g n i* a n j ta
mladinski
list
štev. 11 27.12. 1974
novoletni intervju
razgovor z generalnim direktorjem
ZDRUŽENEGA INDUSTRIJSKEGA PODJETJA GORENJE IVANOM ATELŠEKOM . .
Sredi ponedeljkovega dopoldneva sva s predsednikom TK ZSM Gorenje Jožetom Kreblom potrkala na vrata tajništva generalnega direktorja Združenih industrijskih podjetij Gorenje Ivana Atelška z željo, da nama odgovori na nekatera vprašanja o doseženih uspehih in načrtih v prihodnjem letu.Ob sprejemu sva videla,da ga motiva sredi intenzivnega dela, vendar tega ni z ničemer pokazal.
Takole je potekal naš razgovor:
TELEX: "Vsako leto ob tem času delamo obračune dela preteklega obdobja.
Kako ocenjujete poslovne uspehe Združenega industrijskega podjetja Gorenje v letošnjem letu?"
Ivan ATELŠEK : "Povedati moram , da tovarne v letošnjem letu kljub različnim gospodarskim težavam končujejo delo s pozitivnimi rezultati,res pa je, da z opravljenim delom nisem povsem zadovoljen,ker bi bili lahko rezultati še precej boljši.
Štiristo milijard starih din realizirane proizvodnje navzven ne pomeni majhen uspeh, znotraj naših delovnih organizacij pa z njim ne smemo biti zadovoljni.
Pomembno je,da smo uskladili programske cilje TGO Gorenje v Velenju in vseh ostalih organizacij združenega dela v ZP Gorenje.
S kompletiranjem programov smo tako v Velenju, Muti, Var stroju kot v Severu, Elradu,Peeru in Metalplastu dobili končno obliko,kako naj do leta 1980 to izgleda.
To pa je del našega preteklega dela.
Prizadevali smo si jačati samoupravljanje, jačati ekonomsko bazo delavca in vseh ostalih faktorjev.To mora biti tudi med mladino jutri še bolj potencirano kot danes."
TELEX:"V svetu se posebno v zadnjem času kažejo klice gospodarske krize. Kaj la hko pričakujemo glede tega v ZP Gorenje v prihodnjem letu in kakšne bodo naše naloge?"
Generalni direktor Ivan Atelšek
NOVOLETNI INTERVJU.
Ivan ATELŠEK : "Kriza je sigurno prisotna. Njen nastanek definiramo s pojavom energetske krize,ki je bila v začetku najbolj občutna na Zahodu.Vsekakor pa se je ta kriza v določeni meri odrazila tudi v Jugoslaviji zaradi surovinske baze.
Tisti,ki na vsakem koraku kritizirajo ,ne vedo,da predstavljajo degenerirano družbena naj bo to v vrstah mladine, Zveze komunistov, sindikata, inženir jev ali delavcev v proizvodnji .Takih v naših tovarnah ne potrebujemo,potrebujemo pa " napredne ljudi,ki bodo šli naprej!"
TELEX:"Ob koncu koristimo priložnost in vas prosimo za vaše mnenje o mladinskem listu TELEX."
Misli m, da se morajo ljudje, kadar pride do krize,še bolj zbrati,doseči večjo enotnost,ker bodo le tako lažje premagovali težave.Vsi činitelji,ki kakorkoli delujejo v tovarni, se morajo zbrati, posebno pa vi, mladi ljudje,z vašimi naprednimi stališči, ker trdim,da je mladina v Gorenju naredilaRazšir;ti je treba informativno dejavnost mnogo s svojimi idejami,enotnostjo, z opti- ge na tiste mladinske organizacije,kjer
Ivan ATELŠEK : "Menim,da je TELEX pravilno zasnovan.Prizadevajte si ohraniti preprosto besedo,ki jo bo razumel vsakdo: tako tisti s fakultetno izobrazbo, kot oni,ki ima nedokončano osnovno šolo.
mističnim pogledom na svet okoli sebe. Mnogim,predvsem starejšim ljudem, teh kreposti manjka.
V prihodnjem letu so naše naloge velike. Planiran je izvoz v vrednosti 150 starih milijard v ZP Gorenje,dokončati moramo začete investicije,ki so prisotne v vseh organizacijah združenega dela.
