Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za col* Uto predplaCaa 16 fld., ia pol leta 8 rld., za četrt Uta 4 §14., u jede*
mesec 1 gld 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Zrn «elo leto 12 rld., za pol leU « fld., ta četrt leta 3 fld., ia jeden mesec 1 rld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Pouunne številke po 7 kr.
Naročnino in ocnanila (i n s e r a t e) vsprejema npravnlBtvo In ekspedlelja v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v Semenlšklh nlieah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, iiriemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva t«1 • f 6 n - i t e v. 74.
*5*tev. 140.
V Ljubljani, v sredo 2L junija 1899.
Letnilc XXVII
Oj ti liberalci!
Liberalci so res povsod enaki! Ena strast druži vse v sovraštvo do krščanstva. Krščanstvo pa sovražijo zato, ker uči krščanstvo enakost, bratstvo in svobodo! Čudna ironija! Liberalci imajo vedno na jeziku te besede, a vendar sovražijo krščanstvo, ki hoče le praktično doseči to, o čemer oni vedno govore. To je odtod, ker liberalizem uganja le h i n a v -d č i n o ! Njemu ni do enakosti, ne do bratstva, ne do svobode, — liberalizem je egoizem — a ker ve, kako mili so človeštvu ti ideali, kako se je človeštvo prav radi teh idealov s tako ljubeznijo oklenilo krščanstva, zato laže tudi liberalizem in se hlini, češ, da še le on prinese človeštvu pravo enakost, bratstvo in svobodo 1
Oj liberalna enakost, liberalno bratstvo in liberalna svoboda! Kdo ne pozna teh bratov naših, teh svobodnjakov, teh nam enakih ljudi ? Dokler pri volitvah zanje glasujemo, smo njim enaki; dokler jim vpijemo »Živio« ter jih nosimo na ramah, smo njih bratje; dokler molče trpimo, da nam sesajo mozeg iz kosti, dotlej smo svobodni. A daj svoj glas našemu možu; povej tudi »nem-škutarjem« v obraz resnico ; pomagaj si sam, če ti drugi ne pomajo, uh! pa boš videl, kaj ti poreko ! »Nezavedna masa, klerikalni hlapci, politični otroci, neumni svederci itd. itd.« Liberalni slovar je pač v psovkah nedosežen!
Veste, in ti liberalci so povsod enaki! Zanimivo jih je gledati, ko vihajo rokave za boj zoper gospodarsko organizacijo ! Gospodarska organizacija ni drugega, kakor samopomoč zoper ode-
ruštvo, izsesavanje in izkoriščanje. Nič drugega, kakor uporaba tistih pravic, ki jih imenujemo enakost, bratstvo in svobodo! če smo vsi enaki, vsi bratje, vsi svobodni, zakaj ne bi smeli mi, kar smejo oni ? Ce se smejo trgovci združevati, zakaj pa mi ne? Ce ei smejo trgovci pomagati, kakor vedo in znajo, zakaj pa mi ne? Ce smejo drugi braniti svoje krvave pravice, zakaj pa mi ne ? Zakaj bi le mi morali biti tlačani, le mi sužnji, le mi raja? Zakaj bi samo za nas ne bilo svobode in enakosti, ravnopravnosti in bratstva ?
A sedaj jih glejte ! Kakšen krik in vik so zagnali, ko smo začeli snovati zadruge in posojilnice 1 Kako kličejo na pomoč glavarje in orožnike, birw5e in hudiče! In kaj imajo zoper naSo organizacijo ? Oj ti hinavci, to jih je izdalo!
Pri nas pravijo, da se v zadrugah učimo zapravljivosti in nemoralnosti! Na Laškem pa pravijo ravno nasprotno, da se gojita po zadrugah preveč varčnost in pa pobožnosti
Na Laškem se združujejo delavski stanovi od 1. 1883 sem. Raiffeisenovih posojilnic so osnovali do 1897. 1. 904, in sicer 125 takih, ki so v liberalnih rokah, in 779 katoliških, krščansko - socialnih. Te so združene v 16 zvezah. Milione in mi-lione, kakor dokazuje statistika, so že iztrgale iz rok oderuhov ter jih vrnile ljudstvu. Zato pa jih liberalci tako sovražijo in zatirajo, sedaj pod to, drugič pod drugo pretvezo. Zadnji čas so izumili zoper krščansko organizacijo novo orožje. Pravijo najprej, da so te posojilnice nevarne občni blaginji. Zakaj ? Zato, ker se bo v ljudskih rokah nabralo preveč denarja!
To bi pa bilo v škodo kapitalizmu. Drugič pa pravijo, da so to kakor neke cerkvene bratovščine. Cerkvenih bratovščin pa laški liberalci in framasoni ne morejo trpeti, skovali so celo zakon zoper nje. Tako so ti modri možje prišli do sklepa, da so ljudske posojilnice ne le na kvar občni blaginji, ampak naravnost protizakonite! In res sodišča so že začela tako postopati proti njim! Prvi tak slučaj se je zgodil 16. aprila 1898. Sam najvišji sodni dvor se sedaj bavi s temi argumenti!
Kdor zna, pa zna. In liberalci znajo! Če iz-piješ kozarec vina, pravijo, da si nemoralen človek in zapravljivec. Ce ga ne izpiješ, vpijejo, da si z varčnostjo nevaren kapitalizmu in pa, da si ter-cijal, nepostaven pobožnjak. Na Slovenskem nam očitajo zapravljivost in nemoralnost, na Laškem skopost in pobožnjaštvo! Potem so pa geni! To je svoboda, ki nam jo privoščijo liberalci, to ravnopravnost, to bratstvo!
Liberalizem — ta je nas sovražnik!
»Glasnik«.
Lažni nasveti naših nasprotnikov.
