Let© IV., šlev. 108. V Celiu, četriek due 21. septembra 1922. Foštnlaa placana v ootovlBi. ^H ^^H ^H^^F SB fl^^^^^^A ^^^t^F ijJBBBEffitfjm Studijska knjižnica Stane letno 48 Din, mesečno 1 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi 2a mm višine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posatnczna ätevüka stane 50 p. Izhaja vsak lorefc, čelrteK in soboto. UretBni&tvo.................................................................__ _____-.. —. Upravništvo Strossmajerjeva ul. št. 1 pritličje. Telefon št. 65. t=a Račun kr. poStnega čekovnega urada Stev. 10.066. >s=3 Ni še t-ega tako dolgo, da bi bili 2c pozabih", ko ie bilo edino časopisje de- mokratske stranke. ki ic iskreno in oct- krito ter stvarno podprlo akcijo demo- kratskih poslanccv za zadaije uspeSno zboljšanje nradniškega položaja, kakor se je tedaj tudi izvedlo. Razvoj prilik je že davno tak, da jc oiia začasna pomocJ preslaba za naraslo draginjo. Lfradni- štvo je danes v tako obupnem polozaju, kakor še ni bilo doslej nikdar. Moment je ugoden in silno prikladcn za dema- gogue, za vse one, ki so se v sveti kranj- ski deželi naučili kupovati trpeee in iz- stradane duše. Revež nima jest!, nima oblekc, da se mil posmiha že vsak nc- otesan surovež, to je pravi trenutek, c*a ga kupis, naprodaj je morda njegov značaj! Tako sodijo katoliški junaki, tako raounajo vsi tisti, ki od nesreče drugih političiio živijo, in mnogo je teh prerokov, vsak hip se oglašajo, v druž- bah pri vinu, vines pa javno na shodih. Sporedno pesem poje njihovo časopisje, ki postane tedaj kričavo v tej smeri, ke- dar računa na political profit. Tako je tolmaeiti vse uolno razprav in zlobnih, žaljivih riotic o uradniški be- di v easopisju onili. ki so va.ieni Ijuat kupovati, ki vedo, da so zagospodarili nad narodom absolutno scle tedaj, keaar so kiipili in pkieali ono intelijienco, Ki iim doslej ni bila naprodaj, ker se ni prodajala ne Dunajii, ne domačemu žup- niku za skledo leee ali za dornaci ijiir m lažno spravo in lažno prijateljstvo rie- rnislečega, nahujskanega ljudstva, ki ^ naučeno, da na katoliški podlagi kraae in ubija bližnjeinu imetje in cast. To je trgovina ¦mešanega bluga: »časti in zna- caja«, to -so vedno pripravljeni kupci časti in znaeaja, ki imajo zato polno denarja — saj kupčija služi Bogu v Cast in v božjo cast dajejo ljirdic denar. Onih, ki zraven tulijo in iščejo svoio posebnn, navidezno inanj ostud-io »skledico pro- fita«, ne omenjarno posebej, vsak si jo ima pravico poiskati in izbrati sam ter odločiti, katera neznačajnost je lepsa «i katera vee nese. Za naše dcmokratsKc poslancc preostane le stvarno, energlč*- r.o delo za nujno in pravieno rešitcv u- radniškega vprašanja, ne radi demago- gue' ali političnega prontarstva, temveč radi stvari, ki je neodložljiva in cminem- no državna zadeva. Naše časopisje pa po našem rnnenju stori prav, ako ne «»- pravlja brezplodne poiemike o torn vprašanju, glecle kojega je vsclej stortio svojo polmo dolžnost. Časa je bilo dovolj in bedne prilike naše nradniške tnteTt- gence so tako žalostne in obupne. da se je lahko prodalo, kar je bilo naprodaj, ker kupci so razni in povpraševanja po »značajih«, ki so na ponudbo. še ni b!Ia | nikdar toliko, kot zadnie case v Slove- niji. Pri teh kupčijah in ponudbah, s ko- jimi se v najtežji ncsreči bega naše po- šteno in ponosno uradništvo, ki je prt;- stalo že burje in viharje, ne more kon- kurirati pošteno časopisje in naša uraa- i iiiška inteligenca tega' ne pričakujc m r.iti ne želi, ker ve ločiti umazano cre- lnagogijo od hotenja in stvarnega deta, ki uredi tudi to važno socialno in dfr- žavno vprašanje v najbližniih tednih. Ivan P r e k o r š e k. STANJE NA§IH ŽIiLEZNIC. V »Comerce RepoVtsu« čitarno slc- dečo izjavo ameriškega vicekoiizuTa Don S. Haven-a v Beogradu o stanju liašiih želcznic: »Vse želcznice v Jugo- .slaviji poseduje in upravlja država, iz- vzemši Južne železnico in nekaj stran- skih prog, katere upravlja.io privatna podjetja. Po poročilu ministrstva sa- obračaja ima Jugoslavija-priblizno 5.660 kiloiinetrov nonnalnih in 1.632 kilom«- trov ozkotiniili železnic. V svrlio uprave železnic so razüe- ljene v štiri glavne skupine, tako^ zvanc >dirckcije«. 1. Beograjska direkcija, kl nadzira širokotirne in ozkotirnc žclez- niške progc predvojnc Sibije; 2. Subo- tiška direkcija s progami obeli vrs^t v Baöki in Banatu; 3. Zagrebška direkcija, kateri so podrejeiu: samn širokotirnc proge v Hrvatski, Slavoniji in Sloveniji; 4. Sarajevska direkcija, pod katero spa- dajo sarno ozkotirnc proge v Bosni, Hercegovini, Dalinaciji in Črni gon. Normainotirnc proge irnaio J.388 loko- motiv, od katcrih jih je 701 v dobrcni prornetnem stanju. Na ozkotirnili progan imarno skupno 431 lokomotiv, od katc- rih jih je npurabljivih 253. Toda te loko- mo,tive bodo v tcku eneffa leta nespo- sobne za proniet. .fugoslavija nima niti eile moderne uclavnice za popravilo lokomotiv, zaro so morali po.slati 430 lokomotiv v po- pravilo v inozemstvo. Nemčija je p;j- s'ala do sedaj Jug-oslaviji na račun vo}- i:e reparacije 400 loko-motiv za normai- notirne in 50 za ozkotirnc progc. Sarno pod euo direkcijo se nahaja dvajset različnih tipov lokomotiv, kar zelo u- tcžkoca popravljanje. Službcno se ugo- tavlja. da ima .Jugoslavia 38.065 vs- gonov, od katerih jih je 14 tisoč potreb- Jiih popravka. Nemčija je poslala na ra- čim reparacij čez 2000 vagonov oa 7.500, katere dolguie. Službeni krogi obrača.io veliko pa- žnjo' načrtii za izjedinačen.je železniške- ga kolesja v Jugoslaviii. brez dvoma se lx)do spremcnile vse ozkotirne progc v normalne. Proge, ki sedaj vežeio Jadraii z notranjščino države, so ozkotirne m so v precej dobrem stanju. Jugoslavlja hoče zgraditi dvotirno