiAelja v Savinskl dolini. Golding je večinoma že obran — pozni hmelj pa se obira. Naša cenitev o letošnji množini pridelka je bila nekoliko previsoka. Kupčija je prav. žiVabna, cene so vedno višje in se za prima blago plačuje do 175 K za 50 kg.
Društveno vodstvo, a V Štorah se vendarle sedaj ustanovi orožniška postaja. S tem se bodo tamošnje varnostne razmere zdàtno zboljšale.
a Odseku „Prosvete" za slovenj-bistriški in konjiški okraj o darovali za bodočo knjižnico v Poljčanah gg.: Henrik Gril 5 K; po 2 kroni: Matevž Kapun, Kresnik, Brence, Blažon, Jane, Majhen, Fr. Vodenik. Svetlin, Ogorevc, Pašnik, IL. Somer, dr. Koderman; po 1 krono: Teger, Weutz, Skubič, Storch, gdč. E. Treo, ga. Hribar, A. Simonišek, Gajšek, ga. J. Salhofer, ga. Em. Dro-fenik, V. Gaberc, Matevžič, M. Kožuh, Serajnik, Neimenovani, Prekoršek, dr. Lemež. Nadalje gg. J. Volavšek 1'25 K; A. Koder 40 vin.; J. Petrovčič 40 vin.; Baje 20 vin.; Rezka avstrijska 40 vin.; Nečitljivi 1.50 K. Skupaj 49 K 75 vin. Odbor izreka vsem gg. darovalkäm in darovalcem najiskrenejšo zahvalo.
a za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali v kratkem izletniki v Solčavske planine 4 K. Iskrena zahvala!
a Ud Sv. Jurja ob Ščavnici Dijaška veselica se je vkljub nasprotni agitaciji klerikalcev vendarle krasno obnesla. Navzlic precejšnjim stroškom se je vendarle položil lep dar domu na »ltar. V nedeljo prirede klerikalci „Rokovnjače". Klin s klinom! V nedeljo naj ne gre noben narodnjak k predstavi!
a Javno vprašanje na glavarstvo Slovenjigradec. Več davkoplačevalcev
se pogovarja, kako je to, da se v Velenju uradne listine, kakor živinski potni listi itd. od strani županove žene Susi Skaza podpisujejo. Župan je v uradnih poslih redkokedaj za dohiti. Vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo Slovenjigradec ali je dovoljeno tako početje? Drugo pot pa bomo, če se to ne ostavi, prinesli stvari, radi kterih se boste čudili.
a Pri Sv. Bolfanku nad Središčem se vrši v nedeljo, dne 5. sept. po rani maši pred Galičevo gostilno politični shod „Narodne stranke". Govori urednik Lešničar iz Celja.
a V Globokem pri Brežicah je kradel nek zidarski pomočnik kokoši; polastil se je okrog 50 komadov. Ko so mu prišli na sled, je zbežal.
o Vse Hrvate in Srbe v Celju ln okolici pozivamo, da pridejo v soboto 4. sept. t. 1. ob 8. uri zvečer v rdečo sobo „Narodnega doma" na prijateljski sestanek in razgovor o važnih vprašanjih.
a Nov rotovž bodo zidali v Konjicah na cerkvenem posestvu, v središču zgornjega trga. Zaradi stavbišča so se občani tako hudo skregali, da se je morala zadeva na javnem shodu dognati.
a Iz Marnberga poroča graški „Arbeiterw.", da je nek huzar pojahal nekega obč. siromaka, kateri je pri tem tako nesrečno priletel na nek kamen, da je takoj nmrl.
a Podružnica Štaj. kmet. družbe se ustanovi za župniji Sv. Anton iu Sv. Andraž v Slov. goricah.