Še bolje se bomo morali organizirati in še bolj združiti intelektualno s fizičnim delom.Potrebno bo uporabljati čas kot faktor vrednosti ne samo za merjenje časa,ampak tudi kot denar.Hitreje bomo morali investirati,hitreje iskati tehnološke izboljšave za dvig produktivnosti, iskati rešitve v izdelkih in drugo.Ljudem , ki stalno kaj zahtevajo,moramo povedati, kaj je možno narediti in kaj ne ter zakaj ne. Manjka nam strpnosti in tudi to je ena izmed nalog mladine,ki bo poleg ostalih družbenopolitičnih dejavnikov morala znati pravilno ocenjevati današnjo in jutrišnjo situacijo. Mislim ,da mladine, ni potrbno hvaliti,to lahko stori le vaše opravljeno delo.Aktivirati je potrebno slehernega zaposlenega v ZP Gorenje,da bo občutil, da bo vedel,kaj to pomeni zanj in njegovo okolico.
Pomagajte tudi tistim,ki niso v tovarni Gorenja v Velenju, tistim,ki vašo pomoč potrebujejo,in gojite tisto,kar je plemeni tega, saj je tudi to ena velikih podpor našemu samoupravnemu socializmu.
tega ni ali pa se še vedno ukvarjajo z začetnimi težavami.
Posebno mi ugaja to,da ste v člankih direktni in konkretni, brez tistega pogosto prisotnega zavijanja dejstev. Uporabljajte to prakso tudi v bodoče. Mislim,da je to prav!"
Generalnemu direktorju ZP Gorenje Ivanu Atelšku sva se zahvalila za izčrpne odgovore in odšla skozi sprejemnico,kjer so že čakali novi obiskovalci.
Bojan Ograjenšek
mnenje
USPOSABLJANJE MLADIH DELAVCEV
Programski smo ga sprejeli na volilni konferenci, je zelo obsežen, vendar menim, da bo morala naša organizacija prevzeti še eno nalogo: organizirati in zagotoviti mladim delavcem - samoupravljalcem -temeljito poznavanje celotne proizvodnje, delovnih procesov in poslovanja v naši delovni organizaciji.
Vsak zaposlen mlad delavec mora poznati-^1 vsebino,način in potek delovnih procesov, v katerih dela in sodeluje kot samouprav-Ijalec.Drugače ne bo mogel kot posameznih povezan z drugimi,vplivati na proizvodnjo
in poslovanje,predvsem pa na samoupravne družbenoekonomske odnose niti v svoji TOZD in delovni organizaciji,še manj pa na potek in smer družbene re-produi cije.
Pri usposabljanju delavcev - proizvajalcev - morajo največ sodelovati strokovni delavci, ki pripravljajo organizirajo in usmerjajo proizvodnjo in poslovanje v delovni organizaciji ter povezovanje delovne organizacije z drugimi organizacijami in raznimi organi.Edino s takšnim povezovanjem procesov .povezav in namenon različnih ukrepov bodo delavci lahko nosilci gospodarjenja,raznih družbenih akcij, pt npr.stabilizacije,posebej pa še poteka družbene reprodukcije, od TOZD do združene in sestavljene organizacije.
Razmisliti bi morali še o stalnem in ustreznem informiranju mladih delavcev, o mednarodnih ekonomskih odnosih,saj je poznavanje tega sestavni del upravljanja TOZD in graditve samoupravnih odnosov v naši državi.
Mladi delavci moramo tudi podrobneje poznati razmerje sil med razvitimi državami in manj razvitimi deželami,položaj kapitala in naprednih sil v svetovnem merilu.
To znanje bo olajševalo delo naših samoupravnih organov,v usmajanje našega razvoja v borbi proti nosilcem tehnokratskih in raznih drugih protisamouprav-nih teženj,skratka doseči vse tisto,kar želimo uveljaviti z novo ustavo.
Jože Krebl
v lendavi
V	GOSTEH PRI MLADIH V VARSTROJU
Ob dnevu republike je organizacija mladih delavcev tovarne Gorenje-Varstroj iz Lendavo povabila v goste mlade iz naše tovarne.
Povabilu smo se radi odzvali še posebej zato.ker smo o najmlajšem članu Združenih industrijskih podjetij GORENJE Velenje vedeli bore malo.
Med ogledom njihovih proizvodnih prostorov smo izvedeli ,da so v Varstroju po integraciji z Gorenjem sprejeli razvojni program do leta 1980,ki pa naj bi bil realiziran že do leta 1978.Da je referendum uspel,ni nobeno presenečenje, kajti delovna skupnost Varstroja je videla v integraciji prespektivnejšo bodočnost. To pa pomeni za njih začetek gradnje nove tovarne varilne opreme v velikosti 6.000 m"-,sprejem novih 240 delavcev in povečanje skupnega dohodka za 100 milijonov dinarjev.
