15. številka. Ljubljana, v torek 20. jannvarja XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan avefer, izinni nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avBtrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za, pol leta 8 gld., za četrt leta 4 ^ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po • 0 Ur. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštuina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat in po 4 kr., čo se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati, — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati uaročnine, reklamtcije, oznanila, t, j. vse administrativne stvari. Petdesetletnica književnega preporoda „naroda hrvatskega". Pred nekoliko dnevi dobili smo „izvještaj Matice Hrvatske". Društvu je za 1883 1. pristopilo tudi nekoliko članov iz naših stranij. Vseh društvenikov iz „Slovenije" utegne biti kaj malega čez sto. Od-loživšemu izvještaj, vrinilo se mi je vprašanje: Jeli v nas, v slovenskem razumništvu, hrvatska knjiga v obče in ,,Matica Hrvatska" posebe zadostno uvažena? Nikakor ne! Poglejmo! Preporoditelji našega naroda — nekdanji Ilirci — umcli so srbo-hrvaščino; pisali so radi tega tudi krasneji od marsikaterega sedajnih „literatov". Srbo-hrvaščino priporočevali so nam tudi v šolah in učili, da ne bi nobeden Slovenec smel prej peresa v roko jemati, predno ni poleg druzega potrebnega tudi srbske narodne poezije proučil. In dan danes govore in pišejo naj-izborneje mej vsemi našimi književniki oni, ki so več ali manje hrvaščine vešči. Domače živali „našega Brehma" omiljele so učenemu in neučeneinu radi načina pripovedovanja in izbornoga jezika. Kdor začne čitati njegove „Spomine s pota'1, „Ilastlinsko svatbe" in njegovega ,,Uakau jih ne odloži, dokler jih ne pročita. Oital bi jih dvakrat, trikrat, zaporedoma, da mi je čas na razpolago; ,,Trdinove bajke" so na vse zadnje bajke, ali jo/.ik, v katerem so pisane čitatelja obaja. Od kod to V Hi li zamoglo ona o takej „slovenščini" pisati, ko bi ne znala „hrvaščine"?! O velikej važnosti znanja „hrvaščine", smo vsi uver-jeni. Dakako! Ali le v teoriji. V praksi je vse drugačno. Napiva se res in nazdravlja ob raznih narodnih svečanostih na bratsko vzajemnost, Naši stoli so pa prenapolnjeni „Gartenlaub", „Ueber Land u. Meer", „Illustrirte Welt", „Interessantes Blatt", „Buch fltr Alle" in druge nemške šare. Tje pa som pokuka iz one ropotarnice iz usmiljenja ali pa tudi, ker je moderno, k večemu kaki slovenski časopis, „Hrvatska Vila", „Vienac" so pri nas ,,bele vraneu. Hrvatska knjiga je še terra ineognita. V naših narodnih društvih gaja se, kakor se je gajala v Zagrebu po kavarnah, ko je „Vječni Žid" treći put tja prišel. Kaj bi pa rekel o stebrišči ,,slovonščine'1, o slovenskoj duhovščini V Da je narodna. Saj si slovenskega duhovnika drugačnega še misliti ne morem. A ta njena narodnost je za dan danes tudi preomejena. Zvanje me često v kroge duhovske dovede. Znan sem in prijateljujem z mnogimi duhov- LISTEK. L u ze r n. i s. aaplslcov ltnov.u. D. iNcli! iudova. (Ruski spisal grot' L. N. Tolstoj, posl. Vrhanov.) 8. julija. Včeraj prišel sem v Luzern in ustavil sem se y najboljšej gostilniei v „Schvveizerhofu". „Luzern, staro kantonski) mesto, ki leži ob jezeru štirih kantonov, pravi Murrav, je jedno iz najbolj romantičnih krajov Švice; v njem se križajo tri glavne cesto; in samo jedno uro se je treba voziti s parnikom, pa se pride do gore Rigi, s katere se odpre jetlen najlepših razgledov na svetu." Je li to res ali ne, druge potniške knjige pripovedujejo ravno isto, in zato je v Luzernu vse polno potnikov vseh narodov, zlasti Angležev. Prekrasni, petnadstropni „Sclm-oizerliof-' sezidan je nedavno na bregu, prav poleg jezera, baš na tem mestu, kjer je v prejšnjih časih bil lesen, pokrit kriv most, s kapelicami na koncih in s podo- niki iskreuimi narodnjaki, ki našo knjigo gmotno in duševno podpirajo. Nekateri so še listom dopisniki. Njih sestavki se še gladko čitajo; ali nekateri razgovori prav ščipajo, ker njih vsaki drugi stavek mora biti že s „svahščino" omazan. Temu ni nikako čudo. Cerkvene govornike ima razven „Prijatla" samo nemške; po njih sestavlja govore, ki so veliko-krati zgolj nemščina v slovenske} obleki. Zabavnih listov in znastvenih se ve da nemških ima vse polno. Kdor je že iz „sve materinščine" odtujen in