28. številka. Ljubljana, vtorek 4. februarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dnove po praznikih, ter velja po pošti prejeuian, za avatro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol lota 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja ni dota za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom 80 računa 10 kraje, za iuesoc, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeuian za četrt leta 3 gold. — Za oznanita so plačuje od ćetiii-stopne petit-vrsto 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. čo ne tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača šteinpelj za 30 kr. Dopisi naj so izvolo frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacijo, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Slovenci! Že ro po naši domovini podpisuje povsod peticija ali pismo na cesarja proti krivici direktnih volitev. Tisto peticijo, katero jo cesarju že poslalo Blovensko politično drnstvo „Slovenija" v Ljubljani, (kakor smo jo priobčili v „Slovenskom Narodu" 1. febr. štev. 26.) podpisali bodo tudi drugi Slovenci brez razločka, kjo v naši razkosani domovini prebivajo. Tako bode ta peticija postala res peticija VBega slovenskega naroda. Mnogi Slovenci, brez razločka stanu, so jo že podpisali. A razširiti se mora podpisovanje povsod po domovini, da jo podpiše vsak narodno zaveden Slovenec. Za to se obračamo do slovenskih rodoljubov po deželi s prošnjo in narodnim zah-tevanjem, da našemu narodu po vsem mogočem načiuu priliko dajo podpisavati se. Agitirati treba. Vsak rodoljub naj podpise nabira in jih pošlje nam, ali kateremu drugemu narodnemu slovenskemu uredništvu, da jih na najvišjo adreso odpošljemo. Kamor se nij mogla adresa poslati, naj rodoljubi prebero ljudstvu v naših narodnih časopisih natisneno peticijo in naj podpise nabirajo na proste pole papirja, kjer na čelu izrekajo : „Mi podpisani se skladamo s slovensko peticijo 1. febr. proti direktnim volitvam." Podpisati sme vsak Slovenec, katerega koli stanu. Mogoče je, da bi naši protivniki, ki so na vladi, izkušali zavirati podpisovanje in nabiranje. A to nas ne sme ustrašiti. Mise držimo postave. Državne osnovne postave, katere bo nam ustavoveret sami dali, govore v čl. 11. tako:" „pravico peticije staviti ima v s a k". Ne morejo in ne smejo nam zabraniti pota do cesarja. Vsak narodnjak naj stori torej svojo dolžnost, da bode glas slovenskega naroda mogočen glas. Edinstvo in sloga velja tukaj, kjer gre odvračati protečo nam krivico. Vsaki okraj, vsaka občina naj se udeleži. Protivniki naši in protivniki ravnopravnosti v Avstriji ravno zdaj vse žile napenjajo, da bi nas Slovane upropastili, za to je tudi nas treba, da hitro delamo in odločno. Ne udajmo se! "V ■ Jei«>ljiiii i. 3. februarja. Javni ljudski shod bode v četrtek G. januarja ob 7ih zvečer v Ljubljani v salonu čitalnične restavracije. Pogovarjalo in sklepalo se bode o volilni reformi. Osnovalni odbor je ta shod politični oblastniji že objavil. — Kat. politično društvo v Ljubljani je imelo včeraj sejo. Hvale vredno je to, da stavljen predlog, naj to društvo posebno adreso na cesarja naredi, nij obveljal, temuč da se je tudi od te strani poudarjala zloga v političnem delu, ter se sklenilo podpisavati in širiti našo znano narodno peticijo proti direktnim volitvam. Politični razgled. Notranje «1 tk£elc. V poslednji seji Urši* vnetja zthnva se je začela obravnava o postavi zarad ekse-kucijc na zaslužke delavcev. Minister Glaser se je v dolgem govoru potegoval za vladni predlog. Končno je bila seja sklenena brez sklepa, in se bo debata nadaljevala v prihodnji seji v torek. V tem pa na Čeikvm vladni organi vedno silnejše postopajo proti opoziciji. Ne samo, da so prepovedali vse tabore, napovedan na dan svečnice, celo vojake pošiljajo v kraje, kjer bi imeli tabori biti. C. k. okrajni glavarji pa po ukazu Kollcrja konfi-skujejo peticije, svarujo župane, naj ne podpisujejo in sploh vse store, kur si skrbna policija more izmisliti. Pa zastonj ves trud; Češki narod se ne da oplašiti; kakor en mož bode stopil pred svojega vladarja. Če&hi „Pokrok" je prinesel zadnji četrtek članek, v katerem toži, da U u si ne-majo razumljenja o volilni reformi v Avstriji, ker jo v svojih organih („Golos", „Mosk. Vedom", „Nord", „Varšavsky Vestnik" itd.) podpirajo, to so ve, samo za to, ker so Rusini iz sovraštva do Poljakov za njo in Rusine menijo najbrže anektirati. Pri tej priliki pravi „Pokrok", da, ako bi bili Slovani v Avstriji k najhujšemu dotirani, pa bi šli vsi v rajhsrat, ne kot Čehi, Slovenci itd., temuč samo kot Slovani in bi tam veČino imeli, bil bi to početek plemenske vojske v Avstriji, katera bi težko bila na korist Nemcem in Magjarom. „Za to smo poudarjali," pravi češki list, dajo podrenjc te reforme pred vsem dinastični interes, za to se bodemo borili proti njej--dokler nam potrpiji- vosti ne zmanjka!" V na ti jo diiino. Iz Btvlfišttfltt se zopet poroča fanatičen turški Čiu. V velikem Zvoruiku so Turki bazar napali, vse imeuitnejšo kristjane zaprli in žugali, da bodo požgali cerkev in vse kristjanske hiše, če se jim ne izroče zvonovi. Turška omika! Na Frat^coshetm so republika no more mirno razvijati, dokler se sedajua narodna skupščina uc razpusti ter nova voli. A tega storiti Thicrs nema dovolj poguma, raji se puli s konservativno strauko, ki ima sedaj faktično večino v skupščini, da si se tudi ona ne upa, uaslanjaje se na to svojo večino, republiko zadaviti ter na njeno mesto postaviti posvečeno kraljevstvo. Thiers pa sam nema pravega srca za republiko, mož je star, izrejen v idejah cesarizma iu prvega bonapartizma in se je samo sili udal, ko se je oklicala republika. Sirtlitjf'a&ijsfto vprašanje je v tem za vuaujo politiko suhoparnem času za časnikarje pravi konfekt. Vsaki dan se v vseh časuikih prcmlete in se objavijo depeše in spomenice, da so dokaže premišljeno in sistematično postopanje Rusov. Neki že zdavnaj umrli ruski general Diihamcl je 1. caru Nikolaju svetoval, z Afgani v zvezo stopiti in si tako odpirati pot do Indije. General Cernajcv, kateri je drugo nesrečno ekspedicijo proti Kivi bil vodil in vsled tega bil v pokoj djan, tudi razglaša spomenico in svari vlado, si srednjo Azijo samo kos za kosom prisvojiti. Treba je hitro daleč segati; da se vsa dežela na enkrat organizuje. Dopisi. Iz Mai iboia. 1. febr. [Izv. dop.j (Nova nemškutarska šola v R o t-vajnu. — Brandsteter nelegalen, protiustaven poslanec. — Njegov f i a s k o.) Tudi slava nemškutarske deteljice: Brandstetter, Wrezl in Lobnik iz Rot-vajna hoče izginiti. Ti možiceljni bi si radi uemškutarsko šolo po svojem kopitu na stroške tamošnjih posestnikov ustanovili, da si za to nij nobene potrebo, ker je precej dobra šola Mariborskega predmesta Magdalenske fare samo nekaj črez četrt ure oddaljena, in imajo otroci iz Rotvajna prilike dovolj, tam dobro izšolati se. Ali poslanca Drandstetterja, kateri nema nobenega posestva, tedaj nobene dace ne plačuje, ustanovljenje šole v Rotvajnu nič ne velja. Plačevali bodo samo slovenski kmetje, Brandstetter bo imel zastonj veselje nomškutarenja. K ljub u veČini rotvajnskih posestnikov b pomočjo kratkovidnega „baver-skega" kmeta Vrecla sili on, da bi se novi hram za šolo zidal, in s tem bi se s še večjimi srenjskimi dokladami preobloženi rot-vajuski posestniki se z večjo novo dačo obložili. Omenim tukaj še, da se sami Mariborčani čudijo, kako da vladni organi trpijo, da se obstoječe postave tako v nemar puščajo, kakor se to godi gledć Brandstetterja! kako je namreč mogoče, da fungira Brandstetter kot deželni in državui poslanec, dasi nema niti aktivne niti pasivne volilne pravice! Gotovo, da so tukajšni c. kr. organi samo za svojo privržence tako demokratični, da se jim nepotrebno vidi, da bi tudi državni poslanec njih stranke davek plačevati in volilno pravico imeti moral, ako hoče legalno zastopati kak volilni okraj. Nevolja večine posestnikov v Rotvajnu je tem večja, ker tamošnji župan Brandstetter z VVrezlom vred, že več let nobenega računa o srenjskem premoženji, o dohodkih iu stroških položila nij s ta, sploh samovoljno gospodarita, iu v odbor take može spravljata, kateri tako kakor Brandstetter nobenega