V	novih proizvodnih prostorih se v Varstroju hočejo še bolj specializirati
za varilne aparate ter izboljševati proizvodnjo.To pomeni,da bo delovna organizacija Gorenje-Varstroj dobila položaj vodilnega proizvajalca varilne opreme v Jugoslaviji.
Tudi dejavnost organizacijskih enot montaže se bo povečala in modernizirala hitreje, saj so za to dane v okviru združitve z Gorenjem različne možnosti.Posebej še s sodelovanjem Gorenja v inozemstvu. Danes polovico delavcev iz montaže najdemo po različnih gradbiščih po vsej Evropi .Kolektiv , ki danes šteje 250 ljudi, pri svojem načrtnem zaposlovanju in kadrovski politiki zagotavlja, da ne pride do stagnacije in odpuščanja delavcev.
Od 1. septembra letos je delavcem zagotovljen osebni dohodek z najnižjo osnovo 1.700,00 din, vštevši dodatek za minulo delo in uspešnejše delo. V novih delovnih prostorih bo za delavce urejena tudi družbena prehrana.
Veliko pozornost posvečajo pri Varstroju tudi novim kadrom,pri tem pa imajo težave s kadri z višješolsko izobrazbo, saj je le-teh v Lendavi premalo.Nekoliko lažje je pri pridobivanju kadrov s srednješolsko izobrazbo.Prihodnje leto želijo zaposliti 50 ljudi od nižje šole do VK.
Pri tem pa ne pozabljajo tudi na dopolnilno izobraževanje svojih delavcev.
To je le nekaj bežnih zapiskov o utripu najmljašega člana Gorenja.
Vendar se naš obisk ni končal z ogledom njihove tovarne. Mladi delavci iz Lendave so nas popeljali k naftnim vrelcem,ki so v neposredni bližini mesta, v gradu nad mestom pa smo lahko videli razstavo slikar jev-kolonistov.
Prekmurski pejsaži in obrazi prekmurskih kmetov, ki tako živo izražajo utrip pokrajine,so bili še eno bogato spoznanje za nas,ki smo bili prvič v tem naj-severovzhodnejšem delu naše republike.
Mladi delavci iz Var stroja so nam podarili umetniško sliko s panoramo Lendave. y razpravo so se vključili številni delegati , ki so kritično prikazali stanje po posameznih področjih in nakazali smernice za izboljšanje. V razpravi so sodelovali tudi delegati iz naše delovne organizacije. Jože Krebl je govoril o akcijah po kongresu ZSMS, Janez Kos o vlogi OO ZSMS v TOZD in Arčan Danilo o strokovnem izobraževanju mladih delavcev.
Po razrešnici starega odbora je bilo izvoljeno novo predsedstvo.
Novo predsedstvo tvorijo člani:Osman Hasič , REK, Tomo Jurčec,REK ,Božo Horvat, REK, Borut Keršič,RŠC ,Milan Kretič, Gorenje,Ilija Lavrenovič ,RŠC , Jože Miklavc, Gorenje, Ferdo Parfant, Gorenje, Zdenko Rahten,SGP Vegrad,Drago Ribič,Nama,
Milan Ristič ,REK ,Duška Vešligaj ,Nama, Jože Krebl,Gorenje.
Sekretar občinske konference je vnovič postal Vlado Videmšek,predsednik pa Slavko Volf, RŠC.
Ob koncu je bil sprejet program dela za naslednje obdobje,objavljeni pa so bili tudi sklepi konference.
Predsednik TK ZSMS Gorenje se je v imenu mladih iz ver njskega Gorenja zahvalil za topel sprejem ter hkrati povabil Len-davčane,da nam obisk vrnejo.
Razšli smo se z željo,da naše sodelovanje ne bi ostalo na sedanjih pozicijah, temveč moramo mladi s svojim ustvarjalnim delom dati še večji prispevek k doslednemu uresničevanju zastavljenih nalog v združenem podjetju Gorenje.
Jože Krebl
NOVO VODSTVO OK ZSMS VELENJE V petek, 20.decembra, se je zbralo v dvorani skupščine občine Velenje več kot 70 delegatov in gostov na volilno konferenco OK ZSMS Velenje.
Konferenco je otvoril in pozdravil predsednik OK Zr IS Velenje Ciril Grebenšek. Po izvolitvi delovnega predsedstva in organov konference je bil sprejet sklep o preimenovanju OK ZMS v OK ZSMS Velenje.
ob dnevu jla
darilo vojakom
V	okviru praznovanja dneva JLA so imeli vojaki celjskega garnizona v petek,20.decembra, v kasarni "Jožeta Meniha-Rajka" , slovesnost,na kateri so mladi vojaki svečano prisegli.Številni vojaki in njihovi starešine so dobili priznanja.Pozdravili
so jih predstavniki družbeno-političnih organizacij in šol celjske občine.