Naši nasprotniki, bodisi že Nemci, Lahi ali Mažari, imajo vedno krive nazore o naši prošlosti in sedanjosti. V svoji neomejeni oholosti in predrznosti mislijo, da je vse resnica, kar oni trdijo, pa imajo pri tem po navadi krivico za resnico in to tem rajši, ker so pretrdovratni in preoholi, da bi se dali podučiti v zgodovini slovanstva in njegovih narodnostnih zadevah. S temi trdimi buti-cami ne opraviš nič, če jim še tako dokazuješ, da nimajo prav, ker slednjič vendar le ne po-
LISTEK.
Dekadenčni utrinki.
Rigljaji bolne duše. — Zložil Bujnovidec.
(Konec.)
VI.
Moja žila bije adagio : tinka .... tonka .... tin — ka . . . Starec sedi na pragu in boža svojo mačico ... Šepeče mačici: Spoznal sem te na dlačici, na mehki tačici . .. Moj sin I
Moj sin je bolest moje duše. Oblaki hite po nebu in kapitan se vozi po morju. Moja duša pa koprneče spremlja gugajočo se ladijo in pije iz čaše opojnosti. Pije in se no nasiti . . .
Moja žila pa bije počasi . . . počasneje ... O sladka, opojna radost pohotne poezije! Jaz te sovražim ... Ne, ti si okvir moje dušo. . Moja žila bije počasneje, moje srce gasne, moje življenje se topi v valovih večnosti.
VII.
Valovi večnosti, ki ste bili ob breg mojega življenja z nesmrtno silo, vam moram izročiti svoje koprnenje! In iz prsij se mi izvija obupni jok, iz grla mi sili smrtni stok 1 Oh, obupni stok nove dobe, novega obupa!
Tako lepa je bila moja mladost! Gledal sem življenje v živem svitu, upal sem v sladkih nadah.
Stolice so se mi klanjale, bral sem v knjigi modrosti. Sladka mamica, tvoj blagoslov je plaval nad mojo glavo in prekrižal mi čelo, tvoj poljub se je zibal na mojih ustnicah. O sladka radost nedolžne dobe!
In prišel je vihar življenja. Majali so se stolpi, cerkve so padale, moje srce je strepetalo ... Ali propado vso? Iz tesnih prsij so se izvili dekadenčni vzdihi.
VIII.
Stoj narod, ki hitiš od poraza do poraza! Stoj duša, ki se koplješ v grehu! Stoj pamet, ki se boriš z vrtincem nepoznanih zmot! Prepričanje
gine, stalnost se ruši, lepota je obledela.....Oj
prokletstvo mojega obupa!
Izvijajo se moji duši vzdihi, ki švigajo v oblike in padajo na mojo glavo, kričeč: Ne morem, ne morem! . . . Hijene mo gledajo z melanholičnim očesom. Jaz pa se drvim skozi pustinjo, in vihram čez skalovje. Moja duša se veličastno sveti v črnem obupu.
Kakor svilnat, nežen pajčolan se mrak vleče po sobi. Mehki zrak kakor balzam objema moje ude, in trudno trepalnice padajo, padajo . . . objemajo bisere . . . pokrivajo bojišča . . . zalivajo nebo . . . zagrinjajo mesta. Vse je izginilo. Sam ... O no sam! Oh, strašne trepalnice! Zaprle ste mi svet, in odprl se je v moji duši nov svet, zazijala so pogorišča, zazveneli umori, strup so
kadi, peklenskih kač sikajoči zvitki me stiskajo ... Oh strašne trepalnice, grozne ste, kot vrata večnosti!
IX.
V duhteči travi ležim tako mirno, brezobrazne ! Bilke se mi klanjajo, moje želje po krilih metuljev plavajo. In ona se mi približuje kakor dih, ona gre k meni kakor vonj. Solnce siplje svoje žarke, in po žarkih se vozi ona k meni.
Veje so si podalo roke in popje se zaljubljeno pogleduje. Lističi potresujejo svoje glavice in kimajo, kimajo ! ? -! ? Glej, ona gre k meni, kakor angel z oljčno vejico. Jaz ležim tako mirno v objemu bilk in metuljčkov. Ona pa plava k meni po valovih etra kakor čolnič. Lastavica sedi na gnezdu in moja duša goji čivkajoče želje. Glej, z elastičnim korakom gre ona k meni, bližje . . . bližje . . .
Čarovito se po nevidnih žilicah pretaka življenje. Oh, lističev zelenih rdečo življenje ! . . . Ona stopa k meni, svileni pajčolani vihrajo, neznanih jezikov zvonki Selest šepeta ... Na valovih svetlobe plava k meni, se bliža, bliža .. . Zarja se se prSi v drobno žarke, rosa hladi njeno lico .. . Bližje . .. bližje . . .
X.
Kramarska šara bahato vara v varijantah ba-hantična očala, in katastralnih banavzov aparat bara nas... bara: plačaj! Ha, ha, ha! čas pla-
puste, češ da mora to prav biti, kar oni trdijo, oslanjaje se pri tem seveda le na svojo moč. Za te ljudi velja prav za prav ono, kar pravi Momm-sen o Slovanih, da jim je treba s kijem dokazati moč nemštva. S kijem bi se morali prav za prav Slovani posluževati proti tem svojim napadačem, ki nam jemljejo kar po sili vse, kar nam pripada po božjem in človeškem pravu.
Tako je bila te dni v mažarskih listih razglašena razprava nekega novinarja Abranyia, ki se smatra za pozvanega, da s svojim predlogom pomiri Cehe in Nemce, pa da zavlada zopet mir v Avstroogrski. In kakšen je ta predlog? Novinar Abranyi svetuje namreč Cehom, naj odstopijo Nemcem vse čisto nemške okraje, kakor so Mažari leta 1S68 izločili slovanske županije pa jih dali Hrvatom, samo da imajo mir in da si morejo svojo Ogrsko urediti po svoji volji. Če Čehi izvrše svet Abranyijev, povrne se v Avstriji mir, kajti potem bodo zopet Nemci v večini v dunajskem državnem zboru, kakor so Mažari v Budimpešti. Mi smo se kar čudili, ko smo brali to neumnost, pa obžalovali še bolje bravce političnih listov, ki se dado hraniti s takimi budalostmi.
