tatnfns plačana v gotovini. Leto LXXa, št. SI Ljubljana, petfk 3. marca loja Cena Din LUinja vaaK Jan popoldne iivzemfi) jedel je in praznike — inaaratf do 80 petit vrsi a Dio Z. Jc KK) vrat 6 Din 2 50 od 100 đo 300 vrst a Din 3. već jI inserati petlt vrsta uid i.— fopusi po dogovoru, inseratiu davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CJPRAVNlsTVO LJUBLJANA. KnafIJeva ulica Štev. 5 Telefon: 81-22, 21-22, 21-24, 31-25 In 81-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg fit. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podmtnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon ŠL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani st 10.351 Novi papež: kardinal pacelli pij xn. Izvoljen je bil že prvi dan volitev pri tretje m glasovanju VATIKAN, 3. marca. Včeraj ob 17.30 Je bilo objaMjeno, da je bil Izvoljen za |»a-peža dosedanji državni tajni**, kard nai Eugcnio Pacelli, ki je bil ooiga leta najožji sodt'.avec pokojnega papeža Pija XI. in tudi njegov zaupnik. A ovi papež je prevzel ime XII. Prvo glasovanje je bilo že dopoldne ob 11., črni aim, ki se je dvignil nad Vatikanom, pa je oznanil, da papež še ni izvoljen. Malo pied poiunevcm se je začelo drugo glasovanje, ob 12 20 pa je črni dim naznanil stoUsocglavi zbrani množici, da še ni odločitve. Ob 17.30 se je nad sikstin-sko kapelo začel dvigati bel dim — znak da so dobili novega papeža. Skoraj istočasno so po radiu objavili, da je bil za papeža izvoljen kardinal Pacedi. S to tisoč-glava množica na trgu pred cerkvijo sv. Petra je to vest sprejela z navdušenjem. Po izvolitvi je papež Pij XII. odšel v zakristijo sikstinske kapele, kjer so ga oblekli v papeško obleko, nakar je odšel v kapelo in se vsedel na stol. Takoj nato so zaceli prihajati k njemu kardinali po sta: osti, ki so mu po.jubljaii prstan na roki, papež pa je vsakega pose^j dvignil in ga poljubil. Kmalu nato se je Pij n. pojavil v ponUfikalni obleki na balkonu bazilike sv. Petra, kjer je blagoslovil množico, ki ga je navdušeno pozdravljala. Papež je večkrat blagoslovil množico, nato pa se je umaknil nazaj v cerkev. Ustoličenje novega papeža Pija XIII. bo v nedeljo 12. marca. Rimljan po 218 letih VATIKAN, 3. marca. AA. Prvič po 218 letih je bil Rimljan zopet izvoljen za papeža. Zadnji Rimljan, ki je bil izvoljen za papeža, je bil kardinal Conti, ki je vladal p-d imenom Inocencij XIII. Izvoljen je bil L 1721. Kaj pravijo Italijani Rim. 3. marca AA. Diplomatski urednik egenuje Štefani piše: Papež Pij XII je prvi papež, ki je bil izvoljen v času po sklenitvi konkordara med 1 Lah jo in Vatikanom. Z Vatikanom je obstojaj dosiej najboljši red Tokrat v kardinaiskem kolegiju in najbližji okolici papeža niso ra7pravljali in polemizirali, kakor vedno doslej pri pa peskih volitvah. Novi papež je bil izvoljen na svoj rojstni dan in je znan po svoji veliki pobožno^ti in globoki izobrazbi, kakor tudi po dolgih osebnih političnih in diplomatskih izkušnjah. Treba je omeniti, da je ime advokata Francesca Pacellija, brata sedanjega papeža, vezano s sklenitvijo konkordata, ker je bil eden izmed njegovih glavnih tvorcev Italijan.-ki narod pozdravlja z globokimi simpatijami veliki dogodek. Italijanski kralj novemu papežu Rim. 3. marca A A. Italijanski kralj Viktor Emanuel je poslal novemu papežu naslednjo brzojavko: Kraljica in jaz sva srečna, ker lahko pošljeva Va-i svetosti najtoplejše čestitke in najlepše želje za dolgo življenje. Mussolini Rim, 3. marca AA. Mussolini je poslal novoizvoljenemu papežu Piju XII. naslednjo brzojavko: Italijanski narod se veseli z vsemi katoličani nad srečno izvolitvijo Vaše svetost; za papeža. Prosim Vašo svetost, na« izvoli sprejeti izraze globokega spoštovanja fašistične vlade kakor tudi moje ostbno. Francozi so zadovoljit? Pariz, 3. ma-ca AA (Havas). Izvolitev kardinala Pacellija za poglavarja katoliške cerkve je nap avil globok vtis v vrstah fran coskega parlamenta. Kot naMednik politike Pija XI in eden glavnih sodelavcev pokojnega papeža predstavlja v očeh Francozov simbol verske ideje v vsej popolnosti. Nobena prejšnja izvolitev poglava ja katoliške cerkve ni bila sprejeta v Franciji tako prisrčno kakor izvolitev papeža Pija XII. V francoskih političnih krogih posebno na-glašajo enodušnost m naglico, s katero je ka dinalski kolegij izvolil novega papeža. Havasovi uredniki so ob izvolitvi novega papeža intervjuvali mnoge francoske ugledne politike, ki so soglasno izjavili. lo Socialist Gtumbach je izjavil, n da bo to storil v duhu krščanstva, ki simbolizira enakost ras in mednarodnega bratstva. Nemška sodba Berlin. 