Novo mesto, 8. oktobra 1991
Štev. 40
Let« V,
Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva ln uprave 127. — TekočI račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.
Centi 10 din
Dolenf ski
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in N
{ji
P0DPHPJI JE SPORAZUM
o Svobodnem tržaškem ozemlju
V torek, 5. oktobra opoldne so v Londonu zastopniki Velike Britanije, Združenih držav, Jugoslavije in Italije podpisali sporazum o Trstu. Po tem sporazumu je Jugoslaviji priznana pravica do cone »B« in manjšega dela cone »A«. Italija bo Slovencem v Trstu povrnila škodo, ki so jo utrpeli pod fašizmom in dala sredstva
za zgraditev in opremo kulturnega doma.
Spomenica o sporazumu med vladami Italije, Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju:
1. Glede na dejstvo, da se Je Izvajanje določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na Svobodno tržaško ozemlje izkazalo kot nemogoče, so vlade Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike in Jugoslavije imele od konca vojne cono A in B tega ozemlja pod vojaško okupacijo in vojaško upravo. — Ob podpisu pogodbe se sploh ni drugače nameravalo, kakor da bi bile te odgovornosti začasne, in vlade Italije, Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike in Jugoslavije, kot države, ki so prvenstveno zainteresirane, so se nedavno skupno posvetovale, da bi proučile način, kako najbolje rešiti sedanji nezadovoljivi položaj. Kot rezultat tega so se sporazumele o naslednjih praktičnih aranžmajih:
2. Takoj ko bo spomenica o sporazumu parafirana in izvedeni obmejni popravki, ki Jih določa, bodo vlade Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike in Jugoslavije ukinile vojaško upravo v coni A in B tega ozemlja. Vladi Združenega kraljestva in Združenih držav Amerik« bosta umaknili svoje vojaške sile s področja severno od nove meje in izročili upravo nad tem področjem Italijanski vladi. Italijanska in Jugoslovanska vlada bosta takoj nato razširili svojo civilno upravo vsaka na tisto codročje, za katero bosta odgovotnl.
\ 3. Obmejni popravki, ki Jih omenja drugi člen bodo Izvedeni po zemljevidu iz priloge I. Predhodno razmejitev bodo Izvedli predstavniki Zavezniške vojaške uprave In Jugoslovanske vojaške uprave takoj, ko bo ta spomenica o sporazumu parafirana, v vsakem primeru pa v roku treh tednov od dneva parafiranja. Italijanska in Jugoslovanska vlada bosta takoj imenovali razmejitveno komisijo, da bi se dosegla točnejša razmejitev po zemljevidu v prilogi I.
4. Italijanska in Jugoslovanska  vlada  sta  se sporazumeli,
London, S. okt. (Tanjug). Danes so v Londona po večmesečnih pogajanjih podpisali sporazum o Trstu. Ceremonija podpisa sporazuma je bila. v rezidenci britanskega ministra ta zunanje zađeve Anthonv Edena v Carlton Gardens ob 12. ari po londonskem času. Zastopniki držav, ki imajo svoje čete na Svobodnem tržaškem ozemlju — Velika Britanija, ZDA in Jugoslavija, ter zastopnik Italije kot države, ki prevzema upravo nad delom STO, so najprej parafirali »Spomenico o sporazumu«, v kateri so navedena načela rešitve tržaškega vprašanja, in sicer po abecednem redu držav po angleškem pravopisu. Prvi se je podpisal na spomenico zastopnik Italije veleposlanik Italijanske republike v Londonu g. Manlio Bro-sio, nato zastopnik Združenega kraljestva pomočnik stalnega podtajnika ▼ zunanjem ministrstvu g. Geoffrev Harrlson, zastopnik ZDA g. Llewellyn Thompson, ameriški visoki komisar v Avstriji, in zastopnik FLRJ v Londonu dr. Vladimir Velebit.
Zastopnika Italije in Jugoslavije sta nato podpisala listino, s katero so urejena manjšinska vprašanja. Ta listina se imenuje »Posebni statut«. Italijanski veleposlanik v Londonu g. Manilo Brosio in jugoslovanski veleposlanik dr. Vladimir Velebit sta nato Izmenjala nekaj pisem v Imena svojih vlad.
Vse listine o sporazuma o Trstu so napisane v angleškem jezika. Objavljene bodo ob 16. ari istočasno v Londonu, VVashlngtonu, Beogradu ln Rimu.
Od jugoslovanske strani je bil pri podpisu sporazuma navzoč tudi pooblaščeni minister v jugoslovanskem veleposlaništva v Londonu Jakša Petrič.
da bosta uveljavili posebni statut lz priloge II,
5. Italijanska vlada se obvezuje, da bo vzdrževala svobodno pristanišče Trsta v splošnem skladu z določbami členov 1. do 20. priloge VIIL mirovne pogodbe z Italijo.
6. Italijanska ln jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da proti osebnosti sli premoženju kateregakoli prebivalca področja, ki prehaja pod njuno civilno uprav > v skladu s to spomenico o sporazumu, ne bosta izvajali nobenih zakonskih ali administrativnih ukrepov preganjanja ali diskriminacije zaradi prejšnje politične aktivnosti v zvezi z reševanjem problema Svobodnega tržaškega ozemlja.
7. Italijanska In jugoslovanska vlada sta se sporazumeli, da v roku dveh mesecev od dneva parafiranja te spomenice o sporazumu, začneta pogajanja, da bi čimprej sklenili sporazum o reguliranju malega obmejnega prometa, vključujoč olajšave za gibanje prebivalcev obmejnih področij, po suhem In po morju, čez meje za normalne trgovske ln ostale aktivnosti, kakor tud! za prevoz ln promet. S tem sporazumom bo zalet Trst in področje, na katero
meji. Dokler takšen sporazum ne bo sklenjen, bodo pristojne oblasti vsaka v svojem območju, izvedle ustrezne ukrepe za olajšanje malega obmejnega prometa.
8. V dobi enega leta od dneva parafiranja te spomenice o sporazumu, se bodo mogle osebe, ki so bile prej pristojne na področjih, ki .prihajajo pod civilno upravo Italije oz. Jugoslavije, nemoteno vrniti na ta področja. Vse osebe, ki se bodo na ta način vrnile, kakor tudi tiste, ki so se že vrnile, bodo deležne vseh pravic, kakor ostali prebivalci teh področij. Te osebe bodo mogle razpolagati v skladu z obstoječimi zakoni s svojim imetjem in premoženjem, če tega med tem časom že niso storile. V času dveh let, od dneva parafiranja te spome-
osebe, ki so prej živele na enem od teh področij, ki pa se ne nameravajo tja vrniti, ln osebe, ki sedaj živijo na enem področju, ki se bodo v enem letu od dneva parafiranja tega sporazuma o soglasju odločile, da to prebivališče zapustijo, prenesti svoje premično premoženje in svoja finančna sredstva. V zvezi s selitvijo tega premoženja ne bo nobenih uvoznih ali Izvoznih carin, kakor tudi nobenih drugih dajatev. Zneski, realizirani s prodajo premoženja tistih oseb, ki se bodo ne glede na to, kje bodo stanovale, odločile prodati premičnino in nepremičnino v času dveh let od dneva parafiranja tega sporazuma o soglasju, bodo deponirani na posebnih računih pri Narodni banki Italije ali Jugoslavije. Na koncu dveletne dobe bosta obe vladi likvidirali saldo med tema dvema računoma. Italijanska in jugoslovanska vlada se obvezujeta, da bosta brez škode za neposredno izvajanje določb tega člana, v roku 6 mesecev od dneva parafiranja tega sporazuma o soglasju, sklenili podroben sporazum.
9. O tem memorandumu o soglasju bo obveščen Varnostni svet Združenih narodov.
Veleposlanik Thompson — G. W. Harrison.
Manilo Brosio — dr. Vladimir Velebit.
Pomoč repi
že kaže uso
«e Beli krajini ne posledice
V industriji se kaže porast na 206%, na splošno pa na|tura družbenega dohodka se ta-126% družbenega načrta — železolivarna, Belsad in iko nagl0Jdviga '^^T38/ Rudnik bodo visoko presegli letni načrt - Se 126 ml- fefv ^?«£&£$ lijonov dodatnega kredita za letos — Prvi temelji reden porast proizvodnje kaže-bodočih komun — V dveh letih Bela krajina lahko neha jo podjetja Zeiezoiivama, Bei biti zaostalo področje — Seja 0L0 je bila na Mirni gori srd in rudnbk. p3 tudi
Prijetne so bili presenečeni odborniki obeh zborov OLO Črnomelj, ko so v izredno lepem jutru prišli 30. septembra v planinski dom na Mirno goro, kjer je bila za ta dan sklicana ^seja. Mnogi odborniki še niso bili tu, ali pa niso še videli nove turistične postojanke. Z zadovoljstvom so si ogledali prostorno kočo in prelepo okolico ter se čudili krasnemu razgledu, ki je bil po izdatnem deževju prejšnji dan še toliko lepši. Nekateri so bili v skrbeh, češ ali bo dovolj prostora v koči za sejo. Pa ga je bilo dovolj za odbornike obeh zborov in povabljene goste. Poleg odbornikov so se udeležili seje tudi ljudski poslanci Janez Hribar, Tone Suštaršič in Martin Zugelj.
Na dnevnem redu seje je bila delna sprememba postavk druž-
benega načrta za letos, razdelitev dodatnih kreditov republike za letos in razprava o osnutku družbenega načrta za prihodnje leto. V teku leta so se pokazale potrebe po spremembi nekaterih postavk v družbenem načrtu, posebno ker je okraj imel v proračunu občuten primanjkljaj, k] se je sedaj deloma iz-
»Zora«
bo znatno presegla planiranj dohodek. V Zelezolivarni bodo z boljšo organizacijo dela letos dvignili proizvodnjo skoraj za 100 odstotkov, v Belsadu so letošnjo jesen pokazali velik napredek, prav tako bo Rudnik prekoračil določeno proizvodnjo do konca leta za 25 do 30 odstotkov. V Tovarni učil se bodo vložene investicije pokazale še-
„Napredni tisk je bil plug v rokah orača Komunistične partije in OF
ravnal s presežkom dohodkov in le v naslednjih  letih. Stališče
V nedeljo 3. oktobra je bila v Lendavi veličastna proslava 20-letnice »Ljudske pravice«. Nad 20 tisoč ljudi iz vsega Prekmurja in sosednih hrvaških okrajev je na tem velikem spominskem zborovanju dalo priznanje izredni vlogi, ki jo je »Ljudska pravica«, in ostali napredni tisk, opravila za prevzgojo ljudskih množic in jih tako pripravila za našo revolucij o in uj/^bvduiio oov-bo. To je podčrtal v svojem velikem slavnostnem govoru predsednik ljudske skupščine Miha Marinko:
Opozorilo podjetjem
Po odločbi izvršnega sveta LRS se darila za sklad za zaščito otroka ne štejejo v plačni fond. Pri svetih za zdravstvo in socialno politiko so odprti posebni računi, kamor naj podjetja  pošiljajo  take pri-
nice o sporazumu, bodo mogle | spevke.
KOČEVJE JE SLOVESNO PRAZNOVALO SVOJ PRVI OBČINSKI PRAZNIK
V nedeljo 3. oktobra je bila tretja in glavna proslava tridnevnega praznovanja prvega občinskega praznika v partizanskem Kočevju.
Kočevje se je za ta svoj veliki praznik res slovesno pripravilo. Zjutraj je bila najprej budnica rudniške godbe in vojaške vaje enot predvoja-ške vzgoje, ob osmih pa se je ljudski odbor mestne občine sestal k slavnostni seji. Seji so prisostvovali tudi član izvršnega sveta LRS in zvezni ljudski poslanec Tone Fajfar, sekretar okrajnega komiteja ZKS Jože Klarič, predsednik okrajnega ljudskega odbora Janez Plrnat in drugi zastop-
Včeraj ob 12. opoldne po londonskem času j« bila • podpisom sporazuma o tržaSkem vprašanju med drugim tudi Slovencem končno priznana pravica do njihovega morja. Čeprav Je ta pravica mor no okrnjena, se vendar srčno veselimo združitve t našimi bran na približno 40 km obale slovenskega morja, ki se razteza od Tenkega rtiča mimo Kopra, Izole, Pirana s» Portoroža do UUva reke Mirne. Ta zgodovinski dogodek bo ostal vsem ljudem na Slovenskem globoko  zanisan v srcih
Proslava 35-letnice SK0J v Črnomlju
Za proslavo 35. obletnice SKOJ v Črnomlju je okrajni Komite LMS ob sodelovanju okrajne zveze telesno vzgojnih društev in kluba za konjski Sport »Stane Rozman« organiziral športni dan, ki bo velik prispevek k zbližanju belokranjskih športnikov. Program bo obsegal kolesarske dirke »Po Beli krajini«, prvenstvo Bele krajine v namiznem tenisu in konjske dirke.
V kolesarski dirki bo sodelovalo več moštev lz cele Slovenije, med drugimi tudi ekipa »Rog« iz Ljubljane, Namizni tenis bodo Igrali le moški tekmovalci, teh pa je toliko, da turnir ne bo dolgočasen. Favoriti so Crnomaljci. prav lahko pa lih Metlicam" neljuba presenetijo. Pri konjskih dirkah bosta nastopila klub »Stane Rozman« in Garnizon na velikem stadionu.
niki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Slavnostni nagovor je imel predsednik LO MO Janez Rigler.
Po seji občinskega ljudskega odbora je bila po mestu gasilska povorka, zatem pa slavnostno zborovanje v zgodovinskem Seškovem domu. Govoril je zvezni ljudski poslanec Tone Fajfar.
»Proslavo 20-letnice »Ljudske pravice« ne moremo od-dvojiti od pomena vsega naprednega tiska v odločilnem zgodovinskem razdobju. Podčrtati moramo nesporno dejstvo, da je i Ljudska pravica i ves napredni tisk bilo sredstvo v rokah zavestne in organizirane sile — gibanja, ki mu je od samega početka bila na čeln Komunistična partija in OF. Danes naš tisk, ki ga upravljajo in usmerjajo naše socialistične in družbene organizacije, nosi veliko odgo-* vornost. Naš tisk je in mora biti sredstvo za širjenje politične, gospodarske, strokovne in kulturne izobrazbe in zdravega razvedrila delovnemu človeku, da mu posreduje znanje, ki mu je potrebno, da se koristno uveljavlja v neposrednem družbenem udejstvo-vanju; odpirati mu mora obzorje in perspektivo, ki mu omogoča spoznati prava sredstva in poti, ki so najbolj učinkovita za naš vsestranski razvoj.«
. V svojem nadaljnem govoru se je Miha Marinko dotaknil tudi naših tekočih problemov, za njim pa je govoril še prvi urednik »Ljudske pravice,« pisatelj Miško Kranjec. Na hiši v Dolnji Lendavi, kjer je bila v letih 1934 in 1935 tiskarna »Ljudske pravice«, so odkrili spominsko ploščo.