Kako more Abranyi sklepati, da dobe Nemci večino v državnem zboru, če čehi odstopijo nemške okraje Nemcem? Kaj se je s tem prebivav-stvo v Avstriji izpremenilo? Ne ostanejo li Nemci še vedno v veliki manjšini pred Slovani? Če računa Abranyi na krivični volilni red avstrijski, potem se more seveda še vedno kaj nadjati za svojega ljubeznjivega soseda, toda tudi ta volilni red ne bode trajal večno, saj mora zmagati sled njič pravica tudi v tem pogledu. Nemec ne more imeti v Avstriji nikdar več večine, kakor jo je imel, tudi ko bi se spravili Cehi z Nemci, kar se pa ne more soditi, vsaj ne tako, kakor misli novinar Abranyi. Slovanska žilavost in probujenost ste pa drugi važni porok, da nad avstrijskimi Slovani ne more gospodovati nikdar več Nemec, naj se ujeda, kakor hoče in naj ga podpirata v tem plemenitem (!) delu njegova dva ljubezniva soseda Mažar in Lah, ki hrepenita za enakim toda tudi za nju nedosegljivim ciljem.
A kaj naj porečemo o predlogu duhovitega (!) Abranyia? V tem predlogu se vidi ravno ono, kar smo izjavili na početku tega članka: neznanje, predrznost in zloba. Vsakdo, ki se bavi z javnimi zadevami avstroogrske države, dobro ve, da je češka kraljevina nerazdeljiva celina in da Cehi ne morejo nikdar v to privoliti, na kar jih silijo njih protivniki, kajti z razdelitvijo bi kraljevina Češka prenehala biti to, kar je zdaj. Razdelitev se protivi pa tudi zgodovinskemu pravu češkemu, ki zahteva s češko še združenje Moravske in Sle-zije. Tega sovražniki slovanstva nočejo upoštevati, nego zahtevajo, da se izvrši, kar bi bilo le v njihovo korist, a n? veliko škodo češki kraljevini. Češka je tako nerazdeljiva kakor Hrvaška, ki ima tudi svoje historično pravo.
katov in aparatov jaha z nami nad zarjami. Narava plaka . . . Hvala za tako stalo ! ... Naš čas je zastarana baraka . . . Ha, ha.
He, he, he . . . Estetike večne brezmerne šege beže, pleše rde, veše gore, smehi zvene, čenče in šeme se rede v deželi . . . Peklenske šeme reže se v estetike, te bedne reveže ... He, he, he . . . Neveste bede se v mene smeje . . .
Hi, hi, hi! . . . Milinski ciniki. . . biriči siti. .' kritiki izmiti . . . njih niti in sibilinski vzdihi, njih bitij bribirski biki .. . Vsi mi grozijo, vsi se mi milijo. Hi, hi, hi... Vi kritiki, vi milčki, vi intimni politiki! . . .
Ho ho . . . Kolovozov dno . . . Vjo po potoku solz okornih profosov oholi govori . .. Shodov ropot, ob voglih novih mod onemogli bohot. . . Novodobno oholost goji norost, filologov kolo ropota modrost. Okolo logov zoro lovi verolomno lopovstvo . .. Ho, ho . . . Novodobno modo pokopljemo skoro v grob. . . Grobovi poj o . . . poj o slovo . . . Ho, ho ...
Hu, hu . . . ! Šum kurulskih služb obupuje v družbi evnuški. Grduhi rujejo, Lukul uka, burja upov umikuje kruhu vzduh. Suhi muskuli . . . Napuh vtrujenih, izbruh muk!... Hu, bukne okultni puh, služi ovaduh, kuži obupne šume se muza dihurju . . . Fuj! Luč ! . . . Azur ! ... Hu ? ... Huru ! . . . Luč?. . . Ilura ! ..?...!
Največja predrznost jo tedaj od omenjenega Abranyia, ko omenja v svojem predlogu, da so tudi Mažari leta 18(58 izločili slovanske županije Hrvatom. To je debela mažar.ska laž, katero pa odobruje ves mažarski svet. Mažari niso izročili leta 1868. Hrvatom ničesar, ker ni bilo nič njihovega, kar je spadalo k Hrvaški. O tem 110 ve nagodba nič povedati, marveč je znano, da sta se sporazumeli obe stranki, da ima Hrvaška svoj politični teritorij, kjer živi tudi politični narod hrvaški. V nagodbi se govori le o bivši večstoletni zvezi Hrvaške z Ogrsko, a nikjer, da je Ogrska Hrvaški odstopila kaj od svoje zemlje, ker Hrvaška in Slavonija ni bila nikdar ogrska, kakor tudi ne Dalmacija, nego so imele te kraljevine le zaedniškega vladarja.
Mažarski regnikolarci iz leta 1868 so bili še trezni možje, njih niso še zmešali mažarski šovi-niatiški zgodovinarji kakor Pesty, Szalav. Horvat in drugi, ki neprenehoma trdijo, da je Hrvaška le mažarska provincija, katero so bili Mažari podjarmili, ali jo zopet izločili. Ti krivi nazori se širijo v mažarski publiki tem hitreje, ker se uči taka napačna zgodovina po mažarskih šolah in razširja tudi po časopisih. Zatoraj se dandanes težko najde Mažar, ki bi drugače sodil o Hrvaški nego po teh krivih nazorih. Take lažnjive podatke Mažari kaj radi razširjajo, ker je to za njihovo korist, molče pa o vsem, kar jih mora obsojati. Nočejo povedati, da so Hrvate prisilili, da so jim morali odstopiti Medmurje, ki v cerkvenem pogledu pripada še zdaj k nadškofiji zagrebški in kjer žive sami Hrvati. Ravno tako molče, s kakšno zvijačo so se polastili Reke, pravimo s zvijačo, kakoršnih se pošteni ljudje ne poslužujejo. O tem seveda molče, ker svet bi jih moral obsoditi, ko bi bil bolje o vsem tem podučeu.
