
Svetovni dan turizma, 
27. september 2007 
'V 
TEMA: TURIZEM ODPIRA VRATA ZENSKAM 
"Tourism open s doors for women" je tema letošnjega javnosti do pomena vloge žensk v turizmu. Svetovna tu-
svetovnega dneva turizma Svetovne turistične organi- ristična organizacija (UNWTO) ob tej priložnosti vabi 
zacije (United Nations World Tourism Organization). javnost k sodelovanju na foto natečaju v okviru Svetov-
Vsako leto izberejo eno državo članico UNWTO, ki je nega dneva turizma 2007 na aktualno letošnjo terrtati-
gostiteijica svetovnega dneva turizma, letos je to Šri ko. Natečaj je priložnost za izražanje stališča glede ena-
Lanka. kop ravnosti med spoloma in vloge žensk v turizmu. 
Svetovni dan turizma (World Tourism Day) 
O
~t~s 
000
~s ~ UNWT0 poziva tudi h glasovanju za že ob-
t o,p , 
od leta 1980 vsako leto praznujemo ~~ 
'-v 
~ di · ~ javijene fotografije in k prijavi lastnih 
"1 o ~ ,-
27. septembra, ki predstavlja dan g ~-
1-
sprejema statuta UNWTO, hkrati pa ~== ~ -pomeni konec glavne turistične se- ~ 
_, 
-/ '/ ! fotografij za udeležbo na natečaju. Z 
~ ~ z 1111'7 žeijo vzpodbuditi zavedanje javnosti -
C::. ,- ,"" '' 
zone na severni polobli in začetek na ~ ~ ,r;. Y✓ ' 
)'-o • 
o vlogi žensk v turizmu, organizacija 
.<... O želi poudariti, da turizem odpira vrata 
~~ 
južni. ' OM T ' ..P ženskam. Dvanajst zmagovalcev bo objav-
Vsaka država in nacionalna turističrh3 gospodarstva na ijenih ob Svetovnem dnevu turizma dne 27. septembra 
lasten način obeležijo ta za turizem poseben dan: s 2007 na Šri Lanki, nagrajene fotografije pa bodo raz-
poslanicami, s seminarji, delavnicami, z brezplačnimi stavijene na zasedanju Generalne skupščine UNWTO v 
vstopnicami za oglede turističnih-znamenitosti in drugi- Kolumbiji novembra 2007 in na sedežu organizacije v 
mi aktivnostmi. Madridu. Več informacij je na voijo na spletni strani: 
1 
t 
Letošnja tema dneva turizma je tako povečana zavest http://www.youtourist.traveljgallery.aspx 
/ 
Tudi v letošnjem letu bosta Direktorat za turizem na Ministrstvu za 
gospodarstvo in Slovenska turistična organizacija ta pomemben dan 
vila. 
Vsebina 
UVODNIK 
TRŽNA ZNAMKA 
TRAJNOSTNI TURIZEM 
INOVACIJE 
1 -
I ', i . 
i ,, __ _ _ 
li 
1,( 
ll KULINARIKA 
DRUŽBOSLOVJE V TURIZMU 
DEDIŠČINA 
NA LEPŠE 
- TUJI TRGI 
KADRI 
DOGODKI 
NOVICE 
TUR!ZEM • Informativno glasilo Slovenske turistične organizacije • Izdaja Slo-
venska turistična organizacija, Dunajska 156, 1000 Ljubljana • Tel. 01/5891 
840, e-mail: info@slovenia.info • Glavna in odgovorna urednica: Livija Kovač 
Kostantinovič • Kreativna zasnova revije: Novi kolektivizem • Priprava za tisk: 
Založba Kapital, Maribor • Tisk: Tiskarna Schwarz, Ljubljana • Ministrstvo za kul-
turo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Tur!zem vpiše v evidenco javnih glasil pod 
zaporedno številko 1382 • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na STO, na 
urednistvo@stovenia.info • Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodars-
tvo (mag. Mateja Tomin Vučkovič) , Urad vlade za informiranje (Nada Serajnik), 
Gospodarska zbornica Slovenije (mag. Cveto Stantič) , Agencija RS za gospodar-
sko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), Univerza v Ljubljani -
Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič), Visoka sala za turizem Turistika (mag. 
Aleksandra Brezovec), Višja šola za turizem Bled (Jana Špec), Višja šola za turi-
zem in gostinstvo Maribor (mag. Helena Cvikl). strokovnjak s področja tržnega 
komuniciranja (dr. Zlatko Janči č) , predstavniki turističnega gospodarstva in 
predstavniki Slovenske turistične organizacije. 
Slovenslci 
• turizem 
''t d '' v ren u 
Mag. Dimitrij Piciga, direktor 
~Lovenske turisti čne organizacij e 
Medtem ko smo že globoko zakorakali v letošnjo glavno turistično sezono, je za nas, ki nam je za-upano trženje slovenske turistične ponudbe, čas, da potegnemo črto pod bilanco prve polovice 
letošnjega turističnega leta. Po pregledu števila domačih in tujih gostov od začetka leta lahko reče­
mo, da gre slovenskemu turizmu dobro , kar nas navdaja z optimizmom za preostanek letošnjega le-
ta. Kvantitativni ciiji , ki smo si jih zastavili v programu dela Slovenske turistične organizacije: 6% 
rast števila turistov in 4% rast njihovih prenočitev na letni ravni bodo tako, če le ne pride do nepri-
čakovanih dogodkov, ki bi zavrli splošni globalni pozitivni trend na podr}:i čju turizma, brez dvoma iz-
polnjeni . Trend rasti števila turistov in njihovih nočitev v Sloveniji namreč sovpada s splošnim pozi-
tivnim trendom na ravni globalnega turizma. Po zadnjih podatkih Svetovne turistične organizacije se 
je od januarja do vkijučno aprila število prihodov turistov na svetovni ravni povečalo za 6 %, na 252 
milijonov, kar je za 15 milijonov več kot v enakem obdobju leta 2006. Evropa se pri tem nahaja na tre-
tjem mestu rasti števila prihodov turistov in beleži rast števila turistov v višini 6 %. Posledično je Sve-
tovna turistična organizacija prepričana, da bo globalna rast števila prihodov turistov v letošnjem le-
tu dosegla napovedano 4% rast, saj ni razloga, da bi prišlo do radikalnega zmanjšanja v stopnji rasti 
""'števila turistov v Evropi v naslednjih mesecih. Slovenija kot del osrednje in jugovzhodne Evrope v 
skladu s splošnim pozitivnim trendom na Stari celini v letošnjem letu beleži pozitivno rast števila turistov, 
še posebej pa rast števila tujih turistov. Ne samo edinstvena geopolitična lega naše dežele, ki jo umešča v 
osrednjo ter jugovzhodno Evropo, temveč tudi vsebinska usklajenost razvoja svetovnih turističnih trendov 
s sedanjim, še posebej pa z načrtovanim razvojem turizma v Sloveniji, nas lahko upravičeno navdaja z opti-
mizmom. Naj izpostavim samo dobro dostopnost Slovenije kot turistične destinacije, velik pomen (neokr-
njenega) naravnega okoija, ohranjanja naravnih virov, bogate kulturne dediščine ... Vsi ti dejavniki - lah-
ko bi jih označili tudi kot "naravno bogastvo", ki nudi slovenskemu turizmu poseben potencial- pa brez us-
treznih trženjsko-promocijskih in distribucijskih aktivnosti pomenijo zgoij neizkoriščen potencial. Prav za-
radi tega so prizadevanja vseh akterjev v turizmu, da bi Slovenijo uvrstili na svetovni turistični zemijevid kot 
prepoznavno in konkurenčno destinacijo , tako pomembna . Veliko teh aktivnosti je bilo v letošnjem letu že 
izvedenih , veliko jih je še pred nami. Z jesenjo bo definirana identiteta tržne znamke Slovenija ter določen 
model vzpostavitve in implementacije tržne znamke Slovenije in v okviru le-te tržne znamke slovenskega tu-
rizma. Nadaijevali bomo z aktivnostmi vzpostavitve in razvoja turističnih destinacij. Med prioritetnimi ciiji 
bomo poseben poudarek dajali tudi nadaije razvoju avio-povezav ter cruising-turizmu oz. križarjenjem . Na-
daijevali bomo z vzpodbujanjem inovativnosti in kreativnosti v turizmu in na desetem slovenskem turistič­
nem forumu ponovno podelili priznanja za najboijše na tem področju. Aktivnosti, ki smo si jih zadali za le-
tošnje leto , je tako še veliko. Kakšne sadove bodo prinesle, pa bomo skupaj preverili na jubilejnem sloven-
skem turističnem forumu v Rogaški Slatini. Že danes vas vabim , da si na koledarju obkrožite 6. in 7. decem-
ber, ko vam bodo v dveh dneh ponovno na voijo številna strokovna predavanja, delavnice in razprave s po-
dročij, ki zaznamujejo turizem danes in jutri . 
turi st i čne organizacij e 
www.slovenia.info -
Vzpostavitev tržne znamk_e 
slove nij em,g Mateja Tomin Vucko,io, matejawcko,ic@go, si 
Po sklepu Vlade Republike Slovenije je bil Urad vlade za komuniciranje {UKOM) zadolžen za pridobitev celostne grafične 
podobe za slogan Slovenije in Vlada RS je na svoji 108. redni seji 7. februarja 2007 sprejela sklep, s katerim je potrdila 
slogan "I feel Slovenia". Poleg tega je Vlada RS zadolžila Ministrstvo za gospodarstvo za izvedbo postopka za pridobitev 
modela izg~adnje in identitete znamke Slovenije. 
Za dosego teh ciijev so na Ministrstvu za gospo-darstvo objavili javni razpis v UL RS (30. marec 
2007) in v UL EU (24. marec 2007) za vzpostavitev 
in upravijanje tržne znamke Slovenija. 
Ciiji vzpostavitve. tržne znamke Slovenije so: 
• opredelitev modela izgradnje oz. vzpostavitve 
tržne znamke Slovenije, 
• pridobiti elemente identitete Slovenije kot tržne 
znamke, 
• opredelitev modela distribucije oz. uporabe (im-
plementacije) tržne znamke Slovenije na vseh po-
dročjih in ravneh, 
• pridobiti komunikacijsko strategijo tržne znamke 
Slovenije, 
• opredelitev orodij, s pomočjo katerih se bo 
trženjska znamka Slovenije realizirala na 
vseh področjih in ravneh, in 
• implementacija in upravljanje s tržno 
znam ko Slovenije. 
7. maja 2007 se je za kij učil rok za oddajo po-
nudb. Komisija je na podlagi prispele ponud-
be kot izvajalca vzpostavitve in upravijanja 
tržne znamke Slovenija izbrala agencijo Pri-
stop, d.o.o., in z njo smo tudi podpisali po-
godbo za vzpostavitev in upravijanje tržne 
znamke Slovenije. 
Najpomembnejši časovni mejniki pri izvajanju 
javnega naročila so: 
• elementi identitete in komunikacijska stra-
tegija= konec avgusta 
• priročnik o elementih tržne znamke, model arhi-
tekture, model upravijanja = sredi septembra 
• implementacija na vseh področjih in ravneh= ko-
nec oktobra 
Gradnja znamke 
Gradnja znamke predstavija velik izziv in čas jJ, da 
se soočimo s tem izzivom na celovit in sistematičen 
način. Ustvarjanje znamke je morda najmočnejše 
komunikacijsko in tržno orodje, ki je na voijo. 
Soočamo se z naraščajočo konkurenco, visoko sto-
pnjo zamenijivosti in vse večjo enakopravnostjo 
proizvodov oz. storitev. 
Slovenija naj bi na podlagi opredeijenega modela 
vzpostavitve ter komunikacijske strategije postala 
močna tržna znamka, kar bomo dosegli tudi s konsi-
stentno uporabo in komuniciranjem prepoznanih 
elementov identitete Slovenije. Elementi identitete 
bodo obenem omogočali graditi strategijo diferen-
ciacije (razločevalni elementi), preko katerih bo 
tržna znamka Slovenije vsebovala ne le razumski 
poziv, pač pa tudi močan čustveni naboj. 
- www.slovenia .info 
, .... 
Tržna znamka naj bi vedno in vsem, ki bodo imeli 
stik z njo, sporočala enako vsebino (trenutki resni-
ce). V okviru oblikovanega poslanstva in vizije bo 
določeno, kaj in kako naj tržna znamka sporoča 
uporabnikom in kako naj se uporabija. Tržna znam-
ka lahko postane močna le, če bodo vsi "trenutki re-
snice", ki jih bodo izkusili tisti, ki bodo kakorkoli 
prišli v stik z njo, pozitivni. Tržna znamka se namreč 
gradi z doživijanjem le-te. Zato se morajo v proces 
upravijanja vkijučiti vsi deležniki tržne znamke in to 
na vseh področjih in ravneh. 
Zakaj je pomembno, da ima Slovenija kot ena izmed 
27. držav članic EU in kot ena izmed mnogih držav, 
svojo enotno znamko, po kateri bomo jasno prepoz-
Slovenija potrebuje izdelano, integrira-
no in celovito predstavitveno·podo-
bo/znamko, ki bo povečala njeno pre-
poznavnost. Slovenija je zelo raznolika 
država in se lahko pohvali z mnogimi 
vsebinami, vendar potrebuje jasno in 
kratko "sporočilo", ki bo v bodoče, se-
veda ob ustrezni komunikacijski podpo-
ri dosledni uporabi na vseh ravneh jav-
nega živijenja, zmoglo pri posamezni-
kih po svetu zbuditi prvo in pravo asoci-
acijo na Slovenijo. 
..--. 
navni, in še več, prepoznavni, po čemer želimo biti 
prepoznavni. Vsaka znamka predstavija določeno 
vrednost, po kateri se orientiramo, nosi v sebi ob-
ijubo, na podlagi katere se odločamo, ali znamko 
uporabimo, dodatno spoznamo, ali pa nam izbira 
zaide drugam v množico drugih ponudb in znamk. 
Z znamko Slovenija bomo Slovenijo v vseh področjih 
predstavijali na usklajen in enovit način, s čimer bo-
mo dosegli tudi sinergične učinke sporočanja. Kot na 
primer: predstavniki Slovenije bodo v Brusiju na po-
litičnem področju predstavijali Slovenijo, enako spo-
ročilo bodo poslovneži predstavili tujim poslovnim 
partnerjem, znanstveni delavci svojim znanstvenim 
kolegom, turistično gospodarstvo pa turistom, ki bo-
do obiskali Slovenijo, in tistim, kijih tudi želimo pri-
tegniti. S tem bomo dosegli enotno in celovito spo-
ročanje, kaj Slovenija je na vseh področjih. 
Proces znamčenja 
Znamčenje (branding, angl. prev.) je proces defini-
ranja znamk in njihovega kasnejšega upravijanja . 
Definiranje znamke je proces postavijanja identite-
te znamke, ki sestoji iz formule in zgodbe znamke. 
I FEEL 
SLOVENIA 
www.slovenia.info 
sestavijajo znamko: vrednot znamke in njene ose-
bnosti, obijub znamke, njenih razlikovalnih pre-
dnosti in koristi za uporabnika, poslanstva znamke 
in nenazadnje njene vizije. Zgodba znamke poveže 
vse te elemente v celoto in že nakazuje smer dikci-
je, v kateri mora iti vsa komunikacija znamke. Iden-, 
titeta znamke tako kaže na vrednost izdelka, ki ga 
ima znamka za njegove uporabnike, razloži, kako se 
izdelek razlikuje od drugih , in uporabniku daje slu-
titi, kako ga bodo videli drugi, če bo kupil izdelek te 
znamke. 
Drugi del znamle nja je definirnanje procesov 
upravijanja znamke. Upravijanje znamke obsega 
način distribucije in komunikacije znamke. Ker pa 
znamka ni nekaj otipijivega, temveč je tisto, kar 
uporabniki percipirajo in izkusijo, ko pridejo v stik z 
njo (preko uporabe izdelka, TV oglasa, skozi pripo-
ved prijateija), jo upravijamo na mestih, kjer priha-
ja v stik z (potencialnim) uporabnikom . Ta stična 
mesta so t .i. trenutki resnice. Trenutkov resnice je 
ogromno in vseh ni mogoče upravijati naenkrat ozi-
roma jim posvečati enake pozornosti. S segmenta-
cijo uporabnikov in naknadno prioritizacijo seg-
mentov se tako določi tiste trenutke resnice, ki so 
najboij pomembni določenim segmentom. Le-ti do-
bijo prioritetno mesto v sistemu upravijanja znam-
ke. 
Upravijanje znamke preko trenutkov resnice je nuj-
no zato, ker prihajamo uporabniki v stik z znamko 
na več različnih načinov . Če hočemo, da bo znamka 
percipirana enoznačno, mora biti le-ta vsakič poda-
na na enak način oziroma na način, ki govori enot-
no zgodbo znamke in jo dopolnjuje primerno la-
stnim specifikam. V kolikor je bistvo znamke moder-
nost, mora biti moderen tudi prodajni prostor, kjer 
se izdelek prodaja, njegovi serviserji morajo pri 
stranki pustiti vtis, da razumejo moderne tehnolo-
gije in uporabijajo moderne delovne pristope, ogla-
si morajo biti plasirani v medijih , ki so šteti za mo-
derne, itd . 
Znamčenje poteka po različnih metodologijah , ki se 
venomer razvijajo in nadgrajujejo . Čeprav konsenz 
glede uporabe različnih modelov znamčenja še ni 
dosežen, večina strokovnjakov priznava podobnosti 
Formula znamke je kratek zapis vseh elementov, ki znamčenja produktov, storitev in krajev v fazi obli-
kovanja znamke, medtem ko v upravijanju znamke 
vidi dokajšnje razlike. Način snovanja znamke Slove-
nija in znamke Gorenje je tako lahko podoben (Kaj je 
Slovenija?, Kaj je Gorenje?), vendar bo moral biti za-
radi veliko boij kompleksne narave znamke Sloveni-
ja pristop k upravijanju obeh znamk različen. 
Ena izmed temeijnih razlik pri upravijanju znamk 
držav je namreč prav kompleksnost teh znamk. 
Znamka države mora namreč državo predstavijati 
kot skupek vseh aktivnosti, področij, regij itd., ki so 
del države. Znamka države mora tako najti skupni 
imenovalec _za področje turizma , gospodarstva, po-
litične in znanstvene sfere, kulture, in še bi lahko 
naštevali. Ker znamka države zajema toliko raz-
ličnih področij, je posledično v njeno izvajanje, t.j . 
posredovanje znamke naprej (npr. v turizmu držav-
ijanom, ki niso neposredno zaposleni v turizmu, tu-
jim turistom, tujim poslovnim obiskovalcem itd.) iz-
redno kompleksno. Vsi, ki sodelujejo v izvajanju 
znamke države , morajo namreč znamko dr.žave po-
sredovati na enak način. Znamka države se sicer pri-
lagodi določenim posebnostim nekega področja 
(npr. v gospodarstvu je poudarek na drugem ele-
mentu znamke kot v turizmu), vendar pa morajo 
predstavniki vseh področij govoriti isto bazično 
zgodbo. Prav zaradi raznolikosti področij, ki jih mo-
ra predstavijati znamka države, je potrebno v pro-
ces definiranja identitete znamke vkijučiti pred-
stavnike vseh teh področij. 
Upravljanje znamke Slovenije vkijučuje sisteme dis-
tribucije in komunikacije znamke Slovenije tako in-
terno kot eksterno. Sistem distribucije pomeni do-
ločitev prenosa znanja o znamki Slovenije na prvem 
mestu naročnikbl, ministrstvu za gospodarstvo ter 
nato predstavnikom vseh relevantnih področij. Po-
staviti je potrebno sistem, ki bo zagotavijal pozna-
vanje znamke Slovenije in njene manifestacije na 
določenem področju vsem, ki so odgovorni za izva-
janje znamke. 
Komunikacija znamke Slovenije se začne že med sa-
mim procesom znamčenja z namenom, da se v ta 
proces vkijuči čim več tistih , ki bodo znamko Slove-
nija na koncu tudi izvajali. Namen začetne komuni-
kacije je tudi širjenje zavedanja, da definiranjE 
znamke ne pomeni zapisa slogana ali oblikovanja 
logotipa, temveč za postavitev temeija, zgodbe, na 
kateri bodo nato oblikovani slogan, logotip in dru-
gi zunanji izkazi znamke. Komunikacija same znam-
ke pa je na eni strani povezana s samo distribucijo 
znamke, na drugi pa z ustvarjanjem prepoznavnosti 
Slovenije v tujini in tudi doma. 
Sodelovanje čim večjega števila vseh, ki bodo 
znamko Slovenija izvajali, v procesu oblikovanja 
identitete znamke, je pomembno tudi zato, ker jE 
znamka države zelo tesno povezana tudi z dinamike 
in smerjo razvoja neke države. Znamka države na-
mreč vsebuje vizijo tega, kaj naj bi določena država 
postala oziroma bila v prihodnosti. S konsistentnim 
izvajanjem znamke države, ki pa bo uspelo le, če bc 
dosežen konsenz glede tega, kar naj bi Slovenij2 
postala, bodo tako vse aktivnosti (gospodarske, 
kulturne, politične, turistične itd.) usmerjene v do· 
seganje te želene podobe države. • 
( 
Znamk~a Slovenije vs. Slovenija 
1 t t · t·....,... d t· · · · {0 ur1s 1cna es 1nac11aekipatr>moamkeS!ovcnija 
Tržna znamka je slovenski prevod angleške besede "brand", ki pa ima germanski izvor in je originalno pomenila ne-
kaj, kar je vžgano ali vgravirano, v 17. stoletju pa se je beseda začela uporabljati za oznako la$tnine. 
V
slovenščini tržno znamko pogosto zamenjuje-
mo z zaščitnim znakom (trademark, angleški 
prevod), ki pomeni določeno oznako, registrirano za 
predstavijanje nekega izdelka . Tržna znamka pa ni le 
oznaka nekega izdelka (npr. logotip, slogan, melo-
(npr. Provansa, Toskana) in tudi državo (npr. Irska, 
Južna Afrika, Amerika). Znamka države je najverjet-
neje od vseh navedenih znamk najboij kompleksna, 
saj mora zaobjeti vse pomembne dimenzije - gospo-
darstvo, znanost, kulturo, politiko, turizem ... Čeprav 
dija, ki predstavija določen izdelek itd.), temveč je je področje turizma pogosto najboij izpostavijen ete-
-""-baza , na kateri je zaščitni znak osnovan. Povedano me11tznamke države, le-ta nikakor ni edini. Napaka bi 
drugače - tržna znamka pove, kaj nek izdelek, stori- bila, če bi se znamka države fokusi rala izkijučno na 
tev, destinacija dejansko je, kaj je bistvo nekega iz- turizem , saj je turizem le eno izmed področij, pokate-
delka, kaj predstavija, pove, katere lastnosti izdelek rih je država znana doma in v tujini. Turizem je sredi-
ima, in kako naj bi se uporabnik tega izdelka poču­
til, ko ga uporabija. Tržna znamka predstavija vre-
dnote, kijih kupimo, ko kupimo določen izdelek, da-
je signal, kaj lahko od izdelka pričakujemo . . 
Brez definirane znamke bo oblikovanje logotipov, 
j 
sloganov, tipičnega dizajna in podobnih predstavi-
tev izdelka le stežka dosegalo ciij enotne predstavi-
tve izdelka, še teže pa bo doseglo ciij konsistentne 
zunanje predstavitve tega, kar skuša logotip pred-
staviti . Tržna znamka je danes ne le potencialni vir 
diferenciacije med izdelki, temveč vodilo, kako obli-
kovati in potencialnim uporabnikom predstaviti iz-
delek na način, ki bo ustrezal njihovim potrebam, 
žeijam in vrednotam. Na ta način znamka zagotavija 
skladje med žeijami na trgu, tako funkcionalnimi kot 
emocionalnimi lastnostmi izdelka in njegovo komu-
nikacijo ter izdelek razlikuje od konkurenčnih izdel-
kov na trgu . 
Tržna znamka lahko predstavija katerikoli izdelek 
(npr. čokolada, čeviji, parfum), storitev (npr. letalski 
prevoznik, restavracija), osebo (npr. Marilyn Monroe, 
Pa ris Hilton), kraj (npr. Pariz, Rim, New York), regijo 
šče zanimanja turistične znamke države, ki pa je ne 
smemo enačiti z znamko države same. 
Z tržno znamko države se mora država enoznačno 
predstavijati na vseh področjih. To je pomembno 
zato, ker tako državijani sami kot tujci, ki obiščejo 
našo državo, nismo enodimenzionalne osebe, tem-
več informacije o izdelkih, storitvah, državah spre-
jemamo na več različnih načinov. O državi si tujec 
tako lahko ustvari mnenje, ko sliši govor nekega 
političnega predstavnika te države, ko jo obišče kot 
turist, ali ko posluje s podjetjem iz te države. V ko-
likor bodo sporočila in izkustva na vseh teh podro-
čjih dopolnjujoča, si bo tujec o tej državi izoblikoval 
jasno in razločno sliko. Če pa bodo sporočila med 
sabo kontradiktorna, si jih bo le stežka zapomnil 
oziroma ne bo prepričan, kaj naj si o državi misli. 
Posebno mesto v znamčenju držav zagotovo pred-
stavija oblikovanje tržne znamke države kot turi-
stične destinacije. Turistična znamka je na nek na-
čin laže predstavijiva in je najverjetneje prvo, kar o 
svoji državi povemo tujcem. Vendar pa je turistična 
znamka le ena izmed "funkcionalnih obijub" države 
in mora biti poenotena z ostalimi "funkcio-
nalnimi obijubami" države. Vse podznamke 
morajo o državi dajati isti vtis, so pa zgodbe, 
s katerimi opisujemo posamezna področja, 
prilagojene specifikam področja. Če je neka 
država moderna (npr. modernost je bistvo 
države), potem so npr. bistvo turistične 
znamke velika mesta z moderno arhitekturo, bistvo 
gospodarske znamke inovativna podjetja v novih 
dejavnostih, bistvo politične znamke naprednost 
mišijenja politikov in e-uprava bistvo znamke v zna-
nosti moderne fakultete, ki dajejo poudarek sodelo-
vanju med akademijo in podjetji itd. 
Turistična znamka države je izjemno pomembna tu-
di zato, ker večina obiskovalcev neke države, pa naj 
bodo to poslovni gosti, turisti, akademiki na raznih 
konferencah , pride v stik s turističnimi kapaciteta-
mi države. Turistična znamka mora zato biti obliko-
vana na način, ki spodbuja videz države kot celote, 
hkrati pa poudarja tisto, kar država lahko ponudi na 
turističnem področju. Oblikovanje tržne znamke 
Slovenija, ki bo zajelo specifike vseh omenjenih po-
dročij, tudi turizma, bo tako kot rezultat definiralo 
vsebino tega, kaj Slovenija je, ter podalo smernice, 
kako nato znamko Slovenija distribuirati in komuni-
cirati tako interno kot eksterno. Na tej podlagi se 
bo naknadno oblikovala tržna znamka Slovenije kot 
turistične destinacije. S tem bomo svojo državo se-
bi in tujcem predstavili na pristen in konsistenten 
način, obenem pa bo znamka Slovenija usmerjala 
razvojne tendence v državi in Slovenijo naredila 
_prepoznavno v tujini. • 
www.slovenia.info lil 
Pridi te v L juh 1 jan Or,u, Stuš,~ petrn stus,k@ljuhlj,n, toorism si 
Ljubljana New Identity - Nova identiteta Ljubljane. Novo identiteto Ljubljane si je zamislil britanski oblikovalski studio 
JOHN MORGAN s sedežem v Londonu. 
Za uvod nekaj tehnikalij, ki osvetljujejo ozadje nove podobe Ljubijane: Zavod za turizem Ljub-
ijana (ZTL) je že leta 2005 skupaj s 27 partnerji, 
glavnimi nosilci turistične ponudbe v Ljubijani, 
uspešno kandidiral za evropska sredstva za spodbu-
janje razvoja turističnih destinacij. Ena od najpo-
membnejših nalog, ki smo si jih v okviru tega pro-
jekta zastavili, je bilo oblikovanje strateškega do-
kumenta, s katerim smo začrtali razvojno pot turi-
stične destinacije Ljubijana v obdobju 2007 do 
2013. Dokument je bil sprejet na Mestnem svetu 
MOL, spremija pa ga akcijski načrt nalog, med kate-
rimi je tudi "Oblikovanje blagovne znamke turi-
stične destinacije Ljubljana". 