V torek je bila še vLjublja-ni svečana proslava te važne obletnice, hkrati pa je bila otvor j ena razstava revolucionarnega tiska.
dotacijo republike. Od teh dodatnih sredstev za proračun so določili 3 milijone za prosveto, 4 milijone 100 tisoč za zdravstvo in socialno skrbstvo, 3 milijone za ureditev okrajne stavbe, 1 milijon občini Adlešiči, kot pomoč pri gradnji občinske hiše, 1 milijon 500 tisoč občini Vinica za komunalne potrebe, ter še manjše zneske za razne druge nujne potrebe. Predlog spremenjenih postavk družbenega načrta so odborniki soglasno sprejeli.
Okraj Črnomelj je prejel od republike za letos še nadaljnjih 126 milijonov dinarjev za družbeni standard. 25 milijonov od te vsote bo šlo za plačilo računov pri gradnji internata, 28 milijonov za gradnjo stanovanj, 30 milijonov za gradnjo tovarne pletenin v Metliki, ki so jo pričeli že graditi, 15 milijonov še za šolo na Vinici, 3 milijone za kanalizacijo v Metliki, 500 tisoč din za gradnjo ceste Vinica—Bojanei in še 6 milijonov dinarjev za šole. Sredstva za gradnjo stanovanj so dali Rudniku v Kanižarici, Belsadu, tovarni pletenin za gradnjo stanovanjske stavbe v Metliki ter za dograditev okrajne stanovanjske stavbe. Tem podjetjem so dodelili kredit za gradnjo stanovanj predvsem zato, ker bodo podjetja v te gradnje vložila še svoja razpoložljiva sredstva in z delom kolektiva dvignila njihovo vrednost.
OLO je sklenil napeti vse sile, da bodo dodeljena sredstva republike pravilno in najbolj koristno uporabljena. Pregled poteka družbenega načrta letos kaže, da vložena sredstva že dajejo prve ugodne rezultate. Tako izkazuje izvrševanje družbenega načrta v industriji v osmih mesecih letošnjega leta porast na 206 odstotkov, na splošno pa 126 odstotkov. Struk-
NOVOMESCANI!
Društvo prijateljev mladine ima v petek, 8. oktobra, ob 20. url v Sindikalnem domu občni zbor. Prijatelji mladine iskreno vabljeni! AKADEMIJA v proslavo Tedna otroka bo v soboto, 9. oktobra, ob 20. uri v Domu ljudske prosvete.
Ljudski poslanci nas pogosteje obiskovali
Na pobudo SZDL so se v petek, 1. oktobra sestali v Novem mestu zvezni in republiški ljudski poslanci okrajev Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in Krško. Namen sestanka je bil razgovor o vseh problemih v teh okrajih. 2iva razprava in obravnavanje vrste zadev v vsakem okraju posebej in skupnih za vso Dolenjsko priča, da ljudski poslanci poznajo te probleme, enoten sklep pa dokazuje, da se bodo reševanju teh problemov v bodoče v večji meri posvetili kot dosedaj.
Zbrane poslance je pozdravil Franc Pirkovič—Cort, ter predlagal, da bi razgovor vodil zvezni poslanec Janez Hribar. Ta je uvodoma govoril o potrebi sistematičnega političnega dela na terenu, nato pa nakazal nekatere skupne probleme. Velikn se pri nas razpravlja o dviganju cen ln pri tolmačenju tega pojava se rado namiguje, kol da so tako visoke cene določene od zgoraj. V resnici pa je dvig cen samo posledica neodgovornega navijanja posameznih pod-
jetij in posameznikov. Pri tem dostikrat kaže dvojno lice tudi industrijskega delavca, ki se v svojem podjetju ne prizadeva za večjo storilnost in s tem za znižanje cen, zunaj pa potem na vso moč kritizira visoke cene. Pri nas je na splošno velika borba za investicije, pri tem pa dostikrat spustimo iz rok kontrolo nad posameznimi podjetji in tudi cenami. V večji meri kot doslej bi se morali posvetiti malim obrtnim in usluž-nostnim podjetjem, ki imajo pri nas vse pogoje in se lahko osnujejo povsod. Tovariš Hribar je navedel primere večkratnega prekupčevanja z blagom, kar vse znatno zvišuje ceno. Poudaril je, da bi bilo potrebno o prekupčevalcih in raznih na-vijalcih cen razpravljati na zborih volivcev in zatreti lov za dobičkom povsod, kjer se pojavi. Tu bi lahko odigrale veliko vlogo splošne kmetijske zadruge, ki bi morale prevzeti ves odkup na vasi. Glede delavskega samoupravljanja je pripomnil,   da  mnogi pri  tem dobro
poznajo svoje pravice, na dolžnosti pa pozabljajo.
Franc Pirkovič je govoril o problemih v novomeškem okraju. Davek po katastru je povzročil ponekod mnogo, hude krvi, prav tako je veliko ostre kritike na račun sečnih dovoljenj za les. Odmera davka po katastru se bo začasno uravnavala z pooblastilom Izvršnega sveta, da sme OLO izravnavati prevelika nesorazmerja do 30^ navzgor ali navzdol. Ta problem je še ostrejši v krškem okraju. Omenil je težnjo občinskih ljudskih odborov, ki zahtevajo velike tovarne, češ kdaj nam boste dali to in to, pri tem pa popolnoma pozabljajo na lastna občinska podjetja, ki gredo v večjih primerih rakovo pot, ali se spreminjajo v čisto navadno zatočišče privatnih šu-šmarjev. Najprej bi morali utrditi in razviti taka podjetja, potem pa misliti na velike tovarne. Tudi v novomeških podleti ih bo treba pogledati, kako je ponekod  nastal visok dobi-
(Nadaljevanje na 2. stvanil
OLO, da najprej dvigne že obstoječa podjetja in šele potem misli na gradnjo novih, se je pokazalo kot pravilno. Odborniki, ki so o tem razpravljali in dajali pripombe, so to z zadovoljstvom ^ugotovili, obenem pa so sklenili, da bodo mobili- . zirali prav vsa sredstva ln vse volivce pri krajevnih investicijah, kot so vodovodi in druge komunalne naprave. Očitno je, da bodo letos vložena sredstva prihodnje leto dala že znatne obresti.
SE MANJ KOT MILIJARDO INVESTICIJ, PA BO PECAT ZAOSTALOSTI IZGINIL
V drugem delu seje so odborniki razpravljali o osnutku družbenega načrta v letu 1955, Predvsem so razpravljali o sredstvih, ki bi jih bilo potrebno vložiti, da bi Bela Krajina prenehala biti zaostali kraj. Razumljivo je, da je treba nadaljevati na letos začetih temeljih. Železolivarna bo v novih prostorih »n ob zadostni tehnični opremi lahko povečala proizvodnjo najmanj za desetkrat. Ze prva raz-iskavanja pri Rudniku so pokazala, da so zaloge kvalitetnega premoga znatno večje kot so mislili in znašajo najmanj 12 milijonov ton. Pri Belsadu bt poleg kisarne zgradili še destilacijo, pozneje pa razširili proizvodnjo tudi na sadne sokove. Proizvodnja te prve belokranjske tovarne bo že prihodnje leto znašala vsaj 500 vagonov raznih izdelkov. Znatno bo lahko povečala proizvodnjo tudi Tovarna učil. Vse to pa naravnost vpije po gradnji železnice vsaj do Kanižarice, ker bo sicer treba vse proizvode prevoziti na postajo s kamioni, kar znatno zvišuje polno lsstno ceno. V načrtu je še velika opekarna v Kanižarici, ki je deloma že začela obratovati, dalje tovarna za predelavo mesa v Metliki in še nekaj manjših obratov. Za razvoj državnih posestev bi bilo potrebno vsaj 102 milijona investicij. Valjčni mlin »Zora« ne zmore več vseh naročil, zato ga bo treba .razširiti, oziroma opremiti z novimi stroji. Za vse te gradnje in opremo bi bilo potrebno približno eno milijardo investicij, potem Pa bi lahko rekli, da je Bela krajina prenehala biti zaostala pokrajina.
Ker bodo komune morale imeti predvsem ekonomsko podlago, je že danes jasno, da se bodo izoblikovale v bodoče tri take osnove: Črnomelj z okolico, Metlika in Semič, vendar je vprašanje komun v Beli krajini danes še samo v načelni razpravi. Prav pa je, da tudi o tem razpravljajo delovni ljudje Bele krajine ln po svojih odbornikih stavijo svoje predloge.
Da pa OLO ne pozablja tudi na dvig kmetijstva, je pokazala sproščena razprava o potrebi gradnje gnojišč, o obnovi Vinogradov, o porabi umetnih gnojil, o zaščitnih sredstvih v kmetijstvu in drug:h zadevah. Seveda, industrija je prva, sporedno z njo pa se bo dvigalo tudi kmetijstvo. O tem so si odborniki obeh zborov OLO na jasnem in v tej smeri tudi dela celotni okrajni ljudski odbor, kar je pokazala ta seja.
Vreme
za čas od 9. do 17. oktobra Ob koncu tega tedna suho, čez dsn sončno in milo vreme. Prve dni prihodnjega tedna močno de/evje :n ohladitev. Zatem suho in pogosto jssno vreme. Sreai oktobra v Jasnih nočeh nevarnost slane, po 17. oktobru postopoma spet topleje.
Obiščite kmetijsko razstavo v Šentrupertu od 9. do 11. oktobra!
V občini Veliki Gaber in Velika Loka nočejo pitne vode
TEDEN OTROKA
O največji komunalni grad-hji na Dolenjskem, o gradnji vodovoda Stična—Trebnjem— Dobmitč—Krka, ki bo oskrboval z zdravo pitno vodo nad 100 naselij z več ko 8.000 prebivalci, smo že pisali v našem listu. Prejšnji teden si je naš novinar skupno s člani upravnega odbora Vodne 6kupnosti Stična ogledal dosedanja začetna dela za uresničitev tega velikega načrta in se hkrati udeležil seje ■upravnega odbora.
Navzlic raznim težavam, dela napredujejo zelo lepo in bo prva etapa gradnje vodovoda — zajetje, položitev cevi do Stične in zgraditev zbiralnika nad Virom pri Stični — zaključena že letos. Dela pri zajetju izvira pod Babjim kolenom so končana, prav tako se bližajo zaključku dela pri zajetju izvira Drmožnik- Po prvotnem načrtu, so predvidevali zajetje vode samo iz navedenih dveh izvirov, po nasvetu glavnega projektanta, ing. Guzela, pa bodo obenem zajeli še izvir Lahka voda, tako da bo zmogljivost vodovoda nad 30 litrov na sekundo. Zajetje tretjega izvira bo prav tako v kratkem končano, čeprav so morali precej daleč vrtati v živo skalo.
Razen na zajetju delajo tudi skoraj na celotni, nad 4.200m dolgi trasi od zajetja do zbiralnika. Jarek za glavno cev je izkopan že do naselja Ga-berje pri Stični, v dolžini 1.200 m so položene tudi cevi. Obenem kopljejo jarek od Stične proti zbiralniku- Zbiralnik nad Virom s prostornino 130 m3 je zbetoriiran in te dni dobi še ploščo, vrata ter notranjo opremo. Najtežji odsek za kopanje jarka je skozi naselje Gaber je, kjer je prostor med hišami, koder gre trasa, ozek in še skalovit po vrhu, toda, kot so doslej premagali vse ovire, bodo tudi to. Velike težave imajo Dudi z podtalno vodo pri gornjem koncu trase, kjer prav zadnje čase polagajo cevi. Ti*di ta ovira bo kmalu za njimi in potem bo šlo laže naprej.
Člani upravnega odbora so s potekom dosedanjih del nad vse zadovoljni. To so tudi lahko, saj so najtežja dela uspešno končana. Kot je bilo že rečeno, bo Stična letos dobila vodo iz novega vodovoda I Vsekakor je to velik uspeh, pred katerim morajo obmolkniti tudi najbolj neverni Tomaži in starokopitni godrnjači.
Ob dosedanjih delovnih uspehih pa raste tudi zanimanje članov Vodne skupnosti za nadaljnjo gradnjo. Mnogi že spoznavajo, da bo s tem vodovodom končno le uresničena davna želja prebivalcev, da se znebijo skrbi za vodo. Posamezne vasi in naselja že prevzemajo obveze za delo pri gradnji. Tako so prebivalci Ivančne gorice sklenili, da bodo ves jarek za cevi od zbiralnika nad Virom do vasi izkopali sami s prostovoljnim delom. Vodna skupnost jim bo dala cevi in strokovno delovno silo Temu vzgledu bodo gotovo sledile še druge vasi, zlasti ko vidijo, da gre zares in da so prvi delovni uspehi pred njimi.
Zato pa ie toliko manj razumljiv odnos prebivalcev občine Velik Gaber in Velika Loka ter celo članov upravnega odbora vodne skupnosU iz tega območja do vodovoda. V Veliki Loki so baje že ponovno izjavili, da vode ne potrebujejo, ker jo imajo v Temenici več kot dovolj. V resnici jo imajo, z njo vred pa pijejo vso nesnago, ki se ste-
ka v potok na vsej njegovi dolžini. Tudi v občini Veliki Gaber niso pokazali dosedaj prav nobenega razumevanja za gradnjo vodovoda. Spričo takega nezanimanja so bili ostali člani upravnega odbora mnenja, da nima smisla nekomu ponujati vodo, če jo sam ne mara. Da bi bile tudi vasi v teh dveh občinah preskrbljene z zdravo pitno vodo, je glavna trasa proti Trebnju in Dobrniču za dobre štiri kilometre daljša, kot bi bila sicer. Zato je bil že dan predlog, naj bi šel glavni vod tik ob novi avtomobilski cesti od Med-vedjeka do Opčin, kjer bi bil v tem primeru glavni zbiralnik za Trebnje in Dobrnič. Za vasi omenjenih občin bi sicer rezervirali zadostno količino vode toda. dobili jo bodo šele, ko se bodo sami zganili in Hi tudi zgradili cevovod do posameznih naselij, kar bo seveda znatno dražje kot sedaj, ko
se gradi ostali del vodovoda.
Čas bi bil, da bi se zganili tudi v teh občinah. To je dolžnost posebno občinskih odborov in svetov za gospodarstvo ter članov občinskih odborov vodne skupnosti. Ne gre samo za količino vode, ki jo lahko dobi ta ali oni iz umazane luže pred hišo, potoka ali domačega vodnjaka. Gre za zdravo pitno vodo, ki ni okužena s tisoči in milijoni bacilov, ki ni izvor neštetih obo-Ijenj. Zdrava voda v zadostni količini je osnovni predpogoj za zdravstveno kulturni napredek vasi. Od bolezenskih epidemij, kulturne in gospodarske zaostalosti posameznikov in posameznih naselij, ima škodo celotna družba.