normalno ßrogo iz Bcograda na Jadran, na kateri bi bilo možno vzdržati ves proinet, dokler bi sc kolesje drugih prog spremenilo. Razuu projektirane beograjsko-jadranske pru- ge, ima vlada še veliko drugih naertov za nove proge v dciokiogu vseh direK- cij. V resnici se več novih prog že gra- di, medtcm ko so proge Niš-Kragujevac, Beograd-Mala Kršna. Bosanski Broc«- Krupa, Šibenik-Knin in Split-Knin Ze dograjene in gotove za promet. RastoCi promet in delavnost v gradnji so znaK, da se vrši v državi zdrava gospodarsKa obnova, ki je sedaj omejena s sedanjim nezadostnim železniškim prometom. Razpad demokratske stranke. Kdor čita časopisje vseh barv in vseh on in od Ljubljane do Mari'bora, ki ves cas nn- stanka in obstoja jtigoslovcnsk-e samn- stojnosti, niso imeli nikdar volje ne sposobnosti, da bi svoiim visokodonc- čim ali pa nagnjusno blatnim frazam dodali le samo za hip eno samo lepo öe- janje, ta bi moral zadnje dni zarcs misli- ti, da jc ideja in stranka nasc napreane narodne demokracije že pokopana in da je na širokem polju nacionalnih iclej In idealov, za koje je slovenska napretlua inteligemca skozi decenije živela in tr- pela, vzrasla čez noč sama neznacajnos?, samo svetopisemsko trnje in osat. Zna- šli so se v ljubezni in deliriiu tisti, ki so kričali v dnevih. ko so rnnčeniki nacljo- nalne misli na Slovenskem trpeü v Je- čah, »Srbe na vrbe'< z najponižnejšimi hlapci in sužnji dunaiskega režima v bratskem objemu za boj proti ideji, ki ]e ustvarila n-.iso saniostojnost in koji slu- žijo poštcno vsi oni, na koje danes zdru- žena sovražna vojska pljuva laž in blato. To je sistem podiranja in razdiranja. kdor mn služi direktno, ve kaj hoce. kdor nui služi iz osebne nečimurnosti bolj nezavestno, opravlja rabeijskc py- sle. Za vse pa, ki dobro hočeto, ki vidijo stvar in delo, preostaja le delo in zu- yest, da je ideja, koji služimo od nektiaj bila še vedno močneiša. ko vsi oni, ui so jo pokopavali in jo tudi danes poko- pavajo, ker niso zmožni za delo in žrtvc. Veličastni shodi iiarodiiega poslan- ca dr. V. Kukovca v Prekmurju. V ne- deljo so se vršili v Prekmurju trijc vc- ličastni shodi. demokratske stranke. — Ljudstvo je sprejelo z navdušenjcni po- slanca dr. Kukovca in mu izreklo neo- majano zaupanje in zahvalo. Dopoldan- ska shoda v Tešanclcih in Križevcih, v zadnjih se je udeležilo shoda 20 obeln, sta se morala vsled velike udcležbe na- roda vršiti pod milim neboin. Shodoma je predsedoval Josip Rožič, kl je y po- zdravnem govoru pozivlj?! zborovalec k smotrenemu idu. Poslanec dr. Kuko- vec je v daljšem govoru očrtal položaj demokracije v državi in orisal razmere v napredni javnosti, ki je rnočno raz- cepljena. Bavil se je s soci.ialnimi vpra- šanji, za katere se Prekmurci živahno zanimaio, s prostim uvozom živine in .10-adnjo proge Murska Sobota - OnnoŽ. Pri gradnji se inorajo vpoštevati v pr- vi vrsti domači delavci m obrtniki. Ole- de mejn-ega prometa z Madžarsko je Jz- javil, da bo promet kmalu odprt, ker Je bila Madžarska sprcjeta v Zvezo naro- dov in je s tern pokazala svojo priprav- ljenost, da hoče z nami prijateljsko so- delovati. Apeliral je na zborovalce, naj se ne dajo begati od hujskačev in naj zaupajo v viadno politiko. Qovoril je tu- di o volitvah v srezka in oblastna za- stoixstva. Zborovalci so se navdu.^eno izrekli za mariborsko oblast. Popoldne ob 3. nri se je vršil shod v Bodomclh, tudi pod milim riebom. Shoda se je udeležilo celokupno prebivalstvo. Shod je vodil domači Žu- pan. Poslanec dr. Kukovcc se je peCal samo z aktualnimi vprašanii in je na stavljena vprasanja temeljito odgovar- jal. Notar Koder je stavil resolucijo, v kateri se naproša posl. dr. Kukovec.. da naj se zavzame pri Višjem šolskem sve- tu za željo domačinov, da bi bili po pro- testantskih obeinah nastavl.ieni tudi Tu- teranski ueitelji. Resoluciia ie bila sprc- jeta z viharnim ploskanjem. Dr. Kukov- cu je bilo izrečeno zaupanje i-n zahvaia za njegovo dosedanje nesebično delo- vanje v korist Prekmnrcev in za kon- solidacijo države. Zvečer se Je vrSil zaupni sestanek naprednih Sobotčanov v Murski Soboti, na katerem se je raz- pravljalo o smcrnicah in stTankini tak- tiki in o pripravah za uspešno izvedbo mariborske oblasti. Jugoslavija in intervencija proti Turči.U. Minister dr. Ninčič je izjavil prcd odhodom v London, da vojaSka akcija, kakor jo zahteva London za o- fcramibo morskih ožin ne bo imela uspc- ha, ker se ji Francija ne bo pridružiTa. ->t:cho de Paris« poroča, da ie Niričič sporočil francoski vladi, da jugoslova«- ska vlada ne bi imela ničesar proti do- delitvi Tracije z OdriTj.n Turški. »Petft Parisien« javija, da sra bukareski in bcograjski kabinet odgovorila na pova- oilo Anglije k sodeiovanju. da ne na- merava nob en a omenjenil] držav kake take akcije. od kute.'e bi ne imeli nobene Catulle Mendes: Resnicoljubni Peter. (Iz francoščine ) (Dalie.) •>Če bi dobil dotičnega. ki me je po- tegnil tako za nos, bi se nad njiin grozno inaščeval!« »Kako ti pomuganio?«, je vp.raSal eden sorodnikov, k\ so- nosili nože in bodala za pasom, kajti v tistih časih se n* nikdo podal na pot brez orožia, \7. strahu pred roparji. Ti so se jezili. ona se je suiejara. Ko so stopili v sobo in ko j.c soprog za- pazil >; jedili obloženo mizo. je postal same jeze ves nidcč v obraz. »Čakaj, tičiea, ta večerja ni samo za enega.« Vzdignil je pest in hotel uda-riti :sro- Spo Azalais. Njegovo obnasanie in ve- denje je pa še podvojilo ženino veselost. »Pri smrti Kristusovi, povej vendar. zakaj se tako režiš, ko bi te skoraj ubll pred nekaj inkiutaini.« »Hi. hi, hi! Scveda hočem poveda- ti... Hi, hi, tako smešno sc mi zdi vse, da se ne more in zdržati smeha. Ko v\ šel v Avignon ... Oh, oh!« »Dobro?« »Da bi muse! nečaka ... Mi. hi, hi!