IV dolenjka P/iije.tnejši nakup o- p/ienoU^jčni p/iodajadni market drska Št. 34 (2402), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 24. avgusta 1995 • Cena: 150 tolarjev FR Dolenjski ust I I^OIENJSKI UST Paič servisni center vaski minister zdravstvo tiskal Krko MtaT~~—•—--------------- i>vJe *?aJvečji slovenski na Slovaško SIESTO - Delegacija j lo je Ministrstva za zdravstvo, ■febonc m>nistcr za zdravstvo •Jf-teden ‘r Javorsky. jc bila prej-Xl',,?obisku v Sloveniji in je C^dlTovarno zdravil Krka, Sjasitn .J' slovenski izvoznik na ii Ms , m ‘ma Krka registriral, pravil v 86 farmacevtskih NaJ8lstrira'a Pa jc že tudi PrcParate. V prvem JS slova«[rtletiu Je imela Krka 5 i®iiijc | *k'ega farmacevtskega Jt)a | ak« na tretjem mestu, za kNed h3'Čima Podjetjema in ™eiji *ujimi farmacevtskimi HMELJIŠČE NA TLEH - Takšne so katastrofalne posledice sobotnega neurja v hmeljevem nasadu v Srebrničah. Lani so delavci Kmetijske šole Grm obrali 10 ton hmeljevih kobulov, letos so pričakovali rekorden pridelek. Sušilni in obiralni stroj bosta ropotala le za tretjino pridelka. (Foto: J. P.) Hmelj obrala sobotna nevihta Domala ves nasad v Srebrničah tik pred obiranjem na tleh - Škode za več kot 15 milijonov tolarjev SREBRNIČE - “Kot bi prihajali tanki” jc sobotno neurje opisal priletni stanovalec starega srebrniškcga gradu Srečko Sekulič. “Tisto popoldne se je dolgo nekaj kuhalo v zraku. Zvečer se je vlilo kot iz škafa, toda toče ni bilo. Naenkrat jc z dežjem potegnila še močna burja. Zaslišal sem, kako so zaječale žice hmeljevega nasada, kije v neposredni bližini. Sele v nedeljo zjutraj sem si lahko ogledal strašno razdejanje. Domala ves nasad s sedem metrov dolgimi drogovi, žicami in pridelkom, kije čakal na obiranje, je bil na tleh. Tudi njegov dolgoletni trud jc bil uničen,” je pripovedoval Srečko, star hmeljar, ki si je pokojnino prislužil prav v tem hmeljišču. V nedeljo in v ponedeljek so si škodo ogledovali tudi lastniki hmeljišča iz Srednje kmetijske šole Grm. Zanimivo je, daje pod težo dežja in vetra klonil mlajši nasad ob cesti, ki pelje iz Novega mesta v Stražo, starejši ob Krki pa je ostal skorajda nepoškodovan.” Sorto savinjski golding bi morali pričeli obirati v torek, 22. avgusta, sorto auroro pa 27. avgusta. Vse tako kaže, da se nam to ne bo posrečilo. Hmeljevi cvetovi se bodo zaradi moče vneli skupaj z listi in vse bo najbrž moralo končati v kompostni jami,” je po ogledu menil inž. Janez Bratkovič. Kmetijska šola je imela v Srebrničah skoraj 10 ha hmeljevega nasada in po sobotnem neurju na obiranje čaka le še 3 ha. Škoda je velika, saj je vrednost opor in žice skoraj 12 milijonov tolarjev, vrednost letošnjega pridelka pa je bila ocenjena na 3,2 milijona tolarjev. Sedaj čakajo, kaj bodo povedali v Zavarovalnici Tilia in delavci Hmezada. “Smo edina kmetijska šola v Sloveniji, ki ima tudi nasad hmelja kot učilo. V letih nazaj se je izkazalo, da prav tu učenci pridobivajo koristno hmeljarsko prakso,” meni Bratkovič in nadaljuje: “Šola bo izredno težko ponovno uredila hmeljev nasad. Potrebna bo pomoč širše družbene skupnosti.” J. PAVLIN oijj10 začeli jkIRA' Septembra prodaja Krkinih delnic Zaradi zapleta prestavljena javna prodaja - Lastninili bodo tudi grad Otočec -V prvi polovici leta je Krka prodala skoraj za 130 milijonov dolarjev izdelkov NOVO MESTO - V prvi polovici letuje novomeška Tovarna zdravil Krka prodala skoraj za 130 milijonov dolarjev izdelkov, kar je za celih 11 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in za 2 odst. nad načrtovano prodajo za to obdobje. Ti podatki se nanašajo na Krkino osnovno dejavnost, na proizvodnjo zdravil in farmacevtskih proizvodov, ne pa tudi na poslovanje Krkinih družb, se pravi Zdravilišč in Kozmetike. kulturni spomeniki in jih morajo po novem vključiti v otvoritveno bilanco, prej pa niso bili vključeni v cenitev in premoženje Krke. Tako bo ovanja potrdil in javna prodaja delnic naj bi stekla septembra. ^ ^ Zapletlo pa se je pri lastninjenju oziroma pri javni prodaji Krkinih delnic. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo tisti del uredbe, ki je določal, da mora podjetje pred pričetkom lastninjenja izločiti iz premoženja kulturne spomenike, kar Krko neposredno zadeva, saj je grad Otočec kulturni spomenik najvišje kategorije; poleg tega sta za kulturna spomenika razglašena tudi oba hotela v Dolenjskih Toplicah. Tako so morali v Krki spremeniti program lastninskega preoblikovanja oziroma pripraviti novo otvoritveno bilanco. Julija so naročili cenitev vseh svojih objektov, ki so “ROCK VESELICA V STRAŽI” STRAŽA - KUD Straža obvešča, da bo jutri, v petek, 25. avgusta, ob 17. uri pri gasilskem domu v Straži velika “Rock veselica”. Za zabavo bo poskrbelo veliko skupin, med njimi tudi Nevermind, Barakuda, Madžars, Tomi’s Band, Mercedes Band, Društvo mrtvih pesnikov, Caligula, D’Kovači... V primeru dežja veselica odpade. Vstop bo prost. SEJEM VINOGRADNIŠKE OPREME IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE NOVO MESTO - Od 1. do 4. septembra prireja firma Tabakum na Cikavi v Novem mestu jesenske dneve vinogradniške opreme in kmetijske mehanizacije. To bo jesenska različica že uveljavljenega spomladanskega Jožefovega sejma kmetijske mehanizacije. Na 3.000 m2 razstavnega prostora bo vinogradniško opremo in kmetijsko mehanizacijo razstavljalo okoli 40 proizvajalcev. Poudarek bo, kot se za ta čas spodobi, na vinogradniški opremi. V času sejma bo sejemski popust. ^:K°. je povedala vodja TI HMELJ Romi ne sodijo v raketno bazo! 1 »CMii.mvui iVICICd- S&- Martina Koritnik, so inCla Mercatorja v pone-'M čaa °ldne začeli obirati ?'t|tiCnjl dežje bil, po mnenju CNelt dobrodošel za kako-• j-etos pričakujejo do-/|'1ln„sicer okrog 55 ton “ze-X a • Obiralcev hmelja je V*a domačina (eden z zaklel Poslovanje!), preostali % P« Prihajajo, kot je že hrvaškega Zagorja. --------------------- - ■ Pnmi »r ' >%umi v ivcimuvein grmu ne bodo v Raketni bazi, saj temu krajani okoliških vasi ostro nasprotujejo - T\idi fizični odpor, če bo treba - “Kamorkoli, samo v gozd ne” GORICA - Kam z Romi v krški občini, o tem je bilo izdelanih že več študij možnih lokacij, med katerimi seje kot najboljša, pojavila z odhodom jugoslovanske vojske. Občina je namreč odkupila del zemlje v Raketni bazi, kamor naj bi preselili Rome iz Kerinovega grma, ki so na zasebni zemlji in v prvem območju varovanja kmetijskih zemljišč. Prejšnja skupščina je sicer lani novembra naredila odločilni korak, ko je sprejela sklep, da sc Romi preselijo v Raketno bazo, vendar ne L £ Pfjlfe* ktošnjo sezono sc slovenski turistični delavci precej * e čaka na Bledu jadikujejo, da ji;r. je dabo poletje, ki po- P°Zno začelo in zgodaj končalo, uničilo sezono. Vendar C^ki opozarjajo, da v takih primerih le ne gre preveč pomi-tl](l 11ttkšnili jadikovalcev. In kar naravnost povedo, da pač ne pfJ? delati v novih razmerah ali da so preveč uspavani od časov, ko je veliko jugoslovansko zaledje pritiskalo na tidfl >rj°ndcne turistične kraje, ki so si v glavni sezoni potem ' toHko denarja, da so mimo prestali dolge turistično suhe ne Sedaj tega ni več. Turizem je danes industrija. Seveda % f ,em pomenu množične proizvodnje. To vsekakor ne bi 'V * °‘l' usmeritev slovenske turistične ponudbe. Prej nasprotij e sedanjost, še bolj pa prihodnost slovenskega turizma je v I vztrajni ponudbi. Proizvodnja pa v tem pomenu, da tu-iti j 1 n‘ več (zgolj) sezonski, ampak mora teči 365 dni na leto, p v treh izmenah. Iqj0 n°vomeški Krki oziroma v njeni družbi Zdravilišča že deli^ '“k". Zato ni čudno, da so njihova tri zdravilišča, Dolen-le, Šmarješke Toplice ter Strunjan, v sedmih mesecih težjega leta po zasedenosti daleč pred ostalimi slovenskimi A. BARTEU • Romi predstavno v krški občini slab odstotek populacije, a letos so od skupaj 800 kršitev cestnoprometnih predpisov zakrivili kar 288 primerov. Romi so najboljši plačniki kazni, saj plačajo kar okoli 60 odst. Upadajo hujša kazniva dejanja kot so ropi in nasilje, kar 14 odst. kršitev javnega reda in miru pa spet pripada Romom. Statistika s povzročenih prometnih nezgodah je na strani Romov, le sem ter tja povzročijo kakšno nezgodo in še to z manjšimi posledicami. Kar polovica kršitev zaradi orožja je romskih, a tudi nekateri občani imajo doma orožje na črno, ki ga prodajo v Kerinov grm. da bi za mnenje vprašali prebivalce Gorice, Jelš in drugih okoliških vasi. Zato je skupščina krajevne skupnosti Veliki Podlog v ponedeljek zvečer sklicala sestanek, ki so se ga udeležili tudi župan Danilo Siter s sodelavci in Brane Tbcovič, komandir policijske postaje Krško. Stališče krajevne skupnosti jc jasno: “Romi v Raketno bazo, kjer je gozd, ne sodijo. Če jih hočemo civilizirati, jih moramo naseliti ob naseljih, da bo okolica vplivala na njih, mogoče bi jih bilo treba razseliti.” Glede na to, da je število Romov v občini v 40-ih letih nara-(Nadaljcvanje na 2. strani) V SOBOTO ZAČETEK RADGONSKEGA SEJMA GORNJA RADGONA - V soboto, 26. avgusta, bodo ob 10. uri na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni odprli tradicionalni 33. mednarodni kmetijsko živilski sejem, največji tovrstni sejem pri nas, pa tudi širše. Tudi letos ima sejem bogat spored strokovnih in spremljajočih prireditev, kijih napovedujejo že posebnim področjem namenjeni posamezni sejemski dnevi. Iako bo v ponedeljek dan konjerejccv in kmetic, v torek dan vinogradnikov in Gorenja, v sredo dan prašičjerejcev, vrtninarjev in zadružnikov, četrtek bo dan veterinarjev, sadjarjev, kmetijske svetovalne službe, dan koruznih hibridov pioneer in dan Madžarske, v petek dan govedorejcev in Avstrije, v soboto dan društev vinogradnikov in lovcev, že danes pa bodo velike konjske dirke ter jutri tekmovanje oračev. • KRKINA PREDSTAVNIŠTVA V I UJ1NI - K dobrim Krkinim rezultatom precej prispeva tudi njihova široko razpredena prodajna mreža z več kot dvajsetimi lastnimi in mešanimi podjetji in predstavništvi v tujini, v katerih dela več kot 150 ljudi, v veliki meri tamkajšjih strokovnjakov. Konec junija je Krka odprla svoje predstavništvo še v glavnem mestu Latvije Rigi, pripravlja pa še na odprtje predstavništva v, romunskem glavnem mestu, Bukarešti. vrednost družbenega kapitala, namenjenega lastninjenju, nekoliko večja, temu primerno pa bo večje tudi število delnic, kijih bodo izdali. Delavski svet Krke je spremembo programa lastninskega preoblik- TOPLIŠKA NOČ DOLENJSKE TOPLICE -Zaradi slabega vremena so za zadnjo soboto napovedano Topliško noč prestavili in bo v soboto, 26. avgusta. Prireditev prirejata Dirlstično društvo Dolenjske Toplice in tamkrtjš-nje Krkino zdravilišče, začela pa se bo ob štirih popoldne na jasi v parku. Nastopil bo izvrstni Pihalni orkester Krkinih Zdravilišč, ki je na letošnjem mednarodnem tekmovanju v Italiji v svoji kategoriji osvojil prvo mesto, za ples bo igral ansambel Petra Finka, program bosta povezovala humorista Iča Putrih In Matevž Roblek. Na sporedu bodo zabavne igre, bogat srečelov, svoje delo oziroma dejavnost bodo predstavili lovci, polharji, čebelarji, gozdarji, pletarji, furmani, vinogradniki in gospodinje. Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 3: • Konjsko meso tudi na jedilniku stran 5: • Reševali bi po strankarski poti stran 6: • Glasovanja o zaupnici ni bilo stran 7: • Kostanjevica v slepem črevesu stran 8: • Knjižnica ostaja “dolenjski Kolizej” stran 9: • “Policisti so me hudo pretepli” stran 12: • So si poslanci zaslužili počitnice? stran 17: • Dvakrat opljuvani mrtvi škof KRŠKA ZADRUGA SE JE NAJBOLJ IZKAZALA - V soboto bodo odprli vrata 33. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Dve enajstčlanski komisiji sta za sejem ocenili 556 vzorcev vin iz kleti 240 slovenskih vinogradnikov in kletarjev. Z našega območja seje še najbolje odrezala vinska klet Kmečke zadruge Krško (na sliki), kije dobila glede na poslane vzorce največ priznanj visoke žlahtnosti med vsemi na sejmu sodelujočimi vinarji Veliko zlato so prejeli za laški rizling izbor letnik 91, za laški rizling jagodni izbor letnik 92, za sovinjon jagodni izbor letnik 92 in za laški rizling suhi jagodni izbor letnik 92. Zlato odličje so dobili za laški rizling izbor letnik 92, srebrni medalji za modri pinot letnik 94 in modro frankinjo letnik 93, priznanje pa je dobil cviček. Vodstvo pomurskega sejma je v posebni čestitki, poslani Kmečki zadrugi Krško, zapisalo, da želi, da bi prejeta odličja pripomogla k čim uspešnejši prodaji vin iz zadružne kleti. To si v kleti v Leskovcu gotovo najbolj želijo. Klel torej ni poznana le po cvičku in drugih namiznih vinih, ampak tudi po vinih posebnih kakovosti, tako imenovanih predikatnih vinih. (Foto: M■ Vesel) S tolarjem v tujino Zadnja leta so za Slovenijo in njeno uveljavljanje v svetu zelo r pa bo za našo državo in Slovence še en da- buma, 1. september pa bo tum, ki bo v našo zgodovino zapisan kot pomemben mejnik - tolar bo tudi zunanje konvertibilen, kar pomeni, da je končano obdobje finančnega osamosvajanja. Na predlog Banke Slovenije je namreč vlada na seji konec julija sprejela sklep o sprejetju obveznosti 8. člena statuta Mednarodnega denarnega sklada. Tako dokazujemo stabilnost naših finančnih in plačilno-bilančnih razmer, Slovenija bo postala bolj zanimiva za tuja vlaganja, lažji bo dostop do tujih trgov in še kaj. Večje evropske komercialne banke bodo tolar postopoma uvrstile na tečajne liste, hkrati pa to za nas pomeni tudi obvezo, da tečaji na domačem trgu ne smejo odstopati od tečajev na večjih deviznih trgih več kot za odstotek, za večja odstopanja pa bo potrebno soglasje Mednarodnega denarnega sklada, hkrati pa zunanja konvertibilnost državo obvezuje še v nekaterih drugih primerih. V javnosti se že pojavljajo razmišljanja, kako bo ta korak vplival na stabilnost tolarja, saj je po mnenju nekaterih tolar precenjen, vzporedni pa so tudi pomisleki, ali bo rast drobnoprodajnih cen, kije bila od decembra lani do julija samo 4-odstotna, do konca leta res nižja od 10 odst. In kaj o zunanji konvertibilnosti pričakujejo naši anketiranci? NIKO BORŠTNAR, komercialist v mirnski Dani: “Bojim se, da v tej tako imenovani demokraciji, ki razdvaja ljudi, namesto, da bi jih združevala k skupnem cilju, da bi vsi bolje živeli, ko državni politiki in tudi številni gospodarstveniki bolj delajo za svojo korist, kot pa, da bi reševali gospodarstvo, konvertibilnost tolarja nima posebne veljave. Ni dovolj stremeti le, da bo tolar zamenljiv v tujini, ampak gre predvsem za njegovo trdnost!” IZTOK ZALEZINA, strojni tehnik, zaposlen v krmcljskem Inkosu: “Vsekakor bomo ponosni, če bomo lahko s konvertibilnim slovenskim tolarjem plačevali povsod v tujini. Banka Slovenije in vlada držita tolar presenetljivo čvrsto na visokem tečaju. Verjamem pa, da bi delavci v gospodarstvu raje kot ............ ola........... ' ’ konvertibilni tolar imeli boljše plače, saj ni sprejemljivo, da so v državni upravi plače enkrat višje. Tako ne bo tolar notranje konvertibilen!” BREDA KRŽAN, delavka iz Malega Mraševega: “Prav je, da bo tolar tudi zunanje konvertibilen, kar bo spodbudno predvsem za izvoznike, vednar mislim, da je vsak strah glede visoke inflacije odveč. Verjetno je rahla rast vrednosti marke posledica napovedane konvertibilnosti, saj je bil tolar precenjen, verjetno pa veliko več marka ne bo naraščala in se bo ustalila.” PETER PUNGARČIČ, samostojni podjetnik iz Prilip: “Zadnji čas je že, da bo tudi tolar zunanje konvertibilen, saj nas bodo v tujini tako jemali bolj resno. To na inflacijo ne bi smelo preveč vplivati, mogoče se bo dvignila za kak odstotek, a takšne, kot smo jo poznali pred leti, najbrž ne bo več. Verjetno je tudi trenutno naraščanje tečaja marke posledica pričakovanja zunanje konvertibilnosti.” ZORKA KLARIČ, komercialistka v Novi Ljubljanski banki v Kočevju: “Konvertibilen tolar bo zelo koristen, saj bi to pomenilo, da je Slovenija oan mednarodno bolj priznana, daje tolar stabilen in da bo tudi na vseh mednarodnih tečajnih listah. Stabilne bi bile tudi obrestne mere. Povrnilo bi se izgubljeno zaupanje v naše banke, kije bilo izgubljeno še zaradi visoke inflacije dinarja in sicer manjše, a še vedno inflacije tolarja. Ljudje ne bi več varčevali predvsem v devizah, ampak v tolarjih.” BOGDAN SOBČIČ, policist, doma iz Kanižarice: “Menim, daje konvertibilnost tolarja po eni strani dobra, saj se Slovenci, ko bomo šli v tujino, ne bomo več počutili kot državljani drugorazredne države, če bo naš denar ve- ljal povsod in bo s tem enakovfčučii marki, dolarju ali jenu. Glede na to, da živimo ob meji, imamo več izkušenj s Hrvati, pri katerih do sedaj tolar ni veljal prav veliko in so ga menjali, kakor se jim je zdelo. Najbrž bo konvertibilnost še najbolj koristila podjetjem, ki poslujejo s tujino.” ALOJZ ŠMALC, uslužbenec ribniške enote Nove ljubljanske banke: “Konvertibilnost tolarja bo dvignila tečaj. Po mojem mnenju bo ta še vedno rasel, razen, če ga ne bodo umetno ustavili. Če ga bodo zadržali, pa bo enkratna devalvacija tolarja, pri čemer je pač vprašanje v kakšnem odstotku. Inflacija bo še vedno, kljub temu, da se znižuje, kar je glede na rast cen tudi samo po sebi umevno.” ANTON ŠUTAR, vodja hmeljišča v Srebrničah: “Če bo tolar konvertibilen, bo to veliko priznanje za našo mlado Slovenijo. Kar nc morem si misliti, da bom s tolarji lahko plačal zapitek na Japonskem ali v trgovini sredi New Yorka. Seveda pa je za nas delavce ta pot tolarja v svet velikih denarjev tudi obveza, saj je lepo biti velik med velikimi, majhen, tlačen in zaničevan pa nikoli.” PETER ČRNIČ, upokojenec iz Metlike: “Mislim, da bo sedaj, ko bo tolar konvertibilen, boljše. Tolar bo še pridobil na stabilnosti in lažje nam bo iti v tujino. Sam velike koristi od konvertibilnega tolarja ne bom imel, saj mi pokojnina manjša od 30 tisočakov ne omogoča, da bi hodil v tujino po nakupih ali kar tako na izlete, vendar je vseeno pohvalno, da se bo to zgodilo. Učinek konvertibilnosti tolarja bodo najbolj občutili ljudje, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino.” Dolenjska brezposelnost spet narasla Stečaja Belta in Novotek-sa še poslabšala razmere NOVO MESTO - Po podatkih območne enote Novo mesto Republiškega zavoda za zaposlovanje se je število brezposelnih oseb v juniju, prijavljenih na zavodu, močno povečalo. Na novo se je prijavilo 705 oseb, kar je 132,7 odst. več kot v istem mesecu preteklega leta. Vzrok za takšno povečanje je stečaj Novotcksa v Novem mestu in Belta v Črnomlju. V primerjavi z decembrom lani se je brezposelnost povečala za 9,6 odst., v primerjavi z istim mesecem preteklega leta pa za 9.4 odst. V primerjavi z decembrom 1994 se je brezposelnost najbolj povečala v upravni enoti Črnomelj za skoraj 30 odst. in Novo mesto za 7 odst., medtem ko je v Metliki in Trebnjem celo nižja. V zaposlitev se je v juniju vključilo 167 brezposelnih oseb, 47 odst. manj kot v lanskem letu, iz evidence pa je bilo črtanih 32 oseb. Izobrazbena struktura brezposelnih ostaja nespremenjena, največ prijavljenih je s L in 2. stopnjo strokovne izobrazbe. Med brezposelnimi je 43,3 odst. žensk, skoraj polovica od vseh prijavljenih žensk pa ima le L stopnjo izobrazbe. Prvo zaposlitev je iskalo 1.069 oseb ali 19 odst. vseh prijavljenih, mladih do 26 leta pa je bilo 29 odst. Na območju Dolenjske in Bele krajine so bili v juniju začeti trije programi javnih del, v katerih bo predvideno vključenih 45 brezposelnih. Skupaj je v vseh upravnih enotah potekalo 35 programov javnih del s 131 udeleženci. ____ T. G. OBNOVLJENI SV JOŠT- Obnavljati so začeli zvonik podružnične cerkve sv. Jošta v Šentjoštu v sto-piški fari. Pri tej cerkvi je še vedno živ običaj darovanja domačih dobrot ob sv Antonu Prašičkarju, kot reče ljudstvo svetniku, ki goduje 17. januarja in je tudi zavetnik domačih živali. Od izkupička teh darov, ki jih potem prodajo nu uTulvl pTZSl cerkvijo, so zadnji 10 let kupovali bakrene plošče, s katerimi bodo sedaj na novo oblekli baročni zvonik. Ob tem pa bo za delo še vsako od 24 gospodinjstev v tej podgorski vasi prispevalo po 25 tisočakov. (Foto: A. B.) • Največje zlo je zadovoljstvo. (So-fokles) • Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen na partizane. (Grmič) Romi ne sodijo v raketno bazo (Nadaljevanje s L strani) slo iz 4 na 250, lahko čez nekaj deset let pričakujemo še večji razmah. Tudi v Kerinovem grmu sta bila na začetku le dva Roma, danes jih je več kot sto in glede na možnosti širitve naselja lahko, kot je dejal župan, čez desetletja pričakujemo, da bo Kerinov grm največja vas na krškem polju. Očitno so tudi Romi siti obljub o premestitvi, njihove hiše namreč rastejo kot gobe po dežju, novembra lani so bile tri, danes jih je že 9, čeprav nimajo ne vode ne elektrike. Romi živijo na 60 arih zemlje, neposredno ogrožajo 4 ha, posredno pa kar 40 ha zemlje. Kako grozno je življenje ob romskem naselju, vedo najbolje krajani sami. Menda Romi iz cele Slovenije komaj čakajo, da se ti iz Kerinovega grma preselijo v Raketno bazo, ki bo lahko odskočna deska za njihovo nadaljnje delovanje, hkrati pa bodo lepo skriti v gozdu. Minili so namreč časi, ko so Romi nabirali surovine, gozdne sadeže in podobno; bližina meje in vojne jim daje možnost najhitrejšega in največjega zaslužka - z orožjem. V Kerinov grm prihajajo tudi Romi iz drugih romskih naselij v občini, saj na primer na Rimšu vladata alkohol in nasilje. celotnem področju. Letošnji drža ni proračun za to območje si« ^^šsssss ski zavou pajc iuui * eV k zadevi pristopi ta.kojm||i'nebo kratkem zadeva na tej zem J uredila, bo iz komasacije izpa“ več kot polovica zemljišč. Krajani so soglasno pfj^ selitvi Romov v Raketno -bo potrebno sklep prejšnje f ščine razveljaviti, večdesetlemap^ Romi v Kerinovem grmu so tudi ovira za komasacijo, ki je bila uvedena pred petimi leti, predvideva pa tudi agromelioracijska dela na več kot že.ivs5^inbK?^S S|> lik* okolice imajo pač smolo, j jo, hočeš nočeš, živeti z J ’ -(i tem pa očitno upanje na upat. lem pa ociuhi ■ upgn- državnega vrha ostaja ie p‘‘ , ju, saj niti policisti nimajo Pr s ; ",da bi bolj trdo posegi* nosti, ™-------j - . sko življenje, pa čepr^ s dnib’ ogrožena celo življenja ■ državljanov. Krajani Ji s vljeni svoje stališče branit t fizično silo, če bo potreb^, va Si X GAZVOD nas ne more za bomo pa sami. TILIA ZA ŠTUDIJ IN DIJAKE eških študentovf MEDNARODNI TABOR V DOLENJŠKIH TOPLICAH - Tabor mladih so od 19. do 30. avgusta zasedli udeleženci univerzitetnega poletnega tedna, ki so prišli iz Belgije, Nemčije, Švice, Portugalske, Katalonije, Grčije, Malte in Slovenije. Vsi so člani mladinskih in študentskih katoliških organizacij. Tehnično organizacijo projekta, ki ga sofinancira Urad za mladino republike Slovenije, je prevzela Skupnost katoliške mladine v sodelovanju z Združenjem katoliških študentov iz Ljubljane. Projekt poteka v obliki seminarja pod naslovom “No work? There are lots of things to do!" Zaradi razmer na Hrvaškem se je letošnjega poletnega tedna udeležilo bistveno manj mladih kot ponavadi, vendar program kljub temu poteka nemoteno. Na sliki: v ponedeljek so pripravili spoznavni večer. Vsi udeleženci tabora so sami pripravili in predstavili svoje narodne jedi. (Foto: J. Pavlin) Društvo novomi—~ rl!aiw\ .’ preteklem šolskem let oZe,lci ralo posebne avtobusno P ^^jr. so prebijali okoli 1700 dijakov iz Novega mes ^1» ljano.Celole.no akcijo jco^ zavarovalnica Tilia, d.d,» *7” jobf0 sto, s katero DNŠ tud. gcV,kar sodeluje. Za samo -501 > £efle, je manj kot polovica rem bodo avtobusi vožih tu ,i: sodel°' šolskem letu, DNS pa stlDf0t-vati tudi z drugimi RP^mslsf macije dobite na ^tu<^,xvih štu' servisu Društva novornes dentov, tel. (068) 322-27N f) Do konca leta stotnija presežkov- V Posavju se krepi terciarni, slabi pa sekundarni sektor - Iz evidence ^r^0v nih črtanih kar 449 oseb - Najvišje denarno nadomestilo blizu sto SEVNICA - Število delovno aktivnih prebivalcev v Posavju se je v letošnjem prvem polletju povečalo v primerjavi i. lanskim decembrom za 300 zaposlenih. Iz podatkov, ki so jih zbrali na sevniški območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, je razvidno, da prihaja znotraj gospodarstva do strukturnih sprememb: slabi sekundarni, krepi pa se terciarni sektor. za mesec junij, je znalf^|ci sb'z’ tolarjev. 25 upravičencem, polnjevali pogoje, dan ^„„0 vloženih sredstev sklene)0^, s0 V Brežicah narašča število zaposlenih v trgovini in kmetijstvu, v Krškem v gradbeništvu, stanovanj-sko-komunalni dejavnosti ter fi-nančno-tehničnih in poslovnih storitvah, v Sevnici pa je opazno povečanje zaposlenosti v gradbeništvu in na področju socialnega varstva. Navkljub temu da se za približno tretjino več podjetij kot lani ubada z blokiranimi žiro računi, pa do konca leta ne pričakujejo večjih stečajev, čeravno so razmere slabe najmanj v petih podjetjih z okrog 300 zaposlenimi. Na sevni-škem zavodu pričakujejo, da bo do konca letošnjega leta prenehalo delovne rszmere ukrGg 1pret.e?.: nim delavcem. bruto denarnega nadomestila je znašal v juniju 24.663 tolarjev, najvišji pa štirikrat toliko. Izplačana denarna pomoč je znašala 18.115 tolarjev neto. Povprečni znesek denarnega nadomestila, izplačanega razmerje za nedoločen e ’ ar letošnjem polletju IZP' tnein na nadomestila v enkra " de# sku; 12 teh upravičencev je teh in drU^ enm* ■ ljubljansko pismo Omeniti velja še, da so na sevniški območni enoti v letošnjem polletju zaradi neoglašanja na uradih za delo v Posavju ali, z drugimi besedami povedano, zavoljo premajhne zainteresiranosti za zaposlitev črtali iz evidence brezposelnih kar 449 oseb, to je za 151 več kot lani. Junija so denarno nadomestilo nakazali 1.009 brezposelnim osebam, denarno pomoč pa 431, to je slabi tretjini vseh registriranih brezpo-selnežev v regiji. Najnižji znesek Krkina mazila za Ameriko Posodobljena proizvodnja očesnih maži! ustreza najstrožjim zahtevam - Naložba 3,4 milijona dolarjev NOVO MESTO - Ena večjih letošnjih Krkinih naložb je poso dobljen oddelek za proizvodnjo sterilnih očesnih mazil. Čeprav je ta oddelek sorazmerno sodoben, saj so ga uredili pred osmimi leti, so ga zaradi prilagajanja novim dognanjem in vse strožjim predpisom in standardom letos posodobili. Hkra- ti so tudi povečali zmogljivost proizvodnje in še izboljšali delovne raz- jejo v Krki. Lani je Krka v vzhodnoevropske države prodala za dobrih 5,3 milijona dolarjev teh izdelkov. V Krki povedo, da obnovljena proizvodnja ustreza tudi zahtevam ameriške uprave za prehrano in zdravila, tako da bodo lahko te proizvode izvažali tudi na najzahtevnejše ameriško tržišče. mere. Obnova kakih 300 m2 proizvodnih površin je veljala 3,4 milijona dolarjev. V oddelku sta dve liniji za pripravo mazil: manjša je namenjena samo za proizvodnjo kreme in mazila za oči virolcx, večja pa za ostala očesna mazila, ki jih izdelu- Po posodobitvi oddelka za proizvodnjo očesnih mazil so v Krki povečali proizvodne zmogljivosti s 4,5 milijona na 13 milijonov tub na leto, z računalniško podporo tehnološkemu postopku pa so tudi delavcem olajšali delo in povečali zanesljivost obratovanja. A. li. “Do incidentov s Hrvaško ne more več priti” ne rešen i h* vpraša nj ih gdjj j|j krito pogovarjala. sporočil za javnost tn'viad» J uvrščenih krogov o se dok j možno sklepati, da s*4 0lne)'v ostro pogajala predvsem Piranskem'zalivu. . bran' Premier Drnovšek J^m slovensko stališče, P . mora v Piranskem z3'1 j {Cii& Odnosi s sosedo se počasi vendarle izboljšujejo prej veljati takšen J^ padu kakršen je veljal ob^Pdaril,d’ LJUBLJANA - Po nedavnih pogovorih med ministroma za gospodarstvo Slovenije in Hrvaške je mogoče reči, da so se pogajanja o lastništvu jedrske elektrarne v Krškem končno le premaknila z mrtve točke. Slovenska stran je priznala, da bo lastnica samo polovičnega deleža nuklearke, čeprav je bil njen pogajalski predlog 60-odstotni delež v njeno korist. Ali si lahko zato obetamo od Hrvaške popuščanje v zvezi z drugimi spornimi vprašanji? Zlasti nestrpni postajajo gospodarstveniki obeh držav - vse pogosteje opozarjajo, da jim politika meče polena pod noge in duši sodelovanje. Prav tako utemeljeno nestrpni so ljudje ob meji, ki najbolj občutijo škodljive posledice razpada nekdanje države. Slovenija in Hrvaška, samostojni in neodvisni državi, bi vsekakor lahko postali zgledni primer za nekdanje jugoslovanske republike, kako urediti dvostranske odnose. Vendar za zdaj še nista opravili šole, ki bi jo lahko posnemali na Balkanu. Bo to uspelo predsednikoma vlad dr. Janezu Drnovšku in Nikici Valen- venija pa samo P*r . |irvaLj Temu seveda nasPr°d po srcd'j stališče o državni meji P p* Piranskega zaliva; v meje ^ bi “stekla” od kopen^e » stari strugi DragonJ ’ den bil onemogočen syo .g Slovenije na odprd) ysaka f‘ Daje "a HrvaškeVutPp KtfSS&KSfe je dejal, da mora h h >n di ska ekipa ob stroko^atU ralnih načelih uP° .aVjl je- ----*,nke- N v0litye,n politične učinke bodo par---- . Hrvaškem razpisan bodo parlamentarne prihodnjega leta. ^n[\, d* j,j Valentič jc & jju#1 obeh straneh ob^u{,lj0jog## more priti. GledeP° da J plačevanje davka, k nikakršnih sprememb^ pab J na pravna — . teh objektov.viNKO bmU r# k B, ;egr, »red len vešč, lijstv men SOo in že no o .U I' n drža hlev šoki, od si is, I "t 'o k Ožit, feb kiiie Potr tdaj 'Hie Pn n drža subv In Pr Poni Ul j, Pon( [Ol, hla H ■3o S 'Oo in si **le 30, S >05 ^in V)hr V) Ni N 200: S Hi Hi S ;nj % k S Jte S < s s <3 ,b, s v » <1 k«oii*lV0 Konjsko meso tudi na jedilniku Posavsko konjerejsko društvo začelo s projektom promocije in prodaje konjskega mesa - Kakovostne značilnosti tega mesa kažejo na nujnost popularizacije za večjo porabo ZAL NE V CELOTI ki so Prebrali prispevek o kredi. ?JUobresti za investicijske lien v kmctiislvu- ki je bil objav- vefemet\od Prejšnjih številk, ob-d® je Ministrstvo za kme-itienii^°‘!^ars,vo 'n prehrano spre-«o(ls.na,CČai' Regresirali bodo le in žal rea*ne obrestne mere (’r’) ""objavljeno01'’ k°'jC bi‘° prV°'' mag. T. Š. Ministrstvo bo tHtevalo POL VEČ je zJ1^HANa - Že zelo zgodaj se državn,! u?J za denarno pomoč iz htevki b a§aj.ne v letu 1996. Za-toltj r,. k°ra,hn'kov so izjemno vi-odsLki|.1Jlh..us!ii>ali, bi se poslovili je, k; l2aeije in evropske inflaci-krtvah” J'h 0b. ležavah in celo WtiiskP“?asi le približujemo, lo kar ?'lrUS,rstV0 jc napoveda-°ditnon„’7 od.st' vcdji zahtevek, dab0{ ? Pravilu “zahtevaj veliko, krneti!:,!1 vsaj malo”. Kakorkoli: PotrebuL°ie),Vsevcčjib kežavah in zdaj Vei;. mzavno pomoč, žal gre Wik°denarja za vzdrževanje P0tioJv 'n gozdarskih služb, ki so države v na Plenih “vsemogočne” Subvenri S paradižnik 100, 1, 1 fižol vf,v a?anje 200, kumare >\Sliye 2nn roklb 400, paprika 140 tSavi ,°‘?larjev- pr> Sadju in ParadižhrLŠkc 142’ grozdJe Skve ad‘zn>k 137, solata 126, 5*012«» paPrika 100, čebula *r"ie 271, ; m.andarine 150, nek-r aPrikev° arlev' Pr' Dcladiniju Ma snih P0120, krompir brest t0 arJev- Ostala pomnik isoC 130> bananc 100> s^1aB^300-,,,ve tolarja P® 18 P« 200 do •»«» kil0gram žive teže. Trikrat o kmetu • Kmetu se slabo godi. Ta klic odmeva po širni zemlji, kar je že silen dokaz, da je resničen. Izkušnje, ki jih nam, kmečkim sinovom in živečim med kmečkim stanom, podaja vsakdanje življenje, nam potrjujejo ravno to. Dan za dnem vidimo, kako se pred našimi očmi vrše žalostne izpremembe, kijih tvori kapital brezsrčno v poljedelskih vrstah. Mnogo gospodarstev je že razdejanih, razkosanih: kot borni nemaniči tavajo njihovi prejšnji gospodarji in njihove družine po svetu, prodajajoč svojo delavsko moč - za ljubi kruhek. ('Janez Evangelist Krek leta 1895 v Črnih bukvah kmečkega stanu) • Kmet je kralj. Če ima dobro in čedno napravo, če ima primerno zemljo, da jemlje iz nje življenje in davek, če nima dolgov, pač pa polne hleve, in če ima kopico zdravih in pokornih otrok, je kmet kralj, neodvisen od vsega sveta, (pisatelj Ivan Tavčar leta 1917) • Veliko slovenskih kmetij bo sicer ne v kratkem, zagotovo pa v naslednjih desetih ali petnajstih letih prenehalo obstajati. Morda bo takih 20.000, morda pa kar 40.000. Spremembe bodo posledice starostne strukture in splošnega gospodarskega položaja kmetijstva, (dr. Emil Erjavec leta 1994) stijski nasveti oko se cepi avgusta Čutnost'617 kme!ab vrtičkar zna dandanes še cepiti sadno drevo. Pšenici u.1*!11. tncli ni več potrebna, saj je mnogo preprosteje, v ^kd0moUp,tl ze oblikovano sadiko, ki ima željene lastnosti. Če Vbere popiti ali precepiti drevo ali posamezno vejo na njem, (Pnljjj čas ° j enostavno in zanesljivo cepljenje na speče oko. Vdtreben • Za *° opravilo jc v drugi polovici avgusta. 'ifv livne n m br'tcv oster cepilni nož, podlaga (sejanec, M in MM lcii„e8etatj poc*lage za jablano, sejanec ali kutina za hruško, sejanec Mltjbe žlahtrf pod'aSa za breskev, marelice, češnje in višnje), cepič sorte in vezilo, s katerim zavarujemo in utrdimo ce-^Da °2a 1 '"OP^c ie v nasprotju s spomladanskim cepljenjem live1°raioiV®U^tovsko cepljenje narezati tik pred tem opravilom, Cep|!adilnj to^' ^akat‘’ J‘b Je treba zaviti v vlažno krpo ali shra- ft°^meraa °k° P°lcka tako, da najprej na podlagi vrežemo črko »d j*Čin o^cmo lubje in v razprto T zarezo vstavimo na pose-S j Peče okC2an cepič - oko, ki bo pognalo poganjek v naslednjem Si 't tretjiiKole odrezano od vejice tako, da ima precejšen del kam-^lagJa Peclja lista, za katerem raste. Razume se, da morata b!Se bo ?,eP‘d rnužna, kar pomeni, daje rastni kambij aktiven SiScystavr skorai zar>esljivo tudi prijel. v čjCo> gumioko ne 'zmakne iz T zareze, ga je treba pričvrstiti kih"herno 1 smoltjo, kar je fiziološka motnja in ne bolezen, je m^icah n.f. '0 okroglo vrezino v lubje podlage in pričvrstimo. V Mi!.