v Iz Vičanee pri Veliki nedelji. V nedeljo dne 29. avgusta 1.1. so poslali posestniki iz Središča in okolice prav velik težko naložen voz zelenjave sočivja in krompirja v našo občino Vičanee ubogim, po grozni toči poškodovanim prebivalcem. Ti ljubi dari so se razdelili med naše občane tako, da je vsak prejemnik bil zelo zadovoljen. Iz-rekanf podpisani v imenu vseh naših ponesrečenih občanov, središkim darovalcem prisrčno zahvalo in tisočeri Bog plati, za te mile dare, kakor tudi vOz-niku, ki nam je po zelo dolgem potu pripeljal zgoraj omenjeno hrano. Ako človek natančno premisli to škodo ih pomanjkanje ki ga bodemo trpeli skoz eno leto mi in naši nedolžni otroci po strašni toči, se razjoče od veselja vsak, ki sprejme v taki hudi stiski kak dar. Kajti v gornji polovici ormoškega okraja ni prizadeta nobena občina tako hudo, kakor je razmesarila toča občino Vičanee. Kdor torej zna, kako lačnemu kruhek diši in kdor ljubi svojega bližnjega, naj se ozre v svoje srce in naj stegne svojo milostno roko ! Franc Škerlec.
v Iz Šmartna ob Paki. V nedeljo, dne 29. avg. je predaval tu g. dr. Lampret, živinozdravnik v BraslOvčah, o svinjereji. G. predavatelj jè v kratkih in jedrnatih besedah, prepleteriih s čistim humorjem in praktičnimi slučaji, orisal razvoj tukajšnjega plemena svinj, opozarjal na njegove dobre in slabe lastnosti in posebno povdarjal, kakšne morajo biti telesno plemenske svinje, kako je z njimi ravnati in v katerem lètnèm času se jih sme plemeniti, da doprinesejo pričakovano korist. Nadalje je razpravljal o svinjskih hlevih, kako se morajo urediti, da služijo za zdravo prebivališče istim domačim živalim, o katerih ljudje mislijo, da morajo, ker so pač ravno samo svinje, hiti večkrat v res prav „svinjskih" hlevih. To pa tolikokrat provzroči bolezni, zlasti v poletni vročini kužno bolezen — ru-dečico, katera je ravno letos v tukajšnjem okra ju zahtevala toliko žrtev. Da se ta bolezen omeji in slednjič zatre, je treba v prvi vrsti zboljšati hleve, svinje pa storiti proti tej bolezni neobčutljive s tem, da se jih pusti v po-
letnem času po živinozdravnikn „ce-jjiti". To morajo storiti pa vsi posestniki svinj, ker je bolezen nalezljiva in se samo na ta način more omejiti. O gospodu živinozdravnikn smo bili vsi ene misli, da nam je povedal mnogo koristnega za naš okraj in le želeli hi, da bi nas še prišel večkrat s svojim strokovnjaškim znanjem podpret v naših živinorejskih težnjah.
v Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Vuhred in marnberški okraj ima dne 8. sept. 1.1. v prostorih g. Sgerma p. d. Kajzerja v Vuhredu svoj občni zbor. Nato se vrši v prid imenovani družbi v istih prostorih veselica z obširnim dnevnim redom. Prijatelji družbe, pohitite na ta dan v v narodnem oziru tako eksponiran marnberški okraj, demonstrirajte z mnogo-brojno udeležbo proti nedavno v Marnberku se vršečemu „Šulferajnfestu". V Vuhred na ta dan pa posebno vi zavedni Slovenci iz cele dravske 'doline !
a Nemške Štajerke za Roseg-gerja. Neka nemška Štajerka je sprožila misel, naj bi se med nemškimi Štajerkami nabralo vsaj za jeden dar 2000 kron vprid Roseggerjevemu fondu nemškega „Schulvereina". Graški dnevniki to misel toplo zagovarjajo. Ali se ne bi dala podobna akcija v majhnem obsegu napraviti tudi med slovenskimi Štajerkami vprid Ciril-Metodovi družbi ?