Februarja 2007 je ZTL razpisal vabijeni natečaj za 
kreativno (grafično in verbalno) oblikovanje blagov-
ne znamke turistične destinacije Ljubljana. Predmet 
natečaja je bilo obli kova nje takšne znamke turistič­
ne destinacije Ljubija na, s katero se bodo poistove-
ti le ta ko strokovne javnosti kot tudi sami pre-
bivalci Ljubija ne . Natečaj je bil mednarodne-
ga značaja, sodelovale so štiri domače in dve 
tuji agenciji. Predlog vabijenih agencij so na 
podlagi referenc in temeijitega premisleka 
pripravili člani komisije v sestavi Gorazd Čad, 
Miro Kline (predsednik), Janez Koželj, Mi-
ijenko Licul, Ranko Novak, Vladimir Pezdirc in 
Barbara Vajda. Za predpripravo predlogov so 
imele agencije na voijo približno tri mesece, 
komisija je nato po pretečenem roku za odda-
jo 4. junija 2007 opravila izbor. Člani komisi-
je so soglasno odločili, da je John Morgan 
Studio iz Anglije zasnoval zmagovalni .pro-
jekt. 
John Morgan, lastnik studia, je nalogo vzel 
tako resno, da si je Ljubija no po prejetem vabi lu na 
natečaj prišel osebno ogledat po dolgem in počez. 
Čeprav je ravno v času njegovega prvega obiska de-
ževalo, gaje mesto "šokiralo". Sam pravi, da resnič­
no ni pričakoval tolikšnega miksa šarmantnega in 
kozmopolitskega značaja hkrati . Naslednji logični 
korak: sem želi na počitnice pripeijati svojo družino 
(in je tudi že storil prve korake v tej smeri), kar naj-
1 
boije dokazuje njegovo simpatijo do mesta. 1 
John sije novo identiteto Ljubija ne zamislil na pod-
lagi dejstva, da ima mesto vrsto raznolikih identi-
tet in bi bilo napačno, če bi jo vezali le na en obraz 
Ljubijane. Zmajček kot simbol bi bil tako zelo pri-
meren za uporabo pri načrtovanju komunikacij s ci-
ijno skupino kulturnikov, nasprotno pa bi lahko bil 
neprimeren za komunikacijo s t.i . MICE segmentom 
oz. segmentom poslovnežev. 
Logo, ki je bil oblikovan v prvem koraku, je pre-
prost, preproste rešitve pa se na daijši rok največ­
krat izkažejo za najuspešnejše. Gre za besedni sim-
bol, ki dobesedno predstavija svoje mesto - L kot 
Ljubija na . L je zasukan vertikalno, s čimer ustvarja 
večjo dinamiko simbola, na dnu pa je spodrezan, s 
čimer ustvarja posrečeno interakcijo z zakijučkom 
strani na papirju (zlijeta se). Takšna govorica naka-
- www.slovenia .info 
zuje vztrajnost, kar lahko razlagamo v različnih in-
terpretacijah. 
Osnovni slogan "Where ali oj Europe meets" oz. v 
slovenski različici "Kjer se srečuje vsa Evropa" kaže 
evropskost slovenske prestolnice - v Ljubijani je 
stičišče različnih ,.evropskih arhitekturnih stilov, 
raznolikih evropskih (in tudi izvenevropskih) oku-
sov, Ljubljana je središče Slovenije inje posledično 
čutiti različne geografske vplive, nenazadnje je 
where all of europe meets 
Ljubijana v samem geografskem središču Evrope. 
Slogan nosi evropsko noto tudi v sporočilu, da Slo-
venija predseduje Evropski uniji v prvi polovici leta 
2008. 
Oblika logotipa nakazuje tudi jezikovno posebnost 
slovenskega jezika, to je strešica na šumnikih. 
Strešica doda besedam slovenski značaj in tako za 
naše pojme pomanjkijivost spremeni v prednost. Na 
srečo nosita prav dva ve lika Slovenca, največji slo-
venski pesnik in največji slove nski arhitekt, priim-
ka, kjer ta pomanjkijivost - prednost pride najboij 
do izraza. 
K še boij prepoznavni identiteti Ljubija ne bo pripo-
mogla tudi za to priložnost posebej razvita tipogra-
fija "Ljubljana bold", ki s svojo zaobijenostjo iz-
postavija mehkobo (in romantičnost) mesta. Ta po-
sebna grafična pisava se bo uporabijala tudi v vseh 
publikacijah Zavoda za turizem Ljubijana in bo že s 
samim izgledom opozarjala (in spomnila morebitne 
povratnike) na Ljubijano. 
Osnovni barvi logotipa - rdeča in črna - spremija tu-
di pestra barvna paleta "podidentitet". Z uporabo 
razli čnih barv so namreč opredeijeni dodatni aspek-
ti, vezani na državo, letne čase, različne ciijne sku-
pine ali različne turistične produkte Ljubija ne. Vari-
acije na osnovni logo namreč ne uničujejo integri-
tete Ljubija ne, temveč jo pomensko dopolnjujejo. V 
barvni paleti so upoštevane osnovne MOL barve -
zelena, modra in bela ter slovenske barve rdeča, 
modra in bela, štiri dodatne barve pa izražajo štiri 
ciijne produkte. 
Logotip se da uporabiti tudi v drugačni vlogi, kot je 
npr. okvirček za sliko ali ilustracijo . Omogoča torej 
razvoj nadaijnjih aplikacij, poleg tega se ga v tovr-
stnih kombinacijah omili, s čimer sta ponovno na-
kazani mehkoba in romantičnost mesta . S tem logo-
tipom se lahko razvije orodjarna za nadaijnje apli-, 
kacije, lahko se uporabi tudi za razvoj drugih tipov 
identitet Ljubija ne ali turističnih produktov. 
S Plečnikovim posterjem lahko slavimo Plečnikovo 
leto 2007, taka oblika pa je primerna tudi za obele-
žitev drugih priložnosti in dogodkov, ki zaznamuje-
jo Ljubijano. ~ 
Primer tiskanega oglasa v sredstvih javnega obve-
ščanja prav tako nakazuje novo smer v komunikaci-
ji, saj ne kaže očiščene arhitekture, temveč logotip 
v obliki puščice (dodatna aplikativna možnost lo-
gotipa) kaže na dinamiko mesta, saj nakazuje mož-
nost srečanja s posameznikom v množici na Tromo-
stovju. 
Fleksibilen dizajn lahko uporabljamo tudi na dru-
gačnih podlagah, kot je npr. nosilna vrečka. 
Nova identiteta Ljubija ne torej kaže uspešen razvoj 
prestolnice in njenega zaledja kot turi stič ne desti-
nacije, je razločna in jasno ter lahko prepoznavna 
in je predvsem univerzalna. 
Izraža multidimenzionalnost Ljubijane, je prila-
godljiva, ima veliko moč in energijo ter omogoča 
razvoj celovitega vizualnega jezika. Miro Kline je 
kot predsednik žirije utemeljil soglasno odločitev 
žirije tudi z dejstvom, da zmagovalna rešitev omo-
goča razvoj celotnega univerzalnega jezika, kar je v 
bistvu presežek projekta . Na Zavodu se sicer zave-
damo dejstva, da naloga pozicioniranja nove bla-
govne znamke med prebivalci in različnimi segmen-
ti strokovne javnosti ni enostavna in ne izvediji va 
čez noč . Proces pozicioniranja zahteva tako čas kot 
denar, vendar je rešitev prepričijiva v svoji enostav-
nosti , pa tudi pozicijsko geslo ima številne predno-
sti in več pomenskih polj, zato verja memo , dajo bo 
domača in tuja javnost "posvojila". Nenazadnje je 
po našem glavnem mestu imenovana tudi povsem 
nova tipografija, ljubljana bold, kar lahko k nam 
privabi tudi kakšnega zakrknjenega grafičnega 
oblikovalca, ki ga turistični prospekti morda ne za-
nimajo toliko ... • 
Modra zastava -
The hlue fl a g mag. Bm·is Šušmak, info@drustsu-d°'es.si 
Mednarodni simbol kvalitete za naravna kopališča in marine, jamstvo za sonaravni razvoj, skrb za človeka in okolje. 
Program Modra zastava v Sloveniji izvaja DOVES, Društvo za okoysko vzgojo Evrope v Sloveniji. Po-
leg programa Modra zastava društvo v Sloveniji izvaja 
tudi mednarodni program Ekošo la. DOVES z izvajanjem 
teh dveh programov povezuje Slovenijo v strateško zve-
zo ekološko odgovornih držav iz celega sveta. DOVES je 
tako po lnopravni član mednarodne organizacije FEE 
(Foundation for ~nvironmental Education). 
Mednarodno priznan in globa lno razšiden ekološki sim-
bol Modra zastava želi upravyavce kopališč in uporabni-
ke le-teh ozaveščati o pomembnosti trajnostnega raz-
voja okoya in pomembnosti ter občutyivosti le-tega. 
Temeyni pomen programa Modra zastava je izobraževa-
ti uporabnike kopališč o načinih varovanja okoya, o ob-
čutyivih obmogih in ohranjanju narave na način, da bo 
le-ta vidna tudi naslednjim generacijam - govorimo o 
okoyski vzgoji. Zamisel o izvajanju programa Modra za-
stava se je porodila leta 1985 v Franciji, leta 1987, v 
evropskem letu turizma, pa je program postal evropski 
ekološki simbol. Lastnik in mednarodni vodja programa 
Modra zastava je Fundacija za okoysko vzgojo FEE, izva-
ja pa ga mednarodna koordinacija za Modro zastavo 
(Blue Flag Coordination), ki ima sedež v Kopenhagnu 
na Danskem. Gre za uveyavyen in cenjen ekološki znak, 
kar potduje tudi priznanje, ki gaje programu Modra za-
stava podelil nemški organizator potovanj TUI na turi-
stični borzi v Berlinu leta 2001, za svojega pa sta ga vze-
la tudi UNEP (Okoyski program Združenih narodov) in 
WTO (Svetovna turistična organizacija). 
Oblika znaka Modre zastave izvira iz ideje o pošiyanju 
Mednarodno priznanje Modra zastava za 
turistične destinacije pomeni pomembno 
in aktualno sestavino promocije take de-
stinacije; še posebej v sedanjem času, ko 
je okoijska komponenta, poleg ekonom-
ske in socialne, enakovreden sestavni 
del kakovostne turistične ponudbe. 
kazuje s podporo in izvajanjem okoyskih aktivnosti ter 
neprestanim poročanjem o napredku ustrezne uredi-
tve zbiranja in čiščenja odpadnih voda. Zagotavyati 
mora tudi sistem ločenega zbiranja odpadkov. S tem 
se vzpostavya pomembna interakcija med lokalnimi 
oblastmi in upravyavci kopališča, s skupno idejo o 
ohranjanju okoya in trajnostnemu razvoju le-tega. 
Za pridobitev Modre zastave za marine pa se poteguje 
upravyavec marine. Posebnost programa Modra zasta-
morskih sporočil v steklenicah. Steklenico s sporoči- Razširjenost programa Modra zastava po svetu -_....,, 
lom o geografski točki izvora so vrgli v mode in sledi li 
njeni poti. Steklenice so potovale in nakazovale, kako 
potujejo odplake. Logotip Modre zastave povzema 
sporočilo teh steklenic. V svet pošiya sporočilo, da 
moramo zaščititi okoye naših obal in nabrežij. 
Znak Modra zastava je še danes velikokrat sinonim za 
kopališča s kakovostno kopalno vodo. Dejstvo pa je, 
da so kriteriji za pridobitev Modre zastave že .19 let 
razdeyeni v 4 sklope, in sicer: 
• informacije in okoyevarstvena vzgoja, 
• okoyu prijazno poslovanje, 
• kakovost kopalne vode in 
• varnost ter storitve. 
Informacija o kakovosti kopalne vode dejansko pome-
ni le neke vrste predpogoj za pridobitev Modre zasta-
ve, saj mora kopališče za pridobitev tega mednaro-
dnega priznanja in znaka predložiti vsa poročila o ka-
kovosti kopalne vode iz preteklega leta. V primeru, da 
le-ti ustrezajo veyavni Direktivi EU o kopalnih vodah, 
lahko kopališče pridobi Modro zastavo. 
Modra zastava se podeyuje za eno kopalno sezono, in 
to vsako leto posebej. Za Modro zastavo za naravna 
kopališča se morata skupaj potegovati tako upravitey 
kopališča kot tudi pristoj na občina. Občina mora v tem 
> 8 
"' -:;; , 
"' N 6 
_,:: 
·c 
,:J 5 
o 
:i.: , 
o =; 3 
~ 2 
>V> 
• kopalisča • marine 
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 
leto 
število podeljenih modrih zastav po letih 
3500 
• Število modrih zastav - SVET 30783183 
> 3000 2891 2933 27542824 
.:9 249724402518 :Q 2500 2316 
N 
l 
_,:: 2032 
•c 2000 17901U8 
,:J j o 1482 ::E 1500 
11461251 
.9 1 ·s: 1000 ... 
~ '" 1 1 ,v, 500 i'i' I 1 
o 
., ~ 
o 
~ ~ ~ ~ 
., o ; ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ - - -leto 
vaza marinejet.i. individualna modra zastava. S pod-
pisom posebnega kodeksa obnašanja lahko lastniki ali 
uporabniki plovila pridobijo posebno individualno 
Modro zastavo, ki je namenjena označitvi plovila, na 
katerem se upoštevajo okoyevarstvena določila ko-
deksa obnašanja. Individualno zastavo v Sloveniji lah-
ko s podpisom kodeksa obnašanja pridobite brezplač­
no v marinah z Modro zastavo. 
Individualno modro zastavo - dogovor o kodeksu obna-
šanja je potrebno spoštovati, ko na plovilu vihra indivi-
dualna Modra zastava . 
Kot lastnik/ uporabnik plovila, yubite~ moda in njego-
vega naravnega bogastva želim prispevati k njegovem 
varovanju in ohranjanju, zato prosim za sodelovanje v 
mednarodnem programu 'Modra zastava' za marine. 
Izjavyam, da poznam ciye programa in da se z njimi 
strinjam. Svoj namen potdujem z lastnoročnim 
podpisom naslednjih določil kodeksa obnaša-
nja: 
, 
• Moda, marine in obal ne bom onesnaževal z 
odmetavanjem odpadkov s plovila . 
• V zaprtih morskih obmogih ter v bližini obal 
ne bom izpuščal odpadnih voda in vode iz sani-
tarij na plovilu; v1te namene se bom posluževal 
ustreznih naprav in opreme v marinah in prista-
niščih . 
• Vode ne bom onesnaževal s strupenimi in 
škodyivimi snovmi in materiali. Odpadna oya, 
ostanke barv, odslužene baterije, čistila in dru-
ge nevarne odpadke bom odlagal izkyučno v za 
to predvidene zabojnike, locirane v marinah ali 
pristaniščih. 
• Promoviral bom uporabo pripomočkov (zabojniki, 
posebna odlagalna mesta ipd.) za reciklažo odpadnih 
snovi in materialov (steklo, papir, pločevinke, plastika, 
les ipd .). 
• Pri vzdrževanju in obnovi plovila bom uporabyal oko-
yu prijazne barve in druge materiale (lake, detergente, 
čistila ipd.). 
• Pristojne oblasti bom obveščal o opaženih polucijah 
in kršitvah okoyskih predpisov. 
• Pri ribolovu ne bom uporabyal nedovoyenih ribiških 
pripomočkov in ne bom lovil v prepovedanih terminih 
ali na prepovedanih obmogih. 
• Aktivno bom izvajal in se zavzemal za ohranjanje 
morskega živya ter ne bom motil ptic, ki gnezdijo. 
• Seznanjal se bom z informacijami o zaščitenih in ob-
čutyivih ali ogroženih naravnih obmogih z namenom, 
da jih ne bi poškodoval. 
• Pri sidranju in drugih opravilih se bom izogibal po-
škodovanju morskega dna. 
• Izogibal se bom motenju ribičev pri njihovem delu. 
• Izogibal se bom uporabi izdelkov, izdelanih iz zašči­
tenih živalskih in rastlinskih vrst ali podvodnih arheo-
loških najdb. 
primeru dokazati, da so njene aktivnosti in njene stra- število podeljenih modrih zastav na mednaro- • Spodbujal bom druge lastnike in uporabnike plovil k 
teške usmeritve pravilne in za okoye ustrezne, kar do- dnem nivoju aktivnemu odnosu do ohranjanja okoya. • 
www.s lovenia.info -
Slovenija 
• •• 
• • 
'V' 
Spanija • • 
lll O V a C 1 J am,g. Dejan K,·iž,j, d,j,n.lai,aj@to,istioa.si 
Inovativni kot(l)iček, št. 8 - Slovenija (tako kot vsa Evropa) še nima celovite raziskave o inovativnosti v turizmu. Nič hu-
dega! Uprizorili smo rokoborbo med dvema dokaj različnima raziskavama o inovativnosti (slovensko gospodarstvo proti 
turističnim ponudnikom na Balearskih otokih) in se v zaključku potolažili ob digitalni mizi s kozarčkom alkohola v pra-
šku in striženjem las preko interneta . 
. juhA 
Pri današnjih sestavinah za Inovativni kot(l)iček si 
bomo izdatno pomagali s Statističnimi informacija-
mi, št. 29, ki jih je 10. maja letos objavil Statistični 
urad Republike Slovenije (SURS, www.stat.si). V 
dokumentu je opisana raziskava slovenske i_nova-
cijske dejavnosti v predelovalni dejavnosti ter iz-
branih storitvenih dejavnostih v letih 2002-2004. 
Kot se za .j uhO spodobi, bomo v njej na kratko po-
srebali nekaj SURS-ove teorije, seveda iz inovativ-
nega mesa in kosti. 
Za začetek o metodologiji SURS-ove raziskave ino-
vacijske dejavnosti. Na tem področju sta "za-
kon" mednarodna OECD-metodologija (pri-
ročnik Oslo) in priporočila Eurostata za četrti 
poenoten (harmoniziran) popis inovacijske 
dejavnosti CIS 4 (Community Innovation 
Survey). Slovensko inovacijsko dejavnost so 
na SURS-u preverjali z več spremenijivkami. 
Najprej s številom podjetij , ki so uvajala nov 
proizvod ali postopek. Nato z višino sred-
stev, ki so jih vložila v ta namen. Pregledali 
so sodelovanje podjetij z zunanjimi sodelav-
ci pri razvoju inovacije. Preverjali so učinke 
inovacijske dejavnosti itd . 
Nadvse koristno je pri takšni raziskavi se~eda 
vedeti, kaj sploh je inovacija. Inovativni 
kot( l)iček je o (tujih) definicijah inovacije 
že pisal, prav pa je, da si ogledamo še, kako je ino-
vacijo označil naš domači SU RS. "Inovacija temeiji 
na rezultatih novega tehnološkega razvoja, novih 
kombinacijah že obstoječih tehnologij ali na upora-
bi drugega znanja, ki ga je pridobilo podjetje. Ino-
vacija mora biti nova za podjetje, ni pa nujno, daje 
nova na tržišču . Ni nujno, daje bila inovacija ~azvi -
ta v podjetju." V podobnem slogu sledijo definicije 
posameznih vrst inovacij: (1) proizvoda - iz~ lka 
ali storitve, (2) proizvodnega postopka, (3) orga-
nizacije - organiziranost, kakovost in učinkovitost 
ter ( 4) trženja - načini prodaje, privlačnost izde lka , 
novi trgi. 
In kaj so bile v SURS-ovi raziskavi inovacijske de-
javnosti, torej akcije, ki naj bi pripeijale do inova-
cij? Notranja raziskovalno-razvojna dejavnost -
ustvarjalno delo znotraj podjetja, s katerim se po-
večujeta vrednost znanja in njegova uporabnost za 
načrtovanje novosti. Zunanje raziskave in razvoj , 
. katerih rezultate si je opazovano podjetje priskrbe-
lo. Pridobitev strojev, opreme in programske 
opreme, s katerimi so izboij ša li izdelke, storitve ali 
postopke. Pridobitev drugega zunanjega znanja v 
obliki patentov in nepatentiranih izumov, strokov-
nega znanja in izkušenj preko zunanjih ponudni-
- www.slovenia.info 
kov. Usposabljanje osebja izrecno za razvoj ali uva-
janje novih izdelkov, storitev ali postopkov. Uvaja-
nje inovacij na tržišče, vkijučno z raziskavo trga in 
oglaševanjem ob lansiranju . 
Z naštetimi inovacijskimi dejavnostmi so seveda po-
vezani tudi inovacijski stroški, s katerimi lahko 
merimo, v kolikšni meri podjetja krepijo inovativne 
mišice. Kako sojih krepi la, bo povedala .glavnajeD. 
.glavna jeD 
Z "i novacij skim fitnesom " se je v obdobju 2002-
2004 v Sloveniji ukvarjalo nekaj manj kot 30 % po-
pomočniki. Največ podjetij je pri inoviranju sodelo-
valo z dobaviteiji ter s strankami. Finančni inova-
cijski arzenal pa so podjetja polnila takole: velika 
podjetja so v inovacij ske dejavnosti vložila 75 % v 
raziskavi registriranih sredstev, sred nje velika po-
djetja so vložila 15 % in mala podjetja 10 % sred-
stev. 
Kako so si slovenska podjetja s temi investicija-
mi opomogla? Skoraj 50 % podjetij je kot zelo po-
memben učinek inovacijske dejavnosti obkrožilo iz-
boijšano kakovost izde lkov in storitev. Slabih 40 % 
podjetij je na račun inovacijske dejavnosti povečalo 
obseg izdelkov ali storitev. Drugi učinki inovacijske 
Inovacijskim aktivnostim in priložnostim moramo pozorno prisluhniti, če hočemo, da se pravljica 
srečno konča. Najbolje čimbolj 3 D stereo ... 
djetij (od skupno prejetih ca. 3.000 izpolnjenih 
vprašalnikov). Podjetja, ki so se ukvarjala s prede-
lovalnimi dejavnostmi , so imela inovacijsko aktiv-
nih 35 % podjetij, med ponudniki storitev paje bilo 
takšnih 16 %. 
število inovacijsko aktivnih podjetij po dobijenih 
rezultatih raste z velikostjo podjetja; med malimi 
podjetji jih je ca. 20 %, med srednje velikimi podje-
tji ca. 40 %in med velikimi podjetji 70 %. Avtorji ra-
ziskave (podpisana Nina Frkovič) sklepajo , da zato, 
ker imajo velika podjetja večinoma organizirane ra-
ziskovalno-razvojne oddelke, večja pa sta tudi nji-
hov kadrovski in finančni arzenal. 
Ne pozabite, arzenal lahko vedno dopolnimo s so-
sedsko in drugo pomočjo! Med vse mi inovacijsko 
aktivnimi podjetji v Sloveniji jih je slabih 50 % pri 
inovacijskih dejavnostih sodelovalo z zunanjimi 
dejavnosti: izboljšana prilagodljivost, izboijšana 
zmogljivost proizvodnje, zmanjšan strošek dela 
in/ ali količine materiala in/ ali energije na enoto 
proizvoda, zmanjšani vplivi na okolje, izboljšanje 
zdravja in varnosti, izpolnjene normativne zahte-
ve ... 
Kje so imeli naši gospodarstveniki težave? Dobrih 
30 % podjetij je imelo največjo težavo s pomanjka-
njem sredstev za inoviranje. Druge težave so bile: 
previsoki stroški za inovacije, pomanjkanje uspo-
sobijenega osebja ter informacij o tehnologiji ali 
trgih, težave pri iskanju partnerjev, prevladovanje 
uveljavljenih podjetij, negotove zahteve po pre-
novijenem blagu ali sto ritvah, ni bilo potrebe po 
novostih zaradi prejšnjih inovacij, ni bilo povpra-
ševanja po inovacijah ... 
Toliko o slovenski inovativnosti. Ker so bila podjetja 
v SURS-ovi raziskavi pretežno NE-turistična, po-
glejmo še v Inovativni kot(l)iček št. 2, kjer je bila v 
.glavni jed! razkosana pilotna raziskava inovativ-
sti sodelovali z zu nanjimi sodelavci v podobnem ra-
zmerju. Medtem ko so z inovacijskimi dejavnostmi 
slovenska podjetja vseh vrst pridobila predvsem iz-
Mogoče pri proizvodu, kot je Surface, sploh ne gre za res hudo revolucijo. Vsaj tako pomemben, kot so 
lastnosti inovacije, je način, kako inovativno V!1m Microsoft, španski turistični ponudniki ali sloven-
ski podjetniki svoje novosti vtisnejo v možgane. 
nosti turističnih podjetij na španskih balearskih 
otokih. Zgodila seje konec leta 2003, torej ravno v 
obdobju SURS-ovega seciranja. 
Primerjajmo ugotovitve (kjer je možno)! Tudi na 
Balearih so ugotovili , da inovativnost z velikostjo 
turističnih podjetij narašča. Medtem ko je v razi-
skavi raznolikih vrst slovenskih podjetij poudarek 
na inovacijah proizvoda in postopka, v balearskih 
turističnih podjetjih prevladujeta inovacija po-
stopka in organizacije - redkeje se pojavi proizvo-
dna inovacija. 
Kadrovski in finančni arzenal: prav tako kot sloven-
ska podjetja so tudi balearska turistična podjetja 
sodelovala z zunanjimi sodelavci v 50 % primerov. 
Finančnega dela Španci niso preverjali. 
Španski učinki turističnega inoviranja so predvsem._.,, 
izboijšan imidž podjetja (50 %) ter porast dobička 
in zadovoljstva uporabnikov (oba 45 %). Redkeje 
sta se pojavila višja produktivnost (20 %) in pove-
ča nje tržnega deleža inovativnega podjetja (10 %). 
Slovenski podjetniki so za primerjavo uspevali 
predvsem z izboijša no kakovostjo in povečanim ob-
segom izdelkov/ storitev. 
Španske turistične inovacij ske težave so bile v 45 % 
1 
primerih pomanjkanje ustreznega kadra za ~zvedbo 
in uporabo inovacij in v 30 % podjetij notranji od-
por do sprememb. Sledi pomanjkanje virov financi-
ranja (20 %), težave s standardi (20 %), previsoki 
stroški inovacij (15 %). Spet primerjava s slovenski-
mi podjetniki: ti so se najbolj pritoževali nad poma-
njkanjem sredstev in previsokimi stroški inovacij, ki 
so bili na Balearih redkeje prisotni. 
Če v velikem finalu primerjamo razlike vseslovenske 
raziskave inovativnosti in raziskavo balearske ino-
vativnosti v turizmu, lahko ugotovimo naslednje. V 
obeh primerih je inovativnost naraščala z ve likostjo 
podjetij. Oboji so inovirali postopek, slovenski go-
spodarstveniki dodatno predvsem proizvode, turi-
stična podjetja na Balearih dodatno predvsem or-
ganiziranost in trženje . Oboji so pri razvoju novo-
Alkohol - uničevalni strup ali eno od sredstev za 
uživanje življenja? Odvisno, kako dobro se znate 
igrati z vžigalicami. Tudi v turizmu. 
boijšano kakovost in povečan obseg izdelkov/sto-
ritev, so se balearska turistična podjetja vese lila iz-
boijšanega imidža, večjega dobička in zadovolj-
stva uporabnikov. Težave v Sloveniji so bile poma-
njkanje sredstev in previsoki stroški inoviranja , na 
Balearih pa pomanjkanje ustreznega kadra in no-
tranji odpor do sprememb. 
Ste boij splošno-slovenski (proizvodno-postop-
kovni, kakovostnejši, s povečanim obsegom stori-
tev, s premalo denarja) ali boij turistično-balear­
ski (postopkovno-organizacijski, z izboljšanim 
imidžem in povečanim dobičkom, z zadovoijnejšim 
uporabniki, s premalo ustreznega kadra in godrnja-
či v timu)? V prvem primeru je logično, da z novim 
in boijšimi proizvodi postajate kakovostnejši in širi -
te ponudbo, za kar potrebujete ve li ko denarja. \ 
drugem izboijšujete procese in s tem dvigate imid; 
in dobiček, nikoli pa seveda nimate dovoij dobreg, 
kadra, ki se spremembam procesov upira. 