® običvker t0 dclo poteka serijsko, in v avgustu ob njem Te ' vrtičwJn° P9šleno boli hrbet, mora en cepič zadoščati. Lju-POyečai kar naj vstavi na podlago več cepičev, saj bo s tem še k. anesljivost prijema in cepilnega uspeha. Inž. M. L. % menijo, da je primeren čas za pričetek prodaje konjskega mesa na domačem trgu. Nekaj časa s pomočjo posrednika Kmečke zadruge Krško žrebeta prodajajo (od 10 do 14 na dva tedna) mesarju Krušiču v Ljubljano, ki zaradi kvalitetnih žrebet plačuje celo 340 tolarjev za kilogram žive teže. Tudi za širšo promocijo in porabo tega mesa so količine živali zagotovljene. Posavsko konjerejsko društvo tesno sodeluje s posavskim ko-njerejskim društvom z avstrijske Koroške in kmetijsko-gozdarsko zbornico za Koroško, dosegli pa so že spremembo stališča države na njihovo dejavnost; tako bo drugo leto na Bregah tudi republiška razstava konj. Društvo jc kvaliteto žrebcev izboljšalo s selekcijo, s čimer so zagotovili, da so poleg slovenske hladnokrvne pasme v tipu norika, ki jo jc država do sedaj edino priznavala, lani uspeli uvoziti štiri posavske žrebce iz Hrvaške Posavine in glede na rezultate razstave, ki je bila na Bregah septembra 1993, prišli do spoznanja, da je treba tudi to pasmo legalizirati. Projekt promocije in prodaje konjskega mesa je že dobil zeleno luč ministrstva za kmetijstvo, tako bo del sredstev prispevala država, ostalo pa vse tri občine. Konjerejsko društvo je s podjetjem Domus iz Ljubljane izdelalo idejni projekt, ki je bil že potrjen na državni ravni, zaradkobsežnosti bo potrebnih več let, njegova skupna vrednost pa jc 6 milijonov tolarjev. Razdeljen jc v dva dela; prvi je raziskava mesa pod vodstvom prof. dr. Božidarja Žlendra iz biotehniške fakultete, sledijo pa izobraževalni programi tako za mesarje kot kuharje, informiranje preko javnih medijev, izdelali bodo izobraževalni plakat, brošuro in zgibanko. T. GAZVODA Pripomoček za gospodarjenje Izšel je prvi slovenski katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah - Enotna metodologija Junija je pri Kmetijski svetovalni službi izšla publikacija z naslovom Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, prva te vrste. Katalog je nastal na osnovi lastnih izkušenj avtorjev in ob pomoči strokovnjakov Kmetijskega inštituta Slovenije, Zavoda za ekonomiko kmetijstva, kmetijskih svetovalcev specialistov za posamezna področja ter številnih domačih in tujih virov. Katalog 117 strani. Vsebuje uvodna pojasnila o metodologiji in izhodiščih, uporabljenih pri izdelavi kalkulacij, navodila za uporabo kataloga z nekaj primeri uporabe, sledi petdeset kalkulacij s področja pridelave poljščin in krme, prireje govedi in prašičev, vrtnarstva, sadjarstva in vinogradništva, na koncu pa so še preglednice in obrazci, ki jih potrebujemo za načrtovanje na kmetiji. Ker je bil osnovni namen avtorjev, da pripravijo pripomoček za ekonomsko svetovanje na kmetijah, je metodologija izdelave kalkulacij podrejena načrtovanju gospodarjenja na kmetiji kot celoti, ne pa posameznim pridelkom. Kalkulacije za posamezne pridelke so izdelane po metodi spremenljivih stroškov, zato se razlikujejo od kalkulacij polne lastne cene, ki so bile pri nas do sedaj bolj pogosto uporabljene (in imajo tudi drug namen). Žato jih je potrebno tudi drugače razumeti. Ko vse spremenljive stroške odštejemo od prihodka (iztržka za določen pridelek), dobimo t.i. žprispevek za kritje stalnih stroškov’, s krajšim izrazom imeno- vano tudi žpokritje’. Poenostavljeno rečeno je pokritje tisto, kar kmetu ostane v žepu, potem ko od iztržka za pridelek odšteje neposredne izdatke, ki jih je imel z njim. S Katalogom kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah smo v Sloveniji dobili prvo publikacijo, ki na enem mestu združuje kalkulacije za širok izbor kmetijskih pridelkov. Ker so vse kalkulacije narejene po enotni metodologiji, so med seboj primerljive, rezultate lahko združujemo in jih uporabimo na primer za proizvodni načrt kmetije. Večja uporabnost kalkulacij jc dosežena s tem, da lahko izbiramo različne ravni intezivnosti proizvodnje, pokritja pa so izračunana pri različnih odkupnih cenah tržnih pridelkov. • Katalog je v osnovi izdelan kot pripomoček svetovalcem za boljše načrtovanje in analiziranje gospodarjenja na kmetijah, uporaben pa bo gotovo tudi za številne druge strokovnjake. Načrtujemo, da bo vsako leto izšla obnovljena in dopolnjena izdaja kataloga. V novih izdajah bomo aktualizirali cene, kalkulacije bomo prilagajali novostim v tehnologiji in jih izpolnjevali, predvsem pa bomo vključevali nove kalkulacije. Katalog je naprodaj pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, Miklošičeva 4. mag TANJA SXRN1ŠA Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Novo mesto P E AGROSERVIS KiufrlČevu 2 NOVO MESTO TEL: 06« 321-479 na tradicionalnem MESEČNEM SEJMU '°%Nfe0! V NEDELJO 27. AVGUSTA PRED AGROSERVISOM OD 7. DO 12. DRE NERJAVEČE CISTERNE: |P® 0 " 101 ’ 5.512,(X) 551 9.922.00 KOI 11.025,00 100 1 12.257,00 1251 14.332,00 iM 1401 15.435,00 1751 15.750.00 . 2101 18.081.00 2501 19.845,00 jjj 3201 23.152,00 4001 30.318,00 m KADI - PLASTIČNE 801 1.478,00 1001 1.810,00 it 28< 1 3.178,00 PKt 1JALNIKI : RoOru 19.312,00 El. pogon .34.764,00 3.632.00 4.789.00 8.044.00 VABI JENI V TRGOVINO ZA I JI 1)1, KI LJUBIJO /.EMI JO ! Mercator - KZ Krka, z.o.o„ novo mesto EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Mlado rdeče vino V prejšnjem članku jc bila omenjena nevarnost jesenske ohladitve okolja za željeni potek maceriranja grozdja v atmosferi C02. Najnižja temperatura, pri kateri še poteka brezračni metabolizem jagod, je 15° C. Trajanje maceracije grozdja je obratno sorazmerno s temperaturo grozdja, npr.: pri 15° C naj traja maceracija 15 do 20 dni, pri 25° C naj traja maceracija 8 do 10 dni, pri 30° C naj traja maceracija 5 do 8 dni. Različna dolžina maceracije grozdja vpliva različno tudi na fizično stanje grozdja. Spodnje grozdje poka hitreje pod težo vrhnjega in čim dalj časa je celo grozdje v posodi, toliko več jagod poči in sok izhaja. To vpliva tudi na samo prešanje drozge, če smo se odločili, da bo naše vino samo iz 100 odst. maceriranega grozdja v atmosferi CO,, recimo iz samo ene sorte. Raziskovanja tega postopka so pokazala, daje vino prešanec kakovostnejše od samotoka. To je sicer neobičajno v kletarstvu, ker se vedno svari pred prešanci, da ne bi ogrozili kakovosti samotoka. Jagodna kožica v tem primeru ne sprosti vseh aromatičnih snovi, a so zato bolj dostopne in se z nizkimi pritiski iztisnejo. Tej tehnologiji očitajo, da predolgo traja od trgatve do povrelega vina. Na videz res, toda kdaj je rdeče vino gotovo? Jabolčno mlečno vrenje ali biološki razkis vina se nam dogaja in zgodi mnogokrat, a ga sploh ne opazimo. Ta sprememba v kislosti vina bistveno vpliva na kakovost. Včasih se to zgodi šele na pomlad, v aprilu. Ce smo vino hranili v polni posodi, opazimo drugačen, mehkejši okus našega rdečega vina in smo zadovoljni, ker se je vino popravilo, dozorelo. Vino, ki je doživelo maceracijo grozdja v plinu CO„ pridobi boljše razmere za biološki jabolčno mlečni razkis, ki se zgodi takoj po končani alkoholni fermentaciji, v nekaj dneh. Takšno vino je v mladosti tudi okusnejše, zato trditev, da traja postopek za “mlado vino” dalj časa in je zamuden, ne drži. Ugotavlja se tudi, da je razmnoževanje kvasovk v moštu takoj po prešanju dosti lažje kot v klasičnem postopku, zadostujejo suhe kvasovke in ni potrebno predhodno pripravljali kvasnega nastavka v pasteriziranem moštu. Dovolj je, da suhe kvasovke namočimo za 20 minut v mlačni vodi (40° C) in to raztopino vlijemo v mošt. Da bi preprečili nezaželjene spremembe grozdja in jagodnega soka, svetujem: v jeseni, ko je nevarnost gnitja grozdja, mora preteči od zadnjega škropljenja do trgatve najmanj 3 do 4 tedne, da ne vnesemo motečih ostankov škropiv; skrbno je potrebno odbrali gnilo grozdje kakor tudi listje od trte, ki ga najdemo med grozdjem; opraviti jc potrebno dnevno kontrolo temperature grozdja in količine CO,. Temperatura stanja nam bo olajšala določitev datuma zaključka maceracije grozdja v plinu COr Stanje plina CČ, preverjamo z gorečo svečo. Če še je plin razredčil, ga moramo dodati, sicer tvegamo cika-nje grozdja; dnevna kontrola stanja grozdja nam omogoči, da ga tudi pokušamo in spremljamo stopnjo impregniranosti jagod s CO,. Jagode namreč vsrkavajo CO‘. S prsti tudi stisnemo vedno nekaj jagod na samem vrhu kupa grozdja. Tako lahko opazujemo, koliko so jagodne kožice omrtvičene, ker samo take spuščajo barvo. Tudi ta podatek pomaga pri določitvi datuma prešanja grozdja. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ PET ZVEZDIC ST. 8 LJUBLJANA - V reviji za umetnost kuhanja in uživanja ob hrani in pijači v okviru projekta Uvajanje zdrave prehrane v vedenjski vzorec Slovencev Marlena Skvarča piše o kakovosti maščob po cvrtju, inž. Marjana Gliha razmišlja o prehrani vegetarijancev, Boris Kuhar priporoča zdravo ovčje meso, Natalija Končina objavlja jedilnike, Dušan Vrtovec pa meša pijače na osnovi ruske vodke. Avgustovska številka Petih zvezdic je spet opremljena s kvalitetnimi fotografijami na prvovrstnem papirju. DOLENJCI NAJBOLJŠI ORAČI JABLE PRI TRZINU - Na jubilejnem 25. tekmovanju v oranju na strniščih Kmetijskega poskusnega centra Jable so se med tekmovalci z območja Kmetijskega zavoda Ljubljana najbolj izkazali orači z Dolenjske, natančneje iz Ivančne Gorice. Imeli so najhpljšo ekipo ter najboljšega posameznika, Mateja Adamljeta in tudi posameznico, Magdo Kastelic. Tako lahko samozavestno pričakujejo državno prvenstvo, ki bo 8. in 9. septembra v Lendavi. \helena mrzlikar} gospodinjski kotiček Brez peteršilja ni juhe Peteršilj prištevamo med osnovno jušno zelenjavo. V poletnih mesecih liste obtrgamo, osrednji del pa pustimo, da se ponovno obraste. Konec oktobra z vilasto lopato izkopljemo peteršilj s korenino vred in ga zakopljemo v toplo gredo ali v klet. Listje peteršilja največkrat zamrznemo, lahko pa napravimo tudi jušne šopke iz različne jušne zelenjave, kijih tudi zamrznemo. Za zamrzovanje jc najbolj primeren domači listnati peteršilj, saj je bolj aromatičen od kodrastega peteršilja, ki je primeren predvsem za okraševanje jedi. Svež in odbran peteršilj speremo pod tekočo mrzlo vodo, odcedimo in razgrnemo po prtu ali po nepo-tiskanem vpojnem papirju, da se osuši. Osušen peteršilj zamrznemo na več načinov. Odvisno od tega, za katero jed ga bomo uporabljali. S pecljev potrgamo lističe, jih drobno sesekljamo, napolnimo plastične posodice za led ali majhne vrečke in zamrznemo. S takšnim bomo lahko potresali jedi. Za enolončnice in omake pa peteršilj drobno sesekljamo, nadevamo v posodice za led in zalijemo z vodo. Ko masa zamrzne, iz posodic poberemo ledene kocke in jih shranimo v večjo plastično vrečko. Narezan peteršilj in jušni šopki sc obdržijo v zamrzovalniku do 5 mesecev, peteršilj v kockah pa do 8 mesecev. Poleg peteršilja shranjujemo tudi zeleno. Gomoljasto ali navadno zeleno gojimo kot jušno zelenjavo in dišavnico. Uporabljamo jo za pripravo juh, omak, zmečkanega krompirja, solat in soka. Jedi iz zelene imajo značilno oster okus, zato je poraba manjša. Tako kot peteršilj tudi gomolje zelene jeseni skopljemo in shranimo v klet ali pa gomolje zamrznemo. Oprano neolupljeno zeleno kuhamo 20 minut, da se zmehča. Ohlajene gomolje olupimo, narežemo na kocke in pokapljamo z limoninim sokom, da ne potemnijo. Zamrznemo in hranimo jih v plastičnih posodah za zamrzovanje. Obstojna jc do 8 mesecev. Za pripravo solate ali pireja zeleno vedno odtalimo. MtHUl MASI H OBČIN ifrttfafe Spominu žrtev iz KS Mali Slatnik Vaščani niso pozabili rojakov, ki so dali življenja za svobodo MALI SLATNIK - V počastitev krajevnega praznika in 50. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom je bilo 13. avgusta srečanje številnih domačinov in njihovih prijateljev od blizu in daleč. Dopoldne so odkrili obnovljeni spomenik za svobodo padlih krajanov, kjer je govoril general Lojze Hren. Popoldne je bilo slavje združeno z gasilskim praznikom v Smolcnji vasi. Masaje bila hkrati smolenjsko žeg-nanje, pred gasilskim domom pašo krstili novo visokotlačno motorno brizgalno. Kulturni spored je bil namenjen še 60-letnici obstoja osnovne šole, upokojenci pa so razvili društveni prapor. Veselica z dobro zabavo je potrdila, da se znajo v maloslateniški KS dobro pripraviti tudi na zahtevne naloge. Med obrtniki, podjetji, organizacijami in člani ZB so zbrali nad 350.000 tolarjev za obnovo spomenika. Pred njim je domačin general Hren med drugim povedal, da je v letih NOB iz krajevne skupnosti dalo življenje za svobodo 44 partizanov, aktivistov, simpatizerjev OF in drugih ljudi, od tega 20 borcev. Med talci je bilo 16 žrtev, med katerimi so belogardisti “štajerskega bataljona” pri Šentjoštu po strahotnem mučenju ubili 4 domačine. V veliki nemški ofenzivi jeseni 1943 so nacisti pobili 12 zajetih krajanov. Med žrtve vojne štejejo tudi življenja treh otrok in med bombardiranjem ubite vaščanke, medtem ko se dva krajana nista vrnila iz internacije. Dva domačina so ubili domobranci iz Novega mesta med vdori v okoliške vasi. Srečanje v Smolenji vasi je bilo kot glasen krik proti grozotam vojne in poziv k narodovi odločnosti, da vztraja proti slehernemu nasilju nad ljudmi. ^ Šentjernejska mrliška vežica po cenejši varianti Konec razburjenja krajanov? - Večje pokopališče ŠENTJERNEJ - Čeprav se je gradnja poslovilne dvorane z vežicama v Šentjerneju začela leta 1992, mrliška vežica še vedno ni končana in zaradi velikih investicij močno buri krajane. Do sedaj je bilo vanjo po sedanji vrednosti vloženih 20 milijonov tolarjev in če bi hoteli delo končati po načrtu arhitektke Tatjane Čapudcr iz Ljubljane, bi potrebovali še dvakrat toliko denarja. Po sprejetju proračuna, ki za ureditev pokopališča in vežice predvideva 15 milijonov tolarjev, so se predstavniki občine z arhitektko sestali dvakrat in se odločili za cenejšo varianto vežice, ki ne bo bistveno odstopala od arhitekturne zamisli, a bi razbremenila proračun. “Verjetno ta proračunska postavka ne bo dovolj, a s tem denarjem bo mogoče vežico celo toliko dograditi, da bi jo bilo mogoče delno ali v celoti uporabljati. Takoj po otvoritvi novih prostorov občine bomo dali razpis za dela. Mogoče bo potrebno tudi v naslednjem proračunskem letu zagotoviti kaj dodatnega denarja, zato menim, da je bil projekt napačno izbran in za ta kraj predrag,” meni župan Franc Hudoklin. V kratkem bo občina z župniščem razrešila še lastništvo zemlje, na kateri bo razširjeno pokopališče, ki bo dalo prostor okoli 100 novim grobovom. T. G. ENERGETSKI TRENINGI V NOVEM MESTU LOV RIB S PLOVCEM NOVO MESTO - Ribiška družina Novo mesto organizira v soboto, 26. avgusta, družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem za člane, pionirje in mladince. Pionirji bodo lahko tekmovali samo v spremstvu polnoletne osebe. Tekmovanje bo na reki Krki v Novem mestu, zborno mesto pa bo ob 7. uri pri gostišču Loka. Prijave sprejemajo po telefonu (068) 321-246 ali na zbornem mestu. Obnova zvonika v Mirni Peči Nadzidava zvonika, poprava strehe, utrditev zidov -Predračun 23 milijonov tolarjev - Do 1. novembra MIRNA PEČ - Zvonik cerkve sv. Kancijana v Mirni Peči je star skoraj 500 let. Pred približno 80 leti je inž. Josip Vancaš naredil idejni načrt za novo cerkev, po katerem je bil predviden tudi višji zvonik. Ker pa so cerkev zidali v času 1. svetovne vojne, to takrat zaradi težkih razmer ni bilo mogoče v celoti uresničiti. Poleg tega, da je na cerkvi mogoče opaziti še posledice 2. sve- DELA OBNOVE CERKVE ŽE POTEKAJO - Župnija Mirna Peč, ki ima 8 podružnic in 34 vasi, bo predvidoma 1. novembra imela obnovljen zvonik farne cerkve. (Foto: L. Murn) Za dobre ni slabega turističnega leta Krkina zdravilišča najbolj zasedena v Sloveniji - Zaradi propagande manj tujcev NOVO MESTO - V Krkini družbi Zdravilišča so z letošnjim poslovanjem lahko zadovoljni. O tem najbolj jasno govorijo podatki Poslovne skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč o zasedenosti desetih slovenskih naravnih zdravilišč v sedmih mesecih letošnjega leta. Na prvih treh mestih so tri Krkina zdravilišča: Dolenjske in Šmarješke Toplice ter Strunjan. In daje stvar še prepričljivejša: medtem ko je bilo vsako od teh Krkinih zdravilišč v sedmih mesecih letošnjega leta zasedeno več kot 80-odstot-no, sta bili naslednji dve slovenski zdravilišči s te “top 10 lestvice” v tem obdobju zasedeni 63-odst., nato pa se odstotek spusti na 57,55 in pod 55, tja do 44. Res pa je nekaj: število postelj v teh treh Krkinih zdraviliščih je od 280 do 308, kar je najmanj med vsemi desetimi; v drugih se to število giblje med 580 in 1.200. Nasploh naj bi veljalo, daje letos “kebrovo leto”, kar naj bi pomenilo kratko in slabo poletje z malo sončnih dni, kar je za turizem nekaj takega kot toča za vinogradništvo. “Vsekakor je slabo poletje vplivalo tudi na slovenski turizem, kar pa se v naših zdraviliščih ni poznalo,” pravi Vlado Petrovič, direktor Krkine družbe Zdravilišča. Se je pa zato bolj poznala negativna propaganda (predvsem) v naših medijih glede vojne v naši soseščini. “To je prav gotovo odvrnilo precej tujih gostov od obiska naših zdravilišč,” je prepričan Petrovič. Če bi na pri- mer Avstrijci, ki so prav tako sosedje Hrvatov kot Slovenci, kar naprej poudarjali, da je v njihovem sosedstvu krizno vojno žarišče, bi se najbrž tudi marsikateri tuji turist premislil in ne bi odšel na oddih v to deželo. V sedmih letošnjih mesecih so v treh Krkinih zdraviliščih, se pravi v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah in Strunjanu, našteli 161.500 nočitev, od tega je bilo 18 odst. tujih gostov, kar je za 10 odst. manj kot lani. “Saj ne, da bi se pritoževali nad slabo zasedenostjo, prej narobe -včasih bi bi bilo za nemoteno delo- vanje celo bolje, ko bi bili malo manj zasedeni. Po številu nočitev smo na istem kot v enakem lanskem obdobju. Ni pa prav, da nam upada število tujih gostov, in to, kot ocenjujejo mi, predvsem zaradi domače negativne propagande, ki tujcem kar naprej dopoveduje, da je Slovenija na robu vojne na Balkanu. Kakor koli že, od tujcev, ki kljub vsemu prihajajo v Krkina zdravilišča, je največ Avstrijcev, sledijo Italijani in Nemci.” A. B. • “Čeprav do konca leta pričakujemo še naprej veliko gostov, ne računamo več na tako zasedenost,” realno ocenjuje Petrovič. Standard Jernejevo - občinski praznik Bogat kulturno-umetniški program z zgodovinskim prikazom starodavnih kmečkih opravil ŠENTJERNEJ - Turistično društvo Šentjernej že tretjič zapored pripravlja Jernejevo, osrednjo letno turistično prireditev šentjernejske doline. Letošnja bo še posebej pomembna, saj je Jernejevo postal občinski praznik nove občine Šent- Za skupine obiskovalcev bo organizirano vodstvo. Ogledali si bodo lahko gradove v dolini, kartuzijo Pleterje, skansen (muzej arhitekture na prostem), kmetije, vinske kleti in znameniti šentjernejski SSL M I Vlado Petrovič ih NOVO MESTO - Agencija Popolno zdravje v vseh večjih krajih po Sloveniji in na Hrvaškem organizira energetske treninge, ki vsebujeno vaje pozitivnega mišljenja, globinskega sproščanja, preproste samo-masaže, vizualizacije itd. V Novem mestu potekajo vsak dan, razen ob torkih, ob 20. uri, na sedežu agencije, na Koštialovi 10 a. Energetski treningi, ki jih vodi zdravilna svetovalka Anica Janežič - Mikec, trajajo približno uro in pol. Za prvi obisk je potrebna prijava po telefonu (068) 28-250. OBČINSKA STAVBA KMALU NARED - Te dni potekajo še zadnja dela na novi občinski stavbi v Sentjereju na Trubarjevi ulici 5, preasfallirali pa so tudi dvorišče in označili parkirišče ob Iskri. Za obnovo stavbe in opremo je bilo namenjenih 10 milijonov tolarjev, a bo, kot kaže, nekaj denarja celo ostalo. Tako bo nova občina dobila okoli 160 kv. metrov poslovnih prostorov v prvem nadstropju, ki jih bodo slovesno odprli na občinski praznik. • Jernejevo je kot občinski praznik opredeljen tudi v statutu občine, za kar so se občani z veliko večino odločili že ob volitvah. Ime prireditve izhaja iz imena kraja in njegovega patrona Jerneja, Jezusovega apostola, ki je mučeniške smrti umrl tako, da so mu slekli kožo, kar je ob izboru še nekaterih simbolov upodobljeno na znaku prireditve Jernejevo, ki je delo Jožice Medle in Dareta Homana. ljudi, zlasti tistih, ki največ prihajajo v zdravilišča, se pravi starejših in upokojencev, se znižuje, kar 70 odst. vseh gostov v Krkinih zdraviliščih pa je samoplačnikov. Poleg tega pa je socialno zavarovanje v zadnjem času znižalo ceno, ki jo prizna za storitve, ki jih na njihov račun opravljajo v zdraviliščih. • Oblastiželjni ljudje se v resnici bojijo svobode, so v svoji notranjosti negotovi in se čutijo ogrožene od drugih, drugačnih. (Grmič) sejem. Rezervacije sporočite na tel. (068) 81-125. T. G. Pristnega dialoga ni mogoče igranjih ti, saj zahteva popolno iskrenost. (Grmič) lovne vojne, je obnovitve potrebno notranje stopnišče, ki vodi do zvonika, streha, nujno je tudi treba utrdili temelje in zidove zaradi protipotresne zaščite, pa tramove, ki so sicer hrastovi, a precej razmajani in zato nevarni. Letos so se tako župnijski gospodarski svet, v katerem je 25 faranov - predstavnikov vasi, in mirnopeški župnik Andrej Šink odločili, da je obnova zvonika župnijske cerkve nujno potrebna. Izdelavo načrta za obnovo sta naredila arhitekt dr. Niko Seliškar iz Ljubljane in statik dr. Franc Saje, domačin, ki sedaj uči na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Obnovo so ponudili štirim gradbenim podjetjem, izbrali pa so najugodnejše - Gradbeno podjetje Grosuplje. Gradbeni nadzor vodi AS Inženiring iz Prečne. Z deli so začeli 10. julija, trenutno pa utrjujejo temelje. Obnova cerkve naj bi bila predvidoma končana do L novembra, čeprav bo to zaradi visokih finančnih izdatkov bolj težko uresničiti. Predračun, ki so ga morali narediti še pred razpisom del gradbenim podjetjem, je namreč znašal 23 milijonov tolarjev, končni račun pa bo gotovo še višji. Zanesljivi prispevki za obnovo prihajajo samo s strani prebivalcev župnije Mirna Peč. G. župnik je še povedal, da bodo delali pač toliko in tako hitro, kolikor bo sredstev, upa pa na najboljše. L. MURN jernej. Prireditev se bo začela ob 16. uri s slavnostno sejo občinskega sveta in otvoritvijo novih občinskih prostorov na Trubarjevi 5. Ob 17. uri bo povorka po Novomeški ulici do trga s preko 400 udeleženci, ob 18. uri se bodo udeleženci preselili na prireditveni prostor pri občinski stavbi, kjer bo bogat kulturno-umetniški program. Posebna pozornost bo namenjena vaščanom Dolenje Stare vasi, ki bodo pripravili slikovit prikaz starodavnih kmečkih opravil, ki so jih naslovili “Od zrna do kruha” z osrednjo točko mlačve na trgu. K sodelovanju so povabili etnologa Dušana Strgarja. Na prireditvenem prostoru v središču Šentjerneja si bodo lahko gostje ogledali delo lončarja, kovača, opletanje steklenk ali loncev, izdelovanje grabelj in košev ter podobnega. Aktiv kmečkih žena je pripravil razstavo sladic iz svojih kuhinj, na ogled pa bodo tudi razstave sadja, krušnih izdelkov ter umetelnih izdelkov domačih slikarjev in modelarja. Gostitelji pripravljajo bogat kulinarični izbor. fi m JERNEJEVO Organizatorji pripravljajo tudi srečelov in nagradne igre, generalni pokrovitelj igre pa je podjetje Galing iz Novega mesta. Ples kot nekaj svetega Sonja Rostan poučuje ples mladinsko skupino Gral in otroško skupino Roza pirueta - Vpis do 28.avgusta NOVO MESTO - Pri Glasbeni šoli Marjana Kozine Sonja Rostan že 11 let vodi oddelek za ples, ki je sestavljen iz mladinske plesne skupine Gral in otroške skupine Roza pirueta. Mladi, od 6. leta naprej, se v tej šoli lahko naučijo različne zvrsti plesa - od klasičnega baleta do izraznega plesa, odvisno od starosti. 10 let pa Rostanova svoje plesno znanje prenaša tudi na plesno skupino Afrodita v Šentjerneju. Učila je že zelo nadarjene plesalke, nekatere zdaj plešejo pri novomeškem plesnem društvu Terpsihora, Jana Menger pa v Plesnem teatru Ljubljana. Med večje uspehe Sonja Rostan šteje tudi udeležbo svojih skupin leta 1992 in 1993 na republiških plesnih revijah v Tolminu in Mengšu, sicer pa vsako leto sodelujejo na Reviji plesnih skupin Dolenjske in Posavja, vse njene skupine se vedno predstavijo na kulturni prireditvi ob koncu šolskega leta v novomeškem Domu kulture, nekaj njenih učenk pa že tudi tradicionalno - kot snežinke, nastopa z 10 - minutnim programom za dedka Mraza po Dolenjski, kar organizira ZPM Mojca iz Novega mesta. Rostanova poudarja, da je k uspehu plesnega oddelka z vsestranskim razumevanjem veliko pripomogel tudi Zdravko Hribar, direktor glasbene šole Marjana Kozine. Sonja Rostan je po plesno znanje odšla v Pariz, kjer je leta 1984 diplomirala na Sorboni kot učiteljica modernega plesa, pri različnih zasebnih učiteljih pa se je učila klasični moderni ples, Sonja Rostan jazz balet, indijski ples in še druge zvrsti. Pravi, da je Pariz več kot primeren za razmišljanje o vlogi umetnosti v sodobnem času. Sama je prišla do zaključka, da ni treba spreminjati oblike plesa, pač pa mesto in vlogo plesa v družbi. “Potrebno ga je približati ljudem, da bo postal del vsakdanjika. Ples je zame kol molitev, nekaj svetega, kar daje življenju smisel in višji obstoj,” je povedala Rostanova. To se odraža tudi v njenem načinu učenja plesa, ki je seveda sestavljeno iz tehnike, pomembno vlogo pa igra predvsem izražanje čustev. Šonja Rostan namerava prihodnji mesec, če bo dober odziv, na novo organizirati plesno rekreacijo, sestavljeno iz razgibavanja in krajših plesov, namenjena pa bo predvsem ženskam in dekletom od 20 - 30 let. Prijavni rok, tudi za ostale plesne skupine, pa je 28. av- gUSt' L. MURN (Novomeška krogk DOLZ - Na Dolžu so p ^ kratkim lepo obnoviji zunanj® tamkajšnje podružnične «r sv. Kozmcin Damijana. njaki novomeškega Zavo^. varstvo naravne m Kulturn . ^ ščinc so predpisali, kakšne., mora biti obnovljena«! J,w Zvonik in robovi 'adjeso^po frišnu” beli, medtem ko so pja lariie rdeča. ‘ Naj bo vsaj •• ladje rdeča. "Naj bokidanji cerkev rdeča, če so ze: neKfl».i in se šalijo fegavi Dolžani,,»» stvari vtisnili svoj pečat, namreč vinsko rdeča. • s0 KAMNI - V stopal m letos najprej obnovili rtssrssiis Brusnic v teh poletnih dn /z vasi hodijo s stisnjenimi na SKMTSiSftgJS kovalnic. Svoje naj bi dolgočasno druzabn jjas0U> novomeške upraye je j stase vdrl vesel dogodek. ranjh °b* eden od novokompon ,.tn0 £jn< i..L coLrptnnev m u SS&33 nazaj, oje la opomnil, krav skupaj našla- Rj; ■ krav£ odvrnila. “Takrat ko ste v pasli, sem jaz študiral* • m, m ^ jj F. na gospa je e ^ lenjskih županov lahko ses t, vrstno skakalno *-J skakati s padalom, eni ceir oboje, vsi pa na stolčke. ZAJETJE NA tolstemvrb^ I ULS1 Lir* |e|. jj ŠENTJERNEJ-Tu^Pp,j W nem času v občin1 | koslniP? Sad poteka kar nekaj del. ^ilU N s cestnim podjetjem zVrf i ctrsfvnm /a promL 0 c™! s* S S s Ni 10 tar >1 Slih N Sila 50 Pie A vc v5)' 'o " & S Nn M strstvom za promei qZI# Ss| be, v pripravi za asi bo kilometre cest, za j-ivof0.. 8 ditev Kobile od \ faZpisjj Gorniem Maharovct » N VROC^UPgHjSj $ ŽEMBERK-Vpetek,' zun V so sc člani skupščin p^stfj. fc( berk odločili, da se z M te' I za ustanovitev nove o ^oSeč v. Jav U...L. v; nhsegaia za ustanovitev nove o ^oSed* v. Ja berk, ki bo obsegal* Ni meje KS. Krajan. ca z okoliškimi vasm pv0r\ izvedli anketo o K . kaank1 *jpi rlm/pp t Ci ijivnomnenj- c ifl ^. nr s zborih, ki bodo od 24 ^hp0 V k, k conlpmKm v osmin zborih, ki bodo od 24-® j, p0 X, septembra v osmin _pjA lij KS. .,„pOBe>’ CT 'projekt '}* SUKS&KrfT# $ nitev JčŠiSiE.giSSgS' S strokovnjakov, k'Pdr >r oh %Sv delavnico. Orgamz^. pfog ^ ^ zdfP siroKOvnjusov, - r o>' r..fi delavnico. Organiz ototf 0t obljublja tudi kuhurn F^ p glasbo. Vse aktivnoiH ^ kale nri stari Žagi 11 .................OJ Globočice „« nEL" LOVEC “NAPADI- c B p (L DA - Znani dvorski 1 j pOjV A Pajk je pred nekaj )aSt Vjil’ prst medvedu, k‘J ,vedve ||P ki Stupar na Dvoru. ril/i"V A prijazne geste ^ gaje “šavsnil Pj’P‘ k0de|a J. ,v cickntu-je imelvchko ^ g nar, pa tudi zdrav vs Jih Sv & S a drobir &** ZIVINE - Oni dan su . ifeSl- ta.mkajšnji krščanski kodnvr lniaS'roko razlagali, kako klical; *tra*kem v Belo krajino po-Pomen ■SC’ Y. ni>hovi stranki kaj vcndarV°’ da j'h *’ocio Prosili. naj sssTd^Sc1 ^.•as&ae »ofaLk? Prave *>vine. Vsekakor srfssasassc 1° zsnri n°- bP°minJa na polprctek-nialiski lVJ?°- vtndar znani črno-je ds „rscansk' demokrat zatrju-htskim'5® nič skupnega z de-^iivnfi ,nJem. le pripravlja sc, '^raniV 0 kraj'no povabil tudi Be-'ije jn u.'z, obch Amerik, Avstralko n,?,!?1; zahodne Evrope, Koširji Padnikov ^žele belili brez »t, Drau omenjeni mož sicer ne S^SKKjiSKS jsncev d' na son^ni strani Gor- C^tojšketr ie tropine ~) ^oBh^N1 OBISK - Glas. da |ohvQ,;0kranjci težave z mostovi %ia„J' sc8td tudi daleč čez s A JPem “se,nJ s pobiranjem cest-’ >li S(.miPriPravljeni nasvete pro- %oilCan°m- k' b' imeli ,ako No r! 5Zbral'bi denar za po-Nddtr raPane ceste, ki so lim >blii„,težki tovornjaki, pa še Wn!ihl!k° ,c|cvizijo bodo prišli, Aoh)., ,)Va dopisnica, čeprav pri- —- pieuviucli. ^pnehod po Metliki | ffi°1TEKI CHETTO ima-I1 iutran-li0£ovor- Gc se v zgod- sj?5^ussas&: ^ejo. M,žPrazn‘ta mizi, da lahko sj™«- k‘.m°raj° v *akš- •pnm ' * 1 tuuiaju v um.')- J,tern n„ ru 2apustiti mehke stole, Kujajo, kaJli ° “Pre-J*tOn,» bili obveščeni. “Dino-fcti nitl vstopnine ni treba JP? S ^NeVA1^™1- ki so med \ a
  • je P>salo, da € f? Pete igral Silvester itf N tazt"^ Band. V resnici pa st 'F ,,C/C!icvala le Silvcste od« ce, in Silvester Mihelčii j- '.."'kif „vv;jevaia te Silvester t)df ijMki: ,cc. 'n Silvester Mihelčič, O*1’ |'M|hclčičje to pojasnil tu- jrS' Vand s,cr Mihelčič - to jc moj s« sicer Jo v iNr; V,, plakatu, ki je vabil na rti« ik l()VznrPana Ilmyja Staniča, '1 J Jiihv Kknila: “Nisem vedela, da j£ V je ^ata Stjepana!” Po na-C Ni .Motala biti hudo raz- st ‘ atenoma. panjske iveri ^ŽENSKE-Direktorica ipu&r ______________________ , Pink' MBA, je na j))’ slovenske televizije o jsl«1 v^zai v slovenski družbi zno-i>eiie.a- da se da z malo bese- VVelik-,,' aa se da z malo bese-f^kj j? Povedati. Menila je, da i,\va„-nski manjka korajža za ,'nje Kenkov3 tudi Podpora dru-jjv C'la nna se Jc' Predno se je kot 40 moški j„ uotnta vso podp WoViaP°s|enih več I ».togr&fSSSzjm iv-tloji-'do žensk. Kako pa naj JiH » kakršno koli diskrimi- v**J V;lau2ncjšega spola v Trimu L dovolili, ko pa pravijo, ?vkjeejcm ir,'h in;,kem pod- ir)A fv&ijem trebanjske i* Vpjo ^JanJu časopisa se včasih > 'Katodne reči, ko je treba ,|t«' CSn^no maksimo, “da gre / \h^'Sefi LCr>” ko1 radi Poodar- V Wrie/'ko opozarjajo, da je za V jXik ?QP,sni papir omejitvc- " ■ ' r’ kakor je za kmeta zem- ,/>i s glogov naj bi v prejšnji Pbfi 'resnosti ob 60-lctnici vio/ne na posnetku ostale le vlja/oke in del bujne frizure VHj ^8a župana Cirila Pun-’L ni bilo nesreče. p„ mestu POSLEDICA ŽEJE -Joj p je razen drugih odpadkov , ^ eej pločevink. Se več pa Ji"FL, in sed Rinži pri cerkvi, m°s'u’^cndihje K Likovnemu salonu. Ob *• .u raz-namreč mladina zaradi n . *0pj s&iasGS&jgi mestu ni več v okras, amp moto. oto. OBČAN SPRAŠUJE MEDVED ODGOVARI* - 7-akaj Rinža tako lepo crt“- Ker jo dobro gnojimo. [BMšitizobPtrjd MORANE NI VEČ-^Ji-dobrim mesecem in P01 .,a)co n° šali, da bo čas pokazal,* niškem okolju. Glede na ■ jait rana zapušča oziroma J« »tore, zapustila v Ribnici naJet. v, tegaže bi lahko rekli, da je čas glede ^ pokazal svoje, pa čeprai fli-nine prisotnosti v Ribm nila niti dva meseca. ocenil11 ŠIRITEV PONUDBE-v Ribnice, na Seškovi ulic i, J skih ponudb v izobilju. Ulic w 'odanezačnemkon^z^tn^joft pa gostince sili v širšo ponudbo. Tako v t . |aStn“ Pildarju prenavljajo >tuh'"i“'ajo ki bistro a Pap pa namerf zdi n Pildarju prenavljajo 'vajo P ki bistro a Pap pa namer®’Jdjpi slinsko ponudbo '%j&* prostore, v katerih jc bila JJ onren?0, nega: da bodo lahko ° gosi družino odšli na nedelj . eno izmed ribniških goS eno izmed rionisMi* OBČAN SPRAŠUJ‘t MEDVED ODGOVA - Kaj meniš o zagn°jf'/ sakralnih objektov v blitN ni okolici? in0, č‘ {j - Da ne bi bilo nap.a.ao¥\ .trni naredili tud‘ Z ■ j, d - Da ne bi bito "“e- tfpv’ nekaj več naredili tudi :j(t? nje novih delovnih mesx ’hreZpod' našem območju največ or *"• _____-pa Sevniški pajffik [ PO GOBCIH-^Otern, narja za šport »*r ceste. Toda tudi zn°-notn°rri t° -.nje se ta navidezna sre ten :njc se ta navidezna ij ob razpravi, kiJk°urž saartassfefes Pravi, da so karateist' pici ;. ...__________,11 ,11W ■■■ Pravi, da so karateisti napf«J 3j-rokometaši pa kfpadalV vzhodu, denarja dobU • trla 1 ,$) niški , konec ristno s prijemu,,- ; : ki ga jc organiziral n®J niški in menda celo p0:' t-.... . ,,_:..i, minn kolicc stavbe ? -js|ci P! prijetnim. f°,,jStareji|iC^ organiziral n'd vsk'P!i/ reli) DOS** pa, da ne bodo Pril ikri H ieg razr let iplo levi Th 8« I *Ui Sl “i vj ,V VE; hpr H 'isoj »ek; °lto •akši % »a C •fisci kili 8»r j prostore', v katerih jc ouV'~opte<^' trgovina z ribiško in l?^ratji n$ ki so jo pred meseci z _ gost' nosnosti zaprli. Kvaht:t 1 J0!# nam še vedno gre ‘9. ** „0stilni Tega se zavedajo tud. v g^J helič, ki za prihodnje 1«° ta. 0" odprtje zimsko-letneg j mo vseh novostih, katere g 0bČan'L da načrtujejo in za ka ere ,0) V ne vejo, pa vsaj nekateri iiti„ jim bodo prinesle tudi tisi , ,c, m Ija povsod drugod, razen 0|,iča) g* za nekaj čisto normalneg ctje|jab gj1 nega: da bodo lahko ob koSj|o »i, ,.,oi; na nedeljssu, ^*V|j privrženci. Pravijo, a SpoV ‘ proračunska postavi• ravc lL, tudi po malem zrcali P'.^ vd1 $ £ S* več. Zatrjuje, da.Sifden»r,S& fk U kakšno na gobec”..!" rez®1 V [k za ne ceni dovolj ni'h° j,8 de tjks' f taf zakaj jc tako mačehi'* jSk1’y1 S, obetavnih in mladih ^V tov, na čelu z Robertom v. y c in Petro Radišck? ...g . Na.cjjt' policijski r'Krv' jk ditev okolice stavbe |jCjjslti vzdušju. Policisti SO urej \ jedlifnpilizasvotdenf^eV h k s zavoljo lepše podobe p— jta* so že začeli divjati po se,j s ^ ™ cah, kot da bi se igraCK in tujimi življenji. A \ El i|?ibi N S V Jh S k M »t 5 S >t. Si $ Si S M S v1' V C:' r 1 —■— . tkKinjk< te novice .. j JTRAH ZA ŽUPANA - Krška je bila prejšnji teden bolj , ko* običajno, ta mir bi lahko so R' zadšje Pred viharjem, saj tnri emarsika>ere sile usmerjene 0 J.rave na sestanek z Goričani in lasti a"', ju naj bi jih občinske ob-Hi £rePr'eale, da bi Rome preše-»enH aketno bazo. Na občini so se rale7-1!0 skrivnih hodnikih že zbi-Cj[n az '^ne varnostne službe, šibi »or,? *°?no določenim ciljem, da Romi a?V'i!c’ kdo bo bolj trd oreh; da n J) krajani. Vse pa v strahu, ilovekaobčine 00 'zgubili P"6®3 vmeseno razmnože- rv■ * ic hil nnrnvirpn ni (|(j ruJaJocc pa je, kako se ciga-icta : P° mnenju nekaterih bolj-r4'm,ePa ne zaslužijo) hitro CS,Nai^ Sta Prižl3v sploh grm LoJzck m Micka, ki i= več Ji. Imii!a °trok. Danes jih Khn mS1°' <-'udež narave? Tl Na°tNAS HOČE KAZNOVA-Wmd.??ankuie bil° Slišati mno-nau ohi .. sed in tudi razočaranj >K ^ločitvijo nreišnie skunščine nadofii,... ??d ‘n tudi razočar; “Kaj jP „ ,Vli° prejšnje skupščine. ^ svet jVas naredila hudega na Navir ■ 3 hočete sedaj Rome Skon^..encga konca vasi na Navit;’- nocctc sedaJ Kome btijj i. Iz enega konca vasi na WDamC?”Seje maševal eden, bivžga|i?uieodgovoril: “Daše ne VEton^VLJANIi A PO OB-S^^lRAZUČNI-čepo- lfU »ekaj v P° osebi, zraven pa 8|r°ke kot 10 tisočakov za mi %cJk? *ahko dobijo nekateri in Hli" jC,ske;0 katerih mnogi “na-*pri (Liljani samo sanjajo. A cstNO RAZMNOZE-Strah je bil upravičen, saj " oslro nastopili tako pro- i ptei3.1''os’r°J nastopi i i”tako p ro-Cn»! M?0m obč,nc kot proti sedai ^ hodnega, z Romi so že šele kn?t.t®žave- kaJ Pa bi bil° tlrevjf t °lb v gossdu. Posekali bi 'RAZLIČNI Niak °drasli dobijo okoli 15 tekaj mw°, osebh zraven pa še se pravim; nihče ne za >e,orir,icn'K|JePodobenkitaj- v°tna or!' Ponudite jim službo, Niinv mer pobiranje smeti ob Naviliavi' ^sc> ki ne bi hoteli, bi tof in j , VjS,0> Pa naj 8 ur hodijo Niti n. ’ ■ nc bodo imeli časa a "^umnosti!” j^ovBrežicah ] HNJJz, Sbolj Sr?E ' Mesto Brežice ni ™;rtic]a , da 'ma znotraj svo-»no , 0 enklav, za katere je NiisUk sodijo v 1. kategorijo NoiA'" zemljišč in jih je zato Njaj c Pozidati. Menda pred-ukrtetil^mclj razvoja slovenske-bNkli,,'Nekaterl meščani pa , to ,, aaa.' vendarle zadovoljni, ^kih m radi .njih so Brežice eno P’ ^kihm'!'*101 .njih so Brežice eno °PetelinjSt’ kicr te zjutraj še budi- ^ !