Kranjske novice.
o V Vižmarjih pri Ljubljani je
nedavno pobila toča vse sadje. Ker je v drevju še mnogo soka, je nanovo pognalo in sedaj so hruške in jablane v Vižmarjih polne belega cvetja, v enem tednu bo vse sadno drevje belo kot spomladi.
i o Nova Zajčeva opera v Ljubljani. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je intendantura ljublj. gledališča za bodočo sezono sprejela ljudsko opero znanega glasbenega prvaka hrvatskega, Iv. pl. Zajca „Selški plemič" (ali „Francozi v Turopolju"). Libreto govori o provalu Francozov v znano plemenito občino „Turopolje" hlizn Zagreba (onstran Save) in je z ozirom nä stoletnico francozke invazije baš aktualen.
o Pšeniea gre v klasje klerikalcem na Kranjskem. Neki Sloinšfcar sé je obrnil k poslancn in učitelju Jakliča s prošnjo, da mu zasigura nad-učiteljsko mesto v Št. Vidu. — Tèga mesta klerikalni učitelj ni mogel dobiti, ker je že bilo oddano. A naštel mu je klerikalni poslanec več vasi krog Ljubljane in dasi ni prostih mest ondi, mu je zagotovil, da gotovo dobi, kar si koli želi. Tako daleč so danes na Kranjskem.
o Kranjski Slovenee Vekoslav Mesar , je osumljen, da je v Srbiji igral ulogo avstrijskega vohuna. Mesar je bil nekaj časa akademik na Dunaju, a bolj mu je dopadalo brezdelno življenje. Odšel je v Srbijo, ter se tam izdaval za lesnega trgovca. Imel je ljubico Milico Jelkovič, ki ga je sedaj ovadila srbski policiji, ker sta se sprla. Zadeva je zanimiva in kdo ve, kako ulogo je prav za prav igral Mesar na Srbskem. Pričakujejo se čudna razkritja o Shod slovenskih svobodomlsel-cev v Ljubljani je ljubljanskega škofa hudo razdražil. Škof je že zadnji pastirski list pisal za same svobodomi-slece, oziroma, proti njim. In sedaj je zmazal že drug pamflet, v katerem roti svoje zveste ovčice, da naj za Kri-ščevo voljo ne gredo blizu, da ne bodo časno in večno nesrečne. Za vse one framasone pa, ki bodo tam ruvali proti svetim rečem, se bode molilo v vseh ljubljanskih cerkvah in morda celo po vsej škofiji. Kaj ko bi se zvonilo na plat?
o Deželna dopolnilna volitev, ki se je vršila včeraj v dolenjskih mestih in trgih, je prinesla narodnonapred-nemu kandidatu zmago, o katerej ni bilo dvomiti, ker ni imel nobenega pro-tivnika. Udeležba je bila zelo slaba: Oddanih je bilo 320 glasov.
RoroSke novice.
z Bolgarski car je bil na Koroškem zelo radodaren. Podelil je voditelju okrajnega glavarstva v Spittalu Jaroslavu pi. Pawlowskemu komander-ski križec bolgarskega narodnega civilnega zaslužnega reda. Šef železniške postaje, Nagi, je dobil vitežki križec tega reda in inžener Ullmann srebrni križec s krono. Titularna orožniška stražmojstra Kotier in Topitschnig sta tudi prejela srebrn vojaški križec, prvi s krono, dočim je bila kneza Porčiča gozdarju Kasperju podeljena zlata naprsna igla.
Poslanec Walcher, zloglasni nem-škoklerikalni agitator na Koroškem, je postal dekan v Šent-Vidu. Inštalirali so ga prav ha tihem, ker se je vse proti-vilo temu imenovanju. Nemški listi pravijo, da je škof Kahn njega zato postavil za dekana, ker je strasten agitator, dočim je župnika Češkega, ki se ni vmešaval v politiko, odstavil, dasi ni bil nič slabši duhovnik.
