Naročnina Dnevno lidoja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za tnozemsrvo mesečno Din nede |»kn Izdala celole no v Jugo-slavili SO Din, za Inozemstvo IOO D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasom I stolp, pcdi-vrst« tnali oglasi p? 1M ln 2 D.veCII oglasi nad 43 mm vitlna po Din 2-SO, veUld po 3 In 4 Din, V uredniškem dele vrstica po IO Din p Pn veCiero O Izide ob 4 zlutraJ razen p6ndel)Ka ln dneva po preznlKu t/rednMlvo /e v Kopllarlevl ulici il. 6 III J Rokopisi se ne vračalo, netranMrana ptoma se ne sprelemalo * Urcđnlilva | telefon il. 20S0, upravnlilva il. 232S ' | Političen lisi sza slovenski narođ \ Uprava le vKopliarlevl ul.41.6 » Čekovni račun: Clubllana ilev. I0.6S0 In IO.J4I *a Inaerate. Saralevoil.7S03. Zagreb il. 39.011. Praga In Dunaf il. 24.797 i,.—«,..„.„„, Dr. Okenski odhaia Prestavnik severne slovanske države, Poljske nas zapušča. Gospod Okenskij odhaja iz, Belgrada ravno v dobi, ko se je pojavil glas 0 približevanju Poljske k Mali antanti, na katere zborovanju letćšnjo pomlad naj bi prišel do besede tudi uradni odposlanec poljske države. Gospod poslanik ne bo žel sadov svoje slovanske politike osebno in neposredno, ker odhaja na daljni vzhod v službi svoje države; utrdil pa je pot nasledniku in ne izražamo le platonične. sentimentalne vere, ampak realno prepričanje, ko trdimo, da je pot zbliževanja med Jugoslavijo in Poljsko že močno zglajena. Sicer je res utopi ja vsaka misel, da bi vodile vse slovanske države isto notranjo in isto zunanjo politiko. Voina nas je vrgla iz pozab-ljenja v ero samostojnih držav, a istočasno na-gromadila pred duri naših državnih hiš toliko trnja, da je veljala pri nas vseh zapored narodnega pregovora: Pometaj sam in sicer najprej pred svojim pragom! Znotraj in zunaj. Preteklost, kultura, gospodarstvo se lomijo in butajo ob vrata sedanjosti in njenih potreb; okrog držav, in ravno slovanskih, pa se bratijo njihovi prejšnji gospodarji, kakor da za nove tvorbe nimajo drugpga čustva kot Prešernovn: Kaj na je tebe treba bilo?... Gospod poslanik Okenskij je imel dovolj prilike, dn je opazil tekom sedemletnega bivanja v naši državi čustva jugoslovanske javnosti do Poljakov in njihove velike zgodovine, videl naše presojanie poliskih razmer in kritiko poljske zunanje politike, ki je morala biti lastna. Vsaiena v severno zemljo kot vrata v neizmerno Rusijo, posredovalka med Germanstvom ln novimi državami vzhoda obdarjen i z. v-emi naravnim predpogoji bodoče velesile, z zalogami premoga kol jih nima Anglija in zdrav.m prebivalstvom, pred katerega naraščanjem tre pela Nemčija, je morala Poljska izmed vseh novih držav pretrpeti razmeroma največ porodnih bolečin. Da je stala pred par leti bolj«e-višl-a armada pred Varšavo, je še vsem v tako živem spominu, da zadostuje, če to vojno po vojni le omenimo. Hujše borbe je morala prestati napram Nemčiji, ker trajajo še vedno. Ostentativno je predsednik nemške republike maršal Hindenburg odkril vojni spomenik pn Tannenbergu in indireklno zanikal pravn- obstoj sedanjega stania vzhodnih meja. Koridora in odstopa Gornje Šlezije nemško zunanje ministrstvo ne prizna, ceterum censeo gospoda Stresemanna. In minilo je že dol«ih 10 let. a Poljska in Nemčiia še niste prišli do redne trgovske pogodbe. Pripoznati narod, proti kateremu so bili še uepesredno pred svetovno vojno i'^ani v svrho nasilnega razlaščevanja in nnsilne germnniz.acije iziemni agrarni zakoni enal ovrednost in enakopravnost, se 'di pruskemu Junl eriu. ki ima še danes za vsako nesrečo in eksplozijo sramotilni i^raz »^le pol-nisehe VVirtschaft*. nemogoče indjscutable Do. pustiti »eliki poljski industriii in aprnmmu svobodno mesto na toplem solnen. hi bilo no tej mentaliteti samomorilna misel lastnega uživanja. Tn ?e le omenimo poljsko-litavsH spor. četudi je nri zadniQin zasedanju društva narodov bil osrednja točka vseh posvetovanj moramo pa podčrtati mahinaoiie zanada s PHisko o njenem razmerju do Male antante baš tedaj, ko so hoteli to važno sredn'eevronsko zvezo Potisniti ob steno. Gotovi angleški konservativci so se zavzemali za zvezo med Polisko in MM-jnrsko in zidali most prplro Podl.-arnatskp Rtt-siie. ki nai bi se od Češkoslovaške odeeniln in odstonila PolisVi. Tgra se ie izjavila. Poljsko-češko priiatelistvo se utriuje: tranzit ie urejen, meia sporaztnroio uravnana in bodala obojnih armad so obrnjena v tla!.. Rivanjo gosnoda Okenskega med nami od 1 1970 ie ra7*i=ti!o atmosfero tudi med ,Tu"o-slaviio in Poljsko. Nip^ovega stremljenja plod |e pogodba o rriiatelistvu in arbitraži, podpisana 1. 10°« v ženevi, in z njo združene in v zvezi številno gospodarske konvencije. Med našo in tujo dipl^maei'0 pa ostane nepozaben snomln njegove slovanske gos'oli'ibiiosti kretnje. ki 'e pričala iskrenost: mi Slovenci na se snomln'amo nipgovili vsakoletnih obiskov v divni Sloveniji odknfjpr jp odhajajoči predstavnik Pol'ske odnesel občudovanje nad našim napredkom obenem na dokaz, neskaljene vza-' »"osti slovanskih narodov. Sedemletna doba helnrajskega služhova-» bila sedomlotno zbliževatije.^graieno na tem temeljil čustev ln realne politike. ludimpe&la. i. febr. (Tel. »Slov«) Madjarska tietična organizacija bo ercdl Budimpešte po-»sDomenik iredente«. Načrti so že gotovi. Danes vlada odstopi Nova delovna vlada je mogoča s sedanjimi strankami in Radičem Radičevi napadi na Davidoviča — Radič se hoče oprostiti tudi Pribičeviča r Belgrad, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade Vukičevič je za jutri dopoldne sklical sejo ministrskega sveta. Kakor smo informirani od strani g. predsednika, bo na jutrišnji seji vladi stavil predlog, da radi razjasnitve političnega položaja poda vlada ostavko. Z ozirom na dejstvo, da so glede tega vprašanja istega mnenja vse politične stranke, je pričakovati tekom jutrišnjega dopoldneva ostavke vlade. S tem se kriza formalno otvori. Nastane vprašanje, ali bo kriza dolgotrajna ali kratkotrajna. V kolikor poznamo tukajšnje razmere in sedanje razmere posebej, po našein mnenju ni v interesu, da bi kriza trajala dolgo. Z ozirom na lo bo kriza kratkotrajna. O samem razpletu krize smo že dovolj pisali. Ponovno poudarjamo, da vsi nierodaj-ni krogi soglašajo v tem, da posvetovanja s šefi parlamentarnih skupin sedaj niso potrebna, ker je političen položaj že dovolj razjasnjen. Najprej pride na dnevni red vprašanje koncentracije. Ker pa je napetost med obema skupinama v parlamentu tako močna in velika, da na to ni misliti, se postavlja na dnevni red delovna vlada ali volitve. Delavna vlada je mogoča samo v sedanji koaliciji. Če bo Davidovič s svojo trmoglavostjo nadaljeval svojo kampanjo proti svojim zaveznikom v vladi, potem seveda zadene nje«a in njegove prijatelje krivda za volitve, ki jih ljudstvo ne želi. Sicer se je tekom današnjega dneva opazilo, da je takozvani blok celokupne demrkracije ostal samo na papirju, kajti Stjepan Radič se je v govoru v parlamentu odlrčno od n ega od-dvojil. V svojem govoru ob priliki debate o 5. poglavju davčnega zakona je Radič med drugim zelo ostro napadel Davidoviča in njegove demokrate, češ da je delo njegovo in njegovih tovarišev pokazalo, da z njim nikakor no more računati. S tem je stvarno že razbit blok demokracije, ki se je šele pred dnevi ustanovil. Na drugi strani je bilo opaziti, da želijo radičevci živahnejšega stika г radikali. Kukor smo javili, je Radič poslal k radikalom svoje emisarje, katerih naloga je bila, radikale pridobiti proti koncentraciji. Pač pa je Radič za to, da se sedanja vladna koalicija razširi s sedanjo seljaško demokracijo. Ker pa je ne-razpoloženje proti Pribičeviču stalno takšno, kakršno je bilo, da so vsi proti sodelovanju s Pribičevičem, zato radičevci ponujajo vstop v vlado samo po svojih zastopnikih kot zastopnikih seljaške demokracije. Tudi ta Radičev predlog je zanimiv, ker pomenja en korak več k temu, da se Stjepan Radič osvobodi neljubega Priličevieovega zavezništva. Skupščina je danes sprejela davčni zakon z veliko, skoro dvetretjinsko večino. S tem je dokončano eno izmed največjih del, ki ga bodo posebno vsi prečanski kraji morali pozdraviti. r Belgrad, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Zvečer se je vršila seja radikalnega kluba, na kateri je predsednik vlade izjavil sledeče: »Gospodje poslanci! Kakor vam je znano, so demokratski ministri, s katerimi smo mi skupno delali in delili oblast, podali ostavke, radi tega bom .ak ij jutri poilnl ostavko Nj. Vel. kralju. Prosim vas, gospodje poslanci, da se ne razhajate, kajti ne ve se, čez koliko dni sc ho rešila kriza.« Nato se je radikalni klub razšel. Povratek finančnega ministra — Stvar je dobro končala čilo vlade Poro- r Belgrad, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Danes sc je vrnil v Belgrad fin. minister dr. Bogdan Markovič. Z njim je dospel upravnik drž. hip. banke Gjuričič. Na kolodvoru so sprejeli Mar-koviča zastopnik fin. ministra dr. Spaho r. uglednimi uradniki svojega ministrstva. Dr. Markovič je pri tej priliki sprejel urednika »Pravde«. Dal mu je sledečo izjavo: »Posojilo je realizirano. Vse kar sc proti temu piše. to so navadne intrige. Recite, da se je zadeva zelo dobro končala.« »V kateri višini se je najelo posojilo?«, jc vprašal urednik. »Posojilo nam je zasigurano v višini 50 milijonov funtov šterlingov za javna dela. Najpreje bom o tem obvestil merodajne činiteljc. Nadejam se, da bom ministrski svet o tem obvestil še nocoj Javnost bo vse zvedela. O tem bom izdal komunike Časnikarje bom tudi sprejel.« r Belgrad, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je finančni minister dr. Markovič poročal o svojem bivanju v inozemstvu in o svoji misiji za najetje posojila. O tej sc je izdal sledeč komunike: »Pogajanja za najetje posojila so se končala s pogodbo s skupino bank, katero tvorijo: a) angleška skupina: 1. N. M. Ro-tschild and Sons, 2 Baring Brothers and Сотрапу Limited, 3. L' Hambros Bank Limited I. Непгу Schroder and Сотрапу; b) ameriška skupina: 1. Kuhn I oeb and Companv, 2. Blair and Сотрапу Chase secuity Corporation, New York. Ti bančniki so prevzeli emisijo posojila za stabilizacijo in iavna dela v višini 50 milijonov funtov šterlingov, katerega prva emisija bo znašala 12 milijonov luntov šterlingov.« Posojilo bo potemtakem znašalo 13.880 milijonov, če vzamemo, da ;e funt šterling 276.80 Din. Zakon o izenačenju davkov sprejet Največje deto m korist Siudstva in enakost davčnih bremen tiko postopanja demokratov in ostro napada Davidoviča, češ, kaj nam pomaga njegov idealizem, če nam pripelje v skupščino samo enega poslanca. Naj ne misli, pravi, dvotretjinska večina v demokratskem klubu, ki je bila za Davidoviča, da bomo tako cincanjc šc nadalje prenašali. Ta Radičcva izjava je bil sprejeta z živahnim smehom in odobravanjem, sam. demokrati pa so z velikim presenečenjem poslušali izjavo enega izmed voditeljev bloka celokupne demokracije. Po teli treh govorili jc skupščina prešla na glasovanje. Za zakon je v končnem glasovanju glasovalo 160 poslancev, proti 89. Skoro dvetretjinsko večino \г dobila vlada pri glasovanju sedaj, ko se prične formalna vladna kriza. r Belgrad, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Danes se jc vršila skupščinska seja dopoldne in popoldne. Na dopoldanski seji jc bil sprejet zakonski predlog o narodnem priznanju predsedniku Stola sedmorice v Zagrebu dr. B a d a j u. K proračunu jc govoril radičcvcc Krajač. Njegov govor je izpolnil vso dopoldansko sejo. Na popoldanski seji jc prišlo v razpravo 3 poglavje davčnega zakona. Govorili so Stjepan Radič (HSS), P 1 e t i k o š (sam. dem.) tn Pavle Radič (HSS), ki jc ponovno podal nekako izjavo, in M o s e r (Nemec), ki jc izjavil, da bodo Ncnici glasovali za ta zakon, ki prinaša veliko olajšav, ne samo za Vojvodino, ampak tudi za ostale prečanske kraje. Zanimiv je bil govor Stjepana Radiča s političnega stališča. Predvsem je govoril, da so radičevci bili pripravljeni glasovati za ta zakon, kar je najboljši dokaz, da so svoječasno stavili narodni skupščini predlog, v katerem so zahtevali, da se naj prcd'oži narodni skupščini stari zakon o občih davkih. To ni bilo sprejeto, pač pa je vlada stavila nov predlog (Mcdklic: -Ki jc dosti boljši od tistega, za katerega ste vi prej glasovali.«) Stieoan Radič preide na kri- Posvetovanja komisije za redukcijo fakultet r Belgrad, 7. febr. (Tel. Slov.) Komisija za redukcijo fakultet se je sestala danes dopoldne ob 10 pod predsedstvom prosvolnei>.i .Ministru dr. Kumunudija. Prisostvovali so vsi de- Dobili smo posojilo 13880 milijonov irr. Okenski, poljski poslanik v Belgradu, ki odhaja v Tokio, legati iz Ljubljane, Zagreba tn Belgrada. Sejo je otvoril prosvetni minister Kuncmuiii in izjavil, da se morajo iz proračunskih razlt.gov reducirali fakultete, pa ne sniuo iz proirčna. skih, marveč tudi iz prosvetnih razlogov Treba je gledati, da vse tri fakultete tvorijo eno celoto. Treba je gledati na njihovj skupno korist za državo. S lega stališča je presojati vprašanje hiperprodukcije vseučiliške intel'genee. Minister je mnenja, da so tri teološke fakultete preveč in da je treba eno katoliško fakulteto ukiniti. Preveč so tudi tri medi.-inske fakultete. Gozdarska fakulteta v Zagreba bi se m.'igla | razdeliti lako, da bi ostalo goz lar>4vo v Zagre-; bu, kmetijstvo pa v Belgradu. 0 tem naj razpravlja komisija. Prvi se je oglasil k besedi prorektor belgrajskega vseučihva Popovič in vprašal, zakaj se ne umakne čl. II finančnega zakona. Od ministra zahteva, da se reši vpra-šanje univerz in ukinitve oziroma števila fakultet izključno z vseučiliškini zakonom. Prosvetni minister Kuma.mdi odgovarja, da tega člena ne bo umaknil, čeprav se nanj pritiska, ker je ta pritisk pn,ličnega značaja. Posebno v Ljubljani in Zagiebu je lo vpraša-nje popolnoma politične narave. Nato se je pričela debata, v katero so posshn-i posegali profesorji ljubljanske in zagrebške univerze. Nato je ministei odšel, nakar se je k »misija konstituirala. Predsednik komisije je prorektor Popovič, tajnik pa zagrebški vseu.ihški profesor dr. Belohrk. Komisija je popolJne nadaljevala delo in je rešila štiri točke dnevnega reda. 1. Da razloži potrebo, da se иктч čl. 44. finančnega /akona, 2. da razloži potrebi obstanka vseh fakultet na vseh univerzah, 3. da se poišče način, kako bi se na univerzah varčevalo brez vsakršne redukcije. 4. da se eventuelno poišče nov vir za dohodke za univerze, da bodo živele. Jutri bo komisija nadaljeval t delo. Raz. položen je velike večine profesorjev je, da ostanejo vse fakultete. Proti so le uekateri pn>fe-sorji belgrajske univerze. 7a mednarodno^ sodelovan e SHS-CSR v Praga, 7. febr. (Tel. Slov) Čcšknclnva< ška skupina za mednarodno sodelovanje г Jugoslavijo jc imela danes v pa '..ntenlti »oje pod pre Isedslvom poslanca dr. Uhlira in v pri sotnostj iueoslovanskesta poslanika Lazareviča Razpravljali so o posameznih točkah udavu« sprejete gospodarske resolucije, ki ho bua te konferenco v Belgradu. Poslanec Pik ji- poročal o češkoslovaškem uvozu in njegovem vap stvu, senator Panck na o jugoslovanskem uv« mi tobaka na Češkoslovaško pri čemer h statiral, da so se dosedaj vse ponudene mno. žino nakupile. Glede odprave vizuma v obojestranskem prometu obeh držav jo izjavil po. slanik Lazarevič kakor tudi poslanec Uhlft, da so bo v bPžnii bodočnosti vizum odpravil, ker jo odpravljen tudi že mod Nemčijo in Jugoslavijo. Dr. Kralik jo poročni o pripravah m novo trgovinsko pogo-'ho Dr. TThlif je prečital memorandum češkoslovaško skupino, naslovljen na predsedstvo narodno skupščino o stanja priprav za holgrajsko konferenco, ki določa njen proaram. Memorandum je bil soglaen« sprejet in odposlan. Amerika otlane zaprla Newymrk, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Po novem načrtu zakona o priseljevanju ostanejo stare omejitve v veljavi Dovoljenj znaša 2% leia tS90. v Ameriki nastanjenih inoiemcev. Družine se bodo smatrale Oti oodelievaniu pot. dovoljeni« za eno osebo. „VHRTfl baterije se dobivajo pri Franc Ljubllana »01 Mestni trg št. 5 MAM OGLASI Vilki drobne vrs* co l-SO In ali vsaka beicdi SO *>er Na|man|il og as 5 a l 1 . In. I glasi na devet vrstic se računi Jo vlic. Zu oduovr sram c Na vpra£an|n brc« znam' c ne odaovar|rmol Popolnoma samostojno PLETILJO iJčcm. Pogoji ugodni -Naslov v upravi št 929. Kniiaovodkinia samostojna moč, pcr-fcktn. slov, nem., srbo-hrv. koresp, strojepisja, občevanja s strankami, dobi takoj stalno mesto. Z veseljem in znanjem glasbe, prednost Starost ne pod 25 let Zeli sc boljša, zaupljiva moč, katera bi sčasoma ua-domestovala šefa. Ponudbe pod »Universal« št. 919 na upravo lista. Dobra, postrežb'iva, var- čna kuharica z daljšimi spričevali, sc išče za takojšnji nastop poleg sobarice za dobro hišo v Ljubljani k 4 odraslim osebam. Predstavi se: B'p|weisova cesta 27, II. nadstr., vrata 7 (nasproti muzeja). 1029 Visok oostranski N\m in žaga naprodaj na močni, stalni vodi, кј-т voda ni nikoli prevebka in ne pre-• majhna. Melje se za kmete, žarta se /a kmete in za trrfovce. Posestvo se nahaja tik večjega gozda na Dolenjskem. Naslov ■ se poizve v upravi Slovenca pod št. 1013, Preselitverto naznanilo. KOMERCiJALNA DANKA D. D. PODRUŽNICA UVDLJANA Afilacita banue Čoho-Slovaškib Legii v Pragi se Je preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu PERJE Sladek mošt in 12 vrst najfineiših so-|kov nudi Brezalkoholna I produkcija« — Ljubbana, Poljanski nasip št. 10/a. 5NDUSTPTJCI! VELETRGOVCII očiščeno, za postelje, kg 56 Din nudim dokler je zaloga A. Ekart, Podova. Račje. 962 lorrnr tropine in druga krmila nudi najconejfl A VOL«. UIIBUANA Reslievo cesta 24. ^aibol Sl I /4 »fohsf Cebln, Wolfova 1/2 za ali tudi eks'stenca, dosegljiva z malim trudom. Za pojasnilo 3 Din v znamkah na upravo pod: Zaslužek ^asiguran 998. Hlanca za vsako delo, Doštenega, treznega, zaicsliivega, z dabširri, dobrimi spričevali, sprejmem. Naslov v upravi. 1033 Tovorno dvigalo, skoraj Grosuplje novo, za 300 kg obtežbe, 160X110 veliki, »Fahr-siuM«, se zelo poceni proda. — Vprašanja na upravo »Slovenca« pod: »Dvigalo St. 979«. Dve češnievi spalnici fino izdelani, kompl., postavljeni v Ljubljano ali na bliž. pest., po 5200 D, prodam. Ogleda se vsak dan pri Josip Štclfa. mizarstvo, Kraš ja. p. Lu-kovica pri Domžalah. M0tV07 S °di. rektno v tovarni Meha-nična vrvarna Šinkovec. 10245 po oa višjih cenah Cerne. uvotir, Liubl an Wol "V ■1|«Г'> St^v Kupim novo ali rabljeno izložbeno okno Ponudbe z navedbo cenc in velikosti na: Aug. Švajger. Bras'.ovče. Trnovski loVal * na ugodnem prometnem mesiu Liubljunc., se odda s 1. aprilom. Vprašali pri upravi lista pod št. 941. Kupci, pozor! Nov hotel v lepem trgu s 6 orali zemlje, novo poslopje, se takoj proda. Obrnite se v tej zadevi na Drago-l. prodam. Člen Matija, Bratonci 72, p. Beltinci. 1026 Hriel s prikolico v izvrstnem stanju, rudi nabave avtomobila ugodno naprodaj. Naslov pove Aloraa Сотрапу, Ljubljana, Aleksandrova 2 1. рорадшд »^anik ШДИ LEGAT -pecijalist zu pisarniške stroje Maribor, l/eirin.ska ul. 30 Telefon int. 434. POZOR! POZOR! i ! V popravilo sprejemamo vse vrste žičmh po-telj-n imovino z mešanim blagom Točna postrežba. — Solidne cene. Za obilen obisk se pr poroča Vtodlmlr Gr2lno. Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da inc je moja nadvse ljubljena in nenadomestljiva žena, gospa Alojzija Pevec roj. Jankovič danes dne 5, februarja po kratkem in mučnem trpljenju, previ-dena s svetotajstvi za umirajoče v svoji najlepši starosti 29 let za vedno zapustila. Pogreb blage pokojnice sc bo vršil v torek, dne 7. feb-uarja ob pol 4. uri popcldne od doma žalosti, Mengeš 51, na farno pokopališče. Mcngc?, dne 5. februarja 1928. žalujoči soprog JObKO PEVEC — in vsi ostali sorodniki. Zahvala, Vsem, ki so mojo ljubo soprogo in mamico, gospo Uršulo Dvoršak počastili s pokropljcnjcm, jo obsuli s cvetjcm in jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poli, se tem potom naj-iskreneje^ zahvaljujem. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so nam ob težkih urah stali s tolažili in toplim sočustvovan em ob strani. Posebej pa sc zahvaljujem zdravniku g. dr. Justinu za njegov izreden trud in pozornost cb bolezni drage pokojnice. V Ljubljani, dne 7. februarja 1928. VINKO DVORŠAK, soprog, in hčerke Frar.ja, Alojzija in Ana. 7ilHV!ilS) Prisrčno sc zahvaljujem vsem svojim so-od-Laliv a\a. nikom, prijateljem in znancem za izkazano mi sočutje ob priliki smrti mojega gospoda brata Martina Nernanlč župnika v pokoju. Predvsem pa bodi izrečena zahvala preč. g. Gregorju Ccrar, proštu v Metliki, g. dr. Matjašiču, okrož, zdravniku v Metliki in usmiljenemu bratu Martinu, ki so z veliko požrtvovalnostjo lajšali rajnemu trpljenje v njegovi bolezni, deleč mu duhovno in telesno pomoč. Zahvaljujem se mil. gosp. opatu Avguštinu Ko-stelec, preč. gosp. priorju P. Valer. Učaku, preč. g. domačemu dekanu, preč. gg. kanonikom ter vsej drugi prečastiti duhovščini, kakor tudi gg. županom in odbornikom, gasilskim društvom, orlovskemu društvu v Metliki, fantovski in dekliški Mar. družbi v Metliki, vsem mojim dragim sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli v velikem številu, da se še enkrat poslovijo od svojega rajnega sobrata, sorodnika in prijatelja in ga spremijo na zadnji poti. Prosim, da sc rajnega spominjate v molitvi. Želebej, dne 5. februarja 1928. Josip Nemanič, oblastni poslanec — v svojem in svoje družine imenu. RUDARSKO GLAVARSTVO V LJUBLJANI -Knafljeva ulica Stev. 9/1., išče s 1. majem 1928 5-7 sob (po velikosti) za uradne prostore, Velik tipski tehnični in stavbeni VELES£)M od 4. do 14. marca 1928 Specialni stroji, transmisije, turbine, stroji za obdelavo lesa itd. Tehnične potrebščine, jekleni in litoželeziii predmeti, armature itd. itd. Električni predmeti, električni stroji, materijal in aparati itd. Največja mednarodna razstava vsega stavbenega blaga in predmetov za splošno stavbarstvo, najnovejše stavbarstvo in konstrukcije, vseh vrst novodobnih kurjav, stavbeni stroji, razstava blaga in strojev za gradnjo cest. Vsa pojasnila daje častno zastopstvo ШУ, Ljubljana, Gledališka ul.8 Za jugoslov. patent St. 3500 od 1. marca 1925 na: Postopek za izdelavo poroznega gradb. materiala (»Verlahren zur Herstellurg von porosen Materf-alien«) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: Ing. MILAN SiUKLJE. Ljubljana, Šelenburgova ulica. KUPON ZA U6ANKE A V ILUSTRIRANEM SLOVENCU stev. 8 Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliuni. fcatei Ceč. izOatatcl! dl. t1!. tVulovec. Uredniki Fianc Ir.rseolava Radio u službi kmetijstva Pomen radita za kmetijstvo Nobena iznajdba novejše dobe ni tako dalekosežnega pomena kakor radiofonija, to je možnost slišati izgovorjene besede skozi neskončne zračne plasti na obsežne daljave. Tehnika se je tako liitro poprijela te iznajdbe hi stvorila dobre in cene slušalne priprave, da je z njimi mogoče oddujati in slišati glasove ntalodane iz celega sve.a. Iznajdba, la se zračni eter porabi namesto telefonske žice, je našla najpreje v mestih živahnega odziva. To je razumljivo, ker so meščani samoobsebi bolj dovzetni za novosti in drugič, ker imajo primeroma tudi več sredstev za novotarije. Raz-ventega jim nudijo številna predavanja, predstave itd. možnost, da lažje preizkusijo in proučijo te nove naprave nego podeželsko ljudstvo. Tako imamo danes radio-aparate, ki omogočijo poslušati doma v topli sobi brez ozira na druge ljudi, opere, koncerte, godbo, predavanja, govore, novice, poročila ild. In vendar je radio mnogo večjega pomena za podeželsko ljudstvo nego za meščane. Ti imajo v mestu samem mnogo časopisja, iz katerega se v najkrajšem času pouče o novicah celega sveta, nudijo se jim koncerti, opere, dramske predstave, številne druge zabave in mnogo razvedrila. Radio jim torej ni tako nujno potreben kakor prebivalstvu ua deželi. Ti jo oddaljeno od mest in nima skoraj nikakegn kulturnega in duševnega užitka. Če hoče po deželan slišati opero, koncert, godbo ali kaj sličnega, se mora odpeljati v mesto, kar jo zvezano predvsem s izgubo časa, posebno pa denarja, ker ga stane vsaka taka zabava v;aj dvakrat toliko kakor meščana. Tudi če hoče izvedeti kake gospodarske novice, ki so mu pri njegovem gospodarstvu potrebne ali vsaj koristne, si mora naročiti i tevilnf in drage časopise in vzlic temu dobi vesti večkiat prepozno v roke. da bi jih mocel izrabiti. Poledice tega nedostatka se čutijo večkrat v obliki materijelne škode. Za podeželsko ljudstvo je torej radio ne samo koristen, ampak naravnost nujno potreben. Največjega pomena pa je radio brez dvoma za kmetovalca, ker mu lahko nudi ne samo nabave, ampak tudi mnogo koristnega. Pomislimo samo na dolge zimske večere, ko km-1 ne ve. kaj bi počel. Če bo pa imel radio dom.t, tedaj bo lahko poslušal koncerte, opere, predavanja, novice in poročila iz daljnit. Krajev in bo imel ceno zabavo, ne da bi mu bilo treba iti iz hiše. Zvečer ob določeni uri si bo poiskal v časopisu tisti koncert ali tisto predavanje, ki mu bo ravno všeč, nastavil zvočnik in bo lahko sam, ili pa skupaj z družino poslušal, vžival in se učil. Pri nas bomo to dosegli šele Č3z nekoliko let, medtem ko je v Ameriki, Nemčiji, na Češkem, na Francoskem in drugod to že splošno razširjeno. Zakaj pa lezemo mi tako počasi za vsemi ostalimi narodi? Temu so največ krive naie neugodne gospodarske razmere, ki ne dopuščajo ne kmetovalcem, pa tudi ne drugim slojem, da bi se radio tako razširil, kakor bi btlo želeti Na drugi strani pa je tudi država sama precej zaostala, ker premalo podpira razširjenje tega, danes skoraj neobhodno potrehueg i sredstva za razširjanje kulture. V celi državi imamo namreč šele dve oddajni postaji in sicer eno v Belgradu in drugo v Zagrebu. Tretja v Doiržalah za Ljubljano se šele gradi. Ze obstoječi oddajni postaji služita pa dandanes skoraj izključno samo zabavi, medtem ko ni za pouk še nič preskrbljeno. Kaj bi pa naši kmetje na deželi predvsem potrebovali? Radio naj jim nudi predvsem zabave v obliki oper, koncertov, godbe ild. Še bolj važen pa je pouk, ki ga rabijo v svojem gospodarstvu. Ker ne morejo vsi kmetovalci obiskovati predavanj o kmetijstvu, so v naprednejših državah uredili Kmetijska predavanja ki se vršijo vsak večer ob določeni uri in trajajo od 10 minut do četrt ure. Na ta način so n. pr. Amerikanci uredili cele šole, v katerih se nudi farmarjem po deželi pouk o vseh mogočih predmetih, ki jih morejo zanimati. To je torej najširša kmetijsko-strokovna izob.azba, ki ima ob istem času na tisoče poslušalcev. Ravnotako važne so tudi Naša prosvetna društva po deželi 1.1930 Na Planjavi v oddaljeni zagorski vasi so prihajali kmetje malo pred božičem i? zasneženih gozdov, kjer so spravljali les. Trdo je Oilo življenje v teh hribovitih legah Li posebno zima je bila dolga in brez zabave in razvedrila, dokler si niso Planjavci /gradili skromen Društveni dom. Ni bil velik, toda za malo vasico dovolj. Toda kaj bi jim bil koncil Društveni dom, dokler niso imeli nikogar, ki bi jih poučeval v glasbi, petju, igri. Zgradili so si ga šele tedaj, ko so zvedeli, da jim brezplačno preskrbi pouka in razvedrila radio. Težko je šlo v začetku, dokler jih ni vaSki /upan prepričal o koristnosti te napravo. Skoraj tako težko kakor tedaj, ko so si gradili svojo malo elektrarno. Sedaj pa imaj» elektriko in radio in so 7 obojim zadovolji,i. Toda poslušajmo, kaj pravijo «ami kmetje: Proti večeru se srečata dva soseda, Tone in Janez. Tone: No, Janez, greva nocoj zopet v Društveni dom ? Janez: Ne vem, kaj je danes, ker nisem še čital objave na občinski tabli o iadio-spo-redu. Tone: Radio-spored je danes ta-le: Ob 7 je predavanje o zboljšanju pašnikov do 7.15. Nato sledi poročilo o stanju kupčije živino. Ob 7.30 vremensko poročilo in potem najvažnejše svetovne novice. Ob 8 je koncert Glasbene Matice v Ljubljani. Miha: To je zanimiv spored, pridem gotovo. Veš, Tone, ta radio me je včeraj obvaroval pred par sto dinarji škode. Pa mi pride popoldne mesar Lužar iz trga in hoče na vsak ndčin kupiti mojega vola. Ponuja mi zanj le po 6 Din kg. Kmalu bi me bil omamil, kar me pokliče žena v hišo in mi reče: »Ravnokar sem bila pri županu, ki je sprejel radio-poro-čilo o sejmu v Ljubljani. Tu pravi, da je bil danes sejm slab, malo živine in cene so zelo poskočile. Ne daj vola pod ceno Plačevali so se dobri voli po 8 Din do 8.50 Din. Naš je gotovo vreden vsaj 7.50 Din.