^ijoobr'IJA ’ Pa se jezimo, dt ,)i Jle ve(inC|nske nagrade za inova '5 J »ost v8 dffgega. Krajevna t.Spreai ape e bi- na primer, ve nn agala snovalca genijalne -o S tn a, avitve vodohrana. Ni se Nev, | favno domisliti, da bi ta Naj. nko stala na podstrešju v%^novncš°le. Kaj storiti ob k ».vi.. CSU, ko hnrin rezerve. .N zaii?tresu, ko bodo rezerve učilnice in otroke, je 'Sep.tVar nekega drugega ino-t;E,b|S Pi>sa,neznika. ia te s, " Prebivalci Velike C:Se v Sloveniji, Se,"najbrž edini v Sloveniji, ^cSSS.SS«! ,1 ili reai, lakrat, ko so mimo njih Delnici, z, pustil redno delo in s jj-ut življa le z umetniškim' c mi deli. J. P** POTA IN ST« ^ večje kazni 44 nabiralce “s, G0B •ni^f ,r«la gora in rodila fav* ^PfaJujejo ljubitelji na-aftieji,B“di 1)1 namreč vedeli, ali ve|ja a..v "obiranja gob pri nas Sh'J* Razprave o umestile tnb ,d ukrePa so potih-Matntpi ”*‘ro bot so se raz-Ni»*S Pa J« ‘udi, da so besMp .e bolj ali manj mrtve ba o ‘n ,e na papirju. Ured-8Hv m:a,rovanju samoniklih 55) Sev»H ’ RS štU38/94 in 441 ,v8ust!dia velju'še vef;od 5- **0v«Č-l Ct0S so ce‘° zna*no njene .p* d«narne kazni za tosainp ponovimo: »abra,|Zn . S|ne v enem dnevu Sob, „rl najycč dva kilograma "abiranju je prepove-‘ko(ju, P°raba naprav, ki po- j*. Ogroin ras,iSČC a,i Podgob-daao , ‘, .ne vrste je prepove-Sobe '*a"ira‘l. vse samonikle bttlJ.e Prepovedano nabi-regij ? “»močjih narodnlh in •*lh in „ Parkov ter v narav-gozdnih rezervatih, Poginjajo teleta zaradi strele? Ribičevi iz Ornuške vasi se lahko le srečnemu naključju zahvalijo, da niso ob ujmi doživeli družinske tragedije - Strela razcefrala kabel nad glavo 13-letnega Jožeta dežurni ] poročajo | VL°Mil v SKLADIŠČE - V noči sklartii-aViust ic neznanec vlomil v &ž,vi' ^ pijač gostilne Mari-neupm v.1?1 vasi, od koder je odnesel “SPriokeno količino živil in pijač. B. i ,° 0DIr SI JE KOLO - Darko 'z kolp”'Jerneja je 15. avgusta ob 7.50 Senti„ r-nice Pred tovarno Iskra v kolo 7„eJa odPeljal moško športno z Dram R°S lastnika Lojzeta P. $tCm, e.lnsi 8a protipravno prilastil, ‘olarjev astn,ka »škodoval za 12.000 ob 2q )J^'bCA UJELI - 14. avgusta bršliin,, S‘a bila v trgovini Jasna v Brezia i?riJCta Denis K-in Boris K-iz Odneet;K' xta nameravala iz trgovine 2.5oo |0|^ 'zdelkov v vrednosti okoli ,„2 OROŽJE ■■■■■ prispel na mednarod-NrvaškePreh°d Dobova iz ORNUŠKA VAS - 8. aprila 1995 nekaj po 13. uri je bila sobota in čeprav ni bil “črni petek”, bi se življenjska usoda v hudem nalivu s točo skoraj kruto poigrala z družino Ribičevih v Ornuški vasi 5. Ko se je tega dne gospodar Vide s 13-letnim sinom Jožetom in ženo Milko s traktorjem vrnil domov, so se vsi trije zatekli pod kap gospodarskega poslopja. “Električni kabel tik nad Jožetovo glavo je strela razcefrala na treh krajih. Jože je kriknil in ves prestrašen navlic nalivu stekel v sosednje poslopje. Žena Milka, ki je stala ob meni, pa je zavpila: “Gori, gori!” Takrat sem tudi jaz zagledal, kako je ogenj šinil iz slame na podu. Žena je naglo prinesla vedro vode in še danes ne morem verjeti, da smo s tako malo vode pogasili požar. Mislim, da je bila odločilna naglica, saj je v takem primeru dobesedno pomembna vsaka sekunda. To dobro vem, saj sem že okrog 30 let gasilec. Pri streli, pravijo, si povsem brez moči, nam pa jo je le uspelo čudežno premagati. Hčerka je stekla po pomoč k blagajniku šta-tenberškega gasilskega društva Lepoldu Kocjanu, s katerim sva potegnila skoraj nov puhalnik iz slame na podu. Pomoč drugih gasilcev k sreči ni bila potrebna,” pripoveduje Vide Ribič in nadaljuje: “Električar, ki je prišel zamenjat glavne varovalke, je rekel, da bi bilo možno, da je strela prišla iz bližnjega transformatorja in našla šibko točko v našem električnem omrežju. Ko pa je pozneje sin Jože odkril na poslopju, da je Trimova plošča preluknjana za palec in prežgana iverica v velikosti dlani, da je scefralo špiro, je električar spremenil mnenje. Nobeden ne more verjeti, da smo utrpeli sorazmerno majhno škodo, saj bi lahko treščilo v nas in nas pobilo. Težko, če bi kaj ostalo. Strelo je nemogoče izigrati.” Ribičevi imajo v hlevu 19 glav i---—■ Ijan 5s ,Ob2*-30, tudi nemški držav-"Kmnarn ?1 L' W- Policisti so pri ... >5 ročnih bomb, vojaški nož, av8Ustu '??JEM ČEZ MEJO - 21 ■ nen,. , . 8 2.';50 je bil na mednarodni n 21 >i I v°jaa;r-rc 350 p (,1a‘01nct.z rezilom, 209 nabojev, Čoper -SP °?‘va TNT in detonator. 0vatlba 283 Je bda podana kazenska ^OČNO VINJEN V Motorista >4SELJ ; 17 avgusta ob žil koi0, ns Jan Ž. iz Črnomlja vo-cestj v A motofjem po Kolodvorski Pošte : rn°mlju. Ko je pripeljal do Cestoz "e,nado™ iz parkirišča na Iov0 * i,/,!3* v°znik avtomobila Kris,ian ? ‘-momlja. Vozili sta trčili, Sl jr Padcl in se hudo poško- ““Račun z vilami Ncdl^n y,četrtek’17: av8.u- prepin ^ ' In m- uro je prišlo do ■'ke. u"!ed D. S. in M. T. iz Met-SovJ'Pfei s,a se prepirala v “šlo Pa )skl hiši, kjer stanujeta, S'a s Prer, 3 °d^*a na dvorišče, kjer Porabil,0,"1 nadaljevala. M. T. je >ahniLV''e'nz njimi nekajkrat in Vref° D' S” kl ie dobil odre-J iskal , /n,ne po obrazu, tako da S .favniško pomoč v metli-zdfavstvenem domu. JE MORILA STRELA? - Ribičevi (na posnetku je vsa družina) so trdno prepričani, da jim je strela ubila dva telička v brejih kravah, kajti na drugem koncu hleva je 5-letna Čoha 20. junija normalno povrgla zdravo tele. Njihovim domnevam pritrjuje tudi živinozdravnik dr. Blaž Jene. Upajo, da bo brez zapletov minil tudi porod 6-letne krave Mike, ki ima rok 17. septembra, saj je tudi ta privezana nekaj metrov proč od kraja, kjer je strela od strehe do temeljev stresla gospodarsko poslopje Ribičevih. Kočevska stranpota VLOM V KOČO -15. avgusta so policisti zvedeli, da je bilo vlomljeno v kočo na Mestnem Vrhu in odnešeno: zaboj piva, avtoradio z zvočniki, popitih pa je bilo še nekaj žganih pijač. EKSPLOZIJA V LAKIRNICI -Zaradi napake gorilca v plinski komori je 16. avgusta prišlo do eksplozije v lakirnici V. K. iz Livolda. Škode je za okoli 500.000 tolarjev. OSUMLJEN JE MEDVED -18. avgusta je bilo policijski postaji sporočeno, da so v Nemški Loki raztrgane ovce. Policisti in lovci so ugotovili, da gre za raztrgano kozo in kozlička. Za umor so osumili medveda. SKRB ZA OTROKE - Spet se bo začel pouk in starši naj bi poskrbeli za svoje najmlajše otroke v šoli in vrtcu primerno opremo: rutice, kresničke, opazna oblačila. Policisti bodo do prve polovice septembra poostreno nadzirali promet (meritve hitrosti, pregledi vozil, vinjenost itd.), prt varni poti v šolo ali vrtec pa jim bodo pomagali še člani ZŠAM, AMD in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. po dolenjski deželi V želji po čim bolj varnem bivanju smo se domislili že tisoč in ene stvari, s katerimi bolj ali manj uspešno varujemo naše premoženje pred nepridipravi. A o kakšni bolj učinkoviti zaščiti za kure kot je kurnik, vsaj za manjše rejce, še nismo odkrili, to pa vedo tudi kurji tatovi, ki neznanje na tem področju s pridom izkoriščajo. Tako se je zgodilo tudi pri Francu K. iz Jablana, ki je v ponedeljek namesto raznih elektronskih naprav kar sam odkril tatiča - Ota iz Cviblja pri Žužemberku. Če je bilo že njegovo odkritje uspešno, pa se je žal tragično končalo za kokoši. Oto je namreč 10 kur že zadavil, Franc pa je kurjega tatu zadržal do prihoda policistov. A ne za pečenko. Franc je torej ostal brez kokoši, Leopold iz Gornjega Pod-boršta pa brez 18 litrov vina, ki ga je neznanec iztočil iz zidanice na Grč Vrhu. Pomagal si jez 12 plastičnimi steklenicami po 1,5 litra. Verjetno ta neznanec in Oto iz prejšnje zgodbe nista povezana, čeprav gresta vino in pečenka lepo skupaj. Lastniki kur torej pozor pred tem neznancem, ki očitno potrebuje še nekaj za prigrizek. Nekatere privlačijo vino in kokoši, druge potni listi. Tako kot tista dva hrvaška državljana, doma iz Velenja, ki sta se pripeljala na Obrežje, da bi prišla v Slovenijo, a nista imela le svojih potnih listov, ampak še pet slovenskih, ki so bili prenarejeni tako, da so bile vstavljene nove fotografije. Potni listi so bili ali ukradeni ali izgubljeni, natančneje pa bodo to ugotavljali kriminalisti. V AVTO - Voznik m 16-letni U. A. iz S;)0«'v, lili cahti» ° i f11 P° Obrtni ulici v Oh vkriži&u zavil v desno na Ha n« IOnu* ^r' zavijanju je zali IvOsehn-S^rotn‘ prometni pas in i* n 1 avto 33-letnega voznika Vkoval i!0- Motorist se je hudo Čelatje oa s sopotnikom sta bila PREBLIZU ROBA CESTE - 14. avgusta ob 13.10 je 20-letni D. S. iz Peričice vozil tovorni avtomobil iz Brežic proti Bizeljskem. Izven naselja Župelevec je na ravnem delu ceste vozil preblizu desnega roba vozišča, zato se je prevrnil po nasipu. Pri tem sla se voznik in njegova sopotnica 19-letna M. S. iz Tržišča hudo poškodovala. živine; štirje so bikci, ostalo so zvečine krave. Letno oddajo okrog 20.000 litrov mleka. Do nedavnega so 20 let imeli tudi priznanega merjasca, ki je osemenil letno tudi okrog 50 svinj, do pred 4 mesece nazaj pa le še 10, zato so ga prodali. Krave imajo Ribičevi zavarovane pri Tilii, ne pa tudi teleta. In tu se nadaljuje njihova kalvarija. “2 leti stara krava Žumra je 22. maja, mesec pred rokom, izvrgla mrtvo tele. Imela je suho posteljico. 24. junija je 2-letna krava Mala, 14 dni prej, izvrgla spačka z zelo veliko glavo in majhnim trupom. Naš živinozdravnik iz Mokronoga, dr. Blaž Jene, je rekel, da bi se to lahko zgodilo zaradi posledic strele. Dr. Jenetu in njegovi sodelavki, pripravnici Erni Žagar iz Češnjic, smo zelo hvaležni, ker sta nam v nedeljo, 6. avgusta, s carskim rezom rešila 2-letno kravo Čado in tele. Živinozdravnika sta se mučila v hlevu s Čado od 23. ure do ponedeljka deset do treh zjutraj! Ta poseg bi nas stal okrog 30.000 tolarjev, če ne bi imeli vsaj krav zavarovanih,” je povedal Vide Ribič. PAVEL PERC NEPREVIDNO ZAVIJANJE TRAKTORJA ŠENTJERNEJ - V ponedeljek, 21. avgusta, ob 17. uri je voznik neregistriranega kmetijskega traktorja Jurij Š. z Vrha pri Šentjerneju vozil po lokalni cesti iz Dolenje Brezovice proti Šentjerneju. Ko je pripeljal po cesti Oktobrskih žrtev v Šentjerneju, je ne da bi se prej prepričal ali vključil smerokaz, začel zavijati v levo ne neprednostno cesto v istem trenutku, ko ga je pričel prehitevati kolesar Matjaž R., kije pripeljal za njim. Da ne bi trčil v traktor, je kolesar naglo zavil v levo in zapeljal z vozišča v vrtno ograjo, pri tem pa se je hudo poškodoval. M-KZ Krka PE AGROSERVIS KNAFELČEVA 2 Novo mesto v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 27.8.1995, objavlja javno licitacijo poškodovanih vozil in rabljenih strojev. 1. Lada Samara 1500 S 5V letnik 1994 izkl. 440.000,00 2. Peugeot 405 GR LUX letnik 1993 izkl. 500.000,00 3. R-19 ADAGI01.4 e letnik 1995 izkl. 550.000,00 4. Golf 1.8 CL Europe5V letnik 1995 izkl. 1.420.000,00 5. R-5 Campus letnik 1993 izkl. 420.000,00 6. Hyundai H-100 (kombi, vozilo) letnik 1994 izkl. 320.000,00 7. R-191.4 e RT letnik 1994 izkl. 780.000,00 8. Škoda Favorit GLX letnik 1995 izkl. 450.000,00 9. Škoda Favorit letnik 1994 izkl. 400.000,00 10. R-Expres 1.4 RL letnik 1994 izkl. 950.000,00 11. TAM 130 T11 -hladina komora letnik 1985 izkl. 730.000,00 12. YUG0 45 letnik 1988 izkl. 40.000,00 STROJI: 1. trosilec VICON vlečni letnik 1984 izkl. 40.000,00 2. trosilec MENGELE letnik 1983 izkl. 100.000,00 3. krožna brana 3.2 m 0LT letnik 1980 izkl. 60.000,00 4. predsetvenik 2.8 m RAV letnik 1970 izkl. 50.000,00 5. sejalnica za žito IMT 634/23 letnik 1985 izkl. 100.000,00 6. prikolica ZMAJ 5T letnik 1980 izkl. 10.000,00 7. planirna deska letnik 1988 izkl. 10.000,00 8. kiper prikolica 3T letnik 1980 izkl. 160.000,00 9. trosilec VICON-nošeni letnik 1982 izkl. 80.000,00 Poleg naštetih strojev bo v prodaji tudi inventar in oprema, natančnejši seznam pa dobite v PE Agroservis. Licitacija bo v nedeljo, 27.8.1995, ob 8.00 uri v prostorih PE Agroservisa, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil in strojev v PETEK, 25.8.1995, od 8. do 12. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. 10 odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlici-tirano vrednost se plača 5 odst. prometnega davka. Mercator - KZ Krka, z.o.o. PRIJELI BEGUNCE ČRNOMELJ - 15. avgusta ob 15.10 k patrulja policijske postaje Črnomelj v naselju Dolenjci pri Adlešičih prijela 8 državljanov Bosne in Hercegovine, starih od 21 do 27 let, ki so ilegalno prestopili mejo preko Kolpe. Kot so izjavili, so pobegnili iz begunskega taborišča na Hrvaškem in so nameravali preko Slovenije v Avstrijo. Vrnjeni so bili varnostnim organom Republike Hrvaške. AJDOVŠKJ GASILCI IMAJO NOVA VTO - Gasilci GD Ajdovec pri Dvoru so v soboto, 19. avgusta, predali namenu avto Tam 80 z nadgradnjo ter tako zamenjali dosedanjega; to je bil 23-letni kombi IMV Na novo so prekrili tudi dom in uredili fasado. Novi pridobitvi je blagoslovil ajdovski župnik Andrej Sever. Zasluga za opravljeno delo velja predvsem Kmetijski zadrugi Žužemberk. Vsi gasilci, ki so sodelovali pri obeh akcijah, so dobili tudi priznanja. Po stari gasilski navadi so imeli v Ajdovcu tudi veselico z bogatim srečelovom in plesom. Igral je ansambel Ivana Puglja. (Foto: Slavko Mirtič) “Policisti so me hi ud °F >r el tep li” Neupravičena pritožba Danka Brajdiča - Število pritožb v primerjavi s preteklimi leti upada - Mnogo neupravičenih zaradi nepoznavanja pristojnosti 5. SREČANJE PLANINCEV NA GORJANCIH GORJANCI - Planinsko društvo Novo mesto vabi v nedeljo, 3. septembra, na 5. srečanje planincev na Gorjancih. Planinci in ljubitelji Gorjancev se bodo srečali ob 1L uri pri planinskem domu na Gospodični. Vodniki planinskega društva bodo udeležence, ki se bodo odločili za pohod, vodili iz Novega mesta. Prva skupina bo s Knafelčeve ulice pri Agroservisu odšla na pot ob 6. uri, drugi odhod ob 7. uri pa bodo lahko ujeli tudi tisti, ki bodo v Novo mesto prišli z vlakom. V Šentjoštu in pri Gospodični bodo pohodniki dobili čaj. Skupaj je zložne hoje od Novega mesta do Gospodične 4 ure. Po prireditvi bodo vodniki popeljali pohodnike še na Trdinov vrh, do tam pa je še uro zložne hoje. Celotna pot je lahka, seveda pa se pohodniki lahko za vzpon in sestop odločijo tudi vsak po svoje. Pri planinskem domu bo poskrbljeno za hrano in pijačo, pa tudi glasba bo. Vrnitev predvidevajo v poznih popoldanskih urah, iz Gabrja v Novo mesto se bodo udeleženci lahko brezplačno peljali z avtobusom. Vodja prireditve je predsednik PD Novo mesto Jože Perše, tel. (068) 74-409. NOVO MESTO - 33-letni Danko Brajdič iz Žabjaka je na naše uredništvo naslovil že dve pismi z enako vsebino, v katerih opisuje ravnanje policistov, ki nty bi ga močno pretepali in obrcali, zaradi česar naj bi imel razbit nos. Njegovo pritožbo so na UNZ Novo mesto že obravnavali, bila pa je neupravičena. Danko piše, da so ga štirje policisti prijeli 9. julija ob 1.15. Nataknili so mu lisice, potem pa ga brcali z nogami, tako da je imel zlomljeno nosno kost. Danko ne piše, zakaj so ga prijeli, to pa smo izvedeli na UNZ Novo mesto. V zapor na Jerebovo bi se moral namreč vrniti 21. maja, ko so ga dva dni prej spustili domov. Ker ga v zapor ni bilo, je bila za njim 23. maja razpisana tiralica z obrazložitvijo “samovoljno podaljšanje izhoda iz zapora”. Zaradi različnih prekrškov, predvsem prometnih, bi moral v zaporu odsedeti še 105 dni. In zakaj je podaljšal dopust? “Plačal sem 160.000 tolarjev, da sem si skrajšal kazen, mislil sem, da mi potem ne bo ostalo nič več kazni, a sem kasneje zvedel, da moram nekaj kazni odslužiti še v zaporu, ker se menda ne da odplačati. Da sem plačal 160 tisočakov, sem si moral denar sposoditi. Doma pa sem ostal zato, da bi z nabiranjem zelišč lahko dolg vrnil,” pripoveduje Danko. Omenjenega dne so se zato policisti prometne patrulje in nočne civilne patrulje odločili, da pogledajo, ali je Danko slučajno doma. Bil je kakšnih 20 metrov od barake v grabnu med koprivami, z njim pa še 15-letni sin njegove žene. Policisti so za ukle-nitev res uporabili silo - eden ga je prijel za ovratnik jakne - silo pa v takšnih situacijah tudi lahko uporabljajo, o kakšnem brcanju policisti ne vedo nič. Danka in Veljana so z avtomobilom odpeljali, še prej pa so po poti legitimirali štiri Rome, ki so se z Dan-kom tudi pogovarjali, vendar kot so povedali kot priče v tem postopku, nihče ni opazil, da bi imel Danko razbit nos ali da bi krvavel. Paznik pa je opazlil le, da je šš!imM- ■mMMm ■im® Danko Brajdič pravi, da ima kazenski zakonik - tako ve, kaj lahko naredi in kaj ne. Ker je že dobil negativno rešeno pritožbo, pa se bo pritožil na ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljano. vinjen, zato je noč preživel v posebnem prostoru. Olga Kovačič, ki z Dankom živi v izvenza-konski skupnosti, je povedalarda je eden od policistov Danka res brcnil z nogo v glavo, ni pa opazila, da bi bil poškodovan. Danko je naslednji dan ob 10. uri v zaporu povedal, kaj naj bi se mu zgodilo, zato ga je tudi pregledal zdravnik, kije res ugotovil < Kot je povedal šef urada načelnika UNZ Novo mesto Stane Smolič, dosledno obravnavajo vsako pritožbo, ki jo dobijo, število pritožb pa se v primerjavi s prejšnjimi leti umirja - letos so jih obravnavali 38, od tega je bilo le malo upravičenih. Hkrati raste število neupravičenih pritožb, eden pogostejših vzrokov pritožb so nepristojnosti pri ukrepanju zaradi spremenjenih predpisov. lažjo poškodbo. Na UNZ Novo mesto so pojasnili, daje “Danko že podal nekaj pritožb, predvsem ko je bil obravnavan za prekrške ali kazniva dejanja. V teh pritožbah je vedno navajal neresnične podatke. Navajanje podatkov, ki jih priče niso potrdile, se ujema z njegovo dosedanjo prakso tudi v tej pritožbi.” Ker je bil Danko do predaje v zapor vklenjen v lisice in si torej nosa ni mogel brisati, bi moral imeti kakšne sledi krvi, kar pa ni bilo opaziti, čeprav je zdravnik ugotovil lažjo poškodbo. T. G. Stangelj končno tudi cestni prvak Gorazd Štangelj je na Ptuju Krki pripeljal prvi naslov cestnega državnega prvaka ■ Pri mlajših mladincih je bil najmočnejši Peter Ribič, drugi pa Krčan Uroš Dular ŠAHOVSKI TURNIR V KOSTANJEVICI KOSTANJEVICA - Krajevni odbor SKD Koslanjevica organizira hitropotezni šahovski turnir za amaterje in kategornike. Tekmovanje bo v restavraciji Pod Gorjanci v nedeljo, 3. septembra, ob 9. uri. Pokrovitelj prireditve je predsednik občinske organizacije SKD Krško Danilo Siter. Prijavite sc lahko na tajništvu SKD Krško tel. (0608) 22-744 vsak dan, kjer dobite tudi natančnejše informacije. PTUJ - Državno prvenstvo kolesarjev v cestni vožnji se tudi letos ni izneverilo tradiciji in zmagovalca je določila šprinterska loterija, ki pa je bila, za razliko od dirke Po Sloveniji, zdaj naklonjena novomeškim kolesarjem, ki so imeli v svojem moštvu prvega moža na pravem mestu in ob pravem času. 23-letni Gotenčan Gorazd Štangelj je končno tudi na državnem prvenstvu dokazal, daje najmočnejši slovenski kolesar. ležencem 164 km dolge članske dirke jasno, da bo tudi tokrat igrala glavno Težko bi rekli, da so imeli kolesarji novomeške Krke letos srečo. Če so se izkazali na tekmovanjih v tujini, jim je sreča popolnoma obrnila hrbet na nekaterih domačih tekmovanjih, še posebej na dirki Po Sloveniji. Skoraj popoln moštveni uspeh z dvema zmagama, enim drugim in enim tretjim mestom na državnem prvenstvu v cestni vožnji pa je stvari postavil na svoje mesto. Krka je pač najmočnejše slovensko kolesarsko moštvo. Že pred Startom je bilo vsem ude- Streetball v Brežicah Ulična košarka za humanitarne namene - Eden glavnih pokroviteljev AFP iz Dobove - Finale v Ljubljani BREŽICE - V soboto seje glavna ulica Brežic za 12 ur spremenila v pravo igrišče z veliko zabave, glasbe in dobre volje, saj je gostila Streetball turnir, kije bil že 10. po vrsti, ostane pa le še dvodnevni finalni zaključek v Ljubljani. Za dobro vzdušje so poskrbeli plesna skupina Bolero, D.J. z Radia Gama, Edi Štraus, nagradne igre in še kaj. Nastopilo je 80 ekip s 320 igralci. Streetball, ki pomeni ulično košarko, je tudi pomemben družbeni dogodek, saj poteka v smislu zdravega načina življenja - brez Streetball v Brežicah alkohola, nikotina in droge, pod geslom “Najboljša droga je žoga”. Bistvo streetballa pa je humanitarni namen, saj je bil že lani, kot tudi letos, ustanovljen sklad za humanitarne namene, v katerega sc zbirajo sredstva od vplačanih prijavnin ekip, ki so tekmovale na turnirjih adidas Streetball Slovenija 95. Ker lani prijavnine za tekmovanje ni bilo, je sklad napolnil organizator AFP Dobova, tudi letos pa je v skladu vključen njegov delež. Sredstva iz tega sklada bodo na zaključku finalnega turnirja v Ljubljani podeljena Socialnemu forumu za zasvojenosti in omame. Streetball je do sedaj gostoval v vseh večjih slovenskih mestih, tudi v Novem mestu, sodelovalo je več kot 3.000 tekmovalcev in okoli 60.000 gledalcev. Na finalni prireditvi bo prvi dan, v soboto, 2. septembra, nastopilo 118 ekip, to je 472 igralcev, naslednji dan pa se bo med seboj pomerilo 92 najboljših ekip s posameznih turnirjev iz cele Slovenije. Zmagovalci na finalnem turnirju adidas Stretball - Slovenija 95 se bodo pridružili množici mladih, ki bodo odpotovali na veliki svetovni finale adidas Streetball Championship v Barcelono. T. GAZVODA vlogo taktika in da bodo favoriti iz treh najboljših slovenskih klubov -Krke, Roga in Save - vse do zaključnega dela tekmovanja skrbno pazili drug na drugega. Tako se je tudi zgodilo. Najboljših ni zaskrbelo niti takrat, ko si je v petem krogu Ljubljančan Sašo Sviben pridobil minuto in pol prednosti. Kdo bo stal na stopničkah za zmagovalce, je odločil šele zadnji vzpon pred ciljem, zmagovalca pa zadnji spust. Na vzponu so zbrali največ moči Ljubljančan Robert Pintarič, Kranjčan Borut Rovšček in Novo-meščan Gorazd Štangelj, ki se je na koncu izkazal kot izvrstni mojster strmega spusta, na katerem si je pridobil odločilno prednost in s tem prvi naslov državnega prvaka v cestni vožnji. Drugi najboljši v novomeški ekipi je bil Sandi Papež na 7. mestu. MERVAR JE DRUGI POKALNA ZMAGA NOVOMEŠČANOV NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke so v Kočevju premagali tamkajšnje moštvo Snežnik s 87:79 ter se tako uvrstili v naslednji krog tekmovanja za slovenski košarkarski pokal. Največ točk za Novomeščane Biatlona v Toplicah ne bo Uprava zdravilišča Dolenjske Toplice je novomeškemu triatlonskemu klubu postavila nesprejemljive pogoje so dosegli: Bajc 24, Samar 23 in Stipanišev 18. Sinoči so se Novo-meščani, ki so novi člani 1 B košarkarske lige, pomerili s krškim prvoligašem Interierjcm. NOVO MESTO - Triatlonski klub Novo mesto nam je z obžalovanjem sporočil, da že tradicionalnega otroškega triatlona in triatlona za pokušino, ki smo ga najavili prejšnji teden, v nedeljo, 27. avgusta, ne bo. Kljub Spet od Prepiha do Vahte Na gorski avtomobilski dirki Gorjanci’95 okoli 100 tekmovalcev iz več držav - Tomlje s prototipom NOVO MESTO - Gorjanci bodo letos od jutri pa do nedelje že tretje leto zapored gostili avtomobiliste, ki bodo svoje znanje in moč motorjev dirkalnih avtomobilov primerjali na mednarodni gorski avtomobilski dirki. V boj za zmago naj bi posegli tudi nekateri domači vozniki, predvsem so to Novomeščani Alojz in Peter Pavlič ter Andrej Fa- * Avtomobilske dirke, na katerih nekateri dirkalniki dosegajo hitrosti preko 200 km/h, so lahko tudi zelo nevarna reč, zato organizatorji tekmovanja prosijo vse, ki bodo v soboto in nedeljo obiskali njihovo prireditev, naj dosledno upoštevajo navodila redarjev in se gibljejo le tam, kjer je popolnoma varno. Poleg tega vse gledalce prosijo, naj ne onesnažujejo okolja z odpadki in naj ne uničujejo kmetijskih pridelkov in gozda. Le na ta način bo avtomobilska dirka lahko tudi v prihodnje na Gorjancih dobrodošla. z verifikacijo in tehničnim pregledom, v soboto bodo ob 10., 13. in 16. uri vožnje za uradni trening, najbolj vroče pa bo v nedeljo, ko bo ob 9. uri ogrevalna vožnja, prva vožnja bo ob 12. uri in druga tri ure kasneje, medtem ko bo razglasitev zmagovalcev in podelitev priznanj ob 20. uri na novomeškem Glavnem trgu. Tekmovanje bo poleg slovenskega državnega prvenstva štelo tudi za avstrijsko gorsko prvenstvo, gorsko prvenstvo ccntralnoevropske cone, FIA challenge mednarodno gorsko pozivno dirko L cone in pokale renault clio Revoz in renault clio IPIM cup (hrvaški clio pokal), pokal daihatsu in pokal peugeot 106. Prijavljenih je že blizu 100 tekmovalcev, med katerimi jih bo precej nastopilo tudi s hitrimi prototipi in formulami, ki so bile že lani in predlani prava paša za oči I. V. bijan v pokalu clio, Matjaž Tomlje iz Dolenjskih Toplic, ki bo sedel v izredno hitrem prototipu in bo tekmoval skupaj s formulami, Davorin in Brane Uhernik v pokalu daihatsu ter Samo Valant iz Tržišča v skupini N. V petek se bo vsa zadeva začela • ZAPORA CESTE - Zaradi avto- mobilske dirke na Gorjancih bo v soboto, 26. avgusta, in v nedeljo J7. avgusta med 8. in 19. uro za ves promet zaprta cesta Novo mesto -Metlika na odseku med Težko vodo in Vahto. Obvoz za osebna in tovorna vozila bo urejen iz smeri Ljubljane oziroma Zagreba preko Novega mesta preko Ločne do Brš|jina ter po cesti Prečna - Straža - Soteska - Črnomelj • Metlika. Obvoz velja v obe smeri. temu, da se je že do začetka tega tedna prijavilo več kot 800 mladih športnikov, člani kluba, ki tekmovanje pripravlja, niso mogli najti skupne besede z vodstvom Krkinega zdravilišča v Dolenjskih Toplicah. Zdra-viliščniki so tekmovanje dovolili in v ta namen ponudili svoj zunanji bazen, vendar so zahtevali, da morajo organizatorji bazen izprazniti najkasneje do 11. ure, kar pa je nemogoče in zaradi tega tekmovanja ne bo. Zdra-viliščniki so kot razlog za svoje zahteve navedli, da bi njihovo podjetje, v primeru, da bi tekmovanje trajalo dlje, utrpelo večjo gospodarsko škodo, saj bi zaradi zasedenega bazena prišlo do izpada dohodka. Argument, ki ga navajajo triatlonci, da pri udeležencih triatlona lahko topliški turistični delavci zaslužijo s hrano in pijačo, lastnikov športnega bazena v Dolenjskih Toplicah ni prepričal. Vodstvo novomeškega triatlonskega kluba ob tem sporočilu navaja, da se že ves čas svojega delovanja srečujejo z nerazumevanjem lastnikov nekaterih športnih objektov in skoraj že splošnim odklonilnim odnosom do triatlonskega športnika. Pri tem najkrajšo potegnejo otroci, ki naivno pričakujejo, da jim bodo odrasli pomagali na športni poti in ko tega ne dočakajo, opustijo šport in s tem tudi športno življenje, kar ni dobro ne za posameznika ne za družbo. Kljub temu novomeški triatlonci ne mislijo obupati in bodo v bodoče poskušali najti druge lokacije, kjer ne bodo povzročali škode kakor v Dolenjskih Toplicah. TURNIR KOŠARKARSKIH TROJK DOLENJSKE TOPLICE - Košarkarski klub Dolenjske Toplice in piz-zerija Račka organizirata v soboto, 2. septembra, ob 10. uri na igrišču tukajšnje osnovne šole košarkarski turnir trojk. Informacije in prijave v pizzeri-ji Račka ali po telefonu 068/65-510, do četrtka, 31. avgusta. Nagradni sklad znaša 200.000 tolarjev. Z zmago je Gorazd Štangelj potrdil dobro pripravljenost in pridobil na samozavesti, ki mu bo na evropskem prvenstvu na Češkem konec tega tedna prišla še kako prav. Dirka starejših mladincev se je izšla popolnoma drugače, kot je pričakovala večina poznavalcev slovenskega kolesarstva. Medtem ko so favoriti Derganc, Valjavec in Bergant taktizirali, je uspelo pobegniti Alešu Mr-varju iz ljubljanskega Roga, Novome-ščanu Andreju Filipu in Staretu iz kranjske Save. V ciljnem šprintu je bil najmočnejši Ljubljančan, medtem ko so Filipu kasneje okoli vratu obesili bronasto medaljo. Pri mlajših mladincih je Peter Ribič, ki je še med pionirji zmagoval kot za šalo, le prišel na svoj račun in je dobil ciljni šprint, njegov uspeh pa je dopolnil član krškega Savaprojekta Uroš Dular. Med dekleti je po pričakovanju zmagala Minka Logonder, članica Proloco Scot, Novomcščanka Marjeta Sajevec pa je na cilj pripeljala kot tretja, vendar je zaradi diskvalifikacije Uršičeve osvojila srebro. MARIBOR - Novomeški motorist Lovro Mervar je trenutno s 45. točkami po 4 dirkah za državno prvenstvo v razredu do 600 ccm SSP drugi, medtem ko vodi Mariborčan Dolanc, ki je do sedaj zbral 60 točk. Do konca prvenstva so še tri dirke, ena v Mariboru in dve na Grobniku. PORAZA ISKRE LITUSA ZMAGA OBLIŽ NA RANE NOV MESTO - Že dalj časa je znano, da v novomeškem nogometnem klubu Elan ni vse tako, kot bi moralo biti in le malo je manjkalo, da bi nogometaši začeli tekmovanje v 3. slovenski ligi, kamor so spomladi izpadli kot zadnjeuvrščeno moštvo druge lige. Prav zato velja fantom čestitati, da so se pred začetkom prvenstva le zbrali in na domačem igrišču v prvem krogu z 2:1 premagali Transport iz Ilirske Bistrice, čeprav so gostje že v 10. minuti vodili z 1:0. Zadetka za domače sta dosegla Samir Ha-sanagič in Sandi Bracovič. MIRNA PEČ ODPADE MIRNA PEČ - Malonogometni turnir, ki bi moral biti v nedeljo, 27. avgusta, v Mirni peči, odpade. LITIJA - Košarkarji litijskega moštva Iskra Litus, ki so se letos spomladi uvrstili v 1 A slovensko košarkarsko ligo, so minuli teden v sklopu priprav na prvoligaško sezono odigrali prijateljski srečanji z domžalskim Heliosom in Laško Pivovarno. Litijani so še vedno precej utrujeni od napornih priprav na začetku obeh srečanj vodili, kasneje pa jim je zmanjkalo moči. Proti domžalskemu Heliosu so po prvem polčasu vodili s 17:33, na koncu pa izgubili 70:80. Gostje iz Laškega so bili boljši od domačinov že po prvem polčasu (43:41), na koncu pa so zmagali s 84:75. Na obeh tekmah je bil najboljši strelec domačega moštva Šetina, kije dosegel 17 oziroma 16 točk. (M. S.) ŠPORTNI VIKEND V BOHINJU Športna unija Slovenije vabi družine, skupine, društva in posameznike na športni vikend v Bohinju, Kjer obljublja razburljiv, športen in zabaven konec tedna v naravi z začetkom v petek, 25. avgusta, ob 16. uri pred hotelom Zlatorog. Program vključuje odbojko na travi, orientacijo s kanuji, lokostrelstvo, tenis, hokej na travi, šah in še kaj. Prijave sprejema organizator na tel. (061) 311 728 ter v petek in soboto na prireditvi. Martinov podvig še odmeva Čestital mu je predsednik Kučan - Martinov svetovni rekord so na veliko zabeležili tudi hrvaški mediji TREBNJE - Podvig mokrono-škega, a v TVebnjem živečega, maratonskega plavalca Martina Strela, ki je pred desetimi dnevi na morski poti med Caorlami in Umagom za deset minut izboljšal svetovni rekord v dolžinskem plavanju Hrvata Veljka Rogošiča, še vedno odmeva. Njegov prihod v Umag je prenašala hrvaška televizija, o njegovem podvigu so se razpisali tudi osrednji hrvaški časniki, ki vsi po vrsti poudarjajo, da je športnik še enkrat nastopil v vlogi zbliževanja med narodi in daje primorski mesti Italije in Hrvaške zbližal in povezal slovenski plavalec. Veljka Rogošiča, ki je Martinu zadnja leta veliko pomagal, letos ni bilo poleg, saj je že dalj časa mobiliziran v hrvaški vojski. Kljub temu je Veljko s pomočjo časopisov in radijskih ter televizijskih poročil ves čas spremljal njegov podvig. Ko J Martin po nekaj dneh počitka v Savudriji prispel domov, je na tel i * fonski tajnici našel kopico Rog šičevih sporočil s čestitkami ob us pehu in vprašanji, kako je bilo. Kljub vsemu je Martin najbolj ponosen na pismo, ki mu ga je P° uspehu poslal predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Pism je prvi mož države napisal lastno ročno, kar se ob podobnih pn'° ' nostih ne zgodi vedno, saj im predsednikov urad za take nal®® posebno službo. Predsednik Kuca se je v pismu na Martina obrnil K na prijatelja, ter mu na koncu sv toval, naj se najprej dobro spočij . načrti, ki jih že dela, pa naj še ma počakajo. js- «50 -J-OJfc i%Ae_ujo c«, ■itš.4«***- . (/ cacJŽ »Cmc *^j V*«- ^'ec>'šv*x /AAiO/ pJrye-ČLc*' i /vjiiu. . OjT/ctn-ce**0 Uo-f 'je. t vtojrtzatAUc, luiy1K' ottu^cu. La ttoteo. ! M* /VOL-&T tciaU Irti* »2= utiiko -Ut)/ IcA- V*. Vjt fc.oU fudM Uxm ^°CcŽ¥». Ai ■žnC? y 1 o«_čiA l/jj-lctu ilirce Pismo predsednika Milana Kučana Martinu Strelu PIVOVARNA LAŠKO ZMAGALA V DOBOVI STAREŠINIČ PREI) FILAKOM DOBOVA - Najboljše slovensko rokometno moštvo Pivovarna Laško iz Celja je zmagalo na mednarodnem rokosmetnem turnirju Dobova’ 95. Celjani so s 17:17 premagali Karlo-vačico pivovaro, s 33:22 domačo ekipo AFP Dobova in s 23:19 zagrabški Badel. Domačini so s 25:30 izgubili z Badlom in z 29:17 premagali Karlov-čane ter tako z dvema točkama osvojili tretje mesto. Žužemberški praznik mokre odboji Kljub driyu je prvenstvo Dolenjske za pokal Dolenjskega lista v odbojki na P dobro uspelo - V hudem nalivu zadnja točka 3. niza finala Pionirjevim ŽUŽEMBERK-Z imenitno pripravljenim odprtim prvenstvom Dolenj- njihovi nekdanji soigra^'1 j^nji j0' ske v odbojki na mivki za pokal Dolenjskega lista so se žužemberški od- zagriženi Žužemberčani ne* gru bojkarji, ki so prireditev pripravili, skušali vstg na nek način oddolžiti eoslovanski reprezentant j goja" svojemu prvemu mentorju in učitelju Petru Štoru, ki pa ga v soboto žal ni |ec Tomo Pečar, Aleš Sinrke‘ d'* bilo v deževnem Žužemberku, saj ga je v Nemčiji zadržala službena Černač Medtem ko sta *|.Fie t>i|p dolžnost. _!_________I*-.«, razdelilo Težko bi našli kraj na Slovenskem, ki bi bil tako predan odbojki, kot je to Žužemberk, in kjer hi kljub izredno slabemu vremenu vseeno imenitno uspel turnir. Začel se je že v petek, ko se med sabo pomerili najmlajši. Med mlajšimi dečki je zmagala druga žužemberška ekipa, pri starejših dečkih pa prva nad drugo žužem-berško, medtem ko je bil novomeški Pionir šele tretji. V soboto so se najprej pomerili rekrativci. Med sedmimi ekipami so največ znanja, moči in zvijačnosti Cerkovnik in Zdravko Plut. Med veterani so bili najmočnejši Žužemberčani Jože Mrvar, Jože Mišmaš in Boštjan Jenko, ki so v finalu premagali Tre-banjce Janeza Pavlina, Igorja Slaka in Naceta Silo. V finale med člani sta se uvrstili moštvi novomeškega Pionirja in Žužemberka, kar je obetalo pravo dramo. Napovedi so se uresničile, kajti na eni strani mreže so stali Pionirjevi prvoligaši Jože Povšič, Uroš Babnik, Krevs in Samo Gotenc, na drugi pa tic brcaku kot vihti so lahko pod velikimi vojaškim' ^gov^" srdit boi za vsako točko. na igr srdit boj za vsako 10^a|i§an3 saattsssisfea vsekakor zagotovilo, postal tradicionalen, vsekakor zagotovilo, da postal tradicionalen, saj' ajo ,} odbojkarji že sedaj na»a dolžitev, vsekakor pa so' ^ svoP postajajo dostojni našle učitelja Petra Štora. * Poleg glavnega pokrovitelja 1. prvenstva Dolenjske v odbojki na mivki so prireditev z denarjem in tudi drugače podprli: Mestna občina Novo mesto, Dana Mirna, Zavarovalnica Tilia, Trgovina Rok Žužemberk, Krka - Zelena Zdravila, Kolpa Ker, Pekarna Malka Žužemberk, Zavarovalnica TViglav, Mercator - KZ Krka, Mesnica Graben, Akripol Trebnje, Suha krajina Commerce, KZ Suha krajina Žužemberk, Kmečki turizem Koren, Radio Krka, TV Novo mesto, Galatisk Novo mesto in domača osnovna šola. ODBOJKARSKI PRAZNIK - Kljub dežju gledalcev ob PeSi%LtV‘ pokazali Janez Mohorčič, Zadravec in Bojan Jaklič, združeni v moštvo Old Boys Novo mesto. V Finalu so premagali žužemberško ekipo PCP, za katero so nastopali Darko Pucelj, Matjaž poleg žužemberške odbojkarske šole oba dneva odprtega P^.f^lo, lenjske v odbojki na mivki za pokal Dolenjskega lista ni nUl^) so ‘^j; devni organizatorji pa so poskrbeli tudi za žejo in lakoto, ^/- Pionirjeva igralca Uroš Babnik in Samo Gotenc skušata ukan nike na drugi strani mreže. (Foto: I. V) METLIKA - Na regijskem ya|, movanju v oranju na Ravn _agal v Metliki je z 187 točkam« ^ gjje Peter Starešinič iz Krasinca. (0j. bil Tone Filak iz Gribel z J j{ jt kami in tretji Janez Staftb prVa Krasinca, ki je zbral 163 . vneg* dva se bosta udeležila ar*#-tekmovanja oračev 8. "|/'h0jpilak bra v Lendavi, medtem ko 0veC' kije bil lani drugi v državi, ■ bra odpotoval na svetovno v stvo v Kenijo. I V t i 0 s k °b Jo % S h > S< S, St s b A H Medana: pnci g. Hauptman in g. Verovsek, župnik Jakob Aljaž ter Jelica nrovat in ivan Korenčan, nevebiu m zzmn. ^ci goldinar je Triglav ^stal slovenski X n Jj%nQ Pomeni Slovencem veliko več kot le najvišjo goro dežele. Ze ymjje Pos!al narodni simbol, zato ga imamo v grbu in na zastavi. \. Je tnočno povezan z bojem za slovenstvo, kakor je z njim povezano V)yCe-/ zavednih in za narod zaslužnih mož, med katerimi pa sta ’% j °Pnd imeni dovškega župnika Jakoba Aljaža in jeseniškega žele-Stfe Čopa, junaka romantične dobe alpinizma. Letos praznujemo '5(j , nice -150 let rojstva Jakoba Aljaža, 100-letnico Aljaževega stolpa Sle>\ °dkar sta Joža Čop in Pavla Jesih v severni triglavski steni prva ^ Q'a Čopov steber. baron Sigmund Zois - takrat, ko so Korošec, Kos, Rožič in on prišli na vrh, niso opazili sledov, ki bi pričali, daje tja stopil že kdo drug. odliko, potem pa je na Dunaju študiral filozofijo, vendar ni bil kos življenju velemesta. Opustil je študij slovenščine pri Franu Miklošiču in se preusmeril v ljubljansko bogoslovje. Najprej je bil kaplan in katehet v Tržiču in kasneje ravnatelj tamkajšnje (2864 m) je s svojim mogočno jVL n'ni in visoko nad soseščino VaVrhi v v Vrh n so prvi osvojili kmetovalec in \Rožič iz Savice, rudar Matevž ^e, kmet in rudar Luka Korošec 'n ranocelnik iz Stare Fužine S. Win0 oni pravi kralj slovenskih gora. omitzer, bivši Hacquetov štu-,5!