Z „Sfidmarkgau", ki bo obsegal podružnice v Celovcu, Št. Rupertu, Po-rečah, Blatnem gradu, Borovljah, Že-lezni Kaplji in Velikovcu, so ustanovili te dni v Celovcu. On ima sedaj 2039 udov in bi imel prošlega leta 8869 K dohodkov. Slovenska zemlja se pogreza.
z Skrajni nemški šovinizem. Veličastna smreka v krasnih preblavskih nasadih, ki je prej nosila ponosito ime „Valvasor-Fichte", tega imena ne nosi več. Tozadevno tablo so odstranili; tujec naj ne misli, da se tudi nà Koroškem časti — Kranjca, čeprav je v časih teme spisal tudi znamenite stvari
z Na celovško gimnazijo pride prof. Rihard Riegler s pulske realke.
z Nemško nasilje. Da je odstavil Grabmayr na nesramen način načelnika krajnega šolskega sveta v Selah, smo poročali v predzadnjem listu. Sedaj pa moramo naknadno pisati, da je celovško okrajno glavarstvo razpustilo celi krajni šolski svet, ker ni hotel sprejemati nemških dopisoy. Sele so izvojevale koroškim Slovencem pravico, odbijati nenemške dopise, sedaj pa pride še Grabmayr. Si li upa hoditi po deželi?
z Narodna pesem. Odbor za zbiranje narodne „nemške" pesmi na Koroškem se je sestal pod predsedstvom vseučiliščnega profesorja dr. Lessiaka dne 21. avgusta. Radovedni smo, kaj bodo vse razni Lesjaki, Poljaki in Pogačniki, ki so v odboru, proglasili za nemško pesem?
Primorske novice.
o Odlikovanje. Cesar je podaril voditèlju gimnazijske pripravnice v Gorici, Fr. Orešcu, naslov profesorja.
v Imenovanje Candottija za ravnatelja tržaškega &ceja je ministerstvo odbilo, a učna komisija se je zopet odločila, Candottija v potrdilo predložiti Dokler pa ne bo nobenega ravnatelja, bo on podravnatelj zavoda. Občinski svet je sprejel predloge enoglasno.
z Prava učitelja sta postala suplenta Zvonimir pi. Doroghy in Ivan Bergič na pazinski gimnaziji.
z Za bodoče deželnozborske vo-volitve so postavili goriški socialisti kandidate v splošni kuri ji. Ti so: dr. Henrik Tuma, odvetnik v Gorici; A-Verčon, trgovec v Skriljah na Vipavskem in Marica iz Nabrežine.
v Imenovan je stavbni elev Marij Osana v Pnljn za stavbnega adjnnkta.
z Nov odvetnik se je naselil v Postojni. Nastanil se bo jeseni dr. Ignac Jane, ki je sedaj odvetniški kandidat v Gorici.
z Deželni kultnrni svet za Istro. Posestnik v Motorunu, Avguštin Tomaži, je zopet imenovan predsednikom deželnega kulturnega sveta za Istro za zakonito do konca 1914 trajajočo poslovno dobo. — Minister za poljedelstvo je na podlagi določb deželnega zakona za Istro od 8. septembra 1884. d. z. 1. št. 36 poklical v deželni kulturni svet župnika Josipa Grašiča v Bermu ter posestnika in dež. poslanca Viktorja Mraka v Pazinu.
Prvi križar na turbine v avstro-ogrski vojni mornarici. Dne 30. okt. t. L spuste v Puli v morje prvega križarja na turbine „Admiral Spann". Z gradnjo križarja sc pričeli 1. 1907. To bo druga vojna ladja, ki jo letos spuste v morje.
z Oni vrli možaki iz Trente, ki
so rešili ljubljanskega zdravnika gosp. dr. Stojca, ko se je bil ponesrečil, se zovejo: Jože Komac, Anton Tožbar, Andrej Komac in Janez Berginec. „Slovensko planinsko društvo" baje napravi razglednice s sliko teh 4 junakov.
z V Ajdovščini bo 5. septembra velika delavska siavnost. N. D. O. iz Trsta napravi izlet z raznimi društvi v Ajdovščino.
z Pripravnica za srednje šole v Kobaridu. S tem šolskim letom prične pouk na novi pripravnici v Kobaridu v tolminskem okraju. Prostora bo za 50 učencev. Ta je peta slovenska pripravnica na Goriškem.
z Na državni obrtni šoli v Trstu je imenovan inženir primorske državne stavbene službe Fran Fogar učiteljem 9. činovnega razreda.
