•= flalisop 14.000. — Siajerc pelja za celo leto eden goldinar. 821 § Naročnina za ctlo l*to K 8'—. — Posamezna Številka velja 8 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej. Cena oznanil je za 1 stran K 32—, '/• strani K 16—, V* strani K 8.—, »/, strani K 4 —, >/,. strani K 2—, »/«. strani K 1-—. — Pri večkratnem oznanilu j« cena posebno znižana. — Za oznanila (inserate) uredništvo in upravništvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju. — Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. — Rokopisi se ne vračajo in s« morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične številke vposlati. Star. 8. V Ptuju v nedeljo dne 19. aprila 1903. IV. letnik. Hujskarija, laž in zopet laž. Podli duh, poln klerikalne hujskanje, poln laži in zopet- laži izvira iz naših spodiiješt&jerskih Bhiš miru", „hiš sprave", „hiš ljubezni", namreč iz nekaterih farovžev. Iz vseh ne! To zadnje nam bode vsak prizna/, saj je mnogo duhovnikov, kateri v svojem blagem srcu bolj ljubijo naše kmečko ljudstvo, kakor .svoj — žep. Omenjeni podli duh klerikalne hujskarije vre na dan iz prižme (kancelnov), iz spovednic iz dohtarskih pisarn (kanclij), a v predalih klerikalnih lističov naše lepe spodnjeŠtajerske dežele ponuja se ljudvo kot lerska resnica. Vstanite stariši, vstanite slovenski kmetje, vstavite slovenski fantje, vstanite slovenske dekleta ne spavajte sedaj, kajti sedaj je čas priprave!" Tako in enako kliče mariborčki listič nfihpos"! Ali ni to ^orostasna bedarija? Kmetje, fantje, dekleta, ali za-fes spite P Ne, ne, odprle so se Vam gotovo že oči, jrevideli ste gotovo že vsi, da so vse te besede a hujskanja, da so namenjene spraviti Vas v so-tvo z drugimi! To sovražtvo se bode potem is-iščalo, ntoda ne Vam v prid, temveč v prid podlih hujskačev. flFihpos" piše: . „Ce pa kmet kaj kupuje v mestu, naj gleda, da mestjan predrago ne prodaja, da ne goljufa kmeta. Naš klic je: Kmetje pozor, kadar kupčujete z mestjani!" Velikanska podlost, bedasta hujskanja klerikal- Kdor kaj kupuje, ta sani vidi, kaj kupi. goljufal ga, do se$tj);;ni n^^padi tej tega pa Vam hočemo tukaj zapisati mi naš klic! Kmetje, pazite, kadar bodete šli kupnvat v klerikalna konzumna društva, kmetje, pazite, kadar bodete šli plačat pogrebov, krstov, in porok v iarovž, kmetje, pazite kadar bodete šli v pisarne (kanclije) Vaših takozvanih voditeljev, Vaših dohtarjev! Zaplenjeno! Kmetje, le spustite se v kako pravdo, le tožite en ovega, potem pa idita oba tožitelj in toženi v mestu v pisarne (kanclije) Vajinih navdušenih slovenskih zastopnikov, in videla bodeta, kako Vama je zares „pomagano", seveda na — „slovensko"-narodni podlagi! Tukaj je treba vstati, tukaj se ne sme dremati, teh — pijavk se otresite kmetje, potem bode ostal marsikateri težko zaslužen groš v Vaših rokah! „Ne, mi ne pravimo, da naj kmet ne prodaja svojih pridelkov mestjanu, mi pravimo naj jih tako drago prodaja, da bo mestjan sivo gledal!" Tako zopet piše „Fihpos!" Glej ga no, kako lepo je označil klerikalček celo klerikalno geslo! Drug dru-zeinu moramo toraj po njegovi želji tako račune „za-soliti", da se bodemo sivo gledali! Zaplenjeno! Po zaplembi druga izdaja! — 2 — Zaplenjeno! No, kako sivo pa bo gledal naš spbdnještajerski kmet, ako bo mu mestjan na enkrat rekel: „Ne dragi kmet, ne, jaz sem Nemec, ti si pa Slovenec, radi tega ti bodem jaz prodal svoje blago tako drago, kakor mi svetuje to klerikalni listič! Le gledi sivo kmet, tvojih volov, tvojega žita, tvojega vina, tvojega hmela, vseh tvojih pridelkov ne maram, prodaj jih iarovžem, prodaj jih Tvojim nenasitljivim „ voditeljem" Tvojim dohtarjem!" Tako bi moral govoriti mestjan, ako bi ravnal po želji gospodov v dolgih črnih suknjah, po želji dohtarjev. Hasek od tega imeli bi — farovži in doh-tarji. A kmet? Toda kaj je mar tej druhali za kmeta? Samo toliko se brigajo za njega, da jim popolnoma ne propade, da ne zabrede v popolen pogin, ker bi potem prinehalo za njih pridno in delavno — živinče, rodovitna krava, katere ne bi morali več za sebe porabljati in molzti. Poglejte toraj kmetje, kdor hujska. Hujskanja brez konca in kraja je na klerikalni strani, nikdar pa ne na strani naprednjakov, naj si bodejo ti Nemci ali Slovenci. In laž, hinavstvo, zavijanje, podlo obrekovanje? Kmet, pri nas jih ne najdeš teh nesramnosti, pač pa neki drugje! „ Staj ere; pred sodiščem", tako se glasi umazani članek, umazanega mariborskega glasila, v katerem razpravlja „Fihpos" neko obravnavo med ptujskim županom gospodom Ornikom in pa bivšim urednikom „Štajerca", Kalhbergom. Gospod Župan toži namreč omenjenega gospoda radi razžaljenja Časti. To raz-žaljenje časti je gospod Kalhberg učinil več kakor leto dni pozneje, ko je zapustil naše uredništvo! Kje je toraj „Štajerc" pred sodiščem? Laž, in zopet Kmet in sreča, Času primerna pravljica. (Konec). 3. Menih jo je s Srečo urno pobrisal v mesto. V farovž se ni več vrnil, ker se je najbrž bal, da bi župnik ne pustil odpeljati te čudne deklice iz svoje fare. Ko je prišla Sreča v klošter misijonarjev, se je tudi tam vse na boljše spremenilo. Ljudstvo je začelo vreti iz vseh koncev in krajev v majhno samostansko cerkev, in menihi so imeli kmalu toliko opravka, da jim ni bilo treba več • Poslušajte me še malo!» nadaljuje zopet menih, «ker še nisem gotov. Klerikalci še imajo drug vzrok, ljudstvo napeljevati v siromaštvo. Pri kakšnih ljudeh je več hudobnežev, pri bogatih ali pri ubogih ?