Isbi* *** itn r*un *4elji* prtsnikov. I s sat d d*Hy cicept Sund*ys snd HolidA^s CH1CAC0,ILL., SOBOTA S. JUNIJA (JUNE) 1918. Publuhed -dar pavit (Na. 14S) aatkarlaa* Wy tU A*ft j, ISIT, m jJllMRf^ <|Mw o* Cilii«. MM—k. if #1 *a P^sMenl, A» S. iatlaoan. F—»e*»sr se glasovi, da lahko lad-kl J»- zapustila mehiško luko, kuje sovražne potapljače s Minami. Da ložje vrši svoje kp^ki. delo, je razobesila a-Iko zastavo. Vsled te možno-*°rajo ameriške križarke in llovke preiskati vsako ladjo, !«*Čajo na morju. Tako po-»« delo pa zahteva čas. ^ ^ imajo sovražne potap-I nstemo ladjo, ki jih os-M ijjotrebnim, potrijo tudi *»rJi z zadnjih dveh potoplje-**ovnkih ladij. Mornarji pra-Kh je bilo videti v vodi in v *> razdalji periskopu podob-medtem ko je bila potap-je napadla ladjo v bližir ■HO. ni — B. W. Sivow, ki [kritna v poljedelstvu, nt-■• ''h bo leto« pridelek pše- krnlno velik. Vreme je u-1 farmarji eo posejali ob- •nnljitf« * pšenico. (.P„i pridelek zimeke * W>2,000,000 bušljev, "»»'»k* p« ne 325,000,000 * '> »e jegova cenitev ob-r> Amerika pridelala letos Imšljev pšenice, lan-k je n.ašel le 650,828,-IVidelek ovaa eeni n« i,,nf, bušljev, leneki pridelek 1» 1.r»H7,28*,000 bulljev 1 >nnena bo tudi letoa več ^ posedili na 117,700,-1«"» pa na 119,755,000. PRIHAJAJO v nrou 8T1UO Danea lepo vreme In gorkejše eevemf in eeveroaepadni vstrov poetenejo aprem«»lj|*J Hoinčni vzhod od 5;ia S. m g^nčni sakod ob i p. m. *»«toa, D. 0. — Vojna po-prihajajo v indo-v Prvih štirih msaseik 10 poaredovalnles ra ^•vile 45,000 len v in- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE :—rt _lakaja dacvac nmmm nedelj te ceaaeikev. LASTNINA slovenski MStoSSpPOPPORNE JlDNOTl Ceae t!aaev po dogovore,. Rokopisi m m* vrs^ajo Hr^niMt Zedtajeae driave Osvea Chicago i #1.60 M p J ieu bi 76« M tri » — Mi Ckteage te te 92 2» »piku, 91.19 sa tri a«MM. v te Owte It m tete. 94 M) ha l*to. o kajzerjevi mirovni ponudbi, če bi MU pametna. Napad na topovske ladje je pa podrl tudi U most, ker jasno dokazuje, da se od kajzer ja in junkerjev ne more pričakovati nič pametnega, odkritosrčnega in poltenega. Potop "Lusitanije" je ostal vsem Američanom v spominu in ravno tako ne bodo Američani pozabili na potop parnika "Carolina" in kako so korzarji daleč od obrežja spodili može in žene v majhne čolne, od katerih jih je nekaj našlo smrt v valovih. Take brutalnosti se ne odpravijo na drug način, kakor da se odstavijo tisti, ki so jih ukazali izvršiti. Z. M IN J—ti Dala« v okl.p.ju «. pr. (AUJa **tef ---j------ MTtlsiM. PtMfito te pr«vo- poMii, da VM j« • Um imiom potoki« . ..no, 4m $m vmb mm u»Uvi Hit KAJZERJEVA SREDSTVA IN NJIH UČINEK. Odmevi. Kajzer in pruski junkerji žive v prepričanju, da bo toliko "bolj ponižni ljudje in vdani v božjo in kajzerjevo voljo, čim brutalnejše nastopa kajzerjeva kovana pest proti njim in čim hujše jih tlači k tlom. Mogoče taka sredstva učinkujejo v Nemčiji, v kateri je ljudstvo vzgojeno v servilnosti kot v nekdanjem starem Bizancu, v katerem so imeli kronani vladarji navado, da so svojim prvim ple-menitašem polagali nogo na glavo. Ce so pa kajzer in njegovi hlapčonski svetovalci mislili, da s takimi sredstvi v>trahujejo ljudstvo v republiki, v kateri je vsak državljan suveren, so se zopet enkrat hudo urezali, kar dokazuje zadnja kajnpanja kajzerjeve Nemčije. Kajzer je poslal svoje potapljavske korzarjo v amc-rjške vode, da pogrezajo neoborožene trgovske lad jelki prevažajo blago in potnike ob ameriškem obrežju. Korzarji so se prikazali nenadoma in so potopili nekaj škun in manjših pamikov. Vse ladje, ki so jih potopili, so nosile nekaj nad 27,000 ton teže. Uspeh je ničeven, če vemo, da je bil napad korzarjev izvršen nenadoma na trgovske ladje, ko so ga najmanj pričakovale. Z vojaškega vidika je pa uspeh potopljač epak ničli, kajti ©čividno Jihlje kajzer poslal sem, da potope transportne ladje, ki prevažajo vojake, municijo in druge potrebščine na bojišče. V Berlinu se pač zavedajo, da ameriška armada postaja odločilen faktor na bojišču, s katerim morajo računiti, Čeprav so ke ob vstopu Amerike v vojno nemški časnikarji na željo kajzerja in junkerjev norčevali iz velikosti ameriške armade. Upali so, da potapljače pogreznejo v$aj par transportnih ladij in tako ostrašijo Američane, da prenehajo s transportom čet, municije in vojnih potrebščin. Kljub temu, da so bile potapljače po izpovedi nekega korzarskega poveljnika dva mesca na preži, niso potopile tudi ene transportne ladje. To dejstvo govori, da potapljače z vojaškega stališča niso dosegle prav nobenega uspeha. Kakšen je pa psihologičen uspeh? Kajzer in junkerji so pričakovali, da bo napad korzarjev povzročil strah in širil grozo med Američani, ali zgodilo Be je narobe. Predvsem je ta napad prepričal Američane, da se s kajzerjem in junkerji ne more sklepati miru, dokler imajo le še košček militaristične moči ali priliko, da lahko zgrade zopet veliko militaristično mašino. Prinesel je spoznanje, da je treba cesarstvo Hohenzollernjev odpraviti,* ne samo premagati. Prusjaštvo je poslalo svoja hudičeva uničevalna sredstva prek oceana, da se' znosi nad nebojevniki, in bo to še storilo, če se ne odpravi. Praktičen ameriški državljan pravi, kajzerjevega imperializma se rešiš, če ga odpraviš. In to željo so ameriški državljani takoj praktično izrazili, ko so došle vesti o potopu ladij l>o nemških korzarjih v ameriških vodah. Po vseh mestih so sc mornariške postaje za novačenje momariev napolnile z Američani, da jih sprejmejo v mornarico.« V večjih mestih je bilo število mornariških novincev tako veliko, da jih niso mogli vseh preiskati zdravniško prvi dan, marveč so jih morali odgoditi za prihodnji dan. Tak je bil odgovor ameriškega ljudstva na kajzerjevo brutalnost Tudi na mornariške kroge niso kajzerjeve potapljače v ameriških vodah napravile najmanjšega vtisa. Mornariški tajnik Daniels je izjavil, da bo ameriška mornariea hkrbela. da ostane pot odprta za transportne ladje. In mornariški tajnik je vedel, kaj govori. Nikomur nl tako dobro znano kot njemu, kakšna dela je izvršila ameriška mornariea proti kajzerjevim potapljavskim korzarjem, odkar je stopila v akcijo proti njim in razvila svoj« moči. Zadnje mesce je bilo kajzerjevo strašilo ie popolnoma ob moč in veljavo v prepovedanem pasu, katerega je kajser prepovedal vsemu svetu in zagrozil, da bo vsaka ladja potopljena brez svarila, ki ne drzne pripluti v vanj. Pred napadom n« trgovske ladje v ameriških vodah bi mogoče zastopniki ameriškega ljudstva še razpravljali Nemškega prestolonaslednika odeva kajzer in junkerako časopisje z glorijo slave. Kronprine j«-aelo "briljanten" poveljnik nemških armad, ki ne pozna "umikanja," nego le zmage. e Kronprine je zmagal, kriči junkerska drhal. Kajzer alavi njegove bojne črte. Mesta ao zopet v zastavah. In zakaj tudi nef Saj se je bodoči eeaer Nemčije tako sijajno proslavil na^z^padnem bo