Velika večina članov vodne skupnosti StičVia se izredno zanima za potek gradnje in nestrpno pričakuje, ko bo stekla voda v sleherni vasi obširnega   vodovodnega ob-
močja. Poleg prebivalcev v okolici Stične, se za gradnjo vodovoda zelo zanimajo, v Trebnjem in Dobrniču. Dobr-ničani se dobro zavedajo, kaj jim pomeni preskrba z vodo. prav tako tudi Trebanjci. ki imajo v svoji sredi gospodarsko in kulturno razgledane ljudi, kateri so znali ostalim prebivalcem pravilno raztol-n.ačiti pomen vodovoda za gospodarski in kulturni napredek kraja, zato imajo ob njih tudi vso podporo. Upravni odbor vodne skupnosti je odločen vložiti vse sile za čimprejšnjo uresničitev velikega načrta, dobro pa se zaveda, da je pri tem veliko odvisen od podpore in pomoči vseh prebivalcev. Upravni odbor želi, d* si ogledajo člani vodne skupnosti, in tudi drugi, dosedanja dela in pripravljeni material za gradnjo v prihodnjem letu pa bodo potem na vso stvar gledali povsem drugače-
Lfndski poslanci nas bodo pogosteje obiskovali
(Nadaljevanje a 1. strani)
ček in ugotoviti, ali je ta dobiček plod boljše organizacije dela in višje storilnosti, ali je nastal z neutemeljenim zvišanjem cen. Delavsko samoupravljanje se res ponekod razvija prav v nasprotno smer, kar bo treba zajeziti.
Za okraj Črnomelj je poročal Martin Zugelj. Razmere so podobne kot v ostalih kraj »h Dolenjske. Lep uspeh so dosegle množične organizacije pri pripravah za proslavo 22. julija, pa tudi pri mobilizaciji lokalnih virov za razne krajevne gradnje, kot so vodovodi, ceste, pota ln drugo. O dvigu kmetijstva se v Beli krajini veliko razpravlja, manjka pa jim strokovnjakov, ki bi vodili ln usmerjali to veliko akcijo, kajti brez njih ne bo šlo. Zadružno politiko v Beli krajini je potrebno pregledati in jo postaviti na trdnejše temelje, da bo kos nalogam, ki stoje pred njo. Delavsko samoupravljanje se je v nekaterih podjetjih začelo kriviti v samovoljo posameznikov, kar je bilo potrebno zavreti. Sedaj gre v tem pogledu na boljše v vseh podjetjih. Delovna disciplina se je letos znatno popravila.
Jože Klarič je govoril o problemih kočevskega okraja. Odmera davka pa katastru je prinesla nesorazmerje v njihovem okraju predvsem v Kolpski dolini. Poudaril Je, da Je politično stanje na terenu odvisno od kadra na terenu, zato bodo to zimo posvetili vso pažnjo ekonomski izobrazbi tega kadra. Zavzemal se je, da je potrebno zatretl špekulacijo z ekonomskimi predpisi in dosledno uvesti plačevanje po učinku dela, tako da bo vsak občutil, da se špekulacija ne Izplača. V kočevskem okraju prav tako povzroča hudo kri odlok o sečnih dovoljenjih za les. O tem je veliko razpravljal tudi član izvršnega sveta LRS in poslanec kočevskega okraja Matija Male-iič-Clril. Predpisi o sečnih dovoljenjih zlasti prizadevajo prebivalce v občinah, kjer je les glavni vir dohodkov prebivalstva. Ti predpisi so za posamezne primere preveč birokratski in neživljenjskl In Jih bi bilo potrebno prilagoditi krajevnim
okoliščinam. Posebno nezadovoljstvo zbuja plačevanje takse za posek lesa za domačo potrebo ter izpolnjevanje obrazcev.
Tovariš Niko šilih je govoril o potrebi industrializacije Dolenjske, vendar v vsaki vasi res ne bo mogla stati tovarna. Poudaril je, da je osnovna naloga ljudskih poslancev, da pomagajo pri vzgoji delovnih ljudi za samoupravljanje in pravilno napredno gospodarjenje. Kmetijstvo je pri nas preveč zanemarjeno in zapuščeno. In vendar je tako malo posestvo podobno proizvodnemu podjetju v malem, ki mu bi morali prav vsi posvečati več pažnje. Tudi tu je potrebna predvsem vzgoja in izobrazba kmečkega človeka.
Veliko so poslanci razpravljali o šolstvu pri nas. Zlasti je veliko govorila o tem problemu tovarišica Ada Krivic. Edini so bili v tem, da naše šole premalo dajo mlademu človeku za praktično življenje. Učni načrti so preobremenjeni, in vendar se otrok v šoli ničesar ne nauči na primer iz kmetijstva in drugih gospodarskih panog. To, da naša mladina ne kaže veselja do kmetijskih šol, je deloma krivda tudi šole, ki mu nI vcepila ljubezni do zemlje in do kmečkega poklica. Mnenja so bili, da je potrebno ves učni sistem naših šol prilagoditi današnjim potrebam in nalogam.
V razpravi je sodelovalo še več poslancev lz krškega okraja in tudi drugi. Sklenili so, da bodo v bodoče še bolj pogosto obiskovali svoje volivce in z   njimi   razpravljali   o vseh
problemih. Udeleževali se bodo tudi zborov volivcev ln zasedanj delavskih svetov, kjer koli jim bo mogoče. Tolmačenje naporov ljudske oblasti, razprava o vseh problemih, prizadevanje za čim širšo izobraževanje delovnih ljudi in nenehno politično delo, to so glavne naloge ljudskih poslancev vseh štirih dolenjskih okrajev, tako so poudarili ob zaključku plodnega razgovora.
V kakšni okolici živi in se razvija belokranjski otrok
Pred dvema mesecema smo v okviru, sanitetne ekipe, ki jo je organiziral glavni odbor RK skupno s centralnim higienskim zavodom obiskali nekaj belokranjskih vasi in opazili med drugim pomanjkanje in napake pri negi novorojenčkov, dojenčkov in otrok. Mislim, da bi se ob Tednu otroka lahko pri teh problemih nekoliko ustavili.
Da začnem kar pri otročni-cah in novorojenčkih. Pri večini otročnic opazimo oslabelost zaradi težkega dela. Temu sledijo težki porodi, slabotni otroci, ki imajo že v prvih dneh življenja premalo hrane. Če žena leži štiri dni po porodu, je to za njo že luksus. Takoj po porodu jo čaka težaško delo, ki ga je le za nekaj dni pustila vnemar- Posledica je pomanjkanje mleka- Po treh. štirih mesecih že večina žena odstavi dojenčka. Takrat se začne težko življenje za malega, ki hira ob nerednih, pičlih obrokih kravjega mleka... Težka obolenja prebavil pokončajo veliko dojenčkov, drugi pa so slabotni in drobni. Poleg tega pa dobijo že v materinem mleku alkohol, ki kvarno vpliva na njih telesni in duševni razvoj. Ko se dojenček končno navadi na kravje mleko z nadrobljenim kruhom, je to njegova edina stalna hra-na do 15. ali 20- meseca starosti. Korenje imajo tukaj le za prašiče, špinače sploh ne poznajo, paradižnikov in paprike ne sadijo, sadje pa jedo le ob dobrih letinah. Vrtov z domačo povrtnino ne srečaš po vaseh v Beli krajini. Hrana je
Pred II. kongresom Ljudske tehnike
Oktobra bo v Celju II. kongres Ljudske tehnike za Slovenijo, pa sem mislil, da bi bilo dobro, če bi se malo pozanimal, kako je kaj s to stvarjo v našem okraju. Sekretar okrajnega odbora LT Maks šorn, mi je povedal, da se bo v njihovi organizaciji marsikaj spremenilo. Predvsem bodo prenesli svoje delovno območje na teren, ven iz mesta, v večja kmetijska in gospodarska središča v okraju. Tam so že osnovali posamezna društva Ljudske tehnike, ki bodo seznanjala prebivalstvo s splošno kulturo, modernim kme-ioioioioioboic
U
o za pranie 2 2     sv»e g
5 PERION S
oioioioioioig
»Težki atleti« v Suhi krajini
Junija so se enkrat ponoči zbrali žvirški fantje na nekakšno atletsko tekmovanje. Bilo jih je 14, za okrepčilo pa so si izbrali vinček v gostilni pri Pugeljnu, Tistega dne se je oženil Kastelic, eden izmed fantov, ki onim štirinajstim že dolgo nI bil po volji, ker ni hotel sodelovati v njihovi skupini. Zato so ga po polnoči počastili in pokazali, kaj znajo. Svojo moč so razkazovali z dviganjem težkih kamnov, ki so jih nato metali v Kastel-čevo hišo, kjer je bila svatov-
ščina. Ko so uvideli, da se svatje za njihovo »tekmovanje« ne zmenijo, so pričeli se-žigati staro prešito odejo in tuliti kot volkovi. Potem se jim je s kamenjem posrečilo raniti ženinova starša. Ko jim je stopil nasproti Pugelj Ignac, da bi jih povabil na večerjo, mu je eden izmed tekmovalcev vrgel kamen v glavo.
Ljudje se sprašujejo, zakaj ni za take nepoboljšljivce, ki kot nekdanji pomagači okupatorja rovarijo in kalijo javni red, ostrejših kazni. ■   M. L-
tijstvom in elektro-strojnlštvom. Opažamo, da so ljudje na podeželju še popolnoma nepoučeni o elektriki in imajo pred njo ce!6 nekak strah.
Nova društva Ljudske tehnike, ki so zaenkrat v Sentrupertu, Otočcu, Dol. Toplicah, v Straži, Šentjerneju, Šmarjeti, na Grmu, v Mali in Veliki Loki, bodo s pomočjo matičnega društva v Novem mestu organizirala predavanja s filmi in skrbela za tehnično vzgojo kmečkega prebivalstva.
Poprosili bodo domače zadrugo in druge organizacije za kos zemlje, kjer bodo preizkusili teoretično znanje, ki so si ga pridobili v zimskih mesecih. Sejali in križali bodo posamezne kulture, da bodo vzgojili čim boljše sorte, katerih seme bodo nudili kmetijskim zadrugam in okoliškim kmetom.
S pomočjo šolskih oblasti bodo uvedli v osnovnošolski pouk obvezno ročno delo, kamor bodo vključili modelarstvo, radioamaterstvo in podobne stroke.
9. in 10. oktobra bo v Sentrupertu, kjer je najmarljivejša Postaja mladih tehnikov, kmečki praznik, združen s ki.ietijsko razstavo, kjer bodo pokazali različne moderne kmetijske naprave, med drugim aparate za raziskovanje zemlje ln električno ograjo za pašnike.
V Tednu tehnike, ki ga bodo organizirali ob koncu oktobra, bi v Novem mestu vsak dan manifestacija mladih tehnikov. Sodelovali bodo motoristi, radioamaterji, modelarji, fotografi, letalci in druei. Zadni! dpn Tedna pa bo razstava tehnike v Kmetijski Soli na Grmu. Potem bodo začela društva v večjih gospodarskih središčih z rednim delom, s predavanji, vajami, filmi in podobnim.
poleti in pozimi skoraj enaka. Mnogi otroci že po drugerr. letu ne dobe več mleka, ker ga ni pri hiši. Zdaj pijejo za žejo vino, do katerega pridejo laže kot do vode, kar je spet poseben problem Bele krajine.
Zraven pomanjkljivosti v hrani pa je pomanjkljiva tudi higiena- Dojenčki leže sredi kupa cunj goli, ponesnaženi, v rojih muh in večno zaprti v izbi, ki je temačna in slabo zračena. Sonca do prvega leta starosti skoro ne vidijo. Dnevno kopanje dojenčkov in umivanje otrok si je tukaj težko zamisliti. Dober izgovor pri tem je spet pomanjkanje vode, ki jo v poletnih mesecih vozijo v večino vasi po več kilometrov daleč iz Kolpe. Greznice se prosto izlivajo v gnojnico, ki se pretaka po dvorišču preko vseh vaških poti v vaške luže. ki služijo za napajanje živine, pranje perila in so leglo žab in komarjev. Okoli teh mlakuž se navadno zbirajo vaški otroci in se igrajo sredi blata. Kakšni so ti otroci? Le malokateri je močan in razvit sorazmerno svoji starosti. Sleherni človek mu bi prisodil, leto aH dve manj kot jih ima v resnici. 2e ob teh skopih ugotovitvah se nam sili vprašanje kako tem otrokom pomagati, i
Ozrimo se na celotno zdravniško mrežo v Beli krajini, če pomislimo, da ima celoten črnomaljski okraj tri zdravnike, da ima vsaka občina le eno medicinsko sestro ali pa namesto nje babico, obe skupaj imata le Metlika in Črnomelj, tedaj vemo, da vsi skupaj ne zmorejo tega, kar se danes od njih zahteva. Medicinska sestra mesečno prehodi in prevozi s kolesom do 600 kilometrov, opravlja še posel babice in v sili večkrat nadomešča zdravnika. Nič na boljšem ni babica, ki mora opravljati posle medicinsko sestre. Pomagali bi lahko tudi prosvetni delavci. Prosvela lahko naredi na deželi ogromno- Vsi učitelji po vaseh in profesorji po gimnazijah si mnogo prizadevajo, da bi pomagali tudi na tem področju, vendar moramo ugotoviti, da je tega kadra premalo. Kaže, da bo treba 8 šol zapreti, na štirih pa je nameščena le polovica učiteljskega kadra.
Naša ekipa je imela s seboj več filmov o splošni in osebni higieni. Ljudje so jih zelo rad: gledali in so nas prosili, naj jih  še obiščemo posebno v
zimskih mesecih, ko na polju ni dela. Saj se belokranjski ljudje zavedajo napak in pomanjkljivosti, vendar si bodo sami težko pomagali. Mislim, da ni samo naloga črnomaljskega okraja, da bi izboljšal položaj. Saj no zmore vsega. To je naloga širšega merila, ob golih ugotovitvah naj se zamislijo tudi drugi in naj ne gledajo na Belo krajino kot na kazensko službeno mesto, ampak kot na kraj, kjer žive dobri ljudje in jim je vsaka pomoč predvsem v zdravniški in prosvetni stroki zelo potrebna-
Mnogo se je v Beli krajini že spremenilo in popravilo, vendar bo treba še mnogo delati. Predvsem je potrebno, da si vsak posameznik pridobi čut za napredek, da ne bomo več slišali: »Če je bilo za moje dede in pradede tako dobro, je tudi zame in za mojega otroka!« P. J.
Lepo je bilo na logorovanju v Jurjevici
29. septembra Je po enotedenskem logorovanju zapustilo Jur-jevico 170 obveznikov predvoja-ške vzgoje. Tu so logorovali mladinci letnikov 1935, 1936, 1937 iz ra2nih predelov Kočevske. Logorovanje v Jurjevici je bilo prvo veliko logorovanje, kakršnih bo še več v* kočevskem okraju.
Logorovanje je, imelo pravi vojaški značaj. Vstajali so ob 5. uri, sledila Je telovadba, čiščenje, umivanje, ob 7. uri pa je bil izdaten zajtrk. Potem so izvedeli za dnevne informacije, nato so se pred Zadružnim domom postrojile vse tri čete. Ostro povelje in že so korakali bodoči vojaki s pesmijo na vaje, ki so trajale do pol ene. Le nekaj minut odmora je bilo po vsaki uri. Komandni zbor Je bil zelo zadovoljen s fanti, saj so hitro doumeli vojaške veščine. Tudi najmlajši so se močno potrudili. Vsi so se vživeli v vloge pravih vojakov, saj so se prav tako učili kot aktivni vojaki, pa tudi kape so imeli prave. Za prihodnje logorovanje bi radi imeli tudi uniforme. Vsekakor moramo pohvaliti resno izpolnjevanje nalog mladih dežurnih, pa tudi stražarji so bili vedno na mestu.