3. marca A A (DNB) .VemšJci tisk | komentira zelo obširno izvolitev kardinala I Pacellija za poglavarja katoliške cerkve, Vad listi prinašajo obširne biogra.fije novega papeža. »Deutsche Allgemeine Zeitung« naglasa, da je pri zAseoWiju konkLava šlo za to, ali naj katoliška cerkev izvoli za papeža Človeka, ki naj bo dušni pastir ali politik. Izvoljen je bil politik, kar pa še ne pomeni, da novi papež nuna! najod-ličnejših kvalitet duhovnega pastirja. List navaja nato besede novega papeža, ki jih je srvojčas naslovil nemškim romarjem: »Živeti v težki dobi ne pomeni, če gledamo na večnost, nobene preizkušnje, temveč posebno milost božjo. Živeti junaško, pomeni več, kakor živeti udobno.« Te besede, pravi list, ka-rakterizirajo novega papeža kot človeka in kot poglavarja cerkve ter lahko pomenijo, ako se bodo izvajale, most sporazuma glede velikih vprašanj današnjih dni To bi bil najvažnejši rezultat volitev novega papeža. London, 3. marca AA. (Reirter) Sedanji papež je bil mnogokrat predmet ostrh napadov nemškega tiska, ki ga je imenoval sovražnika Nemčije. Posebno so znani članki ministra Gdbbelsa v »Angriftu«. Navzlic temu »o prvi komentarji v berlinskem -isku o izvolitvi novega papeža zmeunu Listi na-glasajo, da bo novi papež nadaljeval politiko svojega predhodnika. Tudi v Ameriki so zadovoljni Washington. 3. marci A A. (Ha vas). 1/volitev papeža Pija XII. je bila sprejeta v Zod injenih državah s posebnim zadovoljstvom, ker se še vsi spominjajo obiska kardinala Paceilija v Ameritki pred dvema letoma. Papcz Pij XII. se smatra v vseh krogih kot vsestransko kvalificiran z ob tem času le 31.000. Vojna izčrpava Japonsko Tokio, 3. marca. AA Japonska vlada je odobrila izredni proračun 527 milijonov jenov, od toga 460 milijonov za finansiranje kitajske vojne od februarja 1939 do marca 1940. Celotni izdatki za kitaj^o vojno od julija 1937 do danes presegajo znesek 1199 milijonov jenov ter so sedemkrat tolikšni, kolikor je Japonce s'a'.a rusko-japonska vojna. Komunike o aretacijah pristašev prof. Cankova SOFIJA, 3. marca. e. V zvezi s preiskavo, izvršeno v hisi prof. dr. Cankova, in aretacijo njegovih pristašev, je policija izdala naslednji komunike: Ker so se zopet pojavili člani bivšega narodno-sociali-stičnega pokreta, ki mu stoji na oelu profesor Cankov, so bile izvršene nisne preiskave in ao bili aretirani člani njegovega pokreta v Plovdivu in Sofiji. 1 Snežne razmere Poročilo tujskoprometnih zvez v Ljub* Mani in Mariboru. SPD in JZSS z dne S. m. 1939 Kranjska gora 810 m: —5, sonlčno, 23 cm snega, sren, Rateće-Planica 870 m: —7, sonlčno, 20 cm snega, sren. skakalnice uporabne. Planica-Slatna 950 m: —1, solnčno, 35 cm snega, sren, drsališče uporabno, Planica-Tamar 1108 m: —6, solnčno, 45 cm snega prMČ, Pe* ePtelinjek 1444 m: —6, solnčno, 45 cm snega prsič, osojno sren, Pokljuka 1300 m: —8, solnčno, 5 cm pršiča na 60 podlage, Bohinj »Zlatorog« 530 m: —3, solnčno. 5 cm snega, o sren jen. Dom na Komnl 1520 m: —8, solnčno, 145 cm snega, prsič. Dom na Voglu 1540 m: —8, solnčno, 140 cm snega prsič. Velika Planina 1558 m: —7, solnčno, 40 cm snega, praič, po robovih tpihan, Ponemčeni princ o Slovanih »Deutsche Post« je objavila pretekli teden uvodnik o sodobnem nacionalnem pokretu med Slovani v Zapadni E\ropi. t /a nek je napisal princ KaicI Anton Rotian. potomec prasture^a breloniski-ga vojvod-fkega r(Hlu. čigur glavna linija Guemcnć-Rochefort se je leta 1806 preselila v Avstrijo. Te-le misli raz\-;ja v svojem članku: Nemci so *ele zdaj pottali pravi llerderjev narod. Nacionaini socia'izent je /no\a vil dediščino nemškega roman'.icizma. Z. o/irem na to je lahko razumeti — tako poudarja Rnhan — zakaj Kit2e>o Nemci polno razumevanje in velike simpai fe za nacionalno gibanje med tosedntmi narodi. Za padni Slovani se v bodoče ne bodo nikdar več izkoriščali za tuje koristi in interese — v tem je globoki smisel tega gfl nja. Dogodki leta 1938 w> po mnenju pisca domi nanta našega ttotetja, ki jc povišalo pojem naroda nad rajem države in vstopilo v zgodovino k(jt stoletje narodov. Narodna ideja je — tako s VSO resnostjo piše princ Kohan — preko mej Nemčije pronikla v Češkoslovaško. Njeno zmago so potrdile volitve na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji in nova politična usmeritev češkeca naroda. Zapadni Slovani niso samo krvno sorodni* marveč so tudi usodno med sabo povezani. To se je pokazalo že leta 797#, eznic ratne štete. Ako bi se na vsakih 80 teh obveznic tiskala še samo ena taka obveznica za Istrane, bi bila že tudi ta stvar ure fena. Oni, ki so leta 1922 dobili te obveznice, uživajo že 16 let obresti, to je najmanj 550 din za obveznico, poleg iega pa so tudi udeleženci pri dobitkih, čas je. pa tudi pravica zahtevat da sa pomaga tudi našim ljudem iz Istre in Go-ricel* t Japonska cesarica rodila hčerko Tokio, 3. marca. AA. Japonska cesarica je danes ob 16.30 krajevnega Časa rodi U hčerko. ———- Sorzna poročila. Cnrfli, 3. marca Beograd 10, Pariz 11.86, London 20.63, New York 440.125, Bruselj 74.05, Milan 23.15, Amsterdam 233.80, Berlin 17662, Praga 15.05, Varšava 83.00, Bukarešta 337. »SLOVENSKI N A R O De, petek, 3. marca 1939. Stev. 51 Pozor! NABAVITE SI TAKOJ POTREBNE VSTOPNICE Danes priredi ob 21. uri v dvorani Kina U