Darujte za Nar. skladi
Po svetu.
v V ruski armadi pridejo na jedilni list vsak teden dvakrat ribe. Prvi poskusi z ribami, ki so jih napravili pri 2. gorskem polku, so se tako izborno obnesli, da uvedejo ribe, kakor hrano v celi armadi, kar vojaki v obče pozdravljajo kakor dobro izpremembo.
v Koliko umira otrok po leti. Gla-soviti francoski zdravnik dr. .Jaques Bertillon piše v „Jurnalu" od 17. mm. zelo poučen članek o delovanju poletne vročine na umrljivost otrok. S statističnimi podatki v roki dokazuje, da umira v mesecu juliju največ otrok, več nego skoro v ostalih mesecih leta. Od 1000 otrok jih umre 158 že prvo leto, torej ravno toliko, kolikor umre tudi starcev od 80 let. Potemtakem so otroci v prvem letu blizu smrti kakor starci v visoki starosti. V hladnih deželah umre mnogo manj otrok nego v vročih krajih. Na Norveškem n. pr. 96, na Španskem pa 204. Ko je leto hladneje, tedaj jih umira manje. Leta 1903 niso v Parizu skoraj imeli poletja, a je meseca julija umrlo 461 otrok, leta 1900 je bila pa silna vročina, ter jih je istega meseca umrlo 1111. Otroci, kakor znano, umirajo največ od griže, in zato predlaga Bertillon roditeljem, naj posebno pazijo na čistost in snago. Ako se otrok doji umetnim mhSom, treba je posebno paziti na mleko.
Slovanski zapiski.
v Spominsko ploščo so odkrili na rojstni hiši Petra Preradoviča, velikega hrvaškega pesnika, v selu Grabrovnici bi. Pitomače na Hrvaškem.
v Prot. Masaryk je obiskal, kakor smo že javili, minuli teden kršno Dalmacijo. Bil je posebno slovesno sprejet v Splitu in Dubrovniku. Iz Splita je obiskal nekatere vasi v okolici da se je poučil o željah in stanju tamošnjih
seljakov. Zvečer so mu priredili njegovi častilci slavnostni večer v Splitu, katerega se je udeležil tudi znani ruski slavofil general Vólodimirov. Masaryk je pri tem tudi imel krasen nagovor v češkem jeziku, v katerem je izvajal, da se naj Srbi in Hrvati ne ženejo za ko-nečnimi cilji velike Hrvatske in velike Srbije; vsa hrvaška in srbska inteligenca se naj vpreže v delo za gospodarsko in umsko oslobojenje ter pov zdigo kmečkega človeka, v tem tiči njena naloga. Iz Splita se je podal Masaryk v Dubrovnik in outam v Erce-govino. Te dni se je vrnil češki učenjak v Prago.
Najnovejša brzojavna in telBfoniinajoročiia.
Hmeljski trg y Žalcu.
z Žalec, 2. septembra. Povpraševanje in ceue nespremenjene. Prima-hmelj začenja primanjkovati. Hmeljarna prvega štajerskega skladišča za hmelj v Žalcu žvepla hmelj za inozemske kupce noč in dan. Promet danes ogromen. — Hmeljarsko društvo.
Hmeljski trg v Norimberku.
o Norimberk, 2. sept. (Izvirno poročilo „Nar. Dn.") Kupčija je pri malem dovozu še dosti mirna. Plačuje se po 186—216 K za 50 kg.