Opoldansko delo se je začelo z okusnim kosilom. Po krajšem počitku je prišlo na vrsto kulturno-prosvetno delo, politične ure, zanimiva predavanja, šport itd. Čas Je hitro potekal, ob sedmih pa Jih je čakala večerja. Ob enaindvajseti uri Je dežurni piskal »U-šlno« in zdaj so samo straže bedele nad mlado vojsko.
Mladince, ki so bili na logorovanju v Jurjevici, sta obiskala tudi sekretar OK ZKS Jože Kla-rič in predsednik OLO Janez Pir-nat. Oba sta pohvalila mladince za dobro učenje in discipliniranost. Vsekakor so se mladi fantje na logorovanju mnogo naučili, kar jim bo koristilo, ko bodo služIli vojaški rok. — em—
Na Dolenjskem, Belokranjskem že grozdje zori
r
ZA NASE VINOGRADNIKE
Letošnja trgatev
Cas trgatve v vinogradih se približuje. Za našega vinogradnika je to vsekakor eno najlepših opravil, ki ga težko pričakuje, saj v dobri letini vidi plačilo za ves vloženi trud ln za marsikatero srago znoja. Zal moramo ugotoviti, da v zadnjih letih, vsled pozeb ln drugih elementarnih nezgod, nI več slišati vesele pesmi ln razigranega vriska ob času trgatve v naših goricah. Vsled posledic lanske spomladanske pozebe bo pridelek pri žlahtni trti tudi letos zelo majhen. Le tisti vinogradniki, ki so v lanskem letu kljub vsem težavam svoje vinograde redno oskrbovali ter letos s Škropljenjem v borbi proti peronospori uspeli, bodo še nekaj trgali, kar pa Se zdaieč nu bo krilo visokih proizvodnih stroškov, ki jih vlagamo v naše opešane vinograde. Celo v izjemnih primerih, kjer lansko leto nI bilo pozebe, se letos ne bodo mogli preveč pohvaliti. K i.md pa moramo p*lšteti ie neugodno vreme, ki bo vsel*akor vp'ivslo na kvaliteto pridelkov, čti\*di bi zboljšanje vremena in
pozna trgatev lahko še veliko pomagala.
Kako je z letošnjim pridelkom v vinogradih drugod?
Na Štajerskem bo pridelek povsod tam, kjer Je bila lani pozeba, slab, drugod pa povprečen, ali pa celo pod povprečjem, posebno še kar se tiče kvalitete- Na Primorskem pričakujejo vsled toče v Brdih le 50 odstotkov normalnega pridelka, koperskl okoliš pa ima količinsko in kvalitetno kar dobro letino. V Srbiji pričakujejo vsled močnih napadov peronospore v letošnjem letu le 50 odstotni pridelek, dočlm Imajo v Makedoniji (zaradi suše) izredno visok odstotek sladkorja. Letošnji predvideni pridelek nudi torej zelo pestro sliko, vsekakor pa je jasno, da povprečnega pridelka ne bomo dosegli. Na letošnje cene vin bodo vskakor imele vpliv stare zaloge, s katerimi S« razpolagajo vinarska podjetja, pesebno na jugu. Eno pa je treba pribiti: vinska trgovina bo morala upoštevati pri postavljanju cen vinu izrecno visoke proizvodne
stroške na en! strani, na drugI pa Imperativno potrebo obnove naših vinogradov, ki zahtevajo velike investicijske stroške, kajti v nasprotnem primeru bljejo našemu vinogradništvu zadnje ure. Naši vinogradniki se stalno sprašujejo, kdo popije njihov znoj, ker vinska trgovina trdi, da konzument ne zmor« sedanjih cen, vedo pa, da je njihov proizvod v ceni poskočil od proizvajalca do konzumenta za celih 100 odstotkov. Pričakujemo, da bo nov| zvezni Zakon o vinu In Zakon o pospeševanju vinogradništva na tako stanje bistveno vplival ter da bo tej važni gospodarski panogi z izvajanjem teh zakonov dano tista mesto, ki jI pripada.
Kdaj homo letos pravzaprav trgali?
Dolenjskega vinogradnika že odnekdaj bije očitek, da prerano trga. To tudi v celoti drži, saj dobro vemo, da se za prvim, kl od'«1e z brento v vinograd, tudi drugI napotijo. Ml se moramo enkrat navaditi, da se dr-iimo roka, ki £a oblastveni organi odredijo.
Portugalko so marsikje vse prehitro potrgali; kdor je le količkaj počakal, se z njo ne more prehvallti, če že ne po količini, pa po dobri kvaliteto. Vsekakor bomo letos skušali potrgati čim pozneje, saj smo bili v pogledu vegetacije skozi vse poletje najmanj za 14 dni v zakasnitvi. Ce že ne bo dosti pridelka, pa naj bo vsaj tisto dobro! Le v izjemnih primerih močnejšega gnitja grozdja se bomo odločili za zgodnejšo trgatev, ki je samo v tem primeru opravičljiva. Gnilo grozdje bomo potrgali posebej ln z njtoi  na poseben
način ravnali, saj vemo, da se tudi iz njega dobi dobra kapljica z razsluzevanjem.
Ponovno opozarjamo naše vinogradnike, da skrbijo pri trgatvi za potrebno čistočo. Posoda, ki jo uporabljamo, naj bo čista, posebno pa moramo paziti, da grozdje ne pride v do-tiko z železom.
Topi o priporočamo, da takoj po trgatvi opravite globoko zimsko kop z gnojenjem, kajti tako zemljo bo drugo leto mnogo laže obdelovati, pa tudi manj plevela bo vzklilo.
NA KAJ VSE MORAMO PAZITI PRI NEGI VINA V KLETI
Ker naš! vinogradniki kljub Ce moraš mošt zarad! hlad-vaej dobri volj! Se vedno ne nega vremena zagrevatl, pazi, negujejo aH Šolajo vino, kakor da ga preveč ne zagreješ, ker bi bilo potrebno ln kakor zah- dobi mošt potem slab duh In teva  tako  občutljiva   tekočina okus!
kot je vino, saj Imamo toliko Sladkaj samo v Izjemnih ln skrbi ln škode z raznimi vin- najnujnejših primerih, zato ra-skiml boleznim! In napakami, je ■ trgatvijo počakaj, će U naj na kratko navedem nekaj moreš!
najosnovnejših pravil ln naave- Po klpenju dopolnjeni sod ne tov za dobro kletarjenje. zablj trdo z veho, ker ga lahko
Red   In   snaga v   kleti   sta razžene! osnovna pogoja za zdrav ln pra-    Izogibaj se močnega žvepla-vllen razvoj mošta in vina.      nja,    ker   povzroča nezdravo
Vsak   dotik   grozdja,  dr»zge, vino! mošta aH / železnimi pred-    Vino se mora redno pretakal!
meti, k! rjavijo, povzroča počr- ln je pogrešn/j mišljenje, da nenj« vina, zato izgubi na moČU
Vina, ki so bogata na kislini, pretakaj pozneje, vina z malo kisline pa čimprej!
Pazi pri žveplanju posode, da žveplo ne kaplja na doge, ker to povzroča slab okus vina!
Dobra posoda je kapital za vinogradnika, kajti slaba posoda lahko skvarl najboljše vino, dočlm se vino v dobri posodi samo zboljša.
Stare zaplesnele ln močno cl-kaste sode ne uporabljaj več za vino, sadjevec ali Žganje, ker pokvarijo vsako pijačo!
Malo plesnlve ali malo clka-ate sode Izpari aH zakuhaj s sodo!
Vedno izpiraj posodo najprej s hladno vodo, potem šele z vročo!
Prazno posodo dobro operi, pusti nekaj dni odprto, potem Pa dobro zažveplaj in trdno zablj ter žveplanje ponovi vsaka dva do tri mesece!
Pri čiščenju vina se strogo drži sredstev ln navodil o uporabi, ki jih predpiše vinarski strokovnjak, katerega vedno vprašaj za svet!
Uporabljaj za pranje posode po možnosti samo mehko vodo (deževnico), a ne trde studenč-nlce!
liohrb »I zapomn!. da jp mnogo enostavneje 'n tudi ceneje, bolezni in napake v vinu pra-
vočasno preprečiti, kakor pa jih pozneje zdraviti!
Redno dopolnjuj sode samo z zdravim vinom, ker se v nedo-polnjenih sodih kaj rado razvije cik aH pa kan!
Ne mešaj zdrava vina s ples-nivlml, ker se s tem dobro vino samo pokvaril
Dobro vino boš lahko pripravil ln ohranil samo v hladnih kleteh, zat0 pri gradnji kleti pojdi v zemljo, kajti samo takrat bo klet imela stalno nizko temperaturo!
Skrbi, da bo klet Imela tudi primerno vlago, kajti v presu-hlM kleteh izgubiš mnogo vina zaradi izhlapevanja, prevlažne kleti pa so nezdrave tako za vino, kakor za posodo!
Klet se mora dati tudi dobro zračiti!
Hrani v klet! res samo v:no, ker je vino zelo občutljivo ter se zelo rado ntvzame tujega
duha!
Upoštevaj prednja navodila tudi pri negovanju sadjevca!
Končno: irudl se ln Izkoristi vsako priliko, da Izpopolniš svoje znanje Iz kletarstva in na ta način Izboljšaš avoj«, na> večkrat zelo primitivno ln zaostalo kletarjenje, kajti do3»a kaplj'<-;i. kfy zdrava pijača, bo Imela   vedno   «vojo primerno
ceno!
Int. L. H.
Občani Vinice se pripravljajo
na svoj praznik
Velike proslave in občinski prazniki, na katerih se spominjamo velikih zgodovinskih dogodkov iz preteklosti, zlasti iz dobe NOB, postajajo iz leta v leto bolj množične manifestacije vsega ljudstva, ki želi ohrariti spomine na velike dni in pomembne dogodke. Teh proslav in praznovanj je zlasti letos veliko, ko se ob desetletnici spominjamo zgodovinskih dejanj v letu 1944, pa tudi prej. Občinske praznike, ki smo jih začeli praznovati pred dvemi leti in jih bomo poslej praznovali vsako leto. pa sprejemajo naši delovni ljudje vedno bolj kot resnično svoje praznike. Občinski prazniki se ne uveljavljajo samo kot spominjanje na zgodovinske dogodke, pač pa postajajo pravcata revija gospodarske in kul-turno-politične dejavnosti cele občine. Tako je tudi prav.
Tudi Vinica v Beli krajini noče zaostati, saj ima več kot dovolj primerov iz svoje burne zgodovine, ki se jih lahko s ponosom spominja. Največ ta-••••••••••••• ......
Ne pozabi m pra-vilo~FOXzaMe je zdravilo
Mh dogodkov, ki so vredni spomina, ima Vinica iz časov NOB. Kar težko se je bilo odločiti, kateri dan bi bil najbolj primeren. Končno so se odločili za 21. oktober. To je dan, ko so pred 11 leti prebivalci viniške občine, oboroženi z italijanskim orožjem skupno z partizanskimi edinicami hrabro odbijali napade Nemcev in ustašev. ki so hoteli preko Kolpe vdreti na osvobojeno ozemlje. Tri dni in tri noči je trajal boj in šele po vdoru sovražnika pri Gribljah, se je temu posrečilo za ceno velikih žrtev prodreti v Vinico. V tej borbi je padlo več borcev-do-mačinov, požgano je bilo vse Sečje selo in velik del'Vinice. Ta borba je še toliko bolj značilna, ker je ob tej priliki ljudstvo razbilo tudi porajajočo se belo gardo, ki jo je skušala organizirati tamošnja duhovščina v teh najtežjih trenutkih in s pomočjo okupatorja organizirati svojo belo oblast. To nakano je ljudstvo viniške občine temeljito preprečilo-
Na svoj prvi občinski praznik se živo pripravljajo že del j časa. Da bi bila ta proslava čimbolj slovesna in dobro pripravljena, se je 24. sept. zbralo na Vinici nad 30 aktivistov in
Kako je bilo na »likofu« v Ribnici
Avtopodjetje je gradilo v Ribnici garažo. Pred kratkim so jo dogradMi. Zaključek so slovesno praznovali v gostilni KLO v Ribnici. No, saj ni nihče proti »likofu«, če so ga deležni tudi ljudje, ki ga zaslužijo. To pot v Ribnici pa ni bilo tako. Za mizami niso sedeli tisti, ki so gradili garažo, temveč povsem drugi ljudje iz Kočevja, ki sploh ne pripadajo temu delovnemu kolektivu. Ne samo delavci, tudi neprizadeti ljudje se s tem ne strinjajo, saj je že čas, da se podre zid med »nižjimi« m »višjimi«. Pomisliti moramo, da je tudi za odpravo teh neutemeljenih razdelitev prebivalstva tekla kri naših najboljših ljudi.
—cm—
predstavnikov množičnih organizacij skupno z ljudskim poslancem Martinom Zugljem m predsednikom OLO Janezom Zuničem ter zastopniki prosvetnih delavcev. Na tem posvetu so se pogovorili o pripravah za praznovanje. Posebno vneto se pripravljajo množične organizacije in društva. Velike naloge stoje pred organizacijo ZB, ki bo do praznika zaznamovala vse partizanske grobove na območju občine in jih okrasila, zaznamovala pa tudi vse kraje pomembnejših dogodkov iz NOB
Tudi gospodarski svet pri obč. ljudskem odboru je razvil široko dejavnost. Do praznika bo organiziral občinsko podjetje »Pekarno,« ki je na Vinici res nujno potrebna. Do tega dne bodo elektrificirane vasi Perudina, Drenovec, Ogulin in Preloka. Uredili bodo cesto Vinica—Bojanci in Vinica— Učakovci, prav tako pa tudi več občinskih potov in vaških vodnjakov. Poseben odbor pripravlja kulturni spored za občinski praznik. Vinica bo ta dan slavnostno okrašena- Zvečer pred praznikom bodo zagoreli kresovi po vseh višinah v občini, zvečer pa bo baki jada. Na sam praznik bo po svečani seji občinskega ljudskega odbora veliko zborovanje, na katerem bodo govorili prvoborci iz Vinice in drugi.
Nadvse zanimiva posebnost praznovanja občinskega praznika na Vinici bo tekmovanje tamburaških zborov in harmonikarjev iz vse Bele krajine. Trda borba bo med tam-buraškimi zbori iz Vinice, Ad-lešičev in Preloke, pa tudi med harmonikarji bo izbira težka. Dosedaj so se že prijavili znani harmonikarji kot je Ferdo Potočnik iz Gradaca. Jože Ba-rič iz Črnomlja, Miko Ivanu-šič iz Vidin, Janko Hudorovac iz Kanižarice in drugi. Janko Hudorovac je že napovedal, da bo na tej tekmi zaigral svojo priljubljeno »Hiti brigada petnajsta«. -. Konkurenca bo hu-
da, zlasti, ker je razpisana nagrada 5.000 din in pa diplome. Sodelovale bodo t-udi godbe na pihala.