NI ON A SVEKGfiLI eksperimentalni večer z najboljšim programom« —» Vstopnice kupite takoj pri blagajni KINA UNIONa!!! Pomen Velehrada za Slovane Predavanje univ. prof. dr. Fr. Grivca pod okriljem Jč lige in Slovanskega kluba Ljubljana, 3. marca Kako potrebna so predavanja, ki jih prireja JC liga v Ljubljani, se je pokazalo na snočnjem predavanju, prirejenem pod okriljem dveh sorodnih si organizacij JC lige in Slovanskega kluba. Verandna dvorana v Unionu je bila celo nekoliko pretesna. Med udeleženci niso bili ie številni člani Jc lige. iv Cehi. temveč mnogo slovansko čutečega občinstva, ki pri nas nima dovoij pogosto prilike manifestirati Javno svoje pripadnosti. Predavanja se je ode leži i tudi čsl. konzul ing. S. Minovsky s tajnikom Martinkom. Predavatelja, univ. prof. dr. Fr. Grivca, predsednika Slovarskega kluba, je predstavil dr. E. Stare, predsednik JC lige, in ob tej priliki tudi v pcmemonera govoru izrazil vero v idejo, ki jo zastopa ter brani JC liga. Kljub *>novi stvarnosti« ima deiovanje lig idejno in stvarno upravičenost in kljub vsem spremembam ostane nespremenjeno, kar ras veže in kar nas je vezalo s Cehi. Prav tako ostanejo naloge slovanskih narodov ter njihova vloga v človeštvu ^ste. Predavatelj je dovolj poljudno opredelil tako zvano velehradsko idejo, ki jo je poveličeval z iskreno vero v njo, da je predavanje izzvenelo v optimizem, kakršen je v teh časih redek. Prišel je do sklepa, da je moč velehradske ideje sv. Cirfa in Metoda nezlomljiva, kar se je izkazalo že v tem, da je ostala živa po tisočletju ter je vstala in se razširila še bolj poveličana ob lOOOletnici prihoda Cirila in Metoda na Moravsko. V novejšem času pa rase pomen Velehrada. male moravske vasi, ki je bila sicer znamenita samo po svoji cerkvi na zunaj — a kot svet kraj in duh:vno središče slovanstva, od koder se je razširila vele-hradska ideja — tudi o pomembnih izkop-ninah, ki v marsičem potrjujejo legendarno izročilo (kj sicer nasprotuje prejšnjim zgodovinarskim ugotovitvam), daje bil Velehrad nekdaj v resnici veliko mesto — Velihrad. Te izkopnine pričajo, da je bilo mesto pri Uhrskem H radiš tu mnogo večje kakor iz zgodovinskih virov znana na ozemlju sedanje CSR najstarejša kraja Mitra in Devin. Upajo celo, da bodo odkrili Metodov grob. Ciril in Metod, ki sta bila aristokratska Grka in bizantinska patriota, sta se po predavatelje v i sodbi iz posebnih razlogov zelo dobro pripravila za svoje poslanstvo med kulturno zaostalimi Slovani, to se pravi, da ju je vodila na pot velika ideja. Zaničevano slovansko narečje sta povzdignila v liturgični jezik Slovanov, pa tudi v jezik, ki bi naj spajal vse slovanske rodove v močno enoto. Njuna ideja je bila zaradi tega vseslovanska. Bila je pa tudi demokratična še v smislu starega krščanstva, ker so po nji Slovani dobili enakovreden književni ter cerkveni jezik z jeziki kulturnih narodov. Kot zedinjajo-ča sila med Slovani, ki bi tudi naj postali most med zahodom in vzhodom, je pa bila tudi mednarodna. Nascala je pred cerkvenim razkolom in po razkolu je njen pomen še zrasel, kor opominja v zopetno združitev po veri ločenih Slovanov. Moč te ideje se je kmalu pokazala tudi v odnosih starih slovanskih vladavin. Med Moravo in panonijo so divjali pred prihodom Cirila in Metoda na Moravsko boji, pozneje se je pa panonski knez Kocelj vnel za idejo Cirila in Metoda in sodeloval za ustanovitev panonsko moravske nadškofi je. V srednjem in novem veku je bil Velehrad pozabljen, dokler ni postal ob 100-letnici prihoda slovanskih blagovestnikov 1. 1863 prava romarska pot vseh Slovanov. Velike zasluge ima za to tudi naš Slomšek, ustanovitelj Bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki se je zelo razširila — bolj kakor med Slovenci — med Čehi in Slovaki. Ob tisočletnici Cirilove smrti leta 1SS5 je posta! Velehrad že tako privlačen za Slovane, da je začelo resno skrbeti avstrijske oblnsti ter so izdale odredbo, da je romanje tja prepovedano zaradi — kuge .. . Na to se nanaša Gregorčičeva pesem >Ve!ehra-iska kuga«. V novejši dobi je pomen Velehrada še zrasel v začttku tega sto'etja, ko so s j E p r l k e d I T v E Kino Matica: Katarina Velika igra Srh Kino Sloga: O j leti sivi Sokol! Kino Union: Zasanjane ustne Kino Moste: Ignac m Raspu Lin Eksperimentalni večer Svengalija v kinu Unionu ob 21. Predavnje svotnka drž. železnic ing. Stanislava Rogllčai ^Izpopolnjevanje na železniškega prometa« ob 20. v dvorani Sloge n e ž r \ e e e k a k n e Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Kuralt. Gosposvetska cesta 10. Bohince ded.. Cesta 29. oktobra 31. Vse javne ustanove. kakor tudi r:i/na društva in organizaciie. nrt'J7^."r> n letne proračune ter sklepajo o njih na s\o-jih zborovanjih in skupščinah. 