V	imenu več tisoč delavcev Gorenja iz Velenja je zbor vojakov pozdravil tudi predsednik TK ZSMS Gorenje Jože Krebl in jim ob tej priliki predal darilo.
Jože Krebl je med drugim povedal naslednje :
"Ob tej svečanosti vam prinašam darilo našega delovnega kolektiva.Prepričani smo, da boste televizijski sprejemnik s pridom uporabljali in da bo poleg koristnih informacij prinašal tudi ure prijetnega razvedrila. Darilo naj bo priznanje za nesebične napore,ki jih vlagate v obrambo naše domovine in vez med vojaki in civilisti. Menim,da naše sodelovanje ne sme ostati na sedanjih pozicijah.Navezati moramo se tesnejše stike,katerih cilj mora biti krepitev obrambne moči."
Jože Krebl je v imenu kolektiva Gorenje vojakom ob dnevu JLA iskreno čestital.
MLADI,SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite,ki predstavlja zavestno opredelitev vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti,da branimo nedotakljivost ozemeljske in politične svobode Jugoslavije,je temelj, na katerem gradimo vse cilje,naloge in pravice ZSMS na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Ena od osnovnih komponent splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite je podružabljanje obrambe.Vsak mladinec , občan, delovna organizacija , družbenopolitična organizacija in ostale organizirane skupnosti občanov morajo postati subjekt narodne obrambe in videti svojo vlogo v krepitvi tistih aktivnosti, ki lahko pripomorejo k boljši obrambni sposobnosti. Uspešnejše uresničevanje koncepta se lahko zagotovi pod pogojem, da se tudi mladina seznanja z bistvom, predvsem pa z idejnimi osnovami in možnostmi uspešne obrambe v pogojih sodoben vojne. Zavedati se moramo,da obramba naše socialistične Jugoslavije ni le naloga nekaterih organov in institucij, ampak je obramba tudi stvar nas mladih.Področje družbene samozaščite,ki je povezano z delovanjem na področju obrambnih priprav,mora postati sestavni del vsebine programov in dejavnosti ZSMS
Za vprašanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite so mladinske specializirane organizacije velikega pomena. Zato ZSMS krepi idejno usmerjenost in akcijo mladinskih specializiranih organizacij in društev,ki vključujejo mlade in
tako širijo fronto mladih borcev,samoupravno socialistično usmerjenost mlade generacije.
Pomembno za vsestransko osveščanje mladih na obrambne priprave je prenašanje revolucionarnih tradicij,ki pomeni temelj marsikatere aktivnosti.Mladi v Jugoslaviji imamo neverjetno zakladnico preteklosti .Ta je pričujoča povsod okoli nas, biti mora tudi v nas samih. Ko se oziramo v preteklost,ko ocenjujemo do-
gajanja,ljudi in dogodke,smo ponosni, če nas ti dogodki navdajajo s ponosom, da nam postavljajo trdne temelje velike zgradbe današnjega življenja.Ljudje iz NOB nam postajajo vzori,postati jim hočemo podobni.Biti ponosen na preteklost svojega naroda pomeni, biti predan sedanjosti, njenim uspehom in neuspehom. Zato je vrednost tradicij za mlade velikega pomena.
Kretič
zakaj tako ?
S PRAZNIM ŽEPOM V NOVO LETO
Smo pred novoletnimi prazniki,ki nam bodo prinesli poleg kupa želja in voščil za srečnejše novo leto,tudi kup neprijetnosti ,predvsem tistih - denarnih.
In prav o teh želim spregovoriti.
V	našem uredništvu smo pred dnevi dvignili telefonsko slušalko in povprašali,kakšne cene so nam pripravili za sil-vesterski večer.
V	hotelu "PAKA" so nam povedali,da bomo morali za silvestrovanje odšteti kar 350 dinarjev v njihovem baru, v jedilnici pa pet starih tisočakov manj. Ravno toliko velja rezervacija v celjski "Celei".
Receptorka v hotelu "Paka" nam je zaupala tudi to,da v ceno ni vračunana pijača (?!). Po cenah v imenitnejših lokalih nismo spraševali, vprašali pa smo se, ali je res vredno osem ur zabave plačati s štiriindvajsetimi urami trdega dela ob tekočih trakovih, v jami in še kje?