« No. to sem bil vesel tega poročila. Mesarju sem kar rekel, da vola ne dam pod 8 Din. Jezen je bil. pa mi je ponudil 7 Din. Ko nisem na to pristal je odšel. Toda čez pol ure seje zopel vrnil in mi ga plačal po Din 7.75. Vidiš, ako ne bi imeli radija, kakšno škodo bi imel, mesar bi se pa v pest smejal. Res velika dobrota je radio. Tone: Prav imaš, Janezi Če bi radia ne bilo. bi mi gorski kmetje še dalje ostali odvisni od izkoriščevalcev. Tudi meni so prav prišle cene, ki sem jih zvedel na ta način. Pa ne samo to. ampak kako je tudi naša mladina pridobila. Po vasi ni slišati več tistega fantovskega rjovenja kakor nekdaj. Saj fantje kaj radi poslušajo koncerte Glasbeno Matice in drugih pevskih društev iz Ljubljane, Zagreba ir Belgrada. S tem so se navadili zbranega petja. Janez: Res, mnogo se je spremenilo na boljše, odkar imamo radio v vasi. Moja stara ne more pričakati večera, ko je iz gospodinjstva kaj novega. Ali veš. da mi sedaj naše ženske mnogq boljše kuhaio in bolj snažno držijo hišo nego prej. Moja Milka in Zala bi pa kar vedno kaj čislile in enažile, pa jim kaj reči. takoj Ti odgovarjajo, da se to mora zgoditi tako. ker je bilo pri radio-predavanju priporočeno — Si-li morda pogledal, kaj je tutri v radiju? Tone: Seveda, tudi to sem si zapomnil. Jutri zvečer ob 7 do 7.15 je predavanje o gospodinjstvu. in sicer nekaj o priprosti kmečki kuhi; nato vzgoja otrok do 7.30; vremenska poročila in dnevne novice. Ob osmih pa je v ljubljanski operi prenovljeni »Gorenjski slavček«, v katerem gostuje Šimenc. Med odmori bo pa ljubljanski komik Vrtoglav stresal svoje smeš-nice, rla bo tudi nekaj razvedrila. Lahko si misliš, da Ti pri takem sporedu nobena ženska ne ostane doma. saj združi korislno z zabavnim. Janez: Prav govoriš. Nobena noče zamuditi prili' e, ko pridejo njih dnevi pri radiju. Sicer pa jim to ni v škodo. Pozna se povsod: v kuhinji in hiši, v shrambi in v spalnicah, v hlevu in na dvorišču. Vsaka bi hotela imeti lepše in ličnejše od druge. Skoro da se zdi človeku sitno, ko nimaš kam stopiti, da se ti ne bi poznala stopinja, pa imaš takoj ženo ali hčerko na vratu. Tone: Skoraj da imaš prav, Janez. In vendar to sam lahko čutiš, koliko prijetnejše Je sedaj v hiši, odkar se čuti vpliv radija, ka-kor pa v mladih letih, ko te je bilo večkrat sram zaradi nemarnosti gospodinje. Tudi pri hrani se pozna nova kuhinja, predvsem pa snaga, red, čistoča. Janez: Res je. Mnogo se je spremenilo na bolj5e in upamo, da bo še bolje. Saj nas je radio tako zbližal svetu, da nima niti mladina več takega hrepenenja po tujih krajih, ko ima skoraj vsak večer doma zabave dovolj. — Sedaj pa kar k večerji, da ne zamudimo radio-sporeda. Na svidenje, Tone! Tone: Prav praviš, Janez! Čas je za večerjo in treba pohiteti, da se ženske ne bodo jezile. Na svidenje! Radio v službi kmetijstva v Ameriki. Dnevna Doroči'a za ve? nego mililon kmetovalcev Kakor je splošno znano imajo izmed vseh držav na svetu ameriške Zedinjene države največ ljubiteljev radiofonije. Prebivalstvo se poslužuje milijonov in milijonov radio-priprav. Naravno, da je med njimi zelo veliko število farmarjev, kmetijskih naseljencev, ki stanujejo daleč od mest in naselbin in večkrat celo popolnoma na samoti. Zanimalo bo naše čita-telje, če jim podamo nekaj tozadevnih podatkov, kakor jih opisuje časopis s>Radio-Welt«. Kmetijska uprava Zedinjenih držav je v minulem 1. 1927 na tozadevno vprašanje :>Ra-dio-Service«. sporočila, da ima od okroglo šest milijonov farmarjev, ki so naseljeni v tej državi. 1,251.186 radio-aparatov. Torej več nego vsak peti farmer v Ameriki se poslužuje radiofouije. To število pa še izredno hitro raste. V 1. 1924 jih je bilo samo 364.800. L. 1925 že 553 000, v zadnjih dveh letih se je pa to število več kot podvejilo. En in en četrt milijona takih naprav po-men.ja velik napredek ter olajša kmetijskemu ministrstvu v Washingtonu razširjevanje tiste tehnične propagande. za katero ta oblast letno žrtvuje ua stoline milijonov dolarjev. V tem minislrstvu imajo nairreč poseben urad. ki sestavlja kmetijska poročila in jih razširja potom številnih oddajnih postaj. S pomočjo teh oddajnih postaj skuša ministrstvo ostati vedno v stikih s kmetovalci. V ta namen se sestavljajo različna sporočila in vesti v poljudni obliki, večkrat tudi kot pogovor z duhovitimi opazkami in dovtipi. Nadalje stopa radijska služba v neposredno zvezo s kmetovalci na ta način, da jim zastavlja vprašanja, da bi se dognalo, če zasledujejo z zanimanjem in uspehom različne vesti, katero predme'e žele. da l>i se obravnavali, itd. Od potujočih kmetijskih strokovnjakov po deželi se zahtevajo različne vesti in pojasnila, v kolikor je to v zvezi z njih službo. Radijska služba v VVashingtonu razdeluje svoje delo v več skupin: Opoldne začno kmetijski pogovori, ki trajajo četrt ure in se nudijo v obliki telefonskega pogovora ired preprostim farmarjem ter potujočim kmetijskim strokovnjakom. Farmer, pri-šedši opoldne domov, pripoveduje strokovnjaku o svojem delu ter mu izraža svoje dvome o uspehu svojih modernih ukrepov. Strokovnjak mu pa na to v preprosti obliki brez kakega znanstvenega razlaganja podaja potrebna pojasnila. Imajo tudi radijsko kmetijsko šolo. Ta obravnava sistematično v določenem redu v pogovorih, ki trajajo po 15 minut, razne predmete tehničnega značaja. Od 1. 1926 do 1927 so se vršili že triie taki tečaji, in sicer po tem-le redu: ponedeljek zvečer živinoreja, sredo zvečer čebelarstvo in petek zvečer mlekarstvo. Posamezni tečaji so sestavlieni po strokovnjakih kmetijskega urada, v obliki pre- prostih pogovorov, ki se potem tiskajo v malih zvezkih in brezplačno dopošljejo vsakemu, kdor jih želi Pravzaprav so ti zvezki kratke, a vsebinsko bogate ročne knjižice, ki so prav prikladne za pouk farmerja v navedeniti predmetih. Da je bila udeležba ua teh radio-teča-jih izredno velika, se razvidi že iz tega, ker je po zaključku tečajev zahtevalo te knjižice nič manj kakor 165.000 farmarjev, katerim so se tudi poslale. Nadaljnja serija radio-pošiljk se imenuješ Pogovori o gospodinjstvu in je seveda namenjena gospodinjam. Gospo* dinjski urad kmetijskega ministrstva ima nalogo sestavljati besedilo za te pošiljke, in eicer v preprosti, lahko umljivi obliki, tako da se vedno poučuje o kuhinjski oziroma gospodinjski vedi. Ta tečaj se vrši petkrat tedensko po 15 minut in snov se ravnotako porabi /a tisk priročnih knjižic. Kot vzorec služijo tudi >Ra-dio-reoepti«, ki nudijo zbirko kuhinjski na-• ;ta in zadnja skupir.a pošiljk bavi s posebnimi nalogami. Tudi ta predavanja so podana v kratki, ani-mivi, izvirni obliki ter trajajj po 10 minut. Ta predavanja se vrše po tem-le redu: Vsak ponedeljek se razpošilja ^Pismo sina«, študenta na kmetijski šoli, ki poroča svojemu očelu na farmi z mladostnim veseljem, kaj se je naučil v minulem tednu in kaj bi se dalo uporabiti na očetovi faimi. Podana so tudi navodila za razne kmei.jske poskuse. V torkih se objavlja avlobiografija (lastni opis življenja in delovanja (mrčesa, {.'lodulcev, sploh raznih škodljivcev. Tako pripovedovanje je zelo zanimivo in privlačno ter se nudi v taki obliki, da mora vzbujati in zanimanje kmetovalcev. Sreda je posvečena »vremenskemu preroku«. Tu se obravnavajo meteorološka (vremenska)' vprašanja in pojavi, ki so merodajni za dober uspeh kmetijskega gospodarstva, 'la pouk traja le pet minut, medtem ko je ostalih pet minut posvečenih vremenskemu poročilu meteoroloških postaj. Četrtek je na razpolago takozvanim »mestnim farmarjem«. To so laki, ki imajo v bližini mest kako >far-mo« v obliki vrta ali malega zemljišča. Takib srečnih posestnikov vrtov je v Ameriki izredno veliko, kajti prava notranja mestn ?. visokimi hišami zavzemajo pravzaprav ie nrijhen prostor. okuli njih se pa razprostira daleč ii.iokrog nepregledno morje vil in hišic z vrlovi, ki p« medsebojno niso ločeni z ograjami ni: z zidov* jem, kakor pri nas. Petek je posvečen Kmetijskemu ekonomistu Tedaj govore določenih jim deset minut osebnosti znanstva in gospodarske politike, ki poročajo o medsebojnem delu, o trgovski in prometni organizaciji, o cenah kmetijskih pridelkov, o razvoju gospodarske politike itd. Ob sobotah se v desetih minuiah poročajo razna dnevna vprašanja, ki zanimajo kmetovalca (farmarja). Tako je sestavlleno res hvalevredno delo radio-kmetijske službe v Washingtonu Tiun znanslvenim in praktičnim razpravam so priključena še vremenska poročila centralnega meteorološkega urada ter tržna poročila z n:i-vedbo cen branil, ki jih izdaja g spodarski urad v \Vashingtonu. Ni mojroče tajiti, da množina snovi, ki se potom radija nudi ameriškemu kmeto, popol. noma zadostuje vsem njegovim zeljem in je tudi samoobsebi razumljivo, če uživa ta u edba med ulaželjnim prebivalstvom tako zanimanje, kakor ga opazujemo med kmetovalci vse Amerike. Želeli bi bilo, da se sčasoma tudi pri nas razširi zanimanje v navedenem zmislu, seveda bo morala najprej država posnemati vlado v Washinglonu ter vpeljati laka preda-vania, od katerih bodo tudi naši kmetovalci imeli koristi. je bila pokrita s plastjo prahu in na njej je spal veliki mršavi msčck. Tudi spodnji prostori so bili ravno tako žalostni in zapuščeni; slaba postelja, nekaj cunj, košček kruha na stopnici in v kotu dvoje ali troje raztrganih vreč, iz katerih sc je usi-pal grušč in bela zemlja. To je torej bila vsa skrivnost mlinarja Cornillal Ta zdrobljen pesek je tedaj prevažal zvečer po cestah, da bi rešil čast svojega mlina in da bi ljudje mislili, da še vedno melje moko. Ubogi mlin, ubogi Cornille! Ze zdavnaj so mu valjčni iniini odvzeli zadnji zaslužek. Krila so sc šc vedno obračala, ali mlin se je vrtel prazen. Mlada sta sc vrnila vsa objokana in ml pripovedovala, kar sta videla. Srce mi je pokalo, ko sem ju poslušal. Niti sekunde nisem čakal, tekel sem k sosedom in jim s par besedami razložil stvar. Domenili smo se, da moramo vse žito, kar ga imamo po hišah, ne-utegoma odnesti v Cornillov mlin. Rečeno, storjeno! Vsa vas sc jc vzdignila in v procesiji smo se odpravili gori z osli. ki so bili otovorjeni z žitom — s pravim žitom! Mlin je bil odprt na stežaj. .. Pred vrati jc sedel na vreči peska boter Cornille, glavo si je podprl г rokami in je jokai... Vroivši so, gospodarske novice in dnevna poroč'in o cenah pa tudi o svetovnih dogodkih. Kmetovalec na deželi nima prilike, da bi se dnevno poučeval o cenah za kmetijske pridelke, zato se veČKiat dogodi, da proda bodisi živino, žito ali kak drug pridelek po nižji ceni, nego bi jo dosegel, če bi vedel za svetovne cene. Tako imajo ms-jeno na Češkem in v Ameriki, da sporočajo potom radija vsak dan opoldne cene, ki so se tistega dne plačevale na trgih središčnih mest. Posebno važna so tudi Vremenska poročila ki omogočajo kmetovalcem, da si uravnajo svoje delo za prihodnje dni, če imajo približen pojem, kako se bo vreme obrnilo. Važne so tudi gospodarske novice, iz katerih more kmet-ski posestnik črpati marsikalere nauke za svoje gospodarstvo. Tudi je zanimivo, če zve za svetovne novice, ki se po radiju hitreje razširjajo nego po časopisju. Iz tega je torej razvidno, kako velikega i pomena je radiofonija za podeželsko ljudstvo in predvsem za kmetovalce, ki jim ne služi samo v zabavo, razvedrilo, ampak tudi za kulturno ln duševno izobrazbo, predvsem pa za zboljšanje njih gospodarskega stanja. Iz lega ra:'IoSlov.<) Stališče ministra za socialno politiko dr. Andreja Go-sarja, ki je izdal naredbo o odpiranju in zapiranju trgoviu za celo državo ter o sovpadanju iste z delovnim časom nameščenega osobja, v kolikor je to v danih razmerah mogoče, je danes našlo na anketi poslodajalcev in nameščencev, ki so jih zastopali poslodajalske in delavske zbornice, v principu popolno odobre-nje. Anketa, ki se je danes dopoldne pričela in nadaljevala do večera, se je dozdevno začela pod neugodnimi avspicijami, ker so zastopniki belgrajskih poslodajalcev načeli prin-eipielno vprašanje odnosa med kapitalom in delom in sta posebno dva gospoda v tem pogledu prišla z zelo intransigentnimi stališči, zlasti glede zakona o zaščiti delavstva. Izgledalo je, kakor da bo ureditev predložene uredbe načelno odklonjena. Cisto nasprotno stališče je zavzel glavni tajnik belgrajske delavske zbornice Luka Pa-vičič, ki je izrazil ministru Gosarju dolžno zahvalo, da se je lotil tega perečega vprašanja. Izjavil je, da se mora delati za sporazumno rešitev. Izrazil je upanje, da so tukajšnji zastopniki poslodajalcev govorili samo v svojem imenu. Pozival je vlado, da energično uredi vprašanje, če treba sama, na podlagi že obstoječega zakona, ako bi se druga stran pokazala nedostopno za kompromisno ureditev. Po tej izjavi, ki je pripravila pot ugodnemu razpoloženju v smislu sporazumne rešitve, je nastopil popoln preokret. Besedo je povzel zastopnik ljubljanske delavske zbornice g. šef-urednik »Slovenca« Franc Terseglav. Ta je v kratkih temperamentnih besrdah, ki so napravile globok učinek na vse nasprotne govornike skupino poslodajalcev. ki so naglašali nesoglasje našega socialnopolitičnega zakonodaj-stva z zaoetrenimi političnimi in gospodarskimi razmerami v naši državi, naglasi!, da bodo gospodarske razmere napredovalo z napredno socialno zakonodajo- (Odobravanje.) Med stvarnim interesom gospodarstva — n* vsakega posameznega podjetnika — in interesom socialnega politika, ki ščiti človeka, njegovo delo in njegovo osebnost, je po naravi in mora biti popolna harmonija. Kjer pa je po krivdi razredno zasnovanega nasprotja interesov posameznika in posameznih skupin, bodisi na tej ali na oni strani, ni, je treba, da poiščemo in najdemo kompromis. (Odobravanje.) Izjavlja, da se pridružuje vsem ostalim zastopnikom delavskih zbornic v državi, da se uredba, ki je sicer potrebna mnogo korektur, sprejme v načelu kot pripraven temelj za razpravo in da državna oblast stori svojo dolžnost v obči blagor. Копбпо pravi g. Fr. Terseglav, da je, čeprav nima pravice in noče govoriti v imenu koga drugega, v srcu prepričan, da so vsi pametni in uvidevni poslodajalci istega mnenja. (Odobravanje.) To stališče je učinkovalo tembolj, ker je takoj za tem vstal odposlanec poslodajalske zbornice za TOI dr. Pless, ki jc izrazil popolno soglasje s Terseglavovim stališčem, da se mor"- 1. to vprašanje glede katerega vlada v državi največja zmešnjava, enkrat končnove-Ijavno urediti, 2. urediti sporazumno, 3. začeti stvarno debato o načrtu samem, s katerim se on kot zastopnik zbornice TOI v mnogočem ne sbinja, pa ga smatra za pripraven temelj. Nato so zavzeli isto stališče zastopniki osi-ješke, sarajevske in banatske zbornice za TOI. S tem se je napravil koncc praznemu »princl-pielnemu« prerekanju o kapitalu in delu in so ni nihče več oglasil s takšnimi izvajanji. Pot za stvarno in občekoristno razpravo je bila odprta. Nato se je pričela podrobna debata o posameznih člen'li uredbe in so vsi doprinesli k njej z objektivno kritiko, dopolnitvenimi in spreminjevalnimi predlogi. Anketo vodi pomočnik ministra dr. Hočevar, naredbo pa zastopa načelnik ministra za socialno politiko dr. Jeremič. Veliko veselost in pozornost je tekom debate vzbudil z izjavo, za naše razmere značilno, zastopnik notranjega ministra Sveto-zar Stojanovič, ki je ob debati, ali se naj praktična aplikacija uredbe prepusti velikim županom, izjavil da to energično odsvetuje, ker velikim županom oziroma policijskim oblastem ne zatipa. Od Zveze slovenskih privatnih nameščencev je stavil spreminjevalne predloge Jamnik, ki se je tudi v principu izjavil za uredbo. Samosto'ni demokati razbili sporazum v !jub!?anskem občinskem svetu Socialisti in komunisti pod klobukom SDS — Občinski svet je zagrešil že dve nezakonitosti — SLS zapustila sejo in odklanja vsako odgovornost Snoči se je vršila seja ljubljanskega občinskega sveta. Zupan dr. P u c je otvoril ob 6.10 zvečer sejo in navedel več imen, ki so darovala razne prispevke za občinske reveže in katerim je izrekel zahvalo. Prva nezakonitost Od velikega župana je prejel odlok o razveljavljanju sklepa zadnje občinske seje, da se uvede računski provizorij dveh mesecev, ne da bi zato bila potrebna potrditev oblastnega odbora. Proti odloku ie dopustna pritožba v 14 dneh. Dr. L e m c ž tc bil mnenja, da pomeni tak odlok kršitev občinske avtonomije in predlaga, da se vloži pritožba na višjo instanco, to je na notranjega ministra. Ker je dr. Lemež ostro napadal SLS in za njere odbornike rabil žaljive izraze, je prišlo med njegovim govorom do hrupnih prizorov. Dr. R a v n i h a r opozarja na to, da sta SLS in NRS pokazali dovolj volje za čuvanje avtonomije, da pa je treba odločno nastopiti proti protizakonitosti, kakor jo hoče uvesti omenjeni sklep občinskega sveta. Ako občinski svet sprejme predlog dr. Lemeža, morejo nastati v mestnem gospodarstvu nevarne per-tnrbacije, kajti noben davkoplačevalec ne bo mogel biti primoran, da plačuje davke, ki so nelegalni. Mnenju dr. Ravniharja se pridruži tudi prof. J a r c , ki omenja nelojalnost SDS, da je na zadnji seji glasovala proti sporazumno določenemu predlogu o proračunskem provi-zoriju in to celo proti predlogu načelnika lastnega kluba. Prof. Jarc nato zavrača demagogijo obeh komunistov v občinskem svetu in osvetljuje njune namene. K predlogu dr. Lemeža so govoril še Tavčar, Likozar, dr. Jerič, Likar in dr. Puc. Nato je bil predlog dr. Rav-niharia, da se zaprosi v smislu odloka velikega župana za potrditev dvomesečnega pro-vizorija odklonjen proti glasovom SLS in NRS ter sprejet predlog dr. Lemeža. Čitanje zapisnika je odpadlo. Občinski »vet je prešel k volitvam v odseke. Tekom daljše pavze so sc vršila med zastopniki obeh največjih klubov SDS in SLS pogajania za sporazumno sestavo odsekov. Ker jc SDS zahtevala zase večino odsekov in ker ni hotela pridati na to, da se sporazum med SDS in SLS v občinr.kem odboru v celoti izvede ter da se a strani SDS postavijo dovoljne garanciic, da bo sporazum tudi držal, so se pogajanja po krivdi SES razbila. Ko se je seja nadaljevala, jc Tavčar (SDS) skušal naprtiti SLS krivdo za razbitje pogajanj. Edini občinski odbornik SLS, ki se je nahajal tedaj kot opazovalec v dvorani. Miha Krek, je iz trte zvite izgovore Tavčarja zavrnil in konstatiral, da nosi krivdo za razbitje pogajanj le SDS. Klub SLS se je nato deloma vrnil v dvorano, nakar je dr. Jerič doku-mentarično navajal ves historijat pogajanj, pre-čital ves tozadevni materijal in dokazal, da je bilo s strani kluba SLS storjeno vse, da pride v občim kem svetu do sporazuma med obema najmočnejšima skupinama, da pa se ie vse razbilo ob trmi in nepopustljivosti SDS. Govorili so še Gustinčič, dr. Bohinjec in dr. Rav-nihar. Druga nezakonitost Občinski svetniki SLS so nato v znak protesta zapustili dvorano in so sc volitve izvršile v njihovi odsotnosti. V vseh petnajst odsekov, ki štejejo večinoma po 9 članov, so bili izvoljeni farni samostojni demokrati ter po eden socialist oz. komunist ter po eden, oztr. dva zastopnika SLS in NRS, ki seveda teh mandatov ne sprejmejo. Po volitvah je dr. R a v n i h a r protestiral proti načinu in nepravilnosti volitev in zahteval, da se ta protest zabeleži v zapisniku. Seja je bila nato ob 10 zvečer prekinjena in se nadaljuje v četrtek ob 6 zvečer. V Grčiji so dobili novo vlado v Atene, 7. febr. (Tel. Slov.) Kriza grške vlade je bila danes rešena. Liberalno progresi-vistično-republikanska, konservativna in Meta-taksova stranka so sklenile sestaviti koalicijski kabinet, v katerem republikanska unija z voditeljem Papariastasiasom ni več zastopana Ministrsko predsedstvo jo prevzel Znimis. Razdelitev portfeljev sc bo izvršila nocoj. Gotovo pa je, da Mihalokopulos obdrži zunanje ministrstvo. Če ne bo predvidenih težkoč, bo Zai-mis iinel v parlamentu večino. Program vlade ostane isti. Znimis bo pred vsem stavil v ospredje saniranje državnih financ. Vprašanje podelitve koncesijo za cestne zgradbe, ki je bilo povod za demisijo Papanaetasiasa, se bo predložilo parlamentu, da o tem ou' >*L. Poljski poslanik Slovencem Dr. Okenski „Slovencu Našemu helgrajskemu dopisniku je g. dr. Okenski dal sledečooizjavo: »Zapuščajoč Belgrad po sedemletnem bivanju, mi je drago, potom Vas in Vašega lista »Slovenca« izraziti bratskemu Vašemu narodu najiskrenejše želje za nadaljnji razvoj in uspehe. Moram konstatirati, dn sem v razdobju teh sedmih let, tekom katerih sem vriil visoko in odgovorno vlogo predstavnika poljske republike, v svojem delu, da se čim bolj učvrsti prijateljstvo med našimi narodi, našel i pri ofi-cielnih jugoslovanskih iaktorjih i s strani narodov razumevanje in pojmovanje, ki mi je zelo omogočilo in olajšalo to delo. Z ozirom na to razumevanje skupnih interesov lahko danes govorimo o iskrenem sodelovanju med poljskim in jugoslovanskim narodom. Pogodbe, sklenjene med Jugoslavijo in Poljsko, kakor n. pr. trgovinska pogodba, konvencija o sodni pomoči, prijateljska pogodba, konvencija o arbitraži in konzularna konvencija, dajejo sigurni pravni temelj temu sodelovanju za zbli-žanje med nami, kakor so tudi v splošno korist za ureditev razmer v Evropi v duhu miru. Iskreno sem prepričan, da bo to razmerje šlo še dalje v isti smeri medsebojnega zbliževanja, tem bolj, ker ne obstojajo med našimi državami nikaki protivni interesi, nasprotno pa je mnogo enakih. Narodna sorodnost in sličnost naših jezikov brezpogojno olajšuje naše kulturno in gospodarsko zbližanje. Na poljn kulturnega zbližanja smo istotako pokazali že zelo velike uspehe. Več ekskurzij iz Poliske v Jugoslavijo in obratno ter delo poljskih informacijskih organizacij tukaj In na Poljskem je mnogo doprineslo za medsebojno spo- ti* znavanje, kar je najvažnejše pri delu za zbližanje obeh narodov. Na tem spozLavanju, ki zahteva ie mnogo dela, je treba še nadalj« vztrajno delati. Prirodno bogastvo Jugoslavije in močno razvita poljska industrija ustvarjata ugodne pogoje za tesne ter za oba naroda koristne trgovske zveze. Te zveze se razvijajo že uspešno. Vendar pa je tudi na tem polju treba še mnogo pozornosti obračati potrebi bližnjega spoznavanja ter boljšega in točnejšega izkoriščanja zelo širokih možnosti. V teku mojega sedemletnega bivanja med vami sem mogel biti priča velikega napredka in velikega dela Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so ga vložili v organizacijo države, svojega političnega in gospodarskega življenja, katero je z zaupanjem in z navdušenjem v uspeh prekoračilo vse ogromne zapreke, povzročene po splošnih evropskih krizah v gospodarstvu in po veliki vojni. Ponovno naglašcun, da sem v teku mojega celokupnega dela našel tukaj samo simpatije in uslužnosti, tako za Polisko, kakor tudi za mene osebno. Globoko sem ginjen po teh čustvih simpatije, ki se mi izkazujejo v trenutku, ko zapuščam to lepo in gostoljubno zemljo. Odhajajoč od tukaj in noseč s seboj najmilejšc spomine na svoje bivanje med vami, in vsem onim mnogoštevilnim, ki so mi izkazali simpatije in prijateljstvo, ki so toliko doprinesli za uspešno izvrševanje mojih dolžnosti, se vsem tem danes najlepše zahvaljujem in jih uvera-vam o dragem spominu, ki ga bom ohranil o njih.« Mac DonaSdov obračun z Baldwlnom v London, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je angleški kralj s slovesnim ceremonijelom otvoril novo zasedanje parlamenta s prestol-nim govorom, v katerem ugotavlja, da so angleški odnošaji napram drugim državam trajno prijateljski ter se Anglija skupno z Društvom narodov prizadeva za odpravo mednarodnih sporov in za pospeševanje miru. Glede položaja na Kitajskem omenja prestolni govor, da jc angleška vlada pripravljena razpravljati o kitajskih zahtevah s pogojem, da kitajski narod zajamči varstvo življenja in imetja Angležev. Dalje izjavlja prestolni govor, da se bo nova pogodba o razsodišču z Združenimi državami sestavila skupno z dominijoni. v London, 7. febr. (Tel »Slov.