1 udi. letošnje leto se je že sklepalo o številnih proračunih. Včeraj pa smo čitati v nekem listu na na-slo\mi strani v zelo mastnem tisku: »Preračun pred skupščino«. Sicer je zamenjana ramo ena črka. toda pomen besede preračun od proračuna je pa zelo različen. Vsiljuje se mi misel, da postajajo morda nekateri ljudje res bolj preračuntjivi kaknr so bili do sednj. Če je ta moja domneva pra\\:. bodo postati s časom lahko šc prav spodobni. Si tO da bi ostali tudi vedno dovolj preračunljivi, kar jim iz srca želi »šiverski« Jubilefna mladinska akademija Ljubl]ja&skega Sokola V letodnjem letu, v Vidovih dneh, bo Ljubljanski Sokol, matica vKdo je kriv?«. Vloge so v rokah naših najboljših igralcev. — N^pad. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem poiju so fantje napadli 24letnega posestni kove ga sina Franca Be ranica ter ga težko poškodovali na glavt Za napadalci poizvedujejo orožniki. _ Krava ga je nabodla, V Braclovclh je pasel 151etni posestnikov- sin Maka Zelenka živino. Nenadoma pa je zbezlala ena krava, ki je fanta nabodla na roge in ga težko poškodovala na spodnjem delu telesa. Fanta so nezavestnega prepeljali v bolnico. Iz Kvsnfa — Slovenska služba božja bo v nedeljo 5. t. m. ob 11. uri v sokolski garderobi v Narodnem domu v Kranju, h kateri se vljudno vabijo vsi verniki narodne staro-katoliške cerkve ter vsi prijatelji slovenskega bogoslužja. Naročajte, čitajte in širite- »Slovenski Narod«! fv stev. h i »SLOVEVSRT N AR O tU. petek. ». mm IMt Strm 3 nevne vesti — -------- -»-----Valčkovem večeru« na Taboru preskrbljeno za obe stranki v vseh pogledih. Da omogočimo čim številnejši obisk, smo se odločili za izredno nizko vstopnino — samo 10 din. Za poskočne komade bo skrbel velik 25clanski orkester, za okrepčila (da ne bo kdo omagal) pa agilni prireditveni odsek. Upamo, da se bodo stari in mladi pri zaključnem »pov-štertancu« prav gotovo pobotali in se bc ta nesrečna polemika končala v vsesplošno zadovoljstvo. Zato pa jutri vsi: stari in mladi, ki plesete radi, — na svidenje na 3>Valčkovem večeru« na Taboru! 130-n o— SvengaJljev nastop drevj ob ti. v kinu Unionn. Kakor smo že včeraj poroča-U, Je mojster Svengali preložil in preuredil svoja gostovanja v prihodnjih tednih tako. da je mogel ostati še nekaj časa v LjubLani. Na ta način mu je omogočeno prirediti se eno gostovanje v kinu Unionu in ta prireditev bo drevi ob 21. uri. Zanimanje za predstavo je veliko, vendar je še dovolj vstopnic na razpolago tako, da bodo končno mogli priti na svoj račun vsi tisti, kj pri prejšnjih Svengalijevih produkcijah zaradi stalno razprodanih predstav niso mogli dobiti sedežev. Zaradi velikega zanimanja uprava kina Uniona ne more prevzeti telefoničnega naročila vstopnic, marveč naproša vse tiste, ki se za današnjo prireditev zanimajo, da kupijo ose ono vstopnice pri blagajni. Blagajna bo odprta že od 10 ure naprej. Svengali bo danes predvajal nekaj novih točk in tako v marsikaterem oziru spremenil svoj program ter ga napravil Še zanimivejšega. —lj Opozorilo gledališkemu občinstvu. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani nujno prosi cenjeno občinstvo, naj se med igro vzdržuje vseh medklicev in ploskanja, ker s tem moti izvajaJce in ostalo poslušalstvo ter ovira redni potek predstav. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. u— Mladinska telovadna akademija Ljubljanskega Sokola bo v soboto 4. t. m. ob 20. v telovadnici v Narodnem domu. Ker je le malo sedežev še na razpolago, opozarjamo posetnike. da si preskrbijo vstopnice že prej v društveni pisarni. —lj Družabni večer priredi upravni odbor Oficirskega doma v Ljubljani jutri ob 2030 v spodnji dvorani hotela Metropol. Obleka poljubna. Tovariši rezervni oficirji in njihovi prijatelji so naprošeni ,da se družabnega večera udeleže. — Uprava. —lj DKSK Edinstvo obvešča članstvo in ostale športnike, da je za 4. marca napovedani I. kolesarski ples prestavljen nepreklicno za soboto 11. marca pri Mikliču. 125—n —lj Tatvine. Iz podstrešne sobice po-sestnice Apolonije Sare v Kolezijski ulici 6 je ukradel nekdo 10.000 din v bankovcih po 1000 in 100 din. — Iz čakalnice kina v VELIKA KATARIN) V gl. vlogah Conrad Veidt in Francotse Roaay. Film poln mistike, romantike in avantur. KINO MATICA, tel. 21-24 Predstave ob 16., 19. m 21. uri iT. O J LETI SIVI SOKOL! Izredno lep domač kulturni film! — Vzorno sokolsko taboren je na Bledu, biseru Slovenije! — Kraljevski princi ln pokojni kralj Aleksander med sokolsko deco ! PRIDE! Veliki mednarodno nagrajeni cirkuški film Dnrnin^i ftAPOd*4 Nova atrakcija za LJubljano! (VtttNA KARAVANA) »rpmjpvi M4I1VM Mostah sta bili te dni ukradeni dve reklamni filmski sliki, vredni 100 din. — Jakobu Grudnu pa je tat odpeljal z dvorišča v Studentovski ulici štirikolesni ročni vo-zičelc vreden 250 din. —lj Nesreče. Na Celovški cesti v bližini stražnice je davi podrl neki avtomobilist finančnega podpreglednika Maksa Ujčiča, ki se je na kolesu peljal v službo Avtomobil je kolesarja podrl in je Ujčič dobil hude poškodbe na glavi in po životu. — Delavec France Nastran, zaposlen pri cestnih delih na Lescah, je