Ravno tako kriva je tudi Abranyi-jeva trditev, da so Mažari v večini na Ogrskem. V zbornici so seveda v ogromni večini, a vsi vemo, kako se na Ogrskem voli. Slovak, arb, Rumun in Malo-rus nima nobene pravice, za to že poskrbe mažarske oblasti. V tem pogledu se na Ogrskem še ne izpremeni tako hitro, kajti volitve bodo ostale tudi pod sedanjim ministerskim predsednikom Szellom iste, kakoršne so bile pod Banfl'yjem, saj so si v zatiranju narodnosti nemažarskih vsi Mažari enaki. Toda vkljub temu Ogrska ni mažarska, kajti od vseh prebivavcev ni še polovica Mažarov, a kar je za Mažare še najnepovoljneje, je to, da so nemažarski narodi žilavi v obrambi svoje narodnosti in da ne ginejo vkljub vsemu zatiranju od mažarske strani, nego se še rnnože, posebno Rumuni in Slovaki. Ko mine kruta mažarska sila, kar mora priti prej ali slej, tedaj se bode pokazalo, kdo je gospodar na Ogrskem, a prav verjetno je, da bode Abranyi-jeva trditev ovržena.
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. junija.
Resničnost ofleljelnih poročil. Enako drugim listom smo tudi mi včeraj poročali, da sta došla na Dunaj ogrska ministra Szell in Lukacs in se pogajala z našo vlado ter guvernerjem av-stro-ogrske banke. To vest smo, kakor vsi drugi listi, posneli po uradnem naznanilu ogrskega ko-respondenčnega urada. Danes pa sporoča isti urad: Po Dunaju se je včeraj govorilo, da je zjutraj došel iz Budimpešte ogrski ministerski predsednik Szell v spremstvu finančnega ministra Lukacsa, in sicer zato, da se vrše dogovori mej finančnim ministrom dr. Kaizlom in zastopnikom avstroogrske banke. VBled te govorice so prišli razni politiki poizvedovat in obiskat ogrska ministra. Seveda se jim je v bančni ulici povedalo, da tu ničesar ne vedo o prihodu ogrskih ministrov. Kako je došla v javnost ta vest, dosedaj še ni znano. O tem se pač lahko prepričajo pri brzojavnem uradu ogrskem, ki jo odposlal omenjeno poročilo.
V ogrski poslanski zbornici se je pričela danes razprava o nagodbenih predlogah. Splošno so pričakuje, da bo ta zadeva naglo rešena. Opozicija se bo sicer oglasila tudi pri tej priliki in označila svoje »strogo« neodvisno stališče, toda sodi se, da bo to le znak gole formalnosti, kateri ni pripisovati prav nikake resnosti. Vendar pa tudi sedanji opozicijonalni molk ni brez vsake važnosti. Gotovo je namreč, da Szell ni tako izvedel svoje naloge, kakor je svojedobno
obljubil mažarskim opozicijonalcem. Ravno vsled tega je pa opažati v tem taboru neko tajno šumenje, katero duše in ovirajo pred izbruhom le gotove obljube ministra Szella. Listi namreč sedaj prijavljajo in dementujejo vest o odstopu finančnega ministra Lukaesa, ki je že davno potreben miru. Drugi listi pa dostavljajo tem poročilom, da Lukacs sedaj še ne odstopi, da pa se to zgodi takoj, ko bo pod streho nagodbeno vprašanje. Potem se izvrše še tudi drugo izpremembe kakoršne je obljubil Szell opozicijonalnim voditeljem ob svojem nastopu. Zato toraj taka seveda prisiljena solidarnost.
V Franciji ne morejo priti do novih ministrov. Poincare ni imel sreče pri sostavi novega ministerstva in sedaj je moral izjaviti tudi \Val-deck-llousseau, da mu ni mogoče rešiti težavno naloge. Imel je ta mož že sostavljeno popolno listo novih ministrov in le od dosedanjega ministra Krantza je bilo baje odvisno, da se mu je izjalovil načrt. V zadnji kombinaciji ni bilo soci-jalističnega poslanca Milleranda, ker se je Wal-deck-llousseau zbal prehudega odpora v senatski zbornici. Veliko težavo je imel tudi z oddajo vojnega portfelja, ki ga je ponudil raznim politikom, a ga je hotel konečno obdržati sam samo zato, da bi bil kos svoji nalogi. Toda Krantz se ni udal, usoda mu ni bila mila in odpovedati je moral sostavo kabineta. Takoj nato se je raznesla govorica, da bo sedaj prišel na vrsto zopet Poincare, ki je baje izjavil, da so njegovi nazori o Dreyfusu še niso i/.premenili in da toraj še vedno veruje na njegovo krivdo. Toda to so bile le prazne govorice, ker je Waldeck - Rousseau-ovim naslednikom že odbran Bourgeois, ki se sedaj kot delegat udeležuje mirovne konference, ki se je pa že brzojavno odzval pozivu predsednika Loubeta in je danes že došel v Pariz. S tem pridejo toraj na vrsto vsi trije, o katerih se je že izpočetka govorilo kot o bodočih kabinetnih načelnikih.
Vojno sodišče v ltennesu, pred katerim se prične dne 17. julija konečna razprava o Drey-fusovi zadevi, je že soslavljeno. Predsedoval mu bo inženirski polkovnik Jouant, ki je žc od leta 1895 nastavljen v imenovanem mestu. Vlado bo zastopal upokojeni podpolkovnik pehotnega polka Carriere, ki je že v 66. letu in je že od leta 1889 prideljen vojnemu sodišču. Poročevalec bo Gl-letni kapitan v pokoju Jaccjuier, zapisnikar Papillon, kot prisedniki bodo pa fungirali: ravnatelj topni-čarske šole v llennesu podpolkovnik Brougniart, majorji Profillet, Merle in de Breon, ki vsi pripadajo topničarskemu polku, ter kapitana pehote Parfait in Beauvais. Polovica sodnikov pripada toraj topničarskemu polku.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. junija.