jišču. Njegove armade so aedaj ob reki Mame . . . t a Kronprine je zmagal, pravijo nemški militariatl, pa ga slavJ, kakor pogani avoje bogove. Medtem pa je zapoaljenih veliko, v«-liko število vojakov, ki pokop.' vajo mrtvece, žrtve poželjivosti za dinastično slavo hohenzolern slfcga princa. Deset, dvajset, sto tisoč novih grobov v Franciji, kjer leže razmesarjeni vojaki "slavnegrf" vojskovodje Pride-rik Viljema, ki mu je namenjena cesarska krona nemške dršave, ki bo gospodarica sveta . . . rod. Ne pozabite, da imajo,tujli Ogri "madžarsko kulturo" in njo ie tadi ponašajo. a Na Češkem in v jugoslovanskih deželah potrebujejo rablje in je-carje, kajti aedaj je zanje zop^t aaatopila ugodna "sezona.' Ljubljenci avtokracije, sedaj i maste ugodno priliko, da zapustite Ameriko, ter vgrašate za služ- 'Kaj je avtokracijaT Avtokra cija je, če moraš ti, tvoj oče ln tvoji bratje pasti na bojišču zato, da cesar zmaga, da se ga slavi po šolskih knjigah kot "junaka," kot najboljšega poveljnika tedanjega časa. To je priprosta raz-lagu za tiste, ki jie vedo pomena besede "avtokracija." Veliko je pokopališče na za-padnih bojiščih, Padla irtve so o-gromne: ene so pokopane zato, ker so padle v boju za avobodo svojih držav, za demokracijo. 0-boji so irtve imperializma, militarizma, fevdalne avtokracije. če iščete krivce,, ki ao največ zakrivili, da imamo danes največjo pokopališče na svetu na zapadnem bojišču v Franciji, potem jih iščite v Berlinu. Nemški militariati so se izražali o Zedinjenih državah in njenih vojnih pripravah zaničljivo ln so preziranjem, češ, da ne bodo i-grale nobene važne vloge v sedanji vojni. No, sedaj so drugega mnenja, pa bi radi uničili zavezniške armade pred čaaom, ko jim more nuditi Amerika zadostno pomoč, pomoč, ki bo odločila usodo pruske junkerske kaste, e Amerika je v tej vojni pokazala svoje velike organiaacijake /možnosti, ki so presenetile ne temo Hindcnhurge, Ludendorffe in druge nemške lorde, nego tudi mnogo AmeriČenov. e Zedinjene države ao s vojeva-vanjem komaj pričele. To vedo v Berlinu, pe ao ae zegnell a najdi v-jejšo furijo na zapadno fronta sedaj, ko morda nl fta prepozno, e Sinovi svohodoljubeše Frencije in drugI demokratični elementi sveta pa jim bodo dokazali, da je ie preposno, da je nedelj ua Žrtvovanje miljonov nemšktk življenj brezupen poskus ohrant-nltl pruske-nemške vojne lorde t sedlu. e "Slavna" habsburška dhustga je postala podanlca hoheneolern* Hkcaa cesarstva. Ako sl je hotel Kari ohraniti prestol, ako je ha-tel, de ne pride v nemUost pri Vajaerju, ae mu je moral vreči (»»d noge r "Tukaj aem,. pa naredi a menoj, kar kočei." e Kari nl prodal samo deiel, M na Dnnaju, nege tadi ene, kl e* pod krono sv. fttefeaa. Te veda ogrski magnatje, pa aa sato niš ae je se. čemu bi se tudi jealli, ko bo tudi nenje padel kak delei i r nemške i m iwrii! is t Poleg tega pa kanjo pravico razpolagali e In rnmunekha na njlkev Kultura in bo v "vaši domovini Avatriji.' Za domovino je potreba, da se žrtvuje, da delate in trpite zanjo e Postopače je nemilo zadela na-redba, ki pravi: "Delati, ali pa armado." Prav je, da se kake iz vržke, ki le kvarijo i svojo leno-bo drušbo, prisilit opravljati kako koristno delo. Ampak ta na redba zadene le moški apol. Tod.i ali ni med šanakim spolom znane ga nič takega, kar se imenuje "poetopanjeT" e V hišah delavskih žen je postopanje neznana reč; bolj znane so dolge delavne ure. Ampak Ukole (V kakih palačah ae bi že našle kake gospe in gospodične, ki bi na vprašanje, kaj je njihov poklic morda ne znale odgovoriti. Par ur dela na dan v kakih delavnicah bi jim morda ne škodilo prav nič na zdravju. Bivši "lemenatorji", ki ao bili do nedavnega časa ie polni J'av strijskega" patrijotiznia, ki so ga prineeli v avojih nabožnih dušah iz šol c. kr. Avstrije, pridigujejo nerazsodnim ljudem proti Sloven akemu republikanskemu združenju, "ker ni priznana organizac j^." Tudi ne izdaja kart, na katerih bi bilo zapiaano, da je njen .laatnik zanesljiva oaeba, lojalna drŽavi, v kateri |iyi. Razne karte he spremene zna Čaje človeka. Vsak špijon si po maga s vsakojakimi listinami, k služijo njegovemu namenu. Potu jejo a potnimi liati, ki ao jim iz dani kot lojalnim državljanom Občujejo' a patrijotično družbo da odvrnejo odi aebe vaako sum njo. Spijoni ne kriče, da so šp joni. nego kot tisti tat, ki je beža pred preganjalci in kričal: "Pri mite gal" S tem odvračajo od se be sumnjo ln jo vale, če mogoče na druge. s Val špijoni niao taki; ampak Špijonski sistem je tak. Zato pa karte niao najboljše aredstvo kot dokaz za poštenoat in odkrit zna Čaj človeka. e Ljudje a čisto preteklostjo ne potrebujejo nobenih kart v dokaz sa svoj dober značaj. To sem, to sem bil, in to je moj posel. Vpra šajte kjerkoli, kjer me poznajo, pa vam bodo dali ravno taka pojasnila. venatvo." Lakko ae jik pa prište- ,je ljudem, "ki sede v zadnjih a>> Ježih." i m Ker zahtevamo republiko, je naš program aocialiatičen. Tako namreč pripovedujejo apostoli, ki molijo za razpad SRZ. Potemtakem ao vai tiati ljudje, ki delujejo aa republikansko formo držav po vsem širnem svetu socialisti in naravno, tudi prebivalstvo Zedinjenih drŽav, ker se de danes Še ui zavzelo za ustanovitev mouarhije. ■V državah, kot je Avatrija, Rusija in drugih nazadnjaških državah je bilo delovanje za republt-io veleizdajniško in "krivice" ao kaznanovali z dolgo zaporno laznijo ali celo s amrtjo. Res je, da ao biH^v tem boju za republikanske ideja skoro sami sociali-ati, ker ae pristaši liberalni h strank hlao upali tako daleč s svojim programom. Toda muh zahteva po republiki Še nI socializem. I Program SRZ. je tak, da ga la hko podpiše vsak aocialist, pa tudi vsak demokrat, če se tudi ne imenuje socialist, kajti političnih pravic ne odreka nobenemu; če ste v resnici demokratje, potem je vaša dolžnost, da podpirate in ddujete za ta program. Če sef njim ne strinjate, povejte, zaka, ni ta program pravičen in kaj bi morali spremeniti. Dokler ne sto rite tega, ste čisto navadni ribiči v kalni vodi. reputetlon" je i Če nimaš moja "Good karta in tvoja, prijatelj te karte, potem ti ne bo pomaga la nobena druga, pa če ima vse polno samlk pečatov. e (e kradeš, te bodo zaprli kakor kitro te izslede; nič ne de, Če ms* v žepu člansko karto organizacije "Varuhov tuje lastnina.