«) V poslanski zbornici se ie začela danes splošna razprava o vladnem programu. Macdonald ie takoj potem, ko je ugotovil, da se vse stranke strinjajo z oprezno in nevtralno angleško politiko na Kitajskem, prešel k srditemu napadu. Označil je prestolni govor kot najsiromašnejši, kolikor jih je doživel v svoji dolgoletni parlamentarni skušnji. Preetolnemt! govoru ni prišlo na misel, da je na milijone brezposelnih, da jih nad 100.000 dela s kratkim časom, da vlada stanovanjska beda, da so krediti dragi in da so na Angleškem drugi slitni problemi. Vlada, ki prepušča rudarje vedno večji gospodarski propasti, stoji na stališču, da se Anglija v tekmi s kontinentom na gospodarskem polju more vzdržati samo s protisocial-nim pritiskom na mezde in z nezmernim podaljšanjem delovnega časa. Macdonald je zahteval od Baldwina, da obljubi, da se bode storili posebni ukrepi, da bodo mogle ženske voliti pri prihodnjih volitvah. Nato je vprašal Lloyd Georgea, ali je nova razsodiščna pogodba z Ameriko brez pridržka Ln če obsega vse spore. Po brezuspešni ženevski konferenci je potrebna skorajšnja ev obsežne razsodiščne pogodbe, da )gii&fiio klepetanju o možnosti angleško- {^"Vojne. Baldvvin je izjavil, da bo Ch ;!iin jutri v dolgem govoru poročal o a , '-ameriških odnošajih in o drugih zunanjepolitičnih vprašanjih. — Za razpoloženje radikalnih članov opozicije je značilen incident s poslancem Kirkwoodom, ki je izjavil, da je prestolni govor samo kup laži in da je minister za narodno blagostanje ali lopov ali pa idijot.., Te besede ie moral sicer preklicati, izpre-menil pa jih jc tako, da je rekel: Vsa vlada je sestavljena ali iz lopovov ali iz idijotov. Albanski emigranti cbtočuieo Italijo v Dunaj, 7. febr. (Tel. Slov.) Na Dunaju živeči albanski emigranti so soglasno sklenili deklaracijo, v kateri odločno orlklanj 'Jo italijansko politiko v Albaniji, kar so je pred kn.t-kim izrazilo tudi v neki protestni ». ja\lu, ki je bila odposlana Društvu narodov. Uil.j.- je spremenila Albanijo v svojo kolonijo in torišče mednarodnih intrig, zmešnjav in spo ", Italija pomenja stalno ogrožanje miru in pokt.jn na Balkanu, S tiranskim paktom e je Italija obvezala slovesno pred vsem svetni, da bo albanskemu narodu z orožjem vsilila zio'inskn vlado sedanjega predsednika, ki ne samo v domovini tlači svoje sodržavljane ter je dal mnoge plemenito misleče pomorili, temveč je orga-uiziral tudi v inozemstvu tolpo morilcev, da odstrani neljube politične begunce. Macedor>c! zboru'ejo v Sofifi v Sofija, 7. febr. (Tel. Slov.) Na kongresu macedonskih komitejev, ki se je otvoril dne 5. t. m. v Sofiji, je predsednik renlraluoga komiteja Stanišev Ljavil, da |e r.nl ga macedonskih organizacij v tem, da informira evropsko javnost o macedonskcm vprašanju. Predsednik Uzunov je Izjavil, da se bodo Mace h.nci nehali bojevati šele polem, ko Macedonija dobi prostost ali ko bodo usmrčeni vsi Macednnci. Priprave za kougres so se izvršile jjvjpelucnia na tihem. Romunija dobi v Franciji posojilo. v Pariz, 7. lebr. (Tel. »Slov.«) Kakor do-znava Va,š dopisnik, je francoska vlada svoj odpor proti novemu romunskemu posojilu načelno opustila. Romunija sicer ne bo dobila nobenega državnega kredita, francoska vlada pa je dala pooblastilo, da konzorcij francoskih bank naloži romunsko posojilo v znesku 350 milijonov framkov. Poincare jc stavil edini pogoj, da sc romtmski predvojni dolgovi prej zadovoljivo uredbo. Madteri hočeio v d reči še Vatikan v iredento v Budimpešta, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Listi od skrajne dcsnice do socialnodemokratskegu »Nepsava« objavljajo očividno inspirirane članke, v katerih se soglasno pritožujejo radi tega, da Vatikan v modusu vivendi, ki ga jc sklenil s Češkoslovaško in s katerim se na Češkoslovaškem ležeče cerkvene province in cerkvcno imetje izločajo iz svojih starih mad-jarskih oblasti, formalno priznava trianonikc pogodbo, in to v trenutku, ko radi akcije lorde Rothermcra žc tudi inozemstvo uvideva, da so meje, ki jih je ustvarila trianonska pogodba, nevzdržljive. Za Poincareia zaupnica brez pridržka v Pariz, 7. febr. (Tel. »Slov.«) Finančna debata se danes v parlamentu nadaljuje ter se bo končala prihodnji četrtek z zaključnim govorom Poincareja. Radikali in socialisti so vložili svoje sklepe, v katerih izrekajo vladi formalno zaupnico, zahtevajo pa takojšnjo stabilizacijo po sedanjem kurzu. Louchcur bo tc sklepe odklonil in sprejel dnevni red skupine Louchcur, ki znači zaupnico brez pridržka. Pričakuje se, da bo dobil večino 330 do 350 glasov. Titulescu gre vendar v Berlir v Berlin, 7. febr. (Tel. Slov) Kakor p roča »Tiiglicho Rundschau«, bo Titulescu (jn zasedanju Sveta Društva narodov vs.'K •,,w'' prišel v Berlin, da napravi pri nemški vltul formalni obisk. Strahovita eksoloziia na ladii v Pariš, 7. febr. (Tel. Slov.) Na reki Me kongu v francoski Zapadni Indiji je blizu mesta Takela vsltnl neprevidnosti nekega mor na rja eksplodirala zaloga bencina na osebnem pnr"i'cu. Dosedaj so našteli okoli 40 smrtnih žrtev, med njimi 3 visoke francoske uradnike in francoskega poslanca Bartholonljp v bol nioo «o pripeljali okoli 60 ranioucev. llllllllllllllllllll V otroS -l sobi naj ne manjka Nivea-croma. Rast in dobrobit otroka sta v velikem obsegu odrisna ud negorunja telesa. Lečiluo. hladilno in to-latilno na neino otroiko koio učinkuje Nivea-crema llllllllllimilllll |o zapisali radi infamnega »Juirovega« očitka s proskribcijsko listo. Pri tem erainežljivo vprašuje kdaj in kje da so neklerikalni državni uradniki in nameščenci na klerikalno stranke pljuvali in svoj položaj na škodo klerikalcev zlorabljali. Seveda mi т>а tako vprašanje odgovoriti nočemo. Preveč je še vsej javnosti v spominu PP-inkvizicija, ki bi jo bilo treba znova osvetljevati, Edina resnica, k: jo »Nova doba« ugotovi, je, da ima vsaka batina dva konca. Ona to že dobro ve. Z enim koncem so pobijali v dobi za demokrate ugodne politične konjunkture klerikalce, drugi konec pa danes brez usmiljenja bije po SDS. Ako pri tem zadene morda tega ali onega javnega nameščenca, nismo krivi mi, temveč ta nesrečni drugi konec, ki so si ga demokrati prihranili za sebe. & Izplačevanje rudarskih rent našim državljanom v Nemčiji. Mestni magistrat objavlja navodila za one naše državljane, ki sedaj stanujejo v Sloveniji, pa so bili nekdaj zaposleni v nemšKIh rudnikih in prosijo, da bi se jim rudarske rente izplačevale v domovini. Glasom teh navodil naj v poštev prihajajoči rentniki, njih vdove in sirote ne pošiljajo tozadevnih proženj neposredno našemu konzulatu v Diisseldorfu, temveč preko mestnega magistrata. Prizadeti, odnosno v poštev prihajajoči, nai se najkasneje do 15. t. m. zanesljivo oglasijo v sobi št. 6 na mestnem magistratu. S seboj nai prinesejo odlok, s katerim jim je bila renta prisojena. Razglas se tiče seveda samo onih renlnikov, ki prebivajo v okolišu celjske mestne občine. •Gr Žalec. Občni zbor krajevne organizacije SLS v Žalcu se vrši v četrtek, dne 9. t. m. ob 5. uri popoldne pri g. Štefanu Holobarju v Vrbju. Dolžnost somišljenikov v žalski žurmiji ie, da sc občnega zbora zanesljivo udeleže. Ob tej priliki bo govoril tudi tajnik SLS iz Celja. -Of Griže. Danes popoldne ob 2. uri se vrli v društveni sobi zanimivo predavanje o katoliški organizacij: in o poslanstvu katoliške mladine v današnji dobi Govori tajnik g. Peršuh iz Celja. B opisi K ran,i Fotografije dobitkov Sfađionske loterije so razstavljene v izložbenem oknu papirnice »Ilirija« v Kranju. Iz slik vile in drugih obilnih dobitkov se res vidi velikopoteznost orlovske loterije, katere žrebanje bo že nepreklicno dne 25. marca t. 1. Most čez Kokro. 0. finančni minister te г dnem 4. jan. otvoril kredit za preddela novegi ko-krškega mostu. Licitacija za ta dela se vrši 28. febr. —Vendar enkrat, smo vzdihnili, ko smo čuli to novico, je bil res skrajni čas. da se močno zibajoči ee most zrmenja z novim Radovrdni smo le, kdo st bo Iistll zaslugo za ta most, ko ie vendar v Kranju splošno znano (Udi našim političnim nasprotnikom), da se je za to novo zgradbo, ki bo zaposlila mnogo delavcev, silno veliko trudil naš posl. g. Brodar. Pa pravijo, da naša stranka nič ne detai Ne, edina je, ki ree kaj pozitivnega dela. Morebiti gospodu poslancu niti ne bo ljubo, da povdarjamo to njegovo zaslugo, ampak ne sme se zgoditi, kakor se jo zgodilo pred par loti. Kolikokrat smo ee pri-šedši z vlakom iz Ljubljane hudovali, ker je vlak obetal visoko zgoraj blizu vasi Gor. Sava, pa smo morali tavati v temi daleč do kolodvorskega izuo-da, posebno v dežju je bila to naravnost zabava! In g poslanec je jzpoaloval oboje, obilnejšo razsvetljavo kolodvora ter to, da vlak ne obstaja več daleč zgoraj. Vodovodni odbor je Izvoljen nor. Prosimo, naj gospodje poskrbijo, da bomo tudi v mestu imeli dovolj vode, ne pa kakor pretekle tedne, ko je po- j poldne dostikrat ni bilo! Napravit" red, pa četudi temu ali onemu ni prav, da gre splošni blagor pred j zasebnim. Kimfreklama. Tuj človek nas je nedavno opozoril, zakaj trpimo, da so reklamne table zi kino | v Narodnem domu pribite na kole, ki so očlvldno občinska last, ter na drevesa javnih šetališč, sij je j vendar kino zasebno podjetje! Zares, nam to niti ni j prišlo v pamet, ker mirno gledamo, da se je pro- [ stor levo in desno (severno ln južno) od Narodnega j doma jiorabil deloma za ograj pni gostilniški vrl i deloma za sokolsko telovadlšče, čeprav je obPina ' konzorciju Narodnega doma prodala prostor le za i stavbo in nič več. i * * * Krka pri Stični. Dne 5. februarji so bile vo- i lltve v krajevni šolski odbor, ker so bde zadnje, ki so se vršile 3. julija 1927, radi nepravilnosti razveljavljene. Zanimivo je, dn je g. Borštnik dobil le 4 (štiri) glasove, dočim je bil zadnjič soglasno izvo-jeln. Namesto g.Borštnika pride v šolski odbor g. Anton Zupane lz Znoiil št. 12. Šmartno pri Litiji. Na občnem zborn p°druž- j niče »Slov. Straže« nam je pomen in potrebo te ; Msbnove nodnl g. Rovšek, ki je bil tud' izvoljen za predsednika. Sklenilo se je: po nrših lokalih postaviti nabiralnike, ob društvenih prireditvah prodajati razglednice, v kratkem priredite javno predavanje in prireditev v korist »Slov. Straži-, nv birati novih članov. — V naši Lri imnmo kar tri plesne šole: drugod težijo, da so hudi Časi, nam se pa še prav dobro godi. Ra?o;sane s'ufhe Ljubljanski oblastni odbor razpisuje nastopna službena mesta: 1. mesto ravnatelja oblastnih uradov; pogoj: dokončane pravnoznanstvene in d rži vnoznin-t vene študije in z dobrim usnehom opravljeni teoretični državni izpit in orakt'čni izpit za administrativno poslovanje ter najmanj 10 let upravne konceptne službe; 2. mesto šefa oblastne finančne uprave; pogoj: dokončine pravnoznan-stvene in državnnznan-stvene študije in z dobrim usnehom onrivljenl slrokovni izpit za konceptno Finančno službo ter vsaj 5 let finančne konceotne službe: 8. dve mesti v konreplni stroki; pogoj: dokončane pravnoznanstvene in državnov.nanstvene študijo in z dobrim uspehom opravljeni teoretični in državni izpit in praktični izpit za administrativno poslovanje; 4. tri mesta za kmetijske špecijaliste, in sicer enega špecijalista za živinorejo, enega za splošno kmetijstvo in enega za vinarstvo in sadjarstvo; pogoj: dokončane študije ene Izmed tozadevnih strokovnih šol, ki imajo značaj visoke šole s primerno prakso; 5. štiri mesta pripravnikov v koneeplni stroki; pogoj: dokončane pravnoznanstvene in držav-noznanstvene študije; 6. osem mest računskih uradnikov; pogoj: z dobrim uspehom prebili zrelostni izpii na srednji ali tej enaki šoli, ki je upravičena izdajati držav-noveljavna izpričevala, izpit iz državnega računovodstva in vsaj 5 let prakse; 7. devet mest pisarniških uradnikov in pod-uradnikov; za mesta v pisarniški uradniški stužbi se zahteva: z dobrim uspehom dovršeni zrelostni Izpit na srednji ali tej enaki šoli, ki je upravičena, Izdajati državno veljavna Izpričevala; za podiirad-niška mesta pa dovršitev nižje srednje ali tej enake Šote; 8. štiri inženjerska mesta, od teh eno mesto za inženjerja za visoke zgradbe: pogoj: inženjerski Izpit in slrokovni sb'žbeni izpit, ali dokaz, da je bil prosilec tega izpita oproščen ter najmanj 6 let praktične službe; 9. dve mesti gradbenih tehnikov; pogoj: z dobrim uspehom dokončane študije na srednji tehniški šoli. Prošnje, ki jih je naslovili na ljubljanski oblastni odbor, morajo biti pravilno opremljene z vsemi prilogami v zrnislu uredbe glele službene pragmatlke za nameščence Ljubljanskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi (razglašene v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti z dne 30. iunija 1097 štev. 811-70) in kolkovane v «niislu taksnega zakona. Prosilci, ki 'nšek (SPD), izven konkurence pa Banovec (Lj. Ilirija). Pri junijorjih ie zmagal g. Kukovec. Pri tretji skupini je prvi privozil na cilj g. Štepic (SK Maribor). Od dam je izven konkurence zmagala Naglasova (Ljubljana, Ilirija), od Mariborčank pa Dolin-škova (SPD). Podrobnejše rezultate bomo objavili prihodnjič, ker doslej še niso znani. Aranžma tekme. ki so se je udeležili tudi Celjani. Ptujčani in Zagrebčani, je bil brezhiben. Po tekmah so se vršile liri Mariborski koči igre pod vodstvom inž. Rungoldiera, ki je za lepo Izvedena izvajanja žel obilo hvale pri mnogobrojnih gledavcih. 7 . V 9 Nalczitlitm Klicam nrcfroo livitenla nit - haor rtrtieo setoj nosi najstarejše razkuževnlno sredstvo za usta In grlo v času prehladov, ki ima izboren oku« Dobiva se t lekarnah ih dro,serijah. Poskušnja in brošura brezplačno pri Bauer & Cie„ Berlin S W 48. Kriedr chtlr 231 Rađio Zagreb 310. Milan 549, Brestau 315 8. Barcelona S44.a Praga 348.9, Leipzig 305.8, Sc1 enectady 879.5. Stuttgait 379.7, Toulouse 392, Hamburg J91.7, Katovice 422, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariz 458. Oslo 401.5. Lanperb°rg 468.8. Berlin 483.9, Daventrv 491.8, Dunaj 517.2, Miinchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111. Sreda, dne 8. tebrnarja. Milan: 21 prenos operete iz gledališča. — Breslan: 20.10 prenos iz Berlina: »MilHardna večerja«, opereta v treh dej. (Štefan). — Barcebna: 22.45 koncert kvinteta, !23.30 koncert. — Praia: 19 simfoničen koncert. Sebubert: Uvertura k »Ro-z-rnundi« — Blocli: Veliki koncert za orodal. orkester — Dvofak: Simfonija f-dur, op. 76. — Leip- zig: 19.30 prenos iz gledališči: »Evgenij Onjegin«, lirična igra v treh dej. (P. Cajkovskij). — Štutt-gart: 16.30 popold. koncert, 20.15 prenos iz Frank-furta: »Trinajsti stole, igra v treh dej. (B. Veiller). — Toulouse: 21.45 koncert, Odlomki iz Wagnerje-ve opere: »Tannliiluser<. — Katorice: 20.30 prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 20.15 »Trinajsti stok, igra v treh dej. (Veiller). — Rim: 20.45 instrumentalni in vokalni koncert. — Oslo: 20.30 koncert, 22.15 pit ena godbi. — Langcnberg: 18 orkestralni koncert. — Berlin: 2D.10 »Milijardna večerjat, opereta v treh doj. (Stefen). — Daventrjr: 21.45 orkestralni koncert, 23.15 plesna glasba. — Dunaj: 20.30 :.Rešilni otok«, veseloigra v treh dej. (WeiB). — Miincltcn: 20 koncert. — Budaiest: 17.30 simfonični orkestralni koncert. Ogrske skladbe. — Varfava: 20.30 koncert skladb Miečislava Karlovica ob obletnici njegove smiU. četrtek, dne 9. lebrnarj«- Zaotreb: 20 vokalni koncert pevskih zborov župe »Lisinskk. — Milan: 20.50 prenos iz opere: »Fedorac, opera (Giordano). — Паггекпа: 22.10 prenos iz opere. — Prapa: 19 prenos iz opere: »Hodski borci za svobodo*, opera (Kovarovič). — Schenectadjr: 21.10 simfon. koncert filharm. orkestra. — Stnttrart: 20 vesel glasben večer s sodelev van'em solistov lil filharm. orkestra. — Toulouse: 31.45 koncert. — Frankfurt: 22.30 lahka glasba. — Brno: 19.50 orkestralna glasba iz 17. stol. Itanieau: Uvertura — Poglietti: BMet — Corelli: Cerkvena sonata — Corelli: Komorna sonata — Bich: Uvertura. — Rim: 20.40 operetni večer. Pietri: Acaua chrta, 1 dej. — Sydney Jon "g: Grjši, 2. dej. — Lehar: Eva, 3. dej. — 0»to: 17.55 koncert, 21 1-bka glasba. — l ansenliere: 20.15 lahka gbsb-\ — Berlin: 21 »Šaloma«, tragedija v 1 dej. (0. Wilde), 22.30 plesna gl-sba. — Гагеп^гу: 20.ГЧ) simfonični koncert. — Dunaj: 19 20 orkestralni koncert. J. Haydn: Simfonija c-dur, št. 88 — Sprtnger: »Donava«, simfon. gl sba — Z->dor: Depot vnrijTij na ogrsko narodno pesem — Prganini: Vijolinski koncert d-dur — J. StrauR: Baletna gbsba iz opere: »Vitez Pazmann« — Miinchen: 20.45 koncert Verdijevih skbdb. 22 00—23.30 plesna ubsbu. — Budapest: 17 komorni koncert iz Puocinijevih oper. — VaršaTa: 20.30 ln 22.30 plesna glasba. Darujte za Ljudski sklad SLS! L'ublianska porota Defomor v CjuMfansUo gledališč e DRAMA. Začetek ob 8 i večer. Sreda, 8. februarja: Zaprto. Celrtek, 9. februarja: ŠKOLJKA. Gostuje Št. Ja-kobski oder. Ljudske cene. Izven. Petek, 10. februarja ob 15. uri: SODNIK ZALA-MEJPKI. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, U. fi bruarja: NEDELJSKI ODDIH (Weo-kend), premijera. Premljerski abonma. Nedelja, 12. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20. uri: NEDELJSKI ODDIH. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, a februarja: BAJADERA. Opereta. Red A. Četrtek, 9. februarji: Zaprto. (Gostovanje v Zagrebu: TRI ORANŽE. Mariborsko gledališče Sreda. 8. februarja ob 20. url: GLASBA. Ab. D. Kuponi. Zadnjikrat. Četrtek, 9. februarja ob 20. uri: ORLOV. Ab. B. Kuponi. Petek, 10. februarja ob 15. uri: KAR HOČETE. Dijaška predstava. Zadnjikrat pri najnižjih cenah. Celjsko gledališče Četrtek. 9. februarja ob 20. url: VSTAJENJE. Abo nement. Mariborski Ljudski oder Ob priliki p< tletnlce društvenega obstoji bo priredil Ljudski oder dne 12. februarja ob pol 20. uri » dvorani Zadr. цоар. banke slavnostno akade- mijo s pestrim sporedom. Naslednjo nedeljo, to fe 19. febr. se bo pa vršita vprizorilev splošno priljub-ljeue veseloigre »Nebesa ua zemlji«. Prireditve in društvene vesli Ljubljana. Rokodelski dom, Ljubljana. V nedeljo dne 12. febmnrja 1028 gostuje orlovski o d s k sv. Jakob Ljubljana s krasno klasično igro »R-ziioinikli, spisal Friderik Schillcr v petih dejanji i. Začetek ob 7. uri zvečer. Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek danes (8. t. m.) ob 18.C0 na moškem učite!ii?ču II. nadstropje. Predaval bo br. g. dr. mech Ivo Pire o »Alkoholizmu in spolnih boleznih« in pojasnjeval svoja izvajanja e filmom. Dostop je dovoljen rmo moškim članom, učiteljišču ikoni IV. letnika in drugim odraslim. Ses'anek bivših sa'ezi'ansklli sojencev nn Rakovniku bo v ponedeljek dne 13 febr. ob 8. uri zvečer. Maribor. Akad. knngregaeija. Seslnueft pkad. kongre-gaelje se ne ho vršil danes dne 8. febr., lemveČ šele danes teden, to jc 15. febr. Celje. Ob^iri zbor gremija trgovcev Celje. V torek dne 14. febr. ob 19. uri (7. uri) z\ečcr se vrši redni letni občni zbor mestnega gremiji trgovcev Celje v mali dvorani N 'rodnega rlonn, D čkov trg št. 8, z obifijnim dnevnim redom in volitvimi. Vsi Člani so vabljeni, di se g i potneStrvilno točno udeležijo in na vidni način pokažejo »vo^o stanovsko zavednost. Pitij. Redni občni zbor krajevrera odboja Rdcfe/ra krita se vrši v nedeljo dn« 12 f«hr oh Ded 11 na magistratu v Ptuiu Prva včerajšnja obravnava se je vršila proti Ivani Kisovec. dekli iz Dolenje 2e.ine pri Poljanah nad Škofjo Loko. KisovČeva je bila obtožena, da je dne 24 decembra 1927 na cesti od Škofje Loke do Zabnice zadavila svojega novorojenega sinčka. Državni pravdnik jo je t"žil hudodelstva umora po §S 134 in 135. — Obtoženka je od 25. aprila 1927 služila pri posestniku Urbanu Hafnerju v Zabnici pri Skofji Loki kot dekla Z nekim Janezom Justinom je imela intimno razmerje, ki ni ostalo brez poslerlic. Dne 16. decembra 1927 je i obtoženka v ljubljanski ženski bolnišnici povila zdravo in dobro razvito, življenja zmožno čvrsto dete Radi pomanjkanja prostora so jo že 24. dec. to ie na sveti večer odpustili iz bolnice in Jo poslali domov. — Obtiženka je šla z otrokom na kolodvor in se ie odpeljala v Skofjo Loko. 2e med vožnjo je sklenila, da se bo otroka i/.neb la, še preden pride domov k svojemu stricu. Zato je med vožnjo otroka zavila v cunje tako. da se je dete moralo zadušiti. Ko je prišla z že mrtvim otrokom v Zabnico, je šla k cerkovniku Antonu Trampetu in mu je povedala, da ie rodila v Ljubljani dete, ki ji je pa med potjo vsled b-r/.jasti umrlo. Prosila ga je, da naj otroka pokoplje. Cerkovnik je pogledal dete in ko je opazil na vratu, posebno pod bradico, močne krvne podplutbe, je poklical orožnike. oiroka pa je položil na mrtvaško mizo v mrtvašnici. Ko so prišli orožniki, jim je m'ada mati priznala, da ie olreka morda res zadušila, storila pa je to v hipni zmedi, bedi in tugi in ker je zapuščena od vseh. Senatu je predsedoval podpredsednik Ker-S i č, votanta sta bila sod svet. dr. Stojkovič in sodnik Goričan. Težil jo drž pravdnik dr. Mastnjak, branil pa je obtoženko odvetnik dr. Konrad Vodu še k. Kot solna izvedenca psihijatra sta bila poklicana dr. G6etl in dr. Robida. Ob oženka — slabotno dekle, ki ima še eno nezakonsko dete, je hčerka bajtarja. Pove, da ji je oče umrl v Ameriki že pred več leti in ga ni poznala, kakor tudi ni poznala svoje matere, kt ji je umrla pred U leti. — Od mladih nog je morala od doma kot njene sestre, katerih ima pet. služit za deklo.. Prvo nezakonsko hčerko je imela nekaj časa pri sebi. nato pa jo je dala svojemu stricu, kateremu je morala plačevati po 100 Din mesečno. Od otrokovega očeta pa je dobila vsega skupaj 20 Din. — V kritičnem času je služila pri Hafnerju v Žabnici. Tam se je seznanila z drvarjem Francetom Jus inom na Suši. — Priče so v bistvu potrdile obtožnico. Zagovornik je predlagal preglod duševnega stanja obtoženke, ki se zagovarja, da če je storila kaj takega, je storila to v popolni duševni zmedi. Senat je to vpošteval in so razpravo preložil. Uboj v šmarci pri Kamniku Dne 28. avgusta le bilo v ftmarei pri Kamniku cerkveno ie;nanje. Zvečer se je zbralo največ veselega občinstva, posebno fantov iz Radomelj in drugih vasi, v gostilni Mane Jeranove. Dnnu&nii ohfoi«n«c. France Tomšič, uosestnikov sin iz Smarce 44, še nekaznovan, je tam nale'el na pokojnega Šinkovca, s katerim sta bila že več let sovražna in sta se že pred 4 leti pri neki veselici sporckla in pred dvema letoma tudi stepla. Kljub temu pa je pokojni Šinkovec v Jeranovi gostilni tisti usodni večer povabil obtoženca k svoji mizi in mu tudi ponudi) piti, kar pa je fant odklonil Kmalu nato je gostilno zapustil in odšel; okrog 10 pa so odšli Radomljam in Smarčani v sosedni gostilno Jakoba Gregorina. Tu so se Radomljam ločili «1 Šmarčanov in zasedli posebno mizo Malo pred polnočjo je prišel v gostilno obtoženec in se je vsedel k mizi Šmarčanov, in sicer zraven brata Janeza, ki je že spal. Naričil ni ničesar Okoli 1 so se Radomljini pripravljali za odhod, ker pa so ostali dolžni že dva Štefani vina. j:h je gostilni-čarka opozorila, da naj plačajo ceho. Vsled lega je nastalo prerekanje med šmarčani in Radomljam. Bilo je to v veži in pokojni Šinkovec je potisnil vse prepirajoče z močnim sunkom nazaj v gostilno, kjer je bilo še polno ljudi in je nastalo vsled tega veliko prerivanje. Pr; tem prerivanju sta se Ivan Jerman iz Šmarce in Anten Šinkovec tudi dejansko sprijela. Obtoženec, ki je bil do lakrat še miren, pač pa je imel pod suknjičem že pripravljene malo sekirico, je skočil pokonci, odbil dvignjen« stole in udaril z ročno sekiro, in sicer z ostrine Šinkovca od zadaj po glavi, in sicer s tako silo, da se je la takoj zgrudil. Po tem prvem udarcu i« obtoženec parkrat grdo zaklel in udaril Šinkovca, ki je že ležal nezaveslen na tleh. še parkrat « ostrino po glavi. Pri tein je vpil: »Ubijino ga. hudiča!« Gos jo so se pri tem tako prestrašili, da so pobegnili iz sobe. pri čemer so poskakuli nekateri kur skozi okna. Nekaj pa jih je le ostalo in med temi tudi Janez Ulčar in France Štupar, ki sta položila nezavestnega Šinkovca na mizo. Pri njem niso dobili nobenega orožja razen v žepu zaprt žepni nožič. OLtoženec se zagovarja, da ga je pokojni Šinkovec napadel z odprtim nožem in da se je on le branil. Pri raztelesenju trupla so ugotovil^ na glavi štiri udarce, in sicer dva z ostrino in ilva i ušesom sekire z veliko sito, izmed katerih je bil vsak smrten. Po zagovoru obtoženca je senat stavil porotnikom eno glavno vpružanje. in sicer na uboj. dodatno vprašanje glorie prekoračenja eilobrana in ostala vprašanja glede njegove duševne zmožnosti in pijanosti z ozirom na odgovornost dejanja. — Po govorih državnega pravdnika in zagovorniku In po kratkem resumeju predsednika, je razglasil pr-vomostnik porotnikov pravdorek. Porotniki so po precej dolgem posvetovanju prvo glarno vprašanja soglasno zanikali, potrdili pa so t 8 nlasovi drugo vprašanje glede prekoračenja silobrana, zanikali pa so soglasno Irelje vprašanje, če je bil vb'.otenec popolnoma brezumen, potrdili pa sope! soglasno vpiašavje glede dušrrne zmedenosti in neodgovornosti glede izvršenega dejanja. Nato je predsednik razglasil ob 7 zvečer oprostilno sodbo. Vsi zasebni udeležene! se zavrnejo s svojimi zahtevami na civilno pravno pot. Danes m vrši obravnava proti Alojziju Za larju radi hudodelstva goljufije po S 17L — Obravnava ie bila že enkrat oreluiena. 3(a / / aj/e novega KOLEDAR. Sreda, 8. februarja. Janez od Mata, Ri-hard, Juvencij. — Jutri: Ciril Aleks., Apo-lonija. Dunajska vremenska napoved za 8. februar: Severne Alpe: Jasno, ponoči zmrzovanje, podnevi milo. Južne Alpe: Jasno, mraz. ZGODOVINSKI DNEVI. 8. februarja. 