včeraj padel z 8 m visokega odra in si zlomil desno roko. obenem pa se je poškodoval tudi po životu. — Delavca Jožeta Travnikarja, zaposlenega v Zakotnikovi lesni industriji, je zgrabila eirkulsrka in mu odrezala tri prste na desni roki. — Rudarjev sinček Sva meseca pozneje je pa prevzel posle papeževega državnega'tajnika kot naslednik slavnega kardinala Ga-sparria. Papež Pij XI. je dobil tako naj-"olstroumnejšega sotrudnika. Pravi diplomat in apostol zna misliti in delati izredno realno, do vseh podrobnosti, že vnaprej pozna vse ovire, težave in izpremembe resničnega življenja okrog papeža. Pij XI. mu je do svoje smrti izkazoval zaupanje in prijateljstvo. V marcu 1930 je postal Pacelli knezodekan bazilike sv. Petra, pet let pozneje pa camerleng. Tako je dosegel najvišje časti, kar jih more doseči poedinec v najvišji vatikanski hierarhiji. Tedaj mu je bilo 54 let. To je v zgodovini Vatikana edinstven primer. 18 tir dela dnevno Lajik ne more prav oceniti dostojanstva in obenem odgovornosti, osredotočene pod tem škrlatnim klobukom. Kardinal Pa-; celli je delal dnevno po 18 ur. Privoščil si je največ pol ure izprehoda po vrtovih ob I vznožju Pinzia. pa tudi na izprehodu je ; imel vedno knjigo v roki ali pa ga je spremljal kak cerkveni dostojanstvenik. Sam sloke postave, pravi asket, je znal vedno asketsko razdeliti čas. da je vsa okolica občudovala njegovo strogost in oseb ni pogum. Vsak dan ob devetih je stopil v papežev privatni kabinet, da sta skupaj proučila dnevne dogodke svetovne in cerkvene diplomrcije, potem sta pa po cele ure delala skupaj, večinoma molče, ker nista čutila potrebe, da bi si kdove kaj pojasnjevala. Njuna delovna harmonija je bila popolna. Kardinal Pacelli je osebno zelo skromen, akte nosi sam v veliki aktovki in nad njimi je sedel v svoji privatni pisarni pozno v noć. V nji je preživljal večino dne, tam je sprejemal obiske, diktiral in telefoniral. Edini človek na vsem svetu je lahko kadarkoli telefoniral neposredno od svoje mize papežu. Kdor pozna strogost papeške etikete, bo razumel že iz tega primera pomen osebnosti kardinala Pacellija. Toda ta diplomat, državnik, pravnik in zdaj najvišji cerkveni dostojanstvenik ni bil samo župnik največje cerkve na svetu, temveč tudi njen slaven pridigar. 60.000 Rimljanov in tujcev je prihajalo poslušat njegove pridige, med katerimi je sedel papež v prvi vrsti vernikov. Njegov glasbeno modelirani glas, patetičen v globljih tonih, se zna raz'grati v pravem italijanskem temperamentu in bogastvu misli, lepote in kulta besede. Govoriti in pridigovati zna gladko v sedmih, jezikih — italijanskem, francoskem, španskem, portugalskem, angleškem, nemškem in seveda tudi latinskem. Nikoli ne rabi nobenih beležk, kajti njegov spomin je naravnost presenetljiv. Zadostuje mu prečtati deset, dvajset stihov Homerja v originalu ali kateregakoli angleškega, španskega ali francoskega pesnika, pa jih deklamira na pamet. Enako dobro si zapomni obraze ljudi, ki jih je srečal enkrat v življenju. Kot papežev zaupnik je imel najdelikatnejša poslanstva, bil je legat na evharističnem kongresu v Buenos Airesu, dvakrat v Franciji in v Londonu. Povsod, kier so ga poznali, so ga že vnaprej določili za najprikladneišega naslednika Pija XI. na stolici sv. Oč<°ta. Idiličen roparski napad Roparja, ki sta napadla in oropala prof. dr« Knifica, obsojena na 4 in 7 let robije Ljubljana, 3. marca Pred sodniki malega kazenskega senata s predsednikom s. o. s. g. Ivanom Brelihom so v torek 3cae:i drzni mladi vlomilci in potepuhi. Dva izmed njih sta se začela trenirati tudi že v roparskih napadih. Njuna žrtev je bil profesor v zavodu sv. Stan slava v št. Vidu dr. Ivan Knific. Na srečo sta drzna roparja naletela na dobrodušnega profesorja, ki se je udal v usodo, ko sta ga roparja potisnila k tlom in zahtevala denar. Zato je bil ta roparski napad nekakšna idila, ki se je ogigrala v Golem Brdu nad št. V.dom. će bi imela roparja opravka z manj duhovitim in bolj boje-titim človekom, bi se pa tisti dan lahko odigrala nad št. Vidom krvava tragedija. Obtoženi so bili zidar Ludv.k Kolman iz št. Vida nad Ljubljano, delavec čamil Hoj-denić Lz Mlade Kladuše, ki se potepa po naših krajih in ogroža tujo lastn no, delavec Ivan Bučar iz Kamne gor.ee in Salih Alkasovič, doma tudi nekje v Bosni, potepuh in nevaren tujemu imetju kakor njegov rojak Hojdenič. Dne 13. septembra lani se je prof. dr. Kn fic sprehajal po hribih nad vasjo Golo brdo. Brezskrbno je užival prirodo, od časa do časa so ga vsega prevzele m sli, zatopljen vase je korakal po stezicah. V takem razpoloženju sta ga presenetila dva mlada potepuha. Eden izmed njiju ga je z obema rokama objel od zadaj in ga potisnil k tlom, drugi je zahteval, da mu gospod profssor izroči vse, kar ima vrednega pri sebi. Gospod profesor se js nenadoma znašel v kleščah mladega, močnega fanta, pred seboj pa je videl njegovega pajdaša, ki. je bil tudi mlad, krepak