LETO 1935
23, OKTOBRA
ŠTEV. 43.
K navodila O predelavi sadja v brezalkoholne, sladke sadile sokove, ki je bilo objavljeno v zadnjih dveh številkah »Gospodarja in gospodinje«, naj dodamo še nekaj opazk, ki naj jih nihče ne prezr-e. ako hoče »tešeči povoljen uspeh.
Skrajna suažnost je najvažnejši pogoj pri napravi sladkih sadnih sokov. Snažno — torej temeljito oprano mora biti predvsem sadje, ki namenjeno za predelavo. Na sadju .it' razen različne nesnage tudi vse polno glivic, ki se pri drobljenju in prešanju s perejo v sok in ga potem kvarijo. Kjer izdelujejo sadne sokove na veliko,perejo sadje s posebnimi stroji. Na malo bolno pa prali v primernih posodah (škafih, ve-drieah itd.) v čisti vodi. Vodovod to delo še posebno .olajša in izpopolni.
('ista mora bil,i nadalje tudi vsa posoda in vse orodje, ki ga. potrebujemo pri tem delu. Kako pripravimo steklenice in zamaške, je bilo omenjeno že v zadnjem članku. Pa tudi drugo posodo iti orodje —'.sploh karkoli pride v stik s sadjem, z ctrozgo in s sokom, mora biti vedno do čistega oprano, preden vzamemo zopet v rabo. Posodo in orodje pere-lno z vročo vodo in sodo, splajknjemo pa S čisto, mrzlo vodo.
Prav tako mora biti čist tudi prostor, kjer sadju predelavam o. Prašne stene in umazana tla sta veliki oviri za dober uspeh, Zlasti je važno, da so tla pomita in med delom vlažna,, da se ne vzdiguje z njih prah. Samo ob sebi .se umeje, da imejmo pri tem delu vedno čiste roke, ki jih v to s vrh o večkrat umijmo. Kjer je v bližini ali celo v prostoru, kjer delamo, vodovod, je posebno lahko doseči potrebno čisto to.
Precejanje soka. Sok, kakor priteče iz preše, je bolj ali manj kalen. V njem plavajo delci staničnine in razni drugi drobci, ki jih izpere sok s sadja. Zato je treba sok takoj, ko priteče iz preše, precediti ali filtrirati, da vsaj deloma
dosežemo čisto pijačo. V tovarnah imajo za to posebno priprave. V preprostem gospodinjstvu si bomo pa pomagali z domačimi pripomočki, kakor so razna cedila, sita in zlasti bolj ali manj goste tkanine. Debelejše delce, drozge, lK>lovimo že takoj, ko priteka sok iz preše, s kakim primernim eedileem, ki nima pregoste mreže. Potem pa precedimo sok še enkrat, in sicer skozi dvojno cedilo, ki ga napravimo tako. da vzamemo najprej sito, ki mu od spodaj privezemo še kako gostejšo tkanino. Sito. pobere, debelejše .-.novi, tkanina pa najdrobnejše delce, ki so ušli skozi sito. Sev£iti4 po pol no um čista taka pijača še ni, ker se še vedno vsede v steklenicah nekoliko kaleža. Vendar za domačo rabo velja vseeno; Med delom je treba cedila večkrat oprati, da se odstrani ku-lež, ki se nabere,na njih,
Razgrevanje (sterilizacija) soka je najvažnejše/opravilo pri vsej predelavi. Sok smemo razgreti namreč samo do 70. kvečjemu do 75" C. Ko bi ga razgreli ka,i prida čez to .stopinjo ali ko.bi pustili celo, da hi zavrel, bi se um priredili, pristni okus zelo pokvaril. Zato je pri razgre vanju neogibno potrebno orodje: toplomer. Pa ne velja navadni stenski toplomer, ampak nalašč v le svrhe narejen, ki je ves v s t« k lu in za vroče tekočine primerno sestavljen. Ako razgrevamo sok v steklenicah, pustimo eno odprto in vanjo vtaknemo (o-ploiuer.. Kadar se sok v loj steklenici razgreje na 75" C, je. tako vroč tudi v drugih steklenic,ali, ki se obenem raz-grevajo. Pri tej toplini jih pustimo potem L1)-—20 minut in razgrevanje je končano.
Sok lahko razg.rovarno sploh v odprtih steklenicah, toda takoj ko jih vzamemo iz vode. jih moramo še vroče zamašiti in narobe postaviti v primerno posodo, ter pokriti s kako odejo, da se prav počasi ohlajajo.
Za shranjevanje sladkih sadnih sokov so dobre vsakovrstne steklenice. Tudi zelenke od slatine so uporabne, še boljše so pa vinske steklenice, ki drže po tričetrt litra. Ako razgrevamo sok v skupni posodi in ga potem vročega nalivamo v steklenice, se izognemo vsaki nevarnosti, da bi katera počila, ako jih imamo v roči vodi in jih od ondot jemljemo, ko jih polnimo.