Karkoli vas že tare, v obeh primerih gre le za stati 
stično definirani skupini , vsak od nas pa je svoj si 
stem, ki naj se z napisanim sooči in domov odnesi 
zanj pomembno zgodbo. Če ste veliki ali majhni 
proizvajalec betona ali turistični delavec, s svoje 
zgodbo (ki naj vsebuje čim več pristne izvirnosti 
korakanja s časom in sistemskega, širokega pogle 
da) vabite in razveseijujte kupce, pa boste srečni ži 
veli v vaših gradovih do konca svojih dni. Pravij ica 
.sladicA 
Da ne bomo samo statistično žaga li in secirali .g lav 
no jedD Ue že kdo zaspa l?) , pa še nekaj poskočni! 
ritmov tehnoloških priložnosti , ki bodo morda po 
magale h kakšni dodatni mišici v vašem inovacij 
skem fitnesu. Novice so vzete s spletnih stran 
Banke turističnih priložnosti Slovenije, kjer se tru 
dimo za vaše dobro inovacijsko počutje . 
V enem od prispevkov BTPS.iN.novic se lahko 
poučite o digitalni mizi prihodnosti. Proiz-
vajalec Microsoft svoj izdelek Surface opisuje 
kot novo revolucijo človeš kega dela in zaba-
ve. Ali bo miza res postala vrhunska inovacija, 
bo pokazal čas: prva s turizmom, zabavo in in-
formacijskimi tehnologijami povezana podje-
tja že čakajo~ naročene računa lniš ke mize. 
Mediji poročajo tudi o izumu skupi ne nizo-
zemskih študentov, za katerega se že zani-
majo nekatera ve lika podjetja . Gre za alko-
holno pijačo v prašku, ki ji dodaš vodo, ko si 
zaželiš "Booz2Go". Zakaj bi takšno novico 
objavili na sp letnih straneh BTPS? Da potrdi-
mo, da mladost/starost ni ovira za izumija-
nje. Da pokažemo, kako tudi na prvi pogled že zdav 
naj "izumijena" področja skrivajo nove priložnosti 
Da v vas sprožimo nove nadgradnje ideje, saj se po 
dročje izuma dotika tudi gostinstva in turizma . D 
vas opozorimo na praške, za katere bodo vaši otro 
ci morda dobili "zavajajočo" informacijo, da jih Lah 
ko pijejo povsem legalno . Zakaj , preberite sp letn 
novico. 
In ko se z alkoholom v prašku ravno potepamo p 
sorodni h področjih, ki se lahko pomembno dotika 
jo turizma, še ena tovrstna novica , ki pravzaprav r 
tako nova. Prvi poskusi 3D stereofonskega sne 
manja (natančneje : binaural recording) namre 
segajo vse do 1881. Z njim so se poigravali celo er 
največjih ameriških rokerjev devetdesetih, Pea1 
Jam, vendar vse do danes še ni prišlo do zares raz 
širje ne uporabe omenjene tehnike. Na kakšen na 
čin bi nadvse prijetno in zabavno poslušanje upo 
rabili v turizmu , premišijujte na www.BTPS. s: 
medtem ko s slušalkami na ušesih poslušate, kak 
vas nadvse realistično strižejo, vam vrtoglavo sek! 
šepetajo, posušijo lase in se ob vaših ušesih igrajo 
vžiga licami ... 
Brez igranja z vžigalicami ni ognja, lahko paje pa 
žar. Po pameti. 
www.slovenia.info 1 
Sest mesecev Bank_e turističnih 
p ril o žn o s ti S 1 oveni j em,g Dejan Križaj, dejankriw j@turi sticssi 
Banka turističnih priložnosti Slovenije kljub poletnim mesecem ne miruje. Kaj je novega v zadnjem času, lahko preberete 
v nadaljevanju; za dodatne informacije pa se odpravite na www.BTPS.si. 
Odpiramo BTPS.iN.znanje 
Stran je namenjena vsem, ki znanje s področja turi-
zma iščete (»objavljamo, kakšne raziskave ali in-
formacije potrebujete), in vsem, ki tovrstno znanje 
(brez)plačno ponujate (»objavljamo vaše vire) . 
Prva semena znanja so prispevali raziskovalci letnih 
tekmovanj Mladi za turizem, ki poteka pod okriljem 
Nacionalnega turističnega združenja. 
Strokovno mentorstvo MOL za pet idejnih po.logov 
Pet izbranih BTPS idejnih pologov je še nekaj kora-
kov bližje uresničtvi. V sklopu energijskega pologa 
Mestne občine Ljubljana jim bodo strokovno uspo-
sobljeni mentorji pomaga li do lastnega podjetja, v 
katerem bodo uresničili svoj idejni polog. Vse o tej 
novici, in kako nam gre tudi sicer, boste izve-
de li na BTPS povezavi: "Kako gre BTPS", ali v 
BTPS .iN.novicah, kjer vas čaka vrsta bolj ali 
manj futurističn i h sestavkov. 
Svet BTPS je izbral 18 obetavnih pologov 
V skladu s Splošnimi pogoji poslovanja je Svet 
BTPS ocenil po loge, ki so bili na naših splet-
nih straneh objavljeni v prvem zbirnem oz. 
ocenjevalnem obdobju (prejeti od ustanovi-
tve BTPS do 25. 5. 2007). Kot pravi člen 16, 
so kriteriji za pridobitev statusa "obetavni 
polog naslednji: 
1 - Ima polog trajnostni turistični potencjal? 
2 - Lahko prinese dodano vrednost (ekon.om-
sko, družbeno, ekološko ... )? 
3 - Je jasno predstavljen in prepričljiv? 
4 - Sovpada s strategijami in interesi okolij, v kate-
ra se vključuje? 
V ocenjevanje je bilo vključenih 56 idejnih in 5 
energijskih pologov. Status obetavnega pologa si 
(po mnenju članov strokovnega sveta BTPS) zas luži 
spodaj naštetih 18 prispevkov. 
Našteti pologi so po leg intenzivnejšega promQvira-
nja s strani BTPS upravičeni do sodelovanja pri evro 
pologu Banke Hypo, ki vsem sedanjim in prihodfo im 
obetavnim pologom ponuja ugodnejše kreditne po-
goje. 
V nadaljevanju objavljamo kratke zapise sicer po-
drobno opisanih obetavnih pologov, do katerih 
imajo dostop strokovni sodelavci BTPS. Za več po-
drobnosti pišite na BTPS@slovenia.info, da vas po-
vežemo z lastniki pologov. 
(€ -polog) ep07052101-mok 
Mestna občina Koper (MOK) v sodelovanju z Banko 
turističnih priložnosti Slovenije in Univerzitetnim 
inkubatorjem Primorske objavlja razpis za sofinan-
ciranje uvajanja novosti turistične ponudbe na ob-
močju Mestne občine Koper v letu 2008. Predvidena 
sredstva v višini najmanj 20.000 EUR bo dodelila do 
- www.slovenia.info 
trem idejam po izboru komisije. Dodatna podpora 
izbranim idejam bo ponujena tudi v obliki svetova-
nja za izvedbo id~ s strani Univerzitetnega inku-
batorja Primorske. 
ip0705200l_avstroogrska 
Idejni osnutek turističnega paketa, primeren za tr-
ženje v potovalnih agencijah in drugih organizaci-
jah, kjer tržijo večdnevna potovanja. Ideja je zamiš-
ljena tako, da bi vzpostavili vožnjo z vlakom po tra-
si nekdaj ne južne železnice Avstroogrske monarhije 
iz 19. stoletja, ki deluje vse do danes, vendar pa se 
ne trži v turistične namene kot prodajni potovalni 
aranžma. Podrobnosti v arhivu BTPS. Iščem kupce 
ideje. Želim sodelovati pri izvedbi projekta. 
(,.) 
BANKA 
TURISTIČNIH PRILOŽNOSTI 
SLOVENIJE 
Slovenska turistična organizacija 
(€ polog) ep07051305-premoderno 
Kmetijski objekt, hlev, preurejen v razstavni prostor 
650 m2 površine, je kot MUZEJ PREMODERNE UMET-
NOSTI privabil številne tuje in domače kulturne turi- · 
-~e, str-okovno in laično javnost, ki je navdušena nad 
vrhunskimi umetninami in nad konceptom predstavi-
tve. Nahajamo se v neposredni bližini GEOSS (geome-
trično središče Repub like Slovenije) in želimo svojo 
dejavnost povezati s turizmom v smeri vsestranskega 
umetniškega rezidenčnega centra. Iščemo sredstva 
za obnovo muzeja in v uporabo nudimo vse zgradbe 
na kmetiji (stara 120 let, z razpadajočo furmansko 
gostilno), kijih želimo prav tako kot hlev predati raz-
ličnim umetniškim zvrstem in turizmu. Sofinance~i in 
soizvajalci, pišite na BTPS@slovenia .info. 
ip07051304-kolo_avtodom 
Vodene aktivne gorsko-kolesarske počitnice po Slo-
veniji z avtodomom. Vsak dan drug kraj, vsak dan 
druga kolesarska tura. Gorsko kolesarske ture po 
celotni Sloveniji, po vseh regijah, odvisno od želje 
in zahtevnosti turista. Iščem aktivno sodelovanje v 
partnerstu z vložkom v odprtje novega podjetja. Na-
kup enega ali dveh avtodomov in trženje produkta v 
sodelovanju s STO. 
(€ polog) ep07041901-hisi_zemlja 
V eni od občin v zahodni Sloveniji bi želela zagoto-
viti večjo kapaciteto ležišč in ponuditi možnost 
kampiranja. Na razpolago imam dve hiši (skupaj 
300 m2) in 11 hektarov zemlje. Nameravam se pri-
javiti na razpise za sofinanciranje v turistične na-
mene. Iščem strokovno in finančno pomoč ter par-
tnerje pri zasnovi in izvedbi projekta. 
(€ polog) ep07041701-Hypo 
Hypo Bank ponuja prioritetno obravnavanje ~red lo-
gov za vlaganja vsem tistim, ki želijo uresničiti svo-
je idejne pologe, katerim Svet BTPS dodeli oceno 
"obetaven". Ugodnosti pri vrednotenju projekta za 
financiranje bodo sorazmerne z rez6ltatom glaso-
vanja Sveta BTPS o obetavnosti posameznega idej-
nega pologa (glede na kriterije, definirane v Splo-
šnih pogojih poslovanja BTPS) ter stopnjo razdela-
nosti načrta za uresničitev ideje (poslovni načrt, 
analiza tveganj, finančna konstrukcija ... ). 
, 
i p07031412-hostel_agencija_LJ 
Zamisel o tematskem Hostlu in lokalni Inovativni 
turistični agenciji v Ljubljani. Inovativna turistična 
agencija temelji na uporabi sodobnih tehnologij. 
Iščeva financerje: solasništvo - delež odvisen od vi-
šine investicije, elien od ustanoviteljev. 
i p07 03141 O-tu risticni_la kaj_LJ 
Turistični lakaj - osebni digitalni turistični vodič. 
Zakaj ne bi vsak gost glavnega mesta imel svojega 
osebnega digitalnega turističnega vodiča? Lahko bi 
se držal njegovih predlaganih ogledov, ali pa bi ga 
preprosto izklopil, užival v naključnem sprehodu po 
Ljubljani, in ko bi si ponovno zaželel njegove dru-
žbe, bi ga vključil. .. Pripravljen je delujoč, funkcio-
nalno omejen prototip. 
ip07031409-colnarckova_pot_ LJ 
Pripravljeni projektje aplikacija kulturne dediščine 
čolnarjev ter zgodovine in načina življenja ob reki 
in na reki Ljubljanici v interaktivno dogodivščino za 
otroke na turistični ladji po Ljubljanici, z možnostjo 
razvoja celostnega turističnega produkta ter obli-
kovanjem lastne blagovne znamke. 
i p07031408-mestno_kolesa rje nje 
Celovita rešitev enega od problemov mestnega ko-
lesarjenja. Vključuje računalniško podporo, mobil-
no telefoniranje, servisiranje, vodenje po kolesar-
skih turah, ekologijo ... 
ip07031302-avdio_LJ 
Avdio sprehod obiskovalcem Ljubljane omogoča ne-
ke vrste stik s prebivalci mesta. Gre za avdio posnet-
ke, ki si jih lahko sposodiš na izposojevalnih me-
stih, dostopni so tudi na spletu in izdelani tako, da 
ob poslušanju dobiš občutek, kot da ob tebi hodi 
oseba, ki ti razlaga, kakšen je njen vsakdan v Ljub-
ijani. Pripoveduje ti spomine iz otroštva, skupaj za-
ideta na pota zgodovine, se čudita futurističnim 
idejam ... Prototip je izdelan. 
(€ polog) ep07021901-mol 
Mestna občina Ljubija na ponuja paket strokovne in 
finančne pomoči petim bodočim podjetnikom na 
področju turizma . Med idejnimi pologi Banke turi-
stičnih priložnosti Slovenije bomo v sodelovanju z 
njihovimi strokovnjaki izbrali do pet turističnih 
idej, katerih lastniki so jih pripravijeni uresničiti v 
lastnih podjetjih, ki jih bodo ustanovili z našo po-
močjo v Mestni občini Ljubija na. 
ip07020801-alpsko_termalni_vodni_park 
3 leta star hotel, 100 ležišč, restavracija za 140 
oseb . Zimski in letni turizem . V našem objektu ma-
njka wellnes ponudba, in ko smo lansko leto naredi-
li geološke preiskave, smo ugotovili, da bi s 600 m 
globoko vrtino prišli do termalne vode in lahko na-
redili terme oz. alpsko-termalni vodni park. Projek-
ti so že pripraviljeni. Iščemo sofinancerje. 
ip07020202-oblikovanje_potovanj 
Nov in nenavaden koncept oblikovanja turističnih 
moč doseči največjo stopnjo presenečenja in inten-
zivnega doživijanja pri ciijni skupini turistov, z za-
gotavijanjem izbrane stopnje varnosti in izpolnje-
vanjem žeija posameznika. Koncept še ni bil upo-
rabljen ne v Sloveniji in ne v tujini (resnična no-
vost!), zaradi česar bo za organizatorja tovrstnih 
potovanj pomenil najvišjo stopnjo diferenciacije 
do konkurence. Nadomestilo za uporabo ideje: 
udeležba pri dobičku, ki ga bo prinesla uporaba 
ideje. 
ip07020105-razvoj_produkta 
Ideja predstavija popolnoma nov pristop k razvoju 
turističnih produktov. Koncept v kar največji meri 
omogoča prilagoditev turističnega produkta žeijam 
in potrebam ciijne skupine turistov, utrjuje ugled 
znamke turističnega ponudnika in pripomore k večji 
lojalnosti turistov do turističnega ponudnika. 
i p07 020102-ci lj no_nagovarj a nje 
Uresničitev ideje pomeni ob minimalnih oz. zane-
marijivih finančnih investicijah bistveno povečano 
dodano vrednost za ponudnike gostinskih storitev 
(v prvi vrsti je namenjeno restavracijam, zdravili-
ščem in hotelom) pri oblikovanju njihove kulinarič-
programov za domače in tuje turiste, s katerim je ne ponudbe. Uresničitev ideje pomeni ciijano nago-
varjanje posameznih ciijnih skupin potencialnih 
gostov turističnega ponudnika na način, kije inova-
tiven (v Sloveniji uresničitve ideje nismo zasledili, 
tudi ni znano, da bi to idejo uvedli v prakso v tuji-
ni). Prodam za simbolično ceno. 
(€ polog) ep07013001-svetovalci 
ASI, Aktivni slovenski inovatorji, pošiijajo spisek 13 
specialističnih svetovalcev: v primeru, da pri razvo-
ju vašega projekta potrebujete pomoč katerega od 
njih, vam lahko posredujemo njegov strokovni živ-
ijenjepis in vas povežemo direktno z ASI. 
ip07011601-turisticni_vlak 
Namen projekta je povečati vlogo železniškega pro-
meta v turizmu vzdolž obravnavane železnice. Ciijje 
na relaciji Celovec - Beijak - Jesenice - Bled Jezero 
- Bohinjska Bistrica - Most na Soči - Nova Gorica -
Štanjel - Opčine - Trst uvesti sodoben turistični 
vlak, ki bo povezal tri narode, številna turistična 
območja in nekaj med seboj klimatsko in geograf-
sko povsem različnih pokrajin. Projektna ideja je 
sestavijena iz več med seboj odvishih sklopov. Ide-
ja ne temeiji samo na uvedbi vlaka, ampak so kijuč­
nega pomena tudi podporne dejavnosti. • 
·b h · · · www.mar1 o r-po o r1 e.Slm,g Vesn, M, le, vesna m,lo@ ma,ihm si 
Bo nekajletno e-sejanje v turistični destinaciji Maribor-Pohorje pripeljalo do dobre žetve? Strpkovnost ni dovolj, za 
uspešno "e-kmetovanje" je potrebna tudi kreativnost in kakšna zlata paličica bi ob vseh finančnih in kadrovskih 
omejitvah prav prišla. 
Leta 2005 smo na Zavodu za turizem Maribor postavili spletni portal turističnega o?močja 
Pohorje www.pohorje.si in lansko leto smo za pro-
jekt prejeli nagrado Bronasti Sejalec v kategoriji ........ 
Tržno komuniciranje v turizmu. 
Lepo in motivirajoče, vendar smo se zavedali, da 
smo sicer spletli dobre temeije destinacije s kvali-
tetnim spletnim virom informacij, a hkrati ne gre 
pozabiti dejstva, da mora vsak od treh gradnikov 
destinacije (Maribor, Koroška in Rogla) skrbeti za 
razvoj svojega območja, da bomo lahko delovali 
dobro tudi kot povezana celota . Zato smo s.e inten-
zivno posvetili razvoju ožje destinacije Maribor-Po-
' ho rje in pričeli s projektom popolne prenov~ splet-
nega portala www.maribor-tourism.si, ki je bil lan-
siran že leta 2003. Glede na hitro razvijajočo se in-
formacijsko tehnologijo in trende je zatorej celovi-
ta prenova bila nujna. 
Nov portal Maribor-Pohorje s prenovijeno domeno 
www.maribor-pohorje.si je sprva zaživel v sloven-
ščini, za tem pa tudi v angleški (zaradi nagovora 
potnikov ob uvedbi nizkocenovnega letalskega 
prevoznika Ryanair na Aerodrom Maribor meseca 
junija) ter v nemški jezikovni različici . Novi spletni 
portal je skladen s celostno grafično podobo desti-
nacije Maribor-Pohorje ter širše destinacije Pohor-
je (o skladnosti z novo CGP Slovenije lahko še zgoij 
ugibamo). Tako s konsistentno uporabo CGP v vseh 
oblikah tržnega komuniciranja (enotni promocijski 
materiali , spominki) postopno, a vztrajno gradimo 
prepoznavnost destinacije. Da vsebuje novi portal 
celovite in ažurne informacije, je seveda samo po 
sebi umevno, česar se vse boij zavedajo tudi turi-
stič-ni ponudniki, ki so z Zavodom v vse boij inten-
zivnih ter samoiniciativnih stikih. 
Mariborski turizem in 
spletne strani 
• 2003: www.maribor-tourism.si 
(Maribor) 
• 2005: www.pohorje.si (Pohorje) 
• 2007: www.maribor-pohorje.si 
(Maribor-Pohorje) 
Novosti , ki bi jih veijalo pri novem portalu izposta-
viti, so trendovsko bogata slikovna predstavitev, 
uporabnikom prijazen "spletni jezik", zamenjava 
regionalnega z vseslovenskim centralnim rezerva-
cijskim sistemom in nadaijnje prehajanje od zgoij 
informiranja k prodaji , naprednejši zemijevid, pou-
darek interaktivnosti. Za začetek si lahko obiskova-
lec sam obarva spletno stran v najijubšo barvo, 
skladno s sloganom "Obarvaj svoj dan!" 
Popolna dinamičnost portala omogoča konstantno 
nadgrajevanje portala - tako z novimi vsebinami 
(Vinsko-kulturna pot Nadvojvode Janeza, 
Via Urbium, paketi) kot moduli, katerih 
uvedba bo postopoma sledila: od tematske-
ga foto-natečaja z možnostjo on-line oce-
njevanja, integracije portala Chat&Play SlovenskE 
turistične organizacije, do animacij, interaktivni~ 
tematskih poti, ponudbe spominkov. Postopno že-
limo obiskovalce vkijučiti v ustvarjenje vsebin, SE 
prilagajati posameznim ciijnim skupinam ter pove-
čevati učinkovitost prodaje. Stalnica ostajajo me-
sečne e-novice v treh jezikovnih različicah in na-
gradne igre za pospeševanje obiska strani. 
Spletni portal je prijazen tako obiskovalcu kako1 
tudi administratorju in nenazadnje "pajkom" splet-
nih iskalnikov, ki razvrščajo zadetke, ko uporabni! 
vnese iskalne pojme (83 % uporabnikov iskalni ko, 
si ogleda le prvo stran zadetkov). Portal optimizi-
ramo za iskalnike, hkrati pa načrtujemo promocije 
samega portala. A sledenje intenzivnim trendom 1 
e-trženju ni samo zahtevno strokovno opravilo 
temveč tudi umetnost, kako z omejenimi sredstvi 
kadrom in trenutnim videnjem e-trženja v očeh po-
nudnikov ta pomemben komunikacijski in prodajn 
kanal optimalno izkoristiti. Zato si želimo, da bi bi-
li tokrat nagrajeni namesto s sejalcem (četudi bi g, 
še kdaj v prihodnosti bili veseli) z občutnim pora-
stom obiskovalcev spletnih strani; nazadnje se 
vendarle kijučne številke - najprej virtualne, n, 
spletnih straneh, nato realne, v sami destinaciji. 1 
www.slovenia .info III 
Sejalec 2007 - 20 uspelih 
turističnih • novo s timag. Dejan Križaj, dejan.krizaj@turistica.si 
"Sejalec" je nagrada Slovenske turistične organizacije za ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu, ki prispevajo k 
večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije (www.slovenia.info/sejalec). V sklopu aktivnosti razpisa Sejalec 2007 
se je 20._ maja zaključilo zbiranje pred prijav. 
N a razpis se je odzvalo 20 slovenskih turistič­nih ponudnikov in nastala je nova spletna 
stran s predstavitvami njihovih uspelih turističnih 
domislic. P·oleg zanimivega branja obiskovalce na 
spletni strani čakata klasičen in "satelitski" inte-
raktivni zemijevid, po katerem lahko od predprija-
ve do pred prijave potujejo preko spleta ali se na ra-
ziskovanje prijavijenih novosti odpravijo v prostem 
času. 
nostjo zelišč, ki so bogato obrodila na naših gredi-
cah pred prvo apartmajsko hiško, bomo goste v 
obliki aromaterapije in pitja čajev razvajali tudi v 
naših savnah. Vsak dan v tednu lahko okusijo aromo 
drugega zelišča in doživijo svet savn vsakič na malo 
drugačen način. 
Muzejska trgovina Ribnica je trgovina, ki s celo-
stno podobo predstavija ribniško identiteto. Pred-
meti, ki jih najdemo v trgovini, so najrazličnejši iz-
delki ribniških obrti suhe robe in lonfarstva ter dru-
Za objavo v strokovni publikaciji Tur!zem smo 
prejeli v nadaljevanju nanizane prispevke avtor-
jev (v vrstnem redu, kot so se odzvali na 
Sejalec). Več o tem, kdo med njimi bo prejel sta-
tus finalista, pa najdete na spletnem naslovu 
Lectarska delavnica v gostilni Lectar gi izdelki, ki Ribnico in njene ijudi med seboj pove-
zujejo in označujejo. Zgodbe, ki jih pripenjamo 
Z žeijo, da bi gostje Term 3000 odnesli domov vsaj predmetom, se pridružujejo vsebinskim sklopom, ki 
www.slovenia.info/ sejalec. delček ostankov bogastva Panonskega morja - črno jih oblikujemo v samem prostoru glede na letne ča-
zlato iz Term 3000, smo pripravili kolekcijo Therma- se in ijudska praznovanja. 
Milan Belec počne toliko različnih stvari, da lium Collection. Sadovi dvoletnega truda strokov-
je zanj vsak dan drugačen in prepleta se veli- njakov v družbi Galex, ki so se ukvarjali z razvojem 
ko znanj, ki se dopolnjujejo. Znanje z velikim kozmetične linije, so sedaj pred nami. Celovito ne-
veseijem prenaša mladim ljudem in jim pred- govalno kolekcijo smo poimenovali po centru spro-
stavija način, kako se je potrebno potruditi, stitve, lepote in dobrega počutja Thermalium in 
da lahko vsakdo izbrska svoje skrite sposo- lahko smo še posebej ponosni, daje iz ideje naredi-
bnosti . Znanje prenaša zato, ker je veliko po- ti eno kremo, nastala cela kozmetična linija . Tako 
sameznikov, ki nikoli ne upajo pokazati tiste- smo ustvarili dragocen spominek iz Term 3000, saj 
ga, kar nosijo v sebi in česar so sposobni . Za- nam je uspelo "ukremiti" največjo bogastvo zdravi-
veda se, da je znanje potrebno prenesti, saj lišča. 
se bo drugače izgubilo, ker je podobnih moj-
strov malo. 
Hiša tradicij Milan Belec 
V našem MUZEJU LECTARSKI DELAVNICI V ŽIVO, ki 
se nahaja v prostorih gostilne Lectar v Radovijici, 
izdelujemo priznane izdelke stare slovenske obrti -
lectarijo . Poleg srčkov izdelujemo tudi druge oblike 
iz medenega testa. Izdelujemo tudi po naročilu, 
lahko z vašim logotipom, v želeni barvi ali z napi-
som po vaši žeiji. Kot priznani izdelki stare sloven-
ske obrti so zelo lepo darilo za poslovne partnerje 
ali kot turistični spominek. Verze prevajamo tudi v 
tuje jezike. Lectje primerno darilo za praznike, raz-
lične obletnice, poroke, krste, birme. 
- www.slovenia .info 
~~t~ ll- ~Jt-~~ ~-
!:!! !:!! 
Thermalium Collection - Terme 3000 
Z oktobrom 2006 v Termah Snovik predstavijamo 
novost v naši ponudbi. Z blagodejnostjo in zdravil-
Svet zeliščnih savn v Termah Snovik 
Muzejska trgovina Ribnica 
Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem 
Bled je v restavraciji Blejskega gradu razvila projekt 
Kulinaričnega popotovanja. Z njim želimo gostom 
predstaviti grad in njegov pomen v slovenskem pro-
storu, predstaviti grajsko tiskarno, prostore zeli-
ščne galerije, grajsko klet in muzej. Da kulinarično 
popotovanje dobi svoj smisel, ga na vsaki od ome-
njenih postaj obogatimo s slovensko avtohtono ku-
linariko. 
Kulinarično popotovanje na Blejskem gradu 
Vožnja z Rudolfovim splavom je izjemno atraktiv-
na, saj peije pod 4 mostovi po reki Krki, ki objema 
stari del mesta (Breg, stolnico, frančiškanski samo-
stan). Na njem so različni liki, ki med vožnjo pred-
stavijo sebe, mesto in reko Krko. Postrežemo s toplo 
dolenjsko malico in cvičkom. Za poslovne partnerje 
pripravimo posebna kulinarična doživetja, organizi-
ramo različne obletnice, praznovanja za odrasle in 
otroke, promocije, šolske skupine, koncerte ... 
Rudolfov splav v Novem mestu 
Bioenergijski resort Salinera je edinstven resort, 
ki nadaljuje tradicijo naravnega zdravilstva v zalivu 
Interaktivni zemljevid Ljubljane, projekt Zavoda 
za turizem Ljubljana , je izrazito obogatil izkušnjo 
Ljubljane na internetu. Uporabniki zemljevida 
(http://turizem.gis.ljubljana .si) lahko izbirajo 
med informacijami v imeniku turistične ponudbe 
(znamenitosti, nastanitve, restavracije, pošte, tr-
govine itd .) in si zemljevid z izbranimi podatki tudi 
natisnejo . Zemljevid je na voljo v štirih jezikovnih 
različicah : slovenski, angleški , italijanski in nem-
ški. 