*! e * Teka agitacija proti organisa-eljt, ki predstavlja večino ameriš-kik Slovencev la to Inteligentne ga dela naroda, kateremu ne more nikše metati v obras protiame-riškega delovanja, ali delovanje proti demokraciji, je nečastna aa Ijadi, Id aa štejejo k značajem. Ako je to edini način pridobivanja članatva sa tako organizacijo, potem je najboljše, da takoj preneha a aradevanjem, kar jc zgrajena na peeek ln jo odnese na. amajfta sapica. Oovorance o "priznanih organiza-" in e "kartak" ao mordi in uspešne te pri ljudeh, kt ae čltejo doatl, Se manj pa mislijo. pa paste drugim, da mislijo u Tode taki ljudje niso niti od daleč "celokupno ameriško alo- liei ur DOPISI. I Oollinwood, O. —• Kje neki uo tisto dopisniki is naše naselbine, ki so se svoječasno tako gosto o-glašalif Tukajšno slovensko ljudstvo se je pričelo zadnje čase zelo zani mati za lasten slovenski delavsk dom.'Agitacija seje zanesla med narod na prav priproat način. Najprvo so priredili veselico v korist doma Gorenjci: izvolili so odbor, ki jo šel takoj na agitacijo in prodajal vstopnice, da so na Ta način povečali udeležbo. Na Nta način so dobili lepo svotico denarja še pred veselico, potem se je še nekaj nakolektalo, nekaj je bilo dohodkov pri plesu z blazino in tako je mala peščica Gorenjcev napravila $90 čistega dobička. Seveda, kar se je posrečilo Gorenjcem, se moro tudi Dolenjcem, pa so pričeli agitirati za svojo prireditev, ki ae je vršila 2. junija, ravno na ta način. Vročina na dan veselice je bila zelo občutna, kiju j temu je bjlo občinstva v dvorani, "da se je kar trlo." Finančen rezultat je bil prav povoljen, kajti v blagajno slovenskega delavskega doma je ob tej priliki prišlo $222. Hedaj pa obetajo še Primorci, da bodo tudi nekaj priredili v korist S. D. D. "Who is nextt Hvota za naš namerovani dom prav lepo raste, tako da bo enkrat aigurno prišel čas, ko sc bo uresničila želja collinwoodskih Slovencev po lastnem poslopju. Piknikov v starem Nathamu letos ne bo, ker ao žc lansko leto prepovedale oblasti serviranje piva. Ker pa brez tega za društva ni prirejanje piknikov izplačlji-vo, bodo letoa izostali, članstvo bo pa moralo avote, kl jih potrebujejo društva za avoje atroške, plačati direktno, kar se bo mnogim zdelo udarec za njihove žepe. Na drugi atrani je pa boljše jako, kajti kar bi aapravil na pikniku, dam naravnoat v društveno blagajno. To je tudi udarec sa laatnike prostorov, kjer so se vršili pik-nlkl Preje je dobil do 25 dolarjev najemnine vaako nedeljo, aedaj so pa ti dohodki odpadli. Ta ea zalo občuti pomanjkanje delaveev, kajti vsak mesec jih ve-»liko odide k vojakom. V mnogih poklicih so pričeli sedaj uposlje-vati ženske. O aolnčnih rožah in fencih je vae udhnllo. Kje je v* rok tej molčečnosti, ne vem; morda je vročina kriva, aH pa draginja, ker primanjkuje gmotnih sredstev aa popravljanje feneov, da bi ohranili role svete in v cvetju. Vseeno ima M'.la|; vaak, kdor ima priliko obdelan svoj prazen vrt pred hišo, a« pa na praanih stavbiščih. Kaj eo posejali ln vsa-dni. za aedaj še novem, ker je Se vaa zemlje rojeva jn nl dala še nobenih kali. Joka Matjaztti. ti ameriški republiki. Areiir.,, so: John in Joe Milch, Ustna Milvvaukee saluna; FrankH čistilec v omenjenem saluiluil guet Lembrecht, kovač na J ney cesti; Tony Deidtman, lec v Central bcer hali; Uo U no streiaj pri "lan,h eounle ju v salunu Eagle bi Adiua & ka, uočui natakar v Troeader vem salunu. Aretiral jih je I krajni šerif a svojimi deputiji podlagi obtožb, ki jih ima atnktuo sodišče, da so se fcrai, Kiueuovani obtožeuci sovražno pram Zedtnjfnim drŽavam. V ščiua za vsakega je bila doloet $5,000. Obtožence so zaprli vi k rajno ječo. Vae Informacije K| de prestopkov obtožencev je i ročil distriktnemu sodificu okr« ni pravdnik Loble in niso bili zuanjeni javnosti do aretacije ri omenjenih oseb. Obtoženi so se zaničljivo L. žali o kampanji za nakupovau libetry bondov in za doneske ameriški Rdeči križ. Obtožitelji majo na razpolago celo vrsto nih dokazov, da so sc obtozeJ posluževali nelojalnih izrazov opazk proti ameriški vladi iu stopali proti vojni. Tu prevlad je mnenje, da so bili obtožen pod tajnim nadzorstvom vladn uradnikov precej Časa, da se proti njim nabralo dovolj ob žilnega materijala, predno je p šlo do aretacije. Bržkotne jih bo zadela zelo Čutna kazen; po narodnosti Nemci, ki so to ob vsaki prili tudi a ponosom povdarjali. Precej tukajšnih Slovencev zna te ljudi osebno, ker so jih deli lahko po salunih, ki jih stujejo obtoženci. Sedaj, ko ao v ječi, so gotovo prišli do spoznanja, da se po& jjovauje prusjauizma iu kajzer v Ameriki ne izplača in jim bo žal, da so v svoji neuiski mu tosti napadli Zedinjene drža Seveda, sedaj je že prepozno, k ti prav gotovo se bodo morali j koriti za svoje grehe v ječah. Poročevalec Eaat Helena, Mont. — Čh društva Slovenski Lovec, it 143, SNPJ. vabim na sejo, ki vrši dne 13. junija. Na dnevni redu bodo volitve delegata in v drugih važnih točk. it. Wertin, tajnik. ■aat Helena, Mont. V II. al, ki jc 4 milje oddaljena od R ET J»lm>rM Helene, ao oblaati aretirale sedem kamnoseki nteo r oeeb valed nelojalnih dejanj pre- DRŽAVNI PMVDNIK H0Y1 PROTI PODRAŽITVI LEDU Chicago, 111. — V iue*tu že d; časa kroži govorica, da »o se zd žili profitarji, da z bojkotom drugimi nečednimi sredatn draže led. Državni pravdnik H ne je uvedel proti temu krol preiskavo pred velcporotniki, najbrž oceni led. Državni pravdnik pravi, d« konzument pred 1. marcem | Čal 40 centov za sto funtov 1< Izjavil je, da je bila ccn« pri l ledu v trgovini na debelo pov na od $1.«0 na $4. To pomeni, se jc led podražil za 60 adatotk Podražitev se jc izvršila nsr temu, da jc bila produkciji led zadnji zimi izredno velika. Nicholas Miehels, nameni državnega pravdnika, je H do 100 prič, ki bodo zaalH pred veleporoto. Sodnij^a nt so bila izročeno pričam le v do .zasliševanje prič je P* Prl v četrtek zjutraj. Gospodje, ki so gospodarji ledom, zagovarjajo pevifenJM z izgovorom, da se jc vsled znižala produkcija umetnep Temu nasprotno izjavlja drte pravdnik lloyne, da jc wlor du iajednačHa izre*.u ^ ledu, In da ni pomanjkanj* "Vrhovne Izjavlja,;la preiskave, ds ar prad. • že določitev cene zs led , ni na debelo in «ev*da tsk določi cena v trgovin ns MJ da ae verujejo interesi aieM zumentov. ^ r mm t****** cw»«o. m - or^p • iriifnV* m Mktm« srtVKti; st* MS-S? n.d.ljnih do sporazume, r 100 kamnosekov „ Kamn.^koJ^P^ ifajani«t '' lBO-i ^ jp p .-■•t - .. , . VESTI z bojišča, U od Noyona so Francozi vrgli Lee čez rfko Oise in vjell 100 Ji'Severno od Aisne v okolišu ■Jlute Braya so Francozi napredo-fl|i severno in južno od inicnova L, kraja in vjeli 50 mož. V doli-ob »ki Ourcq j« bil odbit moto neniki itapad. V okolišu Chn-m Thierrya ao Francozi in Ame-riraiii vrgli Nemce nazaj dve ^milji , važnih višin. Kemški vojni stan je poročal si-Lg. "Danea so bili lokalni boji grernozapadno od Chafeau Thier-m in ob reki Ardre". V zadnjem poročilu pravi nern-fto vojni stan, da je število vjet-aikov naraslo na 55.000 od 27. ma-« ko je kronprinc pričel tretjo o-jftizivo. V tem času je bilo vple-jjejiih 656 topov in čez 2000 stroj-ift pušk. Dnevni seznam izgub. Wflshington, 7. jun. Današnja lista vsebuje 48 imen. Izgube io porazdeljene: 17 mož ubitih-v boju. 12 je umrlo za ranami in sejem vsled bolezni, geet mož jc Drtno ponesrečilo in Seat je težko ranjenih. Med ubitimi je navedeno tudi i-nt Mike Shikevich, Easton, Pa. (18 nemških eroplanov izgubljenih v maju.. London, 