Dr. Fort dunajskim Čehom.
o Praga, 2. sept. Prejšnji trgovinski minister dr. Fort je odgovoril dunajskim Čehom na brzojavno vprašanje, kako se naj branijo, sledeče: Vstrajajte neustrašeno na temelju postave branite svoje pravice, ki so vam zasigu-rane po postavi; sveta dolžnOst čeških poslancev in cele če ške javnosti je, da vas podpira.
Šolska stavka t Poštorni.
o Brno, 2. sept. Ker so oblasti prepovedale vse lokale za češko zasebno šolo v Poštorni, se je pridela stavka čeških šolarjev. Češki stariši se pozivajo, naj dado svojo deco zasebno podučevati. V vasi vlada mir. — Šolsko društvo „Komensky" upa, da bodo češki poslanci v 6 tednih dosegli ugodno rešitev šol. vprašanja na Nižjem Avstrijskem.
Razpust državnega zbora?
o Praga, 2. sept. Bazni češki in poljski listi („Hlas Naroda", „Gazeta Narodowa") poročajo iz baje dobro pod-učenega vira, da je vlada sedaj sama trdno prepričana, da so težave glede omogočenja dela v češkem dež. zboru in državnem zboru nepremagljive in da je vlada pripravljena razpustiti državni zbor, da vpraša v o lì 1 ce po njihovem mnenju.
Demonstracije čeških napred-njakoT v Kraljevem gradcu.
o Kraljevigradec, 2. sept. Pri odhodu udeležencev češkega kat. shoda v Kraljevem gradcu se je nabralo na kolodvoru več stotin naprednjakov, ki so burno demonstrirali proti klerikalcem. Prišlo je do spopadov, v katerih so morali posredovati orožniki.
Odstop grškega kralja.
d London, 2. sept. „Times" poroča iz Petrograda, da se vesti o odstopu grškega kralja Jurija zaradi znanih notranjih težkoč vsled Krete in nezadovoljnosti častnikov v grški armadi trdovratno vzdržujejo. Kraljica se je že preselila k svojemu bratu, velikemu knezu Konstantinu, kamor ji bo v kratkem sledila cela kraljeva rodbina.
„Zeppelin 3".
d Biiltzig, 2. sept. „Zeppelin 3" se je snoči dvignil ob tri četrt 11. in je odplul proti jugu. V Bitterfeldu so vi-
deli zračno ladijo ob 115, v Lipskem ob 4*25 zjutraj in v Göhri ob 8. uri zjutraj.
Bojkot grških ladij na Turškem.
d Carigrad, 2. sept. Bojkot grških ladij in blaga je zopet oživel v polnem obsegu.
Društvene vesti.
a Izvanredni občni zbor „Kluba naprednih siovenskih akademikov" se
vrši v soboto ob 1 uri popoldne v društvenih prostorih (Narodni dom, III, 18) s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odborovo, 2. a) poročilo o ljudskih knjižnicah b) o narodni zbirki c) o podpornem skladu, 3. slučajnosti.
o Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju priredi v nedeljo 5. sept. t. 1. veselico z gled. predstavo, petjem, šaljivo tombolo itd. in sicer v prostorih g. Kureža. Slovenci, pridite v vas!
o Akademično terijalno društvo „Bodočnost" v Ljutomeru. Na izrednem občnem zboru akad. fer. društva „Bodočnost" 21. avg. v Ptuju izvoljeni odbor se je pri svoji prvi seji 25. avg. konstituiral sledeče: Abiturijent P. Plohi, predsednik, abit. Fr. Fras, podpredsednik, abit. Vek. Voršič, tajnik, abit. Zvonko Peršuh, blagajnik, stud. iur. A. Horvat, knjižničar; preglednika: stud. iur. Fr. Kostanjevec in stud. iur. Vek. Šumenjak.
Veleizdajski proces t Zagrebu.
133. dan razprave.
Ta dan so se nadaljevala zaslišanja prič vseh političnih strank in konfesij, ki govorijo v prilog obtožencem.