kdor se bolj z nemščino bavi, nego s slovenščino, je naravno, da mu je nemščina vedno na jeziku. Hrvati imajo tudi dobre cerkvene govornike, znanstvene bogoslov-ske knjige vsake stroke — nedavno temu čital sem o njih knjigi „cerkveno graditeljstvo", — knjige popularne alla \Viener Weckstimmen n. pr. Žena prava krščanka. A po takih ne segajo. Kaj po takih?! Oni dati povprašal je neki duhoven, pri katerem sem gostoval svojega sobrata: Ti si se naročil na „Duhovno Pastirstvo" katero izdaje Anton Zupančič? Mm! Mm! je vprašani malical in odgovoril; jaz se raji naročim na „Schucha". Jaz se obrnem in „sram te bodi!" ga vprašalec zavrne. Tako se Slovenec tujščine opije, da samega sebe ne pozna, kanio li brata Hrvata? To o hrvatskej knjigi v obče! In z „Matico Hrvatsko?" Je li kaj na boljem? Nekoliko! A nikakor povoljno. Ona je književni zavod, sličen našej Matici. Knjige, koje je ona zadnja leta izdala, tekmujejo lahko glede njih vsebine, njih opreme, njih ocene — ne vem, katero knjigo bi mi bilo tu bolj povdarjati ali v Novovjeke izume, ali Poviest hrvatskega naroda, ali Šenoine spise in njegove poezije — s knjigami na katerikolega sličnoga zavoda inih naprednjih narodov. Jezik knjig je pa taki, da ume vsaki „ Slovenec", kojemu so le početni nauki „Slovenske slovnice" znani. Jezik oni jo jezik tako zvane „Zagrebačke škole". Škole, koje je na čudo svietu u kratko vrieme Kajkovce in Cakavce v štokavsku zajednicu dovela, i kojoj je još književno ujediniti barem Slovence. Vienac. str. 674, od 4. kolov. 1884). Toliko dakle radi važne vsebine, kolikor bolj radi jezika, to je, da se jedenkrat književno zjedinhno, bi se moral vsaki slovenski naobraženik v „Hrvatsko Matico" upisati. Kres v IV. let. na strani Go4 in G35 o tem veli: Te so tedaj v kratko naznanjene knjige „Matice Hrvatske" za leto 1883, katere je dobil vsaki član za tli goldinarje. Slovencem ne moremo dovolj pripo- ročati tega društva; vsaki naobraženi „Slovenec" naj postane član, da se v istini zamore širiti mej nami tako često spominjana bratska vzajemnost. — Naš neprijatelj boji se književne jugoslovanske zajednice in nič bolj kot te. Tržaška „Edinost1, objavila je lanskega leta odpoved kandidacije msgri Šterka v Poreški deželni zbor tudi v hrvaščini. Z menoj službeči Lah nagovori me, ono odpoved piv-čitavši: Dico, I/abdicazione del msg. Sterk e scritta in croato. Bon! Obe difforenza passa fra il Sloveno ed il Croato giache lo capisco tutto. Presso a poco — mu odvrnem — la quale passa fra il Toscano ed il Veneto. Allora — nadaljuje on — perche non vi unite? Taci — ga njegov drug sune, — aneora questo ci manca. Da! Našega književnega združenja s Hrvati se naš sovrag najbolj boji in mi bi morali s toliko večo ustrajnostjo na to delati; inače bomo nazadovali in ne napredovali Še mi doni po ušesih napitnica pokojnega Šenoe prigodom „Blei-vveisove" sedemdesetletnice. Sotla — rekel je on — nas samo loči. A te — akonivno jo le rečica je ne stalno premostimo nego s književnim mostom. Na mlado leto slavil bode hrvatski narod pedeset-godišnjico svojega književnega preporoda. ^Slovenski Narod" je v vvodnem članku od 30. dec. 1. I. — rekel bi —vprašanje zastavil: Kaj naj bi „Slo-venstvo" ukrenilo, da bi Re dostojno oddolžilo bratskoj epohalnoj svečanosti? Slovensko razumništvo! Najdostojnije — nam in našim potomcem v korist in proslavo — se onej svečanosti a tem oddolžimo, da smatramo petdesetletnico književnega preporoda hrvatskega naroda, začetnico našega književnega spojenja s Hrvati. Stopimo dakle letos iz „reserve v aktivnost". To je: Naša bratska vzajemnost, naj od sedaj v najprej ne obstaja samo ob raznih narodnih veselicah in sicer le v zdravieah in napitni-if4» 19. januvarja. [Izviren dopis.] Gospod urednik! — Ko sva bila v zadnjič skupaj v Ljubljani, Bte se nad tem čudili, kako da Vam nikdar več ne pošljem kakega dopisa, kako da sem postal tako — „malo mar en". Spominjate se še gotovo, da sem Vam odgovoril, tla so ravno žalostne naše sedanje razmere krive, da sem popolnem umolknil, če tudi sicer pazljivim očesom zasledujem; napredek in nazadek v političnem in socijal-nem življenji našem. A kakor nerad se tudi po-dajem iz svoje ,,pokliške tihote in vsakdanjosti", vendar si ne morem kaj, da primem za pero danes, ko sem pričital uvodni članek ,.Ljubljanskega lista" štev. 11 z napisom: „Nemškutarska