fant. Ne bi imelo smisla, da bi se napadalcema zoperstavil, saj bi ga gotovo obvladala. Razen tega bi s tem olje prilival k ognju. Premišljajoči ljudje vrhu vsega tudi niso bojevite narave, vsaj bojevitost. ki se na zunaj manifestira v krepkih zamahih, jim že od narave ni dana. Ne da bi se upiral, je torej gospod profesor v usodo vdan hotel izročiti napadalcema, kar sta zahtevala. Tedaj pa je že pajdaš pred njim segel z roko v levi hlačni žep. Gospod profesor se je nasmejal in povedal roparju, da ima denarnico v desnem žepu. Ropar je segel v desni Ž3p in potegnil iz njega denarnico. V denarnci je bilo 82 din. Ko je ropar vzel iz denarnice denar, je menil gospod profesor, da denarnica sama ne more imeti za roparja posebne vrednosti. Svetoval je roparju, naj si pridrži denar, denarnico pa naj mu vrne. Ropar tega blagohotnega in pametnega sveta ni upošteval, pa mu je bilo pozneje zelo žal, kajti baš denarnica je bila corpus delieti. Našii so jo pri roparju po aretaciji Uro je imel gospod profesor tudi pri sebi. tudi uro je lepo vzel iz svojega žepa in jo previdno izročil roparju. Vredna je bila 500 din. Ropar je pretresel še dva žepa profesorjevega črnega suknjiča in našel svinčnik in nekaj bonbonov. Tudi svinčnik in bonbone je ropar spravil v svoj žep. Roparska napadalca sta bila Kolman in Hojden č. Kolman je napad priznal. Hojdenič pa je tajil, češ da se hoče Kolman nad njim maščevati. Ponujal je sodišču dokaz alibija. Sodišče se je kmalu prepričalo, da je bil roparjev alibi izmišljen. Tudi g. profesor je bil zaslišan za pričo. Dobre volje je bil in duhovit, šlo le za to. ali je pri roparju najdena denarnica profesorjeva last. G. profesor je denanrco takoj spoznal za svojo. če je kaj resničnega na svetu, je rekel, je resmčno to, da je ta denarnica moja. Ropar Hojdenič je apeliral na profesorjev dušni blagor. To pričevanje, je izjavil ropar, bo težilo vašo dušo. G. profesorja roparjev opomin ni mogel prizadeti. Odgovoril je: će bo odločilno samo to moje pričevanje, ali bom prišel v nebesa ali ne, potem bom čisto gotovo pr;šel v nebesa. Ropar Hojdenič se ni domislil nobenega argumenta več. da b* omajal odločnost priče, zato je lepo sedel zopet na zatožno klop in se zamislil. Kolman in Hojdenič sta vlomila v septembru tudi pr' Rovan Mariji v Poljanah, pri Bahmku Francu v Dravljah, Kolman sam pri Zupančiču Francu v Hrušoviu in pri posetniku Tometu v Dvoru, Hojdenič sam nri Marin Puklavec v PoHanah ln I pri Karlu Urš ču v Dravljah. Hojden'ć in Alkasovič sta vlomila v mlekarno Rezek Marne v Janševi u^ei 'n odnesla 2119 din gotovine in za 2400 din blaga Bučar ln A i vnovič sta vlomila pri Antonu Rupniku v Šiški. Senat te vse obtožence snoznal za krve in nr^rvMI K^m^i] 4 leta robile. Ho1d°ni-ču 7 let rob'ie Bučtuj 8 mesecev stro-eeea zanora. Alk*sovi«ih d orna čirov. V vsaki hi?ici je salon, prostorček za -vofjte'io in kot>-inico V kopahrci ie staJ- no topla voda, tekeca iz kotla, za katerega skrbi posebea sluga. Vsak gost mora najeti tako kolibo v afriškem slogu. Nje. na notranja oprema nudi enako uiobstvo kakor poljubni evreipski hotel. V salonu je odprta angleška peč, v kateri se zvečer zakuri. Večeri so namreč tu zelo hladni, kajti Butengo — tako se imenuje ta hotelska vas, lezi 1.600 m visoko nad morjem. Večeri v tropičnih krajih pri peči cb prasketa jočem ognju so za goste prsebno privlačni, ker se kuri v peči, čeprav stoji hotel oa ekvatorju. Trgovci proti bencinskemu kartelu ie pri znižani carini je imel kartel okrag 33 milijon 3 v čistega dobička Ljubljana. 3. marca Trgovci s tekor-im gorivom so se obrnili s spomenico na narodne poslance; apelirajo na nje, naj nastopijo v obrambo njihovih pravic p~oti tujemu kartelu. Trgovci so v svoji spomen ci zbrali mnogo gradiva proti kartelu in za svoie trditve tudi navajajo priče. Trde, da so razmere na bencinskem fžidču pn nas nev/držre ter navajajo metode karrtela. Bencinski Varrel pri nas je združitev inozemskih družb Standard Vacuum Comp., Shell in Astra. Pri tem je posebno zanimivo, da sta si Shell in Standard Vacuum največja nasprotnika. ki sta se pa vendar zd užila pri nas zaradi lepih dob:rkov. Zanimivo je tudi. da ie bila družba Standard, kjer sicer niso najbolj ob'utlj'ivi. razpu^čena. Standard in Shell sta sd zgradili v naši državi rafineriji te dosegli ogromno zaščitno carino v višini 200° o viednosri blaga. Dosegli sta, kar se ni posrečilo še nobenemu našemu državljanu — koncesijo za industrijsko rafinerijo. Med našimi d žavljani je bilo in je še mnogo interesentov • za to koncesijo. Kartelu se je tudi nosreč:lo, da edina na "a rafinerja v Dravogradu ne sme več samostojno obratovati, temveč dela samo za kartel, ki ji poMlja svoje blago v predelavo. Onemogočeno je tudi obratovanje domači tvrdJii Matocoil d. z o. z. v Mariboru, ki je v obrtnem obsegu destilirala bencin in mineralna olja, ker se je kartelu pos-ečilo doseči, da podjetje ne dobi uvoznih