* «Med siromaki seveda,* odvrne kmet. -Gotovo ne veste, zakai je tako? Vidile, bogat človek pije dobro vino, premnogi ubožec pa mora bili zadovoljen s slabim žganjem. Jeden glažek ga je premalo, dva pa preveč. Da izvira iz pijanščine kaj rada nečistost, tepež. uboj in druge regrehe, vam je gotovo dobro znano. Bogat človek tudi navadno ne krade in ne goljufa, ker se mu ni treba podajati v reliko nevarnost. Ravno tako ne uganja irezen bogataš raznih aeumnosti, ki spravi mnogo priprostih ljudi v kajho, ker ima premožen človek dosti Časa in denarja, da si v šolah zbistri vojo pamet, med tem ko ubožec komaj Čaka, da dobi otroka šole. Jn kjer ni velikih pregreh, kjer ni slabe vesti, tam je za klerikalce žetev pač jako slaba. Več ko se zgodi velikih ^udobij in več ko se med ljudstvom greSi, tem lažje upijejo pad njim, tem več ljudi jih iz straha ^red peklom slepo uboga tem lepše jim vsled tega cvete pšenica. Zato bodete tudi — Pa veste J^aj? če imate resnično samo enega farmana, pa naj tisti tudi vse sam plačuje, cerkvene popravke, mežnarja, organista; pa naj še Vam da samo on vso zbirco za tiste lepe večernice, ki jih niste služili že parkrat v pretečenem letu. Nazadnje pa še Vam eno povemo: Ce imate samo enega farmana, še to ni tak strašno hudo za Vas, ker si lahko preberete, saj je farmanov več. Le nam je drugače, ker imamo samo enega župnika, in bi si tak presneto radi prebrali, pa si ne moremo, če ravno smo totega že črez glave siti. — Naročnikom „Štajerca" še svetujemo, naj si ga v soboto hitro s pošte odnašajo, drugače ga župnikovi pristaši prej preberejo, kot naročniki sami., Kmetje. Kmet in „Fihpos." Jaz podpisani J. J., ki som mariborskega „Fihposau, že večkrat poslal nazaj in se mi ta kvaka še vedno dopošilja in vsiluje Vam pošljem ta smrdljivi časopis. Pošljite ga Vi v Maribor, in pZbiksajte" upravništvo, naj ne nadleguje kmečkih hiš s to cunjo. Jaz tega lumpa ne maram v moji pošteni hiši. Jaz sem Stajerc in imam in priporočam vsakemu našega vrlega „ Štajerca" ! (Opomba uredništva! Sledi podpis. Dragi napredni kmet, tako je prav, Bog daj, da bi Vam sledili še drugi kmetje, Bog daj, da bi se jim enkrat zjasnilo klerikalno, megleno, tužnonebo!) Iz Bizeljskega. Ljubi moj „Štajerctf! V klerikalnem mariborskem lističu se .te zopet zglasil bizeljski „fant". Ta pobič naj le bo tiho, da ga ne bomo zopet enkrat na njegovem skrivnem potu v Bračno vas nagnali. Fanta pozdravlja še za drugo pot pravi Bizeljski fant. Pragersko. Zaslednjemo nekega bistroumnega „Čeha", po imenu Mlinar, kojega bistroum sega pe-den črez nos in kateri se klati že 14 dni po čreš-njevski fari z nekim pismom in lovi z vijačo in lažmi podpise. Hlini se namreč, da je prošnja za orgauista. V resnici je pa stvar namerjena, da bi se zopet zaradi župnika Sašnika, zoper katerega so vložile pri čast. ordinarijatu vse občine uradno pritožbo in proš- naSli, da so klerikalne dežele najbolj podivjane in razuzdane in da ljudje tam najlepše in najboljše živijo, kjer ni klerikalcev, ali pa kjer nimajo ti farizeji velike moči.* Pri tem govoru seje kmet globoko zamislil. Razne čudne misli so mu rojile po glavi. Šele menih ga je prebudil iz sanj s vprašanjem, kako se glasi trefje vprašanje. Kmet se zopet zatopi v misli. Čez nekej časa vpraša: »Povejte mi prečastiti oče, kedaj pa pridejo za ubogo ljudstvo boljši časi?» •Tudi to vprašanje je lahko. Še li niste nikoli slišali, da je vsak Človek svoje sreče kovač? Ali vam ni znano, da človek tako spi, kakor si postelje? Zato vam rečem, da se kmetom ne bode prej dobro godilo, dokler ne umrje zadnji kmet, ki si Šteje v srečo, če sme lizali prah pred klerikalnimi za-peljivci. — Vaša ■ zahteva je izpolnjena. Zato si bodeva od danes naprej Srečo delila. Ker pa sva kristjana, privoščiti jo morava tudi drugim ljudem. Zato mislim, da je najlepše, da to čudno deklico sploh izpustiva, če nam obljubi, da bode pridno obiskovala vse ljudi in ne prepogosto farovže, kloštre, kancelije in grajščine.» Dobrosrčni kmetic je bil s predlogom usmiljenega meniha popolnoma zadovljen, in ko je Sreča prisegla, so se razšli. Pozneje se mu je dobro godilo. Moral je sicer pridno delati, a to je rad storil, in Bog mu je njegov trud blagoslovil. . — 6 — njo za prestavljenje — škofijstvu pepela prod oči natrosilo. Od župnika najetemu Čehu se agitacija nič prav ne posreči, kajti vjel je komaj nekaj žensk in oferjev po šiloma, na Žlakeh pa jo je moral popihati. Cehu svetujemo, da naj porablja svoj um in Čas za svoje rokodelstvo, da ne bode eden črevelj 5 cm daljši, drugi krajši. Župnik ga podpira pri tem ter zapeljuje, straši in plaši ljudi celo v spovednici zaradi podpisov. Kakor slišati, dobi stvar zaradi nered-nosti pri podpisih sodnijske nasledke. Šecko jedno zatracani; — mi pa mislimo, da se knezoškofijski bistroum ne bode dal dalje slepiti. Več opazovalcev. Zopet nekaj od nas iz Crešnjevca. Črešnjevski župnik Janez Sušnik obsojen. Dne 31. marca 1.1. bil je neprijeten den za župnika Sušnika. Sodišče v Slov. Bistrici obsodilo ga je zaradi telesne poškodbe ker je med drugimi neko 12 let staro dekle v šoli tako neusmiljeno pretepel, da je bilo črez 3 tedne po Životu črno, in ker je drugič 12 možem obč. predstojnikom svetovalcem in cerkvenim odbornikom in sicer v cerkvi čast in poštenje kradel na 200 K globe oziroma 20 dni zapora ter v plačilo ogromnih stroškov. Prič bilo je zaslišanih jedenajst. Ena zapeljana priča pride na tožno klop zavolj krivega pričanja. Ta najmirnejši in ljubeznivi župnik nima začasno nič manj kakor 5 tožb na vratu. Morda je pa tega „Sfcajerca kriv? Več o tem prihodnjič, ako bode treba! Iz Vranskega. Cenjeno uredništvo »Štajerca"! Ni še dolgo, kar se je v Vašem, pri nas vedno bolj priljubljenem listu bral dopis iz savinjske doline,koji največ naše razmere zadeva. Pošiljatelj tistega dopisa pravi, da je sejmar in si je pri obiskovanju tukaj-šnega sejma podatke k svojemu dopisu pridobil. O" političnem gibanju našega trga menim, da je ta sejmar slabo informiran in bi bilo bolje, se ne v take stvari vtikati. Naš trg je eden najmirnejših v savinski dolini, male praske pa sami poravnamo, brez da bi bilo potreba, vprašljivega sejmarja prositi to stvar v javnost spraviti. Kmetje naše okolice so dobro organizirani, posebno v Prekopi. Da se njihovem, že večletnem hrepenenji po samostojnosti, namreč ustanoviti svojo občino, ne ustreže, so seveda še stari tržani krivi in to je edini vzrok, da se včasih nekoliko opraskamo. Da je pa teh vrlih kmetov želja po neodvisnosti od trga pravična, mora vsak uvideti, kdor ve, da imajo trgi čisto druge potrebščine, kakor kmečke občine in tej pošteni želji naj bi se vendar enkrat ustreglo. Druge posebne napetnosti pa pri nas ni, toraj Vi neznani „sejmar" bodite prošeni da to stvar še pravočasno pozabite. Kar ste v dostavku Vašega dopisa o znani, tujemu imetju nevarni osebi pisali, je resnica, saj je res bila ta oseba zaradi hudodelstva tatvine od c. kr. okrož. sodišča za več mescev težke ječe obsojena in že nji sledi druga kazen zaradi obrekovanja. Pri nas je tatvina le redka prikazen, domačina skoraj ne najdemo za tako dejanje bila je toraj velika potreba enega tacega, zaradi tatvine že enkrat iztiranega ptnjca zopet nazaj impor- tirati in to se je tudi v zaslugo neke osebe posrečilo.