Jfto VI . Stev. 193
PBIHDHSKl DNEVNIK
GLAS SLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
(1881)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1, gr.
TRST, petek 17. avgusta 1951
Cena 20 lir
?ADIO BEOGRAD O ITALIJANSKI ZAHTEVI UKINITVE REPARACIJ
USO POZABLJENI ZLOČINI ITALIJANSKE VOJSKE V FLRJ
julija je dolžna plačati vsaj tistih pičlih sto petindvajset milijonov dolarjev, ki jih do-jca krovna pogodba za vso škodo in zločine, ki jih je storila njena vojska v u3oslaviji, ne pa z zahtevo po ukinitvi reparacij sankcionirati fašistični napad
Ofl	■*	.	...	...	.	-	gariji tega ne verjame. Ravno
nasprotno:	interniranja	v	Bol-
^sega
»JSS^ «■ -
trnu , K°™eratator radia Beo-
dopisnika)
16. — Zunanje gra<i •"	ra
pitanj? 1KKoi obsodU nedavno] lasoPimvnel<C"terih italijanskih tkanje , :w zadevali prekat j«,,.. ,plačevanja reparacij,
Klir>ijei)ih0r!:iranje r'aPada Mus-
*»*S.SS2SS to!p’ -
KtiSF** prizadeiali t0*
K°mei
telijans
-r ..^oživ,
k nHaJ?tv? *n talce ter ropa-
in materialnih žr-poudarja■aa Cijo	cefe med
rwi!?noŠi«w streljale
okupa-
mirno
sfce jj«. . srori so italijan-Bosiopj,- ?°Vliile več kot 5000 6.000. m._	Poškodovale čez
Hacijg^g “ • s0 italijanske oku-r°P. vež<	o&oovome	za
°<insfc.e-„ , , so-°00 ton jugoslo-
deželo ste
sIasiio sporočilo ki ga , 9a Oenerala Biro/lija, ^arn,	italijanskim,	edi-
«<* rXtfJ:Tni ffori lekt 1943. * mStS100.	nasilja
„lT”* Pobitih in je flrvaškp^,C ,	25.000	oseb. na
ro0 62.000 oseb, v Se*nam ‘,P<L Čez 23.000 oseb. »	in	škode,	ki	so
rt.>5fce italijanske okupa-°etia s *6 ? Jugoslaviji pa se-številkami ni niti
S<ir ^ fclif?0po,njen- uen‘ B®uo j ™? temu Ja vso oro-
r0u>ii no™!8710 imetie v mi-s^o, J25 določena svota
Pro^ . bilijonov dolarjev,
.^sfco P° ■ce'la?l iz 1938
Prdn ZJu!^a^a eno in pol
^:°folarjev.
zloJ1^63: deset let po italijanske vojske Poudarja radio J*1 o .J*®* V Italiji javno go-? nehanju plačanja re-uso pravico se po. ^^šenje:
v Italiji, da so vojske že po-sLfcti u- morda smatrajo. w*iOa 1 L ?e divjaško rušil. n\hii Pobijal t> tu-;j državi, ^ ofo, dolžan sodelovati h kr<jje.L ®0rušenih in požga-
^ fanfa ^ trušču Mussolinije-Pad!«1" w J*a^-ji ni fašistom ^daJec 'J? m^sel, da TOora na-^uan Oovarinti in biti 2n s^oja poČ0tjo».
^esti * * *
*8Vah BnrteŽ!<em živlienju v dr-^«Je pok- . ontrolo Sovjetske
? *Žavl4Une\° Vedn° b0l3 Sa'
^taviij■ lv^h dežel, ki se 30 življenjski nevar-
nosti in bežijo ilegalno čez meje, da bi p-risli. v Jugoslavijo. Poleg posameznih primerov, ki so zelo pogosti, se dogaja, da se jugoslovanskim oblastem prijavljajo cele skupine beguncev.
Pravkar je prispela v Niš skupina 30 bolgarskih državljanov, ki je sestavljena od celih družin kakor tudi od oseb, katerih sorodniki so že prej pobegnili v Jugoslavijo. Vsi begunci, med katerimi ie 11 žen in 7 otrok, so izjavili, da so srečni, ker so se rešili terorja, ki vlada v Bolgariji ter da jim je bolgarska policija govorila, da tiste, ki pobegnejo v Jugoslavijo pošljejo tako-j na prisilno delo in z njimi zelo slabo ravnajo. Seveda ljudstvo v Bol-
gariji so zelo pogosta. Begunka F. Mitrova je povedala, da je v njeni vasi Bojnice samo v enem dnevu policija internirala 51 družin, od katerih ima 45 družin sorodnike, ki so pobegnili v Jugoslavijo.
Iz Madžarske sq pribežale v Jugoslavijo 4 osebe, med katerimi je tudi študent Karol Bar-doszy, drugi pa so delavci. Begunci pripovedujejo zlasti o težkem življenju madžarskih kmetov, ki so prisiljeni izvrševati takšne obveze, ki jih ne morejo izpolniti.
* » •
V Jugoslaviji pričakujejo pri-
hod podpredsednika brazilske vlade Cafe-Filha. Obiskal bo več jugoslovanskih mest in nekatere vodilne jugoslovanske državnike.
* * *
Kot poroča New York Times so ameriške oblasti, ki izdajajo dovoljenja emigrantom, odklonile izdati dovoljenje vojnemu zločincu Artukoviču, katerega izročitev zahteva jugoslovanska vlada, na njegovo prošnjo za podaljšanje bivanja y Ameriki. Predstavnik teh oblasti je izjavil, da bodo v kratkem začeli z proučevanjem v zvezi s z zahtevo jugoslovanske vlade o Artukovičevi izročitvi.
R. R.
MAJHEN NAPREDEK V KESONGU
Ustanovljen mešan pododbor
za določitev razoroženega področja
Med zasedanjem pododbora ne bo plenarnih sej delegatov - O sestanKib ne bodo objavljali poročil
Uradno poročilo o včerajšnji 25. seji v Kesongu se glasi:
(»Zastopniki poveljstva oboroženih sil ZN 3p se nadalje pri: zadevali. «ia b.i našli izhod pri pogajanjih 0 drugi točki dnevnega reda glede vprašanja razoroženega pasu. V ta namen je poveljstvo ZN danes predlagalo imenovanje pododbora iz zastopnikov obeh odposlanstev in štabov, da bi priporočal načine in poti iz slepe ulice, v katero so sedaj zašla pogajanja o premirju.
Admiral Joy je to predlagal potem, ko so nasprotniki ponovno izjavili, da se ne premaknejo od svojega stališča glede 38. vzporednika, ki so ga doslej trdovratno branili, in ker niso hoteli slišati o ponovnem vabilu poveljstva ZN, naj bi nredlagali primerno rešitev.
V začetku današnje seje sta oba načelnika odposlanstev po-
po OBJAVI KONČNEGA BESEDILA JAPONSKE MIROVNE POGODBE
AMERIŠKA NOTA SOVJETSKI VLADI v zvezi s konferenco v San Franciscu
V „oH se poudarja, deje koiijerenca^sklicone^z8^podp|s pogodbe
njej - Trumanove in Duilesove izjave
WASHlNG'rON, 16. — Sinoči so objavili istočasno v Wa-šhin.gtonu in Londonu končno besedilo osnutka mirovne pogodbe z Japonsko.
V primeri s besedilom, ki je bilo razdeljeno 20. julija med prizadete države, izkazuje sedanje končno besedilo dva važnejša popravka, ki se iianašata na reparacije in na japonske vojne ujetnike.
V zvezi z uradno objavo besedila mirovne pogodbe je dal Trumanov osebri predstavnik za zadeve te pogodbe Pulles časnikarjem nekaj izjav, v katerih je opozoril na spremembe v končnem besedilu. Razen zgoraj omenjenih so vše druge le tehničnega ali jezikovnega značaja.
Dulles je opozoril na to, da je bil vnešen popravek, ki v načelu priznava zavezniškim silam pravico do reparacij za škodo, ki so jo utrpele med vojno od strani Japonske, kakor tudi za trpljenje njihovih državljanov, na zahtevo Filipinov. Indonezije in* Burme. Izrazil pa je mnenje, da Japonska ne more plačati velikih reparacij, če si hoče ohraniti gospodarsko ravnovesje.
Pristavil je tudi, da je že 34 od 50 povabljenih držav sprejelo vabilo na konferenco.
Ameriški poslanik v Moskvi Alan Kirk je sinoči izročil na-
JUGOSLAVIJA
ava miru
JJ? Hst o važnosti sestanka za mir v Zagrebu-Prija-0(|nosl med ZDA in FLRJ doprinos k okrepitvi miru
S^SEl ,
*°Claltj_r_ ’ le- — Ravnatelj
?le#. ki °^ratske8a lista «Peu-tn- 1 «1 izhaja 	—
t0j
La;
«ater,
toc, j,
v Bruslju, Vic-
Je napisal članek, v 114 sestoj,0 re^eno, da se bodo °^tobru v Za m'r’ k° v •Silit 0 Magrebu, izmenjale 1 Vprašanju obrambe s Poudarja v član-e Jugoslavija vedno ~?2vija v socialistično Hiiru a Predstavlja trdnja-2°r 2a Sredozemlju in
ku,
^avo 'ac
Vo J?' da
»tv,
, ’om iflarce.
države
Sov
leta
pod nadzor-jetske zveze, ki ji zadaja hude
A*** V ‘**
Cerikst'cevRK’ 16‘ ~ List
ekla „v,	, jugoslovanskega
list» Piše' d« 50
Hsk; ,®nsko-ameriški prija-tiradi IJ°Si ®°trebni ne sa-
1!? 1'orUtiiR8a’ ker t0 do se' v' Pa t obeina državama, St>;v,.tu^ zaradi tega, ker Am 0krepitvi miru v Oa porpl?kanci jugoslovan-
> fika; poudarj* list-
* 2 VSPmi	vu
tj3itev
vsemi silami za h V1 Prijateljstva, j A irj , b°do t* odnosi med 1 spoft>SlaVii0’ ki temelji-Ke Svobnri °yan^u Jugoslovan-
H vojne ujetnike
. ^wQS“° Prekinila delo
16. -
K
več s"? konca S?3e,S*edanj«
Tla	la'	kfr	1 bo
katermi°v?re ^0?e Počakati
Komisi-
4r;
'?av. ki c-^^vaic
^oje pismo, s
Sl - sa;
ujetnikov: Nemcev, Italijanov in Japoncev, katerih razne ko-minformdstične države še niso izpustile. Doslej je odgovorilo na vprašalno polo ZN glede vojnih ujetnikov 48 držav, a le ena, Poljska, je izjavila, da delo te komisije ni zakonito. Iz odgovorov je komisija sestavila začasno poročilo, toda podrobnejšo oceno teh odgovorov je odložila na pozneje.
Zahtevala je tudi se podrobnejše informacije glede vojnih ujetnikov od Avstralije, Danske, Nemške zvezne republike, Finske, Japonske, Južne Afrike, Anglije, Združenih držav in Jugoslavije.
Vsi glavni ameriški Usti prinašajo članke, v katerih poudarjajo človekoljubno delo te komisije in pravijo, da je treba njene ugotovitve glede usode vdjnih ujetnikov v sovjetskih delovnih taboriščih prikazati vsemu svetu.
Mednarodni filmski festival v Edinbourqhu
LONDON, ltj. — Posebnost letošnjega umetniškega festiva la v Edimbourghu bo predvajanje izbranih dokumentarnih filmov britanskega in tujega izdelka. Filmov, katere boao predvajali, niso izbrali samo po vsebini, ampaik tudi po načinu, kako je prikazan napredi, k dokumentarne tehnike po vojni Od britanskih filmov bodo predvajali 31 kratkih filmov, katere so zbrali za festival na priporočilo britanskega zdru. ženja proizvajalcev kratkih filmov. Med temi filmi bo tud nekaj filmov, katere' so izdelali nalašč za britanski festival. Med njimi je «Cez sto let«, ki je filmska povezava med veliko r®zstavo iz 1'ta 1851 in sedanjim britanskim festivalom. Filrna ((Udobno življenje)) ln «Moč za vse» sta dva izmed šestih filmov, ki obravnavajo povojno obnovo zahodne Evrope.
mestniku zunanjega ministra Gromiku noto ameriške vlade v odigovor na sovjetsko noto, s katero moskovska vlada sporoča da se bo udeležila konference v. San Franciscu in da ima namen staviti svoje predloge za mirovno pogodbo a Japonsko.
V noti opozarja ameriška vlada sovjetsko vlado, da velja vabilo na konferenco, zato da se «sklenc in podpišeš osnutek pogodbe, ki sta ga razposlal; vladi ZDA jn, Velike Britanije. To se poudarja — omenja nota — zato da se izognemo morebitnim bodočim nesporazumom. Konferenca v San Franciscu nima namena zopet začeli pogajanja o vsebini mirovne pogodb be. Ta vsebina je plod številnih stikov, ki so praktično pomenili mirovno konferenco ir. ki se je začela v polovici septembra 1-850 ter je trajala 11 mesecev. Zaključki teh pogajanj so dovedli do besedila od 13. avgusta 1951.
Sporočilo poudarja dalje, da se je Sovjetska zveza udeležila teh pogajanj tako ustno kakor tudi po izmenjavi kakih deset not. načrtov in spomenic. Zato je imela Sovjetska zveza isto možnost kakor drugi zavezniki, da prispeva k raznim revizijam. ki so nato dovedle do dokončnega besedila. Dalje pravi sporočilo, da bodo ZDA v San Franciscu izrabile priliko in bodo izčrpno obrazložile naravo pogodbe ter da bodo vse zastopane države imele možnost podati «obrazložitev in izjavo«. «Z zadoščenjem sprejemamo udeležbo Sovjetske zveze«, zaključuje nota.
Javljajo tudi, da je ameriško poslaništvo v Moskvi danes poslalo sovjetskemu zunanjemu ministrstvu popravljeno besedilo načrta mirovne pogodbe.
Tudi predsednik Truman je na današnji tiskovni konferenci, na vprašanje nekega novinarja, ali bo sovjetska udeležba na konferenci lahko ovirala program konference, odgovoril, da je dogovor za podpis mirovne pogodbe z Japonsko sedaj dokončen in da se nihče ne more vmešavati. Na vprašanje, ali se bo sestal z Gromikom, je Truman odgovoril, da bo srečen sestati se z njim, če bo Gromi ko to želel. Na vprašanje, ali bo v San Franciscu govoril tudi general Mac Arthur, je Truman dejal, da ne ve, ali -je bil Mac Artihur povabljen, vendar pa se mu zdi prav, da se konference udeleži, če to želi. Pripomnil je, da so vsa vprašanja, ki se nanašajo na konferenco v San Franciscu, y pristojnosti Fosterja Dullesa in državnega departmana. Državni deipart-man pa uradno javlja, da niso še nič sklenili glede udeležbe Mac Arthurja na konferenco.
Medtem pa je Gromiko že zaprosil zase in za 3Q članov svoje delegacije tranzitni vizum na francoskem poslaništvu v Moskvi.
Tudi Trumanov odposlanec Foster Dulles ie sinoči po radiu glede konference v San Franciscu poudaril isto kakor Truman in kakor sporočilo ameriške vlade sovjetski vladi.
Vsem povabljenim vladam pa je na prosto dano. da podpišejo pogodbo, da jo odobrijo brez formalnega podpisa, da same sklenejo z Japonsko posebne dvostranske mirovne pogodbe, ali pa da se siploh vzdržijo vsakega dejanja, je pristavil Dulles. Govoreč o sovjetskem pristanku na povabilo na konferenco v San Franciscu je Dulles dejal:
«Nismo si še na jasnem, kaj naj to pomeni. Upamo pa, da to ne pomeni, da bodo Sovjeti poslali na konferenco skupino razdiračev, ki bi skušali podreti stavbo japonskega miru. ka-
tero smo do zdaj tako skrbno iji pridno gradili in ie pripravljena, da jo formalno dovršimo. Ce bodo Sovjeti poizkusili s tako taktiko, sem prepričan, da jim ne bo uspela».
Dulles jg nato poudaril, da je. sedanji osnutek mirovne pogodbe «sad edinstvenega skupnega napora« več zainteresiranih držav. Označil ga ie z;> edinstvenega glede na to, da ne vsebuje kazenskih in zatiralnih določil nasproti Japonski, temveč «bo dala ta mirovna pogodba Japonski apet njeno dostojanstvo, enakopravnost in priložnost, da se uveljavi v družini narodov«.
V francoskih obveščenih krogih pravijo, da bo Francija med prvimi državami, ki bo po ZDA in Veliki Britaniji podpisala mirovno pogodbo. Pripominjajo, da bo Francija šla mimo nekaterih pridržkov, ki jih je mislila napraviti, zato da pokaže svojo «atlantsko solidarnost«.
V Tokiu pa je predstavnik indijskega predstavništva zanikal trditev, da se Indija ne bo udeležila konference. Dejal je, da bo dokončno odločitev sporočila indijska vlada, ko bo do kraja proučila osnutek pogodbe. To se bo zgodilo čez nekaj dni. Obveščeni krogi v Novem ' Delhiju pa pravijo, da dokončno besedilo ne daje zadoščenja indijskim pripombam k prejšnjemu osnutku in da je zato malo verjetnosti, da bo Indija pogodbo podpisala. Po mnenju opazovalcev misli indijska vlada na možnost predstaviti se v San Frančišku, da tam javno obrazloži svoje stališče.
Zadnje Duilesove izjave, da se na konferen-ci ne bo razpravljalo o mirovni pogodbi, pač pa, da se bo tam enostavno podpisala, pa so napravile v Novem Delhiju slab vtis. Indijska vlada pa je še zelo rezervirana,
ker ni še uradno zvedela za te izjave. Vsekakor se zdi, da nastaja po teh izjavah še večji dvom, ali se bo Indija konference udeležila ker se s tem še bolj omejuje možnost, da bi povabljene države predlagale spremembe le besedilu pogodbe.
Kitajski zunanji minister Cu En Lay je danes v svojem govoru zahteval sklicanje konfe-
rence, ki naj bi imela namen «proučiti vprašanje skupne mirovne pogodbe z Japonsko« in katere naj bi se udeležile vse države, ki so bile v vojni z Japonsko. ((Konferenca v San Frančišku, ki .se bo sestala po volji ZDA« — -je dejal -- «ie izključila LR Ivtajsko in ne more zaradi tega biti veljavna«.
Egiptsko zui.anje ministrstvo je predložilo rjtinistrskemu svetu poročilo, v katerem predlaga, naj se nt, -evi konec vojnega stanja	iigiptom	in
Japonsko ter naj se odkloni vabilo na konferenco v San Franciscu. S tem v zvezi izjavlja list «A1 Ahram«. da bo «Eg.\pt odklonil odobritev določbe vsake pogodbe, ki bi predvidevale navzočnost tujih okupacijskih sil pod pretvezo potreb skupne obrambe«.
jasnila svoje stališče o vplivu pomorskih in letalskih operacijah na današnji splošni vojaški položaj.
Jutri se bosta odposlanstvi sestali 0b 14. uri po korejskem času«.
Predlog admirala Joya gre za tem, da bi vsako odposlanstvo imenovalo pq enega predstavnika z dvema pomočnikoma. Priporočila pododbora ne bi bila obvezna za delegacije.
Na vprašanje, če so predlagali, naj bi se pogajali o drugih točkah dnevnega reda, medtem ko bi razpravljal pododbor o razmejitvenem pasu, je poročevalec odposlanstva ZN, general William Nuckols, izjavil, da na to vprašanje ne more odgovoriti.