Za hitro in trdno mašenje steklenic moramo imeti preprost strojček, ki se dobi za majhen denar. Z golo roko se steklenica ne da dobro zamašiti. Za-maški naj bodo valjasti (cilindrični) ne pa proti enemu koncu zoženi. Tudi naj bodo precej debelejši nego je vrat steklenic. Pri mašenju jih jemljimo iz vroče vode.
Posoda za skupno razgrevanje soka (kotel, lonec itd.) naj bo bakrena ali pa pološčena, nikdar pa ne iz golega železa ali pocinkana. Cink se v sadni kislini topi in da soku sila neprijeten okus, da je naravnost neužiten in vrhu tega še zdravju škodljiv.
Sok v steklenicah mora biti nepro-
dušno zaprt, kajti sicer se takoj zopet zatrosi in začne kipeti. Na j ako preprost način ga neprodušno zapremo s parafinoin. V vsaki prodajalni prodajajo navadne bele sveče za razsvetljavo. Te sveče so iz čistega parafina. Košček take sveče raztalimo v majhni posodici. Ko je parafin tekoč, (ni treba, da bi bil vroč), pomočimo parkrat vrat vsake za-mašene steklenice v raztopino parafina in zraku je v steklenico pot zaprta. To moramo pa opraviti takoj, ko se steklenice le nekoliko ohlacle in se vrat in za-masek osušita. Ako zamaški segajo čez steklenični vrat, jih moramo gladko prirezati do steklenice. Pri steklenicah, ki so s strojem zamašone, pa tiče zamaški itak prav do konca v vratu.
Tako opremljene steklenice spravimo pokoncu stoječe (ne ležeče!) v kak hladen, bolj temen prostor. Dobro je, ako nalepimo nanje listke (etikete) z napisom kaj je v njih in kidaj je bilo narejeno.
Sladek sadni sok pravilno steriliziran in zanesljivo neprodušno zaprt ima neomejeno trpežnost.	H.
Koder \e pridelek krme pičel
Tudi letos se bo ponekod pri nas čutila dolgotrajna poletna suša predvsem v pomanjkanju krme za živino. Nedostajala bo krma za prekrmljenje živine skozi zimo do spomladi, ko bo zopet tukaj nova krma. Da odpomore-mo temu pomanjkanju in ga čim bolj ublažimo, je treba pred vsem izkoristiti dobro jesensko pašo. Vsak dan, ko se živali zunaj pasejo, privarčimo na senu in drugih krmilili. Da bi bila jesen le čim delj časa ugodna za raščo paše in pasenje živine, si letos prav gotovo želi vsakdo, kdor radi suše ni mogel napolniti svojih senikov in krm-skih shramb kakor po navadi. Marsikdo je posejal rž in grašično-rženo mešanico, da bo imel spomladi čimprej zeleno krmo za svojo živino. S čim bolj pozno jesensko pašo in s čim bolj zgodaj zrastlo zeleno krmo spomladi lahko precej prikrajšamo pravo zimsko krmljenje in nekoliko odpomoremo pomanjkanju krme za zimo. Popolnoma odpraviti pa se da pomanjkanje krme za zimo le z dokupom toliko krmil, da jih bo dovolj za celo zimo, ali pa z odprodajo toliko glav živine, da bo mo-
goče s pridelano krmo prehraniti še ostalo živino uo spomladi. Lahko se odločimo tudi tako, da dokupimo nekaj krme in odprodamo eno ali več glav živine. Pri današnjih te;!kih gospodarskih razmerah se je že ali se bo moral marsikdo čimprej odločiti predvsem za odprodajo in s tem za znižanje dosedanjega števila živine. Obdržati kaže čez zimo le toliko živine, kolikor jo bomo lahko skozi vso zimsko krmsko dobo, ki traja okrog 200 dni (od konec oktobra ali začetek novembra pa do polovice aprila ali začetka maja), vsak dan do sitega nakrmili. Živino do sitega nakrmiti mora biti temeljni pogoj tudi pri zimskem krmljenju. Vsako krmljenje. ki tega ne izpolni in ne do--eže, je nesmiselno. Zato pa je vedno pravilne j §6, da oclprodamo pravočasno pred vsem manj vredne živali, kakor pa, da radi prevelikega števila živine in premalo krme trpi vsa živina in s to tudi donosnost hleva. Ako ne moremo dokupiti primanjkujoči}) krmil, še vedno boljše storimo, da ono ali več živali že zdaj odprodamo, kakor pa da se ';ai takega odločimo šele sredi zime. Ko-
liko živine pa smemo obdržati čez zimo, je pred vsem odvisno od količine in kakovosti pridelanih krmil. Dognati moramo torej, koliko je posameznih krenil v zalogi. To najlažje doženemo s tehtanjem. Ker pa so mostne tehtnice pri nas bolj redke in je radi tega nemogoče, da bi vsakdo mogel stehtati na njih ob spravljanju krmske pridelke, nam razen zelo nenatančne prece-nitve ne preostaja nič drugega, nego da težo posameznih pridelanih krmil preračunamo iz prostornine, ki jo zavzemajo posamezna krmila v senikih, kleteh itd., ter iz teže 1 kubič. metra (m3), ki jo ima posamezno krmilo. Kako izvedemo to, je bilo opisano lani v številki 36. 37 in 28 »Gospodarja in gospodinje«. Tu naj navedemo le težo 1 m3 nekaterih krmil: 1 m3 dobrega travniškega sena tehta 60—70 kg, 1 m3 manj dobrega travniškega sena tehta 50 do 60 kg, 1 m3 otave telita 70 do 80 kg,
1	m3 detelj nega ali lucerninega sena tehta 70—90 kg, 1 m3 slame od jarin 40 do 60 kg, lin3 fižolovke ali bobovke 25 do 40 kg, 1 m3 krompirja, krmske pese, korenja ali repe 650 do 750 kg in 1 m3 kisle krme 600 do 800 kg. Vse vrste sena zgubijo med zimo na svoji teži 15 do 30 odstotkov, krompir, pesa, korenje okr. 10 odstotkov, slama 2 do 4 odstotke, žita
2	do 3 odstotke, kar je pri določanju količine krmil vpoštevati. Ko je nam znano, koliko krmil je v zalogi, potem je nam šele mogoče preračunati, koliko glav živine se bo dalo prerediti s pridelanimi krmili do spomladi in koliko glav bo treba odprodati.