posestva ucmajo, kot zakotniki pravico voliti ali voljeni biti uc uživajo. Na primer bodi neki \Veingerl imenovan. Pa kaj pomaga, če se večina Hotvajnskih posestnikov novim nepotrebnim stroškom napravljenja šole itd. ustavlja, ker sklepa o tem le srenj-ski odbor, kateri že davno zaupanja .svojih volilcev več ne uživa. Pritožba na ministerstvo bi bila v zdaj-njih razmerah brezuspešna, kakor tudi nezaupnica zdanjem u srenjskemu odboru, ker toliko parlainentaričnega takta in poštenosti nij pričakovati, da bi zdanji srenjski odborniki odstopili, tudi če vidijo, da zaupanja večine rotvajnskih volilcev več ne uživajo. Sicer bi se bili že davno odborništvu odpovedali. Dobro je pa, da svet plitvost in položaj kričača Brandstetterja izpozna, da se njegov terorizem med domačimi ljudmi v svoji nagoti razkrije. Tudi v nekem drugem pod-vzetji gospoda Brandstetter in Seidl nijsta imela sreče. Ustanovila sta namreč akcijsko društvo „fllr landvvirtschaftlichc produkte" za celo Avstrijsko (da si sama nič nemata) z več milijoni in Brandstetter je na-meroval kot „vervvaltungsrath" se na Dunaj preseliti, to se ve z dobro plačo. Mož bi se rad na stroške drugih financijelno okrepčal, prijetno živel itd. Ali glej, svet je nehvaležen, občinstvo nij hotelo njih akcije podpisati. Društvo je moralo svoj delokaz zmanjšati, in Brandstetter še zmirom kot „vervvaltungsrath" v Rotvajnu čepi in nij mogoče dunajskim „vervvaltungsratom" konkurencijo delati. Fijaško bo tudi zdaj gotov. Iz €Gorice 30 jan. [Izv. dop.] Za denes napovedani občni zbor političnega društva „Soče" se je moral odložiti na prihodnji četrtek, ker je prišlo premalo društvenikov k seji. Odbor je izbral v ta namen jako neugoden tržni dan in Se neugodnišo uro, namreč lito pred poludne, ko je posebno živinski trg najživahniši. Prihodnjič se začne zborovanje ob 1. popoludne in nadejati se je, da bo jako zanimiv in važen dnevni red privabil obilo društvenikov, katerih število se je začelo v zadnjem času zopet polniti. Tudi denes je sprejel odbor nekoliko novih udov. V naši čitalnici se je vendarle poravnava med obema strankama dognala, menimo pa, da ne na dosta zanesljivi podlagi. Nam se dozdeva bolj bojno premirje nego mir; a kakor se večkrat pripeti, da postane iz začasnega premirja stalni mir, tako je mogoče, da si tudi v našem društvu podasti obe stranki roke v trajno spravo, posebno, kadar bode v ve-seličnem odboru složno delovanje vnovič dokazalo, da more le tedaj tako društvo v resnici živeti in cvesti, kedar ne spenja nobena stranka rok po nadvladanji, ampak so stranke kolikor mogoče in vselej z ozirom na delalne moči v vodstvu primerno zastopane. Nastopili so tukaj prav lepi — skoro pomladanski dnevi, v okolici obdeluje kmet svoje trte; v mestu, in krog mesta pa so se začela zidati nova poslopja, da je veselje; posebno proti kolodvoru rijejo trte in drevljc in napeljujejo kamenje, kakor bi imelo nastati že letos na tisti strani novo predmestje. Vsa znamenja kažejo, da se hoče naša prijazna Gorica jako razširiti, posebno Če dobimo predilsko železnico, za katero se je vzbudila zdaj v vsih krogih prav vesela nada. Dež. odbor goriški je dal tiskati 700 ckscmplarov one peticije na drž. zbor za predilsko črto, katero je zložil tukajšnji deželni poslanec in odbornik g. A. Goriup ob- činam soške doline. Razdelila se bode med državne poslance, in pravijo, da jo ponatisne kak večji dunajski list. Peticija je neki jako temeljito sestavljena. Denes je pred državno sodnijo na Du-naji končna obravnava v pravdi tržaškega mesta proti goriški, kranjski in isterski deželi za zastale starodavne najdenišnične stroške. Naši deželi prede za nad 38000 gld. Zagovarjal jo bode advokat dr. Pajer, kateri se je že pret. teden na Dunaj odpeljal. Iz It il mii ikil 1. febr. [Tzv. dop.