(lest' “vgusta leta 1978 so štirje srčni " \ na vrh in tam v skalo vklesali ^i svojih imen. Morda je pred Vrh Triglava že stopila noga vV: P‘istirja ali divjega lovca, vendar ty|l0 c Pisanih ne ustnih virov, pa tudi Hitlerjevih besedah - zapisal jih je Jakob Aljaž in njegov stolp Letos mineva 150 let od rojstva Jakoba Aljaža in 100 let odkar je dovški župnik kupil zemljo oziroma kamenje na vrhu Triglava in tam postavil železni stolp. Jakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro. Njegov oče je bil ključar tamkajšnje romarske cerkve. Jakob je gimnazijo obiskoval v Ljubljani in jo končal z JI štirirazrednice. Napredoval je hitro, kar kaže na bistro glavo. Od leta 1889 je 38 let služboval na Dovjem, kjer je leta 1827 tudi umrl. Znanje tudi kot skladatelj in planinski pisatelj ter borec proti ponemčevanju slovenskih gora, še posebej triglavskega pogorja. Po njegovi zaslugi je bila zgrajena marsikatera slovenska planinska postojanka; med drugimi Staničeva koča, Triglavski dom, Aljažev dom v Vratih in seveda Aljažev stolp na vrhu Triglava. Veliko truda je namenil tudi izgradnji in popravilu številnih planinskih poti. Izmed pesmi, ki izražajo njegovo globoko domovinsko ljubezen in pojejo o slovenskih gorah, sta najbolj znani Triglav, moj dom in Slovan, na dan. Župnik je bil navdušen planinec, ki se je na Triglav prvič povzpel leta 1887 in potem še dvanajstkrat. Leta 1895 je za goldinar kupil njegov vrh, da bi ga obvaroval pred potujčenjem. Skovati je dal majhen stolp, ki so ga njegovi prijatelji zvlekli na vrh. Postavili so ga 7. avgusta istega leta in tam stoji še danes. Nenavadna oblika tega vršnega okraska je poleg tega tudi zelo uporabna. Stolp deluje ob nevihtah kot Faradayeva kletka, kajti udarci strele v izpostavljeni vrh so večkrat zahtevali žrtve med zgodnjimi pristopniki. Danes, ko je vrh posejan z železnimi varovali, se seveda nevarnost strele ni zmanjšala, toda stolp, ki lahko sprejme samo dva do tri planince, če se vanj nagnetejo kot sardine pa celo šest, ob množičnem obisku ne more služiti svojemu namenu, zato ga obiskovalci gore uporabljajo predvsem za simbolično ozadje skupinskih fotografij na vrhu. 7. avgusta natanko pred stotimi leti je bilo vreme na Triglavu podobno letošnjemu. Očak je bil zavit v meglo, bil je deževen in nič kaj prijazen dan. Ko so Mojstrančani na vrhu postavljali železni stolp, dovškega župnika Jakoba Aljaža ni bilo zraven. Na svojo parcelo s stolpom je prišel teden dni kasneje. Osrednja proslava ob stoletnici postavitve stolpa naj bi bila na vrhu Triglava, a sojo zaradi slabega vremena pripravili kar na Kredarici. Slovesnosti, ki se je pričela ob enajstih dopoldne, se je udeležil tudi predsednik Milan Kučan, ki je le nekaj minut pred tem ves premočen skoraj pritekel čez ledenik. Zgodaj zjutraj se je odpravil z Vrat čez Plemenice in se je sprva napotil kar na vrh, ko pa je začel padati ledeni dčž, ie njegova skupina prečkala Severno triglavsko steno po Kugyjevi polici na Kredarico. Že dan prej so na Kredarico prisopihali predsednik državnega zbora Jožef Školč, predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, kranjskogorski župan Jože Kotnik in še nekateri drugi politiki. Da je večer na Kredarici hitreje minil, so možje ugotavljali, čigav je Triglav oziroma katera občina je njegova lastnica, pri tem pa so pozabili, da je pravzaprav v zasebni lasti, saj ga je Jakob Aljaž kupil. v Severna stena in Čopov steber Triglav letos praznuje več pomembnih obletnic. Poleg 150-letnice rojstva Jakoba Aljaža in 100-letnice Aljaževega stolpa letos mineva 50 kt, odkar je bil preplezan osrednji steber v severni triglavski steni, imenovan Čopov steber, ki meri 450 metrov in je ocenjen s VI-/V, Al. Dobro zavarovana pot, ki na vrh Triglava vsako leto popelje na tisoče planincev, ni težavna in seje lahko loti tudi manj izkušen gornik, povsem drugače pa je s - ,0 triglavsko severno steno, eno izmed najmogočnejših v Evropi, po kateri je vrh dostopen le alpinistom. Vsaka velika stena ima tudi svojo veliko klasično smer. V severni triglavski steni nosi tak sloves Čopov steber, imenovan po jeseniškemu železarju Joži Čopu, kije bil po smrti Klementa Juga vodilni slovenski alpinist prve polovice tega stoletja. Joža je preplezal večino pomembnejših sten v naših gorah, severno triglavsko pa več kot 300-krat. Največkrat je plezal skupaj s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom, skupaj so tvorili tako imenovano zlato navezo. Bil je gorski reševalec in pionir zimskega alpinizma, kot igralec je nastopil v znamenitih filmih; Ravnikarjevem V kraljestvu Zlatoroga in Badjurovem Triglavske strmine. V Julijcih je Joža Čop opravil 24 prvenstvenih vzponov, med katerimi je najbolj znan po njem imenovani Čopov steber. Joža sije smer ogledoval že pred vojno, ki je prekrižala načrte marsikateremu plezalcu njegove generacije. Bal se je, da bi ga slovenskim plezalcem izpred nosu zmaknili tujci. Po štirih letih izgnanstva se je v 52. letu starosti leta 1945 odločil, da bo smer njegova. Opremo je nabral pri prijateljih in v steno povabil 44-letno Pavlo Jesih. V tridesetih letih sta skupaj z Miro Marko Debelakovo veljali ne le za najboljši slovenski alpinistki, ampak sta po svojih podvigih spadali v sam svetovni vrh. Od vojne izčrpana Pavla ni imela več tiste moči kot prej, vendar je Čop presodil, da si zasluži biti poleg pri velikem dejanju, kakršno je prvenstveni vzpon po osrednjem stebru severne triglavske stene. V steno sta se zagrizla 26. junija 1945. Po treh bivakih oziroma treh dneh plezanja je Pavla pred zadnjim zahtevnejšim raztežajem omagala. Ostanek stebra je Joža 28. junija preplezal sam in ponoči čez Plamenice odšel po pomoč v Aljažev dom. Čeprav do skrajnosti izčrpan se je 30. junija z reševalci vrnil k Pavli in tudi sam pomagal reševati. Njun podvig je pisatelj Tone Svetina opisal v romanu Stena, o Joži Čopu kroži kopica zgodb in njegovi podvigi preraščajo v legendo. Čopov steber še vedno velja za izredno zahtevno smer, kamor smejo le izkušeni in dobro pripravljeni alpinisti, ki pa s sodobno opremo in tehniko plezanja porabijo za vzpon le dobrega pol dneva. Vendar je Joža nedvomno prava legenda slovenskega alpinizma. Le takim, kot je on, je dovoljeno, da se, takrat ko je najtežje in bi vsakdo že zdavnaj odnehal, naslonijo celo na meglo In zmorejo težko nalogo. Kot veliko priznanje za svoje podvige je Joža Čop kasneje dobil tudi Bloudkovo nagrado. Umrl je leta 1975 star 82 let, le leto za njim pa je umrla tudi Pavla Jesih. Je bil Triglav bog Pred koncem tega zapisa velja povedati še nekaj o imenu gore. O izvoru imena Triglav je sicer več razlag. Od prve omembe leta 1573 do okrog leta 1800 se je v zapisih vedno uporabljalo ime Terglou ali Tcrglau. Šele po letu 1800 se pojavi Triglav, kar je bržkone oblika v knjižnem jeziku zapisanega imena. Tako staro kot novo ime pomeni triglavi, o čemer se mnenja ne razhajajo. Ko bi kralj Julijcev zares imel tri vrhove, bi se mnenja o izvoru imena ne razhajala. Vendar se Triglav skoraj z vseh strani neba pri najboljši volji ne kaže kot triglava gora. Tri glave mu lahko z nekaj domišlije pripišemo le, če ga gledamo z Velcga polja. Tukaj so stare planine in tod čez so šle poti prvopristopnikov. Morda so goro zaiadi njene podobe s te strani imenovali triglavo, vendar je verjetnejša in bolj romantična druga razlaga. Po mitološki razlagi ime Triglav izhaja iz triglavskega božanstva, ki naj bi prebivalo na tej gori. Slovenska mitologija dejansko pozna božanstvo z imenom Triglav, ki so ga častili predvsem na severu današnje Nemčije živeči-svobodni Sloveni in so mu pripisovali gospostvo nad zrakom, vodo in zemljo. Tamkajšnji Sloveni so kasneje prišli pod bavarsko vrhovno oblast. Ko je bil zatrt veliki poganski upor in sc je pokristjanjevanje nemoteno nadaljevalo, je božanstvo Triglav počasi utonilo v pozabo. Če so ga častili tudi na jugu, na Kranjskem, pa ni dokazano, vendar je kar verjetno. JOŽE HARTMAN IGOR VIDMAR m So si poslanci zaslužili počitnice? S prekinjeno julijsko sejo je državni zbor zaključil spomladanski del zasedanja. Kaj vse so poslanci v tem času storili in ali so zato lahko odšli na počitnice mirne duše in čiste vesti pred očitki javnosti, da so storili premalo, odgovarja republiški poslanec SKD Benjamin Henigman iz Ribnice. • DL: Zaradi ekonomskih in socialnih razmer in nasploh celotnega stanja, kakršno vlada v družbi, javnost poslancem ni naklonjena. Ljudje vam očitajo, da ne naredite dovolj, predvsem pa, da naredite dosti premalo za ljudi in izboljšanje njihovega položaja. Sc s tem strinjate? “Ne glede na omajan ugled poslancev lahko rečem, da je bilo narejeno veliko delo glede na to, da ustvarjamo zakonodajo nove države. To je izredno pomembno in je potrebno vedeti. Nova ustava nas namreč zavezuje, da sprejemamo cele kupe zakonov, ki jih je potrebno sprejeti, pa najsi bodo pomembni ali ne. Dnevni redi zasedanj parlamenta so bili zato več kot obsežni in poslanci smo bili maksimalno obremejeni. Sprejeli smo celo vrsto zakonov, pri čemer pa je res, da smo dostikrat sprejemali stvari, ki se konkretnega življenja ljudi ne tičejo in za človeka samega niso pomembne, so pa nujne in pomembne za ustvarjanje novega demokratičnega, tržnega sistema.” * DL: Če upoštevamo, da ljudi zanima predvsem tisto, kar zadeva njih same, so torej očitki vsaj delno upravičeni. Pa vendarle - tudi na tem področju je bilo nekaj narejeno. Kaj ste poslanci letos sprejeli pomembnega za ljudi in kaj konkretno bodo s tem pridobili denimo prebivalci zahodnodolenjskih občin? “Izpostavil bi tri področja, s katerimi se tudi osebno poglobljeno ukvarjam in so pomembna za ljudi. Eno takšnih je področje lokalne samouprave. Tam, kjer so se občine ustanovile na novo, po volji ali mimo volje ljudi, je bil storjen velik napredek in korak k temu, da ljudje sami vzamejo usodo v svoje roke. Da je tako, se je izkazalo na primer v Loškem potoku, kjer so ljudje novi občini sprva nasprotovali. Danes, kjub pomislekom, ki so jih imeli, češ da ne bodo mogli preživeti, vidijo, da imajo na voljo okoli 80 do 90 milijonov tolarjev lastnih sredstev, kar je vsaj za polovico več, kot so imeli poprej, čeprav ribniška občina do njih ni bila nikoli mačehovska. Še očitnejši primer je Osilnica, kjer sedaj razpolagajo z okoli 30 milijoni tolarjev, kar je vsaj trikrat več, kot so imeli, dokler so bili še kot krajevna skupnost v kočevski občini. Po zakonu o lokalni samoupravi in republiškem proračunu za letošnje leto imajo vse takšne občine dobre začetne pozicije za hitrejši razvoj, če se bodo seveda gospodarno obnašale in bodo v občinah toliko pametni, da ne bodo vsega porabili za administracijo in plače. Parlament je namreč letos namenil za majhne občine maksimalno, kar je mogel. Druga takšna zadeva, ki bo pomembno vplivala na življenje ljudi, je republiški proračun. Sprejet je takšen, da omogoča, kar zadeva tistega, za kar sem se osebno najbolj prizadeval, tj. za cestno infrastrukturo, enakomeren pristop k sanaciji ne le avtocest, ampak tudi magistralnih in lokalnih cest za vso Slovenijo. Za področje Dolenjske sem uspel z nekaj amandmaji zagotoviti dodatna sredstva za cesto Žlebič - Sodražica ter za projekt zelene meje, v katerega je vključena izgradnja cestne infrastrukture v obmejnih občinah Kočevje, Osilnica, Loški potok, Metlika, Rogatec in Zavrč. Čeprav v proračunu za letošnje leto ni bila predvidna sanacija magistralne ceste Škofljica - Kočevje in nadaljevanje izgradnje ceste Osilnica - Kočevska Reka, nam je uspelo, da sta tudi ti dve vključeni v letošnji proračun. To so stvari, ki konkretno zadevajo ljudi in njihovo življenje in zato sem si tudi prizadeval, da bi bile sprejete. Tretje takšno področje, na katerem so bile dosežene določene pomembne zadeve za ljudi, je področje lastninskega preoblikovanja. Že lani smo sprejeli zakon o privatizaciji podjetij v skladu za razvoj, pri katerem sem z vloženimi amandmaji uspel zagotoviti, da velja tudi za ta podjetja enak koncept lastninjenja kot za vsa ostala po osnovnem zakonu o lastninskem preoblikovanju. Letos nas čaka še razširitev tega zakona, ki ga bodo na področju zahodne Dolenjske lahko koristila podjetja, kot so Donit Sodražica, Avto Kočevje in verjetno tudi Inles Ribnica. To, da bodo lahko delavci podjetij, ki so v Koržctovem skladu, neizplačane plače uveljavili kot lastninski delež v svojem podjetju, pa je tudi največ in najboljša možnost, ki smo jo lahko sprejeli v parlamentu za ljudi, ki so bili oškodovani na osnovi neizplačanih plač.” • DL: Povedali ste, kaj ste storili, kaj pa je tisto, česar parlament ni naredil, pa bi po vašem mnenju dosedaj že moral? “Boli me, da nismo sprejeli paketa poprave krivic ne le za nazaj, ampak tudi poprave krivic za naprej, torej za tiste, ki so še živi - za ukradene otroke, izgnanec in vdove. Ugotovili nismo temeljnega dejstva in sicer, daje slovenski narod v zadnjih 50-ih letih preveč trpel. To visi nad nami kot Demoklejev meč in nekdo bo enkrat moral ugrizniti tudi v to jabolko, bojim pa se, da parlament v takšni sestavi, kot je, tega ne bo storil. Druga izredno pomembna stvar, ki bi jo bilo treba urediti, pa je enotna davčna politika oziroma zakonodaja, ki bo breme države enakomerno porazdelila med vse davkoplačevalce. Ugotavljamo, da država ni sposobna pobirati denarja tam, kjer je in da zato preveč obremenjuje plače in najnižje sloje. Utaja davka je največji kriminal, posledica pa je draga država. Žal I 1 m Poslanec Benjamin Henigman z družino USMILJENKE DANES Sestra Goretti blaži beograjsko revščino Frančiška Pavlišič s Črešnjevca pri Semiču se je leta 1951, ko je končala medicinsko šolo, za leto dni zaposlila v Starem trgu ob Kolpi, potem pa v operacijski sobi ljubljanske porodnišnice. Pred 36 leti se je odločila, da vstopi v mednarodno Družbo hčera krščanske ljubezni s sedežem v Parizu, bolj znano kot usmiljenke, in odšla v Beograd, kjer je ostala do danes. Danes Pavlišičevo bolj poznajo kot ses- skrbele za njegovo bolno ženo. “L maja tro Goretti. To je njeno sestrsko ime, ki si 1968 se nas je v nov dom na Dedinju vse-gaje nadela po deklici Marii Goretti iz juž- lilo okrog štirideset. V letih od 1960 do ne Italije, ki jo je umoril neki fant, ko ji je bilo dvanajst let. Leta 1950 so Mario skoraj pol stoletja po njeni smrti proglasili za svetnico, Pavlišičcvi pa sc je Mariina življenjska zgodba zdela tako zanimiva, da sc je odločila prevzeti njen priimek. Toda ko se je Frančiška Pavlišič odločila vstopiti v Družbo hčera krščanske ljubezni, usmiljenk v Sloveniji tako rekoč ni bilo. 8. marca 1948 so se morale namreč odločiti, ali se bodo odrekle duhovnemu pozivu ali pustile službo. Takrat jih je največ delalo prav v zdravstvu. Pustile sp službo in odšle drugam, predvsem v Beograd, kamor se je odselila tudi provincialna uprava. Tako je tudi Pavlišičevo pot zanesla v Beograd, kjer se je po poldrugem letu priprav zaposlila na kirurgiji v železniški bolnišnici na Dedinju- Usmiljenke so živele v podstrešnih ali kletnih bolnišničnih prostorih. Bilo jih je vedno več, razmere za bivanje so postajale nevzdržne, njihova stanovanja pa je potrebovala tudi bolnišnica. Sestre so si želele zgraditi na Dedinju svoje domovanje, a nikakor niso mogle priti do gradbenega dovoljenja. Končno jim je pomagal general Sava Orovič, ki je bil hvaležen, ker so 1965 je bilo v Beogradu okrog dvesto slovenskih usmiljenk, ki so živele v treh ali štirih večjih skupnostih. V zadnjih letih, predvsem pa leta 1991, je veliko starejših sester zaradi negotovosti odšlo v Slovenijo, mlajših, ki bi prišle na novo, ni bilo, tako da smo dom na Dedinju leta 1992 prodale. Sestra Goretti Pred prodajo nas je v njem bivalo le še dvanajst,” pripoveduje sestra Goretti. Avgusta leta 1991 se je preselila iz Beograda v Slovenijo, v Šentjakob, tudi provincialna uprava. Število usmiljenk se je do danes v Beogradu zmanjšalo na komaj 21 sester, ki živijo le v eni skupnosti na Banovem brdu v beograjski občini Čukarica, kjer je bila prej provincialna uprava. Poleg Slovenk so v skupnosti še Albanke, vendar je sestra Goretti prepričana, da se njihova skupnost vsaj po zaslugi Slovenk ne bo pomladila. Že sedaj pa je povprečna starost precej visoka. Le še ena sestra dela v bolnišnici, ena vodi župnijsko Karitas, sestra Goretti, ki je že deset let upokojena, pa zadnja leta skrbi za cerkev sv. Cirila in Metoda, ki jo vodijo lazaristi, za verouk, po potrebi pa še za župnišče in hišo usmiljenk. “Četudi bi bile mnoge sestre zaradi starosti že same potrebne pomoči, še vedno razmišljajo le o tem, kako bodo pomagale drugim. Naše osnovno vodilo je bilo vedno nuditi pomoč ubogim, bolnikom, šolam. K usmiljenkam so vedno prihajali iskat pomoč revni, posebno pa zadnja leta. Revščina je že tako narasla, da smo začeli deliti pomoč vsak delovni dan kar na vratih našega doma. Po fižol, riž, moko, sladkor ali kar pač imamo na zalogi, pride vsak dan po petdeset do osemdeset ljudi, bilo pa jih je tudi že krepko čez sto. In ker pridejo vsak dan drugi ljudje, saj lahko vzamejo pomoč le enkrat na mesec, je očitno, da je ljudi v stiski veliko. Še več, opažamo, da jih je vedno več,” pove sestra Goretti. Usmiljenke vsak dan, razen nedelje, pripravlja- jo tudi toplo kosilo, na katerega pride okrog dvajset lačnih, predvsem brezposelnih ljudi. Sestre kupijo žjyj!» 7 HjnjnVm Jrj g3 dobijo v dobrodelne namene iz drugih držav. Sedaj imajo srečo, da so trgovine vsaj dobro založene, medtem ko so bile pred dvema letoma skoraj vedno prazne. So pa cene glede na dohodke v Srbiji visoke. Uradno je razmerje med dinarjem in nemško marko še vedno 1:1, v resnici pa je tudi 1:2 ali še več. Pokojnine dobijo dvakrat na mesec, a nikoli ne vedo kdaj in nikoli v celotnem znesku, ampak delček pokojnine vedno z mesečno ali še večjo zamudo. Tudi zaradi tega se mnogi, ki imajo skromne pokojnine, pogrezajo v še večjo revščino. Da niti ne govorimo o brezposelnih, ki jih je vse več, saj je gospodarstvo na tleh. “Revščina narašča, preseneča pa me, da ljudje vdano in mirno prenašajo svoje trpljenje. Toda ko zares ne zmorejo več, naredijo samomor. Teh je zelo veliko,” pove iz izkušenj sestra Goretti. Sestra Goretti pride vsako leto na obisk v Slovenijo. A tako, že takrat, ko so usmiljenke množično odhajale iz Beograda, ni razmišljala o tem, da bi se jim pridružila. In tudi sedaj ne pomisli, da bi ga zapustila. “Človek mora živeti med temi ljudmi, jih spoznati in potem jih ima rad. Ni težko živeti med njimi, zlasti še, ker se usmiljenke zavedamo, da nas ljudje potrebujejo. Ne pomagamo jim le materialno, ampak tudi moralno. Ko smo leta 1991 ostale, so nam sosedje rekli: “Hvala bogu, da ne boste odšle.” Danes pa nam mnogi ljudje pravijo: “Če ne bi imeli vas, ne bi preživeli.” Res se med tistimi, ki pridejo po pomoč, najde tudi kakšen prevarant, vendar pa jih je večina pomoči še kako potrebna. Ne le naše poslanstvo, tudi naša velika sreča je, če jim lahko olajšamo trpljenje, revščino,” pravi sestra Goretti, ki z ostalimi usmiljenkami v Beogradu sicer ne trpi lakote. Vendar živijo skromno in neprestano skrbijo, da bi ostalo čim več za reveže. MIRJAM BEZEK-JAKŠE je tako, da se nekateri tega otepajo, ven dar pa bo to potrebno urediti še do on ca letošnjega leta. Zagotoviti bo poti® no zaščito upnika in ne dolžnika, ko J to sedaj, ažurno delo sodišč in norma * pogoje poslovanja, pri čemer pa bo P" trebno spremeniti tudi miselnos pošteno poslovno moralo.” DL: Julijsko sejo ste poslanci prek*' {rac 'gr Nag *Pi |toe$ m nili in tako na september preš tavilikar kpot "fr n v *#no nekaj zadev. Med njimi tudi šolsko ** konodajo, kije nedvomno ena izmed1 pomembnih zadev. Kako gleda * očitke, da bi parlament to m°ra na ravnavati, predno ste poslanci o s 1 počitnice? “Nihče ni pričakoval, da se bo šols^ zakonodaja sprejela že po drug1 ravnavi. Gre za preveč kompleks"^ ^ pomembno zadevo in morda jc■ ®e bolje, da smo obravnavo odložili- ^ imamo stranke kot pedagogi več ca ^ poglobljene priprave, obenem P ve-lahko med počitnicami tudi še kaj ga porodi. Pomembno je, da ni s te zamujeno in ker gre za tako pome področje, kot je izobraževanje, J® prav, da ne hitimo in da si vzam nekaj več časa.” • l)L: Poslanci ste pri javnosti ye* . grajani zaradi visokih plač in pr,v jev. Predlog spremembe ziikona ^ slancih je zato ljudi samo še 0 :e razburil. Se vam zdi takšno rav poslancev v razmerah, ko se P1*® ^ naši družbi borijo za golo PrcZI upravičeno in pošteno? Pi se, bi ATI* EMa t-OK ROV 'Rij tolti % “Poslanci smo za svoje delo dobro plačani. Nivo poslanskih P a ’ petkratna povprečna bruto p'aca .ic H s! M •H jih pojavi ne smejo pre-mi P° sebi ne po svojem izvoru. .... J- VIDMAR It Premi* °Stl ^ wm°. a sedanjost nas mori: No. e’ vse zbeži; drago nam je, ko je dljpf ■ . . A.S. PUŠKIN tofceti bli[Ja ie ' se^e a nc uspeh, ne (, II- PASTERNAK r!ameslo v globino življenjskega H& „ 7 un>azano peno, ki se nabira v nn<*d nevarnimi vrtinci. A. TRSTENJAK N>" živL,-Ie- Več I°gike, kakor je je po-^ tisto ln,U’ ‘n 0 STAR CITROENOV MODEL OBDOBJE V SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI ANGLEŠKI PESNIK (THOMAS) SEDEČI POLOŽAJ PRIJETEN VONJ PO JEDI PRIPRAVA ZA NAPENJANJE JERMENA JAMES COOK OBRIS OSVETLJEN. TELESA ZAPEČENA PLAST KRUHA MESTO V ZAHODNI NEMČIJI SIN BREZ SESTRE ALI BRATA VIS V ANTIČNI DOBI ZAKONČEV OČE GLAVO- NOŽEC GOVEJA ŽIVAL SALOMONOV UGANKAR VELETOK V PAKISTANU OLIVER CROMWELL EVA LONGYKA MEHKO USNJE KLANJE DRV HRVAŠKI KOŠARKAR. TRENER PETROVIČ DESNI PRITOK LENE =i>>i= •JLL KLUBE vi-opi ?»ljŽ0 *fka ženska odbojka ima precej kot je dolga zgodba o ^adcki b°jkarskcm klubu TPV. Novo-i ^oj doh*3 40 0(P)°jkarsko igro spozna-01 ^ v m drU8‘svetovni vojni, istočasno [Ni fantif?Stecu ob k^k' odbojko začeli v v njih,?’ Vendar so kar dolgo časa os-n^^laslaK Senc'- Vendar dekleta sploh finske3 a'Saj 80 naPr'mer leta 1953 na ■ n'vfinal prvenstvu Jugoslavije v Ljubil' Postale U premagalc zagrebško Mladost w 'ijvečiPrVak'nIc’ kar bi lahko označili J. ■ Pod LSpeb dolenjske odbojke na-Jkonkurp ae®a usPoha dekleta v članki ‘Sfala virt UK°, dosc8la- pač Pa so dalj ' ’Se Poseb ; i° v °8° v slovenski odboj- Nki |ioi K,ko so nastopala v slovensko-lryo uvgl- Najbrž najzaslužnejši mož za ihSar F ‘,ev n°vomeške odbojke jc et s fant^a-nC Pui“ko. ki jc v začetku 50-*sliižen n' lgnd v prvi jugoslovanski ligi, kneških bd tud* za vollk' uspeh žPn i m*adink in uveljavitev novo- ,0dp"ke odbojke. tSmeB -lška pa do sredine 8°’ih lct ^ ^ niz 3 *Cn„ska odbojka postopoma W'n n‘?c 'n komaj obstala v dru-ij.^ifskn- , 8c*c Pro,i koncu 80-ih let jNo n., ?°*° odbojke začele obiskovati ,%,rai ariene deklice, ki so si leta . aP v J ° 'n 1 neomajno voljo priborile ti Ijše s?- -80’v kateri že spadajo med &Hs*0Pile nlri ek'Pe 'n bodo letos prvič a evropskem odbojkarskem ki se med sabo merijo v takoimenovani osnovnošolski ligi. Po dveh letih seje pokazalo, da lahko največ pričakujejo od osnovne šole Šmihel, kjer se z deklicami ukvarja Andrej Prah, osnovne šole Center, kjer pod vodstvom Vilme Javornik program teče že vrsto let, Bršljina, kjer dela Tatjana Košiček, Grma, kjer vadbo vodijo igralke prve ekipe, pa tudi še Žužemberka, kjer pa so se, kot kaže ta čas, odločili bolj za moško odbojko. A imajo še vedno izredno močno dekliško vrsto, velik interes je tudi v Šmarjcti. Izbrana pionirska vrsta se je letos uvrstila na polfinalni turnir državnega prvenstva. Članska vrsta, ki sije izborila pomembno mesto v prvi ligi, se je izoblikovala leta 1992, leto kasneje se jim je pridružila Slovakinja Ivica Pastuchova, ki se je tu poročila in kot vrhunska športnica postala slovenska državljanka, lani pa je v Novo mesto prišla nekdanja reprezentantka sovjetske zveze Vika Orešina, ki je s svojim širokim znanjem in predvsem imenitno odigrano vlogo podajalke veliko pripomogla k 4. mestu na letošnjem prven- stvu.Ekipa stalno napreduje, njen steber pa sta brez dvoma obe članski reprezentantki Jana Vernig in Tamara Podolski; tudi brez nekdanje kadetske in mladinske reprezentantke Rebeke Koncilija bi si igro novomeških odbojkaric težko zamislili. Letos se bo prvi ekipi pridružila še kadetska reprezentantka Eva Zupančič, ki v igri precej spominja na Jano Vernig. Da bi is^stvu ^ mestom na državnem TO^Priho novomcškc odbojkarice N 0r'le nastop na tekmovanju za uNko I?? le b'lo za novomeško žensko li%VT0,nno šc v nečem. 30. junija C^busf* deklcta> P° 47-'h lct'h v is-Pj klub s ^ ant'’ postavila na lastne noge. JVi , *apno blagajno enostavno ni K^ltatg .e" Prvoligaških ekip in čeprav lMchS|c akraI obsojali odločitev vod-Jbizk vrste, se je v preteklih dveh ža ŽeJ "i’dalc bila to dobra odločitev C8a'ctusS - kot ,udi moško Odbojko. im ^ šir( 'L'v ženskem odbojkarskem klu-lljlioij l 0 nastavili program dela z Ail/.^e bo obrestovalo šele v pri-VftNških ’,0 Pa dokazujc tudi mesto tu,*1' S p0 mladink v samem državnem C^riev °^° ncRdanjih odbojkaric in ,cr nekaterih še aktivnih tek- na Osnovnih šolah zbrali ekipe, dosegle letošnji cilj v prvenstvu, kar bo nedvomno težje kot lani, bi, tako je povedal trener novomeških odbojkaric Bojan Vernig, v Novo mesto pripeljali še eno tujo igralko, ki naj bi obvladala igro na vseh igralskih mestih in bi bila ob tem tudi izrazita tolkačica. Vzporedno z napredkom ekipe se je klub, kije star šele dve leti in seje med tem časom poimenoval po svojemu glavnemu pokrovitelju Tovarni posebnih vozil Novo mesto, okrepil tudi ekonomsko, kar je zagotovo temelj vsemu drugemu. Klub je šele letos prišel na zeleno vejo, pokril jc vse dolgove in lahko sproti plačuje vse račune. Denarja ni nikoli dovolj, saj že sama organizacija prvoligaškega tekmovanja stane precej. Vsa dekleta so prave amaterke, le Vika Orešina in delno še Ivica Menger sta za svoje delo plačani. Letos čaka dekleta poleg nastopa v precej močnejši ligi še tekmovanje v pokalu CEV. Medtem, ko jc cilj deklet na prvenstvu ponovitev lanskega 4. mesta, v pokalu CEV nimajo veliko možnosti za napredovanje v naslednji krog. V drugem krogu se bodo Novomeščanke od 8. do 10. decembra v Žilini pomerile z domačo ekipo Spasa, za katero igra tudi Ivičina sestra, atenskim Ionikosom in romunsko Penicili-no IASI, v naslednji krog pa se uvrsti le zmagovalna ekipa. IGOR VIDMAR Stane V. Sunčič Alergija - bolezen bodočnosti? Alergija je ali postopna ali iznenadna ter iiv akcija organizma na dražljaj. Alergičnih bolezni je vedno več in več po vsem svetu. Še do pred kratkim smo menili, da so te bolezni posledica samo zunanjih vplivov na človeka, zdaj pa vemo, da je le za okoli 10 odst. alergij kriva okolica. Alergično reakcijo organizma lahko ugotovimo na dva načina: s krvnimi ali kožnimi testi. Ko so ugotavljali, kakšna jc pogostost alergij v nekaterih državah Evrope (v nekdanji Vzhodni in Zahodni Nemčiji, na Švedskem, Poljskem, v Estoniji), so ugotovili, da jc število alergičnih reakcij pri ljudeh, ki so bili rojeni do leta 1950, približno enako na Vzhodu in Zahodu, pri ljudeh, rojenih po letu 1960, pa so alergije pri zahodnjakih pogostejše za 15 odst. Zastavilo sc je vprašanje, zakaj takšna razlika. Vemo, da je na Vzhodu bilo in je še danes slabše ekonomsko stanje. Tam je tudi več žveplovega dioksida in prahu, ki neposredno vplivata na nastanek in razvoj alergij, v industrijskih področjih pa je zaradi zastarele tehnologije več težkih kovin v zemlji in v vodi, ki tudi povzročajo alergije. Po teh podatkih bi torej moralo biti na Vzhodu več alergij, vendar jih je manj. Kaj je tisto, kar se je tako zelo spremenilo med Vzhodom in Zahodom? Na Zahodu se je način življenja zelo hitro in močno spremenil. Vedeti moramo, da se preobčutljivost za alergijo pokaže zelo zgodaj, že v otroštvu. Na Vzhodu je bilo otroško varstvo socializirano, največ otrok je hodilo v vrtce. Tam so bili stalno v stiku z boleznimi in so morali “trenirati” svoj imunološki sistem. Več otrok v vrtcih je uporabljalo isto nočno posodo, zaradi tega je bila pogostejša glistavost med otroki v vrtcih. Toda ti otroci so bili tudi manj alergični! Kaj se je še spremenilo? Zaradi televizije, zaradi avtomobila in drugih prevoznih sredstev sc ne gibamo dovolj, ne hodimo na prosto. Ali veste, da je zaposleni Amerikancc samo 20 minut dnevno na prostem? Stalno smo v zaprtem prostoru, na tleh so preproge in tapisoni, na zidovih tapete, stanovanj ne zračimo dovolj, zidovi so dobro izolirani in ne prepuščajo naravnega zračenja. Tu so še prah, insekti. Če je v stanovanju klimatska naprava, je stanje še slabše. Zdaj imajo ljudje v stanovanju vse bolj pogosto tudi domače živali. Danes uživamo eksotično sadje, ki ga prej nismo poznali, kaj šele jedli. Uporabljamo tudi začimbe, kijih nekdaj nismo, konzervanse itd. Ne smemo pozabiti omeniti še stres, ki prav tako vpliva na nastanek in razvoj alergičnih reakcij. praktični KI praktični KRIŽ praktični A, . praktični > > Se enkrat o limoni } □(=] Qj Pred časom smo že pisali o vsestranski uporabnosti limone. Tokrat pa vam bomo natrosili še nekaj nasvetov, saj je, kot kaže, uporabnost limone zares neskončna. Mozolje lahko odpravite s pripravkom, ki si ga pripravite sami doma. Limonin sok pustite stati v kozarcu dva dni, nato mu dodajte še malo mleka in kvasa. Dobite poltekočo zmes, ki si jo zvečer dobro vtrite v kožo na obrazu. Pustite stati 10 do 20 minut, nato pa sperite z mlačno vodo. Postopek večkrat ponovite in čez nekaj časa bodo mozolji postopoma izginili. Proti bolečinam v grlu pomaga žlica osoljenega limoninega soka. Za primere, ko vas obide slabost, pa si pripravite limonin sok, pomešan z vodo, ki ga zamrznete v posodicah za led. Ko vam je torej slabo, poližite ledeno limonino kocko. Če želite, da vas bo jutranja kopel še bolj osvežila, ji dodajte limonin sok. Sicer pa bodo ostale limone dolgo sveže, če jih potisnete v škatlo z rižem. 'JI Pečena jabolka Za 4 osebe potrebujemo 50 g suhih marelic, 4 žlice pomarančnega likerja, 25 g rozin, 3 žlice marelične marmelade, cimet, 25 g sesekljanim mandljev, 25 g sesekljanih orehov, 4 velika jabolka in 50 g masla. Marelice drobno zrežemo in pokapljamo z likerjem. V pokriti posodi jih pustimo stati, da se napojijo. Zmešamo rozine, mandlje, orehe in marmelado, odišavimo s cimetom in pustimo čakati. Jabolka oplaknemo, z nožkom jih izvotlimo in odstranimo peške. Lupino ob robu vdolbine cikcakasto narežemo. Ognjevarno posodo namastimo z maslom in vanjo damo jabolka, napolnjena z marelicami in rozinami. Na vsako jabolko posadimo košček masla. Pečemo jih 25 minut v pečici, ogreti na 220° C. Jabolka damo na krožnike. Ponudimo jih lahko tudi s sladoledom. Mesec za motovilec Avgust je tudi mesec za motovilec, to priljubljeno svežo solato, ki je nekdaj rastla le kot plevel po njivah. Za jesensko spravilo ga sejemo od sredine avgusta do sredine septembra na apnena, lahko ilovnata tla, ki so bogata s humusom, pa ne premrzla ali prevlažna. Priporočljiva je setev v vrste, ki olajšajo oskrbovanje, setev in obdelava pa naj bo plitva, kot so plitve mo-tovilčeve korenine. Pri nas sta na voljo predvsem dve sorti: holandski in ljubljanski motovilec, vsak od njiju ima svoje prednosti, oba pa spadata botanično med špaj-kovke (Valerianaceae) in imata tako kot baldrijan pomirjevalni učinek. Najbrž je prav v slednjem vzrok za tolikšno priljubljenost motovilca v sedanjem vse bolj nemirnem času. V Švici na primer je dandanes motovilec postal po obsegu gojenja že tretja največja zelenjadnica, takoj za paradižnikom in glavnato solato. Priprava tople vode s sončno energijo (1) Načinov za ogrevanje sanitarne vode s sončno energijo je veliko, od enostavnih izvedb, ki jih lahko zgradimo sami, do zapletenih sistemov, ki jih na tržišču ponujajo proizvajalci. Za pripravo tople vode uporabljamo aktivne solarne sisteme. Sestavljeni so iz sprejemnikov sončne energije (kolektorjev), hranilnika toplote, cevnega omrežja, črpalke in nosilca toplote. Hladna voda se v kolektorju segreva in kroži naravno ali prisilno po cevovodih do hranilnika toplote, kjer preko prenosnika toplote odda svojo energijo. Pri direktnih sistemih potrošna voda kroži po celotnem sistemu, skozi sprejemnik sončne energije po cevovodih do iztočnih mest, medtem koje pri indirektnih sistemih potrošna voda ločena od nosilca toplote s prenosnikom toplote. Ločimo primarni obtočni krog, ki povezuje kolektorje in hranilnik toplote, ter sekundarni obtočni krog, ki se začne z dodo-tokom hladne vode v hranilnik toplote in konča z iztokom tople vode pri porabniku. Nosilec toplote je največkrat voda ali mešanica vode in protizmrzovalnega sredstva. v § 90Žfl cigančica TRI SRCA Z BIZELJSKEGA - Redkokdaj seje ohranil recept za peko kmečkih prazničnih kruhov. Kuharsko znanje je prehajalo iz roda v rod; prenašalke izročila so bile spretne kmečke kuharice, ki so slovele po izvrstni pripravi jedi in so bile zato naprošene k številnim ohcetiin, kjer so bile nepogrešljive prav tako kot dober muzikant. TW pletenice, spečene iz bele moke, jajc in mleka in oblikovane v srca, je mojstrica peke Marička Cvetko, poročena Trampuž, postavila pokonci in spela z zobotrebci. Na vsakem srcu je čepelo četvero testenih ptičkov. Vrh zloženih src je krasilo sveže zelenje, v sredini pa je na nitki visel še en ptiček. Takšna srčeva piramida je bila darilo za botrino ali ohcet. Kot mnoge priznane kuharice, je tudi Marička pekla na pamet. Po njeni smrti seje peka zloženih src pozabila. Na fotografiji so tri povezana srca iz leta 1978, izdelek pokojne Maričke Cvetko z Bizeljskega. (Foto: Marija Sušnik; besedilo: Ivanka Počkar, etnolog) Nadležni gorenjski berači - Dolence nadlegujejo tudi gorenski berači. Pseudopogorelci zapijajo dobljene krajcarje. Bivši vojaki psujejo na ljudi, vino in celo življenje, ali ne gredo proč. Oni so šnopsarji. Hvalijo gorenski šnops, da ga je merica po 8 soldov, tod pa frake Ij po 12 ali popijo vendar vselej raje poldrugi frake Ij droževca, nego tri merice vina. Nekteri teh junakov en čas beračijo, en čas delajo, ali pravijo, da je beraška bolja od taberharske. Prekanjeni, a tudi zanikrni - Nahaja se na Dolenjskem dovolj kmetov, ki so za eno ali drugo ekonomično reč prekanjeni in skoraj bi rekel racijonalni, ali za vse druge pa zanikurni in neumni. Mnogi krčmarji devljejo v vino, če je slabo, habata in drugih zeli, da ga ojačijo. Ker so strupene, boli človeka od takega vina glava in želodec. Saj niste nič rekli - Dolenjske dekle delajo le to, kar se jim ukaže; če se nič ne reče, ne pojdejo pomagat, ko bi hiša gorela. Če zadržuje kak posel gospodinjo zunaj hiše, ne bo dekla, če je tudi v kuhinji, nikoli pogledala v peč, da odmakne kak lonec ali ponev, da se ne prismodi jed ali sicer ne spridi. Pokarana brani se ravnodušno z izgovorom: saj mi niste nič rekli. Tudi dobrih naukov ne sprejemajo rade od gospodinj, govore: delam, kakor znam, če nisem za vas pa grem. Marsikatera bi se poleg gospodinje lahko naučila dobro kuhati, ali ji zato še mar ni, če ravno bi s tem znanjem dobila laglje dobro službo in mnogo veči zaslužek, nego ga imajo proste dekle. Bil je čas zajtrka in takrat je bilo na porodnišničnem hodniku precej bolj živahno kot sicer. Prav nič sc mi ni mudilo, Ni mi bilo do hrane, čeprav sem vedela, da nekaj moram dati vase. Bila sem že pri vratih, ko se je Milena, ki je svoje že “dala čez” in ji je zajtrk teknil veliko bolj kot meni, že vrnila. “Saj se je revici zmašalo. Ponoči je rodila, pa že sili domov, kjer pravi, da ima tri mesece starega otroka. Noro,” nam pove Martina in zmajuje z glavo. Stopim na hodnik in zagledam cigančico. Saj je še otrok. Ob njej stoji zdravnik in jo prepričuje, naj se vrne v posteljo. Ona pa nič. Hoče domov in pika! Sedla sem za mizo, da bi vase stlačila vsaj nekaj koščkov kruha, vendar še naprej gledam cigančico. Shujšano in čisto bledo dekletce sc ne da. Zdravnik jo še naprej prepričuje, ona pa srepo strmi v zaprta vrata. V njenih kot oglje črnih velikih očkih ni ognja. Zgodaj zjutraj je rodila, doma pa naj bi imela še enega otroka. Vse to mi ne gre skupaj. Ne morem verjeti, saj niti ni večja, niti kaj prida starejša od moje hčerke, ki se še vedno igra s punčkami. Pa vseeno sodi k porodnicam. Končno jo je zdravnik le spravil v sobo, kjer je potem še cel dan potihem ihtela. Spominjala me je na srnico, ki jo je, ko sem bila še majhna, sosed pobral v hosti in zaprl v svinjak, pa je tam od hrepenenja po svobodi počasi shirala. Minila je tudi noč, ki smo jo prespale bolj na pol. Zajtrka nam še niso pripeljali, ko so se sunkovito odprla vrata naše sobe, na vratih pa je pred nami zrasla mogočna stara ciganka z velikim zavojem v naročju. Cigančica na postelji v kotu ni spala celo noč in je popolno- ma izčrpana zadremala šele, ko se je že danilo. Čeprav je ležala obrnjena proti zidu, je, kot bi čutila, obrnila glavo in zagledala ciganko, najbrž njeno staro mamo. Kot lok se je sprožila in v trenutku je bila pri njej. Vzela je zavoj iz starkinih rok in ga odvila na vrhu. Njene velike črne oči so zažarele. “Moj je,” nam je povedala in bledica na njenih licih je izginila. Tedaj je tudi starka pogledala po sobi. “Včeraj je rodila ta druzga. Samu dvej kile je mu, pa so ga u Lublano odp’lal, gušpa,” mi je povedala, kot bi se opravičevala. “Vej-šte, sta buoga naša dva. Pa mende ga bosta dubla nazaj,” je hitela pojasnjevati, kaj se jim je zgodilo, jaz pa sem šele tedaj zagledala fantiča, ki je stal za starko. Prav nič večji ne starejši ni bil od cigančice, a kot kaže je bil oče njunih otrok. Neizmerna sreča je sijala iz njunih oči. Cigančica - kako ji je bilo ime, nisem nikoli izvedela -je svobodna. Reveža sta, a sta kljub temu srečna. Kaj pa bo sploh jedel njen mali. V trenutku sem se spomnila na ciganke, ki v naši ulici vsak dan brskajo po smetnjakih. Stopila sem do mize in vzela zavojček masla in marmelado, ki sem jo že dobila za zajtrk ter oboje odnesla ciganki. Tudi druge ženske so začele vstajati in nositi zajtrk ciganki, ki se je vsaki posebej zahvaljevala. V sobo je stopil zdravnik in cigančica je morala podpisati list papirja, kiji gaje ponudil, kmalu potem pa so se za njimi zaprla vrata. Stopila sem k oknu in jih videla, kako odhajajo. Razigrana skupina ciganov, v sredi pa otroka z dojenčkom v naročju.Kakšni so ti ljudje? Nič nimajo, razen svojih otrok in svobode. Pa so vseeno srečni. Blagor jim. A KNJIŽNA POLICA Novi sodobni bonton Še po tiskarskem črnilu diši nova, sedma izdaja priročnika o lepem vedenju - NOVI SODOBNI BONTON Eduarda Osredečkega. Za marsikoga nepogrešljivo delo, s 185 stranmi, je izdala Slovenska založba. Bonton pomeni skupek dogovorjenih norm vljudnega vedenja v podobnem okolju in v določenem času. Kar je za nekoga kompliment, je lahko za drugega žalitev, kar v nekem kraju velja za lepo, v drugem lahko za grdo... in da bi se takšni nesporazumi preprečili, so se sčasoma oblikovale tipične oblike omikanega vedenja. Bonton (fran. “bonton” pomeni lep način) se z razvojem družbe seveda spreminja; danes je npr. neprimerno drugačen kot pred 40 leti, zato je pomembno, da se priročniki o lepem vedenju spreminjajo in dopolnjujejo. Medčloveški odnosi postajajo vse bolj neposredni, vse manj je uglajenosti in togosti, ki se umika praktičnosti in tako včasih od bontona ostane le tisto najnujnejše. Mnogkrat se za nazaj človek sprašuje, ali je v določenih položajih ravnal pravilno ali ne. Ko je v dvomih, se zgodi, da se odloči tudi narobe in se po nepotrebnem spravi v zadrego. Zato je dobro poznati pravila lepega vedenja, ki pa naj ne pomenijo neke “zastarelosti in preteklosti”. Čeprav so osnove bontona zakoreninjene v narodovih običajih, se mora sodobna beseda bontona ujemati s pojmovanjem lepega v družbi. In čeprav naj ne bi življenja podrejali protokolu, vseeno ne smemo zanemarjati nekaterih nujnih vljudnostnih norm, zaradi katerih je življenje prijetnejše in bolj humano. Eduard Osredcčki tako bralca Novega sodobnega bontona seznani z lepim vedenjem doma in v družbi, kako se vesti ob različnih priložnostih, v različnih okoliščinah in položajih, daje sebi v ponos in drugim v veselje... 