^ .,re' Ta dolgoprstna pošast se zopet tukaj okoli klati, in I kakor je za vsako slabo blago treba mašetarja, so se tudi za tega osebe našle (pa še tudi mašetarcn P? da ga priporočujejo in posrečilo se jim je tudi, sameP sebe in še vekoliko drugih hiš s tem dihurjam o- * ° smraditi; v svoji ošabnosti še pravijo, da višje osclie. _ ' ' katere se od nas po suknah ločijo, tem tatu svoje peruti odpirajo. No, no, mi jim k tej odliki le Cesti tamo. Konečno Vam še omenim, ako zares, kakorl ste zadnič obljubili, mislite po prihodnem sejmu re dilce tistega srečnega tata opisati, ne bote imeli težkega dela, pribite jih na „pranger", samo ne pozabite— tem tudi taistih hišnih vrat, katere so se *d« moz je klerika ipopoln Čeravn oblasti pri tem turn taistin nisnui vrat, Katere so se zd» c. prve tej zvezdi Vranske prihodnosti odprle. (OpombaP 'J uredništva: To le dopis! Da se ne bode od nas sodilo. m° lJ° da smo pristranski, pustili smo ponatisniti tudi te *' » vrste. Savinjski kmetje bodejo o celi stvari razsodili ali je tak ali nasprotno, a mi pa bodemo priobčilo J1. s sodbo jako veseli, ako s tem dosežemo zopet le trn- P;° J hico luči v klerikalni temi savinjske doline!) zid možal* hvala Iz Šent Jurja Ob juž. želez. (Občinske volitve). V četrtek dne 26. febr. imeli smo zopet pri nas toliko zaželjene občinske volitve. Zdihovati je bilo fTJ^ odkar so se pred tremi leti šiloma polastili našega občinskega zastopa naši klerikalci. Prej nismo poznali I k i m o v Vam pri nas sovražtva, ne hujskarije sploh nikakega ne-1 mira v našem ljubem Šentjurju. Nobeden ni drugemu podtikal, kako stranko ta ali oni zastopa. Toda pred tremi leti se je začel pri nas boj, kakoršnih je sedaj mnogo po Slovenskem. Takrat so zmagali s vso zvijačnostjo klerikalci, a po treh letih so izgubili vse zaupanje, morali so se odmakniti za vselej napred-njakom, katerim so za naprej zagotovljena trdna tla. Danes klerikalci, a nikdar več! Pred tremi leti so še gospodarili in delovali v občirfskem zastopu za pros-peh občine resni in izskušeni možje iz trga in okolice, njihov predstojnik jim je bil G. Ipavic celih 28 let. Nekoliko prej je z velikim naporom zlezel na tukajšnji izpraznjeni župnijski stolček dobroznani kaplan V. Mikuš. Čeravno je bil že prej dolgo vrsto let tukajšnji kaplan, vendar si ni med celim tem časom pridobil niti enega prijatelja. Zato mu je pa šla jako kisla v umeščenju. Kmetje so si prizadevali na vso moč spraviti ga od tod, a ni se dalo, denar je gospodar sveta. Naš župnik je premagal vse zapreke, kajti dobro je znano, da ima polne žepe denarja. Ta čas se je maščeval nad njimi, ki so ran branili župnikov stolec. Klerikalna druhal je zmagala, a ne bo nikdar več! Na dan volitve 26. febr. letošnjega leta bilo je pa drugače. Prihiteli so kmetje, volilci od vseh strani na volišče, bilo jih je okoli 500. Klerikalni podrepniki so imeli tiskane listke, v različnih barvah. Ali ves trud je bil zastonj! čudno je bilo gledati te konzumarske ptičke, kako so letali od volilca do volilca ponujajoč jim svoje listke, in celo šiloma so jemali jim naše listke in jim dajali svoje. Pa tudi to ni nič pomagalo, kmetje so tiskane konzumarske cunje v blato metali in prosili za druge. katere je imela naša napredna stranka. Tukaj naj številke Najbc oderu občin napr« mora dobil zaslu so t so m bi ži Poni niso drug Z ži volil pom post mar* bil ven< tolil sam mor pog pa ami ods^ kop ime — 7 — govore. III. razred je volil od 8 zjutraj pa do 3 popoldne, oddanih je bilo 174 glasov — a od teh so komaj dobili fajmoštrovci 53. II. razred je volil od pol 4 do 6 od 104 glasov so dobili komaj konzumari Ž5. 1. razred je volil do sedmih; od 42 glasov so dobili klerikalci samo 6. Blagoslovljene osebe so ves čas pridno nadzorovale volitev, letali so od kmeta do kmeta in nfehtali" glasove. Komisija iz samih vrlih mož je ves čas jako ostro postopala, da ji noben klerikalček ni mogel oporekati. In tako so klerikalci popolnoma sprevideli, da so" kakor izgubljene ovčice čeravno je marsikateri hotel voliti z goljufivimi pooblastili. Ko je bila zmaga v II. razredu gotova, postal je mrak, zazvonilo je Ave Marijo. Ta trenutek je porabil župan in je naznanil komisiji, da naj molijo angeljsko češčenje. Streli zagromijo zmaga je bila gotova! Med zmagovalci je bilo veliko veselje. Smilili so se nam le oni izgubljeni revčeki in prijatelji starih bab in tercijalk. Vsedli so se potem na pokjeni balon, in so se vsi podali, bledi kakor zid nad konzumarske fige in „šnops". Vi pa napredni možaki, ki ste volili vrle može, ne kakor klerikalci, hvala Vam! Le čvrsto naprej, ko ste se postavili na svoje noge. Ne dajte se voditi od teh klerikalnih kimovcev, ampak stojte kakor skala! Na dan volitve Vam je zasvetila zvezda zlate svobode, za kateroj pa morate čvrsto in odločno stopati, da bote prišli ;na cilj svojih edino pravih želj. Proč s klerikalstvom! Najbolj pa gledamo, da bo naša občina prosta vseh oderuhov, da bomo naprednjaki z dušo in s telom! Več naprednih volilcev. Iz Vojnika. Dne 5. marca smo imeli jako burne občinske volitve. Hvala Bogu, da je zmagala naša napredna stranka z veliko večino. Ta izid volitve mora radi tega vsakega naprednjaka veseliti,' ker so dobili občino v roke možje, kateri uživajo splošno zasluženo zaupanje v polni meri. Nasprotniki, kateri so rabili najbolj dohtarske šribarčke i. t. d., ki so morali letati noč in dan in prigovarjati ljudem, da bi žnjimi volili ali vsaj od volitve izostali, so zgubili. Ponujali so njim tudi svitle kronice, a vse te kronice niso ničesar pomagale. Pokazal se pa je tudi med drugimi krčmar in mesar Jožef Vrečer, kot klerikalca. Z župnikom je stopal pred volilno mizo in glasno volil -7 klerikalca. Naprednjaki. to si je treba zapomniti! Drugače pa Vam izreka za Vaše odločno postopanje srčno zahvalo. Več volilcev. Podgrad pri Medgorjah na Koroškem., Dne 12. marca je umrl v Podgradu en