| (Čitalnica naša in [mestne zadeve.) Čitalnica naša pod novim vodstvom vrlo napreduje ; hvala novemu odboru in posebno g. prvosedniku dr. Samcu. Veselice, gostejši ko prej, nam kažejo, da spolnuje čitalnica namen svoj. Vso živahneje in veseleje je zdaj v njenih prostorih , posebno kar smo počasi si priborili novo zabavanje, namreč streljanje na tarčo. Puški na kapsel nam je prav izvrstno izdelal puškar g. Matija Soršak v Kropi, katerega tu vsem drugim narodnim društvom, kakor tudi privatnim priporočamo. — Za prihodnjo igro: „Strijček" se pripravljajo nove kolise, zadnja stena in tudi nov zastor za kar se moramo tudi zahvaljevati prvosedniku. Le edino zastava, ta pa ne gre iz pod rok; obljubljena nam je bila pri občnem zboru 6. prosenca v treh tednih, a trije tedni so že minoli. Omenim naj le še nekih malih kriz med diletanti našimi, katere naj bi ponehale, ker le složni moremo uspešno delovati. — Naš mestni zastop kaj vrlo skrbi za naše mesto. Ponočna straža je tako zanemarjena, da tatovi brez strahu in nevarnosti kradejo, kjer koli se jim ljubi. Ali zato plačujemo srenjski davek, da nam tatovi brezskrbno kradejo ? Pa saj nij čuda; svctilnice po mestu le toliko bile, da človek komaj more vedeti, da so prižgane, da bi svetile, temu še misli nij; ponočna straža le pazi na to,, da bi kdo „živio" ne zavpil ali kaj glasneje ne govoril, da ne bi kake nemčurske duše iz sladkih sanj sprebudil, in da gostilničarji redno zapirajo gostilnice. Na tatove pa, ki tiho lazijo, na tč ne pazijo. Ali bi ne mogle biti dve straži po noči, posebno zdaj v predpustnem času, ko je navadno največ tatvine, ker zdaj segajo po klobasah, salu in prešičevem mesu za pust. Po čemu so žaudarji in policaji? Naj še potem komu na misel pride, da bi volil Se take može v mestni odbor! Ali so rodbinske razmere več, nego občni blagor? Cesta po mestu je tudi strašno zanemarjena; po šuti in na grabnu človek zavoljo prevelikega blata skoraj naprej ne more, po mestu pa bi se človek po strašnem tlaku lehko pobil. Popravite nam mestni očetje tlak , ker nevarnost je velika, posebno v taki temi kakor je pri nas. Mestnjan. s. Jx €m rmlcn 31. jan. [Izv. dop.] („Tihi večer" slovanskega pevskega društva tukaj snih vi šješol ce v.) Včeraj je slovansko pevsko društvo študentov višjih šol v Gradci prvikrat kot tako stopilo pred svet. Ako se ne motim, bilo je lansko leto 23. jan., ko je bila prva skupščina tu-kajšnih slovanskih višješolcev zaradi snovanja tacega pevskega društva. Minolo je še potem nekaj tednov, predno se je društvo kot ustanovljeno moglo popolnem ustanoviti. — A ne znamo, je li bil uzrok predsednik ali pevovodja, društvo je le slabo životarilo. — Koncem šolskega leta hotela je samo udom napraviti „tih večerček", a k dotičnim va» jam je hodil sam g. pevovodja sč svojimi posebnimi prijatelji; torej se je le „iz nič nij nič" kot istinito objavilo. Pričetkom tega šol. leta se je volil nov odbor z novim predsednikom, in posrečilo se je tudi, da je nek g. učitelj rodom Slovenec prevzel pevovodstvo, kojemu daruje dostojno svojih moči, dosti truda, veliko marljivosti. — Iz tega je razvidno, ka dotično društvo kot živo prav za prav še le od pret. novembra datira, ne pa od lansk. januarja, kar smo omenili radi tega, ker mora vsak, pre-sojevaje društveno delavnost, vestno na to paziti, v poštev jemati, ako ne hoče društvu delati krivde, in iz tega stališča sme se tudi le včerajšni „tihi večer" soditi. Produkcija se je pričela še le ob pol (J. uri, čakaje občinstva, katerega pa nij došlo dostojno število, posebno v slovanskem dijaštvu smo se iznenadili. Program je znan, in bi bil jako zanimiv, če bi bil prav nastavljen. „Pri-mus raotus vehementissimus" bi se nikakor ne bilo smelo pozabiti; torej je bilo napačno, da se je postavil „ Popotnik" na prvo mesto, kojemu solist in kvartet nij bil prav kos, da o solokvartetu 2. točke molčimo! Gotovo bi bilo čestito občinstvo dosti zadovoljiveje dvorano zapustilo, če bi se bil na prvo mesto postavil kak močan kor a la „Molitev", „Na moru", „Nova Srbija" itd., koji so se sploh peli dobro. Samospev „L' iufelice" moral se je ponoviti, kar priča, da je g. M—č jako zadovoljaval, imajoč res prav prijeten, a še premalo izobražen glas. Sal,ivi treet je ugajal, a znabiti bolj radi komičnega obnašanja prele senega kmeta prostaka, nego radi petja, v kojem se je 2. bas odlikoval, kakor pri vseh nekorih, kot jasen, Že