Mar nam je res tako otopel občutek za materialno vrednotenj e dela, da lahko tovrstne usluge tako visoko ocenjujemo in ocenimo? Prepričani smo,da to ni v interesu delovnih ljudi,tistih ljudi iz neposredne proizvodnje.
Če razpredam naša razmišljanja še naprej,bi rekel,da se tako cenjenih zabav lahko udeležujejo le tisti ljudje,ki jim ni
cilj sproščena zabava,ampak hočejo zaradi namišljenega visokega družbenega položaja biti nekaj posebnega. Je to snobizem , ali ni?
Nadalje smo se pozanimali,kako pripravljajo silvestrski večer v privatnih gostiščih.
Povedali so nam,da silvestrovanje sicer bo,vendar bo moral za ples poskrbeti vsakdo sam.
"Ne bomo iztržili toliko,da bi lahko plačali ansambel", nam je povedala gostilničarka pri gostišču Zajc.
"Pod petsto starimi tisočaki se noče pogovarjati noben trio,tisti, ki imajo pa po pet brenkačev,hočejo imeti kar osemsto starih tisoč", je zaključila njeno pripoved.
Je to normalno?
Temu smo včasih rekli neupravičeno bogatenje,po brezbrižnosti do takih pojavov pa sodim,da so bile (in so še) komisije za ugotavljanje premoženja le muhe enodnevnice.
Nenazadnje se sprašujem tudi to,ali lahko po ceni storitev spravimo v isti koš skupino požrtvovalnih umetnikov v g ledališču in pet "brenkačev" ,kot je imenovala gostilničarka?
So res oni tisti, ki oblikujejo ceno rezervacijam?
Mar tudi dežurni zdravniki "potegnejo" tak zaslužek na Silvestrov večer za delo, ki ga je resnično težko ovrednotiti, in drugi delavci pri javnih službah?
Mladi smo trdno prepričani,da mora biti zaslužek prilagojen delu.
Se morda motimo?
Torej. . . ? !
Jože Krebl
*
^ ^ *
življenje
(RAZMIŠLJANJE O NJEM)
Kot majhen,nebogljen,brez vsega,sem prišel na svet, to se pravi, pričel sem živeti življenje. Življenje,ki so ga živeli milijoni in milijoni pred menoj in ki sem ga jaz bil pripravljen sprejeti.
Seveda,tedaj še nisem vedel,da je življenje že začetek smrti.Tega sem se zavedal, ko sem pričel odraščati, gledati za dekleti, ob raznih žalostnih trenutkih,pa tudi večkrat pred nočnim počitkom.Če vzamemo življenje matematično,potem ga lahko primerjamo s kakršnimkoli diagramom. Prične se ob rojstvu,nadaljuje v dorašča-nju ,nato je človekova najvišja življenska točka,prične se staranje in nazadnje smrt. Vse življenje pa ni matematika,ki 'je prikazana s hiperbulo,ki raste in pada,ampak boj za obstanek posameznika in celotenga ljudstva.Toda ta boj ni enak,za nekoga je lažji,za drugega težji,za tretjega brezvre-den ipd.Življenje je zame nekaj lepega, kar se ne da opisati,kajti to je neka sila,ki te vleče,da si boljši od drugih, da dosežeš nek ja, kar bi ti pomagalo in zadostovalo za prijetno, življenje.Ta sila je kot človekovo srce.Ko ti preneha biti srce , umreš in takrat,kadar te sile ne najdeš , vedi,da si premalo dosegel v življenju. Življenje je lahko sonce,tisto svetlo sonce,ki te obsije iz vseh strani,in takrat,ko spusti svoje rumene žarke,si predstavljaš, da si ne vem kakšen bog, ki je srečen in ljubi življenje ter noče,da bi začel propadati,ampak hoče višje,še višje,visoko in pa tudi na vrh svoje življenske zmogljivosti.Toda to življenje, ki so nam ga podarile naše matere s pomočjo očetov,je lahko tudi sama tema,ki ne pelje nikamor ,ampak vodi v smrt.
Zato moramo ta dar,ki nam ga je dala narava, sprejeti in življenje vzeti resno, brez kakršnik koli neumnosti,in dopustiti,da nas obsije svetlo sonce,ki nam prinaša srečo,uspeh in ljubezen v življenju. Nikakor pa ne smemo dopustiti,da pademo
v temo, v tisto temo,iz katere ni povratka in,da je življenje ena sama muka,s kate ro se nič ne doseže. Zatorej , sijaj,sijaj sončece!
Srečko Kolenc Gorenje-Metalplast Ruše
PRAVIŠ, DA NE ZNAM ŽIVETI. . .