vlada!' Da sta si „Soča" in omenjen dnevnik že nekaj časa hudo v laseh, to je obče znano, a kako da „Soča" brez pardona udriha po navedenem listu, to je manj znano. V zlasti pa je št. 2. letošnje „Soče" izredno ostra in radoveden je bil lahko vsak, kako se bode prav do živega zadeti nasprotnik postavil v bran, kako da bode „Soči" jedenkrat za vselej prizadel „smrtni" udarec, ali vsaj prizadeti poskušal. Pa zastonj smo čakali, — „velik kokodajc, malo jajc". — Ne omonjaje prvega, prisiljeno iro- obedih bilo mi je vselej težko, neprijetno, nazadnje celo otožno. Zdi se mi vselej, da sem kaj zakrivil ter sem kaznovan, kakor ko sem bil še otrok, in so me zaradi porednosti postavili na stol in ironično rekli: „Opočij se, ljubi moj!" ko je v žilah mojih bila mlada kri in so bratci veselo kričali v sosednej sobi. Poprej sem se skušal upirati proti temu dava-jočemu čuvstvu, katero sem čutil pri tacih obedih, pa zastonj; vsi ti mrtvi obrazi imajo name nepremagljiv vpliv, in jaz sem postal ravno tako mrtev. Ničesar ne želim, ne mislim, ne opazujem. Z začetka sem poskušal začeti kak razgovor z zraven mene sedečimi, pa razen fraz, katere so se gotovo že sto- in tisočkrat ponovile na istem mestu, in jih je že sto- tisočkrat izgovorila ista osoba, nesem dobil nobenega odgovora. Pa vender vsi ti ljudje neso neumni in ne neobčutljivi, gotovo je v mnogih teh mrtvih ljudeh ravno tako notranje življenje kakor v meni ali pa že bolj zamotano in zanimivo. Čemu se tedaj odrekajo največega veselja v življenji, za-bavanja drug z drugim, zabavanja z ljudmi? (Dulje prib.) klopi, ttičevi človeški proizvodi, ne slivajoči se, kakor daljne vile in razvaline v občno harmonijo krasote, ampak surovo nasprotujoči jej. Vselej in nehote je obvisel moj pogled na tej grdej ograji nasipa in rad bi jo bil proč porinil, uničil, kakor črno pego na nosu pred očmi; pa ta nasip, s sprehaja-jočimi Angličankami ostal je pred menoj in jaz sera si prizadeval dobiti kako drugo stališče, od koder bi ga ne videl. Naučil sem se tako gledati in do obeda sem se sam radoval s tem nepopolnim, pa tem slajšim čuvstvom, katero čutiš, ako sam opazuješ krasoto prirode. Ob polu osmih poklicali so me k obedu. V velikej, lepo opravljenej sobi v spodnjem nadstropji bili sta pogrnjeni dve mizi najmanj za sto ljudij. Kake tri minute je trajalo to tiho zbiranje gostov, šumenje ženskih oblek, tiho razgovarjanje s priljudnimi in lepo oblečenimi natakarji; in vsi sedeži so bili zasedeni z moškimi in ženskami jako lepo, da celo drago in nenavadno čisto oblečenimi. Kakor sploh v Švici, bili so večina gostov Angleži, in zato so bile glavne črte tega splošnega obeda: strogo, po pravilih priznano priličje, nerazgovarjanje mej sabo, čemur pa ni bila uzrok prevzetnost, ampak le pomanjkanje potrebe zbliževanja, kajti vsak je bil zadovoljen, da je mogel prijetno in ugodno zadovoljiti svoje potrebe. Pa obrazi, katerih so bili mnogi jako lepi, izražali so le zavest lastnega blagostanja in popolno nebrižnost k vsemu, kar se ni tikalo naravnost lastne osobe, in bele roke s prsteni so gibale samo zato, da so popravljale ovratnike, rezale govedino, in nalivale pivo v kozarce: nikak duševni ; nemir se ni izražal v teh potezah. Rodbine so sem-' trtja zinile kako besedo o dobrem okusu te ali one ! jedij ali vina ali pa o lepem razgledu z gore ltigi. Posamični potniki in potnice so pa sedeli tiho drug poleg druzega, še celo pogledali se neso. Če sta se po redkem izmej teh sto ljudij dva razgovarjala mej seboj, sta se gotovo o vremenu ali pa o hoji na goro Rigi. Noži in vilice so se tako tiho gibali po krožnikih, da se je jedva slišalo, jedij nosili so le po malem v usta, celo ovočje jeli so z vilicami; natakarji so se nehote podredili občnej molčečnosti, le tiho so povpraševali, kako vino hočete? Pri tacih ničnega odgovora na četerti strani visoki c. kr. deželni vladi ,,na ponudbo postavljenega" slovenskega lista, ostanemo le pri uvodnem Članku v št. 11. V njem nas je v oči zbodel oni Odstavek, kjer stoji Črno na belem: „.....Toda potrudi se v Ljubljano, — (Soča namreč) —, obhodi vsa c. kr. pripravnico, in uverila se bodeš. da noben napis, niti nemški, ne slovenski, ne diči vnanjega zidovja. Notri pač. po šolskih hodnikih, nad raznimi uhodi, i,ni. v čegar področje to spada, napraviti iicmšk«- napise poganu /.ji mi kr»/ri(i»8ii....., ali