7. jun. — "Evenlng Standard" poroča na podlagi izpopolnjenega uradnega poročila, da je bilo meseca maja uničenih in poškodovanih 516 nemških eroplanov. Vojni «tan javlja, da ao angle-ški letalci v sredo ponočfr metali bombe na Met z, Coblenz in Kart-haus v Nemčiji. Dvajset ton bomb je bilo vrženih tudi na železniške postaje v Armentioresu in Ttoyu in na eroplansko oporišče v Zeebrug- 6 _■ * i mm Norvežani izgubili 14 ladij v ma- J*. Wa»hington, 7. jun. — Norve-Kko poslaništvo je prejelo poroči-to. da so nemške submartnke in oune potopile meseca maja štiri jnajst norveških parnikov v skup-fii tonaži 11.791 Istočasno sta dva aornarj« izgubila življenje in Štiri pogrešajo. lažni iz Inozemstva. DELAVCI V AVSTRIJI OBOZE Z GENERALNO STAVKO. felanica socialističnega kongresa. smeri ampak njega .skrbi, da li bi am, fet« ameriški denar, ki ae porabi za intervencijo, aluiil dobremu in pravičnemu namenu Tudi zavezniški diplomat je ue morejo tajiti, da intervencija brer. odo-brenja lu sodelovanja ruskega naroda, bi bila velika napaka; potrebno je torej, da se pridobi zn program intervencije ruski sovjet in mogoče je, da Wilson že deluje v tej smeri Ako je res, da mUli ruski sovjet ovreči brest litovsko mirovno pogodbo, kakor so včeraj poročali, tedaj bo stvar zelo luK ka. V WaKhingtonu je dovolj dokazov. da vse zavezniške vlade od Londojia do Pekinga nestrpno pričakujejo Wilaonovega zaključka v tej zadevi. Kodanj, 7. jun. — Tukaj se je raznesla govorica, ki baje izvira iz nemških uradnih virov, da jc nemška vlada sklenila spremeniti mirovno pogodbo z Rusijo in da je bolševiška vlada v Moskvi zadovoljna a tem sklepom. London, 7. jun. — V poročilu, ki na kratko omenja nekatere za ključke na konferenci zavezniškega vojnega sveta v Ver^aillcsu, so tudi sedeče anačllne besede: "Zavezniški narodi ao odločni v sklepu, da ne bodo žrtvovali niti enega svobodnega naroda na svetu (taspotizmu v Berlinu". Te beaede nedvomno merijo na Rusijo in zavezniki hočejo prepričati Ruse, da se strinjajo s predsednikom Wilsonom, ki je pred kratkim izjavil, da stoji z Rusijo. Kitajska bo deportirala Nemce Tokijo, 7. jun. — Iz zanesljivih virov poročajo, da jc kitajska vlada sklenila deportiratl vse nemške podanike v Avstralijo. Prizadeti« je kakih 10.000 Nemcev, ki bivajo na Kitajskem. f Mu 1U17 so v Čistilnicah pro* velike ladje, ki nosijo po 8,«00 duelrali okoli 3:1,000 unč platine/" ♦,«00 unč pladija, 833 unč iVnU ul * in 210 un* iHdiJ4' ki iih liku imenujemo nove kovine. O- koll 7,400 unč so dobili u domače rude. Odpadle platine, ki jo v trgovini poznana kot platina druge vrhte, so pridobili več kot v prejJ-njem letu. Te vrste platine so pro-tfuclrali 72,000 unč, v letu 1. — Oficijelša depeša iz Švice vsebuje poroči-\ da jc kongres nemških sociali-*ov v Avstriji, ki se je vršil pred nkaj dnevi na Dunaja, obelodanil gnianico na delovatvo, pozivajoč jbi da sa pripravi na skrajno *4rtvo za izsiljonje splošnega je na generalni štrajk, a ae ne bo vlada zmenila za zali kjt delavcev in ne bo hotela sto začetnih korakov za mir. ^1* vsebine poslanice jc razvidno, je zavladal velik nemir med •lavstvom v Avstriji SocinHml "ao zborovali na Dunaju, ao v rc-•Mji direktno izjaviU, da de **vo ne bo trpelo nadaljevanja *i»>e v prid anekaiatičnih (lijev "nike vlsde. " ^"rih, ftvica, 7. jun. — Nemško jc zopet pričelo na dolgo ■hfiko pisati za mir. Nekateri 11-gMttigujaj^ da bo v državnem , " Predložena nova mirovna [••torija, za katero se najbrž zo-*večina poslancev. fovorioa g intervenciji ▼ Si- L biriji. ■5^'iogton, 7. joa. — Zavea-I**1 diplomat jo 40 predložili ™*dnlku Wikaonn nov ngčrt » Intervcndjo v Sibiriji. DTplo-davijo, da je zdaj položaj J drugačen oziroma bolj [»»ti«-«tn in aato ie intervencija o-Hma Misterijozna bolezen na Danskem. Kodanj, 7. jun. — Mlsterijozna bolezen, podobna oni na SpaiiR kem, se je pojavila v Kodanju. Pr ve žrtve so žene, ki so se pričele zvijati na ulicah. Tukaj sodijo, da bolezen izvira iz velikega pomanjkanja redilne hrane. Železniški štrajk na Portugalskem Madrid, 7. jun. — Potniki iz Portugalska so prinesli vest, da tnmo*nje železnice počivajo v, led stavke, kl izvira Iz splošne nezadovoljnosti'delavcev. Lihnovski v Švici. Curih, 7. jun. — Knez Liehnovc-sky, bivši nemški poslanik v Is»n-donu, ki jc nedavno obtožil MM ško vlado, da jc odgovorna za vojno, je prišel v Svlco. Domneva se, da je prišel z dovoljenjem nemške vlade. Pred nekaj tedni so poročali, da se bo moral Liehnowsky zagovarjati pred vojnim, sodiščem zaradi svojega spisa, v katerem toži nemške militariste,. da so povzročili sedanjo vojno. Ameriške vesti. PREDSEDNIK IN HOOVER NI 8TA ZA RAZŠIRJENJE • PROHIBIOIJE. Waahington, D. 0. — Senator Shcppard iz Tcxa*a je izjavil, da ni predsednik za nadaljno omeji -tev varenja pivc in izdelovanja ahkega vina, dokler živilski upravitelj Hoovcr ne priporoči take o-mejitve. Po izjavi senatorja Sheppnrda sta predsednik Wilson In Hoovcr prepričane, da se bo prihranilo malo živil, če še bolj omeji vsre-nje piva ln izdelovanje vuia. V fkladiščih je še okoli 100,000,000 galon žganja in če ac omeji varčuje piva in izdelovanje vina, bodo ljudje segli po žganju. Senstor Sheppard je dejal, da bo eenat črtal predlog kongresne abomice, ki določa da se le pod tem pogojem dovoM oiu depertmentu S«,000,000 če ae prepove varenje piva ln izdelova nje vina. POVPRAŠEVANJE PO PLATINI PONEHUJE HA TROU Ohioago, IU. — Mesto dobi tovarno, v kateri bodo Izdelovali granate zu armadni opremili dopartment. V nji bo delalo do n,000 delavcev. Tako naznanja oficljcl-uo "Komercijalna družba." Prostor zn tovarno *šo nl določen, toda zgradc jo na takem pro-štoru, da bo tnoiroče tovarno povečati. ZA*LADNlftKI TAJNIK PRI-POROČA VARČEVANJE. Ohioago, JU. Zakladniškl tajidk McAdoo priporoča, da vsa-ido varčuje pri vseh rečeh in da prične z varčevanjem takoj. 2S. junl jc določen kot dan vojnega varčevanja. Vsak Američan naj na to dan obljubi, da bo varčeval kupoval vojnovarčevalne znamke. STAVKA TEKSTILNIH DE IAV0EV. New Bedford, B«aa. — V tu kajšnlhHckstllnih tovarnah Jc za stavkalo 35,000 delaveev, ker so tovarnarji odklonili zahteve do uvcev. Takoj po Izbruhu stavke ao pri čelc konference med zastopniki delavcev in tovarnarjev, katerim prisostvuje tudi zvezni uradnik Williara Z. Ripley. ' Tovarne Imajo mnogo naročil za vlado bi vlada je zainteresira na, du stavka hitro konča. POSTOPAČ ARETIRAN. Sjrracnae, N. Y. — Tukaj jc bil aretiron 29-letni Henry McDonald radi postopanja. Sodnik ga Je obsodi! na tri tedne zapora. ton. Kompaulja je »pustila v vodi parnik " Westcohas,M kl odrine 8,800 ton vode. Zu delo je potrer I »ovala le pet in petdeset dni. Parnik "WoateoW" je tri iu dvajseta ladja, kl so jo letos v Senttlu spustili v vodo. &1V1NOZDRAVNIK ROEERTS ARETIRAN. BUlvraukee, Wis. ~ David Ro -berts, živlnosdravnlk la Wauke -she, je bil aretiran valed izpovedi, kl jo je napravila gdč. Lusko-va, ko je bila pred porotuikl radi njegove Žene. Na zahtevo njegovega advokata jey bilo zaslišanje preloženo sa tri tedne. Rudi pre-greška, ki ga jo Izvršil po iajavl gdč. Luskove, lahko prejme najevč 100 ,dnl zapora. Pri obravnavi proti gdč. Luakovi je Robert s sam pričal, da je imel s njo sestanek v nekem milvvauškcm hotelu. Roberta je moral položiti $500 poroštva. STAVKA OBSTNOtELEZNI SKIH USLUŽBENCEV. Albany, N.