Najtežje je ob pomanjkanju krme primerno gospodariti predvsem s senom. Pridelano seno mora biti v prvi vrsti za mlado živino (teleta, žre-beta), mlečno živino, plemenske kobile in plemensko živino sploh. Pri odmeri sena vpoštevajmo pred vsem pravkar navedene vrste živali. Šele ko je potreba sena za omenjene živali krita, more priti delovna živina (konji, voli) glede pokladanja sena v poštev. Nikakor pa ni prav, kar se pri "nas še prečesto dogaja, da dobijo ponajveč delovni konji najboljšo beljakovinasto seno, mlečne krave, mlade živali itd pa so le malo ali pa prav nič deležne takega sena. Delovni konji in voli izhajajo zlasti tedaj, ko je v zimskem času manj dela in bolj počivajo, tudi z drugimi manj vrednimi obsežnimi krmili,
kakoršna je n. pr. slama boljše vrste. Ne pa tako mlade, plemenske in mlečne živali, ki potrebujejo (za razvoj in raščo, tvorbo mleka) obilo beljakovin. Brez dobrega sena ne morejo take živali izpolnjevati svoje doloi^ne naloge. Le če vse to vpoštevamo, potem je mogoče obsežna krmila — predvsem seno in slamo — prav razdeliti na vso dobo zimskega krmljenja. Ne smemo pozabiti, da potrebujejo prežvekovalci določeno količino obsežnih krmil, da, ostanejo zdravi in donosni. Najmanjša mera obsežnih krmil znaša na vsasih 500 kg žive teže živali približno '3 kg na dan. S to najnižjo količino obsežnih krmil pa sme računati le oni, ki po-klada živini poleg teh tudi močna krmila.
Lažje bo rešil vprašanje obsežnih krmil živinorejec, ki razpolaga tudi z dobro kislo krmo. Žal pa je ta pri nas še premalo znana in se jo na splošno še zelo malo pridela in proizvaja, ij-manj pa še pri malem in srednjeu posestniku.
Nekoliko boljše nego potrebno seno in slamo, bo letos v sušnih krajih z okopavinami, ki so se neglede na krompir ob ugodnem vremenu zadnjih mesecev še dovolj popravile. Okopa-vine pa so pred vsem namenjene za krmljenje prašičev in na splošno ne pridejo veliko v poštev za krmljenje ostale živine. Kdor pa je pridelal kaj prida okopavin, zlasti krmske pese, mu bo prišla kot sočno krmilo pred vsem zelo prav pri krmljenju mlečne živine.
Da bo krmljenje bolj uspešno in ne bodo dobivale živali preveč ali premalo posameznih krmil, moramo ob začetku rednega zimskega krmljenja stehtati ali odmeriti vsaj celotno množino sena, slame, pese. močnih krmil itd., k; jih naj dobijo živali na dan. Šele, ko se že privadimo pravilno ceniti množine krmil na dan, lahko opustimo to delo. Če živalim redno odmerimo posamezne količine krmil, nam bo to le v olajšavo pri pomanjkanju krme, ker veliko krme in z njo veliko redilnih snovi še danes še vedno nepremišljeno zapravlja.
Vse navedeno pa je seveda le del vsega onega trudapolnega dela, ki ga bo moral letos vršiti vsak kmetski gospodar, zlasti pa oni gospodarji, ki jim je letošnji krmski pridelek ostal pre-pičel.