dosihmal nahajajo se povsod, po Kranjskem in Goriškem, tndi v slovenskih paralelkab, celo v slovenski nižji gimnaziji Kranjski, vsi napisi vedno še nemški. Ni-kdo se ni spodtikal nad to malenkostjo, nikdo v tej vnanjosti m izvohal eine Haupt- und Staatsaction. Tedaj se tudi Ljubljanski pripravnici ne more v greh števati, ee ai* je nje) uai> proti ravnalo po nekem ««i>l »sm-m običaji". Tako torej, to je „mafeiikoftt", če so napisi nemški, namesto slovenski. Za Boga svetega, če je že vse sama „malenkost", zakaj pa nam teb borih, borih malenkostij ne privoščite, zakaj pa hočejo nekateri krogi, da ostane ravno glede malenkostij vse pri starem? Kdo rojenih bo vendar verjel, da nam je ta ali oni radodaren in udan, če stiska ravno z malenkostmi? — Če ni na vsem nič, če je pri vsaki zadevi izgovor tu z malenkostjo, zakaj pa se tem malenkostim vrata ne odpro? C. kr. pripravnica v Ljubljani je najnovejše javno poslopje na Kranjskem, i gotovo lepo poslopje. Če se je toliko potrosilo zanj, zakaj pa se mu je odtegnila ta „malenkost", da bi bili napisi nad posameznimi razredi slovenski? — Zakaj so je ravnalo „p o nekem splošnem običaji?" To je „punetum litis" — gospoda! — Dajte nam le tiste „malenkosti" — in mi bomo zadovoljni; — ne skrivajte se vedno za tiste „neke splošne običaje", in — mirna Bosna! Odpravite jih, tiste „splošne običaje" in ne bodite skopuh z „malenkostmi", bodite zagotovljeni, mir bode praznoval potem kmalu svoj slovesen ubod v vse slovenske narodne „trume". Dokler pa bodo mej nami tisti „neki splošni običaji", — ne bode ostalo le pri dosedanjem razdoru, ampak smelo zagotovi jamo, da bodo ravno te „malenkosti" in pa tisti ,,neki splošni običaji" vedno večji „Stein des Anstosses" in kar je največjega pomisleka vredno, mnogi, kateri so bili več ali manj pristaši tako zvane „zmernonarodne stranke", bodo stranko popustili, kajti stranka, katera nosi na jeziku „ravnopravnost" pri vsaki priliki, potom pa zagovarja popolnoma pristransko, da — našemu narodu naravnost neravnopravno politiko, taka stranka nema naravne podlage, in „čas je najboljši zdravnik". Zato je že le več „nur eine Frage der Zeit", ko bode stranka kar čez noč izginila, katera noče biti ravnopravna v malenkostih nekim splošnim, običajem" — na ljubo! — Dixi. Iz Krškega 1(J. januvarja. [Izv. dop ] Na prigovarjanje poverjenika „Narodne šole" za Krški okraj priredilo je bilo naše „bralno društvo" včeraj lepo veselico na korist tega zavoda. Pele so se po našem pevskem zboru sicer le znane pesni, a ker so to prelepi komadi slovenskih kompozicij iu ker so se kakor običajno — prednašali lepo in pravilno — bilo je občinstvo pevcem kaj hvaležno. Gosp. Ravnih ar, je v kratkih, pa dobrih potezah dobro naslikal narodno-šolske namene in delovanje „Narodne šole" in se zahvalil za podporo, katero je občinstvo s tem naklonilo temu društvu, da je materi-jelen \speh veselice precej znaten, morebiti bo čez 40 gld. čistega dohodka. — Operetica „Graščak in kmeta" je bila včeraj že v drugič ali tretjič kaj izborno predstavljena. Hvala gospodom: P., R. in V. Domače stvari. — (Naša presvitla cesarica) pelje se danes s posebnim dvornim vlakom skozi Ljubljano v grad Miramare pri Trstu, kjer ostane šest dnij ter se 27. ali 28. t. m. zopet vrne na Dunaj. — (Knezoškofu dr. Misiji) predstavil so je včeraj dopoludne odbor občnega kranjskega veteranskega društva pod vodstvom svojega načelnika g. Mi haliča in bil po vladiki jako prijazno vsprejet. — (Jurčičevih zbranih spisov) so dalje naročili: g. I. Vencajz, c. kr. okrajni sodnik v Krškem 9 zve2kov; gg. bogoslovci v Ljubljani 27 zvezkov. — (C. kr. deželna vlada kranjska in hranilnica kranjska.) Hranilnica kranjska je pri občnem zboru dne 29. maja 1884 sklenila: 1. da iz svojega reservnega zaklada napravi in vzdržuje čveterorazredno zasobno deško ljudsko šolo v Ljubljani z nemškim učnim jezikom, 2. da zagotovi 50.000 gld. društvu, ki bi imelo smoter graditi cena in zdrava stanovanja za delavce v Ljubljani, ali pri Ljubljani — ter je v 80, dan maja 1884 uložila prošnjo, da se ti ukrepi potrdijo. C. kr. deželna vlada kranjska pa z odločbo z dne 15. t. m. teh ukrepov ni potrdila. Glede nemške ljudske šole poudarja se v dobro osnovanih nagibih posebno to, da sedaj ni potrebe za tako zasobno šolo, kajti mestna občina Ljubljanska dobila je tako že nalog, da