*T. — Cestnoželeznl-fkl obrat jo bil ustavljen v mestih Alba^, Hchenectady, Tro.v, Naterfor^Cohoea, Wnterollet l*i Reusselacr, ker sta United Tractl-on kompanija In 8chenectady Railroad družba odklonili povišanje mezde. DOHODKI ŽELEZNIC V APRI LU. Slovanska Narodna Ufttaasvljuia 9. aprila INi , Padporna Jttfuti Iakorp. IT. Juntj« laor v drl. lUtauia Ol.AVNI STAN t M5T-49 SO. LAW»DALX A V K., CU1CAOO, 11.1.1 NO Ui UPHAVN1ODBOBi 1'redat^aiki Jok* Vogri«, bos S»0, U 8*1», IIL 1 I. IHMlt>r»4Ma«(ki J. Bratkuvte, B. »\ a «, bos BO, Qlrar4, Ksa«. u. PodpradMHlaiki Joief KubvtJ, Nti» Kwlag Avo., So. Ckiosg«, III. Tajslki Joka Vordorbor, «70« 80. Uwnd«lt Avo^ Ohlcag«, 111. Blagojotki Anton J. Torbov««, P. O. Bo« 1, Cloora, IU. Zapiulksrt Joks llolok, 400» W. liat Bt, Ckloag«, UU NADZORNI OD8BK. Jol« AsabrUid, boa Ml, Oaaoaaburg, Pa. Paal Setger, n\ u\ St., La BsUo, lil P. S. Taasksr, rsvnvN« udbors la B. N. P. J. asj m poli tja jo as »••lovi JOHN VVBUKBBAB, 1C57-M Bo. Lswa4als Ava. Oblssgo, IH. PBITOtBB OI.KDB 01N1BAI.NK0A POSLOVANJA bo pošiljajo ss on»l»v JOtB AHBBOtlČ, bos Ml, Oaao asburg, Pa. Prltelba proplrljlvs vseblas, kl sU jik MŠUft fm U druga Ultansa, se poliljsjo sa naslovi . ANTON HRAST, bea 140, Oaaoasbarg, Pa, VSI DOPISI, raaprsva, ttaakl, aaaaaaUa UA aa "Prosvotu" so poliljnjo aa naslovi UREDNIŠTVO "PROSVBT1", NIM9 Bo. Lawa4ala Avo., Obtsago, IU. VBB UPRAVNlSKK HTVABI, nnrolnlna, oglasi, so poltljajo aa ssslsvi UPBAVNlSTVO "PROHVKTK", 108T—OT Bo. I»wa«a)o Avo., Obloago, 111, V korsoposdosol s tajslHvosa B. N. P. J., arodslllvosa la uprevsiltvooi "Prosvoto" s« rabilo Imoa aradslkov, aiarval sopliUa aaolov, bi js tu aavodta, uko lolita, ds bo vsaka stvai h Uro rsšsaa. NEVARNI BANDITJE. « Ohioago, DI. — Trije bandltje so vstavili J. A. Ambroža, ko Amerika t entento vred po^ ••/»'I Rusiji, kajti pomoč je ne-potrebna. In prttli so do rjja. da edina pomoč, ki b •bnesla, mora priti skozi SIM-iran • - -i-tlna. ki X iT* - tudi predsed- ,000 unč n-kjrfj« ** ^ ilsoa bavi a tem vprašanjem, jo je rlada eprejela v ae- Chieago, m. — Ko je šla fnrs. ... K. Smith mimo Šole, je strela mlatila v drevo In odčesulln dc'>-lo veje, ki je nsdls ns Smlthevo. Veja jc SmithovI zdrobila levo »io< ————— PARNI KOTEL ML v ZRAK Sanlt St. Marie. — V tu vami Hartlett Luudjer kompanije se je razletcl parni kotel. Deset oseb je ubitih in mnogo rsnjenlh. Tovar-na se nahajs na samoti v okraju Chtppcwa. nezooda v železniškem predoru. Burlington, VI. — V predoru med mestom Wlnooskijetn ns Cm-tral Vermont železnici sta udarila skupsj osobnl vlak In lokomotiva. Pet oticb je ubitih, več drugU« j»a ranjenih. $ao,oos,ooo.ooo ea ladu na zapadu LETALCA PONESREČILA Laka Charles, U., 7. JnniJa. -Lajtnanta John Hagarty in Tra-vers Lee Halton sta M ubUa bliao Oerstenerjevaga polja, ko ato n-darila sknpaj 1 letaloma pri boj nih vajah. __ 71 LADU BPUNMrm V VODO V MAJU. Waahington, D. 0„ 7. jnnija. — V maju ao apnatUi v vodo odan in sedemdeset ladij. Id imajo skupaj 344.4&0 ton artvi U4a. Devet in triieeet ladij jo igrajenih is jekla te dva tn tridaaet ia loaa. FRANCOZI ZAJELI UJETNIKE V LOKALNIH BOJIH »ari., 7, junija. - Vojni atan naznanja, da ao Fraaooai v lokal-nih bojih tapadno od Hoyoaa la »evorno od Montdtdierja v diji sajaH ujetnike mmm Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK HI Pesi Ave., Plttstarffc, Ps. taMbaStttb b11U.nl Jrattrt te'fial'5 bivati M iSMln »U-■olj« »M m«. BIVIHH^IMS-^ Ml« r« u bslsiss M AftllNM* wnv •4tak« IM »vin, IH* fKnM K«kor Mir« *«mmIU, , ikrčbf la Maso mm Mmm i' SvSt "Svja ato."- IhJ 4» I, |M I>mm, P« M«*! M 4tkmm. — friSIl. Unvla fl ♦♦4»e»»»oo»oe»e»»e»»»ee»»» to mm tUolo ljudi se Jo •prijoto to aaravae adesvatvesM aavade. Vtoblaa teta olevltoga šaja je vseta la starlb lasav. Naravna poln M mm dojn nboljlntl • štovolk« apesabaMlJe. Odeta Molllngorjavo slovito adra-vilo ao Isposnnli bolniki, ko jo bil šs on mlsjonnr po ispadni Ponm»ylva-ntJI. S ton», da . Jo eadravU bolnikov Jo P< VA PRODAJ FARMA. Proda aa 40 akrov obaelna kma tlja | rodovitna aemlja 1 hlla, hlev, kokoAnjak. 13 akrov je posejane ga In vae lepo raste, drugo je ps treba fte očistiti. So 4 velike jablane, en konj, ena krava, dva pre lifia, 20 kokoši in 60 mladih pi ššancev, vee potrebno poljsko orodje, voaovl Itd. Vaa to se proda al pa iucM zamenja za posestvo v Chl-eagu. inšlte takoj, ako se rsano sa nimate sa kmetijo. Charles Hu> par, P. O. I to* 67, Muakagou Heights, MI«h. , Očeta Mollingerja čislajo. J nlk o v jV^ovsdianllo^Joguvo^pIsvo. V «ssu njogoveaa šiv l/saj s, nad 10, 000 bolnikov jo isknlo uiugobe pome. «|, On Jo nnpUnl nsd MO^IOO adrsv-n likih reeoptov. Njogov SLOVITI KKLlS^NI ČAJ Jo bilo ene Isiaed nJosuvih >..ijbuljllb sdrsvll. Ta adra-vilo v »obuj« v»nkovrst«s sdrnvilno snevl MATRKK narsvo v rssllšnlk soliMIh, raotllnnh, koreninah, I, t. d. %m Aolodoe, Jotrn, oblaU, trvaido. aa-prtnlco, slapo prsfsvn, irlavobol, Je skoro nn jlioljlr »drsvllo. To adravllo is4latl vse atrunoao plin« is Alvoto In ssbrsnujt baeAom prihod v Slovaški ■latam. Bn dolsr vredni navoj saoo. ■tuje ss pot meneč sv. Pilite ša danee In prlloUle en dolar v gotovini, snem kan aU Money Order. PollJIto 10 sentov ve« ako šalite pe-šilJalev aavarovatl. 6» pa šslito pla-«sll Ae la po eprsjonui, lahka tudi narofite na poltno pavsotjo (0.0.0,1 MOLLINOBB MBOICINK CO., 14 (N. s.) Pltubwrab,*Vi ♦♦»MtMtttMMttttMtMO NAPREDEK "1'rosveta" piie ta Magostsnje ljudstva. Ako sa strinjaš a njenimi Idejami, podpfraj trgovce, k I oglašajo ¥ Proeveti. — V zalogi lioam vaa za vaakdauje polrebščl ne po aiparoi ceni. ANTON S0RHIK, Herminie, Pa. mA ~*— * — -ogiaaov ai apvnn B0a«eoeeeeeeeeeeeeeeee« J THE CHARTIERS I CREEK COAL COMPANY, SSSBSSSSSIIISI Waahlcgton. D. 0. - W *tlu J M uradnika v zvez- nem geologičuem Inštltntn Jv ^ |„ 7 letu 1S17 prodane alrmN» pU-tiac le S0C unč. V Ut« l*li " prodali »karaj za sto unč več pla tine. Sirove pU«bw " rali 31,#21 unč, všAetfk pa nI 2 Washlagton, D. O - Ni flčnem seven»zapadu grade tsko hitro ladje, da je plovbenl odbor nklenll, d« Izd« ^ M*A™ " gradnjo . _ . fMlMir jr 'Hlobril. d-a je Kklon,r 4 VMy kompanija kupila posa««-r0 NaattlO Drj^Dork eod atmetlon drožbe Zdaj lakV, Skiner it Bddy kompanija gradil katere rndeBi ee nabsjs v Oa—eb-rg«, Pa, »s j* odd.lj« U U -ilj ed irUMliko Is peetllne kare seese, lakke b^mmII 4e do PUtetNirgk, I'S , leis isvrelsm a IOO SLOVENSKIH RUDARJEV. le pm*t v "Uko meeto to to»a velto-na Iskke vasaiet« poall/ao kan, ii Pttte |wtovae etanje v CaaeaSbergH je nele peveljaa. Oaaeetbur« J' preblvsl^. '^.MŠN.r« aa nahaja eb P. OC. OT. L. Aelerakl, sli baraka 4e la«. Pr«meg Je • Is pel «e»tjs elaek, v radalks nl |rflee, e«de to Urlrvlna. . 