Na razpis Sejalec 2007 seje letos prijavila tudi Me-
stna občina Koper, ki je kot uresničeno turistič)lo 
novost prijavila večnamenski prireditveni prost0r 
in zgodovinski objekt "Taverna". Pre,d prenovo je 
objekt "Taverna" služil za gostinske, trgovske in 
poslovne prostore. Posebnost predstavlja dejstvo, 
da je bila kljub posegom ohranjena kulturna dedi-
ščina mesta Koper, dodana pajije bila nova funkci-
ja in prepoznavnost. Taverna danes predstavlja 
pravi biser v starem rryestnem jedru, saj ohranja 
spomin na srednjeveški čas in hkrati nudi zavetje 
vsem prireditvam. 
Svetega Duha v Strunjanu. Trudimo se vzpostaviti Interaktivni spletni zemljevid Ljubljane 
sinergijo med naravnimi danostmi in alternativni111i 
metodami zdravljenja. Reso rt je zasnovan na kon-
ceptu bioenergije in zdravega načina življenja . 
Energijski park in terapije centra Syra pomagajo po-
samezniku pri uravnavanju energetskega delovanja 
na duhovni, čustveni, mentalni in fizični ravni. 
Bioenergijski resort Salinera 
Adrenalinček je organizacija, ki se ukvarja z razvi-
janjem inovativnega, aktivnega in ekološkega turi-
zma v Sloveniji in tujini. Eko Kamp leži v osrčju Tri-
glavskega Narodnega Parka v vasi Soča - Trenta. Za 
izgradnjo kampa so bili uporabljeni le naravni ma-
teriali, najdeni v okolici. V eko kampu vas čakajo 
presenečenja, kot so: lesene brvi, naravne ~topni-
ce, ograje iz srebota, naravni smetnjaki , "žila hiša" 
in še mnogo več. 
Adrenalinčkov Eko Kamp Korita 
Zavod za turizem Ljubljana predstavlja štiri vodiče 
po Ljubljani v slovenskem in angleškem jeziku, ki so Taverna Mestne občine Koper 
namenjeni družinam, mladim, seniorjem in poslovne-
žem. Vsebujejo prek 200 turističnih programov in pa- Center za razvoj podeželja ;rRG Vipava je 
ketov, ki so prilagojeni posameznim ciljnim skupi- uvedel celovit sistem lokalnega turističnega 
nam. 
Gre za drugačen inovativen pristop k oblikovanju 
turistične ponudbe in povezovanju ponudnikov, 
kjer so ponudniki nastanitvenih zmogljivosti obli-
kovali dodatne programe ponudbe. 
Vodiči po Ljubljani za ciljne skupine 
V Termah Snovik uresničujemo svojo razvojno vizi-
jo - postati okolju prijazne terme. Celotne terme te-
meljijo na učinkoviti rabi energije. 
Snovik je manjše naselje v zaključku ene od stran-
vodenja po turističnem območju Občine Vi-
pava . Osnovna pobuda je bila iz okolja. 
Izvedena so bila usposabljanja in izpit za 
vodnike. Sist~m ureja naročila in izvedbo 
vodenj, pa tud1 plačila za vodenje. Usposob-
ljeni lokalni turistični vodniki popeljejo obi-
skovalce po vipavskem vinorodnem območju 
ter jim predstavijo pestrost naravne in kul-
turne dediščine Vipave in okolice. 
skih dolin Tuhinjske doline, v naročju Kamniško-Sa- Lokalno turistično vodenje v občini Vipava 
vinjskih Alp. Neokrnjena dolina predstavlja drago-
ceno naravno okolje z občutljivimi ekosistemi. Konzorcij za potniški terminal Koper, ki ga se-
Okolju prijazne Terme Snovik 
stavljajo Mestna občina Koper, Luka Koper, Istra-
benz ter Območna zbornica Koper je pristopil k tr-
ženju Slovenije kot nove destinacije za ladijska 
križarjenja. Tako je Slovenija danes uvrščena na 
svetovni zemljevid destinacij za križarjenja. Letos 
bo Slovenijo s potniškimi ladjami obiskalo približ-
no 25 .000 turistov ter 12.000 članov posadke, ki 
obiskujejo številne slovenske turistične znam eni-
tosti. 
www.slovenia .i nfo II 
Potniško pristani šče Koper 
Interpretacijski center Cerkniško jezero 
Interpretacijski center Cerkniško jezero pred-
stavija: (1) živo ma keto Cerkniškega jezera - delo-
vanje vodnega sistema oz. nastajanje in presiha-
nje jezera, (2) multivizijo - jezero v sliki in besedi 
v štirih letnih časih , (3) etnološko zbirko - ri biški 
pripomočki, drsalke ... (4) delavnico za izdelavo 
čolna dreva ka. Obiskova lcu ponuja, da ob st rokov-
ni razlagi zelo natančno spozna kraški fe nomen -
presih ajoče Cerkniško jezero. Več info rmacij : 
www.jezerski -hram.si; jezerski.hram @siol.net 
Gre za prijetno in nevsakdanje druže nj e na 
Postojnske jame ali Predjamskega gradu . Nata n-
čno dolo če n e vaje pripomorejo k izg radnji tirna, pri 
tem da imaj o vpliv tako na posamezni ka kot na ce-
lotno sku pino. Skozi sprošče n o ig ro skupi ni om aga-
in druge organizacij e, ki že lijo po pestriti program 
svojim gostom . Večin a ponudbe temeUi na bogati 
sloven ski dedišči n i (slovenski večer, dobrodošli ca, 
fo lklora, glasba) , nekatere storitve pa z dedi ščin o 
čaja , da vzpostavi in krepi medsebojn e vezi. Progra- ni so neposredno poveza ne, ven dar predstavUajo 
mi so nam enjeni podj etjem in drugim orga ni zaci- za nimivo novost na slovenskem turi sti čnem trgu. 
jam, ki že lijo ustva riti kreativno in visoko motivira -
no delovno okoU e. Informacijsko-prezentacijski sistem v hotelu Lo-
Team building program v Postojnski jami 
Zavod Židana marela orga nizira prog ra me, dogod-
ke in aktivnosti za tu ri ste v Sloveniji ter deluje kot 
stori tveni servis za tu ri sti č n e/ko n g resne agencij e 
vec oziroma t .i. hotelski "co ncierge" predstavUa 
Powerpointova prezentacija - animacija naravnih in 
kulturnih znam enitosti turi sti č n e regije Julij ske Al-
pe, LjubUane ter 20 podjetij v blejskem letoviškem 
sredi šč u . CiU "con cie rga" je kreira nje atraktivnega 
medijskega s p o ro čila , tj . vizualne inform acije o tu-
risti č ni destinaciji, namenjenega individualnim in 
poslovnim gostom. • 
delavnica h, prirejenih nenavadnemu okolju Slovenski večeri Židane marele Avtor prijavljene novosti v Hotelu Lovec 
MICE 
Zavod - Kongresno turistični 
urad je pripravil statistiko po-
slovnih dogodkov v Sloveniji za 
leto 2006, kar je že druga za-
poredna statistika, ki prvič 
omogoča primerjavo sprete-
klim obdobjem. Pridobyeni po-
datki kažejo, tako pri številu 
dogodkov kakor tudi po številu 
udeležencev dogodkov zelo, 
vzpodbudne rezultate. 
Na nacionalni ravni je bilo v le-
tu 2006 skupno 8.398 dogod-
kov (leta 2005 - 6.505 dogod-
kov), ka r pomeni 29-odstotno 
rast, deloma tudi na račun viš-
jega števila respondentov. Po-
datki so zbrani od 35 ponudni-
kov zmogyivosti. Raziskava ne 
vkyučuje podatkov o izvedenih 
dogodkih na fakultetah in dru-
- www.slovenia.info 
gih izobraževalnih ustanovah. 
Podatki evidentno prikazujejo, 
da se število dogodkov v Slove-
niji zelo povečuje in da je po-
rast nadpovprečna v primerjavi 
s kl~sičnim turizmom. Tukaj je 
treba poudariti, da so udele-
ženci dogodkov eni najboy do-
nosnih gostov, saj potrošijo do 
trikrat več kot klasičen gost. To 
je še en dokaz, da organizirano 
delovanje kyučnih akterjev pod 
okriyem Kongresnega urada 
prinaša odlične rezultate. Slo-
venija je zelo primerna za raz-
voj kongresne dejavnosti in sa-
mo od nas vseh je odvisno, ali 
bomo to znali izkoristiti. 
To potrjuje tudi mednarodna 
statistika ICCA, ki Slovenijo v 
primerjavi z drugimi evropski-
mi državami, ki kongresni de-
javnosti posvečajo veliko več 
pozornosti, uvršča na zelo do-
bro 38. mesto na svetovni les-
tvici . Za Slovenijo se npr. uvr-
ščajo Hrvaška, Malta, baltske 
države in druge. 
Prepričani smo, da bomo nad-
povprečen trend kongresne 
dejavnosti v primerjavi s klasič­
nim turizmom obdržali tudi v 
prihodnjih letih. 
Biti moramo drugačni 
Pogovor z Matjažem Kristanom, direktorjem podjetja Acenta, d.o.o., ki upravlja s portalom sloveniabike.com, 
prejemnikom Zlatega Sejalca 2006 v kategoriji tržnega komuniciranja v turizmu. 
Podjetje Acenta, d.o .o., je mlado rastoče podje-tje, katerega osnovne storitve so oglaševanje, 
izdelava spletnih strani, izdelava in urejanje različnih 
spletni h portalov ter snemanje predstavitvenih spo-
tov. Portal sloveniabike.com je namenjen domačim in 
tujim turistom, ki želijo aktivne in športne počitnice. 
Na portalu so predstavijene cestne, gorske in družin-
ske kolesarske poti v Sloveniji, opisanih je več kot 250 
kolesarskih poti. Skozi njihove opise se ne predstavija 
zgoij kolesarska pot, temveč je zajeta celovita turi-
stična ponudba, ki je kolesarju med potjo na voijo. 
Zbrane so tudi, druge informacije, ki bi utegnile biti 
koristne pred, med in po opravijenem izletu. 
Tur!zem: Kaj vam pomeni prejeta nagrada Sejalec? 
Matjaž Kristan: Nagrade smo zelo veseli, in priznam 
- ponosni smo, da smo zasedli 1. mesto. Kot lastnik in 
direktor podjetja pa ni sem ponosen samo na nagra; 
do, ampak predvsem na vse zaposlene. Brez timskega 
dela in sodelovanja vseh zaposlenih ne bi bili prišli 
tako daleč. Kijuč do uspeha je bilo timsko delo, anga-
žiranje vsakega posameznika in naša medsebojna si-
nergija. Zlati Sejalec potrjuje, da smo v preteklosti 
delali dobro, hkrati pa nas zavezuje, da bomo v priho-
dnosti delali še boije. Vlil nam je dodatno vo ijo in 
energijo, tako da danes že razmišijamo, s katero ino-
vacijo se bomo prijavili na naslednji razpis. 
Tur!zem: Kaj vas je vzpodbudilo k prijavi na razpis 
Sejalca? 
Matjaž Kristan: Po elektronski pošti smo prejeli raz-
pisi nje takoj šinila iskrica "to je tisto pravo". Ko smo 
prebirali navodila in pogoje razpisa, smo si re~li: "Pa 
saj so zapisali pogoje našega poslovanja in načina de-
Tur!zem: Lahko podrobneje predstavite produkt, za 
katerega ste prejeli nagrado? 
Matjaž Kristan: Spletni portal www.sloveniabike. 
com podrobno predstavija cestne, treking, gorske in 
družinske kolesarske poti v Sloveniji inje torej dober 
pripomoček tako za zahtevne kot tudi manj za htevne 
kolesarje. Opisanih je več kot 400 kolesarskih poti. 
Vsaka pot je podrobno predstavijena z vsemi kori-
stnimi informacijami, od zemijevidov, diagramov, 
slik pa vse do zanimivosti, ki si jih lahko ogledate na 
poti . Navedeni so tudi podrobni podatki o namesti-
tvah, izposoji in servisu koles, seznami trgovin s ko-
lesarsko opremo in kolesarskih agencij . Na prvi stra-
ni portala so objavijene aktualne novice, seznam re-
kreativnih prireditev in kolesarskih tekmovanj v raz-
ličnih kategorijah. 
V sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije, Olimpij-
skem komitejem in Kolesarsko zvezo Slovenije, Acen-
ta, d.o.o., aktivno sodeluje tudi pri projektu Sloveni-
ja kolesari, zato ne spreglejte objav o načrtovanih 
la." Smo namreč podjetje, kjer kreativnost in inova- Portal sloveniabike.com nudi koristne informaci-
tivnost predstavijata posebno vrednoto. Cenimo,....._ je za kolesarje. 
spoštujemo in nagrajujemo nove ideje, nove pristope kolesarskih dogodkih in poročili s posameznih prire-
in "odtrgane" predloge, zato smo se takoj odločili, da ditev. Na www.sloveniabike.com lah ko kupite tudi 
Tur!zem: Kakšni so vaši načrti pri tem produktu za 
prihodnje? 
Matjaž Kristan: Portal _s loveniabike bo že v letoš-
njem letu dobil številne nove vsebinske in tehnične 
funkcionalnosti, ki bodo prijazne predvsem upora-
bnikom portala. Z novo podobo in geografsko razde-
litvijo bodo poti še boij pregledne. Uporabili bomo 
enotne zemijevide za prikaz posamezne poti. Dodat-
no bodo poti prikazane na regijskih oziroma desti-
nacijskih zemijevidih, na voijo bodo gps "tracki", 
postavili bomo forum. Poti bomo povezali s sloven-
skim kolesarskim omrežjem , turističnimi objekti, na-
ravnimi in kulturnimi zanimivostmi, ogledi mest itd. 
Trenutno poteka optimizacija portala za iskalnike in 
hitrejše delovanje. Seveda imamo še skrite adute v 
rokavu, zato vsega ne bom izdal. Plistite se presene-
titi. 
Tur!zem: S katerimi ostalimi (turističnimi) dejav-
nostmi se vaše podjetje še ukvarja? 
Matjaž Kristan: Posebej smo ponosni na por-
tal sloveniaholidays, ki je preq kratkim dobil 
novo podobo in vsebino. Nove funkcionalnosti 
tako na predstavitvah turističnih ponudnikov 
kot na portalu samem že kažejo pozitivne re-
zultate - predvsem v povečanju števi la obisko-
valcev in števil~ pregledanih strani na obisko-
valca. Žal nimahl na voijo dovoij prostora, da 
bi portal v celoti in podrobno predstavil. Zato 
vas vabim, da ga obiščete in se o tem prepriča­
te sami. Za zimsko sezo no imamo portalslove-
niaski, ki je zelo podoben kolesarskemu, le da 
je tukaj predstavijena celotna zimska ponudba 
od smučanja, sankanja, teka na smučeh, pa 
vse do ... Izpostavil bi še snemanje turističnih 
spotov, ki so v zadnjem času v velikem porastu -
predvsem zaradi svoje učinkovitosti. Vse več podjetij 
in posameznikov jih uporabija v promocijske name-
se prijavimo na razpis. In končni rezultat je pokazal, olimpijsko kartico, ki vam omogoča popuste pri raz- ne. Razmerje med ceno in učinkovitostjo je zelo ugo-
da smo imeli prav. ličnih športnih aktivnostih. dna. O tem, da smo tudi tu kreativni, pa najbrž nima 
Plod sode lovanja z združenjem slovenskih žičničarjev smisla posebej poudarjati. 
Tur!zem: Kakšno je vaše stališče do inovativnosti paje poletno gorsko ko lesarjenje v gorsko turističnih 
in kreativnosti v turizmu? 
Matjaž Kristan: Menim, da je to zelo pomemqen de-
javnik, ki že danes kroji uspeh v turizmu. Veclno več 
strank je takšnih, ki nočejo biti "takšni kot večina" ; 
iščejo nove, drugačne storitve; želijo se odmakniti od 
vsakdanjega napornega poslovnega in osebnega živ-
ijenja. Tudi v drugih dejavnostih je trend podoben. 
Ljudi privlači nekaj novega, drugačnega, zanimivega, 
eksotičnega, "norega" ... Turizem je prav gotovo de-
javnost, ki mora takšne žeije kupcev upoštevati na 10. 
potenco. Prepričan sem, da bo razvoj turizma v priho-
dnosti kroji l prav inovativen in kreativen pristop. 
središčih, o katerem so objavijene vse informacije. 
Na portalu lahko najdete tudi številne in koristne po-
datke, informacije in nasvete. Svetujejo vam z napot-
ki pri izbiri pravega kolesa, kako in kam se lahko od-
pravite na ko lesarski izlet ali potovanje in kako s ko-
lesom do boijšega zdravja. Ne manjkajo pa tudi na-
sveti o etiki in obnašanju za kolesarje. 
Registrirani uporabniki lahko aktivno sodelujejo pri 
oblikovanju vsebine tako, da vpisujejo komentarje, 
opisujejo svoje kolesarske dogodivščine , sporočajo 
koristne nasvete s kolesarskih poti , objavijajo foto-
grafije s kolesarskih izletov. 
www.slovenia.info 
Tur!zem: Kaj menite o kakovosti slovenskega turi-
zma? 
Matjaž Kristan: Kakovost slovenskega turizma je 
vedno boijša. Če pa bomo hoteli konkurirati, bo na 
tem področju potrebno postoriti še veliko. Premalo 
se zavedamo, izkoriščamo in poudarjamo prednosti 
naše male lepe dežele, ki je pravi biser. Pristopiti bo 
potrebno boij pogumno, samozavestno, graditi na 
inovativni ter kreativni ponudbi. Biti moramo dru-
gačni, izpostaviti naravo in avtohtonost. Pomembno 
bo predvsem povezovanje lokalnega in privatnega 
sektorja. Če bomo upoštevali in izvajali razvojni na-
črt RNUST 2007-2011, mislim, da uspeh ne bo izo-
stal. 
Rezultate lahko dosežemo le s povezovanjem vseh 
udeležencev turizma in z vkijučevanjem njihovih 
zgodb. Gre za osebni - individualni pristop do turi-
zma . • 
www.slovenia.i nfo II 
l(ulinari čni zal<ladio,mjan Fin~ kulinarikn@sS not 
Slovenska kulinarika, še do nedavnega mednarodna neznanka, je med najbolj zanimivimi kulinarično gastronomskimi 
okolji Evrope. V želji po spoznavanju kulinarične dediščine Slovenije so se mladi gostinski delavci do 26. leta zbrali in 
prišli na pobudo raziskat avtohtona slovenska živila in jedi ter prehranjevalne navade naših prednikov. Ker je žal moč 
zaznati, da avtohtone slovenske jedi tonejo v pozabo in se izgubljajo v poplavi jedi iz tujine, se je pojavila želja mladim 
približati prave vrednote kulinarične in prehranjevalne dediščine na Slovenskem. Tako je nastal projekt "Kulinarični za-
kladi Slovenije", izveden v štirih fazah. 
17 onec letošnjega maja je izšla knjiga "Igra ~okusov", ki obsega 178 strani, A4 formata, 
barvnega tiska, v nakladi 4.000 izvodov v štirih je-
zikih. V knjigi je zajetih 57 jedi iz avtohtonih slo-
venskih živil, do katerih so prišli z raziskova-
nji in s pomočjo strokovnih sodelavcev. Vanjo 
so vkijučeni prehranjevalni običaji in navade 
v različnih letnih časih, naravne danosti in 
zdravilni učinki posameznih jedi. Poleg vsake 
jedi je predstavijen tudi izbor vin, ki se najboije pri-
legajo posameznimjedem. Knjiga je poleg tega ose-
bam z različnimi b~eznimi (celiakija, sladkorna bo-
lezen) v veliko pomoč pri iskanju prave kombinacije 
hrane ter njenih zdravilnih učinkov. 
Po slovenskih restavracijah s tradicijo so -
in še bodo - v letošnjem letu izvedeni ku-
linarični večeri, na katerih bo obiskoval-
cem na kuharskem odru predstavijena 
priprava izbranih jedi in vin iz knjige. 
29. maja so na posvetu "Kulinarični za-
kladi Slovenije" svoje izkušnje okrog 
stotim obiskovalcem zaupali izkušeni 
strokovnjaki na področju prehrane in tu-
rizma ter etnologi. Na okrogli mizi v KC 
Janeza Trdine v Novem mestu so o strategiji Sloveni-
je razglabijali mag . Marjan Hribar, mag. Dimitrij Pici-
ga, prof. dr. Janez Bogataj, Jurij Nemanič, Janez 
Bratovž in ostali poznavalci slovenske gastronomije. 
Dog.odekje bil namenjen predvsem m[adim , ki še ni-
majo izbrane poklicne poti, ki jih delo v gostinstvu in 
turizmu vese li , in ijudem, ki jim ni mar za slovensko 
kulinarično dediščino. 
Predavanju je istega dne v športnem centru na Otočcu 
v večernih urah sledil vrhunec projekta: kulinarični 
večer. Na kuharskem odru so mladi kuharski mojstri 
predstavili način priprave jedi tistega večera in podro-
bneje predstavili sam projekt, večer pa so popestrile 
tudi številne glasbene točke . Vrhunec dogodka je bila 
premierna predstavitev kuharske knjige "Igra okusov" 
s 57 jedmi iz avtohtonih slovenskih živil ter vini 
(naročila knjige na www.kulinaricni-z~kladi .si) . 
Sam projekt se je uradno pričel s 1. septembrom 
2006, zbrani mladi akterji projekta pa so se zbrali že 
mesece prej in 1. junija 2006 projekt prijavili Nacio-
nalni agenciji M ovit, ki iz evropskih skladov financira 
projekte mladih. V podporo je projektu tako bilo na-
menjenih 7.500 evrov finančnih ?edstev. Čeprav se 
je projekt uradno za kij u či l z za kij učnim kulinaričnim 
večerom na Otočcu, pa s tem nikakor ni zakijučen. • 
obuditev sladi ceD„j,n Ko <ln , da,jankndc.@gmailoom; 
Sodobni turizem se čedalje bolj usmerja nazaj k naravi, ekologiji in trajnostnem razvoju. Hkrati se je potrebno 
zavedati, da so sodobni turisti ~ziroma gosti vedno bolj izobraženi in postajajo vedno bolj zahtevni. 
Z aradi višjih stopenj izobrazbe gostje ne postanejo samo boij zahtevni, ampak tu-
di boij razgledani in si želijo preživeti aktivne počit­
nice v destinaciji letovanja. Želijo spoznavati kultu-
ro , znamenitosti, navade in vsekakor tudi kulinari-
ko kraja počitnikovanja. Mnoge turiste, ki letujejo v 
Sloveniji, pot zanese na Cerkljansko . Privabi jih ši-
rok spekter znamenitosti, atrakcij, šeg, kulinaričnih 
dobrot ter možnosti za rekreacijo - od nedavnega 
pa tudi že skoraj pozabijena sladica. 
1 
Vsekakor si sodobni turisti želijo pridobiti nove iikuš-
nje na kulinaričnem področju. V ta namen sem se av-
tor pričujočega članka v sklopu svojih študij skih ob-
veznosti tretjega letnika Visoke šo le za turizem Turi-
stica lotil projekta za Hotel Cerkno. S strani omenje-
nega podjetja so izrazili žeijo po oblikovanju sladice, 
katera bi bila lokalno specifi čna in bi predstavijala 
Cerkijansko. 
Težavno je bilo pridobiti kakršne koli informacije na 
želeno temo, saj je nekoč glavno gospodarsko dejav-
nost na Cerkijanskem predstavijalo kmetijstvo . Živije-
nje je bilo vse prej kot enostavno, saj so imeli za pri-
pravo živil na voijo le doma pridelane sestavi ne. Prav 
zaradi tega so morali biti toliko boij kreativni in inova-
tivni pri pripravi jedi. Najboijše dobrote so imeli na mi-
zah le ob največjih praznikih. 
- www.slovenia.info 
Na interdisciplinarni način sem tako izvedel za pose- -
-""'-
bno sladico na Cerkijanskem, ki je že skoraj potonila v 
pozabo. Prvi vir, katerega sem pridobil, je vseboval 
naslednje besedilo: "Na Cerkijanskem poznamo ore-
hovo potico, ocvirkovo, pehtranovo, drobnjakovo, 
slano čebulno potico ter zeijševko. Ajdove budle pa 
poznajo starejši ijudje. Posebnost med poticami je bi-
la tista z nadevom iz strtega suhega sadja, osladkana 
z medom, ki so se je pred dvajseti-
mi leti spominjale le še naj-
pripravija pa je 
že dolgo nihče 
več," navaja 
Ivana Leskovec 
v svoji knjigi. 
Tako sem se odlo-
čil oživeti to potico, 
kar pa je bila zelo za-
htevna naloga. Za raziskavo že 
obstoječe ponudbe tovrstnih sladic je bilo potrebno 
opraviti veliko raziskav in intervjujev ter pridobiti ori-
ginalne recepture in dobaviteije suhega sadja in me-
du. Rezultat je bil zelo zadovoijiv, saj nihče še ne po-
nuja potice iz suhega sadja in medu. Seveda je bilo po-
trebno še oblikovati celovit gostinski proizvod, ki je 
usmerjen k zadovoijitvi sodobnega gosta. V ta namen 
je bilo potrebno priskrbeti poseben inventar, prtičke z 
napisi ter omenjeno potico vkijučiti v jedilni list s po-
sebno ponudbo Hotela Cerkno. 
Gre za projekt oživitve ku linarične dobrote, ki ga 
brez dvoma lahko označimo kot primer dobre prakse. 
Projekt predstavija zelo uspešno sodelovanje različ­
nih strok ter razumeva nje vodstva hotela, da mladi s 
svojim znanjem lahko veliko prispevajo h kakovosti 
kulinarične ponudbe in poslovanja . Ciij projekta oži-
vitve potice iz suhega sadja in medu je dati vre-
dnost tej jedi v sodobnem svetu. Zaenkrat je 
omenjena sladica na voijo le v Hotelu Cerkno. 
Sladica je bila premierno predstavije-
na na slovesnosti v Pasicah, ko je 
Evrops ka unija priznala pravico 
Bolnišnici Franja za uporabo 
znaka evropske dediščine. 
Mnogi so že pokazali veliko za ni-
manje za potico iz suhega sadja in 
medu, zato v Cerknem vabijo na pokušino. Potico sem 
obudil tudi z namenom, da bi ijudje spoznali, daje lah-
ko tudi sladica zdrava. Obe glavni sestavi ni , suho sadje 
in med, pozitivno vplivata na človekovo telo s svojimi 
minerali , aminokislinami, vitamini, flavo noidi , encimi 
ter mnogimi drugimi zdravilnimi sestavinami. • 
V turizmu potrebujemo 
'V • tudi počasna vp ras a n J ad,. AHsaodn Il,ewvec, sas, .b, e,o,ec@turistk a.si 
25. maja je v beograjskem Sava centru predaval Philip Kotler. Ameriški profesor, po mnenju nekaterih oče ali guru 
marketinga, vsekakor pa že več kot 30 let nesporna avtoriteta na tem področju, je svoje predavanje naslovil: Kako postati 
konkurenčen in zmagati na globalnem trgu? 
'W' 
Cepravje .nagovadal avditorij, ki gaje praviloma za-nimalo, kako reševati poslovne probleme, ali kako 
v kratkih korakih do uspešnega poslovanja, se profesor 
Kotler ni izognil širšim družbenim vprašanjem. Zanje 
celo meni, da sijih bodo tržniki v bodoče vse pogosteje 
zastavgali. Holistično razmišganje o marketingu kot 
ve skepse, distancirane relativizacije in sistemske celo-
vitosti usmerila k'9amim vrednotam turizma. Taje resda 
gospodarski pojav, vendar ima globalne družbeno-kul-
turne posledice, zato brez dvoma potrebuje vprašanja, 
ki bodo usmedena k pojasnjevanju družbenih spre-
memb in k iskanju globalnih rešitev družbenega sožitja 
družbenem pojavu je ob koncu predavanja izpostavil ce- v prihodnje. S temi vprašanji se ne bodo ukvadali le te-
lo kot svoje najpomembnejše sporočilo. Marketing ni oretiki turizma s področij sociologije, antropologije in 
več tisto, kar je bil, in to tudi nikoli več ne bo, je sklenil drugih družbenih ved, ki se pogosto tam nekje od zgo-
avtor 24 knjig o marketingu. Marketing seje začel v 21. raj zmrdujejo nad turistično tržno realnostjo, ne - ta 
stoletju na novo osmišgati in si je začel postavgati po- vprašanja si bodo odslej zastavgali tudi tržniki turizma. 