(Družba sv. Mohorja.) Po smrti velezasluže-nega predsednika dr. V. Miillerja in dolgoletnega odbornika B. G. Rossbacherja, je bilo pri družbi sv. Mohorja izpraznjenih dvoje odborniških mest. V smislu družbenih pravil se je zbralo dne 18. t. m- nad 40 celovških udov, da izvolijo nova odbornika. Volitev je vodil dosedanji družbeni podpredsednik preč. gosp. stolni školastik in poslanec Lambert Einspieler, ki se je v iskrenih besedah spominjal zaslug pokojnih odbornikov za našo družbo. Odbornikom sta nato bila soglasno izvoljena gosp. c. kr. profesor Jož. Apih in gosp. stolni kaplan Jož. Hribar. — Odbor je izvolil dosedanjega podpredsednika, preč. gosp. Lamb. Einspieler-ja predsednikom, in gosp. blagajnika Šim. J a ne ž i č- a podpredsednikom Mohorjeve družbe. — Število udov je letos nekoliko z ras ti o.
(Prciucmba učnega načrta za višje gimnazije.) Naučni minister je na dež. šol. svete izdal razpis, s katerim nekoliko preminja učni načrt za gimnazije iz 1. 1884. Po tem učnem načrtu, ki stopi v veljavo s prihodnjim šolskim letom, bodo za naravoslovje v petem razredu na nekaterih gimnazijah določene tri ure s pogojem, da število učnih ur na teden ne preseže 26. Nasprotno pa se bode primerno skrčila tvarina aritmetike in geometrije.
(Trgovinsko in obrtno društvo za Kranjske,)
sad zadnjega trgovskega shoda v »Nar. domu«, je ustanovljeno in si je izvolilo sledeči odbor: načelnik Franc Trdina, trgovec v Ljubljani, njegov na-
mestnik odvetnik dr. Ivan Tavčar, odborniki pa Josip Lenče v Ljubljani, Fran Peče v Staremtrgu, Fran Domicelj na Rakeku, Ciril Pire iz Kranja, Leopold FUrsager iz Radovljico, Franc Guštin iz Metlike in Jožef Klun iz Ribnice. — Izined članov prvotnega odbora pogrešamo v tem odboru razun dr. Kuharja, cesarskega svetnika Murnika,
A.	Pogačnika iz Cerknice, Stepca iz Višnje Gore, Tostija, Zupančiča in F. Souvana iz Ljubljane vzlasti trgovski talent Malovrhov.
(Prememba posesti.) Graščino Čušperk nad Kopanjem jo od gospe E Lavričeve kupil dunajski veletržec A. Dub.
(Iz Slovenskih goric.) Važna postojanka se zida ob meji nemško - slovenski v Slov. goricah kot branik proti nemškemu navalu in nasilstvu. Ustanovi se namreč prihodnjo nedeljo pri sv. Lenartu v Slov. gor. katol. politično društvo za ves okraj. Navedeni okraj je jeden najpremožnejših na Spodnjem Štajaru, šteje namreč blizu 200 veleposestnikov. Seveda je okrajni zastop v narodnih rokah, a nemški živelj hoče prevladati ves okraj, ki se močno dotika nemške meje. Trg sv. Lenart je pa v nemških rokah, skoro vse občine uradu-jejo nemški; od vseh oblastev nam pošiljajo nemške dopise in tiskovine; napisi ob cestah in na hišnih izveskah so nemški, premožnejši kmetje, zlasti v bližini sv. Lenarta so nemški navdahnjeni; krajni šolski svet pri sv. Lenartu je nemški; zadnji razredi ljudske šole istotam so nemški; nameravajo tudi ustanoviti v trgu nemško šulferajnsko šolo; lov v okraju so prevzeli skoro sami Nemci, poštni pečati so nemški — torej vse nemško. Vrhu tega so si tudi zavedni Slovenci mej seboj tujci, ker ni nikakega društva, ki bi gojilo bratsko ljubezen. Temu vsemu hoče po možnosti v okem priti novo politično društvo, ki obhaja svojo ustanovitev prihodnjo nedeljo z naslednjim vspore-dom: 1. Nagovor začasnega predsednika. 2. Govor o namenu in pomenu društva ter razlaganje pravil.
B.	Sprejemanje novih udov in volitev odbora. 4. Poročilo državnega in deželnega poslanca g. Fr. Robiča. 5 Razni predlogi in nasveti.
Osnoval ni odbor.
(Novoimenovani kardinali.) V ponedeljkovem tajnem konzistoriju je po kratkem nagovoru imenoval papež te-le kardinale: monsignor Jakob Missia, nadškof goriški, rojen 30. junija 1838; monsgr. Jan. Bapt. Casali del Drago, latinski pa-trijarh v Carjemgradu, rojen 30. januvarija 1838; monsgr. Franc Pavlj. Cassetta, latinski patrijarh v Antijohiji, rojen 12. avg. 1841; monsgr. Januvarij Portanova, nadškof reggijski v Kalabriji, rojen 11. okt. 1845 ; monsgr. Josip Francica Nava di Bontife, nadškof v Kataniji in apostolski nuncij v Španiji, rojen 23. julija 1846; monsgr. Avguštin Ciasca iz reda avguštinskih eremitov, naslovni škof Lariški in tajnik propagande - kongregacije, rojen 7. maja 1835; monsgr. Franc Desiderat Mathieu, nadškof toulouški, rojen 28. maja 1839; monsgr. Peter Respighi, nadškof v Ferrari, rojen 22. sept. 1843 ; monsgr. Avguštin Richelmy, nadškof turinski, rojen 29. nov. 1850. Konečno kot dijakona: monsgr. Alojzij Trombetta, tajnik kongregacije reguliranih škofov, in španski duhovnik Llevaneras.