Ravnanje z medom
Da .ie med izredno dragoceno lira-niio, je tako splošno gnano, da tega ni treba tu dokazovati. Če človek samo na to pomisli, da je ta sladka tekočina izdelana iz na j žlahtne j šib rastlinskih sokov in da je zlasti spomladanski cvetlični med nabran po najrazličnejših zdravilnih cveticah in zeliščih, si lahko predstavljamo, koliko mora biti v medu zdravju koristnih sestavin. Pa četudi vse te stvari na splošno dobro vemo, vendarle medu ne uporabljamo v takšni meri, kakor zasluži in kakor je sedaj poceni. Da bi namesto sladkorja. devali med v čaj, v kavo in drugam, kakor devamo sedaj sladkor, ki je dražji od medu in mu povrh manjkajo mnoge — bol.i prav: vse — snovi zdravilne narave, do tega še uism prišli.
Mnogo trpi množina porabe vsled tega, kor pridelujemo čebelarji slab pridelek, posebno po kmetih. Pridelani med je sicer dober, pa ga z napačnim poznejšim ravnanjem kvarimo in mu vrednost in priljubljenost zmanjšujemo. Kako je treba paziti, da je med zadosti žrel in kako ga je treba spravljati iz satovja, -smo že zadnjič precej natanko povedali. Kako jo treba z izločenim medom naprej ravnati, botuo seda j-le pogledali.
Poleg zrelosti in pravilnega točenja je važen pogoj zares dobrega modu, da je popolnoma čist. Tudi skozi najgoste.j-ša sita precejcn med vsebuje ireka.i prav drobnih voščili, ki mu kvarijo či-stoto. Zato dober čebelar ne da v prodaj medu,, do klor teh drobcev ni odstranil. Voščeni drobir je namreč lažji od medu in po nekaj dnevih polagoma priplava na površje in se tam zgosti. Treba je vzeti žlico in počasi ta drobir posnemati kakor smetano na kislem mleku. Potem sc spet nekaj dni počaka in med spet posname. Tako dolgo, dokler se še kaj teh drobcev na površju nabira. Na ta način se med sam popolnoma očisti, da je kakor kristal. Ako čebelar ue po snema, se pri pretakanju drobir spe' pomeša v ined in ga onečisti. Med ostane kalen in kot tak ni prvovrsten.
Druga važna okoliščina, ki jamči za prvovrstno kakovost medu, je dobra posoda. Da mora biti skrbno umita in očiščena, preden damo vanjo med, je jas no. To pa še ni dovolj. V posodi ni sme-
la biti poprej vsebina, ki pušča za seboj kakršenkoli tudi najmanjši duh. Za mod niso uporabne posode.od masti, če so še tako dobro poiitite, še manj pa posode, v katerih je bil kdaj bencin, petrolej ali kaj podobnega. Nikoli jih 111 mogoče tako pomiti, da bi duh čisto izginil. Med pa zelo vleče nase tuj duh in se ga takoj iiavzamo toliko, da mu pokvari odlični fini duh in okus. Takšen med je končnoveljavno pokvarjen, ker mu pri mešanega duha ni mogoče več vzeti. Zato naj hi čebelarji, pa tudi gospodinje zelo pazili, v kakšne posode spravljajo med. Tudi materija!, iz katerega je posoda narejena, igra vlogo Zanič niso posode iz cinka in pa posode, ki rjavijo, slabe sn za daljšo uporabo in za nekatere vrste medu lesene posode, ker se recimo izraziti duh po ajdi zaje v les in kvari'finejšemu medu značilni duh.
Tretji zelo važni pogoj za ohranitev dobrega medu je dober prostor, v katerem je shranjen. >!ed rad vleče vase vlago iz raka. kar mu je v škodo. Prevelika množina vode povzroči namreč kisa.ii.ie, ki začne med kvariti najprej zgoraj in ob straneh, pozneje pa prodira v notranjost in končno vsega pokvari, da je sploh čisto neužiten. Po-sode z medom spadajo v čisto suh. zelo zračen prostor (11. pr. na podstrešje), nikakor pa ne v vlažne shrambe ali kleti.. Težko je tako dobro zapreti, da bi počasi ue pričel kisati. Ko pa se je ta proces pričel, .ie »kisano plast težko tako čisto odstraniti, da bi tudi še zdravi med ne bil prizadet. Samo troha s kisa nega pa pokvari ves ostali zdravi med.
Znano je, da se po gotovem času pristni med polagoma strdi (Gorenjci pravijo medu' »strd«..'! Najprej poslane kaš-uat, iiato pa bolj in bolj gost in trd. dokler ni v zimskem času tako trd, da ga je komaj moči dobiti iz posodo, Dn ga je mogoče uporabljati v gospodinjstvu, ga je treba raztopiti., ker na kruh ali v potice ne moreš devati trdih kep. Raztopi se s toploto, vendar ni vseeno, kako. Nikoli ne smemo topiti medu v posodi na vročeni štedilniku. Toplota ,i< takoj prehuda in se, med na dnu in ob straneh pregreje. predan se ves raztopi. Pregret-pa zgubi najfinejša takozvann
eterična olja in na kakovosti utrpi lic-popravljavo škodo, ker liiu je uničena ravno tista značilna pikantnost na duhu in okusu. Med se sme topiti le na ta način, da pogreznemo posodo z medom v vročo vodo in jo v njej dolgo pustimo. Če se vsebina ni še raztopila, to ponovimo. S tem načinom topljenja smo varni, da se mod ne more »prismo-diti«.