Tako se vsestransko pripravlja Vinica na svoj občinski praznik. To je tista puntarska Vinica, ki je že leta 1848 in leta 1919 s svojo znamenito republiko začela lomiti suženjsko preteklost ljudstva in tudi v času NOB prispevala časten delež za našo neodvisnost in svobodo. J- V.
Z VINICE PRI ČRNOMLJU
Jarke za vodovod v Stari trg so začeli kopati. Ime« j a tudi kompresor za vrtanje skal. Tudi vasi: Zagoz-dac, Gornja in Dolnja Podgo-ra, Čeplje, Kralji, Vimol in Brezovica se sprašujejo, kdaj bodo imeli pri njih vodovod in elektriko.
Posnemanja In hvale vredno
Na Vino gorico na področju občinskega ljudskega odbora Trebnje je lovska družina spomladi vsadila šest fazanov z namenom, da se razmnožijo in koristijo kmetom pri uničevanju mrčesa. Ta namen se je v polni meri uresničil. Fazani so se lepo razmnožili. Razlezli so se po okoliških njivah z mladiči, kjer jih je mogoče ob vsakem času opazovati.
Prav posebno zanimanje za fazane Pa je pokazal kmet Jo<že Ratajc iz Prirnštala. Opazoval je, kako obiskujejo družinice polje. Njivo za njivo se pomikajo po krompiriščih ln pri tem neutrudno pobirajo vse, kar jim prija. Končno je pri tem opazovanju ugotovil z največjim zadovoljstvom, da na njivah, kamor so prihajali ti pernati gostje, ni bilo koloradskega hrošča in njegove zalege. Prosil je lovce, naj ne streljajo fazanov. Tudi drugi kmetje naj bi tako skrbeli za to koristno perjad!
—et
V Dobrniču bodo praznovali občinski praznik
Prebivalci dobmiške občine bodo že drugič praznovali svoj občinski praznik kot spomin na prvi kongres slovenskih žena. ki je bil 17. in 18. oktobra 1943 v Dobrniču. Ob praznovanju se spominjamo časov, ko so pognale prve klice borbe delavskega razreda —-nove miselnosti naprednih ljudi.
V Dobrniču so že pred vojno nekateri ljudje spoznali, da je
noosvobodilnega boja. Po vsej občini so zbirali hrano im sanitetni material za prve borce. Na Rdečem Kalu pri Dobrniču je bil 6. januarja 1942 okrožni plenum OF za okrožje Novo mesto. Tega plenuma se je udeležilo iz Dobrniča 6 delegatov. Ljudje naše doline so tedaj krepko podpirali NOB. Izjema so bili le nekateri zagrizeni vaški magnati, kj. so kmalu začeli zbirati okoli sebe
SPORT IN mtSN A VZGOJA
Pogled na Dobrnič
edini izhod iz krize in revščine borba delavskega razreda-To napredno skupino je vodil Jože Slak, padli narodni heroj, znan pod imenom Silvo. Po kapitulaciji stare Jugoslavije se je ta skupina povečala in začela zbirati orožje za OF, ki jo je propagirala v našem okraju. V maju 1941 so ti ljudje odnesli iz občinskega poslopja 6 pušk in 70 nabojev j italijanskim karabinerjerr.. iz-pred nosa.
Ob koncu maja 1941 je bil v Dobrniču organiziran odbor OF, v juniju pa je bil širši sestanek OF na Mamicah nad Dobrničem v bližini spomenika padlih borcev. V jeseni in pozimi 1941 so po naših vaseh že bili prvi javni sestanki OF. Na teh sestankih so aktivisti seznanjali ljudi s cilji narod-
OIOIOIOIOIOSO
sorodno misleče ljudi in so potem skupno vstopili v belo gardo. Kljub nasilju teh ljudi in okupatorja je ostala velika večina prebivalcev dobrniške občine zvesta ciljem Komunistične partije in njenerru vodstvu. Mala dobrniška občina je prispevala za svobodo 93 žrtev. Precej bojev je bilo v naši občini, posebno v vassh
Občine. Dobrava, Selce, Dobrnič, Ojstri vrh, Lisec in drugod. Boje sta vodili v glavnem Cankarjeva in Gubčeva brigada«
V Dobrniču so se oktobra 1943, tile pred nemško ofenzivo, zbrale v lepo okrašeni dvorani Prosvetnega doma delegatke Slovenske protifašistične zveze na prvi kongres. Razpravljale so o sklepih, ki jih je sprejel Zbor odposlancev v Kočevju. Posebno živahno so razpravljale o nadaljnji borbi in dokončnem uničenju fašizma. Ta kongres je bil borbeni pregled sodelovanja slovensk.li žena v NOB. S tega kongresa so se slovenske žene preko številnih sovražnikovih ob roče v prebijale v svoje vasi. Odhajale so s še močnejšo borbeno voljo in upanjem v čimprejšnjo zmago.
Ob spominu na težke dni ln trpljenje se bomo spomnili 366 padlih borcev, ki počivajo v Dobrniču. Večine teh junakov ne poznamo, vendar so jiim ljudje na grobu na Mamicah postavili mogočen spomenik. Vrhovi Triglava z veliko peterokrako zvezdo bodo spominjali poznejše rodove, da tu počivajo junaki, ki so darovali življenja za svobodo, za lepšo prihodnost. J. K.
ŠPEHARJI
Posestnici Katarini Medved se je po neprevidnosti vnela hiša, pokrita s slamo. Na pomoč so takoj priskočili gasilci, ki so preprečili, da ni hiša z gospodarskimi poslopji vred pogorela do tal.
Uspel posvef zastopnikov okrajnih zvez Partizana
Ob priliki II. atletskega prvenstva Dolenjske so se na pobudo Zveze Partizan Kočevje sestali v Novem mestu zastopniki okrajnih zvez Partizana iz Črnomlja, Kočevja ln Novega mesta. Najbolj številno zastopstvo je postavilo Novo mesto, pa tudi Kočevje, medtem ko je Črnomelj zastopal samo en delegat.
Sestanek je olvoril tajnik okrajne zveze Novo mesto vet. Sajovic in predlagal edino točno dnevnega reda: način sodelovanja in medsebojnih tekmovanj dolenjskih okrajnih zvez Partizan.
Med živahno diskusijo so zastopniki izmenjali svoje poglede in izkušnje, dokaz, da je bil ta sestanek koristen in potreben. Največ sta k uspehu sestanka pripomogla odbornika okrajne zveze iz Kočevja tov. Arko in Cuk, ki sta pokazala vsestransko razgledanost in poznavanje vseh problemov telesne vzgoje vobče. Tudi ostali zastopniki so mnogo pripomogli k zaključkom tega sestanka, ki jih v naslednjem povzemamo.
Ugotovilo se je, da je v prid nadaljnjega razvoja društev za telesno vzgojo Partizana in okrajnih zvez Partizana prirejati dolenjska prvenstva. Sklenili so, da bodo taka prvenstva z obvezno udeležbo okrajev Crnomell, Kočevje in Novo mesto. Pravico udeležbe na teh tekmovanjih ima-
jo vsi člani Partizana, ki niso včlanjeni v športnih društvih izven teh okrajev. Pred tekmovanji se bodo morali izkazati z društveno legitimacijo in bodo morali imeti plačano članarino. Sčasoma se bodo tekmovanja vršila v vseh panogah, takoj pa v atletiki, namiznem tenisu, odbojki in smučanju. Tekmovanje v odbojki naj se izvede na tak način, da ima zmagovalno moštvo pravico sodelovati v slovenski ligi. Tekmovanje v smučanju je treba ločiti po disciplinah. Razpisi dolenjskih prvenstev morajo biti objavljeni najmanj 14 dni pred tekmovanjem samim. Prihodnje, t. J. III. atletsko prvenstvo, bo v Črnomlju. Na okrajni zvezi Črnomelj je, da bo stadion v Črnomlju pravočasno zgrajen. Med tekmovalne panoge naj se Čimprej uvede tudi mali rokomet. Okrajna zveza Kočevje naj poskrbi, da se ustanovi v Kočevju nekaj moštev malega rokometa. Okrajna zveza Novo mesto je pooblaščena, da v cilju propagande plavalnega športa priredi prihodnje leto v avgustu dan vodnih športov z udeležbo plavalcev iz Črnomlja in Kočevja. Iz telovadnih akademij, ki jih bodo prirejala dolenjska društva, naj se izberejo najboljše točke, s katerimi je delati akademije po vseh krajih Dolenjske. Vse to bo urejal 6-članskl koordinacijski odbor, sestavljen iz vseh treh zvez.
Slovensko-hrvaška odbojkarska liga -Novo mesto v zvezni ligi?
Sobota. AOK (Ljubljana) : TVD PARTIZAN (Novo mesto) ženske 3:0 (15:4, 15:10, 15:8).
TVD PARTIZAN (Novo mesto) : ZOK LJUBLJANA (Llubljana) — moštki 3:1 (15:11, 5:15, 15:13, 10:14).
Nedelja. fil> ILIRIJA (Llubljana) : TVD PARTIZAN (Novo mo-ato) ženske 3:0 (15:12, 18:14, 15:7).
TVD   PARTIZAN   (N.ivo mesto :
SD Ilirija (LJublifcna) — moški
3:0 (15:7, 15:11, 16:14).
V soboto ln nedeljo sta imeli novomeški odbojkarski ekipi težavno nalogo. Nastopiti sta morali v LJubljani, ivied tem ko je moška vrsta tudi sredi Lj ubij one opravičila svoj sloves in v polni meti izpolnila vsa pričakovanja, tega o ženski vrsti ne bt mogli reči. Tako so v prvi tekmi ^ AOK le na momente pokazale vse svoje znanje, v ostalem pa so prevladovale nasprotnice, ki so ■e tako oddolžile za nedavni •poraz v Novem mestu. Novomeščan-ke Je spremljala tudi precejšnja smola. Ze v prvem nizu prve tekme se je po&kodovaln Pasco-lova ln se Je njena odsoUiost tudi ie v drugi tekmi poznala občutna vi zel. Za AOK je bila najbolj uspefina GUnškova, z« Partizan pa, kot navadno, zanesljiva Knafličeva. Tudi drugemu nasprotniku ILIRIJI je uepelo, da Je oprala svoj pora/, v spomladanskem delu prvenstva, čeprav bi po igri sodeč Novomesčanke lahko gladko zmagale.
Zadnje mape moške
vrste so dale precej upanja na poln uspeh, ki tudi za Ljubljano nI bil nepričakovan. Najboljši njihov predstavnik v slovensko-hrvaški odbojkanskl ligi Je moral kloniti pred odločno boljšim na-iprotnikom. Le nekoliko je za-blestel v drugem nizu In razveselil ljubljansko publiko, kl pa ■a je kasneje zaradi vse bnll.še Igiro Novome.ščanov pričela ogrevati za sledu ie Četrti niz Je bil gtarajno razburljiv, vendar Je Partizan pri stnnju 10:io dokazal, da se zna boriti. Pretolkel se je v vodstvo 1n kaj kmalu zapeCatil usodo »Ljubljane«.
S to zmago M je Partizan pravzaprav n- priboril prvo metto v Slovensko - hrvnftk! odbojkarski 11(1, kar Je v naslednji tekmi z nisijo samo potrdil. Tekma z •LJubljano« Je ponovno dokazala, da sta v moštvu najbolj zanes-
ljiva vedno še Pučko in Dolenc, pa tudi Sonc, Medic in Lapajne nočejo zaostajati. Simlč se le od časa do časa nekoliko razvname. Pil »Ljubljani« sta bila najboljša JVIeserko ln Sivka.
Tudi druga tekma Je potelkala v znamenju velike ln zagrizene borbe. Ilirija Je od spomladi pre cel napredovala ln je ni bilo podcenjevati. Njene obljube, da bo oprala sobotni poraz »Ljubljane se spričo odločne Igre Partizana niso mogle uresničiti. Prav go tovo pa spada med najbolj borbene in požrtvovalne ekipe. Par tlzan je Imel z njo dosti opravka zlasti v zadnjem nizu, sicer pa mu radi njegove zares odlične igre ni mogla ogrožati zmage. Pri Iliriji je bil najboljši igralec Prošenjak, pri Partizanu pa moramo pohvaliti celotno moštvo, ki se je z dvema zmagama v dveh dneh sredi LJubljane uvrstilo med najboljše v Sloveniji. Igrali so v stalni postavi: Pučko, Dolenc, Medic, Simlč, Sonc, Lapajne, Romih, ing. Sodnik.
Žensko vmto Partizana so sestavljale Ostanek, Knaflič, Keglo-vlC, Penca, Mjslej, Pascolo, Erjavec, Smatc, Vogrinc.
Zadnji dve tekmi slovnsko-hr-vaške lige imata novomeški vrsti odigrati v Borovu ptoti istoimenskima ekipama. Tja potujeta v nedeljo s precejšnjo samozavestjo, posebno le, ker sta v spomladanskem delu v Novem mestu slavili pioti obema zmago s 3:1. Vendar Je srečanje z moško vrsto Jemati kar najbolj resno. Zadnje čase Je močno napredovala ln Je preteklo nedeljo odpravila zagrebško Lokomotivo s 8:1.
MALI ROKOMET
TVD PARTIZAN (Novo mesto) : TVD  PARTIZAN  (Polje pri LJubljani) 7:7 (4:3)
Drugo prvenstveno tekmo v malem rokometu za prvenstvo II. rokometne lige je Partizan odigra! doma. Preteklo nedHlo je maloštevilne gledalce prijetno iznenadi! z lepo In učinkovito Igro, pri kateri Je imel največ besed* Merile, m beležil prvo točko, v prvem polčasu Je prevladoval ln bil celo v vodstvu, po odmoru pn Je nasprotnik bfcftoj začel s silovitimi napadi In izenačil, nato pa prevzel Iniciativo In vodstvo. No-
vomeSčanov to ni zmedlo. Po zaslugi borbenega Medleta in Be-leta jim je uspelo razliko naj-preje zmanjšati, nato pa tik pred koncem izenačiti.
To je bila pravzaprav prva prvenstvena tekma v malem rokometu na novomeškem igrišču. — NovomeSčanocn priporočamo, da se v čim večjem številu odzovejo vabilom in pridejo gledat tekme v malem rokometu, ki so zaradi bliskovitih akcij in hitrih preobratov zelo zanimive, obenem pa dajo priznanje mladim rokometa-Sem, ki temu športu v Novem mestu šele utirajo pot, med tem ko je ta Igra v drugih mestih že močno razvita. Igra se na bivših odbojkarskih igriščih na zgornjem delu Loke.
Prihodnjo nedeljo potuje Partizan v Ljubljano, kjer se bo pomeril s Krimom, naslednjo pa bo igral zopet doma.
NOGOMET
TVD PARTIZAN (Novo mesto) : SD SVOBODA (Ljubljana) 3:1 (2:1)
Partizan je v nedeljski tekmi za prvenstvo Ljubljanskega I. razreda osvojil na domačem igrišču obe točki. Obe- moštvi sta med igro zagrešili dosti napak, na škodo obeh moštev pa tudi ljubljanski sodnik. Novomeščanl so imeli od Igre nekaj več in bi lahko zmagali z večjim rezultatom. Tekma je privabila kakih 200 gledalcev.