časna vprašanja, vprašanja, ki se še bog kot kadarkoli Vprašajte Kotleda. 
prej osredotočajo na človeka in družbo. Projekcija: marketing in družboslovje bosta po poteh 
Podobno kot marketing je tudi turizem večinoma preu- teorije in prakse kmalu hodila z roko v roki . Naj vam to-
čevan kot poslovni problem. Poslovno-problemski po-
gled na turizem odpira vprašanja, ki so naravnana k dvi-
gu učinkovitosti turističnega gospodarstva, vprašanja, 
ki morajo kar najhitreje dobiti svoje odgovore, če želijo 
turistična podjetja preživeti na konkurenčnem trgu. Tu-
ristični trg pač zahteva takojšnjo akcijo, hitre premike 
in hitre informacije. Z dosedanjo hiperprodukcijo odgo-
vorov na poslovno-problemska vprašanja je turistično 
gospodarstvo v preteklih desetletjih doseglo prav za-
vidgivo rast med gospodarskimi panogami. Vendar kri-
tični misleci opozadajo, daje turizem kgub temu ostal-
problem. Problematični so učinki turizma na okoge, 
problematičen je sistemski znača} turizma, problema-
tični so tudi turisti s svojimi muhastimi veder,ijskimi 
vzorci. Pravzaprav s prepoznavanjem problemov-v turi-
zmu nimamo težav, težave nastopijo v fazi, ko bi mora-
li tudi gospodarstveniki in organizatodi turizma dou-
meti pravo naravo in srž teh problemov, da bi lahko us-
trezno ukrepali. Težava je namreč v tem, da morajo 
slednji ukrepati hitro, vprašanja o naravi in bistvu pro-
blemov turizma pa zahtevajo poglobgena in celostna 
preučevanja, za katera si je treba vzeti dovog časa. Vse 
kaže, da potrebujemo več časa, da bomo v resnici razu-
meli, zakaj človek sploh postane turist, zakaj nam turi-
stična izkušnja omogoča vzpostavganje dru~ačnih 
odnosov s sogudmi, zakaj prihaja do pojava rat nodu-
šnosti turistov, zakaj sta turistovi zaskrbgenost in od-
govornost le površni in kratkotrajni, zakaj prihaja do 
konfliktov med udeleženimi v turističnem sistemu, za-
kaj vznikajo turistične zvrsti, kakšen je pedofilski turi-
zem .. . Takšna in drugačna vprašanja si zastavgajo dru-
žboslovci v okvirih svojih raziskovalnih področij, kot so 
sociologija, antropologija, kulturologija, komunikolo-
gija, politologija, ekologija in etika. 
Družboslovci, ki preučujejo turizem kot celovit družbeni 
pojav, so na lanskem kongresu v Afriki (podobno kot le-
tos Kotler v Beogradu) opozorili , da je z razsežnostmi 
turizma v 21. stoletju napočil čas za upočasnjena vpra-
šanja o tem pojavu. Čas je za radikalna, etična in glob-
ge izkustvena vprašanja o turizmu, so sklenili in napo-
vedovali inflacijo vprašanj, ki se bodo ob uporabi zdra-
_....,_ 
Turizem ima (tudi) globalne družbeno-kulturne 
posledice. 
krat predstavim dve upočasnjeni vprašanji, ki sta sijih v 
znak zbliževanja pred kratkim zastavila drug drugemu. 
Kdo je "(osmo" turist? 
Sociologi z vseh zornih kotov preučujejo pojav globali-
zacije. Pri preučevanju vpliva globalizacije na turizem 
so izpostavili idejo kozmopolitizma. Sanje o globaliza-
ciji so v osnovi sanje o kozmopolitski družbi, ki so se za-
čele uresničevati s 1. internacionalo, dosegle najvišjo 
stopnjo odobravanja s projektom EU in se skoraj razbli-
nile z 11. septembrom. Prav idejo kozmopolitizma so 
sociologi postavili za okvir preučevanju vrednot global-
nega turizma. Idejo kozmopolitizma so prepoznali in 
definirali skozi idejo o turistu kot etičnem glokalistu. To 
je turist, ki s svojo svetovgansko držo na turistični desti-
naciji izkazuje spoštovanje kulturi domačinov, poudar-
ja medsebojno odgovornost in zagovada človekove pra-
vice. Iz ideje o turistu kot etičnem glokalistu se je nada-
ge razvila že nekoliko marketinško artikulirana ideja o 
"(osmo" turistu. Po zadnjih raziskavah sodeč gre za nov 
profil turista, ki v svojem vrednostnem sistemu postav-
ga individualno pred nacionalno, mešano pred čisto, 
sodobno pred avtentično in pravico pred tradicijo. Kak-
šna bo torej nova vloga tradicije in avtentičnosti v turi-
zmu? Kako seju bo vkgučevalo v turistične proizvode in 
kako tržilo? Nova "(osmo" etika nakazuje nove odnose 
med turisti in domačini, hkrati pa narekuje tudi nove 
vsebine turističnemu marketingu. 
Raziskave o izkušnjah 
turistov 
Sociologi, psihologi in antropologi se raziskoval-
no vse pogosteje spuščajo v globine doživganja 
turistovih izkušenj, vendar njiho\ a spoznanja ne 
prodrejo vedno v marketinško literaturo. Poglob-
gene raziskave o izkušnjah pristne narave, reci-
mo razkrivajo nekatere posebnosti v zvezi s turi-
stovimi doživganji in občutji. Turisti jih na eni 
strani izražajo s)<ozi vrednote občutenja enosti, 
brezčasnosti, s~čutnosti, samospoznavanja in 
duhovne rasti , na drugi strani pa tudi kot občutja 
samosti in otožnosti po turistični izkušnji. Neza-
nemargiv deležturistov, ki so obiskali pristno na-
ravo (npr. narodni park) , ob vrnitvi v domače 
okoge za dag časa občuti melanholijo, nekateri 
celo depresijo. Preučeni so številni pojavi oteže-
nega ponovnega vkgučevanja turistov v urbano 
okoge, še zlasti na delovna mesta, po tem, ko so ti oku-
sili samo enotedenski pristen stik z neokrnjeno naravo. 
Kako mnogoplasten je pravzaprav učinek turistične iz-
kušnje na živgenje posameznika in družbe? 
Psihologi se trudijo plast za plastjo odkrivati vpliv turi-
zma na psiho udeleženih v turističnih doživetjih. Po-
stavgajo si vprašanja, kot so: kako se človek sam vidi kot 
turist, kako potovalna izkušnja spremeni človeka in kak-
šen je odnos posameznika do novega "sebe". 
Na drugi strani poskušajo antropologi predstaviti turi-
zem kot posebno obliko človekovega rituala. Kako pote-
ka fizični in _psihični "odklop" od domačega okoga v fa-
zi priprave na turistično potovanje? Ali je mogoče trdi-
ti, da opravgajo turistični vodniki nekakšno "materin-
sko" vlogo, ko nas spremgajo na poti oddagevanja od 
varne domače, imenovane tudi materinske, kulture? 
Kako poteka faza povezovanja turista z gudmi in z nara-
vo na destinaciji? In še naprej: ali je turistično potova-
nje igra? Med osnovne človekove potrebe uvrščajo na-
mreč tudi potrebo po igri. Je turist torej nekakšen igra-
lec? Se otrese vsakdanjega dela zato, da se lahko spet 
malo igra? Je neokrnjeno naravno okoge njegovo novo 
prigubgenoigrišče? 
Lahko v kontekstu igre razmišgamo tudi o pojavu seksu-
alnega turizma? Lahko, vendar o tem kdaj drugič. ■ 
www.slovenia.info II 
Turizem in dediščina (2)a,T,d, jalfoožiO, IBdtj, p,imo,ic@guesLarnessi 
V sedemdesetih, zlasti pa v osemdesetih letih 20. stoletja se je zanimanje za dediščino in njeno vključevanje v turistično 
ponudbo v Sloveniji le še stopnjevalo. V devetdesetih letih 20. stoletja in na začetku 21. stoletja so bile posamezne 
sestavine dediščine pogosto vsebine različnih projektov v turizmu, v praksi pa so ugotavljali, da je povezava še vedno 
slaba. Danes je glede na smernice razvoja svetovnega turizma nujno potrebno razmišljati, kako dediščino še bolj aktivno 
in inovativno vključiti v turistično ponudbo Slovenije. 
Leta 1975 je potovalna agencija Kompas v Kranj-ski Gori organizirala prvo "borzo spominkov", na 
kateri se je predstavilo 33 izdelovalcev iz tedanje dr-
žave. Ugotavijali so, da so med spominki pogrešali 
"originalnejše slovenske spominke". Podobno so spo-
minke ocenili tudi leto kasneje, potem pa borze niso 
več organizirali. 
Leta 1976 je bila v Slovenj Gradcu organizirana prva 
razstava domače i.n umetnostne obrti. Namen te raz-
stave je bil že takoj na začetku po eni strani povezan 
s pospeševanjem in spodbujanjem posameznih panog 
domačih in umetnostnih obrti, po drugi strani pa je 
bil njen namen tudi u res ničevanje prizadevanj, ki so 
jih imeli na področju sejemskih prireditev v Jugosla-
viji. 
V drugi polovici sedemdesetih let so o vlogi material-
ne, socialne in duhovne kulture v turizmu, še 
posebej turizmu na vasi, raziskovali in pisali 
posamezni etnologi (Jernej Šušteršič, dr. Ja-
nez Bogataj, Anka Novak), postavijeni so bili 
metodološki in metodični napotki za etnološke 
raziskave v turizmu. 
V tem času je bilo postavijenih tudi več mode-
lov za posamezne turistične prireditve in do-
godke s sestavinami dediščine, npr. otvoritveni 
ceremonial sejma Vino v Ljubijani , Furmanski 
praznik v Postojni, Portoroška noč, Kozarec 
ijubijanskega župana, Ljubijansko mestno pu-
stovanje, Vipavska furenga itn. 
Etnološka zbirka Pokrajinskega muzeja Koper 
Osemdeseta leta 
20. stoletja 
V osemdesetih letih je bilo zaznati vse večje zanima-
nje za dediščino. Izdelana je bila tipologija prireditev 
in spominkov, nastali so posamezni aplikativni pro-
jekti vkijučevanja dediščine v turizem. To je bilo izho-
dišče vsem naslednjim raziskavam in aplikacijam, kjer 
je etnološki vidik pomagal definirati ta segment turi-
stične ponudbe. 
- www.slovenia.info 
Leta 1982 je etnolog dr. Janez Bogataj na Turistični 
zvezi Slovenije prevzel komisijo za prireditve, ki so jo 
kasneje dopolnili v komisijo za prireditve in spomin-
karstvo. V letih 198\'.\.-1998 paje bil omenjeni etnolog 
urednik in pisec številnih člankov v osrednjem turi-
stičnem glasilu Turistične zveze Slovenije Lipov list. 
Med drugim je predstavil in analiziral posamezne pri-
reditve, spominke, sestavine dediščine itn. ter pri-
speval številno slikovno gradivo. Dr. Janez Bogataj je 
bil v letih 1984-1988 tudi predsednik komisije za eko-
nomsko in turistično propagando pri Gospodarski 
zbornici Slovenije, ki je med drugim sodelovala tudi 
pri akciji "Slovenija moja dežela" . 
-"",, 
Lončar'iz Prekmurja 
V letu 1984 je v turizem naravnana raziskava Studia 
Marketing Delo odkrila lipov list, ki je nato postal raz-
poznavni znak slovenskega turizma. To je v naslednjih 
letih sprožilo veliko iskanj, odkrivanj in javnega izre-
kanja o slovenski narodni istovetnosti. V to leto sega-
jo tudi prva javna predavanja o tem, kaj bi nam mora-
la pomeniti dediščina v sodobnem svetu. Pobuda za 
njih je izšla tudi iz turizma. Turistična zveza Slovenije 
je predlagala svojim društvom predavanje o tej tema-
meznih prireditev v mestih, muzejev v turistično po-
nudbo, spominkov, ponudbe v muzejskih trgovinah 
itn. Hkrati pa so v praksi ugotavijali, da je povezava 
med turizmom ter kulturo in tudi dediščino še vedno 
slaba. 
Leta 1990 je bil pri Oddelku za etnologijo Filozofske 
fakultete Univerze v Ljubijani ustanovijen inštitut 
Mlaj, "inštitut za raziskovanje in promocijo kulturne 
dediščine Slovenije", katerega vodja je bil dr. Janez 
Bogataj. Inštitut je sodeloval pri oblikovanju prve 
blagovne znamke na področju dediščine "La n - Histria 
arhaica", ki jo je razvilo družinsko podjetje Starčevih 
iz Pomjana s sodelavci. 
( 
Pod okriijem Turistične zveze Slovenije je vsako leto 
potekal natečaj za turistične spominke Slovenije, na 
katerem so imeli spominki, ki so povezani z dediščino, 
vidno vlogo. 
Vse večja pozornost je bila namenjena tudi vkijučeva­
nju muzejev v turistično ponudbo,, skrbi za muzejske 
spominke in spominkom s sestavinami dediščine. Le-
ta 1998 sta Turistična zveza Slovenije in Slovensko 
muzejsko društvo v Kulturnem informacijskem sredi-
šču Križanke pripravila okroglo mizo o muzejih v turi-
stični ponudbi. Ko,nec tega leta pa je Slovensko mu-
zejsko društvo organiziralo "Muzejski Miklavžev se-
jem". 
Z namenom ozaveščanja javnosti o pomenu spomin-
kov v turizmu, njihovi promociji in hkrati v pomoč nji-
hovim izdelovalcem je bilo leta 1998 pri Turistični 
zvezi Slovenije ustanovijeno Združenje spominkarjev 
Slovenije. V njem so imeli pomembno vlogo rokodelci 
tiki, saj je menila, da je nujno treba načrtovati vsebi- Uprizoritev Škofjeloškega pasijona 
no turistične Slovenije prav iz sestavin dediščine. 
Devetdeseta leta 
20. stoletja 
V devetdesetih letih se je zanimanje za dediščino in 
njeno vkijučevanje v slovenski turizem še stopnjeva-
lo, kar je mogoče pripisati tudi iskanju identitete v 
novi državi . Teme, povezane z dediščino, so bile me-
dijsko zelo aktualne. 
Razmišijanja in tudi posamezne aktivnosti so segale 
na področje vkijučevanja dediščine v vsebine posa-
oziroma izdelovalci domače in umetnostne obrti, naj-
večja težava paje bila uspešno trženje spominkov. 
Začetek 21. stoletja 
Na pobudo Turistične zveze Slovenije je v letih 2001-
2002 potekal projekt "Naravne vrednote, kulturna de-
diščina in turizem" pod sloganom "Vnukom v dar". Te-
meijno načelo in sporočilo je bilo: "Naravne vredno-
te, kulturna dediščina in turizem - izziv kakovostne-
ga, sonaravnega razvoja slovenskega turizma 
2001/2002". Osnovni namen projekta je bil doseči 
večje vkijučeva nje dediščine in iz nje izhajajočih pro-
duktov v slovensko turistično ponudbo ter s tem slo-
venskemu turizmu dati nove razsežnosti in kakovost. 
Vendar pa se ob spremija nju poteka projekta ni bilo 
mogoče izogniti razmišijanjem, da je bil ta strokovno 
nedorečen in nemalokrat izraz romantično nostalgič­
nega odnosa do dediščine. 
Tudi Slovenska turistična organizacija je v tem obdob-
ju več pozornosti namenila projektom in predstavitvam 
dediščine, npr. projekti "Soška fronta", "Slovenska fil-
harmonija", "Lent", "Škocjanske jame" itn. Dediščina 
je bila vkijučena v predstavitve Slovenije na turističnih 
sejmih in borzah po svetu (npr. Berlin , London , Milano 
itn.) ter v študij ske ture novi nadev in agentov. 
Potekalo je tudi več srečanj in posvetov na temo dedi-
ščin e v turizmu (srečanje ob svetovnem dnevu turi-
zma leta 2000 v Škocjanski h jamah, s rečanje predse-
dnikov Turističnih društev s podežeija v Žalcu leta 
2001, posvet "-Spominki (tudi replike) v muzejski tr-
govini, muzej v turizmu" leta 2002 v Brežicah itn.). 
Pomena vkijučevanja dediščine v turizem so ·se zave-
dali tudi v različnih izobraževalnih središčih , npr. na 
Turistici - Visoki šoli za turizem Univerze na Primor-
skem, na Oddelku za etnologijo in kulturno antropo-
logijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubija ni itn . , 
Opazna je bila vloga dediščine tudi v Strategiji Slo-
venskega turizma 2002-2006. Strategija je predvide-
va la, da naj bi turistična ponudba med drugim teme-
ijila na "avtohtoni ku lturni ponudbi", kar lahko razu-
mem kot kulturo in način živijenja oziroma sestavine 
Lipicanci 
gmotne, družben~ in duhovne kulture. Še posebej po-
membno mesto naj bi imela dediščina kulinarike in 
razvijanje blagovne znamke "slovenske gostilne"; 
raznolika ponudba slovenskega podežeija (npr. go-
stilne, turistične kmetije); projekti slovenskih zgodo-
vinskih mest; projekt Soške fronte s Kobariškim mu-
zejem in mreža podzemnih muzejev ter oblikovanje 
"turističnih programov naravnih vrednot in kulturne 
dediščine" oziroma proizvodov, ki jih le-ti vsebujejo. 
Vendar pa naj bi bil velik "vsebinski in promocijski po-
udarek na nacionalni ravni" zlasti pri naslednjih dedi-
ščinah: Triglavski narodni park z Bohinjskim jezerom, 
Blejsko jezero z otokom in grajskim monolitom z gra-
dom, Postojnska jama, Škocjanske jame, Logarska 
dolina, Trenta in dolina Soče, Kobilarna Lipica, Šta-
njel, Plečnikova Ljubijana, Galerija Kostanjevica na 
Krki, Bolnišnica Franja, Arboretum Volčji potok in Mu-
Kremenšek, Slavko 
zej na prostem Rogatec ter turistična ponudba v zava-
rova nih območjih. 
Slovenska turistična organizacija je v letu 2005 izve-
dla tudi projekt "Anketa med obiskovalci turističnih 
znamenitosti", ki je obsegala raziskavo desetih naj-
boij obiskanih lokacij naravne in kulturne dediščine 
(B lejski vintgar, Muzej na blejskem gradu, Slap Savi-
ca, Virtualni muzej in razg ledni stolp na Ljubijanskem 
gradu, Kobariški muzej, Kobi larna Lipica, Škocjanske 
jame, Postojnska jama, Predjamski grad, Pokrajinski 
muzej Ptuj). 
Dediščina 
priložnost za razvoj 
Slovenija je dežela z izjemno naravno in kulturno de-
diščino , njeno vkijučevanje v turistično ponudbo ima, 
kotje razvidno iz članka, bogato zgodovino. 
Glede na smernice razvoja svetovnega turizma pa je 
nujno potrebno razmišijati, kako dediščino še boij 
aktivno in predvsem inovativno vk~učiti v našo turi-
stično ponudbo v prihodnje. Turistični proizvodi, ki 
vsebujejo različne sestavi ne (kulturne in naravne) 
dediščine, so ve lika priložnost za razvoj t.i. kulturne-
ga in trajnostnega turizma tudi v Sloveniji . Ta pa 
predstavija odlično pri ložnost za pozicionira-
nje Slovenije na evropskem in svetovnem turi-
stičnem trgu . Bomo znali iz ~o ristiti prilož-
nost? • 
Planina, France Temeijni viri in literatura 
Bogataj, Janez 
1978 Turizem na vasi (kmečki turizem) in etnologija . V: 
1998 Domače in umetnostne obrti. Dvajset let njihovega 
predstavljanja. V: Katalog 12. razstave domačih in umet-
nostnih obrti. Ljubljana . Obrtna zbornica Slovenije. 
2000 Aplikativna etnologija v Sloveniji . V: Kolesar s Fi-
lozofske fakultete, Zbornik v počastitev 90-letnice prof. 
dr. Vilka Novaka. Ljubljana. Oddelek za etnologijo in 
kulturno antropologijo Filozofske fakultete: 203-215. 
Cevc, Emilijan 
1978 Družbeni temelji razvoja slovenske etnološke mi-
sli. V: Pogledi na etnologijo. Ljubljana: 9-65. 
1954 Turizem in muzeji. Turistični vestnik 2/ 9-
10: 299-300. 
Šušteršič, Janez Etnologija in sodobna slovenska družba. Brežice. Slo-
vensko etnološko društvo in Posavski muzej: 112-117. 
1986 Domača in umetna obrt - sooblikovalki turistične 
spominkarske ponudbe. V: Šesta jugoslovanska razstava 
domače in umetne obrti, katalog razstave. Zveza obrt-
nih združenj Slovenije. 
1986 40 let podjetja Dom in njegova vloga pri oh ranja-
nju in razvijanju domače in umetne obrti v Sloveniji in 
Jugoslaviji . Ljubljana. 
1992 Sto sreča nj z dedišči no na Slovenskem. Ljubljana. 
Prešernova družba. 
1997 Razmerje med turizmom in kulturno dediščino . V: 
Academia Turistica, Ob 70. letnici prof. dr. Janeza Plani-
ne. Ljubljana. Nacionalno turistično združenje: 125-
133. 
1955 Turizem in kulturni spomeniki. Turi stični vestnik 
3/9-10: 440-441. 
Hazler, Vito 
1999 Podreti ali obnoviti? Zgodovinski razvoj, analiza in 
model etnološkega konservatorstva na Slovenskem. 
Ljubljana. Založba Rokus. 
Kovač, Bogomir et al. 
2002 Strategija slovenskega turizma 2002-2006. Mini-
strstvo za goš~arstvo. Vlada Republike Slovenije. 
Ljubljana . ' 
Serija novih plakatov 
Kuret, Niko 
1955 Več domačnosti. Turisti čni vestni k 3/1: 11-14. 
1955 Naša folklora in turizem. Turistični vestnik 3/5: 
2462-48. 
1962 Turizem in folklora. Glasnik Slovenskega etnograf-
skega društva 4/1: 1. 
Makarovič, Marija 
1988 Kmečki turizem - Prednost ali zlo. Kmečki glas 
{13.1): 4. 
Novak, Anka, Bogataj, Janez 
1976 Turizem. V: Etnološka topografija slovenskega et-
ničnega ozemlja. Vprašalnice 4. Ljubljana . Raziskovalna 
skupnost slovenskih etnologov: 61-91 . 
Novak, Anka 
1965 Turizem in muzeji. Ljubljanski dnevnik (23.4) : 5. 
197~ Etnologija in turizem. V: Etnologija in so-
dobna slovenska družba. Brežice. Slovensko et-
nološko društvo in Posavski muzej: 101-111. 
Šušteršič, Jernej; Jelnikar, Marko; Kumer, Jurij 
1976 Počitnice na vasi. Ljubljana. ČZP Kmečki 
glas. 
Vatovec, Fran 
1956 Donesek k problematiki spomin kov. Turi-
stični vestnik 4/1: 19-20. 
1960 Turistič ni spominek. Turistični vestnik 
8/12: 349-351. 
1961 Regeneracija turističnega spominkarstva. 
Turistični vestnik 9/6:143-144. 
Slovenska turistična organizacija je izdala serijo novih plakatov s sloganom "I feel Slovenia". Tematsko so na plakatih fotografije iz vseh 
slovenskih pokrajin oziroma geografskih področij, skozi katere je prikazana slovenska raznolikost. Na vsakem plakatu sta dve fotografiji: 
Bled in Triglav, Debeli rtič in Piran, Škocjanske jame in Cerkniško jezero, Slovenske gorice in Mura ter Ljubgana. Plakati formata 70 x 100 
cm so izšli v nakladi 5.000 izvodov, vsqk motiv po 1.000 izvodov. Oblikovala gaje agencija Nuit, avtorji fotografij so Matevž Lenarčič, Darin-
ka Mladenovič, Tomaž Dogarin Borut tozej. 
www.slovenia.info III 
smaragdna po t,nku Huma, , jankohuma,@lto sotocjesi 
Smaragdna pot je ena izmed šestih poti nacionalnega programa Next Exit, hkrati pa tudi koncept graditve zaokrožene tu-
ristične destinacije na območju goriške statistične regije. Združuje območje 12 občin - celotno dolino Soče, Goriška Brda, 
Vipavsko dolino in dolino Idrijce. 
Izhodišča 
Naša, posoška ideja Smaragdne poti sega v same za-
četke projekta Next Exit, danes najbolj pomembne-
ga programa Slovenske turistične organizacije na 
domačem trgu. Razmišljali smo o krepitvi konkuren-
čne pozicije Posočja, ki je bila zaradi razdrobljeno-
sti in razpršenosti turistične ponudbe daleč najšib-
kejši člen znotraj Skupnosti Julijske Alpe. Ostali 
centri - Bled, Kranjska Gora, Bohinj - so imeli in še 
vedno imajo svojp ponudbo, atrakcije, infrastruktu-
ro in namestitve zgoščene v relativno majhnem, 
obiskovalcem veliko laže dostopnem krogu. V pri-
merjavi z njimi smo na naši strani, v današnjem ob-
segu Smaragdne poti, videli tri probleme: 
• Manjši obseg koncentrirane turistične ponud-
be: sicer imamo dve središči - Bovec in Novo Gorico 
- ki pa niti skupaj ne dosegata npr. namestitvenih 
kapacitet nobenega izmed prej navedenih 
centrov. 
• Vrsta izjemnih, a slabo povezanih pro-
duktov in ponudnikov: igralništvo, kobariški 
muzej, idrijski rudnik, kobariške restavracije, 
Kendov dvorec, Pristava Lepena, Nebesa ... ; 
od navedenih samo igralništvo dosega di-
menzijo , kjer je ponudba okolja (ob obstoje-
čem konceptu) manj pomembna. Vsi ostali bi 
bili bolj uspešni, če bi se nahajali znotraj ob-
močja, ki bi ga tržišče razumelo kot zaokrože-
no destinacijo. 
• Vrsta neizkoriščenih možnosti: na celot-
nem območju imamo veliko neizkorišč~nih 
potencialov, vezanih na izjemno naravno 
okolje in dediščino, ki jih je zaradi razpršeno-
sti in zahtevnejše dostopnosti veliko teže povezo-
vati v ekonomsko učinkovito in tržno prepričljivo 
ponudbo. 
Odgovor smo videli v povezovanju . Na nivoju Gor-
njega Posočja (Tolmin, Kobarid, Bovec) je bilo to 
povezovanje pod imenom Dolina Soče, takrat v 
okviru TZGP, že ustaljena praksa. Vendar smo si že-
leli korak naprej. Februarja 2001 smo zato orga.nizi-
rali skupni sestanek s podjetjem Hosting, ki je za 
STO pripravljalo projekt stranskih poti. Ugot~vili 
smo, da lahko Smaragdna pot izpolnjuje oba cilja: 
nacionalnega, v smislu usmerjanja obiskovalcev 
Slovenije izven glavnih prometnic na manj znana 
območja, ter regionalnega, v smislu graditve kon-
cepta zaokrožene turistične destinacije. Lahko bi 
dejali, da nam je bil projekt Next Exit v veliki meri 
pisan na kožo, saj nam je na eni strani zagotavljal 
vsebinsko rešitev našega problema - torej hrbteni-
co, okrog katere bomo lahko gradili in povezovali 
turistično ponudbo; na drugi strani pa je obetal in-
tegracijo v nacionalni program in s tem pomembno 
tržno podporo z nacionalnega nivoja. 
Kratka zgodovina 
Next Exitje bil marca 2001 predstavljen na berlinski 
borzi . Sami smo "hišni" koncept Smaragdne poti s 
pomočjo sredstev programa Phare udejanjili v pro-
mocijskih materialih in realizirali najprej na obmo-
čju od Trente do Idrije. Na nacionalni ravni smo se 
~ .. 
:;.;..· 
~--------------,-..---=-------:-· 
Turistično naselje Livek - Nebesa 
vk ljučili v Next Exit kot skrbnik in koordinator aktiv-
nosti , ki jih izvaja STO, na regionalni ravni pa smo 
idejo Smaragdne poti predstavili posebej vsem obči- · 
-"",, 
nam na- območju goriške statistične regije. S pomo-
čjo čezmejnega programa Interreg IIIA SLO-I smo 
skupaj z novogoriško RRASP v letih 2005 in 2006 pri-
pravili koncept in promocijske materiale za današnji 
obseg poti ter pripravili strategijo razvoja in strate-
gijo trženja. Ta dva dokumenta sta bila tudi osnova 
za vključitev v regionalni razvojni program Severne 
Primorske oz. goriške statistične regije 2007 - 2013. 
