Domicil mesta Ljubljane
Na predlog aestae konhQe z» odtkovanja, prizaanja ta ugradc Je skupttina neste LjoMjaBe na zadnji se? vseh zborov podelb XVOI. divizlji NOV in POJ za izredne zaslnge med NOB od njene ustanovi-tve 14. septembra 1943 dalje, Je posebno pa za sodelovanje pri osvo-boditvi LjoMjane, domicil mesta LjuMjane.
Po zlomu Italije 9. septembra 1943, ko se je povečalo število borcev in izboljšala njihova obo-rožitev, je nastala potreba po reorganizaciji partizanskih enot in ustanovitvi novih brigad ter divizij. Tako se je XIV. diviaji in XV. pridružila še XVIII., imeno-vana tudi Ljubljanska divizija, ki je bila ustanovljena po odloku štaba NOV in POJ 14. septem-bra 1943. Nastala je z združitvijo osme, devete in desete brigade.
Osemnajsta se je bojevala predvsem na Notranjskem, va-rovala je železniško zvezo Ljub-ljana—Trst, posebno hude bo jne preizkušnje pa je prestajala v ve-liki nemški ofenzivi oktobra in novembra 1943. Novembra istega leta je odšla na pohod v Gorski Kotor in prišla prav do Jadranskega morja. Po hudi zjmi in visokem snegu se je 20. fe-bruarja 1944 vmila v Slovenijo, kjer je ostala vse leto, uničevala prometne in oskrbovalne poti, rušila okupatorjeve postojanke, branila osvobojeno ozemlje in zmagovito sodelovala v protio fenzivi VII. korpusa. V novem-bru so Nemci začeli ofenzivo »Snežni metež«, da bi likvidirali vojnopolitično vodstvo in parti-zanske enote v Beli krajini. V hudih bojih so enote XVIII. divi-zjje razbile dva belogradistična udarna bataljona na področju Koprivnice in Hriba.
Aprila 1945 je bila divizija zaradi velikih izgub okrepljena z delom V. prekomorske SNO brigade, nato pa je skupaj z drugimi enotami VII. korpusa odšla v zadnjo ofenzivo na Kočevskem. Od 1. do 9. maja je divi-zija sodelovala pri osvobodhvi Ko čevja, Ribnice in Velikih Lašč ter se približala Ljubljani. Devetega maja 1945 so njeni borci skupaj z drugimi vkorakali v Ljubljano. XVIII. divi-zija je nato ostala v Ljubljani kot čuvar njene pravkar priborjene svo-bode in kot njena prva garnizija.
V osemnajsti je med vojno uspešno delovalo več znanih sloven-skih kulturnih delavcev in umetni-kov. V bojih diviaje je med NOV padlo prek dva tisoč borcev, ranjenih pa je bila več ko tretjina njenih pri-padnikov.
Proshve n* Zaloški cesti v čast 60-letake železničanke stavke so se BdciežiU mnogi vfeoki gostje (M A«. V prafiMM m Mdkfe-vati tadl Otml pevike«« zbon Vide Pregarc, in sker v govonn delo pri skupini stavkajodh že-lezničarjev.
Foto: V. Komac