siromak. Čeprav je bil tudi siromak, pri pogrebu je bilo mnogo ljudi. A vendar gospod župnik ni mogel s sv. mašo počakati toliko časa, da bi mrtvega reveža prinesli, ampak sama z mežnarjom sta imela božjo službo. Pri nas in morda tudi drugod je navada, da dušni pastir pri pogrebu čaka, da je mrlič pokopan, medgorski župnik pa ni mogel potrpeti, da bi pogrebiči jamo napolnili, ampak on se je že po prvih lopatah od pokopališča odstranil; vsled tega so tndi pogrebiči grob neza-kopan pustili. Zna biti, je gospod župnik pri občini imel preveč dela, ker je občinski pisač? Pa če bi tudi pri občiui veliko opravila imel, ne bi bilo treba prepovedati pri pogrebu z velikim zvonom zvoniti, ker je samo — revež umrl. Morebiti misli gospod župnik, da je veliki zvon njegov prvi hlapec, ali pa samo za bogataše, kateri dobro plačajo. Zna biti pa ni bilo občinsko delo uzrok da je odišel, ampak je gospodu kaj drazega majnkalo. Gotovo mu je kuharica bolezen z molitvijo odstranila. Vidi se kako so naši župniki z političnim delom obloženi, da še svoje dolžnosti ne morejo spolnovati in kako denarni žakel pomaga, da se človeku slednja čast na tej zemlji izkaže. Šmartno na Paki. Predragi „Štajercw! Da ne bodeš mislil, da že pri nas vse spi, ti moram vendar zopet enkrat nekaj o našej občini naznaniti. Velikonočni prazniki so seveda minuli, pa za nas niso bili nič kaj veseli. Nekaj je zakrivila ta vedno mrzla sapa, drugič pa smo imeli na veliki teden pet mrli-čev in sicer eden od teh je bil dvakrat pokopan. Toda tega ne bodem razlagal, ker ni pisanja vredno, a zanimivo je vendar, da imamo mesnico komaj 30 korakov od mrtvašnice oddaljeno. V njej se ubija in razsekava goveja živina in v zadnji pa se ludje parajo. Pa to bi še toliko ne storilo, a ker imamo mirodvor (britov) majhni, tako, da zemlja merličov proti ne povživa. da toraj proti ne strohnijo, se nameri pogostokrat, da se celi kosi človeških ostankov ven skoplejo, po katerih se muhe pasejo. Mislite, da te muhe ne vejo pota v mesnico? Zakaj občina v tem ničesar ne ukrene? Še župnikove kure se hodijo na mirodvor past. Kako si bodemo pomagali v tej zadevi dragi „Štajerc?" kam se obrniti? Resnicoljub. (Opomba uredništva: Mesnico Vam bode postava na Vaše zahtevanje gotovo zaprla, in ako je občinski odbor tak, kakor bi moral biti, bode gotovo sklenil, da se Vaš mirodvor povekša, tako, da bodejo imeli mrtvi tako dolgo mir, dokler bodejo strohneli!) Župnik in brizgalnica. 27. marca t. 1. bil je strašen požar v zgornih Skopicah na Kranjskem blizu Brežic. Zgorelo je sedmim gospodarjem vse poslopje, da siromaki sedaj sami kakor njih živina nimajo strehe. Prišle so iz treh krajev, — iz Brežic, Krš-hega in Leskovca požarne brambe, a niso mogle vkro-titi ljuti ogenj, prišlo je pa tudi nekaj gospodov v črnih suknjah. Ko je ogenj prenehal, govoril sem s kmetom Horvati čem iz iste vasi kateri mi je sledeče pravil: „Gospod! ognjegasci brizgali so iz treh briz-galnic, a zastonj, voda se ni ognja prijela dokler niso gospod fajmošter ogenj — p a nal i!" Toraj kličem gosp. fajmošter, pristopite k ognjegascem, da ne bode ^em potrebno brizgalnic, ker veliko koštajo, ali pa ognje-gasnega družtva. Naj se razpusti to društvo, ker gosp. fajmošter ogenj sami pogasijo — s pananjem! Krivoverec Bazne stvari. Nekaj za gospodarje. Ne kupuj ničesar samo zato, da pokažeš, kako imaš nekaj, česar drugi nimajo. Ne kupuj ničesar samo zato, ker se ti dopade. — 8 Tudi ne kupuj zato, ker drugi imajo, ti pa nimaš. Ne kupuj tudi ne zato, ker je kaka stvar cena. Ne kupuj zato, ker se ti ponuja. Kupuj, kar moreš varovati. Kupuj tedaj, ko potrebuješ in ko si ne moreš drugače pomagati. Ne kupuj tudi, kar si za čas moreš izposoditi. Ne kupuj zato, ker ti ni treba takoj plačati. Ne kupuj ničesar, kar ne moreš nikoli plačati. Ne kupuj pri takem, kateri se ti vsiluje. Ne kupuj od takega, kateri v nedeljo za tebe plačuje. Ne kupuj pri takem, kateri vedno vpije „svoji k svojim", ker njegova najsrčnejša želja je ., tvoji (namreč: groši) k mojim". Mestna hranilnica (šparkasa) je pustila v danaj-šnem našem listu ponatisniti svoj letni račun. Mi opozarjamo naše bralce na to oznanilo in povdarjamo, da je, kakor se vidi, to podjetje v posebno dobrem stanju. Hranilnica je od države nadzorovana, toraj popolnoma zanesljiv zavod. Vino- in sadjerejska ŠOia v Mariboru priredi od 11. do 13. maja t. 1. poučni tečaj, v katerem se bodejo podučevali slušatelji o pripravi vrtne in poljske zelenjave. Mi opozarjamo na dotično oznanilo v tej številki našega lista. Kdor si hoče kupiti uro tega opozarjamo na oznanilo, katero nam je poslal gospod H. Konrad in katero smo v danajšnem listu ponatisnili. Gospod Konrad ima v Mostu (Bruks) na Češkem veliko tovarno za ure. Vso njegovo blago je jako dobro in fino izdelano in gospod Konrad je dobil že pri večih razstavah zlate in srebrne svetinje (medajle), presvitli cesar sam mu je podelil celo c. kr. orla. Od tega v obče znanega podjetja se razpošiljajo samo prave zlate in srebrne ure, katere so od c. kr. novčnega urada pnncirane. Na zahtevanje se pošljejo brezplačno ceniki z mnogimi slikami. Zunanje novice. V Pretoriji dogodile so se v topničarski vojašnici velike razuzdanosti. Nekega korporala do ved H so v stražnico kot jetnika, a njegovi sodrugi so ga hoteli šiloma osvoboditi. Častnik, kateri je imel slubžo, za-povedal je upirajoče se vojake zapreti. Pri tem seje vnel boj in je bilo 16 vojakov ranjenih. Cerkev iz samo enega drevesa. V Kaliforniji (Amerika) so si postavili cerkvico iz samo enega drevesa. Nobene druge snovi se ni rabilo. Iz istega drevesa so tudi tla, strop, klopi in prižnica (kancel). Tudi streha je pokrita z deščicami tega drevesa. Zaradi vkradenega koščeka kruha pustil je v nekem kraju na Laškem neki bogat grajščak revno ženo, katera je kruh zaradi velike lakote vzela, zasledovati in zapreti. Tudi pri sodniji je bogataš na vsak način zahteval, da ženo obsodijo, a sodnik jo je vendar oprostil. Navzoče občinstvo je to oprostitev burno odobravalo. Smešen in moder amerikanski sodnik. VNevjorku imajo policijskega sodnika, kateri je jako modre glave, poleg tega pa tudi usmiljenega srca za reveže. Po njegovem izreku ne smejo omožene