18-19. je umrl slovenski pesnik France Prešeren. — 1818. se je rodil Franc Zorčič, prošt v Mariboru. — 1822 se je rodil francoski pisatelj M. Ducamp, umrl istega dne 1894. — 1725. je umrl car Peter Veliki. — 1819. se je rodil angleški pisatelj J. Ruskin. — 1823. se je rodil francoski pisatelj J. Verne. — 1810. se je rodil komponist Fr. Chopin. Njegov oče je bil Francoz, ki se je preselil na Poljsko. * * * k Opozorilo delavstvu. Ker se dogaja, da gre iz Slovenije veliko delavcev za kruhom tudi v južne kraje naše države, ne malo v tvornice vagonov v Kruševcu, in da imajo vsled tega, če ne dobe stalnega dela, velike lieprilike, opozarjamo na obvestilo Delavske zbornice v Belgradu pod kakimi pogoji morejo biti sprejeti delavci na delo v tvornici za vagone v Kruševcu. Ti pogoji so: 1. Da je delavec telesno krepak. Drugače ne zasluži niti toliko, da bi imel za hrano in stanovanje. 2. Delavec ne zasluži piva dva meseca več kakor 6 Din na uro. Hrana in stanovanje pa stajne tedensko 200 Din. Poleg tega bodo večinoma morali delati na odprtem prostoru, zavarovanem le proti dežju. k Predsednik centralnega odbora za posredovanje dela. V smislu čl. 9. uredbe o organizaciji posredovanja dela je imenoval minister za socialno politiko dr. Marka Krmpo-tiča za predsednika centralnega odbora z nalogom, da se mora takoj konstituirati centralni odbor n da se takoj izdela pravilnik o organizaciji za posredovanje dela. k Libeliče. V nedeljo 5. t. m. po sveti maši se je vršil pn nas lepo obiskan shod Slovenske ljudske stranke, na kojem sta govorila oblastna poslanca gg. Kugovnik ;n Ovčar. Navzoči so z zanimanjem sledili govorom svoiih zastopnikov v oblastni skupščini Ln so jima ob koncu izrekli popolno zaupnico. Nato se je izvršil občni zbor domače krajevne organizacije SLS. Volitve so prinesle v odbor nekaj sprememb. Upamo, da bodo sedajnji odborniki zadostili svojim dolžnostim. Udeležba na tem shodu in zanimanje udeležencev je dokaz, da je tudi pri nas ljudstvo spoznalo potrebo močne politične organizacije. Med nami se je vzbudi'o razumevanje za napredek na političnem in kulturnem poJju. k Prestavljen je iz Krškega v Maribor p. Lavrencij Novak, Krčam bodo ljubeznivega gospoda, ki je bil večletni kaplan pri župni cerkvi in nekaj časa tudi župni upravitelj, ohranili v trajnem spominu. k Opozorilo vsem pridobitnim krogom! V zadnjem času opažamo pogoste slučaje, da razni pridobitniki naslavljajo svoia pisma kratkomalo na gremij trgovcev v Celju. Ker imata v Celju dva trgovska grernija svoj sedež, se interesenti opozarjajo na naslov istih m sicer »Gremij trgovcev v Celju«, v katerega področje spada samo mesto Celje in »S rez ki gremij trgovcev v Celju«, ki se razteza na vse kraie področij okrajnega glavarstva Celje (izvzemši mesto Celje), Gorniigrad in Šmarje pri Jelšah Ker nastajajo radi lega netočnega naslovljenja pri obeh gremijah neljube zamude in spori radi kompetence, se vsi pridobitniki v njih lastnem interesu uljudno prosijo, naj pri dopisovanju pazijo na razliko v naslovih. — Načelstvo. k Pojasnilo. V nedeljskem »Slovencu* je g. Mihael Krek predsednik OUZD, v utemeljevanju opravičenosti zopetne uvedbe nakazovanja denarnih dajatev pri mariborski ekspozituri OUZD navedel, gotovo po napačni informaciji, da je OUZD izplačevanje dajatev že pred leti ukinil po vsej Slovenji, samo v Mariboru ne Hesnica je marveč, da sem že leta 1923. ukinil izplačevanje dajatev pri vseh ekspoziturah OUZD — tudi pri mariborski — in uvedel nakazovanje istih po pošti. Pri leni so me vodili prav isti razlogi, ki jih navaja sedanji predsednik OUZD. Nestvarni »arguinenii« posameznikov, p.ivlečc'r za la.-^, ш uše-a, me niso mogli ;ref ričati, tudi za ceno zamere ne, da je dostavljanje denarja na dom nazadnjaško ter kvarno za flane in njihove dnr/ine. Nakazovanje denarnih dajatev po pošti v ikolišu mariborske ekspoziture je bilo odpravljeno šele po mojem odhodu iz Ljuoljane. Veseli me, da sta mi dala čas in praksa prav. — Se zahvaljujem za objavo gornjih vrstic. Zagreb, dne 5. februarja 1928. — J. Kocmur. k Smrtna kosa. Drug za drugim sta umrla v Litiji dva čevljarska mojstra in stara Litičana, namreč g. Mihael Damjan, posestnik in dolgoletni odbornik tukajšuje okrajne posjilnice in g Leopold O k o r n. Реузко društvo »Lipa« se je od obeh poslo-vda z ganljivimi žalostinkami. -k Sprememba pri »Nepujsagu«. Madjarsko tedensko glasilo g. poslanca Klekla, ki je izhajalo do sedaj v Dol. Lendavi, se je z zadnjo številko preselilo v M. Soboto in se bo tiskalo v tiskarni Izidorja Halma, kjer se tiskajo tudi »Novine«. Odgovorno uredništvo jc prevzel urednik »Novin« g. Franc B a j 1 e c. List bo izhajal vsakih štirinajst dni, ako pa bo imel dovolj naročnikov, se zopet spremeni v tednik, kakor je bil prej. k Delo za »Dom sv. Franč ška«. Odbor, ki si je v Crensovcih pod predsedstvom g. nar. poelanca J. Klekla stavil nalogo, da po stavi za reveže, ki na stara leta nimajo mirnega kotička »Dom sv. Frančiška«, je razposlal rojakom v Ameriki nabiralne pole s prošnjo, da z nabiranjem priskočijo pri delu za ta prepotrebni dom na pomoč. Ker so se ameriški rojaiki dosedaj vedno odzvali, ko je bilo treba podpirati kako dobro stvar, je gotovo, da tudi ob tej priliki ne preslišijo prošnje. »Dom sv. Frančiška« bo vrši! veliko socialno nalogo, ker bo lajšal bedo najrevnejš;h in najbolj zapuščenih, zato je le želeti, da bi čimprej prišel pod streho. k Zobui atelje gospoda Valter Stuzzi se je preselil iz Domžal v Kamnik — Sutna 41. k Žalostna smrt v gozdu. V noči od 5. na 6. t. m. ie žgal Angelik Bokai, kmetski fant iz Limovc, župniie Št. Gotard, kopo oglja v gozdu daleč od doma. Da bi ga ne zeblo, si je akopal v zemljo večjo jamo in lo pokril z drvmi, smrečjem in po vrhu še na debelo s prstzo. V tej duplini, kjer si je napravil tudi ležišče, je omenjeno čuval na kopo, da bi mu ne zgorela Da bi mu ne bilo dolgčas, sta bila pri njem njegov mlajši brat in sosedov sin. Utrujen se je Angelik vlcgcl in zaspal. V tem trenutku pa se prične narejena streha vsled teže nametane zemlje poniževati in lomiti in naenkrat se vdere vse na s-iečerja Angelika in ga podsuje. Ko so ga odkopali, je bil že mrtev. Bdeča tovariša sta nesreči komaj ušla. je spoznal, revež, da so med njegovo odsotnostjo vdrli v mli.i in odkrili njegovo taj-io. »Moj Bog,« jc jadikoval. »Sedaj mi ne ostane drugega kakor smrti ... Mlin je oskrunjen.« In ihtel je, da mu je hotelo počiti srce, z vsemi mogočimi ;meni klical svoj mlin in mu govoril kekor živemu človeku. V tem trenutku so prispeli osli do ploščadi in vsi smo zaklicali na glas, kakor takrat, ko so bili še !epi časi za mlinarje: »Glejte, mlin! Hoj, boter Cornille 1« In že so sc kupičile vreče pred vrati, a lepo rmeno zrnje se je vsipalo na vse strani po zemlji. Boter Cornille je široko odprl oči. Zagrabil je žito v pest svoje stare roke in napol amejč napol jokaje je govoril: »To je pšcnica! Gospod Bog! Prava pšenica! Dajte mi je, da ee je nagledaml« Nato se je obrnil k nam: *Ah, saj sem vedel, da sc boste vrnili k meni. Vsi lastniki valjčnih mlinov so tatje!« V slavnostnem izprevodu smo ga hoteli odnesti v mesto, »Nikarte, nikartc, otroci; najprej moram nahraniti svoj mlin ... Le pomislite, kako dolgo ni ničesar okusili« !n vsi smo Imeli solzne oči, ko smo gledali ubogega starčka, kako je tekal na levo, na desno, praznil vreče in pazil na mlin, medtem ko se jc drobilo zrnje in sc dvigal proti stropu drobni prah žita. Mora nam te dati prav: od onega dne ni-ubo več pustili starega mlinarja brez dela. Potem pa jc nekega dne boter Cornille umrl in krila našega poslednjega mlina so sc nehala vrteti — takrat za vedno ... Po Cornil-lovi smrti ni nihče več nadaljeval njegovega dela. Kaj hočemo, gospod, na tem svetu jc vse minljivo. In verjeti moramo, da jc minila doba mlinov na veter, kakor je minila doba čolnov na Rhoni, najvišjih sodišč in žaketov7 z velikimi rožamL ' Salonske suknje, kakršne so nosili v času francoskih kraljev visoki dostojanstveniki. (Iz francoščine: Joža Gregorič.) шшш mm ho naj ažj> pot. po »асегкт pr l»-Jo boltv/onsk«? knli v nafto M » l?iwri»to R»>hn npov h 1» o r»« n okusno dn se o^nvnjo prehladu nahoda in infiuetici'. Samo nali Nič drugegnl Lahkomiselno zanemarjanje nahoda more imeti za posledico katar v grlu in bronhijih. Previdnost zahteva, da se že pri najmanjšem pojavu nahoda uporablja »Forman«. Nosnici takoj prepuščata zrak, oteklina, glavobol in izločevanje sluznice prestane. »Forman« dobivale v lekarnah in drogerijah, toda ne zahtevajte nekega sr*>H'tva proti nahodu, marveč zahtevajte jasno in odločno »FORMAN«. BJSEPNOBELf ZOEDE DEHTEČA USTA k Nesreča. V nedeljo, dne 29. jan. je Žagar Drolc na Grabnerjevi žagi v Zajasov-niku pn Trojanah žagal drva na okrožni žagi. Pri delu mu je moral pomagati osemletni sin Josipa Grabnerja, daleč na okrog znanega lesnega trgovca. Deček je po neprevidnosti prišel preblizu žage in v trenutku mu je žaga do polovice odrezala štiri prste na desni roki. k Štiri deklice je povila kmetica Jaga Cvetkovič v vasi Dumače pri Petrinju na Hrvatskem. Tri deklice so bile žive, četrta pa mrtva. Pri kopanju je umrla še ena deklica, kasneje pa še ostali dve. k V jamo so ga vrgli. V zagrebško za-kladno bolnišnico so pripeljali 501etnega kmeta Tomaža Trupeljaka, doma iz Jalševca pri Sesvetih. Trupeljak se je ob osmih zvečer vrsCal iz svoje kleti domov. Med potjo so ga nenadoma napadli trije neznanci, pograbili za roke in noge in ga rgli v neko jamo. Trupeljak je padel tako nesrečno, da je dobil težke notranje poškodbe, poleg tega si je zlomil tudi desno nogo. k Od strahu umrla. V vasi Jasiki v Hercegovini se je te dni pripetil žalosten slučaj. 151etna deklica Ruža Macanovič se je že v mraku vračala domov. Pot jo je vodila preko zapuščenega starega pokopališča, v katerem je večkrat si.šala fantastične bajke. Zato se je požurila, da bi preje prišla preko pokopa-lišča, ker jo je bilo zelo rado strah. Po nesreči sc ji ie krilo zapletlo v grm tako, da je padla na tla Deklica se je vsled tega tako prestrašila, da je ostala na mestu mrtva. k Naprej si je dala izkopati greb. V Sarajevu so našli na pokopališču nezavestno šiviljo Evelino Lešnik, rodom iz Slovenije. Nesrečnica si je na grobu svoje matere prerezala žile in izpila precej lizola. Odpeljali so jo v bolnico, pa je med potoma umrla. Zanimivo je, da je Lešnikova kupila prostor poleg materinega groba in si je tudi dala izkopati grob. k Gospodinja! Kupui m zahtevaj v vseh trgovinah samo čajne mešanice znamke »Čajanka«, so najboljša in najizdatnejša. Prodajajo se tudi v korist Jugoslovanski Matici. 9915 Dr. Dere se je preselil v StrossmayerIeTO ulico 5, poleg otroške bolnice. £iiaWfama NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. O Finančni minister dr. Markovič se je "čeraj zjutraj z orientekspresom peljal skozi Ljubljano v Belgrad. O Mestni magistrat ljubljanski opozarja osebe, ki iščejo stanovanje, da ie seznam onih strank, ki se bodo vselile tekom meseca februarja in marca 1928 v nove mestne vile za art. vojašnico, nabit na mestni deski in v mestnem gospodarskem uradu. Strankam se daje na ta način možnost, da glede oddaje teh stanovanj stopijo v stik s hišnimi lastniki. O Ljubljanski PEN-klub je v soboto 4. t. m. na intimen način proslavil 501etnico svojega predsednika Otona Župančiča. V posebni sobi gostilne pri Činkoletu so se polno-številno zbrali vsi v Ljubljani bivajoči člani. K tej slovesnosti jc bilo povabljenih tudi več članov Društva slovenskih književnikov. V imenu PEN-kluba ie v prijateljskih besedah slavljencu čestital podpredsednik Iz. Сапкат in mu izročil klubovo spominsko darilo: Jakopičevo sliko »Na Posavju«. Izmed povabljencev so govorili Ivan Pregelj, Anton No-vačan in Jo?a I.avrenčič. Večsr je potekel v resnih r« šaljivih prijateljskih razgovorih o naš« književnosti. © Dve zanimivi predavanji priredi Geografsko društvo v Ljubljani. Predaval bo dr. Božo Skerlj, bivši učencc prof. Jindficha Maticgkc na Karlovi univerzi v Pragi in bivši asistent pri prof. Vojtčchu Suku na Masary-kovi univerzi v Brnu. G. dr. B. Skerlj se je npecilaliziral na študij antropologije in je za doktonko disertacijo napravil študi'o o »Antropologiji Jugoslovanov«, ki je izšla v reviji »Anlhropologie< V, 1—2, 1929, Prađa. Prvo predavanje »Človeške rase v pojmovanju moderne antropologije« se vrši v petek, 10. t. m. ob 18 v balkonski dvorani na univerzi, drugo predavanje »O rasah v naši državi«, pa se vrši teden pozneje istolam in ob istem času. K tema zanimivima predavanjema vabimo k čim večji udeležbi. 0 V spomin gospe Kafke Jamarfeve, mesto venca na grob, je darovala družina g. Jakoba Kavčiča znesek 250 Din Narodni galeriji v Ljubljani. Darovalcu iskrena zahvala. O Poškodba tuje lastnine. Neki trgovski potnik, ki je že dalj časa brez posla, je tri mesece stanoval pri posestnikju Karlu Knolu na Selu, ne da bi plačal stanarino. Neko noč je potnik prišel zopet v Knulovo hiio in mu v pritličju razbil sobna vrata. O Tatvina usnja. Pri nekem trgovcu t usnjem so odkrili veliko tatvino usnja. Doslej so zaprli neko gospodično, ki je bila baje v zvezi s tatovi. O Pes je popade! na Zeleni poti učenca II. razr. meščanske šole Mirka Šuberta ter mu raztrgal desno hlačnico. Pes je last n«ke bramjevke, ki je bila ovadena policiji. МагЉот □ Seja občinskega sveta pod vodstvom novega g. župana dr. A. Juvana bo v petek ob običajni uri. □ Stiridesetletnico zakonskega življenja bo praznoval te dni g. Lovrenc C v a h t e s svojo ženo Marijo roj. Dvoršaik.., Gospod Cvahle je naš vrli pristaš in agitator tpr znan po celem Mariboru kot zastopnik bralnega krožka in opravlja to službo že celih 27 let. □ Veseli pustni prizori. V sredo, dne 15. t. m. ob 13>ž priredimo naši deci v veliki dvorani Uniona zabavo posebne vrste. Vrstili se bodo veseli pustni prizori: Nastopile bodo mačice, ponosni petelinček s svojimi koko škami, stroga guvernanta, mične kuharice in končno bo še učeni medvedek izvajaj svoje plese. Stara ura bo oživela pred prepolno dvorano, naši mladi umetniki nam bodo pa zaigrali veselo pustno godbo. Starši, opozarjamo Vas na to izredno priliko, ki jo nudimo Vaši deci. Cene nizke, karte se bodo dobile v predprodaji pri gej. Brišnikovi. □ Smrt znanega Kočevarja. Kakor menda vsako mesto v Sloveniji ima tudi Maribor svoje Kočevarje in Dalmalince. Skozi dobo 40 let je bival v zimskem času v Mariboru m raznašal sladkarije po javnih lokalih Kočevar Ivan Honigmann iz Slovenske vasi. Ta stari znanec Maribora jc umrl v starosti 76 let in bo pokopan na Pobrežju danes ob štirih popoldne. □ Nesreča. Peter Leskovar, 30!etni uradnik, je padel na ul»ci ter si pri padcu izvinil desno nogo. Rešilni oddelek ga je prepeljal v njegovo stanovanje. П Aretacije. Včeraj je policija aretirale 36Ietnega Josipa P., katerega je zasledovalo mariborsko okrožno sodišče radi hudodelstva tatvine. Aretirana ie bila tudi 201etna Roz« J., ki je mariborski policiji že dobro znana Aretirana je bila radi prepovodanega po-vratka in tajne proetitucije. Cel/e 0 Proračun mestne občine celjske, kakor je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, je nabit na magistratni razglasni deski. Pritožbe zoper proračun ie naslavljati na finančno ministrstvo, oddajati pa jih je pri mestnem magistratu. & Odlikovanje. Ravnaitelj meščanske šole in mestni občinski svetnik g. Josip Bri-nar je odlikovan z redom sv. Save IV. razreda. 0 Prva prireditev Celjskega družabnega kluba, ki se je vršila prošlo soboto, je pokazala živo potrebo tega kluba za vzgojo živahnejših družabnih stikov med somišljeniki SLS v Celju. Posetlli so jo poleg mnogoštevilnih naših prijateljev tudi odlični predstavniki celjske družbe, šeleti bi bilo, da najde klub enako in še bolj globoko razumevanje tudi г$ nadaljnje idealne načrte. Kar kvasi »Jutro« o prireditvi, kvasi pač zato, ker mora nekaj ziniti. 0 Kakšne grožnje! »Nova doba« kajpak ne more preko naše odločne baaede. ki amo Sir H. Rider Haggard: 55 Kleopatra« egiptovska kraSMca. Tako je govorila in me gledala z resnobnimi, zanesljivimi očmi. Verjel sem ji in sem bil prvikrat izza svojega padca za trenutek srečen; menil sem, da vendar še ni bilo vse izgubljeno zame in da bom s pomočjo Kleopalre, ki sem jo tako blazno ljubil, vseeno si morebiti pridobil svoje dostojanstvo in svojo moč. >Prisezi, Kleopatrak sem ji rekel. »Prisegam, predragi! In svojo prisego takole zapečatim!« in poljubila me je na čelo. Tudi jaz sem jo poljubil; nato pa sva se razgovarjala, kaj bova vse storila, ko bova poročena, in kako bova premagaia Rimljane. In tako sem bil zopet prevaran; vendar pa verujem, da bi me Kleopatra poročila in se odpovedala Rimljanom, da ne bi bilo ljubosumne dvornice Karmion, ki jo je venomer ščuvala k novim dejanjem sramote, kakor bomo videli. Sedela sva pozno v noč in jaz sem ji razodel nekoliko one starodavne skrivnosti o velikanskem zakladu, ki je bil skrit pod neizmerno maso Nje*. — Domenila sva se, da se drugi dan napotiva tjekaj in v drugi noči osoroj poskusiva s preiskovanjem. Za voljo tega so drugi dan zarana skrivaj pripravili čoln, v katerega je stopila Kleopatra, zagrnjena kot egipčanska gospa, ki roma v tempelj Horemkhu. Tudi jaz sem stopil v čoln oblečen kakor romar in z nama deset njenih najbolj zanesljivih služabnikov, ki so bili oblečeni kol mornarji. Karmion ni šla z nami. Z ugodnim vetrom smo odjadrali od Kanopskoga ustja Nila, se vozili ponoči v mesečini in dospeli o polnoči v Sais, kjer srno nekoliko časa počivali. Ob * Tako so rekli gorenji piramidi, ki je sedaj znana pod imenom tretja piramida. svitanju dneva smo zopet odpluli dalje in hilro vozili ves dan, dokler nismo naposled tri ure po solnČ-nem zahodu zagledali luči one utrdbe, ki se ji pravi Babilon. Tukaj smo na nasprotnem bronu varno vsi-drali čoin med listjem. Nato smo se podali Kleopatra, jaz in eden zanesljiv evnuh peš in skrivši proti piramidam; ostale služabnike smo pustili pri čolnu. Ujel sem samo še osla, ki je taval po obdelanem polju, da bi Kleopalra jezdila. Ko sem ga ogrnil s plaščem, je sedla nanj in jaz sem ga peljal po potih, ki sem jih dobro poznal, evnuh pa je stopal peš za nami. V dobri uri smo dospeli do nasipa in zagledali mogočne piramide, ki so so se dvigale v mesečini kvišku. Molče smo stopali skozi mesto mrtvih, kjer so nas vsenaokrog obdujale svečane grobnice, in naposled smo dospeli vrh ska-lovit; ga griča in slali v gosti senci Khufu Khula, prekrasnega prestola vladarja Khufu. »Resnično,« je zašepetala Kleopatra, ko je zrla po blestečem marmornatem pobočju navzgor, na katerem je bilo vsekano z neštetimi skrivnimi znamenji, ^resnično, liste čase so v Khernu vladali bogovi in ne ljudje. Ta kraj je žalosten kot smrt — in mogočen in daleč od ljudi. Ali moramo tukaj noter?« »Ne,« sem ji odgovoril,« tukaj ne. Pojdi dalje.« Kazal sem pot med tisoči in tisoči starodavnih grobnic, v senci Ura velikega smo se ustavili in občudovali rdečo, v nebo kipečo maso. »Ali moramo tukaj noter?« je zopet zašepetala. »Ne,« sem odgovoril, >ne tukaj. Pojdi dalje.« Slopali smo mimo še drugih grobnic, dokler nismo stali v senci Nje. Vsa začudena je Kleopatra gledala. lepe uglajene ploskve, od katerih je tisoče in lisoče let noč za nočjo odseval mesec, in črni pas iz etijopskega kamna, ki je ob vznožju okoli in okoli obdajal piramido. Ta piramida je najlepša med vsemi. »Ali moramo tukaj noter?« je rekla. Odgovoril sem ii: »Tiikai.^ Sli smo naokoli med templjem, zidanim na čast božanskega veličanstva JVienkituie, ...... .. , piramide, dokler nismo dospeli do severne strani. Tukaj je na sredi vklesano ime faraona Menkaure, ki je zgradil lo piramido, da bi služila kot grobnica, in spravil vanjo svoj zaklad za one čase, kadar bi prišla velika sila nad liliem. e " s s B > IIIEIIIE Kar ee zbora tiče, so hvalili še bolj kot moški norda ženski zbor, posebno alte, voknlizacija ie dsna, dinamične finese v tem instrumentu bogate, izgovarjanje dirigentu točno Lepo se je razvil ta :bor, hitro je postal koe svoji veliki nalogi. Želeti jiu je, da bi se držal in postal poslanec tudi najmodernejše glasbe in njegov dirigent, o čigar umetniških sposobnostih je odveč še dalje razpravljati. je porok za umetniško resnost in uspehe z borovega nadaljnjega dela. Le pogosteje uaj bi se 'bor javili У. Iz češkoslovaške narodne cerkve Češkoslovaška narodna cerkev šteje po najnovejši statistiki 192 cerkvenih občin, župnij in skupno štiri škofije: zapadna Češka, vzhodna Češka, Šlezija in Moravska. Za vso Češkoslovaško republiko to število ni ravno veliko. Ponajveč z državno podporo je češkoslovaška narodna cerkcv sezidala dosedaj 60 novih cerkcv. Katoliške cerkve, katere je češkoslovaška narodna ccrkev ob svoji ustanovitvi zasedla, je na pritisk češkoslovaške ljudske stranke morala zopet prepustiti katolikom. Zanimivo je to, da ima češkoslovaška narodna cerkev sočasno 82 klerikov, bodočih duhovnikov, kar je za navedeno število župnij vsekakor preveč. Vsi ti kleriki študirajo skupno s protestantskimi bogoslovci na Hu-r.ovi teološki fakulteti v Pragi. Prvi patrijarh češkoslovaške narodne cerkve in poleg odpadlega katoliškega opata dr. Zahradnika nje glavni ustanovitelj dr. Farsky, je meseca junija preteklega leta umrl. Sedanji patrijarh češkosl. narodne cerkve je dr. Pro-hazka, izvoljen decembra preteklega leta. Kot svojo najvažnejšo nalogo smatra novi patrijarh dr. Prohazka osnovanje svoje lastne teološke fakultete na pražki univerzi in osnovanje versko znanstvene slovanske akademije v Pragi, za narodne cerkve poedinih slovanskih narodov. Zadnji čas je mnogo odpadnikov po vaseh zopet prestopilo v katoliško Cerkev. V krajih, kjer katoliki niso dobro organizirani v verskih, kulturnih in političnih organizacijah, pa je češkoslovaška narodna cerkev katolikom lahko nevarna, tem bolj, ker narodno cerkev podpirajo liberalne in socialistične politične stranke. —da. АЧ ste že odposlali sestavljeno sliko za razoisane nagrade? 28 let težke pokore Nedavno je v Galiciji umrl star Zid, ki so i mu rekli »Slojm Molčeči«. — Šlojm je bil pred 28 leti ugleden trgovec. Pravkar se je bil oženil in to iz ljubezni. Vendar so se v hiši kmalu začeli prepiri, ker je bil mož zelo razburljiv. Ko mu žena nekega dne v trgovini ■ zopet ni nekaj prav naredila, je začel Šlojm j strahovito psovati in preklinjevati ter je za- i klical ženi — kaikor je to že židovska navadi, da kličejo nesrečo nad vsakega ki jih ujezi — »da naj zgori«. Par dni na to je Šlojmu pogorela trgovina in v ogniti je našla smrt tudi njegova žena. To ie na Šlojma silno delovalo. Šel je k rabinu in ga prosil sveta, kako bi mogel za svoj greh zadostiti. Rabi je pomislil in nato Šlojmu izjavil, da mož tako hudobnega jezika do smrti ne sme več izpregovoriti nobene besede. Š!ojm je kazen sprejel in jo do smrti zvesto izpolnjeval, tivel ie sam zase v temni izbi trn se živel od milih darov, ki so mu jih nosili znanci in prijatelji. j>RrP7h"/n i V« potrjuje gornje pravilo, vsaj кат se tiče moških. Statistiko je zbral policijski uradnik v Detroitu, Združene dr?ave. Tekom sedmih let je bilo na uradnem področju tega gospoda aretiranih okroglo 200.000 moških, ki so bili po veliki večini samci. Med potepuhi je bilo enajstkrat več samcev nego poročenih moških, kar je nazadnje čisto razumljivo. Bolj značilno je, da je bilo med roparji šestkrat več samcev in celo med pijanci trikrat toliko kakor poročenih moških. Med tistimi, ki so morali v luknjo zaradi javnega pohujšanja, je bilo dva in polkrat več samcev in jc žalostno, da ie razlika na korist poročenim tako majhna. Na vsaik način je pa po vsem tem v -javljena v številki od 8. januarja t. 1. Ruski kmet, ki si je poprej nabasal nos z »Brezbožnikovim tobakom«, kihne. Iz. nosa mu zletijo sv. Trojica, s\etniki in hudiči — vse skupaj. Delavec zraven se uiu pripravlja brisali nos z utiračo, na kateri iitamo veroizpoved: (Simbol vere). 