Po današnji seji pa so izdali sledeče poročilo: ((Mešani pododbor, sestavljen iz dveh delegatov na vsaki strani — in sicer iz enega vojaka in enega tolmača — se bo sestal jutri ob 11, in skušal premakniti pogajanja z mrtve točke, na kateri so ta obtičala v zvezi z razoroženim področjem. Včerajšnji predlog admirala Joya je namreč danes general Nam II sprejel. Sporazumeli so se, da bosta v pododboru za vsako stran dva delegata. Plenarne seje konference bodo prekinjene, dokler bo zaseda] pododbor, razen če se ne sporazumejo o potrebi teh sej. ali če jih omenjeni pododbor ne priporoči«.
Nasprotna predstavnika v pododboru bosta severnokorejski general Lee Ssing Co in kitajski general Hsieh Fang.
Predstavnik zavezniške delegacije general Nuckolt je izjavil, da med zasedanjem pododbora ne bodo objavljali poročil in tudi ne bo tiskovnih konferenc. Med delom tega pododbora bo v Kesong oripuščen samo en dopisnik mednarodnih agencij in časopisov, zato da se na noben način ne ovirajo pogajanja in da se ponovno pokaže dobra volja in želja zaveznikov, da pride do uspeha.
V radijski oddaji pod naslo,-vom «Glas poveljstva _ ?otvit-nih narodov«, namenjeni Koreji, se severnokorejski in kitajski delegati obtožujejo, da se poslužujejo nelogičnih dokazovanj, zato da bi preprečili sklenitev premirja.
Na koncu poudarja radio, da se ne more biti gotovi, ali nasprotniki ne želijo -premirja samo zaradi tega. da ne bi utrpe-
li letalskih napadov in da bi zato lahko okrepili svoje sile, in zaključuje, da morajo nasprotniki pristati na vojaško hranljive položaje, razen če ne skušajo 5 pogajanji doseči one prednosti, ki jih niso mogli do. seči v bitki.
Poveljstvo osme armade javlja, da so sovražile sile včeraj nudile močan odpor proti zavezniškemu napadu na vrhovih zahodno in južnozahednp od Kesonga. Na ostalem delu fronte le delovanje izvidnic. Letalske sile pa so obstreljevale sovražne prometne zveze.
Marša! Tito sprejel
francoskega poslanika
BEOGRAD, 16. — Predsednik jugoslovanske vlade maršal Tito je danes sprejel na Bledu francoskega poslanika y Jugoslaviji philippe Baudeta. Pri sprejemu je bil navzoč pomočnik jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve dr. Jože Vilfan.
WiSson o pomenu
ameriške proizvodnje
EVANSTON (Illinois), 16. — Načelnik ameriškega urada- za obrambno mobilizacijo, Charles E. Wiison, je imel govor na nekem trgovskem zborovanju v Evanstonu ter je medi daugimi dejal, da je vstopil svet v; novo razdobje industrijske revolucije, katero bi lahko posivetili ustvarjanju boljšega življenja, «če bi ne padala preko sveta črna senca Moskve«.
Izjavil je. da bi lahko tlitro preusmerili povgčarH proizvodni načrt Združenih držav v proizvodnjo dobrim za civilno prebivalstvo, če bi postalo izboljšanje svetovnega položaja očitno. Medtem pa je po mnenju vseh vodilnih ljudi s Združenih državah nujno potrebno vztrajati pri sedanjih obrambnih proizvodnih naporih, ker je to edinci način, s katerim je mo. goče preprečiti tretjo svetovno vojno.
Nagiasil je tudi, dat lahko Združene diržav« sedaj že prekosijo proizvodnjo vojnih let.
Počasno napredovanje pogajanj v Teheranu
Harriman posreduje pri šahu - Britanski predlogi skrajna meja popuščanja - T soboto uov sestanek delegacij
TEHERAN, 16.	— Iranski
ministrski podpredsednik Fate-mi je včeraj izročil tisku osem točk angleških predlogov perzijski vladi in je sporočil tri nadaljn-je točke, «ki jih je treba dodati, zato da se bodo pogajanja lahko nadaljevala«. Te točke so:	1-	Anglija se obvezuje
kupovati iranski petrolej od «Iranske državne družbe za petrolej«; 2. Iran bo od zneskov, ki mu bodo pripadali za plačilo novih dobav petroleja, odbil, kar bo šlo v kompenzacijo bivši nacionalizirani «Anglo-Ira-nian«; 3. Angleški nameščenci bodo ostali na delu v veliki rafineriji v Abadanu.
Fatemi ie izjavil, da angleški predlogi niso V bistvu nič drugega nego ponovitev predlogov, ki so jih poslali po Harrimanu.
PLOVBAPO SUlSRlU PREKOPU PRHI MOSTNIM SVETOM
Skupna anQleško-[rancosko-ameriška resolucija predlaga ukinitev omejitev, ki jih izvaja Egipt nad sueško plovbo laradi vojnega stanja z Izraelom
teh
FLUSH1NG MEADOWS, 16. — Varnostni svet je danes nadaljeval razpravljanje o omejevanju plovbe v Sueškem prekopu.
ZDA, Francija in Velika Britanija so predložile osnutek resolucije, ki poziva egiptovsko vlado, naj aomeji svoje poseganje samo na ukrepe, ki so neobhodno potrebni, da se zagotovi varnost plovbe po prekopu in da se spoštujejo veljavne mednarodne konvencije«.
Na današnji seji je angleški predstavnik Gladwyn Jebb podpiral osnutek resolucije in dejal, da je imela egiptovska vlada dovolj časa, da sama da kak dokaz volje, saj nekatere vlade posredujejo v Kairu zaradi plovbe po prekopu že dve leti. Jebb je dejal, da resolucija ne postavlja juridičnega vprašanja, ali ima Egipt zaradi vojnega stanja z Izraelom pravico do omejitev, ki jih izvaja nad sueško plovbo, ker da je premirje, ki je v veljavi, za-
dosten razlog za ukinitev izrednih ukrepov.
V prilog resolucije sta govorila tudi francoski in ameriški delegat, ki Jc dejal, dp »egiptovski ukrepi na Srednjem vzhodu pomagajo ustvarjati nevarno napetost*.
Med popoldansko sejo Sveta sta se za resolucijo izrekla tudi holandski *n turški delegat, iraški delegat pa je menil, da je resolucija nepravična in da bo povzročila ogorčenje med Arabci.
Egiptovski delegat je ostro napadel Anglijo in osporaval ZDA. Angliji, Frsnciji in Ho landski pravico d0 glasovanja, ker da so zainteresirane v zadevi, kar da so dokazale s tem da so svojčas poslale Egiptu protestne note v zvezi z omejitvami plovbe po Sueškem prekopu.
Jugoslovanski delegat se je izrekel za nekatere spremembe v besedilu resolucije.
Varnostni svet bo o sueški plovbi razpravljal vnovič v torek.
«Ce ne bodo tri dodatne točke sprejete«, ie pripomnil, «bo zaman govoriti p nadaljevanju pogajanj. Nimamo dodati drugega«.
Voditelj britanske delegacije Stokes ie včeraj izrecno zanikal, da bi Perzijci zavrnili britanske predloge. «Nič ni bilo sprejeto in nič ni bilo zavrnjeno«, je izjavil Stokes. Perzijci so o naših razgovorih poročali ministrskemu predsedniku in vladi«.
V uradni izjavi, ki jo je včeraj objavil, je Stokes obrazložil britanske predloge. Podlaga sporazuma je, da je treba perzijski petrolej prodajati po konkurenčni ceni s petrolejem, ki so ga ponudile druge države proizvajalke. Britanci so predlagali, naj (dranska državna petrolejska družba« nadomesti «Anglo-iranian» pri nadzorstvu petrolejske industrije. Predlagali pa so tudi, naj Velika Britanija in Perzija ustanovita skup. no angleško-perzijsko ((organizacijo za nakupovanje«, ki naj nadzoruje rafiniranje, razdeljevanje in izvoz petroleja in naj zajamči njegov stalni dotok.
Kakor je izjavil perzijski mi-nistrski podpredsednik, je Stokes predlagal, naj se dobiček o vsem Angliji prodanem petro leju razdeli na polovico med Veliko Britanijo in Iranom. Anglija bi imela prednost do perzijskega petroleja, toda kupovale bi ga lahko tudi druge države, če to ne bi bilo v škodo pravicam Velike Britanije.
Danes zjutraj je šah sprejel Trumanovega odposlanca Harri-mana, pozneje pa Richarda Sto-kesa. p'rav tako je šah zjutraj sprejel perzijskega ministrskega predsednika Mosadegha, ki mu je sporočil vsebino iranskega odgovora na predloge britanske delegacije.
Za danes ni bil določen noben uraden sestanek obeh delegacij, pač pa predvidevajo da-nes in jutri neuradne sestanke izvedencev obeh strank. Uradna seja bo v soboto ob 18.
Pozneje je podtajnik finančnega ministrstva in izvedenec perzijski delegaciji, Kažem
Nekaj vprašanj Ertzu Grazziniju
zjavil, da jg dal Stokes razumeti, da sg bo v kratkem yrnil v London zaradi svoiih številnih obveznosti.
Hassibi je pripomnil, da je Stokes poudaril, da se njegov odhod ne sme imeti kot nevarnost za bodoči razvoj pogajanj. Glede iranskega odgovora na britanske predloge je Hassibi izjavil: «Določili bomo program bodočih sestankov, ker upamo, da se bosta obe stališči približali. Od začetka razgovorov z Angleži smo premostili težkeče, ki so bile večje od sedanjih. Upamo, da bodo nadaljnja pojasnila obeh stališč omogočila sporazum«.
Eden od članov britanske delegacije, ki sodeluje pri pogajanjih, je nocoj izjavil: «Ce bi iranski ministrski svet jutri raziglasil britanske predloge za nesprejemljive, bi to pomenilo konec pogajanj, ker koncesije v zadnjih predlogih pomenijo skrajno mejo, do katere Anglija lahko gre».
Britanski funkcionar je pripomnil, da v takem primeru ne bi imela navzočnost britanske delegacije v Teheranu nobenega pomena več in bi se delegacija zaradi tega takoj vrnila v London,
 j______
Veliki manevri
britanske vojske
LONDON, 16. — Britanesk vojno manisitrstvo poroča, da bodo v jeseni na področju osmih grofij veliki manevri, ki bodo največji po vojni. Glavne vaje bodo med 12. in 16. oktobrom. Iz poročila vojnega mi. nistrstva je razvidno, da mora biti področje, na katerem bodo manevri, dovolj veliko, da bodo vaje uspešne, ter da bodo poveljniki in njihovi štabi z lahkoto izbrali primerne Prostore za posamezne akcije. Se pred pričetkom glavnih manevrov. se bodo čete, ki bodo sodelovale na manevrih, udeležile predhodnih vaj. Na področje manevrov bo ena vojska prodirala po cesti Jz severovzhoda in se razvrstila za prekoračenje rek Temze in Kanneta. Druga vojska ra bo imela predhodne vaje n« zahodnem predelu pod. ročja velikih manevrov, kjer je največje kopensko
Pouedalš, smo še, da je v
enem izmed, svojih zadlnfih I člankov Enzo Gmzzmi, dopisnik milanskega. «Corrrie>v cM-la Seira)), začetnik in š? no nenehni nadaljevalec naj' novejše iredentistične kampanje okrog Trsta, točno izračunal na podlagi volitev, te 1«^ ta 1949, da. bi v primeru plebiscita, glasovalo za Italijo na Tržaškem ozemlju. nwno 50,76 odst. vclilcev. V svojem, zadnjem članku., v katerem mz-praUja o predloga londonske, ga «Timeso« giette rešiiue jur goslavansko italijanskih spor. nih vprašanj v zvezi s Trstom s pomočjo posredovalca (ko-tere-gu 'seveda odkhamjd), pa se Grazzin i ponovno trrača ruj plebiscit in Piše med drugim: »Plebiscit je edina pot, po kateri se Jugoslavija lahko odloči hoditi: predvsem zato, kfer to ni nič takega, kar bi jo ponižalo niti odstranitev njenih čet iz cone1 B, za plebiscit, ki ne bi mogel pustiti najmanjšega d>voma, daj bi jih odposlala takoj nato v triumfu, in drugič zato, ker bi njena morebitna odklonitev postavila pod upravičeno sum-njo njeno sitvarno gotovost tega triumfa. Dejansko: ali je Jugoslavija v resnici gotova, da bo omagala v tej preizkušnji in- navi gre za trenutek nazaj: ali pa naj ne sprejme, kar pomeni, dla je gotova, da bo izgubila. Mi bj s« na njenem mestu umaknili takoj*.
Prerf teni se Grazzini pritožuje, da ga jugoslovanski tisk obdolžuj? šovinizma, za tem pa se opravičuje, da doslej v vseh svojih člankih ni omenil mrtvih v prvi svetovni vojni, očitno namigujoč, da Italiji že oni sami dajejo pravico na Tržaško ozemlje in na Istro — seveda. Plebiscit bi torej bila posebna milost za. nas — ali pa vsaj velika širokogrudnost.
Nočemo omenjati raznih slučajev v zvezi z Grazzimje-vnm odstotkom od 50,76 t. j 110.836 volilcev, ki bi se izrazili za Italijo in če bi samo 1 odst. takih volilcev ne prišel na volišče (če se ne motimo je bila abstinenca leta 1949 okrog 15 odst.), da bi bil plebiscit za Italijo izgubljen. Itd. Tudi ne moremo zahtevati od G-razzimja. tila bi pri svojem brskanju Po zgodovini spomnil zam) ne samo nevožnega, temveč predvsem nerodnega dejstva, da Italija n. pr. leta 1915 ob priliki po-štovljenja zahtev za vstop v prvo Metovno vojno na strani zaveznikov nikakor ni bila navdihnjena z Grazzin ijevo moralo in ponosom ter ji niti na pamet ni padlo, da bi za vso Julijsko Krajino m Dalmacijo, katero so }i obljubili v londonskem paktu, postavila približno takšen grasezimijev-ski moralni pogoj: Ne Dalmacije, ne Julijske Krajine ne maram, dokler se prebivalstvo teh dežel n* bo plebiscitarno (zrdzilo, da hoče pripadati k
svoji materi Italiji!
Bog ve, kaj misli Grazzini, zakaj italijanski državniki takrat niso bik tako moralni in ponosni in pravični kot je Grtlzzini danes.
Tudi na mirovni konferenci so se italijanski državniki zelo dobro varovali in se otepali besede plebiscit. Kaj meni Grazzini, zakaj je S f or za tiste dni pred Rapallom pred 31 leti Trum biču grozil z londonskim paktom in tako podrobno in vestno organiziral pritisk francoske in britanske
KRATKE VESTI
vlade na tedanjo iutjosJoua«*
sko vlado?
Ne, tedaj ni bile govcnu o plebiscitu, kajti tettoj Grazzini pač ne bi mogel naračunati miti 5,76 odst. za Italijo. On je naračunal 50.76 danes.
Kaj pomeni, če rečemo da* nes? To pomeni» da je od leta 1918 Pa do danes Julijska Krajina i» z njo Trst preživel 27 Vet italijanske okupacije. To pommi ttadalje, da tisti tM Julijske Krajine, ki je ostal pod Italijo še danes pre. štaja italijansko okupacijo. To pomeni, da je tisti del Julijske Krajine, ki se mu pravi cona A, še danes pod' itaii* jonsko civilno upravo, ki vla* da s pomočjo fašističnih zakonov, a pod zaščito anglo* ameriških bajonetov, ki so pod poveljstvom oficirjev, k a* ten znajo 'shoro vsi italijanski, prat- nobMen pa niti besedičil slovenski.
Vprašamo torej visoko moralnega Graszinija:
Mar ne bi bile moralneje iti pravičneje in Grazzinijevega ponosa ter njegovih nasvetov mnogo bolj vredno, če bi on predlagal sledeče pogoje za plebiscit: Ker je Italija vladala v teh krajih 27 let in je v tem času že pred fašizmom požgala Slovencem vse njiho. ve narodne domove, jih nato oropala vseh njihovih gospodarskih ustanov in jih s pra* vila s tem na beraiko palica, jim ukinila vse šole v njihovem jeziku, jim prepovedala vsa prosvetna društva, uničilo ves njihov tisk, prekrstila nji* hov e priimke in kraje, prirejala procese s smrtnimi obsodbami pred posebnim tribunalom, vse slovensko uradništvo preselila v Italijo ali pa zor podila v. Jugoslavijo in končno povzročila, da je padlo v julijski Krajini 42.600 trt p v itdl itd., bi bilo torej prav in pravično, da se da po porazu Italije v zadnji svetovni vojni sedaj priložnost Jugoslaviji, da 27 let počenja v teh krajih z Italijani isto, kar je Italija teh 27 let počenjala, s Slovenci in Hrvati. To se pravi;
da bi bilo treba dati sedaj Jugoslaviji možnost, da ukine na vsem Tržaškem ozemlju Vise italijanske šole (ne pa da ustanavlja nove, kot je to primer v Istrskem okrožju), da prepove ves italijanski tisk, Cii« PO- da omogoča tis':anjs dnevnikov in tednikov, kot se to dogaja na Reki, Puli in Kopru), da uniči vse italijanske gospodarske ustanove_ da požge vse sedeže italijanskih političnih in kulturnih organizai. cij, da spremeni desettisoče italijanskih priimkov v slovanske, da povzroči smrt najmanj 42.600 Italijanov, da pri-rtfa pred posebnimi sodišč Italijanom procese s smrtnir. obsodbami, da požiga italijan ske kraje ita.. itd..
Vse to bi torej morala Jugoslavija od leta 1945 do leta 1972 počenjali v coni B, a v coni A od tistega; leta, ko bi v njej prevzela oblast, t. j. če bi se to zgodilo letos, do Ifta 1978. Torej: pravični in moralni pogoji po Grazziniju bi nastali za cono B leta 1972, a v coni A šele leta 1978.
Bog ve, kakšen procent bi izračunal tedaj Enzo Grazzini, če ne bi spadal med tistih 42.600 žrtev takšnega po italijanskem vzoru prikrojenega jugoslovanskega režima?
Ce se «e motimo, je Dostojevski v svojem romanu «Bratje Karamazovin zapisal, da ima vsaka palica dva konca. In povedal je resnico. Mar ne?
BONN, 16. — Ameriški visoki komisar Mac Cloy je Izjavil, da upa, da bo v prihodnjih mesecih kancler Adenauer obiskal ZDA. Poslanec Breniano pa je rekel, da bo Adenauer šel v Ameriko še predi koncem leta. Kancler je tre. nutno na počitnicah v Švici.
O
WASHINGTON, 16. — Banka za uvoz in izvoz je dovolila Španiji nov kredit v višini 2,550.000 dolarjev. Skupno znašajo s tem krediti, dani Španiji, 44 milijonov. Kongres Je za te kredite odobril 62 milijonov In pol.
O
PARIZ, 16. — Glavni tajnik OZN je prispel v Pariz, kjer si bo ogledal priprave za jesensko zasedanje Glavne skupščine OZN. Lie bo nato odpotoval v New York.
O
VVASHINGTON, 16. — Dobro obveščeni krogi pravijo, da bodo v ZDA reorganizirali civilno zaščito, ker da so dobili točnejše informacije o sovjetski atomski bombi.
O
v i	k	UVIV.JVV.J-t -	----- UOJVCVJt
Hassibi, na tiskovni konferenci 1 britanske vojska.
QUlTO, 16, — Ekvadorski zunanji minister je danes prosil štiri države, ki jamčijo protokol iz Ria o razmejitvi med Ekvadorjem in Perujem, naj izvedejo preiskavo o nedavnih obmejnih incidentih.
O
BOLZANO, 16. — Maršal Mont-gomery je danes potoval iz Avstrije skozi Italijo v Švico.
RIM, 16. — V italijanskem senatu se ustvarja nova skupina senatorjev, ki si bodo nadeli ime »neodvisni#. V skupini bodo se--»j—	natorji Castelnuovo, Jannacone,
vežbališče	D» Sanctis Paratort, Ruini, Ga-
I sparotto, Frassatl, Abbiatc, Caf*
fari, Rizzo, Vito Reale, Porzio ln Canonica.