ženske po 10. uri zvečer brez spremstva na cesti biti. Vdovamiruštva, pa tega ne zabranjuje. Povprečna otroška starodavnem traja pri njem pri deklicah od 5 do 40 let. AUino nek privede policaj pijanca k njemu, ga omenjeni sodnihodbi bi' zavrne, zakaj pijance domov ne pelje. Nekoč so neplemena kega dečka k njemu pripeljali, kateri je oglje vkrabiski o in prodal. Sodnik mu reče: ,,/a sedaj te hočenuo mu c še izpustiti, ako pa bodeš še enkrat kaj vkral, mieželne smeš dotične reči prodati, temveč domov tvojim su-jdobrilo rišem nesti." porutnirj Hitra sodba. V Melborni (Avstraliji) so predlri pres kratkem zasačili tata. ravno ko je nekej gospi i?J!nogott žepa ukral mošnico z denarjem. Ob dveh popoldan sojejo goj ga zaprli, deset minut pozneje je bil že obsojen najojenja 12 mesecev, ob pol treh so ga oddali v kaznilnico inri so oi ob treh je kamne tolkel, kar bode moral delati celijre zasl čas svojega zapora. munc Kako je slon spoznal zob svoje matere, v nekemiosrečil amerikanskem cirkusu je naznanil lastnik, da Uirseh zn zvečer igral slon na glasovirju (klavirju). Nabrala se^ospoda je polovica mesta v cirkusu. Ko so pripeljali k ^la-iavi. T sovirju umetnika-slona, je ta z rilcem odprl pokrovlrugi p od glasovirja, obenem pa zagnal tako pretresljiv krikiodja S kakor da bi se-dete zajokalo ter je neprestan«) zilbad), g* tipke. Občinstvo je bilo začudeno. Nato pridejejniki, egli en ic san trecejšt zopet v cirkus, morda se bo dotlej slon potolažil Gospodarske stvari. 0 reji štajerske kuretine. Poskusi, da bi se zopet odgojila štajerska deželna kura, niso 'iz no-j vejših Časov. Prvo štajersko društvo za rejo kuretine, ki je tudi na hasnovito kuretino pazilo, je že pri svoji veliki kuretinski izložbi leta 1879 razpisalo mnogo daril za štajersko deželno kuro, ki je bila na tej, kakor tudi na vseh naslednjih razstavah društva vsaj v nekaterih plemenih vedno zastopana. Pa ravno te razstavljene plemenke so dokazale, da se je zgubilo deželno pleme, ki je sloves štajerske kuretine utemeljilo. Društveni odbor je dobro vedel, da je za odgojo prvotne štajerske knre iz navadne kmečke kure, pokvarjene po breznačelnem križanju z azijskim plemenom, treba mnogo .let odgoje, pa kaj je temu odboru društva preostajalo drugega, kakor da je ponovljenje štajerske kure, ki se ni dalo več odlagati in je bilo tako potrebno, poskusil doseči z natančno določenim križanjem s plemeni, ki so se dobro obnesla. Uspehi tega truda so bili celo po-voljni : posebno se je pokazalo, da je nvedba dorkingskih kur popolnoma primerna in ne da se tajiti, da se je s tem dobro ime domače kuretine doseglo. Med tem pa se je vedno in vedno posku-ševalo zopet priti do štajerske deželne kure. Dr. Štefanu baronu pi. Washington, dolgoletnemu predsedni na lastnik, pogleda slona ter ga da odvesti. Občinstvo! pa je hrupno zahtevalo pojasnila, zakaj slon ne igraj Lastnik jim razloži, da je slon v tipkah spoznal zobe svoje matere, vsled tega se mu je tako razto-M omei žilo, da se je zjokal, a v tugi pa se nikomur ne j štajei ljubi igrati. Zato prosi občinstvo, da pride drug vem »vetu z i okus srska ega bi ekater ijca m vale st v aka sred: ni i tanos sti, d ve Ejan kme če I tajale rbne rski j ki mizu nea sina. jski i tneg Phc se gojit l liku jznaei jdruštva, se je konečno posrečilo po dolgotrajnem težavnem preiskovanju v dolini reke Salm med kure-Itino nekega kmeta najti kure, katere 'so po njegovi sodbi bile precej gotovo čiste plemenke domačega [plemena. Ta najdba in pa sicer redki književni zaimki o štajerski kuri ter sporočila starih gospodarjev " mn omogočili določiti označilo (standard) štajerske eželne kare, ki se je od vseh merodajnih krogov obrilo in — če se ne motimo — tudi od avstr. utninskega zbora na Dunaju sprejelo kot vodilo presoji tega plemena. S tem je bil led prebit. ogoteri udje društva, ki so do takrat le športno gojili, oprijeli so se tedaj z večjo ali manjšo srečo ijenja čistega plemena štajersko kure. Med vsemi, so onemu označilu štajerske kure prišli najbliže, zasluga v prvi vrsti predsednikn-starešini društva mundu grofu Maldeghem. V malo letih se mu je ečilo iz kmečke kure vzgojiti pleme, ki nima le h znnajnih znakov prvotnega plemena ampak tudi podarsko prednost, po kateri se štajerska kura L Hitro za tem pa se morajo imenovati tedanji gi predsednik društva gospod deželni nadknjigo-a Schuch, udje društva Anton Blumaner (Tobel-), gospodična H. Bayer, samostan Rein in drugi jniki, kateri — kakor se nam zagotavlja — so doli enako ugodne uspehe. Štajerska kura se je danes samo zopet našla, ampak se tudi v resnici v recojšni množini skrbno in stanovitno odgaja. Sedaj omenimo ono, kar nas je k tej razpravi, k poglavju štajerski kuri napotilo: štajerska kura slovi po tet" zaradi svoje zgodnje zrelosti, lahke pitanosti okusnega mesa; brez vseh praznih besed je starka kura namizna kura in tudi ni nikdar kaj druga bila. Tembolj se je čuditi, da se tej kuri od ekatere strani tudi še ta prednost prepisuje, da rada jca nese. Zgodnja zrelost, velika pitanost, veselje valenja — tudi to ji pristoja — in velika obil-t v prinašanju jajc se skupno nikdar ne najdejo. [aka kura, ki prinaša obilo jajc je slaba pitanka in srednje dobrega mesa. Tudi pri odgoji govede se j ni posrečilo, da bi se obilnost mleka in velika janost našli skupaj in konj, ki se odlikuje po nafti, pred težkim vozom ne bo mogel toliko storiti. 