(Z Goriškega.) Dunajski mestni svet je sklenil, da pokloni veliko zlato Salvatorjevo kolajno grofu Karolu (Joroniniju v priznanje njegovih zaslug za morsko kopališče v Gradežu. — Krojaška zadruga šteje doslej 235 udov s 505 deleži po 20 gld. Zadruga začne svoje poslovanje dne 1. septembra v svoji prodajalnici v Gosposki ulici št. 7. Potrebno pa je, da zadruga prične z gotovino. V ta namen pa je treba vsaj 20.000 gld. K zadrugi pristopijo lahko tudi obrtniki, kmetje in drugi. Vstopnina znaša 1 gld., delež 20 gld. Prihodnjo nedeljo ob '/»5. uri bode pri Rebku javen shod, katerega je sklical č. g. dr. Jos. Pavlica.— Govori se, da v Codellijevi ulici nameravajo sezidati novo gimnazijo. — Minolo nedeljo je bil shod v Vrtojbi. Govorili so gg. dr. Pavlica, Ličan in dr. Gregorčič.
(Slovenske šole v Trstu.) Z odlokom z dne 1. julija 1894 je tržaško namestništvo odbilo prošnjo slovenskih starišev za ustanovitev slovenske ljudske šole v Trstu. Proti temu odloku so se slovenski stariši pritožili na naučno ministerstvo, katero je z naredbo z dne 23. avgusta 1895 uničilo odlok tržaškega namestništva. Naglost ni dobra, mislilo si je namestništvo ter skoraj štiri
leta razmišljalo o odgovoru. Š.j le dne 2. maja 1899 je tržaško nanustništvo iznova odklonilo pritožbo slovenskih htarišev. Dne 7. t. m. so se stariši zopet pritožili na naučno ministerstvo. Pritožbo jim je sostavil gospod dr. Gregorin. V pritožbi se posebno naglaša razlika mej okolico in mestom. Ako sta mi sto in okolica res ena šolska občina, potem je ta razdeljena vsaj v dva šolska okraja z različno vrejenimi šolami. Potrebo slovenske ljudske šole v Trstu dokazuje že dejstvo, da si morajo Slovenci vzdržavati sami z velikimi žrtvami zasebno šolo. Italijani zahtevajo, naj slovenski otroci iz mesta pohajajo šole v okolici. Toda te šolo so že tako polne, da so že sedaj pretesne. Skratka: Italijani navzlic dokazani potrebi nočejo Slovencem dovoliti v Trstu slovenske šole, Osrednje vlade dolžnost je, da skrbi za tržaško Slovence, kakor n. pr skrbi za ljubljanske Nemce.
(IJoj rocj »Piccolonr« in »ludfpendentejem«)
se je vnel radi vprašanja katoliškega konvikta patrov Salezijanov v Trstu. »Piccolo« dolži »Indip.«, da ne nastopa po liberalnem načelu, ker odobrava namen Salezijanov glede ustanove konvikta ter je na protestnem shodu »Progressa« minolo nedeljo zahteval obč. svetnik Benussi, da bi se moral odvzeti uredniku »Indip « uredništvo. »Indip.« pa nasprotno trdi, da je smešno, protiviti se neznatni stvari konvikta, ker je liberalizem v tržaškem občinstvu že utrjen tako, da ga ne izruje en katoliški konvikt. — Stvar postaja zares zanimiva.
(Bolniški strežuiki za slučaj kuge.) Pomorski urad v Trstu je naprosil društvo rudečega križa, naj bi mu za slučaj kuge dalo na razpolago 12 sposobnih strežnikov. To se je zgodilo in izbrana dvanajstorica se je pod vodstvom stotnika Salvi-nija v rojanski vojašnici udeležila šestdnevnega pouka v bolniški postrežbi in minulo sredo je imela javno vajo. Pri tej priliki so poskušali tudi nov stroj za razkuževanje in razno drugo pomožno orodje.
(V (Jorici) se vrše občinske volitve dne 24., 27 in 30. t. m. Slovenci se jih ne udeleže.
(Postajo vojne mornarice) hočejo ustanoviti v Sibeniku. Minule dni so izkrcali 100.000 ton angleškega premoga za vojno mornarico. Tudi dela na trdnjavi sv. Nikolaja napredujejo.
(V Opatijo) pride te dni srbski kralj Aleksander, koncem avgusta nadvojvodinja Ludovika Viktorija m v septembru bjlgarski knez Ferdinand.
(Novo morsko kopališče) je ustanovil A. Bačič na Pečinah poleg Sušaka. To kopališče je lepo urejeno, ima čisto vodo in do 400 korakov široka peščena tla. Kdor zaradi draginje noče v Opatijo, naj obišče Sušak.
(Električno železnico z Reke preko Cirkve-nice do Novega) namerava graditi društvo za gradnjo električnega tramvaja, ki je zgradilo tramvajsko progo od Reke do Martinščice. Novi lastnik kopališča v Cirkvenici, nadvojvoda Josip, hoče popolnem urediti cirkveniško kopališče.
(Nov kolodvor v Karlovcu) prično graditi že letos. Dela bodo trajala tri leta. Sedanji kolodvor porušijo in zgrade začasni leseni kolodvor.
(Utonila) je v Idriji 19. t. m. v »rakah« 15 letna deklica Barbara Jurjavčič. Nesla je očetu, ki dela pri novi cesti v Strugu, južino, nazajgrede jo je smrt prehitela. Bila je tiha in blaga deklica, tudi vpisana v Mariiino družbo. — Dne 16. t. m. je utonil šestletni sin mlinarja Fran Potokarja v Podlipoglavu. Zašel je v vodo pri velikem kolesu, ko sta bila roditelja odsotna. — Včeraj teden pa je utonila 2'/» leta stara hči Martina Kralj iz Brezovega, ko je zašla v veliko lužo pred hišo. Domov prišedši jo je našel oče mrtvo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 21. junija. Finančni ravnatelj v Ljubljani Karol Lubec je imenovan dvornim svetnikom.
Dunaj, 21. junija. Cesar je prebil včerajšnji dan izvan postelje in vsprejel mej drugimi iz Monakovega se vrnivšega nadvojvodo Franca Ferdinanda. Polaganje bireta kardinalu dr. Missii se vrši 27. t. m.