O
ORLEANS, 16, — Danes so sve. čano pokopali francoskega vladnega podtajnika Chevaliera, ki ga je pred dnevi ustrelila njegova žena v nenadnem navalu ljubosumnosti. Zena je trenutno na psihiatričnem opazovanju.
O
TEHERAN, 16. — Zaradi izredno močnih nalivov je voda v pokrajini Shiraz razruSila vas Kfcol-lar. Poročajo o 12 mrtvih in 19 ranjenih.
O
ASMARA, 16. — Dva Entrejca sta danes streljala na voditelja stranke za eritrejsko samostojnost Uoldemarjama, ki je bit samo laže ranjen, To Je že peti »-tentat, ki mu je Uoldemariam v zadnjih nvesedh ušel brez večje Škode.
O
DJAKAliTA, 16. — Indonezijska ,lada Je zaradi nedavnih nemirov <3aia aretirati 25 osebnosti iz Javnega življenja, med njimi 16 komunističnih poslancev. Za skrivanje orožja je bila določena smrtna kazen. Vlada pravi, da so nerede povzročili «prekucuški e-lementl po navodilih neke tuje sile«.
O
VVASHINGTON, 16. — Po Izjavah uradnikov zunanjega ministrstva pripravljajo ZDA nekatere ukrepe proti CSR kot represalije zaradi aretacije in obsodbe novinarja Oatisa, Med druginv bi prepovedali češkoslovaškim letalom prelet preko zahodne Nemčije. S tem bi bile prekinjene vse češkoslovaške letalske zveze z Zahodom.
	
TRŽAŠKI DNEVNIK	|/ j C n A O *L?bera^" Raaivoj* H11 KIS L SJ / \ Sonce vzide ob 5.06, zatone ob * ^ *-* 19.li. Dolžina dneva 14.05. Luna _ _ , , . , ..... _ _ . . . . vzide ob 19.31, zatone ob 5.10. OBJAVE - MALI OGLASI Jutri, sobeta 18. avgusta Heiena, Bronislava —	 				 							 ■ —	
Kaj je s strokovno šolo v Dolini ?
V preteklem letu so razni šolski oblastniki obljubili, da se bodo pobrigali za otvoritev strokovne šole - Začetek šolskega leta je pred vrati, a o novi šoli ni ne duha ne sluha
Cvetko Cmč
Dolina si že dolgo časa prizadeva, da bi dobila y vasi nižjo strokovno industrijsko šolo, ki bi dala mladini temeljno izobrazbo za bodoče delo v industriji. Vsa žaveljvka dolina se usmerja v veliko industrijsko središče m jasno je, da bo vsa mladina bližnjih in oddaljenejših vasi tudi iskala zaposlitve v industriji. Ze dr.nes se vasi Brega le v majhni meri preživljajo s kmetijstvom, glavni vir življenja jim je delo v tovarnah, kar se bo z industrializacijo žaveljske doline še stopnjevalo. Prav zato mora tudi mladina iijieti možnost, da dobi v strokovni šoli osnovno izobrazbo, ki ji bo v njenem poznejšem delu služila.
Slovenska osnovna šola v Dolini je imela v šolskem letu 1950-1951 tudi 6 in 7 razred, čeprav predDisuje italijanski zakon, ki velja za zdaj tudi za naše ozemlje, le petrazredno c-novno šolo, na kar gre mladca ali v srednjo ali za v različne strokovne šole. Otroci, ki so obiskovali 6 in 7 razred v Dolini (skupno jih je bilo le. tos ‘4) so dobili ob koncu 7 razr. da spričevalo le o zaključeni osnovni šoli. čeprav so hodili v šolo še dve leti, kakor bi obiskov?H ka.tero izmed strokovnih šol.
Zaradi vsega tega so tudi starši večkrat zahtevali pri šolskih oblasteh, da odprejo nižjo industrijsko Hrokovno šolo v Dolini. Dr. Kacin je delegaciji staršev tudi odgovoril, da. se b0 za to šolo zanimal in tudi posredoval pri šolskih oblasteh, da bi se taka šola od-
prla z novim šolskim letom v oktobru 1951.
Q kakih pripravah za otvoritev strokovne šole v Dolini pa ni ne duha ne sluha, čeprav I bo začetek novega šolskega lete kaj kmalu pred nami. Šolske oblasti tudi vedo — delegacije so jim ustmeno in pismeno to pojasnile —, da so prostori za industrijsko šolo na razpolago v osnovni šoli v Dolini, ki je dovolj prostorna, da bi lahko bila v njej tudi strokovna šola, preurediti bi bilo treba le eno učilnico v delavnico in jo primerno o spremiti. Tako bi otvoritev strokovne šole v Dolini tudi ne bila zveza, n a s prevelikimi stroški in se šolska uprava ne more zgo-varjati, češ da manjka sied-stev. Tudi izgovor, da mar j-kajo strokovne učne moči, kot je izjavil dr. Maj, ne drži, samo gospodje, ki vedrijo in oblačijo med učiteljstvom, naj
Proslava 50 letnice realke v Idriji
Udeleženci proslave 50. letnice realke v Idriji, ki so se Javili pri «Adria-ExOTes«», se obveščajo, da se odpotuje v soboto 18. avgusta cb 5. uri zjutraj iz Ul. Fafoio Severo 5b.
Ak0 je še kak udeleženec, ki iima lastno dovolilnico naj se javi med dnevom, ker je še kako mesto prosto. Priporočamo točnost.
zdaj ob začetku šolskega leta malo objektivneje pregledajo prošnje učiteljev in profesorjev, ki imajo vse pogoje za nastavitev na tukajšnjih šolah, a je bil mogoče edini vzroik, da so bili črtani ta, da so bili dosledni antifašisti...
Ugodni pogoji z^ otvoritev strokovne šole v dolinski osnovni šoli, veliko število učencev, ki bi industrijsko šolo obiskovali, industrijalizacija žaveljske doline, v katero teže tudi vse vasi Brega in končno zahteve staršev, da dobe v središču občine, Dolini, nižjo industrijsko šolo, bi morali biti dovolj krepki razlogi, katerim bi Prosvetni urad pri ZVU tudi ugodil.
Šolsko leto je pred nami, zato ponovno zahtevamo, da pohite s pripravami da bo dolinska občina v letošnjem letu začela s poukom na nižji strokovni industrijski šoli.
Naše vasi dobivajo tuje iioe
Krivični tujih
in
ukrepi oblasti, žaljivo ravnanje domačih podjetij v pogledu slovenskih napisov
Včeraj je poteklo sedem let odkar je padel za boljšo bodočnost delavnega ljudstva Cvetko Cač iz Jezera (Bor S). Ko se mu je posrečilo zapustiti zloglasni «battaglione specialen je spomladi leta 1944 stopil v partizanske vrste v katerih je po nekaj mesecih daroval največjo žrtev. Ohranili mu bcmio trajen spomin.
Roparski napad v Malem Repnu
Večer pred praznikom je doletelo malorepenskega vaščana, 68-letnega Ivana Miliča doživetje, po katerem si še vedno ni opomogel, ne le zaradi pre-stanega strahu, marveč tudi zaradi razbojniškega ravnanja treh neznancev, ki so ga okrog devetih zvečer napadli in oropali.
Ko se je namreč ob oni uri Milič vračal domov, so na dvorišču pred njegovo hišico stopili iz teme trije moški in se obesili nanj^ medtem ko 2a je »den udaril s topim predmetom po glavi. Omamljenega so po-'ein zavlekli v stanovanje, mu povezali noge in. roke in potem pretaknili vso hišo. Preiskali so tudi Miliča, iztaknili vsega skupaj 16.000 lir in izginili v noč.
V mučnem polažaju je stari Milič prebil vso noč do nasledi-njega jutra, ko je šel mimo njegove hiše sosed, zaslutil kaj se je ponoči zgodilo in obvestil takoj o tem policijo. Na mesto je bil pokilcan tudi zdravnik RK, k: je ugotovil, da ima Milič odrgnin« na zapestjih in podplutbo nad levim očesom.
Na podlagi podatkov, ki jih je dobila na mestu in izpovedi napadenca je policija uvedla preiskavo.
Nesreče in nezgode
Včeraj okrog 13 je priilo na križišču Ul. Media in Ul. Man-zoni do neprijetnega srečanja med osebnim in poltovornim avtomobilom, pri čemer se je osebni avto sumljivo zamajal in se prevrnil na pločnik. Medtem ko sta oba vozača ostala nepoškodovana, je prevrnjeni avtomobil oplazil mimoidočega 47-letnega Armanda Arcangela iz Ul. Manzoni 18 in mu pov-ročil resne poškodbe po levi strani prsi. Arcangela so prepeljali v bolnico, kjer domnevajo, da ima natrtih nekaj reber in se bo moral zdraviti okrog 10 dni. Pri vozilih ni bilo posebne škode.
V Ul. Broletto je včeraj zjutraj med delom padel z nekaj
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA
Kako bodo izvažale zadruge
Poleg ostalih važnih odlokov, ki jih je sprejela skupščina Istrskega okrožnega ljudskega odbora na svojem zasedanju dne 30 in 31 julija, je za naše zadruge zelo pomemben — «Odlok o organizaciji zunanje trgovine in razdelitvi deviz, doseženih z izvozom«.
Odlok predpisuje, da izvoznik, odnosno oni, ki da na razpolago blago za izvoz, sam razpolaga z doseženimi devizami, določen odstotek teh deviz pa pripada centralnemu deviznemu fondu za splošne potrebe ljudstva.
Izvršilni odbor Istr-kega o-krožnega LO je na podlagi pooblastila odloka določil odstotke, ki pripadajo izvozniku, odnosno, ki jih mora odvesti v centralni devizni fond. Iz zadevne odredbe je razvidno, da pripada izvoznikom kmetijskih pridelkov, če so to splošne kmetijske zadruge 60 odstotkov, v kolikor izvažajo predmete, ki so v planu izvoza. Ce pa izvažajo tudi predmete, ki niso predvideni v planu izvoza, jim pripada v tem primeru 80 odstotkov. Kmetijskim delovnim zadrugam pa pripada za ves izvoz ne glede na j predmete, ki Uh izvažajo, 80 j odstotkov.
Tz tega se vidi, da je prepuščen našim zadrugam maksimum deviz, ki je sploh možen. To pa zato. ker je kmetijska zadruga pri nas izredne važnosti in mora zato imeti na razpolago zadostna tuja plačilna sredstva, da se oskrbi z vsem potrebnim za čimvečji donos.
Oglejmo si zato. kakšne neposredne naloge imajo v tej zvezi sedaj zadruge: Predvsem je važno, da napravi vsaka zadruga svoj gospodarski račun v pogledu potreb po reprodukcijskem materialu (umetnih gnojil in škropil ter semen), nadalje strojev, potrebnih za mehanizacijo in obdelavo zemlje. Ko je gotovo, stopijo v stik s skladom za mehanizacijo zadružnega kmetijstva, odnosn0 z Zadružno poslovno zvezo, ali še bolje, z «Zadružno trgovsko agencijo«, ki naj bi si jo zadruge čimprej usUnovile. Te zadružne ustanove imajo že preizkušen trgovski kader, ki pozna domačo in inozemsko proizvodnjo in tržišča. Tu bodo skupno pregledali potrebe posamezne zadruge ter ugotovili, kaj od tega iahko nabavi doma, to je v Istrskem okrožju ali v FLRJ in kaj bo potrebno uvoziti za devize. Ko je ta račun gotov bo potrebno napraviti še pregled, s kakšnimi pridelki razpolaga zadruga ln kateri od teh pridelkov se najboljše vnovčijo za devize. Pripraviti, oziroma odkupiti mora od vojih članov toliko izvoznih pridelkov, da bo izkupiček zadostoval za nabavo predmetov, ki jih potrebuje za devizni uvoz.
Ko img zadruga gotove vse te račune, stopi v stik z izvoznim podjetjem, ki si ie že pridobilo zadostne izkušnje na Inozemskih trgih. S tem podjetjem »e dogovori (ali sklene
pogodbo), kakšne in koliko pridelkov bo dala na razpolago za izvoz in katera ter koliko reprodukcijskih sredstev ji bo podjetje za to dobavilo. Pri tem lahko sodeluje posebno za izvoz, ker ima v tem pogledu najboljše izkušnje, drugo podjetje, ki se bavi pretežno z uvozom, pa lahko posreduje uvoz, ko mu zadruga da na razpolago potrebne devize, ki jih je realizirala s svojim izvozom.
Na ta način bo zadruga zadostila vsem svojim potrebam, odnosno potrebam svojih članov, ki bodo — če jih bQ zadruga v zadostni meri oskrbovala z vsemi potrebnimi produkcijskimi sred'tvi — dali ponovno zadrugi za izvoz še večje količine pridelkov ter n;> ta način boljšali svoje življenjske pogoje.
Zadruge, ki bodo pravilno izkoristile nova pota in n^čin poslovanja, bodo pripomogle k blagostanju svojih članov in vsega delovnega ljudstva v Istrskem okrožju, kar je končno tudi njihov cilj in namen.
Zaključena posvetovanja
predstavnikov podjetij
V zvezi z novimi odloki, ki so bili sprejeti na zadnjem zasedanju IOLO, so bila v preteklih dneh važna posvetovanja predstavnikov gospodarskih in industrijskih podjetij. Predstavniki delavskih svetov razr.ih tovarn in obratov ter direktorji, so do podrobnosti razpravljali o načinih dela, ki naj bi ustvarili pogoje za čim večjo aktivnost njihovih podjetij. Bilo je govora tudi o združitvi posameznih strok v višja gospodarska združenja socialističnega značaja ter o potrebi strokovnega usposabljanja delavskih svetov irc njihovih upravnih odborov za samostojno upravljanje podjetij.
Vrsta prometnih nesreč
V noči od 15. rja 16. avgust je prišlo v bližini vasi Kaštel do prometne nesreče. Motorno kolo, ki ga je vozil šofer Drago Juričan ter imel s seboj tudi tovariša Zorka Kozlovaca. oba iz Buj, se je in neznanih vzrokov zaletelo v obcestni zid. Pri tem je Juričan dobil težje, Kozlovac pa lažje poškodbe. Oba sta bila takoj prepeljana v bolnico v Izolo. Skoda na motorju znaša okoli 80.000 din.
V sredo na praznik okoli 18 ure ie kolesar Guido Ivančič iz Strunjana zavozil pod avtomobil z evidenčno tablico STT-2153. last podjetja ((VINO«. S prisebnostjo duha se je rešil večjih poškodb, ker je skočil s kolesa preden je prišel pod avtomobil. Kolo se ie razbilo. Šofer avtomobila je bil Srečko Kralievič
Se druga prometna nesreča se je dogodila isti dan okoli 16. ure na cesti Rižana - Valdoltra. Avtomobil z evidenčno tablico STT - 4025, ki ga je vozil Branko Marancin iz Ankarana. je zavozil v avtobus, last prevoznega podjetja «Adria», z evidenčno tablico 4016. K sreči ni bilo nobene žrtve. Skoda znaša okoli 8000 din. Vzrok nesreče ni znar.v Komisija vodi preiskavo.
Kolesarska dirka po Istri
SSD Proleter iz Kopra organizira v nedeljo 19. t. m. kolesarsko dirko za mladince in neregistrirane. Start in cilj bo v Kopru.
Proga bo tekla iz Kopra v Izolo, Strunjan, Sv. Lucijo, Sečovlje, mimo Križišča pri Sv. Petru irj Šmarij zopet v Koper. To progo, ki je dolga 38 km, bodo morali kolesarji prevoziti dvakrat.
Doslej je «Proleter» prejel prijave vseh svojih kolesarjev in treh kolesarjev SD Soline iz Sv. Lucije. Pričakujejo se še prijave tržaških mladincev, ki na čelu s Košuto in Ravbarjem bodo prav gotovo nevarni nasprotniki že poznanih Istranov.
Start bo ob 8. uri v Kopru pred novo tržnico.
PnS
Drobne vesti iz okrožja
V Umag sta se vrrjila iz Trsta, kamor sta pred časom ilegalno pobegnila, Marjan- Cepič in Pelegrin Manzutto.
Vrnil se je prav tako iz Trsta v Momjan Josip Prelac, ki je ilegalno pobegnil iz naše cone že spomladi lanskega leta. V Buje pa se je vrnil iz Trsta, kamor je pobegnil pred 6 meseci Amorin Monika.
Ljubo doma, kdor ga ima, pravi naš lepi pregovor.
Dve avtomobilski nezgodi
Soter Silvan Mikac, zaposlen pri avtopodjetju «Adria» je predvčerajšnjim okoli 14. ure zavozil z avtomobilom znamke «Opel - Olimpia« evidenčna tablica STT 2158 v deset metrov globok prepad v bližini Rikorva (Izola). Pri padcu je šofer odnesel težje telesne poškodbe in je bil prepeljan v bolnico v Izolo. Ni znano, kaj je povzročilo nezgodo.
Ce bi bilo kje na zapadu, bi iz nezgode, ki se je dogodila drugemu šoferju, napisali cel roman. Stvar je naslednja:
Šofer Andrej Zubin iz Se-čovlj, ki je vozil tovorni avtomobil STT- 2032 se je zagnal v bližini Kaštela v Bujščini v dve leti staro iunico v hipu, ko je prečkala cesto, ki pelje skozi pašnik. Seveda ie nastal pravi karambol, ki bi ga bil šofer lahko preprečil z zmanjšanjem brzine, ker je za to imel dovoli časa.
metrov visoke lestve 29-letni pleskar Arrigo Cortese, stanujoč v Ul. Vespucci 6. Pri padcu si ie Cortese resno poškodoval levo koleno, zaradi česar se bo moral zdraviti okrog 15 dni.
Na mokrem asfaltu se je včeraj popoldne tu in tam nerodno zavrtelo motorno vozilo ter povzročilo med mimoidočimi dokaj strahu. Razen večje ali manjše škode na vozilih samih pa k sreči ni bilo človeških žrtev, razen v Ul. Valmaura, kjer je okrog 15 mokra cesta spodnesla «Vespo» 23-letnemu Giuseppeju Giurissiniju iz Ul. Veltro 75. Pri padcu se je Giu. rissini močno pobil po glavi, tako da s0 ga skoraj nezavestnega prepeljali y splošno bolnico. Ponesrečenec bo ozdravel v 10 dneh.
Neroden padec Po stopnišču je spravil za 15 dni v bolnico 54-letnega Avguština Guština iz Ul. Eremo 185, ker se je pri nezgodi močno potolkel po levi strani prsi..
40 dni se bo moral zdraviti 54-letni Ivan Žerjal iz Boršta št. 18, ki je včeraj zjutraj v Dolini padel s kolesa in si zlomil desno stopalo. Trenutno je Žerjal v tržaški bolnici, kamor so ga prepeljali z reševalnim avtomobilom RK.
Nekaj pred 15 uro so včeraj popoldne prepeljali v splošno bolnico 43-letnega mizarja Avguština Križmana iz Pirana, ki si je v delavnici, medtem ko je žagal les, poškodoval desno oko. Križman se b0 moral zdraviti okrog 15 dni.
Nočno razvedrilo v starem mestu
Policijski podčastnik, ki je včeraj takoj po polnoči hitel po Ul. Beccherie, je na vogalu Ul. del Ponte naletel na nekaj ljudi, ki so se vsi zasoplj hiteli mikastiti med seboj. S pomočjo še nekaterih stražnikov je bil takoj vzpostavljen rec1, toda medtem ko so hoteli tepež-karje popisati, je eden 0d teh vzel podplate pod pazduho in jo ucvrl po ozkih ulicah. Ker pa je opazil, da je zasledovan, je v Ul. Malcanton planil v tamkajšnji vinotoč in se zaprl v stranišče. V tesnem prostorčku je potem prišlo do novega tepeža med policijskim agentom in ubežnikom in ko sta potolkla nekaj šip, se je neznancu zopet posrečilo ubežati.