23 poglavjem, kot so npr. umetnost oblačenja, komuniciranje, kadilci -nekadilci, obiski, prometni bonton, na potovanju, skrb za okolje..., je dodan še slovarček tujk in literatura. Vabljeni torej v svet lepega vedenja še z naslednjim rekom egiptovskega pisatelja Mahmuda Taj-murja: “Bodite prijazni do tistega, ki ga srečate, ko se vzpenjate na hrib, saj se lahko zgodi, da ga boste srečali, ko sc boste vračali.” LIDIJA MURN Zaklad v Jovsih Kamorkoli že človeka zanese življenje, ponavadi nihče ne poz bi svojega rojstnega kraja in svQJ korenin. Pogosto so prav lepi SF mini na domače kraje in otrosiv nekakšen zaklad in oporna w žalosti in razočaranjih. Tudi v knjigi založbe ČZP Enotnost, ^ KLAD V JOVSIH, sc srečamo^ tobiografsko zgodbo pisatelja rr ca Šetinca, ki dokazuje, da brez s renin ni prihodnosti. . Šetinc sc spominja svojeg roštva iz Obreža pri Sotli, E kov, ki jih je doživljal kot °.r mlad fant in so večinoma vsi P zani z njegovim dedkom. Skup J_ rbami in 8. odhajala v Jovse, z raj šljem obrobljeni svet, ki ga^, s(0 ljubiti, moraš ga nositi v s o,. klafter globoko, v srcu.. 1JK“ tinc z zgodbo o predvojnem štvu na slovenskem podeželju, ® sotcljsko, bralca popelje nazaj^ mu ponudi na vpogled r‘iznc ^ danje šege in navade. S ^ obuja spomin na svoja mia ^ pa opisuje tudi svet, ki gd n j. kajti razvoj in napredek sta • la svoje. V pozabo je utoni # s vse, kar je povezano z nara ^ kmečkimi opravili. Poleg E ’ .£ Šetinc skrbno in natančno P naravo, prikazuje zraven tudj ^ žbeni in civilizacijski se8rr^jjj,alii kije mnogim danes že neznan ^ se kaže poučnost pričujoč g kajti današnji človek, .oS. nehne probleme s časom, sjc 1 ^ z3 to pozabi ozreti nazaj in zi jutri. , i.jieV Prof. Jaša L. Zlobce, J ^ knjigi napisal spremno bes j^na. za največjo vrednost knjige F j va to, da Šetinc z njo na ic. 0. in civilizacijski ravni onraj ^ & dovinski spomin in da ne avtorjevo otroštvo, pač Pa ajj bO' skupno preteklost. Če bii J°, jn^y Ije spoznali, vzemite v roke Zaklad v Jovsih. LIDIJA 1 j|||f Založba Mladinska iN enciklopedično delo SVfc s0d0' GODOVNI ZAVETNIKI, k' ben način osvetljuje življenjcp sve|. dovinske podatke o več ko nj$ili nikih, godovnih zavetnikih kandidatih. Novost Mladinske ^ ind.knjigavzbjrbJV LIKA KNJIGA O GLASBR-• (ib lfl' polna izvirnih zamisli o Pa'frv;jcoka' strumentih in jo dopolnjuje - ^gl. seta MOJ PRVI VIDEO O OD' ■»Stili m Dolgovi so rastli Začetno navdušenje je začelo pešati in v letu 1875 časopisje že poroča, na primer v Novicah, da: “Narodnjaki Novomeški, nekdanji živi buditelji vi pa le spavate v tukih sanjah, marše vam ne ljubi poležali se za narodno stvar/.../.’’ Poleg tega so stalno naraščali stroški izgradnje. Narodna čitalnica je zašla v hude denarne dolgove. Iz njih se je raševala z vedno novimi posojili. Delno so jo reševali narodnjaki, ki so bili pripravljeni darovati svoje terjatve, delno pa tudi najemnina za uporabo prostorov Narodnega doma. Slednje ni bilo dovolj in dolgovi so še naprej rasli. Čitalnica je najemala nova posojila, začarani krog se je vrtel naprej. Narodni dom v Novem mestu je bil kljub dolgoletni gradnji prvi te vrste v takratnih slovenskih deželah. Postal je center novomeškega društvenega življenja in hkrati finančni pokop čitalnice. Čitalniški odborniki so računali, da jim bo njihova gostilna pomemben vir dohodkov. Že v načrtu arhitekta A. Kappnerja, kot ga opisuje novomeški dopisnik leta 1873 v Slovenskem narodu, se je gledalo na to, “da v našem novem narodnem domu bode tudi krčmar dobro izhajal; Krčmarska najemščina bode potem precejšen pri-nesek, s katerem bode se plačevalo narejen čitalniški dolg”. Čez dve leti, ko je bilo pritličje Narodnega doma usposobljeno, sta se vanj vselila “čitalnica in gostilnica.’’ Čitalnični odbor je 5. aprila 1876 poslal na županstvo dopis, v katerem ga obvešča, da je kakor “opravilnik v gostilni narodne čitalnice zagovornost prevzel gospod Kastelic France trgovec na tukajšnjem trgu." Po mnenju okrajnega glavarstva g. Kastelic ni bil primeren za vodenje krčme, ker je bil obsojen zaradi kriminala, in sicer po 18. in 15. točki obrtnega reda, kije od “opravni-ka krčmarske obrtnije” zahtevala “nujno neoporečnost”. Čitalnica je našla novega krčmarja Franca Durrinija, ki je odgovarjal vsem kriterijem “obrtnega reda krčmarske obrtnije” in tako je čitalnica 9. maja 1.1. dobila Matjaž Ternovec Društveno življenje v Novem mestu v obdobju 1865 do 1889 rodnem domu opisala takole: “Mene karaN^^n-»kranjsko« besedo, vse bi moralo biti obrnjeno p /te ski, njih pa včasi celo omizje in vsi tančajo tla ene domače besede. Take učitelje ne potre ■bujc'n’ ugodno rešeno prošnjo za krčmarstvo v prostorih društvenega poslopja. Franc Durrini je krčmarski posel opravljal kratko dobo. Njegovi gostje so večkrat delali nered in s tem prihajali v spor s takratnim županom pl. Lehmannom. V mesecu novembru 1876 je policijski narednik Franc Grailand javil županu, da se čitalniška gostilna ne drži reda. Posledica je bila, da je moral odgovorni poslovodja Franc Durrini odstopiti. Zamenjal ga je 29. novembra Ferdinand Seidl, trgovec. Čitalnica tudi z njim ni imela sreče. Krčmaril je od leta 1880 in v teh štirih letih poslovanja pridelal za 159 gld. 44 kr. dolga. Revizor, ki je pregledal njegovo delovanje, ga je na koncu obtožil, daje zatajil 794 for. dobička. Frcdinand Seidl je vse obtožbe zanikal in jih skušal ovreči s tem, “de ne more vsakemu izdati popotnice npr. kmetu za vino, na-takarcem itd., ker misli, da njegov slučaj dovoli izjemo, ker od vsega meščanstva uživam popolno zaupanje v svojo poštenost. Vendar je pripravljen dati ustno pojasnilo, ” zato “naj blagovolijo pred odborom čitalnice v prihodnji seji, da se naj račun nespremenjen tako, kakor sem ga položil odobril”. Na občnem zboru 19. decembra 1880 so med drugimi točkami dnevnega reda obravnavali tudi vprašanje: “Ali je krčma čitalniška ali last nekaterih čitalniških udov?” Ugotovili so, daje krčma od “začetka napredovala in precej dohodkov prinašala, vendar so zadnja leta dohodki prenehovali”. Kljub temu je krčma pripomogla, da so se “zmogli stroški Narodnega doma pokrivati”. Na podlagi te ugotovitve je odbor sklenil sledeče: “da je krčma podjetje Narodne čitalnice; to podjetje je bilo do sedaj podpora Narodnega doma in tega doma lastnice čitalnice; da se za zdaj čitalnica ne more ločiti od krčme; če se izrazim pozitivno so tud za krčmo ugotovljeni dovgovi bili na korist čitalnice napravljeni. ” Če je sklepati po četrti točki, seje epilog krčmarske zgodbe Ferdinanda Seidla zanj dobro končal in njegov račun so nespremenjen sprejeli. Čitalnica je iskala novega krčmarja in s tem v zvezi v Slovenskem Narodu 11. maja 1881 objavila ponudbo: “Restavracija v prvem narodnem domu daje se od 1. juija 1.1. pod dobrimi pogoji v najem. ” Ponudbo je sprejel “znani krčmar Franjo Lužar”, ki sc je na banketu na čast cesarjevega rojstnega dne v Narodnem domu (24. avgusta 1881) dobro izkazal “z jedili in pijačo." V letu 1883 seje čitalnica preselila iz Narodnega doma v hišo Antona Kalčiča in s tem je prenehala delovati tudi gostilnica. Posamezna društva so si morala pri svojih veselicah najti svojega krčmarja. Na primer Dolenjsko pevsko društvo, kije 29. novembra 1884 priredilo pevski večer, je kljub temu, da “nima čitalnica svojega krčmarja oskrbljeval je ta večer krčmarjenje mlad krčmar Fran Tekavec.” V naslednjem letu sc je čitalnica znova preselila v dokončani Narodni dom. Gostilnica je znova začela delovati, vendar nam ni znano, kdo je krčmaril. Seveda je imela čitalničina gostilna svoje dobre in slabe čase, odvisno pač od krčmarja in čitalničinih odbornikov. “ Včasi je izvrstno vino, pivo, postrežba, vse. Potem odbor otrpne in se ne briga za nobeno reč nič, da je naj zadnja beznica bolje oskrbljena s pijačo nego čitalnica, dokler se gospodje zopet predramijo po kakem naključju in jo postavijo na prvo mesto med vsemi gostilnicami novomeškimi.” V njej seje čutila tudi jezikovna dvoličnost Novomeščanov, katero je natakarica v Na- mojem očesu vidijo pezdir bruna v svojem p Edini zaposleni delavec v čitalnici je bli žal aprilu leta 1888 je takratni sluga W. Kintj| ° .^,jii,da službo. Čitalničini odborniki so na svoji sejis ^0vi' ______:____________________., nnleniski" sC objavijo razpis za to delovno mesto v Dolenj*jnjega oall CI/Mioni'1/om norA/ln m ClrM/PtlPIl. 1/■ ' . • ,.lll( cah, Slovenskem narodu in Slovencu. Iz s vidi, kakšne naloge je moral oprav.j— n0sivyr. “Njegova dolžnost je oskrbovanje društvenega p ,(t,^iP uvuujc - “ \jntS‘v \ dntštvenih prostorov, raznašanje časopisov m elici'[ naznanil in podvorba pri društvenih zborih Zato uživa v društvenem polopju prosto stano1 večih in jedne manje sobe in kuhinje, primi’ gotovini in postranske dohodke. Služba ] oženjenim rokodelcem. ” Podržavljenje gimnazijske V drugi polovici 60. let 19. stoletja sc a riše diferenciacija novomeškega družbenega. tu(jifl} Z ustanovitvijo čitalnice se začne diferenciacij^ ^„3 društvenem področju. Pridruži seji novornC^jr0čjii- zija, ki je še vedno aktivna na narodnem P° «\» JW JV VKrVllllS UmiTIIU 1114 „».«_ Vsega narodnega delovanja novomeške E ^ sCp ije je bilo konec v letu 187IL S cesarskim odloko* ... skoredov^tJ tembra 1870 so dotedanjo frančiškansk nazijo spremenili v Realno in višjo gimnaZ1J francl. in jo s tem podržavili. Od celot'le^p#' mestu vse druge so nadomestili s posvetnimi Pr0 . ' poSvC* a S tem je gimnazija izgubila narodno °s drž3'.-profesorji so bili v bistvu državni nameščen ^ jov0 je že poskrbela, da je bilo v njihovih vrs‘a državno usmerjenih profesorjev. Država^ umestila novomeško gimnazijo v tisti pr°s predpisala. Sp V ti v vfll dole Odg, Ijen Priz vica Pev! pod lori bod Pris naš »or spri bon *an niti na) Kr hi Do/. Sini *ask: SP°j lUoz S, c s 'Oltl 'tleti jtaosi 'tac Sti "tan Mi, 5S| h P1«! $ ajde 5» $ ta oS| * d|žav .Mn Nv Sta so, Čj % le it s % ire( It, l0() 5i s ta, 'nej Pon ta/e tar N * ^Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem Vzakotm o javnih glasilih, yelja od 23. aprila 1994, so "enih od 9 do 23 natančno °čena pravila za (nc)objavo lipn°V°ra 'n P°Prav''a objav-„, 'informacije, s katero sta , ™e,a Posameznikova pra-interes. Tovrstne pris-oH bb°mo poslej objavljali . uPnim naslovom “Odgo-\„!JnpopravkiP» vsi pa Drit° opremUcni z naslovom Sevl«. na katerega se navor i*0’ *cr po zakonu odgo-SDr ln Popravek ne sme biti bon,me"'ien ali dopolnjen, ne |[®J“ objavili prispevka, ki bo > a" šaljivo in z namenom mpr„CVjnja, ali če bo nesoraz-„Cda«5i ')d informacije, ^»'ero se nanaša (13. člen). ^mpirjeva ^astrofa ^ št. 32, 10. aveusta ^skrhki1 s*°yenske kmečke zveze k poiav ei?os,i° spremlja težave, ki %o t‘Jaj0 vsako leto ob pobira-SdarUiaProc!aji krompirja. Ob ŠjnnrJUJe Pr' Poslovnem zdru- Spira® Slovenijc odbor za W>n da na ministrstvu za gozdarstvo in prehrano f ':'r0rrIn<)StrOkC)vnJaka za področ-Stiistiria’. se na tem sigmentu "^anior Pr|delave ne premakne ne pripravi obljub- S Ssieda’ zadruge in !$aoizir*.' za Slovenije ne znajo file krom ‘.Ponudbe oziroma pro-$Um?,P‘rja’izvoz je vsako leto JWej0 rJp.Pa sam> izredno težko >na trpi, r£rganizirancga na' l °s v cieu'ub vsem tem pa se je Siiiie , 0venijo uvozilo velike ;8ipt,Gr/pm£‘rja 'z dežel, kot so P le bi bf,!3 *’ Francija, Portugalska Sstai'“k0 naštevali. Ocene, da Npir:'ncprodanega 150.000 ton ■S * *'daie A’|.So zaskrbljujoče. Dejst-, 5bimakuPna cena nedorečena !Sim?; rala znašati 22 SIT in da SC "8 tržnicah in trgovinah li^lT/ko 1 Pr°daja po ceni od 40 -SeLPha *ažeJ°. da je v tej Adiu,J,hlado narobe. Vla^ w?n,ie Kmečke zveze Stakni - • Republike Slovenije, (‘t0n iPfistopi k reševanju težav, le na sigmentu pridelave avtobusom J*« izlet! ]lkbrai^aroiniki iz 1994. leta Snjic jTanc° Ogrinca iz Čr-Uh,-’p' Novomesto, med fe&SSSS . -S kolikor let že izhaja foiCJSfrinnjimbomona msm tudi p°slu' ^kega radia Studio „ 0 ne potrebno pri-hciiffVOmefka turistična SjZ '“eeflash. Reševalci SaSRauSS Sh . df* bosta ob doslej že htmrJtfolcih v avtobusu {‘P‘Sen,-9°l°^> Štrek(jevec krompirja, uvoza in nesorazmerju med odkupnino in maloprodajno ceno krompirja. Stališče našega sindikata je, da v tem trenutku kmetje in potrošniki rabimo pomoč države. Tajništvo Sindikat slovenske kmečke zveze Kostel: kipe nadarjenih otrok prerašča trava Dol. list št. 33,17. avgusta Žal moram z veliko mero prizadetosti potrditi besedam novinarja J. P., ko piše o kiparskih delih, katere so ustvarili otroci v okviru Forma Viva v Kostelu. Zamisel je bila izredno zanimiva in vzpodbudna, a je žal na kraju izpadlo povsem drugače, kot so to napovedovale besede uvodnih srečanj. Večkrat me pot zanese na razvaline gradu Kostel, od koder je žarel lep razgled po dolini Kolpe. Toda listo opoldne vrha gradu nisem dosegel, kajti pogledi ob Grajskem hramu in ob poti proti gradu mi niso dali naprej. Kaj je res mogoče, da tako enkratno razigrana balerina, prečudoviti pogledi živali, nasmehi nedolžnih otrok in optimistični pogledi neznanih oseb končajo svoje poslanstvo v travi, blatu in pesku. Ni čudno, da je med njimi deklica, ki ji po licu polzijo grenke solze. Še toliko bolj neugodno mi je bilo, ko so te neme stvaritve otroških rok opazovali moji prijatelji iz Ankarana. V Fari prav v tem času potekajo dela pri urejanju okolice nove šolske stavbe, kjer bo veliko rastlinstva, pravi mali park, in ti kipci, ki so že deloma razbiti, bi tu prav lepo zaživeli. Pa še dogovarjali so se predhodno tako. Ko stojim ob teh stvaritvah in pod seboj gledam “Grajski hram”, se ne morem znebiti občutka, daje to njihova podoba, saj so oni bili gostitelji tega tabora. FRANC CIMPRIČ Proračun pod streho Dol, list št. 32,10. avgusta G. Jože Rangus je v Dolenjskem listu št. 32 v članku “Proračun pod streho” med drugim objavil tudi sledeče. Citiram: “Verjetno ne bi bilo slabo, če bi bil javni razpis tudi za letošnja dela v Šentjerneju: enkratno pometanje v Šentjerneju je namreč letos stalo kar 25.000 nemških mark, kar je predrago,” konec citata. Ih podatek je popolnoma neresničen in v celoti izmišljen, zato sem se zaradi seznanitve šentjernejske javnosti odločil objaviti resnične podatke o stroških čiščenja javnih površin v Šentjerneju v letu 1995. Čiščenje javnih površin v Šentjerneju v letu 1995 izvaja podjetje Prag Šentjernej, d.o.o. V obdobju januar - maj 1995 je bilo izvedeno 34 rednih čiščenj javnih površin v Šentjerneju, za kar je bil izstavljen račun v višini 135.775 tolarjev,-kar znese povprečno 3.993,40 tolarjev za enkratno čiščenje. Poleg omenjenih rednih čiščenj je bilo v marcu izvedeno vsakoletno enkratno temeljito spomladansko čiščenje Šentjerneja. V tem primeru so bili s pločnikov in cest očiščeni ostanki zimskega posipavanja cest (gramoz in ostalo). Za to enkratno čiščenje je bil izstavljen račun v višini 11.248 tolarjev. Od prve polovice maja dalje izvajajo čiščenje Šentjerneja delavci zaposleni prek javnih del, kar pomeni, da bremenijo občino Šentjernej samo materialni stroški v zvezi s čiščenjem (metle in podobno). Ž javno objavo neresničih in več stokratno pretiranih podatkov o stroških čiščenja javnih površin v Šentjerneju je g. Rangus podjetju Prag Šentjernej, d.o.o. prizadejal poslovno škodo, zato bo podjetje proti njemu sprožilo pravni postopek za povrnitev le te. • Prag Šentjernej, d.o.o. JOŽE BREGAR Proračun pod streho Dol, list št. 33, 17. avgusta Še tako preprost bralec Dolenjskega lista lahko ob pozornem branju omenjenega članka hitro ugotovi, da je avtor iz najvišjih krogov občinske uprave Šentjernej. Zato mu toplo priporočam, da v podobnih situacijah zbere toliko poguma tudi na zemlji in da se podpiše pod članek s pravim imenom. V zmoti je, če misli sledeče: “Ustavite Ran-gusa, pa bomo lagali, krali in goljufali ter kmetom nikoli nič dali.” JOŽE RANGUS, Drama 13, Šentjernej V Živimo v nasilnih časih Dol. list. št. 33, 17. avgusta Avtor članka g. Andrej Bartelj med podjetji, ki so se znašla v težavah in v razsulu, omenja tudi Kovinar. Prepričani smo, da je pisec imel v mislih Kovinar Črnomelj. Mi v Kovinarju iz Novega mesta (kljub vsem težavam v kovinarsko-predelovalni industriji) zaenkrat uspešno poslujemo v prepričanju, da nas na takem ali podobnem seznamu nikoli ne bo. Vodstvo Kovinarja Novo mesto JjL j Umrl je Ladko Kukec (13.6.1928 - 18.8.1995) Proti popravi krivic na račun mladih Le na moralni ravni Politična jesen, ki je pred nami, bo med drugim prinesla nove razprave o popravi krivic. Politiki bodo energijo ponovno usmerjali v razprave o preteklosti, za sedanjost in prihodnost pa jim bo ostalo bolj malo časa. Članice in člani Mladega foruma Združene liste socialnih demokratov smo prepričani, da taka usmeritev političnih razprav ustvarja nova bremena preteklosti. Hkrati odločno nasprotujemo sprejetju takega zakona o popravi “krivic”, ki bi z odškodninami obremenil državni proračun. Te bi, ob omejenih proračunskih sredstvih, pomenile znižanje že tako nizkih socialnih prejemkov. Z izplačevanjem odškodnin bi mladi postali še bolj deprivilegira-ni, saj bi to pomenilo manj denarja za-----:-------------------- Življenje je eno samo in samo enkrat podarjeno, zato je naša odgovornost še toliko večja, kako ga živimo, kako delamo in ustvarjamo, kaj smo doprinesli za naše skupno dobro, ali smo bili vredni tega daru, ki je sicer vsem, toda samo enkrat, podarjen. Te dni je omahnil eden najzaslužnejših Kostanjevičanov novejšega časa - Ladko Kukec, dolgoletni slovenski kulturni delavec, igralec in vsestranski pomočnik pri vseh kulturnih akcijah v Kostanjevici in drugod, kjerkoli je bila potrebna njegova pomoč. Sodeloval je domala pri vsaki javni akciji, saj je bil več let član izvršnega sveta občine Krško, predsednik Sveta krajevne skupnosti Kostanjevica, predsednik občinske Kulturne skupnosti, od začetka do konca pa tudi član predsedstva Dolenjskega kulturnega festivala in Sveta Galerije Božidar Jakac. Preveč bi bilo, če bi poskusili našteti vse njegove funkcije v javnem in kulturnem delovanju najprej v občini Kostanjevica in po združenju v občino Krško še tam in v času okraja Novo mesto tudi v Novem mestu. Toda pri Ladku Kukcu je treba poudariti predvsem njegove igralske storitve na domačem in drugih gledaliških odrih, saj je nastopal v 33. krajih, odigral desetine glavnih vlog tudi v Ljubljani, Zagrebu, Karlovcu, Stari Gorici, Trstu, Celovcu itd. Nastopil je tudi v filmu, kjer so mu ponudili eno od osrednjih vlog, ki pa jo je odklonil, ker se je kot ure Minister je uničil pol počitnic Slab odnos do maturantov držal svoje službe in poprijel šele potem za druge naloge, za katere so ga prosili. Kukca je kot igralca odlikoval predvsem njegov žametni glas, s katerim je nastopal brez narečnih posebnosti in je izvrstno obvladal intonacijo. Še ni tako dolgo, ko je veliki slovenski igralec Polde Bibič ob smrti Borisa Kralja zapisal tudi tole: "... Boris Kralj, mladenič z izrazito moškimi lastnostmi, s prekrasnim žametnim glasom, pravi lepotec, možat, postaven, verjetno najlepši igralec slovenskega gledališča sploh, najbrž prelep za čas, v katerem mu je bilo usojeno živeti.” Nekaj tega v veliki meri velja tudi za pokojnega Ladka Kukca, saj je bil pravzaprav legenda dolenjskih Benetk. Le-te je nadvse ljubil in mu zanje nobena naloga ni bila pretežka. Igral je krstno predstavo o Klo-štrskem Žolnirju, Manfreda v Ljubezni treh kraljev, Piccolominija v Kreftovih Celjskih grofih, Scheu-chenstuela v Visoki pesmi, Petra v Mladosti pred sodiščem, Janeza v Divjem lovcu, Davorina v Miklovi Zali, Pernjakovega sina v Prežihovi drami Pernjakovi itd., same težke vloge in to za profesionalnega igralca, kaj šele amaterja. Zdaj bo v miru počival, čeprav mnogo prezgodaj, in iz svoje žare občudoval zvezde na nebu, ki mu bodo radodarno sijale noč za nočjo. Med njimi bo našel tudi svojo zvezdo, v njej pa naše spoštovanje, spomin, ljubezen do njega in vsega, kar je naredil za nas. Tega pa je veliko, zato mu moremo ta prvi večer, ko še nismo mogli zbrati vse resnice v sebi, ob slovesu reči le: “Lahko noč, Ladko! LADQ SMREKAR popravlja na moralni ravni. Vsekakor pa tako, da se ne razvrednoti partizanski upor okupatorju med drugo svetovno vojno, saj je ta eden temeljev slovenske državnosti. Z nagrajevanjem tistih, ki so se odločili za napačno stran, si stranke slovenske desnice le skušajo nabrati volilne glasove. Zgodovinskih dejstev s to potuho ne bodo mogle spremeniti, ampak se bodo s svojo profašistično držo ponovno osmešile pred vso Evropo. za Mladi forum ZLSD DANILO TOMŠIČ, predsednik ROZANCEVI DNEVI 1. julija sem se v Volčjem Gradu na Primorskem udeležila Rožančevih dnevov. Tam sem srečala veliko znanih oseb in od njih dobila tudi avtograme. Žena pokojnega Rožanca me je predstavila nekaterim znanim osebam: esejistu in letošnjemu dobitniku te nagrade Dragu Jančarju, vremenoslovcu Miranu Trontelju, komentatorju RTV Slovenija Marjanu Kovačeviču - Beltramu, bratu Marjana Rožanca, kije svobodni umetnik, in drugim. Nagrado Marjana Rožanca je prejel Drago Jančar za delo Egiptovski lonci mesa. Gospa Janja Rožanc me je povabila tudi na novinarsko konferenco, kjer so razpravljali le o politiki. Dobila sem liste z obrazložitvijo nagrade Dragu Jančarju. Komisija ga je izbrala še med dvema esejistema: Iztok Gaister - Zagovorci narave in Marko Vršič - Gnostični eseji. Rožančeve dneve je snemala televizija. Imela sem se lepo in upam, da sem bom teh dnevov še kdaj ude-ležiia. JANJA MAVSAR Novinarski krožek OŠ Artiče VID PEČJAK V TABORU MLADIH - Pisatelj in časnikar Vid Pečjak je te dni udeležencem tabora mladih v Dolenjskih Toplicah skupaj s svojima vnučkama predstavil svojo knjižno uspešnico Drejček in trije marsovčki, ki jo je napisal pred skoraj 30 leti. Knjiga je v vseh teh letih doživela veliko ponatisov in prevodov, sedaj pa se je pisatelj odločil, da knjigo ponovno izda v samozaložbi. Posebnost te izdaje bo ta, da jo bodo ilustrirali otroci in prav zato je izbral mlade iz počitniškega tabora. Seveda bo posebna komisija izbrala najlepše ilustracije. (Foto: J. Pavlin) Mladi Socialdemokrati ostro protestiramo proti načinu, na kakršnega se je Ministrstvo za šolstvo in šport ponorčevalo iz prve maturi- tetne generacije. Na rezultate mature so morali mladi čakati mesec dni, še dodatnih deset dni pa na odločitve o sprejemu na fakultete. S to gesto je minister Slavko Gaber bivšim dijakom uničil skoraj polovico najdaljših in prav gotovo zasluženih počitnic. Dejstvo, da so bile maturitetne naloge označene s črtno kodo, uslužbencem pa na vo- ljo vsa moderna tehnologija, vključno z optičnimi pregledovalci nalog, nas navaja na dvom o sposobnostih odgovornih na Ministrstvu za šolstvo in šport. Preseneča nas tudi, da po eni strani rezujtati mature niso bili javno objavljeni, po drugi pa so bile brez zadržkov objavljene razvrstitve dijakov po fakultetah, pri čemer ta podatek prav gotovo ni nič manj oseben kot število doseženih točk na maturi. Omenjeno dejstvo nas navaja na sum, da postopek ni potekal po legalni poti. Za predsedstvo: PETRA A. MAROLT predsednica SDM Naj dam polža nazaj? Vesela družba sodelavcev je pri lovski koči zalivata šefovo petdesetletnico. Glavni mojster, zadolžen za raženj, je kar sijal od zadovoljstva, ko je videl, kako jim tekne lepo zapečeno meso. Žena slavljenca pa je kot dobra gostiteljica spodbujala goste: “Še vzemite, dokler je toplo in hrusta skorja. Odojek pride na vrsto malo kasneje." "Kaj to ni bil prašiček?”je s polnimi usti prestrašeno zamomljal nekdo. “Ne, ampak jagenjček!” V trenutku je spustil iz rok velik kos mesa in od sebe odrinil krožnik: “Veste, jaz jagenjčka sploh ne jem. Nikoli ga nisem maral..." Prisotni so se na ves glas zakro-hotali. “Glej ga, glej, dokler nisi vedel, je bil pa dober!" “Najbrž se je vrtel pod prašičkom in je nanj kapljala mast, “ se je izgovarjal. Rešil ga je sosed pri mizi, ko je rekel, da tudi ostali niso nič boljši. Nekoč sta z ženo obirala in jedla zadnje češnje, tiste najbolj črne, prav z vrha drevesa. Mimo je prišel sosed in zaklical: “Dober tek!” “Naj ti vržem kakšno vejico?" vpraša on s češnje. “Ne, hvala, na petek ne jem mesa, pa še vegetarijanec sem," se odreže. Začudeno ga mož in žena pogledata: “Karpoglejta, v vsaki je debel črv," nadaljuje sosed. Žena se je takoj nakremžila in izpljunila vsebino iz ust. On pa je za hip zadržal roko, potem pa spet dal v usta sočni sadež: “Ne, rajši ne bom pogledal!” “Tudi jaz vem za podobno zgodbo, ” se je oglasil vsem znani šaljivec. “Ulivali smo betonsko ploščo pri znancu v sosednji vasi. Za malico postavi gospodinja na mizo, na našo posebno željo, med drugim tudi veliko skledo mlade solate, pripravljeno z bučnim oljem in domačim jabolčnim kisom. Mlatili smo jo, da je bilo veselje. Naenkrat pa nekdo seže v skledo in vzame ven polža. Roke z vilicami so takoj zastale. Le stari Polde, ki bi pojedel kar koli, se ni dal motiti: “Jejte, jejte," nas je priganjal. “Zakaj ste odnehali? Ali naj dam polža nazaj?" SLAVKO KLANČIČAR Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D z mai rom i lei na j ^ I et 1 MAKIJA ■ VINKO V LOGAR 1 ŽERJAV 1 I/.ALIJA NIC Bmvkiin I III l. \ 1 um M s pjoslt—is.ailcri na izlet: ZDENKO M STAR, C psTTSJpO I M J Studio D M IVANKA 1 ■JORDAN | I MARIJA I ■JULKA M1 | LAVKIII |l i| KAFKO 1 M golohI I/OKKA ISTIPANOVIČj I MARTIN ■ I TOMAŽIN M IAK' RANKO H KOLENC IJA ^§3 JOŽE NČlCJI NOVAK §§|.. NIKA LAVKIH JOŽICA M m ni Mančka OLENC ICOLOBIČ IVANKA | MILAN STKACSM NEMANIČ. Matjaž Tomlje iz Dolenjskih Toplic senzacija v Le Mansu 380 kilometrov na uro - Sedem kilogramov premalo Le Mans velja v avtomobilističnem športu toliko kot milanska Scala v operni glasbi. Čeprav ima to francosko mesto, ki leži 200 kilometrov jugozahodno od Pariza, eno liajlepših katedral, zgrajeno pred 800 leti, je bolj kot po tej zgradbi znano po svojem 13,6 km dolgem dirkališču, na katerem prirejajo eno najbolj znanih in najbolj prestižnih avtomobilističnih dirk na svetu - 24 ur Le Mansa, v kateri se že 63 let kosajo najboljši avtomobili, kijih vozijo najboljši vozniki, ob stezi pa jih spremlja in spodbuja tudi 300.000 navdušenih gledalcev. Lani in letos je bil med vozniki na dirki 24 ur Le Mansa tudi Slovenec Matjaž Tomlje, po rodu iz Dolenjskih Toplic, eden najboljših slovenskih avtomobilističnih dirkačev sploh. Če nisi hiter, tudi denar ne pomaga “Po lanskem uspehu v Le Mansu sem za letošnjo dirko hotel dobiti najboljše moštvo in vrhunski avto,” pravi Tomlje. “Vedel sem, da tako lahko merim na najvišje uvrstitve.” Pol leta je delal na tem projektu in uspelo mu je. “Seveda moraš za to zbrati precej denarja pokroviteljev, vendar to ni dovolj, to je le prvi pogoj. Kot član ekipe Courage Competition sem sem pred tem moral dokazati na progi. Kar nekajkrat sem moral na testiranja in če bi tam štoparica pokazala, da sem počasen, mi ne bi pomagali nobeni pokrovitelji.” Matjaž se je izkazal kot voznik pa tudi kot organizator. Težje pa bi bilo to trditi za nedirkaški del moštva. V dirki vozijo za vsako moštvo trije vozniki. Z Matjažem sta bila še Erič van de Poele in Oliver Beretta, oba izkušena voznika formule L “Kot rečeno, sem vozil za Courage Competition, tako kot v drugem avtomobilu tega moštva Mario Andret-ti, Bob Wollek in Erie Helarz, le da so oni imeli Porschejev motor, mi pa Chevroletovega. Z našim avtomobilom oziroma motorjem smo imeli kar naprej težave, mehaniki so sc sicer trudili, kar se je le dalo, vendar ni bilo tako, kot bi v ekipi s takim imenom moralo biti.” Klub težavam pa so na treningu dosegli 3. najboljši čas in le za 4 tisočinke sekunde zaostali za drugouvrščeno ekipo. “Dirka v Le Mansu je peklenska. Povprečje je več kot 200 km na uro, v vsakem krogu pa smo na dovolj dolgih ravninah dosegali hitrosti okoli 380 km na uro. Tega se ne da opisati in tudi predstavljati ne. Grozno! Do 300 km na uro še dobro vidiš, potem pa zaradi tresenja avtomobila vse manj. Pri največji hitrosti 380 km na uro voziš tako rekoč na pamet. Oznake ti kažejo, koliko je še do ovinka, ti pa skušaš čim kasneje zavirati... V bistvu so ti prototipi formule 1 s pokritimi kolesi. Imajo 5.000 kubikov, 700 konjskih moči, tehtajo pa 850 kg.” Matjaž, sicer uspešen poslovnež, je bil že lani prava senzacija Le Mansa. V svoji kategoriji je njegova ekipa osvojila 3. mesto, v skupni uvrstitvi pa več kot izvrstno 10. Ta uspeh je Matjaža le še potrdil v njegovi veri, da je tudi na tekmovanju najvišjega svetovnega ranga sposoben poseči v sam vrh in za letos je to tudi napovedal. S primernimi in zainteresiranimi pokrovitelji, med kate-rirpi je bila na prvem mestu novo-, meška Krka, predvsem pa s svojim znanjem in sposobnostmi, ki jih je moral prej pokazati na stezi, je na letošnji dirki v Le Mansu Tomlje prišel v vrhunsko ekipo, ki naj bi imela na voljo tudi vrhunski avtomobil in ki je po uradnih treningih bila v najožjem krogu favoritov za zmago. Na svidenje v Le Mansu Na zadnjem treningu, ko so mehaniki končno nekako spravili v red motor - Matjaž je prepri- Po lanskem velikem uspehu v Le Mansu je nekdanji znani voznik formule 1 Nemec Stueck dejal: “Rad bi videl tega Slovenca.” Sloviti dirkač Mario Andret-ti, doma iz istrskega Motovuna, ki je s 128 nastopi v dirkah formule 1 in z zmagami v Monaku in ameriškem Indianapolisu eden najuspešnejših in najbolj izkušenih dirkačev sploh, pa je pred letošnjo dirko, na kateri je tudi sam vozil, dejal, da bi rad spoznal “tega milijonarja iz Slovenije”. Kajti ni si mogel predstavljati, da bi lahko v moštvo Courage Competition, za katerega je v drugem prototipu vozil tudi Andretti, lahko prišel nek v svetovnem merilu avtomobilistični anonimnež, če ni seveda z milijoni dolarjev podprt navdušenec. Tako pa se je zgodilo, da so letos v Le Mansu vozili tako rekoč sami znani vozniki, ki so povečini dirkali tudi v formuli 1, in Matjaž Tomlje iz Dolenjskih Toplic. čan, da bi bila s Porschejevim motorjem v tem avtu njegova ekipa na treningu najhitrejša - pa je prišel udarec. “Med treningi so nas sedemkrat tehtali in vedno je bilo v redu. Imeli smo, tako kot druge ekipe, 10 do 15 kg rezerve v teži. Pred zadnjim treningom pa so nam jeklene zavorne diske zamenjali z lažjimi karbonskimi, pa še motorje bil okoli 5 kg lažji kot prejšnji. Pa tudi to bi se še izšlo, potem pa je Beretta peljal dva kroga več kot naj bi in seveda porabil toliko več bencina. Zato je bil pri tehtanju naš avto 7 kg prelahak in zato so nas diskvalificirali,” še danes Matjaž ne more skriti razočaranja. Kljub tej nesreči, za katero pa vozniki niso bili nič krivi, je bil 'Ibmlje v središču pozornosti v Le Mansu. To pa ni kar tako, saj je ta dirka in vse okoli nje v središču svetovne medijske pozornosti. 