Prihodnjo nedeljo mora Partizan v Ljubljano, kjer ga pričakuje tamkajšnja Ilirija.
Partizan uspešen -Svoboda poražena
V II. kolu nogometnega prvenstva za Slovenijo je Partizan iz
Kočevja premagal na svojem igrišču NASK-a iz Ljubljane z visokim rezultatom 7:2 (2:1). Rezultat je nekoliko previsok, saj so gostje pokazali lep in tehnično dovršen nogomet in bi si zaslužili častnejši izid.
Mladinci Partizana so to nedeljo prvič nastopili v konkurenci. Za nasprotnika jim ;c žreb določil moštvo Krima iz Ljubljane, ki jih je v Kočevju premagal z rezultatom 10;0  (6:0).        A. I.
Težak poraz Svobode
V prvem kolu II. slovenske lige v malem rokometu je bila pred nedavnim odigrana tekma med Svobodo iz Krmelja in TVD Partizan iz Črnomlja. Tekmo je nekoliko motil dež, igralci pa so bili v začetku malce nervozni, vendar so se gostje hitro znašli in že takoj v začetku vodili z 2:0. Potem pa se je stvar obrnila in prvi polčas je končal s 15:2 v korist Partizana. V drugem delu so domačini z vodstvom 28:2 menili, da bo to tudi končen rezultat, vendar so jim gostje dali še dva gola in postavili rezultat 30:4. Sodniki so bili odlični, publika (približno 100 gledalcev) pa objektivna. Najboljši na terenu je bil Klein.
V. redna skupščina NTZS
V soboto 2. oktobra Je bila v Ljubljani V. redna letna skupščina Namizno teniške zveze Slovenije. Skupščine sta se udeležila tudi delegata iz Črnomlja in Kočevja. Obravnavali so problem nabavljanja žogic, predaje posameznih iger na škodo tretjega tekmovalca, kaznovanje posameznih igralcev in plasiranje moštev v rang liste. Čudimo se kako to, da Novo mesto ne tekmuje, saj Ima mnogo boljše pogoje kot Črnomelj, včasih so Imeli celo igralce boljše! T.
Odlična kvaliteta Zmerna cena Ugodno pranje To so odlike »PERION« praška za pranje finih tkanin
OlOlOiOlOlOlOI
ZA DOLENJKE GASILCE
KJE SO CEVI?
V 38. št. Dolenjskega lista Je pod gornjim naslovom PGD Ga-berje pod Gorjanci objavilo članek, o katerim menimo, da je potrebno odgovoriti tole:
Cevi, ki so res bile obljubljene temu društvu, smo bili prisiljeni dati na centre kot Žužemberk, Trebnje, Mokronog, Šentjernej in ostali, ker so bili v lanskem letu še zelo slabo opremljeni. Potreba po ceveh in gasilskem orodju pa je še tako velika v našem okraju, da Jih je v letošnjem letu nemogoče kriti. Posebno kritično stanje je pri osebni opremi, saj niti polovico aktivnih členov po naših društvih nima delovnih oblek. V letošnjem letu smo že prejeli količino cevi, ki smo jih nekaj razdelili društvom, ki so prejeli nove motorne brizgalne; to so: Sveti Rok, Hinje, Sentlovrenc in Straža, nekaj pa jih je bilo razdeljenih društvom, med katerimi je tudi Gabrje. Predsednik, oziroma poveljnik tega društva se je osebno zglasil v naši pisarni pred dobrim mesecem prav zaradi cevi. Povedali so mu, da je dodeljenih za njihovo društvo 100 m. Kje so sedaj Gabrčanl, da ne pridejo po cevi? ne vemo.
V nedeljo, dne 3. oktobra je imel ženski odsek Okrajne gasilske zveze Novo mesto prvo konferenco s svojimi članicami, na kateri se je obravnavalo delo in probleme žena v prostovoljnem galistvu. Da Imajo danes naše članice po nekaterih društvih še zelo malo zaslug   in da nimajo
pravega mesta, je razumljivo, saj nekateri ljudje, in še celo clanj gasilskih organizacij, nočejo ra« zumeti, da je žena prav tako ak* tivna in da se jo da dobro strokovno usposobiti. Vzemimo primer ženske desetine iz PGD Čatež, ki je tako močna in tako usposobljena, da samostojno nastopa na požariščih. Da ni še v večih društvih tako, jr pripisati članom in nekaterim upravnim odborom gasilskih društev, kei jih ne znajo pritegniti v njihove vrste aH pa jih zapostavljajo. V PGD Trebnje imajo včlanjenih preko 30 članic, ki pa pridejo le takrat do veljave, kadar imajo delo, kl ga člani ne morejo opravljati. Da bi pa usposobili vsaj eno dobro žensko desetino ali poslali eno članico v gasilsko šolo Medvode, o tem pa upravni odbor ni razmišljal. Ker imajo po mnogih društvih slične težave, je bilo na konferenci sklenjeno, da se bodo v najkTaJšem času po društvih vršili množični sestanki, na katerem naj se predvsem obravnava pomen žena v gasilstvu. Sprejeti so bili tudi razni sklepi In smernice, po katerih naj članice v bodoče delajo. Zadovoljne so se razšle z želio, da bi bilo enakih konferenc še več.
PGD Straža vabi vsa gasilska društva, posebno iz sektorja Dol. Toplice, In ostalo prebivalstvo na svečan sprejem nove motorne brizgalne, ki bo v nedeljo, dne 10- oktobra ob 15. uri popoldne v Dol. Straži.
OGZ Novo mesto.
ŠAH V KOČEVJU
Mesečnega brzoturnlrja Sahov-skeffl društva Kočevje ze september se le udeležilo 11 Igralcev. Vodil je Lisac, kl se mu Je v predzadnjem kolu pridružil Ve-ber, kl 1e tudi zmagal. Končni vrstni red Je sledeči: prvo in drugo mesto z 8 in pol točkami si delita Veber in Llsac, tretje ln četrto mesto s sedmimi točkami Peter Vovk in Mohar. na petem mostu je Lunder s 6 tn pol točkami.
Prihodn.ll btrzoturnir bo 21. oktobra. Želimo, da se mesečnih brzoturnlrjev udeleži več šahl-stov, saj Je v društvu nad 50 članov.
Za proslavo občinskega praznika Je organiziralo šahovsko društvo   v   Kočevju   veliki propa-
gandni brzoturnlr Berjevemu sistemu. Za finaliste so določene lepe nagrade, ki Jih bo prispevala mestna občina Kočevje.
V oktobru bo društvo začelo s turnirji za posamično prvenstvo šah. društva Kočevje. Šahisti na1 se prijavijo tehnič. vodji Rudiju Mohar. Ker Imajo pravico do prvenstvenega tekmovanja samo Člani društva, vabimo ostale šahiste, da vstopijo v društvo in si s tem zagotovo pravico udeležbe na vseh tekmah, k.l jih bo društvo organiziralo.
Šahovsko društvo Kočevje pripravlja ustanovitev dveh novih društev: na gimnaziji in pri Svobodi rudarjev. Novi društvi bosta poživeli šahovsko življenje v Kočevju. I. V.
Samo Medic zmagal na brzoturnirju v Novem mestu
24. septembra je SD Novo mesto priredilo redni mesečni brzotur-rur za prvenstvo Novega mesta z» september. Tekmovanja se Je udeležilo 15 šahlstov. Brzoturnlr jo presenetljivo potekal. Drugo-kat(-:v>rn!k Medic, ki Je zadnje čase v »življenjski« formi (tako v odbojki kot v šahu). Je presenetil z dobro igro s favoriti brzoturnlrja. V začetku se Je držal v vodeči grupi, ko pa so se favoriti borili med seboj, Medic Skrbno nabiral toAke in pred koncem vodil z eno točko naskoka. Remi z M . Rtičem mu je zagotovil prvo mesto, ki Je dosedaj nlegov največji uspeh v šahu. Mlheltn je drugo presenečenje brzoturnlrja. i>o serlrif n, preveč izstopal, do sednjlh ktol pa je bil takoj z* Medicesn 1 pol točke manj. Tpm pa se mu le zaprlo. S slabšimi Je IiZKubll bi obsedel šele na sedmem mestu rtrugo do tretje mesto si delita Fink in Sitar. Fink Je iz-gubll z MecLleem ln MJhellnom, nato. pa Se z dr. Golažem, medtem ko Je Sitar poleg pora« s Flnkom ln Holom dosegel i« Cm h remija
(7. Medlcem in Mlhellnom). Okrajni prvak za avgust Hof Je bil tokrat šele četrti, sledita mu dr. Golež ln Milan Brklč. Posebno Je treba pohvaliti M. Brklča, kl se Je zadnji čas razvil v dobrega brzoturnlrskega igralca, Z devetim mestom Je zadovoljil Tešič, ki mu je bil ta brzoturnlr prvi v šahovski kategoriji. Ponovno so se na šahovskem polju pojavili KrulJac, Cerček in Vodopivec, vendar z manjšim uspehom.
Prvenstvo Novega mesta za posameznike
V okviru prvenstva Novega mesta za posameznike je bil odigran turnir za drugo kategorijo, v 7;n"'dku oktobra pa se bosta začela turnirja za III. in IV. ka-tegorllo, Letoftnje prvenstvo, ki bo najmočnejše po osvoboditvi, se bo začelo v novembru. Pravico sodelovanja imajo vsi i., n. in an.lkategorniilkt), mogotce 6e HV. kategorntkl. Najboljši bodo dobili nagrade. M
KINO
Kino KRKA Novo mesto
Od 7. do 11. oktobra: ameriški film  Sestrična Rahela.
Od 12, do 14. oktobra: mehiški film En đan življenja.
Od 15. do 18. oktobra: ameriški film Cirano de Bergerac.
Kino Dolenjske Toplice
9. In 10. oktobra ob 20. uri francoski film Zlata čelada.
10. oktobra ob 16. ln 18. uri avstrijski glasbeni film Nesmrtni valček.
13. in 14. oktobra: francoski film Vsi smo morilci.
Kino Črnomelj
Od 7. do 10. oktobra: Veruj v mene.
Od 12. do 13. oktobra: Plamen ln puščica.
Od 14. do 17. oktobra: Tajinstve-ni profesor.
Kino Loški potok
9. in 10. oktobra: angleški film Ana Karenina.
16. in 17. oktobra: italijanski film Brez milosti.
MALI OGLASI
KUPIM dober pogrezljiv ženski šivalni stroj Slnger. Ponudbe upravi pod »Plačam takoj« (365)
IZGUBIL sem pumpo za kolo od Gotne vasi do Žabje vasi. Najditelj naj za nagrado odda na upravi Dolenjskega lista. (364)
Na novo smo uvedli prodajo PODPLATNEGA USNJA, katerega si lahko takoj nabavite v Krajevni trgovini Žužemberk.
PRODAM močno moško kolo znamke Adler s tremi prestavami med pedali v brezhibnem stanju. Naslov v upravi lista.
(363)
VEČJE ŠTEVILO ZIDARJEV, priučenih zidarjev, tesarjev in delavcev sprejmemo. Delo je akordno in pod streho ter preskrbljeno za vso zimsko dobo. Hrana in stanovanje zagotovljena. Gradbeno podjetje Moste, LJubljana, Šmartinska c. 64b.
NA ZALOGI Imamo večjo količino vsakovrstnih moških klobukov ln čepic po nizkih cenah, katere si nabavite v Krajevni trgovini 2užemberk.
Dražbenl oklic
Na podlagi Navodil o prodaji stanovanjskih- hiš splošnega ljudskega premoženja občinskih LO ter v zvezi z Uredbo o prodaji hiš 8LP (Ur. Ust FLRJ št. 17-53) in uredbe o dopolnitvi Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ Št. 31-53) razpisuje oBčin-skl ljudski odbor Mirna peč
JAVNO DRAŽBO za 23. oktober 1954 ob 8. url v uradnih prostorih občinskega LO Mirna peč, soba št. 1, za sledeče hiše:
1. Vložna štev. 482 k. o. Mirna peč, parcela št. 227 — enodružinska hiša z gospodarskim poslopjem v vasi Cešence št. 6. Izklicna cena 330.000 dni.
2. Vložna štev. 841 k. o. Mirna peč, parcela št. 257 — enodružinska hiša z malim gospodarskim poslopjem v Malenskl vasi št, 22. Izklicna cena 35.000 din.
3. Vložna štev. 134 k. o. Globo-dol, parcela štev. 95 — enodružinska hiša v Srednjem Globodo-lu št. 4. Izklicna cena 206.000 din.
4. Vložna štev. 816 k. o. Zago-rica, parcela štev. 116 — enodružinska hiša z malim gospodarskim poslopjem v vasi Gor. Karteljevo št. 8. Izklicna cena 76.000 din.
5. Vložna štev. 691 k. o. Zago-rlca, del. pare. št. 621 — enodružinska hiša z malim gospodarskim poslopjem v vasi Gor. Karteljevo št. 22. Izklicna cena 50.000 din.
6. Vložna štev. 714 k. o. Zago-rica, parcela št. 665 — enodružinska hiša z malim gospodarskim poslopjem v vas Gor. Karteljevo št. 11. Izklicna cena 35.000 din.
Kupec je dolžan pred pričet-kom dražbe položiti kavcijo v višini 10—20"/» izklicne cene.
Podrobnejša pojasnila in prodajni pogoji so nabiti na oglasni deski občinskega LO Mirna peč. Ostale informacije glede v raz glasu navedenih hiš lahko dobijo interesenti pri občinskem LO v Mirni peči.
Mirna peč, dne 25. Bept. 1954.
Stev. 742-4-54.
Tajnik obč. LO: Koleno Stane 1. r
Gibanje prebivalstva v Novem mestu
Pretekli  teden  je bilo rojenih 13 dečkov in 9 deklic. — Poročili so se: Podbevšek Ciril, namešče nec, In Stefanovič Darlna, name-ščenka,   oba   iz   Novega mesta Rudman Viktor, mehanik, ln Grad Marija,  nameščenka, oba iz No vega mesta. Braher Miha, šofer, in Spelič Jožefa, administratorka, oba iz Novega mesta. Mftrth Me tod, steklobrusaški pomočnik, in Stanko Pavla, delavka, oba iz No vega mesta. Udir Zoran, elektrotehnik, in Brudar Ivana, oba iz Kranja. — Umrla sta: Pečjak "Helena,   45  let,   gosp.  lz Klečeta Dr. Polenšek Jurij, upok. sodnik 85 let, lz Novega mesta.
Gibanje prebivalstva v Črnomlju
Od 11. septembra do 2. oktobra Je bila rojena ena deklica. Poročila sta se: Dragoš Vincencij, ofi-
cir JLA iz Sarajeva, ln Planine
Bernarda, gospodinjska pomočnica iz Svibnika. — Umrl je Robek Mihael, 56 let, iz Črnomlja.