do začetka šolskega leta 1885/86 v Ljubljani napravi javno ljudsko šolo za dečke in za deklice z nemškim učnim jezikom. Zaradi tega ne treba za-sobne ljudske šole, kakeršno je nameravala hranilnica. Ako pa ni potrebe, bi taka šola tudi ne bila niti dobrodejna niti obče koristna, zatorej se tudi reservni zaklad po določbah § 12. hranilničnega regulativa in po § 20 kranjske hranilnice pravil o to porabljati ne sme. Sicer je pa hranilnici na prosto voljo, da po razmerah reservnega fonda podpira mestno občino Ljubljansko, katerej bode nemška ljudska šola gotovo veliko stroškov prizadevala. Kar se pa tiče 50 000 gld. za delavska stanišča, je deželna vlada tudi temu ukrepu odrekla svoje potrdilo, ker društva, kateremu bi se ta vsota naklonila, do sedaj niti ni, in ker se tudi dotična pravila neso predložila, torej nedostaje jamstva, da bi se omenjeni znesek porabljeval za določeni namen. — Odločba ta z obširnimi in temeljitimi nagibi dostavila se je mestni občini Ljubljanski, c. kr. deželnemu šolskemu svetu in hranilnici. Slednja ima še štiri tedne časa, da predloži priziv na ministerstvo notranjih zadev, od koder pa se je nadejati jednake zanikavne odločbe. — („Mi vstajamo!") Gospod dr. B. Ipa-v e c je svojo kompozicijo prekrasne Go raz d ove pesmi „Mi vstajamo!", natisnene v 1. štev. letošnjega „Ljubljanskoga Zvona", izročil uredništvu omenjenega lista. Opozarjamo vsa naša pevska društva, da omenjena skladba izi le kot posebna muzikalna priloga v 2. številki „Ljubijanskega Zvona". —- (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje 21. t. m. s sledečim sporedom: A. Notranje zadeve. B. Predavanje: 1. Dr. Kotz-muth sekundarij a) o „Paraldehyd-uu, b) o »carne pura", c) o redkem slučaji vtisnjene kile; 2. Pri -marij dr. Dornig: Zdravilstveni svet novega zdravila: Hydrargyrum tannicum. 3. Vladni sovetnik prof. dr. Valenta: Ginekologična poročila. — (Najnovejše mesto.) Kakor znano, je dragocene briljante, namenjene srbskej kraljici Nataliji, neki Nemec ukral. Cez dlje časa dobili so jih pri njem, ker ga jo ovadil njegov pomagač. V dotičnoj notici bil je kraj, kjer so se ukradeni bri-Ijanti našli, označen z besedama: „im Privet". Modrijani pri nekem Ljubljanskem slovenskem dnevniku pa so takoj pogodili, da mora to biti kako srbsko mesto in pisali so „v Pri ve tu". No, na to novo mesto lahko takoj vzemo patent, če se jim morda ne bode zdelo prikladne je, v bodoče pri takih prilikah pogledat! v kak „Fremd\vorterbuchu, da popolnijo svoje zemljepisno znanje. — (Obrtni nadzorniki.) Trgovinsko ministerstvo je sklenilo, da se število obrtnih nadzornikov pomnoži od 9 na 12. S to pomnožitvijo bi se predrugačili tudi nadzorniški okraji. Deseti okraj bi obsezal Tirolsko, Predarlsko in Koroško, jed-najsti okraj Štajersko in Kranjsko, dvanajsti okraj pa Primorsko in Dalmacijo. V Gradci bil bi sedež jednemu nadzorniku, v Trst pa bi dobili novega nadzornika. — (Vabilo k III. rednemu občnemu zboru) „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani, kateri bode dne 25. januvarja 1885 ob 10. uri zjutraj v društvenej pisarni na Marije Terezije cesti v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Porofilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer :a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) 2 namestnikov, f) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi društvenikov. K polnoštevilnej vdeležbi vabi častite deležnike naj-uljudneje ravnateljski odbor. — (Posojilnice načelstvo v KrSkem) je tako sestavljen: Vikar Knaus, ravnatelj, šolski nadzornik Lapajne, namestnik, trgovec J. Pfeifer, blagajnik, meščan A. Jugo vic, preglednik, klobučar Jurčec, odbornik. — (Iz Rakitne nad Borovnico) se nam poroča, da imajo ondu snega poldrugi meter na debelo. — (Sneg po južnih planinah.) Iz Trbiža se piše 17. t. m.: Še pred osmimi dnevi imeli smo nenavadno hud mraz — 22 stopinj C, sedaj je pa navstalo južno vreme ter snežilo, da je bilo joj! Cesta čez Predel je vsa zametena, ker leži snega za 2 m. na debelo. Pri nas m v okolici ga imamo 123 cm. na debelo. Na našem kolodvoru pomagali so lovci peš-polka št. 27 sneg pospravljati, da so mogli vlaki voziti, ki dohajajo semkaj že itak po dolgotrajnih zamudah. — Isto tako je jako močno snežilo 15. t. m. po južnem Tirolskem, torej po krajih, kjer prebivalci neso vajeni zime in snega. V Merami snežilo je 24 ur brez prenehljaja. Vsi zeleni vrtovi in krasna okolica zdihuje sedaj pod sneženo zimsko odejo. Nepričakovani zimski gost presenetil je domačine in tujce, topličarje in lehko-živce, katerim je pobelil nečuveno naglo vsa divno-romantična sprehajališča. V Tridentu imajo za 05 cm. snega na debelo, kakeršne prikazni ondotni ljudje že dokaj let neso občudovali, a tolažijo se z nado, da bo sneg kmalu zopet skopnel. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Dunaj 20. januvarja. Grof llohenvvart j imenovan predsednikom najvišjemu rarimišču. j Po končanem zasedanji bode br/kone poklicati j v gosposko zbornico. — Zakon o zgradbi že-j leznice iz Ljubljane v Kamnik se bode v pri-I hodnjej seji predložil. Dunaj 20. januvarja. „Wiener-Zeitungu objavlja ročno pismo cesarjevo, s katerim se grof Hohenwart imenuje predsednikom najvišjemu raeunišču. „Politischc Correspondenz" zanikava poročila Dunajskih listov, da bosta cesarjevič Rudolf in Štefanija v kratkem obiskala Krf, Atene in Smirno. i ' ' i" ■ ri'iin '.ii .___, .......... , , , , , , , _ IM 1 , Kazne vesti. * (Obisk avstrijskih vseučilišč.) S početkom letošnjega šolskega leta vpisalo se je na Dunajsko vseučilišče 5421 slušateljev, kolikeršnega števila Dunajsko vseučilišče v svojem oOOlotnom oh- j stanku doslej še ni doživelo. V lanskem zimskem tečaji bilo je vpisanih le 5221 slušateljev. Izredni obisk prouzročilo je najbrže otvorenje novega vse-učiliščnega poslopja. Od Dunajskih velikošolcev jih pripada 1981 pravoslovnoj, 2455 zdravniškej, 754 modroslovnej in 231 bogoslovnoj fakulteti. Število pravoslovcev se je letos nekoliko zmanjšalo, a pomnožilo so je ono drugih treh fakultet zlasti zdravniške, kajti lani šolalo se je samo 2013, a letos 2455 slušateljev zdravništva, tedaj povekšulo se je letos število medicincev za 442. Vseučilišče v Gradci broji letos .... 1110 slušateljev ,, Inomostu....... 740 „ „ Pragi (nemško)..... 1447 „ „ „ (češko)..... 1757 ., ,, Krakovem...... 918 „ ,, Levovu ....... 987 „ Černovicah...... 2G7 „ Ako prištejemo temu številu še ono Dunaskega vseučilišča . 5421_„ pokaže se nam lepo število . 12l>4(> slušateljev na vseh 8 avstrijskih vseučiliščih. * (Biseri kraljico Natalije) S pošte ukraden paket z biseri namenjen srbskej kraljici Nataliji našli so pri urarji Akselradu na stranišči skrit. Izdal ga je njegov pomočnik. Paket je še nepoškodovan. Akselradu in 15 drugih osob je policija prijela in zaprla.. * (Požar.) 15, t. m. zvečer moj 5. in 10. uro pogorela je do tal v Keldkircbnu predilnica s 13.000 vreteni. Ogenj nastal je v 4. nadstropji, kjer se je nek stroj pregreh * (Nesrečni Adolf.) Mej Dunajskimi me-dicinci šola se tudi mladenič Adolf E., kateri sloje pri svojih prijateljih za prav posebno nesrečnega človeka. Adolf pristradal je do svojega prvega rigo-roza, ni so mu posrečilo prislužiti si niti pol krajcarja z zasolmim poukom. Ubožec ima res smolo. Kadar dobi jedenkrat v letu od svojih revnih sta-rišev pet goldinarjev, ugrabijo mu gotovo ravno prisotni upniki še ta petak; ko je treba iti k izpitu, poči mu v zadnjem trenutku čevelj. Nekoč pošlje v svojoj največej potrebi prošnjo nekemu milijonarju, a ne dobo nikake pomuči, še svojega prošnji priloženega indeksa ne dobi toli časa nazaj, da je v istini zamudil polovico šolskega leta. Še veliko žalostnih izgledov o njegovoj prav pravcatej smoli in nesreči bi naveli, a dovolj je, da rečemo: mladenič je toli nesrečen, da bi bii Bog, ko bi bil Adolf k I o- bučar, gotovo ustvaril ljudij brez glav. To se nam je zdelo potrebno pojasniti, da bodo č. čitatelji lahko umeli naslednji dogodek: Prijatelj nesrečnega Adolfa, medicinec H., preživel je letos božične praznike v svojej domovini v Ogerski Sobo-tici. Doma spri se je s pravoslovcem, imenom Sza-kacs. Dvoboj bil je neizogibljiv. Szakaes sluje kot jako spreten strelec in po pravici tresel se je nasprotnik za svoje mlado življenje. V smrtnej uri spomni se H. svojega prijatelja nesrečnega Adolfa. H. je polnoleten, sirota ter ima premoženja za 10.000 gld. Pred dvobojem sestavi pravomoćno in po pričah podpisano oporoko in voli medicincu Adolfu vse svoje premoženje. Mirno koraka potem s pištolo v roki v dvoboj, ki se je vršil pred kratkim v Sobotici. Szakaes, .spreten strelec, ki nikdar ne zgreši, strelja prvi — kam je kroglja žvižgala, ne vesta svedoka. Potem