Tržne cene.
1. septembra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 1. septembra:
Promet je bil danes slab, še pri pšenici. Pri rži ni premene, dočim so krmila v toliko na slabšem, da je koruza za 5 in oves za 10 v cepeji.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 26 20, nova kampanja K 23 50. Tendenca uporna. — Vreme: hladno in deževno.
Sladkor. Trst, 1. septembra: Centrifugai Pilés prompt K 291/s do K 313/4, za november-marec K 29 do K 297/s- Tendenca uporna.
Budimpešta, 1. sept. Pšenica za oktober K 13 38, pšenica za april K 13 58, rž za oktober K 9'43, oves za oktober K 7'24, koruza za september K 7'43, koruza za maj K 7 08.
Pšeničnih ponud manje, veselje kupiti zmerno, tendenca se vzdržava, prometa 30.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica nespremenjena. Drugo mirno. Vreme oblačno in hladno.
Budimpešta, 1. sept. Svinjad: ogrske stare, težke — do — v., mlade, težke 140 do 142 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 142 do
144 vin.; zaloga 27.299 komadov. Prignano 442 kom., odgnano 279. Ostalo torej 27.455 komadov. — Tendenca: mirna.
Cena jajc na dunajskem trgu
dne 31. avgusta 1909.
Jajca v zabojih à 31 k po K 2"—			
I-ma jajca v sodčkih à 32 „	»	*	2.—
II-da „ „ „ à321/2„	»	w	2 —
Niž. in gor.-avstrij. à 35 „	K	n	2 —
I-ma štajerska jajca à 31 ì/2 „	r	r<	2 —
II-da „ „ à 32 „	r;	n	2'—
I-ma moravska „ à 32 „	n	w	2 —
II-da „ „ „ à 321/2 „	»,	j-	2'—
Šleska jajca à 34 „	J!	rt	2 —
Hrvaška jajca à 32 „	n	n	2 —
Slavonska jajca à 321/2 r.	n	n	2'—
Za zaboj à 1440 kom.:			
I-ma bačka jajca	à	K	85
I-m banatska jajca	à	w	81
Zgornjeogrska jajca	à	n	80
I-ma sedmograška sortirana	ä	»	81
I-ma „ nesortirana	à	»*	80
Bosanska jajca	à	rf	80
I-ma bolgarska jajca	à	ff	84
II-da „ „	à	n	—
Ima- srbska „	à	v	—
I-ma gališka jajca sortirana	à	«	80
I-ma „ „ nesortirana	à	w	79
I-ma ruska „	à	»»	80
I-da „	à	w	—
I-ma srednja jajca	à	w	72
I-ma mala „	à	f»	65
Vreme: hladno. Tendenca: trdna.
Pridno m vestno
sprejme tvrdka:
Andrej Elsbacher,
Laški trg. 4214-1
Uradni sluga
se sprejme s I. oktobrom 1909 pri ,Posojilnici in Južnošta» jerski hranilnici v Celju'.
Prošnje opremljene s spričevali o dosedanjem službovanju in z izkazom premoženja se naj vlože do 15. septembra 1909 prt „Posojilnici v Celju", kjer se izvedo tudi natančnejši pogoji. 423 3-1
Zvezno trgovina v Celju
priporoča sledeče spise: Narodno-gospodarski spisi:
Bele Ivan, Trtna u£ in trtoreja Bele Ivan, Viničarjev kažipot . . Kohrmann T., Kmet. gospodarstvo*
Zbirka zakonov1
Dr. Božič A., Občinski red in občinski volilni red za vojvodino
Štajersko......... •
Dr. Božič A., Lovski zakon za Štajersko ...........
Dr. Filipič L., Civilno-pravdni red
Znanstveni spisi s
Kožuh, prof. Josip, Navodilo h kar-
grafičnim osnovam.....
Bornih, Obrtno knjigovodstvo . .
K - 80 -•60 1-60
2'—
1-20 5'-
-•20 1-60