Praviš, da ne vem za srečo, praviš, da ne znam živeti, praviš, da tako naprej ne gre, praviš, da je vse drugače.
Praviš, da ne vem za srečo —
Prosim, daj, razumi, da moja sreča ni denar, da moja sreča ni ljubezen i,
denar kaj rad izgine, a ljubezen, ah, ljubezen...
Prosim, daj, razumi, da sreča sonce je in noč , da sreča trava je in potok, da sreča smeh je, pesem, da sreča je labod, da sreča pot je, daj, razumi.
PRAVIŠ, DA NE ZNAM ŽIVETI: . .
Ker mislim, da življenje bol je, da življenje krik, brezupen je, da življenje zmeda je, da strma pot je, da strel je v prazno, in praviš, da ne znam živeti.
Daj, razumi, gre tako naprej,
saj vztrajam , kličem ,
Dajem lačnim kruha, prosim odpuščanja krive, jočem za tiste, ki bi morali jokati, pomagam stiskati roke, da se življenje ne bi izmaknilo, dajem strah, dajem ogenj,
in praviš , da je vse drugače Saj vem , saj vem , oprosti, prosim, saj vem, da je vse drugače.
-brina-
črna pika
Da bi prispevali k urejenosti delovnih mest, smo v okviru uredništva Telexa v akciji "Črna pika" fotografirali več krtičnih primerov z namenom, da opozorimo nanje in da prispevamo s tem k njihovi ureditvi. Predvidoma bo v vsaki številki Telexa objavljen vsaj po en tak primer, ki ne predstavlja splošne slike, ampak naj pove, kaj še ni urejeno.
Spodnji posnetek je bil napravljen ob priliki akcije, prikazuje pa ozki prehod na sicer dovolj širokem hodniku med železniškimi tiri in obratom štedilnikov I. Nakladalne rampe so skoraj vedno tako natrpane z izdelki in drugim blagom, da je prehod otež-kočen ali že kar nemogoč.
Zamislimo si samo še vlak, ki se premika. Kar hitro se mimoidoči lahko znajde pod njegovimi kolesi al pa ga stisne ob prenapolnjeno rampo.
Na rampah so označbe, do kod je lahko zloženo blago, brez označb pa velja, da mora biti med koncem hodnika in zložaji najmanj 1 m prehoda. Bomo čakali nesreče, da se predpisom in dejanskem stanju ugodi?
POJASNILO GLEDE IZOBRAŽEVANJA
Kadrovsko-socialna služba nas je opozorila, da v prejšnji številki TELEXA informacija glede izrednega šolanja ni bila pravilno zastavljena.
Dejansko gre za informativni razpis, ki naj bi pokazal, koliko naših delavcev bi želelo pridobiti kvalifikacijo orodjarja, električarja ali strojnega ključavničarja.
Informativni razpis velja za redne triletne šole, zato je potrebno, da imajo kandidati končano osemletko.
Informativne prijave zbirajo izključno samo mladinska vodstva in sodelavka Grazerjeva v sobi družbenopolitičnih organizacij, telefon 151.
Zaradi napačne informacije se uredništvo bralcem opravičuje.
TUDI VARSTVO PRI DELU UREJENO NA OSNOVI SAMOUPRAVLJANJA
Do nedavnega sta urejala varstvo pri delu temeljni zakon o varstvu pri delu Ur.1.SFRJ št. 15/65 in 28/66 ter republiški zakon o varstvu pri delu Ur. 1.SRS št. 22/66. Na njuni osnovi so bili izdelani interni pravilniki o varstvu pri delu, ki so obsegali dolžnosti in pravice delavcev pri delu v zvezi z varnim delom in druge tehnične oblike urejanja delovnih pogojev.
16.oktobra 1974 pa je skupščina SR Slovenije sprejela nov zakon o varstvu pri delu,ki je usklajen z določili nove ustave in je vsebinsko boljše urejen.
Zakon zagotavlja enotno in samoupravno urejanje varstva pri delu ter odgovornosti, ki je velikega pomena za varno in uspešno cfelo delavca.Nov zakon o varstvu pri delu ureja le splošna vprašanja, konkretno urejanje tega področja pa je prepuščeno samoupravnemu urejanju v organizacijah združenega dela.
S pravilnikom oz. s samoupravnim sporazumom se bodo torej urejevala vsa vprašanja varstva pri delu v TOZD.