« -Potem? »Medtein ivo -: ii.i^^i drille soroct- nike ...« »Ordoba, le hitro naprej!« »Je ncčak sain... Ah. ah. ah, ah!- »Nečak?« »Priisel... hi, hi, hi, hi. hi, ter re Cakal. Za njega sem pripravila večerjo, ki te tako v oči bode.« Ko je gospa Azalais tako govorlla, je držala roke ob boku. Soprogov obraz; sc je pa' vsled prijetne novice, razjasinil. »Nečak je tukaj. to me zelo veseit. Srečo ste imeli, da ste me spremili. Jfe- dli in pili bodete, in tako z menoj prar- liovali veseli dogodek. Majhen deček je bil, ko je odšel na vojsko. rad bi ga vv- del, sedaj mora biti že lep. vitek mla- denič. Kje se vendar skriva. da nc pritre in me ne obiame.« »Njegova obleka ie bila vsled dolge- j,sa pota vsa raztrgana in prašna. Vrgya sem jo v sobo, kjer ie tvo.ia boljša obtc- ka, da ne pride, je vzrok. ker se Še in obi ekel.« »Naj bo oblečen ali ne, pokaže naj se.« »Priditc, gospod Lionnel.« je rekia Azalais. Komaj sc je Peter prikazal, ga je stari mož že objel okrog vratu. ga kllcni z imenom in mu pripovedoval, da ga jc spoznal, med: tisoči bi ga poznal, čeprav je zrastel. Nagi človek je bil čisto zmeden. Sli'sal je vsako besedo, ki io ie govorRa Azalais, vedel jc za zvijačo, s katero sn je hotela rešiti, zadostovalo bi. da ne bi ugovarjal in bi bil resen. Zaklical je in si otresal lase: «Jaz nisem Lionnel, dobri mož. ?az niscm nečak.« Qospa je ostrmela, ni se več smc- jala. »Kdo si ti, nag. v sobi moie zene?« je zaRodrnjal soprog. »Nekdo, ki je Sel r>o poti.« »Zakaj - rodniki so se navalili nanj, potegnili so nožc izza pasov in predno se je mogel braniti. je žc čutii bodljai med pleci. Onesvestil se je, padei v svojo lastno kri, ranjen, umirajoč, morda že mrtev. — ker je govoril resnico. (Dalje prihodnjič.) Stran 2. »NOVA DOBA« Suw. 108 koristi- V na.sem rninistrskoin svetu.vla- da enodusnost, cJa se Jugoslavia ne vmešava v spore, ki se nc i.čejo nepo- artdno njemh interesov. Vojno stanje meci Angliio in lurčijo. Kemal paša je sporočil zavezniškenm višjemu komisarju, da se nahaja njegov-.i viada vr vojnem stanju z Anglijo. Ta iz- iava pa je bila pozneje amiljcna, da Je Turčija pripravljcna na mirovna poga- iarja. Angleski kabinet jc skle';ij voja- ske in mornanške ukrepe v obramno Dardanel preJ turškim napaclom. Fran- cija bo odpokiicala svoje čete iz azijsKe obale in se ne udeleži nobenili vojaSkiii operacij proti Turčiji, pod pogojem, aa Kcmalove čete rie zasedojo Carigrada in vpoštevajo ncvtralno cono v Bospo- ru, isto bo storila tudi Italija. Rusija pa spremlja s simpat'uo bor bo Turkov. An- gorska vlada se je premisliia in zago- iavlja, da ne nameiyva ničesar ukrcnili niti proti Carigradu niti proti Dardane- larn in tudi ne proti vzhodni Traciji. Jugoslavija in Grčija. Orški posla- nik v Beogradu je posetil 16. tm. min?- strstvo zunanjih zadev in prosil za pod- poro kraljevinc SHS v grško-turškeTn koiifliktu. Gre tukai zlasti za trakijsKo vprašanje. Angleška vlada je pozva- ia kraljevino SHS in Rumunijo v zadcvl Grške, da so-delujete z Veliko Britanijo, Prancijo in Italijo pri obrambi Carigra- da in nevtralne cone z ozirom na skup- ne interese. Veliki nemiri na Bolgarsketn. Opo- zicijonalne stratike so imeie zadnjo r;e- delio v Trnovem protestno zborovanje proti režhmi Stambulijskega. Pristasl sedanje vlade so pa razvili po vsej de- želi strastno agitacijo in tako je prišlo v Trnovo okoli 40.000 scljakov. ki so z-borovanje opozicijonalnih strank na- silmo razbili in se polastili tudi vsch na- vzočfti bivših ministrov, katere je rešil iz neprijetnega položaja scdanii notranji minister Daskalov. Pri spopadih je bilo več oseb težko ranjenih in nekaj mrtvili. Podrobneje se poroča, da so se vodje opozicijonalnega bloka peljali v petefc: iz Sofije v Trnovo. 20 km pred Trno- veni se je moral vlak ustaviti, kcr so bile tračnice porušene. Ko se ie vlak u- stavil, ie 400 zemljoradnikov vdrlo vanj s sekirami in motikami. Vsa množica ?e vpiia: »Pobijte jih!« Nad bivšimi mim- stri so izrekli delavci in kmetje smrtno obsod'bo le Daskalovu sc je posrečilo v daljšem govoru pregovoriti kmete, naj odvedo opozicijonalce v Trnovo. kjer jih bo sodil ves narod. Kmetje so peljal! opozicijonalce v vojaško ječo. Daskalav se ie vso noč pogovarjal s kmeti ter Jih pregovoril, da bo opozicijonalce In nji- hove voditelje sodilo posebno sodišče, .katero bo izvolil narod. Celjske nmri&e« VPRAŠANJE NOVEÜA MOST A CEZ SAVINJO. Konec poletja ter začetek jesent pomenia, da pride za solnccm in sušo čas deževja in snega. Ce ne prej, v spomladi dobimo g'o- tovo zopet povodnji, ki so v naših kra- jih vsako leto na dnevnem redu. V lem trenotku bo postalo zopet ncreče vpra- šanje novega inostu C-cz Savinjo. O tern, kje naj bi stal most, si ie ogromna vcCl- na vseh meščanov na jasiiem ter je ško- da tozadevno vsake /lebate. Ravno tako jasno pa je, da so dnsvi siarernu kapu- cinskemu inostu stcti. Mogoce bo držal še eno all dve leti, m-ogoče tudi dalje, vendar pa iz prometnih in vamostnlh ozirov ne kaže čakati tako dolgo, JoKier Savinja sama he spregovori svojo be- sedo ter s kako poplavo castitliive w- stanke lesenega niostu odnese. Prav rc- sno bo treba misliti na to, da se postavi nov trpežen most, ki ne bo niogel bits drugačen kot železobetonski. Z dovoznimi ccnami stal bo tak most po današnjih cenah gotovo par milijonov, po zatrdilu strokovnjakov okrog 10 milijonov kron. Znesek in naj si bo še tako velik, pa ne bo in ne srne biti zadržek, da se most napravi. Pov- darjamo in podčrtamo. da siavba nove- ga mostu ni v korist le mestu Celju tem- yec in to še v večji sneri v korist prebi- vai&tvu celjske okolicc in ctiiskega o- Ravno takü je iwyit velikanskc važnosti tudi za ciržavno «oravo z ozi- Tom na veiiko posebno