Dunaj, 21. junija. Cesar je zadnji čas prebil zunaj postelje, ter je upanje, da v kratkem ozdravi. Danes je vsprejel dvornega čerem, načelnika kneza Liechtensteina, ki mu je prinesel obrednik glede pokladanja
bireta kardinalu dr. Missii ter si izprosil potrebnih odlokov.
Dunaj, 21. junija. Nadvojvoda Franc Ferdinand se preseli s 1. julijem v Hel-vedere.
Dunaj, 21. junija. Mestni svet je sklenil, da se neka ulica v 10. okraju imenuje Henczy-jeva ulica.
Levov, 2J. junija. V proračun za prihodnje leto je postavljena podpora za poljsko gimnazijo v Tešinu.
Budimpešta, 21. junija. Liberalna in ljudska stranka sta v včerajšnji seji vspre-jeli nagodbeno predlogo, mejtem ko se Ko-šutovoi ne strinjajo z njo in izjavljajo, da bodo stavili poseben predlog glede samostojnega carinskega ozemlja.
Budimpešta, 21. junija. Ogrska zbornica je pričela danes razpravo o nagodbi, ki pa ne vzbuja nobenega zanimanja. Poročevalec, je dolgo govoril pred praznimi klopmi. Posl. Košut se je izrekel zoper predloge, ker nasprotujejo § 12. ust. zak. iz 1. 1867 in ker je on za popolno neodvisnost Ogrske, ki bi se v sedanjih razmerah lahko dosegla brez žrtev, ako bi vlada in večina imele smisel za to.
Belgrad, 21. junija. Pri zadnjem turškem napadu ob srbski meji je padlo veliko število mož na obeh straneh. Natančno število še ni znano in bržkone tudi ne bo, ker so Turki takoj po boju pokopali svoje mrtvece, ranjence so pa prepeljali v Prištino. Napad je vprizoril neki major z nekaterimi turškimi častniki.
Berolin. 21. junija. Državni zbor je rešil v prvem branju predlogo glede zakonite uvrstitve velikega petka mej praznike. — Vlada je predložila načrt glede odkupa španskih otokov.
Rim, 21. junija. Vesti liberalnih listov, da bo papež dovolil pri prihodnjih volitvah katoličanom vdeležbo, so neosnovane.
Rim, 21. junija. Skrajna levica je zopet preprečila razpravo z nebroj imenskimi glasovanji. Konečno se je vkljub temu vsprejel predlog ministerskega predsednika, da se v današnji seji prične razprava o prenaredbi poslovnega reda.
Pariz, 21. junija. Waldeck - Eousseau je naznanil predsedniku Loubetu, da ne more sostaviti kabineta. Predsednik se je še včeraj odločil za Bourgeoisa ter ga brzojavno pozval iz Haaga.
Pariz, 21. junija. Bourgeois je brzojavno naznanil predsedniku Loubetu, da dojde danes dopoldne v Pariz.
Carjigrad, 21. junija.' Sodišče v Alek-sandriji je obsodilo italijanske anarhiste na več let v ječo.
Aleksandrija, 21. junija. Skupno je dosedaj obolelo 34 oseb, od teh jih je 13 umrlo, 11 pa ozdravelo.
Hongkong, 21. junija. V minulem tednu je zbolelo za kugo 109 oseb, umrlo jih je pa 117.
Gospodarska organizacija.
Gena žitu na dunajski	borzi
dnd 19. junija 1899.
Za 100 kilogramov.
Pšenica za mesec junij . gl. 10 09 do	gl. 1011
» » jesen ... » 9 42 »	»	9 44
Rž » mesec junij . » 7 88 »	»	7 85
» » jesen .... » 7-67 »	»	7-69
Turšica » mesec junij . » — »	» —
» » » julij-avg. » 4'85 »	»	487
» » » sept.-okt. » 5p06 »	»	5-08
Oves » » junij . » 606 »	»	6'08
» » jesen .... » 6 07 »	»	6 09
Umrli ko:
19.	junija. Adela Pfeifer, poštna ekspedentinja, 29 let, Poljanski nasip 26, jetika. — Jožef Ravnikar, železniški uslužbenec, 50 let, Dunajska cesta 23, srčna hiba. — Oskar Wille, železniškega sluge sin, 14 dni, Vodmat 44, življenjska slabost.
20.	junija. Fran Elsner, fin. uradoika sin, 10 mesecev, Gorupove ulice 4, oSpice iu plučnica.
V bolnišnici:
17.	junija. Anton Sernel, tesar, 26 let, pyaemia chroa.
18.	junija. Jera Mazi, dninarica, 59 let, srčna hiba.
19.	junija. Klizabeta Toni, dninarica, 66 let, jetika.
I*. n.
Podpisana tvrdka si usoja najuljudneje povabiti vse, ki se zanimajo za šivalna dela, umetno vezenje, krpanje perila i. t. d. na obisk svoje
gpF* razstave, "^ff
ki jo priredi «»«1	cfl <> 2g ■■ ■■ i ft . 1.
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 6.
Obenem se bodo tu izvrševala vsa ta dela s stroji, da se jih pokaže v obratu. — Nadalje je s tem v zvezi prireditev brezplačnih učnih tečajev, ki bodo obsegali vsa dela od navadnega šivanja do umetnega vezenja in ki se bodo nadaljevali potem do popolne izbrazbe.
Za živahen obisk in udeležbo pri poduku proseč, se Vam priporočamo velespoštovanjem
653 3-2
Singrer Co^ akc. družba.
Prejšnja tvrdka: G. Neidlinger
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306 2 m , srednji zračni tlak 736-0 mm.
Čas opazovati ja
Stanje barometra
Temperatura po Celzija
Vetrovi
Nebo
32 .
a g
a«,
20| 9. zvečer | /29 6 | 18-7 | s), jzah. |deITobiač:
91| 7. zjutraj Z1| 2. popol.
729 2 I 18 4 I sr. jzah. I sk. jasno 729 8 | 18 9 [p. m. zah.| dež Srednja včerajšnja temperatura 20 0° normale: 18'3°.