Gibanje prebivalstva v Gradacu
V mesecu septembru so bili rojeni 4 dečki in 3 deklice. Poročili so se: Vukelič Ivan, zidar iz Gradaca, in Pezdirc Josipina, kuharica iz Postojne. — Umrla sta: CrniČ Ivan iz Gradaca, otrok. Ja-kofčič Neža, 61 let, lz Gribeij.
Gibanje prebivalstva v Loškem potoku
V septembru sta bila rojena dva dečka in dve deklici. Poročili so se: Kremer Ferdinand, monter TT lz Srebrnika, in Levstik Ivana, kmetica iz Travnika, Slavec Alojz, kmet, in Turk Ljudmila, kmetica, oba iz Retij.
Iz novomeške porodnišnice
Pretekli teden so rodile: Krne Terezija iz Gotne vasi — deklico, Perše Ana iz Smarjete — dečka, Smola Nana iz Kočevja — dečka, Eršte Marija iz Trške gore — dečka. Bratkovlč Frančiška iz Šentjerneja — deklico, Starešlnlč Marija iz Gradaca — dečka, Vr-tar Marija iz Dol. Toplic — dečka, Judnlč Justina iz Semiča — dečka. Tkalčič Regina iz Kočevja — deklico. Rakovec Katarina iz Novega mesta — dečka. Junc Nada Iz Trške gore — deklico, Ucman Marija iz Gotne vasi — deklico, Zobec Marta iz Metlike — dečka, Bojan Francka iz Gotne vasi — dečka. Fink Karolina iz Metlike
— dečka. Svetič Marija iz Draga-tuša — deklico. Luzar Tončka iz Brusnic — deklico. Pavlic Marija iz Bučne "vasi — deklico, Fabjan Marija iz Šentjerneja — dečka. Kump Milka iz Dol. Toplic — deklico, Sropar Fani iz Gotne vasi
— dečka. Lindič Jožefa iz Skoc-jana — deklico, Smerekar Marija lz Skocjana — deklico, Bedene Kristina iz Rakovnika — dečka. Simončič Neža iz Šentjerneja — dečka. Dembsklj Milka iz Novega mesta — dečka. Strel Jožefa iz Mokronoga — dečka. Vrviščar Frančiška iz Črnomlja — deklico, Bradač Pavla lz Dol. Toplic — dečka. Bevc Antonija lz Trške gore — deklico. Lokar Ljudmila iz Mirne peči — dečka. Zupančič Jožefa iz Trške gore — deklico, Bajuk Jožefa iz Metlike — dečka, Muhvič Angela iz Predgrađa — dečka. Bizjak Frančiška iz Kostanjevice na Krki — deklico, Za-krajšek Ana iz Mirne — deklico, Zabkar Marija iz Rake pri Krškem — dečka, Skedelj Kris%:na iz Javorovtce — deklico, Rozman Anica iz Žabje vasi — deklico, Križan Amalija Iz Gradaca — deklico, Blažič .»ožefa iz Novega mesta — dečka. — Mladim mamicam čestitamo!
GORSKI SPOMENIK
v Strašhi gori
■ Tako imenujejo ljudje kužno znamenje, ki sameva v Straški gori nad vinogradi. Zanimivo je, kakšne govorice krožijo v ljudskem izročilu o tem spomeniku. Nekateri pravijo, da je to spomenik iz turških časov — na tem kraju naj bi bili prižigali kresove in opozarjali na prihod Turkov. Drugi pripovedujejo, da so se na tem mestu zbirali preostali preganjani   luterani,   ko je
protireformacija opravila svoje delo. Tretje ljudsko izročilo trdi, da so ljudje postavili ta spomenik v zahvalo, da je velikanski naliv, ki se je nekoč zrušil na Straško goro (Srobotnik), prizanesel vinogradom in ni posnel vse rodovitne zemlje z rebri ter jo odnesel v Krko.
Morda je pa ta spomenik stal že za časa gorskega sod stva in služil za mejnik so-teškega in, verjetno, breite-nauškega graščaka. Gornik (tako se je imenoval »uradnik«, ki je ugotavljal vinski pridelek v Straški gori) je stanoval v Gor. Straži, v hiši, ki je danes last Antona Kre-garja, nosi pa še vedno staro domače ime »Pri Gorniku«.
Najverjetneje pa je ta spomenik — kužno znamenje, edinstveno na Dolenjskem in vsekakor vredno, da se zaščiti. Občina Straža je sedaj poskrbela, da bo spomenik ostal na starem prostoru. Podobne spomenike vidimo na Koroškem in Primorskem. Zanje so značilne vdolbine v gornjem delu spomenika. Leta 1599 je v Novem mestu več ko pol leta razsajala kuga in je mesto malone izumrlo. Po glavnem trgu je rasla trava, da bi jo lahko kosili. (Po Val-vazorju je ta kuga morila devet let preje, 1590.) Leta 1625 je kuga spet razredčila prebivalce Novega mesta in zahtevala čez 300 žrtev, k$t je bilo za takratno število meščanov izredno veliko. Zelo verjetno je, da je kuga prestopila mestna vrata in stegnila svojo uničujočo roko tudi po obeh bregovih Krke, obiskala Vavto vas (Balta vas) in Stražo. V nemoči proti tej
bolezni so ljudje zbežali v goro. Preostali so potem postavili spomenik. V začetku 16. stoletja je bil sezidan soteski grad. Zidarji, Primorci, so najbrž na prošnjo Straža-nov in VavtovašČanov izklesali to znamenje, ki je povsem • lalik onim na Primorskem. To so seveda le ugibanja, svojo sodbo naj bi o tem spomeniku izrekli strokovnjaki.
Prav tako bi bilo dobro, da bi strokovnjaki raziskali skalno votlino nad Rumanjo vasjo, imenovano »Romitov-ka«. V bližini te jame je cigan Martin Brajdič 1939. leta našel kamenito sekiro iz neolitske dobe. Brajdič je sekiro dal Viktorju Strumblju v Vavti vasi, ta pa jo je sedaj podaril Dolenjskemu muzeju. Sekira je izredno lepo ohranjena in pomeni dragoceno najdbo iz kamene dobe, priča pa tudi, da so bili ti kraji že takrat obljudeni. Gotovo hrani zemlja v sebi še marsikako zanimivost o življenju vpred-zgodovinskem in zgodovinskem času. —bp—
Na novomeško postajo po novi cesti
Cesta iz mesta proti postaji je pričela dobivati lepšo podobo. Zdaj že lahko slutimo, kaj pravzaprav delajo tam. Novomeščani so že nekaj časa mrmrali, da bo cesta dograjena kdo ve kdaj, niso pa vedeli, kakšne težave imajo vaditelji. Pri ožini nad železniškim predorom so nameravali cesto razširiti. V načrtu so imeli železne konzole (nosilce), ki naj bi nosile pločnik in del cestišča. Nameravali so jih vgraditi v breg, pa so pri od-kopavanju cestišča ugotovili, da teren ne ustreza. Morali so začeti povsem drugače: pločnik bodo nosile betonske pete, ki jih bodo vzidali pod cestišče. Zato se je delo na tem mestu zavleklo, vendar nam graditelji obljubljajo, da bomo že ob koncu novembra hodili z železniške postaje v mesto po tlakovani cesti. Ob njej bodo stali železni kandelabri, na katerih bodo pritrjene fluorescenčne svetilke, take kot jih že imamo v mestu. Kaže, da bo cesta res lahko v ponos Novomeščanom.
TABERHARSTVO
Končni cilj celotne dejavnosti naše nove družbene ureditve je postopoma odpraviti izkoriščanje med ljudmi, ki je možno zaradi različnega družbenega položaja in razlik v premoženju. Za tem vilikim ciljem, ki bo v celoti dosežen šele v komunizmu, stremita tudi Uredbi o gostinskih podjetjih in gostiščih in obrtnih delavnicah ter podjetjih, ►'rva prepoveduje zaposlovanje tuje delovne sile v zasebnih gostiščih, druga pa omejuje število pomočnikov pri privatnih obrtnikih. To sta dve veji gospodarstva, v katerih delo lahko samo upravnik in upravni organi neposredno posegajo in ju s tem ustrezno, glede na naš celotni gospodarski in družbeni razvoj, usmerjajo. Da ne omenimo ostalih vej gospodarstva n. pr. industrije,   gozdarstva, trgovine,
Motorni vlak za Kočevje
Dolgo pričakovani motorni vlak je začel v ponedeljek 27. septembra redno voziti na progi Ljubljana—Kočevje. Prav pripraven je za delavce in uslužbence, kl se vračajo domov z dela, saj pelje lz Ljubljane ob 15.15. Do sedaj   se   niso redno
hvaležni ljudski oblasti za to ugodnost. Ko bodo ljudje videli, da vozi motornj vlak redno in brez zamud, se bodo poleg delavcev pričeli pogosteje voziti z njim tudi kmetje z manjših postaj ob prog:; do zdaj menda še sploh niso vedeli zanj. S. B.
turni vlak za Kočevje
hranili, ker je njihov vlak odhajal iz Ljubljane šele ob 7. url .zvečei. Zato so novi vlak z veseljem sprejeli in ga za to slovesnost okrasili s pentljami ln zastavicami. Ta vlak Ima tudi ugodno zvezo v Grosuplju z Dolenjcem, kl pride ob 15. url iz Novega mesta. Da smo ta vlak dobili, je Sla na Direkcijo železnic posebna deputacija delavcev. Zlasti pa smo lahko hvaležni tudi načelniku tov. Ma-rinšku na prometnem oddelku. Z novim vtakom se sedaj vozi dnevno 140—150 delavcev, kl so
Ne bomo več plešasti
Znanstveniki so ugotovili hormon, ki regulira rast las. Najprej so delali poskuse na podganah, ki so jim povzročili umetno izpadanje dlake. Z novo odkritim hormonom pa so preprečili nadaljne izpadanje, na plešastih mestih pa je dlaka ponovno zrastla. Se vedno delajo znanstveniki poskuse na tem področju. Verjetno jim bo uspelo, da bodo zmanjšali število »aerodromov za muhe.«
IN ŠE KAJ
turizma itd., v katere tudi posegajo državni upravni organi, zadnja leta pa vse bolj organi delavskega samoupravljanja.
Drugače pa je v kmetijstvu. V tej gospodarski panogi, ki je v naši državi najobsežnejša in najzaostalejša, vladajo ponekod še dokaj čudni odnosi, to predvsem zaradi različne gospodarske moči posameznih posestnikov in zaradi tradicije taberharstva.  Ne omenjajmo pri tem haloških viničarij in srednjeveškega delovnega razmerja v Slovenskih goricah, ki je pred meseci sprožilo v tisku toliko koristnih člankov. Več kot dovolj primerov najdemo na dolenjskih tleh. Ti primeri   bi   seveda zahtevali temeljitih analiz, namen tega sestavka pa je samo opozoriti nanje. N. pr.: kmetu je ostalo v gozdu vejevje posekanega drevja. Metre je prodal, vejevje pa da sebenjku, da mu jih bo oklestil in znosil na kupe. Vsak bosta imela pol. Kmet mu jih bo pripeljal domov, zato pa mu bo šel se-benjek kakih osemkrat devetkrat   v   taberh. Računajmo! Bajtar klesti vejevje in žge drobir pet dni, pet celih dni pa še dela kmetu. Skupaj da za drva deset dni. Koliko pa stanejo kmeta? Sebenjku jih vozi pol dneva, zato pa mu ne bo treba delati na gruntu pet dni, ker mu dela toliko časa bajtar, ne klestiti svoje polovice drv dva dni in pol, ker mu jih napravi bajtar. Preglejmo račun še enkrat: posestnik, ki ima gozd, da bajtarju pol dneva in polovico drv, ki si jih sebenjak sam naklesti, zato pa dobi napravljena drva in človek, ki mu jih je napravil, mu povrh še sedem dni dela.
Podobnih primerov je na podeželju še več. Tabcrharstvo je posebno živo ob velikih poljskih in vinogradniških delih, n. pr. pri košnji, žetvi, trgatvi Prav je, da takrat ljudje drug drugemu pomagajo: delo tako zahteva. NI pa prav, da najemajo močnejši kmetje poljske delavce, scbenjke in podobne za večino poljskih del med letom in to pogosto le za hrano in pijačo, ter morrt^ plačilo v naravi. Najemniki so vsekakor oškodovani, saj so plačani manj kot v resnici zaslužijo. Tako pogosto po nekajkrat odslužijo pridelek na zemlji, ki
jim jo daje gruntar v enoletno obdelavo, ali posamezne prevozniške storitve. Omenili moramo tudi polovičarstvo, ki še nikakor ni izumrlo. Znani so primeri, ko so nekatere KZ dajale zasebnikom travnike v košnjo, zasebniki pa so jim morali seno odslužiti z delom na zadružnem posestvu. Vsi taki in podobni delovni odnosi na našem podeželju, ki so kljub naprednejšemu gospodarjenju kot pred leti pri nas še zakoreninjeni, zaslužijo resno pozornost, zlasti še ob dejstvu, da namerava država investirati težke milijarde 2a razvoj in izboljšanje kmetijstva. V. B.
Uvedli smo prodajo po zmernih cenah!
USNJA ZA PODPLATE
Nudimo veliko izbiro moških KLOBUKOV in KAP. — Cene nizke! KRAJEVNA TRGOVINA ŽUŽEMBERK
Ko sem bil blagajnik...
Zgodba z resno ali Šaljivo vsebino, kakor jo pač vzamete, toda do plčice resnična.
Zgodilo se je, da smo ostali brez blagajnika. Vedeti moramo, da podjetje ne more biti brez blagajnika, že zaradi reprezentance ne. Podjetje brez blagajnika torej ni pravo podjetje. Bili smo v zadregi, kje naj najdemo novega ln dobrega blagajnika. Pa se je poiskrilo v glavah tovarišev v našem podjetju: »TI bodi. Ze tako imaš dve funkciji, pa prevzemi še tretjo. Končno pa je blagajniško mesto lepo,« so mi prigovarjali. Ker sem bil v manjšini, proti sem bil namreč sam, sem prevzel še tretjo, to je blagajniško funkcijo.
2e v prvih dneh sem Imel smolo. Uslužbencem podjetja je bilo treba namreč izplačati mesečne zaslužke. Ker smo v prejšnjem mesecu globoko »podbacili« mesečni promet, ki nam daje plače, je bilo tako tudi z našimi plačami. Globoko so padle ln jaz sem bil realizator teh nizkih plač. Tiste dni, ko sem delil plače, sem zgubil ves ugled pri svojih sodelavcih, pa tudi vase nisem več tako zaupal kot včasih, ker sem moral tudi sebi odmeriti zanikrno plačo.