strategično va&- nost ceste Celie Laško- Zidani most-2Ta- Državna i'.prava. okrajni zastop ce- ljski, ter občini rnesto Cel.ic in okolica Celje so tedaj v enakern razmerju: vsl bodo imeli od novega mostu koristi in vsem je prere/ana žila dovoJnica, Ce bi nesreča most oilpravila, predno to stal novi. Vse šliri uprave bi moraie tedaj z vsemi silami stremiti za tem, da se misel čimprej oxivotvori, vse bi mo- rale z enakimi zneski z:i to velevažno napravo prispevati. Na štiri dele razoc- Ijena svota, ki edno juridično osebo za- dene, ne bo tako velika. da bi jo ne zmogla. Kot cujerno je celjsko mestno županstvo v tem smis'i. podvzelo nov energičen korak, te^- se obrnila do fa'K- torjev. ki je za nje nov most življensko vprašanjc, s pozivom, da izjavijo, ali bodo Tiovo stavbo s primernimi zneski pcdprli in omogo^ili. Kot mesto. se bo brezdvonino tudi celjska okolica, okrai- ni zastop ter drzavi:a uprava zavedala, da v tem vprašanju ne kaže niti minute odlašati. Treba je dela, za delo pa de- narja. Za mjsto in okolico ter okraj in državo je most velevažen posebno ratfi dovažanja stavbcnega materiia'a. Vse karnenje, gramoz in pesek, ki ga bo, ko se prične v Celju nova gradbena po'd- jctnost, treba na stotine vozov, itiotü priti iz kamnolomov in proda čez sa- vinjski most v rr.esto. okolico in okra;. 7x danes pasira most dnevno mnogo nad sto takih vozov. Most spaja mesto z Bregom. ;n drugimi vasmi celjske (?- kolice ter celjskega okraja. V tcli kralUi stanuje mnogo prebivalcev. ki so v rnc- stu in okoliici usliižbeni. ter moraio drevno ta most uporabliati. Most veže mestni vrt ter vsa na**a ujjlepsa izleti?5Ca in sprclicijalii5ča z me- stom in okolico. Sicer pa ni treba našte- vati, zakaj rab;mo ta most, ker to vsak človek ve in čuti. Kamen tob vrst ie o- pozoriti rnerodajnc cinitelic tndi na lep vir dohodkov. ki bi ;^a nov most dopn- našal. V velikih «ncstili ob širokih rekat« posebno v Budimpesti in Pragi, pobira>a je mestna obcina od pescev. vozov ter aiitomobilov, poseben davek. Pesci so plačevali pred vo.ino: 2 vinar.iu. vozovi in avtomobili seveda več. Mestna ob- cina je s temi vinarji !etno zaslužila to- liko, da je plaiaia z istim usiuZbencc, Ki so denar pobiraii, ter amortizirala glav- nico, ki jo je za stavba novegn mosru porabila. Tako obdačenje, ki ga pos»-' meznik skoro ne čuti, ki tudi pri nas !a- hko letno mnogo neslo. Ce raeunamo. aa p'aca pešec 40 vinarjev ali 10 nar mos*- lu'ne ter dnevno gre čez most 400 I.iucli, donašala bi mostnina 160 kroti dnevno ali 4800 K mesečno. 50 voz. ki dnevrjo gotovo pasira most, placalo bi po ? 000 K o/ir. letno 72-000 K dohoJkoy, ki bi obrcstovall iq prav lepo glavnico, ki je biln za most porab'.jena. Pri tem smo upo^tevali ie minimalen promet ter nismo npostcvali mostnine, ki bi jo plačevaii automobili, kočije in eiiaka lnksnzna vozila, ter ko- lesarji. Da bi se promet pesccs nc osreclo- tooil na savinjsko brv, morala bi se tual tu mostnina pobiraii. Seveda ie to le eoen predlogov, kako preskrbeti za ve- liko za nov most potrebno glavnico vsa+ delno •amortizacijo. Vprašanje krcllta je itak v mestni in okoliški nbcini pere- če. Mestna cbcina bo za stanovanjske liiše, ureditev niic in nasadov. ter dru- ge s\The Tabila posojilo v zneskn ve? miilijonov kron. Okoliška občina bo mo- rala prej ali slej postaviti novo §oIsko posjopje za desko in dekiisko šnlo. iirc- diti ceste ter inislUi ua upcljavo voöo- voda, ra.zsvctijave in kanalizac<'>. V te svrhe bo tudi tu brezdvomno pütiehna vcčja kreditna operaclia. ^ivirno v Casu nestaliwsti ter divjib skokov ccn za vse potrebščine. Cimprej se vsi fak-vrii, Ki prlhaiajo tu v poštev zganejo. rer prl- pravijo potrebne kreditc, s tern 'nanjsl- rni izdatki bo mogoce postaviti nov sa- vin^ski most. Dolgo se s stavb' nc tto več moglo odlašati. Olasom skU"ia orj- činskega odbora celjskega se b'> siccr most zopet temelf.t^ popravfl. P i;^avilo <)o stalo gotovo stotisoc če ne v u; kron, podaljšalo pa bolniku živlicnia : doiffo ne bo. Teh veüküi izdatkov za ¦ .ukoiet- na popravila nas reSi le nov ' "> :t, ki ga bo treba prav kmalu posta- ,: i Celjski šahovski klub ' svo! 1 obeni zboT v sredo 20. tm. zvec . ob po' 9. uri. Ker jc ua dnevnem redu volitcv novega predsednika in sprejem turnrr- skega poslovnika, sc člani vljudno vu- bijo. da se obenega zbora polnostevimo udeleže. Prihodnji teden se otvori ?e- tošnja igralna sezona s klubovim tur- nirjem. Začelo se bo s francosko parts- jo, igralo se pa bi na klubovih večerih ob sredah in sobotah. f^rijave k turnirju, kakor tudi za pristop li klubu sprejema tajnik. Odbor. Občinska ine.siiica. Občiiiski cubor je sklcnil na zadnji seji, da otvori obcua svojo mesnico, v katcri bi občinctvo dobivalo cenejšc meso in tako prisilifa mesarje, da znižajo cene v svojili mes- nicah. Ukrep z veseljem pozdravljamo. zlasti javni namcscenici, katerim v sc- danjih časih pot ni ravno z rožicami pw- suta. Zeleli bi le. da bi se mesnica cirri preje otvorila, imela bo dovolj obisko- valcev. Društvo javnili nameščencev opu- zarja ponovno svoje člane, ua oddajo vreče za jabolka pri hisiwci okr. glavar- stva. Na vrečah naj bo dobro viden im- slov. Jabolka se bodo predvidoma fle- lila v petck popoldne. Sokolsko društvo v Celju razglaSa. da sc vrši vpisovunje gojcnk ter žensive dece v četrtek, 21. septembra ob 4. ur'i popoldne, moškega naraščaJa tn clecc v soboto 23. septembra ob 4. uri popoldne v telovadnici. NaraScaj in deca oboje.