1'ou sliko stoji: >Budj zdorov« (Bodi zdravi), kakor se reče na Ruskem pri kihanju. — Pravoslavna duhovščina je na zborovanju v Čerepovcu 7. jan. sklenila, da mora dobivali »Brezbožnikac vsaka župnija, da bt | i duhovniki lahko pravočasno opozorili vernike na . neoknsnost in surovost člankov ler slik. Svetovno znani filmski igralec Charlle Chaplin delj časa ni nastopal. Vzrok temu je bila nameravana ločitev njegovega zakona. Sedaj se igra na Dunaju njegov najnovejši film Cirkus«, v katerem ima Chaplin vlogo klovna. V kratkem bodo dobila la film tudi kino-podjetjn v večjih evropskih mestih. Kritika tega filma je za 1'haplina zelo laskava. Proti samcem Sai ni nič novega, da so samski ljudje — tako ženske kakor moški — navadno tršega srca nego poročeni. Vzrokov za to bi se dalo našteti celo kopo. Pa jih ne bomo naštevali, marveč bomo navedli le nekaj statistike, ki Mejo med Bolgarijo in Romunijo tvori pri Ruščtiku in Durčevu Donava, ki je sedaj zamraijena Na tem mestu je promet zelo velik Sedaj pa je prehod inogoč pešcem Potnike spremlja straža čije naloga je, skrbeti obenem tudi za varnost zamrznjene poti preko Donave. Pot čez led je dolgi četrt ure. Gospodarstvo Dr. Fran Windisclier: Naše obrtništvo v 1.1927 Staro rimsko reklo, da je koristno spominjati se, velja hidi za gospodarsko življenje. Modro in umestno je na kraju daljšega razdobja poklicati si v spomin najvažnejše dogodke preteklega gospodarskega leta, pa hkratu premisliti, kje je potrebno izboljšanje. Rad ustrežem Vaši želji, da izpregovo-run v kratkem pregledu o najvažnejših vprašanjih in dogodkih za naše obrtnike v zavr-šeuem letu. Temeljem zakona z due 27. februarja jI926 je začela 23. maja 1927 poslovati Obrtna banka kraljevine SHS. Središfe tega važnega denarnega zavoda je v Belgradu. Istočasno je začela poslovati tudi podružnica v Zagrebu tako kakor veleva čl. 2 pravil Obrtne banke. Na tem mestu pravila dalje določajo, da je po potrebi in po redu Ljubljana in Sarajevo osnovati v teh mestih podružnice ter izpostave v Splitu, Skoplju in Novem Sadu. Obrtna banka bo skušala otvoriti tudi v drugih gospodarskih središčih ekspoziture, v kolikor se za to pokaže potreba. Svcječasno so bili izvoljeni lokalni odbori za pripravo podružnic, tako tudi v Ljubljani, ali Ljubljana je ostala doslej brez podružnice. Izvoljeni lokalni odbor v Ljubljani je postal cenzurni odbor, ki sprejema in presoja prošnje iz ljubljanske oblasti. Druga večja slovenska središča dobe svoje cenzurne odbere. Jasno je, da ohrtniki v Sloveniji ne morejo biti zadovoljni s sedanjim položajem. Ne mere jim zadoščati, da ostane Slovenija brez podružnice in da ostane samo pri cenzurnih odborih, ki so organi osrednjega zavoda v Belgradu Priznati se mera, da je ustanovitev Obrtne banke kraljevine SHS ne le velikega načelnega pomena za obrtniški stan, ki mu je s tem država priznala veliko gospodarsko važnost na način, kakor ga redko srečamo v drugih gospodarsko naprednejših državah. Ustanovitev te'ia zavoda je pa za obrtnike bidi daleko-sežne praktične važnosti, ker so tako dobili novo vrelo, njim pesebej namenjeno, za svoje kreditne potrebe. Razumljivo je, da obrtniki v Sloveniji streme za (eni, da se osnuie kot druga podružnica v državi čimprej podružnica državne Obrtne banke tudi v Ljubljani, ker bo le na ta način mogoče, da se naši obrtniški interesenti morejo brez težav in nepotrebnih zapletkov posluževati naprave, ki jim je nepogrešno potrebna. Njen denar sedaj res ni poceni, ali s časom pride gotovo do tega, da se kredit, ki ga daje državna obrtna banka, vsaj v naših krajih, kjer smo navajeni na zmernejše obresti, poceni tudi pri državni obrtni banki. Naši obrtniki in njihova poklicna zastopstva se nikakor nočejo zadovoljiti s tem, da bi bilo vprašanje ustanovitve v zakonit obljubljene podružnice v Ljubljani zavisno od ugodnega poslovanja podružnico, ki sc jo ustanovila istočasno s centralo v Belgradu. Naše prizadevanje je vodilo do tega, da je Nn rodna banka leta 1925. uvedla obrtniške kredite. Ta modri ukrep Narodne banke je obrtništvo v celi državi in osobito v Sloveniji pozdravilo z iskreno radosljo. Vsota, namenjena za te kredite za celo državo, je dosegla 14 milijonov dinarjev. Od te?a zneska je pripadlo podružnici Narodne banke v Mariboru 400.000 Din, podružnici v Ljubljani pa 600.000 Din. Na sebi znesek res ni bil velik, kajti v Sloveniji štejemo okoli 24 000 obrtniških obratov, pa je mreža naših obrtniških organizacij že jako gosta. Navzlic temu so bili ti krediti velikega načelnega in moralnega pomena, pa tudi gmotnega. Načelnega in moralnega zategadelj, ker je bil odprt obrtniškemu stanu dostop do najvišjega denarnega vira. Naš obrtnik je bil priznan kot gospodarski činitelj. enakovreden trgovini in industriji. Obrtniški krediti pri Narodni banki so bili važni tudi v gmotnem pogledu, kajti ta denar je priha'al obrtnikom v dobro do najvišjega zneska 5000 Din za prošnjil a po jako zmernih G% obrestih. Lepa stran teh kreditov je bila okolnost, da so sodelovali pri dajanju teh kreditov obrtniki po svi jih stanovskih in poklicnih združbah. Naprava je bila pri nas priljubljena in je delo gladko teklo. Vodstvi naših podružnic Narodne banke sta skrbno in dobrohotno negovali kreditna opravila te stroke. Mislim, da je škoda in da je korak na-гај v razvoju, če je Narodna banka tekom lanskega leta do sredi novembra odpravila te kredite, sklicujoč se na dejstvo, da je začela spomladi delovati državna Obrtna banka. Na žalost naša prizadevanja pri vodstvu Narodne banke, da obdrži, odnosno oživi zopet to lepo napravo, doslej niso imela uspeha. Državna obrtna bani a je res pričela delovati, toda Slovenija ni dobila pričakovane podružnice in o kreditih za slovenske obrtnike iz tega vira je doslej komaj vredno govoriti. Kakor je lepa pridobitev Državna obrtna banka, je vendar dejstvo, da je denar pri tem vrelu ob Д0% obrestih dokaj dražji. V kreditnem političnem pogledu bi bilo iskreno želeti, da Narodna banka zopet uvede obrtniške kredite, pa se tudi s svoje strani zavzema za opravičeno zahtevo mnogoštevilnega obrtniškega stanu v Sloveniji, da Državna ohrtna banka čimprej odpre podružnico v Ljubljani, katero bi vodili obrtniški zaupniki Iz mariborske in ljubljanske oblasti. Praznino, ki je nastala po ustavitvi obrtnih kreditov Narodne banke, obrtniki prav neprijetno občutijo. Med vprašanji, ki so preteklo leto živo eanimala naše obrtniške kroge, je omeniti vprašanje enotnega obrtnega reda za celo državo. O tem predmetu se je že mnogo razpravljalo in mnogo zahtevalo. Vršila bo se razna posvetovanja, delale so se važne priprave, ki naj bi utrle pot novemu obrtnemu redu. Kakor je razumljiva zahteva in želja po enotnem obrtnem redu, je moje mnenje, da enoten obrtni red našim obrtnikom ne bo izpolnil vseli tistih pričakovanj in obetov, ki jih goje. Naša država jo prostrana. Gospodarske razmere in razvojne stopinje so kaj različne. Ne smemo pozabiti, da je stališče našega dokaj naprednega, živo razčlenjenega in čvrsto razvitega obrtništva v tem in onem pogledu vse drugo nego ono obrtnikov po krajih, kjer v obrtništvu vladajo še kaj pri-proete in skromne prilike. V enotnem obrtnem redu za celo državo bo komaj mogoče izpolniti želje in zahteve, kakor so upravičene, baš obrtnikom iz obrtno najnaprednejših delov države. Usedlina bo pač sporazum na srednji ravnini. Zakonodajalcu bo treba iskati srednjo pot in dati določila, ki bedo ustrezala tudi skromnejšim razmeram in prilikam. Bojim se, da hi v tem in onem pogledu prišlo presenečenie in razočaranje glede važnih ln cesto odločilnih obrtniških zahtev. Celo v stari Avstriji v praktičnem življenju ni bilo mogoče izvajati in navajati dolečb en^tne^a obrtnega reda enakomerno po vseh delih države, dasi je bila razlika v posameznih delih stare države rnrio^o manjša, nego je v naši Jugoslaviji. Prevelika "ore^nost na tem polju po mrjem mnenju ni še prav na mestu, ra sem z mnogimi ohr'nišHmi vedniki mnenje, da bi bilo glede eno'ne^a obrtue^a reda držati se starega pravila: Festina lente. Gospodarsko sojeno preteklo leto v celoti ni bilo všečno, dasi je bila letina v Sloveniji, izvzemši za vino, ugodnejša nego v drugih delih naše države. Naš obrtnik in rokodelec je zlasti na deželi posredno in neposredno odvisen od razmer, v katerih živi naš kmetovalec. Kadar mora kmetovalec pre-skrhno obračati svrjo skromno gotovino, so tudi za rokodelca in obrtni' a suha le'a. Posebno se pozna pri oblačilnih obrtih vseh vrst, kadar je kmetsko prebivalstvo v stiski za denar. Bla?je so prilike v krajih, 1 jer denar živahnejše kroži med prebivalstvom vsled večjih delovnih prilik in obilnejšega zaslužka, ki jih nudi industrijski podjetnik. V krajih industrijalnega znaraja opažamo seveda tudi živahnejše gfbanje med obrtniki in rokodelci. Živahnejša stavbena delavnost je lansko leto zlasti v druii prlovici vodila do izboljšanja gospodars' ih prilik v mectib. kjer je, kaker v I-jublj-ni in v njeni okolici krepko oživelo stavbeno delo. Prijaznejše prilike so ob živem stavbenem delu naspale ne samo za stavbene obrtnike v o;vjem smislu besede, marveč tudi za vse ene obrtnike in rokodelce, ki ka'or mizarji, ključavničarji, kleparji, instalaterji iščejo in nnidejo dela na novih stavbah. Ob času obče stiske za dennr in no-tovino je pa razumljiva utemeljena tožba obrtniških in rokcdels'ih slojev, da so plačila kaj počasna in o' orna in da morajo upati na dolge гбке. Naročnikov, ki gladko in točno plačajo, je vedno manj, mno^o del je tvegati na zveste roke. Tako pa prihaja samo po sebi, da tudi za obrtn ka zadobiva kreditno vprašanje zopet vedno večjo važnost. Slaua stran za naše razvito brtništvo je dejstvo, da večje dobave zlasti državne obrtnikom in njihovim združbam niso prav dostopne. V mrklih časih gospodarske reve je umevno, da je velika nevolja med našimi rokcdelci nad zakotnim delom, ta'-o zvanim šušmarstvom, ki se je po deželi močno razprostrlo Naš obrtnik je gr*a, žilav in potrpežljiv, s čudovito odpornos jo nosi pezo ne^la^ih časov. Trdno kreme in res nezasluženo je pa zanj davek na poslovni promet. V desetem letu na*e mlade države moramo v skrbi za kakovost in dobrino obrtniškega de'a in obrtniških izdelkov z vso resnostjo misliti na to, da si po brižnem preudarku in vestnem premisleku dohro uredimo v Sloveniji dragoceno napravo oVrtne<»a pospeševanja. Našim пк jutrom, delovodjem in pomočnikom moramo da'i prilike, da se času in razmeram primerno strokovno in kvalitativno dvitfpjo in dovršujejo. Čvrst, vrSč in sposoben obrtniški stan jc itenirli in žele"na zaloga za naš gospodarski vzcvit in napredek! Ca^nsva vo!m * Avs*ri?o? v Dunaj, 7. febr. (Tel. »Slov.«) V trmvfns'**-polltifnih nd'iošajih Avstrije napram Jii^cslaTtji dosegaj še ni bilo nobenih izprcircmb, ker na.ipo?!a-vitnejše zaHfeve glede poljedelstva Se niso dovM.re-nc in Avstrija tako dovoljenje sta v lin kot pogoj, da n^odi jn^oslovaiskim željam na industrijskem polju. Avstrijsko-mrdjrrska pogaj nja pa se bodo morda nadaljevala že sredi tekočega mesec, ker je prišlo do zbližanja in se bo carina na moko morda mogla določiti na b~zi 5 in pol do 6 zlatih kron. Sredi marin se bodo z-čela pogajanja z Nemčijo, katerim bodo pozneje sledila pogaianja s Francijo in Švico. Z Ameriko, Isbndijo, Dansko in Švedsko so trgovinska pogajanja že precej napredovala, s Holandijo pa so šele v začetnem stadiju. Tu0 den., Strojne 90 bi., Vevče 110 den., Kranj. ind. 325 den., Ruše 265-280, Stavbna 56 deu., šešir 125 den. Zagreli. 7% invest. posoj. 87.25 -88, agrari & —54.25, vojna odškodnina 434 bi., febr. 432—433 marec 435, dec. 552—551, Hrv. esk. 52, Hipo 65, Jugo 96.25, Prr.štediona 875—877.50, Ljublj. kredit! 135, Šečerana 540, Drava 530, Slavonija 11, Trbovlje C80, Vevče 150-153. Belgrad. Narodna banka 5630, vojna odškodnina 425.75, 436, 132, 430, 429.50, uit. febr. 434.50, 480, uit. mar. c 430, 434, uit. april 436, 432, Brodarsko društvo 518, 520, Belgradska zadruga 5200, Loterijske srečke 85, Tobačne srečke 84, 7% invest posoj. 87.50, agrari 53.50—54, Tret. Adrta 202, Assicurazioni Generali 680, Cosulich 182, Riunione adriatica £030, Tripcovich 256, Split cement 276, Trž. Lloyd 685, Dalmatia 117, Oceania 93. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 87.75, Hrv. esk. 6.30, Hipo 7.80, Alpine 42.40, Leykam 11.15, Trbov-lje 66.25, Gutmann 28.25, Mundus 173, Slavex 12.75 Slavonija 1.30. BI. A 00. Ljubljana. Les: Bukovi neobrobljenl plohi od 2.25 m dalje >jd 50—120 mir fko ve g. meja l vag. po 520, deske 18 mm monte večinoma smreka fko vag. meja 1 vag. po 490; zaključiti 2 vag. Tonden-ca neizpreimaijena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post, plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78—79 kg 2% baška 377.50—380, slav. 867.50—370, moka 0 g vag. bi., plačilo po prejemu fko Ljubljana 525, oves baški zdrav rešetan 300, koruza stara 287.50, ml tar. 282.50, nova času prim. suha za febr. 285, marec 290, april 295, maj 300, činkvantin 297.50; zaklj. 4 vag. pšenice. Tendenca čvrsta. Novi Sad. Pšenica bač. 825—335, potiska 330 —840, ban. 322.50-332.50, gor. ban. 320 -330, sr. 330—340, rž bač. 295—3CO, ječmen bač. 270—280, sr. 270-280, bič. 275—235, muc. 220-222.50, oves bač., ban., srern, slav. 2C0—2C0, koruza bač. stara 240—250, unrec-april 242.50 - 2o0, maj 245—252.50, bač. bela 237.50—247.50, ban. par. Vršac 235—245, marec-april 242.50—250, бгет. 232.50—242.50, sr. marec-april 242Л0—250, moka 0 g in gg 460—475, št. 2 485—450, št 5 415 - 435, št. 6 345—365, št. 7 290—300, slav. 200—210, fižol bač. ' " »—365. Tendenca čvrsta. Promet: 3 vag. pš .28 vag. koruze, 3 vag. moke, 2 vag. ovsa. Budimpešta (terminska borza), . Ten- denca nestalna. Pšenica marec 31.6 //'kij. 31.64—31 66. maj 32.30, 32.24, zaklj ■ 32.24, okt. 29.80, 29.78, zakb. 29.76—29.78, Г/. marec 29.80, 29.94, zaklj. 29.94—29.96, maj 29.88 30, zaklj. 30-30.02, okt. 24.78, zaklj. 24.78—24.80, koruza maj 36.20-26.26, zaklj. 26.24-26.28. Jaha тжсе Bernhard Sh?w: kand'da Misterij ljubezni v 3 dejanjih. — Preložil Fr. Al-breeht. Režiser Marija Vera. Shaw je sam svoj smisterlj« uvrstil med >po-življajoče igre*. Delo je nastalo 1894 — tedaj, ko je živel v vsej slavi Ibsen. Močna sporedna poteza z Ibsenom se nam odkriva v Kandldi. Prav ob Knndidt govori Shaw o Ibsenu, ko v uvodu pravi, da Ibsenovi zadnji junaki zidajo stolpe in si ustvarjajo srečne domove, pa morajo še preko njih v višino in se ubijejo, radete; skrivnosti, zakaj to morajo storiti, ni mogoče pojasniti, to jo mogoče povedati edinole v dramatični viziji. To pa je bistvo dramatične umelnosti, v tem se namreč loči dramatik od lažnika in zvodnika. In smešno še pristavlja, da je svojo igro ure:Iil tako, da so stroški pri uprizoritvi neznatni. — Ibsen prevrača stare postave in uveljavlja nov življenski red; ka-| tastrofo starega nereda vidimo — veljavnost nove postave slišimo, pa jo še nismo preiskusili — Ibsen je dogmatik — Shavv je njegovo nasprotje Ti-eto, kar je med življenjem, poišče, navidezni red So pokaže kol nered, krivica in dramatikova naloga je nasprotja odpraviti z novimi nasprotji, z vsebi-strrm umom postaviti prejšnji red pred svoje lastno zrcalo, da se podoba sama vidi, ne da bi jo gledali dmgi. V - Kandidk srečamo čudovito ženo. ki i je vredna velike ljubezni. To ljubezen tudi uživa, kajti njen. mož, pastor Jakob Morell jo ljubi — j vsaj misli, da jo ljubi; ampak on je velik delavec v krščanskih socialnih organizacijah, niti en večer se ne oddahne, povsod govori on sam, on sijajni govornik Neizprosen, dosleden in pravičen socialist živi v vodnem nesporazumu s svojim tastom, ki je pristen Anglež in trgovec. A nenadoma pride mlad poel — ki zahteva Kandido zase, ker jo on bolj ljubi in očila Morellu, da je on sploh ne ljubi, ker bolj ljubi svoje govore in v njih samega sebe. Kandida je v sredi — ona naj voli. Po hudih za-pletkih se čista in modra žena dvigne nad obema moškima in nevihta se spremeni v čuden harmoničen mir. Stranske osebe so komična ilustracija življenja To Izredno nevarno, z najtanjšimi žilicami prepleteno igro jo ga. Marija Vera v nepričakovano lepi zvočnosti, pravi harmoničnosti postavila na oder. Vse je umerjeno in celo paradoksne debate niso bile samo igranje duha, ampak strah prod koncem. Sama je igrala Kandido umerjeno, \ prepričevalno in resnično, z velikim zatajevanjom 1 svojega, včasih glasnega temperamentn. Sama go-1 tovost in prepiičanje je bil pastor g Levarjft, kjer govori svest st svoje sreče, kjer so lovi v dvomih in bojih, povsod je cel. Tu se jo g. I.eivar pokazal zopet na svoji najboljši višini. Pesnik Marchbanks g. Jana je bil nenavadno lopo zaživet lik. Ta izredno razumni igravec lotcenje leto v skokih na-PTcduie; rodi te zadajo njegove stvaritve no mo- remo drugega kot da mu prav iz srca čestitamo, ta uspeh je vesel dogodek za našo dramo. G. Lipali je podal Kandidinega očeta z jako dobro masko, realistično poudarjeno, vendar harmonično igro: prav tako sta se odlikovala z izrazito in zmiselnt igro gdč Rakarjeva kot strojepiska in g. Gregorir kot podžupnik. Kandida je ena najlepših lelošnjili predstav — med modernimi igrami prva. F. K. Koncert učiteHskesa zbora V ponedeljek, 6. t. m. je bil v Unionu ve-kalen koncert pevskega zbora UJU. Porcčal sem že pred mesecem o naslopu tega zbora v Zagrebu, kjer je zbor dal isti program z velikim uspehom Program je bil srečno Izbran iz našega najboljšega zadnjih dvajset let: Lajovic. Adanrč, Ravnik, Škerjanc so bili zastopani z zrelimi deli. ki so naši vokalni literaturi tudi v inozemstvu lahko v ponos Če bi bili še Premrl ali Kimovec ali Kogoj poleg bi bil program imel neko še večjo zaokroženost, toda ti pridejo gotovo še na vrsto. V Zagrebu kakor v Ljubljani jo bil koncert poln, doma nastop še korajžnejši. petjo tupatam morda še bolj tehnično izpiljeno, vendar je zagrebška dvorana Glasbenega zavoda za akustiko in resonanco odločno ugodnejša kakor unionska. O skladbah sem že zadnjič pisal. Adamičeva Vragova nevesta in Viola s svojim ekspresionizmom sta avtorju danes, ko je začel graditi, žo premagano stališče, vendar pa ostaneta vrednoti, še posebej zasluži Viola, da bi se držala. Lajovic (Koledniki, Žabe, Zlato v Blatni vasi) jo bil nedvomno najjačji glasbenik svoje generacijo, kar so občutili ludi Zagrebčani, ne da bi podcenjevali njegovo tovariše. Na širšo publiko sta tam kakor doma napravili skladbi Žabe z umljivim naturalizmom in humorjem ter Veseli koledniki s tekočim ritmom najjačji učinek. Zagrebčani pa so prezrli ono resnično, specifično slovensko noto v humor-nem sentimentu milo Jere in putke tutke; doma je niso prezrli, Kumar se je veleresno zavzel za izraz v vsej subtilnosti, ki jo jo bilo treba. Škoda, če bi Lajovic nehal producirati za vokalno literaturo! Ravnik Se je. dal v šla devojka posebno, z jako osebno noto in neko elementarno muzikalnostjo, ki je često kakor izbruh čisto intuicije, dasi te pouči partitura o izredno logični gradbi in formalni zaključonosti. Povprečno poslušalstvo bi moralo to skladbo čuti večkrat, da bi jo cenilo, kakor zasluži, vendar ne mislim, da kipeči ritem ln izredno pestri kolorit, ki vpljo po velikom orkestru, toplo čustvo našo duše, ni vseh potegnilo šiloma seboj. Ravnik bi nam moral producirati več! SkorjanČeva akordlčno zasnovana skladba izgubi — v zboru neobhodno nujno s tendenco k linearnemu tolmačena — svoj smisel, ki tiči v zvoku na sebi. Akreta. aiccr ie preftttena siva* in ima intuicU* Zima, slad, volkovi Poročali smo, da zaledenela Donava ogro-ia veliko pristanišče Bratislavo. Led ob tej luki zavzema čedalje večjo ploskev, ki se razteza 40 km daleč. Pionirji so svjoe poizkuse, da ledeno ploščo razstrelijo, ustavili, ker je bilo doadaj delo zaman. Porabili so 274 kg ekrazita, a niso skoro nič opravili. Mogli bi poizkusiti led razbiti s topovskimi krogljami, pa je to radi bližine madjarske meje nemogoče. Ako ne bo mogoče led razbiti, 1к> voda preplavila pristaniške naprave. Na Angleškem so mnogi kraji v grofiji Kent še vedno odrezani od sveta in stradajo. Časopisje napada vlado, češ da se premalo briga za rešilno akcijo in zahteva, da se mo-mobilizirajo v to svrho brezposelni, katerih je v Angliji nad en milijon. Zdaj je naenkrat nastopilo južno vreme in reke zopet nevarno naraščajo ter je veliko ozemlja poplavljenega. Obenem je nastopil jugozapadni vihar, ki je potopil ribiški parnik »Paramount«. Od posadke je en mož utonil. Tudi Laba je tako zamrznjena, kakor že leta in leta ne pomnijo. Promet z malimi ladjami in brodovi je sploh onemogočen, velike pa si le s težavo utirajo pot. Na švedski obali je obtičal na dnu parnik >K6benhavn«, ki je imel na krovu kraljico in princa danskega, pa se je sam rešil iz lega položaja, Drugi danski parnik »M. Melchior« pa je zadel v skalo in prosi po radiju za pomoč. Strašno hudo je na Kitajskem. Provinco šautuu, v kateri gladu je nad 4 milijone ljudi, obiskali zdaj tudi hudi mrazovi. V Pekingu je okoli 500 gladujočih ljudi na cestah zmrznilo. V Alžiru so hude povodnji v departemen-tu Oran. Mesto Oran samo je po povodnjih odrezano od okoliša, ker so tako ceste kakor eŽlezniški tir pretrgani. Radi vode se je tudi veliko ! is "podrlo. Letos je tudi Krim obiskala nuda zima in prepodila iz step cel črede volkov, ki se sicer na Krimu niso že 15 let pojavili. Volkovi 'rgajo živino in so raztrgali tudi 4 kmete in enega otroka. Vlada je organizirala proti njim vojaške oddelke. Tudi v Severni Ameriki zima hudo razsaja. Mičigensko jezero je skoro docela zamrznjeno in parniki so obtičali v ledu. V Minnea-polisu ln Dulutku kaže toplomer 47° pod ničlo. Tudi v tej krajih je radi zasneženih polov mnogo vasi, pa tudi večjih mest v nevarnosti, da poidejo prebivalstvu živila, oziroma kurivo. V Čikagu je izgubilo življenje v snežnem viharju 19 oseb. Velika volčja krdela so se pojavila tudi na vzhodnem Poljskem. Napadajo cele vasi in so veliko ljudi raztrgala. Pri Oranju na litovski meji so volkovi napadli četo 12 tihotapcev in jo dol>esedno požrli. Tudi veliko obmejnih vojakov so volkovi umorili. Prof. dr. Bidlo: Zgodovina slovanstva Kdo je to? 10. marca 1026 so prijeli na pokopališču v Turinu človeka, ki je lam ukradel bronasto vuzo. spoznali so, da je umobolen in ga oddali v umobolnico v Collegnu. Ker se mož čisto nič ne spominja, kdo da je, so mu dali številko 44.170, vse poizvedbe po časopisih pa so tudi ostale zuinan. 15. februarja 1927 si je prišel bolnika ogledat major Cantalupi, ki je izjavil, da se mu bolnik zdi podoben profesorju Renzu Canella iz Verone, ki je i njim služil na solunski fronti. Po obvestilu rodbine Canella je prišel v umobolnico profesor Giulio Canella, brat Renza, ki je zabeležen med pogrešanimi izza svetovne vojne. Profesor Giulio ni bil čisto gotov, da li je umobolnik njegov brat ali ne, po tretjem obisku pa se mu je zazdelo, da je res, zlasti ker je neznanec začel podajati neke izjave, iz katerih se je dalo posneti, da se ob teh posetih začenja zavedali svoje identitete s profesorjem Renzom. Višek senzacije pa je bil. ko je kmalu nato prišla obiskat bolnika gospa Canella. ki je ob prvem pogledu nanj bila prepričana, da je to njen mož. Identiteta je bila brez dvoma dokazana, ko so gospej pokazali neko dopisnico, katero so bili našli na pokopališču, kjer je neznanec bil aretiran, in na kateri je bil podpisan Giuseppino, mali sinček profesorja Renza. Neznanca so izpustili k njegovi rodbini, kjer je par mesecev srečno preživel, dokler ni zopet zblaznel in so ga odpeljali nazaj v Collegno. Zdaj se pa začne prava tragikomedija Nekdo je namreč izrekel sum, da neznanec ni profesor Canella, ampak da je to tipogral' Mario Bruneri, katerega policija išče zaradi treh nevarnih tatvin. Prišla je žena, mati, sin. in vsi so spoznali v umo-bolniku št. 44.170 očeta, oziroma moža, oziroma sina Brunerija! S pomočjo grafologije pa so ugotovili, da podpis Giuseppino na gori omenjeni razglednici ne pohaja od Giuseppiua Canella, ampak od Giuseppino Bruneri (kajti slučajno se sin gospe Bruneri piše tudi Giuseppiho). Tudi telesna višina uinobolnika (172.5 cm) se bolj ujema z Brunerijevo (173) nego s Canellijevo, ki je bil visok celih 177 , centimetrov. Tudi je Canella bil muzikaličen, dočim neznanec ne pozna ne not niti ima sploh kaj posluha. Zato se je zdelo za gotovo, da mož samo simulira. Toda glej! Gospa Canella in njeni otroci trdijo z vso gotovostjo dalje, da je neznanec njihov oče, oziroma soprog! Stvar pride pred kazensko sodišče, ki dne 28. decembra 1927 odjuči. da ni uspelo ugotoviti identičnost Maria Bruneri. obdolženega tatvine, z umobolnikom št. 44 170. Gospa Canelli je vsa srečna, otroci mu prožijo roke, kličoč: Papa, papa! Gospo Bruneri pa je bolj hladne krvi in pravi: >če ga Itnče rodbina Canelli na vsak način imeli zase, pa naj ga ima! Nimam nič zoper to. Mogoče bo moj mož tam naposled našel svoj mir in srečo.-: Torej je vendarle tudi ona prepričana, da gre za njenega moža. Laška javnost pa si razbija glavo, kdo je je zdaj pravzaprav nesrečnež št 44 170? Stvar bo moralo rešiti še civilno sodišče, ki bo moralo najti pozitiven odgovor. (Rek kazen- i skega sodišča je b';ij negativen.) Medlem ра os'ane i št 44.170 še nadalje v umobolnici, ker je policija I proglasila nad njim nadzorstvo. IzseHience metali v morie! v Newyork, 3. jan. (Tel. »Slov.«) O vesteh, da so na tihotapskih ladjah izseljence, ki so jih vtihotapljali v Ameriko, zašili v vreče, jih obtežili s kamni in jih metali v morje, kar se je zgodilo tudi z mnogimi madjarskimi izseljenci, ni dobilo ministrstvo za javna dela v zadnjem času nobenih poročil. Zadnja poročila o umorih izseljencev datirajo od jeseni. Takrat je baje kubanska policija odkrila tolpo tihotapcev, ki so iz Havnne tihotapili v Florido alkohol, narkotične strupe ter emigrante, posebno Kitajce, Japonce, Grke. Turke in Roparski napad lia banko. V Čikagu je Šest maskiranih roparjev vdrlo v stanovanje blagajnika »Revens and Wood« banke. Eni so stražili rodbino, drugi pa so prisilili blagajnika, da jih je peljal v banko, kjer jim je moral pod grožnjo smrti odpreti tresor. Roparji so odnesli 80.000 dolarjev. Strahovit prizor se je nudil 2. t. m. ljudem v Parizu pred justično palačo. Nek mož, ki je zapustil sodišče, je prišel pod avto, ki mu je naravnost odtrgal glavo. Brezglavo truplo se pa je za hip vzdignilo, zamahnilo z rokama v zrak, naredilo dva, tri korake, in potem Šele padlo mrtvo na tla! Štiridnevni hoj s somom. V Tihem oceanu so ribiči 15 milj od otoka Baba ribarili. Kar se jim je zapletel v mnogoštevilne mreže som. Žival je delala strahovite poizkuse, da se izmota. l^adje, ki so precej velike, so bile česlo v nevarnosti, da se prevrnejo. Som je čolne Ruse. Kitajci in Japonci so morali plačati za prevoz po 700 dolarjev, Evropejci pa po 300 dolarjev. Če se je bližala kaka stražna ladja, j so izseljence zvezali in poskrili. Domneva se, da so tihotapci zvezane izseljence metali v morje, vendar pa ni dokazano, ali so se taki umori res vršili. Vsekakor je kubanska poli- ! cija meseca avgusta 1927 aretirala tri Grke, lastnike hotelov v Ilavani, radi suma takih umorov, ki so baje več kot 800 izseljencev iz južnovzhodne Evrope spravili v Zedinjene države. vlekel 30 milj za seboj. Ribiči so končno morali po signalih poklicati na pomoč druge ladje, ki so j>osegle v l>oj in soma končno ubile Zd j so orjaka privlekli na vrveh v pristanišče Baba. Težo soma cenijo na 10.000 kilogramov. Svojo nevesto ustrelil. Na Dunaju je 21 letni brambovec Friderik Sehreiber iz nepre-vidnosti, ko je čistil svoj brovvning, ustrelil na Silvestrov večer svojo nevesto, 21 letno šiviljo Ano Kubovič. Silvestrovske navade v Ameriki. V Buffa-lo so trije masklrani roparji na Silvestrovo noč napadli nek nočni lokal. Nastala je bitka, v kateri so roparji ubili lastnika in eno plesalko ter tri goste težko ranili. V Scrantonu v Pen-sil aniii pa so na Silvestrovo napadli poslopje redakcije »Scranton Suna« in vrgli vanj dina-mitno bombo, ki je trinadstropno hišo popolnoma porušila. Vremensko noročšlo Meteorološki zavod v Liubl!an< dne 3. januarja 1928. Višine barometra 108*8 m Opazovanje ' nrp mel 'uploln • C Ke* vlogo '">1*1 In Drxln« « m Ubler no>< 1-1' Vrste padavin II « h 1 s" fn oh ODnznVHnllt 1 »mir Up h Mnhtfann X 773-0 -e 70 mirno „II sneg 0-1 -V9 Maribor 7 75-2 -9 97 NE 8 .mogla -3 -Id Zagreb -1 Belgrad J 77 3*4 -7 7 i E 2 10 * -9 Saratevo 7724 -6 84 miruo 10 -2 -6 Skoplte 1 771-9 • 1 87 SE 4 10 0 -2 Dubrovnik 1 7b7-2 6 49 E 6 0 9 4 Split 7 167*8 1 62 NE 5 2 7 1 Ргаца I Najvišje temperafnre veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran ua morsko gladino — Visok! zračni tlak (barometei nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometei v mejah od 755 do 766 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. /jO izvrstna luijiga Goli susta, Poslednjih 50 let češkega zgodovinopisja (Poslednlch padesfit let češke prace dejepisne) je 1. 