precej olikan glas. Prva produkcija se torej more zabiležiti le kot dobra, kar pa naj mladega društva nikakor ne osupne, temveč še k marljivejemu delovanju spodbuja. Iz TeSte 1. febr. [Izv. dop.j Debata o proračunu teče še precej mirno v našem drž. zboru. V sledečem podajam glavneje in značajne misli iz govorov poedinih govornikov. Morizc (levičar): Država je slab gospodar bila in bo, pri nas ravno tako, kakor povsod drugod, zato nasvetujem, naj se državna dobra prodajo. S z eden y i (Deakovec): Država naj proda svoje železnice, ter naj za skupljen denar nove dela. Schvvarz (re-former): Ravnovesje med državnimi stroški in dohodki je mogoče samo povišenjem davkov doseči. Veči davek naj zadene posebno tiste stanove, ki svoje premoženje pred odmerje-vanjem davkov skrivajo. Zemljiščni in vžit-ninski davek naj ostane kakoršen je. Kapitali, sestoječi v gotovem denarji so veliko premalo z davkom obloženi. Pul sky (Dcak.): Naše finančno zlo ima svojo korenino v tem, da nij nobenega sistema v našem finančnem gospodarenji. Dolgovi se morajo zavoljo iz-vedenja investicij delati', ki bodo v prihodnjih časih viri novih dohodkov. Obtožbe levičarjev škodujejo državnemu kreditu. Csa-volsky (lev.): Naši finančni ministri so do sedaj proračune tako sestavljali, da so z njimi finančno slabo stanje pred narodom prikrivali. Želi vedeti, koliko deželne zaklade nesejo, in na kaj se iz njih tekoči dohodki trošajo. Graja vlado , ka nij nikoli po drž. zboru dozvoljen denar tako trošila, kakor je bilo ustanovljeno, ampak kakor se jej jo videlo, samovoljno, zlasti pri gradnjah. Bankno vprašanje je, da bi mogel človek zdvojiti. Finančno stanje se ne bo preje poboljšalo, preden ne pridejo na vladno krmilo možje, pod-vprti narodnim zaupanjem. K aut z (Deak.) govori dve uri z veliko zgovornostjo in izbranimi frazami, ter s številkami dokazuje, da fin. stanje nij tako slabo, kakor ga levica opisuje. Niko lir (zmerni levičar): Slabemu stanju naših fioancij je kriva nagodba z Avstrijo leta 1867, ki je našo državo na korist Avstrije krivično obteretila, in kar nagodba nij zakrivila, to je še slaba uprava doprinesla. Nasvetuje poseben odbor, ki naj bi predloge za poboljšanje uprave izdelal. Povišanje davkov naj v prvej vcrsti banke in kupčijo zadene, zlasti pa naj se razkoš (luksus), ekvipažc, konji, služinčad itd. z davki obloži, zcmljiščui in hišni davek naj se pa zniža. Prilcszkv (Deak.) pobija Csa-volskega, ter trdi, da je naše fin. stanje po-volnejc, nege cislajtansko. II oranszky (lev.) podpira Csavolskega, ter dolži vrhovni računarski sod, da pri pretresovanji proračuna nij svojo dolžnost storil. Deakovec Fes t nij v svojem govoru nič kaj posebnega rekel. Horn (zmer. lev.) graja finančno politiko, ki se naj dole do svojih zadnjih koreninic reformira. Levica naj ne dela rekriminacij, mari naj se za ozdravljenje naših financij z desnico složi, kajti finance zadevajo nas vse na isti način! Civilno listo smo najpreje mi povišali za letne 150.000 gl. in pozneje spet za letne 350.000 gld. S tem smo ('islajtauijo moraličuo prisilili, da jo je tudi ona raz merno povišala. Cislajtanija maščevala se jc nad nami s tem, da je civilno listo it lastnega nagiba pozueje še za en celi milijon povišala. Kaj nam sedaj drugega preostaja, kakor da jo spet mi razmerno povišamo! Mi imamo tri ministerske portfelje manje, nego druge ustavne države, pa vendar ima vsega skupaj deset ministrov, druge ustavne države pa samo 7 ali 8. Minister za kraljevo osobo je celo odvisen. Središnja uprava naj bo kolikor mogoče enostalneja. Za pridobitev Hrvatov naj so ne škrta pri finančnem vprašanji med njimi in nami, zlasti pa naj se honvedstvo razvija. — Ali bodo ti, in še veliko sledečih govorov našim financam kaj na bolje pomagali, se bo koncem tekočega leta pokazalo. Toliko je gotovo, da bo proračunska debata več sto tisoč goldinarjev stala! Domače stvari. — (Vodnikova beseda) je bila tudi letos tako obilno obiskana, da je bila dvorana prenapoljnena. Pri vseh enakih priložnostih se pokaže, da so čitalnični prostori pretesni in sploh za ljubljansko Čitalnico