^a spoia naj prinese s seboj kroje. katere mu je društvo posodilo. iProsimo stariSe, da pazijo na to. da se bodo kroji zane- sljivo vrnili in da ne bode treba posamc- znike posebej terjati. Izgubil se Je v sobolo zvečer na celjskem kolodvoru črn usnjen roünt kovčeg srednje velikosti. oblečen v •svetlo platno- Posten najditelj naj ga ad- da v upravništv.i ^Nove Dobe« proti primerni nagradi. Plavališče »Diana^ zaprto. Vsled trajno neugodnega vremena je phivait- šče «Diana« od 20. tin. dalje zaprto. Spomlad v ieseni. V zudnji stsvilki smo poročali. da so našli izletmki iz Ce- Ija cvetočc trobeutice. Ko je prebral ric- ki gospod to novico, nas ie opozoril na oreh pri Neradovi hiši v Ciab. rju, ki pn- Sauja na novo kakor spomladi. Ce bi bi- !o še kaj toplili dni, bi morda začel šc cveteti. Svatbo kraljia Aleksandra v »Kinu Oaberje« so posetili v torek ob stirih popoldne učenci in učenkc tukajšnjih sol. Hvalevredno ic od podjetja, da si je n- mislilo ta lepi. film. Želeti bi bilo. da bi podjetjc večkrat priredilo otroške prec?- stave. ki bi bile poučne in za'bavnc. Neverjietiio pa resnično. Pri nekl tukaj-snji rodbini sliiži poštena, pridna služkinja. Preje ni služila še nikier m ker jc don la v hribih. ji je v mestu mar- sikaj novega. Zgodilo se .ie pa, da jc gospa v soboto kupiki cilinder za sve- tilko, ki je pa bil nekoliko prevolik. Po- slala jo je v pondeljek v prodajalno, cia ga zamenja za manjšega. Naiv no dekle pa ni šlo k trgovcu, amipak. ce verjame- te ali ne — v Kreditno banko. kjer so ji gospodje in gospodične dopovedali, da tega pač ne morejo zamen.iati. Zivemn cloveku se res vse mogoce pripeti. To naj bo Celjanom za kratek čas v tell pustih jesenskih dnevih. Telepatičen večer Sveiigalija, ki se jc vršil v torek zvecer. je bil iako zans- miv in se more prirediteliu na tem po- lju znanstva le čcstitati. Omenimo n. pr. stavljeno mu nalogo v telenatiji: šivan- ko. ki se jo je prvotno skrilo v tleh, je pozneje vzel neki gospod, ter jo vtakntl v gorečo cigareto; ravnotako jo je iskai telepat najpreje na prostoru. kier je bL'a prvotno skrita in potcm v cigareti. Po- sebno zanimiva je bila swrestija v bud- nem stanju, pri kateri jc imel g. Sven- gali prisiliti nekega gospoda. da splje čašo vode ter pri tem vriska. kar se mu je, po dolgem boju sicer, vendar popoi- noma posrečilo. Izborna ic bila konCna slika, v kateri vcčja družba pri mizi se- de vsled kašlja pomece eden za dru- gim cigarete vstran se napije dobrcsm vina (vode) in v visoko vinienem stanju vriska kakor, da grcdo iz dvadnevnesa žegnanja. Kino Gaberje. Jutri v četrtek. v pc- tek in v soboto »Hiša grozotc«, II. epo- ha. Na dan po dve'predstavi ob 7. in 8. uri zvečer. Vsak Jugoslovan naj bode clan »Jugoslovanske 'Malice« Turistika in sport. Urška Gora. V soboto dnc ?3. tm. m v nedeljo dne 24. tm. so na koči na lh-šk( Gori koline. Vsi prijatelji naravc in n«- prisiljene zabavc so vljudno vabljeni. Celjani, ki bi izleteli na Ursko, morajo ** popoldaikskim vlakoiTi do Slovenjgract- ca, kjer prenočijo. Vrnitev popoldne o-a. ponoči čez Guštanj-Maribor. Ccijski odseli SPD. Turistovski ^riaki. V nedeijo due 24. tm. vozita jutranja t'nistovska vlaka do Velenja oz. Trboveli, ter vecerni tur»- stovski vlak iz Velenja v Celie zadnfiC. Od 1. oktobra dalje ti viaki izostawe»o. Dnevna kronika. Kralj posetil francoskega predsed- iiika. Predsednik francoske rcpublike Millerand je 18. tm. priredil v dvorcr. Rambouilletu diner na cast kralju Alek- sandru. Pojedine sta se udeležila tudi dvorni minister Jankovič in naš oprav- riik v Parizu MihajloviC. Kralj sc je pu pojedini dolgo razgovarjal z Millcran- doni. Kralj potuje v Rim. »Standard im- press« poroča, da potuje krali Aleksan- der te dni incognito v Rim, kjer se su- stain* z italijanskim kraljem k posveto- vanju o orientalskem vprašanju. Osebna vest. Za ravnatelja realne gimnazije v Murski Soboti je imenovan dr. Janko Pohar. Za profesorja na ma- riborskem moškem učiteljišču je imeno- van Perhavec. Resolucija državnih iiamešeeiik in soprog državnili iiameščencev. sprejetu na protidraginjskem shodu v LjubUan- skem Mcstncm domu dne 19. tm.: »2ene državnili nameščencev in državne na- rneščenke, zbrane na javnem shodu v Mestnem domu v Ljubl.iani dne 19. sept. 1922., ugotavljamo z obupom in.ogorCc- njem, da je beda državnih nameščenccv, bedn naša in naših družin prikipela tafco daleč, da nam pretita v pravem pomerni besede glad in zmrzovanje — vse to za- radi sraniotno nizkih plač državnih usluÄ- •benccv spričo strušne, vedno naraščajo- če draginje. To našo bedo razgrinjam« javno pred sodobno družbo. ki istočasno Skora] \ VSC-h Tictiradniäkiih kw>«4W iivt v izo'bilju. deloina naravnost v razkoS.vu. razsipnosti in pijančevan.iu. Morda sc vendar zave sramote, ki jo zadeva, ko brczbrižno pnšča. da poginia stcber c?r- žave — državno nradništvo. Pazgrinja- ino svojo bedo pred svojim delo- in Kni- hodajalcem, državno upravo. ki je dol- žna svojim nslužbencem za pošteno vi zvesto delo zagotoviti vsai cloves a vredno e'ksisteaico. Ni naša naloga, ?s- kati potov in sredstev za pomoč, to ic stvar vlade in vseh, ki so za danaSnfe stanje v državi odgovorni. Predlagamo Pa svoje miniinalne zahteve, katere se moraio uresnieiti, da se beda drzavnwi namcščenccv vsaj ublaži, če žc ne oci- pravi. Zahtevamo. 