Ta program ima tako med petimi razvojnimi priorite-
tami tudi turizem, kjer je Smaragdna pot opredelje-
na kot skupni program in regionalna turistična de-
stinacija. 
Smaragdna pot - nekatera dejstva in številke: 
• ena statistična regija 
• 12 občin 
• Triglavski nacionalni 
park 
• 576 turističnih ponu-
dnikov 
• 5.800 turističnih po-
steij 
- www.slovenia.info 
• 380.000 nočitev 
• 120.000 obiskovalcev 
muzejev 
• 2 pomembna smučarska 
centra 
• 2 športni letališči 
• 2 kij učni vinarski obmo-
čji Slovenije 
• 80 % slovenske igralni-
ške ponudbe 
• največji nabor različnih 
dejavnosti in tržno vod-
stvo na področju športov 
v naravi 
Produkti 
Smaragdne poti 
Vizija Smaragdne poti je postati konkurenčna in 
edinstvena evropska destinacija. Konkurenčnost ra-
zumemo kot atraktivnost in ekonomsko uspešnost 
turistične ponudbe, edinstvenost pa kot razvoj, iz-
koristek in branding naše največje priložnosti - iz-
jemne raznolikosti ponudbenih potencialov. To raz-
nolikost smo v tržni strategiji opredelili v okviru 
sedmi h produktov: 
1. Odkrivanje narave: produkt poudarja izjemno 
naravno okolje (TNP, krajinski parki, množica na-
ravnih znamenitosti); na eni strani kci t osnovo turi-
stične ponudbe, na drugi pa tudi kot našo zavest in 
odgovornost do okolja, ki ga moramo ohraniti. 
2. Kulturna, zgodovinska in tehniška dediščina: 
--:~-------
produkt vključuje izjemna izročila posoškega pro-
stora tako na kulturni ravni (osebnosti, muzeji, sa-
kralna dediščina, etnološka zapuščina, lokalne bla-
govne znamke, kot so idrijska čipka, tolminski sir, 
šebreljski želodec, avtohtone vinske sorte ... ) kot 
tudi na zgodovinski (neandertalska piščal, halštat-
ska dediščina Mosta na Soči, soška fronta ... ) in te-
hniški (idrijski rudnik in drugi tehniški spomeniki, 
solkanski most in bohinjska železnica ... ). 
3. Šport in rekreacija: Posočje je prepričljiv tržni 
voditelj slovenske ponudbe športov v naravi (vsi 
športi na divjih vodah, ribolov, padalstvo, gorsko 
kolesarjenje, pohodništvo in športno plezanje, ja-
marstvo ... ). Namen tega produkta je to dejstvo za-
držati in razvijati v odličnost. 
4. Zabaviščni turizem: srce sodobnega in razvitega 
produkta igralništva in zabave se nahaja v Novi Go-
rici. Ta produkt je eden od ključnih stebrov regio-
nalnega gospodarstva in finančno daleč najuspe-
šnejši del slovenskega turizma. Razvijal se bo na-
prej v smeri odličnosti, v primeru realizacije novega 
zabaviščnega centra, usmerjen na letalske prihode 
in širše mednarodno tržišče pa bo prispeval izjemne 
multiplikativne učinke in pospešil razvoj ostalih tu-
rističnih ponudb v celotni regiji. 
5. Vino in kulinarika: Goriška Brda in Vipavska do-
lina sta v zadnjih dveh desetletjih izjemno razvila 
ponudbo odličnih vin. Ob dveh večjih vinskih kleteh 
je zraslo veliko število manjših in kvalitetnih proiz-
vajalcev; danes znajo vsi ponuditi svoje proizvode 
na času primeren način . Namen produkta ni samo 
pospeševanje prodaje vina, ampak tudi razvoj vina 
kot nosilnega motiva za večji prihod obiskovalcev v 
destinacijo. 
6. Poslovni turizem: produkt je v destinaciji šele 
na začetku svojega razvoja , ob izgradnji potrebne 
infrastrukture naj bi izkoristil možnosti, ki jih omo-
gočajo ostali produkti , za večjo atraktivnost ponud-
be tu di na trgu poslovnih segmentov. 
Muzejski vlak 
7. Sprostitev in skrb za zdravje: tudi ta produkt še 
ni razvit. Skozi infrastrukturo in projekte, predvide-
ne v razvojnem programu (Tolmin , Ce rkno , Brda) , 
bomo zagotovili pogoje za razvoj wellnes dejavnosti 
in zagotovitev celoletnega poslovanja destinacije . 
Razvoj projekta 
Ambicije destinacije Smaragdna pot so jasne. Želi-
mo organizirati in povezati ponudnike, tematske 
programe in izletniške točke v prvovrstno atrakcijo, 
ki bo zagotovila zadostno dimenzijo , opaznost , pre-
poznavnost in kon kuren čnost na mednarodn em tr-
Maja je v okviru Dnevov odprtih 
vrat STO v Mostu na Soči poteka-
la tudi predstavitev primerov do-
brih praks s tega področja oz. s 
Smaragdne poti. Predstavili so se 
naslednji turistični ponudniki: 
• Nebesa kot ekskluzivni primer 
visokega turizma na lokaciji, v 
katero je marsikdo dvomil, 
• Maya - Pick&drop kot primer, 
da lahko lokalno turistično po-
djetje odlično posluje tudi izven 
velikih turističnih centrov, 
• Preporod kot ~rim er optimalne 
kombinacije izjemnega naravne-
ga okoija in modernega progra-
ma zdravega živijenja, 
• Turistična kmetija pri Flandru 
kot primer kmetije, ki je zgradila 
uspešen turistični produkt v iz-
jemno zahtevnem okoiju in k so-
delovanju animirala celotno vas, 
• Muzejski vlak kot uspešen 
specializiran program na zgodo-
vinski progi, ki bo kandidirala za 
uvrstitev v UNESCOVO dediščino, 
• Muzeji na prostem kot primer 
uspešne diverzifikacije ponudbe 
na temo I. sv. vojne oz. širitev iz 
okvirov kobariškega muzeja na 
lokacije v naravi. 
Turistične hiše Nebesa 
(www.nebesa.si) so ekskluzivne 
zaradi izjemne lege s popolnim 
mirom in zasebnostjo ter zaradi 
minimalizma, ki je tudi v tem, da 
ima vsega osem ležišč in hkrati 
bogato podporno infrastrukturo 
(bazen, savno, whirlpool, telo-
vadnico, kolesarnico, družabni 
„ prostor z ognjiščem in vinsko 
]'_ """"kletjo ... ).Oddih v Nebesih je 
~,.,,~l.:č!~~ neponovijiv predvsem zaradi raz-
Muzej na prostem 
gu. Želimo tudi združiti moči, pospešiti naložbe v 
turisti čne kapacitete in infrastrukturo in trenutno 
turi sti čno nerazvito destin acijo popeijati med prva-
ke slovenske turi sti čne ponudbe. Naloga vseh nosil-
cev na našem območju je, da v skladu z razvojnim 
prog ra mom izpeijemo začrta n e investi cije in usta-
novimo u čin kovito organizacij sko fo rmo , ki bo pre-
vzela in izpeijala destinacijski program . Prepričani 
smo, da je Sma ragdna pot med najboij pripravij eni-
mi ka ndidati za udejanjanje Razvojn ega na črta in 
usmeritev slovenskega turizm a 2007 - 2011 in v tem 
smislu si bomo prizadevali tudi za podporo s strani 
nacionalnih in EU programov. • 
gleda na pogorja tn dolino Soče. 
Gostje Nebes so večinoma mlajše 
do srednje generacije. Sicer pa 
hišice Nebes, ki so si svoj prostor 
na turističnem tržišču našle za-
radi izvirnosti, trendovske na-
ravnanosti arhitekture in stro-
gega spoštovanja t. im. arhetipa, 
to je tega, kar se urbanega še 
prilega divjini okolici Nebes, 
spominjajo na starodavne plani-
ne (planšarije) po Krnom in seni-
ke na košenicah pod Kolovra-
tom. Približno polovica gostov 
Nebes je Slovencev, med tujci pa 
prevladujejo gostje iz Velike Bri-
tanije. Po ponudbi Nebes največ­
krat posegajo tisti, ki želijo ube-
žati stresnemu vsakdanjiku, tisti, 
ki cenijo naravno in domačnost 
ter udobje. 
Muzej na prostem (www.poti 
miruvposocju.si) obiskovalcem 
na nekoliko drugačen način pri-
bliža soško fronto. Soška fronta 
in njene ostaline predstavijajo 
pomembno kulturno in zgodovin-
sko dediščino Zgornjega Posočja, 
kije zelo zanimiva tudi za turiste. 
Fundacija "Poti miru v Posočju" je 
v sodelovanju s posoškimi zgodo-
vinskimi društvi začela urejati 
posamezne dele frontne črte in 
jih spremenila v muzeje na pro-
stem. Turisti se tako lahko spre-
hodijo skozi očiščene kaverne in 
jarke, mimo številnih topniških 
položajev in spominskih obeležij 
iz časa prve svetovne vojne. Mu-
zeji na prostem se nahajajo v lepi 
in neokrnjeni naravi z izjemnimi 
razgledi, ki privabijajo turiste iz 
vsega sveta. 
Razvoj zgodovinskega turizma je 
za Zgornje Posočje velikega po-
mena, saj bo vplival na podaijša-
nje turistične sezone v pomladni 
in jesenski čas ter podaijšal biva-
nja gostov. 
Zavod Preporod (www.zavod-
preporod.si) ponuja program za 
krepitev zdravja. Gre za inovati-
ven program skupinskega poste-
nja s šolo zdravja, ki je posebna 
kombinacija naravnega okoija in 
sodobnega programa zdravega 
načina živijenja, poteka v idilič­
ni pokrajini Posočja . Narava pri 
tem nastopa kotučinkovitzdrav­
nik, ki omogoča razstrupijanje 
organizma (s tem odstranjuje 
vzroke bolezni) in pospešuje sa-
mozdravljenje organizma. 
Zdravniki programa so torej svež 
zrak, čista voda, mirno in prijet-
no okoije, veliko gibanja na zra-
ku in soncu, dovoij spanja in po-
čitka, sprostitev ter postenje s 
sokovi, čaji in zelenjavnimi pre-
vretki. V skupinah se ustvarja iz-
redno spodbudno vzdušje, ki 
udeležence motivira za drama-
tične spremembe živijenjskega 
sloga. Gostje bodo deležni vode-
nega postenja, redne in izdatne 
jutranje telovadbe, primerne te-
lesne aktivnosti, vsakodnevnih 
izletov v naravo, predavanj o 
pravilni prehrani in zdravem živ-
ijenjskem slogu, kulturnega pro-
grama, pogovorov in osebnih 
svetovanj ... 
Turistična kmetija pri Flandru 
(www.kmetija-flander.si) je s tu-
ristično dejavnostjo začela po 
nakijučju - ker se v bližini kmeti-
je nahaja domačija pisatelja 
Franceta Bevka. Danes domačijo 
obiskujejo tako slovenski kot tuji 
turisti, slednji predvsem zaradi 
možnosti jahanja v maneži ali po 
prostranstvih gozdov in pašnikov 
(ponujajo tudi vyčdnevne vode-
ne ture, ki obsegajo 2-3 
dni jahanja). Sicer na kme-
tiji pravijo, da šestčlanska 
družina razen za kmetijo 
živi še za goste, kar 
jim nikakor ni težko. 
Muzej s.ki vlak 
(www.club.si) pope-
ije turiste ob bohinj-
ski progi, ki je leta 
1906 povezala Dunaj 
in srednjo Evropo z 
jadranskim delom 
Avstro-Ogrske mo-
narhije . Ta železnica 
letos velja za eno 
najlepših železni-
ških povezav na sve-
tu, saj se ponaša z 
več mostovi in pre-
dori, najznamenitejši med njimi 
pa so bohinjski predor, karavan-
ški predor in solkanski most, naj-
večji kamniti železniški most na 
svetu. Ta turistični produkt od-
slikava kombinacijo sodobnega 
in tradicije. 
Maya - Pick&drop (www.maya. 
si) je agencija, ki se ukvarja zor-
ganizacijo in izvajanjem aktiv-
nih počitnic, raznih enodnevnih 
ter "team building" programov. 
Je prva in edina športna agenci-
ja na Tolminskem. Vse programe 
izvajajo v dolini reke Soče, ki 
spada med najlepše dele Slove-
nije. Gostom, med katerimi pre-
vladujejo Slovenci, Angleži, Li-
tvanci in Nemci, nudijo pred-
vsem možnosti preživljanja 
adrenalinskih počitnic, produkt 
Pick&drop pa je novost v njihovi 
ponud~ in predstavija posebno 
logistično rešitev za približanje 
te destinacije ciljnim gostom. 
www.slovenia .i nfo -
Prebujanje 
nem š k_ ega trga Majd, Ro,in, Dolenc, slowonionfo@t oolinc d, 
Ali se stanje nemškega gospodarstva in povpraševanja izboljšuje in kaj lahko letos pričakujemo v turizmu 
A prila 2007 je nemška raziskovalna institucija GfK (Die Gesellschaft fi.ir Konsumforschung) 
objavila podatke o znatnem povečanju povpraševa-
nja Nemcev v prvem četrtletju letošnjega leta, pri-
merjaje s preteklimi leti. Trenutno izmerjene vre-
dnosti rasti potrošniške klime so po GfK najvišje po 
letu 1980, odkar te raziskave potekajo. 
Nemški mediji povzemajo podatke, ki jih je podal 
GfK, in navajajo . nadpovprečno visoke indekse, ki 
naj bi preko povečanih povpraševanj na trgu kazali 
na vzpon nemškega gospodarstva . ozitivni p.odat-
ki o zaposlenosti in možni rasti plač oz. dohodkov 
pozitivno vplivajo na potrošnike v smislu vzpodbu-
janja nakupov pri vseh družbenih plasteh in je po 
omenjenih raziskavah optimizma najboij zmerna pri 
kupno najsposobnejših. 
Kot je v izsledkih o evropskih turistih objavil 
Eurostat, so v letu 2005 potovali Nemci, ki so 
si na počitnicah in izletih tudi veliko privošči­
li in so se zato na lestvici flops največjih turi-
stičnih zapravijivcev z 58,4 milijarde evrov, 
porabljenih na potovanjih in izletih, uvrstili 
na prvo mesto pred Britanci (48 milijard 
evrov), Francozi (25,1 milijarde evrov) in Ita-
lijani (18 milijard evrov). Seveda gre za seg-
ment kupno najsposobnejših gostov iz Nem-
čije, ki zanimajo tudi nas, vendar je za rezul-
tate slovenskega turizma bolj pomembno 
splošno izboijšanje gospodarske klime v 
Nemčiji, o čemer več v nadaijevanju . 
Povpraševanje vzbuja 
optimizem 
Podatki GfK in komentarji o izboijšanju nemškega 
gospodarstva ter povečanju povpraševanja se v na-
daijevanju ukvarjajo z vprašanjem o tem, kaj lahko 
pričakujemo v nadaijevanju leta . Trenutne nap~ve-
di so za prihodnje mesece na splošno dobre in .opo-
za rjajo le na občutijivost in možne negativne vplive 
političnih reform ali nenadne rasti cen energeritov, 
predvsem nafte. 
Glede na negativne trende nemškega turizma zad-
Prepoznavnost Slove-
nije na Q_emškem trgu 
Glede na promocijske aktivnosti STO oz. predstav-
ništva STO v Nemčiji, izvedene v prvih petih mesecih 
letošnjega leta na tem trgu, ugotavijamo naslednje 
značilnosti in možnosti, na katerih naj temeiji na-
daijnji razvoj turizma nemških gostov v Sloveniji : 
• promocijo Slovenije v Nemčiji in dvig prepoznavno-
sti Slovenije tudi kot turistično zanimive države člani­
ce Evropske unije smo letos nadgradili s promocijo 
uvedbe evra kot plačilnega sredstva; slovenski evro 
kovanci so se izkaza li kot zanimiva promocijska zgod, 
ba, za katero so Nemci tudi kot zbirateiji zelo zainte-
resirani; hkrati tudi za turizem uvedba evra pom eni 
la žjo prim e~avo cen ter olajšuje denarni promet v ča ­
su konkretnega obiska Slovenije, saj menjava dena~a 
ni več potrebna; nadgradnja promocije prepoznavno-
sti Slovenije je napoved predsedovanja Slovenije 
Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta; 
nega dela Nemčije je ob a·vtobusnem in individual-
nem PKW turizmu potrebna vzpostavitev letalske po-
vezave s Slovenijo, tudi cenovno dostopnejše, kot te-
meij ne infrastrukture za izvedbo potovanj na daijše 
razdaije. Na eni strani gre za potrebo po povezanosti 
Slovenije z nemško prestolnico Berlinom, po drugi 
strani pa je za turizem pomembna povezava s števil-
čnim zaledjem potencialnih turistov iz Westfalije, 
Sachsna z Leipzigom in Dresdnom, Hamburga itd. 
Pri vzpostavitva h novih letalskih linij imamo kot trg 
z majhnim zaledjem težko pogajalsko pozicijo. Ker 
je hkrati v Nemčiji od letošnje borze ITB v marcu ze-
lo prisotna tema o varstvu podnebja1glede na pro-
blematičnost podnebnih sprememb in s tem v zvezi 
predlogi strokovnih javnosti o nujnih ukrepih in za-
htevah za racionalnejši odnos tudi v turizmu, ki 
predvidevajo celo regulacijo vzpostavijanja letal-
skih povezav na razdaijah, krajših od 500 km, se v 
nemškem turizmu sprašujejo, ali lahko pričakujemo , 
revival avtobusnega turizma; gre za priložnost za 
organizatorje avtobusnih potovanj, ki so v preteklih 
njih let tudi v Sloveniji so optimistične objave o Predstavitev Slovenije na sejmu CBR v Munchnu februarja 2007 - Slovenija bo država partnerica CBR 2008 
nemškem trgu pa tudi dobrem bookingu glede na 
pretekle sezone za letošnje leto dobrodošla in 
vzpodbudna novica in čas je, da se Slovenija kottu-
ristič na destinacija ustrezno (re)pozicionira na 
nemškem t rgu . Odgovori na vprašanja o tem, kak-
šne in katere aktivnosti slovenskega turizma so nuj-
ne, da bomo pozitivne trende v Nemčiji pravočasno 
in pravilno usmerili v zanimanje za slovensko turi-
stično ponudbo in odločitve za obisk Slovenije, pa 
so odvisni od natančnejšega vpogleda v turistična 
povpraševanja Nemcev na eni in v slovensko ponud-
bo na drugi strani. 
- www.slovenia.info 
• ker je nemški trg relativno velik, in glede na lego 
N emčije in Slovenije, je za promocijo Slovenije kot 
turi stične destinacije v južnem delu Nemčije, tj . 
predvsem na Bavarskem in v Baden-Wurtenbergu, 
smiselno poudarjati bližino in lahko dostopnost 
Slovenije z avtocestno povezavo preko Avstrije, Sal-
zburga in Beijaka oz. Gradca , kar je zanimivo tako 
za individualne potnike z osebnimi vozili kot tudi za 
avt~busne prevoznike skupin; 
• Slovenija je letalsko povezana z Nemčijo z nekaj le-
ti dnevno iz Munchna in Frankfurta ; za dežele sever-
letih vzpona letalskega nizkocenovnega turizma 
doživeli znatno zmanjšanje poslovanja in krizo; s 
tem v zvezi bo Slovenija izkoristila nastop na letoš-
njem sejmu avtobusnega turizma RDA, ki bo avgu-
sta potekal v Kči ln u in se ga bo slovenski tu rizem že 
tra dicion alno udeležil in promoviral Slovenijo kot 
desti nacijo za avtobusni turizem z možnostjo vkiju-
čitve vrste tem (na rava , kultura , gastronomija); 
• glede na odzive splošnih in strokovnih javnosti na 
aktivnosti, ki smo jih izvedli v Nemčiji v prvih petih 
mesecih letos: 
januarja nastop na sejmu CMT v Stuttgartu in sejmu 
TMS v Dresdnu, februarja nastop na sejmu CBR v 
Mi.inchnu z izvedbo odmevne noyinarske konference 
za bavarske medije in predvsem pomemb no pridobi-
tvijo partnerstva Slovenije na sejmu CBR 2008, v 
marcu udeležba in izvedba aktivnosti na borzi ITB v 
Berlinu, z novinarsko konferenco, izvedba vrste 
promocijskih nastopov na stojnici in v programu 
Predstavitveni pult slovenskega turizma v Krefeldu 
Sonnenklar TV v okviru sejmov CMT, CBR in 1TB, in 
turistične predstavitve in prodaje preko TV progra-
ma, vključenega tudi v RTL program, udeležba in iz-
vedba promocije Slovenije na treh workshopih 
ADAC v Reutlingenu, Landshutu in Bad 
Zwischenhanu, sodelovanje v okviru knjižnega sej-
ma marca v Leipzigu, izvedba workshopa i~ novi -
narske konference aprila v Mi.inchnu, udeležba na 
sejmu IMEX aprila v Frankfurtu in izvedbi oglaševa-_....,_ 
nja na veleplakatih v Mi.inchnu in Frankfurtu v apri-
lu , izvedba tritedenske promocije Slovenije maja v 
Krefe ldu (Westfalija) izvedba promocije Slovenije v 
okviru predstavitev držav Evropske unije v več me-
stih v Nemčiji, se izkazuje interes Nemcev za tu1i-
stične produkte in programe slovenskega turizma 
glede na: 
• atraktivnost bližine in pokrajinske ter kulturne 
raznolikosti Slovenije in slovenske turistične po-
i 
nudbe; t 
• možnosti za aktivne počitnice v naravi, gorah, 
predvsem pohodništvo, kolesarjenje, aktivnosti na 
voda h, golf; 
• počitnice na obali; 
• možnosti za kulturne počitnice v mestih Ljubijani, 
Mariboru ter ostalih mestih s ponudbo kulturnih do-
godkov; 
• možnosti za izvedbo srečanj s področja MICE v 
Sloveniji; 
• ponudbo slovenskih naravnih zdravilišč z zdravni-
ško, kopališko in wellness ponudbo; 
• kakovost gastronomije v Sloveniji. 
Tudi prispevki o Sloveniji, ki jih nemški mediji ob-
javijajo v prvi polovici letošnjega leta , zajemajo 
naštete vsebine, številčno izstopajo predvsem 
predstavitve Slovenije kot celote s predstavitvami 
prepleta Alp, obale, Ljubijane, predstavitve Julij-
skih Alp in TNP-ja, Bleda, Bohinja, doline Soče, po-
hodni štva, aktivnosti v naravi, golfa v Sloveniji , 
slovenske obale, Krasa in atraktivnosti jam, Ljubija-
ne in Maribora, napovedi in atraktivnosti kulturnih 
dogodkov letošnjega poletja v Sloveniji, predstavi-
tve slovenskih naravnih zdravilišč, pojavijajo pa se 
tudi prispevki o možnostih za obisk Slovenije za 
motoriste s predlogi za atraktivne krožne poti po 
Sloveniji, tu se pojavijajo tudi Savinjske Alpe, pred-
stavijene pa so tudi možnosti za potnike z avtodomi 
oziroma prikolicami. 
Poleg organizacije in izvedbe novinarskih konfe-
renc za predstavnike medijev in avtorje izvajamo 
pripravo in posredovanje najmanj treh tematskih 
zgodb za medije mesečno in organiziramo in izvaja-
mo tudi študijska potovanja v Slovenijo, v maju smo 
izvedli študijsko -potovanje na temo Slovenske Istre 
z Ljubija no, v juniju pa študijski obisk na temo ak-
tivnih počitnic v Sloveniji in Julijskih Alp; obakrat 
smo zagotovili tudi prisotnost novinarjev z 
Bavarske v zvezi z napoveami partnerstva Slovenije 
na CBR 2008 v Mi.inchnu; pripravijamo nekaj tehtnih 
individ ualnih obiskov avtorjev, fotoreporterja Man -
freda Rakebranda, izved li pa smo tudi že prvi del 
obiska avtorice La re Marr-Bieger, ki za založbo 
Michael Mi.iller Verlag pripravija novo izdajo vodiča 
o Sloveniji. 
Umeščanje Slovenije 
kot destinacije za 
goste iz Nemčije 
Glede na začasne statistične rezultate je v prvih 
petih mesecih letošnjega leta Slovenijo obiskalo 
56.001 gostov iz Nemčije, ki so ustvarili 164.883 
prenočitev, kar je za 2 % več prenočitev in 4 % več 
prihodov nemških gostov primerjaje z istim obdob-
jem v lanskem letu. 
Po nekaj letih negativnega trenda so letošnje šte· 
vilke vzpodbudne, za nadaijnje večanje pa bo kiju· 
čen vstop, pravzaprav prodor in obstanek v prodaj-
nih sistemih nemških TO/TA. Veliki TO, ki v letoš-
njem letu s porokami preko državnih meja prvič , 
zgodovini postajajo nadnacionalne organizacije. 
zaostrujejo že tako trdo bitko dogovorov za cenE 
turističnih paketov in nastanitev, cena pa je n, 
nemškem trgu pri izbiri počitnic še vedno jezičei 
na tehtnici odločitve za preživijanje počitnic. 
V sodelovanju s TO/TA je potrebno izkoristiti trene 
specializacije za zgoraj na štete produkte, za katerE 
obstaja interes in povpraševanje in za katere v Slo· 
veniji lahko zagotovimo ponudbo. O tem smo obve-
šča li vodstva in predstavnike nemških TO/TA, ke 
smo na predstavništvu STO v Nemčiji izvajali siste-
matična vabila k udeležbi na letošnjem SIW-u. Re-
lativno visoko število in usmeritev prijavljeni~ 
predstavnikov iz Nemčije potrjuje porast in specia-
lizacijo zanimanja za Slovenijo v Nemčiji kot per-
spe ktivno in zanimivo destinacijo pa Slovenije 
predstavijajo tudi strokovni turistični nemški me-
diji. ' 
Glede na predstavijeno smo v fazi promocije Slove-
nije na nemškem trgu, ko je potrebno B2C in B2E 
promocijske aktivnosti izvajati tesno povezano, sa: 
mora vzpodbujanju prepoznavnosti Sloveni-
je kot turistične destinacije najširši javnosti 
in predstavitvam atrakcij Slovr nije v mediji h 
slediti konkretna ponudba ustreznih turi-
stični h produktov in programov slovenskega 
turističnega gospodarstva, vkijučeni h v po-
nudbo nemških turističnih agencij in prodaj-
nih poti, tudi ~pletnih. 
Tako np r. prorRociji Slovenije na Sor-rnenklar 
TV sledi ponudba in prodaja konkretnih po-
nudnikov in programov preko TV, FTI in 
BigXtra, pri čemer trenutno sodelujejo štirje 
partnerji slovenskega turističnega gospo-
darstva. 
Po SIW-u izvajamo sistematični follow-up_ in 
v kontaktih z udeleženci iščemo nove pove-
zave in izboijšano ponudbo. Tako se npr. FIT Reisen 
in Euromed že dogovarjata s partnerji v Sloveniji za 
povečanje ponudbe slovenskih naravnih zdravilišč, 
TUI povečuje ponudbo Slovenije kot zimske desti-
nacije, ITS in Neckermann nadaijujeta sodelovanje, 
Dertour išče nove možnosti, medtem ko manj še 
agencije izkazujejo ve liko zadovo ijstvo z izboijšano 
ponudbo za aktivnosti v naravi, kulturne dogodke 
ter kulinariko. 
Junija je potekalo oglaševanje Slovenije v tiskanih 
medijih , časopisih in revijah izbranih nemških de-
žel, po novili pa smo tudi oglaševanje na veleplaka-
tih v Frankfurtu in Mi.inc hn u. Motiv oglasa na vele-
plakatih, ki vabi na počitnice v Julijske Alpe - Pau-
se, je po poročanju revije Werbung&Verkaufen v 
zvezi s kakovostnim komuniciranjem junija 2007 na 
osnovi testiranj inštituta IMAS uvrstil na visoko 
sedmo mesto med vsemi motivi velep lakatov v 
Nemčiji v prvi polovici leta. 