00
Poslano.
455
Jemljemo si čast, naznaniti čč. sobratom, da naS pooblaščenec prečastni gosp Dijoniz Ghizmios ravnokar potuje po južnih kronovinah, da prečast. gg duhovnike pouči o „društvu za obnemogle katoliške duhovnike v Avstriji'1 in da jih povabi k pristopu. Prosimo svoje preč. sobrate, da našega pooblaščenca bratovsko sprejmo, mu popolnoma zaupajo in društvu pridno pristopajo.
Vodstvo društva za obnemogle katol. duhovnike v Avstriji _na Dunaji, I., UVipplingerstrasse 30._
Knjižnica za ljudstvo.
I. zvezek:
Zadruge in njih nasprotniki.
Uredil dr. Iv. Ev. Krek.
Cena zvezku 5 kr., po pošti 2 kr. več. — Dobiva se pri odboru >Katol. političnega društva« v Ljubljani.
Trgovski pomočnik,
vešč v trjrovini z mešanim blagom in železnino, išče službe.
Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod it. 100 poste restante Laze pri Kamniku. 541 3—3
| Lepa vila na prodaj! |
^ Vila je enonadstropna, s štirimi & Q sobami, dvema kuhnjama in shrambo /n za jedila. Zraven je vrt, sadno in gosto ^ drugo drevje. Ima krasno lego s prelepim ^ razgledom na gorenjske planine. ^ Več je izvedeti pri lastniku
Francu W»kaun $
v Ljubljani, Na stolbi štev. 8.
556 2-1

~HvfiVl2.fl tekoča, v poljubni boji, je najboljše in naj-_!_># Urt^llf pnpravnejše sredstvo za pozlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši lesk in trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalni« oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL T Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju.	228 2 12—4
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Pctra cetita š(.(>
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
227 32

102 107 (cena 35 kr.)
je najboljše in najbolj gotovo sredstvo, da se urno in temeljito odpravijo kurja očesa, trda koža itd. Učinek zajamčen! Pristno le, če je vsacemu flaštru vtisnjeno: »Frančiškov« lekarna« Dobiti je na Dunaju, V./2, Schon-brunnerstrasse 107 (kjer sc izdeluje), v Ljubljani pa v lekarni gospoda Ubalda pl. Trnk6ozy-Ja, Mestni trg štev. 4.
Po pošti franko, ako se 40 kr. pošlje v znamkah.
Prodaja hiše.
Velika hiša v Židovskih ulicah v T> j ubija« i, v
kateri so lepa stanovanja in vspešiio delujoča gostilna, se proda pod ugodnimi pogoji.
Natančnejša pojasnila v pisarni o. kr. notarja dr. Frana Voka v Ljubljani.	65g 3-1
Naznanilo razprodaje.
Pri graščini Stermol, železniška postaja Kranj, se bo vršila zaradi opustitve samooskrbovanja posestva
dne 27. junija t. 1.
prostovoljna, javna dražba
33 glav lepe goveje živine molthalskega plemena (1 bik, 3 pari volov, potem krave in teleta), kakor tudi 9 prašičev.
Kupno ceno je takoj plačati v gotovini in morajo kupci kupljeno živino prevzeti tako po odkupu.
Kupci, posebno živinorejci, so vabljeni, naj pridejo omenjeni dan ob 9. uri dopoldne na lice mesta k hlevom graščine Stermol.
Navedeua, za razprodajo namenjena živina se lahko ogleda od sedaj nadalje do 27. t. m. na licu mesta.
Ljubljana, dne 15. junija 1899.
^HSaSESESESEH^ }{| Uradne Sin trgovske
§ K07EBTE k
}{] s firmo priporoča [J{
KI KAT. TISKARJA K
^ v Ljubljani. ft
545 3—2
Dr. Maksimilijan pl. Wurzbach,
glavni pooblaščenec lastnika graščine Stermol.
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
MIKI lakso Veršec
v I^JUBl.JANl.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Oiro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6
do dnč po 4'/,%. Poštno - hranilnlčne položnioe na razpolago.
		i I>	u u a j 8 k a I>	O	1* Z	rm			
						«I •			
Dne 21. junija.			Dno 20. Junija.			Kreditne srečke, 100 gld. . . ... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	202 gld 162 .		— kr
Skopni državni dolg v notah.....	100 gld. 15 kr.		4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . .	171 gld. 60 kr.			20	>	30 .
	100	— »	6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157	25 »	Rudolfove srečke, 10 gld.......	28	>	— >
Avstrijska zlata renta 4°/„......	119	70 »	Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....	195	15 »		86	»	— >
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	10 »	4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	40 »	St. Genois srečke, 40 gld.......	83	>	76 i
	119	10 »	Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......	138	25 .	VValdsteinove srečke, 20 gld......	60	»	— »
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ....	96	10 »	Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . ,	129	50 .	Ljubljanske srečke.........	23	>	76 »
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	916	— »	Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	108	75 .	Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld.	150	»	25 i
Kreditne delnice, 160 gld. .....	354	25 »	Posojilo goriškega mesta.......	112	— *	Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3360	»	— i
London vista...........	120	45 »	4°l0 kranjsko deželno posojilo.....	98	25 .	Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. .	430	»	— >
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj.	58	92 V	Zastavna pisma a v. osr.zem.-kred. banke 4 °/0	97	25 .	Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	68	»	25 >
20 mark............	11	77',»	Prijoritetne obveznice državne železnice . .	210	75 .	Splošna avstrijska stavbinska družba . .	108	»	— »
	9	65\',»	» » južne železnice 3°/0 .	170	60 .	Montanska družba avstr. plan.....	229	»	25 ,
	44	55 »	» » južne železnice 5°/0 .	121	25 .	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	181	>	— »
	6	68 »	» » dolenjskih železnic 4°/0	99	50 .	Papirnih rubljev 100 .......	127	»	12 »
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
99-
1 K it C (J 16"
I., UVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
JUT Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti HkšT naloženih k l n v 111 c. Ifl