1 vola ne smemo zahtevati Še tudi mleka", pravi ijanski pregovor. Ako bi se torej šlo za to, da junetovalcu da kura, ki mu naj obilo jajc nese, Je bi ta kura morala biti štajerska kora, ne pre-jalo bi nič drugega kakor to kuro zopet po potu bne plemenske odgoje odrediti. Potem bi pri stati kuri morali razločevati dve plemenski vrsti, ki nam po stari navadi daja dobro in okusno izno meso, in druga, ki bi slovela kot. dobra kura oesalka. Da bi se dalo to doseči, je dokazal stalna, nemških športnih kuretinskih rejnikov komer-i svetovalec Du Roi (Braunschweig), ki je iz nega veselja odgojil čisto športno pleme Malavk-Phonixkokosi. Vendar tega nočemo odločevati, če ; izplačalo tako dvojnato vrsto enega plemena jiti. AH pa mora na vsak način biti kura po 5ilu, ki naj našim kmetovalcem kaj koristi? Ali bi ne bila naloga lažja in — kar je gotovo tudi važno cenejša, če bi se posrečilo naše male posestnike, ki imajo odgoje kuretine prav za prav v rokah, najprej na veliko važnost te gospodarske panoge opozoriti in jim potem, ko se jim je vzbudilo zanimanje za odgojo kuretine in njen dobiček, podati pomočkov in navodil,da si morejoiz svoje domače kuretine sami odgojiti dobro in hasnovito kuretino, si odgojiti žlahtno pleme? Ta siedstva in pomočki bi pa ob kratkem bili: skrbna odgoja, redna hrana, boljša in primerna shramba, krvno križanje in pred vsem odbera. kar se pravi stroga plemenska odgoja. Na novo odgojena štajerska kura bi se potem ne bila zastonj pridobila in bi ji ne bilo treba se zopet poizgubiti. Za kratek čas. Koliko mu je še manjkalo, da bi bil cesarju jed-nak. V Gradcu je živel mož, ki je bil našemu cesarju zelo podoben. Pa tudi ni bil malo ponosen na to. Kjer je le mogel, se je bahal s svojo podobnostjo. Nekoč se je v krčmi zopet hvalil in med drugim rekel: -Zdaj mi Se samo trije funti teže manjkajo, da bi bil ravno takšen, kakoršen je cesar.» — .2.'> iz novega zlata i> kar. pld. S'80, iz douhlc- zlaia. punciran gld. i*4(>. Prave srebrne verižico u ure, puucirane od c. kr. novčnega urada. 90 .cm dolge. in sirer 50 gramov tciKc gld $'2$ en 87II-A flo 70 80 100 150 175 I'M., »80 4*50 V M 6 '80 9-50 U— 12-80 Knjižica $ cenami, katera ima ooo podobic, se p°$lje na zabteoanje vsakemu brezplačno. — 12 Stavbinsko podjetje. Stavbinsko podjetji Ladislaus Johann Roth inžcner in oblastveno aut. mestni stavbenski mojster Gartengasse (hotel Strauss) Celje Gartengasse (hotel Strauss) Stavba QtOStOV iz kamna, cementa in železa, tudi stavba mostov za silo. UOdiia Stavba: stavba turbin, jezov in zatvornic iz lesa, kamna in cementa, kakor reguliranje potokov in rek, varstvena naprava obrežij, priprave za osuševanje, sploh vsa vodna dela v vsakem obsegu. ;e pošlje par me ibitimi r. »ar žens Stavba CCSt in pOtOV, kakor tudi traciranje taistih. * Pan z, PodzcmsKa dela: (Tiefbauten) kanaliziranje, polagaH cevy, vodovodne stavbe. JUFI^ Stavbe na površju (Hocbbauten) in sicer: vile, hiše! gospodarska poslopja, fabrike in javna pnaln^ adaptacije vsake vrste. Kazen teh del prevzemlje ta firma tudi brezhibno postavljanje mašin in druga fundamentna dela iz petona, trotoarje I petona. petonska tla, tlakanje z ali brez da bi se plošče priskrbel kakor tudi vse v to stroko spadajoča dela. — Pojr~-in proračune podeljuje firma na željo radovoljno in po najkulantnejših pogojih. Stavbinsko podjetje Ladislaus Joh. Roth 523 Prosim brati! Podpisani priporočam svojo bogato zalogo posebno v Švici nakupljenih zla-lih in srebernih ur. veliko zalogo zlatnine in srebernine po Čudovito nizkih cenah. Sreberna oklepna verižica HO cm dolga. 15 gramov težka gld. 110 » £ ■ » X' * - - i'Ž2 " * 30 " " ' 100 ' 5*- Ura budilka gld. 1 50 in 1-90. — Sreberne žepne ure od gld. 4-— dalje. nikelnaste gld. 2-50. Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj in poštnine prosto -. A J urar ln *r(l*v'na »latninfl In probernlne, delničar prve Svloar- r P3H7 l.lIflPn s*» tovarniške družbo ur v Bilu in Genovi, zalagatelj C. kr. I aUL UUUOII9 dolenjske železnice. Ljubljana, glavni trg. 746 rše blago je pri c. kr. konlroličnemu uradu punci rano. Styria= becikelni novi modeli 1903 ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljajo samo 80, 100. 120 in 140 gold. Na obroke (rate) prodajava po ugodnili pogodbah samo zanesljivim kupcem. ^^1 Dobre, že rabljene becikelne prodajava po 40 do (iOfgold. 831 Brata Slawitsch v Ptuju, inžener in oblastv. aut. mestni stavbinski mojster. Ptujsko kopališče Gorna dravska ulica v Ptuju. Vsaki dan kopele v banjah, prsne ii mrzle kopele. Čudovito glasbeno orodje! Trombino -•■■ Novo: je najbolj zenzecna iznajdba sedajnega časa. To glasbeno orodje, ki se je v vseh društvenih krogih tako hitro priljubilo, je iz- | vrstno in elegantno narejena trompeta z I močnim glasom, na katero moremo trobiti. ■ ako se pridenejo k temu pristojni trakovi z notami, torej brez učenja, brez znanja not in brez napora, takoj vsako melodijo. Trombino vzbuja povsod velikanski efekt in to tembolj, ako j kdo v kaki družbi naenkrat nastopi kakor kak najizvrstnejši godec, (ločim prej o taki spretnosti nihče ničesar ni slutil. Najlepša zabava za hiSo, društva, veselice, izlete (tudi s kolesi). Vsak trak z notami ima 1 do 2 igri (pesmi, plese, koračnice i. t. d.) in vsakemu inštrumentu je priložen bogat imenik pesmij. Trombino stane z lahko umevnim navodilom: 1. vrsta, jako fino ponik-lana. z 9 glasovi 3 gld. 50 kr.; II. vrsta, jako fino poni klana, z 18 gla- ; sovi gld. 6'50. —Trakovi z notami za prvo vrsto 30 kr.. za drugo vrsto t 860 nO kr. — Razpošilja po poštnem povzetju: Henrik Kertesz, Dunaj L, Fleisčbmarktis 901. Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo lake vspehe kakor krapinske toplice. Daljšapojasnila dajegosp. 3©S.K«*$imir in v kopališču samem. tvori roča ršitev e s p poStnir dor bi 1 Ps^. rr s\ -v* beciklisti, krojači O Z OI šivilje! Popravila becikelnov. šivalnih strojev in poljedfowe ' skih strojev ee najbolje in najceneje izvrisijo.jjrlind« U zalogi iltiattl vedno novo vsakovrstne dele ]q\\ (; standteile) za stroje. pog Prodajam poljedelske, gospodarske stroje na ol.Ttj' iz najboljših tovarn. "T] Sem temeljito izvežban mehaniker, ker služboval $ JJ že v Ameriki in na Angleškem. g^r Tudi imam v zalogi vedno že rabljene in dobro ohranjene becikle od 30 gold, dalje. I P° udi. 59 S spoštovanjem ^jj^Ofl Fink 777 mehaniker v Ptuju, Postga^se štev. —;k Carl Hantich :va ^trov fitrov državno izprašani nadlogar, gozdarsRi 2em!jemflP^a in oblastveno potrjeni civilni zemljemerec ?ac*ra1 v Mariboru j * Priporoča se v zanesljivo izvrševanje vseh v gu0 e metrično in gozdarsko svrho spadajočih del. r -. •••••••••••!••«•••• .. — 13 m 4= pari čevljev za samo 2 gld. 50 kr. pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. moških, 1 par ženskih čevjjev, rujavih za vezati, z močnimi ilimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. \'si pari za 2 gld- 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se i posinemu povzetju. Zaloga čevljev ngwirth, Krakov 21. Poštni predal 29. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. 462 FRANZ SODIA 8" tTOmica pnŠK (Gevvehrfabrik in Ferlach Karaten) moča izvrstne puške, kakor puške za srot in krofflje, najizbornejša ■Ker za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane ce-K podobami pošiljam vsakomur, kdor mi pošlje 15 kr. v markah pttnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval. ■ bi mojim ne bil zadovoljen, tistemu ga zamenjam ali pa vrnem denar. Moja zaloga je jako velika. Brata Slawitsch v Ptuju priporočata izvrstne šivalne stroje (N&hmasehinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače . . 180 „ — „ *a A ......../... 100 „; ^ „ rerva C za krojače in čevljarje . . .160 „ — „ »e C za krojače in črevljarje ... 90 „ — „ ider Elastik za čevljarje.....180 „ — „ 1 (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje. Cene po [pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno-. 765 Erženova huba Strpnivesi blizu Šmihela nad Pliberkom |po dogovoru iz proste roke proda. Kdor hoče TO in po ceni kupiti, naj te redke prilike ne za- \ To posestvo obsega približno 7 hektarov, 3 are <9 kvadr. metrov polja, 1 hektar, 25 arov in '. metrov travnikov, 6 arov in 83 kvadratnih v pašnikov, 7 hektarov, 37 arov in 67 kvadr. v gozda, ter 7 arov in 12 kvadr. metrov stav- prostora, skupaj 16 hektarov, 10 arov in 56 uih metrov. Zanesljivi kupci so dobrodošli in se naj obrnejo posestnico gospodično Julijano Greiner v j gostilnici v Doberlivasi na Koroškem, kjer razloži vse natančneje. 858 Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. Stanje vlog interesentov dne 31. dec. iSOl K 9,316.93582 Vloge od 1. januarja 1902 do 31. decembra 1902 % obrestmi vred .... . . . > -j. 109.459 11 • K 12,486.394-93 Od tega je oriračuniti: * Svote, katere so se od 1. januarja do 31. decembra 1902 vzdignile....., . K 2,677.843-72 Stanje vlog interesentov dne 31. dec. 1902 » 9,808.55121 Hipotekama posojila.....-.....K tf(08o.868-31 Mejnično stanje.............» 78.029U Tosojila na vrednostne efekte.......» 20.G01-8:-{ Kfekini zaklad .............> 2,919.611 — Posestva . . ..............> 184.000 — Imetek, katerega ima hranilnica za dotacijo pri kreditni zadrugi........» 300.000 — Vloge pri kreditnih podjetjih.......> 107.201-99 Stanje blagajne (kaše)..........> 40.823-46 Glavni reservni zaklad..........• 553.574-22 Posebni rezervni zaklad za kurziie diference > 298.150-69 Zaklad na penzije............> 31.227-62 Visokost za obresti: Pri vlogah 4% in se plača rentni davek od hranilnice (Šparkase) same. Shranjevalne vloge se sprejmejo. Josef (Joriupp usnjar v Ptuju, Biirgergasse št. II, od dravskega mosta navzgor. Moja usnjarska obrt je najstarejša v celem mestu Ptuju, ker se je Že ustanovila v letu 1752. Jaz kupujem konjske, goveje, svinjske in telečje kože po najvišjih cenah. ' Izdelujem tudi iz vsakovrstnih kož po najnovejši modi usnje (leder) in zahtevam za to delo jako malo plačilo. Priporočam tudi vsem čevlarjem mojo veliko zalogo vsakovrstnih izdelanih kož in vseh v to stroko spadajočih reči, katere prodajam na debelo in na drobno. Pismenim naroČilom se takoj ustreže. 820 S spoštovanjem Josef Goriup, usnjar v Ptuju, Biirgergasse št 11. C. kr. prlv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne drnžbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene predpise gledč tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljajoci dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. 7U — 14 — Hans Wouk vinski trgovec if v Poljčanah na kolodvoru (banliofu) naznanja slavnemu občinstvu, posebno kmetovalcem in posestnikom, da je z dne 1. okt. otvoril v svoji hiši trgoomo z mešanim blagom. Ima vsakovrstno špecerijsko, sukneno, platneno in galanterijsko blago ter železnino v obilni zalogi. Blago je popolnoma novo in frišno ter se dobiva vse po najnižjih, cenah. Kupuje tudi jajca in vsakovrstne druge poljske pridelke .po najboljših cenah. Na obilno prodajo in kupovanje se priporoča a«, Hans Wouk. Vse stroje za poljedeljstvo in vinon Brizgalnice za sadno dri z mešalom za meSanino iz bakra in| tako, da se iiajodenkr.it na dve cevi brizgalnice (strealjke) za saj drevje z natanko namji petrolmešanico, svetilnice na acetilt da se ulove leteči hrošči hidravlične stiskalnice za stiskalnice za vino in ovočje s diferencijali pritiskom stroje za drobljenje stiskanice, fiisto nove mline za grozdje, nove priprave proti perono-spori in za žvepljenje, sesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za polje-deljsfvo, kot zbivalnike (trieure), mlatilnice, vitale (gepel) i. t. d. razpošilja kot specialiste po najnižjih tov&rniSkih cenah IG. HELLER, DUN 768 II., Praterstrasse 49. Cenilniki zastonj in franko. Dopisuje ae v vsih jel Sklepni račun hranilniee (šparkase) mesta Ptuja za leto 1902. 1. Bilančni konto glavnega zaklada. 2. Bilančni kontu glavnega rezervnega zakladP U f Aktiva. a.-o. v. Hipotekami posojilni konto...... Mejuični konto . . . Posojilni (Vorschuss) konto...... Konto posestev . . . Konto pridelkov . . Splošni obrestni konto Konto kurent .... Konto tiskovin . . . Konto protestov . . Konto za koleke (5tem-pelne) ..... Konto prodiversi (različne stvari) . . . Konto pohištva . . . Konlo efekt .... Konto obrestnih efekt, Eksekutivni konto . Valute in kuponi . . Kasa-konto..... 3J186862 '53 51-4880 170 8853 i99 178979 40 6789 90228 29936 800 182 28 76 225547 .88 12400 - 387875 G5 4759 ;64| 539 07 65 54 21757 .71 4870477 p Pasiva. a.-o. v. K Konto vlog .... Konto prenoSftnih obresti .... Rezerve za kurzne diference .... Konto rezervnega zaklada j 4828398 99 17638 99 9237 94 15201 (61 -1870477 53 Aktiva. Konto hranilničnili (šparkasnih) hiš: Saldo vrednosti . . . Efektni konto: Vrednost po kurzu . Efek. obrestni konto: Tekoče efektne obresti Vložni konto; Hranilne vloge pri lastnem podjetju . Konto mestne hranilnice v Ptuju: Tirjatev iz glavnega zaklada..... Konto pohtetva: Efektna knjiga . . . Konto-knrent: Zaostala plačila za stanovanje . . . Konto „Vila Kari": Saldo vrednosti . . ■ a.