1. da se slnžber.a pragmatika držav- nili nameščencev brez zavlačevanla n- zakoni ob istočasnem reguliraniu tTrn- ginjskih doklad; 2. da vlada uporaW vsa sredstva, K\ so ji na razpolago, da doseže izdatr.o znižanje ccn vseh življenskih potrebščln, zlasti živil, oblcke in obuvala ter da prc- preči nečlovcško odiranie in navijanp ccn po vseh on ill, ki iinajo zivljenske po- trcbščinc na prodaj; 3. da vlada istocasno s porastom draginje stopujiije tudi draginjskc fw- klade; 4. da izda vlada enkratni ünspcvck za nabavo najnujncjših _ notrcbsčin. V slučaju neugoditve nai si sarrta prip!5e konsekvence. Žalostni pojavi. Iz bt. Juria ob j. 2. poročai-o: V ncd'^jo 7. tm. ie imel rav- natelj kmetijske sole v St. Juriu ob j. *. krasno predavanje, kako se naj hranr sadje čez zimo. A zali Bog ni bilo vec Poslusalcev kakor gojenci in še Stirjc öniffi, od katerih ie bil pa samo eien kmct. Vzrok temu je bil, ker ic imel ar. Korošec pred cer.kv.ijo' javen shod, na katcrem je zabavljal čez učitcljstvo. On kot kmeclvi zastopnik bi moral opozonff poslušalce naj se udeleže poučnega prtr- davanja, kar bi več koristilo. kakor r?.r- burjanje in zapcljcvanje ljudstva. Brezžična postaja v Beogradu. Mi- nister pošte in brzojava jo podpLsal s pariSko »Generalno kompanijo brezŽlC- •nega brzojava« pogodbo. s katero sc družba zaveže. zgraditi. v 12 mesecih v Štev. 108. »NOVA DOBÄ« Stran o. tieogradu moderno radio-postajo. Po j t-ndesctih letih preide postaia brezpla*- n<- v last nase države. Ako pa želi, jo država lahko kupi po jednaistili letlti- Bostaja mora biti v zve/i po noei in po .dnevi z oddaljcnostjo najinanic 3000 km. Državii iina pravico do enourne upora- bc vsak dan. Zu novinarske vcsti je 5(i% popusta. Goriški komunisti in fašisti v laseh. v soboto 7Arečer so v Oorici na trgu Sv. Koka komunisti streljali na 5 fašistov ter "prestrelili enemu roko. Lsti večcr se je bivšemu tainiku za^radskih fasistov Stefan u Massurottiju približal na ullci neznanec im ga zabodel v vrat ter lmi zadal 7 ern dolgo in 2 cm široko rano. V iezkem stanju so ga prcpeljali v bolni- snico. Slovenci v Gorici sc boje novih wvistovskili pogroinov proti njim. Zakonski predlog o invalidih, s ka- lerim sc strinjajo tudi invalidska udru- ženja. je končan. Predlojj prcdvideva državcn odkup samostanov in občm- skega imctja razun one zeml.ic, ki se bo Ti;ZÜL-lila po agrarni reformi. Obeinska zemljišča se bodo plačala po oni ceni, kakor je znašala takrat, ko ie bil invalid ranjen in bi imel dobiti zemljišee. Mini- ster dr. Žerjav je predkigal, da mora biti zemljišče v neposredni bližini invalklo- veiCa bivališOa. da Sa bode lažje brez tu je poinoei obdeloval. . Velik nasilon vlom se ie izvrsil v Osliisevcih pri Veliki Ncdelji v trgovino a. Jos. Lah v noei od 14. na 15. tin. po •dos-edaj se nepoznanili lopovih, katen so odncsli manuiakrure v vrcdnosti 2bO tisoč kron. Imeli so easa. da so pobraii vse do 5 kosov prostesa barhenta. Mca U'kradenim ?e raznovrstcn štof. eajg ter barhenti vsch vrst, dalje plet'., naram- •nice. volnene rute ter rute za na glavo. Od špecerije jim .ic dišala le ena boljSa sa;ama. Dosedaj so vsa poizvedovanja nescativna. splnsnn domncva Je. dr.t ie vsaj kolovodja domaein. kcr tiijcem no- vodošla zaloga Se nc bi mogla zadisati. Nevarnost zopetne prcpovedi jzvo- za otrob. Poliedelsko ministrstvo je na- prosilo ministrstvo trgovine. da opozorf vse niline in mlinskc zadruge, da ne na- vi*ajo cen otrobov s forshanim izvo- '/jom. Ker jc letosnja letina za živalsko knno zelo neugodna, gro^i uoljedelsKl ¦minister, da bo v slucaju nadaljnesa naraščanja cen ?;a otrobc prisiljen. pru- povedati v zmislu pooblaslila zakona u äzvozn in izvoznili carinah nadaljni ?z- x*r/. otrob. Zbirka zakonov VI. zv.: Zakon o za- ščiti javne varnosti in reda. — Zakon o pobijanjiu draginje. V Ljubl.luni 1922. 2a- jo/.ila Tiskovna zadrnga. Cena 4 Din, po •y.fiü 50 p več. Zgoraj oinenjena zakona sta izšla pri Tiskovni zadrngi v Ljubl^v ni in bosra intcresiranim krogom v pn- rov-ni obliki dobro došla. Zbirka zakonov VII. zv.: Zakon w glavni kontroli. V Ljubliani 1922. Zaro- v.\h. Tiskovna zadruga. Cena G Din. po posii 50 p več. Tudi na to knjižico opr«- ¦zarjkntio juriste. ki hočeio imeti naSe Zükonc v priroeni obliki. Invalids vdovc in sirote! Vsi na sho- vc. Ki jili prired: org. voinili invalisiov, poverjeništvo Maribor sporedno: v nc- dcljo dne 24. sepi. 1922 pni Sv. Martimi ,i>>cf Mariborom v gostilni Hamer ob ?3. V.7} zjutraj, dne 1. oktobra pri Sv. Barba- rs pod Mariborom ob S. uri zjutraj v go- stihii Kraner, in istotako dne 1. oktobra v Mariboru v vrtu Gambrinove dvoranc ob 9. uri dopoldan. l^ncviii red: 1. porc- čilo delegata a) invalidski zakon, b) iz- placilo zaostalili doklad, c) invalidski do- movi in zdravilišča. d) prosta vožnja po Železnicah, 2. slučainosti. — Odbor. Ženska in moška podružnica CMI) v Ptuju priTedite dne 8. oktobra v sm- čaju slabega vrem^na dne 15. oktobra na. trgu pred magistratom tombolo. Ci- sti dobieek je deloma namenien revn»m dijaJtom in mestnim rcvcžcm. Tekom prl- hodnjih dni bodo nabirale dame, sprem- ljane po gospodih darove za so tomrjoro in upamo, da se bode od:zvalo prebivai- stvo brez ozira na norodnost tako ocl- ličiK», kakor v ravnokar preteklih lutlh. Posebej še opozarjamo naše liudi, da je vljudnost v takih slucajih napram nabi- ratejiem absolutna dolžnost. Podružnici A'dnizcnih odborov CMP. Volkovi v Hercesovini so sc poja- viH v velikem štcviln, kakor poročajo, so volkovi raztrgali in požrli v Mostar- skem blatu 44 ovac in teler. Tuje valute na zagrebški borzi pa- -. . Da je padei naš kurz v Curihu, .w pripisovati samo okoliščini, da naša na- rodna banka v Curihu še nima potrebne zveze in da je bančna arbitraža mo- nientano zabrainjena. Zaradi deklcta sta si postaia zidar Anton Naglič in vojak AIojz Pernu5 naj- večja sovražnika. Ko se ie vrnil te dni Bernuš od vojakov domov. ie pocakal Nagliča v zasedi in ga napadel z bajo- netom. Zidar je bil v lirbet veekrat tc- žko ranjen in je malo upania. da bi n- «dravei. NeČioveška niati. »Edinost« poroča, da je bolniška strežnica Amalija OiiTrz- felcl v tržaški bolnišnici porodila v blaz- nici nezakomsko dete. Preišnio nedeljo je vstala in odšla z novorojenčkoni. Ko sc je1 vrnila, je odgovorila na vprasanjc, kjc ima otroka, da ga je izročila sorod- nikom v rejo. Čez par dni so pa prišli delavci in snažili stranišče. Med gnojem so našli kose