192G. nazorno pokazala visoko stopnjo češke zgodovinske vede, ki. je po pravici lahko ponosna na svoje sadove. Pravi dogodek za zgodovinsko vedo, za filozofijo zgodovine slovanskih narodov In za ves slovanski kult urni svet je Zgodovina slovnnslva (l)ejiny Slovunstva), ki je izšla ob koncu leta 1927. Poklonil nnin jo je kot plod svojih desetletnih študij ob vstopu v 00. leto svojega življenja prof. dr. Jaroslav Bidlo. Češka zgodovinska veda se je že od nekdaj zanimala tudi za ostale slovanske narode. Sele češka veda je omogočila znanstveni razvoj bolgarske in srbske zgodovine. A po slovanskem kongresu v Pragi leta 1!)08. je še narasllo zanimanje za slovanski svet. Prof. dr. Bidlo je leta 1911 opozoril v reviji »Česky Časopis llistorickv« na potrebo knjige, ki bi obravnavala zgodovino slov nstva kot celoto. Eno leto pozneje je izdal v zborniku »Slo-vaustvo« tak poskus, ki se je zelo dobro posrečil. Ker je delo razprodano in je med tem izstopila nova doba v razvoju slovanslrih narodov, so se javljali glasovi, da bi se zbornik >Slovnnstvo< dopolnil in vnovič izdal. Energični profesor dr. Wein-gart se je res lotil naloge izdati jasno, sedanjim razmeram in znanstvenim zahtevam odgovarjajočo sliko slovanskega sveta. Prvi del te zbirke je ravno Bidlova Zgodovina slovanstva. Napisati zgodovino slovanstva je bila izredno težka naloga, ki se je je mogel lotiti edino le prof. dr .Bidlo. Treba je bilo orali takorekoč ledino. Ruski in poljski znanstveniki so se sicer bavili z zgodovino slovanstva, toda njihova dia nimajo zrnn-stvene vrednosti, ker imajo meglene ali napačne pojme o nekaterih slovanskih narodih, nekaterih pa sploh ne priznavajo. Razen tega izhajajo iz staH-šča ruskego oziroma poljskega mesianizma. Ker je zgodovina nekaterih slovanskih narodov zelo slabo raziskana, je bilo za poljske in ruske zgodovinarje tembolj ueodepoluo, da niso imeli toliko jezikovnega znanja, da bi lahko v originalu segli po prvih virih. r r Dr. Bidlo se zaveda ogromnega vpliva bizantinske kulturne in politične zgodovine na celohi' razvoj slovanstva. Zato natančno zasleduje rezul tate bizantinistike, ki jih je spretno uporabil v svo jem delu. Ker zna vse slovanske jezike in je ob iskal skoro vse slovanske narode, se je lahko se znnnil z zgodovinskimi viri, z zgodovinsko literaturo In z zgodovinskimi problemi vseh slovanskih narodov. Njegova globokn filozofska izobrazba mu omogoča širok razgled in pravo vrednotenje zgodovinskih dejstev. Dr. Bidlo zida samo na trdnih temeljih; vsako trditev lahko utemelji in dokaže. iNezgodovinar si ne more niti predstavljati, koliko dela je često potrebno samo za en stavek Predno je n. pr. mogel napisati, da je Karel IV. bil Čeh se je skoro eno leto bavil s svojim seminarjem s kdo P™1« ^odovino in kulturno stanje slovanskih nnrodov. tem več novega bo našel v Bidlovem epohalnem delu . Kol profesor slovanske zgodovine na pnSki češk, univerzi je bil prof. dr. Bidlo vedno žarišče, odkoder se je širilo poznanje slovanstva in ljubezen do slovanskih nnrodov. Skoro vsi tujci zgodovinarji ki se pridejo izpopolnjevat v Prago, so njegovi dijnki. Hrvatski zgodovinski vedi je vzgojil dr. Preloga, vseučiliškega profesorja v Zagrebu Njegova dijakinja je tudi prva češka vseučilitka profesorica dr. Milada Pnulova, ki predava v Progi jugoslovansko zgodovino. Ljubezen do slovanskih narodov pa Za razširjanje prosvele je storila zelo mnogo tudi Katoliška narodna stranka (od lela 1905. Ljudska) Njeni voditelji (v glavnem duhovniki), ki so neprenehoma v stiku z ljudstvom, a lo v bližjem kot mestni svobodomiselni izobraženci, so v svojem interesu skrbeli za gospodarsko izobrazbo in narodno prebujenje.« Knjiga se naroča pri L. Kunčiru, Praha I L, Voršilska 5 in stane s poštnino vred 110 Din. I. Sediyj*. Dom in Svet v !etu 1927 Lelos je Dom in svet zaključil svoj jubilejni štirideseti letnik. Že v prvi številki se je v Ko-blerjevi uvodni besedi in Debeljakovi študiji spomnil lepe preteklosti in dobil iz nje sankcijo zn svoj obstoj. Pa ne koristilo bi nam danes, da živi Dom in svet samo radi tradicije: njeiova pot gre preko nie v nov razvoj, fz preteklosti smo se zavedli problema Dom in sveta, njegovega namera in poti dozdnj in obstali smo pred bodočnostjo: kam? Kam? Vidimo, da zanimanje za resna kulturna vprašanje vedno bolj pojema, odinikajo se široke plasti od sodelovanja, krog izbrancev se oži, zmisel za idealno duhovno delo gubi ceno, reševanje vitalnih ku"urnih potreb topi v prido-bitveni mašineriji modernega sveta: kulturna napetost pada. Čudimo pa se na drugi strani, dn se psevdokulturne revije neverjetno vjednjo v maso. jo družijo in ji z hlaziranoslio plitvijo že itak slabi okus. Človek se strese in vsili se mu misel: je-li sodobna slovenska kulturna revija izgubila st'k г ž'vljeniem in je brezpomembna, ali pa je naše meščanstvo tako strašno tuie vsnkemu isknniu Lepote in Resnice? Potrdil bi materiinlizpm časa in zalo se ne čudimo nepriznavanju širokih vrst. Problem Dom in sveta ie problem čisto umetnostne kulturne revije malega naroda. — M"1, ozek. vase zaključen krog je zaživel v novi živlienski sferi 7. novimi problemi, začutil biti žilo novega sveta in bi jo rad dal čutiti v«f»m — a med malim narodom iih ie malo in kateri so. so brez materialnih možnosti. Obubožana inteligenca! Da bi pa revija koketirala s povprečnostio in instinktom, ne more. brani ii sveto poslanstvo. Zato Dom In svet ni zabavno čtivo kot je bil v ln,pi domači preteklosti in po kakršnem se marsikomu toži: lo njegovo vlogo ie prevzela Mladiko. Nima namena, da trosi masi lahkih družinskih storij. nmnak v ho'"sli krvavega poraiania iJče slutenih žlvljen-skili dimenzij seHanlostl. ohHkuie novo lepoto novega duha. presnnvlia sloverpko kulturno tradicijo za novi čas — in tako iskan ie ie tež' o. gre skozi muko naiboliših «rc. je krvavo na kulturno vredno za bodočnost. To je cena take revije in njen pomen in treba ie narod«, da io vzdrži pod vsakimi žrtvami. Velik je rili Dom in sveta, gre proti njeni" kolikor more in kakršne moči ima na razpolago Že nekaj let se reviia ra7.viia dos'odno v tn novi pravec: ne v zabavnika, anmak v iskav-rn nove lepote, v sodnika vsega kulturnega- žlv-lienia nošegn. v boievitegn znvzetnalca novih raz-glodišč: v kriHčno reviio. Ostal je zaenkrat Se na polu pola pa jasno »bčutimo novdarek na drugem delu; živimo pač v času Hlerarnepa nenroductrani.n. v času kritičnosti. ko ie težnja no čim pravičnejšem vrednotenju vsesplošna. Očistiti je Ireba naiprej ozračje vsega nesodohnoca. liežlvegn, poiskali novo trdno oporišče za velikega sodobnega umetnika. VI ga čakn napeli čas. Zato ie zanimiva v preteklem letu predvsem polemika. Sicer so posamezni kriki zaenkrat Se odjeknili v gluho (f ož«r1. pa so se drugi krepko odzvali (Vurtiikl in je Vodnik s krepko roko nasproti Vidmarju in z novimi argumenti za sedanjost anrimlrnl katoliški nnror z.i umetnost. Spomo je sicer še ostalo osnovno gledišče umetnostne in literarne kritike i" kliče neobhodno po iasnem in točnem fiksiranju, s'rer ne moremo nikamor, če nočemo strellali v slepo. V praktični kritiki (Koblar. brala Vodnika! se Nai Dom. Januarska številka ima sledečo vsebino: Božični običaji v Ptujski okolici (Dr Fr. Kot nik); Mučeniški rod (Pismo iz Italije.); Marija Ljubečim (Tončka ir. Poličan); Zadnje slovo (H C Dravski); Fantje pod lipo (Alojzij .Inn/ekovič): Mlada gospodinja; Mir ljudem (Milan): Dekliške gredice; Trapistov jurek (.lanuš Goleč); Milo duh-teča svetnica: Roparski poglavar (povesi). sicer vedno bolj povdarja estetski princip in se tako ne odmiku kritika z literarnega področja. Dom in sve! je skušal registrirati vse tuje literarne pomembnosti (šolar, Strle, Šedivy. Debeljak), kar se je izkazalo kol neobhodno poirebno. V tej smeri je treba večje sistematične infonnativnosti, kar napoveduje za letošnje leto. V prosvetnem delu je prinesel sestavke o Plečnikovi arhitekturi (Stelč). o razvoju marijonete (Tominec), o modernem stanovanjskem problemu (Vurnik) itd., med knlerimi je pač najzanimivejši Travnov intervju z modernimi slov. literati. povzročitelji liter, revolucije 1. 1920. Ker živimo v lil. suSi. smo tembolj veseli leposlovne produkcije. Toletno uvodno povesi je pisal MatešiČ, ki se je prav zadnja leta ludo razgibal rZa gornmi< je živa slika malomeščanskega gnezda, polnega ženitvenih intrig, nbiiaiočegn vsako lepoto. Tiplz'ra in monumenlalno stibVra nač'n današnilh materialističnih jfepUev in reši problem med satiro in tragiko. Vsebinsko in umetniško 'ežo lisin pa nosi Se vedno s svo'lm! mn'imi s'ndljnmi. svolevrs'ni-mi dož'vetji božje besede (Vikodem. Skušn mvec). iz globin, ki iih komaj slutimo, govori čudovita njegova slika. Tpžkii kot noln groz-t Pes-m pesmi. — Živahno se razvija M-'gainn s svojimi med-Vfn-skimi črticami in kraškimi sl;i-nmi: doživlja nrist-no in intenzivno in vedno bolj nv!dt»b'vn tudi na oblikovanju. Lepe Vel'konieve .tilnovp. 4eUS'-nr. jeve. Bevkove in MeSi-ove nove'i<-e oživliaio Dom in svetovo prozo Nosilec pesniškega deln pa je bil lo pot Jože Pegnčnik, katerega po"z4n ie pri nns svolevrslnu. G'eda realistično pn ctvar ki naj je simbol religioznega čuvstva (križi in voliva estetsko z leno b'-sedno mptnfnro. čudovito izbrano in po'no besedo, ki pa kriie če«to v s"bi aleporijo mesto Er'oho!.-e<*a krvavega doživet in. Zanimivo ie niegovo umetniško gledmje, podobno Sardenkovemu. Vpliva najbolj s kompozicijskim kontrastom. Težko je karslrfet'zirnti. kam teži ostnla Dom in svetova noeziin, knkor hi bilo fivU po'reb-, no in zanimivo. TVŽ'-"o zato ker so sodelnvnU sitno s pnr doneski naimzUčnplSi pesniki (Vodnik Fr. Ocvirk. 4ol!5i-nr, fovrpnč-č. Bevk. pphplink), po osebnih strukturah tnko raz'ičnl med seboi. Ob tei priliki ugotovim, dn pmo mimo potrebni es'ii-stičnlb razhorov povoinjh poet'čn|h smeri in studii o naimlfiših pisateljih, клког iih plšein povsod, le pri pns se ni' če ne domisli da hi krl';čne povrednoH! hoten ie sedanjosti in prepreči' 7,'ora-be marsikaterih imen. V drami pn ie Don> In Svet odkril nov i7vapreden feMerski tn'ent v ' es-kovru fPlevnnr). ki je že v tem pravcu dal sUne dramatične scene. — Omenim, da ie h'l Dom in svet vse loto ho^ln ilustriran, v čemer =e ie 70-pel ie' prihUževnti k družinoki revlil Želim, da bi v tem delu dokončal — čeprav redl-eip — Ij;. hrane slike miSe moderne uno-tablinjoče umetnosti in io tako prooncnrsl v svet. — Tako se je Dom in svet ndeistvoval v preteklem letu. Izpolnil je po svoiih močeh dano nalogo la P'lsHm. da je Invnnst priznala njegov pomen Treba ie le še. dn ga tudi podnre in rnzSiri, ker le tako I10 mo^oč razvoj nn^cror. kamor se je usmeril. Slovenski intelicrpnt in vsak komur je za Lepoto in f?o<,n|P0 j„ 7Л Hilturni razvol »loven-skega duha nai ob novem le.|« pomisli 'epe knjigo na Dom In svet. T D. Čas. Znanstvena revija Leonove družbe Letnik XXII. 10127-I02K. zvezek 2. ima sledečo vsebino: Čigav je penlatevh (dr M. Slavič); Zdravstvo in sorodne zadeve v Sloveniji (dr. A Brecelj*; Gospodarske krize (dr. Jože Lavrič). — Pregled: Pravniški kongres v Sarajevu (dr. Metod Dolenc); Avstrijska šolska reforma (dr A. Sušnik); Država (A. U.); lz jugoslovanskega sveta Idr. L. Sušnik 1 ild. Najboljše nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajče, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri Jos. Petelinom Ljubljana blizu Prešernovega spomenika MAM OGLASI 'Vsaka drobna vršilca I SO Din ali vsaka besedo SO par. ,NajmanjSi oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic so računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. 11СП ajdov, trčan, «' lastnega pri- delka. 500 k<), prodam. Olen Matija, Bratonci 72, p. Beltinci. 1026 1/|МЛ najfinejših vrst, I ■ Ul U iz lostn'h doric, prodaja v steklenicah po lt, 12 in 14 dinariev 1 A. SnSnik. Ljubljana, Za-loika cesta. 969 Mlinar nošten, vešč IVHIIJđk svoje stroke, »išče primerne službe nn valjčnem mlinu, najrajši :ia Štajerskem. Naslov v upravi pod štev. 1036. l-snt 17 'ct star' rdlll mesta učenca za mesarsko in prekajeval-sko obrt. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 1083. Trpovlna brez konkurcBce. Stara brezkonkureučna trgovina z mešanim blagom v eni največjih far v Sloveniji, se odda takoi z zalogo vred v najem. Stanovanje v hiši takoj na razpolago. Prevzem blaga 10% pod lastno nakupovalno ceno. Ponudbe pod Brezkonkurence St 951. Hlapca ta vsako delo, poštenega, treznega, zanesljivega, z daljšimi, dobrimi spričevali, sprejmem. Naslov v upravi. 1033 Kunci, oozor! №ov hotel Patočnn olje (FuseloT) nudi p. Bogdanov & Co., Sisak. Proda se ,takoj S1NGER šivalni stroj poceni, dobro ohranjen, pri Franc Jerica v šmar-tnem pri Litiji Stev. 5. ra vsa tesarska dela, sa- .РЛ j v lepem trgu s 6 orali zemlje, novo poslopje, se i takoj proda. Obrnite se I v tej zadevi na Drago-t'ra Korošec, Šmartno ob Paki. 963 mostojen. vešč pri stopnicah in težjih konstrukcijah, sc takoi sprejme. Ponudbe z dobrimi spričevali naj se pošljejo na upravništvo tega lista pod šifro »Sa-nos'.ojen« št. 1066. Proda se iz proste roke kmečko posestvo Čevljarskega pomočnika za takojš- nastop iščem. Delo je trajno, samo delati se mora staro in novo. Plača teciemka. -M. STRAŽAR, čevliarsVt mojster, Domžale žt. 50. obstoječe iz nove hiše ter gospodarskih poslopij (kozolcc in hlev), nekaj gozda in travnikov ter njiv, gmajne itd., skupaj ! 24 ha, vse nerazdelno v ' enem kosu za znesek ' 50.000 Din. — Kje, pove 'uprava Sloveli, pod 1015. Anton Sternad iz Sevnice proda pekarijo in i traovino pri veliki industriji; prodam tudi 22 oralov geda i za posekanje. Cena nizka. Nekaj dobrega sena in otave se proda. Ižanska cesta 33. Jecltanie se temeljito m trajno odstrani Naiboliše priznal-nice in reference. Prijave za novi te'ai vsak dan od 2—3 v Ljubl ani, Beethovnova 4, oriti., desno Pa"la Koveč. špecialisti-nja za govoril, gimnastiko. Ulnria bukove ta in nlUUC hrastove od 20 cm oaprci kupuje jr vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Sladek mošt in 12 vrst naiflne;šlh sokov nudi »Brezalkoholna produkcijo« — Liubl'ana, Poljanski nasip. št. 10/a. MOKO Kupim 2 dobro ohranjena klarineta *aa gft in sicer b in s, ter en fliigelhorn. - Podvin k:, Globoko, Brežice. 1037 Selitve v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potoni S I o v e n I a transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 36 Telefon št. 2718 Stanovanje 4 sobe s pritiklinami za takoj ali najpozneje s t. majem se išče za štiri odrasle osebe. Nas'ove na uoravo Slovenca pod »Resljeva« it 1084. ""stanovanje obstoječe iz 1 sobe s štedilnikom, meblirano ali nemeblirano, se odda v teku meseca v Rožni dolini. - Pismene ponudbe nasloviti na upravo Slovenca pod »Soba« 1067. Star cinfc pšenično, rženo, ajdovo, dobite najceneje pri F. Juvann. valjčni mlin, Sr. Cameline, p. št Vid nad Ltub"ano. — Zahtevajte cenik. 978 krmilno sol oddaja na debelo Л. Voffe ti'iihjlann. ResOevn c. 24 Moj dragi, jaz govorim — kar mislim ., No, morda malo več. — Nedavno sem kupil pri vas sredstvo za rast las in bi rad ... — Novo steklenico? — Ne, lasuljo hočem! Neobhocno potreben vsakemu raaio-amaterju Radtoholedar 1928 Cena Din 25 — In Radfozemltevld cena Din 15*-„Rad!owelt" prvovrstne, garantirane, kranjske oblike, prave ^otoške »petnajstarce«, 5300 komadov od 55 do 75 cm, bolo brušene in naravno sive, naprodaj cela partija {ako ugodno. Vprašanja na »Predal 53, Celje«. kupuje vsako množino tvornica A r k o, Zagreb, V laška nlica 116. Volna - bombaž za strojno plctenfc in ročra dela, dobite po Јвр- nalnižjib cenah pri PRELOGU, LJUBLJ\NA Stari trg 12 - Židovska 4 Razpisujemo dobavo 760 metrov raznih jeklenih vrvi Ponudbe vložiti do 16. t. m. - Več pri D'rekclfi dri. rudnika Zabukovca, p. Griže. 1064 NADBOUSl PREMOG Cebln tVolfove 1/2 Dve češnjevi spalnici fino izdelani, kompl., postavljeni v Ljubljano ali na bliž. pest., po 5200 D, prodam. Ogleda se vsak dan pri Josip Štolla, mizarstvo, Kraš fa. p. Lu-kovica pri Domžalah. Priporočajte naš list ob vsaki dam priliki Priporočajte tudi nlesov oglasni del, Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. EM. FiSCHER Zag-eb, Sudnfcka 3/10 dobavijo kolesa, dele koles, pneumutlke šivalno stroie. gramofone. TiPrisedite k nam, k vladnim mizam, pa bomo skupno izmenjali misli in prišli do kompromisov, ki bodo delavstvu splošno v prid!« Letos je ravno jubilejno leto republike in čuje se, da pride do koncentracije ljudsko-delavske vlade. V Nemčiji je ravno pred zatonom starega leta prišlo na dan, da se je predsednik centrumaškega kluba poslanec Querard pogajal s socialnimi demokrati za takoimenova-no veliko koalicijo. Bistremu politiku ni moglo uiti dejstvo, da so pri vseh dosedanjih volitvah napredovali levičarji; da število brezposelnih delavcev presega zopel milijon in da so v zunanji politiki v času, ko svet navdaja edina želja po miru, delavski zastopniki velike večja garancija zaupanja v tujini kot pa nemški nacionalisti in fevdalci. Še večjo važnost je polagati politiki angleškega delavstva. Macdonald, njihov vodji, mu zagotavlja, da bo delavska stranka v tem letu prevzela vodstvo velikega angleškega imceri.ia. Če se to zgodi, bo položaj v Evropi brez dvoma drugi. K r j t i angleški konservativci so v vsej svoji zgodovini vodili vedno imperialno-kolonialno politiko. Delavska strank, pa ima največji interes na brezpogojnem mirnem razvoju, kar bi prišlo v poštev zlasti za nas Jugoslovane, ker je do sedaj za Mussolinijem stal Chamberlain. Mno^ važnejša od politične se nam zdi idejna ran delavskih programov v bodočnosti. V tem oziru je najznačilnejši pojav v Rusiji. Ravno pred vstopom v novo leto se je tam od'gr-l dogodek, ki ga lahko kratko označimo z imeni Stalin-Troekij. Stalin, današnji poglavar Rusije, je postavil na glavo Leninov komunizem in Trockija ter njegove pristaše, ki so zagovarjali komunizem, izgnal iz stranke. To se pravi. Rusi so sprevideli, da je življenje v svoji resničnosti neizprosno in da je komunizem sicer lepa teorija, ki pa je v praksi zapustila za seboj le glad, pomanjkanje, brezposelnost, zaspanost v gospodarstvu. Podobno razčiščevanje smo videli koncem leta tudi drugod. V Avstriji je bil v jeseni' zbor socialistov, na katerem sta se uJarili radi' alna in zmerna struja, prva z Bauerem, druga z Rennerjem na čelu. V Franciji so se ravno te dni socialisti preje nagnili na desno kot na levo oziroma se porazdelili na več skupin Angleška »Lnbour-Partv« je radikalnost ponovno odklonila. Z eno besedo: Iščejo potov, po katerih bi v času pomanj .anja, bede in brezposel. >sti pritegnili kar največ ljudskih plasti k sod-lo-vr -ju. nstva j niu znosnega socialnega položaja de'ovnega ljudstva. Mi 7fli::.o slovenskemu delavstvu, da bt bilo v tem poplavljnjočem valu samo sood'o- čilen" val, vsaj kar se tiče domačih, narodnih ir liža»nih socialno-p^liličnih plati! iMKdar pa — nepripravljeno! Daje nam socialni pravi&nik! Strankarstvo, enostranost, špekulacija z javnostjo in s trenutnim političnim uspenom se vedno maščuje; nikjer pa ne tako kot pri delavstvu, ki je danes še brez dvoma najbolj odvisen stan. Na umu nam je danes najaktualnejše delavsko vprašanje — pravilnik bra-tovskih skladnic, stari dr. Žerjava in novi ministra za šume in rude, ki naj v kratkem stopi v veljavo. Če naj lakoj uvodoma označimo vso pezo zavarovanja naših rudarjev in njihovih bra-tovskih skladnic, moramo pogledali v oči naslednjim težkim dejstvom: Prvič je že usoda našega rudarja nekaj povsem drugega kot njegovih vrstnikov v drugih državah. Naši premogovniki nimajo zaloge za sto- in stoletja kot drugod, ampak je doba izčrpavanja omejena. Položaj teh delavcev je vse preje kot trden in se vedno spreminja. Gotovost življenja je na tehtnici, odpustitve so na dnevnem redu, izseljevanja enako; saj je skoro glavni kontingent naših delavcev na Weslfalskem doma iz teh revirjev! Življenje samo v podzemeljskih rovih da temu delavcu poseben značaj in vpliva na njegov fizični razvoj. Pričakovali od njega, da bi desetletja in desetletja živel pod zemljo, da pride do kake pokojnine, je zahteva, ki se kosa z naukom o zdravi pameti. Naše brato ske skladnice je povrhu vsega zadela težka usoda medvojnih in povojnih sprememb v denarnem prometu Kakih 16 milijonov zlatih kron je šlo za vojno posojilo, ki se niso povrnile več v blagajno. Inflacija je odnesla nadaljnjih 100 milijonov in tako stoje rudarji pred dejstvom, da je njihova zavarovalna ustanova brez rezerv, da se rente ne morejo izplačevati in da je imel pokojninski sklad n. pr. v avgustu 173.000, v septembru 170.000. mesečno torej približno 175 000 dinarjev izgube! Bratovske skladnice po do sedaj veljavnem pravilniku dr. Žerjava ne morejo kriti niti tekočih izdall ov, kaj šele, da bi zbirale za vsako solidno penzijsko zavarovanje nujno potrebno kapitalno kritje! Nadalje pride v poštev še splošni položaj našega rudarja, glavno pa njegovo raz-n do delodajalca. Misel skupnega delovanja delojemalca in delodajalca je pri nas bolj tuja kot v katerikoli drugi državi. Če naj se delavcu zagotovi kakršnokoli socialno, v,o-veka vredno življenje, je treba pač jasnih direktnih zakonitih določil, ker drugače na kako dobro sodelovanje ne more računati. Saj je vsakokrat, kadarkoli je kdo izmed naših gospodarjev imel konflikt z odjemalci pre-] oga, prišel rudar navadno prvi na vrsto. Če pa še upoštevamo žalibog preskušeno resnico, .'a je strokovna organizacija med rudarji pastorka, da je odstotek organiziranih r1"'" .cev presenetljivo majhen, da vsled tega tur'i strokovna izobrazba ni ravno na višku in se ne da meriti z zanosom kakega angleškega ali nemškega rudarja. Kaj šele. da bi rudar imel popo'n vpogled v aparat podjetja, da bi znal ob vsakem trenutku /grabiti deloda.alca, potem je zahteva ]K> strogem zakonitem določilu rudarju v prid tembolj podkrepljena! Kje smo v tem zavarovanju V 1925. ob , riliki JržavnOzborskih volite. je takratni minister za šume in rude podpisal pravilnik za bratovske skladnice, v katerem ) bile rudarjem obljubljene v resnici visoke pokojnine. Istočasno je ta pravilnik napravil globok poklon podjetju, ki ima v krajevnem in glavnem odboru večino in torej obvelja to, za kar on glasuje. Delavstvo je bilo li. pr. pripravljeno, da plačuje višje prispevke, a podjeljo «e je uprlo in to je končno obveljalo. A ker pravilnik ni zasigural pre-moežnja, virov, rezervnih zakladov pa ni bilo nikjer, je ostalo pri obljubah oziroma že navedenih mesečnih primanjkljajih, v pravilniku obljubljena renta pa je dobila tako od zasebnikov kot uradov naslov »demagoške rente«. Pravilnik je potreben reforme gre g'as od rudarjev preko zakonite predstavnice delavske zbornice. A udarjen naj ne bo ravno — rudar! Prvič: Sanacija bratovskih skladne je nujno potrebna; a te sanacije ne morejo sprejeli samo rudarji na svoja ramena, ampak mora priskočiti na pomoč država, v prvi vrsti pa rudarska industrija. Sicer moramo čakati, da se spomni kje v Ameriki kak usmiljeni »stric« in založi za izplačevanje rent 300 milijonov dinarjev... Drugič: Enakopravno stališče rudarjev je treba zakonito in določno ter socijalnemu stališču odgovarjajoče urediti. Zgledov je do sedaj dovolj! 27. decembra preteklega leta je n. pr. glavna bratovska skladnica, v kateri ima delodajalec glavno besedo, sklenila, da se doba za pokoj zviša od 35 na 40 let, česar ni pri nobenem istovrstnem zavarovanju. Ko se je pa razmišljevalo o zvišanju prispevkov od 5 odstot. na 7 odstot., se je zopet podjetje protivilo, rudarji pa so bili za zvišanje. Jasno: Če se ne zvišajo prispevki, se morajo znižati rente! Nadalje: Če se naj ukine pokojninski sklad, za staroupokojence pa prispevajo zopet le rudaiji, so že itak prikrajšani rudarji znova udarjeni! Kajti že sama primera med predvojnim in povojnim starostnim zavarovanjem rudarjev v Sloveniji je dovolj značilna. Predvojno Razmerje 1. Prispevek: Sedaj: K : Din a) rudarja 28.46 K 225 Din 1:8 b) pod.