11 mm. a^eata a take fr^b let. Ns*o etraka ja i^aaasa dobra, tak« ds valed ^»-k- «1 " ' ' M kar ama »4,^1 rsdatoa *m~f * Vaalik. vajlje -torjl to k^^aljn tra^aUe; s S r af I • I -d l£ ^ •• r.rpatogo * - ^ m, ^r^r;; ris? > r....... ^^ ^ ^^ ............ •kram 'j. Mr R. n nerry, e.l -.perlat^eat tom aete mM Ptoeaara to prsvl. 4. s. -spnlj« rsdsrjl V M d^ell. Ke4er gria a)rma vp^toll ra 4ato^i ^ ^ 'fj* 00 po)aaa4U aa M* Oaa. B. Sa^MgM 407 SmaM BUa FHtatmrgk. Fa. NI eaabaa «|M, tedaj ps |44lte iiii«iiiiiin*> ■ nas........... g 4 m m ZAJEDAVCI Spisal Ivan Molak. (Nadaljevanje.) ' Ko je torej Barbič kroveal kot stavkokaz v rudoik e prihuljenim hrbtom in pobeieno glavo, eo ga drezale kot nož v arčno lilo rezke besede, ki jih je sliial Vsakdan: • "Hej, Barbič, ali zopet lezei na akebarijof Prav, prav, saj za drugo nhd! Kako pa tvoja hčer-ka, Barbič — ali i« hodi na peveke veje v cerkev f Ali ni ie zapela? Prav, pravi ---" Dnevi eo potekali, tedni in meaeci in boj je * bil vedno hujiL Med tistimi stavkarji, ki so ie teiko prenaiali breme delavake vojne, a vzlic temu so skuiali vztrajati, je bil tudi John Muc. Itedno vaak dan se je udeleiil obhode po me • •tu in ie je priia vrsta nanj, da je stal na stsvkov-tri atraŽi, je z vao furijo obkladal etavkoksze e psovkami in očitki, kakor eo delali drugi. Ali ko je priiel domov, se je od dne do dne ponavljal drugi boj. Marička je tarnala in jokala nad svojo nesrečo, da je hotela ntoniti v solzah. Denarja ni bilo več, unijska podpira je bila le drobtina, otroci ao bili raztrgani in zdaj visi nad njimi ie oblak pete-■ ga člana ie itak prevelike druiine. M čuda, da je Msrička ie obupovala. "John, jas znorim, če pojde tako naprej. Kl mogoče vei prestajati. Čemu nam je treba itraj-katit Poglej eoeedove — vsi hodijo na delo, mi pa živimo kot berači. Zakaj, John, zakaj t Ce ae ti jaz ne smilim, aU nimai najmanjiega čuta do otrok, do svoje lastne dečice, ki je bolehna ln hrane potrebna I — In četrti je na potil Hočei li. da nas smečejo is hiie, da se bomo potepell od praga do praga in da porodim pod milim nebom T O Bog, sli nimsi srca, Johni" Muc je lahko posluial vea dan tarnanje stsv-kokszov in ie zabavalo ga je, toda evoje žene ni mogel poaluiati a tistim brezčutjem. "Proaim te, Marička, ne mnči me s tskimi besedami I Jas nisem kriv, ds je itrsjk, in ker amo is začeli, moramo končati s zmago, drugsče nismo vredni, da solnce na nas poeije. Ali hočei, da po -stsnem akebt Ako imsi količkaj ljubezni do mene in ponosa na sebe, mi ne boi želela take sramote; bila bi aramota za vae moje življenje." "Kaj pa bo potem t" * "Oh, kaj bol Hudič kaj bol Nekaj bo; bolje bo, kot je zdaj. Svet se ie ne pogrezne, četudi najmejo kompanije pekel ln mobilizirajo vse satane proti nam. Kar naa je ljudi, poitenih ljudi, bomo driali skupaj." "Toda, kaj bo z otroci f Jas ne prenesem Četr-tegs poroda, Johni" "Otroei, otroci t * . , Tako je z nami, airomsi-nimi delavci. Otroci so nai križi Čujei, Maričks, otroci so breme revnemu ruderju. Če bi bili delav-ei pametni, bi bili samci — toda gorja nsm, ože-njenim 1 . . . Bogatini ae lahko ženijo, ker ae ženijo le v sabavo; bogatini ae snsjo omejiti z otroci in le toliko jih imajo, kolikor jim je potrebno za kratek Čas, ksdsr se bogatinke naveličajo pesto • vat pae in mačke. Ampak ml, reveži, moramo vzeti vse, kar pride, ker ai ne moremo pomagati. Nam noče nihče pomagati. In čim večje je naie breme otrok, tem večje Ja naie prokletatvo! ..." "O John! Tako ljubi« evoje otroke!" "Motii ae, iena. Ljubim avoje otroke, ali ne ljubim tega, da ae rode bolni in da umirajo vsled pomanjkanja." "Pa pojdi k zdravniku. Če pomaga bogatim, bo morda ie nam pomagal." "Eh, sdravnik se ne bo zmenil za siromaka." Tekli so dnevi in tedni in v jamah je bilo vedno več etavkokasov. Končno so druibe naznanile, ds aprejemajo etavkujoče rudarje ie do gotovega dne, pozneje pa ne več; obenem ao zagrozile, da se bodo morali itrajkarji seliti ix kompanijskih lili. Mue sicer nI etenoval v kompanljskl hiil, toda polagoma ae je začelo majati tudi njegovo upanje v zmago. Bližala se je jesen In noči so bile že mrzle. Trebs je bilo skrbeti za gorkejio obleko in druge atvsrl. Štrajksrji ao sicer dobili veliko podpore od organiziranih delaveev iirom vmc A-merike, ali itrajkarjev s družinami vred je bilo tudi veliko itevMo in podpora se je malo poznala. In valod tega je bila beda v Mucovi hiši vedno večja. Naposled ae je Mue res odpravil k *dravnlkn. Ni iel h kompanljskemu doktorju, ker je vedel, da ae kot stavkar ne ame tam pokasati, inarvtč je atopll k drugemu, katerega je poznal že več let. Zdravnik je bil aam doma, ko je stopil John v njegovo pisarno. "žena ml je nekaj bolna." "Ali delate?" Muc poatane ncrvor.cn in menca klobuk v rokah. "F, e e, ne." "Torej ate štrajkar." John prikima. Zdravnik *e zanlčljivo obrne iu zamahne t roko. "H itrajkarji ne maram Imeti nobenega o-pravka. Pojdite delat lil potem se oglu* i te." Muc je krepko zaklel, ko jc stopi na ulico. • Zdelo *c mu jc, »la ee Je ve* svet zarotII proli k1j»v-karjem in še po»cl>ej proti njemu. Hodil je okrog kakor bres glave in v pralh mu je dirjala burja arda in obupa. DrugI večer je nekdo potrknl na vrata nje-govega stanovanja, in ko jc Muc odprl, je ragle dal pred aehoj Bregarja. Mur *e jc ogibal Narodne gnetilne. odkar je bil itrajk. kajti vedel je, da je Mike Bregar sagriren prutnA kompanije. Zato se je zamudil In skoraj pre*traiil njegovega Itregsr je pe bil relo uljuden Poigral *e je s otroei in dal veakemu po eno deaetiro. Johna in Maričko je bilo sram, ker so bili otroci tako ubož-no oblečeni, in ker je bilo aploh vee atanovanje skromno in zanemarjeno. GoatilniČar je menda o-pazil njuno zadrego in takoj napeljal vodo na evoj mlin. "Midva ava bila vedno prijatelja, John; Ma-rička je tudi bila več let naie. Zato aem priiel pogledat, kako ae imata v teh žalostnih časih." Bregar je obmolknil in ju radovedno opazoval. Marička je bila videti veaela in njene oči so ae akoraj nasmejale; Muc je pa molčal. Otroci so ae igrali na tleh s desetinami. "Ti ai na itrajku, John. Ali vei, kaj to pomeni zate in tvojo družino?" Muc ga naglo pogleda in njegove oči so sijale kskor dva kresa. "Da, vem. Da ae bo meni in moji družini bolje godilo." "O prijatelj, iz srca bi ti želel, da ee izpolnijo tvoje aanje. Čuj John l Ne zamerim ti, kajti vedno ai bil dober človek, ampak zdaj ai zapeljan. Preveč lahkoveren ai, John, pa ai ae dal premotiti. Agitatorji, socialisti in anarhisti so te vjeli v svoje mreže, kakor ao mnogo drugih «— ln ti jih po-aluiai. Ne zamerim ti, ker--" "Agitatorji in eocialisti