razrezanega dcteta. Sum ie padel na OuiTzfeldvOvo. ki je po dalj- šem obotavljanju priznala, da je razr«- zala otroka in vrgla koščke v stranišče. Bila je aretirana in prepeliana v bolnico, ko okrevct jo izroee sodišcu. Strašen vihar je divjal v soboto po Vojvodini ter povzročil vcliko škode. V Kovinti jc odnesel celo vrsto streli in poruši! več starejših hiš. Več oseb je bl- lo ubitih, mnogo težko ranjenrh. Macedonija in tropične bolezni, V Maccdoniji so zclo razsirjenc tropiCrnc bolezni, zlasti malarijri. Zadnje case se je pa poiavila dosedaj ncpoznana bolc- zein posebno pri zivini. Da se omeji m pobija tc bolezni, jo ministrstvo za nn- rodno zdravje skleniio ustanoviti post,- ben zavod, ki bo prihodnjo spom'ad J?c dokončan, v Skoplj-i se pp. ustanovi tioi- nišnica za malarične. Lesenc hiše. Ministrstvo agrarrrc reforme jc prejelo iz Nemčiie na ratun reparacij prvc lesene hiše ter jih poSlJe koloiiistom v kraje, kjer ni dovolj mt\- terijala za zidavo naselniških domov. Zracne jadesiilce. Zadnie case piSejo stroke,vjii in dnev:;i list; vcliko o uspehih Nemčije na pol,a zračnega jadraiija. brcz motorj.i. Ljiidjc so imeli vedno ne- ko žcljo. da bi letali po zraku kakor pti- ce. Za uresničcnjc te idcie ie liastopilo tlvoje smcri: cna lažjc od zraka. ciruga tczjc od zraka. Smeri lažje od zraka, sc je držal grof Zupclin in reel moramo. da so bili njegovi uspehi naravnost presc- netljivi, toda vse je bilo provcč kompli- cirano, tako da sc člove-Uvo s tern n( zadovoljilo. hr/enjer Oto Lilienthal, Id je živel koncem prejšnjega. stoletja. oprl- jcl sc jc drugega ^csla. tc/je od zraka, obdržai se jc nckaj časa v zraku. Ko je Pa Amerikanec Wilbur Wright zletel v zrak z aeroplanoni s pomočjo propeler- ja in ostal nckoliko tninut v zraku. so začeli nidi drugi poskušati, kmalu sc je nvoglo leteti eno, dvc ali več ur, tako eta poleti 24 ur niso več redki. V teku dvaj- setih let so izumili motorje od 20 öo 1000 konjskih sil. Pa tudi na ta način ni bilo rcscno vprasanje. Preveč sue se *e iniicilo, komaj 3()?C se je porabilo bencm- skc cnergije, drugo pa »je ostalo neizrah- ijeuo. Ko je motorski polet že slavi! zinagc po celem svetu. so se ucenjaki bavili z vprasanjcni. kako bi bilo me- goče lctati po zraku brez motorja. Stu- dirali so zračne toke v različnih zračnm plasteh, dokler niso z vstrajnim in na- pornirri delom dokazali. da je tudi človc- ku lahko letati kakor ptica. Zadnje case se je bavila zlasti Nemčija, a kakor pv- rocajo zadnji listi. se ;c tudi Prancozom posrcčilo rešiti ta problem. Z versaili- skim mirorn in londonsko pogodbo je bilo nemško zrakoplovstvo uničeno, kcr Nemčiia ne sine graditi vodljivin zrakoplovov in motornih. aeroplanov. Po raznih poizkusih se ie pa posrecl'o letos izdclati letalo brcz stroja, s kate- rim je mogoče pluti v zraku dve urt. Vsa ncmska inladež, di.iaki in bivši avi- atiki. dclajo na stvari. Glavno srcdiSce tega plovenja je Rhot', Nasser Kuppe. Zracne jadernice izdelujeio Scgelfhr<- zeugwerke Baden-Baden in Segelflujs- zeugwerke Hart-Messerschmidt. Te to- varne izdelujejo več vrst teh novih letai, katerc prodajajo od 100 do 700.000 M. Ce opazujemo ptico, vidirno, da vcas]h stoji nepremično y zraku in nic ne prw- mika kril. Torej m>ora biti v zraku neka sila, ki ptico drži. To ie v€ter ki vsted trenja ob zemijo zgubi svojo hitrost, a par desetmetrov visoko je trlint moč- nejši, kakor na zemlji. Ta veior oritisKa na pticjc kriJo in tako se ptic- obdrXl v zraku. Ce narediirw jvripravo. ki je pw- dobna pticjemu telcsu z lazoro^Lrarr»; krili. je tudi čiovcku mogoče letati po zralku. Nemčija je to letos dokazala. rno posnemajo sedaj tudi druge države. Kas- se tiče našc državc, se jc začcla koinn] razvijati vojaška aviatika, da ue go- vorirno o civilni kot sDortu. Po tej ncn?- ški iznajdbi napravi !ahko vsak sarr; svojo zraono jadernico, s katero plava po zraku med ptičjiin rodom. Narodno gospodarstvo. DOGOVOR O IZVOZU VINA IZ JUCiO- SLAVIJE V CEŽKOSLOVASKO. V petek, dne 15. tm. se je podplsa! v Beogradu med zastopniki nase in cr- škoslovaskc vlade dogovor. na podlagi katerega se sme iz našc države v Ce- škoslovaško tekom cnega leta izvoziti. 150.000 hl vina brez doscdanie omejitve, namreč da mora voznik nakupiti naj- manj eno tretjino izvozenc količine vlna na Češkoslovaškem. Obcnem se jc dalo čcškoslovaškun pivovarnarjem dovoljcnje, da smejo v istem času izvoziti k nam enako količi- no piva, pri čemur sc jc dalo Cchom o- lajšavc pri carinjenju piva, pri katerern se prizna odbitck 20% za taro. Obc dr- žavi sta se zavezali urediti :>revoz vlna in piva, carinienje istega, prevoz in ca- rinjenje praznc posode tako, da se vse te lnanipulacije č\im bolj olajša. Uvoz vinskih vzorcev od nas v Ceškoslovaško v količi«iaih do % 1 oc* vsake vrste vina je prost carins. Certiiikati o proven.ienci. analizi \i- na in dalje žigi na scdih izdani od oblastl ene tch držav. priznala bode i drtiga crr- žava. Poleg zgoraj omenjenega kontin- gcnta vina, ki je namenjen za direkten konzufn, sme sc iz nase dnžave izvoziH vsaka množina vina za tranzit ali prc- ¦delavo (v konjak, pcneea in siadka v!