Ta glavna navodila glede ravnanja z medom niso namenjena samo čebelarjem, marveč tudi gospodinjam. Marsikdaj je ali čebelar sam ali pa gospodinja kriva, da pride uživalcu slab med v usta in zgubi po njuni krivdi sloves ir odjemalce. Bolj kakor s še tako dobro izvedeno reklamo bomo širili uživanje tega dragocenega pridelka s prvovrstno in brezhibno kakovostjo.
V KRALJESTVU .GOSPODINJE
Praktični migijaji
1/, starih nogavic — lepe nove reči.
Razen okroglih prtičkov si napravimo lahko tudi štirioglate; teh pa ne kvačkamo. ampak pletemo. P le t on o vedno destio, in posebno lopo je, če uporabljamo dve barvi. Napletemo nekaj vrst z eno in nekaj vrst z drugo barvo in lepo izmenjavamo. Ko smo dobili dovolj velik kos pletenja, peti jo zadelamo, p rtič pa obkvačkamo, da dobi lep zobčasf rob.
Ako imamo veliko traku iz nogavic, napletemo takih kosov več in jih potem se.šijcmo v majhno preprogo ali blazino za na klop.
Zelo hvaležno delo iz istega materijala je tudi topla vreča za noc\ ki nam pride posebno prav za starejše ljudi, ki jih rado zebe v noge, če morajo dolgo časa mirno sedeti pri kakem delu, n. pr. pri šivanju. Vrečo napravimo takole: Po možnosti izberemo za to delo volnene nogavice ali staro volneno triko-pe-rilo. ki ga nastrižemo malo širše, da je vreča debelejša in bolj topla. Kvačkamo na okroglo in proti koncu malo snemamo, nazadnje pa obe ozki strani seši-jemo skupaj. Da je vreča še toplejša, kvačkamo obenem zraven še eno volneno nit, ali pa gotovo vrečo podložimo s kako staro toplo tkanino ali s koščkom krzna.
Na isti način si napravimo tudi torbico za nakupovanje. Če hočemo, da je torbica bolj živahne barve, pletemo zraven eno živobarvno nit. Za ročaje priši-jamo trake ali pa jih nakvackamo ka kur ostalo.
Iz belih nogavic si napravimo praktično in potrebno rokavico za umivanje. Napletemo večji kos podolgovate obli-
ke, ki ga prepognemo čez pol in seši-jemo na dveh straneh, da dobimo, vrečico.
Ravno tako naredimo vrečico za prijemanje loncev. Napletemo si iz temnejših nogavic pravokotnik v velikosti ;i4X15 cm, ki nam da vrečico, ki meri po dolžini 17 cm, po širini pa 15 cm. To zelo koristno uporabljamo v kuhinji, in ko smo se navadili nanjo, je sploh ne moremo več pogrešati.
Zelo prijetno delo iz iste tvarine jo tudi pisana žogica, ki je kaj hitro gotova. Napravimo jo lahko iz raznih končkov, ker je lahko iz različnih barv. Nakvackamo 3 verižne potijo, jih strnemo v obroček, nato pa kvačkamo dalje naokrog in obenem dodajamo petlje toliko časa, da imamo 32 petelj; nate kvačkamo še 4—5 vrst, ne da bi kaj dodali. Potem pa nadaljujemo s kvačkanjem tako, da snemamo v istem redu kakor smo prej dodajali in da dobimo votli krogli podobno bliko. Preden smo na vrhu, si pripravimo majhno škatlji-co, denemo vanjo par kamenčkov (da ropota), jo cm jemo s cunjicami in stlačimo v votlo žogico, da je polna. Šele sedaj jo nakvačkamo do vrha, zadelamo in sešijemo petlje. Bolj spretne roke, ki imajo tudi čas in potrpljenje, lahko napravijo iz istega materijala tudi druge igračke, kakor cele živalice (medvedka, psička itd.), pa tudi lepe tople preproge za stanovanje in podobno.	Š. H.
KUHINJA
Jabolčni vsukanee (močnik). Jabolka olupim, zrežem na krhljičke ter pri stavim s pičlima dvema litroma vode Krhljickov naj bo za tri pesti. Ko so krliljički kuhani, jim odlijem vodo in jih stlačim. Stlačenim prilijem vodo, i

kateri so se kuhali. Ko voda s pretlače-nimi jabolki zavre, zakuham na njej polovico vsukanca, ki sem ga napravila iz četrt litra moke, enega jajca in žlice vode. Juho osolim in kuham osem do deset minut. V ponvi, razbelim žlico masti ali masla ter zarumenim ostali vsu-kanec. S tem zabelim jed in potresem po njej še žličico sladkorja. Ko prevre, dam kot juho na mizo.