- ija 28.46 K 225 Din 1:8 2. Renta 287 K 6600 Din 1 : 23 draginjsko razmerje pa .1 : 14! Prispevek je torej za 75 odstot. nižji, kakor bi odgovarjalo lo valorizaciji predvojnega prispevka, dajatev pa je višja za 60 odstot., kakor valorizirana predvojna dajatev. Pri vsem tem so vse premijske rezerve izgubljene, dajatve pa vkljub temu dajejo za nazaj! Z eno besedo: V odporu proti novemu načrtu pravilnika je vse slovensko delavstvo z. delavsko zbornico vred edino. Če stopi novi pravilnik kljub temu v veljavo, vprašanje ne bo rešeno, ampak bo pomenilo le začetek novega boja. Borbe za enakopravnost, za dolžnosti države in podjetnikov napram rudarjem ni mogoče — tudi pri nas — spraviti s sveta! * Končno se nam zdi potrebno omeniti, da morajo tudi rudarji kot vse delavstvo z novim letom sprevideti, da je boj uspešen le, če je dobra organizacija na razpolago. Ravno med rudarji pa je število organiziranih presenetljivo majhno in si skoraj ne upamo zapisati odstotka. Apatija! tnižijo tisti, ki sklicujejo shode, sestanke, zborovanja. Komu v korist — in komu v škodo? Zavedno, izobraženo in strokovno vzgoje- no delavstvo pa je do sedaj še povsod dobilo borbo! Zaniman e za delavsko prosvefio raste Delavska knjižnica je štela ob otvoritvi 3100 knjig, c'anes jih šleje že preko 6200 število knjig se je torej v tej kratki dobi podvojilo. Število obiskovalcev tekom enega leta je znašalo 5076, izposodilo pa se je 10.145 knjig. Kaj ilelavstvo zanima Tekom šestih mesecev je bilo izposojenih 4840 leposlovnih, 528 znanstvenih knjig in sicer 3654 slovenskih, 1599 nemških in 262 srbo-hrvatskih. Domače leposlovje torej prevladuje. Kako raste zanimanje za knjižnico Septembra 1926 je bilo 68 obiskovalcev in se je izposodilo 155 knjig. Septembra 1927 pa je bilo že 709 obiskovalcev in se je izposodilo 1306 knjig! December 1927 1017 članov, 3512 izposojenih knjig napram 2809 v novembru ter 1649 obiskovalcev v decembru napram 1382 v novembru. Podobna knjižnica kot v Ljubljani se pripravlja tudi v Mariboru. Specijelno delavskih knjižnic različnih kulturnih smeri je izven Ljubljane 28. Kaj naj porečemo k lem številkam? Začetek so, a brez dvoma pomemben. Upoštevati je številne druge knjižnice, katerih se enako poslužuje delavstvo. Posebne delavske knjižnice se nahajajo tudi drugod po svetu. Problem pri vsem tem je ta: Kaj je izobrazba? Nemški proletarijat odgovarja — tudi del marksistov — na to vprašanje: Vzbuditi, izoblikovali v človeku vse liste notranje sile, ki so zmožne soustvarjanja na svojem polju, v svojem poklicu, stanu v prid celokupnega duševnega in materi alnega blagostanja, da je vsakdo pri svojem poklicu mož na svojem mestu, strokovnjak, ki vidi v svojem delu službo dolžnosti na celoti. Zato razno ljudsko ju-hico poljudnega znanstva kot >kvač« odklanjajo. Koliko prometa fo Imele bor^e? S'atistika od 1. I. 1927 do 30 IX. 1927 izkazuje: Borza dela v Ljubljani: moških ženskih skupa: Dela iskalo 6694 2024 8718 Delo ponudilo za 4018 1280 5298 Posredovanja za 2453 1157 3610 Odpadlo 3779 653 4432 Odpotovalo 4016 82 4098 Borza (lela v Mariboru: moških ženskih skupai Iskalo dela 4403 2374 6767 Ponudilo delo za 2191 1696 3887 Posredovanja za 1410 1126 2536 Odpadlo 1506 1040 2546 Odpotovalo 937 225 1162 Borza dela v Celju: moških ženskih skupaj Iskalo dela 2191 650 2841 Ponudilo delo za 1497 457 1954 Posredovanje 644 207 851 Odpadlo 1287 359 1646 Odpotovalo 832 177 1009 Povest o Petru in Fevroniji (Dalje.) 3. Fevronija zdravnica. Knez pa je k njej poslal enega izmed svojih oprod s temi besedami: — Povej mi, o devica, kdo je ta, ki me hoče ozdraviti? Povej mu, da bo dobil veliko bogastva, čc mc bo ozdravil. Ona je odgovorila odkrito: — Jaz ga hočem ozdraviti in nihče drugi, toda ne bom od njega zahtevala ničesar in ne bom vzela nobenega bogastva. Povem mu samo to: če mc bo vzel za soprogo, ga bom lahko Dzdravila. Če pa ne mo-cm biti njegova soptoga, sc mi tudi nc izplača, da bi ga zdravila. Odposlancc sc jc vrnil in jc rekel svojemu knezu, kar mu je naročila devica. A knez Peter ni verjel njegovim besedam in jc pomislil: ■— Kako naj vzamem jaz, ki sem knez, za žene hči brtnika, navadnega kmeta! Toda bolezen ga jc hudo mučila in sc mu je smilio lastno zdravje. Poslal jc tedaj k njej: — Povejte ji' čc je vešča zdravnica, naj me zdravi. Čc mc bo ozdravila, jo bom vzel za zeno. Oproda je šel in ji sporočil te besede. Ona pa je vzela mglo posodo, zajela nekaj razredčenega kvasa, pihnila vanj in naročila: — Naj zakurijo za vašega kneza kopalnico in se s tem namaže po celcm životu, kjer ima gnojne rane. Samo eno rano naj pusti pri miru, nc da bi jo pomazal. Potem bo zdrav. Prinesli so mu mazilo. Knez je ukazal, naj zakurijo kopalnico. Hotel pa jc preiskusiti dekle, da bi se prepričal, ali res tako pametno odgovarja, kakor mu je pripovedoval njegov oproda. Poslal ji jc s svojim slugo eno pove-semce lanu in naročil: — Ker hoče ta devica postati za svojo modrost moja soproga, naj pokaže, da je res modra. Naj mi naredi iz tega lanu srajco, hlače in utiračo, medtem, ko sc bom kopal. Sluga ji jc prinesel povesemcc lanu in sporočil kneževe besede. Ona pa je rekla slugi: Žlezi na našo peč, vzemi tam polcnce in daj ga sem. Sluga jc ubogal in jc prinesel polencc Tedaj jc ona odmerila ped in reče mu: — Odsekaj od polena, kar je zaznamovano. Sluga je odsekal. Ona pa jc rekla: — Vzemi to trsko, pojdi in jo izroči svojemu knezu. Povej mu tudi: medtem ko bom razčesala to povesmo, naj mi knez naredi iz trske krosna in vretena, da mu bom stkala platno. Sluga je prinesel knezu les in jc ponovil dekletove besede. Knez reče: — Pojdi, povej dekletu, da ni mogoče vsega napraviti iz tc male trske in v tem kratkem času. Sluga je šel in ji je povedal knezove besede. Ona odvrne: — Kako pa je mogoče stkati srajco, hlače in utiračo za odraslega moškega iz enega po-vesma lanu in v kratkem času, ki ga potrebuje človek, da se umije v kopalnici? Sluga se je povrnil h knezu. Ta je občudoval njen odgovor. ^ Kmalu nato je šel knez Peter v kopalnico, se je umll, in kakor mu je naročila Fevronija, j je pomazal vse rane in otekline, eno rano pa je pustil nedotaknjeno po njeni besedi. Knez j.- prišel iz kopalnice in prvič ni občutil nobenih bolečin. Zjutraj pa je videl, da je ves njegov I život <{drav in gladek, razven edine rane, ka-' tero je pustil nepomazano po naročilu. Knez j se je čudil, da jc tako hitro ozdravil. Vendar pa ni hotel poročiti dekle kmečkega rodu. Poslal ji je samo darila. Ona pa je vse odklonila. Knez Peter je odpotoval v svojo deželo v mesto Murom, popolnoma zdrav. Ostala mu ji šc samo ena rana, katero ni smel namazati, k:'kor je velela devica. Toda žc prvi dan so sr: pričele urno širiti okoli te rane po životu vedno nove rane. Po prihodu v rojstni kraj je bil kmalu ves gnojen in pokrit z neštevilnimi ranami, kakor poprej. Moral se je povrniti zopet k devici, da ponovi preizkušeno zdravljenje. Prišel je v njeno vas in ponižan, jo je zopet naprosil po poslu za pomoč. Ona pa ni bila nič huda in jc odgovorila: — Če mi bo za soproga, bo tudi ozdravljen. Prisegel ji je tokrat, da jo bo vzel. Rekla mu je, naj se zdravi zopet na isti, popisani način. Knez se je kmalu ozdravil in jo je tudi poročil. Tako je postala Fevronija kneginja. Prišla sta v svoj dedni kraj, v mesto Murom in sta pričela živeti v strogi pobož-nosti, ne da bi pozabila katero božjih zapovedi. 4. Fevronija kneginja. Po kratkem času je zapustil zemsko živ« ljenje prej imenovani knez Pavel, nc da bi imel sina. Pobožni knez Peter kot bratov naslednik je postal vladar v svojem mestu. Toda njegovi bojari niso marali kneginje Fevronije in sicer, ker so bili nahujskani po svojih ženah: ni jim bilo všeč, da jc knetfinja nizkega rodu. A Bog jo jc proslavil za čedno-stno življenje s sledečim čudežem. Nekoč jo je obrekoval prod blagovcrnim knezom Petrom eden izmed njenih dvorjanov: — Saj ne pozna dvorskega vedenja. Po kosilu, ko gre od mize, pograbi vedno polno pest drobtin od kruha, kakor da je lačna. Blagovcrni knez Peter jo jc hotel preiz-kusiti in ji je rekel, naj kosi ta dan z njim pri eni mizi. Ko se je končal obed, in jc vzela knegirja po svoji navari polno pest drobtin, da jih vrže lačnim pticam, jo je prijel knez Ptter za roko in jo je odprl. Videl je, da ima na dlani dišeče kadilo in dragoceno smo'o Od tega dneva jc sklenil, da jc ne bo več nadzoroval. Mnogo časa po tem so prišli k njemu nje-govi bojari v veliki jezi in so rekli: Stran 8. _.-SLOVENEC«, dne 4. januarja 1928. Stev. 8- ilse tovarne ponarejajo „VflRTfl" akumulator, toda njegove kakovosti ne morejo doseči , ^^^ , TT LfliSUS-РГсГООТОП ■■■■■■■■■■■■■■■■-^Л.---- MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devel vrstic ee računajo više Za odgovor znamko) — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Nadmlinar Z mnogoletno prakso, razume vse postopke moderne mlinarije. tehničko in teoretsko popolnoma izobražen, želi premeniti mesto. — Cenj. ponudbe na Slavko Peternel, nad-mlinar, A d a — Bačka. 50 000 Din POSOJILA išče trgovec 1 na deželi na prvo mesto na svoje posestvo. - Ponudbe naj sc pošljejo pol »Sigurno« št. 54« upravi. Kot sedlar, pomočnik išče mesta mladenič, v stroki dobro izurjen. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 32. Začetnica Išče mesta v pisarni. Gre nekaj mesecev zastonj. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 31. Spre'mem UČENCA za trgovino z meš. blagom, biti mora pošten, priden in zanesljiv. Hrana in stanovanje v hiši. . Ponudbe jc poslati nod šifro: »Pošten štev. 55«, Sv. Lenart v Slov. gor. Yh та/е/7 7 I nlfozir. veliko L.UI\ul prazno, svetlo SOBO v centrumu Ljubljane išče str. pletenje za 1. februar. — Naslov v upravi lista pod št. 16. Trnovina dobro idoča, z mešanim blagom, v promet, kraju v okolici Ljubljane, sc pod ugod. poboji odda takoj z vso zalogo. - Ponudbe pod: »Sigurna eksistenca« na upravo lista. UlnHo bukove Ia. in IIIUUC hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCArtNETTI Ljubljana. Solnčna soba jrazna, se odda. — Maj-strova ulica št. 14. Stanovanje Išče mirna stranka, obstoječe iz 1 do 2 sob s kuhinjo za takoj ali pozneje. - Pon idbe upravi lista pod »ZaJovoljstvo«. Masa obrt MIZARJI! vezane plošče iSperrplat-teril lepe, suhe, ima vedno v Talogi IG. REPŠE, Ljubljana. Tesarska ul. 4. SAMO DIN 38.— 5 kg prima bosanske suhe s 1 i v e , 10 ki? Ia. bos suhe slive Din 74.—. Suhe hruške 2 Din ceneje razpošilja po ooštnem povzetju Iranko zavoj, franko vsaka pošta trgovina G. DRECHSLER, Tuzla (Bosna). 10155 aidovs maha Din 5-hopuzni zdrob „ 3*50 Prvovrstni izdelki od 25 kg naorei pošilia PAVEL SEĐE3, ЗзиогпШ umetni mlin.— Gcensko. |/|owj|> močnega in či-IMdVII stega glasu, je ceno naprodaj. Naslov v upravi lista pod štev. 35. Nov kožuh dolg, prodam. - Zaokar-jeva ulica št. 4. škatlje LlrSf, 32X32X10 cm, nekaj sto komadov, odda TvorVška zal. gramofonov A. Ras-berger, Tavčarjeva 5. Dva stroja dobro ohraniena, za za-rezno strešno opeko, se po ugodni ceni proda. -Naslov v upravi štev. 33. PRODA SE i po ugodni ceni radi preselitve: HIŠA z 2 sobo-ma. kuhinio, živinskim in svinjskim hlevo-n, vrtom, sa^onosnikom njive, travniki in gozdom, pri Sv. Miklavžu 39 p. Mariboru. Motvoz "S: rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje. 10245 raiiitarii! Rž, proso, ajdo In 'efmer Utfntte nnleeiipip nrl X. VOLK. LJUBLJANA veletrgovin« Jlta In moke PoDolnoma suha, zdrava BIKOVA DRVA i v polenah, ž-Дапа ali pa i razcepljena, dostavlja tu- | di na dom »ARB0R« d d Ljubljana, Dunajska c. 50 Telefon št 2546. skoraj nov, poceni proda »Posredovalec«, Ljubla-na. Sv. Petra cesta 18. Priporoča se trgovina z železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. !nserira]te v „Slovencu I" KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/II priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, bJagaimške bloke /. t. d. ■ннанвшЕввмвнн Kupujemo staro lito železo v vsaki množini Ponudbe i navedbo najnižje cene na STROJNE ICUCNfc iN LIV/RNE, D. D. - UUBUANA. ■V' 'Z1- 'J'' Sedlarju samcu, se nudi prilika izvrševati svojo obrt v nekem večjem kraju na Dolenj. — Ponudbe pod: »Sedlarski mojster št. 37« na upravo »Slovenca«. V globoki žalosti sporočamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, gospa Julšjana Andres dne 3. januarja po kratki in mukepolni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokole bo v četrtek dne 5. januarja ob 3 pop. na mestno pokopališče. — Sveta maša zadušnica se bo brala dne 5. jauarja ob pol osmih v kapiteljski cerkvi. Novo mesto, dne 3. januarja 1928. Žalujoči otroci. "У a 1% »f a 1 a Povodom prerane izgube našega preljubega so-&ш£1и1 w CeaOf proga, ozir. sina, brata, strica in svaka, gospoda Antona Ravhekasla trgovca in posestnika nam je došlo toliko pismenih in ustmenih izrazov iskrenega sočutja od strani prijateljev in znancev, da nam je bilo v največjo tolažbo v bridkih urah težkega gorja. Srčna potreba nam je, izreči vsem ljubim sožalinikom svojo globoko občuteno zahvalo in hvaležnost. - Posebno se zahvaljujemo za prijateljsko poklonjeno žalno cvetje na krsto blagega pokojnika. Prijetno dolžnost izpolnujcmo, ko izrekamo prisrčno zahvalo odvet. kandidatu g. Rud. Mrzlikarju ter vsem. ki so mu prijazno nudili prvo pomoč. Naša topla zahvala gre nadalje trg. društvu »Merkur« in njega pevskemu odseku za tolažilne žalostinke, »Gre-mi'u trgovcev«, zastopnikom Zbornice za trgovino in industrijo, zastopnikom raznih oblasti in društev, številnim stanovrkim tovarišem in prijateljem, kakor prav vsem, ki so nepozabnega poko;n'ka v tako častnem številu spremili na njegovi zadn;i poti. Prisrčen: Bog plačaj! Ljubljana - Boh. Bistrica, 4. januarja 1928. Rodbina RAVHEKAR. Centralna vinarna d. d. Ljubljana, Spodnia Šiška priredi vinsko v kleti hotela »UNION« v dneh od 5. do 8. ianuarja 1??r Cm C; 2 (D ф Ф > . ® £ 0. Neobhoono potreben vsakemu raaio-amaterju Radioholcdar S 9 2 8 Cena Din 25--in RediozcmltcfiS 10 9 H eena D n 15-— „Radiowelt" Fpihpojevalni tečaj najmodernejših krojev se bo začel 15. januarju 1928. — Oglasi se sprejemajo pri M. KLEMS 'Hi, damski modni salou, Aleksardrova cesta št. 12/П., MARIBOR. Zahvala Vsem, ki ste nas tolažili in sočustvovali z nami v teh težkih dneh, vsem ki ste spremili našo ljubo mamico na njeni zadnji poti, se na topleje zahvaljujemo Posebno zahvalo smo dolžni prefa-stitemu g. kanoniku Volcu za častno vodstvo pogreba in vsem darovalcem vencev in cvetja. Ljubljana, dne 3. januarja 1928. Žalujoči rodbini: LEDERHAS - DR. LOGAR. w ШШжшшШшШњ 27 Sir H. Rider Haggard: Kieopatra, egiptovska kraiiica. S precejšnjo težavo sva si naredila pot skozi velike množice, ki so se bile že zbrale po ulicah, in dospela do lesenega odra, ki je bil okrašen s škrla-tastim blagom in nad katerim je bila razprostrta platnena streha. Tukaj sva sedla na klop, čakala nekaj ur, ter opazovala množico, ki se je vpijoč, pojoč in razgovarjajoč se v mnogoterih jezikih prerivala mimo. Naposled so prišli vojaki, da bi spraznili ceste; oblečeni so bili po rimskem načinu in imeli v verižnem oklepu oprsne ploče. Za njimi so korakali klicarji, ki so zapovedali ljudstvu, da naj miruje — na kar so množice še bolj glasno vpile in prepevale — ter oznanjali, da prihaja kraljica Kieopatra. Za njimi je stopalo kakih tisoč cilicijskih lahkih vojnikov, tisoč Tra-cijcev, tisoč Macedoncev in tisoč Galcev, ki so bili vsi njale, da prihaja kraljica Kieopatra. Za njimi je sto-petsto mož, ki so jim rekli oklepni konjiki, ker so bili jezdeci in konji v oklepu. Nato so prišli mladeniči in m'adenke v razkošnih oblačilih, z zlatimi kronami na glavi, ki so nosili podobe, ki so predstavljale dan in noč, jutro in poldne, nebo in zemljo. Za temi so stopale mnogoštevilne lepe ženske, ki so razlivale dišave po cesti in druge, ki so potresale cvetoče cvetlice. Zdajci se je začulo glasno vpitje: »Kieopatra! Kieopatra!^ in pridržaval sem sapo in se sklanjal naprej, da bi videl njo, ki se je drznila obleči v oblačila boginje Izide. V tistem trenutku pa je pred odrom, na katerem som bil, množica tako narastla, da nisem več dobro videl sprevoda. Zavoljo tega sem skočil čez ograjo odra in sem si, ker sem bil jako močan, naredil pot skozi goste vrste, dokler nisem dospel prav v ospredje. Komaj sem bil na tem novem mestu, so prihiteli nubijski sužnji, oboroženi z debelimi palicami in ovenčani z bršljanovim listjem in tolkli po ljudstvu Posebno je mojo pozornost vzbujal eden izmed njih; bil je pravi orjak in zavoljo svoje moči čez mero na- silen in je brez vzroka tolkel ljudstvo, kakor je navada prostaških ljudi, ki imajo kako uradno moč. Zraven mene je namreč stala neka ženska, po obrazu bi dejal, da je bila Egipčanka, ki je v naročju držala otroka; Ko je ta Nubijec videl, da jo bila ženska slaba, jo je udaril s palico po glavi, da se je zgrudila na tla. Ljudstvo je godrnjalo. Ko pa sem jaz videl, kaj se je bilo zgodilo, mi je iznenada zavrela kri po žilah in mi omamila razum. V roki sem držal palico iz oljki-nega lesu iz Cipra, in ko se je surovina smejal, ko je videl udarjeno žensko in njenega otroka na tleh iežati, sem na mah vzdignil palico in udaril po orjaku. Zadel sem ga s tako silo, da je trda palica razmesari'a orjaku pleča in je iz rane privrela kri, ki mu je močila bršljinovo listje. Zavpil je od bolečine in togote — ljudje, ki radi bijejo, nimajo radi, da jih kdo udari — se obrnil in planil nad mene. Ljudje okoli naju so se hipoma umaknili, razen ženske, ki ni mogla vstati, tako da sva stala v nekakem krogu. Orjak je navalil name kakor besen, ko mi je pa prišel blizu, sem ga udaril s stisnjeno pestjo — drugega nisem imel — med oči, da je omahnil kakor vol pod prvim udarcem duhov-nove sekire. Ljudje so pričeli kričati, ker so radi gledali tako borbo in poznali orjaka, ki je bil gladi-jator, zmagovit pri igrah. Lopov je napel vse moči, grdo zaklel in zopet navalil name, vihteč svoio težko gorjačo visoko v zraku; pri tem me je udaril s tako silo, da bi me bil gotovo ubil, ako se ne bi s svojo gibčnostjo izognil udarcu. Tako pa se je naključilo, da je gorjača zadela ob tla s tako silo, da se je razletela na kosce. Ob tem pogledu je množica začela iznova vpiti in velikan se je slep od togote zaletel v mene. da bi me podrl na tla. V tistem hipu pa sem ga zagrabil za grlo — bil je namreč tak orjak, da sem bil prepričan, da nisem mogel upati, da bi ga z golo silo užugal — in mu ga stisnil. Tako sem ga držal na vso moč in ga pritiskal s palcem v grlo, dasi so me njegove pesti obdelavale kakor krepelci. Nekoliko časa sva se presukavala sem pa tja, naposled pa se je vrgel na tla misleč, da se me s tem otrese. .laz sem ga pa močno liščal za vrat in grlo, ko sva se va- ljala in kotalila po tleh, dokler mu niso jele pojemati moči, ker mu je zmanjkovalo sape. Ko sem bil na njem, sem ga začel tlačiti s koleni v prsa in mislim, da bi ga bil v svoji togoti ubil, da ne bi prihiteli moj stric in drugi in me potegnili raz njega. Med tem pa je — ne da bi jaz vedel — dospel voz, v katerem se je vozila kraljica Kieopatra; pred njim so stopali sloni, za njim so vodili leve, in do-spevši do kraja, kjer se je bil vršil boj, se je ustavil, ker je bila gnječa prevelika. Ozrl sem se kviško, in tedaj sem sopihajoč in z raztrganimi belimi oblački, ki so bila okrvavljena s krvjo, ki je bila orjaškemu Nubijcu iz ust in nosnic, prvikrat videl Kleopatro iz obličja v obličje. Njen voz je bil ves iz zlata in vlekli so ga kakor sneg beli, krasni konji. Na njem je sedela Kieopatra v družbi dveh zalih deklet, oblečenih v grško obleko, ki ste stali vsaka na eni njeni strani ter jo pahljali z blestečimi pahljačami. Na glavi je imela pokrivalo boginje Izide, namreč dva zlata rogova, med katerima je počivala okrogla obla meseca in znamenje Ozirisovega prestola, in okoli tega pokrival se je vila krona."' Pod to krono je bila ja-strebja čepica iz zlata, kreljuti iz modrega emajla in jastrebja glava z očmi iz draguljev, izpod katere so se valili dolgi temni lasje kraljice proti njenim nogam. Zaokroženi vrat j eobdajal širok ovratnik iz zlata, posut s koralami in smaragdi. Na rokah in zapestjih je imela obroče iz zlatfl, ki so bili tudi posuli s koralami in smaragdi; v eni roki je držala križ življenja, narejen iz kristala, v drugi pa zlato palico, znamenje kraljevskega dostojanstva. Prsa je imela razgaljena, bolj spodaj pa je nosila oblačilo, ki se je lesketalo kakor luskinasla koža kače in je bilo polno draguljev. Pod tem oblačilom je imela srajco iz zlatega blaga, katero je deloma zakrivala ovratnica iz vezene svile, ki ji je nagubana padala do sandal, ki so pripete z velikimi biseri krasile njeni beli, majhni nogi. * Te vrste krona jebila zlat obroč, iz katerega ste se dvigali dve kači, sprednje navzgor, ona na levi strani navzdol. =111=1!! illEIIIE S K > r - = Sr n /. — 3- s. p * §■ m ~ Л 2Г - N O z « g 7 " i S * ' — "5 w » S5 " N «. & 5 M s » c l « - % & i as ifii o Г U m j. = t4 e « i" 2 = , « g ? ^ < v o: 7Г a c ш 0Q ■ I - 3 p V) r 7? e Ф № S f r D W K, O X X tc jq _ u si i * to r љ C ? Z л I' N 3 t — N- TO ^ Z' to t- s 2 a • — "S 3; 3' 2- tc ft ^ < !. X T C » -1 N T cr rc k- S F i =111=111 =111=111 1л Jufioslovrr. ko tiskarno v Ljubljani; Katei Ceć. Izdajatelj dt. ti. KuJove& ' Irednik: Fianc TerseHlavt katero dela krava svojo reklamo. Otroci imajo s to kravico neznansko veselje. Najraje bi jo vsak odnesel domov in z njo seve kolikor je le mogoče čokolade »Nestle« in drugih dobrot, ki jih nudi tvrdka Verbič. Starejši z resnimi obrazi poučujejo, kak je mehanizem, ki daje kravi toliko življenja, nazadnje pa soglasno priznavajo: »Pa je le imenitna reklama, takale kravica!« © Smrtna nesreča na železniški progi pri Viču. V noči od ponedeljka na torek se je pripetila na železniški progi na Viču smrtna nesreča, katere žrtev je postal 49 letni posestnik France Kristan, stanujoč na Viču 69. Pokojni France Kristan se je mudil do tri četrt na polnoč v neki viški gostilni ob glavni cesti, nakar je odšel domov. Za pot je uporabljal navadno le železniško progo, ki mu je bila najbližja in najbolj pripravna, ker so druge steze tam v okolici precej močvirne in zlasti sedaj, v snegu, precej spolzke. Ko je šel po železniški progi. nI opazil, da je privozil po progi tržaški brzovlak. Lokomotiva je podrla Kristana na tla iu ga takoj usmrtila. Strojevodja je sicer slišal _ da je med kolesi nekaj zacvililo in ie ustavil vlak. vendar pa ni opazil nič sunil'lvega, nakar je zopet vozil proti Ljubljani. Šele strojevodja tovornega vlaka ,ki je vozil ob četrt čez polnoči mimo Viča proti Brezovici je opazil, da leži na progi človeško truplo. Ustavil je vlak in vlekel truplo s proge ter opozrril na to nočnega čuvaja Verbiča. Ta je o nesreči alarmiral policijo. Na lice mesta je kasneie dosoela policijska komisija, ki so jo tvorili pol. nadzornik na Viču g. Blaž Raznožnik, rev. nadzornik g. Žajdela in pol. zdravnik dr. Avra-movič. G. Raznožnik ie v ponesrečencu takoj spoznal Fram-eta Kristana, brata bivšega ministra Antona Kristana Truplo ponesrečenca je bilo grozno razmesarjeno. Glava in dosna roka sta mu bili popolnoma zmečkani, leva noga pa mu je bila odre^pna. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Viču. O Požar v RovSkovem fotografskem ateljeju. V včerajšnji številki smo na kratko poročali o velikem nožaru, ki je upepelil fotografski atelie fotografa g. Davorina Rovška v Kolodvorski ulici. Požar je nastal nekako ob pol desetih zvečer, liudie pa so ga opazili, ko je bilo že vse poslopje v velikem plamenu. Prva je opazila požar soproga pol. uradnika та. Misle'eva. ki je o požaru obvestila g. Rovška. Tal'oi nato pa je ob 21.46 telefoniral stražnik Čižman s kolodvorske stražnice gasilski postaji v Meseni dom. Že čez dobro minuto je odšlo 8 gasilcev z orod-uim avtomobilom v Kolodvorsko ulico. Dasi ?о gasilci taboi pričeli z delom, se jim vendar ni posrečilo pogasiti požara, ker je stavba ateljeja precej čudno zidana. Stra. Zdaj so jo zasačili, da je skupno z Ksundlom Josipom se polepala in beračila po mestu. Oba sta namreč brez posla in brez stalnega bivališča. — Včeraj se je javil na policiji mesarski pomočnik P.mtič Milan iz Valjeva. Zaprosil je za prenočišče, ker je brez vsakih sredstev in brez bivališča. Oddan je bil v policijske zapore. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek »h S 7vpfor Sreda. 4. januarja: DIVJA RAČKA. Premi jera. Premijerski abonma. Četrtek, 5. januarja ob 20. uri zvečer: BOLJŠI GOSPOD. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Petek. 6. januarja ob 15. uri: SNEGULCICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri zvečer: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, 7. januarja: MNOGO HRUPA ZA NIC. A. Nedelia. 8. januarja ob 15. uri: PFTERČKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 9. januarja: DIVJA RAČKA. Red A. OPERA. Začetek nh nnl 8 rvečer Sreda, 4. januarja: ČAROBNA PISCA L. Red D. Četrtek, januarja: PLES V MASKAH. Red C. Gostuje ga. Zdenka Zikova. Petek, (i. januarja ob 15. uri: POLJSKA KRI. Opereta. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Izven. Sobota, 7 januarja: HOFFMANNOVE PRIPOVEDKE Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah. Nedelja, 8 januarja ob 15. uri: ČAROBNA PI-8ČAL. Ljudslta predstava pri znižanih cenah. Ob pol 20. uri: ORLOV, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 9. januarja: Zaprto. Mariborsko gledališče Sreda. 4. Januarja .ob 20. uri: ŽIVIJO TATOVI. Ab C Premljera. Četrtek. 5. Januarja ob 20. uri: MADAME BUT-TERFLY. Ab. A. Kupqni. Petek. 6. januarja ob 15. uri: ROKOVNJACI. Znižane cene. Kimoni. Glasba Slavni Francoz Vinrent d'Indv je zastopan na klavirskem koncertu ge. Dane Golia-Kobier-jeve v ponedeljek dne 9. t. m. v Filharmonični dvorani s svojo klavirsko sonato v treh stavkih. D'Indy je priznano najboljši učenec slavnega učitelja Cesarta Francka in tudi voditelj tako zvane Franckove šole v Francozih. Napisal je celo vrsto klavirskih, pa tudi simfoničnih skladb. Več njegovih klavirskih del so nekateri skladatelji in-strumentirali za velike simfonične orkestre in so kot taka znana danes po vsem svetu. Sonata op. 68 katero izvaja ua. Golia-Koblerjeva na svoiem koncertu je posvečena znameniti pianistki Selvi Blancbe ter potnenl višek skladatelleve klavirske tvorbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. "Prireditve In društvene vesli LJtihljana. Občni zbor Slov. kat. aknd. starešinstva se vrši v petek, dne 0. januaria t. 1. ob 10 dopoldne v dvorani Akademskega doma. Miklošičevn c. 5 s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje ln odobritev zapisnika zadnjpgn občnega zborn. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo odsekov. 4. Poročilo revizorjev. 5. Poročilo klubov 0. Volitev novega odbora ln ostalih društvenih funkcionarjev. 