goralidol," mu naglo aeže v besedo Muc, "dobri ljudje so, ki nam žele dobro in se bore za naa, vi pa--" "John!" zajoka Marička. "Le počakaj, prijatelj I — Takoj bomo na jasnem, kdo ti želi dobro. Jaz vem nekaj, čeaar ti ne vei, John. Štrajk je izgubljeni Ako imai količkaj odprte oči, moral aam spoznati. Izgubljen je itrajk in izgubjeni ste vsi, ki čskste na pogreb." "To je laži Štrajk ni in ne bo izgubljeni" "Motii ae, John, motii; hudo so te zapeljali. Čuj! Še dva dni te čaka delo. Dobro delo* boljio plačo Čaka vsakega rudarja, ki se povrne do sobote. Če se pa ne vrnei, ne dobiš dela nikdar več v tem kraju. Le pomislil Unijska blagajna je že prszna, ljudje iz drugih krajev se bodo kaj kmalu nasitili pošiljanja centov in starih cap, vodje štrajka bodo zaprli ali pregnali, in kaj bo potem? Kam pojdoi z ženo in deco?" "Ali rai hočete, da bom skeb?" * "Kje imai aroe, John? . . . Nimai li arca za otroke?" Marička zopet zaplaka in ai pokrije obraz z rokama. "To je neumna beseda, zelo bedasta beaeda, ki pametnega Človeka prav nič ne boli" — nadaljuje Bregar. "Poaluiaj mene, ki ti Želim dobro, in posluisj avojo ženo, ki te ims rada. Če pa nočei naju posluiatl, pomisli vendsr, kaj bo s temi. Ali niso tvoji?" Bregar pokale na otroke, ki so se valjali po tleh. "Ah, ctroci, otroci 1 — — Vee svet je proti ineid ... ves svet se je za rotil zoper itrajkarje' Tudi inoja >.ena je proti meni in otroci . . . )Pio-kleUtvo moje! ... Vi, Bregar — poznam vmh' Hlinite se mi, toda nastavljate mi past, pest — — vi s »e v službi kompanije I" "John, John, ali nimai srca?!" * Muc je maI6nc zdivjal. Burno je dirja) po udri iu '(tikal pesti. "Ijo, l.o, fant, tako ml plačuje* dobroto, ker te vlečem ir gnoja, v katerega ai zagasiK Ni oiij« dolžnost, č* tc svarim, tods zapomni si: Ako >e prciuUlli in grei delat, sem ti priprsvljsn pobrigati, kar jc v moji moči; nasprotno pa, če ostane* trdovrat-.ff. ai pripiši posledice." Brejjur se odptavi proti vratom, Marička pt dvigne "Stojte, nikar ne Idite, prpalm vasi John w premisli —- more «e premisliti. Otroci ne Živi pod >.ic — in kmalu bo eden več . . IjostiJrdčar postoji in premeri Maričko z lokavo potezo nn ustnicah. Tudi Mnc je obatal, pogt-d«1 ?.cno iu pobesil glavo. Nekaj hipov je molk, kuteu/a je pa kmalu prekinil najinimi ti rok, b žeč v koiari za perilo, ki j s začel milo cvllhl. Bregar oomenljlvo prikima in od*!'« vrata. "Lahko i oč. Ako se premklii, pridi k meni.'* John se srušl ns stol. • Prol bistvo! Prokletstvol . . Pokazati je hotel Brcgarju, da se ga ne boji, toda v njegovem srcu je besnel boj, ki ga je hotel raznest! na dvoje. Pamet, prepričanje mu je govorilo, da ne sme biti dvoma, po kateri poti mora hoditi — toda srce mu je krvavelo, ko je po-rluial neprestane tožbe ln plač iene in otrok, in ko je gledal v njihove zvenele, toine obraze. Bil jc boj med glavo in sreem. Tisto noč Muo ni apel, pa tndi ven ni iel. Vso noč je posluial stokanje iene in otrok; posluial je njene proinje — in preklinjal in ikrtal z zobmi. Mislil je tudi na sdravnika, kl mu je reke', da naj pride k njemu, ko ee vrne na delo. Vse je bilo proti njemu ... O, vetrajal bi, vetra-jal, boril bi ae kakor lev soper tolpo besnih sve-ri, ki so se vrgle ns rudsrje — če bi bil sam, prost, svoboden! Kaj bi ae brigal aaaet Ako je lačen, ve sam, da ni sit, in če bi moral oditi — bi Šel In kdo bi trpel zaradi tega? . . . Tako pa — — kdo ve, kaj bo. In če bo rea itrajk tsgubljenf On je sicer trdno zs vero ven, da cmagajo rudar- ji---ampak ns tihem si mora prisnati, da tega ne ve. Voditelji stavke ao prepri&ml o zmagi, tods njihovs dolžnost je, da prsvijo tako, čeprav mialljo drugsče. Brez upanjs na zmsgo ee boj ne vzdrži niti fttlrilndvsjaet ur. Toda, kdor je k vest, mora vat rajati do konca, pa naj bo ama-gs sli poraz . . . Ds, ds, ds! — če bi bil sam, svoboden! Če, če, če--ta prokleti "če," ko bi le tega ne bilo t.. . Straieu je bU njegov boj. Muc ai je naslikal vae natsnčno, kaj ga ia-k a. Zavedal se je irtev ns eni ln sramota na dragi strani — sli ksdar je človek v boja sam a seboj, je, navadno sam žrtev. Trdnega junaka, starega bojevnika je treba, moia, ki ve, da vodi pot do končne rraage čes nehrojne prepade, mla-kuie in strme klanee, pa ae sato ns ustraši in ne i r gubi glave. (NadaljavMja.) Kraljica Dagmar. Spisal a* nejo (Nadaljevanje.) tc Najatarejii irec je govoril besede s skrivnostnim glasom. Ljudstvo ni niti dihslo . . . Mnogi take alavnoeti niao videli ie nikdar. Ko je pred leti skliceval k sebi Niklot svoje zveste, je te obrede popolnoma opustil . . . Samo Svantovitov prapor je vzel. In zato je bilo njegovo delo v neČast starim bogovom . . . Beli konj, na katerem ni še se del nikdar nikdo — niti najatarejii žrec — je stal zopet nedaleč od Svantovitove sohe, njegova glava je bila povešena globoko k zemlji in ae zdaj in zdaj zganila kakor v čast in slavo velikemu bogu . . Okoli Svantovita ee je naenkrat razstavil v polkrogu zbor devic, oblečenih tudi v bela oblačila. Na njihovih glavah ao bili venci iz venečega lipovega listja. Njihovi razpuičeni laaje so jim padali do pasa . Rea, čarobna slika Med njimi je bila neena onih, ki ao se nekdsj zaprisegle starim bo-gfiVpm, da ne marajo poznati zakonske sreče, dokler ne bdde pro gi* domovina • . . Najviiji vi ho vee je stal pod sa mo soho na prvi atopnici. Kakor bi bile njegove oči vpr be v vaškega, ki Je danes priše semkaj . . . Naenkrat je zamahnil z roko.. , Vse ljudstvo je litihnilo in najstarejši žrec je pričel govoriti. "Čas, za katerega smo prosili svoje bogove noč in dan, — je priiel .... Dan osvete se bliža. . . Kaj nam pomaga, da smo prepodili sosede Nemce, med na mi so se vgnezdili Danci, — potomci onih, ki ao nekdaj zažgali in poruiili tukajinje svetišče, ki sp preganjali Svantovita, da je težko povedati ... Ali ališite, svobodni sinovi bodrski? Eno suŽnjiitvo je končano, pričenja se drugo, hujie ... Danci so bili aaiim očetom, dedom, pradedom iu najdavnejiim prednikom vampirji, nam samim so volkodlaki... Iu kamorkoli pogledate, po vsod i postavljajo križ ... Vi svobodni (>pdrsk^ ainovi, molčite, vi samo ppveiate glave, vi prgd tem kritem tudi molite ... In vsega tega je kriv oni črni mož . . . Me-ra jeze vaiih bogov je polna, no pustite, da bi se njeni valovi kakor morje razlili po rodnem kraju, da bi na veke odvrnili od vas *yoje obličje ... Ne dopustite tega, sinovi bodrski . . . Danskega jarma se moramo otresti . . . postavite na ognjiiče zopet stare bogove ..." Med ljudstvom je bilo tu in tam sliiati uporne glasove . . . , Najatarejii žrec je stopil stopnico viije, dal z roko znamenje, beli konj je sarezgetal, da je od-mevalb od razruienih, z mahom pre raslih zidov. "Tedaj pojdite že, ve hčere, — ve sramežljive device — obnovite starim bogovom svpjo obljubo .. . Pristopi tudi ti, mlada žena, ki ai spoznala svojo pregre ho in prihajaš, da jo