Štajerski koštrun. Koštrun ima svojevrsten duh in okus. Da se ta duh zboljša, je prav dobro, da se meso pred vsako uporabo popari s kropom in opere v mrzli vodi. En kg koštrunovega mesa denem na razbeljeno mast in pri-lijem toliko vročo vode, da je je za. tri prste visoko. To pražim pokrito kakih dvajset mimit. Nato pridenem sledeče clišavnice: drobno korenino, na rezance zrezane kolerabe, drobno korenino in zrezane zelene, korenino peteršilja, par zrn popra, vejico ša traja, vejico timeza, en lavorov list in majhen krožnik na rezine ali kocke zrezanega krompirja. Ko je meso i;i krompir meliko, je jed pripravljena /a na mizo.
Koštrunovo meso s paradižniki. Kožico obložim z rezinami suhe slanine, z drobno sesekljano čebulo, par škorjiea-mi črnega kruha in z razpolovičenimi paradižniki. Na te dišavnice položim
kos koštrunovega mesa in pražim pokrito, da se zmehča in zarumeni. Meso poberem iz polivke, zrežem na kose ter polijem s pretlačeno zelenjavo. Če potreba, prilijem pred pretlaČenjem par žlic juhe. Jed dam z rezanci, cmoki, koščki krompirja z makaroni ali praže-nim rižam na mizo.
Kostanjev narastek. Surovim kostanjem odstranim zunanjo kožo. Potem jih denem v vrelo vodo tolik časa, da jim lahko tudi spodnjo rjavo kožico snamem. Nato jih polijem z mlekom, pridenem košček vanilije ter jih do mehkega skuham. Kuhane pretlačim, pridenem štiri dkg surovega masla, primešam pet rumenjakov, osem dkg sladkorja, dve žlici ruma in nazadnje iz petih beljakov sneg. V namazani skledi spečem v precej topli pečici. Pečen narastek potresem s sladkorjem.
Kostanjeve iglice. Kostanj skuham in mu odstranim obe kožici. Nato ga pretlačim in zmešam z enako težo sladkorja, surovega masla iu moke. Iz teh snovi napravim s toliko rumenjaki testo, da ga lahko pognetem. Iz pognete-nega testa režem za oreh debele koščke. Te koščke povaljam z dlanjo v iglice ter jih spečem v srednjevroči pečici. Pečene namažem z ledom ali potresem s sladkorjem.
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
g Ljubljanski živinski sejem 16. okt. Prigon .je znašal 82 konj, 21 žrebet, 65 volov, 48 krav, 30 telet, 27 prašičev' in 306 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 8 konj, 3 žrebeta, 13 volov, 18 krav, 20 telet, 14 prašičev ter 75 prašičev za rejo. Cene za kg žive leže so bile: voli I. vrste 3.50—4 Din, voli II. vrste 2.75— 3.75 Din, voli III. vrste 2—2.75 Din, debele krave 2—3.50 Din, krave-klobasa-rice 1.50—2 Din, teleta 4.50—5.50 Din, prašiči 6—7 Din. Cena za prašička za rejo je bila 85—150 Din. Sejem je bil razmeroma dobro obiskan, vendar kupčije niso bile znatne.
g Ptujski živinski sejem 15. oktobra, je bil dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prigon je znašal 89 volov, 296 krav, 27 bikov, 34 juncev, 49 telic, 6 telet in 140 konj, skupno 641 glav živine.
Cene za kg žive teže so bile sledeče: voli 2.50—4.25, krave 1.25—2.75 Din, biki 2—? Din, junci 2—2.50 Din, telice 2.25—3.50. Cena za posameznega konja (kobilo) je po kakovosti znašala 200—4000 Din, za posamezno žrebe pa 300 do 1500 Din. Prodali so 215 glav živine.
g Ptujski prašičji sejem 16. oktobra je bil razmeroma še dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Dovoz prašičev je znašal 333, prodanih je bilo pa 92. Cene za kg žive teže so bile naslednje: pršutarji 4.50—5 Din, mastni prašiči 5 do 5.80 Din, plemenski prašiči 4.25—4.50 Din. Za posameznega 6—12 tednov starega pujska je znašala cena 50—100 dinarjev.
g Mariborski prašičji sejem 18. oktobra. Na sejem so pripeljali 282 prašičev. Cene so bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari 40—50 Din kos, 7—9 tednov stari 60—80 Din kos. 3—4

mesece stari 120—160 Din kos, 5—7 mesecev stari 200—250 Din bos, 8—10 mesecev stari 300—360 Din kos, 1 leto stari 500—580 Din kos. 1 kg žive teže je stal 4.50—5.50 Din, 1 kg mrtve teže pa 7.90— 9.50. Prodali so 147 prašičev.