strelja H. in rani svojega nasprotnika. Dvoboj je končan in oporoka razstr-gana, a vender H. ne pozabi, v istini nesrečnemu Adolfu na Dunaj poročati, da se vsak človek na njegovo nesrečo isto tako lahko zanaša, kakor na smrt, kajti v vseh slučajih sti obe gotovi in neizogibni. * (Spomenska svetinja.) Ko so Danci leta 1679 z veliko vojno silo prihrumeli pred Hamburg, a popustivši trudapolno in brezvspešno obleganje dobro utrjenega mesta morali, ker neso nič opravili, zopet se vrniti v svojo domovino, skovali so Hamburžani spomensko svetinjo, ki je imela na jednej strani napis: „Kralj Danski Hamburg jo napal, oj miserere! Kar je opravil, Be na drugi strani bere." Druga stran svetinje bila je pa čisto prazna. * (Vabilo na naročbo amerikanskega lista.) Nek amerikansk list objavlja na prvi strani pred uvodnim člankom naslednjo vest, katerej ne moremo odrekati izvirnosti in iznajdljivosti v vabilu na naročbo. Vabilo se glasi: ,.Usojaino se častitemu nežnemu spolu naznanjati preveselo vest, da se nahaja mej našimi naročniki precejšnje število mladih, neoženjenih, čvrstih in olikanih mož z dobrimi službami, kateri so pri našej administraciji lastnoročno podpisali izjavo ter se zavezali oženiti se le s takimi gospicami, ki so se naročile vsaj za jedno leto na naš list!" To je hvalevredna eneržija, ki ,-e drži gasla: „Svoji k svojim!" AvNtriJMka »pocijalitcla. Tridesetletna izkmstva bo dokazala, Oa se je „Molio v S eidlitz -prašok' pri vsakeršneiu slabem prebuvljenji in zaprtji kot jedino uspešen lek Izkasal, Cena škatljici z navodom l gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni taložn k i a Dunaji, Tuchlaubeu U. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 5 (11—1) Tujci: 19. januvarja. Pri Nlonu: pl. Sokol z Dunaja. — Cukjati iz Trsta. — Kunzler, Lohourič z Dunaja. ."ri Kellerinann, Schlesinger z Dunaja. — Berta iz Gradca. Meteorologično poročilo. a x 0 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- 1 klina v i mm. d m T. zjutraj 7 18*84 ram. - 80° C si. vzli. d. jas. 9. pop. 74120 mu - 8'6'C Z. BVZ. jas. 0 00 mm. 9. zvečer 74420 mm. — 80° C /. BVC. jat. Srednja temperatura — 6-7° za 4'7" pod norumlom. ID-ciziajslsa, "borza, dne 20. januvarja t. 1. Izvirno telegralično poročilo.) Papirna renta..........82 gld. 90 kr. Srebrna renta..........88 „ 70 Zlata renta........... 106 gld. 40 kr. 5°/0 marčna renta......... 98 „ 30 „ Akcije narodne banke....... 864 „ — „ Kreditne akcije......... 29» „ 75 „ London........ .... 128 „ 75 , Napol............ 9 , 77V, , C kr cekini ......... 5 „ 78 „ Nemške marke........ 60 , 36 „ 4u/0 državne srečke iz l 18.'>4 250 gld 127 „ — Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 171 „ 75 „ 4°/0 *vstr zlata renta, davka prosta . 106 „20 „ Ogrska zlata renta 6u/0...... — „ — „ ■ «•/,..... 96 , 35 „ , papirna renta 5u/0 . . . . 9i „ 80 „ 5»/4 štajerske zemljišč odvez oblig . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5«/„ 100 gld 116 „ 75 „ Zemlj olič avstr 4Vt0/0 zlati zast listi . 122 , 25 „ Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ — „ Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 „ 40 Kreditne srečke.....100 gld 175 „75 „ Rudolfove srečke.....10 „ 19 „ 50 „ Akcije anglo-avstr banke 120 n 103 , 75 „ Trammway-društ velj. 170 gld a v . . 214 „ 50 „ V Nemških ulicah h. st. * |iro«I» se še dobro ohranjen in jako pripraven voz -w in odda se v unjeiu 321 agazin. Povprašati pri hišniku. (35—2) PISAH, v slnve/iskej, hrvatskej in nemškej pisavi dobro izurjen, Išče mesta. (39-D Dopise prosi pod naslovom: B. Z. post. rest. Grnz. i z Dunaja stanuje v hotelu „Stadt Wlen", II. nadstropje, sobna štev. 23 in 24. Ordinira vsak dan od O. do 121/,. ure in od 2. do 4. ure popoludne. Vse operacije izvajajo se hitro in gotovo prav po modernih zahtevah novejšega časa. (34—2) ■—i———————>| V Švico, Francijo, Belgijo, Ameriko m Anglijo najceneje vi a Inusbruck-Arlaka železnica. Izdaja voznih listov (kart) za železnice in parnike. Vsa pojasnila o potovanji po avstrijskih in inozemskih deželah daje zasttmj 800—ti) Innsbruck, Erlerstrassu 13. Mejnarodna prometna pisarna. Takoj delajoče. Uspeh zajamčen. \< ozof/ihljii <> l Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTITJM (brado ustviirjnjoie sredstvo) brez uspeha. Kavno tako sigurno pri |i1«*mh1i. izpulili iu osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem u trenj i zajamecn. Pošilja v steklenicah po 1 glil, 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. •J. dJrolioli v Brnu, I' f juhtitini se dobiva pri g. Edvardu Jiahr-ut v Trstu Peter Slocovich, \ i a Sanita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v lieki lekar C, Šilhart/; v Velji Fd. PclU; v Mariboru J, Martin z; v Kovin ji lekar O, Tromba. Tam so tudi dobi: E*lll lil* 14A1 t\ orijentalsko lepotilno sredstvo, ki (lil Ul Tli !»l j uar>ja nežnost, belino i.i obilnost telesa, ndstrantije pege in lase cena 85 kr. ,jfiF NI sleparija! (40-1) Prava marzeilsta oalerta je najgotovejše, najhitrejše in najcenejše sredstvo za H» atenje in ibolJftunje *in» in jamči se za najboljši »»peh; dobiva se pri (30—3) A. IIA IM ti A \ V-ii. "v Lj-uToljanl, Tavčarjeva palača. Št. 569. Razglas. (33-2) Mestni magistrat naznanja: 1. da so imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1862, 18G3, 1864 in 1865 rojenih domačih mladeničev dogotovljeni in pri magistratu od 15. do 30. d ne t. ni. razpoloženi, da jih vsak lahko pregleda, in a) ko bi kdo izpuščen ali pa napačno vpisan bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za oproščenje od dejanske službe vojaške ugovarja in te ugovore tudi dokaže; potem objavlja magistrat: 2. da bode srečkanje novačenju podvrženih mladeničev 1. razreda leto« v 12. dan februvarja ob O. uri douoludiie v mestni dvorani in da je vsakemu prepuščeno udeležiti se srečkanja. Mestni magistrat v Muri, v 10. dan januvarja 1885. ► % ne smelo bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati r 4\ in so se že tisočkrat sijajno oBvedočiJe pri zabasanji ^ a Človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažo- k j nem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih j v škatljah r 4\ a 21 kr.; jeden zavoj b 6 škatljarai 1 gld. 5 kr. — ^ ^ Razpošilja se le jeden zavoj. ^ 4 Planinski zeliščni sirup kranjski ^ ^ & r,<> kr., ^ J izboren zoper kašelj, luipavost, vratobol, prsne in w j piučue bolečine. Koristnejši, nego vsi v trgovini se £ 4\ nahajajoči soki iu siropi. p ^ Naročila z dežele izvrše se takoj ^ i v lekarni „pri samorogu" ► i JULIJ pl. TIIIIUKY£V-ja ► 4\ na Mestnem tr^u v Ljubljani. (41—li ^ 4 Kri čistilne krogljice NAJBOLJŠI tf\R ZA ClGARer » Je pristni < Francosk fahrikat Cawley-jev & Henry-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARIM! \ Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo. SI 5 o o min i ■ vi13 X y a-s? raP-?i;: : •;■ )n \- |;,:. ^mw \ hikIS i * i li ko t IJubijani s 14. januvarja: Mihajl l!raj(lii\ delavec, 47 let, Ulice na t-rad št. 12, za sprtdenjem p luč. 17. januvarja: Ana llelebrand, mestna uboga, 83 let, Karlovska cesta št. 7, za starostjo. 1«. januvarja] Janez Premrov, maza- čov sin, 7 let, Poljanska cesta št. 18, za jetiko. V deželnej bolnici: 15. januvarja; Mariju Kavtigar, gostija, 61 li t, za oslablieniem inoeij. 16. januvarja: Helena (,'elešnik, mestna Uboga, 60 l«'t, za vodenico. 17. januvarja: Marija Škoda, gostija, 6") let, za oslabljenjem močij, OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI § Popolna razprodaja. Ker opustim svojo trgovino, |»oproo)ulo •• bode vse g galanterijsko, igriško, drobno in g jekleno blago O na debelo In drobno po Jako znlžaiiej ceni Z volespoštovanjem se priporoča (23—4) LEOPOLD PIRKER, v LI-vaToljanl, na vo^lu špitalslclli ulic. ooooooooooooooooooooooooooo _L.ll- .jiwiiimii niimr:.., 1 t eiTst eTn1ž 2V ^j^^^f; Boljii otl vaoli podobnih iidolkov, nfiiinj« to imutiljo nič »hnttljirtun v uriti; nn)iii ee rabijo zopor bolezni v organih spodujosa dela tolosa, prohajalno mrzlico, bolezni na koil, v moi-janili in žoubIco bolezni; čiatijo kri in lebko odpravljajo blato. Ni ga zdravilu, ki bi bilo boijSo Iu pri toni popolnem uuikodljivo roper tetesno sapretje9 gotovi vir v»eh boloznij. Kor io posladkorjono, uživajo jih radi tudi otroci. To pilo bo odlikovana ■ Jako častnim pinmnni dvornega »velnika Vitim. WT ilidna skatijicn a IS pUami rrija IS kr. — Zavitek, onem akatijle »kui>aj, 1X0 pil, »W/a nama 1 gld, a. v. j*. (6i<0—9) Q\/3riprliol VBaka Akntljica, klnemaflrmc: Apothek* *\tn\ ffjh - Af ml. OValJCIljO. hiiliarn Leopold in na nadnjoj atraul »mi*« fjil/L/vt AV* ŠM* varttivenn znamke, je ponareJin"l$4Jt+n k up nj o, ^'X{*r£jFKifA ftit a i 1'azltl ac mora dobro,