V avgustu nas čaka nastop na sejmu RDA v Kolnu in 
na specializiranem sejmu Eurobike v Friedrickhafnu 
ter novembra v Leipzigu. Pripravijamo študijski 
obisk novinarjev na temo gastronomije, izved li ga 
bomo konec septembra , v nač rtu imamo de lavnico 
oziroma predstavitev Slovenije v Frankfurtu itd. • 
www.slovenia .info III 
Italija ohranja • p rima t,rn,d Sh t, gomd.sht@slo,enia-tomism.it 
Zadnji statistični podatki kažejo, da naša zahodna soseda še utrjuje položaj najpomembnejšega tujega trga za slovenski 
turizem. Kar 24,7 odstotka tujih gostov, ki so v prvih petih mesecih letošnjega leta obiskali Slovenijo in ustvarili skupaj 
20,7 odstotka nočitev, prihaja namreč iz Italije. 
naprej glede dostopnosti do več turi-
stičnih destinacij - predvsem na vzho-
du Slovenije. Izpostaviti ve lja tudi in-
vesticije v namestitvene strukture. 
Odločitev za prehod na višjo raven po-
nudbe se je pokazala za pravilno, tudi 
ob upoštevanju dejstva, da gredo v tej 
smeri vse razvite turistične destinacije 
in bi imelo vsako oklevanje dolgoročno 
usodne posledice. 
čakujemo še večje zanimanje za to pro-
dajno pot, zato moramo omogočiti ita-
lijanskim gos·tom uporabo tega kanala 
čim prej in v čim večji meri - tudi vita-
lijanskem jeziku . 
Turistična borza Globe v Rimu marca 2007 
Eden od bistvenih trendov, ki smo ga 
zaznali med italijanskimi turisti in ki bi 
ga želel posebej izpostaviti, je vse ve-
čja uporaba modernih tehnologij 
(predvsem spleta) pri odločanju za iz-
biro počitniške destinacije. Priča smo 
naraščajočemu številu on-line rezerva-
cij turističnih storitev preko svetovne-
ga spleta, zato je pomembno, da slo-
Na predstavništvu Slovenske turistične 
organizacije v Italiji na podlagi podat-
kov, s katerimi razpolagamo, predvide-
va mo, da se bo pozitiven trend priho-
dov italijanskih gostov še nadaljeval. 
Veliko rezerve vidimo pri razbijanju 
zmotnih predstav o naši državi, Slove-
nija je namreč za velik del Italijanov še 
vedno neznana destinacija. Veliko si 
glede tega obetamo od Jstopa Sloveni-
je v schengensko območje, ko bodo po-
polnoma odpravljene mejne formalno-
sti, in od predsedovanja Slovenije 
Evropski uniji v prvi polovici leta 2008. 
Po naših pričakovanjih bosta omenjena 
dogodka utrdila ugled Slovenije in nas Izrazito pozitiven trend nara-ščanja števila italijanskih go-
stov seje pričel leta 2002 . Po kri-
zi ob uvedbi evra se je krivulja 
stabilizirala na poti navzgor. V 
času optimizma, ki ga ut~uje iz-
razita gospodarska rast, je laže 
bremeniti družinski proračun tu-
di za potovanja. Glede na opti-
mistične napovedi rasti evrop-
skega in italijanskega gospodar-
stva pričakujemo, da se bo nada-
ljevala tudi v celotnem letu 
2007. Najpomembnejša je visoka 
gospodarska rast, ki se odraža v 
lažjem odločanju za počitnice in poto-
vanja. 
Generato~i rasti števila italijanskih go-
stov so različni. Sloveniji v prid govori 
dejstvo, da se potovalne navade Italija-
nov spreminjajo - v zadnjih petnajstih 
letih seje namreč čas, ki ga Italijani na-
menjajo za počitnice, skrajšal s 15 dni 
na dvakrat po 4 dni. Za globalni turizem 
- predvsem za oddaljene destinacije - je 
to vsekakor neprijetna novica, ki pa po 
drugi strani postavlja v izrazito boljši 
položaj bližnje destinacije, primerne za 
preživljanje podaljšanega vikenda, med 
katere sodi tudi Slovenija. 
Danes gost zahteva veliko več kot zgolj 
sobo z razgledom in dobro kulinariko. 
Sodoben turist ne pride več obiskat ne-
kega kraja samo na pokušino, pač pa si 
želi celovito doživetje. Želi si sprostitve 
in počitka, vendar tudi doživetja kultu-
re, okusov, ritmov. Velikokrat si gost 
izbere obisk v času kakšnega dogodka, 
ko je več možnosti za spoznavanje du-
ha kraja in njegovih prebivalcev. Gost 
- www.slovenia .info 
ob pozitivnih izkušnjah tak kraj pono- venski turistični ponudniki poleg kako-
tranji in se pogosto vrača. V dobi glo- vostne predstavitve ponudbe omogoči- , 
balizacije sodobni turist - morda para- jo tudi rezervacijo oziroma nakup stori- pozicionirala kot varno, kredibilno in 
doksalno, po drugi strani pa pričakova- tve preko tnterneta . V prihodnosti pri- politično stabilno državo. • 
no - želi spoznavanja posebnosti, raz-
ličnosti . Žal ga pri tem pogosto prega-
nja čas. 
Temu trendu se prilagaja tudi čedalje 
več slovenskih turističnih delavcev, ki 
gosta usme~ajo in mu omogočajo pes-
tro paleto izbire za ves čas bivanja. Na 
drugi strani so tudi italijanski gosti 
prepoz,nali in priznali kakovost sloven-
ske tur.istične ponudbe. Rezultati razi-
skave ugledne institucije UIC (Ufficio 
Italiano dei C~bi) o-zadovoljstvu ita-
lijanskih gostov s slovensko turistično 
ponudbo so pokazali , da so najvišjo 
možno oceno prejeli namestitvena in-
frastruktura (kar sovpada z zaključkom 
prvega cikla izgradnje in prenove ho-
telskih kompleksov), gostinska ponud-
ba oziroma kakovost kulinarične po-
nudbe ter kulturna ponudba. Elementi 
1 
turistitne ponudbe, kjer je Slovenija 
prejela slabšo oceno, in kjer imamo pri-
ložnost za izboljšanje, pa so dosto-
pnost in razpoložljivost turističnih in-
formacij, možnost nakupovanja in pri-
jaznost turističnih delavcev. 
Na porast prihodov je vplivalo tudi več 
ugodnih dogodkov v Sloveniji. Uspe-
šna uvedba evra brez očitnih podraži-
tev je poleg pozitivnega psihološkega 
učinka omogočila Italijanom neposre-
dno prime~avo cen. Privlačno razmer-
je med kakovostjo in ceno storitev 
ostaja ena konkurenčnih prednosti 
Slovenije pred tekmeci . Z dograditvijo 
avtocestnega križa je bil storjen korak 
Kako doseči 
• ciljno publiko mladih? 
Oglašujte na 
www.slovenia.info/igrajspoznajl 
..... ) Najbolj izvirna predstavitev Slovenije za mlade 
•····} Interaktivna animirana klepetalnica 
s predstavitvijo slovenskih turističnih destinacij 
·····} 9 animiranih scen 
•····} Več kot 12.000 obiskov mesečno 
·····} Obiščite stran in postanite naši partnerji 
www.stovenia.info/igrajspoznaj 
Slovenija na zmagovalni stopnici 
Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor je na prestižnem evropskem tekmovanju v strežnih veščinah 
Georges Baptiste Cup že tretjič zapored stala na zmagovalnih stopničkah. 
VSŠGT Maribor nadaijuje z nizanjem uspehov v mednarodnem merilu in s tem povečuje prepoz-
navnost Slovenije ter svoj ugled med strokovnjaki s 
področja gostinstva in turizma. 
Na letošnjem _evropskem tekmovanju, ki seje odvijalo 
21. aprila v Madridu, je na stopničkah ponovno stal 
tekmovalec te šole. Komaj 19-letni študent Martin Je-
zeršek je pokazal izjemno spretnost in znanje. Med 
tekmovalci iz trinajstih evropskih držav je kijub svoji 
mladosti zaradi odličnih priprav in požrtvovalnega 
truda zasedel t~etje mesto. Ta uspeh ima toliko večjo 
težo, ker pomeni tretjo zaporedno uvrstitev v sam 
evropski vrh , kar doslej ni uspelo še nobeni državi. 
Pokal Georgesa Baptista je zelo tradicionalno za-
snovan. Tekmovanje oziroma merjenje spretnosti in 
znanj poteka po merilih klasične francoske strežbe 
v osmih disciplinah, na čemer temeiji svetovna gas-
tronomija. Posamezni tekmovalec mora pred gosti 
prikazati obvladovanje številnih veščin : flambira-
Martin Jezeršek (tretji z leve), študent VSŠGT 
Maribor, zasedel tretje mesto na prestižnem tek-
movanju Georges Baptiste Cup. 
nje, razkosavanje, mariniranje, filiranje, mešanje 
koktajlov, svetovanje in kombiniranje vina k posa-
meznim jedem. 
Tekmovanja za to cenjeno nagrado potekajo v Fran-
ciji že od leta 1961 v spomin na Georgesa Baptista, 
izvrstnega strežnega strokovnjaka, ki ima v gostin-
ski stroki neizbrisen sloves. Med člani odbora za 
organizacijo evropskih "tekmovanj pa je od leta 
2005 tudi direktorica VSŠGT Maribor, mag . Helena 
Cvikl. 
Gostinstvo kot ena od storitvenih dejavnosti, ki s 
svojo enogastronomsko privlačnostjo sooblikuje in 
ohranja turistične destinacije in njene posebnosti, 
ima neupravičeno podcenjeno veijavo. Gostinski po-
klici so pri nas v preteklem obdobju izgubili ugled in 
spoštovanje, ki so ga deležni v enogastronomsko vi-
soko razvitih državah . Obvladovanje strežnih veščin 
je nedokončana zgodba, saj se dober natakar v njih 
uri vse živijenje ter tako oblikuje svoj stil. VSŠGT Ma-
ribor z udeležbo na številnih prizna ~ih mednarodnih 
tekmovanjih ter s svojim strokovnim in izobraževal-
nim delom kot pomemben člen oblikuje strokovne 
standarde in samozavest pomembnemu delu sloven-
skega gostinskega kadra. • 
• Mesec maj je bil za Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor prav poseben mesec. Kot zaključek devete-
ga in uvod v jesensko, jubilejno deseto leto delovanja je šola v sredo, 30. maja, v mariborskem hotelu Habakuk or-
ganizirala posebno kulinarično doživetje, na katerem je potekal tudi prvi izbor Ambasador gostoljubja 2007. Ome-
njena prireditev je nov projekt šole, s katerim želi predvsem med mladimi spodbujati še večji interes po razvoju ino-
vativnosti in doseganju mednarodnih dosežkov v stroki. 
Ambasador gostoijubja je naziv, ki ga želi šola vsako leto podeliti študentu, ki je v času študi- _...,_ 
ja pokazal izjemno zavzetost in smisel za poklic v go-
stinstvu in turizmu ter vse to začinil s kakšnim uspe-
hom z mednarodnih tekmovanj , kjer je Višja strokov-
na šola za gostinstvo in turizem Maribor redno pri-
sotna. Za naziv ne štejejo zgoij desetke v indeksu, 
ampak predvsem nabor praktičnih izkušenj, medna-
rodnih uspehov in zagnanosti posameznika .. Amba-
sador gostoijubja je v prvi vrsti promotor dežele, iz 
katere prihaja, in oseba z žeijo po razvoju i~ovacij 
na področju gostinstva in turizma . Ker ima v svetu 
gostoijubje (angl. hospitality) razsežnosti prave in-
dustrije, je prav, da tudi Slovenija ob nenehnem 
stremenju k odličnosti stroke prispeva k njenemu 
nadaijnjemu razvoju. 
Za naziv Ambasador gostoijubja 2007 in mikavno na-
grado, to je postati za mesec dni del kolektiva v emi-
nentnem hotelu petih zvezdic v Veliki Britaniji, se je 
potegovalo sedem nominirancev, ti so bili : Martin Je-
zeršek, Borut Jovan, Matej Kerec, Tea Kozar, Gregor 
Narat, Jakob Polajžer in Lidija Šijanec. V programu ve-
čera so občinstvu vsak zase v sliki in besedi predstavi-
li svoje vizije in mednarod_ne uspehe. Na koncu je na-
ziv, nagrado in stekleno skulpturo Steklarne Rogaška 
prejela študentka 2. letnika, smer Turizem, Tea Kozar, 
in tako postala prva Ambasadorka gostoijubja 2007. 
Na sliki z leve proti desni: mag. Helena Cvikl, di-
rektorica VSŠGT Maribor in pobudnica projekta, 
mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direkto-
rata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo 
ter Tea Kozar, ambasadorka gostoljubja 2007. 
Podelitvi naziva so prisostvovali mag. Madan Hribar, 
generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrs-
tvu za gospodarstvo, Franc Kangler, župan Mestne ob-
čine Maribor, Andrej Verlič, podžupan Mestne 
občine Maribor, Alenka Iskra, predsednica 
Uprave Term Maribor, in direktorica Višje strokovne 
šole za gostinstvo in turizem Maribor, mag. Helena 
Cvikl, ki je ob koncu kulinaričnega dogodka povedala, 
da se novoizbrana ambasadorka pridružuje vrsti odlič­
nih posameznikov, ki jim delo v gostinstvu in turizmu 
pomeni način živijenja. Po njenem mnenju je ta prire-
ditev promocija gostinske stroke in ena od inovativnih 
oblik spodbujanja odličnosti v gostinstvu in turizmu, 
saj je izjemnega pomena, da začnemo bodoče mojstre 
naše stroke oblikovati že v njihovih rosnih študentskih 
letih. Šoli in novoizbrani ambasadorki so čestitke za 
omenjeni izbor poslali tudi predsedniki mednarodnih 
združenj hotelskih in turističnih šol. 
Omenjenega izbora seje ta večer ob vznožju Pohor-
ja udeležilo več kot 90 povabijenih eminentnih go-
stov s strani turističnega gospodarstva. Razlog več 
za tovrstno druženje pa je sovpadal tudi s časom in 
geslom evropskega praznovanja, ki letos ob 50. 
obletnici združitve poteka pod geslom "SKUPAJ". 
Skupaj so tako šola in turistično gospodarstvo, obo-
ji vpeti v širši evropski prostor, preživeli prijeten 
večer, za katerega upamo, da bo še boij utrdil dose-
danje vezi sodelovanja in da bo tovrstnih spodbu-
janj inovativnosti in kreativnosti med mladimi v go-
stinstvu in turizmu še več . ■ 
www.slovenia.info • 
Zasedanje UNWTO na Bledu 
Med 23. in 25. majem 2007 je Slovenija na Bledu prvič v obdobju samostojnega članstva gostila 46. zasedanje UNWT0 Komisi-
je za Evropo s spremljajočim strokovnim seminarjem z delovnim naslovom "Inovacije v turizmu: prilagajanje spremembam". 
S lovenija je na lanskoletnem 45. zasedanju Regio-nalne Komisije UNWTO za Evropo v Kazahstanu vlo-
žila kandidaturo za gostitegico letošnjega že 46. zase-
danja UNWTO Komisije za Evropo in bila pri tem uspe-
šna. Po nasledstvenem sporazumu iz leta 1992je Slove-
nija članica Svetovne turistične organizacije (UNWTO). 
Slednja je leta 2004 postala Specialna agencija OZN, kar 
je njen vpliv in pomen za razvoj svetovnega turizma še 
povečalo. Ta največja mednarodna turistična organiza-
cija je organizirana po kontinentalnem načelu, kjer Re-
gionalna Komisija ?a Evropo pomeni najširšo, evropsko 
raven povezanosti držav članic UNWTO, ki se redno vsa-
koletno srečujejo v okviru letnih regionalnih komisij. 
Zasedanje regionalne Komisije pomeni najvišjo usklaje-
valno platformo programa dela organizacije, usklajeva-
nju evropskih regionalnih aktivnosti z drugimi regional-
nimi Komisijami oziroma kontinenti, obravnavo vseh 
aktualnih zadev kot je npr. krizno upravganje in ravna-
nje v primeru naravnih, zdravstvenih ali drugih katas-
trof, ki ogrožajo evropski in svetovni turizem kot 
tudi obravnavo priprav na bližajočo se Generalno 
Skupščino UNWTO, ki bo meseca novembra v Car-
tageni de Indias v Columbiji. 
O UNWTO 
Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je vo-
dilna mednarodna organizacija za področje turi-
zma. Od 23. decembra 2004 je specializirana 
agencija Organizacije združenih narodov, kar po-
stavga mednarodni turizem na vrh lestvice priori-
tet Organizacije združenih narodov, skupaj s ~ul-
turo (Unesco), zaposlovanjem (ILO), razvojem 
(UNDP), varovanjem okoga (UNEP), prehrano 
(FAO) in drugimi organizacijami. Osnovne naloge 
UNWTO so raziskave o razvoju turizma v svetu, spodbuja-
nje vzdržnega turizma, spodbujanje dviga kakovosti tu-
rističnih proizvodov in storitev, ohranjanje splošne var-
nosti in varstvo turistov kot potrošnikov, krepitev med-
narodnega sodelovanja, odpravganja revščine s pomo-
čjo turizma v nerazvitih državah, izvajanje globalnih trž-
nih raziskav in komuniciranja z javnostmi ter oblikova-
nje temegnih smernic, priporočil in usmeritev vladam 
držav članic in turistični industriji pri njihovem strate-
škem razvojnem načrtovanju. Sedež UNWTO (sekretariat 
organizacije) je v Maciridu, organizacijo financirajo nje-
ne članice s pomočjo članarine, del sredstev pa pridobi-
va tudi v obliki donacij ter s svojo ekonomsko aktivnos-
tjo. Slovenija je stalna in aktivna članica UNWTO in sicer 
po nasledstveni pogodbi SFRJ. Področje sodelovanja in 
koordinacije med UNWTO in Slovenijo pokriva nacional-
na koordinatorka za UNWTO pri Ministrstvu za gospodar-
stvo, ki koordinira in usklajuje tudi sodelovanje z Mini-
strstvom za zunanje zadeve, Sektodem za mednarodne 
organizacije in človekovo varnost. 
, UNWTO 
prvič v Sloveniji 
Letos je Slovenija na Bledu tako prvič v obdobju samo-
stojnega članstva v tej mednarodni organizaciji gostila 
46. zasedanje UNWTO Regionalne Komisije za Evropo. 
Zasedanje U NWTO Komisije za Evropo in strokovni semi-
nar sta potekala med 23. in 25. majem na Bledu, natan-
čneje v Hotelu Golf. Ministrstvo za gospodarstvo je bilo 
v imenu države Slovenije nosilni pokroviteg zasedanja 
Komisije in koordinator z UNWTO kot organizatodem 
zasedanja in strokovnega semi nada, nosilec tehnične­
ga dela izvedbe konference in glavni koordinator za pri-
pravo spremgevalnega turistično - družabnega dela konfe-
rence je bila Slovenska turistična organizacija. 
V okviru spremgajočega družabno-turističnega progra-
ma bi posebej izpostavili, daje Ministrstvo za gospodar- -
~o uradno gostilo osrednjo slavnostno večedo z zabav-
nim programom v Grand hotelu Toplice na Bledu druge-
ga dne. Tretji družabni večer pa je v gostilni Avsenik v 
Begunjah gostila Slovenska turistična organizacija. 
Pri izvedbi tovrstnih konferenc je ustagena praksa držav 
gostitegic, da pokrovitegstvo nad posameznim druža-
lNNOVATION [N TOUR1$M: 
ADAPTING TO CHANGE 
t 
L' INNOVATio'N DANS l,E TOU:RISME: 
S'ADAPTER AU CHANGEMEiNT 
Bled, Sl@venia, 24111 11!0 25th May: 2Q)@7 
Zdenko Mičič, hrvaški državni sekretar za pomorstvo, turizem, promet in razvoj, Janez Fajfar, župan 
občine Bled, mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, Francesco Frangialli, generalni sekretar 
UNWTO in Luigi Cabrini, regionalni predstavnik za Evropo pri UNWTO 
- www.slovenia.info 
bno-turističnim spremgevalnim programom prevzame 
ob mestu gostitegu dogodka še prestolnica države 
vkgučno z najpomembnejšimi javnimi institucijami ozi-
roma zasebnimi turističnimi gospodarskimi družbami v 
državi, saj omenjeni dogodek pomeni tako odlično pri-
ložnost za promocijo turizma države gostitegice kot tudi 
posameznih turističnih destinacij. Da bi se Slovenija kar 
najboge izkazala kot gostitegica, sta pri izvedbi dveh ve-
černih dogodkov sodelovali tudi občina Bled s Turizmom 
Bled, ki sta bila gostitega sprejema s spremgajočim pro-
gramom za udeležence na Blejskem gradu prvega dne 
zasedanja ter Mestna občina Ljubgana in Zavod za turi-
zem Ljubgana, ki sta gostili četrti in zadnji družabni ve-
čer s slavnostno večedo na Ljubganskem gradu. 
Udeleženci so v Sloveniji poleg Bleda spofna li tudi nekaj 
pomembnih krajev, poleg prestolnice tudi Brdo, kjer so 
si ogledali osrednje prizorišče oz. nov kongresni center, 
ki bo središče slovenskega predsedovanja Evropski uniji 
v 2008. 
Turizem v prihodnosti 
Turizem sodi danes med najhitreje rastoče dejavnosti v 
svetu. Globalizacija predvsem turizmu prinaša nove 
možnosti in razvojne priložnosti . Leta 2003 je tako čez 
meje svojih držav potovalo skoraj 700 milijonov gudi (v 
to ni vkgučen domati turizem), vsako leto svetovni turi-
zem beleži povprečno 5-odstotno rast. Do leta 2020 se 
ocenjuje, da bo števi lo mednarodnih turistov doseglo 
1,6 milijarde. V turizmu in spremgajočih panogah se na 
leto obrne približno 3500 milijard doladev, kar znaša 
10 odstotkov svetovnega poslovanja. Zato je moč trditi, 
da je turizem ob intenzivnem razmahu letalskega pro-
meta, ki omogoča globalno poslovanje vseh sektodev 
(ne zgog turizma), eden najmočnejših gibal globaliza-
cije, pri čemer je temegno načelo UNWTO neodstopanje 
od načel pravičnosti v razvojnih procesih, kjer ne sme 
biti kg učen zgog poslovni dobiček temveč tudi odprav-
ganje revščine in nerazvitosti v svetu, razvoju novih tu-
rističnih destinacij in vlaganju dobička nazaj v ohrani-
tevtemegnih naravnih, kulturnih in socialnih potencia-
lov posamezne turistične regije, kar zmanjšuje možnost 
pojava sodobnih oblik izkoriščanja in neokolonizacije. 
Turizem kgub krizam preteklih let (SARS, BSE, ptičja 
gripa, globalni terorizem, rast cen nafte, cunamiji in 
druge naravne katastrofe) beleži vzpodbudne rezultate 
in po prognozah UNWTO se bo ta rast nadagevala tudi v 
naslednjih 20 letih. Prihodki od mednarodnega turizma 
(opomba: prihodki od domačega turizma v okviru posa-
meznih držav niso vkgučeni) so naraščali v zadnjih šest-
najstih letih v povprečju po devet odstotkov letno. 
Predvideno je, da bodo znašali neposredni prihodki od 
mednarodnega turizma v svetu leta 2010 kar 1.550 mi-
lijard ameriških doladev. Pri tem Evropa ostaja najpri-
vlačnejša in najuspešnejša turistična destinacija sveta. 
Da bi Evropa to ohranila tudi v naprej, se turistična po-
litika Evropske unije strateško povezuje z UNWTO in pri 
tem upošteva priporočila, dognanja in usmeritve 
UNWTO ter globalne turistične trende in pripravga temu 
ustrezne ukrepe razvoja evropskega turizma. • 
STB Golf lnvitational turnir 
18. maja 2007 je v organizaciji Slovenske turistične organizacije na golfskem igrišču v Arboretumu potekal drugi STB Golf 
Invitational turnir, namenjen predvsem tujim novinarjem, specializiranim za golfski produkt. Turnirja so se udeležili tudi 
vidni predstavniki slovenskega gospodarstva kot mag. Andrijana Starina Kosem, tedanja državna sekretarka na Ministrstvu 
za gospodarstvo, in mag. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo. 
"Brez dvoma bo Slovenija s kvalitetno 
športno in turistično ponudbo v kratkem 
času postala pomembna golfska destina-
cija. Dostopnost in bližina različnih turi-
stičnih znamenitosti bosta prispevali k še 
privlačnejšemu produktu golfa. Ustvarja-
nje edinstvene turistične ponudbe je 
ključnega pomena pri izstopanju v priho-
dnosti." 
Miguel Nieto Gonzales, urednik, Costa del 
Golf, Španija 
Slovenska turistična organizacija se je glede na lanskoletni dober odziv na prvi STB Golfinvita-
tional turnir, kije potekal na Bledu, tudi letos odlo-
čila za izvedbo turnirja, z namenom tujim novinar-
jem preko omenjenega dogodka predstaviti ponud-
bo slovenskih golfskih igrišč. Povabilu seje odzvalo 
preko 50 novinarjev iz Velike Britanije, Belgije, 
Nemčije, Avstrije, Nizozemske, Španije, Francije, 
Finske, Češke in Italije, turnirja pa so se udeležili 
tudi slovenski golfisti - predstavniki nekaterih slo-
venskih podjetij. 
Golfski turnir s pričetkom ob 11. uri sta z nagovo-
rom odprla mag. Marjan Hribar ter mag. Dimitrij Pi-
ciga, direktor Slovenske turistične organizacije. Za 
tiste, ki se nad tem športom šele navdušujejo,je bi-
la organizirana šola golfa na driving rangu Golf igri-
šča Arboretum, čigar ekipa je odlično poskrbel~ za 
ureditev igrišča, nemoten potek turnirja ter ostalih 
spremijevalnih aktivnosti. 
Turnirju, ki je trajal do poznih popoldanskih ur, je 
zvečer na Ljubijanskem gradu sledila slavnostna ve-
čerja z razglasitvijo rezultatov, podelitvijo priznanj 
in spremijevalnim programom . Goste je uvodoma 
presenetila in s svojim nastopom navdušila operna 
pevka Alenka Gotar, ki se je le nekaj dni pred tem 
vrnila iz evrovizijske popevke (Eurosong) iz Helsin-
kov, ob izbrani kulinariki Hiše kulinarike Jezeršek 
pa so se s pestrostjo slovenske glasbene ustvarjal-
nosti predstavili še violinistka Anja Bukoved ob 
spremijavi kontrabasistke Kate Hosking, vokalistka 
skupine Katalena Vesna Zornik ob spremijavi piani-
"Slovenija je čudovita dežela naravnih 
bogastev z odličnimi golfskimi igrišči, ki 
se lahko brez dvoma primerjajo z golfsko 
ponudbo Španije, Portugalske, Avstrije 
in Turčije. Staro mestno jedro Ljubljane 
je prekrasno, da sploh ne omenim Bleda, 
ki izstopa s presunljivo lepoto. Posebej 
naj pohvalim tudi izvrsten spremljevalni 
program dogodka z večernim dogodkom 
na Ljubljanskem gradu." 
Rosw:i tha Kammerl, glavna urednica, Golf Fee 
Card In ternational, Nemč:ija 
"Obisk Slovenije je bil zame veliko odkri-
tje in prijetno presenečenje. Najbolj mi 
je všeč prijaznost Slovencev in utrip in 
podoba LjubljCJ.JJe. Naj še pohvalim orga-
nizacijo drugega STB Golf Invitational 
turnirja s čudovitim programom. In če se 
nekega dne izgubim ... , me poiščite na 
Bledu." 
Nuria Pombo San Miguel, vodja drui be S&P 
Comunicaci6n, Španija 
Zmagovalec drugega STB Golf Invitational turnir-
ja Peter Richard Milligan (na levi) ter mag. Dimi-
trij Piciga, direktor Slovenske turistične organi-
zacije, ob predaji pokala. 
"Namestitev, študijska potovanja, kuli-
narična ponudba ter večerni program so 
ob prijaznem timu organizatorjev pripo-
mogli k odlični in pohvale vredni izvedbi 
dogodka. V Slovenijo se bom z veseljem 
ponovno vrnila." 
adine Schu tte, Revue Golf, Belgija 
sta Erika Vasilija Marenčeja, uradni del programa pa 
je za kij učil Zoran Zorko, virtuoz na harmoniki, ki je 
navdušil s svojo izvirno interpretacijo slovenskih 
melodij. Uradnemu delu programa je sledil še glas-
beni poobedek v družbi Alenke Godec in njenega 
tria . 