prav siromašni. In vendar slišimo, da g. lastniku hiše se zajemnina, katero dobiva od čitalnice, še prenizka zdi in da jo hoče povekšati. Dajmo, da pridemo enkrat pod svojo streho, v narodni dom. Beseda se jc dobro vršila. C. k. muzična kapela pešpolka Sachscn Mei-niugen jo jc pričela s slovesno overturo. Po tem je g. Nolli deklamoval prolog. Muziku lični del besede jc bil zanimivo sestavljen. Prva številka jc bil Kuahl-uov tenorsolo s brenčečim zborom „Glas ljubezni". Gospod Itazinger je jako priljudno prednaŠal ta samospev, zbor pa mu jo dobro sodeloval. Gospodična Steiucrjcva igrala je potem Koncert za gosli od Beriot-a. Iz početka je bilo videti, da jc bila igralka malo bojezljiva, ali vedno bolj in bolj ji je rasel pogum in pokazala se je ko izvrstna svirateljca na goslih, ki ima obilo talenta in obeta postati vrla umetnica. Sledila je potem pevska točka „prisega" iz Maverbeerove opere „Hugenoti". Ta jako teški komad vršil se je pristojno in se je posebno odlikoval v njem g. Marno v tenorglas. „Bcncčanska gondoljerka" od Mendelssohna in Liszt-ova „Prcdiška" (Spinn-lied) iz \Vagnerjeve opere ,,Flicgcnder IIol-lander" je igrala gospodična Hohnova prav elegantno in pravilno ter jc pokazala, da je vže izurjena umetnica na glasoviru. Konečni zbor „Kdo je mar?" Mašekov pa je veličastno sklepal besedo. Ta kompozicija, akoravno nij skozi in skozi originalna, učini na poslušalca velik vtisk, ker je melodiozna in na efekt izdelana. Pevci so jo navdušeno peli. V samospevih sta se posebno odlikovala gospoda Itnzinger in Meden. Po besedi se je začel ples; več kot 80 parov se je vrtelo v pretesni dvorani, nekateri do ranega jutra. Plese je uredoval g. Juvančič z znano spretnostjo ; zlasti figure kotiljona so jako dopadale, Še bolje pa lepi venec nazočih krasotic. — (Dr. C o sta) iz Dunaja telegrafira, da je pravdo s Trstom pred državnim sodiščem za kranjsko deželo dobil. — (Sneg.) Po burji jo nastopil mraz in včeraj dopoldne snežiti začelo v tolažbo našim krČmarjcm, kateri so še zmirom brez zaželenega ledu. — (Iz S t. Vida blizu Ljubljane) se nam piše, da se tam snuje pod imenom „pobratimstvo" društvo za vzajemno podporo na način mesečnega vkladanja v vzajemno kaso. Kdo je osnovatetj in da-li se bodo tudi res praktično osnovalo, tega ne vemo. — (Iz Vipave.) Vabilo k veliki besedi, ki jo napravi čitalnica združena s „Sokolom" v čitalnični dvorani dne 9, febr. 1873 ua čast Valentinu Vodniku. Program: 1. „Mili kraj", zbor, zložil A. Nedved. 2. Slavnostni govor. 3. Romanca iz opere „das Naehtla-ger von Granada", samospev za prvi tenor z glasovirom, zložil Kreutzer. 4. Deklamacija. 5. „Kdo je mar"? Veliki zbor s samospevi in s spremljcvanjcm glasovira, zložil dr. Ipa-vec. G. Igra „Županova Micka". Po besedi veliki ples z vojaško godbo. Odbor. — (S P o h o r j a v M a r e n b e r š k e m okraji) so nam pošilja dopis, ki govori o po kojnem posestniku Pavlu Držečniku v štajersko slovenski Ribnici, čegar smrt se je v IG. št. našega lista naznanjala. Dopis za naše prostore preobširno razlaga, kako zvest in pošten narodnjak in bralec in razširjalec našega lista ter njegovih naukov je rajnik bil, kako je kmete v okolici in svoje ljudi navajal k pridnosti iu domoljubju. Naj služi njegov spomin v izpodbujo vsem tamošnjim Slovencem. — („Ženin pobegnil.") Pod to rubriko predvčerunjem natisnena notica se nij kot resnična izkazala. Prosimo dotičnoga lokalnega dopisnika, da se drugopot varuje neresnične stvari poročati. Razne vesti. t: (Hrvatski pesnik Ter uski) je prevel Grillparzer-jev drama: „Morja in ljubezni valovi'* na hrvatski jezik, in se bode ta komad baje v kratkem na zagrebškim gledališči igral. *(Zaslavnost Kopernikovo) se ne samo po vsem Poljskem priprave delajo, ampak tudi na Češkem je mnogo mest že sklenilo, spomin tega slovauskcga učenjaka dostojno slaviti. Sloveči slikar Matejko pa je izdelal sliko Kopernikovo ter jo bode poslal v Torun, kjer, kot rojstnem mesta Kopernika, bode naj iraenitnejša slovesnost. Naj bi tudi naša društva: „slovenska matica", „pisateljsko društvo" iu dr. ne pozabila, se vsaj