DENAR
g Borza dne 18. oktobra. Neizpre-menjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha in New Yorka, dočim so narasli vsi drugi tečaji. V zasebnem kliringu je italijanska lira ostala na ljubljanski borzi neizpremenjena na 301.80—304-20, dočim je na zagrebški popustila na 293.80—296.20, v Belgradu pa je notirala 300 blago. Avstrijski šiling je popustil na ljubljanski borzi na 8.48—8.58. na zagrebški na 8.325—8.425, na belgrajski pa na 8.349—8.449. Grški boni so notirali v Zagrebu 28.50 denar, v Belgradu pa 29.15 do 29.85. Angleški funt je narastel na zagrebški borzi na 242.95—244.55, na belgrajski pa na 243.22—214.82. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 5.65 blago, v Belgradu 5.75 blago.
CENE
g Ljubljanska blagovna borza dne 18. okt. Ponudbe franko nakladalna postaja: pšenica bačka 79—80 kg 185—190 Din, banatska 78 kg 185—190 Din za 100 kg; koruza bačka 110—115 Din, banatska '105—107.50 Din za 100 kg; oves slavonski 132.50—137.50 Din za 100 kg; moka bačka in banatska Og 275—285 Din, bačka št. 2 255—260 Din, bačka št. 5 235—250 Din za 100 kg; otrobi bački 110—115 Din za 100 Kg: krompir štajerski beli 58—63 Din za 100 kg. Zaključilo se je: 1 vagon koruze in 2 vag. krompirja. Tendenca čvrsta.
g Novosadska blagovna borza 18. oktobra. Pšenica 78 kg bačka 170—173 Din, bačka ladja Tisa ali Begej 175—178 Din, slavonska 172.50—175 Din, sremska 171— 175 Din. banatska 170—173 za 100 kg. Oves bački, sremski in slavonski 137.50 do 140 Din za 100 kg. Ječmen bački in sremski 64 kg 130—132.50 Din za 100 kg. Koruza bačka in sremska 102—105 Din, banatska 102—106 Din za 100 kg. Moka bačka in banatska Og in Ogg 245—265 Din, štev. 2 225—245 Din, štev. 5 205—225 Din, štev. 6 185—205 Din, štev. 7 165—175 Din. štev. 8 115—120 Din za 100 kg. Otrobi bački, sremski in banatski 87—89 Din za 100 kg. Fižol bački in sremski beli 270 do 275 Din za 100 kg. Tendenca slaba.
g Hmelj. Žalec, 19. oktobra. (Uradno poročilo tržnega nadzornika). Živahno povpraševanje pred vsem za rdeče tre-tjevrstno in najboljše prvorstno blago. Prvo so plačevali po ceni od 16—18 Din. drugo pa je bilo v ceni od 30 do 33 Din. Vendar večjo partijo gladkozolenega hmelja neki hmeljar tudi za 33 Din ni hotel oddati. Manj povpraševanja je razmeroma za drugovrstno blago. Po ložaj je nadalje čvrst ter se ugotavlja stalno povpraševanje po našem hmelji. v tu- in inozemstvu.
RAZ NO
Letošnji, pridelek posameznih najvažnejših žit v naši državi.
Kmetijsko ministrstvo .je zbralo podatke o naši letini za 1935 ter sedaj objavlja samo skupne podatke za najvažnejša žita. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila letos letina pšenice in rži boljša kot lani, vse druge vrste žita pa izkazujejo slabši pridelek. Pridelek koruze je tako slab kot že dolgo ne in je bil zabeležen le v 1. 1927 in 1928 slabši pridelek.
V naslednjem podajamo tabelo o letošnjem pridelku ter primerjavo z lanskim letom in povprečjem 1925—1934 (v tisčih met. stotov:
	1925—1934	1934	1935
pšenica	21.838	.18.596	19.894
ječmen	3.953	4.099	3.782
rž	1.985	1.953	1.958
oves	3.235	3.334	2.278
koruza	35.469	51.542	23.653
Ta pregled nam jasno kaže, da je letina pšenice bila boljša kot lani, vendar je še zaostajala za povprečjem. Ječmen izkazuje v primeri z lanskim letom zmanjšanje pridelka, pa tudi zaostaja za pridelkom v povprečju zadnjih deset let. Letina rži je bila razmeroma dobra, saj je celo malo prekosila lansko količino pridelka. 'Zelo slabo pa je letos obrodil oves, katerega je za tretjino manj kot lani. Zelo slab pa je letošnji pridelek koruze, toda nasprotno je kakovost zelo dobra in je blago zelo lepo in suho, tako da letos ne bc trgovanjaz umetno sušeno koruzo, ker .ie ne bo treba dosti umetno sušiti. Pri clelek koruze je več kot za polovico manjši od lanskega, toda upoštevati i« treba, da srno lani imeli rekordni
snr>
pridelek koruze, saj je to razvidno iz povprečja, ki daleč zaostaja za lanskim pridelkom.