"Celoten dogodekje bil odlično organizi-
ran, turnir je potekal v čudovitem okolju 
golfskega igrišča Arboretum. Zelo dobra 
se mi zdi zamisel, da so se turnirja ude-
ležili tudi predstavniki slovenskega go-
spodarstva. Menim, da Slovenija lahko 
veliko nudi svojim gostom in upam na 
poglobljeno sodelovanje med Ceško in 
Slovenijo. " 
Natalie Redkova, odgovorna urednica, Eurome-
dia CS, Češka 
"Zelo sem užival pri odkrivanju sloven-
skih golfskih igrišč in srečevanju prijet-
nih ljudi. Slovenija je odlična golfska de-
stinacija za vse stopnje igralcev. Komaj 
čakam, da se ponovno vrnem v Sloveni-
jo." 
Terro Parkkinen, odgovorni urednik, Pro Golf 
Magazine, Finska 
Zmagovalec turnirja, Britanec Peter Richard Milli-
gan, seje ob prejetju pokala zahvalil Slovenski turi-
stični organizaciji za odlično organiz'acijo dogodka 
ter pohvalil dobro slovensko golfsko ponudbo . 
študijska potovanja 
tujih novinarjev 
, 
Namen srečanja je tujim novinarjem predsta-
viti ponudbo slovenskih golfskih igrišč ter jih 
seznaniti z ostalo turistično ponudbo Slove-
nije. V ta namen smo naslednji dan za udele-
žence turnirja organizirali dve enodnevni 
študijski potovanji z možnostjo igranja golfa 
oziroma udeležbe v šoli golfa na najstarejšem 
golfskem igrišču v Sloveniji, na Golf igrišču 
Bled, kjer je goste pozdravil Gerry Jekl, 
menedžer blejskega golfskega igrišča, ter na 
našem najmlajšem golfskem igrišču, na Golf 
igrišču Otočec, kjer je goste sprejel Albin Kre-
gar, direktor igrišča Golf Grad Otočec. 
Negolfisti pa so si ta dan , poleg udeležbe v 
šoli golfa, ogledali še znamenitosti Bleda oziroma 
Otočca. Večerni program istega dne je vkijučeval 
ogled Ljubijane, ki so ga tuji gostje zaključili z do-
brodošlico v Vinoteki Movia ter izbrano večerjo v 
prijetnem vzdušju restavracije Chez Eric. V nedeijo, 
20. maja, so se povabijenci STB Golf Invitational 
turnirja udeležili študijskega potovanja na Golf 
igrišče Lipica, kjer so prav tako lahko izbirali med 
igranjem golfa oziroma šolo golfa. Temu je sledil 
ogled kobilarne Lipica s predstavo klasične šole ja-
hanja . • 
"Posebno všeč mi je, da je Slovenska tu-
ristična organizacija svojim gostom po-
leg možnosti igranja golfa na različnih 
golfskih igriščih ponudila tudi pester iz-
bor študijskih potovanj in večernih do-
godkov, ki zrcalijo bogat zgodovinski in 
kulturni spekter dežele. Slovenija je na 
najboljši poti da postane zanimiva ter 
ogleda vredna turistična in golfska desti-
nacija." 
Holmar Knorzer, gla ni urednik, tlas-Ve1-lag, 
Faszination Golf, Nemčija 
www.slovenia .info -
Jubilejni SIW 
s pri dihom po 1 e tj a Tanja Ja,ko,iO, taojajuko~c@s]o,eoiajnfo 
V Portorožu je od 14. do 16. junija potekala jubilejna, deseta, slovenska turistična borza (SIW 2007), katere se je udele-
žilo 128 slovenskih turističnih podjetij ter več kot dvesto tujih agentov in organizatorjev potovanj iz 2-5 držav. 
Slovenija-short breaks, long memories 
T)oleg Italije, Nemčije in Avstrije je bilo letos precej • 
r zanimanja za udeležbo na dogodku med britanski-
mi TO/TA, dobro zastopan je bil ruski trg, boye 
kot prejšnja leta pa tudi Švica. S po enim pred-
stavnikom so bile letos zastopane tudi nekatere 
(vzhodno )evropske države (Češka, Ukrajina, Es-
tonija, tudi Turčija), v katerih se bodo v nasled-
njem letu zvrstile dodatne aktivnosti STO. 
Z namenom selekcije čim primernejših potencial-
nih partneoeviztujine smo sestavi li niz kriterijev 
za presojo o tem, ali prijavyeno podjetje ustreza 
želenemu profilu. Od 152 prijavyenih tujih pod-
jetij so kar dobre tri četrtine (76,3 %) sestavyala 
ma la podjetja z manj kot 50 zaposlenimi, slabo 
četrtino pa srednje velika in velika podjetja, pri 
čemer je bilo kar 23 podjetij z več kot 200 z~po-
slenimi. 
Poleg velikosti podjetja nas je zanima lo zlasti, 
koliko prijavyena tuja podjetja že sodelujejo s sloven-
Graf 1: Struktura tujih udeležencev po številu 
zaposlenih na podjetje 
21-50 
6% 
več kot 200 
15% 
6-20 
42% 
Koncert v cerkvi Sv. Jurija, Piran 
- www.slovenia .info 
Ekipa SIW, prvi del 
skim turističnim gospodarstvom, oz. konkretno, koliko 
gostov so v preteklem letu pripeyala v Slovenijo. Skoraj 
polovica izmed 152 podjetij je v letu 2006 pripeyala po 
1- 500 gostov, 14 podjetij je pripeyalo po 501-1.500 
potnikov, 9 po 1.501-3.000 ter kar 15 podjetij po več 
kot 3.000 gostov. Dobra četrtina prijavgenih podjetij v 
letu 2006 ni pripeyala gostov v Slovenijo, pri čemer 
med slednje spadajo tudi organizatooi kongresov, kijih 
je bilo skupaj 15. Iz opisanega sledi, da seje letošnjega 
SIW-a udeležilo veliko potencialnih novih partneoev, ki 
bi utegnili v prihodnjem letu Slovenijo na novo vkyuči­
ti v svojo ponudbo oz. povečati delež slovenskih turi-
stičnih destinacij v svoji prodaji. 
Zbirali pa smo tudi podatke o distribucijskih kanalih, pri 
čemer so imeli anketiranci možnost navesti več distri-
bucijskih kanalov. Najpogosteje prodaja poteka nepo-
sredno (110 od 152 podjetij) , 54 % vseh podjetij upo- -
-rabya i[lternet kot enega ali celo kot glavni distribucij-
ski kanal, sledita prudaja preko mreže lastnih turistič-
Graf 2: Struktura tujih udeležencev po številu 
pripeljanih gostov v l. 2006 
Pogostitev-LifeClass Hotels & Resorts 
Istrska dobrodošlica v Piranu 
nih agencij (31 %) ter posredna prodaja (30 %). Zlasti 
organizatodi kongresov pa so se uvrstili v zadnjo kate-
gorijo, t.j. svetovalci oz. svetovalna podjetja (eng . con-
sultant) . Iz preteklih let sicer ni na voyo primeryivih , 
podatkov, bo pa vse naštete parametre zanimivo 
spremyati v naslednjih letih. 
Graf 4 predstavya zadovogstvo domačih in tujih udele-
žencev z organizacijo in izvedbo dogodka, pri čemer so 
bili najvišje ocenjeni prijaznost in strokovnost ekipe 
SIW, ribiška večeo1 v Izoli ter splošni vtis o celotnem 
dogodku. Visoko sta uvrščena tudi izvedba delavnice ter 
možnost navezovanja poslovnih stikov, kar je posebej 
razveseyujoče. Pri Slovenski turistični organizaciji se 
bomo tudi v prihodnje trudili stopnjo zadovoystva 
ohraniti vsaj na enaki ravni oz.jo še povečati, zlasti z iz-
biro poslovnih partneoev ustreznih in različnih profilov 
in tako domačim udeležencem omogočiti kar najboyši 
izkupiček od enega najpomembnejših in največjih po-
slovnih dogodkov v slovenskem turizmu. Rezultati razi-
Graf 3: Distribucijski kanali 
120 
100 
:3 
cu 80 
'5' 
o 
C. 60 .., 
,v, 
40 
20 
110 
Direktna 
prodaja 
Preko Preko lastnih Posredniki Svetovalec 
interneta TA 
Deseta slovenska turistična borza 
Tiskovna konferenca na ladji Ribiška noč na Manziolijevem trgu v Izoli 
,, 
Lifeclass Hotels & Resorts so prvi večer pripravili posebno dobrodošlico: v stolni 
cerkvi Sv. Jurija v Piranu so v sodelovanju s Festivalom Tartini in TZ Portorož udele-
žence presenetili s kratkim koncertom, ki mu je sledila pogostitev na vrtu župnišča 
pod cerkvijo. četrtkov večer je bil odličen uvod v poslovni del dogodka, turistično 
borzo, ki je sledila v znamenju slogana "Slovenia - short breaks, long memories". S 
sloganom smo želeli izpostaviti, da je naša dežela s tako raznoliko ponudbo na re-
lativno majhnem prostoru idealna izbira tudi za kratek oddih. Po končanem poslov-
nem dnevu je sledil za kij učni dogodek na Manziolijevem trgu v Izoli, kjer smo v so-
delovanju s TGZ Izola, lokalnimi gostinci, vinarji in turističnimi delavci pripravili 
pristen "ribiški" večer z izvrstno morsko kulinariko in značilnimi lokalnimi vini. Ob 
spremijavi primorskih glasbenikov se je večer za kij učil tik pred iztekom dneva z og-
njemetom in slovesom do naslednjega junija, ko se turistična borza seli na jugovz-
hod Slovenije, v Terme Čatež. Nekatere tuje udeležence pa smo pred odhodom iz 
Slovenije popeijali še na kratka študijska potovanja. 
Graf 4: Ocene zadovoljstva s posameznimi elementi SIW 
Prijaznost & strokovnost ekipe SIW 
Večerni program (Fisherman's night, Izola) 
Splošen vtis o celotnem dogodku 
Izvedba poslovnega dne (workshop) 
Možnosti navezovanja stikov 
Informacije, ki sem jih dobil-a na SIW-u 
Materiali ob prijavi 
Sistem prijave na SIW 
Večerni program (Istrian welcome, Piran) 
Kvaliteta gostinskih storitev v času dogodka 
Informiranje pred začetkom SIW-a 
Hotelska namestitev 
Spletna stran SIW-a 
Sklepanje sestankov online (One-to-One meetings) 
Kvaliteta razstavnega prostora 
Višina kotizacije 
• tuji • domači 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 4,0 4,5 5,0 
* 1 - najslabša, 5 - najbo~ša ocena 
Morske dobrote 
Desetletnico SIW so obeležili z razrezom torte (z 
leve proti desni): mag. Dimitrij Piciga, direktor 
STO, mag. Tomaž Jeršič, državni sekretar na 
MG in mag. Marjan Hribar, generalni direk-, 
tor Direktorata za turizem 
skave o zadovogstvu z organizacijo SIW 2007 so 
objavgeni na spletni strani dogodka: www.slove-
nia.info/siw2007. 
STO se zahvaljuj~ partnerjem, ki so sodelovali 
pri projektu: LifeClass hotels & Resorts, TZ 
Portorož, TGZ Izola in TO Koper. Posebej se 
zahvaljujemo sponzorjem, ki so projekt podpr-
li ter tako olajšali celotno organizacijo: HRS 
GmbH, Banka Koper, d.d., Aerodrom Ljublja-
na, d.d., ter Vzajemna zdravstvena zavaroval-
nica, d.v.z. • 
Ekipa SIW, drugi del 
Ognjemet nad Izolo 
Skupinska fotografija s študijskega potovanja Na Rudolfovem sp~avu na Krki, študijsko poto-
MICE yanje Short 
www.slovenia.info 1111 
Kam bodo poto-
vali Slovenci 
letos poleti? 
Po raziskavi Potovalne namere Sloven-
cev za obdobje junij - avgust 2007 se 
na izlet, potovanje ali počitnice (kraj-
še ali daijše, z nočitvami ali brez noči­
tev) namerava odpraviti 72 % anketi-
rancev. Približno polovica sodelujočih 
v raziskavi namerava počitnikovati na 
Hrvaškem (54 %), v Sloveniji jih bo do-
pustovalo 23 %. Tretja destinacija po 
priijubijenosti je Grčija, kjer bo počit­
nice preživelo 5 % vprašanih, sledijo 
Srbija in Črna gora ter Italija. Ostale 
države zasedajo manjše deleže. Za ve-
čino dopustnikov bo glavna aktivnost 
na daijših počitnicah z vsaj tremi noči ­
tvami sprostitev, počitek in/ali zabava 
(74 %), za tretjino bo glavna aktivnost 
rekreativna športna dejavnost, 11 % 
paje odgovorilo, da si bodo v glavnem 
ogledovali naravne in kulturne zname-
nitosti. Več informacij je na vo-
ijo na poslovnih straneh www. 
slovenia.info. 
Evropska 
turistična 
konferenca 
Vladna delegacija RS pod vod-
stvom ministra za gospodarstvo, 
mag. Andreja Vizjaka, se je me-
seca maja udeležila strokovne 
evropske turistične konference 
"Turizem - Motor rasti za priho-
dnost" v Berlinu ter neformalnega mi-
nistrskega srečanja v Potsdamu, ki je 
potekalo dan kasneje. Konference, ki 
predstavija enega najpomembnejših 
dogodkov na področju turizma v času 
predsedovanja Nemčije Evropski uniji, 
sta se udeležila tudi generalni direktor 
Direktorata za turizem na Ministrstvu 
za gospodarstvo, mag. Marjan Hribar, 
in direktor Slovenske turistične orga-
nizacije, mag. Dimitrij Piciga. Turizem 
predstavija po mnenju predstavnikov 
predsedujoče države enega izjemno 
učinkovitih motorjev spodbujanja go-
spodarske rasti , napredka in zaposlo-
vanja . Mag . Hribar se je dan kasneje v 
Potsdamu udeležil tudi neformalnega 
srečanja ministrov Evropske unije, pri-
stojnih za turizem . Na posvetu minis-
trov EU, ki so pristojni za področje tu-
rizma, je bilo v ospredju vprašanje o 
zagotavijanju tradicionalne konkuren-
čnosti Evrope ob pojavu novih privlač­
nih turističnih destinacij na globalnem 
turističnem trgu. ,, 
Novo vodstvo tu-
ristično gostin-
ske zbornice 
Na prvi konstitutivni seji novega 
upravnega odbora Turistično gostin-
ske zbornice v okviru sistema nove Go-
spodarske zbornice Slovenije je za 
predsednika' bil izvoijen Danilo Daneu 
iz družbe Istrabenz Turizem, d.d., pod-
predsedniki so trije: Andrej Šprajc, ki 
vodi dejavnost turizem v poslovni sku-
pini Sava, Franci Križan , direktor turi-
zma in hotelirstva v družbi HIT, d.d., 
ter Anton Matjašič, direktor družbe 
Promet T&T, d.o.o, . in predsednik 
Združenja slovenskih turističnih agen-
cij. Za direktorico Turistično gostinske 
zbornice so imenovali Majdo Dekleva , 
dosedanjo v.d. direktorico. 
Nagrada za 
veliki plakat 
Slovenije-
oglas STO na tematiko Julijskih Alp in 
pohodništva se je s strani ugledne 
nemške strokovne revije "Werben & 
Verkaufen" po ocenjevanju priznanega 
instituta Ma rktforsch u ngsi nstitut 
IMAS_v konkurenci 15.000 prijavijenih 
oglasov med velikimi plakati po kako-
vosti Jvrstil na odlično sedmo mesto. 
Oglaševalska akcija Slovenije na zuna-
njih površinah je potekala v organiza-
ciji STO v Mi.inchnu in Frankfurtu ter v 
Turistična karta Slovenije 
v še 10 jezikih 
Slovenska turistič­ :Wrt&X~III je izšla v nakladi 
na organizac1Ja Je 
izdala turistične 
karte v novih jezi-
kih. Poleg že ob-
stoječih kart v an-
gleškem, nem-
škem, italijan-
skem, francoskem, 
ruskem, španskem, 
japonskem in hr-
vaškem jeziku smo 
prevedli karto še v 
nizozemski, srbski, 
finski, švedski, bosanski, 
norveški, madžarski, poijski, 
ukrajinski in kitajski jezik. 
Karta formata 524 x 420 mm 
sodelovanju z dvema slovenskima de-
stinacijama, in sicer z Julijskimi Alpa-
mi ter slovensko Istro. Oglaševanje je v 
obeh mestih potekalo aprila in junija 
letos , hkrati pa je potekalo tudi ogla-
ševanje Slovenije na nemškem trgu v 
tiskanih medijih . Visoko priznanje ka-
kovosti oglasu oz. veleplakatu "Pause" 
na nemškem trgu junija letos je po vr-
sti nagrad, ki smo jih v preteklem letu 
prejeli za TV-oglas "Slovenija. Doživi 
55.000 izvodov, od 
tega: 5.000 srbski 
jezik, 10.000 nizo-
zemski jezik, 5.000 
finski jezik, 5.000 
norveški jezik, 
5.000 švedski jezik, 
5.000 ukrajinski je-
zik, 5.000 poijski 
jezik, 5.000 mad-
žarski jezik, 5.000 
bosanski jezik in 
5.000 kitajski jezik. 
Na hrbtni strani karte so 
osnovne informacije o Slove-
niji in njenem turizmu tako 
dostopne v 18 tujih jezikih. 
Kostanjevici, Postojni, Kobaridu in 
Idriji. Ob naravnih in kulturnih zname-
nitostih, s katerimi se ponaša Sloveni-
ja, seje eminentni gost seznanil tudi z 
izbrano slovensko ku linariko in vini . 
Tako je Bellows v svojem članku "Slo-
venija - kot strela z jasnega", objavije-
nem v National Geographic z velikim 
navQušenjem in pohvalo opisa l našo 
deželo kot privlačno turistično desti-
nacijo z odlično kulinariko in avtohto-
d rugačnost", ponoven dokaz strokov- nimi znači lnostmi, kot sta Kras ter lipi-
nosti in kreativnosti dela STO na po-
dročju oglaševanja slovenskega turi-
zma na tujih trgih . 
National Geo-
graphic Traveler 
o Sloveniji 
Keith Bellows, glavni urednik revije 
National Geographic Traveler, se je ob 
svojem letošnjem obisku Slovenije po-
zimi seznanil z raznolikostjo naše de-
leže. Pot po Sloveniji ga je vodila po 
številnih slovenskih krajih, med njimi 
po Ljubijani, Bledu, Bohinju, Pleterju, 
canci. 
Strokovne 
delavnice za 
hotelirje 
Igraj in spoznaj Slovenijo na Otroškem bazarju 
Ministrstvo za gospodarstvo je v letu 
2006 naročilo izdelavo projekta "Pro-
gam ekološke ureditve in posodobitve 
slovenskih hotelov", ki ga je izvedel 
CIMRS-ZIRRUM . Projekt je obsegal 
dva večja sklopa: Prvi je bil namenjen 
raziskavi stanja na območju Slovenije 
- izvedena je bila osnovna raziskava, v 
sklopu katere so bili poslani vprašal-
niki vsem slovenskim hotelom. · Od-
zvalo se jih je prib ližno 40 odstotkov, 
med njimi vsi večji hotelski komplek-
si . Pomemben de lje bil namenjen pri-
merjavi obstoječih znakov za okoije in 
okoijskih shem - anketiranje domačih 
podjetij je pokazalo, da so domača 
podjetja naklonjena predvsem uvaja-
nju znaka za okoije EU (marjetica). 
Druga pomembna poteza Ministrstva 
za gospodarstvo so delavnice, ki so 
potekale v juniju. V obravnavani te-
matiki je bilo na voijo veliko izzivov, 
Spletni portal "Igraj in spoznaj 
Sloventjo" se bo med 13. in 16. 
septembrom 2007 predstavil na 
Otroškem bazarju 2007 na Go-
spodarskem razstavišču. Pridru-
žite se nam pri interaktivnem 
spoznavanju Slovenije, kjer bo-
mo v okviru nagradne ankete 
- www.slovenia.info 
100 srečnežem podarili privlač­
no nagrado. Prireditev Otroški 
bazar, ki bo letos potekala dru-
gič, nudi aktualne vsebine in 
sveže ideje, kako preživgati ka-
kovosten vsakdan. Več informa-
cij je na vogo na spletnem na-
slovu www.otroskibazar.si 
W, oTROšKIBAZAR 
ki se jih je moč lotiti v bližnji priho-
dnosti. Posebnega pomena za sloven-
sko turistično gospodarstvo so dodat-
ni termini delavnic, predvideni za le-
tošnjo jesen: 19. in 20. ter 26. in 27. 
september ter 10. in 11. oktober. Tu-
di jesenske delavnice bodo brezplač­
ne; kraj in natančen termin bodo za-
interesirane osebe prejele na osebni 
mail po predhodni prijavi na zir-
rum@uni-mb.si oziroma po telefonu 
na 02/235-54-36. število udeležen-
cev iz posameznega podjetja je neo-
mejeno. 
Sprejem v 
Državnem zboru 
E-klepetalnica z novo destinacijo 
Portal še v ruski 
in španski 
jezikovni različici 
Pred kratkim je uradni slovenski turi-
stični portal zaživel še v dveh novih je-
zikih, ruščini in španščini. Ruske in 
španske vsebine so prisotne na vrhnjem 
nivoju predstavitvenih strani slovenske 
turistične ponudbe. Spletno mesto z 
novo pridobitvijo pokriva že sedem je-
zikov, osnovne informacije o Sloveniji 
in slovenski turistični ponudbi so pri-
sotne na spletni strani še v dodatnih 17 
svetovnih jezikih. 
Ogled portala v novi jezikovni preobleki 
je na voljo na naslednjih spletnih stra-
neh: 
ruski jezi k: 
http://www.slovenia.info/?home=O 
&lng=6 
španski jezi k: 
http://www.slovenia.info/?home=O 
&lng=7 
Meseca junija je predsednik Državne-
ga zbora RS France Cukjati sprejel 
predstavnike krajev, ki so bili lani 
najuspešnejši pri projektu "Moja de-
žela - lepa in gostoljubna". Projekt se 
nanaša na področje turizma in ureja-
nja ter varstva okolja, njegov namen 
pa je povečati turistično privlačnost 
mest in vasi. Organizator projfkta je 
Turistična zveza Slovenije. Namen 
projekta je poskrbeti za večjo turistič­
no privlačnost mest in vasi ter s tem 
okrepiti promocijo države in turizma. 
Predsednik Cukjati je ob tej priložno-
sti čestital vsem udeležencem v pro-
jektu. 
Nagrada oglasu 
Slovenije 
TV-oglas "Slowenien. Das Andere ent-
decken." je s strani publike oziroma 
splo~ne javnosti prejel prvo nagrado 
"T.A.I. Werbe Grand Prix 2007", kije na _....,. 
Katalog/ cenik turističnih kmetij 
Osmim turističnim destinaci-
jam v okviru interaktivne 
spletne klepetalnice »Igraj 
in spoznaj Slovenijo" (na 
uradnem slovenskem turi-
stično informacijskem porta-
lu www.slovenia.info/igra-
jspoznaj) smo v mesecu juni-
ju 2007 dodali novo destina-
cijo. Predstavija mesto Mari-
bor s Festivalom Lent in naj-
starejšo vinsko trto na svetu. 
Aktivnostje bila izvedena v 
partnerskem sodelovanju z 
Zavodom za turizem Maribor. 
Ob tej priložnosti vabimo 
večje slovenske turistične 
kraje, da se nam na podoben 
način pridružijo in tako s 
skupnimi močmi prispevajo k 
globalni ravni ena najuglednejših na-
grad za turistična promocijska orodja. 
Vsa ko leto ta ko po eni strani s strani 
priznane strokovne žirije, po drugi stra-
ni pa s strani publike podeljujejo nagra-
de za najboljše plakate, publikacije, 
spletne strani in televizijske og lase s 
področja turistične promocije na nem-
ško govorečem področju. 
Ryanair 
v Maribor 
7. junija je na Aerodromu Maribor 
pristalo prvo letalo nizkocenovnega 
Slovenska turistična organizacija je skupaj z 
Združenjem turističnih kmetij Slovenije izdala 
tijami s ponudbo za zdravo živijenje, vinogra-
dniškimi kmetijami ter kmetijami, ki so po-
nov katalog slovenskih turi-
stičnih kmetij "PRIJAZNO PO-
DEŽELJE - cenik 2007 /2008". 
V katalogu je predstavijenih 
179 turističnih kmetij, od te-
gaje 24 novih kmetij, na 
zadnji strani pa so v seznamu 
navedene vse ostale registri-
rane turistične kmetije v Slo-
veniji. Letošnja novostje 
predstavitev specializirane 
ponudbe turističnih kmetij. V 
katalogu je predstavijenih 30 
nastanitvenih kmetij, ki so 
svojo ponudbo prilagodile 
posameznim ciijnim skupi-
nam gostov. Tako lahko gos-
tje izbirajo med ekološkimi 
turističnimi kmetijami, kme-
PRIJAZNO 
PODEZEWE strdi 
nudbo prilagodile družinam z 
otroki ali otrokom brez 
spremstva staršev, kolesarjem 
prijaznimi turističnimi kmeti-
jami in kmetijami, prilagoje-
nimi invalidom. Strokovnjaki s 
posameznih področij so pri-
pravili obvezne in izbirne po-
goje, ki jih morajo izpolnjeva-
ti kmetije, če želijo pridobiti 
znak specializirane ponudbe. 
Znake podeijuje Kmetijsko 
gozdarska zbornica Slovenije. 
Katalog je izšel v skupni na-
kladi 95.000 izvodov (18.000 
izvodov v slovenskem, 25.000 
v nemškem, 29.000 v angle-
škem, 17 .000 v italijanskem 
in 6.000 v francoskem jeziku). 
nadaijnjemu razvoju najboij 
izvirne interaktivne predsta-
vitve Slovenije za mlade ter 
tako omogočijo večjo pre-
poznavnost svojega kraja v 
očeh mladih popotnikov tako 
iz Slovenije kot iz tujine. Va-
bimo vas, da se v ritmu slo-
venske narodne pesmi "Poj-
dem na Štajersko" zavrtite z 
vinsko kraljico! Več informa-
cij: metka.pirc@slovenia.info 
letalskega prevoznika Ryanair. Prve-
ga leta iz Maribora v London so 
se udeležili minister za gospo-
darstvo, mag. A'ndrej Vizjak, 
generalni direktor Direktorata 
za turizem na Ministrstvu za 
gospodarstvo, mag. Marjan 
Hribar ter direktor Slovenske 
tuhstične organizacije, mag. 
Dimitrij Piciga, v spremstvu 
številne delegacije. Slovenija 
je za radi geografske lege, poli-
tičnega okolja in vseh evrop-
skih standardov idealna desti -
nacija za razvaj ~ta~kega turi-
zrna. • 
POPRAVEK 
V 90. številko Turizma se nam je pri-
kradlo nekaj napak, za kar se bralcem 
iskreno opravičujemo. 
Na 4. strani je pripis k sliki napačen , 
pravilen tekst se glasi: Harald Knabl, 
glavni urednik ter lastnik časopisne 
hiše Niederi:isterreichische Nachric-
hten (na desni), z genera lnim direk-
torjem Direktorata za turizem na Mi-
nistrstvu za gospodarstvo, mag. Mar-
janom Hribarjem (na sredini) po odi-
grani partiji golfa. 
Na 15. strani bi se tekst glede na mo-
tiv pod sliko mora l glasiti: Barcelona, 
Španija . 
Na 20. strani bi se tekst pod prvo sli-
ko moral glasiti: Sejem sta otvorila in 
obiskala tudi državna sekretarka, 
mag. Andrijana Starina Kosem, in žu-
pan Mestne občine Ljubljana, Zoran 
Jankovič. 
Za napake se v uredništvu iskreno 
opravičujemo . 
www.slovenia .info III 
Gospodarsko razstavišče Ljubljana Trade Fair www.gr-sejem.si 
Turizem in prosti čas -TIP 2008 24. -27. januar 2008 
* 
~ . . ,-
Okusite barve različnosti v prestolnici Evrope * 
... in pohitite s svojo prijavo