pismeno udeležiti pri slovanski slavnosti v Torunu. * (G le d al i š č e v Odesi) je do tal pogerelo. Bilo je pri ruskem zavarovalnem društvu zavarovano za 150.000 rubljev. Ta Škoda pa za društvo nij kaj posebnega, ker ono dela s kapitalom 40 milijonov rubljev. * (Češki slikar Čer mak) je izdelal načrt slike: „Prokop veliki pred Itaum-burg-om." Neki bankier na Dunaji ponuja sedaj Ccrmaku 25.000 for., ako mu hoče izdelati sliko po tem načrtu. Slikarstvu tedaj še nij treba beračiti za kruli. * (Bučclno pičen je je usmrtilo) profesorja Carlo ltruna v Casali. Mož jc bil velik prijatelj bčel, katere jc redil na svojem gradiči. Nekega dno gre k ulnjaku, nemara da je hotel med jemati bčelam, pa one se ustavljajo in ena ga piči. Profesor Bruno se kmalu zgrudi in umrje. Bil je že od nekdaj jako občutljiv in nervozen in je že večkrat padel v medlevicc, kadar ga je kaka bčela pičila. * (V Bostonu j c pogorel} cn del mesta s 770 hišami. Vsa škoda znaša 60 milijonov dolarjev; 14 ljudi je našlo smrt v oguji- * (Pol življenja v ječi.) Iz graške kaznilnice je te dni bil izpuščen mož, 53 let star, kateri je bil že Kikrat zarad raznih zločinstev obsojen in za vsem skupaj že 27 let bil v ječah zaprt. Ali se bode poboljšal V Narodno-gospodarske stvari. — Filiala živnostenskebanke na D u n a j i dela zdaj za 4% boljši kup nego druge dunajske banke, kar se nam iz gotovega vira poroča. Priporočali bi tedaj našim ljudem, kateri na Dunaji plačila imajo, s papirji tržijo itd., da se tc slovanske banke po-služijo. Trgovcem bi priporočali, da svoje menjice, pri živnostenski banki namesto da drugje na Dunaji domicilirajo. — Iz Sebastopola se piše „ K uskomu Miru" : Železnica, katera bode zvezala krimski polutok in Sebastopol z drugimi železnicami Rusije, se pridno dela, da si z veliko težavo, ker je med Sebastopolom in Balbekom visoko gorovje. Delavci so iz vseh vetrov skupaj zbrani, francoski in italijanski, ki so delali pri prevertanji pogorja Mont-Ccnis-a, Grki, kateri so pod Lesseps-om sueški kanal kopali, Tartari, Spanijolci, Portugizi, Zidovi in Rusi, skratka vsa zmes narodov, kakor se malokje nahaja na tako tesnem prostoru. 0 po m en i ca. Konkurs.!: Učiteljska .služita v Zibiki, 400 gl., 00 gl, piikludo in stanovanje. Okr. šolski avet v Štnarji. l'.lisi'li m i m v »Iražbc: 7. tobr. Luzarjeva pos, v Novem mestu po 2600, (500, 400, 600, 650 in 150 gl, — Brajtličevo poa. v Černomlji, 162 g-ltl. Dunajska borsa 3. februarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . <58 gld. 66 kr. Enotni dri. dolg v srebru . . 73 ^ 16 „ 1860 drž. poSOJUO.....103 „ 7f> „ London.........109 „ — Kreditne akcijo......334 „ 50 „ Akcijo narodne banko . . . in;i „ — „ Napol..........8 „ 66*/2 p C. k. cekini.......— „ — n Srebro........ 107 „ 75 Slovensko gledališče v Ljubljani. V torek 4. februarja 1873. Prvikrat: <*0«]MMl %tftlllU4lU. Igra v 1 dejanji po francoskem rMonsicii! Musard" od L. B, P i car da poslovenil V Man dele. Osobe: Gosp. Zamuda, trgovec — gosp. Kocelj. Gospa Zamudova — gospod. Podkrajškova Evgenij, njijin sin — gospod Schmidt. Ravne trgovec — gospod J. Nolli. Sofija, njegova hči — gospod. Jamnikova. Jeriho, krčmar — gosp. S. Paternoster. K i lija m, Zainudov sluga — — gospod P. Kajzel. Uradniški sluga — gospod Korieki. Komij — — gospod Trnovec. Dva postreščka. Hlapec trgovski. Godi se v glavnem mestu v velikem hotelu. Potem prvikrat: Izl»llj4*lli lA*\. Komična opereta v 1 dejanji, poslovenil J. AleŠovee, godba od J. Braudcl-na. Nova repertoirna opereta Carlthcatra ua Dunaji in gledališča v Gradci. O s o b c : Gaston, dijak — gospodična Rossa. Placide, njegov od- gojnik — — gospod J. Nolli. Paquerctte, mlinarsko dekle — — gospa Odijeva. Nivelle, njen ženin — gospod Meden. Sorgeant — — gospod Gorenec. Vojaki. Dekleta. Kmetje. Godi se v okolici mesta Aosny na Francoskem leta 1870. brez zdravila Na prsih in piučah bolan! so |»o naravnem polu tudi v obupnih in oil zdravnikov zn neozdravljivo riizgluienih sluEaJih radikalno osrinuUaJo brez zdravila. To natančnem popisu bolezni pove pismeno vou Dir. J. n. FicKcrt, Berlin. Wall-Strasse