dovoljenj. Na intervencijo kartela so rumunske železnice iz rumunsko-jugo-slov. zvezne tarife črtale Floesti-Nord, od koder je tvrdka MotoroU lani prejemala svoje blago. Lami julija je izšla odločba nvnistrskega sveta za znižanje carine na uvoz nafte na 50%; ta ugodnost pa velja samo za indu- strijske rarinerrije, torej s"mo za kute! Tako je kar.el dobil m,Nnom>! nad prodajo bencina in derivatov nafte. Z i^to doloJbo so bile mak°.'mirane cene bere:ra v pr da-ji po lft*m. Toda kartel prodaja >voie blago samo v kg. trgovci so se pa marali posebej dogovoriti z njim glede litrsk h cen v nadrobni prodaji; to se pravi trg vci morajo prodajati b:ncin po določenih cenah, kaker so so obvezali, medlem ko je ka tel podražil ber.cin v kilogramskih CC .ih za trgovce že dvakrat po uredbi o zn-žanju uvozne carne. Kartel je profitiral že pri znižanj carini okrog 30 milijonov din na leto, pri p odaji bcnc:na po 2 din k.£ pa ima nad 100 milijonov din čistega dobi ka na leto, medtem ko mnogi trgovci prodajajo bencin v i/gubo in več jih je že uputilo prodajo ter so utrpeli veliko škodo zaradi investicij za črpalke in sode. Taku prehaja tudi nadrobna prodaja bencina v monopol ka tela. Tudi druge inozemske rafinerije ne smejo na naš trg, ne le, da je ustanavljanje domačih rafinerij onemogočeno. Rafinerija na Reki je do leta 1928 dobavljala nafto dravograiski rafneriji. Ko je dobi-la 6 milijonov lir odpravnine, s razen tega dobiva še stalno letno rento, zato da trgovcem v naši državi noče več prodajati blaga ter da ne dela kartelu konkurence, je prer.cha-la dobavljati blago našim trgovcem tudi največja rafinerija v Ev opi »Aquila« se je zavezala kartelu, da ne bo već dobavljala našim trgovcem naf;e. Prav tako »ne sme« dobavljati svojega blaga našim trgovcem nad 20 rum unskih tvrd k. Zanima nas, kakšen u-»peh bodo dosegli naši poslanci v tako kočljivi zadevi in če bodo ponovili na pristojnih mestih vse ob-dolžitve, ki jih naslavljajo trgovci s tekočim gorivom javno na karted. Dr. Howard Carter je včeraj v Londonu umrl. Bil je sotrudnik znanega angleškega lorda Carnavona. ki je odkril in odkopaj slovečo Tutankamnovo grobnico. Tudi žene znajo gasiti Ali bo načelnik gasilcev na Donso obsojen na denarno globo 500 švedskih kron, ker so v njegovi gasilski četi same ženske ? Sodelovanje pri gasilcih je švedskim ženskam z zakonom prepovedano in zato bo stvar pokrajinskega zbora v Gotoborgu, da o tem odloči. Pričakujejo pa. da bo ta zadeva predložena vladi v končno odločitev, ker gre za zelo kcčljiv problem. Na Donso preb va namreč 900 ljudi, med katerimi je samo 29 moških v starosti od 19 do 50 let. ki so pa ves dan zdoma na ribolovu. Zato je načelnik gasilcev Tallberg vesel, da se mu je prijavilo 52 deklet in mladih žen za gasilsko službo. Vse kaže da je ta gas'lska četa prav tako na mestu kakor vse druge. Ko je nastal v ladjedelnici požar so ga pogasile ženske tako hitro, da so res.le celo čoln, kjer je začelo goreti. To se je zgodilo sicer proti veljavnemu gasilskemu redu, toda načelnik je že zdaj prepričan, da mu ne bo treba plačati globe, temveč da bo zakon izpremenjen. Se pred odločitvijo je naročil polno gasdsko opremo za svojo četo. Zanimiv toplomer V Kodanju imajo originalen toplomer, ki kaže dnevno toploto daleč po mestu. Pritrjen je na stolpu nekega trgovskega doma in je zanj obenem zanimiva reklama. Dol-Ž-na toplomera odgovarja mejam, v katerih ae giblje temperatura Danskih otokov od 20 stopinj pod ničlo ali pa celo do 30 stopinj nad ničlo. Na stolpu je označenih vseh 50 stopinj toplote in vsaka stopnja ima vdelan svoj poseben toplomer, prirejen samo na tisto temperaturo, ki naj jo kaže. če dosež? zrak to temperaturo se toplomer avtomatično zapre z neonovo žarnico in ta razsvetli pripadajoči delec s Številko. Če se temperatura dvigne za eno stopinjo žarnica ugasne in zažari žarnica na višjem delcu. Nasprotno, Če temperatura pada se prižigajo postopoma vedno nižje žarnice. PRI ZDRAVNIKU Doktor Dudgeon je imel bogato kllentelo. Zato si je uredil ordinacijo kakor na tekočem traku. Bolnik je lahko prišel samo do vrat in če ni bil dogovorjen z zdravnikom, ga je potisnila strežnica naravnost v garderobo, kjer se je moral sleči. Potem je moral čakati, da je zapel zvonec, v znak, da lahko vstopi skozi druga vrata in se pojavi pred zdravnikom. Tako je prišel k dr. Dudgeonu tudi neki mladen č, ki je hotel priti do njega, ne da bi se slekel. Proti slečenju je odločno protestiral, toda pomagalo mu nI nič. Pred zdravnika je mogel stopiti samo nag. — No, kaj je z vami? je vprašal zdravnik. — Oprostite, gospod doktor, prav za prav nič! — Kaj pa potem takem počenjate tu? — Prišel sem va3 prosit, da bi se naročili na medicinsko revijo. E* Kh chberger 15 „Pot čez mrliče" niimmimiimmmni iiiiiiiiiiiuiiinimiiuiii johunsfc omai X. Povelje iz Centrale Inženir Samek je stanoval sredi mesta. To je bdlo zelo dobro premišljeno. Človek, ki bi si bil