- na itd.) v svrho eksporta iz Ceskoslo- vaške^____________________________ Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šlmnic. Kuharica r ki opravlja tudi hišna dela, se sprejme takol pri Gorenjak, Gosposka u. 22, Celje. pro^oVoljna sodtta ^ ¦' prodaja poscstVa. Vsled sklepa okrajne sodnije v Mariboru z dne 12. septembra 1922 P. VI. 411/21-53 vršila se bode dne 24. septembra 1922 ob 4. (16.) uri popoldne v Bistrici pri RuSah (blizu kolodvora Bistrica) prostovolftia lavna dražba tn prodaja pl. Mariji in Ljudrnili Petan in nedol. Francetu, Ed- mundu in Rudolfu Petan lastnega posestva vl. št. 1, 122 in 146 k. o. Bistrica Fala s. o. Maribor, obstoječega iz liiSe pop. štev. 5 v Bistrici pri Rušah, gospodarskega poslopja in zemljiških parcel v skupnem površju 4 ha 91 a 61 m- ter pripadajočih pritiklin. Izklicna cena znaša 500.000 K, pod to ceno se posestvo ne prodaje. Vknjiženim nastavnim upnikom osta- nejo njih pravice yarovane. Prodajni pogoji so na vpogled v pisarni podpisanega notarja v Mariboru, Aleksan- drova cesta h. št. 14. V Mariboru, dne 18. septembra 1922. Dr. Josip Barle kr. notar kot sodni komisar. Večja množina moških civilnih ovratnikov (Umlegkra- gen) znarrika „Parlament", 37 — 39 cm dol- gi, 5 — 7 cm visoki, nekaj zapeslnlc 22 cm dolgih in 13 kom vojaških ovratnikov št. 38 — 39, ki so novi, zgornji pa malo no- šeni, se po nizki ceni oddajo v likalnici M. CovnlK, Celje, Prešernova ul.8. 3-1 »_»čevljarsbi pnik T za gornje dele kakor tudi vajenec. ^ Gorenjak, Gosposka ulica 22, Celje. 3 lepe stavbene parcele v Celju tudi za tovarno pripravne, 1 parcela z Y dvema hišama, se fakoj prodajo. ei Karol Breznik, Celje, Dolgo pol je 1. Iscem 1081 siiceiüi za teksfilno bBago. Posredovanje se dobro plača. Naslov v upravi »Nove Dobe«. MEDKINflLNl KONJflK 1 ROBERT DEHL. KCELJE SLOVENIJ^L Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja iz sadja izdeluje F9RN9 VELEZGilNJaRNi), ROBERT D1EHL CZET-d&JEi SLOVENUA CELJE 60—18 391 Strap 4. >NOVA DOBAi Štev. 103. Telefon štev. 75 In 76 «Podružnica Ljubljanske kredltne bankevCelju, centoalavLjubljani Poštni ček.rač. 10,59g 142 50—28 I PelniS&a glavnica in rezervra* zaKladi ca. 15O.OOO.OOO Hroü | Podružnice v Brežicah, Copies, Krarojup Mariboru, Metkoviču, Nov. Sa du, Ptuju, Sarajewu, Spiitu, Trstu« Spreiema VlOge na Ksijižice In teKoČi BJR Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih paplrjev, račttn protl ugodnemu obrestovanju. 3>%2*S vaiut in dovoljuje vsaJkOVrstne i&red!le* JPjpoclaj&i specke diräanrrae razpedne lotex»ije. RegBStPow. Kr-ediina in atavbena «aiiiipuya x om. saw. tft^lg«« ¦iLM.iM.^fflh' ^fyKKP" jdVNfll MPHVGfr 1U&. -^'¦^c'iüii ^WSPttttk 4&Pi^k± "'JMtei JStif* om^k Sprejema hranilne vloge In jih obrestuje po 5% tojje 5 Din od eto, proti odpovedl po 5'/,% Din od sto. Pri vecjih naložbah po dogovoru. Dwa gospoda 3i se sprejmefa na hrano in stassovanje. TrgO^IR« BffMtt, liltll Ppoda se K>is posestifo 10 oralov zemljišča, travniki, gozd in in njive. Lepo zidana hiša s tremi so- bami in kuhinjo, vse v bližini glavne ceste v Čretu, oddaljeno 3/4 ure od Celja. — Natančnejša pojasnila daje Janesz Horwat, Čret štev. 19. jTp Pozor! p Zauapujte proti požaru poIjsftB prideHtE, hmelj, gpzdDtfg, hiše in gosp, poslopla. Zavaruje se lahko za par mesecev. — Premije zelo nizke. — Pojasnila daje ustmeno all pismeno „ladranska zooaroualna druziia", Glauni 949 zastop v Celju, Lava II 1513 Na prodaj mTJ=i sta 2 dobroohranjena po&tna vozova s streho. Ogledata se pri Juriju Vranc, Radeče St. 79 pri Zidanemmostu. Modele čevljev v celih serijah iz lepenke, po mo- dernih kopitnih oblikah ali ame- rikanskih oblikah izrezane, do- bavlja za tovarne obuvala in čev- ijarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsa- ko sezijo. Zgornje dele izdelujem iz od naročnika mi do- poslanega materijala, prvovrstno, hitro in po ceni. Posebna dela- zmo2nost v montiranju zgornjih delov za tovarne obuvala. Nakup, reparatura in prodaja čevljarskih sfrojev. Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotioa VI« Poučevanje v vseh strokah, moderne, meha- niČne izdelave obuvala. Zahtevajte prospekt. 791 78-24 Proda se več vagonov prešanega, suhega daje A. ROM, Gregorčičpva ul.3, pritl. levo. 1074 2-2; Priporočam se cenjen. občinstvu za jesensRO sezOHO* Izvrsujejo se obleke kakor fudi površniki itd po zelo nizkih cenah, najnovejšem kroju in sicer: Vrsta blaga cena od K 400 — do K 6001—, fagona K 800'— » » » » » 600'— » » 800'— » » 600'— » » » » » 800— » » 1000'— » » 1000'— » » » » » 1200'— » » 1400— » » 1400*— » » » » » 1600*— naprej » » 1600*— Izdelule »e ločno In solldno. Tr. in J> Meško trgovina z nianufakiuFnSm blagom CELJE Aleksandrova ullca 3 (fiolodvorsHa ulica) CELJE Seno, siai, too, preig, iii tapir, sadie ; in druge deželne pridelke KUpUjC in prodafa : Oset Andre], Marlbor I AleKsandrova cesia 5% 81869-19 Telefon 8S Sprejme se 1077 1 prodaj alka špecerijske stroke, katera je uporabljiva tudi za blagajno. Ozira se le na prvovrstno moč, katera zna s srrankami fino občevati ter je. v vseh ozirih zanesljiva. Natančne ponudbe pod „dobra računarica" na upravo. 5uhe gsbc, lipoifo a'cljc, bri- njc^o olje in poljjH« pridcl^c plača najbolje tvrdka^ 40—21 SIRC-RANT, KRANJ telefon int. St. 9f in nudi po najnižjih cenah na debelo slaxäitoi», riž, cBje, Scavo iftd- Prosim za povzorjene ponudbe gob. vrasntKe, zapestnlce, preds»rs5iiket srajce, telovnlke. batlat« in etamün obleke snaži in sveiloiaka Ukalnica Marija C^vntlt, Celle, «Presernova 8. Cene zmeriig! 3—1 postrežba toCna! Kupim po visoki ceni vsako množino plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vagon vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-16 lesna trgovina, Braslovčc. 834 Češplje sveže, kupi vsako množino Robert Diehl| parna veležganjarna Celje. I z gospodarskim poslopjem, 3 orali zemlje, 1 uro oddaljena od mesta, se proda. Natanč- nejše v gostilni KRUŠIČ, Lava St. 16. 2-2 Tverntea somccezmc tn drugih rnoc/nih | GJat/n: fqf Tocna vesrrezba. JFxpers._____'Expw/. Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolomi. Komnoseškfl indusfriiska ilfiii v Celju ixvx>Suje na.grK»o1bxie spomenike, grx»ob- nioejoltai'jeji^oliist^ö»0 ploSöe, zidne otolclad© iz; pohepskega gri^anita in vseh vpst mapmopja, dalje stopnice, pod- stavke in vsa v to stroko spadajoča dela.