popravli,... Naj sliii is tvojih ust vse ljudstvo, da hočejo Dsnci iz tvoje domovi ne napraviti najbolj suženjski kraj, kateremu ne bode enakega niti med sosedi Nemci ... Ti si iena kneza, katerega je postavil nad bodrsko zemljo kralj Valdc-mar . . . Sama gdpri vsemu narodu oči, naj sliii tvoj glas . . . Ljudstvo se je pričenjalo gibati kakor valovje morja. .Nikdo bi se ne bil nsdejsl, da bt bila tn sams Jitrencova soproga. Moije, kl so že hoteli proti najstarejšemu irecu povzdigniti svoj glae, eo teanejie atisnili ustnice, da bi jim ne uils niti besedice Tedaj eo vendar vlhevčeve besede resnične; sicer bi se ž njimi ne spojila soproga eamega knesa ,.. "Ali aliftli, tl bodraka iena? — Povej veefu ljudstvu čiato resnico . . Izmed skupine belo oblečenih davle je stopila vitka ienaka postava, imajoča glavo tudi ovito s lipovim vencem. Bila pa je brez laa, in licejl je bilo hledejie kakor lica Moranlna. In ustnice so bile, kakor da je isgintla is njih poslednja kaplja krvi . . . Nikdo bi no bil sposnsl v nji Jitraik«,! če bi ne bil vlbovec povedal, kdo jo U mlada iena Tako je bile p rs padla In kako čudno ao se njene oči ozirale okrog! V^To verujte njegovim beae-a— t* Med množico ljudatva je nastal hrup. Jitruika je namignila s roko, naj se pomirijo. Vlbovčevo obličje ee je spreme-minjslo v vaeh mogoči barvah. "On hoče, da bi zopet gorele vaie vasice, da bi bile zopet po-morjene vaie žene, vaie hčere, vaši otroci . . . Raje bi imel, da bi bil iz te vaie domovine opstoien Icraj, kakor obljudena, mirna, srečna dežela in nad to deželo križ ... Ko poruiite lesene kr-ičanske cerkvice, katere ste stavili z očetom Dobrogoatom, ko po-rujete križe sredi svojih vasic, ko pričnete zopet častiti atare bogove, bo poalednji trenotek vašega življenja ... Na vaa planejo Nemci, pripravljeni ao že . . ." "Bodi prokleta ... na veke prokleta . . . re v kukavico . . . ampak v morsko ženo ... Tu v-zetni svoje lase, s katerimi ai me hotela prevarati . . . Bodi prokleta . . ." Vlhevec je te besede grmel, da so zatrepetali valovi pod bližnjo skalo. Bell konj je vnovič zarezgetal, stresel z grivo in stegnil vrat "Ne verujte mu . . . "Prokleta! — Odidi!" Pri Jitruičinih nogah so ležali lasje, katere si je zadnjič odstri gla in jih položila v razvaline ave-tiiča v znamenje, da se zavezuje z vlhovci . . . Zunaj pred razvalinami je bilo sliiati žvenketanje mečev in rez-getanje konj . . . Žreci z najstarejiim tovarišem so za trenotek pobledeli . . "Napadeni smo . . . Branite se! . . . Saj bodete itak vsi pobi ti . . ." Bodrei ao zgrabili za sulice, ki so bile položene v treh vrstah po nekdaj slavnem svetiiču . . "Ti si med njimi . . . žena mo-jaf . . . Kje te najdem?" Ta glas, ki je priletel do Svan tovitove sohe, je prevpil ves ostali hrup . . . j "Izdala vas je in hotela je izdati tudi nas . . . Poglej, mož da vidii svoje zveste ' žene! Bogovom se je zaobljubila in jim zato žrtvovala ono, kar je bilo ba je tebi najljubše! — Svoje boga te, hvilnate lase . . . Vendar bo-deš proklet tudi ti, mladi gad ki si se rodil iz starega zmaja Pu zemlji se bodeš plazil, in ni kdo ne bode smel streti tvoje gla ve!" Najstarejii žrec je govoril te besede z najatrupenejiim glasom in se ni niti ganil s stopnice, nad katero je bila Svantpvitova so ha . Njegovi tovariši so se zbrali o koli njega in pred njimi so na pravili trdno zaičito bodreki se ljakl, s svojimi telesi . . . Toda to ni bila niti desetina onih, ki so prišli danes sem. Najstarejii žrec je še vedno go voril. Njegov glas se je zdaj spre minjal v najstrainejil zvok . "Samo pojdi — pojdi — prebodi me prvega . . . toda tvoj lastni strup ti pljunem v obraz — pojdi!" Mladi mož pri vhodu je bil ka kor okamenel ... Nekaj čaaa ni mogel spregovoriti niti besedice. Tndi desnica z mečem mu#je omahnila . . . Danci okoli njega se niao niti zganiti . . . Jitruike ni bilo več videti, kakor da se je med nemirom vrgla v peneče se valove. « Toda tihota nI trajala dolgo... Začulo ae je žvenketanje jekla, stokanje ranjenih, poslednji vzdihi umirajočih. Vlhovci ao se branili na življenje in smrt, okoli njih je bilo samo ie nekoliko selja-kov . . . Svantovitova aoha je bila zopet razbita, beli konj umorjen in za nedolgo ao ae valili proti oblakom kolobarji sivega, dušečega dima . . . Daleč od tod je sedela na mor-akem bregu iena, katere obličje je bilo podobno Moraninim licom, » frmtrliinlmi lasmi, v belem oo-lačilu in s lipovim vencem, ovitim nad senci . . . Njene oči eo se vpirale na morsko gladino . . Nekoliko ptičev je poletavalo nad njeno (lavo. Bili ao to eokoli, pregnani iz arkonekth razvalin . . . Če tri se bila iena obrnila proti zahodu, bi bila videla etebre dima, ki so sa v večerni sariji rdečin kakor kri « . . Toda ni jI nKI priilo na misel, de bi pogledala v to stran. Neprestano je sria s kalnimi očmi v valove, ketori eo ji, kskor se jI je adelo, namigavall ln jo klieall k eebi . . . Nadaljevanja. P&EIZKU&NJA ZA KAJZERJA pustila ameriško pristanišče / raz proat rt o zastavo, ponoči ramn. jena brez topov in spremstva bojnih ladij. Ladja gre po ameriške bivala de, da jih pripelja v Združene dr žave. Odhod ladje bo tudi prei*. kušnja za kajzerjevo Nemčijo spoštuje "Rdeči križ." Na ladji bodo samo mornarji j„ bolniške strežnice. Na nji ,,e 1,0 niti ene puike. Odhod ladje Ih, razglašen, tako da se kajzerjeva Nemčija ne bo mogla izgovarja-ti, če jo napadejo potapljače, da ni vedela, v kakšni misiji je odplu-a ameriška bolniška ladja. DOBIL, KAR JE ISKAL Chicago, HI. — Gustav Hahn, ie velik oboževalec nemškega kajzerja, čeprav si je premoženje napravil v ameriški republiki. Mogoč? bi še danes ostal siromašen delavec, če bi ostal pod pokrivitelj-stvopj kajzerja. Ta Hahn, k sc ima zahvaliti zi vse, kar imajimeriški republiki, v kateri j<» la^iko svobodno razvil svoje zmožnosti, je za svojo dr-lavmcfo razobesil umazano cunjo in jo imenoval "ameriško usto-vo." Raditegs s*»mehovalne{ja rj. na'je prišel po zakonu proti Spijo-naži pred porotnike. Obravnav« je vodil sodnik Evans. Porotniki ai spoznali Hahna krivim in nou-nik Evans jc obsodil kajzerjeve-ga oboževalca na štiri mesece zapora. 50,000 ŽELEZNIČARJEV POJDE V FRANCIJO. Washington, D. C. — Pet rfl vih železniških polkov in 19 želez-ničarskih bataljonov je skoraj popolnoma organiziranih, ki pojdejo v Francijo. Pomagali bodo železničarjem, ki so žc v Franciji in " prijazen kraj. Prodam vsled ne-sreče, kl me je zadela. Umrl mi j« ain, a aam ne zmorem vsega dela. Do bližnje poetaje je le dve milji, če katerega veeeli kmetija, tukaj ao mu nudi ugodna prHika. PM« na lastnika: John Jereb, P. 0. Boz 65, Sheldon, Wis. Prof. Dr. ZDRAVNIK — SPECIALIST ZA SLOVENCE 411—4th Avenue (VA SPROTI POlTE) Pittsburgh, Pa. i SUri U UkBiaal adraveii. Mtre v* ke to. UperaMJa .ajtolj* sla ko eaae. Ne«vet H . ... MU ejravt velike IleeOa ate ei A s**»aj * * fyafc assM ai IA ie A airavtle. >'"