No. 23. Ilonorar 5 gld. a. v., ki se noj pismu prlloil. (102—41) brez zdravila t Očitna zahvala. Vsem udclcžnikom pri pogrebu mojega pokojnega, nepozahljivega očeta Eduard-a Knez-a, 29. t. m. — in posebno gosp. dijakom iz Maribora, ki so s petjem na grobu, v milem slovenskem glasu, mojemu očetu zadnjo čast skazali, se srčno zahvaljujem. (39) Pri sv. Lenartu v slov. goricah, 30. prosenca 1873. Ali ti liliez. omožena Sili«'. Mayr in Metz Za svetovno razpostavo na II n naj i se kupujejo lepi, dolgi ><'ii«.ki lil*.jo: rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, iu denar za-nje se takoj pošlje. (33—5) VVilhelm Stutz, v „Zvczd'r (Slcrnallop), liiš. štev. 30 v Ljubljani. knpeijska vrtnarja v Ljubljani, prodajeta najbolje, krepke, dveletne špargel-novc sadike, ki sta jih sama iz lastno setve pridelala, in sicer: Angleški velikanski, stotina po 1 gld. 60 kr. firfurtski veliki „ „ 1 M — „ rimski drobni „ „ 1 „ — n Zgodnji Argenteuil „ „ 2 n 50 „ Razen tega pritlikovo sadno drevje: jabelk, brušek, marilic, breskev, lešnikov, ribizclj, kosmač, malin, jagod, rož, visokega in nizkega debla, drevesca za lepotičje raznih in izvrstnih plemen /i o it ttj »tišji ee»ti kakor se iz inozemskih krajev ne morejo dobivati. (41—1) Vrtnarija in sadjerejnica ste na tržaški cesti štev. 74 in na Poljanah štev. G9 v Ljubljani. Razpošilja so na vse strani. Naročila prosimo, da se nam dado o pravem času. Eden trezen v slovenskem in nemškem jeziku popolnem izurjen pisar dobi takoj službo pri odvetniku. Dr. <*uido Srcbrc (25—1) v Brežicah (Rann). I I I 11 I I I I 1 I I I 1 I 11 I I I I i I I I 11 11 I Razpisana je služba glavnega tajnika pri prvi občni zavarovalni banki „SLOVENIJI44 v IJuhljaiii. Ponudniki naj svoje dotične prošnje do 1. marcija 1873 pri ravnateljstvu imenovane banke vložc ter v njih strokovnjaško spretnost, znanje nemškega, zlasti pa slovenskega, čo mogočo tudi druzega slovanskega ali laškega jezika dokažejo. (35) I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I U I I I I I I M Tujci. 3. febr. • Europa: Forstcr — Karlsruhe. — Forater iz Kamnika. — Komanič z družino iz Zagreba. Pri Elcfantu: Stranski, Maaaret iz Dunaja. — Finazer iz Trsta. — VVirk, gospodična Detola — Vorderubcrg. — Košir —Vordornberg. —Baron in baronica Kodeli iz Gorice. Pri Malic u: Epih — Jobannisthal. — Uhl iz Dunaja. — Konc — Has-berg. — Rupp — Itudolfsbach. — Komor iz Gradca. — Lang iz Dunaja. — Bohn z gospo iz Dunaja. — Schliinan iz Munjavo. Pri Zaniorcu: Baino iz Gradca. — Jelen iz Sežane. — Švab iz Dunaja. — Fridrik iz Gorenjskega. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast Dr, O. liilliNcli, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—11) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Zdravje in moč pripisuje marsikateri Hoff-ovim sladnim preparatom. Gospod dvomi založnik Janez HOFF, glavna zaloga, Dunaj, Kolovratring št, 3, (popred Karntnerring II). S t ruso v, 24. listopada 1872. S tem si dovolim, Vas prositi, da mi zopet pošljete Vaših izvrstnih sladovih pripravkov in sicer: 13 stekleni« piva iz sladovih izleikov za zdravje, 1 lunt sladove čokolado za zdravje in 1 zavitek sladovih bonbonov zu prsa po 60 kr. — Vašim izdelkom pri-poznavam izvrsten uspeh. Jmttn »uorzimlu. .....Žatek, 20. decembra. Prosim, pošljite mi kakor hitro mogočo 10 škutelj Vaših praškov iz sladove čokolado. Moj otrok sc žo pol leta o tistih živi in zahvaljuje temu cenjenemu živežu svoje aUravjc iu mm-. No morem, da bi Vam to z vesoljem no pripoznal itd. J. W. Luufke, kupčija » liuicljom. Kernva, 11. marca. Veseli vsneh in olajšanje prsnega kašlja (ki sem ga 1809. in 1871. 1. močno imel) katero morem edino le Vaši pivi iz sladovih i/.lcčkov in Vašim sladovim bonbonom pripisovati, me veže, izreči Vam prisrčno zahvalo; hočem to dohrodejno zdravilo tudi drugim nasvetovati. Naročcnjc sledi. l*avl Stark, kaplan. Se dobiva v Ljubljani pri gosp. Martinu Golotu in Ed. Mahr-u; — v Ipavi pri gosp. Ant. Deperisu. (7—2) Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Latrtnina in tisk ,,ftarodiic tiskarno".