180 televizijskih postaj prenaša dirko v 91 držav, skupaj pa so letos tej dirki namenili kar 551 ur televizijskega programa. Matjaža so kot posebno senzacijo in-tervjuvali za znane športne časopise. Poleg tega je zaradi izvrstnih rezultatov na treningu dobil ponudbo slovitega McLarna za dirko svetovnega prvenstva GT na Kitajskem novembra letos in za celo serijo dirk IMSA v Ameriki, in to za moštvo Shadovv Dona Nicholsa. “Na Kitajskem bom najbrž res vozil, medtem ko se za serijo IMSA nisem odločil, kajti če hočeš dirkati v taki seriji, se moraš temu povsem posvetili. Za prihodnje leto načrtujem dirki v Daytoni na Floridi in ponovno v Le Mansu, verjetno spet za Courage Competition, a najbrž z drugim motorjem, vsekakor pa s prej testiranim.” Letošnji Le Mans pa za Tomljeta ni bil uspešen samo po dirkaški plati, ampak tudi poslovno, saj je tam navezal številne poslovne stike. “V avtomobilističnem športu sc pojavljajo predstavniki močnih in uglednih pokroviteljev in če si zraven, se lahko-marsikaj dogovoriš,” pravi uspešni dirkač in poslovnež. A. BARTELJ DOLENJSKI LIST Dolenja vas po 50 letih izgnanstva Petnajstega avgusta največji praznik KS Dolenja vas, od koder je moralo v izgnanstvo skoraj vse prebivanj. DOLENJA VAS - Krajevna skupnost Dolenja vas, ki obsega Dolenjo vas, Stari Grad, Pesje, Libno in Spodnji Stari Grad seje 15. avgusta odela v praznično podobo, saj so krajani zaznamovali 50-letnico vrnitve iz izgnanstva. Od skoraj 500 prebivalcev, kolikor sojih štele vasi pred vojno, jih je bilo odseljenih okoli 90 odstotkov, ostali pa so bili pregnani in se domov niso smeli vrniti - vsi so bili žrtve okupatorjevih načrtov v zvezi z utrjevanjem južne meje nemškega rajha. V prazne domove so Nemci naselili Kočevarje in Besarabce. občine in 3 fare: Artiče, Videm in Leskovec. Danes imajo vse vasi veliko več hiš in prebivalcev in jih težko primerjamo s takratnim stanjem, ko so bile vasi pretežno kmečke. “Že tako osiromašene vasi so bile Po zbranih podatkih, ki sojih posredovali sorodniki in znanci umrlih in pogrešanih ter matični urad Krško, je razvidno, da danes živi še 182 izgnancev v KS Dolenja vas. V taboriščih in na poti domov je umrlo 25 krajanov. Nekaj ljudi se je udeležilo tudi narodnoosvobodilnega boja. Od vseh udeležencev NOV danes živi še okoli 10 borcev in bork iz KS. Na praznični dan so pospremili v zvonik vaške cerkve dva zvonova; enega, težkega 700 kilogramov, so vaščani dobili že decembra lani, pomladi pa se mu je pridružil še manjši, 200 kilogramski. V spomin na žrtve, ki jim težkih vojnih dni ni uspelo preživeti, so sredi novega spominskega parka, ki stoji na prostoru nekdanje Pečnikove domačije, odkrili spomenik, katerega zasnova je delo inž. arh. Alojza Fabi-jančiča iz Brestanice, izdelal pa ga je kamnosek Zvonko Arh iz Selc pri Leskovcu. Na njem so napisani verzi domačina Rafka Vodeba in Ančke Salmičeve iz Leskovca. Za spomenikom stoji vaški vodnjak z malim vodometom, voda pa prihaja iz Črne mlake pod prostim padom 1 km. V parku sedaj stoji tudi nova kapelica. Ta bo nadomestila sedanjo, ki se bo verjetno morala umakniti v prid izboljšanja prometne varnosti na cesti. Praznik so krajani obogatili tudi z mašo dr. Franca Krambergerja in kulturnim programom. Območje KS Dolenja vas je bilo pred selitvijo razdeljeno med 3 med vojno močno opustosc -lja in vinogradi zanemarjeni, hiš in gospodarskih poslopij J ^ porušenih, tako mnogi tzgn ^ vrnitvi niso našli svojega do katerem so tako hrepeneli. J temu so bili srečni, saj so dih F doma, na svojem in v svoji o tssssssstiffi domovi, z njimi pa je um.ira tj jo kmečka idila...” je v brosu . je izdala KS Dolenja vas oD -> niči vrnitve iz izgnanstva, Janez Volčanšek. Brošura na več kot 60-ihi s*ra. y, prinaša veliko zanimivosti |B isrsnss-s m#»H mirni o«** • ni skupnosti, spominov n J jj predsednik krajevne s ui> Branimir Vodopivc, kije n. jn0ve-zapustiti star 11 let. V svoji P jj. di med drugim pravi: *a|s lpfni Kem SC ptd di med drugim pravi: ‘ gai$ letni deček sem sc Prel ajdi težkim delom: nabiranjem v zasneženih gozdovih nj e' ^0 celo 8 kilometrov v butanj^ celo 8 kilometrov v but“rl" sigre-v taborišče. S temi drvmi sm . z3 li bivališče, nekaj pa j1" P (eh materialno menjavo. av.rjC|iali je pomenila štruco kruha. m ne. ta kruh je nosil le °Jk0, 1937, torej kruh, kije bilstai 4 leta...” 4 leta... ■„iiebiFel° Razvoj teh vtisi po vojm J sp(e-Podoba starih hiš se ^tj a. rasli so novi dom v ’ ktur> hiter. menila Na slovesnosti ob 50-letnici vrnitve iz izgnanstva je mariborski škof dr. pa je veiiKa priuuu.-. Franc Kramberger blagoslovil nova zvonova, ki sta v cerkvi nad Dolenjo otroke vrtec, za katerega vasjo, ki je bila zgrajena leta 1627. (Foto: T. G.) ’ ‘‘ ' carnl Z odoba starih his ^ hkrati ......L, rasli so novi dom . ’ pa sc je spreminjala tu prebivalstva. Komunalna^, ljcnost je dobra razen kan ,j, kar predstavlja enega" J pt problemov in izvedbo y hodnosti. Če je ukmi ev P^, Dolenji vasi te kraje zelo y §£ pa je velika Prid°bl‘®!.a so '«|lk! ntrnkf* vrtec, za katersg« lnlt) otroke vrtec, za katerega ^ jg __ ■ a • a jevni samoprispevek. ceI)tra Dninarica Jožefa in njem spomini drugi samoprispevek, *° pO' posodobitev krajevni močjo občine imajo tak pitidt iicp IzraiPi/nP mstC. NC Hi -)gjj8^ Z voljo, optimizmom in v sožitju z naravo je Jožefa Bobnar premagovala vse težave Bobnarjeva mati Jožefa bo letos dopolnila 84 let in nekega vročega nedeljskega popoldneva sem jo obiskal v Šmihelu pri Žužemberku, ki je, tako vsaj pravi, njena zadnja življenjska postaja. Najle y' • Najlepši pa ji je še vedno njen kraj rojstva in mladosti Globodol, z vsemi naravnimi lepotami. Jožefa se je rodila na Rdečem Kalu v 11 - članski družini. Še kot otrok je morala zapustiti toplo družinsko gnezdo in oditi za pe- v Globodol tuji vojaki, vas je bila bombardirana in požgana. Italijani so Jožefi odpeljali moža na Rab, domačija je bila požgana. Predano je živela le še za otroke, umrle pa so sanje o mirnem zakonskem življenju. Neka nova sila po prabiti ji je dajala moč. Bilo je težko: gozd ji je dajal svoje sadeže, pa tudi uteho in zavetje, skratka narava jo je dvignila. Ko se je vse najhujše že končalo, je izvedela, da je mož za vedno ostal na Rabu. Preselila se je v Soteško goro, goro velikih gožev in divjadi. Pozimi v snežnih viharjih so ji srne prišle prav pred hišni prag, kjer je imela krmo za zajce; prav tako so ji družbo delale ptice in če je bila še tako žalostna, so ji vsako pomlad čudovito pozdravile dušo in srce. Njeni otroci so že zdavnaj odšli v svet, mati Jožefa pa je vztrajala v Soteški gori in še vedno hodila po dninah, zdaj bolj zaradi družbe. Dokler soji moči dopuščale, je vsako leto tudi romala na Rab, na grob svojega moža. Po njem ima sedaj majhno pokojnino. Pravi, da ji je zdaj v Šmihelu lepo, toda še vedno se ji toži po Soteški gori, kjer je preživela tretjino življenja. Njena hiška tam sameva in jo vabi nazaj. Ko sem odhajal, mi je dejala: “Vrnimo se k naravi, ker je le ona naša TONE VIRANT Straža mimo regulacije potoka’ {odi ua vode do skoraj vsakih s’jeos^ vode do skoraj vsake h > oSkr-sam vrh Libne, izboljša - 'yye(j|i s° ba z električno energije- ,0 ja zA/J\/r»7fi smCU> ba z električno energij0- Ja^ tudi redne odvoze smet , M izginila skoraj vsa divja .gaV|tf# Telefon ima skoraj vsaka‘ h jevni skupnosti.Turna. , ponija in jedrska elck jivia1® objekta sta pri na* betil^ njima,zato moramo. vjčeHl,r da sta za nas varna, upr ' ^ pfo''. bi morali od njijui dob*U . . j* uslug kot smo Jih dost Janez Volčanšek. pjt T. GAZ* stunjo otrokom bolj premožnih kmetov. Zanjo je bilo to preprosto, ker je imela že prirojeno ljubezen do otrok. Jožefa se spominja, kako težke so bile takrat razmere - nosili so zašite obleke in to eden za drugim, kmečko obutev pa so delali domači čevljarji, ki so imeli veliko dela - čevelj so namreč zavrgli šele takrat, ko ga ni mogel popraviti noben čevljar več. Za tiste čase je zelo veljal tudi tale pregovor: Bel kruh je bil na mizi takrat, ko se je Bog rodil in umrl. “Še danes imam nepopisno spoštovanje do kruha,” pravi Jožefa. O kavi ni bilo ne duha ne sluha, razen spražene doma iz ječmena. Mlada Jožefa je bilo lepo dekle in poročila se je. Takrat je bilo v Glo-bodolu lepo: fantje so peli na vasi, njen mož pa je bil muzikant, orglar in gozdni delavec, obhajali so žeg-nanja in vaška slgvja, spili kakšen kozarček, ampak pijancev ni bilo. Jožefa pa je hodila še v “taberhe”. Preden seje začela 2. svetovna vojna, je Bobnarjeva družina štela že 6 otrok. Koliko upov in nad je imela mati Jožefa, ki je še vedno bosa hodila po taberhih, daje imela podplate utrjene kot iz usnja! Vedno je bila bosa tudi v žetvi pšenice, ječmena, ovsa. Neko pomlad so prišli Dve resnici ob južni meji Romantika in nasilje ob lepi Kolpi OSILNICA - Narava je lepa in kruta. Že živali izločijo ali pobijejo primerke svoje vrste, ki se preveč razlikujejo od njih, nekaj podobnega pa se dogaja tudi med ljudmi, ki žive v prvinski naravi s svojimi težavami in revami, na primer na Selih pri Osilnici. Od tam nas je poklical Martin Knap, ki je bil rojen leta 1924 v Radečah. Bil med vojno kot otrok preseljen v Nemčijo, se tam poročil in ločil, prišel spet domov in si iskal novo ženo. Na ženitni oglas je dobil 33 odgovorov, vse ženske pa so ga spraševale le, če ima hišo, avto in denar. Le 30 let mlajša Marjana Malnar s Sel pri Osilnici mu je odpisala, da ne potrebuje ne avta in ne denarja, da ima nedokončano hišo, da je vdova s štirimi otroci ter da potrebuje človeka, ki ji bo stal ob strani. Posebnost obeh je, da pišeta pesmice. Njegove so uglasbili že v Kanadi (bratje Kafuta, Toronto) in Nemčiji, Marjana pa se je predstavila s svojimi pesmimi že večkrat na radiu in na raznih nastopih, tudi med zamejskimi Slovenci v Italiji. Napisala je več tisoč pesmi, od teh nad 1.000 samo o možu Martinu-poročila sta se leta 1992 - ki pa jih ne bi dala na svetlo že zdaj “za vse na svetu”. Marjana, kije bila predsednica SKD za območje Osilnice, je nekoč poizkušala prebrati nekaj svojih pesmi na sestanku te stranke, pa ji je neka ženska zabrusila, da ni prišla zato na sestanek, da bi po- slušala njen sonetni venec. Tildi sicer so Martina in Marjano domačini nekam čudno gledali, ker sta svojo ljubezen kazala navzven tudi tako, da sta se sprehajala z roko v roki. Prišlo je tako daleč, daje Marjana stopila iz stranke, nekaj seje zapletlo še v cerkvi in sta z možem nekaj časa celo hodila k maši v Turke na Hrvaškem. Marjana in Martin se *■/ cg). razliki v letih lepo razun ^ Do nesporazumov je začelo pridi s sosedi in celo sorod- oba pesnika, Marjana g M dilaaliimavdeluokoUj^ hajati tu niki, čeprav so se v začetku vsi lepo razumeli. Martin pravi, da sc bomo morali tudi v Sloveniji postopno navaditi na evropske norme in ne povzročati hrupa med popoldan- skim počitkom, od 12. do 14. ali 15. . Osi ure. Ostali domačini pa spet, da so doslej vedno po šihtu doma tudi z motorkami žagali drva in ni nobeden protestiral pa tudi nobenega ni motil hrup, ki ga počenjajo otroci, ko se igrajo na vasi. Zdaj pa je nekdo zaradi žaganja podnevi že moral plačati kazen; Martin je proti nekemu otroku, ki je povzročal hrup, vrgel lonček z rožo; oče pa je proti Martinu vrgel sekiro, “da bi ga umiril in nisem vrgel vanj, ampak v ograjo”. zaobljubo, dano šenu ostal živ. 'D K ^ “SKSKš"S?; tsiessss^sS^ inbili.udibo ! SSSSftKglfSS ske okupacije itd. Ja b .,k.,L i-troni lil IlC obeh strani in ne prenehali ni< Martin in Marjana pravita, da ni miru, da se že bojita iti iz hiše in da se bosta kar odselila. Martin dodaja, daje želel vasi in ljudem le dobro. Navaditi jih je želel na evropski red, gojiti sadno drevje in druge rastline (že pred drugo svetovno vojno je obiskoval kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu), skrat- Glcdano nekoliko s,r!£’0rd» na Selih nič posebneg ^ da se vse to dogaja na C kjCr s° <. danje občine Osiln.^k;at, K oblasti krščanski dem d U Sa^učhn^o-bijo med seboj in si St. 34 (2402), 24- avg N % % < v n hi S š c (i e V N J* c-1 St V1'! S s i A A H A M S K $ k | Nagovor ob Taborski steni Naslovni škof dr. Vekoslav Grmič na proslavi 22. v občini Osilnica o pomenu partizanstva Spoštljivo in hvaležno se danes opominjamo brezupnega boja 21 mizanov v votlini Taborske I nc/ Ralijani, v katerem je pad-polovica neustrašnih borcev. Te Partizanske žrtve na oltar domo-,se spominjamo v jubilejnem j- “ zmage nad fašizmom, ki jo Dril! USa^° ^ancs nekateri pri nas P 'Kazat, celo kot nesrečo, ker so DciiJ .a'C' takrat doživeli svoj darjjf’ SkuPno s svojimi gospo- zn» •rlL*ar of'tnih in splošno pri-va,| vreiJnot ni mogoče pre-Htj n<)llt' ali še bolje, razvredno- . partizanstvo in OF pomenita lovcnsio narod ,ako prc|om. z» •nobcn dogodek v njegovi ‘ftn d°lduncS' iz Je Dravi- arod Prckaljcn in pri-- JCn za nove nodviao Do- »Vse druge. ni,Ir ' pnzna*i celo okupatorji, ki junaštva® ' razumeti lakšncga venaf'Zanstvo Je prekalilo slo-čem nar °^jrSenia pa Je prež,vel kov UprljSkal?n°sti narodov, ki r°Pske l ll|šemu sovražniku ev-^ansi U lure> civilizacije in jn fašiv^a’ nemškemu nacizmu Nuznoink' ?a,° je naravnost Uiacij,.. hudičevo delo to legiti-raz»reitn ■ r ko*' danes skušali Parr »'i1 ■v^anstvo je začelo odločno pot v smeri lastne slovenske državnosti, ki smo jo končno tudi dosegli, saj je s svojim bojem dejansko zaščitilo obstanek vseh vrednot. Zato je prav, da se vedno spoštljivo spominjamo žrtev, ki so padle v tem boju, ki je seveda večkrat bil tudi hudo krut, ker so partizane k temu prisilili zločinski okupatorji in njihovi nič manj kruli sodelavci. Tistim, ki danes govorijo samo o nekih zločinih med osvobodilnim bojem, bi vsekakor smeli odgovoriti v evangelijskem stilu: Kdor je brez greha, naj vrže prvi kamen na partizane. In če bi bili ti “pravičniki” iskreni, bi morali obmolkniti kakor pismouki in farizeji, ki so h Kristusu pripeljali grešnico, da bi jo obsodil. Partizani se torej lahko s ponosom ozirajo na svoje veliko dejanje upora zoper nacizem in fašizem. Bojevali so sc za svobodo, za domovino, ki bi jo smeli zapisati z veliko začetnico, in zvestobi svojemu narodu v Slomškovem duhu podredili vse drugo, kar lahko v resnici uspeva samo na tej zvestobi, tudi vero. Odločitev za oborožen odpor zoper okupatorje, ki so hoteli uničiti slovenski narod in so te načrte tudi že uresničevali, je bila tudi s krščanskega vidika moralno upravičena. Bila je v skladu s katoliškimi načeli, o samoobrambi pred nelegitimno oblastjo, ki je bila hkrati povsem nečloveška. Tisti, ki so sc odločili nasprotno in sc podali v bratomorni boj skupno z okupatorji, so ravnali nemoralno, kolikor so sc tako odločili premišljeno in prostovoljno. Vendar moramo danes znati vsi odpuščati in tako res skupno zidati lepšo prihodnost slovenskega naroda iz prepričanja, da je narodnost temeljna vrednota, ki je ne sme zapostavljati ali celo poteptati nobena ideologija ali vera. Upajmo, da bo tudi Katoliška cerkev na Slovenskem kmalu storila v tem pogledu svojo dolžnost in sejala povsod brezpogojno ljubezen in odpuščanje. Njej pa bodo potem sledili končno prav tako tisti, ki se znova in znova sklicujejo na svoj krščanski etos. Upajmo! Večna slava spominu padlih partizanov in partizank in vse priznanje borkam in borcem v času osvobodilnega boja. Dvakrat opljuvani mrtvi škof Kdo je bil Anton Martin Slomšek, ki ga katoliška cerkev namerava prihodnje leto proglasiti za svetnika “Ne želimo podcenjevati vloge generala Maistra, ki je dobrega pol stoletja pozneje rešil slovensko Štajersko pred zadnjim obupnim poskusom avstronemških sil, da bi jo pripojile k dedinji propadle monarhije. Vendar bo držala ugotovitev, da brez Slomška Maister ne bi imel kaj reševati." Gre za trditev mariborskega novinarja Brača Zavrnika v knjigi o Antonu Martinu Slomšku (zbirka Znameniti Slovenci v založbi Partizanske knjige, l. 1990). Kdo je bil pravzaprav Slomšek, veliki mož, ki ga namerava katoliška cerkev razglasiti za svetnika? Za Slovence je hkrati pomembni narodni buditelj, šolnik, knjižni ustvarjalec, oče prve slovenske knjižne založbe, prijatelj Prešerna in Čopa, avtor ponarodelih pesmi... Rodil se je leta 1800 na Slomu, v bližini Ponikve pri Grobelnem, v bogati in trdni slovenski kmečki družini. Oče si je vneto prizadeval, da bi nadarjeni prvorojenec postal naslednik velikega posestva, mati pa, da bi postal duhovnik. Na malega Tončka je imel izredni vpliv Jakob Prašnikar, ponkovski kaplan, ki je v kraju ustanovil slovensko nedeljsko šolo in ki je ostal tudi kasneje njegov duhovni oče. Slomškov Tonček se je izkazal tudi v celjski gimnaziji v času, ko ga je hudo prizadeta materina smrt. Šolanje je nadaljeval v ljubljanskem liceju, kjer je bil sošolec Franceta Prešerna. Nekaj mesecev seje celo šolal v Senju, pod Velebitom, nato pa v celovškem bogoslovju. Ko je na Slomu umrl oče Marko, je kmetija nazadovala, z leti pa je prišla celo v tuje roke. V Celovcu se je bogoslovec posvetil takratni žalostni usodi slovenskega jezika ter organiziral rojake. Začel je pesniti, predvsem domoljubne pesmi in pisali dnevnik. Novo mašo je pel v Olimju pri Podčetrtku, pri Prašnikarju, prvo kaplansko mesto pa je dobil na Bizeljskem. Tam naj bi nastala Slomškova ponarodela pesem En hribček bom kupil (Veseli hribček), čeprav omenjajo tudi Sv. Emo pod Podčetrtkom. Posvetil se je cerkvenemu ter posvetnemu petju. Ponarodele so tudi takratne Slomškove pesmi Slovenc Slovenca vabi, Na svetu lepše rože ni, Zdaj spijmo še šcntjanževca... Po letu in pol je postal kaplan v Novi Cerkvi pri Vojniku, v kraju, ki mu je kar najbolj prirasel k srcu. Uidi tam so nastale številne ponarodele pesmi, med njimi Glejte, že sonce zahaja. Dober glas o Slomšku je prispeval, da so ga iz Nove Cerkve poklicali za spirituala v celovško bogoslovje. Bodoče duhovnike je učil skrivnosti slovenskega jezika, ki je takrat veljal za manj uporabnega celo med Slovencu Iz Celovca se je povezal z Matijo Čopom ter Francetom Prešernom, čigar pesniški dar je izjemno cenil. Izšla je posvetna pesmarica, tudi z deli učenca Jurija Vodovnika s Pohorja, v njej pa je bila skoraj polovica Slomškovih pesmi. Slomšek je napisal številne slovenske knjige, tiho pa ni bil niti v času razvpitega slovenskega abecednega boja. Iz Celja za škofa V Celovcu so njegovo zavzemanje za Slovence očitno gledali postrani, zato so mu ustregli, da je postal nadžupnik v Vuzenici v Dravski dolini. Med bivanjem v Vuzenici je nastal učbenik Blaže in Nežica v nedeljski šoli, štirikrat ponatisnjeno delo. Gre za pripomoček za slovensko kmečko mladež, prikrajšano za izobraževanje v materinem jeziku. Slomškovo delo so sodobniki opazili, zato so ga imenovali za višjega šolskega nadzornika ter stolnega kanonika škofije v Št. Andražu. Šolstvo je v njegovem času izred- NAJVEC 50 SONČENJ NA LETO Vrag je vzel šalo, kot temu pravimo. Prekomerno sončenje in z njim povezana rakava obolenja dobivajo tolikšen obseg, da se je zganila tudi oblast. Nemški zvezni zavod za zaščito pred sevanjem in ministrstvo za okolje sta naslovila na nemške državljane, ki že desetletja gojijo pravi kult sonca in zagorele kože, posebno izjavo, v kateri svarita pred prepogostim sončenjem. V Nemčiji namreč zboli za kožnim rakom vsako leto več (ju-di, zdaj že nad 100.000, kar 3.000 pa jih zavoljo te bolezni tudi umre. Strokovnjaki zato priporočajo zmanjšanje števila sončenj na največ 50 na leto, posebno previdnost pa svetujejo pri otrocih in mladini, pri katerih je koža bolj občutljiva za posledice prekomernega sončenja. Poletje gre h koncu, ste že izkoristili priporočeno kvoto? ene najmogočnejših gorskih sten v zgornji kolpski dolini Kako se delali mošt? Am ''J Je bila last zelo V^iebii n ,na Račkega, pri ka- “mačke”- uciczc. ivuzeijsisa muia C^laOo el njp8<>va stara mama še pa je bila za ljudi tudi ura, saj so po C^jer so c- *.cc za deklo. Tista tem, kako pada senca nanjo, natač- C**erdr 8lSa*‘ zc|jc in spravljali no vedeli, koliko je ura in po tej sen-Vv PobU£-C Prtdelkc, je bila vko- ci je uravnaval svoje zvonjenje tudi Vbl nasproti hiše, je še !|;i%il<’. ‘‘"ranjena. Ob njej je tj ,z Omenja narejena p0 °P> na kateri so imeli V£b|ižnHh tvodo’.ki so j° Pri' Pili,. • lzvir°v in jo uporab-L'V ‘n kuho. Kuhali so v niljenih” (glinastih) ^“ie^rthili bogati in skopi. ,s"z(%ka stena \ stcna jc ena izmed treh | ?likovit*h sten-ostali >n Taborska stena r“i' Ko| pski dolini, ki so DELNO PORUŠENA SUŠILNICA za sadje in lan pri Ožaničevi in Gladovi domačini v Ograji pod Kuželjsko steno. mežnar v hrvaškem Kužlju, ki leži preko Kolpe. Sušilnica, čebelnjak, ribnik Jože Ožanič, najstarejši domačin z območja Kužlja, in Jože Glad, najstarejši lovec Lovske družine Banja Loka Kostel in lastnik najvišje ležeče hiše v Ograji, sta nato pokazala še veliko zanimivosti. Najprej je blizu podrtije Ožaničeve hiše še podrtija sušilnice. V njej so nekdaj tu sušili sadje, ki mu na Dolenjskem rečemo krhlji, tu pa rižni, še višje, na Osilniškem, pa blečki. Razen sadja so sušili še lan. V sušilnici so ob večerih pekli “kuasje” (koruzo, klasje), sc ob njej greli in pogovarjali.Blizu je še opuščeni čebelnjak, ki ga je Jože Glad obnovil leta 1946, lani pa ga je opustil zaradi bolezni čebel. Ob nekdanji čebelnjak sta zdaj prislonjeni dve kolesi dotrajanega voza in posebni “aparat”, še najbolj je podoben grabljam, kakršnega na tem območju ponekod še vlečejo po njivi in tako z njegovimi zobmi-klini zaznamujejo, na kakšni razdalji bodo posadili poljščine. Na orehu blizu hiše ima Jože obešeno neko napravo, kije podobna zvonu. Z njo odganja divje prašiče, ki pridejo pogosto kar do njiv pri hiši. Malo pod hišo sije Jože leta 1978 uredil ribnik za postrvi. A s postrvmi ni bilo zaslužka, saj jih je vsak nalovil v Kolpi. Kar tisoč 5 cm dolgih postrvi je kupil v Ogulinu in jih zredil, a pravi, daje bilo njihovo krmljenje drago, zato je to opustil in v ribnik vložil krape in rdeče-perke, ki jih je lažje hranili z domačo hrano; krompirjem, koruzo-šrotom. no napredovalo. Izdal je Drobtinice, ki so botrovale nastanku prve slovenske knjižne založbe, Mohorjeve družbe. S sodelavci se je lotil celo novega prevoda biblije. V Št. Andražu je bil med najtesnejšimi škofovimi sodelavci, nato pa je postal celjski opat, v mestu, ki ga je čutil za domačega. Po treh dneh opa-tovanja v Celju, po škofovi smrti, je prejel povabilo, da naj postane nov lavantinski škof. Celjani so se po mesecu dni od Slomška poslovili med zvonjenjem vseh mestnih zvonov. Postal je škof Anton Martin Slomšek, imenovan tudi po sv. Martinu, zavetniku ponkovske župnije. Vse bolj se je navduševal za izjemno zahtevno preselitev škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini (severno od Dravograda) v Maribor. V njegovi lavantinski škofiji je bilo takrat približno 400 tisoč Slovencev, večinoma z nemškimi duhovniki. Slomšek je najprej razmišljal o selitvi v Celje, pa tudi na Ptuj in v Slovensko Bistrico, odločil pa se je za Maribor. Selitev je bila povezana z izjemnimi stroški, saj potrebnih prostorov ni bilo, upirali pa so se tudi v Gradcu. Za pravice Slovencev V Mariboru slovenščina ni imela prave veljave, zato se je vključil v tamkajšnjo Slovensko čitalnico. Ustanovil je tudi bogoslovje, kjer so izobraževali duhovnike za potrebe štajerskih župnij ter društvo za zapuščeno mestno mladino. Pozabil ni niti na pisanje knjig. Škof Slomšek si je s prizadevanjem v prid prezrtih Slovencev pridobil hude sovražnike. Po funkciji je postal poslanec štajerskega deželnega zbora v Gradcu ter gosposke zbornice na Dunaju, kjer sc je javno zavzemal za pravice Slovencev. Med Nemčije našel tudi prijatelje, ne le hude sovražnike, čeprav so mu slednji zagrenili zadnja leta življenja. Malo pred smrtjo pa se je celo odpravi! v Rim, na papeževo povabilo. Papež ga je nagradil z visokim odlikovanjem. Po vrnitvi je 1. 1862 v Mariboru umrl. Njegov pogreb je bil svečanost, kot je Maribor ni doživel. Na njegovo željo so ga pokopali v navadni krsti, brez vsakega okrasja. Po pogrebu so pridivjali huligani ter grob opljuvali, je pričeval prisotni grobar. Njegove posmrtne ostanke so I. 1941 prenesli v cerkev, posamezniki pa so nanj znova pljuvali. Kdo je Anton Martin Slomšek? “Vse do danes je vzor ne samo krščanske, ampak sploh civilne drže”, meni o njem življenjepisec, Prešernov nagrajenec Alojz Rebula (Pastir prihodnosti, Mohorjeva družba, Celje 1992). B. J. (Novi tednik) PEKARNA IN SLAŠČIČARNA »DOLENJSKA«, d.d. Novo mesto, Ločna 2 objavlja prosto delovno mesto POMOČNIKA VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji: — višja ali visoka šola ekonomske usmeritve, — poznavanje dela finančno-računovodskega poslovanja, planiranja in analiziranja poslovanja, — organizacijske sposobnosti, — vozniški izpit »B« kategorije. Delovno razmerje sklepamo za določen čas enega leta s trimesečnim poizkusnim delom. Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po razpisanem roku. Potem sta mi oba Jožeta pokazala še “izvor večne vode”, iz katerega vedno, pozimi in poleti, v enaki količini teče voda. Od njega imajo napeljan vodovod do Jožetove hiše in do nove hiše Ožaničeve hčere, ki si jo je zgradila v Ograji nekaj pod Gladovo. Malo naprej je spet izvir in kamen, na katerem so včasih ženske prale perilo tako, da so tolkle po njem. Voda teče v kotel, v katerem so nekdaj kuhali za prašiče. Tam se napajata divjad in živina. Od tu pa vodi tudi leseni žleb, po katerem teče voda v leseno, nekoliko zaokroženo korito. Taka korita - kijih ni nikjer na Dolenjskem - sem že videl v okolici Kostela in sem zato vedel, da so v njih trli sadje in tako pridobivali mošt. To pa je potekalo tako, da so v korito natresli sadje. V koritu je bil še poseben okrogel kamen, najbolj podoben mlinskemu kamnu, ki je imel na sredini luknjo, v kateri je bil dolg drog (osovi-na), ki je bil nekje pritrjen. Nekdo je porival ta drog sem in tja, da se je kolo valilo po koritu in trlo sadje. Jože je pokazal še kamenito kolo za tretje sadja, ki ga je imel zame-tanega nekje pod drvmi in povedal, daje taka kamenita kolesa izdeloval neki Venceti, ki je bil po rodu Italijan. Jožeta sta mi pokazala še to in ono, potem pa smo sedli za mizo pod drevesom. Jože Glad je prinesel iz kleti liter črnega semiškega vina, ki ga je dobil od lovskega tovariša Golubiča s Štrekljevca. Jožetova žena Ivanka je povedala še zgodbico o Mikulovem vragu, Jože Ožanič ono o ovci, ki je glavo vtaknila v “zamljeni” lonec. JOŽE PRIMC KUŽELJSKA STENA je ena izmed treh znamenitih sten e zgornji kolpski dolini. OPUŠČENI ČEBELNJAK - Pred nekdanjim čebelnjakom sta dve dotrajani kolesi kmečkega voza, ob levem kolesu pa stoji še “aparat ”, s kakršnim so nekdaj zaznamovali na njivi razdaljo za sajenje raznih poljščin. Na fotografiji sta še Jože Ožanič (levo) in Jože Glad. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 24. VIII. SLOVENIJA 1 9.45-0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR KORAJŽA VELJA, 1. oddaja 11.05 SNORČKI, amer. risana naniz., 7/13 11.30 ODRIVANJE ZEMLJE, amer. izo braž. serija, 14/26 12.00 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 16.50 ZEMLJA - KONEC SVETA, ponov. por lug. drame 17.25 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM ŽIVŽAV 18.45 KATE IN ALL1E, 16. epizoda angl. serije 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 W1LDBACH, 4. del nem. nadalj. 20.50 ANNE MURRAV V NOVI ŠKOTSKI, glasb. dok. oddaja 21.55 NIKAR!, oddaja o prometu 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE - 22.40 SOVA ALFRED HITCHCOCK VAM PRED STAVLJA, amer. naniz., 5/22 TRD OREH, 1. epizoda angl. naniz. SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.20 Sova (ponov.): Princ iz Bel-Aira (amer. naniz., 20/24); 14.45 Seaquest (23/23) - 15.30 Že veste - 15.55 Športni dogodek -17.50 SP v veslanju (posn. iz Tampcrcja) -18.15 EP v plavanju (posn. z Dunaja) -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Intervju - 21.00 Umetniški večer - 21.50 V znamenju škorpijona (italij. film) KANAL A 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 496. dela amer. nadalj.) -11.05 Bcnny Hill (ponov. 6. dela angl. hum. naniz.) -11.35 TV prodaja - 11.50 Video strani - 16.35 Dance sesion (ponov.) -17.10 Unpato (ponov.) - 18.15 Risanka -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (497. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (kont. glasb, oddaja) - 20.30 Pred poroto (58. del. amer. naniz.) - 20.55 Vreme - 21.00 Sibyl (L del amer. filma) - 22.35 Mesto kot Aliče (ponov. 4. dela avstral. nadalj.) - 23.25 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Poletni šolski program -11.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Ko se vnamejo srca (hum. serija, 20/22) - 13.10 Severna obzorja (serija) -13.55 Srečanje s prihodnostjo (dok. serija, 10/14)-14.20 Žametna šapa (2/7 dok. serija) -14.55 Vrnitev Valentina (amer. film) -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Hrvaško gledališče - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Festival (posnetek 2. dela) - 21.00 Ekran brez okvirja - 22.20 Moč denarja - 22.30 Dnevnik - 22.50 S sliko na sliko - 23.20 Sanje brez meja HTV 2 13.55 Video strani -14.10 - TV koledar -16.20 S sliko na sliko -15.05 Sever in jug (amer. nad., 11/ 12)-16.00 Tenis -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport • 20.15 U. F. O. (dok. film) - 21.10 Brooklynski most (hum. serija, 17/22) - 21.40 Sever in jug (amer. nadalj, 12/12) - 22.30 Rešitev 911 (serija) - 23.50 EP v veslanju (posn, z Thmpereja) PETEK, 25. VIII. SLOVENIJA 1 10.15-...TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.10 TEDENSKI IZBOR DELFIN FLIPPER, 5. epizoda amer. nan iz. 11.35 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI: SOVA 11.50 ROKA ROCKA 12.35 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 16.10 FILM TEDNA: SVATBA, ponov. tajvan.-amer. filma 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM 18.40 KATE IN ALL1E, 17. epizoda angl. serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 BREWSTERMCCLOUD, amer. film 21.45 TURISTIČNA ODDAJA 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz, 21/ 22 TRD OREH, 2. epizoda angl. naniz. 23.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, ponov. SLOVENIJA 2 12.00 Videostrani -12.20Tedenski izbor: Forum; 12.35 Wildbach (3. del. namške nadalj.); 13.30 Seminar Amnesty International; 15.30 Majski cvetovi (1. epizoda angl. naniz.) -16.25 EP v plavanju (prenos z Dunaja) -17.40 Sova (ponov.): Alfred Hitchcock vam predstavlja (5/22) - 18.05 Regionalni studio Koper- 18.45 Znanje za znanje-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Podeželski utrip (angl. naniz., 5/10) ■ 20.50 Človeška žival (angl. poljudnoznansl. serija, 3/6) - 21.40 Posnetek predstave MG ljubljanskega - 23.45 Mirni dnevi v Cli-chyju (franc, film) 18 KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.15 Luč svetlobe (ponov. 497. dela amer. nadalj.) • 11.05 Magnetoskop (ponov.) -11.50 Video strani -17.00 TV prodaja-17.10 Sybil (ponov. I. dela amer. filma) -19.00 Vreme -19.05 Risanka -19.10 Luč svetlobe (498. del amer. nadalj.) - 20.00 Bcnny Hill (7. del angl. hum. naniz.) -20.30 Obalna straža (21. del amer. naniz.) - 21.20 Vreme - 21.25 Teden na borzi - 21.35 Sybil (2. del. amer. filma) - 23.10 Sarah Vaughan (dok. oddaja) - 0.10 Dracula (2. del amer. naniz.) - 0.40 Pred poroto (ponov, 58. dela amer. naniz.) -1.05 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) SOBOTA, 26. VIII. SLOVENIJA 1 8.45- 1.25 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.25 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 9.45 UČIMO SE ROČNIH USTVARJAL NOSTI 10.00 NA SMRT PRESTRAŠENI, angl. nadalj, 6/6 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.15 BREWSTER MCCLOUD, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 INTERVJU, ponov. 15.50 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 16.15 ARETACIJAGR1ZLIJAADAMSA,amer. film 18.00 DNEVNIK 1 18.05 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, Lepi zoda 18.35 KATE IN ALLIE, 18. del angl. serije 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 WILDBACH, 5. del nem. nadalj. 21.00 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 9/10 21.30 PREGANJANI NA SVOJI ZEMLJI, dok. oddaja 22.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA TRD OREH, 3. epizoda angl. naniz. ECCE BOMBO, italij. film SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs - 9.20 Tedenski izbor: Wildbach (ponov.); 10.15 Turistična oddaja -10.30 Športna sobota (prenos SP v veslanju in SP v kajakih in kanujih) 13.25 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 21/22); 13.50 Majski cvetovi (ponov.) -14.45 Športna sobota -18.35 Širjave, evropski magazin o varovanju okolja -19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.50 Utrip - 20.10 Angelika in kralj (franc, film) -21.50 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10,10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) -10.45 Dracula (ponov. 2. dela amer. naniz.) -11.20 Video strani -17.40 Klasična video glava (ponov.) -18.30 TV prodaja -19.00 Risana serija - 19.30 Dance session (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.40 Splošna praksa (36. del avstral. naniz.) - 21.35 Vesoljski “slamrner" (amer. pust. film) - 23.05 Vreme - 23.10 Sybil, ponov. filma - 0.45 Umazanke (erotični film) NEDELJA, 27. VIII. SLOVENIJA 1 8.45 -0.50 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.20 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponov. 9.55 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 19/26 10.25 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, L epizoda 10.55 PESMICE ZA BARBARO 11.30 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. serija, 8/16 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 PODEŽELSKI UTRIP, ponov. angl. naniz. 5/10 15.30 ČIGAV BO OTROK, amer. film 17.00 POLICIST S SRCEM, avstral. naniz. 3/26 18.00 DNEVNIK 1 18.05 PO DOMAČE 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZAKLADI SVETA: MOST ST. MICHEL, franc, pustolovski kviz, 9. oddaja 21.40 VELIKA POTOVANJA Z VLAKOM, angl. dok. nadalj, 5/6 22.40 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 SOVA: LOČENI TODA ENAKOPRAVNI, amer. naniz, 1/2 SLOVENIJA 2 Opomba: 13.00 do 13.50 SP v veslanju (posnetek); 13.50 do 15.25 EP v plavanju (prenos); 17.00 do 18.30 SP v kajakih in kanujih (posnetek); 18.30 do 19.30 SP-v »vaterpolu (posnetek) 7.50 Video strani - 8.00 Euronevvs - 9.25 Tedenski izbor: Matiček se ženi, posnetek - 11.20 Sova (ponov.): Majski cvetovi (angl. naniz, 3. epizoda); Wildbach (5. del) -13.00 Športna nedelja -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.50 Zrcalo tedna - 20.10 Balman (amer. film) - 22.10 Karaoke - 23.10Šport-ni pregled KANALA 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška odda- ja) -10.00 Burleska -10.30 Male živali -11.00 Splošna praksa (ponov. 36. dela) -11.55 Epikurej-ske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) - 13.00 Videostrani -17.15 Sarah Vaughan (ponov. dok. oddaje) -18.15 Žametne vrtnice (ponov.) - 19.00 Risana serija -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210III (ponovitev 27. dela) - 20.55 Beverly Hills 90210 III (28. del amer. naniz.) - 21.45 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.20 Vesoljski "slamrner” (ponov. filma) PONEDELJEK, 28. VIII. SLOVENIJA 1 8.45 -23.50 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 9.55 OTROŠKI PROGRAM TISTI MOJČINI, zabavnoglas. oddaja 10.30 KAPITAN POWER, amer. naniz, 10/ 22 10.55 ZNANJE ZA ZNANJE 11.20 ANGELIKA IN KRALJ, franc, film 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 16.30 UMETNIŠKI VEČER 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 18.00 DNEVNIKI 18.05 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 18.20 TININA IZBIRA 18.40 KATE IN ALLIE, 19. epizoda angl. serije 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 9/13 20.55 PRAVIČNOST NA PREIZKUŠNJI 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 SOVA SEINFELD, amer. naniz, 9/18 TRD OREH, 4. epizoda angl. naniz. SLOVENIJA 2 12.50 Video strani-13.00 Euronews-14.35 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.05 Zakladi sveta; 16.30 Sova: Ločeni toda enakopravni (amer. nadalj, 1/2) -18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Maribor -18.45 Svetovni poslovni utrip -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Svet na zaslonu - 20.50 33. mednarodni kmet.-živilski sejem - 20.55 Izsiljevanje (franc, naniz.) - 21.45 Vojna in pogajanja, ponov. 2. dela - 22.45 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 498. dela) -11.10 Žametne vrtnice (ponov.) -11.55 Benny Hill (ponov. 7. dela angl. hum. naniz.) -12.25 TV prodaja -12.45 Video strani -17.55 Klasična video glava (ponov.) - 19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (499. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Dežurna lekarna (41. del španske humor, naniz.) - 21.00 Vreme - 21.05 To so gadi (slov. film) - 22.40 Obalna straža (ponov. 21. dela) - 23.35 TV prodaja TOREK, 29. VIII. SLOVENIJA 1 8.45-0.15 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 TEDENSKI IZBOR SEZAMOVA ULICA, amer. naniz, 6/13 10.30 BATMAN, amer. film 12.30 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP, 6. del 13.00 POROČILA 15.10 SOBOTNA NOČ, ponov. 17.20 MOSTOVI 18.00 DNEVNIK 18.05 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 20/ 26 18.40 KATE IN ALLIE, 20. epizoda angl. serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 WILDBACH, 6. del. nam. nadalj. 