7. Slučajnosti. Vsi odseki naj golovo pošljejo nn občni zbor svojega delegata. — Odbor. Strokovna skiinina mestnih delavcev in nslnfcbcnrev Ima svoj rodni mesečni sestanek dno 13. januarja 1.1. ob G zvečer v konzumnl kleti na Kongresnem trgu. Ostali kraji. Griže. Pevsko društvo priredi na sv. Treh kraljev dan igro »Revček Andrejček« v 5 deja- llllllllllllllllllll Lene roke vMjub domačim delrm. Gospodinja, ki ima vsak dan opravka z vroto in mrzlo vodo, ima čestokrat razpokami m hrapavo koto. Nivea trema izleti te poškodbe v kratkem času. Poskusite Nivea-cremo ШШШШ1ШПП logu g. ing. Hanssena bo tehnični odbor definitivno sestavil državno smuško reprezentanco. Prijavnine ni. Prijave vseli onih smučarjev, ki se ne udeležujejo .olimpijskega treninga v Kranjski gori sprejema do 13. I. m. tajnik smuško tehničnega odbora g. Fr. Kopriva, Ljubljana, Gledališka 3 (Palača Trbov. premogokopne družbe). Trbovlje Predavanje o treznosti. V sredo popoldne ob 5 predava g. Pavlič o treznosti. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. Osebna vest. Posjatm načelnik trboveljske železniške postaje je premeščen v Zetuun. Mesto je razpisano. Nedeljsko delo. V nedeljo, na novega leta dan je rudnik polnoštevilno delal. Rudarsko glavarstvo bo že vedelo, fe je nedeljsko polno delo zakonito. Novo mesto Smrtna kosa. Dne 2. januarja je umrla v Novem mestu gna. Terezija Cvelbar v 75. letu starosti. Pokojnica je bila čez 50 let v tretjem redu sv. Frančiška. Mnogo gospodov v posvetnih in duhovniških službah je bilo svoj čas. ko so študirali v Novem mestu, na stanovanju pri Cvelbarjevi Rezki. Redna porotna zasedanja pri okrožnem sodišču v Novem mestu v letu 192« se vrše: prvo dne 27. februarja, drugo dne 21. maia, tretje dne 10. septembra, četrto dne 26. novembra. Nova varnostna strada v Novem mestu. Dne 1. januarja 1928 je nastopila v Novem mestu nova varnostna straža in to 4 policijski stražniki in 1 nadzornik varnostne strpže svoio službo. Dosedanji mestni policijski stražniki (3 po številu) so bili radi preureditve mestne varnostne straže v Novem mestu dne 2. januarja t. 1. iz službe odpuščeni. •л * * Giištanj. Preteklo lelo ie bilo tukaj 52 otrok rojenih, od teh 6 nezakonskih; porok jo b'to 11; umrlo je 38 oseb, od teb otrok pod 0 leti 11. Najstarejši moški je bil 8П letni Jurii Кок-Ф. žerska pa 83letna Katarina Konečnik. Obhajil je bilo 15.070. Žalec. V letu 1927 se ie rodilo 3^ oseb moškega spola in 17 ženskegn snoln. Poročilo se je 45 parov. Umrlo jih ie 27 moških in 18 ženskih. Žiri. V preteklem letu je bilo rojenih 87 otrok, med njimi 3 nezakonski. Porok je bilo 31, umrlo je 49 oseb. število rojstev je precel padlo; trdi umrlo je povprečno malo ljudi. Znatno se je dvignilo število porok. SK Jadran. Opozorilo vsem aktivnim članom! Od 5. do 15. t.' m. nai prinese, v svrho popravila, vsak čevlje in evenlue'no dres k tajniku, Rimska cesta 10, v času od 8. do'19. ure. SMUŠKE TEKME V MESECU JANUARJU. Jugoslovanska zimsko športna zveza, smuško-tehnični odbor priredi dne 15. t. 'm. v Kranjski gori javno izbirno tekmo za vse one, ki se želijo udeležiti smuških tekem na olimpijadi v St. Mo-ricu. Proga ca. 20 km. Razen te tekme se bc* vršila še interna po-! skusna tekma na 40—50 km dolgi progi v času okrog 20. januarja t. 1. in smuška tekma za državno prvenstvo dne 29. t m. v Bohinju Na podlagi rezultatov na omenjenih tekmah in po pred- PROCRAMI: Zagreb 310 rtreslau 915 8. Barcelona 444 8, Praga 3t8.9. Leipzig 305 8. Scbenecta«ly 379 5, Stu tgart 3797. toulouse 392. Hamburg 39-17, Frankfurt 428 6. Bi no 441.2. Rim 450. Pariš 458, Oslo 4615. Langeuberg 468 8. Berlin 483 9. Dunaj 517.2. Miinclien "i35 7 Budauesl 5556. Varšava 1111 Sreda, 4. januarja. Zagreb: 20.85 koncertni večer (viola in klavir). — Praga: 19.30 simfoničen koncert češke filharmonije. Wagner: Fantastična uvertura. — Liszt: Mazeppa, simf. pesnitev. — Berlioz: Harold v Italiji. — Leipzig: 20.15 simf. koncert, čajkov-skij: Uvertura k ROmeo in Julija« — Uubinstein: Klavirski koncert v b-molu. — Muaoreski: Ena noč na Golovcu. — Toulouse: I • Katovice (422 m, 10 KW): 10-opere: »Aida« (Verdi). — Ргапкит opere: »Carmen;- (Bizet). — Brno- '.> '. ■hi. ba. — Rini: 20.45 instrumentalna 1' 15 koncert, 22 koncert Bizetovih iii '!.:• skladb. — Miinchen: 20 Manonc, komična opera (Gcnće). — četrtek, 5. januarja. Zagreb: 19.30 prenos iz Prage. — Barcelona: 22.10 prenos iz opere. — Praga: 20 koncert češke lili arinonije. Smetana: Moja domovina. — Leipzig: 20 prenos iz gledališča. Madame Pompadour, opereta v 3 delih (Fall). — Stuttgart: 16.15 pop. koncert, 20 Marta, komična opera (Flotov). — Toulouse; 21 Seviljskl brivec, drugi del. serenada (Rossini), 21.45 koncert. — Hamburg: 1925 prenos iz Hannoveranske opere: Nižina, muzikalna drama (E. d'Alterl). — Frankfurt: 20.15 koncert ukrajinskega zbora, 22.15 koncert (čelo in klavir). — Him: 20.40 II Pierrot Nero, opereta v 3 delih (Hajos). — Pariš: 22 koncert (na sporedu dela Rimsky-Korsakova. Gounoda, Verdija in Mnsse-neta). — Lnngenberg: 20.10 Simfonične plesne skladbe. — Berlin: 20 prenos iz glcd^Iišfn. Mada-ine Pompadour, opereta (Fall). — Dmnj: 19.30 Scluibertova proslava. — Varšava: 20.30 prenos iz Poznanja (orgelski koncert). Petek. fi. januarja. Zagreb: 20 preros iz Dunaja. — Breslan: 21 prenos iz Glehvitza. Skandinavski motivi (vijo-lina). — Praga: 21 tamburaški zbor, 22 20 p-cos iz Narodnega doma. — Stntlgart: 11 30 kat. služ'ia božja, 15 glasba in pravljico za velike in male otroke. 19.15 dr. HueisenbecK predava: Potovanje po Afriki, 20 prenos iz Frankfurta: koncert. — Toulouse: 18 Mesija (HiindeD, 21.45 s'av^ esten koncert. — Frankfurt: 20 Vijolirski koncert od Paganinlja in Viottija, izvaja Vaša Prigoda. — Brno: 20 večerni koncert, 21.35 ilalljanske arije in pesmi. — Fini: 20 45 vokalni in Instrumentalni koncert. — Pariš: 15 koncert. — Oslo: 20 simfoničen koncert. — l-anirciibori': 18 V1avirski koncert. — Porlin: 20.30 koncert E. Griegovih del. — Diincj: 20 koncert bivše dvorne kaoele. Fr. Schu-bort: 23. ps-dm. — A. Bruckner: Graduale. ma^a d-mol. — Miin>hen: 20.15 orkestralni koncert Beethovnovih skladb: Vijolinski koncert, op. 61 —simfonija št. 3. v es-duru, op. 55. — Budaneet: 19 prenos iz opere. 22.15 cigans' a glasba. — Varšava: 17.20 koncerl glasbe na pihala, 20.15 simfoničen koncert varšavske filharmonije. njih ob 4 popoldne v dvorani g. Amalije Pikel. Hrastnik. »Pelerčkove poslednje sanje ge uprizorijo na sv. Treh kraljev v dvorani g. Logarja ob 3 popoldne. Čevljarska /adrua-a v Tržiču naznanja svoj redni občni zbor, kateri se vrSi dne 15. ianmrja t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih g. Ivin Lončarja. Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši pol ure pozneje drugi občni zhor z Ist'm sporedom ne glede na število Članov. Udeležba je obvezna pod kaznijo. Pregled knjig se vrši dno 8. januarja 1928 od 8. do 12. ure dopoldne. Cerkveni vestnik Nočni častilci sv. Rešnjega Telesa bodo v noči od četrtka na petek (5. do 6. jan.) v stolnici molili presv. Zakrament. Molili bodo 22. uro za Božič. — Možje in mladeniči, udeležite se tega mesečnega češčenja v čim največjem številu. Tlsomvl Namesto venca na krsto umrle gospe Marije Gnezda daruje g. Alojzij Pregelj, načelnik kurilnice Novo mesto 200 Din Podpornemu društvu slepih v Ljubljani,, Wolfova ulica 12. Za la plemeniti dar se kar najlepše zahvaljuje odbor. „Družinska pratika" Ker je popolnoma pošel prvi natis »Družinske pratike« za leto 1928. in še vedno dohajajo naročila od strani trgovcev šifom Slovenije, je založništvo poskrbelo za ponatis in je v poljubni množini že zopet na razpolago Krepka stanovska zavest. — Na drugem koncu mosta se je tudi vsedel eden. — Slep od rojstva? — Ne, po nesrečnem naključju. — Parvenu torej?! -Ali ne vidite? Komaj pred mesecem dni ste mi napravili to obleko, pa že dobiva nekam rdečkasto barvo I — Ja... Videti je. da se sramuje, ker še ni plačana... Dnevne novice KOLEDAR Sreda, 4. januarja. Izabela, Benedikta, Tit, Angela. Dunajska vremenska napoved za 4. januar: Severne Alpe: Začasno jasno, južno vreme, po-tsm padavine. Južne Alpe: Večinoma oblačno, morda padavine, višja temperatura. ZGODOVINSKI DNEVI 4. januarja: 1815. se je rodil Josip Juraj Strossmayer. — 1868. je Anglija napovedala Abesiniji vojno. — 1643. se je rodil fizik in astronom Isaak Newton. — 1849. je umrl izumitelj nemške stenografije Fr. Ks. Gabels-berger. — 1897. je škof Strossmaycr prepovedal v svoji škofiji madjarske pridige. — 1912. je izbruhnila revolucija v Carigradu. Pri tem ji bil umorjen voini minister Mahmut Šefket. 1916. je umrl državni in deželni poslanec Fr. Povše. — 1917. je umrl italijanski pesnik M. Rapisardi. ~k Novi predsednik višjega dež. sodišča. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je imenovan za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani dosedanji podpredsednik dr. Anton R o g i n a. ir Kralj — boter. V Vrliki pri Sinju jc štorklja prinesla kmetu Zvrčiču osmo moško dete. Zvrčič je naprosil za botra kralja, ki je prošnji ugodil. Pri krstu je kralja zastopal poveljnik mesta v Kninu •k Kralj in kraljica prideta v Zagreb. Kakor poročajo iz Zagreba, prideta tja Njuni Veličanstvi kralj in kraljica v drugi polovici meseca februarja Prihod visokih gostov se je pričakoval že ta mesec, vendar pa je bilo to preloženo, ker se na dvoru pričakuje radosten dogodek, do prihodnjega meseca Za prihod kralja in kraljice se vrše velike priprave, med drugim se bo vršil v Hrv. Zagorju tudi velik lov. Nj. Vel. kralj ostane v Zagrebu najbrže daljši čas. •k Dramatični in maskerski tečaj bo 6., 7. in 8. januarja v dvorani akademskega doma za vsa prosvetna in izobraževalna društva Na tečaju se bo teoretično in praktično poučevalo dopoldan o maskiranju, popoldan o režiji, sce-neriji, razsvetljavi in o nošah. Udeleženci naj se zbero ob 9. uri v petek v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5. •k Tečaj za vzgojo in izobrazbo glasu priredi Prosvetna zveza sredi januarja. Tečaj bo trajal 10 dni, vsak dan po eno uro. Paralelno bedo štirje tečaji in sicer: 1. za duhovnike, 2 za starešinstvo, 3. za akademike, 4. za gospodični in dame. Tečaj vodi dr. H. Egenolf, profesor za vzgojo glasu v Berlinu. Predavatelj ima čisto svojo metodo in vzgaja individualno. Opozarjamo na ta tečaj č. duhovščino, g. profesorje, odvetnike, predavatelje, pcvce in pevke, zlast' pa učiteljstvo. Šolnina znaša za vseh deset ur 200 Din Vsa podrobna pojasnila sc dobe pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. •k Reformistično gibanje med jugoslovanskimi muslimani. Kakor sino že poročali, se reis-vl-tilema efendi Čanšcvič zavzema za enake reforme v Bosni, kakor jih je spoznal na svojem potovanju po Turčiji. Vendar sc pa tem reformam upirajo posebno starejši muslimani. Na novega leta dan se je vršilo v Sarajevu veliko zborovanje, katerega se jc udeležilo takorekoč celo muslimansko Sarajevo. Zanimivo je, da je velika večina prišla na zborovanje s fesi. Prvi govornik Dugalić jc ugotovil, da so muslimani v Bosni in Hercegovini najbolj nazadnjaški spoznavalci islama. Za njim je govoril neki Kurtovič, ki je poudaril, da vprašanje reforme nikakor ni osebna zadeva, marveč nujna potreba, ki jc v zvezi z napredkom in kulturo jugoslovanskih muslimonov. Končno je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se vsi napredni muslimani pozivajo, da z vsemi silami podpirajo stremljenja reis-ul-ulema. k Birmanka škofa Slomška umrla. V Mali Vaznici, župnija Leskovec v Halozah, je umrla splošno znana in spoštovana Terezija Mlakar v visoki starosti 86 let. Rajno je še birmal škof Slomšek, čigar spise je rada prebirala, dokler jr> videla. Razun moža jo je spremljalo na zadnji poti še petero otrok. Obilno obiskani pogreb jc dokazal splošno priljubljenost blagopokojne. •k Umrl je v Vojniku pri Celju naš dober pristaš, vzor verskega prepričanja in razumnega gospodarja g. Ignacij Samec. Vsled odličnih lastnosti sc jc udejstvoval blagopokojni povsod. Njegova velika zasluga v službi dolgoletnega cerkvenega ključarja je električna napeljava v farni cerkvi in to pred leti, ko šc krog Celja o elektriki veliko znali niso. Napeljavo do cerkve je dal napraviti na lastne stroške. Bil je soustanovitelj in član načelstva velike vojniške posojilnice, večletni župan in odbornik občine Škofja vas. Z rajnim Samcem jc legel v grob pravi slovenski krščanski mož, k: je bil povsod na mestu, kamorkoli ga jc klicala dolžnost. •k Pozor — gostilničarji, kavarnarji in drugi interesenti ! V prvi letošnji številki Uradnega lista sta izšla v celoti (na 22 straneh) in v sedaj veljavni obliki pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami in pravilnik o točarinski pravici. Oba pravilnika sta skoro neizogibno potrebna slehernemu Gostilničarju, kavarnarju in prodajalcu alkoholnih pijač Posamezne številke se dobivajo pri upravništvu Uradnega lista v Ljubljani, dokler ne poide, po 2 Din 50 p •k Storite svojo dolžnosti Kdor ima v razprodaji srečke časnikarske loterije, mora poslati obračun najkasneje do 10, januarja. Do 10. januarja je motfoče naročili še novih srečk te bogate loterije. Žrebanje se bo pričelo že 15 januarja in bo trajalo do 28. januarja. — Največji dobitek 400.000 Din. ■k Ljudsko gibanje v Trbovljah. V 1. 1927. je bilo rojenih 490, med temi 268 moškega in 222 žensketfa spola. 79 je bilo nezakonskih. Poročenih 99 parov, umrlo 242 in sicer 135 moških in 107 ženskih oseb. •k Zdrav kraj. V župniji na Sv. Planini nad Trbovljami ni v letu 1927, umrl nobeden. Pač priporočljiv kraj za one, ki nočejo umirati. •k Umrl je nenadoma pretekli teden v celjski bolnici čevljar Franc Plečnik iz Vrbja pii Žalcu. •k Na Trsat se vrši letos skupno romanje o Binkoštih. Podrobnosti sc objavijo v kratkem. ■k Mednarodno Združenje visokošo'cev CIE (Confederation Internationale des Etu-diants) je nastala po vojni 1. 1919. V par letih svojega obstoja je razprostrla svoio organizacijo po vsem svetu. Danes ima 1,500.000 članov iz 45 držav. Njeni vsakoletni kongresi so vedno pomembnejši in že danes lahko rečemo, da je za Zvezo Narodov najjačja mednarodna organizacija. Pri nas pa se ceni še vse premalo. CIE se trudi za olajšavo pri potovanjih .(viza in žcleznicc) za visokošolske sanatorije, za izmenjavo slušateljev, za štipendije, za priznanje tujih diplom, za izmenjavo znanstvenih knjig in filmov. Za kongresi v Nyborgu, Oxfordu, Varšavi in Pragi je sledil ni kongres v Rimu. Na tem kongresu je povabila jugoslovanska delegacija novi 15 članski eksekutivni odbor na sejo v Ljubljani. Odbor je vabilo sprejel in določil za sejo čas od 6. do 13. januarja. Gostje pridejo že 5. iz Maloje (blizu St Moritza v Švici), kamor jih je povabil angl. lord Lunch. Slovenski akademiki organizirajo gostom vrsto prireditev. Dne 12. januarja priredi Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta koncert v Unionu. Zbor je nastopil že v Mariboru in Ljubljani z izbranim slovenskim programom •k Preganjanje naših rojakov v Zadru. Našim rojakom v Zadru delajo italijanske oblasti zadnje čase velike sitnosti. Nekaj hrvatskih mladeničev se je te dni zbralo v gostilni Maru-šiča v Zadru ter so polglasno peli neko hrvatsko pesem. Vse mladeniče so takoj zaprli, gostilničarju pa odvzeli koncesijo. Enako sc je zgodilo tudi gostilničarju Grklniču. •k V Hercegovini tihotapijo, da ne pomro od lakote. Čeprav so za tihotapstvo tobaka drločene najstrožje kazni, vendar je po Hercegovini tihotapstvo tako razpredeno, da imajo finančni stražniki polne roke dela. Tobak je glavni dohodek prebivalstva v Hercegovini. Ker pa država tobak zelo nizko plačuje, je ljudstvo prisiljeno, da se loti nedovoljenih siedstev, t. j. tihotapljenja, da sc more preživeti. Tihotapstvo je pogosto združeno z življensko nevarnosto tako za tihotapce kakor za finančne stražnike. Ali lakota nima oči in tako preneha vsak strah pred zaporom, denarno globo ali pred drugimi kaznimi. Mnogi so celo hvaležni oblastim, da jih zapro, ker so v zaporu gotovi, da vsaj od gladu ne bodo umrli. -k Požar. V Sarajevu je zgorelo skladišče špediterja Jožefa Planiča. V skladišču je bilo 2000 vreč in 7 vagonov premoga. Škode je za 90.000 dinarjev. ■k Nova nesreča na dalmatinski železnici. V pondeljek zjutraj je skočil s tira tovorni vlak pri Kosovu na progi Split—Knin. Vlak je j imel 7 vagonov. Škoda je precejšnja. Promet je bil ustavljen do 7. ure zvečer. ~k Krvavo novo leto zagrebške zakonske dvojice. Na Silvestrovo je odšla zakonska dvojica Martin in Marija Siketa v Zagrebu na novoletno zabavo v neko gostilno. Žena se je zabave kmalu naveličala in je odšla, mož pa se jc zabaval dalje. Domov je prišel precej vinjen. Med obema zakoncema je prišlo do prepira, tekom katerega je mož pograbil za nož in skočil k ženi, v nameri, da jo zakolje. Toda žena je pobegnila proti vratom, vendar pa jo je togotni mož dohitel in porinil nož v ledja. Žena je padla na tla. Na njen krik so prihiteli sosedje in alarmirali rešilno postajo, ki jo je prepeljala v bolnico. Njene poškodbe sr. težke, ker je izgubila mnogo krvi. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana - Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša * Apetit-testenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki trgovini. •k Gospodinja! Kupuj in zahtevaj v vseh trgovinah samo čajne mešanice znamke »Čajanka«, so najboljša in najizdatnejša. Prodajajo se tudi v korist Jugoslovanski Matici. 9915 — Hočemo ti vsi zvesto služiti in te imeti za vladarja, nočemo pa, da bi bila kneginja Fevronija vladarica nad našimi ženami. Če hočeš ostati naš gospod, si poišči drugo kne-ginjo, Fevronija pa naj prejme kolikor spada nanjo premoženja za odškodnino, in naj gre kamor hoče. Sveti knez Peter je odgovoril ponižno, ker je imel pravilo, da se nikoli in za nič ne razjezi: — Povejte Fevroniji. Čujmo, kaj bo rekla. Bojari, kljub svoji besnosti, niso imeli zadosti nesramnosti in so sklenili prirediti gostijo. Ko so se napili pri pojedini, so sc pričeli znašati nad kneginjo, kakor psi - rentači. V svojih besedah so nesramno blatili še ta čudežni dar zdravljenja, kateri je daroval Bog svetnici za vedno: v življenju in po smrti. Rekli so ji: — Gospa kneginja Fevronijal Vse mesto h bojari te prosimo: Daj nam, kar hočemo. Ona je rekla: — Vzemite, kar hočete. Trikrat so vsi zakričali enoglasno: — Samo to hočemo, gospa: hočemo vsi, naj vlada pri has knez Peter slejkoprej, a naše žene nočejo, da vladaš ti nad njimi. Vzemi si torej kolikor se spodobi premoženja, in pojdi od na«, kamor te je volja. Ona jc odgovorila: — Obljubila sem vam, da dobite, kar prosite, Hočem samo eno: dajte tudi meni, kar bom prosila. Predrzneži so bili veseli, ker niso vedeli, kaj pride, in so vsi prisegli: Dobila boš brez zaprek vse, kar boš hotela. Oni je rekla: — Nočem ničesar razven svojega soproga, kneza Pelra. Bojari so pomislili in so pristali: — Čc bo sam hotel, se ne bomo zaradi njega prepirali s teboj. Vrag jim jc namreč šepetal hudobne misli na uho. Če nc bo kneza Petra, si bomo izvolili drugega vladarja. Vsak izmed bojarjev je namreč na tihem upal, da bo sam .zasedel knežji prestol. Sveti knez Peter pa ni cenil začasne oblasti več kakor božje zapovedi. Živel jc in hodil po božji postavi. Ni pozabil, da piše božji glasnik Matej v svojem evangeliju: Kdor zapusti svojo ženo radi pohujšijive besede in si vzame drugo, ta je prcšeslnik.« In sveti knez je storil pc evangeliju: knežja oblast mu ie bila kakor smeti, ker ni hote iradi nie prestopiti božje zapovedi. Roiaki! Primorci 1 3usos!ovani! Stopamo v deseto leto po nasilni okupaciji naše domovine, našega Primorja, s strani italijanske države. Smo na pragu desete obletnice, odkar krvavijo naši očetje, naše matere, bratje in sestre na križevem potu junaškega odpora proti barbarskemu navalu italijanskega fašizma. Vse moralne vrednote našega rodu so razdejane, njegove materijeine dobrine uničene. In v znamenju 20001etne kulture proglašajo nad njim brutalno silo kot edino silo razvoja tn civilizacije. Uničenje šolstva, uničenje društvenega življenja, iztrebljenje našega jezika, uničenje osebne svobode, svobode tiska in govora: vse to je komaj majhen del te strahotne žaloigre, ki jo doživlja naš živelj pod tujim jarmom. Stotine in stotine naših izseljencev pričajo o grozodejstvih, ki jih vrši italijanska država nad svojo slovansko manjšino. Po geslu »Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce!« ubija laški sadizem našega človeka, 1 našega intelektualca, učitelja m duhovnika. Na tisoče jih odhaja v široki svet, vsi so morali oditi, ki so si ohranili nekaj volje do svobodnega življenja in ki jim zasužnjena domovina, po zaslugi njenih krvnikov, ne more nuditi niti najmanjše možnosti za goli materi-jelni obstanek. Trpka in bolestna je pot naših pregnancev z rodne grude in od naroda, ki so mu žrtvovali svoje najboljše moči in ki jim je dajal s svojim trpljenjem čudežno silo za vstra-janje v najhujših okoliščinah, ki jih more človek še prenesti. Bratje, grenah je kelih trpljenja, ki ga mora izpiti vsak naš človek, predno se odloči za to pot. In ta kelih se dopolni v pregnanstvu s strašnim spoznanjem, da se ne stori, kar bi se moralo storiti, da vladata med osvobojenim življem našega naroda silno neznanje in brezbrižnost do trpljenja ncosvobojene domovine, da so oni sami izročeni na milost in nemilost borbi za golo eksistenco, brez enakovrednega pravnega položaja med sinovi iste krvi in istega jezika. Rojaki, primorski bratje! Iz naše strašne razgubljenosti, iz naše desorijentacije in des-organizacije moramo priti do enotnega nastopa, do enotne organizacije za dosego naših idealov in naših pravic, kajti to nam narekujejo naše težnje in naš položaj izven meja ncosvobojene domovine. Danes bolj nego kedaj prej čutimo potrebo po takšni organizaciji. Vidimo in vemo, da nam nihče tte pomore, če si ne pomagamo ; sami in to lako, da se bodo čutili odmevi našega delovanja tam preko, da bo naš narod zrl na nas z jasnim pogledom in upaniem, s prepričanjem, da ga lastni sinovi niso zapu- Jutri v četrtek 5. januarja 1928 ob 9% zvečer slavnostna premiera velefilma „Brat Frančišek Asiški". FMDC6EK Kino „Dvor". stili. Izdajalci svojega naroda bi bili, če bi se lovili na stranih tleh le za svojo materijalno dobrino in zavrgli vse, kar smo dolžni svojemu domu. Posameznik v današnji družbi ne znači nič, samo organizacija znači vse. Naša organizacija tostran mora nadaljevati z delom, ki smo ga začeli onstran. Mora biti zrcalo delovanja najboljšega dela primorskega rodu, mora biti središče borcev za sveto stvar. Nočemo vmesnih elementov, z nami ali proti nam — to je naše geslo. S tem geslom se obračamo do naše prave emigracije, do onih, ki so delovali do zadniih časov v Primorjn, da se nam pridružijo, da bi sodelovali za uresničenje naših velikih idealov. Rojaki! Primorci: Za ureditev našega položaja v osvobojeni domovini! Za osvobojenje neodrešene jugoslovanske zemlje! Za veliko, svobodno in enotno Jugoslavijo! V Ljubljani, ob novem letu 1928. Pripravljalni odbor Primorske emigrantske organizacije. doki er sc Vaš prehlad popolnoma razvije, vzemite že pri prvih znakih katarja grla (občutek suše) priznane Panflavln-pastile, da infckcijo že v razvoju uničite, Parflavin-pastile postavijo vliajnjočitn povzročiteljem bolezni neprekoračljivo steno, so prijetno v okusu in nc kvarijo želodca. I Priporočajo jih prvi strokovniaki. - Dobe sc v vseh lekarnah. Cjubljana NOČNA SLUŽBA LEKARN. 1 Drevi imata nočno službo: Rohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * O Veliko je še število onih naših somišljenikov, ki že pri zadnjih volitvah niso bili vpisani v volivnem imeniku in tako na dan volitev niso mogli izvršiti svoje volivne dolžnosti; zato pa ponovno pozivamo vse naše pristaše, da že sedaj pri sestavi novih volivnih imenikov poskrbe za to, da bodo vsi naši somišljeniki pravilno vpisani v iemniku. Predvsem se pa naj javijo v našem tajništvu, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje, vsi naši pristaši, volivci letnikov 1906 in 1907. Uradne ure vsak delavnik od 8 do 12 dopoldne in od 3 do 7 zveČT. •— Tajništvo SLS za Ljubljano, O Tomerlinova razstava v Jakopičevem paviljonu. Hrvatski slikar Slavko Tomerlin, kateri je že pred dvema letoma razstavljal v Ljubljani, priredi od 6. do 15. januarja 1928 razstavo svojih slik v Jakopičevem paviljonu. Razstavljene slike obdelavajo po večini narodne motive iz življenja slavonskih kmetov in iz okolice Zagreba. Razstava sc otvori v petek, na praznik sv. treh kraljev. Obisk razstave najtoplejc priporočamo. O Zdravljenje tuberkuloze na Rakitni, Gospod dr. Živko Lapajne predava danes v sredo, 4. t. m., ob 6 zvečer v predavalnici Ženske bolnice. Tema: »Opazovanja pri zdra.v'jenju tuberkuloze v planinskem klimatu Rakitne.« O Elizabetna in Vincencijeva konferenca župnije sv, Jakoba v Ljubljani sta priredili na praznik sv., Štefana božičnico ter ob tej priliki obdarovali 56 ubožcev. Obe konferenci se najtopljejc zahvaljujeta vsem darovalccm in df-brotnikom, ki so se radevolje odzvali našim prošnjam. Bog plačaj! © Vinska pokušnja. Centralna vinarna priredi vinsko pokušnjo v kleti hotela Union, j Razstavljena bodo prvovrstna štajerska in dolenjska vina, Pokušnja se otvori v četrtek, dne 5. t. m. ob 6 zvečer in traja do vštetega 8. t. m. Občinstvo opozarjamo na tozadevni inserat. O Umetna krava v izložbi tvrdke A, Verbič. Pred izložbo ugledne ljubljanske delikatesne tvrdke A. Verbič v Stritarjevi ulici je te dni nenavadno živahno. Ljudje se trumoma gnetejo pred izložbenim oknom in strme in uglbljejo: Je krava živa ali umetna? V izložbi pa jim kima z. glavo lepa švicarska krava v velikosti jagnjeta, češ, le poglejte me. živa sem! In v potrdilo še prijazno po-lleska z jezikom ,zatrobi svoj »mu, mul«, ko-ketno potniga z repom in če vse skupaj ne ротада, pokaže neverjetne/eni svoje rogove, kot da bi jih hotela nabosti. Pa tudi ostala izložba je prav okusno aranžirana: v ozadju planine, po izložbi pa >Nestle< čokolada, za