najel stanovanje kje na nabrežju, bi moral biti že zaradi tega sumljiv. Veselih misli se je vračal domov. Ni ga motilo, da ima ravnatelj tovarne o njem nekakšne vesti. Mnogo itak ni mogel vedeli Pa tudi če bi vedel — sreča — sreča! Najraje bi se bil kar na ulici zasmejal! tako je bil zadovoljen. Kar se je zaletel v neko dekle, UStavU se je in počil v smeh Dekle — bilo je prav Čedno — se je tudi zasmejalo. Gizdalinsko jo je vščipnil v lice in dejal glasno: — Počakajte me ob desetih pred kavarno Stei-ner. — In odšel je, ne da bi se bil ozrl. Dekle se glavo in nadaljevalo svojo pot. je začudeno ozrlo za njim, potem je pa dvignilo Stari delavec, ki ie bil zaslišal te besede, je hitro krenil v stransko ulico, da bi bil čim prej doma. Doma se ie preoblekel in najedel ,6b desetih je pa odšel k Steinerju. Samek se je ozrl šele Dri svojem stanovanju. — Saj sem oričakoval. da mi bo šel na to lima- nico, ko ni nikjer ve^ videl svojega zasledovalca. Hitro je odšel po stopnicah gori in se ustavil pred svojim stanovoniem 2e je hotel vtakn;ti ključ v ključavnico, ko je v naslednjem trenutku prisluhnil in zbistril pozornost. Nekdo je še v moiem stanovanju, ali pa je bil, — je pomislil, ko si je ogledal eomjo luknjico v ključavnici. Mala zaklopka ni bila na svojem mestu. Samo on io ie znal postaviti tako točno, da se je krila z zelo tenko zarezo, označeno z iglo v kovini. Za_k"!opka v ključavnici je bila potisnjena nekoliko navzgor. Odločno je pritisnil na kljuko Zaklenjeno Torej je nekdo bil v mojem stanovanju. — je pomislil hHro in odkleniL Odšel je skozi predsobo in prižgal luc. — Upam. da niste mislili, da puščam na svojih obiskih vrata odprta. — se je začul glas. Naglo se ie obrnil Nasproti njemu je sedela v njegovem naslanjaču ženska — značka BZ11. Samek nikakor ni pokazal svojega začudenja. Stopil je k oknu in spustil zastore Šele potem je sedel Radovedno je ogledoval žensko pred seboj — Ali so vas poslali? — je vprašal — Da. Prihajam naravnost iz centra, — je odgovorila in mu puhnila oblaček cigaretnega dima naravnost v obraz. Občudoval je to žensko Bila ie naravnost siiai-na. Se nikoli je ni videl razburjene, čeprav je bil sam vpričo nje že zelo razburjen Sponvnjal se je tiste noči. ko je hladnokrvno vodila umik iz Li- benske ulice in čeprav so imeli takrat za petami praško policijo je sklenila vrniti se po papir, ki ga je držal oni onesveščeni mož v roki. In na tistem oapinu je bila samo značka BZ 11, ki bi nikomur ničesar ne povedaa Bila je izredno oprezna. — Navdušen sem — damski obisk pri meni, ]e poskusil pošaliti se. Hladno ga je pogledala. — Ne govorite neumnosti Dam vam navodila, vi se pa ob nol desetih prinravHe in odidite k Stei-nerjevi kavarni na svoj sestanek. — Kako veste to? _ Bila sva dva. ki sva vam sledila iz tovarne Verujem v boga, da nas ni bilo več, — je pripomnila pomembno. — Saj vendar veste, da je bil to samo moj trik — Seveda vem, — ie dejala nestrpno, — toda meni je ta trik ze'o dobro služil, vsaj tu ne bom imela vohunov za petami. # — Imenitno Preidiva torej k stvari. Kakšna so nada^'na navodila? — Šef hoče imeti v treh dneh načrte v rokah, — je odgovorila mirno in mu vprašujoče pogledala v oči. — V treh dneh! To ni mogoče! — je vzdihniL — Seveda je mosoče če se lotite tega posla vi Imeli boste pomočnika — Toda .. — Nobenega toda Sicer pa, pol desetih je že — pojdite. Hladno se je priklonil, vzel klobuk in rokavice ter stopil k vratom Čujte, — se je začul glas za njim Ozrl se je. To ni bila značka BZ11 Ta ženska, ki je nervozno trgala prt na njegovi mizi, je bila naenkrat tako izpremenjena. — Nerada delam to, oprostite, če sem bila morda groba — opozarjam vas, da je to nevarno, toda doktor čaka. — Torej je to interes vašega doktorja? — Jo vprašal posmehljivo. — Da. Toda tudi vaš in moj in vsega naroda .., — Hm — Je zamrmra1 in se neodločno ustavil pred vrati. Potem je pa še enkrat pritisnil na kljuko, kakor da se je nečesa domislil in odšel je. Vrata je zaklenil za seboj Ženska, ki je v sobi bo znala odpreti vrata in mož ki prisluškuje eno nadstropje više — če je sploh tam — mora imeti vtis; da je bil v svojem stanovanju sam. Eno nadstropje više ni bilo moškega. Tam je bila ženska. Tam je bila ženska, ki je ni bfo mogoče kar tako pretentati. Bila je tretja, ki je sledila Inženirju Sameku iz tovarne. Prag je prestopila šele, ko je BZ 11 smuknila na hodnik. Ženska, ki jo je zasledovala, ni bila neumna Zdelo se je, da je bila pripravljena na možnost, da bo zasledovana tudi tu. Med njo ln Heeno je bila razdalja enega nadstropja, vendar je pa zadoščalo .da je Helena odhitela pred hišo in opazila velik sivozelen voz oddaljujoč se proti drugemu koncu ulice Vsako na-daiim> '^-Hov^nje hi b?lo zaman Helena ie D slo odhitela Čez več u&c ln smuknila v nizko vilo na kraiu mesta. Urejuje Josip Supančtt - Za »Marouno uanuroo« Man J era* - J6o upravo to merami del usta Oton Cbristol - Val v LJubgaiu