Zavedati se moramo,da je varstvo pri delu pomembna stvar.Gotovo ni vseeno, kakšna je higiena,kako je urejeno požarno varstvo,kako je z zaščitnimi sredstvi, tehnično varstvo predstavlja celo pogoj za potek proizvodnje. Menim ,da ni gledati delovnega mesta zgolj po zaslužku,temveč tudi po delovnih pogojih .Človek se mora v okviru možnosti počutiti na delovnem mestu varnega.To je pogoj za uspešno delo,za dobro voljo in za skupne rezultate dela.
Pri nas imamo pogoje za ureditev takih delovnih razmer, ki bodo zagotovile zmanjšanje nesreč pri delu,poklicnih obolenj in boljše počutje delavcev. Za to pa je treba sodelovanje vseh in pravi odnos do dela.
Novi zakon ne sme biti s mo pravni akt, ki bi nas silil v določene okvire.Biti mora napotek in sredstvo, s katerim si lahko v združenem delu uredimo takšne pogoje,kakršne si želimo!
Jože Miklavc
spoznavajmo se po delu
Govoriti o našem delu je potrebno.
Odločili smo se, da bomo predstavljali naše mlade sodelavce, ki si kakorkoli to zaslužijo. Pogovarjali se bomo z njimi in zapise objavljali v posebni rubriki. Poiskali bomo delovna mesta s težjimi pogoji dela.
In namen? SPOZNAVAJMO SE PO DELU!
MARIJA OSTRIČKI je bila rojena 1956. leta v hrvatskem Zagorju. V Gorenje je prišla iskat delo, ker je bilo v njenem rojstnem kraju težko najti zaposlitev. Zaposlila se je v obratu štedilnikov I. kot točkalka. To
Marija OSTRIČKI
delo opravlja že tri leta in je po mnenju moj stra med najbolj pridnimi delavkami in obenem naj mlajša.
Delovno mesto točkalke je gotovo eno težjih, ves delovni čas je treba stati. Pri delu se močno iskri, surova pločevina pa je nevarna za poškodbo. Pri toč kanj u se sproščajo pare, ki lahko povzročajo tudi utrujenost in glavobol. Delovno mesto se ne da s posebnimi ukrepi bistveno izboljšati.
In kakšne želje ima Marija?
Nad delom in osebnim dohodkom se ne pritožuje. Rada pa bi napravila tečaj za kontrolorko ali pa administrativno šolo. Stanuje v Podkraju pri Velenju kot podnajemnica. Za stanovanje še nima skrbi.
Ko bo imela družino, bo to seveda njena prva skrb.
Mariji želimo, da bi pri svojem delu imela še naprej toliko dobre volje in da bi napravila tečaj za kontrolorko.
silvestrovanje
Koledarsko leto se izteka.
Prehitro bo minil čas,ko si bomo zadnjič v tem letu stisnili roke, se z nemimi pogledi poslovili od naših delovnih mest in odhiteli vsak na svojo stran.
Silvesterski večer.
Ali ni čudno,da tako veliko pričakujemo od tistih nekaj uric,ko se staro leto prevesi v novo,ko si v krogu najdražjih, znancev in prijateljev,izmenjamo najlepše želje in se nato veselo zavrtimo v rano jutro novega leta.
Pa nismo želeli pisati o tem.
Namen imamo,da vam razkrijemo,kje bo letošnje leto silvestrovala skupina mladih, ki službene odnose v tovarni povezuje v iskrene prijateljske stike izven nje in tako poglablja poznanstva , sklenjena ob trakovih, v pisarnah,skratka povsod tam,kjer se videvajo modre delovne halje z znakom Gorenja.
Če se peljete iz Šoštanja skoui sotesko proti vasi Gorenje,lahko opazite na levi strani ceste sicer ne posebno domiselno opozorilo,ki vabi mimoidoče na "kmečki turizem".
Opozorilo ni ravno najbolj vzpodbudno, še manj pa cesta, ki je speljana čez most, ki nima ograje. Če vam ob tem ne zmanjka dobre volje, bo po kakih dveh kilometrih gozdne ceste vaš trud poplačan.
Znašli se boste pred prijetnim gospodarskim poslopjem,ki razen nekoliko večje verande ne daje vtis gostinskega lokala. Hiša stoji na majhnem hribčku,obdanim s smrekovim gozdom ,njena neposredna okolica pa je posajena z jabolčnimi sadikami,ki čakajo na prvo pomlad.
Po vstopu v zgradbo boste opazili dva domisleno urejena prostora,kjer se priroda staplja z domačnostjo.Če ste to želeli najti,ste ■ prišli na pravo mesto.
Kot smo že uvodoma zapisali,bodo mladi Gorenjčani preživeli zadnje ure starega in prve ure novega leta v tem ambientu, ki bo posebej dekor ir an v ta namen.