Apno trosi, ko je travnik suh in ne moker!
Jesen jo najprimernejši čas za gnojenje travnikov z apnom. Vendar pa ne smemo apna trositi po mokrem travniku. Počakati moramo, da se travnik popolnoma osuši, sicer bi bilo gnojenje z apnom brezuspešno in bi utegnilo v izrecnih slučajih napraviti še škodo. Trošenje apna po travniku inora biti kolikor mogoče enakomerno, ker pada apno pri trošenju takoj na travniške rastline. Najbolj ugodno je vsekakor za travnik, če trosimo apno jeseni ali prav rano spomladi tik pred brananjem travnika. Z brano spravimo apno takoj v stik s svežo travniško zemljo in dosežemo, da začno apno hitreje in močneje delovati. Tudi -e more apno potem bolj hitro spajati z odvečnimi kislinami. ki so v zemlji. Ta lastnost apna je zelo važi.a in velikega pomena za travnike, ki so le premnogokrat kisli. Ako je travnik :-.elo poraščen z mahom, je zelo umestno in prav, da ga pobra-natno pred trošenjem apna in zopet po končanem trošenju. Popolnoma pa odstranimo in preženemo mah, ako gnojimo travnik i udi /. drugimi primernimi gnojili. Po hlevskem gnoju pa ne smemo trositi apna. Ako pognojiino travnik jeseni s hlevskim gnojem, potem lahko trosimo apno brez škode šele spomladi, ko se je hlevski gnoj že dobro vrastel. (Toliko v odgovor na tozadevno vprašanje.)
PRAVNI NASVET!
Ograja ob poti. M. G. Kupec, ki je kupil parcelo ob poti, po kateri imate vi pravico voziti, je postavil stebre za ograjo čisto na pot, da vam ovira vožnjo. Ko ste zahtevali, da stebre prestavi, je odgovoril, da bi jih prestavil, če mu povrnete stroške. Ali je upravičen zahtevati od vas povračilo stroškov? Če je vaša zahteva upravičena, namreč, če vas stebri res ovirajo pri vožnji, boste nasprotnika lahko prisilili, da jih prestavi. Če ne zlepa pa s tožbo.
ICmetski dolgovi, ki izvirajo iz dedovanja. O. J. Tudi po najnovejši uredbi o zaščiti kmetov se terjatve, ki pote-
kajo iz dedovanja, ne smatrajo za lunetske dolgove in torej niso zaščitene. Vi ste se pa obvezali, ko ste od očeta prevzeli posetvo 1. 1929 izplačati sestri doto. Po strogi razlagi uredbe bi le tedaj ta terjatev ne spadala pod zaščito, ako ste posestvo prevzeli kot dedič in ne morda med živimi z izročilno pogodbo. Zato bi za rešitev vašega vprašanja morali vedeli, če ste posestvo podedovali ali pa če ste ga s pogodbo dobili od očeta.
Zgradarina. C. F. Zgradili -le hišo, ki je še v surovem stanju. Le dve sobi sta za silo izdelani. Vprašate, če morate hišo takoj prijaviti davčni upravi, :iko bi te (hre sobi oddali najemnikom. Ali i ni davkarija prijaviti stanovanje lastne hiše, ali najemnik? — Dolžnost plačevanja zgradarine nastane z mesecem po izdaji dovolila uporabe, odnosno, če hišo prej uporabljate, po začetku uporabe. Zato morate v 30 dneh po začetku uporabe hiše prijaviti davčni upravi, čeprav še ni popolnoma dovršena. Prijaviti jo mora seveda lastnik, ker bodo tudi njemu naložili plačevanje zgrudurine, ne. pa najemniku.
Rentnina. P. D. V. Rentitinaod obresti, ki jih dobiva upnik od posojila, zadene njega in jo bo davčna uprava tir.inla od njega. Če p,-; je upnik v inozemstvu, je zavezan dolžnik plačati rentnino, ki jo odbije od obresti. To se /godi tudi tedaj, če izplačujejo obresti in rente kot dolžnik država, samoupravna cdiniea, javen fond, delniške družbe in ostale osebe, ki plačujejo davek na dobiček in komulirane siro-tinske blagajne. Dolžnik vam seveda lahko prostovoljno povrne rentnino. Tudi dolžno pismo lahko napravite v tom smislu, vendar se s tem pred davkarijo ne boste rešili svojih obveznosti, ki jih nalaga zakon. Če ste prevzeli terjatev z obrestmi, morete iztirjati obresti le zb tri leta nazaj, razen če jih je pred potekom triletne zastaralne dobe dolžnik izrecno ali molče priznal. Ako je bila višina obresti med upnikom in dolžnikom dogovorjena, sinete zahtevati dogovorjene obresti, vendar največ 8% na leto, če dolžnik ni zaščiten kmet. Če pa višina ni bila dogovorjena, smete od nezaščitenega dolžnika zahtevati 5% zakonitih obresti.
PORAVNAJTE NAROČNINO?