Dva zajeta pretepača je policija odpeljala najprej v bolnico, da so jima razkužili praske in odrgnine, zatem pa na policijsko stražnico, kjer se ie zvedelo, da se piše eden Silvano Belli, stanujoč v Ul. Beccherie 9, drugi Achille Ubaldini iz Ul. Tor Cucherna 1, ubežnik pa Edvino Belli, vsi trije stari okrog 22 let. Kaj je pravzaprav povzročilo pretep, se tudi z zaslišanjem ni dalo točno ugotoviti.
Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1- ali 15. dne v mesecu, in sicer IS dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista.
UPRAVA
STRELSKE VAJE NA POMORSKEM STRELISCU V SESLJANU Edinice 7101 AU General Depot ameriške posadke v Trstu, bodo imele protiletalske strelske vaje in strelske vaje proti ciljem na morju s strojnicami kalibra 500 in s puškami 57 in 75 milimetrov na pomorskem strelišču TRUŠT na sesljanski obali od 20. do 25. avgusta, dnevno od 7. do 18. ure.
Pristaniški kapetar. javlja, da je za plovbo nevarno področje označeno z bojo «A» v loku 260 stopinj m bojo «B» v loku 151 stopinj v razdalji 5,3 in 5.5 mili od sesljanskega svetilnika z rdečo lučjo.
Ladjam in čolnom vseh vrst je prepovedan prebod in postanek na področju, kj je označeno z navedenima bojama in na strelHču na sesljanski obali vzhodno od kopališča.
Za polet letal nevarna višina je 3500 metrov.
Naše vasi dobivajo vedno bolj tuje lice, čisto po želji italijanskih šovinistov, ki hcčejo na vsak način prikazati svetu, da so naši kraji «terre italia-nissime«. Predsedstvo cone. civilna policija, Lega Nazionale in razne italijanske tvrdke, h katerim je treba prišteti še ko-minformistične «intemaciona-liste«, si prizadevajo vsak od svoje strani, dia bi izbrisali pristen slovanski pečat naše zemlje, kar jim je potrebno v pričakovanju boljše rešitve tržaškega vlprašanja, to je, priključitve k italijamski «madrepa-triji«.
Predsedstvo cone je ukazalo zbrisati slovenske napise, ki jih je naše ljudstvo postavilo med borbo proti nacifašizmu, organi javne varnosti žugajo z globami vsem. ki se nočejo teinu ukazu pokoriti. Predsedstvo cone noče vrniti našim krajem njihovih pristnih ime<n, ki jih je fašistični režim spa-kedrai in .poitalijančil. Poštna direkcija postavlja na poštne urade v popolnoma slovenskih vaseh 1* .iltalijarake najpise, prav tako ravnateljstvo monopola. Ob cestah vidite le italijanske napise, ki jih postavlja ustanova USVS, katera ima v oskrbi cestno omrežje na tem ozemlju. Na železniških postajah so zbrisali slovenske napije, ki jih je ljudstvo postavilo ob koncu vojne, postavili so le italijanske, katerim: se tujci in tudi pošteni Italijani kar smejejo, kot n. pr. «Poggioreal*e dei Carso«. Celo na pašnike in kraje za pogozdovanje, vtaknejo le italijanske napise. Pripomniti moramo še, da tudi po. veljstvo anglo-ameriških čet ne skrbi po naših krajih za napise v našem jeziku, pač Pa samo v angleščini in italijanščini, kakor da bi n"11 vedelo, da tu so in živijo Slovenci.
Poleg oblasti in javnih ustanov so marljivo in vztrajno na delu š; razna trgov.ska in druga podjetja, ki jim ni dovolj, da na račun našega človeka služijo lepe denarje. O prevozniškem podjetju g. Božiča smo že večkrat pi®ali, a zaman. Se vedno dobivamo pritožbe Kraševcev na raifrUi! tega podjetnika, ki čeprav Slovenec, noče postaviti na svoje avtobus« dvojezičnih napisov. Kdor gre po vaseh, bo videl, kaiko so zadnje čase vse preplavili z reklamnimi napisi za razne hladilne pijače in industrijske izdelke. Coca Cola pač prednjači in že odi dlaleč bode v oči le italijanski napis in vabilo. Mar ni; vedo na ravnateljstvu, da so ti kraji slovenski in da bi morali kot pravi trgovci spoštovati jezik svojih odjemalcev? Ta opazka velja tudi za pivovarno «Dreher», ki js tudi pozabila, da so naše vasi slo venske. Zakaj ne pošiljajo torej slovenske napise za svojo reklamo v naših krajih? Slovenski gostilničar in trgovec bi moral vrniti vsak napis ali reklamo itd., ki ne upošteva našega jezika in zahtevati sloven. skeea. Vsak trgovec, podjetnik, obrtnik ali gostilničar, ki si staži kruh po naših krajih, pa naj si bodii Slovenec ali ne, mora spoštovati naš jezik, in postaviti slovenske napise, upoštevajoč dejstvo, da je na slovenski zemlji in da mu naš človek da zaslužiti. Žalostna je ugotovitev, da zadnje čase mar. sikateri slovenski trgovec gostilničar li obrtnik pozablja, da jie Slovenec in se celo tega sramuje. Talki niso vredni, da naši ljudje zahajajo k njim.
Žalosten pa je tudi primer župana popolnoma slovenske občine, ki na javnem nastopu, ob navzočnosti najvišjih civilnih in vojaški oblasti ob otvoritvi slovenske šole, pozabi svoj materin jezik. In kar ga še bolj obtožuje pred slovenskim narodom je dejstvo, da po tem ukaže zbrisati siovenska imena naših vasi. Vsakdo je že razumel, da je ta župan kominfor-mist Dušan Lovriha iz Doline.
Nič čudnega, to je pač v njihovi liniji, saj kaminformteti radj lepijo po slovenskih vaseh italijanske lepake, brišejo slovenske napise in prepevajo najrajši italijanske popevke, delajo sramoto našemu ljudstvu in škodujejo borbi za naše narodne pravice.
Škodljivo je takšno ravnanje in kriviično, vredno le fašističnega režima. Pravico imamo, da se spoštuje naš jezik, tembolj ker smo na svoji zemlji. Tudi oblasti in ustanove, ki nan tudi v tem pogledu delajo krivice, se morajo tega zavedati in postaviti povsod, kjer žive Slovenci tudi slovanske napise.
Tuji napisi 90 prav tako sredsitvo za potujčevanje, tembolj nevarno v današnjih razmerah in v sedanji fazi borbe za naš narodni in gospodarski obstoj.
Upreti se moramo potujčevanju in vsem nakanam pohlepnega italijanskega šovinizma in kominformi«tične zahrbtnosti, če hočemo ostati go?porlarii na svoji zemlji.
Vsak, ki se zaveda važnosti
in nevarnosti, naj napravi svojo dolžnost. Vsiljivemu tujcu recimo: dovolj je tega!
Po naših krajih hočemo slovenska imena in silovenske napise!
Želje in neprilike tržaških pešcev
Te dni se mnogo piše o tržaških tramvajskih in filobusnih progah in v večini tržaških časopisov zavzemajo razni zadevni članki kar cele stolpce v tržaški kroniki.
Med temi članki 30 tudi mnogi, ki na razne načine skušajo rešiti problem parkiranja in vožnje številnih avtomobilov v Trstu. Med vsemi načrti in nasveti pa se nam zdi omembe vreden tudi predlog čitatelja, ki v kratkih in preprostih besedah izraža, sledečo misel:
Vsi si trapijo možgane, kako naj bi vozili z avtomobili po Trstu. Za izpremembo pa bi bilo vredno začeti misliti, kako naj ne bi vozili avtomobili. V tej smeri pridemo do posebnih zaključkov. V mestu je že tako gosto razpredena mreža tramvajskih, filobusnih in avtobusnih prog, da skoraj neha biti vredno imeti in vzdrževati svoje privatno vozilo, ki naj nam bi služilo v mestu. Zaradi goste mreže rednih prog in številnih vozil je vsaka vožnja avtomobilov V centru tako počaisna, da se v lepem vremenu bolj sffa-:)a iti peš, posebno aleo se zainteresiranemu zelo mudi. Upoštevajoč navedena dejstva in da število motoriziranih vozil narašča, bo v bodoče avtomobilski promet še bolj kompliciran ter vožnja počasnejša.
Vse to pa bi se dalo urediti z eno samo potezo. V mestu naj se vsi nepešci poslužujejo tramvaja, filobusa in avtobusa, številni avtomobili pa, ki so v centru sebi in drugemu na poti, naj se omejijo v kretanju, samo izven mesta do končnih okoliških tramvajskih postaj, katere itak imajo direktno vezo z vsemi važnejšimi vozli raznih prog, torej tudi z vsemi deli mčsta.
Da je naš čitatelj prišel do
teh originalnih zaključkov, mu res ne moremo šteti v zlo. posebno še, ko smo večina Tržačanov postali tako rekoč žrtve tržaške motorizacije.
Ako bi pa res uspeli ugoditi prej navedeni želji in načrtu čitatelja, bi ostalo še vedno v mestu, drugo naraščajoče zlo: razne kovinske ose, brenči, petelinčki in lambrette ali kakor koli se že imenujejo, ki bi še bolj brenčali in letali po mestu.
Za sedaj je težko zavzemati v tem oziru določeno stališče. Na vsak način pa. smo se oddolžili našemu čitatelju, ostali pa naj doložijo še kaj iz svojih načrtov in ni rečeno, da se 7ie bi morda našel v zadevi izhod, ki bi rešil del človeštva raznih nadlog kot so pokvarjeni živci, zlomljena noga, razbit nos, zaradi čakanja na križiščih zamujen vlak, in nešteto drugih neprijetnosti, ki so vsem meščanom znane.
PROTEST DELAVCEV PRi OREHU proti nepoštenim izjavam
Od delavcev pri Orehu smo prejeli naslednjo izjavo:
Podpisani delavci, ki smo v borbi za dosego naših pravic 1. julija zasedli podjetje pri Orehu, smatramo za potrebno pojasniti nekim eleimemom krajevnega tiska, ki hočejo z lahkomiselnostjo igrati pokrovitelje in zaščitnike naših interesov, da ne d®!»jo drugo, kot da mečejo blato in nezaupanje na našo akcijo, postavljajoč si za cilj našo kapitulacijo. Na ta način ta tisk dela le politično špekulacijo^
Trditvam časopisa, ki navaja, da so po njegovem poizvedovanju, na čelu te agitacije, v kateri sodelujejo tudi pošte-1 ni delavci, politični spletkarji, ki imajo poseben interes vzdrževati napetost položaja, odgovarjajo delavci z obširnim pismom.
V sedmih točkah, ki j® di 43 podpisov, izražajo lavci svoje ogorčenje v eden im načinom pisanja ki se tako izraža samo s* ker ni na čelu agitacij* j* pacinik in somišljenik nljjL politične stranke ter prepričanje, da bi gotovo^ šali drugače, ako bi ta biil pripadnik politične sflf ki jo navedeni lisi zastop*^ dasje strogo poudarjajo, njihova akcija posvečenal?\ vsem in samo borbi za pravice do deia in kruti*
Pridružujemo se uPr®vil^I I
protestom delavcev pri I
in obsojamo nepoštenost I
kar jev, ki namesto da t" i
lavcem stali ob strar.i, s ^ J
jim pisanjem blatijo in °n J
ščajo poštene namene “r ^
skih očetov, ki se borij0’ 1 .. aro-preskrbijo kruh svoji«1
mašnim družinam.
tfuati l/likolai
upirati mikavnostim sodobno urejenega kopališča. Odvrgel b: bržčas škofovsko n®' jt in se pomešal med golotinjo, da si v slani in sladki vodi očedi znojno kožo. Opr<*'',i osvežen bi se verjetno hotel oddahniti cb vrču reznega jugoslovanskega piva in ni da bi v takem razpoloženju končno ne izkoristil tudi mračnega večera in se pomešal
gibčne plesalce.
GORIŠKEGA
0 stanovanjski Krizi v Gorici
Med posebnosti Italije in njenega življenja ne spada samo nagnjeni stolp v Pisi, ampak tudi načiin, s katerim italijanske vladne pa> tudi periterične oblasti rešujejo obstoječa vpraL šanja.
Poglejmo na primer v Gorico, Kdo ve koliko stolpcev svinca je že prišlo izpod rok marljivih stavcev, stolpcev, v katerih se je vse pisanje sukalo okoli stanovanjskega vprašanja. V tein pisanju so vsakovrstni pisci od novinarjev nervoznih kretenj pa vse do izvedencev na upravnih stolčkih načenjali stanovanjsko proble. rnatiko in tematiko, pihali na dušo zasebnikom in državnim ustanovam, vendar vse skupaj ni kdo v? koliko zaleglo. Gradnja stanovanjskih hiš, skratka skrb za to, dia bi vsak človek imel nadi svojo glavo tudi dostojno streho, ni prenehala, am-paik še vedno žuli stotine gori-ških družin.
V našem listu smo že nekajkrat omenili, da bi morale oblasti izplačati lastnikom, v vojni porušenih poslopij, vojno šikodo. Toda kot smo morali u-gotoviti je ibilo vse to samo bob ob steno. V časopisju smo brali, da se hišnim posestnikom res ne izplača, da bi še nadalje čakali na povračilo vojne škode, ker je ne- bodo dočakali. Po domače povedano, naj se obrišejo pod nos.
Medtem ko so v glavnem obnovljena vsa poslopja, ki so bila med vojno delno porušena, pa se ni zganil še nihče, da bi obnov.il 44 poslopij, ki so bila med1 zgdmjo vojno popolnoma porušena. Trenutno je na tehničnem uradu šele sed<em pre-šenj za obnovo teh poslopij. Kar šest od njih bo obnovljenih na podlagi posojila. Za gradnjo je predvidenih 40 milijonov lir.
V malem naj bo to vzgled, ki ga lahko posnemajo vsi lastniki porušenih poslopij, če želijo videti svojo domačijo v obnovljenem stanju. Vsakdo se lahko obrne na tehnični urad, od katerega bo na osnovi potrebnih prošenj dobil posojilo za obnovo v vojni porušen enega poslopja, s pomočjo te olaj. šave (seveda pod pogojem, da bi se je zasebniki oklenili) bi bilo mogoče delno omiliti grozečo stanovanjsko krizo.
Ze večkrat se je govorilo tudi o možnosti zvišanja nekaterih poslopij za eno nadstropje, da bi se na tak način napravilo še nekaj stanovanj, VendaT so bili to samo predlogi, o katerih se veliko govori, zasebniki pa stoje molče ob strani in si po vsej verietnosti misli jo svoje.
Kaj si mislijo, to je zelo težko ugotoviti. Zelo verjetno jih preveva neka negotovost v sedanjem položaju, negotovost pred1 jutrišnjim dnem, morda celo misel, da se jim, lahko v bodoče zruši sleme nad glavo kakor pred šestima, sedmimi leti. Alj je treba povedati, da je take psihoze kriva šovinistična propaganda skupno z nenehnim pogrevanjem osvajalnih teženj proti vzhodu?
Drugi vzrok zastoja v stav-binstvu pa je prav tako nenehno govoričenje o potrebi gradnje industrijske cone itd., o kateri ni niti duha niti sluha. Kako naj zahtevamo gradnjo poslopij, če pa niti načrti za gradnjo tovarn niso pripravljeni, niti se ne ve, če je bila zamisel o postavitvi industrijske cone- propagandna raca in sploh izvedjivo dajanje.
Leta so že minila in ugibanja ter stavljanje predlogov še ni zaključeno. Medtem pa kapa voda na postelje ljudi brez po. štene strehe nad glavo. Njihova želja prav gotovo ni, da bi se lahko prištevali med italijanske zanimivosti in postali predmed občudovanja kot nagnjeni stolp v Pisi.
Delo zdravstvenega urada med šolsko mladino
Pred meseci je zdravstveni referent goriške občine dr. Levi poročal na seji občinskega sveta, da so pričeli lansko leto s sistematičnim pregledom srednješolskih in osnovnošolskih otrok. Ob tej priliki je tudi omenil, da so uredili kartotečni seznam, v katerem bodo zdravniške ocene vseh pregledanih otrok.
S tem v zvezi smo izvedeli nekatere zanimive podatke. V šolskem letu 1950-51 je imel vsak učenec v kartoteki svoje mesto. Učencev je bilo 3626, otrok iz otroških vrtcev pa 971. Pri rednih pregledih so ugotovili 10 primerov garjavih otrok, ter preko 20 otrok z nalezljivimi boleznimi. Zdravniško osebje je izvedlo tudj več pregledov na domu med otrokovo odsotnostjo v šoli. Na tak način je ugotov!lo več obolenj, ki bi sicer ostala nezabe-ležena, in sicer 25 bolnih na ošpicah, 21 otrok z noricami, itd. Pri temeljitem pregledu otrok, ki so se vpisali v prvi razred osnovne šole v Ul. ČaP-pella, so ugotovili 18 pozitiv nih primerov.
Šolski zdravniki in dr. Man-zini so od celotnega števila osnovnošolskih otrok poslali na rentgenski pregled 469 učencev ter med njimi zabeležili tri, ki so bili okuženi z jetiko. Odstranili so jih iz šole, proti-tuberkulozni dispanzer pa je noskrbei za nadnlino zdravniško nego.
Izpolnili so nadalje sezname otrok, ki potrebujejo bivanje v gorah ali ob merju. Na počitek v hribe so določili 256 deklic in 261 dečkov, medtem ko bodo k morju poslali 62 dečkov in 91 deklic.
Septembra ljudsko štetje
Prve dni septembra, in sicer 4. in 5. bo tudi pri nas ljudsko štetje. V letošnje štetje je bila vnesena nova postavka, na podlagi katere bo moral vsakdo pri Štetju povedati svoje stalno bivališče, ter socialne in gospodarske pogoje, v katerih živi. Glede stanovanja bo moral odgovoriti na šest vprašanj, in sicer ali je st -novarje. t katerem biva namenjeno bivanju ai; pa je klet, odnosna baraka. (Tu nsj omenimo, da nas mo&io zanima, kaj bodo odgovorili tisti prebivalci v Kalabriji, ki ne živijo niti v kleteh niti v barakah, ampak le v podzemeljskih jamah?) Nadalje bo moral odgovoriti, s kolikimi prostori razpolaga, če je kuhinja lpče^ia, in ali jP stanovanje opremljeno z električno razsvetljavo, vodo in pečjo za gretje. Pri štetju bo obenem ugotovljeno, ali je stanovanje osebna last, v najemu itd.
Dunajska godba v Gorici
Pred dnevi je skupina izletnikov z Dunaja obiskala naše mesto. Med Dunajčani -je bila tudi podba iz Perhtoldedorfa, ki je dvakrat nastopila, in sicer v Ljudskem vrt-u in pred poslopjem goriškega župajistva, Občinski odbornik dr. Gru-sovin je v imenu župana pozdravil izletnike in jih sprejel v beli dvorani županstva, kjer je nagradil dunajsko godbo in izrazil željo, da bi se vzpostavili prijateljski odnosi med obema državama.
Predstava na gradu Sv.
Zadnja predstava «P.rincesa čardaša«, ki je
jn»'
biti včeraj, bo iutri ob ^ Nadaljuje se predaja vS( nic na Trgu Verdi 1 leriji Protti 2.
itoP-
0>'
OBVESTILO ZDTV
Ju '
Člani tehničnega vodstva atieti so vabljeni, da se sj danes 17. avgusta ob 18-3“ j2rr, dežu v Ul. Machiavelli ^ VIni, * pojasnil o lahkoatletski bo v nedeljo v Kopru. G°r bo železničarska skupin* 11 grada.