20.55 ZGODBE IZ OPER: UMOR NA MAN HATTNU, angl. glas. serija, 4/4 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA KYTV, angl. nadalj, 1/6 TRD OREH, 5 epizoda angl. naniz. SLOVENIJA 2 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -14.20 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 14.45 Velika potovanja z vlakom (amer. dok. serija); 15.40 Karaoke -16.40 Sova (ponov.): Seinfeld (amer. naniz, 9/18); 17.05 Majski cvetovi (amer. naniz, 4. del) - 18.00 Dnevnik -18.05 Regionalni studio Koper - 18.45 Iz življenja za življenje - 19.30 Dnevnik, vreme, šport -20.00 Vesoljno vozilo Dis-covery (amer. dok. oddaja) - 20.55 Češnjev vrt (ruska drama - 22.15 Roka rocka - 23.05 Video-špon • 23.50 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 499. dela amer. nadalj.) -11.10 . Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.40 TV prodaja -12.00 Videostrani -16.40 To so gadi (ponov. filma) -18.15 Risana serija -19.00 Vreme -19. lOLuč svetlobe (500. del amer. nadalj.) - 20.00 Rodeo (glasb, oddaja) - 20.30Tropska vročica (20. del. amer. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 21.55 Maručini kristali (vedeževanje v živo) - 22.25 Računalniška kronika (30. del. kok. oddaje) - 22.55 Dežurna lekarna (ponov. 41, dela španske naniz.) - 23.30 TV prodaja SREDA, 30. VIII. SLOVENIJA 1 9.45-0.15 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR H ROŠČOSNED, amer. risana serija. 20/21 10.50 ČOVEŠKA ŽIVAL, angl. poljud noznan. serija, 3 6 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 9/10 12.30 ŠIRJAVE, evropski magazin o varovanju okolja 13.00 POROČILA 17.00 IZSILJEVANJE, ponov. franc, naniz. 18.00 DNEVNIK 1 18.05 OTROŠKI PROGRAM 18.40 KATE IN ALLIE, 21. epizoda angl. serije 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 FORUM 20.20 FILM TEDNA: VRTLJIVA VRATA, kanad. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 22.50 SOVA PRINC Z BEL-AIRA, amer. naniz, 21/24 TRD OREH, 6. epizoda angl. naniz. SLOVENIJA 2 12.50 Video strani - 13.00 Euronevvs - 13.35 Zgodbe iz školjke -15.05 Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. naniz, 9/13; 15.50 Videošpon -16.35 Sova (ponov.): KYTV, (angl. naniz, 1/6); 17.05 Majski cvetovi (5. epizoda) -18.00 Dnevnik -18.05 RPL Studio Luvvigana -18.45 Odkrivanje zemlje, amer. izobr. serija, 15/26 -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Omizje - 22.05 Opera, balet KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 500. dela) -1L10 Rodeo (ponov. glas. oddaje) -11.40 Male živali (ponov.) -12.10 TV prodaja -12.30 Video strani -17.30 TV prodaja -17.45 Računalniška kronika (ponov.) -18.15 Večni krog (ponov. oddaje o astrologiji) -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (501. del) - 20.00 Ben-ny Hill (8. del angl. hum. naniz.) - 20.30 Mesto kot Aliče (5. del avstral. nadalj.) - 21.20 Vreme - 21.25 Unpato (oddaja o akt. dogodkih) - 22.30 Dance session (oddaja o plesu) - 23.05 Tropska vročica (ponov. 20. dela amer. nadalj.) - 23.55 Epikurej-ske zgodbe (ponov. oddaje o slov. gostilnah) tel. 152-11-26 f«x. 152-13-62 RADIO 104.5 A A A 105. 107.3 l/jj ||l/ 107. 91.2 OGNJIŠČE ZAHVALA DAROVALCEM Območna organizacija Rdečega križa Metlika se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so prispevali denar za letovanje socialno in zdravstveno šibkejših otrok na Debelem Rtiču. Otroci so preživeli na morju deset brezskrbnih počitniških dni po zaslugi naslednjih darovalcev: Breza d.o.o, Ghetto, gostilna Peter Badovinac, slikopleskarstvo Černič, tekstilna galanterija Avguštin, SOB Metlika, Krka Novo mesto, DABI d.o.o., damsko frizerski salon Mila Barbič, damsko frizerski salon Slavica, zavarovalnica Tilia, Janez Molek, Stanislav Kraševec, Ana Strucelj, bar Boris Badovinac, Martin Režek, Biserka Magovec, Milan Vraničar, Marija Škof, Donoonats d.o.o., Petrol T Ljubljana, Matija Štrucelj, Zvonko Gerbec, Darja Predovič, pivnica Jadranka Sodec, Nikica Strahinič, Ivan Malešič, Marko Plut MTM, Komunala Metlika, Beti Metlika, župnijski Karitas Metlika, gostilna Rakar, bistro Julija, Market Humljan, Mctlling -gradbeništvo, ključavničarstvo Kapušin, Anton Nemanič, servis in trgovina MUC, Nikola Dragičevič, Liljana Mihajlovič, Vesna Luštek, Matik Ljubljana. Lepa hvala tudi osebju metliškega Zdravstvenega doma in Centru za socialno delo za razumevanje in pomoč pri programu letovanja. JANA GAŠPERIČ Sekretarka območne organizacije RK Metlika YURENA šola tujih jezikov tel.: 068/341-434 vpisuje otroke, mladino in odrasle v tečaje ang., nem., fran., ital. in ruščine. Vpis med 10. in 12. ter 13. in 16. uro. • Brez ljubezni ni sreče, pri tem pa je mnogo važnejše, da mi ljubimo druge, kot da drugi ljubijo nas. (Trivunac) • Samo glej in nekega dne boš videl. (Mello) DOlENJSKt H BtLL KRAJINE STU io 'I 103.0 MU/ ČETRTEK, 24.8. , 5.30 Domača glasba - 6.45 -9.00Poročila in II.00Poročila-ljw ^ n K)Maliogh»>' ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi - 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinctoskop, Altcr-godba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice-12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasbajc življenje -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program PETEK, 25.8. ...Inasvej 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmcnjski"^ -9.00 Poročila -10.00 Dober dan, p « je-11.00 Poročila-12.00 Obvestila, ožj|a. nicc - 12.30 Mali oglasi -15 00 15.30 Grmski vulkan - 17.00 .Sraki" bor - 18.00 Poročila in ego trip aq gviz radia - 20.00 Večer z evergrecni -z evergrecni - 24.00 Nočni skolc SOBOTA, 26.8. {r 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetij* " ptat. 8.30 Viža dneva - 9.00 Poročna ' ' ,ujcjo, liani umtjini,- t n no Gospodinji H" jV|, ........ —teva - 9.00 Poročila- ^ .cj0i lični kotiček- 10.00 Gospodinje »P roflJ Jlclcna Mrzlikarodgovarja - 1 '• .g ^jjli - 12.00 Obvestila, osmrtnice - i^ ado|. oglasi -15.00 Poročila -17;^>3o otroška od-gt rep - 18.00 Poročila - 18 ’ daja-21.00 Sobotna super veselica NEDELJA, 27.8. qioKih£' 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila- j j go folijska oddaja - 10.00 Malt °S'a , • _ 12-0® ročila -11.05 Vinogradniška oddaj^^ jj PoStTb.KlroO^la'2010 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz PONEDLJEK, 28.8. NEDELJA 6.00 Začetek - 7.451 loroskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke - 17.30 Vi sprašujete, gostje odgovarjajo - 19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZglasbc-17.30 Zdravstvena oddaja -18.20 Kronika-19.30 - 24.00 Rezerviran čas «E. tik dan ‘lili don ifj, Pist idil dali TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrt- .... ......NZ............. romantika TOREK, 29.8. „ ,.kki 5.30 Domača glasba -<6'4^obvc^ - 9.00 in 11.00 Poročila -12 '*1 ~ gn Poroč«> SREDA, 30.8. .tiskinas*!" 5.30 Domača glasba-6.45 MjctgsV* -9.00, 10.00 InlLOOPorf a vestila, osmrtnice -12.30 Mali g oOB^ Poročila - 16.00 Balkan ekspres.. ^ za dela - 20.00 Stari ^Kina ro®* Country&Blucgrass-23.00 poi t i L' n nicc - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 17.30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika -19.30 - 24.00Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje U TEKMOVANJE HAKMONIKAŠEV - V gostišču Urška v ^ Sodražici je bilo pod pokroviteljstvom Obrtne zbornice iz J 1 g^i tekmovanje na diatonični harmoniki. Udeležilo se ga je 27 M ^tr jev iz vzhodne Dolenjske. Številno občinstvo je bilo navduše ^ jstrovinami mladih in starejših tekmovalcev. Se posebej so PoZ . top Postojnčanke Alenke Hladnik, kije pred kratkim os v°j^“Lan Sl na evropskem prvenstvu v Italiji. Zmagovalci: do 14 let' ^°S J fjed ^ do 50 let - Robi Kožar (na fotografiji), do 70 let - Karel Maskami je bila najboljša Anita Zaletel. (Foto: M. Glavonjič) DESft Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia L>in FagraJelllt ga lista dodelil nagrado Mateji Zgonec, Habičeva 2, Skoflj,c‘ * , * čestitamo. :etatcU Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17- ur ’’ taksna! 1 (2) Te tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VETROV ! (1) Barka življenja -1 2 (1 j Barka življenja - FANTJE IZPOD ROGLE 3 (6) Veter ve, da sem še mlada - ANS. OBZORJE 4 (9) Poštar - IGOR IN ZLATI ZVOKI 5 (7) Ljubezen premaga vse težave - ANS. PLANIKA 6 (31 Vračam sc spel na deželo - ANS. LOJZETA SLAKA 7 (5) Beli cvet - ANS. FRANCA POTOČARJA 8 (8) Zelena Kočevska - ANS. VIHARNIK 9 (4) Hvala, oče - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA 10 (-) Franc poslane, ANS. PETRA FINKA t.-rnPAR cJ Predlog za prihodnji teden: Zakonska barka, ANS. SH-" __ §*--------------------------------------— — KUPON ŠT. 34 Glasujem za Moj nasluv_ Vjšuponc pošljite na naslov; Studio D, p.p. 103, 68000 Novo % S H H V s s ir1 S V 'C, * DOLENJSKI LIST Mtf-KIg Tako je izzvenel tudi kar dobro uro dolg koncert predzad- Selk°vsk° soboto v okviru Grajskega poletja 95 v Lutrovski kleti (na u'°SQm P0^ sevniškim gradom. Dovžan je povedal, da sta ob 3. oblet-l%la si°SV°i‘tve Slovenije s Kališevčevo nastopila v Moskvi, kjer sta za-*<« /e p Vensko ljudsko pesem pred rusko politično smetano. Manjka-%J/9 ^ orjs Jelcin in Vladimir Žirinovski. Na željo ruske publike sta r štirikrat ponavljati sladbo Slovenski zvonovi! (Foto: P. PERC) STA REJŠIH OBČANOV- KORK in ZZB Butoraj sta julija h ^lo s Q> SreČanJe krajanov KS Butoraj, ki je bilo zelo prisrčno. i^ll< j0 ^ je 34 krajanov, ki so starejši od 60 let. V kulturnem pro-V \ oh°pa,i 0,rocl- Cb zakuski so krajani obujali spomine na pre-0’ ^i So • zx'°kd' harmonike pa so tudi zaplesali in zapeli. Starejši se 1V bo,iJl.>n Ječanje pripravili, zahvaljujejo in si kaj podobnega želijo °če- (Milka Kocjan) V dogodki v sliki in besedi TREBANJCI NA DEBELEM RTIČU - V letošnjem letu je Center za socialno delo (CSD) iz Trebnjega organiziral od 12. do 26. avgusta letovanje v prostorih Rdečega križa na Debelem Rtiču za 90 otrok in sicer za 30 zdravstveno ogroženih, ki letujejo dva tedna in 60 socialno ogroženih, ki letujejo samo en teden. Vsebina letovanja temelji na tem, da so poleg veščin, ki sodijo v letovanje že same po sebi, pripravili tudi dejavnosti, s katerimi želijo doseči, da otroci v koloniji spoznajo način življenja ob morju in značilnosti okolja. V letošnjem programu letovanja, ki ga je sestavila in ga izvaja socialna delavka Tončka Jarc, za varnost in dobro počutje otrok skrbijo štirje socialni delavci CSD. Za zdravje skrbi dr. Darinka Strmole iz Zdravstvenega doma Trebnje, v delo z otroki pa so vključeni še predstavnik društva za sožitje in 10prostovoljnih delavcev. Vsak prostovoljec je zadolžen za skupino, v kateri je od 8 do 10 otrok. Nosilec skupine mora načrt uresničiti. (Foto: Jože Hartman) Gorjanci - avtobusni promet, Prevoz potnikov v domačem in mednarodnem cestnem prometu z avtobusi, d.o.o. Topliška cesta, 68000 NOVO MESTO OBVESTILO Cenjene potnike obveščamo, da se pričneš 1.9.1995 novo prometno leto. Za to prometno leto smo registrirali nekaj novih linij, pri nekaterih starih linijah pa so nastale večje ali manjše spremembe: I. MEDKRAJEVNE LINIJE NOVE LINIJE: 1. BREŽICE-NOVO MESTO odhod iz Brežic 6.40 2. NOVO MESTO-TREBNJE-LJUBLJANA odhod iz Novega mesta 10.25 3. LJUBUANA-NOVO MESTOodhod iz Ljubljane 20.10 SPREMENJENE LINIJE: 1. NOVO MESTO-MARIBOR vozi vsak dan 2. NOVO MESTO-TREBNJE-LJUBLJANA ob 16.40 iz Novega mesta od 16.9. do 31.5. vozi vsak dan, od 1.6. do 15.9. pa samo ob nedeljah in praznikih 3. NOVO MESTO-MOKRONOG-LJUBLJANAvozi samo od ponedeljka do petka II. PRIMESTNE LINIJE NOVE LINIJE: 1. METLIKA-NOVO MESTO odhod ob 13.10 in 19.10 2. ČRNOMELJ-VINICA odhod ob 7.30 3. VINICA-ČRNOMELJ odhod ob 7.30 4. ČRNOMELJ-METLIKA odhod ob 7.00 5. METLIKA-ČRNOMELJ odhod ob 13.20 SPREMENJENE LINIJE: 1. ŠENTJERNEJ-NOVO MESTO-ŠENTJERNEJ odhod iz Šentjerneja ob 4.55, odhod iz Novega mesta ob 17.30 - vozi od ponedeljka do petka 2. NOVO MESTO-MOKRONOG-SEVNICA spremeni se odhod iz Novega mesta namesto ob 15.15 zdaj ob 14.15 3. BRŠUIN-STOPIČE-VEL. PODLJUBEN linija ob 22.05 iz Bršljina se skrajša do Stopič 4. NOVO MESTO-STOPIČE ob sobotah ne vozi 5. KRŠKO-RAKA-NOVO MESTO ob sobotah ne vozi 6. NOVO MESTO-DOL.TOPLICE ob 7.30, 9.30, 11.30, 15.30, 18.30, 20.30 in 22.30, ob sobotah ne vozi 7. NOVO MESTO-PREČNA-STRAŽA odhod ob 5.25 in 13.20 se spremeni na 5.30 in 13.25 8. ŠMIHEL-BRŠLJIN ob sobotah ne vozi, ukinejo se vsi odhodi po 15.00 9. NOVO MESTO-KARTELJEVO ob sobotah ne vozi, tudi med tednom ob 22.20 ne vozi več. 10. NOVO MESTO-LAZE ob 9.30 ob sobotah ne vozi 11. MOKRONOG-TREBNJE ob sobotah ne vozi 12. NOVO MESTO-ŠMARJETA ob 7.30, 9.30, 10.30, 11.30 in 19.30, ob sobotah ne vozi 13. NOVO MESTO-ŠKOCJAN ob 16.45 in 20.30, ob sobotah ne vozi Vse dodatne informacije lahko uporabniki naših uslug dobijo na avtobusni postaji Novo mesto ali pa po telefonu št. (068) 321 -123. GASILSKO SLA VJE V PREČNI - Gasilci iz Prečne, ki so pred dvema letoma praznovali osemdesetletnico gasilskega društva, so imeli v soboto veliko slavje, ki so ga obeležili s prevzemom novega modernega gasilskega avtomobila znamke Mercedes Benz in odkritjem freske sv. Florijana -zaščitnika gasilcev, na prenovljenem gasilskem domu. Fresko je narisal slikar Martin Blatnik iz Velikega Lipovca. Na sliki: s slavja gasilcev v Prečni. (Foto: S. Dokl) ri< Razvojno izobraževalni O center Novo mesto p.o. vabi k vpisu v izobraževalne programe v izobraževalni sezoni 1995/96: PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE * 6., 7. in 8. razred SREDNJA ŠOLA * TRGOVEC (IV. stopnja izobrazbe) * PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC TRGOVEC * TRGOVINSKI POSLOVODJA (nad. program V. stopnje izobrazbe) * PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC TRGOVINSKI POSLOVODJA * EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (V. stopnja izobrazbe) * UPRAVNI TEHNIK (V. stopnja izobrazbe) * ARANŽERSKI TEHNIK (V. stopnja izobrazbe) IZREDNI ŠTUDIJ * VISOKA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA I. letnik * EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR - višješolski program: I. letnik • visokošolski program: m. letnik PROGRAMI USPOSABLJANJA IN | IZPOPOLNJEVANJA | USO PROGRAMI I. IN II. STOPNJE * POMOŽNI TEKSTILEC * USO I * KUHARSKI POMOČNIK - USO H . NATAKARSKI POMOČNIK - U80 H PROGRAMI USPOSABLJANJA PO KONČANI V. STOPNJI * Program usposabljanja za RAČUNOVODJE * Program usposabljanja za POSLOVNEGA SEKRETARJA * Program usposabljanja za VODENJE POSLOVANJA V MANJŠIH PODJETJIH Če ste se odločili za izobraževanje, nas pokličite alt obiščite. Svetovali in pomagali pri odločitvi bomo vsem. predvsem pa tistim, kt še oklevate. Ne dovolite, da vas čas prehltll Prijave in informacije vse* delavnik, med 8. 'm 12. uro ________ter 13. in 16. uro.________ BIC Novo mesto. Novi trg S telefon: (0681 21-319 ^^02). 24. avgusta 1995 DOLENJSKI LIST 19 • OKNA • SENČILA • VRATA • STANOVANJSKE HIŠE TCTT A lesna industrija ŠKOFJA LOKA tl .Pil JV/ V IVjZl tel.: 064/61-30, faks: 064/634-261 KONKURENČNE CENE l p n v n hrK| f irr?E na K*s v Gornji Radgoni /hala H2/od 26.8.- 3.9. • STENE: OBJEKT in na prodajnih mestih: • PRENOVA OKEN GOTOVINSKI POPUSTI: stavbno pohištvo V in VRAT V JELOVICA: - NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel. fax: 068/323-444 JAKAELEKTRO Radeče - METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716 BAVEX Trebnie - KRŠKO, CKŽ 21, tel.: 0608/21-236 hiše Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana Podružnica Kočevje vabi k sodelovanju kandidate za delo blagajnikov v poslovalnici Kočevje in Ribnica Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali splošne smeri, starost do 30 let, smisel za delo s številkami, komunikativnost, vestnost, natančnost ter delovne izkušnje na podobnih delih. Delovno razmerje sklepamo za določen čas, do enega leta. Kandidatom brez delovnih izkušenj nudimo možnost opravljanja pripravništva. Če Vas zanima sodelovanje z nami.nam pošljite v 8 dneh po objavi svojo vlogo na naslov: Sektor za kadrovske posle, Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg republike 2, Ljubljana. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 210-615. /Q ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA, D.D., LJUBLJANA OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da sta po sklepu župana Mestne občine Novo mesto, sprejetem na seji kolegija župana dne 25.7.1995 (sklep objavljen v Uradnem listu RS, št. 48/95), JAVNO RAZGRNJENA OSNUTEK SPREMEMBE PROGRAMSKE ZASNOVE IN OSNUTEK ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA POSLOVNO STANOVANJSKO GRADNJO V DOLENJIH KAMENCAH v času od 18.8.1995 do 18.9.1995 v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1 (I. nadstropje) v prostorih krajevne skupnosti Bučna vas JAVNA OBRAVNAVA osnutka spremembe programske zasnove in osnutka zazidalnega načrta za poslovno stanovanjsko gradnjo v Dolenjih Kamencah bo v petek, 1.9.1995, ob 20. uri v prostorih krajevne skupnosti Bučna vas. Do poteka javne razgrnitve osnutkov lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1. Na javni obravnavi bodo navzoči izdelovalci osnutkov dokumentov, ki bodo dokumente podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. Vljudno vabljeni! KERA TRADE Zagorje ob Savi MK TRGOIMPEX Kočevje ^praktično darila— KOVINOTEHNA INTE RMAR/CET CENTRU Brežice,Tovarniška I0 Mehčalec za perilo SCHMEICHEL 4 I Detergent za posodo LAVA PIATTI 4 I Sesalec za prah EXLUZIV 1200 W 387.00 SIT 339.00 SIT 21.990.00 SIT Velika ponudba hidro in termo izolacij za stanovanjske objekte Bogata izbira svetil iz UVOZA »ESTO« Dobra izbira parketa in stavbnega pohištva Nemogoče je mogoče - poslej tudi v Brežicah! FORD 1. FIESTA 2. ESCORT 1.6i CLX 3. MONDEO 1.8 TD 4. MONDEO 2.5i V6 19.30° DEM 28.200 DEM 35.500 DEM 49.200 DEM + RS OPREMA DAEVVOO RACER NEXIA ESPERO OD 16.990 DEM gšSSS Darilni bon za 500 DEM v avgustu pri nakupu v DAEVVOO. ■ . . ua,i. Originalni rezervni deli za vozila FORD IN DAEVVOO in k tetne servisne storitve. • a0. STARO ZA NOVO. KREDITI, LEASING, vozila na zalogi. ° bava takoj. UGODNI GARANCIJSKI POGOJI OD 1—6 LET. AVTO-HIT NOVO MESTO, PODBEVŠKOVA 4, tel.: 068/2®' 077, 341-300 SE PRIPOROČAMO IN VAS VABIMO NA OGLED SALONE! V NA^ Pooblaščeni prodajalec in servis ! UPOKOJENCI POZOR! Pri nakupu avtomobila LADA POPUST 48.000 SIT — izredno ugodni krediti (obresti samo 9,5%) — staro za novo — darilo ob nakupu tel.: 068/322-066 OŠ VAVTA VAS Vavta vas 1 68351 STRAŽA RAZPISUJE prosto delovno mesto SVETOVALNEGA DELAVCA (za nedoločen čas) Pogoj: visoka ali višja izobrazba, smer pedagog ali socialni delavec. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa. KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 33. MEDNARODNI KMETIJSKO - ŽIVILSKI SEJEM 26. 8 - 3. 9 1995, Gornja Radgona 28. 8. - 2. 9., sejemski vlak Celje - G. Radgona IJ POMURSKI SEJEM DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge dveh zdravnikov splošne medicine Od kandidatov zahtevamo: $S - končan študij na medicinski fakulteti - splošna smer. - opravljen strokovni izpit, - da niso stari več kot 30 let, togU0, - da so pripravljeni specializirati higieno ali mikrobio da so državljani Republike Slovenije aktivno znanje slovenskega jezika in enega oi jezikov. d svet°vfl Kandidati naj prijavi priložijo kratek življenjepis in ot)javi, ^ izpolnjevanju pogojev. Prijave sprejemamo 15 dni P0 ^ vrf6' naslov: Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, O izbiri bodo kandidati obveščeni. NOVO MESTO: TPC. Rozmanova 38, tel: 068 321 279.324 007 PRODAJAIM Glavni trg I0. tel 068 321 737,322 120 NUDI DANES VEČ, KOT BI PBIČAKOVAU * rezalnik GORENJE - SR 606 A2 vrtalni stroj FEUSATT1 • T555P varila« folija GORENJE - 10*-j POSEBNA PONUDBA RBRAIHN IZDELKOV 5*128,20 Sli 6.439,10 SVI 4 "S Ste 3.187,80 SIT ** p®craMtt5iim ODP.RODflOE • S% POPUST n gotovinsko plati!« pri nakupu nad 10.000 SIT ttpt 1 • možnost odloionoga plačila na i«ko 1 *3 az. sa balo 60* ŠIROKA PONUDBA ARTIKLOV IZ MERKURJEVEGA PRODAJNEGA P* : .TIrT \ I I PROGRAM praznovanja kmečki praznik v Šentrupertu °d 25.8. do 26.8.1995 PETEK, 25.8.1995: ob 20. uri Revija harmonikašev in vaških godcev,prikaz oglarskih običajev - predvidoma do 24. ure S0B°TA, 26.8.1995:ob 16. uri tekmovanje koscev, grabljic, od 18. do 2. ure zabavni program z ansamblom Zasavci. Center za socialno delo Novo mesto razpisuje najem stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja in zemljišča v Občini Šentjernej — Roje 7. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe 8 dni po objavi (ponudbe naj bodo oddane v zaprti kuverti z oznako »ne odpiraj«) na Center za socialno delo Novo mesto, to je do 1. 9. 1995. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel.: (068) 321 -309 ali 23-685. OBVESTILO prizadetim v občini Črnomelj od neurja s točo Škodo, ki je nastala ob neurju s točo v mesecu avgustu na območju občine Črnomelj, lahko prijavite na Kmetijski svetovalni službi v Črnomlju, Kolodvorska 34 ali na občini Črnomelj (vložišče - soba št. 1), kjer prejmete tudi obrazce. Škodo na objektih pa lahko prijavite na občini Črnomelj (referat za komunalno infrastrukturo). Rok prijave škode je do 31. 8.1995. Hvala \ V SPOMIN Življenje celo si garal, vse za hišo in družino dal, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. 24. avgusta minevajo 3 leta, odkar ni več GABRETA BADOVINCA vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. klijoči: žena Marija, hčerki Milka in Marija z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša gj draga mama, babica, prababica, teta in tašča JOŽEFA KUŽNIK roj. Sila iz Golievcga trga 2, Trebnje ljen|^C 'n 's*creno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-^jn! HZnancem’ k'ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ponj-- d?rovali vence, ikebane in sveče ter jo številno pospremili nje yni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Žnidaršič iz ZD Treb-»tešto raVStvenemu °sebju Internega oddelka bolnišnice Novo lepo ' govorniku mag. Kukmanu, sosedi Kresalovi, pevcem za tapete žalostinke in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric STANISLAV VODOPIVEC z Velikega Slatnika 17 ?' \ ZAHVALA Poslovila se je naša ljuba mama, stara mama, babica in prababica JOŽEFA RAJK roj. Medle Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala Štampfljevim in Ilarjevim ter g. župniku. Vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 82. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča MATILDA ŠPENDAL iz Biške vasi 19, Mirna Peč Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše ali kakršno koli pomoč. Posebna hvala dr. Humarju in patronažni službi za pomoč in nego. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila naša dobra in skrbna mama, tašča, babica, prababica in praprababica MARIJA KASTELIC iz Jablana 8 ^rti v t_»? ?®hvaljuje.m° sosedom, prijateljem in znancem, ki ste letliU d trenu'kih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokoj-*9ili na ar°va.H cvetje, sveče ter ga v tako velikem številu pospre-Sma Pot‘- Posebna hvala Pljučnemu oddelku ter kolek-k atr>ik rj -H* Mobil *.n mizarstvu Krajnc ter GD Potov Vrh -^Sedg ‘ **vala govornikoma g. Marici in g. Alojzu za poslovilne > Pevkam ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ^ Žalujoči: vsi njegovi Iskrena hvala sorodnikom, vaščanom, posebno Kosovim in Papeževim, prijateljem in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali, izrazili sožalje, pokojno pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in v dobre namene. Posebna zahvala patronažni sestri ge. Dimičevi, g. župniku za obred in obiske na domu, g. Sajetu za besede slovesa in pevcem iz Mirne Peči. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Prt bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Ognja prepoln, prepoln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. (S. Kosovel) Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 39. letu starosti za vedno zapustil sin, brat in stric FRANCI MIHELIČ iz Dolenjih Ponikcv 18 k°'cči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo %]: Rednikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ,ar°vano cvetje in sveče ter denarno pomoč. Posebno se ■ etno sosedu Marjanu Rokavcu za nudeno vsestransko 'Vd ln organizacijo pogreba, g. kaplanu za lepo opravljen 'Pevcem za zapete žalostinke in Dušanu Jeriču za poslo-ne besede ob odprtem grobu. Vsem prisrčna hvala! % Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Delo, trud, trpljenje, to bilo tvoje je življenje. V 72. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustila draga mama in babica ALOJZIJA VIDMAR s Coklovce 4, Semič Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili pisno in ustno sožalje, pokojnici darovali vence, cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo mag. Marjeti Terčelj Zorman dr. med in zdravstvenemu osebju KC Ljubljana, OE Inštitut za pljučne bolezni in tbc. Golnik. Hvala govornikoma g. Jožetu Sepaherju in ge. Martini Jakša za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, ge. in g. Kukar pa za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Stane in Božo z družinama sli (2402). 24. avgusta 1995 iz Sela pri Podbočju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraženo sožalje. Hvala vsem, ki ste pokojnega tako številno pospremili na zadnji poti in g. Žičkarju za vso pomoč. Še posebej hvala njegovim prijateljem in sošolcem za poslovilne besede, g. župniku pa za lepo opravljen obred. Žalujoči: mami Zinka, ati Jože, sestra Andrea in ostalo sorodstvo V 23. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi sin in brat GREGOR ZORKO ZAHVALA z Male Cikave Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala patronažni sestri za obiske, g. župniku za opravljen obred in g. Oklešenu za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 68. letu nas je po zahrbtni bolezni zapustil FRANC BLAŽIČ ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala pevkam in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: sinovi Tone in Franc z družinama ter Jože, hčerki Merica z Jožetom in Anica ter sestra Rozalija V 64. letu starosti nas je zapustila mama, stara mama in sestra iz Mozlja 15 a, Kočevje MARIJA JUREČ ZAHVALA ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, brat, tast, stari oče in pradedek ANTON PEZDIRC z Rožič Vrha pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gasilcem z Rožič Vrha, Maverlena^ Doblič, Talčjega vrha, Rodin, zastavonošam in OZB ter LD Črnomelj, Loka in Bela krajina. Iskrena zahvala sosedom Tomšičeve in Metliške ul. iz Črnomlja, govornikoma g. Adolfu Planincu in g. Antonu Fabjanu za poslovilne besede, lovskemu pevskemu zboru in godbi na pihala iz Metlike. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI LIST T/a ‘fhisu tedenski W7 /A M r\n n n\/n M TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM W ZAaS) ChLf\\}xl Ll lJVTIJZAA — RAZNO — SLUŽBO DOBI — SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVAL^ lircETETI Četrtek, 24. avgusta - Jernej Petek, 25. avgusta - Ludvik Sobota, 26. avgusta - Ivana Nedelja, 27. avgusta - Monika Ponedeljek, 28. avgusta - Avguštin Torek, 29. avgusta - Janez Sreda, 30. avgusta - Feliks LUNINE MENE 26. avgusta ob 6.31 mlaj uno BREŽICE: 24.8. (ob 20.30) melodrama Moje življenje. Od 25. do 27.8. (ob 18.30 in 20.30) ter 28.8. (ob 20.30) komedija Tomažek. ČRNOMELJ: 25. in 26.8. (ob 21. uri) ameriška drama Carlitov zakon. 27.8. (ob 19. in 21. uri) ameriški ljubezenski film Romanca v Miamiju. KOSTANJEVICA: 26.8. (ob 21. uri) romantična komedija Muriel se poroči. 27.8. (ob 21. uri) akcijski film Pregon. KRŠKO: 25.8. (ob 20. uri) in 27.8. (ob 18. uri) ameriška mladinska komedija Mali milionar. METLIKA: 25.8. (ob 21. uri) ameriški ljubezenski film Romanca v Miamiju. 27.8. (ob 19. in 21. uri) ameriška drama Čarlitov zakon. NOVO MESTO: Od 24. do 30.8. (ob 19. in 21. uri) ter 26. in 27.8. (tudi ob 17. uri) spektakel Batman. ŠENTJERNEJ: 25.8. (ob 20. in 22. uri) akcijski film Ulični bojevnik. film LEON, akcijska melodrama (The Professional, Fra IZDA, 110 minul, režija: Luc Besson) man. Beno je sila preprost človek, skrbi za svojo najboljšo prijateljico lončnico maranto, pije ogromne količine mleka, trenira in dela. Samotarski proletarec. Za stranke skrbi pokroviteljski Danny Aiello, lastnik male italijanske restavracije, ki mu tudi velikodušno hrani zaslužek. Reno se upira nenavadnemu skrbništvu, vendar ga mala razoroži, ko mu reče: “Rešil si mi življenje, zdaj si zanj odgovoren." Filmi Luca Bessona so tradicija. Klasika. V njih lahko naše oči in ušesa vedno pričakujejo nadpovprečen užitek, čeprav gledamo zgodbo, ki ni tako zelo drugačna od prejšnjih in čeprav nas mojster vedno znova zapelje z enakimi prijemi. Torej gledamo vseskozi, v epizodah, le en sam film, ki pa je tako prekleto dober, da se ga ne moreš naveličati. Tako je tudi zadnja epizoda, Leon, estetsko lep izdelek, kontroverzna zgodba o ljudeh na nekem čisto posebnem robu, z odličnimi igralci in intimnim vzdušjem glasbe Eriča Serraja, stalnega glasbenega opremljevalca Bes-sonovih filmov. Jean Reno igra profesionalnega morilca s čistim srcem, h kateremu se zateče dvanajstletna deklica, Natalie Port-man, potem ko je njeno družino pobil korumpirani agent Gaty Old- Le kdo bi se upiral tako lucidnemu in očarljivemu otroku, lažnivi zapeljivki, ki je mimogrede živa antologija TV sporedov? Mislim čisto resno, saj je mala velik igralski talent, osebno prva zvezda Leona. Kaj bo šele, ko bo velika? Leon jo uči posla in začenja imeti rad. Prvič v življenju. Mala tudi. Da ne bo pomole, ta čudovita, fatalna ljubezen nima v sebi kanca pedofilije. Čistilec Reno, ki je to vlogo nadvse natančno opravljal že v Nikili, izuči vajenko in kot vsi veliki mojstri svoje obrti leže, k počitku. Pred tem pospravi še bataljon specialccv in samega zlodeja. Temeljito, ognjeno, inteligentno, ganljivo. Kot je to v navadi pri Bessonu. Čakamo nadaljevanje, Luc. TOMAŽ BRATOŽ čestitke kmetijski stroji SILVI IN RADU ERJAVEC iz Bramp-tona v Kanadi pošiljamo iz Slovenije tisoč lepih želja ob obletnici poroke! Domači 7285 SILOKOMBAJN, rotacijsko koso, silo-reznico s podajnim trakom in balirko ugodno prodam. * (0608)75-411 ali (0608) 75-221. 7102 VIDI MURN iz Krke želijo vse najboljše za rojstni dan ati, mami, sestrici Juditka in Jožica. 7318 MOTOKULTIVATOR Labin Progres, 14 KM, s pogonsko prikolico in frezo prodam. * 85-910. 7108 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kraj:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:....................... DOLENJSKI LIST r\ IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svele, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 150 tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odst. popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 12.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase2.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani4.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.500 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.500 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 150 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. J HIDRAVLIČNO novejšo prešo, 250 I. zelo ugodno prodam. © (063)730-182. 7106 SILOKOMBAJN SK 80 F, skoraj nov in samonakladalno prikolico ugodno prodam. © (061)815-233. 7109 STISKLANICO za grozdje, 160 1 z 18 t vitlo in 350 1 kad prodam. © (0608)81-765. 7116 SADILEC KROMPIRJA, avtomatski, krožne brane, 24 diskov in nakladalno prikolico Pionir, 26 m2, za seno, prodam. © 67-614. 7128 SILOKOMBAJN Sip 80, krožne brane in bočno koso za IMT 539 prodam. ©81-678. 7131 SILOKOMBAJN, traktorsko prikolico, pajka, tračne grablje, puhalnik, traktorsko kosilnico, frezo, predsetvenik, plug, traktorsko škropilnico, traktorja Steyr in TV 523 prodam. © (068)81-797 ali 42-773. 7134 NAHRBTNO motorno škropilnico Stihi ugodno prodam. © (068)64-063. 7149 TRAKTOR MASEJ Ferguson, 40 KM, prodam. © (0608)51-466. 7167 MLINE za grozdje, kosilnice na laks, mreže za ograje zelo ugodno nudi trgovina Rast. ©(0608)59-108. 7180 BCS DUPLEX, 1.82 m, novo, ugodno prodam. © (068)342-663. 7231 KULTIVATOR Labin Progres, 14 KM, diesel, prodam. © (068)43-660. 7234 MOTOKULTIVATOR Muta, 300 m3, s priključki ali posamezno, prodam. © (068)26-160. 7235 MOLZNI STROJ Virovitica in bikca, starega 1 mesec, prodam. Stane Rozman, Mali vrh 9, Mirna Peč. 7246 BAZEN za mleko, 300 1, dvobrazdni novejši plug ter tele, staro 7 dni, prodam. Franc Bartelj, Jablan 41, Mirna Peč, ® (068)78-036. 7258 SILOKOMBAJN SK 80, ličkalnik koruze, bikca in telico za pitanje prodam. © (068)83-382. 7281 TRAKTOR URSUS 360, letnik 1990, prodam. * (068)73-427. 7287 TRAKTOR ZETOR 5011 prodam. ® 25-148. 7296 SILOKOMBAJN SK 80 F prodam. © 22-314. 7306 ENOOSNO večjo kiper prikolico in plug IMT, 10 col, prodam. ©(068)41-115.7314 TV 418 s priključki in vinograd z novo zidanico ugodno prodam. Janez Bizjak, Odrga 20, Trebnje, po 16. uri. 7323 ZETOR 7211.2, nov, nerabljen, s kabino in enoletno garancijo, prodam. © (061) 185-26-23, služba, Leskal ali (061)749-573, po 20. uri. 7333 kupim KNJIGE za 1. letnik srednje kemijske šole kupim. S (068)78-426. 7119 RABLJENO otroško stajico kupim. * 25-541. 7163 5 M3 bukovih drv kupim. * 23-408. 7197 PIANINO kupim. * 28-133. 7201 TELE, staro do 14 dni, kupim. ® (0608)81-886. 7202 SLIVE, večjo količino, odkupujem. ® (068)68-110. 7214 KNJIGE za 1. letnik srednje gostinske šole kupim. ® (068)44-509. 7269 HRASTOVO IN BUKOVO HLODO-VINO odkupujemo. «(061)218-595,(0609) 620-396. 7280 TELE, staro do 10 dni, kupim. ® (068)76-204. 7308 CISTERNO za gnojevko in mešalec kupim. ® 76-395. 7321 SLIVE, jabolka in hruške viljamovke za predelavo odkupujemo. Japi, d.o.o., ® (068)44-127, od 7. do 15. ure. 7355 motorna vozila JUGO KORAL 45, letniki 9/92, temno rdeč, prevoženih 15.000 km, prodam za 7200 DEM. © 58-252. 7090 Z 101 GTL 55, letnik 1985, prevoženih 97.000 km, registrirano do 7/96, rumeno, prodam za 1500 DEM. » (068)83-371. 7091 126 P, letnik 1987, registriran do 9/95, prevoženih 52.000 km, prodam. * (068)65-284. 7096 FAVORIT, letnik 1992, moped ter 2 soda po 300 in 5001 prodam. © 44-140. 7107 CITROEN AX TGE, letnik 1991, 5V, 5 prestav, prodam za 8500 DEM. * 73-283. 7111 126 P, letnik 1989, registriran do 6/96, rjavo - rdeč, ohranjen, prodam. ® (068)42-371. 7113 Z 750 LE, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. * (068)47-356. 7121 Ril GTD 1.6 D, letnik 1988, prodam. ® 41-124. 7136 CITROEN AX, letnik 1990, servisiran, rdeč, 5V, prodam. * (068)50-220. 7141 Z 750, letnik 1984, registrirano do 3/96, prodam. ® 53-229. 7142 Z 101, letnik 1982, registrirano do 2/96, rdečo, prodam. * (068)47-427. 7144 R 4 GTL, letnilT 10/87, rdeč, registriran do 22.5.1996, prodam. « (0608)84-701. 7145 DYANO, letnik 1978, registrirano do 5/95, poceni prodam. © (068)59-770, zvečer. 7146 JUGO 45 KORAL, prevoženih 77.000 km, letnik 1989, bel, prodam. © (068)64-423. 7148 R 4, letnik 1989, rdeč, prevoženih 70.000 km, prodam. ® (0608)21-621, int. 324, Rudi, dopoldan. 7150 Z 101 GTL 55, letnik 1985, prevoženih 97.000 km, registrirano do 8/96, rumeno, prodam za 1500 DEM. * (068)83-371. GOLF JX D, letnik 1986, registriran do 7/96, prodam. * 27-843. 7157 AX 1.1 CABAN, letnik 1993, registriran do 3/96, rdeč, prvi lastnik, prodam. * (068)22-285, popoldan. 7158 Z 101 Skala 55, letnik 1989, registrirano do 5/96, prodam za 3400 DEM. Brusnice 80. 7159 Z 750, letnik 1983, registrirano do 3/96, v brezhibnem stanju, prodam za 1000 DEM. Vidijka Pakar, Vaška c. 33, Uršna sela. 7160 AVTODOM Merdeces 2200 D s povišano streho, registriran celo leto, odlično ohranjen, ugodno prodam. Branko Drag-man, * 28-939, zvečer. 7168 AUDI 80, letnik 8/89, kovinske barve, prvi lastnik, ugodno prodam. ® 324-398. LADO 1300. registrirano do 1/96 prodam. © 76-512. 7177 DOBRO OHRANJEN mini moriš prodam. © 43-842. 7179 R 4 GTL, letnik 1987, prodam ® 25-569. 7185 GOLF D, letnik 1984, bel, prodam. Alojz Murn, Vel. Orehek 28, Novo mesto. 7190 PEUGEOT 405 GL, letnik 1990,37.000 km, kot nov, prodam. ® 40-005. 7192 AX 14 TGD, letnik 1990, registriran do 6.5.1996, prodam. © (0608)70-200. 7199 126 P, letnik 1988 in kombi Hyundai, letnik 1994, prodam. © 44-620. 