Toda s tem smole še ni bilo konec. Vsak blagajnik mora v predvidenem roku predložiti sliko denarnega prometa računovodji (v času svojega blagaj-nikovanja sem spoznal, da je bog bogova imeti v podjetju to funkcijo). Moja smola je bila v tem, da so mi demonske sile ustvarjale višek kljub moji pazljivosti. Marsikdo bi dejal: »Cepec, kakšna smola je to, če se denar kar sam od sebe množi v blagajni, ti si vendar blagajnik in kar je odveč tako in tako pripada tebi.« Jok, brate, temu pa nI tako. Blagajniki so pred svetom in armado računovodij odgovorni za vse viške in primanjkljaje, kl so velikokrat posledica računskih pomot. Toda, kakor sem že povedal, sem imel višek, ki je nezadržno rasel. Skrival sem ga kolikor sem mogel, toda neizogibna katastrofa se je naglo bližala. Tedaj pa se je zgodilo nekaj Čudovitega. Iz viška, ki mi je že nekaj časa razjedal možgane, je nastal primanjkljaj. Blagajniški dnevnik mi je pokazal kar 60 jurjev primanjkljaja! Ljudje božji, 60 jurjev! To pa niso mačkine solze. Ves dan sem sešteval, potem pa zopet odšteval, vendar    se    primanjkljaj ni
zmanjšal. Po glavi ml je rojilo samo tistih 60 jurjev, kamor sem pogledal, kamor sem se obrnil, tudi ponoči, vedno, vedno sem videl samo številko 60. Takrat je prišla rešitev in globoko sem se oddahnil, nič manj kot bi dobil svetovno vojno. Tovariši so namreč v nekaj minutah ugotovili, da nimam nobenega primanjkljaja. Kar verjeti nisem mogel, da se je vsa stvar tako mirno in v redu končala. Tudi tisti križ o višku je šel mimo mene, viška namreč nikjer ni bilo.
Toliko sem prestal v tistem kratkem času svojega blagajni-kovanja, da je bila moja edina in največja želja, da bi se re-
šil tretje funkcije, tega težkega križa. Posrečilo se mi je, da sem ga odložil s svojih pleč. Ka» ko svobodno sem zadihal v tistem trenutku! Ker sem se odločil, da bom povedal vse po pravici, moram reči še tole: blagajniška služba mi je odprla velik, neznan svet uredb, predpisov in drugih čudovitih stvari, ki so povprečnim državljanom skrita, neznana dežela. Zelo sem začel spoštovati banko, računovodje, komercialiste in seveda tudi blagajnike, skratka vse ljudi, ki določajo in usmerjajo pot denarju. Zase sem pa trdno sklenil, da se blagajnika ne bom šel nikdar več.
Bivši blagajni L r.
Izredno zanimiva
in poučna gospodinjska razstava v Novem mestu
OKROGLE BODIČASTE
PRESENEČENJE
Tinek in Pepika se v idilični lunini noči zaljubljeno sprehajata po Maroju. Na lepem pravi Pepika: »Tinek, hočeš videti, kje sem bila operirana na slepiču?«
»Oh, prav rad!« hrepeneče zagruli Tinek. »Pokaži.«
»Vidiš, v tistile osvetljeni sobi bolnišnice, ki jo vidiva skozi drevje.«
RADODAREN NEČAK
Mamica: »Vidiš, dragec, tale deček pred vrati nima mamice ne očka niti tete Ane. Ali mu bomo kaj darovali?«
»Dajmo mu teto Ano!«
»Saj sem ti rekla, dežnik a seboj!«
da vzemi
Dogodek na ovinku
Peljal sem se s taborniki z Ostrožnega.
»Poglej ga no butca, zdaj, zdaj bo zletel«, je vzkliknil Črtko, ki je slonel pri odprtih vratih živinskega vagona in gledal nekam naprej po vlaku.
»Dolgo ne bo takole otepal, ko tako hitro vozimo. To je menda eden tistih pijanih re-grutov, ki so nas preje vabili v svoj v*agon,« je rekla Majda, vsi pa smo se nagnili skoi?i odprtino in z mešanimi občutki opazovali predrznega plezalca. Mlad, čm fant je dva vagona pred nami hotel na vsak način priti na streho vlaka, ki je drvel s hitrostjo 50 kilometrov proti Zidanemu mostu. Na naši desni strani sta nam hiteli nasproti tračnici sosednjega tira.
»Če ni pijan,« sem si mislil, »bo mogoče prilezel, drugače pa ga bo odpihnilo!« Dolgi fantovi lasje so vihrali v zraku kot črna zastava. Kaže, da na streho ne bo mogel. ZlQWl je dol in pričel k^ti po sko-
raj gladki strehi v naslednji vagon. S prsti se je krčevito oprijemal ročic in vzboklin. Srajco si je potegnil iz hlač in sedaj mu je odpeta plapolala za hrbtom. Telo se je prožno zvijalo, noga pa je včasih zabingljala po zraku, da so dekleta kriknila od strahu ... Vsa zadnja polovica vlaka je napeto opazovala regrutovo početje. Mi smo se ga že naveličali in se umaknili v vagon, pa se zopet začeli po svoje zabavati. Peli smo, se smejali in si pripovedovali vtise I Ostrožnega.
Kar na lepem pa se ml je zahotelo svežega zraka in stopil sem k vratom. Kolesa so enakomerno udarjala svoj ritem, vlak je divjal in veter me je prijetno hladil. Vrnčn-mo se domov ... Savinja se vije po svoji ozki dolinici in z njo vred se mora ovijati tudi železnica. Pravkar smo na ostrem ovinku, vlak je močno nagnjen in...
— Stoj!...
— Samo desetinko sekunde
sem ga videl, kako je ležal ves zvit in negiben med obema tiroma z ramo na sosednji tračnici. Prav tista karirasta srajca, prav tisti črni lasje... Vlak pa je nezadržno drvel naprej.
Bili smo v živinskem vagonu, brez zasilne zavore, stroj, ki nas je vlekel, pa je bil tako neskončno daleč pred nami, saj smo bili čisto na koncu dolgega vlaka. Tovariši mi sprva niso verjeli, da sem fanta res videl, toda sedaj ko so začeli mahati ljudje v sosednjih vagonih, so se tudi njim obrazi zresnili.
•Strojevodja seveda ne more ustaviti vlaka na golo maha-nle, ki ga tako daleč najbrž niti opazil n>1. Nekdo se je spomnil signalnih zastavic, kl smo jih imeli s seboj. Obesil sem se daleč ven iz vlaka, tovariši so me držal! za roko, jaz pa sem mahal, mahal...
Končno je stroj trikrat rezko zapiskal In vlak se je Uft*-vil. Pograbil sem 'orbico za prvo pomoč in stekel po progi
nazaj. Nekaj korakov pred menoj so skakali preko pragov regruti. Jaz sem tekel po kamenju, po tistih ostrih velikih kamnih, kjer ni tek nobena šala in te čisto izčrpa. Ura je bila enajst in štirideset minut, sonce je pripekalo z vso močjo.
Misli so ml s fantastično hitrostjo ptebliskavale možgane. Ali je mrtev? Kakšne rane ima? Kako mu bom pomagal? Bliskovito sem na pamet naredil inventuro skozi vsebino torbice, ki mi je opletala v roki. Prepričan sem bil samo, da mu morem in moram nuditi prvo pomoč.
Zdaj sem šele opazil, da so vsi sotekači zaostali. Cisto sam sem tekel po pragovih In kamenju. Na desni strani proge je čuvajnica 503, Čuvaj je stal nič hudega sluteč pred njo ln se čudil, kam tečemo. Nesreče sploh nI opazil. Samo tristo metrov na progi navzgor pa jo ležal regrut. Zavpil sem čuvaju naj telefonira na reševalno postajo. Hitro je Izginil v hišico...
Ponesrečenec se Je komaj opazno premikal, ko sem se sklonil k njemu. Iz rane na glavi je počasi tekla kri In črni lasje so se lepili v mastne kosme. Prsti, od katerih so
»Imaš rad šolo, Tonček?« »Imam, kadar je zaprta!«
A
Zdravnik: Kaj je vaše prvo jutranje opravilo, ko se zbudite?«
Bolnik: »Najprej se počasi obrnem, potem pa znova zaspim!« M
EN DAN PREPOZNO
Očka: »Janko, zakaj se nisi
danes umit?   Lahko ti povern
kaj si zajtrkoval.« Niko: »Stavim, da ne moreš!« Očka: »Jajca« m Nlko:  »Oh, ne. To je bilo
včeraj!« m
PRAVŠNO DEKLE Andrej: »To ti je prekanjeno  dekle — Ima možgane za dva!« m
Stanko: »Potem je pa ravno prava zate!«
•
»Majda, ta solata ima obupen okus. Ali si prepričana, da si jo dobro oprala?«
»Da mama, celo z milom.«
viseli koščki razccfrnne kože ln mesa, so tipali za mano, da sem bil v trenutku ves krvav. Moten pogled izpod dolgih trepalnic bi me kmalu spravil iz ravnotežja. Skozi okrvavljene ustnice je prihajalo rahlo šepetanje. Po odrg-njenih prsih se je mešala kri z mrzlim potom, rama pa je bila čudno zvita in nabuhla. Na hrbtu je zijala široka rana ...
Prenesli smo ga v travo ob progi in začel sem obvezovati. Fantje, ki so se peljali z njim v istem va&onu, so povedali, da mu je ime Darko. Med prsti mi Je kapljala njegova topla kri in padala na tla, kjer jo je razsušena zemlja hitro vpijala. Jože mi je prinesel steklenico vode ln ml pomagal, da sva ga spravila k zavesti. Izza ovinka je pripeljal vlak za Maribor, prav po tistem tiru, na katerem Je še pred pol minute ležal Darko! Ce ne bi nesreče pravočasno opazili...
Ustavili smo ta vlak In odpeljali fanta, kl je nihal med zavestjo In nezavestjo do Laškega, kjer nas je že čakal rešilni avto. Nekaj minut dr-venja po gladkem asfaltu ob tuljenju sirene in ustavili smo se pred kirurško bolnišnico v
Pod geslom: »Da bo naša hrana tudi pozimi zdrava«, je Okrajni gospodinjski center v Novem mestu priredil v svojih prostorih na Glavnem trgu, sicer majhno po obsegu, toda zelo poučno razstavo, ki je bila odprta od 2. do 4. oktobra. V skromnhh prostorih so spretne organizatorke razstave prikazale veliko praktičnih načinov, kako si gospodinja lahko pripravi potrebno ozimnico. Vsak, kdor si je razstavo ogledal, je bil nadvse zadovoljen, kn takih je bilo v teh dveh dneh kar 1680! Ta številka je najboljši dokaz velikega zanimanja ljudi za te vrste izobraževanja. S praktičnim prikazom in strokovnim razlaganjem so prireditelji-ce pokazale, da je možno uresničiti to, kar je rekel maršal Tito v svojem govoru na Ostrožnem, da je potrebno spremeniti sestav ljudske prehrane pri nas.
Na razstavi so obiskovalci videli, kako se shranjuje zelenjava za zimo, kako je mogoče na razne načine konzervirati sadje in zelenjavo, kako se napravi sadni sok, domači kis in podobno. Kako preprost, a vendar praktičen je zabojček za peteršilj, ki ga potrebuje vsaka gospodinja. Da se vrsta zelenjave lahko posuši in spravi za zimo, ne da bi pri tem kaj Izgubila na kvaliteti, je marsikdo zvedel šele na tej razstavi. Za vsakega zanimiv in poučen je bil enodnevni obrok hrane za štiričlansko družino v predpisani količini kalorij. Največji pomen te razstave pa je v tem, da so vsi načini shranjevanja ozimnice izvedljivi brez večjih izdatkov.
Upamo, da bo Okrajni gospodinjski center pripravil še več
OBRATNO SORAZMERJE
V Ameriki pride en avtomobil na vsake tri prebivalce. Prau tako pa pride vsak tretji prebivalec Amerike pod avto.
takih razstav, ln tako kot v tem primeru, s praktičnim prikazom širil ljudsko izobrazbo v pogledu ljudske prehrane. Ta prva razstava je pokazala, kako potrebna in zaželena je gospodinjska Izobrazba pri nas. Požrtvovalne pnrediteljice zaslužijo vse priznanje.
NOVO MESTO JE SPET DOBILO GODBO
Po dolgih pripravah Je bilo v Novem mestu ustanovljeno God-beno društvo.
Godba na pihala Je za Novo mesto tradicija, ki Jo je zadnja vojna skoraj popolnoma uničila. Novomeščani so imeli godbo že v starih avstrijskih časih in Je bila sestavni del takratne »Biirger-garde« {mestne garde), ki se Je spominjajo danes le še starejši Novomeščani. Garda in godba sta bili uniformirani. Po razsulu Avstrije je Mestna garda propadla, godba pa Je ostala. Nekaj časa je bila brez gospodarja in so posamezni godci svobodno igrali. Kasneje pa Je godbo prevzelo Obrtno društvo, kl ji Je nudilo veliko podporo. Godba se Je povečala, saj je v njej sodelovalo 42 obrtnikov. Vodja godbe je bil agilni Ferdo Buk st. Pozneje je godbo prevzelo Sokolsko društvo, za njim pa mestna občina. Vojna tudi godbi ni prizanesla. Godci so svoje instrumente poskrili doma, nekaj pa se jih je razgubilo. Po vojni so zopet pričeli igrati. Seveda Igranje brez skušenj nI bilo kaj prida. Vse bolj se je Čutilo, kako potrebno je obnoviti novomeško godbo, ki je bila nekoč med najboljšimi na Kranjskem in pozneje v Sloveniji.
Za godbo so se zavzemali posamezni Novomeščani in organizacije, vendar med godci ni bilo odmeva. Končno je vzelo stvar v roke KD Dušan Jereb, kl mu Je uspelo, da je začelo z organiziranim delom in vzgojo naraščaja. Ker Je društvo brez finančnih sredstev, je Mestni ljudski odbor godbo krepko podprl, ni se pa obvezal, da bi jo prevzel v svoje upravljanje. Končno so se zedinill godbeniki, mestni ljudski odbor, OSS, kl je dal ni razpolago lepo število Instrumentov, ter upravni odbor KD Dušan Jereb, da se ustanovi godbeno društvo.
21. septembra Je bil v sindikalnem domu lepo obiskan občni zbor, kl so ga godbeniki začeli z baklado po mestu. Na zboru je bil Izvoljen 7-čianski odbor z Ivanom Adamom na čelu. Tako ima Novo mesto spet svojo rjod-bo, ki bo mestu vedno r.a razpolago. Upamo, da bo kmalu spet dosegla sloves, ki ga Je nekoč imela. —r—
Celju. Zdravnik kar ni mogel verjeti, da je fant tako poceni izvozil, ko bi se lahko do smrti ponesrečil...
Nesreča je bila posledica popitega alkohola. Od fanta je kur zaudarjalo po pijači, ko sem ga obvezoval. Regrut-ska pijanost izgleda tradicionalna in ji še vedno ni konca navzlic temu, da vojaSke ko misije naženo domov pljune regrute, Jim za zamujeni čas
podaljšajo voj:. t-ok in jih strogo kaznujejo.
Ta nesreča naj bo svarilo vsemi tistim, ki se ne morejo »braniti prekomerni količini alkohola. Ce bi videl potem razmesarjenega Darka v bolnišnici, ko je z objokanimi očmi zatrjeval, da alkohola ne bo poizkusil več, bi vsak mlad fant temeljito premislil, preden bi prinesel kozarec Wn«| k ustnicam. '