P UT
Izlet na Triglav.
Odh°d J
uri,
soboto 18. t. m. ob 1®’ Ul, F. Severo. Priporočam0 nost.
NOČNA SLUŽBA
Al Cedro, Trg Oberdan
, fir
ciola, Ui. Oriani 2; Alla
S*i
Ul. Giulia 1; Harabaglia v kovljah in Nicoli v Ske#^ '
ROJSTVA, SMRTI IN
«f5
Dne 15. in 16. avgusta■ x se je v Trstu rodilo umrlo je 6 oseb, porofc v
Nesreča pri igri
Ko se -je včeraj popoldne igral s svojimi prijatelji na dvorišču svojega stanovanja v Ul. Rabatta 8-letni Zambelli Franco, je nenadoma padel z lesene lestve, kj je bila naslonjena na hišo. Prijatelji so mu pritekli takoj na pomoč in obvestili rešilni avto Zelenega križa, ki -je ponesrečenega dečka prepeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Tu so zdravniki po kratkem pregledu ugotovili, da si je dečko pri padcu globoko ranil glavo. Pridržali so ga nato na opazovanju v bolnišnici.
Važno za vojaške obveznike
V soboto 18. t. m. opolnoči poteče rok za vlaganje prošenj vojaških obveznikov letnika 1939, ki bi radi dosegli preložitev vojaškega roka. Prošnje se vlagajo pri vojaškem uradu (Distrptto Militare).
bilo 6.
Fv •i
Cerkvene poroke: cesco Colangelo in g05™]yV‘“ Maria Porcelli, mizar ,a^ Marcusa in gospodinja " jan Skrl, klepar Augusto V;n, • gospodinja Assunta ■ C^ . lektromehanik Giovafi'11 gjijC® rani in šivilja Maria težak Renato Pegan i° ct« . ka Carla Misigoi, šofer V1 slao Stanta in natakar1 toria Rone el j.	fr
Urfirli so: 48-letna vat por. Sogni, 75-letj11 f Bern orat. 79-Jetna vd. De Mattia, 70-le‘»VK, Arčon vd. Mercusa, Giovanni Ursl, 81-letni De Re.
ADEX. IZ
Ha
zagreli velesej^
ki sc vrši <>" do 80. septe«1 1951.
Vpisovali je P ^ Adria - Exprt*s 0
1. avgusta nap
te]'
PROF. IVAN TOMINEC
leži	smo- Pred nami
rei Z.Sne	Slovenija. Tu to.
r.odii' od tu ?e na-imes Z0] fcor^ v suet
■ w legendarna osebnost, -Jl&ok in reven, dober in ■ marljiv in radjodarren,
Pesn.k \n	pisatelj
Pastir, znanstvenik.
dušni
Praktični
»	gospodar,	glasbenik	----,.v. "
oče beneških Slo- v }taU]anscino iz slovenščine,
njim, vsem se je enako godilo.
Take misli se nam same od sebe vsiljujejo, ko mislimo na moža, ki danes iz rodne vasi upira pogled proti zapadu in gleda pod seboj svojo Beneško Slovenijo, za katero bije njegovo srce in dela njegova glava, odkar se je zavedel svoje dolžnosti do nje v tujem kulturnem okolju. Od tedaj pa je že dolgo; dve svetovni vojni sta se začeli in končali v tem času. Lepč število dobrih prosvetnih delavcev, ki jih je Trinlco vzgojil, je že leglo v grob, a pevec na zapadu še vedno stoji visok in vzravnan branitelj slovenstva za mejo,
Kar pri Ivanu Trinku najbolj preseneča, je njegova mnogostranost, njegbvo plodno delo na najrazličnejših področjih. «Sam sem, vse okoli mene je puščava.* Kot da se je tega prav posebno zavedel in mu je velela dolžnost, da sam vse opravi. Vzgojil je več rodov dijakov bogoslovcev iz Beneške Slovenije. Šestdeset dolgih let in več. uči in vzgaja navdušuje in tolaži. Ko mu je bilo dvajset let, je prijel za pero in začel pisati v slovenščini. Tudi prevajal je mnogo
'bečimZ' Im-ra Trinko. Z Iju-
deželirTCVnJe obiel VSo tist0
oh. Teru in Nadiži in
M S’ sestdese* let je vzga-J ‘ »jene sinove "
lM>ez
jim vcepljal
e* dp rodne deželice
Proti^mf ^1 'PP&ted izza meje vzhodu k svobodnejšim
slovenski
tam	s°	.b.rat5e,
v."« 80 sestre mile, ' - d me iz spanja
Teč 1) ifnT •	nu.no.
u IjudsJ ^nskp šoto, najprej -	.. .... -	- ..	-
..Ko. solo v Čedadu, nato kar se zanima njegov živahni
dolgega vzbudile.
Van Trinko je moral nam.
ruščine, poljščine. Mnogo je njegovih knjig, razprav in člankov v slovenskem in itali. janskem jeziku. Poglabljal se je v prirbdioslovje, matematiko in druge znanosti. Pisal je o likovni umetnosti, o glasbi, o arhitekturi. S srečno roko se je poskušal tudi sam v slikar-stvu. Na videmski razstavi upodabljajočih umetnikov leta 1911 je razstavil svoje akvare. le in perorisbe. Prejel je nagrado. Ce povemo še. da je fotograf amater, da se ukvarja Z botaniko, mineralogijo, še vedno nismo našteli vsega, za
Slovenski otrok spada
v slovensko solo
ZATO, KER BO LE V SLOVENSKI ŠOLI DOBIL TAKO IZOBRAZBO, KI GA MISELNO NE BO ODTUJILA NE OD NJEGOVIH STARoEV NE OD NJEGOVEGA NARODA
no
Iz leta v leto se vso povoj-dobo, odkar imamo zopet slovenske šole, pred nekaterimi starši oblikuje vprašanje ali naj vpišejo svojega otroka v slovensko šolo ali rjaj ga vpišejo v italijansko. Je to sicer zelo preprosto vprašanje, ki zahteva prav tako preproste rešitve: slovenski otrok spada v slovensko šolo, zato ker bo le v slovenski šoli dobil tako izobrazbo, ki ga miselno ne bo odtujila ne od njegovih staršev ne od njegovega naroda.
Čeprav je rešitev tega, v bistvu i.ako preprostega vprašanja tako naravna in sama po sebi umevna, postane v luči najrazličnejše propagande pri nekaterih starših lahko zelo zapletena. Vsaj tako nam govorijo izkušnje. Pojavijo se vsi mogoči dvomi, češ da otrok po dokončani slovenski šoli ne bo dobil zaposlitve, čeprav zato ni nobenih stvarnih dokazov. Toda tu deluje tista sugestivna moč propagande, ki jo trosi Slovencem sovražno časopisje, ki visi nekako v ozračju in prehaja potem na nerazgledane in narodnostno mlačne ljudi. Prav zanje je preračunana in ker se nima dejansko kam upreti, se poslužuje najrazličnejših cenenih dokazov. Glavno je, da doseže z njimi vsaj malenkostni uspeh.
Kaj več tudi ne pričakuje, ker se zaveda, da pretežna večina slovenskih staršev jemlje slovensko šolsko vprašanje zelo resno in gre površnim dokazom italijanske šovinistične propagande do dna.
Do takih kolebajočih staršev, ki nihajo, ali naj dajo svo-jega otroka v slovensko ali italijansko šolo, pa je včasih zelo težka pot. Časopisov ne či-tajo ali pa jih čitajo vse premalo. Življenje dojemajo s torišča ulice, uradov in njihove zaposlitve, kjer se jim razkriva v svoji italijanski in mnogokrat popolnoma izmaličeni podobi. Od tu potem tista bojazen, da otrok s slovensko šolo ne bo dobil kruha. Ne tistega boljšega do katerega pride marsikateri italijanski otrok. Do tja njihove misli niti ne sežejo, temveč čisto skromnega, ki bo vsaj za spoznanje lažji kot težaški! Tako svojemu otroku v želji, da bi mu napravili dobro že naprej zavirajo pota, ki mu jih odpira slovenska šola. Obsodijo ga na določen poklic, zatrejo inteligenčne zmožnosti in ga tako lahko napravijo nesrečnega za vse življenje.
Naivno je misliti, da je italijanska šola, ki jo iredenta tako širokogrudno ponuja, v dobrobit naših otrok. Ne tako do-
^draua<rkoJlisko gimnazijo v duh. Vse njegovo zanimanje in se uče„ 1 }£ ielin° srkal va- vse njegovo delo pa preveva HnJkoZ - ^io-nsko in la- njegova osrednja in - temeljna bern iF° VSeb;-ni in obliki, va- misel, kako wmagati svojim
X 71- 1. . *.	__
ntu
r°dna
a^-uK,’'4 SUldka in tekoča nzu “e tZV*n.ska benečanšii
tih "j-”' vedno zvenela v uše-bi ho -porninjala tistega, «o K „ .° veh zavreči. Jas. »°sti čin le, Zavedel svoje dolž-v°ri benet^nstva P°d v’Pli' n'-ka pet kK°-slovenskega pes-tra ob
^e\rJL.?odreke iz Sempe.
14. oviuue-
pove. i™1*1. (1X22-1889). Nje-wi°raia rZZ ubna pesem
mamečo ga, obetajočo rojakom in jih ohraniti pred raznaroditvijo, kako opozoriti svet na Beneško Slovenijo in ga zainteresirati za usodo, tamkajšnjih Slovencev, Srce mu je bilo nenehno pri beneških rojakih, pogled pa uprt na vzhod. Fašizem s srnjo stopnjevano raznarodovalno politiko mu je mo ral biti seveda nad vse zoprn. Z njim se ni mogel nikdar sprijazniti; bil je prepričan, da je to le minljiv pojav, ki mora nujno propasti. Tako je čisto naravno, da je iz srca pozdravil slovensko osvobodilno gibanje in se mu pridružil. Osvoboditve svoje ožje domovine sicer ni dosegel, mirovna pogodba jo je pusti-delavec na to za mejo. on sam pa je ostal tudi še stari Zamejski, le da se je meja približala skoraj do njegove domačije v Tre. murnu.
Postaviti pred bralca podobo Ivana Trinka bi se reklo
. - -i nif. _ ..	-	   —	osvetliti	njegovo	deol	na	vseh
nartTl:, l?ske9a ^žitja področjih njegove dejavnosti, fPloiii- ov. ki ju je usoda kot smo jih prej našteli. To
  ^vvv„, J g
toka-	ti	na di-
a0vt0 »SSL jur ja, na nje-^ejernaia . so-. ki *e zelin0
, j'° ttajhrano> ki sta
kdtih Tkliu -a in knnaa- V
m
°blikovat°ll^nal1 se ie začel “ečji	vJvanu Trinku naj.
v*ore„ , Beneške Slovenije, - ^ 'kulturni ’ '
2?
t^t .   jjilp. ________________
vrednot, njegovih
(hipu t 1 Tieiaruec na f^a?2<fir0 kultur, latinske in ec riar^’ ^^Pusiljiv brr-
<|1-' VO-nih lYrc>Hn r*4-
*|i, TuT. njeg.ove samobitno--5j?iOrr>rt^ze?aiec nekulturne ^alne politike, dr-e01’0«!* Ceryvene, a vnet za-
.sos0da, zaveden Ulluri ; kr je vsrkal vase dve
za
š latin^o in slovansko, »moo n T°sredovanjem šole,
Se >e Zjal™uk’ ki ie’ ko
»euj -
- svojega bistva, y	?eli kur poži-
»itar kladnica slovanskih
J^io VplsLve na zapudu, za to- Pesem .zazvenela je od
io fe slišal tudi eudii,- n 2»panči
cic t-n se za-
Se ^am 2a mejo naš poje Ot^ -	[rod?*
Zupančič je že v gro-in T Pod
pa bi bilo tu preveč. Naj spregovorimo zato o njem prav na kratko samo kot pesniku, pisatelju, upodabljajočem umetniku in glasbeniku.
Ivan Trinko — pesnik! Nje. gov glas z zapada je sicer pristen liričen izliv čutečega srca, a je najbrž vendar dragocenejši kot priča slovenstva za mejo, priča rodu, ki je v najneugodnejših pogojih vzdržal nad tisoč let, kot poroštvo, da bio vztrajal tudi vnaprej.
Mimo Trinkove pesmi se je sicer visoko dvignila pesem naše moderne in poetov za
--c.	l u maL
°unii v A11 ljubljenimi ovči-
pesnit* t	- Jt- — v v—- '•*-«*-
v*ravn	Trinko pa bdi njo,	a vendar je tudi Zamej
nnj nart Matajurjem skega pesem umetniška izpo.
ved blagoslovljenega poeta, za čas in okolje, v katerem je nastala. pa tudi zelo pomembna. Tudi v Trinkovi pesmi ugledamo čuvarja našega rodu na ogroženi zem-lji, tistega dobrega in modrega, narodno In hkrati občečloveško čutečega glasnika in učitelja beneških Slovencev, ki ga brez zadrž-
, "H jj r,„	J u.nrL w
to °staln a eski Sloveniji, ki Pa z «-* -f bedno za mejo on , bel' ,, arrlejski. ja aiouensto,11 Trinka. branite. ^ za m	na našem skraj-
l^ška ShČH bil° lahko. Be. letja t^enj* je že od 7. sto-^toviče^i?,^01 Posejana. Z to. sm .. j° se tako imenu-
-	J—	vlil
^štete listih-nu^e^° tudi kov spoštujemo in častimo in
be.
of srednjega ve. vidimo v njem največjega l!?> ker j p Sloven}ja pa je nešhega Slovenca.
St°~ Ivanu Trinku italijanska šota ta r1 “ - Kami. Pozneje So-norln n-l rinin mnvnnvti Hrt
fcr<
OoJ& to dežehcTmd ^Avstro- fe SeVeda T dala možnof- da -o-vsiro- f)i se izuril v pismeni slove n-
'v'> KI rm c«	t&ui ti* u uionmiu *l\sukii-
kU-^toikati j2 ifT-■mn°l“ za* šiini. Tam s0 mu polnili duha
i— - . ----- slco učenostjo, ki je že grozila, -u.,1° beneški	smo slišali, da ga popol-
deV , odtočili rAT, J giasova. ncmt osvoji. Ko pa je ner k ItaliiF fTT^n Av°le šoli, si je naročil siWK,
iotil
je začel poezijo, Ker pa
p!ap Tak	učenja	knjižne	slovenščine.	Te
Tav "
»to, onc
^atrtrftolijpltabja^je Te- EL.lla j^lltonščini. je jel
n^tonja TZT toudskega se	da
*o?enciVs"	PJS“ti	a	tUdi
«° »jimTta<*od!oaiti za t0 aLi TiNo ni? Lul° državo, za Av-
ga je bila šola iz-
^o. t!^krat 2a svobodno drža. P>'eyajati v ta jezik nase pesnu ■'toiuLto odbijala Slaven- ke ^ Pisatelje, Prešerna, Gre-ker , Orodne svoboščine £orčlca, Tavčarja Stritarja, togi gjtojudi gospodarski raz. ^°T,ieje je prevajal tudi Ruse: ’W^!i 2a Kalijo, je po- ■p^kin<i, Nekrasoua Turgenje-
K.	11/1 rPnl oi r\nn im* tlflrtiTal m vi« I..
Trst se rad ponaša s svojimi lepimi elegantnimi ulicami v središču; poglejmo raje malo v predmestja, kjer perejo kar na cesti pri vodnjaku.
brosrčna iredenta ni. Ona samo trguje z njihovimi dušami in dela zase širokopotezne račune. Preko otrok in šole hoče naglodati življenjsko silo našega naroda, ki že samo s tem, da tu živi, nasprotuje njenim načrtom. Istočasno, ko vsiljuje svoje šole. stavi nevidne meje, preko katerih naj se slovenski otrok ne povzpne. Zanj pa ne sme biti boljših služb ir.‘ mnogo boljšega kruha kot je težaški. Zanj so le drobitne od bogatinove mize, ker tudi z drobitnami mora biti zadovoljen.
Prav tu je tista zagozda v naše narodno telo in v življenjsko bit vsakega posameznega Slovenca, zaradi katere smo se že v preteklosti tako žilavo borili za slovenske šole in zaradi katere se v sedanjosti borimo z isto neodjenljivo silo. Ce italijanska iredenta de. la svoje račune, naj jih le. Mi jih ji moramo prekrižati, zato ker barantajo s tujo lastnino, kar je nepošteno. Njej nasproti moramo stopiti s trdno zavestjo, da smo tu na teh tleh doma, da nam torej pripadajo vse tiste pravice, ki jih imajo Italijani in da nam teh pravic po naravnem in človečanskem pravu nihče ne sme odrekati.
T0 je naš pogled v bodočnost. katero zidamo na trdih realnih tleh danih možnosti ki so nam zajamčene v statutu. S takim pogledom v bodočnost pa izginja bojazen, kam z otroki po dovršeni slovenski šoli. Razgalja se nam vsa trhla hinavska zgradba ire. dentistične propagande in vse lažno italijansko lice Trsta. Odkriva se tisto pravo bistvo našega mesta, katerega označuje slovenski utrip poleg italijanskega utripa, kar tudi noben pošten Italijan ne zanika.
Tak pogled v bodočnost nas tudi prepričuje, da za naše otroke, ki bodo dovršili slovenske šole, bo prav tako kruha kot za italijanske otroke . Pa ne samo tistega skromnega in le malo boljšega kot je težaški kakršnega iredenta ponuja našim otrokom za ceno. da se izneverijo svojemu narodu. Naši otroci morajo priti tudi do tistega kruha, do katerega so sedaj prišli le italijanski otroci. Odprta jim morajo biti vrata do vseh, tudi najvišjih služb. Le pripraviti se morajo nanje z vztrajnim in vestnim šolanjem. To je njihova naloga, njihova dolžnost in vse, kar od njih terja naš narod za svojo bodočnost v Trstu in našem obmorju.
Sveta dolžnost matere in očeta pa je, da pri sebi obračuna s tako ceneno ■šovinistično-iredentistično propagando, da izmeri njeno plitvost, da prične preudarno razmišljati in vpiše svojega otroka brez oklevanja v slovensko šolo. Le v njej se bo lahko razumsko razvijal brez omejenih možnosti in si izvolil tisti poklic, za katerega čuti nagnjenje in veselje. Ne sedaj, toda čez leta, ko se bo zavedal, da resnično obvlada oba jezika, ki sta v Trstu v vsakdanji rabi in da mu je dala to znanje slovenska šo-
la, jim bo zato samo hvaležen. In še jim bo hvaležen za izobrazbo, ki bi jo brez slovenske šole nikoli ne dosegel.
Zato pa v prizadevanju, da bi bilo našim otrokom življenje lažje, še bolj žilava borba za slovenske šole in za samostojno upravo slovenskega šolstva. Le tako bo neovirano rastlo in se razmahnilo do tistih meja. da bo ustrezalo vsem potrebam slovenskega živi j a_ na Tržaškem. In bo na naši šoli in naših otrocih ter njihovi bodočnosti poravnana krivica, ki se je dogajala prejšnjim in našemu pokolenju.
MARA SAMSA
FILMSKI DROBIŽ
Dva ugledna hollywoodska
Ulmska delavca Slavko Verka-p-ič in Marta Mitrovič sta poslala narodom. Jugoslavije čestitke in pozdrave k prazniku vstaje. Oba sta naša rojaka, ki že izza prve svetovne vojne živita v Ameriki. V svojem, pozdravu pravita, da je v teku zadnjih deset let svet mnogo slišal o ljubezni jugoslovanskih narodov do svobode in neodvisnosti in o njihovem velikem pogumu in sposobnosti, da se herojsko žrtvujejo v borbi za neodvisnost. Svoj pozdrav zaključujeta z naslednjimi besedami: «Toda svet je šele sedaj pričel razumevati, da sp jugoslovanski narodi, ki so vsestransko nadarjeni, sposobni na čelu s svojimi izkušenimi voditelji dati velik doprinos splošnemu napredku človeštva
V poletni vročini niso brezposelni našli drugega prostora kot v senci pod košatim drevesom. Toliko časa Je že minilo in toliko obljub Je že bilo izrečenih, brezposelnost pa Je v Trst«
še vedno razširjena.