7208 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 1993, 25.000 km, prodam. © 26-183. 7211 GOLF JX D, letnik 7/89 prodam ali menjam za jugo 55, letnik 1990. ® (063)806-131. 7218 Z 750 LE, letnik 1983, registrirano do 1/96, prodam © (068)57-414. 7228 Z 650 in nakladalko Vampo prodam. ® (068)26-682. 7233 JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 5/96, prodam. © (068)28-915.7237 LADO NIVO, prevoženih 11.000 km, in lahko traktorsko prikolico prodam. © 87-214. 7241 GOLF JX D, letnik 1986, prodam za 7900 DEM. © (068)51-343. 7243 Z 101 JUGO SKALA 55, letnik 1988, modro, prevoženih 66.000 km, dobro ohranjeno, prodam. Martina, Krška vas 70, © (0608)59-101, popoldan. 7248 R 5 CAMPUS, letnik 12/91,3V, bel, to-nirana stekla, lepo ohranjen, nove gume, oprema, kasko, prodam. © 341-004. 7249 R11D, letnik 1988, registriran do 5/96, prodam. ® 81-396, Jana, služba, 81-683, doma. 7255 JUGO, letnik 1987, registriran do 7/96, rdeč, zelo ugodno prodam. © 49-711. 7256 R 5, letnik 1990, kovinske barve, prvi lastnik, prodam. © (068)341-133. 7261 LADO NIVO 1600 L, letnik 1993, registrirano do 2/96, veliko dodatne opreme, prodam za 13.900 DEM. © (068)85-801. 7265 ŠKODO FAVORIT 135 LX,letnik 1993, odlično ohranjeno, prodam za 10.500 DEM. Ivan Pate, Dol. Kamcnce 76, Novo mesto. 7271 ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 1991, registrirano do 4/96, prodam. « (068)65-368. 7276 126 P 650 GL, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam. Foršek, Jakčeva 12, Novo mesto. 7278 GOLF JX D, letnik 1987, prodam. » 87-488. 7279 ŠKODO FELICIJO, R Clio in R 19 pro-dam s 5 = popustom. Vsa vozila so nova. * (0609)619-685, Dušan. 7283 GOLF D, letnik 1988, rdeč, prevoženih 104.000 km, prodam. © (068)43-776. 7289 GOLF JGL 1.1, letnik 8/81,128.000 km, rdeč, registriran do 24.5.1996, prodam ali menjam za R 4 mlajši letnik z doplačilom. ©(068)85-852. 7291 Z 101, letnik 1979, registrirano do 11/95, realnih 98.000 km, prodam za 750 DEM. * (068)26-537. 7292 SUZUKI MARUTTI, letnik 2/94, bel, prodam za 7800 DEM. * (068)322-212. 7293 TOVORNI AVTO OM, 21, starejši letnik in zeleno kopalniško opremo Kolpa san prodam. ® 47-067 ali 45-611, dopoldan. 7294 JUGO 45, letnik 1987, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. * 83-795. 7298 JUGO KORAL 45, letnik 1991, registriran do 5/96, sivomoder, prvi lastnik, 55.000 km, prodam. © (068)65-427. 7300 OPEL REKORD 2.0 E, letnik 1981, generalno obnovljen, nujno in ugodno prodam ali menjam za manjši avto. * (068)60-474. 7301 Z 128 Skala, letnik 1988, registrirana do 24.5.1996, zelo lepo ohranjeno, prodam. * (068)52-585. 7302 GOLF JX D, letnik 11/87, rdeč, 5V, registriran do 7.2.1996, lepo ohranjen, prodam za 10.500 DEM. © (068)44-357. 7305 BMW 316 i, letnik 1989, prodam. * (068)42-524. 7307 GOLF, letnik 1983, prodam. ® 76-163. 7311 TAM 125T12, v odličnem stanju, in clck-tro viličar Indos, nosilnosti do 1200 kg, prodam. * (0608)89-133. 7317 OPEL KADETT D tip, letnik 1980, ohranjen, registriran do 14.2.1996, prodam ali menjam za manjši in cenejši avto. V (068)78-136. 7324 JUGO 45, letnik 1983, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodam. * (068) 81-649. 7325 GOLF JX D, letnik 1987, registriran do 4/96 in gumi voz, 16 col, železen, ugodno prodam. © (068)60-123. 7326 R 4, letnik 1991, rdeč, prodam. * 78-410. R 4 GTL, nov, rdeč, 64.000 km, redno servisiran, prodam. © (068)60-383, po 15. uri, Marinka. 7327 PEUGEOT 405 GRD, letnik 1990, odlično ohranjen, bel, sončna streha, prodam za 15.500 DEM. * (068)51-001. 7328 APN 6 S, letnik 1991, lipnik izpuh, 5 prestav, prodam za 650 DEM. * (068)24-384. 7334 R 19 TSE, letnik 1990, registriran do 6/96, z dodatno opremo, prodam. © (068)47-397. 7338 UNO D, letnik 1985, registriran do 12/95, prodam. * (068)21-282, popoldan. 7341 R 4, karamboliran, letnik 1989, prodam. * 43-509. 7344 BMW 518 I, letnik 1991, ugodno prodam. * 44-682 ali (0609)627-667. 7347 GOLF D, letnik 1983, bel, prodam. * 76-246. 7350 CITROEN AX TDE, letnik 1991, 5V, 5 prestav, prodam za 8500 DEM. Jože Kolenc, Zalog 18, Škocjan. 7351 R 4, letnik 10/88, rdeč, 86.000 km, prodam. © (0608)84-337, zvečer. 7352 GOLF D, letnik 1987/88, bel, prodam. *(068)87-224. 7358 JUGO 45 A, letnik 1987, rdeč, registriran do 4/96, prodam. * (068)52-246. 7359 R 5, letnik 1990, poškodovan sprednji levi del, prodam. © (068)65-391. 7360 126 P. letnik 1981, prodam. * (068)27-142. 7362 JUGO 45 A, letnik 1987,60.000 km, moder, registriran do 12/95, dobro ohranjen, prodam. © 85-947, zvečer. 7368 R 5, prva registracija 1/95, prevoženih 6.000 km, prodam. V (068)27-660. 7369 obvestila preklici posest prodam 789, 322-654. SVINJO, težko 300 kg, in veij° k*'* pujskov, težkih 30 do 40 kg, Pr0 ' "'\UZARSKO tračno žago z nagij»» * ; pod kotom 45 stopinj, pr0 ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po zelo ugodnih cenah. Možnost plačila na 3 čeke. © (068)44-662. 5717 NESNICE, mlade jarkicc, pasme hisex, rjave, stare 3 in pol, 4 mesece in ene tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, © (0608) 67-578 in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, * (068)49-567. 5876 PERUTNINARSTVO METELKO nudi bele purane, težke od 12 kg dalje, 4 mesečne petcline, enoletne kokoši lahko dobite od 25.8. dalje. Sprejemamo naročila za večje bele piščance na © (0608)89-038. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec. 7172 BELE PIŠČANCE za zakol in 8 tednov stare r dalje vsak dan v Šmarjcti 15,1 7212 ino žago z na*-- « ........... stopinj, prodane* (068)73-631. . u0ina KROMPIR za ozimnico prodam. ^ dostava na dom. © 21-715. 400 MALO RABLJENO kombm.*, cm širine, debelinko, poravnal 7j|j tanje, prodam. © (0608)33-71 • .\ŠEčir'rda goriva 85-827. -x • 1 letnik UČBENIKE za 6. razred Oh m ■ „3) hrastovo, prodam za 400 DE ■ 7$ LESENO BARAKO, dobro o ugodno prodam. ® (0608)31-29»- . ^ MALO RABLJENI hrastov: kadi^ in 400 I, ter vinske sode 8001,500 7,jj prodam. © (0608)62-620. hr0j2* IZPUŠNA LONCA za dyano T5no.5 I/ A MII DDIlfOl ir 'O l°mKAPMP PR,K*OL.CO; .epoob-gff! predprostorom, prodam za 7|52 (068)27-265. - ™ 6 GLASBENI STOLP Prodam DEM. «(068)84-160. “j* KS. 81-643. fov0 kad 020. HIŠO v gradnji v Šmarjeških Toplicah prodam. © (061)777-636. 7089 NA DOLENJSKEM prodam zazidljivo parcelo, 800 m2. © (061)572-476. 7095 GRADBENO PARCELO na sončni legi, vse potrebno v bližini, sega do ceste, prodam. * (061)852-215. 7099 GOZD, 1 ha, na Mohovcu pri Podgradu prodam. © 43-634. 7103 NA ČRETEŽU pri Krškem prodam parcelo, 1.5 ha. © (0608)67-394, v petek in soboto od 20. do 22. ure. 7105 ČRNOMELJ - MAVRLEN, zazidljivo parcelo - travnik, cca 18 a, urejen dovoz, elektrika v neposredni bližini, ugodno prodam. © 47-871. 7122 STANOVANJSKO - GOSPODARSKI OBJEKT, primeren za gostinski ali trgovski center v Jesenicah na Dolenjskem naprodaj. * (0608)22-450. 7123 NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU pro-dam v paketu (ev. posamično) dve lokaciji z lokacijsko dokumentacijo za gradnjo dveh stanovanjskih hiš na parceli s površino cca 29 a v Irči vasi. Izhodiščna cena znaša 75.000 DEM. * (066)73-333. 7139 ŠKOCJAN - TELČICE, na sončni legi prodam vikend, 50 m2 uporabne površine, pokrita garaža, cca 1400 m2 zemlje. ® (064)242-658. 7164 V SEVNICI prodamo hišo v bližini bazena. * (0608)80-281 ali 82-507. 7178 NA RELACIJI Rodine - Doblička Gora -Stražnji Vrh - Rodine kupim parcelo za vinograd, lahko tudi z zidanico. * 53-078, zvečer. 7188 V DRENOVCU pri Leskovcu prodam vinograd. © (0608)33-213. 7194 10 A NJIVE in barako na Ruperčvrhu, ki stoji na parceli z vso opremo, oddam v najem. Možnost bivanja in kuhanja. * (068)27-455. 7198 V OKOLICI Šentjerneja kupim gradbeno parcelo ali starejšo hišo. ® (068)26-598. 7206 NA DOBAH pri Kostanjevici prodam zazidljivo parcelo, 2000 m2. Na parceli je starejša hiša z vodo. * (0608)21-310. 7207 STAREJŠO stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v Podpeči, Videm -Dobrepolje, prodam. ® (061)787-033. 7224 PARCELO ali že narejen vikend pod Lisco kupim. * (0608)42-514. 7229 NA DOLENJSKEM prodam hišo z gospodarskim poslopjem. * (063)823-231, popoldan, (061)447-381. 7262 HIŠO z dodatno stavbo, garažo in delavnico v Straži, prodam. © (068)84-246. 7266 VINOGRAD, sadni vrt in zidanico na Ljubnu prodam. ® (068)23-935. 7277 HIŠO z gospodarskim poslopjem v centru Škocjana prodam. ® (068)76-034. 7290 V OKOLICI Brežic, na relaciji Sp. Po-hanca - Artiče, prodam hišo s 16 a zemlje. * (0608)62-620, od 7. do 15. ure. 7309 NJIVO, 1000 m2, v Metliki, prodam. * 60-582, od 20. do 21. ure. 7329 PARCELO, 12 a, 5 km iz Novega mesta (Potok), prodam. * (068)27-660. 7342 V TREBNJEM prodam več gradbenih parcel. Ogled in informacije vsak delovnik na © 45-777. 7354 ZAZIDLJIVO PARCELO ali manjše kmetijsko poslopje v bližnji okolici Šmarjeških Toplic kupim. © 28-031. 7361 -643. -u hrasto? MOTONO KOLO avtomati*, d za gozdje in kavč prodam- 7l5jj VETROBRANSKO STEKL°»k"l61 IV 1600 prodam. * (060SF*- . m « 20 A koruze za silažo P"«” „6! ,M2oT="za-sYažo'P^7l6J <0“oBRO OHRANJENO kuhin^^ mo, novo termoakurnulacijs ^ ^ 4.5 KW, iDBROOHRANJENO kuhinj^, , novo termoakurnulacijs* 4.5 KW, nov kuppcrsbusch in & 7lf Sk?ko?fmiz?u^o>^ 246. . _ cit ninjsKi koi z mizo n'firr' f "Pl pečico, w žarečo peč 324-398. nrodnm 9 tOfv HU2-295. P° . ,i9V, * mostoječ, električna pečica, P ;l mostoječ, električna pečic , 7 ' "‘SOD za belo vino, 600 1, P«’d"V renC„’.L„(?^ -------------" KV/* nc, Ločna 8. 11 d. RABLJEN elektromotor. 71» j**l dam. » 25-083. . nčnrodai".*L«J '* KNJIGE za 6. razred OŠ proO H n . .aJaia. ""CCA 200 M2 rabljenih saloni^ 71J in letev ugodno prodam. raes'c','g ‘ff TELICO SIVKO, staro 1 ^ , V bikca, starega 14 tedn * ^ in teleskoposko roko, *°K ; avto*7196 prodam ali menjam posebni V BEL in rdeč krompir za f dam. « 85-840. . nrodaB>“ A BIKCA,starega IOdn.,Proa J 65-140. fs 65"'7j|0 TELICO SIVKO prodam- 681 NERABLJENO plinsko peč prodam za 10.000 SIT. Mirko Pekarek, Jurna vas 23, Novo mesto. 7086 450 KOM. strešne opeke Vinkovci, zem-ljate, nove, 25 kom. Žlebnikov in harmoniko Železniki prodam. « (068)60-383. 7087 ČRPALKO Grundfos, z ventili, za centralno, dve plinski jeklenki in 3 m nažaga-nih bukovih drv prodam. «(0608)32-882. 7088 NOV TELEVIZOR Gorenje Fencr, z garancijo in računom, prodam. « (0608)89-040. 7092 PUJSKE, težke 25 do 30 kg, prodam. * (068)81-643. 7094 SOD, 2501, lesen, prodam. ® 22-742. KVALITETEN hlevski gnoj ugodno prodam. * (068)26-430. 7101 ZARADI ADAPTACIJE poceni prodam 4.000 kom. strelne opeke, žlebove, notranjo opremo, okna, vrata in drugo. ® 78-027. 7104 PRODAM dve tračni žagi za razrez kosti in cirkular z motorjem 2 K W-3fazni. * 323- A nove oroda br: 4am. ■ KV da*.1 BI) Proda Kntj, KO »di) Itornj 01 Prodai »El VR laort »jam; 1«. kr Ul sbga M* Prodai BI) H>68)7 TE Proda, VIB KV’ Vinico BRl tcev, , No 104 C S67GA KR, "ovno *n,š K° "»'lin, "“Po NO •Uprt in, 11*661 PS| Prodaj 3 »o., 1« »»M pr *7)J N Mk a/ikca, starega 14 tednov, r /*^ 'l?« r—•**> > TELICO SIVKO proda"' KRAVO, brejo 7 mesecev, 1 DVOSED, dva fotelja, 32- S,;l6 rodam. Igor Škrjanec, Ju ...uOZ^-rt |9 PERZIJSKE MUCKE P .3. 9. , oroda>h- jjjl UČBENIKE za 8. razred p LESENO BARAKO, d°br20g. plodno prodam. * 'iccO,V OTROŠKI VOZIČEK Chi r..slt,^ , ran, zložljiv, moder, z ge pfoda čkom, malo rabljen, rnAfiUii-if* .. c ^068)44-155. /. , 1(:tnik S®5 n# KNJIGE za 1. in 2. lcln —- (068)40-737. , „ W BREJE OVCE prodam ((*»••>** J, 44-339. ,nikolh»'1 V OPEKOMontomvozn , .,vt' zelo ugodno prodam. * za NOVO tovorno prtkoDco . 0 0s ,}ii nosilnosti do 400 kg,» ^f prodam. • 21-227. .i)(, prIV, 300 L. kvalitetnega evi 42-430. Ko ' KRAVO SIMENTALK- in^ ir TS.............n—* ^ . s \ i s s r h Bi e Is t' ■r, k A!70M0BILSKO PRIKOLICO ter blatnike in masko za Z 750 ugodno »»dam. »(068)68-209. 7253 di'R* ?7T422.,CO ^ 'rakt°r TV 4'87P257 ^elo m fdeče vino pro-BlkT?8,8°-126 7259 Pt0damDS MENTALCA- teŽke«a 140 k8’ itI. : _P»pca Medič, Pristavica 3, Šent- korT n56' 7263 soda -9 Za slro* jO0 kg, prodam. © 60-716, ^Kuppcrsbusch pro- p/^j&655’ZVečer' 7353 V{*^obi^ v, ' slar'h 8 tednov, prodam. ’ kršeča vas 9, Šentjernej. •*&***» PC 286 z opremo in tfs- p,°n LQ ioo prodairr ® 42-071. ^jige2:7^ . ^dVCDon^Vv 6‘ 'n 7- razred. 1 * 45-202^° CS' Proc*amo al'1 V CRIKVENICI oddam vikend - hišo. © (061)861-634. 7260 FOTOGRAF Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šentjernej, © (068)81-596. 7336 VODIM poslovne knjige za obrtnike in mala podjetja. Računalniška obdelava podatkov. © (068)57-136. 7346 SKLADIŠČE, 28 m2, poslovni center Novi trg, oddamo v najem. © 24-132, ob delavnikih med 7. in 8. uro. 7356 službo dobi REDNO ZAPOSLITEV v gostilni nudimo. © (0608)78-199. 7093 PRODAJALKO - CA za TPC Slovenska vas iščem © (068)24-217. 7097 DEKLE za pomoč v gospodinjstvu in varstvo dveh otrok na območju Cerkelj pri Krškem potrebujem. OD 40.000 SIT, 8 ur dnevno, od 9. do 17. ure, razen nedelj. Pogoj: končana srednja šola kakršne koli smeri in lasten prevoz. © (0608)69-153, Mojca. 7098 IZKUŠENE AGENTE za območje Do-lenjske za prodajo med vikendi iščemo. Zaslužek stimulativen. Interesenti naj pošljejo življenjepis na naslov: Eurodomus, d.o.o., Vojkovo nabrežje 30, 66000 Koper. 7129 SAMOSTOJNO KUHARICO zaposli gostilna Rožnik, Cankarjev Vrh, Ljubljana, © (061)213-429. Hrana in stanovanje v hiši. 7130 PICERIJA v centru Novega mesta zaposli kuharico in natakarico s prakso. © (068)22-485 ali (0609)622-268. 7176 SAMOSTOJNEGA avtomehanika z izkušnjami zaposlim. Avtomehanika Renault, Niko Rus, Gradac, © (068)57-258. 7217 HONORARNO ZAPOSLIM tehnologa živilstva. © (0608)89-026, od 17. do 19. ure vsak dan. 7240 DEKLE za delo v strežbi iščemo. Pizzeria Koala, © 84-516. 7242 DELAVCA za redno delo na perutninski farmi iščemo. © (0609)631-060. 7275 TRGOVINA TEJKA, Trebnje, vzame v redno delovno razmerje dve prodajalki. © (068)45-711. 7310 REDNO ALI HONORARNO zaposlimo osebo, staro 25 do 45 let za prodajo zlatega nakita in ročnih ur. Pogoj je najmanj srednješolska izobrazba ali zlatar oziroma urar. Prosimo, naj se kot kandidati prijavijo komunikativne osebe s smislom za teamsko delo in estetskega videza. Kandidate sprejemamo osebno vsak dan razen sobote med 11. in 12. uro ter od 18. do 19. ure v Zlatarni & draguljarni KARAT na Glavnem trgu 1 v Novem mestu, © in fax: (068)322-160. 7316 TAKOJ ZAPOSLIMO pohištvenega mizarja s prakso v delavnici v Mirni Peči. Mizarstvo Bojan Miklič, Mirna. © 47-226 ali 78-122. 7357 PIZZERIA RAČKA iz Dolenjskih Toplic zaposli dekle ali fanta za delo v strežbi. Nudimo možnost hrane in stanovanja. © 65-510. 7365 1 VI • v v službo išče SLUŽBO v gostinstvu, redno, lahko pomoč v kuhinji, stanovanje in hrana v hiši, iščem. Naslov v oglasnem oddelku. 7118 stanovanja 6 M2 opremljene stanovanjske površine v bližini šolskega centra oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 7186 NA SMREČNIKOVI UL. prodam pre-novljeno garsonjero s CK, telefonom in KATV. © 24-528. 7209 V STAREJŠI HIŠI oddamo enosobno stanovanjc. * 27-158. 7299 V ŽUŽEMBERKU, v bloku, prodamo enosobno stanovanje. ® (068)322-282. Ste razočarani, osamljeni? Pogovorite se! Ženitna posvetovalnica METULJ vam poišče življenjskega sopotnika tudi s pomočjo priznanega strokovnjaka vedeže-VSlCS- Sprejemamo naročila za vedeževanje in svetovanje, pomagamo ljudem v težavah. Tel.: (061)126-35-84, 212-755. TELEVIZIJA NOVO MESTO l^a/Šal s Trdinovega vrha /T n^lčanalu vsakdan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODOAJA ZA OTROKE in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob 13. url NACE VAM VOŠČI in ob 16. uri glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI V NOVEM MESTU prodamo enosobno stanovanjc na Seidlovi c. © (068)342-470. 7332 STANOVANJE (garsonjero, enosobno ali enoinpolsobno) iščem. © 28-360, popoldan. 7367 GARSONJERO v Novem mestu oddam za 4 leta. © 28-453, v Četrtek in petek od 16. do 20. ure. 7370 ženitne ponudbe BARLOG BARLOG TREBNJE 70 - LETNI vdovec išče žensko za skupno življenje. Imam lastno hišo z vrtom in vinogradom. Šifra: »NOV DOM«. 7250 Najučinkovitejše sredstvo za zgubljanje telesne teže, preizkušeno na tujem in domačem tržišču - tablete VOLDA-FAR, tel.: 061/571-875. LADA DO LADE BREZ DENARJA Za upokojence popust 48.000 SIT LADA že za 999.000,00 SIT kredit R+10 ali leasing na 5 let! Nudimo kredite tudi za rabljena vozila. Inf. 068/24-612 vam iz svojega prodajnega programa po ugodnih cenah nudi: • vozila NISSAN • traktorje TORPEDO • traktorske gume BARUM • kamionske gume • filtre FIAAM • zavorne obloge TEXTAR • akumulatorje AKUMA in ATSA • avtomobilski pribor BOSCH • orodje GEDORE Obiščite nas v Trebnjem, Obrtniška 18 tel. (068) 45-700, fax 45-701 AGRO, d.o.o., Novo mesto prodajalna »SEJALEC« Rozmanova ulica 3 tel.: 24-132 vam nudi: — mline za sadje in grozdje — stiskalnice — ročne in hidravlične — PVC kadi in rostfrei cisterne uvoz iz ITALIJE — črpalke za pretok vina — brente in lakomnice — kotle za žganjekuho UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA mlin ročni 11.000 mlin ročni pecljalnik 20.500 mlin motorni pecljalnik 36.500 f VVILSON \ - 25% BELFE BELFE - 35% JANTEX - 20% NOBICO URKO -usnjena konfekcija BIG STAR CASUCCI Jeans tudi za najmlajše ROLERJI vse številke VVILSON tenis loparji -25% NINO butik Nakupovalni center VRTNICA CELJE telefon: 063/730-182 V J Kadi: — 220 I 2,978.90 SIT — 350 I 3,977.50 SIT — 500 I 5,245.40 SIT — 750 I 7,523,90 SIT posode iz nerjaveče pločevine: — 1001 13,207.40 SIT — 1751 18,009.90 SIT — 2101 19,810.60 SIT ostalo: — razne vrste nožev za kosilnice (BCS, Alpina, Gorenje Muta, Gaspardo...) — rezervni deli BCS — in ostali kmetijski sadjarski in vinogradniški pripomočki. Našli nas boste pri obstoječi obratovalnici Kovinska galanterija Božič, Raka 14a, nasproti raškega gradu. _____Tel.: 0608/75-231_______ OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) v občinah ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ, KRŠKO, BREŽICE, TREBNJE, NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ IN ŠKOCJAN Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občinah Črnomelj, Metlika, Krško, Brežice, Trebnje in Novo mesto bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil splošno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) v dneh od 4.9. do 17.11.1995. Program in načrt deratizacije za posamezno občino ter natančna navodila in opozorila bodo objavljena pravočasno in POVSud, Kier bodo izvajali deratizacijo. Naročniki Dolenjskega lista letujte ceneje! SEPTEMBER MALTA: letalo/nočitev, zajtrk 569 DEM PORTUGALSKA: letalo/nočitev, zajtrk 729 DEM ODLOČITEV V ZADNJEM HIPU TUNIS: letalo/polpenzion $8(p DEM 560 DEM odhod 28. avgusta 1995 COSTA BRAVA: letalo/polpenzion 7^0 DEM 590 DEM ' --- MANJS* Na vse navedene cene vam MANA, turistična agencija, Kandijska 30, Novo mesto, tel.: 068/321-115, prizna 10% popusta. Oglasite se v agenciji, prinesite s seboj kupon in naročniško številko. Letujte z Dolenjskim listom ceneje! ^ DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 26. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Kristanova od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7,30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, VrelecMetlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 27. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Market Ragov- ska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni center Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 8. do 11. ure: Irgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Metlika: od 7. do 21 .ure: Prima Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, PODRUŽNICA NOVO MESTO, razpisuje prosto delovno mesto: pomočnika direktorice Pogoji: - VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali družboslovne smeri 60 mesecev delovnih izkušenj - konkurenčna klavzula - vodilno del. mesto - reelekcija vsake 4 leta pravnika Pogoji: - dipl. pravnik - 12 mesecev delovnih izkušenj - preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku - konkurenčna klavzula - delo s posebnimi pooblastili in odgovornostmi reelekcija vsake 4 leta Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija na naslednji naslov: Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, PODRUŽNICA Novo mesto, 68000 Novo mesto, Kandijska 21, in sicer 15 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v 15-ih dneh po izbiri. OSNOVNA ŠOLA DRAGOTIN KETTE NOVO MESTO, Šegova ul. 114 razpisuje prosta delovna mesta 1. SPECIALNEGA PEDAGOGA - DP - za vzgojno delo, za določen čas 2. SPECIALNEGA PEDAGOGA - DP - za poučevanje Ll, TP in delo v OVI za določen čas (nadomeščanje porodniškega dopusta) 3. VARUHINJE - za delo v OVI v popoldanskem času (pogoj V. stopnja izobrazbe) - za določen čas 4. SPECIALNEGA PEDAGOGA - DP - za nočno delo - za določen čas (nadomeščanje porodniškega dopusta) Začetek dela: pod točko 1,2,3 -1. septembra i 995 pud TCckč 4 - po dogovoru Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v osmih dneh po objavi razpisa. V SPOMIN Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi si segli v roke. Ne morem med mano je krsta lesena in tišina prsti. Le cvetje sedanji dan mi krasi. Minilo je leto žalosti odkar meje zapustil dragi mož TONE ZUPANČIČ iz Šegove 18 Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate sveče ali postojite ob njegovem grobu. Žalujoča: žena Ivanka PORTRET TEQA TEdNA Albert Felicijan LK2foPstanv “Letimo predvsem za svojo dušoT brez poligona Edini inštruktor letenja z jadralnimi padali pri radeškem društvu Kondor Damijan Sonc o svojih __________________ izkušnjah in delu največjega tovrstnega društva v posavsko-zasavskem predelu Slovenj_ Pred dobrima dvema desetletjema je bilo za prijatelje in znance Alberta Felicijana s Smarčne povsem običajno, če so ga v Sevnici videvali bolj športno opremljenega in v nenehnem gibanju, nemalokrat v teku. Zanj je bil mačji kašelj preteči okrog 14 km od doma do sevniške Lisce, kjer je bil zaposlen po končani srednji tekstilni šoli v Kranju. Pri tamkajšnjem Triglavu se je aktivno ukvarjal z atletiko, predvsem kot srednje in dolgoprogaš. Kraljici športov je tudi pozneje, ko je zmanjkovalo časa za redno vadbo in si je ustvaril družino, ostal zvest kot rekreativec. Pokojni oče. mu je vcepil tudi ljubezen do čebelarjenja; to (p)o-staja že kar družinska tradicija, saj je tudi Albertov sin Iztok vnet čebelar. Skupaj s sošolci z bo-štanjske osnovne šole je bil Iztok že celo državni prvak in podprvak pri mladih čebelarjih. Čebelarjenje je bilo že za Albertovega starega očeta in očeta ter dva strica pomemben dopolnilni vir dohodkov družinskega proračuna. Albert se, ko s svojo družino pred čebelnjakom s 16 panji ob pomirjajočem brenčanju čebel proti večeru v prijetnem hladu po- kramlja z domačimi, še zelo dobro spominja, kako mu je oče večkrat rekel: “Vidiš, od prodanega medu pa bo nekaj denarcev za šolo v Kranju. ” Oče je Alberta vzgajal, da ni ničesar podarjenega, ampak si je treba vse, tako kot čebelice, s trdim in vztrajnim delom prislužiti. Delovni čas poklicnega tajnika sevniške zveze kulturnih organizacij, kar je Felicijan postal maja 1986, je nemalokrat raztegnjen od jutra do večera in ne pozna ne petka ne Svetka. Felicijan takšno breme sprejema kot samo po sebi umevno. VZKO pa marca 1978, ko je postal njen volonterski predsednik, ni padel kol strela z jasnega niti kot kulturni anonimnež. Njegove, predvsem organizacijske sposobnosti so privrele na dan zlasti v Lisci, kjer je vodil kulturno komisijo. V veliki jedilnici Lisce je prirejal kulturne prireditve, koncerte in razstave, odprte tudi za druge Sevničane. Bil je kulturni animator v žlahtnem pomenu besede: nikoli ni podcenjeval pobude in ustvarjalnih hotenj šivilj in drugih preprostih delavcev. Prebudil je njihovo skrito slo po literarnem izražanju in njihove prispevke objavljal v glasilu Šivi in verzi, ki ga je urejal 4 leta. “Pisanje poezije zame ni bila nekakšna življenjska ambicija, ampak bolj poskus sprostitve, da kakšno misel, ki je vrtala v meni, iztisnem iz sebe. Gre seveda tudi za določeno izpovednost, "pravi Felicijan. Prve pesmi je napisal v osnovni šoli, pesnil je med srednjo šolo in po njej, predvsem pa se je 42-letni Felicijan v Posavju uveljavil kot dober in zanesljiv organizator kulturnih prireditev. Objavljal je v občasnih mladinskih publikacijah, eden izmed vrhuncev njegovih organizacijskih sposobnosti pa je bila izdaja literarne publikacije Posavska srečanja, kjer je bil tudi odgovorni urednik, uvodnik zanjo pa je napisal pisatelj Beno Zupančič. PAVEL PERC Kljub temu so jim zaupali organizacijo državne tekme RIBNICA - Kinološka zveza Slovenije je ribniškim kinologom odobrila organizacijo državne tekme v dresuri športnih psov. Tekmovanje bodo izpeljali v sklopu 20. ribniškega sejma suhe robe, ki bo v nedeljo, 3. septembra. “Za tako mlado društvo smo dosegli že kar lepe rezultate. Razstave so pokazale, da imamo za tako majhno društvo, kot je naše, kar precejšnje število lepih psov,” pravi član upravnega odbora Kinološkega društva Ribnica in njegov donedavni predsednik Bojan Oražcm. Kot mnoga druga ljubiteljska društva, tudi kinologe tare pomanjkanje denarja. Generalni pokrovitelj društva je letos trgovina Solarček. Denar, zbran iz članarin in šolanja psov, kot osnovne dejavnosti društva, porabljajo za izobraževanje inštruktorjev in mar-kerjev ter obnovo opreme. Trenutno imajo 3 inštruktorje in 2 mar-kerja, s pomočjo katerih so v spomladanskem delu izpeljali šolanje 30 psov na različnih stopnjah, kar je v primerjavi z leti poprej precej visoka številka. Žal so ribniški kinologi trenutno brez poligona. Zaradi pritožb soseda in ukrepov inšpekcijskih služb jim je namreč občina pred nedavnim prepovedala uporabo športnega igrišča na Opekarski ulici, čeprav ga razen kinologov ni uporabljal in zanj skrbel nihče. M. L.-S. ZA NAJTEŽJO RIBO NOVO MESTO - Ribiška družina Novo mesto v soboto, 26. avgusta, pripravlja za člane in članice tekmovanje na najtežjo ribo. Zborno mesto bo ob 16.30 pri gostišču Loka v Novem mestu. Prgave sprejemajo na tel. 321-246 ali na zbornem mestu. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Neprijaznost v Mladinski knjigi - Zakaj ne zaščitijo kmetov? - Premajhna skrb za jezik - Kako morajo delati dekleta v gostilni - Pošta pride le enkrat tedensko Pouk se približuje z neverjetno naglico, zato se je že začela dirka za šolskimi potrebščinami, ki marsikomu povzroča sive lase. Prav to je bila tema prvega klica. G. S. iz Novega mesta namreč ni v naprej plačala delovnih zvezkov za 8. razred v Mladinski knjigi v Novem mestu, zato je ostala brez njih. “Želela pa bi pohvaliti DZS v Trebnjem, kamor sem samo poklicala, da bi izvedela, ali imajo delovne zvezke tudi za tiste, ki jih niso naročili. Imeli sojih. A ne le to. Ko sem povedala, da sem iz Novega mesta, mi je prijazna gospa kar sama ponudil, iz T.; jili iGdO poslali po pošti, čeprav me ni še nikoli videla in je sploh ne poznam,” pravi, medtem ko sojo v Mladinski knjigi v Novem mestu prav grdo odslovili. “V 32. številki Dolenjskega lista je J. J. iz Senovega napisal, da že tri leta prodaja med po 200 tolarjev. Če je res tako, bi se priporočila, saj meda veliko porabimo,” je povedala Marija Bohorč, ki Scnovčanu sporoča, da jo lahko najde na Bu-čerci 17, pošta Krško. Stane Ž. iz Gorigega Suhorja pri Metliki je bil pred kratkim v Nemčiji, od koder je pripeljal sesalec, za katerega je tam plačal 400 nemških Halo, tukaj DOLENJSKI LISTI Novinarji Dolenjskega lista si želitno še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirali. Če vas kaj žuli, Če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, Zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uto na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. mark, zanj pa je moral plačati še 16.000 tolarjev carine. “To me je močno razburilo. Če naši gospodarstveniki uvažajo čips ali pomiri, carine ni; zakaj ne zaščitijo raje kmetov, katere dobesedno teptajo,” se je jezil Stane. v Razburjen glas je prišel tudi iz Črnomlja: “Z zamudo, a upam, da ne prepozno, kritiziram objavo o letošnjem jurjevanju v Črnomlju. Ni nas malo naročnikov, zato bi si tudi po tej plati zaslužili, da bi vsaj v enem stavku na prvi strani objavili, kdaj bo jurjevanje. A o tem na prvi strani nič. IzpIcHh Hn cmn maljci nepomembi, pomembno je le, da smo naročniki Dolenjskega lista. V časopisu Slovenec sem bral, da te dni gostuje uveljavljena dra-gatuška folklorna skupina na večdnevni meddržavni folklorni prireditvi na Češkem in tako zastopa tudi našo državo. O tem Dolenjski list ni poročal, medtem ko se za druge podobne nastope vedno najde prostor,” se je jezil Jože iz Črnomlja. Novomeščanko M. P. je zmotil jezik v časopisu Novi medij. V eni od reklam piše, da prodajajo me-sing cvetlične lončke. “Nimam veliko šol, a mi je jasno, da so to medeninasti lončki. Nekdo bi moral nadzorovati slovenščino, saj tudi ta sodi h kulturi človeka. Menim, da nekdo, ki ne pozna izrazov, takšnih izdelkov ne bi smel prodajati.” Bralec iz Pokleka nad Blanco bi se rad naročil na Dolenjski list, a kaj, ko k njim pride poštar le ob ponedeljkih. “Do pošte imam 8 kilometrov, poštar pa redno raznaša pošto le kilometer in pol od nas. Res da nimamo asfalta do hiše, a niso tukaj edini,” pravi. Na pošti v Novem mestu so z zadevo seznanjeni. Ker je Poklek oddaljena vas, tja poštar zahaja trikrat tedensko, dve hiši pa sta od strnjenega naselja še dlje. Če želite imeti predalčnik, pošljite pismeno prošnjo na • Dialog je govorica našega časa, vendar zahtevna govorica. (Grmič) PTT, Poslovno enoto Novo mesto na Novi trg 7, v predalčnik pa bo poštar pošto prinašal vsak ponedeljek, sredo in petek. Bralka A. Z. iz Novega mesta sc jev pritožila nad okrepčevalnico “Šoferska” na Otočcu. “Ni mi jasno, kako lahko nekdo tako brezsrčno ravna z dekleti ali bolje rečeno deklicami, ki si želijo nekaj zaslužiti med počitnicami. Primer: 16-letno dekle dela tudi ponoči med 22. in 8. uro, kef si tega ne želi, dobi sanitarno knjižico, a šele po četrtem Dri-'nouu. K. B. je namreč trdil, da je knjižica na študentskem servisu, čeprav je dekletu potem plačal kar na roke, ne pa preko “študenta” (in to z obrazložitvijo, da bi morala na denar sicer čakati en mesec). Še hujše je med samim delom. Dekle mora streči pri desetih mizah, a ne sme uporabljati blokca, da bi si zapisala, kar gostje naročijo. Priporočam gospodu K. B., naj sc zamisli, zakaj ga strežno osebje tako pogosto zapušča.” I E* KRKfk ZDRAVILIŠČA HOTELI OTOCFC r ' Plesno zabaviščna restavracija S m TANGO za izbran okus in navade V četrtek, petek in soboto, 24., 25. in 26. avgusta, od 20. ure dalje dnevi dalmatinske kuhinje in Klapa Maraska. Sobotna in nedeljska kosila 990 SIT, otroški meni 600 SIT. Nedelja popoldne — Otroški Živ-žav s Studiem D in Bibo. Vabljeni na zabavne Hit-ove večere in v Casino Otočec. LISCA - “V našem klubu posvečamo veliko pozornost usposobljenosti, primerni opremi in varnosti članov. Zato se združujemo in letimo v skupinah, saj več ljudi več ve. Vsekakor pa poskrbimo, da začetniki ne gredo nikoli najprej v zrak, temveč preverijo, kakšne so razmere za letenje, bolj izkušeni piloti. V našem klubu, ki ima edino šolo letenja v Posavju in Zasavju, doslej še nismo zabeležili resnejše nesreče. Na tem območju ni boljše točke kot Lisca, tudi zato, ker je tod urejen dostop do starta pri Tončkovem Damijan Sonc letenja pri Društvu za letenje z jadralnimi padali (DJP) Kondor iz Radeč. V DJP Kondor, ki deluje od leta 1990, od letos pa mu predseduje Miha Vran, se združuje 43 članov in le 6 je predstavnic nežnejšega spola. Najstarejši član je 58-letni Hrastničan Lado Leskovšek. Radečani pripravijo vsaj štirikrat letno šolo letenja, za kar imajo licenco komisije za prosto letenje pri Letalski zvezi Slovenije. V klubu ima večina članov izpit A - kategorije. Po tej uspešno opravljeni preizkušnji^ stanejo samostojni Pllotl' vi:e. Kondor je te še 5 mm osnovnim L tečaje iZsszšR-te nemških mark. Zatorej je še ti°|t{n0 bolj dragoceno sszetovanje, ka opremo naj kdo kupi. Pn«de ora klubu inštruirajo tudts FJ^, ime'kluba pove, gre nom za prosto letenje prostranstvih. p. PE^ domu in ker imamo dobre odnose s kmeti na Cirju,” pripoveduje 34-letni Damijan Sonc, edini inštruktor • Uspešen let je v marsičem odvisen predvsem od vremena, pravi Damijan Sonc, samostojni podjetnik iz Radeč, ki je doslej najvišje poletel okrog 2.500 m nadmorske višine, nadaljši prelet je meril 30 km, v zraku pa seje najdlje zadržal tri ure in pol. “Zaradi vzgona je pomembno, da so dovolj velike temperaturne razlike, če pa ni sonca, tudi energije ni in se le “zapelješ" v dolino. Mislim, da zvečine vsi piloti radi letimo po sinjem nebu za svojo dušo in zadovoljstvo, ki ga je težko preprosto opisati z besedami. Rad bi se posebej zahvalil za neprecenljivo pomoč radeškemu radioklubu Milana Kosa, bodisi pri naših srečanjih Para Lisca ali pri naši dejavnosti,” doda Sonc. M** ZALETIŠČE - Ob srečanju Para Lisca 95 je kakšnih 300 melr°anii f' visoko Lisco nek Radovljičan spregledal Sončevo padalo in zne s ^ letel v Sončevo telo, a se k sreči ni zgodilo nič hujšega. Oba pu° a jgst la v zraku, le Gorenjec je potegnil krajšo: zvin gležnja! Po ,nc :ggsl'f. dah taki trki v zraku niso nič nenavadnega. S hudimi posledica r.^ (j ^ končal 12. avgusta popoldne let 25-letne Velenjčanke Maje Na ^ loj je po polurnem poletu skušala pristati v bližini zaletišča na Lis - snetku), a ji je turbulenca zožila padalo in je z vso sila treščilao ^ okrog 40 metrov. Sonc pravi, da so sevniški policisti Pn~’rZc Mina111" nesreče, kjer je obležala hudo poškodovana Maja, v pičlih ' na rešilca pa so čakali kar približno poldrugo uro. Navodniko SPET RIBIŠKA SREČA - Petek je srečen dan za naše r‘b‘^e’^fžareV‘ £. 1................................................... 1^,1 Lki\iž.\^s i - / titTi j c Mecen uun zu umju ^ ...j Ribiške družine Novo mesto Samu Verbiču in Sretanu ( iz Straže spet prinesel ribiško srečo. Samo je v petek popoldn enako kot nred Milovan Jovanovič, pod Seldlovintj^T^^ ga šmenta, spet se je na koruzo obesila lepa potočna postrv, j ga kar 70 centimetrov, na tehtnici pa je potegnila 4,77 kfiOS ur kasneje pa je Sretan Madžarevič, ki je prejšnji teden v lA c pri Brestanici zapel velikega tolstolobika, v vasi Otočec v Kr l..^a trofi dolgega in 12 kilogramov težkega soma. Na sliki: ribiča s svoj ma. (Besedilo in sliki: S. Dokl) Z »Mi strani Gerjaneev ANEkdoTE iN pRiqodE zApisAl Jože DuIar Dobro žganje Lojze Kočevar in etnolog Andrej Dular sla v okolici Semiča nabirala predmete za tamkajšnjo muzejsko zbirko. Ljudje so ju prijazno sprejemali in skoraj povsod so jima ponudili pijačo, da jima je že presedala. Prišla sta tudi do Pašiča na Kalu. “Ne bova pila, "je rekel Andrej, ko jima je hotel postreči z žganjem. “Jaz vozim, Lojze pa je bolnik-želodčar. Ne sme piti! Zdravnik mu je prepovedal. ” "En glažek ga pa bo! Jaz imam prav takega, ki pozdravi želodec, ” je dejal Pašič. In že sta bila kozarčka polna. Kmalu po tistem je Lojze ugotovil: “Šnops ima Pašič pa res dober. Nič več me ne boli želodec!" Vrag, pa taka hranilnica! Znani grafični oblikovalecMiljenko Licul, ki je oblikoval papirnati denar nove države Slovenije in mnoge vrhunske razstave, tudi v Kostanjevici, je Istran, doma iz Pulja. Po zadnji vojni je prišel študirat arhitekturo na ljubljansko univerzo in se je seveda takoj spoprijel s slovenščino. In ko je tako prve dni na cesti postal lačen, se je pričel ozirati naokrog, da bi našel kak gostinski lokal. Ah, tamle bo nekaj, je veselo ugotovil. Hranilnica! In je brž vstopil. Pa je bil pošteno razočaran. Nikjer nobene pogrnjene mize, nikjer nobenega natakarja. Samo kup ljudi, ki so se drenjali pri blagajniških okencih. Vrag, pa taka hranilnica, ki še hrane nima! Razlog jbi(u: Ribič razlaga dn«^ “Zdaj pa zanesljivo v* up. fiDJ bena riba danes ne p J gfiuS^ črvi so stari in sojan Pretiravanje }r„ “Veš, "pripoveduje prijatelju, tudi rtbiM nfeC ^ nima vsakdo. ^jc S