Rezervacije veljajo sto dinarjev za osebo in izvedeli smo,da je nekaj prostih mest še na voljo.Informacije lahko dobite v sobi družbenopolitičnih organizacij ali na interno 151 ter pri mladinskih vodstvih.
Rok prijav je 28.december.	"'*«
Ko smo vprašali Marjana Mastnaka,predsednika kulturne komisije pri TK ZSM Gorenje, ki vodi pripravo silvestrovanja, kako priprave potekajo nam je povedal,da so osnutki programov pripravljeni,z realizacijo končnih del pa bodo pričeli okrog 28 . decembra , ko bo znano že končno število udeležencev.
"Če boste pisali o tem,napišite,da pripravljamo nekatera prijetna presenečenja", nam je zaupal na koncu.
-te-
S AH ISTI TEKMUJEJO
Delo šahovske sekcije je bilo v zadnjem obdobju zelo razgibano.V sodelovanju s posameznimi službami so bila odigrana prvenstva kontrole,orodjarjev in tehnologov, izvedeno pa je bilo tudi ekipno prvenstvo Gorenja.
Prvo mesto je osvojila ekipa tehnologov v sestavi: Kos ,Randelov ,Goršek ,Valenčak in Andročec.
Vrstni red:
tehnologi
uvoz-izvoz
engineering
OSP
orodjarna
18 točk,
16.5	točke,
15 točk,
14.5	točke,
8,5	točk itd.
Sest šahistov šahovske sekcije Gorenje se je udeležilo republiškega sindikalnega prvenstva v šahu za leto 1974,na katerem je nastopilo 165 šahistov.
Najbolje se je uvrstil Milan Goršek,ki je v III.jakostni skupini dosegel odlično VII. mesto in zanj prejel tudi pokal. Čestitamo!
-mg-
io_
srečno novo leto!
Leto je naokrog.
Spet si bodo ljudje segali v roke, drug drugemu želeli srečo.
Eni iz srca, drugi kar tako.
Prazno besedičenje nam nikakor ni všeč, še manj polna usta sladkih besed.
Ko vam voščimo za novo leto, segamo zato globlje v srce po najboljše želje za vse, ki so jih pripravljeni sprejeti.
Mislimo, dragi sodelavci,
da skupaj z nami stopate v novo leto z vso odgovornostjo
in polni pričakovanja novih delovnih uspehov na vseh področjih.
To vam želimo člani komisije za informiranje v Telexovem in svojem imenu!
OB KONCU LETA
Redakcija je zaključena.
Zadnja številka TELEXA v letošnjem letu je pred vam '.
Člani uredniškega odbora smo napravili tisto,kar smo mogli in znali z vedno prisotno željo - nareidti najboljše.Prepričani smo,da nam je uspelo ustvariti krog bralcev, ki prebirajo mladinski list Gorenja.
Zavedamo se,da to še ni tisto,kar smo si zastavili v uredništvu,da še ni tisto, kar nam svetujete vi,ki ob prebiranju naše glasilo tudi ocenjujete.
Veseli smo upravičenih kritik,še bolj razveseljivo pa bi bilo,če bi tako aktivno sodelovali tudi s prispevki. Saj poznate tisto pravilo: kritizirati je najlažje ! Preteklo leto dopisovanje res ni bilo najbolje.Če pa TELEX ne bi redno izšel, bi bila pa kritika,kaj ne? V takem primeru smo se v uredništvu "vzeli skup" inv popoldanskem času napisali članke, ki potem dostikrat niso bili najbolj aktualni, niti ne do konca izvirni.
V letu 1975. se bomo morali poboljšati, ali ne?
Vi in mi.
Več bomo pisali o našem delu,skrbeh in željah ter nenazdanje o izletih in ekskurzijah, ki so del našega življenja v tovarni
in zunaj nje.	Uredništvo
" POVSOD, KJER SE DELA IN USTVARJA, MORATE MLADI NE SAMO SODELOVATI S SOLIDNIM ZNANJEM, TEMVEČ MORATE VNAŠATI DUH ENTUZIAZMA IN TISTEGA. V VOJNI IN PO NJEJ NAM DOBRO ZNANEGA, MLADOSTNEGA ELANA".
Tovariš Tito na IX. kongresu ZSMJ
TELEX - Izdaja Tovarniška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije GORENJE TGO Velenje. Odgovorni urednik Jože Krebl, glavni urednik Bojan Ograjenšek. Izhaja mesečno. Naklada 5000 izvodov. Tiska Dom kulture Velenje. Oproščeno davka 421/1-74