NJEGOVA ZDRAVILA Sl DOBIL PO VSEH, TUDI NAJZAKOTNEJŠIH LUKNJAH
J$ayev si je s svojim križem
osvajal svet
Kdo se ne spomni tega imena iz predvojnih časov, ko so bili časniki polni razne reklame za Bayerjeve aspirine, pi-ramidone, veramone in še sto drugih - onov, ki jih je ponujal Bayerjev koncern ljudem za zdravljenje vsakovrstnih bolezni, pa naj je zdravilo pomagalo ali pa tudi ne? Sicer pa to zadr.je za Buyerja ni bilo toliko važno, zanj je bilo važnejše, da se je vse to dobro prodajalo in dobro zaslužilo!
Bayer si je z «Bayerjevim križema osvajal svet in njegova zdravila si dobil po najza-kotnejših luknjah sveta. Počasi, korak za korakom, si je Bayer s svojimi zdravili podrejal svet in vprašanje je, do kakšne mere bi se še razvilo to njegovo gospodovanje, da ni prišla druga svetovna vojna, ki je pomedla tudi z Bayerje-vim koncernom.
Kakor marsikje drugje, je bil tudi pri nas Bayer vzrok, da nismo mogli ustvariti lastne farmacevtske industrije, ki bi izdelovala zdravila vsaj za domače potrebe. Bayerjeva vse. gamogočnost je že v kali zadušila vsak poskus ustanovitve
domače tovarne zdravil ir.' je s svojo konkurenco kar hitro onemogočil vse neposlušneže, ki so mu hoteli kljubovati. Pridobljeni položaj pa je Bayer seveda uporabljal v svoj prid in navijal cene na račun bolnikov. Le spomnimo se, kako so bila zdravila nekoč draga!
Druga svetovna vojna je napravila Bayerjevemu početju konec. Pred kratkim je Visoka komisija zaveznikov sklenila razpust koncerna. Kot vzrok razpusta so navedli, da je Ba-yerjev koncern zajel vse preveč kapitala, kar je ustvarjalo preveliko gospodarsko moč, ki jim r.i bila po volji. Angleži in Američani so seveda stvar zaokrožili po svoje: s tem so se znebili nevarnega tekmeca, ki jih je že kar resno ogražal na svejovn.em trgu.
Da si bomo moč Bayerjeve-ga koncerna, ki je postajala tako nevarna, laže predstavljali, si malo oglejmo njegovo rast.
Prvi početki koncerna, v katerem je imel Bayer zadnje čase največ besede, segajo že v leto 1904, ko so nekatere kemične tovarne sklenile med se-
Kdo se ne spomni lega imena iz predvojnih časov, ko so bili časniki vedno polni reklame za njegove izdelke on je pravzaprav prodajal odpadke kemične industrije za drag denar
boj sporazum o varovanju skupnih interesov. Leta 1916. so te tovarne že ustanovile poseben odbor, ki je skupno nadzoroval proizvajanje, prodajo, delitev dobička, raziskovalno delo, poslovanje itd. Glavna proizvajalna naloga tega koncerna, je bila pravzaprav izdelava barv. I. G. Farbenindu-strie je bil - naslov tega koncerna, ki je že leta 1926. imel preko ene milijarde in sto milijonov nemških mark glavnice! Ta vsota je za trikrat presegala vsoto vseh drugih nemških kemičnih koncernov. Glavnica tega koncerna je bila dvakrat večja, kot pa je bil proračun predvojne Jugoslavije. Leta 1926. je imel ta koncem skoraj 94.000 delavcev in
LTURNE VESTI
AKADEMIJA ZA GLASBO
V LJUBLJANI
Glasbeno šolstvo v Sloveniji izkazuje od leta 1919 nepretrgan razvoj. Pred tem je izpolnjevala svoje poslanstvo od 1. 1882 v dokaj skromnem obsegu šola Glasbene Matice v Ljubljani, ki pomeni pravzaprav začetek slovenskega glasbenega šolstva sploh.
Po prvi svetovni vojni, ko so sl Slovenci ustvarili večjo možnost za izgradnjo svoje narodne kulture in je zaživelo novo življenje na vseh popriščih, se je tudi glasbenemu šolstvu odprla možnost večjega razmaha. Na pobudo centralne osebnosti v tedanjem glasbenem življenju Ljub-ljane, Mateja Hubada, je ustanovila Glasbena Matica svoj konservatorij, ki ga je prevzela država kot državni konservatorij v svojo upravo. Imel je nižjo, sred. njo in visoko stopnjo. Visoka stopnja predstavlja začetek visokega glasbenega šolstva pri Slovencih. — Leta 1939 je bil konservatorij z uredbo o umetniških šolah v Jugoslaviji izpremenjen
ški sJazumljivo da so bene- va- Tolstoja in Gogolja, pa tu.
obHm hrbet na. di, Poljaka Sienkietvicza in to Itali- Avstriji in glasovali Hlumeckega. Naj še omenimo.
hj^io. Kio pa je bda poleg- da ” opisal slovensko slop-' Itdlil, ^ja med Avstrijo in "*ci> 20 Itoliiane in kniinn n to zZJT' .strateški črti in se Jugoslaviji. no jugov itn i*-,.*._	  t/	i
'P, je °L ^ta Italija čutila var. 'tobp k. P. Pozabila vse ob-
li izvirni pesmi je ubiral
to-be'	Pozabila vse ob- strune za Stritarjem in Gre-
ih ie viri m Slovencem. V (torČičem. Zlasti Stritarjeva
zgolj italijanske svetoboijna pesem je vplivala tii„ne ‘n jim je odrekla na Trinko-v pesniški izraz, v j )ihjpn?rod,nbstne pravice, katerega je odel svoje otožno otla prei obljubila, razpoloženje ob lastni in Ijub-
UUa Prej obljubila, razpoloženje ob lastni in ljub-\torv, „ ®°voricd ni imela Henih rojakov usodi v tuji dr. ■ ne v urad ne v šolo žavi- A
Zd
bolje ' razumeli ne v mrki črnogledanosti, po.
njegova muza ne klo-
.	Dpo*n	i r-A J 1 CLZUTTieil	1	J	,	.	.	*
i-	Je znZJ ?	Zarn-ejskega	ko	0lcd ™ ™hod vhle pesniku
1°	je prJnl ,te?ke naloge,	ki	nove tolažbe, novega upa.
tT°-hiteu u-,,riUkot gtoenik in Marsikdaj smo kaj slišali o 2i- pa j °b Teru	in	Ivanu Trinku — slovenskem
e	o zaprti Reziji:	pesniku in pisatelju, malokdaj
Kr,
bbsta tm=T°!Lme g°®La
ila ‘ida cbdavaf
hp-neT'"’ VSf' okoii Kult,, PUŠŽaVa-
rami' rom 2
.	narodom	je
ar,o 2 neštetimi
ni ovi-
ša "'2 os<&ldJ~l?oeškxm napo.
v“ ”■
dih
je tako
, l tbu'h^“T je P{sal o
^je , “Plini & ,e V S0-ral rJ?toke Pknlge med
<d)om Mnterltiren * hi’
-	' ^ Levstik	r?ak'
’n drugi za
o Trinku — slikarju, a tudi v to smer se je njegov talent lepo razvil. Omenili smo. da je tudi razstavljal in da so bile njegove slike in risbe nagrajene. Zal je večino njegovih risb uničila prva svetovna vojna.
Kot v poeziji in pripovedništvu ga tudi v upodabljajoči umetnosti zanima predvsem domači svet. Studenček, soteska, žuboreč potok, senca s prameni svetlobe, starinsko mesto, cerkvica, polomljeno drevo — to so -motivi njegovih risb polnih ubranosti in resnega razpoloženja.
Iz cirkusa — samo ne iz tistega, ki smo ga lahko ((občudovali« pred nedavnim v Trstu.
v glasbeno akademijo, ki ji je bil priznan čin fakultete. Tako se je položaj profesorjev znatno zboljšal, zavodu pa so se odprle nove perspektive. Zal pa so bile vse ugodne možnosti razvoja na mah zadušene z okupacijo.
Po drugi svetovni vojni je nov način življenja močno izpremeni) lice akademije. Samoiniciativnost študentske mladine in izpreme* njeni družbeni odnosi so vplivali nedvomno tudi na potek dela na tem zavodu. Sicer izkazuje akademija v tem času velik razmah in polet, predvsem porast števila študentov, seveda ji pa tudi slabe strani povojne psihoze, kj se odražajo v nediscipliniranosti in po vršnosti, niso bile prizanešene. Zaradi velikega števila študentov je nastopilo pomanjkanje učnega osebja; izpreminjanje učnih na-Črtov, ki so šli le preveč v širino, in v katerih je bila premalo poudarjena skrb po specializaciji, ni moglo ugodno vplivati na delo na zavodu.
Vodstvo akademije za glasbo s« je od vsega početka trudilo, da vzpostavi disciplino in da dvigne raven šole. Delo mu je bilo znatno olajšano s principom selekcije, ki je bil postavljen za vse šolstvo v Jugoslaviji. — Povečala se je strogost pri izpitih in polagoma so se odstranjevali z zavoda vsi, ki niso povsem ustrezali učnim predpisom ali ki niso izpolnjevali svojih učnih obveznosti. Uspehi na ta način niso izostali in mirno lahko trdimo, da je akade. mija sedaj n® višini, kot je prej še nikdar ni dosegla in da njeni absolventi prav nič ne zaostajajo za absolventi podobnih ustanov v Jugoslaviji in v inozemstvu.
Akademija za glasbo ima šest oddelkov:
1. za kompozicijo in za dirigiranje; temu oddelku načeluje slovenski skladatelj prof. L. M Škerjanc; 2. za solistično petje; načelnik tega oddelka je operni pevec prof. Julij Betetto; 3. za klavir, orgle m harfo; načeluje pianist prof. Janko Ravnik; 4. za godalne instrumente; načelnik je violinist prof. Karlo Rupel; 5. za pihalne instrumente; načelnik je dirigent prof. dr. Danilo Švara; 6. za glasbeno zgodovino; načeluje prof. dr. Dragotin Cvetko,
Na akademiji predavajo in poučujejo poleg navedenih načelnikov oddelkov še profesorji, ki se udejstvujejo v naši kulturni javnosti bodisi kot skladatelji ali re. produktivni umetniki: Lipovšek Sivic, Prevoršek, Kozina, Gjun-gjenac, Šifrer, Trost, A. Ravnik. Harakova, Pfeifer, Ukmar. Iz te
ga je razvidno, da so v profesorskem zboru akademije zbrani z malimi izjemami vsi naši najvidnejši produktivni i*n reproduktivni umetniki. Temu forumu mirno lahko zaupamo vodstvo naše najvišje glasbene ustanove.
Pri akademiji je srednja glasbena šola, ki ima značaj višje srednje šole. Poleg strokovnih predmetov se tu obvezno poučujejo tudi izbrani gimnazijski predmeti. Zaključni izpit srednje glasbene šole, oziroma maturo, polagajo tudi iz gimnazijskih predmetov. Tako urejena srednja glasbena šola je velika pridobitev in bo nedvomno močno dvignila splošno raven naših glasbenikov.
Slovenska akademija za glasbo dostojno izpolnjuje svoje poslanstvo pri gradnji naše glasbene se pravi kulturne stavbe. R. R.
Takale je podoba Pariza z Eiffelovega stolpa. Tako vsaj pravi naš Mario.
uradnikov, torej toliko, kolikor je takrat imela Ljubljana prebivalcev. Koncern je bil tudi lastnik in delničar pri 400 drugih nemških podjetjih in pri več kot 500 podjetjih izven Nemčije! Podjetje je nadzorovalo nad 40.000 raznih patentov po vsem svetu.
Koncem pa je še vedno širil svoj vpliv iri stegoval svoje tipalke kakor polip vsepovsod, zaviral je vse poskuse osamosvojitve drugod in sesal tuje moči. Razumljivo je tudi, da koncern ni stal ob strani, ko je Hitler pripravljal svoj vojni stroj, s katerim bi si ustvarit državo sužnjev, kjer bi izvoljeni nemški narod seveda imel glavno besedo. Bayer si je od tega obetal koristi tudi zase. Žalostno pa je bilo dejstvo, da so predvojni ((državniki« dajali koncernu razne ugodnosti in tako smo sami pomagali krepiti zlo, ki je počasi zlezlo vsem preko glave.
Da se vse to ne bi več ponovilo, so koncern razpustili. Seveda pa s tem še ne bo konec aspirinov in piramidonov, še vedno jih lahko dobimo in jih tudi bomo, če bo to za zdravljenje potrebno. Ne bodo pa več imeli Bayerjevega križa, ker znajo tudi drugod delati aspirin in piramidon!
Bayer pa ni prišel v koncern I. G. Farber.šndustrie kar tako slučajno:	farmacevtska	indu-
strija je vse preveč povezana s predelovanjem snovi, ki ostajajo pri pridobivanju barv. Ba-yer je predeloval take ostanke, ki bi jih pravzaprav zavrgli, v zdravila, in jih drago prodajal. Njegov vpliv v koncernu je vedno bolj naraščal, prav tako kot dobički in tako smo srečavali Bayerjevo ime po vseh krajih sveta.
Mrjak
Indija v Britanski skupnosti narodov
Pred nedavnim je bil v Delhiju podpisan sporazum o zaščiti indijskih in pakistanskih manjšin v Bengaliji. Problem manjšin, odnosno beguncev, je v poslednjih letih silno zastrupljal ozračje na indijskem kontinentu. Po podatkih, ki jih je zbral predsednik Mednarodnega rdečega križa, je danes
v Indiji in Pakistanu 11 milijonov beguncev, v Kašmirju pa 800.000. Ob delitvi Indije v dve polovici so bili namreč vsi Indijci v Pakistanu in vsi Pakistanci v Indiji več ali manj prisiljeni zapustiti svojo rodno grudo in se naseliti v svoji novi državi,, ki jih ni imela kam pospraviti. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je vprašanje beguncev ostalo še do danes nerešeno, s tem pa tudi vprašanje medsebojnih terjatev med Ir.dijo in Pakistanom in obratno.
Ko je sredi avgusta 1. 1945 kapitulirala Japonska, ni nihče, vsaj v začetku, pričakoval, da bodo dogodki v Aziji preobrazili sliko tega kontinenta in popolnoma spremenili ravnotežje na tem kompleksu sveta. Osamosvojitev Indije, Pakistana, Indonezije in Vietnama kot neodvisnih držav, silna oslabitev britanskega, francoskega in nizozemskega imperija. degradacija Japonske kot velesile, propast Kuomintanga,
to so faktorji, ki so okrepili narodno osvobodilno gibanje in odločilno vplivali na razvoj po. litičnih dogodkov v Aziji. Toda nove države v tem delu Azije so — z izjemo Vietnama — dobile svojo neodvisnost iz rok svojih prejšnjih gospodarjev.
Tudi indijska buržoazija je spretno izkoristila težave, s katerimi se je morala boriti Velika Britanija med vojno in po vojni. Avgusta 1948 je izstisni-la od Attleejeve vlade priznanje neodvisnosti in suevereno-sti. Toda morala je — če je sploh hotela priti na oblast, in to je bil njen glavni cilj — pristati na delitev Indije na dva dominiona — Hindustan in Pakistan. Na to umetno delitev, ki so jo zahtevali angleški la* buristi kot nagrado za podelitev simbolične neodvisnosti, je pristala kljub temu, da je leta nasprotovala vsem ekonomskim principom. Saj je popolnoma razbila na glavo ves komunikacijski in irigacijski sistem — sistem, na katerem sloni vsa ekonomika Pakistana.
Danes so najbogatejše indij ske pokrajine, Bengalija in Punjab, razdeljene med oba dominiona in vržene iz normal, m 'a gospodarskega procesa. Tako imamo n. pr. v Pakistanu koncentrirano proizvodnjo .jute, industrija pa se nahaja na
ozemlju, ki pripada Indiji itd. Indija in Pakistan pa sta v sporu tudi zaradi Kašmirja, saj vodita že dalj časa pravo vojno zaradi te kneževine. Po izjavah predstavnikov obeh držav gre zato več kot 50 odst. proračuna Indije in Pakistana za vzdrževanje vojske. Zaradi medsebojnih sporov, ki jih mednarodni kapital umetno razpihuje — da bi osvojil pakistansko tržišče — je trgovina med Indijo in Pakistanom skoro popolnoma paralizirana. Zato je n. pr. Indija danes prisiljena kupovati pšenico v Ameriki, čeprav je je v Pakistanu v obilju. Pakistan pa je prisiljen uvažati premog ne iz Indije (pokrajine Bihar) marveč iz Južno-afriške unije!
Da bi prekinile ta škodljivi razvoj v obeh dominionih in pridobile oba dominiona za svoje načrte v Aziji, so velesile poskusile več posredovalnih akcij. Narodnoosvobodilna borba v deželah Daljnega vzhoda je namreč vrgla s tečajev vse načrte mednarodnega kapitala, da bi si zgradil na vzhodu azijskega kontinenta močno postojanko in odskočno desko za svoj pohod proti osvobodilnim gibanjem. S posredovanjem v kašmirskem sporu so skušale velesile ugladiti pot za sporazum med obema domi-nior.oma, predvsem pa prido-
biti Indijo, da bi sodelovala v tako imenovani hladni vojni proti naprednim silam. Na ta način so hotele vsaj za silo nadomestiti izgubo ogromnega kitajskega kontinenta. Ta akci. ja zapadnih velesil, pomiriti oba dominiona, pa je rodila doslej le skromne uspehe.
V zvezi z vedno večjim pomenom obeh dominionov v ameriških načrtih poziva New York Herald Tribune v članku pod naslovom: «Ogelr.>i kamen Azije« oba dominiona, da zgradita steber «azijske kulture«, kulture, ki bi postala privlačna točka za vse dežele azijskega kontinenta. Smisel vseh teh prizadevanj in laskanja velesil je čim prej konsolidirati indijski kontinent in ga pretvoriti v močno odskočno desko. Bivši britanski guverner Severo-zapadne pokrajine Indije Olaph Caro je po poročilu agencije UP izjavil, da se ((Perzijski zaliv ne more držati brez oporišč na indijskem kontinentu, ki jih drži Pakistan«. ((Prednja vrata pa sta Iran in Perzijski zaliv«.
Kljub temu, da predstavniki Indije vztrajno poudarjajo, da ni Indija v nobenem bloku — «Ni v duhu naše politike, da bi se opirali na ta ali or.i blok držav«, je izjavil Pandit Nehru med svojim obiskom v Severni Ameriki — pa nova indij-
ska ustava ne pušča nobenega dvoma, da želi Indija sodelovati še naprej v okviru ar.glo ameriškega bloka — čeprav kot samostojen dominion in nekakšna tretja sila. Indija je sicer po ustavi ((suverena neodvisna republika«. Ta določba pa_ je v nasprotju z drugo določbo, po kateri ostaja Indija član Britanske skupnosti narodov (Commonvvealth). Indijska ustava priznava torej angleškega kralja kot poglavarja te Skupnosti. Ker se indijska buržoazija ne počuti preveč dobro v sedlu, kadar nanese pogovor na to vprašanje, zato zatrjuje na vse strani, da je angleška krona samo simbol enotnosti Commonvvealtha in da lahko Indija tudi v tem okviru vodi neodvisno zunanjo politiko. Toda vsakdanja praksa je pokazala, da se mora indijska vlada često ((posvetovati« z londonsko vlado v vprašanjih zunanje politike, sodelovati na imperialnih konferencah in sprejemati vsakodnevne obveznosti, ki so vse prej kot pa v interesu njenih narodov. Poleg tega pa je etiketa suverene neodvisne republike netočna še v enem pogledu. Na eni tretjini te republike — v kneževinah — se je namreč še do danes ohranil monarhični režim.