-o. v. K 121800 44515 671 4J8I5 15201 Pasiva. Kot konto starega rezervnega zaklada: Znesek za danes . . Kot konto novega rezervnega zaklada: Znesek za danes . . tri gol napre Opozai zlata ii Promet kaše se je vršil v 31.245 slučajih in je znašal K 20,603.296*98. Glavni dobiček Hranilnica (šparkasa) mesta Ptuja, dne 31. decembra 1902. Na e I. p tivalni n hišn ahaja ^ l^lorijani znašal v letu 1902 K 30.f Vs Ravnateljstvo.enah- 35 15 — Občinska hranilnica v Ormoži (Gemeinde-Sparkasse in Friedau) obrestuje vloge po 4*!*% in jih sprejema vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4, ure popoldne in vsako nedeljo od \g. do 11 ure dopoldne. Obresti se pripisujejo polletno h kapitala, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobijo isti popolnoma 4%% obresti. 606 Ravnateljstvo. Kari Penteker urar, srebrar in zlatar 598 glavni trg št I Ptuj glavni trg št. I tik mesarja gospoda Luttenberger-ja priporoča svoje ure, prstane, veri= žice za ure in uhane. Vse po najnižji ceni. Za vse ure se jamči. Švicarske žepne ure iz nikelna za [tri goldinarje in dražje. Srebrne Žepne lire od 4 gold. 50 kr. (naprej. BUdiInke za I gold. 50 kr. in više- Vsa popravila se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči. jOpwarjam Že mojo bogato zalogo UbanoP in pritanoo iz srebra, [ifett in drugih kovin. Srebrni PM3ltl ZA zaročene? od 40 kr. naprej. Svarilo! , Naznanjam slavnemu občinstvu v Ptuju in v okolici, da I. ptujska mehanična delavnica za popravila iralnih strojev, bicikelnov, glasbenih avtomatov hišnih telegrafov ter delavnica za poniklanje ne toja več v Poštnih ulicah (Postgasse) št. 14, tudi ne več na Brijanskem trgu, ampak 809 [Barvarskih ulicah (Farbergasse) št. 7. Vsakovrstni deli za šivalne stroje se dobyo po najnižjih Spoštovanjem Gertrud Spružina. Pri slabem prebavljanju in njegovimi postranskimi posledicami, kakor pri kolcanju, pri zgagi, pri napenjanju želodca in sploh, ako se v človeku preobilno napravi kisline; ako :ma Čut, kakor da bi bil preveč napolnjen itd., se naj vzame na en košček sladkorja 20 do 40 kapljic A Thierry-jevega balzama. S tem se doseže, da takoj nehajo bolečine, da se ukrepi Želodec in poneha kašelj. Ta balzam je tudi za zunanjo porabo ter vpliva na rane tako, da kmalu zacelijo in več ne skelijo. Posebno naj se pazi na zeleno, v vseh državah zaznamovano varstveno znamko (marko) nuno in na zavitek, v katerega so vtisnjene besede Ich dieo- Brez teh znamenj naj se vsako drugo tako zdravilo kot nepravo ne sprejme. Dobiva se ta balzam po pošti (frankirano) brez vsakih drugih stroškov, in sicer 12 malih ali pa 6 večjih steklenic za 4 krone, katere se morajo prej poslati. Naslov je: Apotekar Thierry (Adolf), lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Rogački-SIatini. A. Thierry-jevo pristno centifolijen vlačilno mazilo je »ajkrepkejšo vlačilno mazilo, katero s tem, da povzroči temeljito čiščenje, bolečine olajšuje in to še pri tako zastarelih ranah. To mazilo odstrani skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca vsake vrste- S pošto 2 lončka 3 kome 50 vinarjev. Apotekar Thierry (Adolf), lekarna pri an- flelju varuhu v Pregradi pri Rogački-SIatini. Ogiblje naj se ponarejenja in pazi na gornjo na vsakem loLČeku vžgano varstveno znamko in firmo. 74-5 Allein ccnterBalsam •n in Sd»utuB«l-l0«Uni« in „ A.Thierry in Pregrada Iti RilifrcV'Stbtrbfinn. Veliko presenečenje! Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena, 36 ur tekoča, precis, anker-ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, 1 mod. kravata za gospode, 3 fine žepne rute, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim ka-menom, 1 nastavek za smodke. 1 eleg. broša za dame, 1 lepo žepno zrcalo, 1 usnjati mošnjiček sa. denar, 1 žepni nožiČ, 1 par rnanšetnih gumbov, 3 gumbi za na prša; vse iz double-zlata s patentovano zapono 1 lepi album s 36 slikami, 6 komadov smeh vznujajočih predmetov za mlade in stare, 1 jako koristno navodilo za zlaganje pisem. 20 pisarniških predmetov in še 400 različnih predmetov, ki so jako potrebni. To vse skupaj z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, velja samo 1 gkl. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej. skozi Dunajsko razpošiljalnico Ch. Jungwirth, Krakau f 14. NB. Za neugajajoče se denar vrne- Josef Pirich mlajši usnjar v Ptuju št. 2 pri mostu naznanja, da knpuje goveje, svinjske, konjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdeluje vsakovrstne kože po najnovejši stroki in najceneje. Priporoča svojo bogato zalogo domačega, vsakovrstnega usnja in drugih potrebščin za čevljarje na drobno in debelo. Pismena naročila se izvršijo točno, Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil bode rad večkrat. 776 — 16 — TcTrarr^a, za opelso i». peči F. P. Vidic & Comp. v Ljubljad ponudi poljubne množim1 zarezane strešne opeke (ptrmgftii-Dmhuegei) j rudeče in črne in glinastih peči I v raznih barvah ju oblikah. Na željo pošljemo drage volje vzorce in nastavimo najnižje cene. Solidna, dobra in točna postrežba, Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi i. t. d. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-hati i. t. d. 30 Zahtevajte zastonj in franko moj ilustrovani cenik z več kot 500 podobami od ur, zlatnine srebernine in muzikalič-nega blaga. Haims Konrad fabrika ur in razpošiljalnica Briix št. 194 (Češko). 510 Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v PhKladetphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladijl. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, WiedenerGiirtel, naDunaji ali Ani. Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34; 876 Vozičke za otroke v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata Brata Slawitsch 770 V PtUJU- Cena: 12,16,20, 30, 36 do 40 kron. Ceneje kot povsod! Joh. Kulti kamnoseški mojsl sodnijsko zapriseži žvedenec Celje-Gaberje št 6 priporoča cenjenemu občinstvu na deželi svojo bogato z najlepših nagrobnih spomenikov v vseh sienit-marmor in nokamnatih vrstah po najnižjih cenah. Frenovljanje starih nagrobnih spomenikov, kakor po/lačenje starih napisov najlepše in najceneje. Preračuni stroškov in narisi na zali vanje zastonj in franko. Opomba. Tistim cenjenim odjemalcem, kateri oznanilo tega lista sklicujejo, še posel znižane cene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer. Tisk: W. Blanke v Ptuju.