VREME
Vdor hladnega zraka iz Severne Evrope povzroča na jadranski obali modno pooblačitev in deževje. Tudi za danes predvideva vremenska napoved krajše deževje, nato se bo vreme izboljšalo do korjca tedna, ko utegne nastopiti večje deževje. Temperatura brez večjih sprememb. — Včeraj je bila v Trstu maksimalna temperatura 25.8, najnižja pa 20.8.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
17. AVGUSTA 1951
i m
mn
i, ii m
"	-j
ilj lil:
i s r
»•••••tl:!:!«”
iližii Ufiilil:
Pomnožene straže Aneurin Bevan počiva v Opatiji
na meji med obema Berlinoma
Pri včerajšnjem poskusu vdora kominformisličnih mladinskih manifestan lov v zahodni Berlin je bilo ranjenih 413 "delegatov" in 19 policajev
BERLIN, 16. — Pp včerajšnjem poskusu vdora zborovalcev koininforrm>tičnega »mladinskega festivala« v zahodni del Berlina, ki se jie končal s pretepom z zahodno policijo, danes stražijo sektorsko mejo pomnožene patrulje zahodmo-berlinsfce policije. Včeraj je 14.000 komarif ormističnih mani-festantcv poskušalo vdreti v zahodni Berlin in s V.amen jem lik udiarci napadlo policaje, ki so jim branili pristop.
Pri Včerajšnjih treh poskusih «invazije» je bilo aretiranih 116 kcmiaformističnih miandfe-stantov. Organizacijski odbor berlinskega festivala je poročal, dia je bilo v pretepu ranjenih 413 «deiejč-a.tav», med njimi nekaj tudi tfcžfoo. Zahodncfoer-linska ipolicija pa poroča, da je balo ranjenih devetnajst policajev.
Kot znano, |e v prvera tednu »festivala« okoli 1600 udeležencev te (komimformistične manifestacije ušlo v zahodni del Berlina, od koder se ne nameraval jo vrniti.
Vzhodnonemške želje
BERLIN, 16. — Danes je odpotovala v Moskvo trgovinska delegacija vzhodnonemške vlade, ki jo vodi podpredsednik Vlade in odgovorni minister za petletni načrt Heinrich Rau. Delegacija bo v Moskvi podpisala petletni sovjetsko-vzhod-nonemški gospodarski in trgovinski sporazum.
Po dobro obveščenih virih bo Rau poskušal v Moskvi prepričati Ruse, naj povečajo pošiljke železa in jekla v Vzhodno Nemčijo, kar naj nadomesti uvoz iz Zahodne Nemčije, ki se po ruskih navodilih vedno bolj zožuje. Poleg tega so zahodne oblasti pred trinajstimi dnevi ustavile ves izvoz v Vzhodno Nemčijo zaradi ovir, ki jih delajo Rusi trgovini med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo.
Kot zr.ano, je izvrševanje petletnega načrta y Vzhodni Nemčiji v velikem zaostanku.
obe pogodbenici delovali tako, da se bosta skupaj postavili po robu skupni nevarnosti v skladu z lastnimi ustavnimi določili.
Pogodba predvideva skupno akcijo v primeru oboroženega napada na ozemlje ali oborožene sile, mornarico ali letala obeh držav v tihomorskem prostoru.
Pogodba med ZDA in Filipini je skoraj dobesedno enaka pogodbi med ZDA, Avstralijo in Novo Zelandijo, ki bo podpisana 1. septembra v San Franciscu.
Italija prednjači
v tihotapstvu z mamili
WASHINGTON. 16. — Po poročilu ameriške policije se je v zadnjih časih pomnožilo tihotapstvo z mamili. Zlasti se je povečalo tihotapstvo s heroinom, ki izhaja iz Italije in pa z opijem iz Kitajske.
pred jesenskim zasedanjem angleškega parlamenta
Bivši britanski minister Aneurin Bevan s svojo soprogo ,jenny hee, ki je tudi članica, britanske ^podnje zbornice, na odmoru v Opatiji.
Potapljači iščejo
žrtve avtobusne nesreče
Doslej so potegnili z dna Rezijskega jezera 23 trupel
BOLZANO. 16. — Do danes zvečer so iz vode Rezijskega umetnega jezera potapljači potegnili 23 irupel izmed žrtev tragične avtomobilske nesreče v ponedeljek zvečer. Od teh 23 trupel so jih 21 -identificirali, medtem ko sta dve ženski, obe stari okoli 45 do 50 let, doslej še neznani; domnevajo, da je ena domačinka, druga pa doma iz južne Italija.
Današnje iskanje je bilo zelo težko zaradi slabega vremena in vetra, ki je razburkal jezero in otežkočal delo potapljačev. Potapljači pravijo, da v avtobusu ni več nobenega trupla, da pa so mrliči še raztreseni na dnu jezera, okoli kraja, kjer je obležal avtobus. Iskanje na dnu jezera je -težko, ker je dno blatno in vsak najmanjši gib potapljača zamegli vid.
Danes zjutraj so začeli z delom tudi potapljači, ki so prišli iz Genove.
Potapljači iz Genove so začeli raziskovati tudi obalo Com-skega jezera, kjer ležijo še številni mrliči, žrtve poplav reke Lario. Doslej so potegnili iz yo-
de dve trupli; pod blatom in drugimi razvalinami na dnu jezera pa mora -biti še 20 mrličev.
Bilanca potresa v Turčiji
ANKARA, 16. — Turške oblasti poročajo, da je zaradi hudega^ potresa, o katerem smo poročali že v; četrtek, izgubilo življenje 56 oseb, 166 pa jih je bilo ranjenih. Zveze z nekaterimi manjšimi kraji so še .vedno prekinjene, tako da je mogoče, da se bo število žrtev še povečalo.
Porušenih je po dosedanjih poročilih več kot 400 hiš, 500 pa je težko poškodovanih.
Glavno škodo pa je potres povzročil med1 živino. Poročajo, dla je poginilo okoli 10.000 glav domače živine. Porušene so bile cele vasi; človeške žrtve so razmeroma nizke, ker so bili ob uri potresa kmetje na poljih in v porušenih hišah ni bilo skoraj nikogar.
Poškodovano je več železniških prog int cest, kar zlasti otežkoča \:sako pomoč prizadie-tirn krajem.
PLAVALNI DVOBOJ
J ugoslavija - Francija
' -
■
Zmagali so Francozi s 100:68 točkami - Jugoslavija je zmagala v waferpolu z 10:3 in na 200 m prsno ženske
ZAGREB, 1.6. — Francoska plavalna reprezentanca je včeraj in dianes na dvoboju premagala jugoslovansko s 100:68. Prvega dne so bile točki* 50:37. Jugoslavija je zmagala v wa-terpolu z 10:3 jn dosegla dvojno zmago v tekmi 200 m prsno ženske. V vseh ostalih disciplinah, tudi v skokih, so zmagali Francozi,
Tehnični rezultati, ki smo jih dosiej sprejeli (tekmovanje je bilo pozno zvečer), so r.asled-nji:
1500 m prosto moški: 1. Bernardo (F) 20:03.6; 2. Boiteux (F)	20:04.3;	3. Vidovič (J)
20:33.0;	4. Stefanovič (J)
21:09.6.
400 m prosto ženske: 1. Jany (F)	5:37.5;	2. Thomas (F)
6:01.9; 3. Mardešič (J) 6:09.0; 4, Draganja (J) 6:17.3.
100 m hrbtno ženske: 1. Ber-
lieux (F) 1:21.8; 2. Vauvrecy (F) 1:24.5; 3. Pelan (J) 1:25.2; 4. Basta (J) 1:28.0.
100 m prosto moški: 1. Jany (F) 1:00.3;	2. Skanata (J)
1:00.6; 3. Boulin (F)	1:02.2;
4. Mihajlov (J) 1:02.2.
200 m prsno, ženske: 1. Lavrenčič (J) 3:06.6; 2. Korpes (J) 3:10.7; 3. Lucien (F) 3:12.5; 4. Valerey (F) 3:21.6.
Štafeta 4 x 200 m prosto
moški: 1. Frar.cija 9:18.0; 2. Jugoslavija 9:36.8.
Stateta 4 x 100 m prosto
ženske: 1. Francija 4:59.1;	2.
Jugoslavija 5:20.0.
Doseženi rezultati (razen rezultata zmagovalke na 200 m prsno) niso najboljši, ker je zagrebški bazen zelo težak.
Najzanimivejša borba je bila v tekmi 100 m prosto za mo. ške. kjer sta Jany in Skanata plavala 85 m popolnoma v isti črti; nato je Jany nekoliko ušel, a Skanata ga je pred ciljem skoraj dohitel. Jany je zmagal za udarec roke.
Oatisoua zadeva
pred OZN
ŽENEVA, 16. — Na današnjem zasedanju socialnega odbora Gospodarskega in socialnega sveta ZN je predložil ameriški zastopnik Walter Kotschniig resolucijo, s katero naj bi Gospodarski in socialni svet odločno obsodil tako ravnanje vlad', kakor je bilo ravnanje češkoslovaške vlade v zadevi aretacije in obsodbe dopisnika agencije »Associated Press« Williama Oatisa.
Na današnjem jutranjem zasedanju Gospodarskega in socialnega sveta je govoril glavni tajnik ZN Trygve Lit, ki je dejal, da je treba skrbno presoditi vsak znak popuščanja mednarodne napetosti. Ti znaki so lahko zmotni, toda izpustiti ne smemo nobene priložnosti, da bi ne preiskusili njihove odkritosti, je rekel.
Sporazum med ZDA in Filipini
za skupno obrambo na Pacifiku
WASHlNGTON, 16. — ZDA Sn Filipini so danes naznanili Sklenitev sporazuma za medsebojno obrambo r.'a Tihem Oceanu.
Skupno poročilo, ki je bilo Istočasno izdano v Washingto-irn in v Manili, pravi, da bo pogodba podpisana v prvih dneh septembra. Osnovr.o določilo sporazuma pravi, da ysaka izmed pogodbenic priznava, da bi oborožen napad na pacifiškem področju proti eni ali proti drugi bil nevaren za mir in varnost vsake po-godbemce. Zaradi tega bosta
......um.....................................
Civhe. Pa se je koj zopet «Tako se mi zdi, Muhobor
spomnil in se jezil sam nad ne bo videl sodnije .dokler
Kasno ponoči srap dobili še
“If Jugoslovanski lahkoatleti
pred dvobojem 2 Hnflliio
naslednje rezultate:
400 m prosto moški: 1. Eoi-teux (F) 4:53.3;	2.	Bernardo
(F) 4:56.2; 3. Vidovič (J) 5:05.8; 4. Stefanovič (J) 5:11.4.
100 m hrbtno moški: 1. Bojon (F) 1:10.0;	2. Skanata (J)
1:10.2.
100 m prosto ženske: 1. Gi-
nette Jany (F) 1:09.8; 2. Va-lerey (F) 1:12.9.
200 m prsno moški: 1. Tro-jar.-ovič (J) 2:44.4; 2. Lucien (F) 2:44.4.
Na današnji waterpolo tekmi, ki ni veljala za točke v okviru dvoboja, so zmagali zopet Jugoslovani s 7:2 (2:1).
Egipčan Hammad
prvi preko Rokovskega preliva
DOVER, 16. — Egipčan Hasan Hammad je prišel pirvi na angleško obalo pri današnjem množičnem poizkusu plavanja čsz Rokavaki preliv. Takoj za njim je prišel Francoz Le Mor-van, Hammad je porabil za pot preko Rokavskega preliva 12 ur in 12 minut in s tem ni porušil dosedanjega rekorda, ki ga je lansko ltto postavil Egipčan Behim z 10 urami in 55 minut.
Prva ženska je bila Angležinja Brenda Fischer, ki je porabila za pot preko preliva 12 ur nn 43 minut.
Nekaj kilometrov pred angleško obalo se jie zdelo, da bo Francoz Morvam prvi prišel v Anglijo, vendar je Egipčan Hammad na koncu silovito potegnil i1* prišel na angleški breg minuto pred Francozom. Oba sta pristala na točkah, ki sta približno 5 km oddaljena ena od druge.
BEOGRAD, 16, — Padalci iz ; šestih dežel se bodo udeležili j prvega svetovnega ’ prvenstva ! padalcev, ki se bo začelo ta i teden.
Tekmovamje, ki je pod ; okriljem Svetovne letalske zveze (F. A. I.), bo od 17. do 20. avgusta pri Bledu. Tekmovanje se bo vršilo po posebnih pravilih, ki jih je določila padalska komisija mednarodne letalske zveze na svojem sestanr ku v letošnjem, januarju v Haagu.
Prvenstva se udeležujejo najboljši svetovni padalci, razen Rusov ini padalcev iz satelitskih držav, ki so odklonili udeležbo na tekmovanju samo zato, ker bo prvenstvo v Jugoslaviji.
Za tekmovanje so se prijavili: 5 Francozov, 5 Italijanov, 2 Angleža, 1 Holandec, 1 Švicar (znani akrobat Hans Wa],ti) in,
5 Jugoslovanov, med katerimi je tudi Janko Lutovac, ki ima za seboj že več kot 300 skokov s padalom in ki drži neuradni svetovni rekord za največje število skokov v; 24 urah. V francoski in jugoslovanski reprezentanci so tudi ženske. Ju. goslavijo bo zastopala znana skakalka Danica Rabuza iz Celja,
Med1 padalci sta tudi dva znana padalska akrobata: Italijan. Sauro Rinaldi in Franco Valentini
Padalci bodo morali napraviti tri vrste skokov: skok v krog z 200 m premera, skok z zadržavanjem in skok v vodo. Ptri skoku v ciljni krog bo padalec, ki bo skočil v središče kroga, dobil 200 točk, za vsak meter oddaljenosti od; središča pa bo izgubil dve točki. Ta skok bodo izvrševali s 500 m višine.
Skok z zadrževanjem bodo padalci izvrševali % višine 2000 m; za vsakih 10 m leta z zaprtim padalom bodo dobili po eno točko.
Pri skoku v vodo bodo padalci skakali v blejsko jezero: tik pred padcem v vodo se bodo morali znebiti padala in nato priplavati na breg.
Maršal Tito bo med gledalci teh prvih mednarodnih padalskih tekem.
Slabo vreme je danes popoldne prekinilo trening.
Na Bled bo prišel jutri iz Opatije tudi laburistični poslanec Bevan, da si ogleda tekmovanje.
Po izbirnem tekmovanju v Zagrebu - Nadaljevanje tablice najboljših letošnjih rezultatov v Jugoslaviji
Se v sredo je bilo v Zagrebu izbirno atletsko tekmovanje za določitev drugega zastopnika jugoslovanske državne reprezentance y dvoboju z najboljšimi atleti Velike Britanije v Beogradu. Ver.-dar niti s tem izbirnim tekmovanjem vprašanje reprezentance še ni rešeno, temveč bo v teku na 100 m in v skoku v daljino še eno izbirno tekmovarjje v nedeljo v Beogradu. V Zagrebu je Kršiak popravil svoj rezultat v skoku v višino na 188 cm. Lorger iz Celja je dosegel na 110 m čez zapreke poleg Zupančiča najboljši čas v državi s 15.5. Tudi Kereševič in Kraljevič sta popravila svoje rezultate na 800 m na 1:55.9, oziroma na 1:56.1.
Navedli bomo še ostale rezultate v lahkoatletskih disciplinah jugoslovanskih atletov pred dvobojem z Veliko Britanijo.
Troskok: 14.30 Vaš (P), 14.26 Radovanovič (CZ), 14.16 Milovanovič (2B), 14.00 Miličevič (CZ), Zagorc (K), 13.99 Petra-novič (Z). 13.83 M. Vujačič (P), 13.79 Serčič (P), 13.70 Di-mitrijevič (P), 13.68 Mitevski (P).
Skok s palico: 405 Milakov (CZ), 382 Dušanovič (P), 365 Lenert (P),	362	Bakov	(JN),
360 Dolenec (Z), 360 Ropa (M), 355 Bulič (CZ), 350 Marčelja (M), 346 Cerpez (ZM),	345
Ramač (CZ).
Met krogle:	14.93 Sarčevič
(CZ), 14.02 Jeftovič (CZ), 13.95 Krupalija (P), 13.73 Galin (M), 13.70 Žerjal (K), nato Jelisi-jevič	(ZC),	M.	Vujavič	(P),
Stojkovič (Sp), Skoko (P), in Milovanovič (ZC) - zadnji 13.55.
Met diska: 48.50 Žerjal (K), 46.50	J. Miler	(Od),	46.25
Krnjajič (Voj.),	46.20 Krivo-
kapič (CZ) nato Ridanovič (CZ), Golc (K), B. Miler (Od), Medzihradski (P), Markovič (P), Ivekovič (Z) - zadnji 42.88.
Met kopja: 66.89 Dangubič (CZ),	64.20	M.	Vujačič	(P),
61.30 D. Vujačič (P). 61.20 Be-
lec (Z), 57.68 Stankovič (CZ), nato Miloš (Z), Pavlovič (P), Marčelja (M), Urbič (M), Kopitar (K) . zadrjji 55.40.
Met kladiva: 55.53 Gubijan (P), 54.97 Žerjal (K),	53.24
Galin (M),	52.98	Berec	(P).
48.08 Radič (CZ), Lazarevič (P), Lackovič (M), Račič (ZK), Dokler (M), Miloševič (CZ) -zadnji 44.77.
Krožna kolesarska dirka
po Veliki Britaniji
LONDON. 16. — Štirinajstdnevne krožne kolesarske dirke po Veliki Britaniji, ki bo piriče-la 19. avgusta v Hyde Parku, in katero je organiziral «Daily EJOpreSs*. se bo poleg petdesetih britanskih kolesarjev udeležila tudi manjša skupina francoskih kolesarjev pod vcdlstvctn prvaka Raymonda Gauthiera. Iz Hyde Parka bo vodila 2158 kilometrov dolga proga do južne obale preko Hasitingsa in Eastboumea do Brightona, Boumemoulh^ in Plymcutha, potem do Weston — super — Mart v Wales, in preko Midlanidsa to Morecam-ba na Škotsko. Nazaj pa bo proga vodila preko Glasgowa, ob južni obali preko Newcastla, Scaoborouigh-a in No-rwicha do Londona, kjer bo cilj, in kamor bodo tekmovalci prispeli 1. septembra.
Smrtne žrtve
motociklizma
Avtomobilski in motociklistični šport zahteva vsako leto svoje žrtve. Ta žalostna žetev je letos bogata pray med italijanskimi motociklisti. Ni še dol. go tega, kar sta tragično zaključila svoje življenje dKra mlad!a italijanska motociklista v Nemčiji, že je prišlo poročilo, da sta 15. t. m. Pri poskusnih dirkah na dirkališču v Clady za vteliko nagrado Ulsterja izgubila življenje Gianni Leoni
in Sante Geminiani; prvi je ime( 35 let, drugi pa 26. Močno pa se je ponesrečil še' treitiji Italijani Enri-co Lorenzetti.
* * *
Znani tržaški kolesar Javornik je zmagal v kolesarski dirki za «Zamberianov» pokal. 154 km dolgo progo je prevozil v 4.25 urah (povprečno 34.867 km). Drugi je bil Pečarič; 3. Semec.
Steenbergen zmagovalec
tekme po zahodni Franciji
V kolesarski dirki po zapad-ni Franciji je končno zmagal Belgijec Rik van Steenbergen.
Bivši svetovni prvak Joe Louis je zopet dceegel zmago; takrat je premagal po točkah v dletih kolih črnca J-immyja Bivi-nsa.
S A H
Prvenstvo Slovenije
V Ljubljani se nadaljuje šahovski turnir za prvenstvo Slo. venije. V XII. kolu je Germek premagal Puca (!), Stupica Levačiča, K rul-c Ketiša, Mlinar Kržino; partiji Sikošek-Bajec in G-rosefc-T r ampuš sta se končali remi, partije Mešiček-Ko-
nič. Pogačnik-Smoljanovič i11 Pir-prelnfalk pa sk> bile prekinjene. V XIII. kolu je Prtinfalk premagal Mešička, Pirc Levačiča, Trampuš Stupico, Germek Groska, Puc Ketiša, Krulc Kržino, Bajec Pogačnika, Vo-špemik-Sikoišek remi, Srnolja-novič-Mlinar prekinjeno. Končani sta bili tudi dve prekinjeni partiji iz prejšnjih kol in Konič je premagal Mešička, Pogačnik in S-moljanovič pa sta remizirala (Pogačnik je na ta način prišel do prve pol točke). Stenje po XIII. kolu: Gtr-mek in Puč 9 točk. Pirc 8 in pol (2), Preinialk 8 (1), Gro-seta 7 in pol itd. Puc še ni imel prostega dneva.
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje:	Jug. cona Trata:	13.45:
Dalmatinske narodr.e; 17.30:
Chopinova glasba; 22.00: Scher-zi in capricci. — Slovenija: 12.00: Rimski - Ko zakov: Zlati petelin; 22.10: Reportaža s_svfii. nega padalskega prvenstva na Bledu. —• Trs j 12.40: Veseli ritmi; 21.30:	Operetna	glasba.
Trst I.: 20.33: Glasber.i variete’; 21.25: Simfonični koncert.
Strašen ciklon
nad Slavonijo
ZAGREB, 16. — V okraju Pakrac v Slavoniji je divjal Včeraj strašen ciklon, ki je bil tako močan, da je izruval čez 11.000 sadnih dreves in uničil skoro 8 ha vinogradov.
Sovjetske obtožbe
proti Kitajski
WASHINGTON, 16. — Radijska postaja «GlaiS Aflierike« je poročala včeraj zvečer, da je neki sovjetski predstavnik na Kitajskem poslal y Moskvo tajno porolčilo, ki obtožuje Maocetunga, da »premišljeno sabotira sovjetske interese v korejski vojni«. Poročilo je baje napisal glavni dopisnik sovjetske tiskovne agencije na Kitajskem. Vladimir Rogov. Poročilo pravi, da so bile operacije kitajskih čet na Koreji vedno zelo počasne zaradi ((mahinacij Maocetungove klike«, ki d& je s tem odkrito pokazala ((sovražno stališče db ZSSR«.
Rogov dodaja, dla je kitajska vladfe kriva, če si«, korejska vojna ni posrečila.
Radijska postaja ne pove natančneje. kako je to poročilo prišlo y ameriške roke.
Trdovraten samomorilec
AU:CH, 16. — Pri rentgenskem pregledu bivšega vojnega ujetnika Lanauda, ki je hotel izvršiti samomor in si je zato prerezal z britvijo grlo, so ugotovili, da ima Lanaud v prsih cel nož.
Lanaud si je prvič poskušal vzeti življenje z nožem in z njim urezal preko prs od zgoraj navzdol. Nož je šel pod; levo ključnico in ostal Y pljučih. Ker smrt ni hotela priti, si je trdovratni samomorilec poskusil prerezati grlo z britvijo, vendar je prerezal samo vratne mišice.
Ko so mu zdravili rano na vratu, se jg Lanaud pritoževal, da ima hude bolečine in trdil, da ima «ncž v prsih*. Rentgenski pregled je njegovo trditev potrdil.
Kandidat smrti je operacijo srečno prestal in se znebil ((noža v prsih«.
Železnina v želodcu
.NEAPEL, 16. — Pri nevarni operaciji na želodcu so našli v osemletnem Pietru* B’abriziju, ki je živel v mladinski pobola-šeyalnici. sledečo železnino: 79 žebljev s skupno težo 200 gr, več kosov bodeče žice, meter žice za električno napeljavo, dve pisalni peresi in 14 kosov Pločevine razne oblike in velikosti.
Pred nekaj dnevi se je dečefc skril v sobo in tam poirl zgoraj omenjeno železno robo. Pojavile so se bolečine v želodcu, nakar so ga odpeljali v bolnico, kjer so ga po preiskavi operirali. Fabrizio se počuti dobro.
Letalska razstava
v Veliki Britaniji
LONDON, 16. — Na letalski razstavi, ki bo odi 12. do 16. septembra v Famborough, Hampehire, in katero organizira Društvo biutanskih graditeljev letal, bo razstavljenih 50 raznih vrst najnovejših britanskih letal, med njimi tudi 20 lietai na reakcijski pogon. Vsa ta letala bodo prvič na vpogled občinstvu. Na razstavi bodo prvič razstavljene razne vrste najhitrejših lovskih letal, novi štirimotorai reakcijski bombnik RAF, razna letala na pogon s plinskimi turbinami, ki jih uporabljata RAF in britanska vojna mornarica, letalo za raziskave, ki ima krila v obliki trikotnika, največj: letalo za potniški promet Bri-stol Brabazon. dvosedežna letala za pouk v pilotiranju in številni helikopterji. 15. in 16. septembra, ko bo razstava odpnta za občinstvo, bodo razni poleti z razstavljenimi vrstami letal; v okviru proslav «bitke za Veliko Britanijo« pa bodo reakcijska letala RAF v borbeni razporeditvi.
KINO
V TBSt*
Excelsior. 17.00: «Bes>ede in ^ zika« J. Allison, M. R001™'* Nazicnale. 17.00 «In z otroK<*‘ v treh« R. Young, B. Hal«' Fenice. 17.00: aMlekar trna krat« D. 0’Connor. ^ Arcobaleno. 16.30: «Crno C. Heston, L. Scott.	^
Astra Rojan. 16.00: «Jaz u pataz« R. Rascel, S. pac[54 Alabarda. 15.45: «Od pol«* zore«, M. Stevens, G- StJ, « Azzurro. 16.00: «V podzentfj Francisca« H. Bogart, J. ‘J, Garibaldi. 15.00: ((Zastruplj*r ščice« F. Tucher A.
Ideale. 16.30:	«Grenki	K
ted-ni«, Van Johnson, » liarns.	(
Impero. 16, 18, 20, 22: berač« Errol Flynn.	ju
Viale. 16.00: ((Okrvavljena P. Lop ez.
Italia. 16.00: «AIina» G.
gida, A. Nazzari.	^
Marconi. 16.30: «Ni mogoče ijevati z ubijanjem« G'
E. Drew.	. j
Massimo. 16.00: «Ne uideS O® Flynn, E. Parker. ^ Novo Cine. 16.00: «Robin ^ dediič«.
Odeon. Zaprto zaradi Radio. 16.00: «Dolga pot povr^
J. Ford, Tb. Mitchell. I Savona. 16.00: (cRumenn R. Widmark, P. Douglas-
POLETNI KINO:
Javni vrt. 20.45: «MatadW»
Rojan. 20 in 22: «Udari in F. Severo. 20.45: «Totd Ta«8"*, Skoljet. 20.45: «Dve Brocchetta. 20,45:	((Okr^Vu
cirkus«. Vittoria. 20.15: tvoja«.
«V Hribih
vfl
RADIO
JltiOSLOVASS#® CONE XBSl* ' PETEK 17.8.1951. Oddaja v slovenščini:	.ajd
Poročila ob 7.00, 13.30, ‘.jf 23.05 — 7.15 Jutranja glasuj' flpf Dalmatinske narodne. 14.00 £
retni napevi. 14.30 Od danes. 14.35 Schuman za violino in orkester.
jo godbe na pihala, 18.15 Bal •vedež: Ali veste, kaj je-vi odgovori in zanimiva w it nja. 18.30 F. Chopin: Pol‘>rl%|f fantazija v As-duru št.
Poje baritonist Vekoslav ^ 23.10 Glasba za lahko no& Oddala v italijanščini:	,,	frl1
12.00 Znani orkestri. jetne melodije. 13.20
20.00 Klavirski ritmi. 20.3^ thovnova glasba. 21.00
ka. 22.00 Scherzi in caprl^' Plesna glasba.
NI-O VEKI JA 0
12.00 Opoldanski koncefj: la j Rimski-Korzako-v: Zlat1 lin, suita iz opere. 12.40 glasba. 13.00 Pisan spored j pr, melodij in napevov. 1*- jf Vladimir Laboda: Sadje zdravje. 14.30 Slovenske poje komorni zbor Radia g3r ljana. Prir. France Maroi£ j ; čica - Pastirc pa pase - (V ki so že zeleni - Vojaška - f šter bi rada žla - Moja „K7,y!* križavna. 15.15-15.30 glasba. 18.00 Prireditelji nf skib narodnih pesmi: Franc « rolt. 18.30 Igra orkester ^sic Ljubljana. 19.30 Želeli ste.-iV šajte! 21.00 «Svet v satiri merju« - Cervantes: Dva
ža. 21.20 Iz srbske komorn® be 22.10 Reportaža o teKnJjfjil 1 za svetovno prvenstvo v s-vljSSC’ padalom-. 22.30 Jules jTtf' net: Prizori iz Alzacije, ""lij 1 pesmi in plesu po Jugosla |
TIS ST II.
7.30 Jutranja glasba. , r,, vsakega nekaj. 12.00 SodoD"”^-gJija. 12.10 Čajkovski in f # Korzakov. 12.40 Veseli Glasba po željah. 17.30 jj.P glasba. 18.00 Glas AmerM“j0|l!' Mendelssohn: Koncert za . ,# in orkester, 18.40 Slavni 19.15 Lahka glasba. 20.00 -T glasba. 20.45 Rapsodije. **, stri besede. 21.30 Operetna,^ ba. 22.00 Schumann: št. 4. 22,26 Priljubljene «"* j f 22.45 Scherzi in capri^'ij)#' Lepe arije. 23.35 Polnočna *
Tis st ». ^(jr
7.45 Jutranja glasba. l1'(|0 ^ kester ritmov in pesmi. % seli kmetje. 12,20 Melodij* renade. 14.30 Pestra gla^ii^i Spored BBC. 18.30 Pie::n? A,ef'
19.00 Glas Amerike. 19-1® glasba. 20.33 Glasbeni v M 21.25 Simfonični koncert, jja Pesmi. 22.50 Vesela ew° Orkester pesmi.
 ................................................................................................................................................................................................................................................................................................    iiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiii""""
S
Smerajec si je mislil: Civha je surovina — pozna se mu, pritepenec je s hribov: hribovec ali pa bik imata enake manire^ Čemu bije po mizi, čemu pljuje po hiši! Jaz nisem tak! Zato ni udaril po mizi, le zasmejal se je gorjupo — morda se Je spominjal svojih Izgubljenih ipravd — in je rekel: ♦Vprašam, kje se pa iS6e zadnja in prva pravica, ali pri domačih sodnijah ali na Dunaju? Muhobor pa pravi, ca! Kam jo bodo neki dali! Ali jo bo župan redil pri kravah ali Jo bo prodajal v Stacunl? Se v občinskih rečeh ne dobiš doma pravice — župan drži s svojimi prijatelji, kako pa! Zdaj bi pa še sodnijo rad spravil pod svojo komando. Pa je ne bo! Jaz pravim, da ne! RajSi ne Vem kaj!»
Tako je rekel in je usekal po mizi, ker je v raaburje-Dosti pozabil, da Je boljši od
sabo in dal jezi du^ka s pljunkom, ki ga je pa tudi koj obžaloval, ker se Je spomnil manire. Vse to ga je tako vznemirilo, da je izpil polno kupico do dna.
«Bravo, bravo, o£e Smerajec ,tako je, da! Ali ni Čudno kaj .trije smo, pa vsi tistih misli! Dadada, pirav imata, prav! Pa to tudi ni vsakomur všeč: kar se zgodi na sodniji, še tisti dan se vse raznese po trgu, zakaj vsak, komur se zljubi, lahko pride k razpravam radovednost past. Dadada, tako Je!»
«Moje tožbe niso nikomur niš mar!» se je zadrl Cicha in je udaril po mizi.
«Fravdam se zase in na svoje stroške, pa ne drugim za kratek Jas!» je zarohnel Smerajec.
«Zlati volk» je toCll vino, ki je bilo, «včeraj nastav-ljeno». Tako vino, «včeraj nastavljeno*, je bilo vsak dan na razpolago, 6e ga je bilo treba.
so taki možje zoper njo. Saj sodnija je bolj za tiste, ne, ki iščejo na nji pravico, kakor za tiste, ki iščejo pri nji le profit! Kaj? Ali ni res?»
Postavil je pred Civho in pred Smerajca vsakemu svoj kozarec.
«Pa ga dajmo, no! Včeraj sem ga nastavil, ne točim ga Se ne. Bog živi, oče Civha! Bog živi, oče Smerajec!*
Moža sta odzdravila vsak pri svoji mizi in pila. Vino je bilo dobro, grelo je; «Zlati volk», je imel dobra vina v kleti, le krčmarska vest in načela umnega kletarstva mu niso pripuščala, da teh ob sebi dobrih vin ne bi me-5al in pačil.
Sovražna soseda je oba obhajal neprijeten občutek. Skregana sta, za smrt skre-gana, pa pijeta tako rekoč skupno vino! Skregana sta. pa se nič ne kregata, celo nekakšen skupen pogovor Imata, in «Zlati volk» nema-ra celo misli, da sta prija-
MUHOBORCI
NAPISAL FRAN MILČINSKI • FRIDOL1N ŽOLNA
telja ali kaj. Sram ju je bilo, kakor da grešita zoper značaj in poštenje. Družil pa je oba odpor zoper županove nakane in prav zdaj, ko sta srkala izborno kapljico, je oba hkratu obhajala misel: «Ce bo sodnija v Muhoboru, pravda ne bo več prinesla prostega dne, gosposkega ko-sila in boljše pijače v gostilni, ampak do ure bo treba garati doma ob soku in krompirju, potem pa naravnost na sodnijo ln s sodnije zopet domov! Vrag vzemi župana!» In pila sta.
«Zlati volk» Je stopal od mize k mizi ln je točil.
«Bog živi, Civha! Bog živi, Smerajec! Pa kaj, če bi vku. pe sedli? Bolj, slab sem v noge, treba jih čuvati za
stara leta, dadada! Kar sem-kajle sedimo v sredo!»
Prijazjao je pogledal Smerajca In kar prenesel njegov kozarec na srednjo mizo.
Smerajec, prijetno razgret od vina in ves zamaknjen v pogovor, je vstal in sel za kozarcem, kakor sveti trije kralji za zvezdo — na Civho je bil čisto pozabil- Sele ko mu je pogled zadel ob sovražnika v drugem kotu, se mu je zopet oglasila prav-darska vest In ni mogel dru-gače — dvignil je pest, za-žugal Civhi in rekel: «Ti, ti, ti, ampak da veš, po mojih ozarah ne bos vozil. ti.-.» in je nekaj zamrmral. Potem je sedel za županovo mizo. Nalašč! Zakaj pa ne!
Civha je tudi vstal. Z ušesi,
očmi ln usti je lovil Sme-rajčeve besede in si je mislil: «Ce bi vedel, kaj si zdajle zamrmral, steklačar grdi — kaj dobrega, vem, da ni bilo — pa bi te tožil!»
Rekel je in s kazalcem Je suval v mizo: «To mi boš dokazal, da sem vozil po tvojih ozarah, da veš, tl...» In je tudi nekaj zamrmral.
Tisto mrmranje je oba najbolj jezilo, ker sta vedela, da se v njem .skrivajo najljutejša zmerjanja, ki se jim pa ne more do živega.
Civha si je rekel: «Cakaj, misliš, da se te kaj bojim!» in je prav nakljubu tudi prisedel k županu in tako sta dva zakleta sovražnika iz sovraštva se znašla za isto mizo.
«Bog živi!» je vzpodbujal «Zlati volk». «Le dajmo ga, saj ga še Imamo!» in je trčil z obema mrko zročima sosedoma in ko so izpili, je hitel točiti in govoriti: «Tako, tako, tako, očka Smerajec, očka Civha! Glejta, glejta, pa sem odkraja skoraj mislil, da sta danes tudi vidva prišla kar tako na videz se pravdat kakor župan ln kakor brivec, dadada, in Hedervary, zato da si pripravdate sodnijo v Muhobor*.
«Pa je ne bo!» Je rekel Smerajec in je Jezno pil.
«Ne bo Je!» je pritrdil Civ. ha in je pritisnil s pestjo pečat na mizo. Potem se je obrnil k Smerajcu: «Ampak tl glej na svoja paglavca, da ml ne bosta hodila nalašč hiše mazat s kravjekom! Ti...»
«To mi moraš skazati, da sta jo moja, ti...» se je odzval Smerajec ln je kočiji-vi konec zamrmral «Videl ju nisem*, je rekel Civha, «prisežem pa lahko,
da ni bil noben drug!* Smerajec je že odprl usta — zdajle mu bo povedal svojo zastran prisege — pa je hitro vmes posegel «Zlati volk*.
«Zivio, živio!* Je kričal. «Da bi bili kmalu zopet tako veseli ln zdravi vkupe in se radi imeli! Dadada, to me veseli ,taka dva soseda — saj navzkriž povsod kaj pride — ali to ml je všeč: mož možu pove v lice, kar mu gre, pa sta zopet prijatelja. Tako je prav! 2ivlo, živio!* «Jaz se nikogar nič ne bojim*, je povedal Civha in je kakor v dokaz temu izpil.
«Za pravico in poštenje se zmeraj postavim*, Je rekel Smerajec in ni zaostal z enakim dokazom.
«Dadada», je hitel «Zlatl volk*, «taka soseda! Sakra-mlš, o6e Smerajec, vi ste mož, vi ste poštenjak! Kaj, oče Civha, ali ni Smerajec korenina, kaj?*
Civho Je to vprašanje nekoliko lznenadilo, pa ko je vprašanje premislil, zdelo se
mu je, da lahko brez t odgovori: «Ne rečem-korenina*.
«Bravo, bravo*, Je o** «Zlati volk*, «brav0’yj)| Civha! Vi ste Se P°’ kranjska duša! Kaine'<j Smerajec, ali ni Clvha In Smerajcu je zalo, da tudi ni zanik® # vprašanja ln še s° ^ Se so trkali ln prip®1 vf>*' je, da sta dolgoletna s $ nika trčila ne le z *tei^ volkom*, ampak v dl drug z drugim- 0 f> takoj zapazila V^°'\c potem je kar tako oS plF skoraj bi bila pri ^ ** «včeraj nastavljenega* j <f «kapljica» je bila Pr ^ bilna — pozabila ln na sodniio.	f
Sodniku Kvedru se L\i^‘ zdehalo, vzdihnil ie 111 «Torej: Smerajec 1» f — motena posest! gjft ravnata se tako ne, besedil
(Nadaljevati*
UREDNIŠTVU: ULICA MONTl-.CCHl it. 6. III. nad. - Teleton štev. D3-808 Iti 94-638	- PoStnl predal 502. — UPRAVA. ULICA SV KKANCISKA
* 20 — Telefonska St. 73-38. OGLASI- od 8 30- 12 ln od 15- 18. - Tel. 73-38 Cene oglasov. Zi vsak ir«m višine v Sirim l Stolpca: trgovski 60 flnanCno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine l stolpca za vse vijte oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelltco I-II., Tel. 11-32 ■ Koper. Ul. Battlstl 30la-I. Tel 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900, polletna 1700, ce'oletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, meseCno 150 din. FLRJ: Izvod 6, meseino ls Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst n.5374. — Za Jugoslavijo:	Agencija demokratičnega inozemskega 1 ^5^'
Ljubljana, Tyršev» 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z.